Izhaja vsaki četrtek □b 3. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pismi se ne sprejemajo.
Cena listu znaSa za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožno za celo leto 3 krone, za pol let? K 1’50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini 5t. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semcniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
xviii. letnik.
V Gorici, 7. aprila 1910.
14. številka.
Volivcem
v kmečkih občinah na Krasu.
Bliža se dan, ko Vam bo stopiti na volišče, da oddaste svojo glasovnico za tistega moža, katerega po svoji vesti in spoznanju smatrate za najboljšega zastopnika Vaših koristi v deželnem zboru goriškem. Pri dvakratni volitvi v splošni kuriji in pri dopolnilni volitvi v kmečkih občinah je Kras pokazal, da ima bistro oko in da zna ločiti pravega prijatelja od sladkega koristolovca. Kras je poslal v goriški zbor dva zastopnika, na katera je po vsi pravici ponosen, ker poznata potrebe svojih volivcev ter se krepko in neustrašeno potegujeta za njih koristi. V enakem duhu postopajte, kraški volivci, tudi pri sedanji dopolnilni volitvi ter volite moža, vrednega tovariša sedanjima poslancema, ki ne bo lovil pusta po zbornici, marveč složno deloval z ostalimi poslanci slovenske ljudske stranke, kajti le v slogi je moč, v pustolovstvu pa nemoč.
Kraški zaupniki in veljaki, zastopniki raznih občin in krajev, zbrani na zaupnem shodu v Komnu dne 28. marca, so pretresovali to važno zadevo ter po resni razpravi prišli do sklepa, da novi zastopnik kraških občin naj bo z gorenjega Krasa in sicer bivši večletni župan v Rodiku Josip Babič, ki se
odlikuje po svoji razumnosti, delavnosti, poštenosti in je kot tak znan večini kraških občin, posebno v gorenjem delu. Volivci, vse Vaše glasovnice naj nosijo dne 10. aprila eno in isto ime, in to je:
Jožef Babič,
kmetovalec v Rodiku h. št. 80.
Zadnji stebri liberalizma na Goriškem.
V o I i 1 c e m v premislek.
Izkušnja zadnjih let nas uči, da niso liberalci nikjer prida. Ljudstvo je trpelo povsod veliko škodo, kjer so liberalci zavladali. V vseli zastopih, društvih in zadrugah, kjer imajo liberalci in brezverci večino, prihajajo na dan zle posledice. Kjer ni vere, ni tudi vesti.
Slovensko ljudstvo je, hvala Bogu, že nekoliko spoznalo slovenske liberalce, ki niso nič bolji od drugih. Ob zadnjih volitvah so se podrli stebri podlega slov. liberalizma. »Soča", ki je glasilo slov. liberalcev na Goriškem, upa, da so še ostali nekateri stebriči na Krasu in se zato obrača v predzadnji številki do volilcev na Krasu. Ali ni to predrzno? List, ki je odobraval grozodejstva francoskih liberalcev in brezvercev proti katoliški cerkvi, ki je zagovarjal zločinca Ferrerja, se drzno obrača na verno slovensko ljudstvo na Krasu? Volilci, odprite oči!
„Soča“ je zagovarjala in zagovarja francoske liberalce in brezverce, ki so vzeli katoličanom cerkve, cerkveno premoženje in celo mašne ustanove.
Francoski liberalci so obetali zaslepljenemu ljudstvu, da pridobe s tem za državno biagajnico milijardo tolarjev in cekinov, ki jih hočejo porabiti za socialno zavarovanje in za delavska stanovanja. Zaplenili so res cerkveno premoženje, a skoro ves denar so ti liberalci porabili zase. Francosko ljudstvo je ogoljufano. Ves denar so liberalni uradniki in advokatje pognali skozi nenasitno grlo. Celo mašne ustanove so požrli ter tako oropali ranjke potrebnih molitev. Z zaplenjenim premoženjem je cerkev vzgajala milijone francoskih otrok, je zidala sirotišča, bolnišnice in dajala miloščino. Vse to je šlo sedaj skozi grla sleparskih liberalcev in brezvercev, kakor je dokazano. V vasi Grioy je liberalni župan prodal vse cerkvene posode in mašna oblačila, odprl v cerkvi grobove, mrličem snel obieke, prstane in druge dragocenosti. In te liberalce je »Soča" hvalila in klicala francoske razmere tudi na Slo-vlVisko. Ali ni sedaj res predrzno, če se ta list obrača do vernega slovenskega ljudstva na Krasu?
Drug slučaj! „Soča" je zagovarjala tudi anarhista Ferrerja. Dokazano pa je sedaj iz sodnijskih spisov, da je bil Ferrer v Barceloni vodja morilcev, da je v družbi z drugimi zažgal več cerkvenih poslopij, bolnišnic, sirotišč semenišč in delavskih domov. V' mnogih samostanih in zavodih so sežgali s poslopjem vred tudi usmiljene sestre. Ferrerjevci so oskrunjali žive in celo mrtve redovnice. Celo nedolžnim otrokom v zavodih niso zanašali. Mučili so redovnike in redovnice do smrti. Ferrer Je bil prava zver v človeški podobi. In tega človeka je »Soča" proslavljala, tega človeka je tudi rodoljubna tržaška »Edinost" zagovarjala.
Do danes niste še »Soča" in »Edinost" preklicali v tem oziru svojih besed,
iz česar sklepamo, da sta še vedno istega mišljenja. Slovenski liberalci so prav taki in morda še hujši, ko drugod. Gorje slovenskemu katoliškemu ljudstvu, ko bi zavladali liberalci I
»Primorski list" bije že osemnajsto leto plat zvona proti liberalizmu, ki se zajeda v slovensko ljudstvo. Od liberalcev nimamo pričakovati prav nič dobrega. Kjer ni vere. ni vesti, pa tudi ne ljubezni za ljudstvo.
Naj premislijo sedaj volilci kmečke skupine na Krasu in v drugih skupinah te naše besede in naj ne volijo liberalcev, tudi ne pristašev liberalne stranke, ampak može katoliške stranke, ki bodo res delovali za duševno in gmotno korist poštenega slovenskega naroda na Goriškem. Liberalni poslanci iščejo povsod le sebe, za ljudsko blaginjo jim ni prav nič mar. Zato pa je naša iskrena želja, naj bi ob prihodnjih volitvah pali zadnji s t c br i g n j i 1 e ga i i b e r a I i z m a na Krasu, v veleposestvu, v mestih in trgih!
Odprto pismo
volivcem kmečkih občin na Krasu.
Odkar je hudobni duh pod krinko liberalizma zasejal med slovensko ljudstvo na Goriškem razpor, se širijo njegove zle posledice tudi med nas, dotlej mirno živeče prebivalstvo na deželi. Vidni znaki teh posledic so nasprotstva in sovraštva ne le med vaščani in družinami. ampak med člani ene in iste družine. Ta sovraštva in prepiri se posebno ljuto in strastno razvnemajo v času volitev. Dočim so bile nekdaj volitve nekaka vzgajališča in pospeševališča narodne zavednosti in rodoljubja, večkrat celo ublaževališča osebnih in zasebnih prepi-
Baš H B C.
Priredil A. P.
(Dalje).
J.
Jezuit. — Od vseh svojih zakladov je Jzveličar največ grenke mire podelil jezuitom. Ta je bila njihovo krepčilo in križ njihovo ležišče. Kdo ne čuti, da so nezmagljivi ljudje, ki nočejo od sveta ničesar za-se, nego ono pijačo in posteljo? Vsi čutijo to: z zmagoslavjem eni, zvesti otroci, ki je iz njihove cerkve vzrastel trk rod junakov; — in drugi? Odgovarja zgodovina do današnjega dne.
Kakor se je boril svoje dni sv. Atanazij proti manihejcem, sv. Ciril proti nestorijancem, sv. Frančišek in Dominik proti Albižanom: tako se je boril sv. Ignacij s svojimi (duhovnimi) sinovi proti luteranom in kalvincem. Je torej lahko umljivo, zakaj ga le ti sovražijo: čutijo, kakor po nagonu, da so
proti njemu v krivoverstvu; in ker ga ne morejo pobijati z orožjem resnice, rabijo laž in obrekovanje.
Tudi v cerkvi ni drugače! Kdor je prijatelj krivoverskih naukov, kakor jansenisti v 17. in enciklopedisti v 18. veku, sovraži in preganja in obrekuje jezuite prav tako, kakor njihovi rojeni sovražniki; kajti tak spada h onim, o katerih pravi sv. pismo: »Ljubili so temo bolj nego luč, ker njih dela so bila hudobna". Kolikor bolj je katoličan sovražen veri in kolikor bolj nemaren proti cerkvi in njenim naukom: toliko bolj je proti jezuitom, ker oni so prvo-borilci sv. cerkve in najvnetejši širitelji večnih izveličavnih resnic...
J.g. Malin-Ha lin: »Ljubitelji križa",
II.	50.
Jud. — Protestantje in katoličani se klestijo (med seboj), jud pa zraven muzicira.
Fr i d e ri k Vil jem IV. v gledališčni oceni: »Die Hugenotten", Meyerbeer.
Kristijani so navajeni v večini na produktivno delo (pridelovanje), zaničujejo dobičkarijo in vsakovrstne prevare: zato so postali žrtev izkoriščanja, ki je obogatilo jude. Ne nadarjenost, ampak zvitost; tudi ne veda in moč, ne zmožnost za produktivno delo, ampak zvijača in umetnost, druge izkoriščati, dajajo judom bogastvo in vpliv v družbi. Borza, menjalnica, oderuštvo, kupčija — skratka: vse, kar donaša lahek in hiter dobiček brez produktivnega dela, ima pri judih prednost. Ako se posveti jud študijam, tedaj se oprime najrajši časnikarstva, zdravilstva in odvetništva : to mu nese čim prej dobiček in bogastvo.
Judov sovražiti in preganjati ne smemo; a slepi biti tudi ne smemo glede na nravne in gospodarske nevarnosti od strani dobičkarskih judov...
Dr. G. Ratzinger: »Gospodarstvo na nravni podlagi", 1881, str. 282.
Brezverci so najboljše pomožne čete, ki pomagajo širiti judom njihovo moč. Kajti juda — četudi se komaj še tega zaveda — vodi še verska resnica; in po tej — od vseh najmočnejši — vodnici postaja močnejši nego brezverec.
Dr. Fr. Hettinger: »Apologija", V. 528.
Krščanstva sicer ne bodo uničili; a na delu so jiidje, da z vednim vbrizgavanjem strupenih snovij napolnijo človeški razum. Slovstva, umetnosti, šole in postavodaje se oprijema bolj in bolj židovski duh, židovska volja.
»Krščansko ljudstvo, ali te krepki udarci dobrohotnih čuvajev ob tvojih vratih še vedno ne probude?"
Dun. »Re i c h s po s t", 28. okt. 1905.
(Dalje pride.)
rov ter so po njih provzročeni denarni stroški bili nekak narodni davek, ki je bil za narodno stvar obrestonosno naložen, so zdaj volitve prava narodna nesreča one zahtevajo vsled strankarskih agitacij mnogo večjih denarnih žrtev, katere rodijo pa le zlo, ker uničujejo mir, razvnemajo prepir ter obnavljajo stara in vzbujajo nova sovraštva. In glejte, dragi tovariši, teh nesrečnih volitev noče biti v novejšem Času ne konca ne kraja. Imeli smo minoli dve leti zapo redoma dve volitvi v celi deželi in Vi tovariši na Krasu še eno ožjo volitev več. In prav, kakor da bi Vas usoda preganjala, morate iti prihodnjo nedeljo že zopet na volišče!
Ako bi bil to volitev odločil čas ali slučaj, ako bi ne bila ta volitev za-visela od človeške namere in volje, naj bi bilo z Bogom, ali da je to volitev povzročila le ena oseba in sicer brez vsakega razloga, brez najmanjše opra-vičbe, iz gole neobzirnosti, svojeglav-nosti, samovolje, prevzetnosti, strankarske strasti itd... to je nezaslišano, to vpije po kazni. In ta oseba je mož, kateremu je večina izmed Vas pri lanski volitvi izkazala zaupanje, da ga je izvolila za poslanca, ta oseba je tržaški advokat dr. Gregorin. Če bi imel ta mož kaj čuta za Vas, bi se pred Vami skril, a kaj je v nedeljo storil ? Ponujal, usi-ljeval se Vam je za zopetno izvolitev! Tovariši! ali ste si mogli kaj hujšega, kaj bolj žaljivega pričakovati?! Torej ni dovolj, da Vam je napravil največjo škodo, kar je mogel, zdaj Vas hoče še poniževati in krvavo osmešiti pred svetom, zdaj še zahteva, da pokleknete pred njega, da mu poljubite šibo, s katero Vas je neusmiljeno pretepel, da ravno njega zopet volite, zdaj se igra z Vami kakor mačka z malo miško! Tovariši volivci, Kraševci! ali ste možje? ali boste molčali k tej grdi igri, katero si dovoljuje z Vami ta tržaški advokat, ki se je sicer rodil med Vami, ki je pa svoji domovini, naši deželi, pokazal hrbet in se Vam od zunaj usiljuje, da mu po tako brezobzirnem in nezaslišanem ravnanju proti Vam zopet izkažete največjo čast, katero ima domovina za svoje najzvestejše sinove! ? Možje ! ali hočete, da se Vam bo ves slovenski in neslovenski svet smejal? Varujte svojo čast in svoje dobro ime! Ne pustite s seboj tako ravnati kot sv... z mehom. Dr. Gregorin je mandat, katerega ste mu Vi izročili, svojevoljno, brez ozira na Vaše mnenje, vrgel od sebe. Zdaj hoče, da mu ta mandat poberete ter mu ga na kolenih zopet izročite. Ali se ne pravi to, iz svojih volivcev osle briti!?
Volivci! Mi smo v odprtem pismu v »Gorici," naslovljenem na dr. Gregorina dokazali, da Vas je on na predzadnjem shodu v Dutovljah o dovoljenju dež. podpor po dež. zboru farbal. On je z molčanjem temu pritrdil, in Vi naj bi ga zdaj z zopetnim zaupanjem počastili! ?
Pa še nekaj.
V pismu (28. dec. 1909) na dež. glavarja, v katerem se je odpovedal Vašemu mandatu, piše: „K temu koraku me je prisililo brezobzirno in neparlamentarno postopanje Vaše Presvetlosti in italijansko-liberalne in slovensko-kle-rikalne večine proti majšini dež. zbora v včerajšnji	seji,	iz	katerega	sem crpil
prepričanje,	da	ne	morem	Častno in
vspešno zastopati svojih volilcev ob takih razmerah, kakor so zavladale v goriško-gradiščanskem dež. zboru".........
Pustimo „farbanje“ o ..brezobzirnem in neparlamentarnem postopanju" na stran in vprašamo: Kako si upa ta mož siliti v	dež.	zbor, ko je	z gorenjim
pisanjem poslance	delovne	večine na-
ravnost razžalil !!! Ali misli, da se bodo dali ti poslanci enemu dr. Gregorinu kar potrpežljivo žaliti!
Kakor v odpovednem pismu piše, mu je bila napoti večina. Ta večina pa
je ostala in ostane do konca šestletne dobe. Ako bi bil dr. (iregorin man nsiljive in strastne in bolj trezne naravi, bi volilcem, če bi mu res prišl zopet ponujat mandat, odgovoril: Prijatelji, to ni nikakor mogoče. V odpovedi sem izjavil, da pri tedaj vladajočih razmerah deželnozborskili mi ni bilo mogoče uspešno zastopati svojih volilcev, Te razmere so pa ostale in ostanejo neizpremenjene, torej jaz ne moreni več v dež. zbor, ako hočem ostati mož-beseda, ako nočem postavljati sam
sebe na laž  To bi bile moške
besede.
Tovariši volilci! Pazite, da bodo volitve Vam v korist in v časti Če boste to uvaževali, potem ne boste gotovo volili tržaškega advokata, ki bi bil — kakor vse kaže — v dež. zbornici „peto kolo". Volili boste temveč kandidata slovenske ljudske stranke g. Babič-a. On živi med Vami, Vaša nezgoda je njegova nezgoda, Vaša sreča njegova sreča Ž njim dobite enega zagovornika več v zbornični večini.
Vsi na volišče za g. Babiča, da bode zmaga tem sijajneja, h kateri Vam že naprej častitajo
volilci z dežele.
Kraševci, pozor!
Lani je „Soča“ zmerjala Kraševce s »pokvarjenim ljudstvom", ki ni vredno, da se zanj žrtvujejo njegovi najboljši sinovi. Tako grdo je žalila Kraševce, ker niso hoteli voliti kandidata, ki jim ga je ona vsiljevala. Mislila je, da 6 let ne bo več deželnozborskih volitev in da med tem pozabi Kras to nezaslišano sramotenje. A zgodilo se je drugače. Advokat Gregorin se je brez potrebe in brez pravega vzroka odpovedal dež. poslanstvu in 10. t. m. se bo vršila dopolnilna volitev.
In glejte! Ista »Soča", ki je Kraševce lani tako grdila, tako sramotila, se drzne zdaj istim Kraševcem svetovati, koga naj volijo za zastopnika svojih interesov! Zdaj se jim prilizuje, jih imenuje ,.zavedne volilce" ter jih skuša premotiti z debelimi lažmi. Po-klada jim zopet seno! S senom je operirala že pri prejšnjih volitvah, dokler ni ovrgel njenih laži uradni popravek deželnega odbora. Na ta popravek ni odgovorila drugače gostobesedna »Soča" niti besede in seno je imelo dolgo časa mir. Zdaj ob dopolnilni volitvi so laži o senu in še cjruge debele laži zopet oživele.
Taka	debela laž je trditev, da
kraška poslanca Zlobec in dr. Stepančič ne moreta za Kras nič storiti, tudi ko bi hotela, ker jima to brani Gregorčič-Pajerjeva zveza.
Taka debela laž je tudi trditev, da	deželni	zbor daje Furlanom vse,
Slovencem pa nič ali prav malo. Resnica ja je, da se je dovolila v zadnjem zasedanju deželnega zbora polovica podpor	Lahom,	polovica Slovencem. Fai-
duttijevo glasilo „L’ eco del Litorale" celo trdi, da so dobili veliko večino deželnih podpor — Slovenci!
„Soča" je sicer obljubila, da do-caže po končanem zasedanju deželnega zbora s številkami, da gre velika večina deželnih podpor v Furlanijo. Tega pa dozdaj še ni dokazala, čeprav je deželni zbor dovolil zadnje podpore že 16. februarja. Tudi goriški dopisnik tržaške tetke je popolnoma pozabil na tozadevni obljubljeni dokaz.
In vendar se drzne zdaj „Soča" begati kraške volilce s to-le trditvijo;
Za Furlane vse, za Slovence n i č a 1 i pa prav malo. k j e r ž e n e more biti drugače —- tako merilo velja dandanašnji v deželni hiši!"
Ne le zmerjanje s ..pokvarjenim ljudstvom", ampak tudi pričakovanje, da bodo Kraševci verovali takim oči-vidnim „Sočinim“ lažem — je žaljenje-
Politični pregled.
Državni zbor.
Dnevni red prihodnje seje.
Prihodnja seja posl. zbornice bo dne 1-1. t. m. ob 3. pop. Dnevni red je:
1.	Prvo čitanje zakonskega načrta, ki pooblašča vlado, da najine 1S2 miljo-nov kron posojila. 2. Prvo čitanje zakonskega načrta o službeni pragmatiki drž. uradnikov.^. Prvo čitanje zakonskega načrta glede reforme zborničnega pravilnika. 4. Prvo čitanje zakonskega načrta glede ustanovitve avstro-ogrskega vojnega zbora. 5. Poročilo pravosodnega odseka glede povišanja zneska plač, pokojnin itd., ki je prost eksekucij. 6. Razprava o volitvah meseca maja 1907, ki še niso potrjene.
Neprestani boji ob bolgarsko-turškl meji.
Bolgarski vojaki so zopet streljali na turške vojake pri Kulovu. Ranjen je bil en Turek. Turki so streljali nazaj in pognali Bolgare v beg.
Darovi.
‘Jubilejni darovi za „Sloven-s k o s i r o t i š č e".
P. n. gg. Frančišek Stepančič, ekonom v centralni bogoslovuici, na račun ustanovnine 50 K (zadnji obrok), „Še breljska š t e d i I n a p o s o j i 1 -n i ca“ volila na zadnjem občnem zboru ustanovno svoto 200 K, ki se bo izplačala v 41etnih obrokih, Katarina Munko 20 v, Josipina Lahajner 20 v, Katarina Gabršček 20 v, Terezija Simčič 20 v, Neža Štrukelj 20 v, Frančiška Rupnik 50 v, Marija Atielli 20 v, Terezija Leban 20 v, Marija Tomazini 20 v, Marija Krivec 30 v, Josipina Žnideršič 40 v, Anny Žnideršič 20 v, Anton Pipan, c. i. kr. mornarice kurat v Šibeniku 100 K, tnon-signor Franc Castellitz, rektor centralne bogoslovnice, 10 K, Mohor Plesničar, trgovec 1 K, Franc Kavčič, trgovec Dornberg 1 K, Franc Karara, Št. Ferjan 26 v, Franc Hrovatin, Bukovica 20 v, Franc Pavlin, Vrtojba 16 v, Ivan Blažiča, Sv. Peter pri Gorici 40 v, Anton Med vešček v Gorici 20 v, Franc Bensa, trgovec v Gorici 60 v, v nabiralniku v gostilni Josipa Gorjanc 1 K
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost s I o v e n-s ke ga naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L!
Za „A 1 oj z i j e v išče"
g. Josip Perissutti 1 K, preč. g. Karol Čigon 26 K, nekdo 1 K, dr. Jos. A. Ujčič 20 K Ivan Pečenko (Selo) 50 v. Podčavenc 60 v.
Tržaškemu Gregorinu.
V »domačem prijaflju" je vganka težka, z imenom se „Gregor-in" reši, konča. Res vganka si našim poštenim ljudem, za Kras si mož klavern, tako Ti povem!
Rotil si, prisegal, da žil boš za Kras, pridušal se stokrat in stokrat na glas: „Za Vas bom posvetil vse svoje moči, za Kras se bom trudil vse dneve, noči!“
Pa, Krašovec bedni, glej klavern-moža, kako te lahkotno in smešno izda! Poslanca poslal si v deželni ga zbor in s figo je v žepu zapustil ta dvor!"
Pa kje so pa ceste, ki slabših ne znam, naj grem na Kitajsko, Sibirijo kam? Kedaj si povzdignil, Šjor dohtar, svoj glas, kedaj si se spomnil zapuščenih nas ?“
In voda, ki slabše nikoder je ni, kaj mar je ta Tebi. ko vince Ti rdi! »Teran naj le pije po Krasu moj rod, od vode bo Krašovec trd kakor hlod I"
„Ce suša pritiska, kaj briga menč, saj v Trstu še piva na liekte mi je!
Naj Krašovec vpelje si pivo v dežel, potem bo zamočeii zmirplesal in pel!"
»Kobilic pa sploh ne pozna moj spomin, če tudi sežanski jaz pristni sem sin; mi jemo le bifteg, telečje meso, kdo hranil se s tako bi pusto jedjo?"
„ln druge nezgode, ki tarejo Kras,
Ti niso poslancu »deževnemu" všpas?" Res vodil si Krašovce zgagar za nos, le čakaj, v nedeljo že prejmeš svoj kos !"
Politični brivec.
Kraševci! Sedaj je prilika, pokazati, da ima vs aka reč svoj konec. Tako tudi ošabnost kraških prevzet-nežev, ki so Vas zlorabljali in vodili za nos z vašim denarjem. Kakšno gospodarstvo. kakšna skrb je bila do sedaj na Krasu! Za
80.000	K prodanih trt imajo na vesti samo kraški tr-tjoni! Kako je z gmajnami, kako z obč. zadevami! Kraševci! Poglejte okrog sebe; sodite ter naredite račun in obračun. Povejte liberalcem vsiljevalcem, da ima vsaka komedija tudi če je še tako dolga vendar le konec in prepričajte jih o tej resničnosti stem, da glasujete v nedeljo vsi za
Jožefa Babiča!
Domače in razne vesti.
Zaupnike na Krasu uljudno prosimo, naj nam prihodnjo nedeljo brzojavnim potom sporoče izid volitev iz vsake občine. Naslov: »Narodna tiskarna", Gorica.
Širite »Primorski llst“! Cena listu je le 25 v na mesec, 75 v za četrtletje, 1 K 50 za pol leta in 3 K za celo leto. Za premožne velja 4 K na leto. Priporočamo vsem našim somišljenikom in zlasti č. gg. duhovnikom, naj pridno delajo za razširjenje našega lista. »Primorski list“, ki bije že osemnajsto leto hud boi proti slovenskemu liberalizmu, je danes najbolj razširjen list na Goriškem. „Primorski list" je trdnjava, v katero se zastonj zaganjajo liberalni listi in razni nasprotniki krščanske misli. Ob tej priliki izrekamo zalivalo vsem, ki so si v zadnjem četrtletju prizadevali za razširjenje našega lista. Pogumno iu dosledno naprej I
Posnemanja vredno. Letošnji občni zbor »Š e b re 1 s k e štedilne posojilnice" je sklenil na predlog g. tajnika Antona Rejca sledeče: „Š e b r e I j s k a š t e -dilna posojilnica" naj štiri leta zaporedoma, začenši z 1.
1 9 1 0, i z t e k o č e g a p r o m e t a na-oži pri tej posojilnici vsako leto znesek K 50,— v korist »Slov. sirotišča" v Gorici. S k u p n a s v o t a, n a r a s 11 a čez 4 leta, v znesku 2 0 0 K n a j b o t u naložena kot stalna vloga, ki naj se vedno obrestuje po 5 od sto. Hranilno knjižico naj hrani „S I o v. s i r o t i š č a". t
Kraševci! — Prihodnjo nedeljo oddajte Vaše glasovnice za Vašega ožjega rojaka Babiča! Vaš domačin je. poznate ga dobro! In kdo bi ne zaupal možu poštenjaku, ki je pripravljen posvetiti svoje moči blaginji svojih roja-
(Dalje v prilogi.)
Priloga »Primorskemu Lisiu“ št. 14. z dne 7. aprila 1910.
kov! Vsakdo, ki hoče sebi dobro! Vaš sotrpin je, kmečki sin je, pozna dobro kraške potrebe, pc/.na dobro Vašo bedo! Sam trd Kraševec, vzrastel je na Krasu, delal je med kraškim ljudstvom. Pa to je nekaj vredno, da bodo imeli tudi Zgornjekraševci svojega domačina v deželnem zboru, ki živi med njimi. Ne bo treba romati Zgornjekraševcem nikamor, ko bodo iskali pomoči pri poslancih. Obrnejo se naravnost na svojega domačina. Ne bo treba nobenega klanjanja. To bo lepa reč! Kmetje bodo po bratovsko občevali s kmetom poslancem. Kar po domače si povejo marsikaj. Zatorej: V boj za Vašega Babiča!
Prihodnja nedelja. — Kaj bo prihodnjo nedeljo? Volitev bo na Krasu! Volili bodo posestniki komenskega in sežanskega okraja enega deželnega poslanca za goriški deželni zbor! Zakaj bo spet volitev? Ker se je tržaški advokat, dr. Gregorin odpovedal poslanstvu! Ni hotel biti poslanec. Navadno se vršijo nove volitve takrat, če kak poslanec umrje, (kakor naš nepozabni Jerič), če je bolan in ne more opravljati poslanskih dolžnosti in se torej poslanstvu odpove, če je kriminalno kaznovan itd. Gregorin pa ni bil ne bolan, ni ne umrl, ni bil ne kriminalno kaznovan. In kljub temu se je poslanstvu odpovedal! Znamenje, da mož noče biti poslanec! Nedeljska volitev je torej popolnoma nepotrebna, zagrešil jo je tržaški advokat, ki sedi na tisočakih. Gregorin misli, da imajo vsi ljudje toliko denarja, kot ga ima on. Kraševci so ubogi. In naravnost greh je, puliti Kraševcem iz njih žepov denar za nepotrebne volitve. Volitve stanejo mnogo denarja. In Kraševci gotovo ne bodo volili prihodnjo nedeljo tistega kandidata, ki bo postavljen od stranke, ki je zagrešila nepotrebne nove volitve. Zna sc jim pripetiti spet tako, kakor se jim je zadnjič. Naši poslanci bodo kaj takega sklenili, kar ne bo po godu liberalnemu Gregorinu, pa se odpove poslanstvu. in tako bodovedne volitve, vedni stroški. Zato naj Kraševci prihodnjo nedeljo napravijo konec vednim volitvam s tem, da volijo svojega ožjega rojaka Babiča iz Rodika.
»Soča" z dne 2. aprila se je zagnala malce v edini dijaški list »Zora". Svetujemo ji, da v tem oziru popolnoma molči, sicer ji stopimo na prste, da bo joj. Je pa vendar že preveč, da ima »Soča" že deset let goriško ljudstvo za norca in da operira že deset let s hinavščino, češ, da nima nič zoper vero. Če si poštena, na dan s pravo barvo. Sicer pa naj bo »Soča" prepričana, da katolicizmu na Goriškem ne bo odklenkalo kakor je pisala pred 2 leti, ampak na Goriškem se bodo uveljavila vseskoz strogo katoliška načela in bo odklenkalo ne katolicizmu, ampak — „Soči". Zatorej: »Soča" „muči"!!
Trtjonll Trtjoni 1 — Znani Kraški trtjoni in »prijatelji" kraškega kmeta-trpi-na, delajo na vse pretege za liberalca Gregorina, ki naj bi jim pomagal, ako bi bil izvoljen, iz umazanega blata, v katero sojih pahnile znane trte. Za okroglih
80.000	K b i I f dviga obtožbo nad trtjoni.To kriči po maščevanju. Bilfe zgubljene bodo govorile proti trtjo-nom ! To bo špas! Pravijo, da bodo spravile zateh 80.000 K prodane bilfe kraške trtjone pred sodišče. Bilfe bodo tožniki, kraški trpini bodo sodniki, kje bodo pa plačniki ? Kraševci, ako bodete hoteli natančno vedeti, kako so Vas liberalni trtjoni spoštovali, imeli radi in delali za Vas, potrudite se svoječasno v Trst.
O gospodarskem polomu dežele
je govoril A. Gabršček v nedeljo in v pondeljek na Krasu. Farbal je, da se je kadilo. Pozabil pa je govoriti o gospo darskem polomu liberalnih zavodov, posebno »Mizarske zadruge" v Solkanu. To bi bilo zanimivo poslušati!
Lažnjivost »Soče". Kako nesramno laže „Soča“, dokaže naj ta-le slučaj. »Soča" je pred časom trdila, da je deželni odbor prejel od vlade 13.000 K podpore za nakup sena. »Gorica" je to zanikala ter rekla, da deželni odbor ni prejel od vlade niti vinarja, pač pa da je vlada ponudila deželnemu odboru imenovano svoto, a je deželni odbor vladi odgovoril, da ne more sprejeti te svote, ker ne odgovarja niti od daleč potrebi za nakup sena. »Soča" pa je priobčila v torkovi številki vest, da je deželni odbor res prejel od vlade 13.000 K za seno in pa ima za to trditev dokaz v rokah. Vsled te drznetrditve se je uredništvo »Gorice" obrnilo na deželni odbor z vprašanjem, kaj je na tem resnice. Deželni odbor je uredništvu »Gorice" z znano uljudnostjo ustregel in sledeče odgovoril:
Št. Z3G3/10 Gorica, 7. aprila 1910.
Cenjeno uredništvo časopisa „Goricau
v
Gorici.
Vstrezaje Vaši prošnji z dne 7. t. m. podani na zapisnik v deželnem uradu, izjavlja podpisani deželni odbor, da tli sprejel in dosledno tudi tli dvignil državne podpore 13.000 kron, odkazaue od c. kr. poljedelskega ministerstva za nabavo krme v letu 1910 in to iz razloga, ker z navedeno podporo ni moč izvesti akcije za nabavo krme v prid živinorejcem naše dežele, o čemur je podpisani obvestil c. kr. namestništvo v Trstu z dopisom 3. februvarja t. L št. 897\ 10.
DEŽELNI ODBOR.
Deželni glavar:
Pajer.
Hvo. kako je „Soča“ postavljena na laž. Na dan naj pride z njenimi dokazi, katere ima v rokah pisane črno na belem. Najbrže da je Gabršček tudi na shodih na Krasu v nedeljo inv pondeljek govoril v tem smislu in tako hujskal ljudstvo proti naši stranki ter priporočal Gregorina. Na tem mestu rečemo, da je sramota za kandidata, ki se pusti priporočati po časopisju s takimi lažmi!
»Slovensko sirotlšče"je dobilo v zadnjem času mnogo prošenj za vspre-jem nepreskrbljenih otrok v zavod. Odgovarjamo, da zavod do sedaj ni še otvorjen.
Kolonsko vprašanje. — Komisija za proučevanje vladnega načrta o kolonskem vprašanju ima danes spet sejo.
f Kanonik Peter Flego. — V torek je umrl na Dunaju školastik tržaškega stolnega kapitelja mons. Peter Flego. Mons. Flego se je bil podal meseca januvarja na Dunaj ter se dal na neki tamošnji kliniki operirati. Operacija se je tedaj sicer posrečila, ali bolezen se mu je potem povrnila in ga je sedaj spravila v prerani grob.
Imenovanje. Deželni odbor je'imenoval v seji dne 2. aprila t. 1. gospoda Ivana Torkar, podžupana in c. kr. poštarja Podbrdom, v okrajni šolski svet tolminski namesto g. Ivana Lapanja, ki je to mesto odložil.
Razpis natečaja. Razpisujeta se 2 štipendija po 250 kron za obiskovanje mlekarske šole na Vrhniki (Kranjsko).
Tečaj se otvori 15. t. m. in bo trajal 5 mesecev.
Kdor se hoče potegovali za rečena 2 štipendija, se mora zavezati, da bode nanjmanj prvih 10 let nepretrgoma služil v tukajšnji deželi kot mlekar, si-rarski mojster ali potovami učitelj v tej stroki.
Pravilno opremljene prošnje je brez odloga predložiti deželnemu odboru.
Burja preobrnila železniški vlak. Danes teden je vladala po celem Primorskem huda burja, ki je napravila mnogo škode na polju in po hišah. Največja nesreča se je pripetila pri Miljah.
kjer je	burja preobrnila	železniški vlak.
Pri tej	nesreči so	našle	3 osebe	smrt
in mnogo drugih je bilo deloma težko in deloma lahko ranjenih. Življenje so izgubili: Sodnik Jos. Simčič, ki je bil uradno v Dolini, ter se je ravno v tem vlaku vračal v Koper. G. Simčič je naš rojak ter doma iz Imenj pri Šmartnem. Drugi ponesrečenec je Ivan Pinka, trgovec iz Buj, in tretji Rihard Psenner, uradnik parobrodne družbe »Ragusea".
Velikansk požar v Medvodah na Kranjskem. -- V noči od nedelje na pondeljek je požar skoro popolnoma uničil	papirnico	tvrdke	Leykam	Josef-
thal v	Medvodah	na Gorenjskem.	Škode
je tri milijone kron. K sreči je bil takrat dež, sicer bi goreči papir, ki je letal vsled eksplozij po zraku, zažgal še druge hiše in bi ogenj gotovo napravil več škode. Pri gašenju je bilo ranjenih več oseb.
Sladkor zopet dražji. — Združene avstrijske tvornice sladkorja so zopet podražile ceno sladkorju za 50 vinarjev pri meterskem stotu.
Listnica uredništva. — Zaradi pomanjkanja prostora objavimo mnogo došiih dopisov prihodnjič.
Listnica uprave. — Gosp. Kumar John P. 0. p. Zenith N. Dak. Nord Amerika: Denar prejeli. Hvala lepa! Bomo vse naredili, kakor ste naročili.
Kraški volivci! Vsakdo izmed Vas naj stori svojo I.' dolžnost. Dovolj je burk! [§||| Časi so resni! Mi rabimo I treznih in resnih mož, ne HH objestnih komedijantov. Zato volimo vsi vrlega	^
lot. Babiča I
Mestne novice.
Shod ^Slovenskega ka-tol. delavskega društva44 v Grorici bo v nedeljo dne 10. t. m. ob 10. uri in pol zjutraj v prostorih gostilne „CENTRAL‘\ Na shodu bo govoril p. n. g. poslanec Fon o načrtu postave glede zavarovanja za starost in onemoglost.
m Odbor društva »Skalnica" je
tako-le sestavljen: P. n. gg. Gabrijela Abram predsednica, Josipina Žnideršič podpredsednica, Marica Podgornik tajnica in Neža Dugar blagajničarica.
m Tri dnevnica za slovensko ljudstvo v Gorici se bo obhajala v cerkvi sv. Ignacija dne 14., 15, in 16. t. m. (lovori bodo vse tri dni ob 5. uri zjutraj in ob 7. in pol zvečer. Dne 17. t. m. t. j. tretjo nedeljo po Velikinoči bo procesija na sv. Goro. Govore v cerkvi bo imel preč. g. Alojzij Kovačič, duhovnik salezijanskega zavoda v Ljubljani. Vabimo torej p. n. občinstvo k obilni udeležbi. Začetek bo danes osem dni 14. t. m. ob 5. uri zjutraj.
m Iredenta na delu. - Zaradi špijonaže se vrši danes tukaj razprava proti 28-letnemu Petru Andreini, uradniku v ladjedelnici v Tržiču. Obtožen je, da se je hotel polastiti nekih načrtov vojaškega značaja.
Iz goriške okolice.
g Solkan. — Zadnjič sem nekaj povedal o naši bivši »Mizarski zadrugi", kako se je v njej gospodarilo in kako
so nemizarji žagali po knjigah in blagajnah. dokler so jo za žagali do likvidacije. Da pride do likvidacije, so znani žagarji vedeli uže pred leti in nekdo je uže tla pripravljal, na katera pade zadruga.
Jaz še sedaj ne vem, kako je mogla še predlanskim zadruga cveteti, kakor je Konjedic zatrjeval, ko stoji danes pred veliko izgubo, katero bomo morali kriti, kakor se vedno jasneje kaže, članii ki smo vse svoje žulje zabili v njo!
»Soča" od četrtka piše, da so se mizarji prepirali zaradi dopisa, katerega je priobčila predminuli četrtek. Jaz o tem prepiru ne vem nič. Mogoče so se prepirali tisti, ki so bili uže poprej zje-dinjeni in ki so vedeli, da pride do likvidacije.
Pa tudi pravijo, da niso nič trpeli v desetih letih. Na to odgovorim, da naj povedo, kdo je več trpel, tisti ki je vsč svoje izdelke dal zadrugi, ali pa tisti ki je dal zadrugi le tiste izdelke, katere ni mogel prodati, ali pa tiste, katere so sami hoteli dati. Seveda, znani »zvezarji" so dajali zadrugi tisto blago, katerega niso mogli drugje prodati. In kdo so ti?
Ni res, da so mizarji hodili ponujat blago Židom in Lahom, marveč res je, da so ti sami hodili v Solkan po blagu popraševat. Katerim članom zadruge se dobro godi, to ve Konjedic in tisti, ki so Konjedicu vse prikimali. . . .
O neki izgubi, katera je doletela solkanske mizarje lansko leto, piše »Soča". To je res, a res je tudi, da mizarji niso hudo občutili te zgube, ker so poprej drago prodajali pohištvo, veliko dražje kot je je plačevala zadruga. Kaj bo pa z nami, ki smo po nizki ceni dajali blago zadrugi, sedaj pa nam preti še zguba deležev in še jamstvo po vrhu.
Kdo so likvidatorji zadruge? Tisti, ki so pripravili zadrugo do likvidacije, na knjige se malo razumejo. Bode kakor poprej. Konjedic uže ve, kaj dela. postavili so kozle za vrtnarje ...
»Mizarska zadruga" je bila nam mizarjem namenjena. Zaradi tega jo je tudi ministerstvo podpiralo s stroji in drugim orodjem. A kdo je imel dobiček od te podpore? Menda le tisti, ki so šli »na božjo pot" v Afriko ...
Oj likvidatorji, radoveden sem, kako bodete prodajali »Škvarče" z »dro-toni" zvezane. Saj drugega tako je le malo v zadrugi. Stroji so od ministerstva, državna last, deske so romale v Italijo bogve kam. Po kaki ceni, to ve firma Konjedic-Gomišče.
»Mizarska" je uničena. Kredit je šel, dobro ime zapravljeno. »Soča" piše, naj se izvoli pametno vodstvo in naj zložimo novo zadružno glavnico, da bo »Mizarska" rešena. Bravo! Ni še dovolj zapravljena! Kaj vas še kaj tišči ? Torej pametno vodstvo naj se izvoli!! Kaj ni »pameten" Konjedic? Niso »pametni" njegovi liberalni kimavci? Torej preč ž njim, ako ni pameten!
Se nekaj! Mi hočemo vedeti, kam so šli naši žulji! Zahtevamo strokovnjaka v kjigovodstvu, ki naj preišče zagonetno likvidacijo. Gosp. Konjedic in njegovi plesavci naj ne rečejo: Tega ne, onega ne, ta je politikon, oni nič ne razume. Pravica nad vse! Luč naj razsvetli temne kote!	člani.
g V Kronbergu bo v nedeljo po blagoslovi shod v protest proti novemu vinskemu davku. Govoril bo tudi državni poslanec Fon. Ob tej priliki opozarjamo naša županstva, naj napravijo na ministerstvo protest proti temu davku.
g Sokolska Izobrazba. Iz Mirna. Velikonočno nedeljo obiskali so svoje mirenske brate »Sokole" »Sokoli" iz Bilj pod vodstvom županovega sina Saunig-a in bivšega »Alojznika", malo-semenišnika, ex-mediciuca sedaj jurista Al. Fornazariča. — Pri litru vina so se ti mladeniči zabavali z mirenskimi ue-pašaretarji do polnoči. Ko jim je vino
zlezlo v glavo in noge, napovedali so vojsko mirenskim Vodopivcem s tem, da so vrečali v vodnjak od stranišč zamazane deske, podirali razne zidove ter storili občutno škodo na tujem imetju — ter se s tem maščevali nad mirenskimi klerikalci. — V začetku se je mislilo, da se je to storilo iz mladeniške lahkomišljenosti, ko so pa orožniki vklenili par nedolžnih mladeničev iz Bilj, prišla je na dan resnica. Sedaj se hoče vplivali celo pri sodišču ter oprostiti krivce, vendar pa upamo, da bodo te vrste fantje — in naj bodo tudi županovi sinovi — postavno kaznovani. Pri vsakem obisku iz Bilj od strani te vrste fantov ima opraviti umazana voda od stranišča. To je „olika“ in pobratimstvo Biljencev z Mirenci s .Sokolom" in Sokolicami.
g Št. Ferjan. Naval k naši veselici dne 4. t. m. bil je tako velik, da niso našli vsi prostora v precej obširni dvorani. Zato naznanjamo s tem p. n. občinstvu in da ugodimo splošni želji in zahtevi pri veselici navzočih, da se ponovi nedeljska veselica dne 17. t. m. Spored isti ko zadnjič. Pri ugodnem vremenu se bo vršila veselica naprostem, sicer pa v dvorani.
Izrekaje najprisrčnejšo zahvalo za tako ogromen obisk vabimo zopet naj-uljudneje: blagovolite nas počastiti tudi
III.	nedeljo po Velikonoči. — Dekliška Marijina družba v Št. Ferjanu.
g Zrakoplov na Visokem pri Šempasu. — Na praznik dne 4. aprila ob
2.	uri popoldne je priplul zrakoplov nad Šempas in obstal na Visokem. Poizvedeli smo o tem sledeče:
Dunajski zrakoplovni klub je aranžiral v Trstu neko stavo. Trgovec gosp. Oton Pollak je zjutraj ob 11. uri zasedel nevodljiv zrakoplov z ciljem na Vipavsko dolino. Trideset automobilov je sklenilo z njim stavo za 20.000 kron, da ga dobite v 30. minutah, kjerkoli se bo spustil na zemljo. Zrakoplov se je obrnil proti Miramaru, kjer seje dotaknil morja, potem se je vzdignil nad Sv. Križ v toliko višavo, da so ga autoinobili izgubili izpred oči. Njih pet se je obrnilo črez Kras. družili 25 na Furlansko stran. Zrakoplov je plul črez Kras in pri Škrbini zavil v Vipavsko dolino. Veter ga je obrnil proti Gorici pa precej zavil proti Šempasu. Ravno pred popoldansko službo božjo je prispel nad Šempas. Zavil je proti jugu potem pa počasi krenil proti vasi Visoko. Imel je polno opazovalcev iz vsih bljižnjih vasi od Kamna do Frvačine. Ko je zrakoplov obstal nad Visokem, drlo je ljudstvo od vseh strani tje gori. Zrakoplov je vrgel nekaj teže peska in vrv in polagoma se je nižal ter v lepi ravnini pod vasjo se spustil srečno na tla, kjer so ga prišedši možje zapeljali na ravno senožet. Črez dobrih 40 mi-mut je prisopihal do njega prvi in siur najmanjši automobil, drugi štirje črez nekaj minut. Zrakoplovec je dobil stavo. Prijazno je pozdravil prvega automo-bilista in mu čestital, da je prvi. Razno gospodo, ki je došla vautomobilih je pogostil z vinom in jestvinami, katere je imel s seboj in se pošalil, da autoinobili niso nič pripeljali, pač pa zrakoplov. Ljudstvo se je jako zabavalo in šalilo. Nepoškodovani zrakoplov, ki je bil visok okoli 30 m, so zložili in odpeljali v Gorico. Imel je lepo vreme in mirno ozračje, kmalu /.a njim smo dobili dež in sodro.
Iz kanalskega okraja.
ki Lokovec. Iskreno zahvalo izreka „Kat. izobr. društvo" g. dr. II. Stepančiču, deželnemu poslancu, za velikodušni velikonočni dar 10 K. Bog ga živi! Živeli posnemovalci!	Odbor.
ki Plave. — »Sokolska" nesramnost. Ko sem se vračal na dan
sv. Jožefa iz Avč v Plave, je bilo v istem vlaku več »Sokolov" iz Deskel in Plavi. l:dcn izmed teh je kričal iz voza, kot da bi bil prišel ob pamet ter na surov način zmerjal Avčence. Ko sem vstopil v vlak ter psovalca poskusil pomiriti in ga svaril, naj pusti Avčence, ki mu niso ničesar storili, v miru, je začel še surovejše in nesramnejše izzivati. Gg. Konjedic in učitelj Turk sta lahko ponosna, da se nahaja v njih društvu tak član. Vedno kvasijo o njih »disciplini", a niti v kroju se ti ljudje ne zavedajo, da so ljudje. Svetovali bi omenjenima gospodoma, da boljše izurijo svoje člane v disciplini, posebno pa kadar se vozijo po železnici, kjer se v^zi tudi polno tujenarodnega občinstva. Lepo sliko si lahko napravijo drugi potniki o Slovencih, ako se obnašajo »disciplinirani" »Sokoli" tako. Povemo še, da so se oni dan vsi »Sokoli" pošteno nalezli in še drugi dan so nekateri prišli zaspani in umazani domov. To je prava pravcata »Sokolska disciplina".
Iz tolminskega okraja.
t S bribov. (Kraševcem.,) Mi hribovci smo izbirčni ljudje. Vsaka reč nam ne diši, tudi je ne sprejmemo, ako ni po našem nosu. V politiki smo še bolj skropulozni. Kdor hoče biti naš zastopnik, ta mora biti mož dela za nas. Hvala Bogu, da ko smo izbirali take može, nismo naleteli na slabo. — Spominjamo se, kaj smo bili pred dvajsetimi leti. Zapuščeni, ločeni od sveta, zanemarjeni, nobene poštene ceste nismo imeli, malo vodnjakov, nobene mlekarnice, nobene posojilnice, malo šol, živinoreja je bila na nizki stopinji itd. Danes pa smo — to lahko rečemo — pred Vami, Kraševci 1 Za to delo pa se imamo v prvi vrsti zahvaliti našim zastopnikom v državnem in deželnem zboru, ki se krepko potegujejo za nas.
Nam se zdi, da bi ne bilo napačno, da se poskušate okleniti, Kraševci, mož naše stranke. Mi smo ž njimi zadovoljni. Pa saj imate tudi uže nekaj vzroka za to. Ali niste videli pri ravnokar minulem deželnozborskem zasedanju, kako krepko sta sc zavzela za Vaše koristi kmečka poslanca, ki pripadata Slovenski Ljudski Stranki? Saj sta več dosegla kot poprej desetletja drugi I Zraven tega pa imate Kraševci že drug vzrok, se okleniti mož Slovenske Ljudske Stranke in sicer ta, ker uže sedaj sedi v deželnem odboru Vaš rojak dr. H. Stepančič, ki dobro pozna Kras in njegove potrebe in ki s paznim očesom zasleduje življenje na Krasu. Vidite, čim več opore bode imel na Krasu, tembolj se bode potrudil on in njegovi kmečki kolegi-poslanci za svoje volilce. Poglejte, vode nimate, živinoreja ni na vrhuncu, pa tudi razne ujme Vas obiskujejo pogosto, zatorej so Vam prav ljudski zastopniki neobhodno potrebni, ki bi Vam pomagali v takih stiskah. Mi z našimi z a s t o p n i k i s m o marsikaj dosegli, kar Vi z liberalnimi niste i n s t e ostali v tem oziru z a n a m i. Rečemo Vam jasno in odkrito: Ali do zadnjega časa še niste poznali pravih ljudskih zastopnikov? Zatorej poskušajte iskati pomoči pri možeh Slovenske Ljudske Stranke, kakor smo iskali mi, katero smo tudi dobili. To Vam svetujemo mi, Hribovci, v skušnjah dobro podkovani.
Hribovci.
t Iz grahovske občine. Nek dopisnik iz grahovske obč. je bil vendar tako dober, da se je spomnil v svojem naprednem listu tudi našega vrlega gosp. vikarja, kjer mu očita, da se je spomnil iste nesreče, katera se je pri-godila v podmelskili melfih. Cujte, kaj je naš gosp. vikar napravil s tem, ko
je v cerkvi svaril, da ni lepo uganjati burke okrog, posebno ta dan, ko smo imeli skupno velikonoč. spoved. Vprašamo dopisnika, ali ni gosp. vikar storil svoje dolžnosti, ali ni on v to poklican, da nas svari in podučuje, kaj ? Dalje dopisnik trdi, da se je spravil naš »nune" na pevski zbor, da zboru očita, da prepeva vse noči okoli, kar pa ni res. Gosp. vikar je rekel, da je nespodobno ponoči prepevati zunaj okoli kakor isto noč in ne, da pojejo cele noči. Dalje g. dopisnik trdi, da »nunca" boli, ker kažejo vrata njegovim agentom. Ravno nasprotno jo je zadel. Vprašamo dopisnika, kdo je tisti, ki nima miru od strani gosp. vikarja? Naj ga imenuje! Svetujemo g. dopisniku, naj miruje on toliko, kakor gosp. vikar, potem ne bode nobenega prepira med nami. Mi našega gosp. vikarja spoštujemo vsi, bodisi klerikalci ali liberalci, ako ga pa g. dopisnik ne spoštuje, mu posebno ne zamerimo. In zakaj? Zato, ker ima nalezljivo bolezen v glavi, ki se dandanes marsikoga rada prijemlje, kdor le preveč nasprotnim časopisom verjame. Fine.
Več »farškili podrepnikov."
t PolJubinJ pri Tolminu. Naše S. K. L D. ne dobiva že več časa svojih naročenih listov o pravem času. Fdnega lista pa že nekaj časa sploh ne dobiva, čeravno je naročnina že plačana. Kaj je tej nerednosti krivo, nam ni znano. Za danes le toliko. Če se razmere ne zboljšajo, zatrobimo jasneje.
t Eat. slov. izobraževalno društvo »Planinka" na Volarjih priredi dne 10. aprila t. I. ob 4. uri pop. v prostorih g. Kutmališt. 26 veselico z zanimivim vspo-redom. Vsi prijatelji poštene zabave se uljudno vabijo, da se iste mnogoštevilno udeleže.
Iz cerkljankega okraja.
c Iz Zakojlce. — Povsod se dobi med dobrini semenom tudi kako zrno ljulike. Tako se nahaja tudi med našim dobrini in pobožnim ljudstvom neki človek, ki bi rad zasejal tudi med nami liberalno seme. Naše ljudstvo ga dobro pozna in mu zato tudi ne pojde na limanice. Versko prepričanje je za-dobilo med našim ljudstvom pretrdna tla, kakor da bi je zamogel kak malopridnež omajati. —
Zime noče biti pri nas še konec. Prve dni t. m. smo imeli še precej snega.
Iz komenskega okraja.
Volivci komenskega o-kraja I Poženite vse Gabršč. Grggorlnove po£anJače in agitatorje h komenskim tr-tjonom! Prašajte vsakega, ki bi vas nadlegoval z Grego-rlnovo glasovnico: Kdo bode povrnil trte vslm Kraševcem In zamudo časa onim ki so šli celo po 3 krat na sodnijo. Proč s trtjonl in trtjonsko £|lho! Vsi na volišče za kandidata
Jož. Babiča.
km V’Gorjanskem je nekaj govoril v pondeljek dr. Puc iz Gorice, pravi Gabrščekov »pucer", ki mora iti tja, kamor ga šef nažene. Shod je bil mev-žast. Občinstva malo, najmanj volilcev. Volilcev je bilo na shodu tako malo, da si »Soča" niti ne upa povedati približnega števila navzočih. Prav! Ljudstvo spoznava liberalno gnjilobo.
Iz sežanskega okraja.
Zaupniki! Še en poldan In igra bode dolgrana; zadoščenje v samozavesti, da Je Storil vsakdo svojo dolžnost v blagor svoje domovine, do Sedaj zlorabljenega Krasa. Vsi na delo prihodnjo nede* Ijo 10. t. m.
Nasprotnik ne spl!
s Shod v Zgoniku, katerega je sklical A. Gabršček v pondeljek, je bil kla-vern. »Soča" sicer farba. da je bilo na shodu navzočih od 95 vpisanih volilcev 70. To je farbarija. Res je, da je bilo na shodu 30—40 oseb, od teh 10—12 volilcev. Med Gabrščekovim kvasenjem jih je več odšlo. Zdelo se 'jim je prc-dolgočasno. To je resnica. »Soča" seve mora slepiti občinstvo, da bo mislilo, da je vse za Gregorina. Nedelja pokaže resnico.
Drobtinice.
Novi zagrebški župan. — Dne 5.
t. m. je bil izvoljen za zagrebškega župana član koalicije Holjac.
Dunajski župan postane bržkone dosedanji podžupan dr. Neuinayr. Me-" ščanski klub je sklenil predlagati ga na volitvi, ki se bo vršila 28. t. m.
POSLANO.*) Gosp. Fran Batjelu
v Gorici.
Pred mesecem dni sem prinesel šivalni stroj v popravo v Gorico, v Stolno ulico št. 4, kjer je bivša delavnica gosp. Jos. Dekleva, a sedaj Vaša delavnica. Vprašal sem, kje je gospodar, na kar sle mi odgovorili: »jaz sem" ter rekli, da naj Vam izročim stroj v popravo, ker da v delavnici gosp. Jos. Dekleva niso zmožni tega dela izvršiti in da sploh vse poprave dobite ter izvršujete edino Vi. Ko sem pa Vas vprašal, koliko bode stala poprava, ste mi odgovorili, da ne veste. Čez nekoliko dni pošljem svojo hčer Josipino k Vam v popravo dodeljeni stroj, na kar sle ji zaračunali K 9. Ko pa moja hči doma stroj poskusi, ji ni bilo mogoče napraviti niti šiva; a predno sem Vam v popravo oddal, je dotični stroj edinole šivanke lomil.
Šele potem, ko se je poprava izvršila v delavnici gosp. Jos. Dekleva, v ulici Municipio Štev. 1, je dotični stroj zopet za rabo, za kar izrekam gosp. Jos. Dekleva zahvalo. Brez komentarja.
Janez Trampuš m. p.
Temnica na Krasu.
*) Za vsebino pod tem naslovom jo uredništvo odgovorno le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
Kaj naj
sedaj pijem, ko mi je zdravnik pojasnil, dn je bobova kava škodljiva mojemu zdravju?
Odgovors
jKalhreiner 9(neipp - sladno kavo, katera ima vsled posebnega pripravljalnega načina duh in okus bobove kave, je redilna in vrhtega poceni. £Vi boljšega za j utr ka za mlado in staro.
Ib.
Dobro urejena trgovina s papirjem, se proda tako
pod ugodnimi pogoji. Kje, pove naše upravništvo.
Loterijske številke
2. aprila.
Dunaj ....	32	1	2	72
(Jradec .... 40 53 47 42 78
Oddd se v najem
pritliCje v novi hiši Via della Bianca št. 43 v G o r i c i pri drž. kolodvoru Obsega: 3 sobe, prostorno kuhinjo, klet in vrt. Prednost imajo krčmarji z lastno koncesijo.
6dd& se v najem
ali tudi proda hiša v Kanalu št. 88 obsegajočo: 6 sob, kuhinjo, 2 kleti dvorišče in vrt. Oglasiti se je pri M Šuligoju v Gorici. Via del Bianca 43, pri drž. kolodvoru.
Rojaki!
Spominjajte se ob vsaki priliki „ Šolskega Doma
Svoji k svojim! Svoji k svojim
Staroznana narodna trvdka:
Anton Iv. Pečenko
GORIOA, ulica Jos. Verdi 26,
postrcžo pošteno in točno a p r i s t n'i m i b o 1 i m i in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov ; potom a pylzenjskim pivom j,PRAZDROJ“ iz sloveče čošfco ,,Mefifianske pivovarno44, in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarno kneza Sclnvarzcnborga v Proti-vinu na Češkem, in sicer v 3odčokih in steklenicah: z domačim pristnim tropinovcem I. vrsto, lastnoga pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpofiilja po Železnici na vse krajo avstrijsko-ogrske državo v sodih od 50 1 naprej franko goriška postaja. — CENE ZMERNE.
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
f
£ Odlikovana pekarija ^ In tdadčičarna %/•
♦ K. Draščik ♦
m v Gorici na Kornu +
^	(v	lastni	hlSl)
♦ izvršuje naročila VMakovrMtnega počiva, torte, kolače za birmanoe Jtu in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Pri-
• poroča se sl. občinstvu. Cene jako nizke.
■oeooooof
Prva sloveiif’;a trgovina z jedil- |Jj nim blagom
Anton Kuštrin,
v GOBICI Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
VABILO
Občnemu zboru
ii
v (Joriei,
Jki se bode	vršil v četrtek	dne	14.	aprila 1910	ob	10l	,	uri pred-
poludne v	prostorih „C E	N	T	II A L X E	1'	OSOJ	I	L X I C	E“.
DNEVNI RED:
1. Poročilo	načelstva.
2. Poročilo	nadzorstva.
3. Potrjenje računa za leto 1909 in določba o pox*abi čistega dobička.
4. Poročilo in sklepanje o trgovini, ki se vodi pod imenom »Kro-
jaška zadruga“.
5. Volitev nadzorstva.
6. Slučajni predlogi.
Načelstvo.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
NajboljSe šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine sa krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hita obuvala za vse letne Sase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
jSj Priporočajte med seboj | | jjjj. Medved|
1 Gorica m Corso Verdi 38- M K m- Postrežba strogo A
Hj solidno. W
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. N&ročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Delavnica cerhuenih posod in cerkvenega orodja
Fr. Leban Gorica,
Magistratna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerk/enega orodja In cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
— Blage se razpošilja franko. —
pRAeClSOftOcn
Martin Š ull£oj
urar in trgovec v Gorici
Vin della Barriera (Bianca) pri državnem kolodvoru v novi, lastni hiši (poprej v Kanalu 20 let) ima v zalogi šivalne stroje najnovejšega sistema. Zastopnik or-kestrijonov in gramofonov, katere tudi popravlja. Priporoča se železničarjem in po železnici potujočemu občinstvu.
Postrežba solidna in poštena
ifeNt'.
~ rgt)
TRGOVINI s SEIHEHI
na debelo in drobno
Med 50 recepti
boš gotovo našla marsikatere, po kateri bodo Pekatete tebi in tvoj-cem iaborno dišale. Naroči si kuharsko knjigo pri Prvi kranjski tovarni testenin v II. Bistrici. Vdobiš jo zastonj.
JAKOB ŠULIGOJ
= urar c. kr. državne zeležnice =
v GORICI, Gosposka ulica št. 25.
priporoča zlatnino in srebrnino vseh vrst. Prstane, poročne rinke, verižice in vse druge zlate predmete.
VIKTOR TOFFOLI
v LJUBLJANI
Marijin trg. (nasproti frančiškanske cerkve)
priporočata svojo najpopolnejšo zalogo
zanesjjivih semen
kakor: domačo deteljo, lucerno ali večno deteljo, velikansko krmilno peso, korenje za krmo, vsakovrstna travna semena, mešanice za suho in mokro zemljo, semenski oves Ligovo, zelenjadna in cvetlična semena na vago in v vrečisah po 10 in 20 v, pristno gorenjsko repo, čebuljček, rusko laneno seme, rafijsko ličje, cepilni vosek, drevesni karbolinej itd.
Cenovni k pošljeva na zahtevo zastonj.
GORICA
Velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev
Jedilno olje po 96 v. liter Jedilno fino K 1-04 Marsiglia ... K 1'28 istrsko	„	„	1-12	Bombay .	. .	. „ 1-20
Corfii	»	„	1'20	Bari.............M mo
Puglie	n	„	1'20	Lucca............1-60
Jesih vinski	najfinejže . . .	2	—
Milo in luči. Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10.
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
Dr. taro Kir
zdravnik, kirurg ter bivši asistent ria porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u.
Specijalist za ženske bolezni.
Ordinira od 10.—11. ure predp.
in od 3.—4. ure pop.
Fran - Josipovo tekališče 6
(tik lekarne Kurner).
m
ANA LIKAR
^	v	G0RI6I
tr Semeniška ulica št. 10. ^	Velika zaloga
pisarniških in šolskibpotrebščin.
V trgovini se dobi papir in papirnati izdelki, pergamentni papir za zavijanje masla, svilen papir in peresa za umetne cvetlice, šolske, molitvene in vpiso-valne knjige, svete podobe, tiskovine za duhovnije in župnije. Sprejema tudi tisk zasebnih tiskovin, računov, posetnic, napisov itd. itd.
Dobra postrežba, najnižje cene!
35.000 stiskalnic za grozdje, sadje, obrtne namene itd.
20.000	mastilnih mlinov za sadje in grozdje, veliko število hidravličnih stiskalnic za obrt in poljedelstvo je izšlo IKlaj/farth-OUih tovaren.
Leta l‘>0‘) je bilo narejenih:
2500 stiskalnic in 1200 mastilnih mlinov.
Neovrgljiv dokaz za odločnost kakovosti istih proizvodov.
Kar broz skrbi se obrnite do
Ph. Mayfarth - a & C.o
tovornice poijedel. strojev železnln in parnih samokovov.
Dunaj II. Jaborstrasse 71.
Zahtevajte brezplačno clopošiljatev ilustrovanih cenikov. Išče se dober zastopnik.
Aleksander Ambrožič,
urar in trgovec
v Gorici, Tekališče Jos. Verdija 26, v Gorici.
Podpisani priporoča svojo veliko moderno zalogo pravili švicarskih
ržepnih, stenskih, salonskih in budilnih ur, pravih gramofonov, dalje verižic, prstanov, uhanov, priveskov itd. v zlatu in srebru vse po jako zmernih cenah. — Popravila izvršujojo se točno in ceno.
— Vsaka ura se Jamči eno leto. —
********
©f
f Goriška zveza
t
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakup tamtpiUk potreMčin in pri pil® •'v* »'v* •'v* kmetijskih pridelkov. ^ ^ ‘'v*
Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT- 32-
m
*xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx3(:
Lekarna Cristofoletti V Gorici na Travniku.
Trukino (fitokflževo Jetrno olj.e. PoNehno Rredsitro proti prsnim boleznim in »iilofini teletini slabosti.
Ir vrnil steklenim tega oljn na ravnomene barve po K MO, bole borre K ‘2.
Trskino žclczuato Jetrno olje.
Rab;i tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim jodecem.
S tem oljem Be ozdravijo v kratkem časa z gotovontjo vso kostno boležni, žlozni otroki, (folSo, malokrvnost itd.
Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev.
Opomba. (Uje, katereira naropam direktno Iz XorreglJe, prelite ne redno t mojem kem. laboratorju predno »e napolnijo steklenice, /ato zamorem jamčiti svojim ČČ. odjemalcem gledo čistote in »talne sposobnosti za zdravljenje.
Crtatofolettijeva pijača 'rt kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnlm oljem.
=— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. ==
!xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem svojo pekarno preselil v lastno hišo v ulico FORMI CA št. 21—23 Prcj &t. 24. Priporočam svojim in drugim odjemalcem k obilnem obisku.
Postrežba točna in poštena. : • • .........•
Z odličnim spoštovanjem uda ni
E. Jaki n,
pekovski mojster v Gorici.
Prosiva zahtevati listke!
■■■■■■nBHaBinBaBtEZBBasEiissiaamaancTzai ann 1
Največja trgovina z železjem
milili & EM BO
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (Iraverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove a m er ikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
o
M
O
*■»
0
o
sr
o
0
o
0
p
»1
p
CD
Prosiva zahtevati listke!
a
Cevljarsha zadruga g Mirnu
naznanja sl, občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Babatišče štev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsakovrstnega obuvala ter sprejema naročila po
zmernih cenah.
f
L
JVfa^nanilo.
,.Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo” v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4‘j0o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5‘!4°|0 (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po G\ (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsaoih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
1
Jk
Z dežele.
Miha: »Katera ulica je najbolj prometna v Gorici?" — Gašpar: »Gotovo Raštelj, kajti ta je že od nekdaj znan!" — Miha: „Pa so nekateri trgovci govorili, da Raštelj propada". — Baltazar: „Ej propada! — Gotovo vsak mlinar na svoj mlin vodo napeljuje". — Gašpar: »Raštelj se vedno bolj povzdiguje — posebno pa odkar imamo tamkaj „prvo In edino slovensko manufakturno trgovino" FRANC RAVNIKAR Št. 16.“ — Baltazar: „Saj imaš prav. Gašpar: »Včeraj sem bil v Gorici, pa sem slišal, da so začeli tudi drugi slovenski trgovci hiše kupovat v Raštelju, to se vidi, da je ta ulica najbolj prometna — ampak se mi je reklo, da se jim ni posrečilo". — Gašpar: ,.No, Miha, si slišal, kaj je Baltazar zvedel v Gorici? Torej je le moja trditev prava, da je Raštelj najbolj prometna izmed vseli ulic v Gorici, kjer se tudi nahaja slovenska manufakturna trgovina jp^ANG RAVNIKAR Št. 16 (v lastni hiši) katero priporočajmo vsi in povsod, ker je prava kmetska solidna trgovina".
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.