Past'üva plačana i1 gotovini LETO L Koper, pelefe 31. oktobra 1952 POSAMEZNA STEVILKÄ 10 DIN IVAN REGENT: V nedeljo 2. novembra bo začel zborovati v Zagrebu šesti kongres Komunistične partije Jugoslavije. Na kongresu bodo delegati pregledali in pretresli delo Partije v obdobju med njenim V. in njenim sedanjim, VI. kongresom, uspehe tega dela, težave. ki je Partija nanje pri tem delu naletela itd. To se pravi: kongres bo moral oceniti delo Partije v obdobju. ki se začenja neposredno po resoluciji Informbiroja proti Komunistični partiji Jugoslavije, njenemu vodstvu, ko je Partiji: pogumno stopila nn svojo pot v socializem in začela ustvarjati v Jugoslaviji socialistične odnose primerne možnostim in razvojni stopnji svoje dežele. Zategadelj pomen VI. kongresa Komunistične partije Jugoslavije sega — prav tako, kakor je segal pomen njenega V. kongresa — daleko preko meja Jugoslavije. V obdobju od njenega V. do njenega sedanjega VI. kongresa je Komunistična partija Jugoslavije napravila s svojim ogromnim delom ter s svojo pravilno, zato pametno notranjo in zunanjo politiko svoj izpit. Sedaj bo v obliki poročila svojega CK na kongresu povedala delavcem, komunistom in socialistom vsega sveta, kaj je v navedenem obdobju napravila na poti ustvarjanja socialističnih odnosov v svoji deželi; kakšne so izkušnje ter nauki njenega dela: kako se njena, to je jugoslovanska pot v socializem razlikuje od poti Sovjetske zveze (ki po našem mnenju ni pot v socializem); kako globoko segajo uspehi tega dela v gospodarsko in kulturno življenje narodov Jugoslavije itd. Poročilo CK KPJ na kongresu, ki se bo začel v nedeljo v Zagrebu, bo obračun naše Partije delavstvu vsega sveta. Naj bodo kominformovska glasila o tem obračunu poročala ali ne, ni važno. Važno je, da ta obračun obstaja, da so njegove pozitivne postavke izredno bogate. Važno je, da je to Partija, da je to dežela, da je to njeno delovno ljudstvo, da so to njeni narodi ,ki si vsi skupaj prizadevajo, da bi doma primerno svojim razmeram zgradili, da bi realizirali socializem. Ker pa socializem ni samo in tudi ne predvsem vprašanje moskovskih birokratskih demagogov, marveč je stvar vsega delovnega človeštva. Vse to delovno človeštvo sedaj močno zanima in se bo v nadaljnjem prav gotovo še bolj zanimalo za izkušnje socialistične gradnje v Jugoslaviji. Na poprišču mednarodnih odnosov se je Komunistinča partija Jugoslavije borila in se bori za mir, za sodelovanje med narodi, za vzajemnost in solidarnost med narodi, za enakopravnost velikih in malih narodov, mmm KäßrW» :-u ISM^iP- ' '«JI za pravice narodov do suverenosti, do neodvisnosti. Komunistična partija Jugoslavije in narodi Jugoslavije ne sodijo med nesrečne demagoge. ki trdijo, da je vojna neizogibna. Ce bi bila vojna neizogibna, bi bil vsak boj za mir odveč. Vojna pa ni neizogibna. Vojno morejo narodi, zlasti delovni ljudje preprečili. Na poprišču domače, notranje politike se Komunistična partija Jugoslavije bori za uresničenje najširše socialistične demokracije. Komunistična partija Jugoslavije skrbi, da ne bo plamen revolucionarnega ustvarjanja v Jugoslaviji nikdar ugasnil. Bori se proti nevarnosti birokratizacije v svojih lastnih vrstah. Pod njenim vodstvom se vrši proces decentralizacije oblasti in debirokratizaci-je. V Jugoslaviji se ne bo zgodilo, da bi prešla oblast v roke birokratov, kakor se je to zgodilo v Sovjetski zvezi. V Jugoslaviji uresničuje delovno ljudstvo svojo oblast v vasi, občini, v mestu ih okraju preko ljudskih odborov, v ljudskih republikah in v zvezni državi pa preko republiških ljudskih skupščin ali pa preko zvezne ljudske skupščine. Ta podjetja že upravljajo delavci in nameščenci podjetja samega preko delavskih svetov ¡n delavskih upravnih odborov. Delavsko upravljanje podjetja je nedvomno izraz široke socialistične demokracije. Vaške in mestne občine ter okraji dobivajo, vedno več pravic. Poseganje države v gospodarstvo dežele je čedalje šibkejše in le posredno. Življenski standard delovnega ljudstva v Jugoslaviji se razvija v vedno višjo stopnjo. Kulturna raven prebivalstva se s pomočjo in pod vodstvom. Komunistične partije nenehno dviga. Dežela se industrializira; kmetijstvo stopa polagoma na pot socialističnega zadružništva. Uspehi, ki so bili doseženi v Jugoslaviji pod vodstvom Komunistične partije v vseh panogah gospodarstva, na poprišču. blaginje in kulture, so ogromni. Komunistična partija Jugoslavije ne prihaja na svoj VI. kongres praznih rok. Vpliva na množice zlasti s svojim delom, s svojo pridnostjo, s svojo zvestobo do socializma, s svojo predanostjo delovnim množicam. Komunistično partijo Jugoslavije odlikuje dejstvo, da ne stremi za tem, da bi imela oblast v svojih. rokah. Zato se Komunistična partija Jugoslavije ne bori samo proti birokratizmu v državnem aparatu, marveč se bori, kakor smo že zgoraj povedali, tudi proti nevarnosti biro-kratizma v svojih lastnih vrstah, proti birokratskim tendencam v svojih lastnih vrstah. Birokratske tendence v Partiji so nedvomno najbolj ne. ' ■ M- : S A- m :■ k ; V? m&Mi-f* ~ßr> H- • ^ •¿i?- S fSSrč?* iy ■r vrfvC Ä '¿¿ZSMS''--?* ßwsigw- »v Mm m** v Tie,. s^B»,. W'mu- V'V/Affl Vjf •.».«•'. eis ■-c? /V . -i - •' /: ■ .f. ■ i I i-1 -wr-. mfrm /p- tZ-, .,'i ; • • t -. . •• -------.»SN "•• • r^ftäMMi —- ' • ... ■l^HHH I,;.: ■ ymmM Wm /i ft? m| igk' - . 4 ' > ^ m ■ M ■■< . ^ ¿¿m? /•: • w Mm! - . ¿-v ^ Siai/ko. : na ustafo varne; to so tiste tendence, ki — če se. Partija proti njim ne bori zadosti energično — utegnejo kaj kmalu postaviti Partijo in oblast nad ljudstvom. Komunistična partija Jugoslavije je za vse delovno ljudstvo odprta knjiga. ki jo lahko berejo vsi delovni ljudje na njenih odprtih sestankih in. lahko o tej knjigi tudi povedo svoje mnenje. Komunistična partija Jugoslavije je nov tip komunistične partije, ki se je razvil v pogojih socialistične gradnje, v deželi, ki se mora boriti proti kominformističnim sovražnikom socializma. Ne pravimo, da je ta tip Komunistične partije, obvezen Za vse Partije, je to pa našim razmeram ustrezen lip komunistične partije. Parlije, ki je znala V najtežjih pogojih in z minimalnimi sredstvi voditi zmagoviti boj narodov Jugoslavije proti okupatorju in ki sedaj uspešno načelu je hkrati urejanju socialističnih odnosov v svoji deželj kljub vsem polenom, ki jih ji »socialistični« sovražniki socializma mečejo pod noge. VI. kongres Komunistične partije Jugoslavije je. pomemben, ne le pomemben mednarodni dogodek, ki delavstvo ne more, da ga ne bi uvaže-valo, da ga ne bi registriralo, da mu ne bi dalo mesta, ki mu bo šlo v zgodovini socialističnega in komunističnega gibanja. To je kongres Parlije, ki v deželi, ki jo ogrožajo ko-minformovski sateliti, načelu je gradnji socialističnih odnosov. Ni dvoma, da ima to svoj velik pomen doma in po t:sem svetu. PÜED VOHTITAM» V OBČiMSICE, MESTNE iN OKRAJNE LJUDSKE ODBOR E s® Ep>[pn ne samo na koristi njihovih volilnih enot. xxx Ob odkritju spomenika padlim borcem v Doljanih v okraju Donji Lapac je član Politbiroja C,K KPJ Milovan Djilas, govoril o težkih žrtvah, ki so jih dali ti kraji za svobodo in naglasih da predstavljata v borbi skovano bralstvo in enotnost svetinjo za vsakega državljana naše socialistične domovine, ker je to eden najtrdnejših teme Ijev, na katerem je zgrajena naša država. xxx Predsednik Gospodarskega sveta zvezne vlade Boris Kidrič je v svoji izjavi za tisk dejal, da naša škoda letošnje, suše. v Jugoslaviji nad 141 milijard dinarjev. Da bi omilila posledice suše, je zvezna vlada izdala več ukrepov, med drugim prepoved nsakega izvoza žila in mašzob, uvoz večjih količin pšenice, masti itd. ter uvedla skrajno varčevanje na vseh sektorjih našega gospodarstva. xxx Viceadmiral Josip Čemi je ob prihodu z Malte, kjer je bil gost poveljnika britanskega sredozemskega ladjevja admirala Mountbat-tena, izjavil dopisnikom Tanjuga, d.i je. bil sprejem na Malti zelo prisrčen in prijateljski. Viceadmiral Čemi se je. na Malti spoznal z ladjami iri ustanovami britanskega vojnega ladjevja. , K A 22 B ¡73 TE Rti želi obilo uspehov VI. kongresu KPJ. Obljubljamo mu, da se bomo še bolj potrudili za dvig živinoreje in poljedelskih .proizvodov KMETIJSKA ZADRUGA V RAZDRTEM POZDRAVLJA VI. KONGRES KPJ IN MU ŽELI PRI NJEGOVEM DELU NAJVEČJI USPEH ZA DOBRO VSEII NAŠ11I NARODOV Že večkrat smo pisali, kako se italijanski i roden List i in komimfomisti .. v Trstu okoriščajo občinskega sveta za razpravo političnih vprašanj, ki so v bistvu samo izraz njihove hipcr-nacionalistične politike in sovraštva do Jugoslavije in vsega, kar je slovenskega. Nikoli pa ni prišlo še do izraza takšno izkoriščanje občinskega sveta kakor na zadnjih dveh sejah. Nekaj dni preden je v italijanskem parlamentu govoril De Gasperi O vprašanju Trsta in odnosih z Jugoslavijo, so stranke italijanskega ire-dentizma, ki so zastopane v občinskem svetu, predložile predlog ter osnutke resolucij o tržaškem vpraša-" nju. o katerih naj bi razpravljali na prihodnji seji, to je potem, ko bo Dc Gasperi pojasnil svoje slališče od-nosno stališče italijanske vlade, reci italijanskega imperializma, do Trsta in celotnega tržaškega ozemlja. Tako je prišlo na seji tržaškega občinskega sveta dne 24. t. m. do branja številnih resolucij, ki so jih predložile irodemtistične stranke, fašisti in kominformisti. Za razpravo o teli resolucijah je bilo vpisanih 25 govornikov, ki seve.da niso mogli, priti vsi do besede. Zalo so odložili del razprave na sejo v sredo. Kakor je bilo pričakovali, je že na prvi. seji prišlo do tistega, kar smo pričakovali i, in sicer do prave gonje in izbruha žaljivk in klevet proti Jugoslaviji in ljudski oblasti v coni B. Deinokristjani, fašisti, kominformi-sti, socialdemokrati tako imenovane socialistično stranke v Julijski krajini, vsi so si bili enoUii v lažeh o položaju v coni B in v (podpori zahtev italijanskega imperializma po Trstu. Tako so se na .tej seji, poleg drugega, slišali tudi predlogi o nasilni-zasedbi Trsta in celotnega tržaškega ozemlja, o hujskanju na vojno proti Jugoslaviji, o pogrevanju fašističnih zločinov proti Slovencem in sploh vse, kar se je dalo lahko izvleči iz razbile fašistične, ropotarnice, ki jo hočejo predstavniki rimske buržoarije v Trstu ponovno obnoviti. Končno pa so se vse iredentistiene «Irantc nekako sporazumele o takojšnjem plebiscitu, ki naj bi ga izvedli na celotnem Tržaškem ozemlju. Seveda zahtevajo ta plebiscit takoj, zavedajoč se. prednosti, ki jo imajo na podlagi tridesetletnega raznarodovanja Slovencev v Trstu in okolici. -^Kominformisti pa so po svoji strani pogreli svojo staro zahtevo o imenovanju guvernerja, kakor predvideva mirovna pogodba z Italijo v pri-. čakovanju »boljše« rešitve. Vsem tem obrekovalecm in potlpi-bovaloem nacionalistične mržnje je odgovoril na včerajšnji seji predstavnik Slovansko - italijansko ljudske fronte dr. Jože D okleva. Najprej je dr. Dcklcva obsodil italijanske nacionaliste, ki izkoriščajo občinski svet za politične špekulacije, namesto da bi razpravljali o gospodarski!^ in socialnih vprašanjih, ki zadevajo interese prebivalstva. ■Nato je .odgovoril predvsem ireden-tistom, ki zahtevajo takojšnji plebiscit, samo da bi izkoristili trenuten politični položaj in izsilili takšno rešitev, ki bi ustvarila ne,pomirljive spore med dvema sosednima državama. Slovansko - italijanska ljudska fronta, je dejal dr. Dekleta, zahteva takšno rešitev, ki ho trajnega značaja. Komuniste in socialiste, kakor tudi . vse resnične demokrate je opozoril, da je (danes delavsko gibanje v Trstu razkosano zaradi p roti delavski h stališč voditeljev raznih gibanj, ki si lastijo monopol nad delavstvom. To je omogočilo kapitalizmu, da je prišel ponovno trdno na oblast. S plebiscitom hi so te sile samo utrdile na škodo razvoja delavskega razreda. To danes tem laže, če upoštevamo, da je sam fašistični tisk leta 1933 priznal, da je do tedaj moralo zapustili Trst 40.000 Slovencev, ki so jih nadomestili z zbranimi in fašizmu zvestimi elementi iz raznih italijanskih pokrajin. Nato je dr. Dcklcva pozval vse komuniste, socialiste in (resnične demokrate, naj ne podpirajo reakcije in kapitalizma .in naj sodelujejo pri ustvarjanju enotnega delavskega razrednega gibanja. Delavsko gibanje v Trstu mora biti zastopano po svojih resničnih močeh v vseh ustanovah javnega živ- ljenja mesta. Plebiscit v današnjem položaju bi predstavljal podporo tistega položaja, ki ga je fašizem s silo in terorjem ustvaril te.r bi bil proti-sooialen in proti demokratičen. Kominformlslie.no resolucijo pa jc označil kot poskus kominformistič-nih voditeljev, da bi ustvarili med dvema sosednima državama trajni spor. Zalo tudi uživajo komiuformi-sti odobravanje italijanskih nacionalistov, ki vedo, da pomeni taka rešitev, kakršno predlagajo kominfor-misti, dcjan.^.0 priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji. Slovansko-italijanska ljudska fronta, je zaključil idr. Dekleva, smatra za edino rešitev ustanovitev Tržaškega ozemlja na podlagi neposrednega sporazuma mod Jugoslavijo in Italijo, kar naj zaja/mči domačemu prebivalstvu pravico do samouprave v najglobljem pomenu besede in naj zagotovi neodvisnost in suverenost Tržaškega ozemlja. Kar se pa tiče cone B, do katere so vsi irctlcailisli uporabljali psovke, moram poudarjati dve ugotovitvi: 1. Politični položaj v coni B predstavlja neprokoračino oviro anoksio-nističnim ¿ahlevam italijansko buržoazije. - v -^-ViKBf] 2. Dejstvo, da je v coni B socializem na pohodu, da delavci uživajo sadove svojo borbe, da se ne bodo več vrnile grofije, zemljiški veleposestniki, rasistični preganjači, ki čakajo v Trstu in Italiji, mora samo zadovoljiti socialisto in komuniste, kakor tudi vse demokrate, ker to predstavlja poraz rcakeije in kapitalizma. Predvolilna borba za ameriške predsedniške, volitve se bliža kraju. Četrtega novembra so bo ljudstvo Združenih držav Amerike odločilo na volitvah, ali odobrava notranjo in zunanjo politiko demokratske Stevensonove stranko ali pa republikanske Eisenhowerjeve. Borba za novega predsednika je zelo napeta in ostra, kajti od zmage ene ali druge stranke zavisi, kakšno pol bo v prihodnje ubrala ta najmočnejša država na svetu. Zalo ni nič čudnega, da imajo ameriške volitve velik odmev po vsem svetu in da vplivajo celo na delo sedanjega zasedanja glavne skupščine Združenih narodov. Kakor smo omenili, je zadnja faza predvolilne borbe poprijela ostre oblike, tako da so se razni govorniki spravili na osebne obtožbe in na privatno življenje obeh kandidatov. Kako važne so za bodoči razvoj ameriške predsedniške volitve, dokazuje . tudi dejstvo, da vodi glavno kampanjo za demokratskega kandidata Ste-vensona predsednik T.numan, kar doslej ni bila navada v ZDA. Na številnih zborovanjih je Tru-ni.in ostro napadel Eisenhowcrja, ki mu sicer priznava vojaške sposobnosti. odreka pa mu vsa tista svojstva politika, ki bi jih moral imeti bodoči predsednik države. Trumam očita Eiscnhoivcrju, da je postal orodje najbolj reakcionarnih kapitalističnih elementov v Ameriki, ki v zunanji politiki zasledujejo Taftovo teorijo o izolaeionizmu in usmeritve ameriške politike proti Daljnemu vzhodu, kar bi pomenilo še večjo napetost v svetu, obenem pa nazadnjaško in konzervativno notranjo politiko, ki gre za tem, da oropa ameriško ljudstvo svoboščin, ki si jih je pridobila za časa dvajsetletnega vladanja demokratske stranke. Skratka : demokrati očitajo republikancem, da so zdrsnili popolnoma na rasistične in fašistične pozicije, kar je že povzročilo svetovno vojno. . Republikanci, katerih duhovni vodja je senator T aft, pa podtikajo Trumanovi vladi, da je uvedla v državni aparat korupcijo in birokracijo in da hoče zadušili tradicionalno ameriško privatno iniciativo, kar z drugimi besedami pomeni, da Tru-manova vlada kot naslednica Roosc-veltove hoč'e brzdati s svojim vmešavanjem velckapitaliste pri izkoriščanju ameriškega ljudstva. Eisenhower nastopa v volilni kampanji zelo demagoško in obljublja, da bo obiskal colo Korejo, če bo izvoljen in hitro napravil konec tamkajšnji vojni. Republikanci očitajo demokratskemu kandidatu Ste/enso-nii, da je povezan s kominformisti in seveda tudi z Moskvo, da bi tako pri- nepoučeni ameriški množici napravil vtis, češ da bodo podvrženi državni, gospodarski in politični diktaturi, kakor jc to v Sovjetski zvozi, čc bo zmagal Stevenson. Borba se bo te dni seveda še bolj zaostrila, da bi si tako ena kakor druga stranka zagotovila glasove še tistih državljanov, ki se niso mogli opredelili. Četrti -november nam ho pokazal politično zrelost ameriškega ljudstva. Prejšnji potek je imel.pred glavno skupščino ZN dolgo napovedani govor ameriški zunanji minister Acheson. Ves svel jo z nestrpnostjo pričakoval, kakšno stališče bo zavzela ena najmočnejših držav na svetu glede n a jk o čl j i vej šega vprašanja •— Korejo. Predvsem moramo poudariti, da je bil Achcsonov govor posvečen izključno korejskemu vprašanju, od katerega pravzaprav zavisi uspeh in neuspeh sedanjega zasedanja Glavne skupščine oziroma mir v svetu. Zakaj je Acheson odložil že prej napovedani govor, sc je zvedelo takoj po prvih dneh oWoritve letošnjega zasedanja. Njegov prvotni govor je imel namreč zelo oster ton in ko so zvedele delegacije drugih zapadnih velesil o njegovi vsebini, so mu svetovale, naj ga ublaži, da sc ne bi vzduše na Glavni skupščini še bolj zaostrilo. Kljub temu lahko ugoto-' vimo. da jo bil Achcsonov polkov govor zelo odločen in naperjen proti Sovjetski zvezi, ki sistematično zavira pogajanja za premirje na Koreji. Oipisal jc ves potok spora od vseli začetkov in še prej, ko so šla prizadevanja za tem, da bi se ustvarila enotna vlada za vso Korejo in da bi okupacijske če.tc zapustile to državo, ki bi končno lahko svobodno zadihala in postala enakopraven član OZN. Poudaril jc, da je Moskva vsa ta prizadevanja odklanjala, kakor je tudi odklanjala vse poskuse za mimo rešitev spora, ko je že izbruhnila Vojna. Zavrnil je obtožbe Sovjetske zveze, češ da so Združeni narodi uporabili na Koreji bakteriološko orožje. Pripomnil je, da je Sovjetska zveza postavila svoj_ veto pred Varnostnim svetom proti nepristranski preiskavi s tem v zvezi in prav laiko jc Sovjetska zveza -postopala proti vsem resolucijam, ki so predlagale mirno rešitev spora. To so lc-žke obtožbe, na katere bo morala Sovjetska zveza odgovoriti pred vsemi članicami OZN, če ne bo hotela ostali razkrinkana kot glavna zapreka za mir ise samo na Vzhodu, temveč v svetu sploh. V prihodnji štovilfc-i bomo bral-ccm pojasnili, kako je odgovoril na Achcsonov govor -vodja sovjetske delegacije Višinski. Po poročilu iz New Yorku si sovjetski delegati prizadevajo, da bi zq kulisami ustvarili takšno vzdušje, da hi speljali vodo na svoj mlin. Ne mine dan, da ne bi številni moskovski predstavniki priredili bogale bankete, na katere vabijo predvsem zastopnike malih držav, kjer jih po diplomatsko »obdelujejo«, da bi pri glasovanjih za razno predloge podprli Sovjetsko zvezo in njene satelilo. Pravijo, da je Moskva pri tem zelo iznajdljiva in polna obljub, zlasti članicam arabsko-azijskih držav in južnoameriškim državam. Kakor vidimo, bi se hotela Sovjetska zveza nekako izvleči iz zagate, v katero je zašla s svojo agresivno imperialistično politiko. Tudi. v New Yorku se sovjetski delegati sistemaliilno trudijo, da bi čim bolj di-kredilirali z zakulisnimi manevri Jugoslavijo, in da bi ji preprečili izvolitev v bilo kateri odbor ali pododbor glavne skupščine. Toda nedavne volitve v gospodarsko - socialni svet so pokazale, da sovjetski manevri ni.majo uspeha in da večina delegatov misli s svojo la?!no glavo, nc pa z moskovsko. Jugoslavija jc. lnla kljub vsem moskovskim naporom z ogromno večino glasov izvoljena v gospodarski in socialni svet, Občinski komite KP5 in občinski ljudski odbor PORTOROŽ pošilja v imenu vsega prebivalstva plamleče po-zdrave VI. kongresu Komunistične partijo Jugoslavije v prepričanju, da bo delo kongresa nov, pomemben korak v graditvi socializma in popolne neodvisnosti naše domovine Nekdaj zaostala ljudstva, posebno pa afriška, azijska in tihomor-ska, se vedno bolj prebujajo v svoji nacionalni zavesti. Nemir, ki je zajel ta podTočja že med drugo svetovno vojno, posebno pa po njej, nam to resnico zgovorno potrjuje, V zadnjem času moramo šteti med prav nemirne kontinente zlasti Afriko, kjer je zavrelo na različnih krajih: v Tuniziji, Maroku. Egiptu, Sudanu, predvsem pa v Južnoafriški uniji, kjer so dejanja rasne diskriminacije dr. Malanove vlade vzbudila ogorčen odpor domačinov in tjakaj preseljenih Indijcev, ki jih vodi danes sin pokojnega indijskega voditelja in borca Mahatma Gandhija. Toda tokrat se Ustavimo pri mladi ai-riški deželi, ki je angleška kolonija — v Keniji, kjer se je posebno v zadnjih mesecih zaostril odpor domačega ljudstva, posebno nekaterih plemen, proti belcem in sodelavcem z njimi. 'Odpor vodi ilegalna črnska organizacija »Mau-Mau«. Kenija leži v vzhodni Afriki in njono glavno mesto je Nairobi, ki se je razvilo iz majhne železniške postaje in je važna postojanka na poiti med Kairom in Johannesbur-gom. Nairdbi je zadnja leta silovito naraščal glade števila prebivalstva itn tjakaj so se priseljevali predvsem domačini — črnci. Danes živi v tekn središču Ke.ni-je okoli 80.000 črncev. Kenija je na splošno revna, pasivna dežela, saj je le malo plodne in obdelane zemlje in še to imajo v rokah beli farmerji. O-keli 50% vse plodne kenijske zemlje je v belih rokah,' kar seveda vzbuja odpor pri domačinih, p:-sebno- ker so precej zapostavljeni tudi drugače v življenju. Tako je bila na pr. velika večina domačinov, ki so se priselili v Nairobi, prepuščena bednemu životarjenju, saj so angleške kolonialne- oblasti sorazmerno slaibo skrbele zanje in se niso posebno trudile, da bi jim ustvarile možn.ositi dela, zaslužka in dostojnega življenja. V mesta so predvsem prihajali moški i statistika je - pokazala, da je med domačini razmerje med moškimi in ženskami hiudo neprirc.dno, saj je prišla na 4 moške samo ena žena. V bednem življenju in tem nesorazmerju lahko iščemo bistvene vzroke za močan porast prostitucije med domačini. Angleške oblasti so začele siliti v mesto prise'je-ne domačine, naj se vrnejo nazaj k svojim rodovom. Toda to prizadevanje lahko- primerjamo z ono kratkovidnostjo in jalovostjo, ki so jo angleški meščani petkazali, ko so začeli ob prvi krizi angleške tekstilne industrije poditi delavce domov na deželo. Tiurfi črnski domačini so prišli v Nairobi, da bi zaslužili, živeli na civilizacijsko višji stepnji ici si utrli tako pot h kulturnemu napredku. Rs,zium'jivo, da so nesramno nizke mezde, zapostavljanje in nerazumevanje angleških kolonialnih oblasti rodile odpor in sovraštvo domačinov in to je prišlo najcBitPioe do izraza v tajni črnski organizaciji »Mau-Mau:« (izgovori Mo-Mo) in njenih terorističnih dejanjih. Angleška vlada je poslala celo v zridnjiim času prav zaradi de K vanj a te organizacije v Kenijo novega guvernerja, Sira E-vel.y skupaj duet iste opere. Dramski odsek je 14. oktobra nastopili z veseloigro v treh dejanjih »Matura« v režiji tov. prof. Bože Brecelj, ki je zadovoljila vse, občinstvo in igralce. Vsi želimo, da bi nam dramski odsek kmalu pripravil še takšnih nastopov. Knjižnica SKUD je povečala svoje delo. Prejšnji knjižničar je odšel na novo službeno mesito, zato sta posle knjižničarja prevzeli dve učiteljici, ki pridno skrbita za knjižnico. Je pa opaiziti, da manjka novih knjig, ki jih bo SKUD tudi poskrbel. Tako bo knjižnica pozimi lahko dobro vršila svojo kulturno nalogo, SKUD »Tone Tomšič« izpolnjuje naloge, ki jih je prevzel. V plemenitih naporih naj mu pomagajo vsi, da bo uspeh še večji. D. G. do enakopravnosti ne rase. Temu je vzrek tudi nezanimanje naše žene za delo v javnem življenju. Podčrtala je nato, kakšno naj bi bilo delo bodočih občinskih odborov iAFZ in važnost povezave z občinskimi odbori OF in komiteji KP. ■Zene bi se marale tudi ideološko in kulturno izpopolnjevati. Velike uspehe pa so žene dosegle na zdravstvenem in kulturnem področju. Razigibale in organizirale so kuLtiurne prireditve in ogromno naredile na področju zaščite matere in otrOka. Posebno pohvalo zaslužijo štiri babice. Tovariš Hace je nato .podčrtal, da je1 posebno važno dvigniti nivo naše žene. V pripravah na volitve občinskih in okrajnih ljudskih odborov je treba paziti, da bodo kandidirale tudi žene in da bodo tudi izvoljene. 2ene adbomice bodo lahko uspele s svojimi zahtevami, ker jih poznajo lahko samo one. V debati so delegatke govorile o vzgoji mladine, o šcilativiu, o birokratskem poslovanju glavne uprava Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani, ko popolnim sirotam, ki ge šolajo in so njihovi starši padli v NOB za našo svobodo, nikakor ne more rešiti vprašanja vzdrže-valnine, do katere so upravičeni. Delegatka Mirka je govorila o nujni potrebi zdravstvenega doma v Postojni, Navedla je številke, koliko stanejo prevozi bolnikov v Ljubljano in Vipavo in še posebej nevarnost prevoza za bolnika samega. Prav sedaj, ko bi prišli do potrebne zgradbe, je slišati, da bodo to preuredili za stanovanja. Res, da je v Postojni še stanovanjska kriza, vendar je resnejše vprašanje zdravja ljudstva v okraju. Delegatka Mo-žetova se je ustavila pri vprašanju vdov, ki so posebno po vaseh nekako zapostavljene in naletijo več- kater.ih je v okraju 45 in pozvala delegatke, naj se pri ljudskih odborih pozanimajo, da pri sestavljanju letnih proračunov ne bodo pozabili na te najbo-lj nesrečne v naši družbi. Materialna pomoč, ki jo bodo prejeli, bo nanje vplivala, da se ne bodo imeli za nes,rečne, ampak bodo občutili, da zanje skrbi nova socialistična družba. S tajnim glasovanjem so nato izvolile nov 23 članski okrajni odbor AFZ in 21 delegatk za četati kongres AFZ Slovenije. Ob zaključku so sklenile, da bodo pregledale še uspehe tekmovanja v počastitev kongresa in jih potem objavile.« G. S. EHlB^tLDŠetSŠ© EP©sfi©|iraa Preteklo nedeljo smo v Hruševju imeli ustanovni občni zbor prosvetnega drušitiva. Ze pred časom je bilo ustanovljeno prosvetno društvo ped imenom »Oton Zupančič«, ki pa je bilo popolnoma nedelavno in še ne registrirano. Zato je bilo treba ustanoviti drugo, katero bo bolj delavno. Občni zbor je zahteval, da se društvo preimenuje in naj nosi ime »Igo Gruden.« Občni zbor je bil dobro pripravljen, vendar se ga je zaradi slabega vremena udeležilo le okrog 40 ljudi. Referat o pomenu kuitur-no-prosvetnega dela in razvoju prosvetnih društev v Slovennji in na Primorskem je podala tov. Rezka Sotlar. V debati, ki se je razvila po referatu so predlagali člane za pevski zbor in dramatsko sekcijo. Vsi so bili s predlogi zadovoljni in sklenili, da bodo po svojih močeh in zmožnosih pomagali in se udejstvo-vali na kulitumo-prosvatnem področju. P. S. Splošna kmetijska zadruga H A N S A M E I čestita vsem svojim članom in vsemu delovnemu ljudstvu k doseženim uspehom pri tekmovanju v čast \ I. kongresu KIP Jugoslavije in želi še nadaljnjih uipeliov pri gradnji socializma na vasi ¡¡Pip, EKS&3 m IBhSD pozdravlja delegate na VI. kongresu KPJ in jim želi plodno delo za .mir in lepšo prihodnost 'delovnega ljudstva naše domovine ■:) ' V LoKavGU nad Čepnvanom je zasvetila električna luš »mmitiniiitiitiiutiininininiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiuiiiiiiiiiim^ Veliko zanimanje za izdaje knjig založbe »Lipe« v sežanskem okraju Po konerenfci, sMicani od založništva »Lipa« k Kopra, ki so se je udeležili politični in kulturni predstavniki iz Primorske in kjer so se domenili za nadaljnji program izdaj slovenskih knjig v letu 1953 in za organizacijo razpečavanja --prodaje že izdanih v letošnjem letu kot za bodoče leto 1953. V sežanskem okraju so o založbi »Lipi« seznanili vse učite,ljstvo na zadnjih sektorskih konferencah po okraju, Učitelsjtvo je z velikim o-dobra.vanjem .sprejelo vest o tej založbi in se razveselilo slovenskih knjig posebno, ker so to po večini dela primorskih književnikov in ker imajo te ¡nizke, doseg'jive cene. Vse šole in gimnazije v sežanskem okraju, ki jih je skupno nad 70, so naročile 160 komadov knjig vsake izdaje, ki so izšle v letu 3952 in sicer Martin Krpan F. Levstika, Jurij ICoejak J. Jurčiča, Slovenske pravljice. Slovenske narodne, Praksa Italije s Slovenci in Hrvati dr. V. Rapeltea, Zučudene oči F. Bevka in Primorski soneti A. Gradnika. Bodoče izdaje tega založništva, ki bodo izšle v letu 1953 kot Odmev korakov B. Magajina, Pomorski svet — slikanica Sakslde, Slike iz OosiovanjE PD in pionirjev iz Barkovelj v Sežani Prejšnjo nedeljo je v Tomaju gostovalo prosvetno društvo iz Bar-koivelj, poleg lega pa je Tomaj o-biskalo še veliko število tržaških Slovencev. Tomajci so goste lepo sprejeli v svoji vasi. Na dvorišču pred vaško gostilno so gostom pripravili prostor za nastop. Baikovljani so v Tomaju nastopili z močnim (preko 60 ljudi) pevskim zborom, ki je v sporedu izvajal lepe narodne in umetniške slovenske pesmi, za kar je žel veliko odobravanje od domačinov. Tudi barko vi janska godba je nastopila z lepim sporedom. Baikovljansk.i slovenski pionirč-ki pa so pokazali, da so vredni in zavedni slovenski sinovi in sinovi Jugoslavije, z njihovim vedrim nastopom so želi splošno priznanje. Barkovljani in naši Kraševci so preživeli v nedeljo lep dan, da so so se pomenili med seboj in za trenutek pozabili, da jih loči krivična meja. Janko Valentinčič Slovenske Istre Ogareva, Žalostne zgodbe veselih Kraševeev Franceta Magajne, Hči mestnega sodnika J. Jurčiča, Grudnove in Gregorčičeve pesmi, Izbor Cankarja in M. Kranjca, »Morje okoli nas« prevod Carl-sona pa so šole naročile po 400 izvodov vsake nove knjige. S lepili knjigami si bodo šole pričele urejati njihove knjižnice pa jih tudi skušale razprodati med učence in ostalo prebivalstvo. Cim bodo te razpečale bodo takoj naročile nove količine. Vabimo tudi vsa naša prosvetna društva, naše knjižnice in tudi vse ljubitelje slovenskih knjig, da posežejo po teh lepih pestrih izdajah. Janko Valentinčič Okrajni LO v Novi Gorici skrbi za tiste vasi, ki so bile prizadete v narodnoosvobodilni vojni. Med take spada tudi Lokovcc nad Cepo-vanom. Potrebne investicije in tehnični material je dal okrajni LO, EklkT.roabrat Solkan pa je prevzel gradnjo s svojimi požrtvovalnimi delavci. Vaščanl sami so pridno pomagali s prostovoljnim delom in deloma dali tudi drogove za napeljavo voda. Pri delih jih ni ustavilo nilti 'Stlabo vreme, ki je precej nagajalo. Preteklo nedeljo jih je presenetil celo snežni metež, ki ga še niso pričakovali tako zgodaj. Padlo je kakih 10 cm snega. Ljudje, so bili v skrbeh, da monterji ne bodo mogli v takem vremenu izvršiti priključka. Veselo so bili presenečeni, ko je zvečer .vseeno zasvetila luč, ki so jo tako težko čakali. Odsevala je v snežnih kristalih, ki so se spreminjali v bleščeče bisere. Vas je imela videz pravljične romantičnosti. Na slavnost, .ki je bila v krajevni gostilni so prišli poleg vaščanov TRNOVO PRI .ILIRSKI BISTRICI licenci osnovne šole v Trnovem se vadijo tudi v dajanju prve pomoči ponesrečencem' in drugim potrebnim. Sami tudi nadzirajo svojo in svojih součencev osebno snago in snago šolskih prostorov. Učitelji se dobro zavedajo, kako velikega pomena je zdravje našega naraščaja, zato ga izobražujejo ter vzgajajo tudi v tem smislu. Menda je tudi drugod tako — opišite nam kaj, saj nas bo zelo zanimalo, kako napredujejo učenci tudi po drugih' šolah. Lilija Mogočna lipa — simbolično drevo Slovanov — na Pregarju v Brkinih tudi predstavniki občinskega odbora Cepovan, okrajnega LO Nova Gorica in EeleJoiro-Gorica obrat Solkan ter predstavniki množičnih organizacij še ob svetlobi leščerbe. Ko je zasvetila električna žarnica, je mladina v znak prelomnice mračnih in temnih dni razbila petrolejko, Z deli elektrifikacije bodo nadaljevali, dokler ne tooldo imele vse hiše v vseh treh L:(kovcih luči. Razdalja med Spodnjim in Zgornjim Lokovcem je namreč 16 km, hiše pa so oddaljene druga od druge od 100 do 500 metrov. Isti dan so Lokovčani praznovali tudi 8-lelnico požiga svoje vasi. Delo za narodnoosvobodilno gibanje se je tu začelo že leta 1941. Takoj naslednje leto je odšlo v partizane ro vinarsko razstavo v Francijo ■Te dni je odpotovala skupina¿10 tovarišev poznavalcev vinarstva skupno z vinarskimi strokovnjaki iz Gonltške in koprskega okraja preko Italije v Francijo v mesto MOiN.T.PELLIER, kjer je organizirana velika vinarska razstava. Naši strokovnjaki in gospodarstveniki bodo imeli na tej razstavi možnost videti najnaprednejše negovanje vina v raznih državah. Izkušnje, ki jih bodo tam pridobili pa bodo lahko prenesli tudi v naše kraje, kjer se v nekaj letih načenja velik problem moderne obnove vinogradov in negovanja žlahtnega vina. Janko Valentinčič več borcev. Fašisti so začeli z de-portaoijami in požigi. Tako so dne 30. aprila 1943 odpeljali 14 ljudi in požgali pet poslopij. 10. oktobra pred desetimi loti pa so Ne.mci in njihovi pomagači zažgali 70 hiš in gospodarskih poslopij in dve šoli. Porcpali so tudi vso živino, opravo in obleko prebivalcev. Žejni krvi ganizacije AFŽ čakalnico za matere in otroke nanovo okusilo opremili, da povsem ustreza svojemu namenu v splošno zadovoljstvo vseh, zlasti potujočih mater. To čakalnico je do konca meseca septembra tega lota uporabilo 1500 oseh. Postaja se nahajo v bližini edinega državnega mejnega bloka z Italijo ter jc važno železniško vozlišče na progi Gorica -Sežaroa—Tr.-t in na progi Gorica—Jesenice -Avstrija. Torej ima mednarodni pomen. Tod Kmetijska zadruga Koper in okolica se\ .pridružuje pozdravom vseh naših delovnih ljudi ob VI. kongresu naše herojske Partije in obljublja, da ne bo šleiila naporov v borbi za izgradnjo socializma. so ustrelili še tov. Tomaža Savli, kurirko^\Alojzijo Hvala in Franca Suligoja. Prav zato so z deli podvizali, da jim je luč zasvetila v počastitev VI. kongresa KPJ. Tu pri tej vasi je padel tudi narodni heroj Danko Marušič-Blaž, kateremu je krajevna Zveza borcev postavila letos v juniju lep spomenik. Tu, sredi skalovja in pustih pašnikov je bila pred comimi lati ustanovljena tržaška garibaldinska brigada, ki se je borila skupno s slovenskimi partizani za irile cilje. Tu se je kovalo bralstvo ms,d slovenskim narodom in italijanskim narodom, Prav ustanovitev te gari-baldinske brigade je dokaz, kako je KPJ pravilno izvajala načela marksizma in z borbo polagala temelje bratskih odnosov med narodi vsega sveta. J. p. Nova materinska posve-tovaimcca v TTosnajis V četrtek so v Tomaju odprli dolgo pričakovano materinsko posvetovalnico za občino Butovlje. Prostore in delno opremo za to koristno ustanovo je dala na razpolago zdravnica dr. Černelova, ki bo v posvetovalnici tudi enkrat tedensko skupno z babico ordinirala. Matere z dojenčki in malimi otroci iz Tomaj a, Dutovelj, Križa in drugih vasi so se te posvetovalnice zelo razveselile, saj jim je nega in zdravljenje otrok zelo potrebno. Do sedaj so morale, če so hotele otroku pomagati, nositi ga v oddaljeno Sežano, kar je bilo za matere zelo nerodno in težavno, saj so morale za to izgubiti skoro ves dan. Vabimo vse matere okolice Turna-ja in Dutovclj, da se te posvetovalnice vedno poslužujejo Icir tako pripomorejo k izboljšanju zdravstvenega stanja olrok v občini. J. V. Ali je bilo potreba zapreti čakalnico za mater in otroka na postaji Nova Gorica ? Med 'prebivalci Novo Gorice lin okolice zlasti pa med potujočimi materami je vzbudila dokaj nezadovoljstva uredba direkcije JŽ Ljubljana, da se čakalnica za matere in otroke ua postaji Gorica zapre in prostore uporabi v druge namene. Se ni dolgo tega, ko so na tej postaji ob pomoči sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko za okraj Gorica, pomoči okrajnega Rdečega križa in požrtvovalnosti or- prihajajo povratniki pa tudi ino-zemci v najo državo. Po dnevi je dokaj živahen promet. Številni osebni in tovorni vlaki prihajajo in odhajajo v razne smeri. V nočnem času pa so osebni vlaki bolj redki. Potniki morajo čakati .po več ur do od-hoda naslednjega vlaka, kar je predvsem mučno za mater z otroki in noseče žene, posebno še ker so gostinski lokali s prenočišči oddaljeni več kol 2 km v Solkanu. Iz teh razlogov je čakalnica za matere in olroke. več kot potrebna v njej so doslej našle žene tudi potrebno zdravniško pomoč. Ukrepa direkcije me opravičujejo ne stanovanjska kriza ne dragi razlogi, kar lahko potrdi vsak socialno misleči človek in ni v skladu z načeli za varstvo matere in otroka. Zato ne moremo razumeti, kako je Železniška direkcija prišla do tega sklepa. Peral NA TO Trgovinska inšpekcija pri okrajnem igoispadaaiskem svetu v Tolminu kaže že nekaj časa znatno dejavnost, čeprav nima na razpolago, najboljših prometnih sredstev. Pri svojem delu je prišla do ugotovitev, da uslužbenci vse premalo poznajo najosnovnejše predpise, ki se nanašajo na vsakodnevno poslovanje. Se vedno ise /tudi ofcčiui i posledice prejšnjega razdeljevanja blaga, kajti poslovodje se premalo zanimajo za to, da ibi prodajali vse .tisto, kar ljudje potrebujejo. V poslovalnici št. 1. trgovskega podjetja »Po želji« v Spodnji Idriji je inšpekcija 'ugotovila, da so prodajali alkoholne pijače, kavo ih drugo na industrijske bone z izgovorom, da bi se znebili zalog in povečali promet, niso vodili prodajnih blokov v dvojniku, zaradi vlažnega in zanemarjenega skladišča pa se jim je pokvarilo 27 kg keksov. Tudi v poslovalnici št. 2. istega podjetja so vse do 15. maja prodajali na industrijske bone razne alkoholne pijače. Ta lekal ima-tudi neprimerno opremo in živila izpostavljena nesnagi. Raznih nedo-statkov niso odpravili kljub predhodnemu obvestilu. Nerednosti je inšpekcija ugotovila '.tudi v trgovini kmetijske zadruge v Spodnji Idriji. Tako so tu vse od začetka junija prodajali na industrijske bone razne alkoholne pijače z izgovorom, da delajo tako tudi po duugih trgovinah. Debati UoUUtiv podietia pošilja borbene pozdrave VI. leongresu KPJ, katerega sklem nam bodo dali novo orožje v naši borbi za izgradnjo socializma. OB ZGODOVINSKEM DNEVU VI. KONGRESA KPJ POZDRAV-L JAMO V IMENU VSEGA PREBIVALSTVA NAŠO SLAVNO PARTIJO IN JI OB TEJ PRILOŽNOSTI OBLJUBLJiAMO: V NAŠE LJUDSKE ODBORE BOMO IZVOLILI NAJBOLJŠE LJUDI! en—a— « V sredo ob deseti uri dopoldne so v mestnem muzeju v Kopru odprli zelo pomembno zgodovinsko razstavo pod naslovom: Slovenci ob Jadranu. Otvoritvi so prisostvovali poleg večjega števila ljudi tudi komandant vojaške uprave JLA polkovnik Miloš Stamatovič- tov. Tušek, zastopnik sveta za prosveto LR Slovenije; tov. dr. Lavo Čermelj, tov. dr. Milko Kos, iz Trsta: .tov. dr. Andrej Budal in lov. Eugenio Laurenti, predstavniki okrajnega komiteja KP koprskega okraja, predstavniki prosvetnih, šolskih in množičnih organizacij. Tovariš. Srečko Vilhar je imel otvoritveni govor, nakar je bil ogled razstave. Več in obširno bomo o razstavi poročali v prihodnjih številkah. tre.'bujejo Sežanci nekaj nad sedemsto različnih slik za legitimacije. Tretja je jokajoč capljala, za mano in prosila, naj grem pogledat njihovo teto, ki prepočasi umira. Ne vem, kaij bi nastalo iz mene, če bi ne pritekla milica na pcmoč. Potem so pa pri milici hoteli vedeti, kje imam fotogratisiko koncesijo. Potem so me fotografirali saVni in me dali zdravniško preiskati in so mi vzeli prstne odtise. Koinčnio so me z vsa-kovrsinimd pomisleki in oklevanji vendarle izpustili. ■Naglo sem jo pacedil proti postaji. Ali že sredi pota me kliče gospa Polževa z nekega okna: »Tovariš M., samo čašo dobre kave boste popilfi. Pridite!» In sem vstopil; ker sem bil dobre kave zares potreben. Medtem ko sem srebal vročo pi- jačo, je gcspa Polževa izginila v sosednjo sobo in se vrnila z golim dojenčkom. Položila je malo žabo na mizo in rekla: »Najprej ga bo-, ste fotografirali od te strani, po-tef.n pa še od one!« Pol lončka kave je še ostalo, ko sem bežal po- ulici. Nisem naredil še sto korakov, ko me zagrabi gospod Slinar: »Tovariš M., pojdite no z mano! Samo za deset minul. Moja žena vas krvavo potrebuje.« Nisem utegnil reči ne. Kadar so potrebe krvave je spolh težko reči kaj takega. Pustil sem, da me je mož vlekel v bližnjo hišo in nisem ugovarjal, ko je zaloputnil -vrata za mano. V prvem nadstropju me je potisnil s hodnika v sobo na desni in rekel: »Tukaj je doktor, Micka. Kar pogumno se z njim pomeni!« SLOVENSKA BESEDA 41. Velika razgibanost današnjega življenja razgibava tudi jezikovni razvoj. Vse se hoče odeti z besedo : groza, zanos, borbenost, upor, zmagoslavje, bolečina in radost. Vsa na pol končana in Šele komaj začčta zgodovina sc hoče izlili v govorjeno ali pisano besedo. Ljudje so doživeli tako silne notranje pretrese, so toliko prej neznanega in neznanskega prečustvovali, da sc ne morejo ustavljali sili, ki jih žene, da bi z besedo dali duška vsemu, kar se jim je nagnetlo ,v notranjosti. In v tej gostoti doživljajev, v tem vrenju in kipenju v du-di vidim znamenje mogočnega zagona in vzpona, ki ga bo dosegel naš jezik v bližnji bodočnosti. In prav nič me ne skrbij da listi, ki imajo kaj povedati, legn ne bi povedali zaradi nezadostnega jezikovnega znanja. Naš kmet, naš delavec. naš rokodelce in obrtnik, naš žebljar iz Krope, rudar iz Idrije in Trbovelj nam jc ustvaril obilen -jezikovni zaklad in ga še danes razumi no upravlja in množi. I.n vsi veViki pesniki in ¡pisatelji so t cm večji in narodu dražji, čim bolj sn zajemali iz tega zaklada. Prešeren jc naslonil svoj čudoviti jezik na svoje domače narečje, Cankar koreni/ni na Vrhniki; in 'kde,r hoče znati pisali knjižno slo- venščino, mora sprejeti vase vsaj inarečje svojega kraja z vsem notranjim ustrojem in vso g,ran jo; iz njega bo z lahkoto Tazvil vsa slovnična pravila, in kadar bo v dvomu, najde tam opero in ¡potrditev ali zavrnitev. Vsi zajemajte dam. — Brez skrbi nastopaj, navdušena deklica iz Trsta: kar ti teži srce, boš povedala tako krepko in učinkovito, da ¡bo slovenski pesnik, ki (te bo poslušal, do solz presunjen Iztresi si dušo pred nami, belokranjska delaivka, poslušali te bomo, verjeli ti bomo, zanimali se bomo za usodo tvoje vasi, občudovali bomo gibko lepoto tvoje besede; koroško dekle, ki si pogumno prišlo ibrez dovoljenja oblasti v Ljubljano, čeprav si vedelo, da te bodo po vrnitvi klicali na odgovor in bo tvoj delež zasrauno-vairjc in poniževanje, govori nam, razodeni nam svoje in svojih rojakov tegobe in razumeli te bomo in sočustvovali s teboj in ne bomo pozabili tebe ne tvojih bratov in sestra onkraj Karavank. In rudar in kmet iii -obrtnik, govori -brez strahu, in slovenski -pisatelj te bo zvesto ¡posluša! in si zapisoval ¡rekla iz tvojih ust ter ti jih vračal v svojih spisih, da ti l>o iz ujili zapela tvoja govorica. Tnali jezikovna oblast izhaja od spodaj, iz ljudstva. (Oton Župančič, 1945) Heinrich Heine (1797—1856). Nemški pesnik, ki zaradi židovskega porekla in zaradi ciničnega kritiziranja svoje domovine, v Nemčiji še danes nima svoje cene. V literaturi je Heine poskušal v vseh književnih zvrsteh od pesniške dra):ne, do romana od ljubezenske lirike, do politične satire ali vendar je v svojem bistvu samo lirik. Glavna dela-Knjiga pesem,- Nemčija, Slike iz potovanja, Romantična šola. »Poljubu, je dal naslov prevajalec fragmentu vzetemu iz knjige »Florentinske Naeche«. prešla težko in slavno pot. Skozi težke borbe z nacifaš is ličnimi okupatorji in njihovimi domačimi slugami je stalno utrjevala in krepila svoj sestav. Mnogi borci so padli junaške smrti, nadomeščali pa so jih vedno novi, ki so sc učili na njihovih vzgledih in niso odstopili pred nobeno nevarnostjo. Takoj po svoji ustanovitvi je divizija ponesla svobodo trprčemu ljudstvu o-srednje Bosne, ki so ga na smn'. mučili okupatorji in četmlške bande zloglasnega zločinca Rade Rsdiča. Čeprav je to bila njena prva naloga, so se borci in komandanti takoj znašli ¡tudi v novi situaciji. Pred silnim naletom divizije so padalo sovražne postojanke in le redki I,-šlsti so ušli pravični kazni. Sitni a. pred Banjo Luko, Mcrkonjič grad. Jajce, Skender Vakuf, Kotor Varoš, Teslič. Prnjavor in mnoga druga mesta in kraji so bili osvobojeni v tem prvem nalstu. Januarja 1943 se je pričela četi ta sovražna ofenziva. Divizija je bila pred novimi težkimi nalogami. Tovariš Tito in njegovi sodelavci v Vrhovnom štabu so v naprej spregledali namere sovražnikov in mu na najtežji položaj poslali nasproti našo divizijo. V vsiljenem pohodu je divizija v sedmih dneh prišla prek» zasneženih planin od Save do Konjiča. V nezadržnem napadu je divizija osvobodila vse kraje-od Ivan-isedla do Konjiča in na ta način ustvarila in tudi z vsemi silami branila hodnik za umik glavnine. V to dobo spada slavna in že po vsem s.vetu znana epopeja o rešitvi naših štiritisoč ranjencih in desettisoč beguncev pred krvavim maščevanjem in uničevanjem okupatorske bande, ki je grozila popolnoma uničiti naš narod. Hotela ga je'zadeti v glavo in je zato napeta vse svoje sile, da zajame in uniči glavnino z vodstvom vred našega osvobodilnega gibanja prav v dolini Ra.me in Neretve. Le brezpri-meinemu junaštvu vseh borcev in še possbno naše divizije je šla zahvala. da je okupator z vsemi silami in ogromno tehniko stisnil svoje klešče in v dolini Neretve zagrabil — že v prazno, ker so medtem naše enote z vsemi ranjenci in be- čreda jelenov, le pripovedka iz življenja njihovih 'dedov. Narod je obsojen na smrt. Morda je počasna ¡smnt lepša in kuttumejša. Se tako vzonna skrb oblasti jih ne bo mogla ohraniti. Nekateri sodijo, da le še nekaj desetletij, in le lepe narodne pesmi ter laponski izdelki, ki jih bo seveda napravila norveška industrija, bodo edini spomin na poslednje evropske nomade. Iti .Najprej mi je pisal Marjo iz Trsta in da bo čim najprej v Vremah, je oddal pistno po zračni pošli. ' »Orka malora,« je pisal, »če je kaj poštenosti v Tebi. moraš na prvi strani Pikola objaviti kvadraten meter veliko ¡resolucijo, v kateri moraš slovesno izjaviti, da nisem jaz tisti, ki po časepisih klati lažnive zgodbe o Barčamih, Vremeih in Kraševcih sploh!« In je podprl svojo zahtevo s tehtnimi razlogi: »Včeraj sem v ost ar i ji »Andemo di Bortola« po neprevidnosti iz bleknil svoj priimek in takoj so izza mize v kotju planili potenci trije Barčani, iri.e Vremei in trije Kraševci in začeli odpirati koseri-ce. Lovili so me skozi Rojan in Barkovlje in šele cintram Miramara sem jim srečno utdkel. Taki incidenti se ne išimejo več ponavljati, ker se bom sicer pritožil na Var-noatani svet!« Potem je pa prišlo pismo od Bogata: . »Po Ljubljani se razširja in' napihuje žalostna vest, da si Ti tisti, ki je napisal »Zaznamovane«. Hude komplikacije bodo nastale med nama, če tega takoj ne prekličeš!« In sem mu srdito odgovoril: ¡»Zdalj se giasiš.zdaj, Ko si poba-sal Nobelovo nagrado za moje 'Vesele Kraševce', nisi niti zacvilil. Cul sem tudi, da se, zlasti mladim dekletom, predstavljaš kot Mark Twainov iinitator. Taka zavralncst mora .takoj prenehati!« To so zelo mučne nevšečnosti. Moja slava se je kar-čez noč za trikrat pomnožila, za desetkrat se j.e pa pomnožilo trpljenje mojega življenja. Mairjo se ukvarja s fotografijo, brat Bogo pa z medecino. Kar nenadoma -sem postal njun dedič v obeh strokah. Ali me kličejo sredi noči h kakemu bolniku aii me pa obišče vesela svatovska družba in hoče imeti cd mene veliko sliko s povečano nevesto. To mene veliko stane, ker da jih pomirim in brž odpravim, moram prinesti na mizo nekaj litrov vina in podariti nevesti srelbrn servis za likerje ter vreči harmonikarju sto-tak. Ne upam se več iz hiše, niti v Sežano ne. Bil sem pred meseci v Sežani in v obednici Triglava pokaže nekdo name in. reče na glas: »Tistile ¡je pa M.« Takoj je bila soba razdeljena v tni' velike skupine. Prva skupina, ki je ¡bila najmočnejša, je vpila: »Dajte ga sena, da ¡mu razbijemo čelado in odrečemo nogo!« Dr.uga .manj snborita me je ¡potiskala skozi stranska vrata in mi šepetala, da me čaka velik zaslužek, ker do- saj so se v njenih vrstah borili sinovi .vseh naših narodov. Divizija je potem dokončno ostala na naših zahodnih 'mejah in se še danes nahaja med nami, Popolnoma se posveča,nalogam mirno-dobiske izgradnje, vojaško strokovni in politični graditv/i svojega kadra in svojih enot, učeč in vzgajajoč iz leta v leto tisoče novih vojakov na svojih slavnih tradicijah. LAPONEC. ZA NJIM ČREDA SEVERNIH JELENOV POGLED NA GLAVNO RAZSTAVNO DVORANO V ospredju reliefi akademskega kiparja Pohlena Jožeta »Prav za prav« je začel Maksimiljan »se svojih misli an občutkov dcfo.ro ¡spominjam. Slike iz detinstva mi prihajajo mimo oči kakor v somraku, spominjam se maminega dvorca, obdanega s pustim vnlom, marmornatega k:pa ki je ležal v (travi . . . Rekel sem. maminega dvorca, toda pros,m vas, da si pod tem -dvorcem nikar ne predstavljajte kake lepote, ali kakega rajzkošja' Veste na lo sem se enostavno privadil, -moj oče je besedo dvorce vedno izgovarjal-na poseben način in se pri tem ^ lDTfhml Ta «m razumel šele kasneje, dvorec To ie ^faj5a.e,lni de5ek 2 mamo °'d'Poa. V njen sestav so prišli proslavljeni borci I. prolatasiske, tre'je kra-jiike in tretje sandžaške brigade. Ustanovitev divizije je omogočil In narekoval množičen priliv vedno novih borcev v partizanske vrste. To je bilo v dneh, ko je vse-1 judska vstaja naših narodov kot velik požar zajela našo domovino od Neretve do Triglava in na tem prostoru popolnoma osvobodila obširna področja ter jih očistila daleč nadmočnega okupatorja, ki se je v svojem strahu in ne|.noči umaknil v večje in bolj utrjene postojanke. Tako vojaško stanje je omogočilo tudi političen razvoj: ustanavljanje vedno novih in utrjevanje že obstoječih organov nove ljudske oblasri, ojačeno politično delo v novih pogojih msid -preprostim ljudstvom, ki mu je doslej bil delež v življenju le večno trpljenje in garanje za koristi drugih, vse to je v naših ljudeh vzbudilo prepričanje, da je prišel njihov čas. Kar je mciglo nosili orožje, je bilo y svoji vojski, ostali pa so doma obdelovali polje in skrivali pred pohlepnim okupatorjem pridelke, da so lahko z borci delili zadnji košček krompirja. Do tistih dni zgodovina še ni naletela na tako spontan vseljudski odpor proti zajedal-cu, na tako čvrsto povezavo med vojsko in zaledjem. Bilo je to tik pred prvim zasedanjem AVNOJ, ki je položil temelje naši današnji socialistični Idržarvni ureditvi. Divizija je od svojé ustanovitve NA OPAZOVALNICI PRI PROBOJU SREMSKE FRONTE APRILA 1515 MED IV. OFENZIVO guhci že srečno prešle Neretvo in se umaknile iz dosega sovražne vojske. Umik je ščitila naša divizija. Dnevno je morala i zdržati po nekoliko krvavih napadov daleč močnejšega in tehnično sijajno opremljenega sovražnika, toda bor:i so delati čudeže junaštva in so slavno izpolnili odrejeno jim nalogo. Tako dolgo in skrbno pripravljena IV. sovražna ofensiza se fe rasbila ob junaških pilsih naših sovražnika na drugi strani. Po 15 dnevnih pripravah je divizija napravila mostobran in vsa prešla če.z Drino ter udarila na združene Italijane in čeitmlke, jih po enodnevni bitki popolnoma razbila. Gole in bose ter brez orožja je podila še 40km daleč, prav do Plevlja, Zmaga ni bila pomembna samo z vojaškega vidika, marveč je bil tudi političen efekt velikanski. P.rvič je bila vse bolj .jasna in vidna okupatorjeva nemoč napram naraščajočim silam NOV, po drugi strani pa se je jaisno pokazalo pred očmi naroda tudi četniškn izdajstvo, saj so se borilii ramo ob rami z okupatorjem in tudi skupaj z njimi iskali zavetja za zidovjem utrjenih postojank na begu pred maščevalno ljudsko pestjo. Ves Sandžak razen samega Plevlja je bil osvobojen in partizanske sile so naraščale z vsakim dneim. Nemci so kmalu nato začeli peto ofenzivo. Takrat so se naslonili bolj na- svoje lastne sile, ker po neu-Spe3 prejšnji ofenzivi niso več zaupali svojim pomagačem. V novi ofenzivi pa je spet naša divizija imela najtežjo nalogo. Zadrževala je skoraj sama napade Svabov, dokler se ne skoncentrira glavnina za urnik iz obkoljenega prostora. Operacija je popolnoma uspela. Po zaključnih borbah za Zlatem boru in Celabiču je divizija forsirala reki T aro in Pivo, pognala z Vuče- PRENOS RANJENCEV MED PETO OFENZIVO boricov. Naša vojdka pa je takoj prešla spet v ofenzivo. V ogromnem naletu je .pometla na svoji poti skozi Hercegovino in Črno goro vso čelniško golazen ter še močnejša dospela na desni breg Drine, prako katere so na vrat na nos pobegnili ostanki dvanajstih uničenih brigad četinikov, ki so se potem pridružili italijanska diviziji, ki je branila prehod preko Drine. Ta je že sama po sebi, valeč po svoji strugi divje in mogočne količine narasle vode, predstavljala težko preprekc* Naši diviziji je padlo v dolžnost, da forsira reko in napade va močno sovražno poibočnico in tako odprla še edino možno pot iz obroča, in je patém v predhodnici glavnine morala še večkrat razbijati nastopajoče .Nemce, dokler ni bil 'zadnji ranjenec in opešani borec na varnem — tudi ta-ofenziva je Nemcem spodletela. Neštete borbe so še sledile. Sand-žaako brigado je v sestavi divizije zamenjala proslavljena XIII. proletarska hrvatska brigada »Rade Končar«. Sledila je istočasno kapitulacija Italije. Njena razpadla vojska je s svojim vojnim materialom dobro opremila našo vojsko. To so kmalu težko občutili posebno Nemci, ki so januarja 1944 podvzeli proti partizanskim silam šesto ofenzivo, -Ker tudi ta ni uspela, so kmalu začeli novo ofenzivo, sedmo po vrsti. Ta je znana po zračnem desantu na Drvar, kjer se je nahajal tovariš Tito' s svojimi sodelavci, ki so potem odšli na otok Vis in od tam vodili operacije vse do osvoboditve Beograda 20. oktobra 1944. V vseh teh borbah je prav naša divizija imela odločilno vlogo ter je tudi za osvoboditev Beograda mnogo nie-nih borcev položilo svoja življenja. S tem pa so tudi vojne operaeije naše armade prišle v zaključno fazo, v popolnoma redno f.rontalno vojskovanje. Sledila je sremska fronta, ko je imela divizija čas in se je povsem reorganizirala, in izpopolnila svojo oborožitev. Dne 12. aprila 1944 je krenila v končni "napad, prebila z ostalimi 'enotami vred sremsko fronto in pričela svoj zadnji, zmagoslavni pohod, ki je prinesel dokončno svobodo vsej naši domovini. Skupaj z enotami I. in II. armade je sodelovala še pri osvoboditvi Zagreba, kjer je nato končala svo^o slavno borbeno pot, začeto pvega novembra 1942 v Bosanskem Petrovcu. V tem času je'bojevala čez 250 večjih bilk, pobila G0.000, ranila in ujela 35.000 sovražnih -vojakov in oficirjev ter uničila ogromne količine vojnega materiala. V njenih vrstah se je izšolalo veliko število vojaških in političnih voditeljev. Velikanski je tudi njen doprinos bratstvu i.n enotnosti naših narodov, Iii H OKRAJNA ZADRUŽNA POSLOVNA ZVEZA BCOPER Poi v socializem je vsakodnevni program našega dela. VI. kongres Komunistične partije Jugoslavije nam bo dal novih moči, da bomo pod vodstvom naše herojske Partije in tovariša Tita .dosegeli še večje uspehe. W% 1 ......JN % ^ : • • ^ y i ' I * - r\ mm , ■ 'ß I ' I WM, t \ s ' m ^ % - * "S? ' ✓ : Tartinijev spomenik v Piranu Josip Tar£ini goslač in skladačelj iz Pirana Vsak dan čutimo potrebo, da popravljamo napake. Nagel vzpon, zboljšanje gospodarstva in dvig življenjskega standarda nam to nakazujejo.-Teda pri tem pa kaj česio pozabimo na poglobitev srčne kulture. Udarec v obraz je lahka stvar, posebno če p.ide v trenutku, ko ga, čloif'ek ne pričakuje. Ce je udarec dobil krivec, se s tem postopkom večina strinja. Teda udarci lete tudi na neprava mesta in to dvojno boli. Tako storjeno krivico pa je tudi težko popraviti. Z zanimanjem pribiram dom-iče in inozemske časopise in publikacije; kritike redno vzbujajo mojo pozornost. Od navadnih uličnih pamfletov, raznobarvnih montaž, političnih, splošnih in osebnih tendenc do globokih znanstvenih in konstruktivnih razglabljanj pridemo v teh kritikah. Včasih se moramo poglobiti v temo, da razumemo pisateljevo misel, drugič pa je vse jasno, kakor na dlani. Včasih tudi z žalostjo Leios smo snemali že 12 domačih umetniških S Imov V naši domovini deliuje po posameznih ¡republikah o.sem filmskih prolzvodini.1} ipodjetij: Jadran-filim v Hrvatski, A-vala-fihn v Srbiji, Triglav-film v Sloveniji, Lovčen-film v Orni gori, Bosna-film v Bosni in Hercegovini, Vardar-film v Makedoniji, Zastava^film za JLA in Zvezda-film za »Filmske novo- VCGti.« Čeprav so vsa ta podjetja ustanovili šefe po osvoboditvi, je njihova proizvodnja v nekaterih filmih dosegla že visoko umetniško raven in uspešno konkurira na svetovnem trgu, predvsem v Angliji, galiji, Indiji in na Japonskem, kjer so se že začeli zanimati za odkup naših filmov. Leitos je bila, oziroma bo še premiera dvanajstih ume.tnskih celovečernih filmov, kar predstavlja za našo zmogljivost rekordno število. Razen celovečernih filmov so iz- Dragica Malic nastopa v glavni ženski vlogi v novem jugoslovanskem filmu »Nevihta« delali še 37 dokumentarnih filmov iz vseh področij naše družbene dejavnosti. K temu številiu moramo prišteti še tedenske »Filmske no-vostiK Zvezda-lrlma. , Najaktivnejše podjetje je Avala-fi'm, ki je l.tcs snemalo 5 umetniških filmov: »Ciganka«, »Občinski otrok«, »Vsi na morje« in j>V tej noči«, Jadran film je končal snemanje filmov »V nevihiii« in »Mala«. Slovenska filmska proizvodnja je zastopana s fimrima »Svat na Kaj-žarju« in »Jara gospoda«. V Bosni so zaključili snemalno fazo filma »Stoj sin /Mui.ikaša«. V Skopi ju je imel Vardar-film prernie.ro prvega makedonskega u-msttnišlkega filma »Frosina«, ki so ga posneli v rekordnem času 52 dni. Ta film je po svoji umetniški vrednrsi'i. m:.ti najboljšimi jugoslovanskimi iijmi in zaradi te,ga ga je komisija Morala, da bo .zastopal našo državo na f Monakom festivala v Edinburgtiu, Na filmskih platnih naših kinematografa/ hreno gl;vdali v zsče'-ku decembra s'o vedski fi';m »Svat na Kejžarju«, katerega premiera bo nc,vcrrj;ro v L .'ubija,ni. ali jezo ugotovimo, da papir pač vse prenese. Značilne so tudi kritike, ki zaradi svoje absurdnosti nosijo v sebi črto komičnosti. Te zadnje vzbujajo pri bralcu veselo razpoloženje ali celo smeh. Seveda si pisec takih kritik tega ne more šteli v čast. V svetu nas opazujejo skozi prizmo in v značilnem kolu nas vidijo v vseh mavričnih odtenkih. Od tega kota je odvisna tudi barva, v kateri nas prikazujejo. So pa tudi izbranci, ki so opremljeni z bru- miranimi stekli, kakor znanstveniki, ki opazujejo sončni mrk. Taki seveda ne morejo videti drugega, kakor samo črno. Ne smemo pozabiti na vse liste, ki nas gledajo brez umetnih in drugih naprav ter nas objektivno hvalijo ali grajajo. Naša družba je že -prispela na listo točko, kjer večina pripozna u-pravičenost objektivne graje in ne postaja ničemerna, ko podčrtavajo skupne in posamične uspehe. Zato je tudi jasno, da je konkretna in objektivna kritika zaželjena. Naši sosedje, ka&erim priznamo industrijski napredek, pridnost, velik smisel za muziko in spretnost v diplomaciji, imajo v svoji sredi tudi posameznike, ki jih j3 južnjaški temperament zanesel na spolzka pota natolcevanja. Kolikokrat smo brali odtise že izrabljenega sloga, ki pušča na rotacijskem papirju u-mazane sledove nelogičnih besed, o našem zatiranju, kar je italijanskega in to bomo še velikokrat o-pazili v časopisih prepotentnih lastnikov. Ne bi rad napravil napake s trditvijo, da v naših časopisih še pv.emalo kritizirajo napake, ne glede na to, kdo jih je povzročil, in da so tudi nekatere kritike dvomljive ali pa tudi zgrešene. Tako v listu »La nostra Lotta« ugotavljamo pestrejšo kritiko, kakor v listu »Slovenski Jadranu, Zaradi tega so tudi, na podlagi verjetnostnega računa, kritike v listu »La nostra Lotta« zgrešene in- neupravičene, čeprav razumljive. Posebno vidno je to v člankih piscev, ki obravnavajo poslovanje in življenje naših tovarn. Na pr. napad na tovarno za predelavo rib Arrigoni v Izoli. Ne mislim s tem reči, da v tej tovarni ni nič graje vredno, čeprav se je kolektiv s svojim delcjm uvrstil na prvo niesto med delovne kolektive naše konzervne industrije. Vrnimo se k boleči točki, ki jo blago imenujemo toleranca. Z žalostjo v srcu moram ugotoviti, da SfavisliDni seminar v Tomaju V nedeljo, 26. oktobra, je bil v Tomaju enodnevni slavistični seminar, ki so se ga udeležili nekateri slovenski literarni zgodovinarji .in študenti slavistiko ljubljanske univerze. Na tomajskem pokopališču, kjer je 22-letni Srečko Kosovel našel svoj zadnji dom, je govoril o svojih srečanjih s Kosovelom profesor ljubljanske univerzo in predsednik slavističnega društva Slovenije dr. Anton Slodnjnk. Obširnejši članek s tega zanimivega slavističnega seminarja bomo prinesli v prihodnji številki. na našem področju ni prave tolerance v narodnostnem pogledu, seveda na škodo slovenske večine. Ne mislim na dovtipne opazke naših ljudi, ko so opazili na pet metrov široki in zaprti cesti v Izoli dva napisa v italijanščini »La-vori in corso« češ, eden je napisan z rdečo, drugi s črno oljnato barvo in s tem je dvojezičnost odpravljena. Ali pa primer, ko je reklamirano predvajanje fit[ma na oglasni deski v Izoli z napisom v »slovenščini«: »Jas se ero« (Jaz sem ju- nak) .Tudi ne mislim na primer, ko javni uslužbenci italijanske narodnosti zavračajo uradne spise napisane v slovenščini z motivacijo, da ne znajo in niso dolžni znati »lega jezika«. Stvar je za nas in naše sosedie mnogo globlja in zanimivejša. V interesu obeh držav, tako Italije kot Jugoslavije je, da na gospodarskem in drugih področjih sodelujeta, zdaj in v bodoče ter da storita vse, kar je dostojno države, družbe in človeka, da to sodelovanje poglabljata. Toda začrtati moramo jasno mejo med dovoljenim in tistim, kar po zakonih vseh držav spada v notranje vmešavanje in zaščito lastnih pravic. Tu roke proč, dragi prijatelji, če vam je za prijateljstvo. Kaj bi na printer rekel italijanski Enriko, če bi še danes po tolikih letih v Italiji moral bili Heinrich? Naš Peter pa je bil pod fašističnim režimom oklican za Piera in se, nerazumljivo, še danes vodi pod t(em imenom v knjigah in legitimacijah. Razumljivo je, da ljudska oblast v Kopru razpošilja podjetjem dopise v slovenščini in italijanščini in da na dopise v italijanščini odgovarja v istem jeziku. Ne moremo pa si tolmačiti, zakaj naša podjetja s pretežno večino nameščencev slovenske narodnosti odpošilja slovenskim strankam dopise v italijanščini? Gremo lahko še dalje. Smešno in žalostno jte, da smo lahko brali v listu »La nostra Lotta«, da se je ob priliki regate plasiral tudi »Gi-stizza«, ki ni nihče drugi kot tovariš kapetan Gostiša iz Pirana. Se bolj porazno je dejstvo, ki se ni zgodilo samo meni in nekaterim mojim prijateljem, da smo na vlogo v slovenskem jeziku od okrajnega ljudskega sodišča v Piranu dobili akt v italijanščini. Da bo stvar še bolj držala, so spremenili moje krstno i\ne v Giuseppe, popačili priimek, mo.iega prijatelja Aleksandra prekrstili v Alessandro itd. Pa bi se človek s tem še sarkastično pomiril, če bi se take stvari dogajale samo na sodišču. Vsi si moramo prizadevati, da se napake takih in drugih vrst popravijo in odpravijo. Glede tolerance pa tokrat dovolj — do pri-donjič! Ing. Joško Simončič OMoibra letos je minulo 260 let, odkar se je v Piranu rodil Josip Tartini, znamenit violinist in skladatelj. Mislim, da bo prav, če ob tej priložnosti povem nekaj besed o glasbeniku, ki je s svojimi skladbami trajno obogatel glasbeno literaturo in o mestu, kjer se je u-melnik rodil. V teli vrsiticah ne nameravam obravnavati niti njegovega porekla, niti njegove slave, kajti za to se ne čutim odgovornega. Rad bi 'Jal le vzpodbudo vsem litim, ki so poklicani, da povedo znanstveno resnico o tem velikem Pirančanu. O Tar.tiniju so ostala le skromna kultiurno-zigodovinska izročila in moramo priznati, da le malo vemo o njem. Ce ne bi v Piranu stala njegova bronaste figura, pod katero rade klepe/tajo v narečjih siare ženice s košarami v rokah, bi ga morda poznali le po njegovih delih, pa še to samo oni, ki se za glasbo še prav posebno zanimajo. ¡Ljudje pravijo, da samo lepe sredine rcsde lepa dela. Pravzaprav ne moremo trditi, da v vseh primerih dnži, toda v našem prav gotovo. Ste že bili kdaj v Piranu? Ce ste, potem ste 'najbrž opazili, kako se najnižje ležeče stavbe kopljejo v morju, za njim pa se v stopnicah dvigajo druga za drugo po Madan-sBcem rtiču, na katerem ja mesto naisitalo. V starih časih si prišel v mesto le četz Porta Dolfiin ali Por-ta di Rsspo iz XV. stoletja ali pa skozi Pontai Maržama, ki so iz XVI. stoletja. Mesto je do danes ohranilo precej antičnega ambienta. Ulice in calleje ga preipletajo kot kanali in vtsdka od njih nosi ime svojega svetnika. Po teh ulicah in cal-leah se plečai človek komaj pre-drenja, vendar na vsakem koraku naleti na novo, prijetno presenečenje, Piran zapusti v obiskovalcu ne*-pozstoen vtis, pa naj ga gleda, s katere strani heče, V tem kraju se je rodil Josip Tartinii, Zdi se, da je njegov spomenik na trgiu, ki nosi tudi njegovo ime, tam od vedino. Obrnjen je pro- ti Istri, od koder so po vseh znakih sodeč, prišli njegovi predniki. Preselimo se za hip v čas, v katerem je živel in igral na gosli veliki umetnik. XVXI. sitoleltje je bila doba, ko so pad italijanskim vplivom pronicale' tudi v naše kraje razne akademije, katerih cilj je bila gojitev vsf.h v ust umetnosti. Pri nas sta zlasti znani Akademija za literarno umsitncat in Filharmonič-na akademija, iz katere je najbrž izšel tudi Tartini. V intimnih salonih in ja,vnih dvoranah so pesniki in pisatelji recitirali svoja dela, napisana po vzorcu renesančnih mojstrov. V teh salonih, v katerih «¿e brezdelna gospoda »uživala« duševno hrano in kar se dogaja še danes marsikje po .ovetu, je začel svojo umetniško pot goslač Tartini, ki ga nekolteri postavljajo celo v isto vroto s Paganinije.m. Mirno lahko rečemo, da je užival sikoraj isto slavo, s^j njegovo. izvrstno tehniko igranja ša danes uporabljajo v italijanskih in francoskih šolah. V nekem starem letopisu sem zasledil, da se je mladi .goslač šolal v Kopru, pozneje pa ga je useda gnala po poii številnih umetnikov, ki jim do-mcivina ni mogla dati kmilha. Ko je postal v tujini znamenit, so si ga Italijani enostavno prilastili. Čeprav je bil Tartini predvsem reproduktiven glasbenik, je veindaT zapustil celo vinsto originalnih skladb. Predivesm je treba omeniti .zbirko dsvetih zvezkov violinskih skladb, da ne prištejemo sem tudi nljeig.oveiga edinstvenega igranja, o katerem se je do danes ohranila beseda kritikov. Vse to potrjuje, da je Tartini zaslužil svojo nesmrtnost. Naša krivda je, da se do danes še ni našel nekdo, ki bi temeljito obdelal izredno burno in uspehov polno življenje enega, najslavnejših violinistov slovanske krvi. Branko Prestor Mestni -partijski komite in mestni ljudski odbor - IZOLA pošiljala v imenu vsega prebivalstva plamtcče poz Irave VI. kongresu naše herojske Partije. Pod vodstvom Partije in tovariša Tita ter zdmiženi z delov nimi množicami Jugoslavije, bomo neustraseno kori kali naprej v veliki borbi za mir in izgraditev soci alrzma ZADRUZNO PODJETJE ZA IZVOZ IN UVOZ Fnaems KOPER Sesti kongres Komunistične partije Jugoslavije nam bo vlil nove volje in novih Energij v borbi za izgradnjo naše socialistične domovine. BELI PSIČEK - KONJ... Vem. da bodo vaše oči obstale na !em naslovu .in da boste .iskali — konja — ko pa slika prikazuje le pohlevnega psička. In vendar je v naslovu povedana čista resnica. Le dobro poglejte, pa boste videli, da .je ta »konj« vprežen in pomaga vleči voziček dečku, ki se je prav iako vpregel tudi sain. No, da ne boste preveč mučili vaših možganov, moram povedati, zakaj prav za prav gre. Zadeva je tale: Prav gotovo ste brali v naših časopisih — vsaj upc,m, da jih včasih berete — ali pa so vam v šoli učitelji govorili o letošnji veliki suši, Ta je v največjem delu izsušila tudi nekatere močnejše studence, kamor so ljudje hodili po vodo. Tako se je zgodilo tudi temu dečku in psičku. Doma je zmanjkalo vode in brez te ni življenja. Gcitovo »Bojimo se. da bi bilo tudi letos •toliko snega kot lani, zato moramo biti dobro založeni z drvmi. Tako se bova z Belincjtn lahko grela in učila na gorkem pri peči.« , Nisem mogel naprej. Izvlekel sem fci'.o:parat iz torbe in ju oba ujel na film. Ali naj vam povem, zakaj? Prav v bližini hiše, kjer stanujeta, je bila pod Italijo velika trdnjava, na cesti pa visoka pregraja iz bodeče žice. Naši ljudje niso več smeli -svobodno hoditi tam okoli. Naši otroci prav tako niso več smeli svobodno govoriti in se učiti v slovenskem jeziku. Deček -mi je pravil, kako so partizani uničili pre-graje bedeče žice in pregnali črne okupatorje iz trdnjave. Z velikim ponosom je dejal: »Prav zato se rad učim in delam, Belin pa trii po svoje pomaga.« Vesel sem bil obeh, zato sem iz ■tistega veselja napisal to za vas. Zelo pa sem radoveden, kako je z vami, kako se učite, in če ste tako pridni kol ta deček in njegov Belin? Upam, da s-te in vas vse prav lepo pozdravljam. Ogarev OTROCI SPUŠČAJO MEHURČKE Sonce, zemlja, mesec, vrle se brez kolesec, letijo brez peresec, v nebo se točijo, na vejo skočijo, brez poka počijo. i- so vam to že razlagali v šoli. Ta dva, deček in psičelc, sta neločljiva ■tovariša. Prav pod .njuno hišo je široka cesta. Za velikim ovinkom te ceste -pa' iz ekalovja teče čista s-iudenčnica. Veste, kaj sta si izmislila deček in psiček? Brez vode ne bo kosila. Treba bo nekaj napraviti-. In sta napravila. Od nekje je deček privlekel lesen otroški voziček. Res. da so bili •nekateri deli polomljeni, toda to je bilo hitro -popravljeno. Psiček je vas'zadovoljen skakal okoli svojsga majhnega gospodarja, se po svoje veselil in vriskal: »Hov, hov, hov!« Se je deček privlekel iz podstrešja majhen sodček in še manjšo lempo. »Pojdi sam, Belin,« je poklical psička. Ta je ves začuden pritekel k dečku, ki miu je začel nadevati za vrat, nekak komat. »Po vodo bova -šla, veš, Belin,« mu je med tem razlagal. Psiček pa je pritrjeval: mHov, ho-v, hov,« kar je pomenilo: »Da, da, da!« Dobil sem ju na cesti, ko sta peljala napolnjen sodček in lempo. Da ste videli, kako je vlekel Belin! Kmalu bi bil potrgal za-prežnice iz srobola, ki jih je napravil deček. Ko sem se č-u-dil pridnosti Belina, mi je deček še povedal, da sta tisti dan že dvakrat pripeljala drva za zimo. V neki mali vasi na Japonskem je v davnih dneh živel oče z obraslim sinom. Oba sta si bila tako podobna, da so ju imeli ljudje za brata. Ko je oče umrl, se je sin oženil, toda še vedno je žaloval za svoj m očetom. •Da bi se malo razvedril, je šel v bližnje mesto. Tu je šel slučajno minTo trgovine z ogledali. Se nikoli ni videl ogledala in ko je pogledal vanj. je zagledal v njem — obraz svojega cčeita. Hitro je kupil ogledalo in odhiteli domov. Tu je ogledalo skril v omaro. Menil je, da takoj, ko ostane sam, bo gledal v ogledalo in se z očetom pogovarjal. Nekega dne ga vpraša žena: »S kom pa govoriš v sobi?« Mož se je nekoliko sramoval in rekel: »Z nikomer.« Ko je šel mož nekega dne na njivo, je njegova žena odprla omaro in našla naposled v njej ogledajo. Pogledala je vanj in zagledala lepo mlado že.no. Takoj, ko se je mož vrnil domov, ga je žena vprašala, kakšno ženo ima spravljano v omari in mu pokazala ogledalo. Mož je 'vznemirjeno odgovoril: »Saj to ni mlada žena, to je moj oče!« Zdaj pa nista drug drugega razumela. K sreči je prišla njuna soseda, ki je že poznala ogledalo — ogledalo je bilo na Japonskem v teh časih redkost — in j.i;'ma rekla: o>To je čarobno 6taklo. Kdor pogleda s smehom na ustih v ogleda- lo, vidi smehljajoč se obraz. Ce pogleda ogledalo moški, vidi moške- fšeššiev ugank iz prejšnje številke Preimifcalnica: Kardelj, Marinko Slovenski pregovor: Ljubo doma, kdor ga ima. Čarobni lik: pat, Piran, Maribor, Taibor, nor. Lešniki: 75) sveča, luč; 76) ura, 77) -burja; 78) morje in pet delov sveta. OGLAS BONIN RUDOLF, ro.jen 13, V 1923 v Manžanu, stanujoč isrto-tam št. 41, je izgubil svojo o-sebno izkaznico in prosi poštenega najditelja, naj jo vrne na gornji naslov. Sicer jo razglaša za neveljavno. LESNIKE 79) Pod nebom sika, svišče, po zemlji igle išče, na strehi iglo najde, po niti v zemljo zajde. 80) Nebeška kraljična vso božjo noč skače: iz zlate palače v srebrno pristavo, iz srebrne pristave v črno bajto. 81) Skoz i zaprto okno skočila, šif.e nobene ni razbila. 82) Mesec davno že je za gorami mesečina spava še na travi. Iščemo VAJENCE za naše poslovalnice v Portorožu in Kopru. Po možnosti 15-lelr.e, telesna in -moralno zdrave z nižjo srednjo šolo. Sinovi delavnih in poštenih staršev naj poš'jejo lastnoročno pisane prošnje, upravi Delavskih zadrug v Piranu. Sate* in Militn, oba prt' prisrčno po->d»avljena! Ljuba moja Mihaela! Ti si pa res pridna in zgovorna deklica! Tako lepo si nam opisala svoj izlet v Brlovo jamo, da bodo prav gotovo vsi pionirji prav radi brali. In mene, starega strica, je stašno zamikalo, da bi si tisto jamo še sam ogledal! In ne rečem dvakrat, da se ne bom enkrat spomladi, oglasil v Hr.uševju in pobaral malo Miheitco, če mi pokaže pot do Brlove Jame! In če bo ona hotela, jo bova mahnila skupaj! — Dotlej pa prav-lepo pozdravljena in, če moreš, mi še kaj piši! i Ljubi Kristjan! Ne vem, res ne vem, kaj naj Ti porečeml Bil si v Dekanih, b.l si tako blizu našega mesta in nisi prišel obiskat svojega strica, ki bi Te tako rad videl! Kej praviš, naj se huduj j.n nate? Saj ne bi nič pomagalo! No, prav pa se ne bom! Ampak, drugič. Kristjan, ne bom talko hitro odpustil! In bom strašno jezen! — Seveda, ljubi Kristjan, to je bila le šala! Resno pa Ti povem, da sem bil Tvojega pisemca zelo vesel in zatndno pričakujem, da se mi boš še kaj oglasil1 Kašo je kaj v -šoli? Prisrčno pozdravljen! i Draga Sonja! Vidiš, Sonja, 'zadnjič nisi imela sreče pri žrebanju! Pa ne smeš zavoljo tega obupati! Piši mi -spet! Ni šhienl, enkrat boš tudi ti postala izvoljenka muhaste »gospe Sreče«! Praviš, da imaš rada knjige? Tako je prav in lepo, Sonja! Stara stvar je, da so knjige človeku najboljše prijateljice, družabni, e in učiteljice! No, ko boš spat p-.slala kako rešitev ugank, bo stric Miha pri žrebanju držal na vso moč pesti — za Tvojo srečo! Lepo pozdravljena, Sonja, in še kaj se spomni name! »LJUDSKA TEHNIKA« — KOPER Naj živi VI. kongres naše Partije, dokaz vse večjiga delovnega poleta in uspehov naših delovnih množic v izgradnji socializma, I)d kdtkim Splošna kmetijska zadruga Sv. Anton 'želi ob VI. kongresu KP Jugoslavije vsem svojim člani',n obilo uspehov pri utrjevanju in širjenju zadružništva na vasi. ZAVOD ZA SOCIALNO KOPER Prčiljamo tople pozdrave zgodovinskemu prazniku — Vi. kongresu Komunistične partije Jugoslavije, na katerem se bo manifestirala volja po neodvisni graditvi socializma. MESTNI ODBOR SSAU pošilja borber.e pozdrave VI. kongresu ICPJ, ki bo pred vsem svetom prikazal našo pot v socializem kct najbolj revolucionarno borbo' rj pravilnost uporabe in nadaljnji razvoj mirk-cizina-.eninizma. dšfti edijer obfiifi i i ® čestita VI. kongresu ICPJ in želi, da bi imel mnogo uspehov. Prepričani smo, da bo kongres s svojim del cm doprinesel nove pridobitve za našo Partijo, ljudsko oblast in za vse delovne ljudi naše domovine — socialistične Jugoslavije. S ponosom bomo v naši občini sledili sklepom kongresa tako 'kakor vsi ostali Jugoslovani. SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM VSEH DELOVNIH LJUDI NAŠE DOMOVINE OB ZGODOVINSKEM PRAZNIKU — VI. KONGRE-SU NAŠE SLAVNE PARTIJE. TRDNO SMO ODLOČENI. DA URESNIČIMO SOCIALIZEM NA NAŠI ZEMLJI IN ZA DOSEGO TEGA CILJA NE BOMO ŠTEDILI SVOJIH NAPOROV podjetje za razdeljevanje filmov - Koper pošilja plamteče pozdrave zgodovinskemu VI. kongresu naše Partiji. Trdno smo odločeni, da do kraja uresničimo ideje socializma in ne bomo sledili pri tem svojih naporov. :::::::: ^r.rr.r.-- veletrgovina z lesom, drv mi in premogom KOPER FLRJ za inozemstvo TEL. 95 Izvoz Prevzem mehkega in trdega lesa v Pozdravljamo VI. kongres Komunistične partije Jugoslavije, ki bo odločno manifestiral "našo voljo, da gradimo socializem po poti, ki sta jo nakazaia naiša slavna Partija in tovariš Tito. POZDRAVLJA VI. KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE LN MU ŽELI MNOGO USPEHOV V SREČO IN DOBROBIT DELOVNIH LJUDI NAŠE LJUBLJENE DOMOVINE llil Špedicijska in transportna družba D. D. li O i? E i? POZDR \YLj V VI. KONGRES NAŠE SLAVNE KOMUNISTIČNE PARTIJE V PREPRIČANJU. DA BODO ZGODOVINSKI SKLEPI TEGA KONGRESA šE JASNEJE ZAČRTALI NAŠO POT V IZGRADNJI SOCIALIZMA TOVARNA RIBJIH IZDELKOV 8 I © L A Pošiljamo borbeni pozdrav VI. kongresu KPJ, ki bo manifestiral politično moč naše Partije in še jasneje začrtal pot revolucionarnega boja za naš lepši jutrišnji dan. Svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem naše domovine želi ob zgodovinskem VI. kongresu Komunistične partije Jugoslavije Čim več delovnih uspehov v borbi za izgradnjo socializma SF^L©: E L © V N KOLEKTIV T 8 S K A K R3 E POZDRAVLJA VI. KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE IN OBLJUBLJA, DA BO VERNO IZPOLNJEVAL NJEGOVE SKLEPE. ŽELIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM NjVSE DOMOVINE, DA BI BIL TA ZGODOVINSKI DOGODEK NAPOTILO K SE VEČJIM ZMAGAM V JZGR+\DNJI NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE. Puberteto imenujemo dobo med dvanajstim in šestnajsim letom, ko ge iz dečka razvije mladenič, iz .deklice pa dekle. V teh letih se pokažejo pri otrokih novi duševni in telesni pojavi, ki vplivajo na razvoj značaja in seveda tudi jzdravja. Otroku samemu je ta doba neprijetna, nekako nerodno mu ije, večkrat iga je celo sraltn pred samim seboj in pred vsemi, ki pridejo v njegovo bližino. Seveda so pa tudi obratni pojavi. Tako se zgodi, da nekateremu otroku dajo ravno ta leta neverjetno samozavest in Bamoupoštevanje. Zato nalaga ta Življenjska doba staršem, posebej ■pa še materi, prav posebne naloge :in dolžnosti Ce imamo otroke, bomo sami opazili spremembe, ki se pojavijo v puibentetni dobi. Dečki postanejo navadno bolj divji, predrzni, se ne ■uklonijo, discipline ne priznajo, s starši se radi prepirajo in v šoli kljubujejo. Pri deklicah je opaziti navadno nasprotni iip pubentetne duševnosii, ki ga pa lahko kaže tudi deček: nenadno zamišljen ost, sa-njavost, nagnjenje k romantiki itd. Otroška domišljija si ustvarja junake in junakinje, polne ljubezni, ^požrtvovalnosti, pripravljene na velika dejanja. iNa deklicah opažamo še posebej, da so neprestano zatopljene vase, zelo so občutljive za vsako stvar, rade se razburjajo in pišejo pesmi ali dnevnike. Marsikatera se itudi zapre vase, da je niti ne poznamo več. Iz odkritosrčne in prostodušne deklice je po- stala nezaupljivo in samosvoje dekle. Druge se zopet v tej dobi neverjetno razžive, postanejo drzne, 6e ozirajo za fanti ali store kaj neprimernega. Navadno se v tej dobi zaljubijo tako dečki kot deklice in uganjajo razne neumnosti. Tako smo pogosto slišali, kako se toroci v tej dobi celo streljajo, al! zastrupljajo zaradi nesrečne ljubezni. Kako naj se ravnajo starši in vzgojitelji do otrok v puibeiitetni dobi? Predvsem je važno, da se z njimi o vsem odkritosrčno pogovorijo, Nikakor naj ne dovolijo, da hčerka ali sin iavetsta o tako važnih sitvareih iz drugih morda premalo poučenih ali surovih ust. To je lepa priložnost, da si starši o-rtrcka popolnoma pridobe, da postanejo z njimi zaupljivi, če pokažejo razumevanje do njegovih stremljenj in nagnjenj, Napačno je, če se v tej dobi norčujejo iz otroka na račiun teh sprehiemb, ki so v njem nastale. Ne samo, da je napačno, celo surovo je. S takim ravnanjem si .bomo lastnega otroka, ki je v tej dobi neverjetno občutljiv, zapravili in ga morda za vedno odbili. Zelo je tudi izgrešeno, če se starši o vsem tem z otrokom odkrito ne pogovore in prepuste vse naključju ali morda celo ulici. Prazen in silno nespameten je odgovor staršev, če<š da jih je sram z lastnimi oitrdki o tem govoriti. Kakor da bi ne imeli dovolj snovi v naravi, da otroku na preprost in dostojen način vse razložimo. Pri nas dctmai, se spominjam, smo imeli MESTNI LJUDSKI ODBOR KOP E R ■pozdravlja v imenu vsega prebivalstva VI. kongres KPJ ter njegovo delo, ki bo utrdilo našo pot k čim hitrejši izgraditvi socializma. pozdravlja VI. kongres Komunistične partije Jugoslavije v imenu vseh komunistov in prebivalstva občine. Živela herojska Kopnunistična partija, pod katere vodstvom smo odstrani-li kapitalistične izkoriščevalce in izročili oblast delovnemu ljudstvu! ZDRAVNIŠKI KOTIČEK V. V. Cezarji: V nedeljo pcpald-dne. ko nimam ne ambulante, ne dužurne službe, premišljujem s peresom v roki,» ali sem vam svetoval pravilno glede vaše trinajstletne hčerke, o kateri mislite, da je odrasla šoli. Vedno res ne poslušam posebno potrpežljivo zlaganih bolnikov, ki prihajajo na primer s forte mal di testa, nadaljujejo z anemijo in deboleco nekje okoli srca, dokazujejo giandole in tonšile, se sklicujejo na jetra in na privatne doktorje - zato, da bi izsilili spričeva-lolo, s katerim bi se potem požvižgali na ginnastico oziroma na telesno vzgojo v šoli. Preveč prihaja takih, ki ne sprašujejo za svat, zato da bi jim odgovoril zdravnik po svoji vesiti, temveč ukazujejo, podobno kot huda cestar jeva žena iz Krkav.č, ki mi. je odgovorila glede svoje trinajstletne Emilije nekako tako: V šolo ne bo šla zato, ker ne more. Ne more, ke.r je cesta grda. Ce ne napišete opravičila, jo bom poslala v bolnico v Trst. Ce je tam ne bodo obdržali, jo bom držala pa sama doma in bom plačala kazen — toda imela bom svoj sodisfacjon. Ni posebno važno, da vaša hčerka trenutno nima šolnov in da pri hiši nimate soldov. Važnejše je, da nimate več gospodarja. Izgubili^ ste ga pred šestnajstimi meseci, pa vam je pri srcu, kot da s".e ga izgubili včeraj. Vaša hčerka odrašča v senci vaše žalosti. V njenih letih sta žalost in veselje dekliškemu srcu enako blizu in enako daleč. Danes tako in jutri drugače. S telesnimi ¡spremembami obenem iapreminjajo mladega človeka duševni vtisi. Po- sebno dekleta so v tej dobi tenko, čutna in izpremenljiva, zasanjana ali zadirčna, boječa ali samozavestna, kar je v precejšnji meri odsev vsega, kar vidijo, čutijo i n doživljajo doma — in tudi v šolii. Najbrž ne želite, da bi ostala vaša hčerka otožna .iin boječa, kakršna je danes. Čustveni in mehki ljudje so zlate duše, kot pravimo — vendar le takrat, kadar znajo biti obenem odločni. Niste žena, ki klone. T.udi vaša hčerka ne bo. Izgubila je očeta. Ali bi ne bilo dositi huje, če bi izgubila mater? K sreči je zdrava in raste in prej ali slej bo kljub žalosti dozorela. Mladima ni zrela, ampak zori. Napačno prepričanje, da je revna, bolehna in da ni za šolo, ji pač ne lajša njenega zorenja. Vzgojitelji, ki staršem pri vzgoji pomagajo, vedo o duševnem razvoju mladih ljudi navadno več, kot jim to večina staršev priznava. »Ko bi se pedagogi, ki imajo opravka s pubertetnikom, zavedali, kako neusmiljeno kritično jih opazujejo mlade oči, in ko bi se po drogi strani zavedali, kako izredno važno je ravno v pubertet-nihi letih zgled njihove osebnosti, bi pač izločili iz svojega govorjenja in ravnanja vsako zaniknnost, vsako dvoličnost . . .« piše vzgojiteljica v zadnji številki »Sodobne pedagogike«. Dobro je za naše otroke, da imamo vzgojitelje, ki se tega zavedajo. Tudi v Dekanih. Vaši hčerki v deka.ns.ki šoli vzgojitelji ne bodo delali krivice, pač pa bodo njej in. tudi Vam pomagali, Skušajte biti pravični še vi do njih. mačko. .Moj brat ni bil z njo preveč ljubezniv in mati ga je česito karala. češ da je kruto ravnanje z živalmi nekaj zelo grdega. Potem je mačka nekega dne skotila več mladičev. Mati nam je ob tej priložnosti pojasnila, kako in zakaj se je to zgodilo. Čeprav nam je razložila preprosto, smo vsi razumeli, da gre za .veliko, plemenito stvar. Na našo mucko pa, ki je bila mati petero mladičev, smo odslej še bolj visi pazili. Starši morajo v ilej dobi s svojimi otroki nujno spregovoriti. To bo preizkusni kamen za njihovo nadaljnje medsebojno sožitje in razumevanje. Toda tudi za otroke bomo s tem storili nakaj važnega in neobhodnega, če bomo pravilno u-smerili njegovo življenje. Sami občutimo na svoji koži, da nam je vojna tudi v tem pogledu prizadejala marsikaj težkega, kajti vojna vedno poleg drugih strahot tudi zrahlja moralo. Kvanne vplive smo že občutili in doživeli. Zato je nepopravljiva napaka, če v tem pogledu ne storimo vsega, kar je naša velika dolžnost — oblikovati človeka z visoko- socialistično moralo. , j. K. M. Živci prenesejo zelo veliko, utrudijo se pozneje kot mišice, toda utrudijo se vendarle in rabijo. 1 r tt zadostne presledke počitka. ■Najdaljši, najpopolnejši in najvažnejši počitek za naše utrujene živce je nočno spanje. Te trditve ni treba znanstveno dokazovati, kajti vsak človok dobro ve, da spanja ne more nadomestiti nobena stvar na svetu in da ni sredstva ali mamila, ki bi nam vrnilo moč in sposobnost za delo razen spanja. Vsi vemo, da premalo spanja dela človeka dela nezmožnega in da nespečnost uničuje telo in duha. Toda razen nočnega spanja, iso živcem potrebni tudi dnevni presledki počitka, ko s spremembo dela sprostimo utrujeni del živčevja in zaposlimo drugi. Tako je tudi sprememba pri dnevnem delu najboljši odpoči.lek za živce in možgane. Že od nekdaj so volnene stvari, ki jih spletemo same doma, najbolj priljubljeno in najprimernejše oblačilo za otroka. Prva jopica in kapica sta za 6—10 mesecev starega otroka iz enobarvna svetlo - modre ali rožnate volne. Drugi vzorec istih delov je že za otroka, ki hodi. S posrečeno kombinacijo barv ne bomo dosegli samo lepega videza, ampak bomo pri tem lahko tudi porabili vse najrazličnej- še ostanke. Za hladnejše zimske mesece lahko rokava na jopici podaljšamo in pri vratu spnemo s pentljo. Za ljubko kapico na končni sliki ra• bimo tenko, strojno volno in odgovarjajoče pletiljke ter se poslužimo vzorca umetnega pletenja. In zdaj še copatke, za katerege lahko porabimo najmanjše ostanke volne, v podplat pa ušijemo krpe od zimskega plašča, odrezane v obliki stopalca. KMEČKA DELOVNA ZADRUGA B E R T O K I | »Naprej« želi vsem zadružnikom in vsem delovnim ljudem ob VI. kongresu KPJ nadaljnjih uspehov v izgradnji socializma. DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA Zeli ob VI. kongresu KP Jugoslavije vsem svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem čim več uspeha pri izgradnji socializma ■Ni še dolgo od tega, odkar je znani jugoslovanski atlet Franjo Mihalič postavil na tahkoatletskem dvoboju Jugoslavija—Italija nov jugoslovanski rekord v teku na 10.000 metrov in se s časom 29:48,(j uvrstil na deveto anesito v svetovni lestvici. Konec preteklega tedna pa je prispela iz Beograda nova presenetljiva vest — Franjo Mihalič je v e-nem samem teku postavil štiri nove državne rekorde in sicer na 15 lan 4k:36,4, na 10 milj 50:04,0, na 20 km 1:02.24,4 in v teku na 1 uro 19 km iin 214 metrov, Mihalič je v teku na 20 km dosegel drugi najboljši reizulltat vseh časov na svatu. Bolje od njega je tekel samo še Zatopek (59:51,0), za njim pa so Finec Heino (1:02,40,0), Madžar Csaplar (1:03,02,0) in drugi, Mihalič je tekel sam in z edinim namenom, da izkoristi svojo odlično formo ob koncu sezone. Poskus mu je odlično uspel, saj je hkrati porušil svoja državna rekorda v teku na 15 km in na 10 milj, v teku na 1 uro pa se je uvrstil na tretje mesto na svetu (1. Zatopek 20.052 m, 2. Heino 19.339,m, 3, Mihalič 19,214,25 m, 4. Niu-rmi 19.210m itd). Ob pregledu zadnjih Mihaličevih rezultatov, ki so ga uvrstili na čelo najboljših dolgoprogašev vseh časov, bo morda kdo mislil, da gre tu za izreden športni talent. Tej domnevi bodo. vsi, ki podrobno poznajo Mihaličev športni vzpon, odločno nasprotovali. Mihalič je prišel do svojih uspehov le z dolgoletnim vztrajnim treningom, v katerega je vložil ogromno volje in truda, Svoje rezultate je izboljšaval postopno, sekundo za sekiundo, le tošnja sezona pa je njegove napore nagradila z rezultati, ki bodo nedvomno visoko dvignili ugled jugoslovanskega športa v svetu. Vendar »Miha« še ni izrekel zadnje besede. Jugoslovanski lahkoat-letsiki strokovnjaki menijo, da je Mihalič sposoben, še izboljšati svoje odlične rezultate in doseči v teku na 5000 metrov čas izpod 14:20,„0 Večina strokovnjakov pa se seveda strinja s leni, da ima Mihalič predvsem prihodnost na daljših progah, ker je zelo vzdržljiv. Nekateri mislijo, da bi dosegel tudi odlične rezultate v maratonskem teku. Dana Zatopek, žena svetovnega rekorderja na dolge piroge Emila Za-topeka, se je začela baviti z metanjem kopja šele pred tremi loti. Z vztrajnim treningom ji je kmalu uspelo doseči rezultat 49 metrov, to je nov češkoslovaški rekord. Vendar se s tem ni zadovoljila. Za cilj si je postavila premagati ruski in svetovni rekorderki v tej disciplini Čudi-no ju Smirnickajo. Na olimpijadi ji je to uspelo. Osvojila si je zlato medaljo v metu kopja in dokazala sovjetskim tekmovalkam, da za zmago še ni dovolj, da si član sovjetske ekipe. Po vesteh inozemskih športnih listov so v Sovjetski zvezi likvidirali znano nogometno moštvo CDKA, večkratnega državnega prvaka. V zvezi z razpustom C.DKA se večina tujih opazovalcev strinja, da je prišlo do tes:a dogodka zato, ker je imel CDKA, ki je nastopil kot reprezentanca Sovjetske zveze, slabe rezultate na nred tekmovanjih za olimpijado na Finskem. Sah v Idriji Te dni so končali šahovsko prvenstvo na Rudarsko-industrijskl šoli v Idriji, katerega se je udeležilo 17 mladincev. Prvak za tekoče šolsko leto je postal učenec Raz-drih Milan, ki je dosegel 14 točk ali 92.4 odstotke. Drugo in tretje mesta si delita Brezligar Jože in Nagu Miha, Pet učencev je potrdilo pet pa doseglo V, kategorizacijo. Na tej šoli je šah zelo razvit. U-čenci ga stalno igrajo in se udeležujejo vseh prireditev. Tudi letos upajo, da bodo na mladinskem šahovskem prvenstvu Idrije odigrali sin,v,no vlogo in se na prvenstvo že pripravljajo. Srečko Logar iiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiininiiiiitiiMiiiiiuiuiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ureja uredniški odbor. - Odgovoriti urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopra. Naslov uredništva in uprave: Koper Santorijeva ul-ica 26, tel. 170, poštni predal 2. - Štev. tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-909-371. Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din. Besnel je in mahal okoli sebe. Ko pa je videl, da nič ne pomaga, da bo zgorel s streho vred, se je vzpel s slemena in z gorjačo v rokah treščil med biriče. Obstal je na nogah. Ein.ega je pobil na tla, drugi so se za trenutek umaknili, nato so navalili nanj. Bil se je hrabro, odbijal napade z vso srditostjo, pobil še enega do smrti, ko se mu je nekdo približal za hrbet in ga zabodel s sulico. Padel je vznak, bruhnil kri in umrl. Biriči so se posvetovali, ali naj zažgejo hišo. Pustili so jo. Pobrali so svojega mrliča in ranjenca in odšli. Ubitega Ljubota se nihče ni upal dotakniti. Ležal je, kjer je padel, z odprtimi ustmi in očmi, v rokah je tiščal gorjačo, skozi prsi mu je gledala sulica.- Mislili so, da bo prišla gosposka in ga odnesla. Štefan se je pozno in s počasnimi koraki vračal domov. Globoko v strugi je šumela Idrijca, pred njim je hodila velika senca. Ko je prišel v Modrejce, je bilo vse tiho. Luna je sijala, Bela voda je šumela. Pri eni izmed hiš je stala senca in naglo izginila. Korak mu je pel, kot bi hodil po strunah. Ko je prišel pred hišo, je zagledal na tleh ležeče truplo. Pogledal mu je v obraz in spoznal je brata. Iz zhiše pa se je razlegnil jok njegove žene. »Kaj ste mi naredili!« je zavpil. Nihče mu ni odgovoril, le žena je hlipala, otroci pa so vekali, Izgubil je brata. Njega, ki ga je v bridkostih suženjstva najbolj vzljubil. Otipal je kolcc v njegovih rokah. »Junaško si umrl',« je dejal. »Pusti kolec,« ga je prosil, »saj zdaj ga ne potrebuješ več. Drugi ga bodo vzeli v roke, da maščujejo tvojo smrt.« Prijel je sulico in mu jo s silo izdrl iz prsi. »Grdo so te,« je dejal in se zazrl v nov curek krvi, ki je lil na zemljo. Štefan je v jezi pomislil, ali naj gre takoj v Tolmin in naredi kako neumnost, da ubijejo še njega. Premagala ga je utrujenost. Zrušil se je poleg mrliča in sklenil roke. Ni molil. Misli so mu begale po preteklosti, brozgale po grdih kalužah življenja, po bridkem nasprotju tega, kar ljudje uČe in kako živijo. »Ajdi!« je zastokal. »Hujši kot ajdi!« Poklical je ženo, ki je prišla vsa objokana. »Nesiva tega človeka v kočo, ki jo je pomagal zgraditi, posteljiva mu zadnjo posteljo!« Prijela sta ga, Štefan pri glavi, a žena pri nogah, in sta ga nesla, kakor da ga pokladata v grobišče. 7. Toniš ni imel drugega od življenja kot mrvo prostosti več kot drugi ljudje in sina, ki ni bil njegov, tega pa je imel nenansko rad. Učil ga je govoriti in delati, ljubiti in sovražiti; in deček se je tako navezal nanj, da mu je bil Toniš sprva vprežna živina, Pavle pa voz, pozneje pa sta vkup vozila, le da sta peljala tja, kamor je hotel Pavle in življenje. In vselej, kadar sta se pri delu ozrla in je Pavle zapazil med grmovjem krilo, je zavpil: »Glejte mater!« Ni bila njegova mati, ker te ni poznal in^mu nihče ni razlagal skrivnosti njegovega rojstva. Za mater je klical Živko, ki je rastla ob njem in se mu je zdelo, da je bila vedno tako velika. Bila se je navezala nanj ob zibeli, ob nadajanju-s kozjim mlekom, ob grozni pesmi uspavanki, ki jo je znala od svoje stare matere, ob ujčkanju na gugalnici pod zelenimi vejami gozda, ob ™ed skalami in pri studenčku, v strahu pred divjim možem, pred bucecim viharjem in pred neznanimi duhovi, ki so v neurju vpili, piskali in škrtali, in sta oba. jokala iz strahu pred njimi, kadar Toniša m bilo doma, a sta se smejala, ko je zopet posijalo sonce; dalje ob pasi koza m ovc, ko so živali zbežale v grape in v gozdove preko sten in prepadov, da niso vedele nazaj; in ob piščalkah, jagodah, robidnicah, malinjah m borovnicah. Vse to je povezalo duše obeh, dušo dečka z »materjo«, zakaj druge ženske ni poznal, in dušo dekleta z rejencem, zakaj odkar je mati Agata umrla, druge ljubezni ni poznala. Ta ljubezen je rastla v njenem srcu, bila od dne do dne strastnejša, da jo je obhajalo vroče, ce ga je le videla. Zdelo se je, da pozna samo njega in je živela le zanj z vso silo svoje dekliške ljubeni in materinskega hrepenenja. JNi dolgo prestala sama, stekla je skozi goščavo, kjer je Pavle s Tonišem ruval korenine iz tal in trebil zemlje za novi laz, samo da ga je videla. Ub takih prilikah se je Pavle ozrl in dejal: »Glejte mater!« Ko so jo opazili, je izginila in pri obedu jo je bilo svojega početja sram, da je gledala v skledico. Nekoč je nenadoma postala zamišljena, sedela je v bregu in gledala v dolino, kjer ni bilo videti drugega kot z gozdovi porasla pobočja in mračne soteske. Nekajkrat je vzdihnila. »Kaj ti je, Živka?« jo je vprašal Toniš. »Nič mi ni.« mu je odgovorila. Ko pa se ni spremenila in ni mogla zatajiti, da jo nekaj teži, je povedala, da je težko sanjala. Pri tem ji je solza pritekla na lice, ki jo je obrisala. »0, sanje!« je dejal Toniš. »Sanje nič ne pomenijo. Pred leti sem sanjal, da sem imel lepo hišo, skoraj tako veliko kot grad, in na mizi vse polno beneških zlatnikov in oglejskih lir, ki jih dotlej skoraj nisem niti poznal. Vse je bilo moje. Prebudil sem se kot revež s praznim, želodcem. Kaj so tedaj pomenile sanje? Resnice niso mogle pomeniti, ker so izginile, kakor hitro sem se prebudil. Mojih želja tudi ne, ker si niti gradu, niti toliko denarja nikoli nisem želel in vem, da ga V svojem življenju nikoli ne bom imel.« »Vem,« je dejala Živka, »da vsake sanje česa ne pomenijo, a moje sanje so bile posebne. Najprvo se mi je prikazala moja stara mati, ki je sedela na skali in je imela noge dolge do vode, da jo je z njimi lahko bredla po vsej dolini ne da bi se premaknila. In ko je zamahnila z desno nogo, je prišla vojska, ki je vse pomorila, in tam, koder je šla, ni bilo več videta nobenega človeka. Nato je zamahnila z levo nogo in prišla je druga vojska ter so vse hiše pogorele. In že sem videla mater, ne več na skali, temveč na peči naše hiše v Modrejcah; hiša pa je gorela, jaz pa sem silila skozi okno v izbo, da rešim mater, oče pa me je prijel za roko in mi rekel: Poglej strica! Zagledala sem velikega človeka, ki je kot vraščen v zemljo stal pred hišo in mu je drevo rasllo iz prsi, izpod korenin pa je tekla kri . . . Nato sem se prebudila.« »Domov bi rada šla,« je rekel Toniš in je bil žalosten. Kaj naj sam počne na samoti? Živka je ostala. Nekega dne jo je poslal k fari na Goro. Vrnila se je objokana in' pripovedovala: »Moje sanje so bile resnične.« »Kaj se je zgodilo?« je vprašal Toniš v pričakovanju slabe novice. »Vojska je prišla v Tolmin, Modrejce so zgorele,« je povedala. »Domov moram, da vidim, kako je z domačimi.« »Ne morem te pospremiti,« je rekel Toniš. »Saj grem sama,« je dejala Živka in pogletala Pavleta, od katerega' se je težko ločila. Tonišu ni ušel njen pogled. »Sama ne pojdeš.« je dejal. »Če gre tudi Pavle s teboj, vaju jutri pospremim do razvodja. Morda naletimo na kakega Bohinjca, ki bo tovoril blago skozi grapo, da se mu pridružita.« Živki so se posušile solze. Pogledala je Toniša s hvaležnim pogledom in Pavleta zgrabila za roko. 8. Pred tolminskimi cerkvami in izpred oltarjev so na zapoved patri« jarha prebrali in izklicali sledeče besede: »Mi, patrijarh oglejski, naznanjamo vsem svojim podložnikom, da' smo se zatrdno odločili napraviti konec ropanju po cestah, ki vodijo iz Ogleja. Vidma in Čedada proti severu in severozahodu v druge dežele. Trgovci, ki so bili na teh cestah v nevarnosti za svoje življenje in imetje, so si izbrali druge poti; hkrati so naši trgovci škodovali s svojim glasom, ki so ga raznesli med drugimi trgovci, da naše ceste niso varne. Nevarnost torej je, da naša mesta ostanejo prazna in zaprta trgovini. Zategadelj do voljujemo, da se sme vsakdo sam ali z drugimi dvigniti nad roparje, ki Škodujejo dobremu imenu dežele in varnosti cest ter jih preganjati. Za vsakega razbojnika, živega ali mrtvega, bomo plačali liro. Za vsakega razbojnika, ki je plemiškega rodu, bomo izplačali pet beneških zlatov brez odloga.« »Pet beneških zlatov za imenitnika,« so se spogledovali podložniki in govorili: »Mnogo je razbojnikov v naši deželi, tudi po palačah in gradovih, in če vse polovimo, žive ali mrtve, bo dežela prazna strahu' in poštenjaki bogati.« «Na to patrijarh ni mislil,« je nekdo dostavil.