SEMANARIO YUGOESLAVO
aparece los sábados •
Dirección:
Dr. V. KJUDER tambaré q(34, D. 6. Bs. Aires
OORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466

EL NUEVO PERIODICO"
SEMANARIO YUGOESLAVO
Lete III.
BUENOS AIRES, 23 NOVEMBRA 1935
štev. 106
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. • Za druge dežele 2.50 USA-Dolarj«v.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
saos
na
¡ražEsssssasii
Izvajanje mednarodnih sankcij proti Italiji
^ * Ü * # ^seljenec m stro-ovne organizacije
-Mnogokrat smo pisali, da je prav ,n lePo, ako naš izseljenec sodeluje n.a^ih prosvetnih dguštvih ter da '•»el le koristi, če "o včlanjen tu-v Podpornih organizacijah, ki jih ?elcaj že imamo, in pa v zadrugah
se morajo ustanoviti. , Gabiti pa ne smemo, da je med '0°0 našimi izseljenci 999 delavcev da je njihov gospodarski polo-odvisen izključno od onega, kar 5¿e za svoje delo, za svoje žulje. P°ložaj slehernega delavca pa je tesni zvezi s položajem, vplivom, .gostjo in močjo delavske organi-,ac'3e one stroke, v kateri je zapos-Dokler je delavec vsak sam za-e' kakor kaplja na veji, ne more 'Sar doseči. Ne more se zagova-ne braniti pred izkoriščanjem i strani podjetnika, kapitalista, ki z najmanjšim sredstvom do-Sef' svoj namen, za to da bo nje-^ dobiček večji. Dobiček je nje-11 glavna stvar. Prizadeva si, da 8 f'm manjšo plačo dobi delovno ^ in pri odmerjanju mezde ne i1'°Heva delavčevih potreb. Deloda-navadno ne vprašuje, ali je H'^a, ki jo odmerja, pravična in *1 bo omogočila delavcu, da bi Oživel sebe in družino, marveč ima ' «no vprašanje na jeziku: "Kdo . Pripravljen delati za manjšo pla-
¡tudi častne izjeme, nekaj jih f ftied njimi celo svetovno znanih ?etlih zvezd, a te izjeme med delo ;aSalci 'so tako redke, kakor bele
Ne.
hramba delavskih koristi je mož-^ W v 0kviru strokovnih delavskih J6*, Socialna zavest in z njo soci-zakonodaja v takozvanih ka-' ta'ističnih državah še nista toliko ] aPredovali, da hi zakoni ščitili de-a?ca pred izkoriščanjem. ¿ z tega, kar smo povedali, izhaja. }, Postopa vsak naš izseljenec v t ?<lu S svojimi življenskimi inte-Če se včlani v delavsko organizo svoje stroke. Podpirati delav 'd ® organizacijo je njegova dolžnost: j/ ^ost napram sebi samemu, na-/am družini in napram stanovskim >išem.
naše besede niso nikakor v nav „ iif-ju z nasvetom, ki smo ga ved-L.0 dajali našim izseljencem: "Ne ¡jNmo se v politiko!" Strokovna 'žanizacija je ena stvar, politika i? druga. Resna strokovna organi-r¡ '3a, ki hoče uspešno delati v ko-
svoj
Vpliv, ki ga utegnejo imeti ukrepi Zveze narodov na italijansko narodno gospodarstvo -Vrhovno poveljstvo v Afriki je prevzel maršal Badoglio - Znaki bližajočih se velikih bitk
radi svoje prevelike previdnosti le počasi lezel v notranjost Abesinije. Z zavlačevanjem operacij je pa A-
svojih članov, politike v 'okrog ne sme mešati. nvsako politično opredeljevanje d^kovne organizacije je njej in (¡,avskim interesom škodljivo. — V ,vna skrb delavske zveze mora ,, sloga med delavci. V takšni slo-i|'J6 njena moč. S političnim opre-tevanjem pa zveza izključuje iz „ vrst one delavce, ki se z nje-L&olitično smerjo ne strinjajo. —
Hat-	. . . i _ • •	en
Kakor je bilo napovedano, so se pretekli ponedeljek začele izvajati sank cije, ki jih je bila Zveza narodov od redila proti Italiji, ker je napadla Abesinijo ter s tem prekršila svečano prevzete obveznosti, da bo skup no z drugimi članicami ženevske organizacije čuvarica miru, ne pa njena kršiteljica.
V čem obstoajo kazni, ki jih je od redila Zveza narodov?
Vsebovane so v takozvanih "pe tero točkah": 1. prepovedano je izvažati v Italijo orožje in municijo;
2.	prepovedano je dajati Italiji posojila za nabavo vojnih sredstev;
3.	prepovedano je kupovati italijanske proizvode; 4. prepovedano je pro dajati Italiji takšne predmete in si-rovine, ki služijo v vojne svrhe; 5. članice Zveze narodov so dolžne pomagati si medsebojno, da ublažijo nepovoljne učinke, ki jih bo na nekatere izmed njih imelo izvajanje navedenih sankcij.
Te ukrepe je začelo izvajati okrog 50 držav; samo štiri članice Zveze narodov so sodelovanje odklonile: Albanija, Avstrija, Madžarska in Paraguay.
Prvi krat v zgodovini človeštva se je zgodilo, da se je toliko držav združilo z namenom, da z gospodarskim pritiskom prisilijo kršitelja miru, da se ukloni.
Ali bodo sankcije dosegle svoj namen?
Gospodarski izvedenci gojijo najboljša upanja v tem pogledu. Najvaž
★ & * lir *
Nova mobilizacija v Italiji
Te dni je rimska vlada objavila dekret, s katerim se kličejo pod orožje karabinerski časniki in podčastniki, specializirani v topografiji, od letnika 1904 do 1912.
Politične prilike v Uruguayu
Ker so se politične prilike v U-ruguayu izboljšale, namerava vlada dovoliti spet vstop v deželo vsem o-nim državljanom, ki so jo morali iz političnih razlogov zapustiti. Seveda pa se bo vlada premislila, če bi v notranjem položaju republike spet nastale kakšne napetosti.
nejša določba v kazenskem, programu Zveze narodov je brez dvoma bojkot proti italijanskemu blagu.
V mednarodni trgovini se blago plačuje z blagom. S sredstvi, ki jih država prejme za blago, ki ga je prodala v druge države, plačuje fakture iz inozemstva za blago, ki ga je uvozila. Morebitno razliko v svojo škodo (ki pa ne more biti redno prevelika in tudi ne trajna) mora poravnati z izvozom zlata; na zlatu-pa sloni prednost denarja.
Države, ki izvajajo sankcije, so doslej kupovale približno 70 od sto vsega onega blaga, ki ga je Italija izvažala. Sedem desetin italijanskih izvoznih proizvodov (tkanine, sadeži, zelenjava, stroji, vino, olje, riž,
sir, marmor itd.) nima več kupcev. < i Dohodki, ki jih ima Italija od svoje zunanje trgovine, se znižajo torej za 70 od sto. En del najbolj nujnih nabav bo morala kriti z zlatom.
Tako občutno skrčenje izvoza ne more ostati brez posledic: delo v i" talijanskih pristaniščih bo zamrlo in veliko število težakov bo ob zaslužek; parniki bodo morali počivati v lukah; velika izvozna podjetja bodo morala odpustiti delavce, uradnike prodajalce itd.; mnogi poljedelci ne bodo našli kupcev za svoje izvozne pridelke (limone, pomaranče, sad

th.r1, med drugimi sloji, tako so ■ med delavskim slojem zastopale politične smeri. Na zboro-»ffitt buenosaireških stavkujočih se je pred nedavnim celo ta^alo, da so med delavci 'tudi ki simpatizirajo s fašizmom, v0 aV bi to bilo skoro nerazumlji->¡s'ako pomislimo, da so baš v fa-ot '^ih državah delavci popolnoma Oftio onega orožja, ki jim edino t)f 8°ča obrambo njihovih pravic:
tVlCe, da stavkajo. de]a tega bo vsak razumel, da se teg Vska organizacija, ki hoče biti iol.v in močna, ne sme ukvarjati s su 'ko. ker bi s tem samo rušila
je, zelenjavo); tovarne, ki delajo za izvoz (svilarne, predilnice, tvornice avtomobilov itd.) bodo morale ustaviti svoje obrate ter odpustiti delav stvo. Vse to bo vplivalo ne samo na posameznike, marveč tudi na državno blagajno, katere dohodki se bodo začeli krčiti. Če ni dela in zasluž ka, tudi davkov ni mogoče plačevati.
Iz tega kratkega pregleda je razvidno, da je Mussolinijev režim nastopil težko preizkušnjo in mnogi dvomijo, da jo bo prestal.
V Italiji se sicer tolažijo, da sank cije ne bodo rodile tako hudih posledic, marveč upajo, da se jim bo prej posrečilo zasesti Abesinijo. Za sedaj so proglasili bojkot proti blagu iz vseh pri sankcijah sodelujočih držav, da se s tem zmanjša potreba uvoza. Omejili so porabo' mesa, elektriške energije in kuriva, o-benem pa je vlada sklenila pospešiti tudi vojne operacije v Abesini-ji-
General de Bono, vrhovni poveljnik afriških čet, je bil odpoklican in, da ne bo preveč hud, so ga imenovali za maršala. Vodstvo operacij proti Abesincem prevzame šef italijanskega generalnega štaba maršal Badoglio, ki je že odpotoval v Afriko.
De Bono je bil odpoklican, ker je
& * # *

Ü ★ vY * ^
besincem omogočil, da so zbrali svojo vojsko na strategično važnih točkah ter jo tudi oborožili. In to je bila velika pogreška: za Italijane je položaj danes veliko slabši nego je bil pred poldrugim mesecem.
Na italijanski strani je torej videti namen, da se z odločilnimi bitkami razčisti položaj. Tudi Abesincem se menda zdi, da so se že dovolj umikali. Cesar se mudi sedaj na fronti in predznaki večjih bojev so se že pokazali v nekaterih resnejših spopadih med Italijani in E-tiopci. Prva velika bitka bo najbrž južno od Makalléja, pri Amba Ala-žiju, kjer je zbrana že močna etiopska vojska ih so italijanska letala te dni bombardirala nekatere njene oddelke. Pri napadu je sodelovako 20 letal in je bilo na abesinski strani gotovo mnogo mrtf/h (nekatera poročila govore o tisočih). Zanimivo pa je, da je vseh 20 letal bilo zadetih od krogel in drobcev protiletalskih granat. Avioni so sicer pri stali vsi na italijanski strani, vendar pa je podatek v toliko važen, ker dokazuje, da je abesinska vojska južno od Makalléja dobro in moderno oborožena.
In s to vojsko še bodo morali u-dariti Italijani.
★ # ★ ■ ★ ABESINSKE
V okolici Makalléja, ki jo je zasedla vpadniška vojska, so italijanske oblasti začele pleniti prebivalstvu žito. Abesinci takšnih stvari menda niso vajeni, pa so se uprli in napadli italijanske straže. Radi tega je italijansko poveljništvo ukazalo letalcem, naj bombardirajo naselbine. Etiopci se polagoma seznanjajo s civilizacijo...
Italijanski generalni štab na eritrejski fronti. Drugi z leve je De Bono, dosedanji vrhovni poveljnik, ki je bil te dni odpoklican.


Angleži se pripravljajo
Angleška vlada bo porazdelila med prebivalstvo 40 milijonov plinskih mask tako, da bo vsak Anglež preskrbljen za slučaj zračnih plinskih napadov v bodoči vojni, s katero zmerom strašijo.
Nemški protižidovski zakoni
Protižidovski zakoni so se že začeli izvajati v Nemčiji. Kakor smo svoj čas pisali, se nove postave mešajo tudi v zasebno in celo intimno življenje prebivalstva ter so na pr. prepovedana razmerja med Židi in "čistokrvnimi'' Nemci. V Koelnu je bil te dni obsojen na devet mesecev ječe neki arijec, ker se je ženil z Židinjo. Obsodba je izzvala senzacijo v toliko, ker so sodišča postopala doslej v podobnih slučajih samo pro ti židom.
So
l>to?:;'e Pa tudi razumljivo, da dela
l0-mefi delavstvom. Iz tega raz-
Marseilleski atentatorji pred francoskimi, porotniki
Začetek procesa v Aix-en-Provence
vknt: delavskim interesom vsak, ki Sa v strokovno delavsko organi-
politiko. Takšnih
•kodi-. Zanašati . n!J1Vlh tovarišev se morajo delav Y Ujho]j varovati. Ha¡ resno delasko organizacijo pa
Vsak naš delavec brez skrbi.
C?'" Izvršil bo s tem samo svojo sk ; st ter zaščitil svoje življenj-
e nterese.
poljska in Češkoslovaška
Mh postopanja z narodnimi manj „, ami vlada med Poljaki in (*:eho-še vedno veliko nesporazu
t»lj
er)je. Praška vlada je preglagala,
%j h.
d) .. se vsa sporna vprašanja pre-b Posebnemu razsodišču, a so tVj. alci Predlog odklonili z utemelji da se bodo odnošaji takoj iz--H, če bo češkoslovaška bolje °Pala s poljsko manjiSno .
Pred porotnim sodiščem v Aix-en-Provence se je začel v ponedeljek 18. t. m. proces proti šestorici obtožencev, zapletenih v marseilleski atentat, v katerem sta, 9. oktobra 1934, zgubila življenje jugoslovanski kralj Aleksander I. in pa francoski zunanji minister Louis Bar-thou.
Trije obtoženci so v rokah francoskih oblasti, in sicer: Zvonimir Pospišil, star 31 let, rojen v Vuko-vini ter po poklicu šofer (rabil je izmišljeno ime Novak); Iv?n Ilajič, poljedelec, star 32 lst in doma iz Koledine (nastopal je pod imenom Beneš); Mijo Kralj, mehanik, star 27 let, doma iz Koprivnice (nastopal je kot Malny).
Trije obtoženci,, pa niso v rokah francoske sodnije: dr. Ante Pave-lir, vodja ustaške oi°anUacije, ki ie pripravila atentat, se nahaja v Turinu; baje je zaprr. Aretiran je bil na zahtevo francoskih oblasti, vendar ga pa Italijani niso 'mteli izročiti in tudi dopustili niso, da bi ga zastopnik francoske policije zaslišal, dasi je bil prišel nalašč za to
gen Kvaternik, Paveličev pomočnik. Na Dunaju p« se nahaja Ivan Per-čevič, ki je tudi zapleten v marseilleski umor; avstrijske oblasti — po zgledu italijanskih — ga niso hotele izročiti Francozom.
To trojico bodo sodili v kontuma-ciji.
Policija mnogih evropskih dežel si je zaman prizadevala izslediti mlado plavovlasko, ki je nastopala pod imenom Marija Vondrič ter je obdol žena, da je atentatorjem preskrbela orožje.
Obtožbo je vložil francoski državni pravdnik in kot civilno stranko zastopata v tem procesu kraljico vdovo Marijo odvetnika Paul Bon-cour in dr. Lamotte.
Obtožence je zagovarjal odvetnik George Desbons, katerega je plačala hrvatska separatistična organizacija iz Pittsbourgha, Sev. Amerika. Obravnavo vodi predsednik De la Boise.
Zagovornik je dal povod za razne incidente. Nastopil je proti tolmaču Bajkoviču ter ga obdolžil, c^a
v Turin. V Italiji se nahaja tudi Ev- je "srbski vohun"; tudi s prevajal
cem, jugoslovanskim dijakom, ni bil sanneo, kjer so se sestali še drugi
zadovoljen. Radi njegovih besed je nastal velik hrup in se je morala obravnava prekiniti. Sodnišče je proti Desbonsu izreklo opomin, ki pa ni imel mnogo uspeha. Naslednjega dne je namreč spet prišlo do incindenta, ker je branitelj obdolžil predsednika sodišča, da je uničil nekatere časopisne izrezke, v katerih je bilo dokazovano, da je Italija pod pirala ustaško organizacijo.
Radi tega ponovnega incidenta je sodišče odvzelo Desbonsu pravico, da nastopa kot zagovornik. Sploh je okrog tega procesa mnogo hrupa. Francoska policija je baje aretirala mnogo Hrvatov, ker je izvedela, da nameravajo teroristi umoriti obtožence, da bi tekom obravnave ne nrišle na dan preveč kompromitiru-joče stvari. Tako vsaj poročajo listi.
Obtoženec Kralj je izjavil, da ni bil nikoli na Janka Pusti (na Madžarskem, kjer so. se ustaši vežbali v streljanju in lučanju bomb, in sicer z vednostjo madžarskih oblasti), priznal pa je, da je sodeloval pri pripravah za atentat. Morilca Di-mitrova Veliško je spremljal v Lau-
zarotniki. Odtod je krenil z njimi v Aix-en-Provence. Tu je obenem z drugimi atentatorji prejel denar in hoda so se zarotniki odpravili v orožje. Na predvečer kraljevega pri-Marseille, da izvršijo atentat. Tudi on je čakal na kralja, ni pa imel poguma, da bi streljal, ker je videl —• tako je vsaj izjavil — da je med občinstvom mnogo žensk in otrok.
Radi izključitve njihovega zogo-vornika od obravnave, so obtoženci proglasili gladovno stavko, dasi jim je sodišče imenovalo drugega zagovornika. V jetnišnici so jim s silo, vlili hrano, da s tem omogočijo nadaljevanje procesa, ki bo trajal vsega najmanj deset dni. Obtoženci so izjavili, da ne bodo odgovarjali na nobeno vprašanje več.
Sodišče bo moralo zaslišati okrog 180 prič, med katerimi sta tudi mornariški minister Pietri in pa francoski polkovnik Georges, ki je bil pri atentatu ranjen.
Na zahtevo novega zagovornika je sodišče v četrtek sklenilo prekiniti nadaljevanje procesa za nedoločen čas.
Italijani in Abesinci se ne borijo samo z orožjem, marveč tudi z novicami, ki jih pošiljajo v svet. Tako so Italijani razglasili, da so na doslej zasedenem ozemlju pokrajine Tigré osvobodili 16.000 sužnjev. A-besinci pa sedaj zatrjujejo, da celokupno prebivalstvo v ondotnih krajih ne šteje 16.000 duš...
*
Novo sredstvo v borbi proti letalom so si izmislili Abesinci: na mno gih krajih zanetijo ognje tako, da se obsežno ozemlje skrije pod gostimi oblaki dima, skozi katere italijanski letalci seveda ne morejo videti.
*
Abesinski cesar je odrinil na fron to. Tudi to je znamenje, da se res pripravlja velika bitka, ki jo vojni poročevalci že delj časa napovedujejo in ki utegne postati odločilna za nadaljnji razvoj dogodkov v A-besiniji. Cesar se je odpeljal iz glav nega mesta v avionu, oblasti pa nočejo povedati, kam je krenil. Naznanile so qelo, da je za nekaj časa prepovedano poročati, kje se "negus negesti" nahaja. Abesinci se boje, da bi Italijani z bombardiranjem 13 letal skušali spraviti Hajle Seilassi-jeja na drugi svet.
V	ponedeljek so se začele izvajati sankcije proti Italiji. Tudi ta dogo- , dek so fašisti izrabili za parado: u-kazali so, da mora vsaka hiša v I-
taliji izobestiti zastavo.
*
V	času od 6. do 12. novembra se je vrnilo skozi Sueški prekop 10 italijanskih parnikov z 9.476 ranjenimi in bolnimi italijanskimi vojaki. V istem času je šlo skozi prekop 19 ladij s preko 15,000 možmi, namenjenimi na bojišča.
Za čas od 13, do 18. novembra pa so zadevni podatki naslednji: ranje nih in bolnih se je vVnilo 2.624 vojakov, odpeljanih pa jih je bilo v Afriko 4.854.
*
Neki abesinski poglavar, ki je bil prestopil k Italijanom, pa so ti o-borožili njegove vojščake, da se bodo borili proti negusovi vojski, je Italijane spet zapustil, ko je imel dovolj orožja in municije: priključil se je zopet abesinski vojski ter pripeljal s seboj 10 težkih strojnic, 5.000 brzostrelnih pušk in veliko zalogo municije. Podobno reč so skuhali mnogi abesinski glavarji Italijanom tudi pred 39 leti. Najprej so se jim priključili, potem pa navalili nanje baš v trenotku, ko bi bila vpadniška vojska najbolj potrebovala njihovo pomoč.
*
Italijanska vojna poročila o delovanju letalcev navajajo skoro izključno imena Mussolinijevih sinov ter njegovega zeta Ciana, kakor da bi drugih letalcev sploh ne bilo v Afriki. To je bil menda vzrok, da sta sinova bivšega abesinskega poslanika v Londonu dr. Martina pozvala Mussolinijeva sinova na dvoboj v zraku in sicer nad fronto v Tigreju. Korajžna potomca italijanskega diktatorja se doslej še nista odzvala temu pozivu.
/
Stran 2
NOVI LIST
SN
ARGENTINSKE VESTI
z


f/,
Proslava ujedinj enja
V nedeljo, 1. decembra, na praznik ujedinjetoja, se bo vršila, na iniciativo našega tukašnjega kr. poslaništva svečana služba božja v katoliški cerkvi "Inmaculado Corazón de María", ul. Constitución 1077, in sicer ob 11. uri dopoldne.
Vsi jugoslovanski izseljenci so vabljeni, da se udeleže te zahvalne službe božje.
Na predvečer našega največjega narodnega praznika, v soboto 30. no vembra, se bo vršila velika proslava v dvorani "Centro Almaceneros", ul. Pte. Luis Saenz Pena 242, blizu trga Congreso. Proslavo priredi Sokolsko društvo Buenos Aires I. s sodelovanjem mnogih drugih izseljenskih organizacij. Cenj. rojakinje in rojake opozarjamo na to prireditev, o kateri objavljamo na drugem mestu zanimivi spored.
Krvav spopad povodom dopolnilnih volitev
V nekaterih krajih córdobske pokrajine so se vršile preteklo nedeljo dopolnilne volitve. Tako tudi v Plaza Mercedes. V navedenem kraju so strankarske strasti povzročile obžalovanja vreden krvav spopad, v katerem je deset, oziroma enajst o-seb zgubilo življenje ter je bilo več ranjenih.
Na dan dopolnilnih volitev, in sicer rano zjutraj, je privozila skupina avtomobilov, v katerih so se nahajali razni radikali iz Córdobe, pred hišo krajevnega radikalskega prvaka Arguela. Ta izredni obisk je izzval, pozornost krajevne policije, ki je prihitela na lice mesta, da vidi kaj bo. Izmed posetnikov iz Córdobe je bil prvi izstopil iz vozila ra-dikalski politik dr. Pedro Vivas. — Med njim in policijo se je kmalu vnel prepir, ki se je brž spremenil v pravo bitko, ki je imela strašne posledice: devet oseb je obležalo mrtvih, četvero pa jih je bilo ranje-
nih. Pozneje je v Córdobi podlegel ranam še dr. Vivas, vodja radikal-ske* skupine, ki je bila posetila Mercedes.
Vesti o spopadu si nasprotujejo ter si iz njih ni mogoče ustvariti jasne slike. Policija zvrača vso krivdo na radikale, radikali pa dolžijo policijo. Oblasti so aretirale veliko pristašev radikalske stranke in zagotavljajo, da je bil — glasom izpovedi nekaterih aretirancev — napad na policijo organiziran od dr. Vivasa, ki je nekatere udeležence oborožil celo s puškami.
Uvedla se je stroga preiskava, ki naj ugotovi, na čigavi strani je krivda.
Konservativci so zmagali v pokr. Buenos Aires
Kakor je bilo predvidevati spričo metod, ki so se uporabile pri no-vemberskih volitvah v buenosaireš-ki pokrajini in ki jih je vse nepristransko argentinsko časopisje obsodilo, so si konservativci oziroma, kakor se po vsem imenujejo, nacionalni demokrati zagotovili veliko ve čino.
štetje glasov se je pretekle dni končalo ter je dalo naslednji rezul tat:
Nacionalni demokrati: 278.562; radikali 171.143; socialisti 17.313; antipersonalistični radikali 6.510.
Izid volitev v Córdobi
V	córdobski pokrajini, kjer so volitve potekle v redu, doslej štetje glasov še ni končano, pač pa kažejo dosedanji rezultati, da bodo radikali dobili večino.
V	sredo 90 se začele širiti po mestu vznemirljive vesti, ki so zatrje vale, da nameravajo konservativci napasti poslopje pokrajinskega par lamenta, uničiti volilne žare ter preprečiti nadaljnje štetje glasov. Radi kalski voditelj Humberto Cabral je celo sporočil guvernerju, da so se v Buenos Airesu ter v Avellanedi najeli zloglasni ljudje, katerim je na ročeno, naj gredo v Córdobo "napra vit red".
m
V soboto, 30. novembra 1935, se bo vršila velika !
PROSLAVA!
PRAZNIKA UJEDINJENJA


V DVORANI "CENTRO ALMACENEROS", ul. Pte. L. Sáenz Peña 242 (blizu trga Congreso) Začetek ob 9. uri zvečer
SPORED:
1.	Govor br. staroste dr. Koste Veljanoviéa o pomenu 1. decembra.
2.	Argentinska in jugoslovanska himna.
3.	Proste vaje — izvaja Sokol Bs. Aires I.
4.	Jakob Aljaž: "Na dan!", poje moški zbor "Tabora"
5.	"Zrinsko Frankopanka", od Iv. Zajca, poje zbor Gospodarskega in Podp. društva Slovencev iz Ville Devoto.
6.	"Iz bratskog zagrljaja" — simbolične vaje Sokola Bs. Aires I.
7.	Anton Hajdrih: "Jadransko morje", pojeta združena zbora G. P. D. S. iz Ville Devoto in I. D. "Tabora"
8.	Vaje na orodju — izvaja Sokol Bs. Aires I.
PO SPOREDU: PLES DO ZORE, SREČKANJE TER RAZNA IZNENADENJA
S vira "Taborov" orkester
VSTOPNINA: Moški: $ 1.50 — ženske brezplačno.
Proslavo priredi Sokolsko društvo Buenos Aires I. s sodelovanjem naslednjih organizacij
Izseljenske društvo "Tabor", iz Buenos Airesa Jugoslovanska izseljenska zaščita, iz Buenos Airesa Jugoslavensko Prosvetno Kulturno društvo, iz Bs. Airesa Društvo "Kosovo", iz Ensenade
Gospodarsko in Podporno društvo Slovencev, iz Ville Devoto
Jugoslavenski Klub, iz Buenos Airesa
Jugoslavensko Podporno društvo, iz Berissa
Društvo "Eslava", iz Buenos Airesa
Jugoslavensko Društvo Uzajamne Pomoči, iz Boke.
Navedene organizacije vabijo vse svoje člane in prijatelje, da se v čim večjem številu udeleže te proslave našega največjega NARODNEGA PRAZNIKA ter da privedejo nanjo tudi svoje znance.
Pobegnili so
Iz poboljševalnega zavoda za mladoletne v Las Flores je v nedeljo pobegnilo šest nadebudnih mladeni-čev. Niso prevrtali zidov in tudi podzemskih predorov niso izkopali, marveč so prišli na svobodo na prav lahek način: službujočemu pazniku, ki ga je obvladal spanec, so vzeli ključe, odklenili vrata ter pobegnili v svobodo. Policija sedaj išče nadebudne tičke, ker bi jih rada spet privedla v kletko.
Lepo starost je učakala
V	mestecu Smith, v buenosaireški
*
pokrajini, je te dni umrla Teresa Pando de Wallinger, stara 105 let; po rodu je bila iz Uruguaya.
Na lahek način je živel
Tukajšnja City Bank of N. York je prijavila policiji, da je neki Ra-m<"m Alonso dvignil pri njej dgnar patom ponarejenega čeka, kakršne izdajajo banke potnikom. Policija je začela poizvedovati, oprezna pa je postala tudi banka, ki je pazila, če se bo ponarejevalec spet prikazal. In res se je tako zgodilo. Mož je spet prišel v banko, korajžno izročil ček ter čakal, da mu izplačajo 100 dolarjev. Banka je takoj poklicala policijo, ki je tička prijela. Pri zasliševanju je izpovedal, da se piše Arturo Vieira, da je s Portugalskega doma in da je doslej izvršil naslednje "operacije" s ponarejenimi čeki: V Santosu je dvignil 5 čekov za 500 dolarjev, v Puerto Alegre 1 ček za 100 dol., v Montevideu 3 za 300. 5 za 500 pri tukajšnji banki, toliko pri njeni podružnici v Rosariu, pri agenciji "Exprinter" v Bs. Airesu pa še 3 čeke za 300 dolarjev.
Policija je preiskala Vieii'ovo stanovanje na Avdi. de Mayo 1137, v Avellanedi ter našla ponai-ejen potni list in še lep kupček ponarejenih čekov.
Tožba proti senatorju De la Torre
Državni pravdnik je vložil pri sod niko dr. Jantusu tožbo proti senatorju De la Torre, katerega obdol-žuje, da je v nekem članku, objavljenem v listu "Señales" od 13. r. m., hudo žalil predsednika republike gen. Justo.
Prometna nesreča
V	sredo zjutraj se je dogodila v Quilmesu težka prometna nesreča. Na križišču ulic Alsina in Mitre je neki ómnibus zavozil v kamijon, v katerem se je peljalo na delo več občinskih delavcev. Sunek je bil tako hud, da se je kamijon zvrnil. — Petnajst delavcev je bilo ranjenih nekateri težko.
Dr. Vedia y Mitre spet imenovan za intendanta
V	sredo je potekel po zakonu pred pisani rok, tekom katerega je izvrševal posle načelnika buenosaireš-
kemestne občine dr. Vedia y Mitre. Istega dne je vlada objavila nov dekret, s katerim imenuje dr. Vedio spet za intendanta. Imenovanje je začasno, ker bo' postalo pravomočno šele, ko ga bo senat potrdil.
Zahvala
Po krivdi tiskarskega škrata so izostala v zadnji številki naslednja imena med darovalci za srečkanje na prizoritvi, ki se je vršila 9. t. m.: Josip G. in Josip Sulčič. Naknadno: Najlepša hvala!
Prav tako naj bo izrečena tudi na tem mestu najlepša hvala I. D. "Taboru" za organiziranje prireditve v proslavo druge obletnice ustanovitve Novega lista ter v prid našemu tiskovnemu skladu.
Rojak Ludovik Skok iz Comodora Rivadavije je preplačal naročnino in poslal za tiskovni sklad $ 1.—. — Iskrena hvala!
KROJAČNICA
" Triestina "
izvrši obleke vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju
Franc Melinc
BAUNES 187
(vogal Paz Soldán) Bs. Aires U.T. 59 Paternal 1262
mm
1 Ü
Bližajo se veliki prazniki:
BOŽIČ NOVO LETO SV. TRIJE KRALJI
Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbrala v starem kraju Vaša družina ter se bo spomnila Vaše odsotnosti.
«
Da jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite, omogočite jim, da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite .jim svoje božično nakazilo, in sicer, kakor doslej, potom zavoda
BANCO GERMANICO
DE LA AMERICA DEL SUD
JUGOSLOVANSKI ODDELEK
Avda. L. N. Além 150
v
Uradne ure: od 8,30 do 19., ob sobotah pa do 12.30.
BANCO GERMANICO javlja vsem zainteresiranim, da z OCEANIJO, ki je odplula iz Trsta dne 7. novembra in katere prihod je napovedan za dne 25. novembra t. 1. ob 8 uri. potujejo med drugimi potniki sledeči naši rojaki, za katere so bile pre-voznice nabavljene pri zgoraj ozna čenem zavodu:
Simšič (Simonetti) Marija iz Ločni ka,
Luin Marija, Luin Milena in
Luin Ema iz Gabrovice pri Komnu. ¡ Mrkuža Bogumila iz Velikega Dola
pri Komnu. Bezin Gizela, Bezin Franjo in
Bezin Marijo iz Svetega Križa pri
Trstu. Zaharija Marija, Pertot Marija, Baschi Lidija in • Baschi Ferucio vsi iz Nabrežine. Melinc Jožef iz Trnovega pri Kobaridu. Suligoj Štefan, Makarovič Marija in Suligoj Darko iz Avč pri Kanalu.'
Iz Ville Devoto
Preteklo soboto je Gospodarsko in podporno društvo Slovencev v Villi Devoto priredilo v društenih prosto rih domačo zabavo, ki je nad vso lepo uspela. Nabralo se je toliko rojakinj in rojakov, da so bili prostori pretesni. V najboljšem razpoloženju je zabava trajala celo noč, do jutra, ob poskočnih komadih, ki jih je sviral Taborov orkester in
pa ob prepevanju naših pesmi.
# * ^ + Q *

8. DECEMBRA:
"Vkraljestvu
palčkov"
# * # * # *
"Bucek v strahu"
Ker je v nedeljo lilo kakor iz škafa ter se je imela "Taborova" prire; ditav, na katere sporedu je bila zgoraj navedena veseloigra, vršiti v društvenih prostorih pod milim nebom, je "Tabor" prireditev odpove, dal. "Busek v strahu" se bo uprizoril v decembru.
Buenosaireški hadškof postane kardinal
Papež je sklical konzistorij za 16. decembra. Baje bodo ob tej priliki imenovani novi kardinali, 20 po številu. Med njimi bo po vsej priliki tudi buenosaireški nadškof mons. Copello.
A-'*
TOVARNA MOZAIKOV
TE01IND0 RODRIGUEZ
Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja
Koncesijonar portlandskaga cementa "SAN MARTIN"
SKLADIŠČE GRADBENEGA M ATERI JALA
Añasco 27G3	U. T. 59-1925
BS. AIRES Postaja Paternal
IZ LOME* NEGRE
LOMA NEGRA, Olavarría, FCS.
2e dolgo časa se ni nihče oglasil v Novem listu od nas, slovenskih izseljencev, ki se nahajamo tu, na jugu. cas je že, da pošljemo nekaj novic!
Kriza je v zadnjem času nekoliko popustila ter so se delovne prilike sedaj malo izboljšale, pa ne toliko, da bi se morali kar navduševati. Zaslužek je namreč precej slab, tolažimo pa se z mislijo, da je drugod morda še slabši. Doslej so plačevali 35 ctvs. na uro, sedaj pa plačujejo 45 ctvs. Dela so različna in zaposleni smo po 8 ur dnevno, pa tudi več in manj.
Slovenski izseljenci si služimo kruh v cementni tovarni, v apneni-ci in v kamenolomu. V tvornici je letošnjo zimo dobro šlo; ves čas delajo tri peči, pa še primanjkuje cementa. V kamenolomu pa je bilo slabo; tekom zime so delavci morali biti zadovoljni, če so zaslužili za hrano. Sedaj pa gre tudi njim že nekoliko bolje.
Poročati moramo tudi, da smo so končno vendarle zgenili tudi tukajšnji izseljenci: pred nedavnim smo ustanovili Jugoslovansko podporno društvo "Bled". Vse rojake izseljence vabimo, da pristopijo v to korist no društvo, katerega namen je organizirati vzajemno pomoč med člani za slučaj nesreče in potrebe. Dovolj je bilo spanja v Lomi Negri! Združimo se sedaj vsi v podporni organi zaciji, ki nam bo v tujini močna o-pora!
Na ustanovnem občnem zboru ie bil izvoljen naslednji odbor: Jože Mežnaršič: predsednik; Danilo Dra žetak: podpredsednik; Jožef Žlogar:
smssm^mssmmmm Obiščite Krojačnico
L. UŠAJ •
V zalogi ima vsakovrstno pomladansko blago iz najboljših
tovarn "CAMPER" •
GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal
tajnik; Maks Bajuk: blagajnik; 0<!' borniki: Gregor Režek, Jože šavof' Jože Zugelj, Alojzij Adamič Franc Bajuk; preglednika: Blaž T0' maševič in Janko Šavor.
Vsem bralkam in bralcem Novež® lista pošiljamo rojaške pozdrave'-
J. P. D. "Bled"
Rojaki v Lomi Negri so se to^J zgenili. Prav je tako. Saj je že tobra meseca lanskega leta doplS" nik pisal v Novem listu: "Nas je tu toliko, da bi prav lahko ustanovi" društvo, ki bi lepo uspevalo. Kar bomo lastnega ustvarili, to bo naíí; Kaj ne bi bil že skrajni čas, da D' se tudi mi nekoliko zgenili? Mar®1, kaj dobrega in koristnega bi n>oí" narediti. Potrebno je le, da se sl»ž' no lotimo skupnega dela. Ali bon5° večno odlašali?"
Tako je bodril dopisnik. Vesel' nas, da so bili njegovega mnenj" tudi drugi tamošnji rojaki'. Na'j st le vsi združijo v koristni org»n'za ciji ter složno delajo v prid skuPn°' sti! Novemu društvu želimo najleP"' razmah!	(Ur.)
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eB9
sliko v barvah MARKO RADA L J Specialist v modernem slik*11^ Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. S°
Krojaški mojster
Dipl. v Buenos Aire?l'
Izdeluje obleke po
H»)'
tU»'
P°
novejšem kroju, iz boljšega blaga ter nizki ceni
JOSIP FAGANfcL
SOLIS 1235
(blizu Constitución11 U. T. 23—1696 -s
411IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIH Milili I'"
SVOJI K SVOJIM!
Slov. Babic*
A¡reí
s"
Dipl. v Pragi 1. 1908 in v Bs. 1915, zdravi bolne ženske. — SP e3t»-porodnice v oskrbo z dežele in 11 ji> Sprejema od 7. do 21.. ob nedelj11 praznikih pa do 20.
FILOMENA BENEŠ-BILKOV*
U. T. i*-33*
LIMA 1217
|IUIIIIItlllllllllllMllltltllllllllllllfllllllllllllH*"|l,l,>
..............
Z mirnim srcem se lahko zateče*®
ZASEBNO KLINIKO
Calle Ayacucho 1584. — U-
V VSAKEM slučaju redu.
Ko čutite, da Vam zdravje nI v' a Našli boste v naši kliniki »Pec lš|<« zdravnike in najmodernejše zd""adr «• naprave. — Upravitelj naš rojak
VELJANOVIC	iKa.
Naša klinika je edina Slovanska * b0, ki sprejema bolnike v popolno
in sicer po jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse i®ns*® z0_ ur« in kozmetiko. Sprejemamo od •
NOVI LIST
Stxaa S
1 *
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
^ ==

VESTI IZ DOMOVINE
na meji ustreljen
Meja je spet zahtevala človeško življenje. Obmejna straža je ubila zidarskega mojstra Coljo Jožeta, sta 1-ega 29 let, dorfia iz Gabrovice. Co-Ija je hotel malo pred polnočjo iz Italije čez mejo. Prišel je do cerkve v Novi Oselici, kjer pa ga je opazila naša straža in ga pozvala naj °b3toji, Colja pa je hotel kar naprej na našo stran. Graničarji so oddali več strelov in eden izmed njih je Pogodil nesrečneža, ki je šel v o-stalem kar po kolovozni poti, narav nost v sredino čela. Colja je obležal tik pri novooselški cerkvi. Zapušča 'eno in troje otrok.
IZ KOČEVJA
Ko je v Kočevju zgorela tako zva-fla "stara tekstilarna," je izgubilo 250 delavcev delo in kruh, katerega so si služili v tovarni. Bati se je bi-tedaj, da podjetje ne bo stare tekstilarne več obnovilo in delavstvo je silno potrto hodilo okoli, z'asti še, ker so razne govorice podale to slutnjo.
Pa je končno vendar prišlo do ob-"ovitve in iz nekdanje stare teks-^'larne vstaja sedaj nova moderna tftkstilna tovarna, katera bo, kakor Se pričakuje, z novim letom pričela 2 obratovanjem. Podjetje, ki poštarja novo tovarno, je uvidelo po-*rebo delavstva in nastavilo k tem delom skoro izključno same delavce ki so bilo poprej zaposleni v teks-tilarni.
Tako bo Kočevje zopet dobilo teks tilno tovarno, delavstvo pa kruh, ki k' ga sicer bridko pogrešalo.
in Jože Jeraj. Odpeljali so ju v srezke zapore v Kranj, odkoder bosta po končani preiskavi odposlana v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Oba se izgovarjata, da ju je Bizjak prvi napadel in da sta se samo branila.
HUDA TOCA
Velika Nedelja, oktobra. Ni bilo niti vroče niti soparno, niti ni bilo črnih oblakov, ko je nekega dne okoli tričetrt na 3 popol. začelo nekoliko grmeti in treskati. Kar naenkrat se je vsul gost dež, nato pa taka toča, da je pobelila polja, travnike in vinogi-ade. Naenkrat je prenehalo in' že smo upali, da je najhujše mimo, kar se vsuje toča znova v velikosti lešnikov in v še hujši meri ter se je vsipala na ves okraj nad četrt ure. Vse hudo je zavzelo velik obseg, ves ormoški okraj od Sv. Tomaža čez Vel. Nedeljo. Ormož, jeruzalemske gorice pri Sv. Miklavžu do Sv. Bolfenka in Središča na Hrvatsko.
Napravila je neizmerno škodo. Po bila je trte, obložene z grozdjem, in uničila skoro ves up naših vinogradnikov. Isto je s sadjem v sadonos-nikih. Seveda se je moralo, takoj pričeti s trgatvijo, da se je pobralo še to, kar je ostalo. Vse je kazalo, da bo trgatev visoko kvalitetna in obilna, kakršne zadnja leta ni bilo; tako pa je v kratkem bilo uničeno vse, ves up ^tukajšnjega prebivalstva. Gospodarski položaj je s tem neizmerno poslabšan.
VESTI S PRIMORSKEGA
MED FANTI
kosten dogodek se je zgodil v Tr-
ti,
°iah. Ko se je vozil s kolesom do-"tov v Vogle 21 letni Cilarjev fant, Ivan Bizjak, ki je šival pri svojem
bi
<lV;
ratu v Trbojah,
a fanta, katera
sta ga napadla sta oprezovala
"0<1 oknom nekega dekleta. Eden iz-obeh mu je prerezal žilo na Vr&tu, na kar sta ga umirajočega Vr8la za plot, kjer je umrl. Radi Sdra je prihitel blizu še drugi a tudi tega sta neznanca okla-'a' nato pa izginila. Bizjakov brat le Prihitel po svojega mrtvega bra-in ga prepeljal domov, odkoder so ga prenesli v mrtvašnico v Sčur.
I -rez nekaj dni so orožniki aretira '°ba fanta; pišeta se Filip Bohinc
KRQJADNICA IN TRGOVINA
"MOZETIČ"
NENAVADEN DOGODEK V LJUBLJANI
Koncem septembra se je zaključila v Ljubljani velika Jadranska raz stava, o kateri smo že poročali in ki je bila zelo obiskovana.
Ljubljanska velesejemska uprava je za to razstavo dobila tudi do 10.000 galon morske vode iz Jadrana. Seveda so bile sitnosti, predno se je izdalo dovoljenje za prevoz morske vode v Ljubljano, ker je vsa voda našega Jadrana zaradi pridobivanja soli pod najstrožjim nadzorstvom monopolske uprave. Vodo bi morali po vseh pravilih po končani razstavi zopet odpeljati na Su-šak in jo izliti nazaj v morje. Treba je bilo dolgih intervencij, da je bilo končno dovoljeno, da smejo to morsko vodo uničiti kar v Ljubljani. To se je zgodilo v zadnjih dneh ob veliki množici ljudstva, ki je radovedno opazovalo ta "čudež" kako teče "morje" v Ljubljani v kanal. Tako je bila morska voda v dveh urah časa na podlagi odloka monopolske uprave v Beogradu komisijo-nalno uničena.
Vi,
o 5025 — Bs. Aires (Paternal)
Ho JAKI!!
^ Živcu
v znani restavraciji, boste ?i> najboljše postreženi.
Tališče Slovencev.
Leti prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 obilen obisk se priporoča rojakom lastnik
EMIL ¿IVEC Osorio 5085
BOLEZEN
Iz Novega mesta javljajo, da se v občini Prečna zelo nevarno širi griža. Bilo je že več smrtnih slučajev, mnogo bolnikov je pa v prenapolnjeni novomeški bolnici, kjer se
zdravniki trudijo z njimi. ****************************
Aretacije v Trstu
Zaradi gospodarskih ukrepov, ki so jih članice Zveze narodov začele uveljavljati proti Italiji, je rimska vlada izdala stroge naredbe tudi glede trgovanja z devizami, katerih pomanjkanje bo kmalu začela čutiti radi padanja izvoza italijanskih pri delkov.
V Trstu je policija aretirala te dni 24 oseb, ker so prekršile odredbe glede deviz. V- zapore je bilo odvedenih 5 borznih agentov, 4 komi-sionisti in 15 zasebnikov.
Nesreče z orožjem
Nesreče z vojnim materialom so stalno na dnevnem redu. Blizu De-vetakov je 15 letni Štefan Devetak našel dinamitno patrono iz vojnega časa. Začel jo je pregledovati ter jo je toliko časa mečkal po rokah, da mu je eksplodirala. Raztrgala mu je obe roki ter mu hudo poškodovala prsa.
Ob obrežju blizu Soče je 10 letni pastir France Dornik našel granato. Ker se ni zavedal, kako nevarna je takšna reč, je začel po njej razbijati. Eksplodirala je ter ga močno ranila. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
Ker se često dogajajo podobne ne sreče, so oblasti spet opozorile prebivalstvo, naj bo previdno, naj se vojnega materiala ne dotika in naj o najdbah nemudoma obvesti vojaške ali civilne oblasti, ker bo le na ta način mogoče preprečiti nadaljnje naraščanje števila žrtev.
Aretacije v Kalu in Koritnici
Z nekoliko zamude prinašamo vest, da so italijanske oblasti aretirale Andreja, Franca in Alojzija Čopi Kala pri Bovcu. Andrej in Alojzij sta bila aretirana na meji, kjer sta se bila sestala. Andrej je jugoslovanski državljan ter je bil uslužben pri železnici v Vintgarju, pri Jesenicah. Pismeno sta se bila domenila z bratom, da se bosta našla na državni meji. Tako se je tudi zgo dilo. Pogovarjala sta se nekaj časa pa je prihitela italijanska obmejna straža, prestopila na jugoslovansko stran ter s silo pritirala Andreja na italijansko ozemlje. Tako vsaj gre glas. Odgnali so seveda s seboj tudi Aloizija. Franca čopija pa so prišli miličniki iskat na delo v raj-beljski rudnik. Aretirance so odved li v koperske zapore. Obdolženi so baje vohunstva.
Karabinerji so aretirali tudi več drugih fantov iz Kala in Koritnice a so jih pozneje izpustili.
Skupina vojščakov, ki se navdušujejo za "sveto vojno"
★ "fr * "fr * "fr * ★ ^ * ifr
ZA KRATEK CAS
Mojster
Pri vaškem brivcu se oglasi možakar, ki ga zob boli:
"Mojster, koliko računate, če mi izderete zob?"
"Deset dinarjev na uro!"
V šoli
Učitelj: "Tonček, povej mi, kateri jezik je najtežji?"
Tonček: "Jezik od bika".
Učitelj: "Tepec, jaz govorim o govorjenih jezikih".
Tonček: "Teh pa ni mogoče tehtati, gospod učitelj".
Katera je najlepša?
"Mamica, danes smo v šoli glasovale, katera izmed nas je najlepša". "No in katera je zmagala?" "Nobena. Vsaka je dobila samo en glas".
Zobozdravnika
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov
Dentista
Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U, T. 59 La Paternal 172*
****************************
Živinska kuga
Med živino v ajdovski in trnov ski občini se je, kakor poroča "Ga zzettino", pojavila kuga. Na zahte vo oblasti so morali spraviti živali s planinskih pašnikov v doline m jih postaviti pod strogo nadzorstvo veterinarjev.
Prefekt je sedaj odredil, da ljud je goveje živine ne smejo ne proda jati in odganjati v druge kraje brez posebnega dovoljenja pristojnih po destatov. Veterinarji stalno pregk dujejo hleve in okužene živali.
Razne nezgode
Miroslav Sirca iz Nabrežine je v Sesljanu zadel s svojim kolesom v tovorni avto ter odletel v obcestni kamen. Dobil je precej hude poškodbe na glavi in levi nogi.
V barkovljanski tovarni za predelavo aluminija je izbruhnil požar. Prihiteli so ognjegasci, katerim se je posrečilo omejiti razdejalno delo ognja. Vendar pa so plameni vkljub temu uničili del stavbe, razne naprave in stroje ter je radi tega ško da velika; krita pa je z zavarovalnino.-
Posestnik Anton Kranjec, doma iz Solkana in star 39 let, je tako nesrečno padel z domačega senika, da si je prebil lobanjo ter pretresel možgane. V goriški bolnišnici so ga operirali.
Gradnja nove ceste
Na Učki gradijo novo cesto od turističnega zavetišča na vrh 1400 m. Dolga bo 4 km in pol ter 3 metre široka. Od konca ceste do vrha bo še 20 minut hoda. Cesto grade na stroške lovranske občine, ki upa, da se bo ojačil tujski promet. Na več krajih vzdolž nove ceste bodo napravili postajališča za avtomobile.
Praktičen zdravnik
"Gospod doktor, kako to, da imate toliko pacijentov?"
"Ker ne prepovedujem nikomur piti in kaditi".
Začetek
"Pomisli, ko sem začel s trgovanjem, nisem imel drugega nego svojo inteligenco".
"To pomeni, da si začel takorekoč z ničem..."
Za obrambo proti letalom
Po zgledu iz Rima, Neaplja in dru gih italijanskih mest, je tudi tržaški pokrajinski svet za obrambo letali izdal navodila, ki določajo, med drugim, da bo morala vsaka hiša imeti posebno zavetišče, v katerem se bodo zbirali stanovalci v slučaju napadov.
Vsako zavetišče bo moralo imeti telefon, vodo, električne peči in razne varnostne naprave. Instalacije luči, vode in plina se bodo morale v stanovanjskih hišah urediti tako, da jih bodo mogli vratarji vse hkra-tu zapreti.
*ATEr
nal
Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 DE MAYO 724	BUENOS AIRES
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRS.TNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE.
Krojač
Izvršujem vsa v to stroke spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—4271
"Popravljanje" priimkov
Dasi imajo v Italiji sedaj mnogo drugih brig, vendar tudi na spreminjanje oziroma poitaljančevanje pri imkov niso pozabili. Koncem septembra je bila v uradnem listu objavljena cela vrsta dekretov, s ka terimi so bili 130 osebam iz tržaške, goriške in reške pokrajine spremenjeni priimki. Med drugimi so "po-italijanili" naslednje: Lučič v Luc-chi, Viličič v Villini, Žerjav v Seria-ni, Brezigar v Brandi, Korošeo Corsini, Mišič v Missini, Jurčič Giordani, Brušič v Florentin, Kri-vičič v Crivelli, Miiinovič v Miliani, Mihič v Migliori, Komel v Comelli Nikšič v Gorassini, Jakovljic v Dia Giacomo, in Boštjančič v Bastiani Novi pogoji za nagrade
V	podeljevanju nagrad novoporo-čencem so postali fašisti sedaj že manj radodarni. Tržaška pokrajinska fašistična zveza za zaščito materinstva in dece je objavila nove pogoje za takšne nagrade. Novopo ročenca, ki se bosta zanje potegovala, bosta morala predložiti zdrav niško spričevalo, da sta zdrava in močna, poleg tega pa bosta morala z rojstnim listom dokazati, da nista še prestopila 30. lej; starosti.
Podobne pogoje je razpisala tudi zveza v Gorici.
Ljudsko štetje
V	Italiji se je vršilo ljudsko Ste tje vsakih deset let, odslej pa bodo popisovali prebivalstvo vsakih 5 let. Tako določa nov zakon. Zadnje ljudsko štetje je bilo 21. aprila 1931, prihodnje pa bo 21. aprila prihodnje ga leta. Vršilo se bo v Italiji in \ vseh njenih kolonijah.

božič in novo leto
Vaša obitelj bo prejela pravočasno denar, ka terega ji želite poslati za božič in novo leto.
Ako želite osrečiti svojo obitelj z denarno pošiljko za bližajoče se praznike, poslužite se našega brzega, varnega in cenenega nači na nakazovanja. Če pošljete sedaj denar v domovino, poslužite se naših poštnih pošiljk; izplačilo se izvrši v gotovini, brez truda ini brez slehernih odbitkov ali stroškov. Prejeli boste podpisano potrdilo, ki Vam bo v dokaz, da je bil Vaš nalog izvršen. Spomnite se na naš
JUG0SL0VENSKI ODDELEK
kateri je odprt od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30. do 11. Pridite osebno ali pa nam pošljite pismeni nalog; nakazilo izvršimo še isti dan.
THE FIRST NATIONAL
BANKOFBOSTON
FLORIDA 99
PUEYRREDON 175
Av. Gral. Mitre 301
(Avellaneda)
Córdoba 1223
(Rosario) ««
* #
VARNOST -
* rtr
HITROST
* *
- ZAUPANJE
-fr ^r it -VLJUDNOST.
0000010001020200100406090605070806470202025348482348232323482348234823485348020201010100010101000048235323535348535348234823532302020201010100000202322323482323232353485348482348484800000202000000010102000200010200010201
Stran 4
NOVI LIST
ZA POUK IN ZABAVO

Ženski kotiček
ŽENSKE, NE KVANTAJTE!
PASJA
V zadnjih tednih poročajo listi o mnogih slučajih pasje stekline. Cela vrsta oseb, povečini otrok, je bila ogrizena od psov, od katerih je v nekaterih slučajih ugotovljeno, da so stekli, v drugih pa obstoja sum, da imajo to nevarno bolezen. Pasja steklina je zelo nevarna zadeva v takem mestu, kakršno je Buenos Aires, kjer je nagobčnik skoro nepoznana stvar.
čitatelje bo gotovo zanimalo iz vedeti kaj o pasji steklini. Je to na lezljiva bolezen, ki jo pes dobi ali od okužene hrane ali pa od kakšnega okuženega predmeta, s katerim je prišel v dotiko. Ko mine oni čas, ki ga povzročitelj stekline potrebuje, da pride do možgan, tedaj izbruh ne bolezen.
Od stekline napadeni pes se začne naenkrat obnašati potuhnjeno. Svojega gospodarja ne uboga več in skriva se pred njim. Nima miru in gleda, kako bi pobegnil. Jed mu ne diši. Tako stanje traja navadno dva dni Če se je psu posrečilo pobegniti, tedaj beži v smer, v kateri je krenil; pri tem begu napravi lahko celo 60 km in več. Ne gleda ne na levo ne na desno, pač pa napade in ogrize vsako živo stvar, ki mu pride nasproti. Če zdrav pes sreča čredo govedi ali ovc, se ji umakne; stekel pes pa se zapodi vanjo ter ogri ze vse, kar doseže.
Ko je pes drvel tako kaka dva dni okrog ter širil bolezen, se vrne domov, ako se še zaveda, odkod je; če pa se tega ne zaveda več, se kje skrije in pogine v skrivališču. Če se vrne, se tudi doma skriva, toda pri tem skuša vsako stvar popasti, če se mu približa. V zadnjem delu telesa začne hrometi in noge mu ne služijo več. Ohromi mu obenem tudi spodnja čeljust ter mu visi navzdol. Iz gobca se mu cedi slina. V takšnem stanju je silno razburljiv, vendar ne more več gristi, marveč samo praska z zobmi. Kmalu potem pogine.	i
Za steklino oboleli psi tulijo nenavadno. Že ko so na begu se jim več krat cedi slina iz gobca. Rep drže med zadnji nogi podvit in ne bodo nikomur zamahali z njim v pozdrav.
Poleg te vrste stekline obstoja še takozvana tiha steklina, pri kateri se pes samo skriva in je zelo bojazljiv. Ne napada in ne grize, marveč beži pred vsako stvarjo ter se skri-
va v kot. Tretji ali četrti dan že ne more več piti niti jesti, ker ne more požirati. Nato nastopi ohromenje spodnje čeljusti in celega telesa in ohromenju sledi pogin. Pri obeh oblikah stekline opazimo takoj v začetku bolezni škiljenje z očmi.
Ni pa vsak pes stekel, tudi če kaže nekatere znake stekline. Pes, Iti ima na primer trakuljo v črevesju, se v mnogem obnaša kakor bi bil stekel, v resnici pa ni.
Tudi pri človeku se pojavlja steklina v podobnih oblikah: stekel človek je razburjen, grize, se slini, postane divji, čeljust mu ohromi, nato pa celo telo; ker ohromi za čeljustjo tudi požiralnik, ne more bolnik ničesar požirati, ne jesti ne piti. Loti se ga brezbrižnost in apatičen do vsega, leži, dokler ga ne reši smrt.
Ugriz stekle živali ali človeka js tem bolj nevaren, čim bliže glavi se nahaja. Najbolj nevaren je ugriz ustnice, ki imajo mnogo žil in hitro raznesejo kuživo po vsem telesu. Za okužitev ni potrebno, da rani zob kožo do krvi, marveč zadostuje že sam vtisek zob vanjo. — Steklina se pokaže lahko šele po dveh ali treh mesecih. Zato imajo tudi toli
ko časa sumljive pse v opazovanju Kaj moraš storfti, če se ti bliža pes, o katerem sumiš, da je stekel Najbolje je, da se mu umaknei poti. Rekli smo že, da se stekel pes
ne ozira na levo in desno, marveč napade samo ljudi in živali, na katere naleti; če se mu izogneš, te ne bo videl in tudi ne napadel.
Kaj pa, če te je pes ugriznil? če ti je zdravje milo in se nočeš izpostavljati nevarnosti tako strašne bolezni, kakršna je steklina, moraš nemudoma kreniti v Pasteurjev zavod (Gaona 321, v Parque Centenario), kjer ti rano razkužijo in te cepijo s Pasteurjevim cepivom proti steklini. Ravnati se moraš strogo po zdravnikovih navodilih, če veš, kje se nahaja pes, ki te je ugriznil, obvesti oblasti, ki ga bodo ujele jn oddale v opazovanje v omenjeni zavod, da ugotove, ali je v resnici stekel.
Ponavljamo, da ne smeš odlašati z zdravljenjem, ker utegne biti vsako odlašanje usodno. Ko so se že pojavili znaki stekline, ni namreč nobene pomoči več.
Bacil, ki povzroča to "nudo bolezen, ni še znan. Znano je le to, da je izloča žival s slino in odpadki. V gotovih delih možgan povzroča razne spremembe, po katerih je mogoče z gotovostjo spoznati steklino. Steklo ali stekline osumljeno žival, ki je ni mogoče ujeti, je treba zato ustreliti tako, da ostanejo možgani nepoškodovani. ter je le tako mogoče brez težav ugotoviti, ali je bila res stekla.

Abesinska cesarica Etve Menen v krogu svojih dvornih dam
V času živimo, ko je nemogoče postalo vsakdanje. Poleg civilizacije, ki je vsak dan bolj rafinirana, poleg elegance, ki je zmerom dražja, se je pojavila sirovost in brezobzirnost, nad katero strmimo. Toda strmimo le še stari in starejši, ki smo bili po starem bontonu vzgojeni in smo vajeni zahtevati, da naj bosta zunanjost in notranjost človekova v harmoniji in v čim večji skladnosti. Nekaterim mladim in mlajšim današnje dobe pa je očividno samo za zunanjost, za videz, a za notranjost, pa srčno in duševno kulturo mnogi nimajo več dosti smisla. Filistrsko bi bilo, ako bi kdo trdil, da je večina mlajšega rodu taka; ne, tudi med mladini je še mnogo čuta za spodobnost, za resnično kulturo in resno civilizacijo. Ali kvantanje se je vteplo celo med ženske v toliki meri, da je dostojen človek vsak hip v zadregi. Včasih kvantanja ženske sploh niso poznale med seboj in ga niso trpele v moški družbi. Vojna pa je čut za spodobnost otopila med moškimi, ker je divje in strašno življenje po strelskih jarkih in po taboriščih zamorilo sramežljivost in u-bilo rahločutnost. Po moških je postal ciničen in v govorici odprto ne sramen tudi del žensega sveta. O seksualnem življenju slišiš dandanes besedovanje celo v ženski družbi, da te iz sramu zaboli v dušo. Moški se že prav nič več ne pomišlja jo, da uporabljajo izraze, ki so bili včasih mogoči le na dvorišču kasa-ren ali med najbolj sirovimi izvrž-ki človeštva. In preveč je žensk, ki nad takimi izrazi rezgečejo, namesto da bi ugoarjale ter zagrozile, da o-didejo iz družbe. Tako so delale naše matere in babice, dandanes pa smatrajo neke ženske kvantanje za špas in veselo zabavnost. Posledice so vsakomur očitne. Ponavlja se prav isto, kar se je godio po trideset-, po sedemletni vojni, po veliki francoski revoluciji in po vsakem večjem prevratu na svetu. Razrah Ijale so se vezi zakonov, morale, poštenja; razpasla se je korupcija, nesramnost v poslovnem življenju, odvili so se vijaki, sinovi koljejo in pobijajo očete in celo matere, možje more žene, otroci ne poznajo nič več svetega. Podivjanost in nevezanost v vsem. Civilizacija strmo navzgor, srčna kultura strašno navzdol!
Med pojavi nove dobe je tudi sramotno kvantanje. Kdor zahaja v družbe, ve, da ne pretiravam. Opozarjam na to rakrano in prosim: Kulturne ženske, uprite se! Ni filis-ter, kdor govna rad ne duha. Od žensk je odvisno, kakšen ton vlada v družbi. Kakršne ženske, takšno je govorjenje moških. Ženska pa, ki celo sama pomaga kvantati, ali ki se kvantanju veselo smeje, naj ne zahteva, da jo imajo moški za damo. Povej mi, s kom občuješ in kako govoriš, pa ti povem, kaj si! Mati kvan
tačka ne more imeti hčera, ki bi bile sposobne za zveste zakonke, niti sinov, ki bi bili kdaj značajni možje. Razuzdanost jezika je legitimacija za razuzdanost spola. Moški se tega 'zavedajo. Zato pa je vsak dan več zakonskih tragedij.
BAR-RESTAVRACIJA "Z EP PELIN"
25 de MAYO 722 U.T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči. Odprto podnevi in ponoči
Pivo iz sodov in v steklenicah.
Quilmes chop $ 0.25
Samo pristna pijača
Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju
Valerio Godina
KONSTRUKTER
zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe Vseh v r s't
Velika
izbera modernega mozaika
U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires
PRIPOROČAJTE
Novi ljlst!
MODAS "WILMA"
Nudimo cenj odjem al-
kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij.
Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne.
PRINČIČ & KUKANJA
1468 Rivera 1476
•••••••••••••••••••••••••••a
PREKOMORSKA POŠTA
Iz Evrope dospejo
25.	Cabo S. Antonio in Oceania
27.	Mte. Olivia in Alsina
28.	Cap Arcona in Kerguelen
Proti Evropi odplovejo
26.	H. Princess
29.	Oceania in Gral Osorio
VREDNOST DENARJA
100 dinarjev	8.30'
100 lir	29.80'
100 šilingov	71.50
100 mark	149.50
1 luni št. -	18.35
100 fr. frankov	24.50
100 čsl. kron	15.40
100 dolarjev	371.—
»•••••••••••••••••••••••••a«
REDEK SLUČAJ!
V nI. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsakovrstnih navadnih lin športnih črev-ljev in copat po okusu. Zaloga šolskih potrebščin in tobakarna. Spreje mam naročila in popravila po najugodnejših cenah.
ALBERT BELTRAM
KROJAČNICA
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2
(višina ulice Cangallo 3500)
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zinerno cene in solidna postrežba
FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476
Višina Dorrego 900 U. T. 54 Danvin 5172 in 2094

MALI OGLASI
■t
"TIVOLI" Bar
Zbirališče jugoslov. pomorščakov. — Prvovrstni orkester. — Menjavanje denarja po dnevnem tečaju. — Govori se slovensko in hrvatsko. — l!2 litra
piva: 0.30. — Črna kava: 0.20 Priporoča se lastnik: S P O N Z A 25 de Mavo 666
SLOVENCI, italijanski državljani,
ki žele dobiti argentinsko državljanstvo (carta de ciudadanía) naj se obrnejo sledeči naslov: Milica D. Hočevar, Tri ductora Pública Nacional, Tucumán 58G> U. T. 31—3168. Preskrbim tudi potrebn? dokurrvante iz Evrope,, posredujem pr¡ nezgodah na delu, za potovanje ali prihod iz Evrope, sestavljam prošnje ter oba vljam prevode, ki so pravomočni Prl tukajšnjih oblastih.
KDOR ŽELI spoznati samega sebe,
svoje hibe in sposobnosti, svoj značaj; svoje doboče in preteklo življenje, naj •e obrne na priznanega grafologa. 7-Zadostiuje napisati lastnoročno ime i" priimek, dan, mesec in leto rojstva poslati v pismu en peso na naslov: GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, Bs Aires. — Pišete lahko v svojem iti«4?/"' skem ali pa v kakem drugem jez,KU"
PRODA SE kegljišče in krogljišče-ul. Dto. Alvarez 2251. Lepa prilika za dva samca. Podrobnosti se izvedo-pri lastniku, istotam.
POZOR I Ako nameravaš kupiti gost«' no z lepimi in zračnimi prostori t«r na zelo prometnem kraju, prav na. vratih velike klavnice (frigorifico), P11 di in oglej si gostilno Leopolda Vel»' ceka, ki je, radi družinskih razmer na pridaj. Ul. N. York 4693, Berisso-
NAZNANILO. Sporočam, da sem s* preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, k8' kor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matriitt0" nios, služkinje, sobarice itd. BERT^ CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre oi Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3583-
ALEXANDER DUM AS:
SULTANETA -KANOVA HČERKA
Eden izmed hribovcev se je bil polastil uzd mojega konja. Pred nami je bila lo ozka steza, na kateri je ležal poveljnik tolpe, ki se je zasmejal ter nama rekel:
"Saj bosta tako ljubezniva, da bosta stopila na tla, predraga moja gosta?"
Ko sem slišal te tolovajeve besede, sem se nekoliko obotavljal; Ammalat pa mi je pcmignil, naj se ne ganem, dočim je sam skočil na tla.
"Dober dan, dragi prijatelj! Res se nisem nadejal, da te bom danes srečal; bil sem prepričan, da te je zlo-dej že zdavna vzel".
"Preveč se ti mudi, Ammalat beg", je odgovoril tolovaj ter nat »vršil obrvi. "Preden se bo to zgodilo, bom dal orlom še nekaj trupel Rusov in pa takšnih Tartarjcv, kot si ti; tako vsaj se nadejam".
"Kako ti gre kaj na lovu?", je vprašal Ammalat tako mirno, kakor da ni slišal tolovajevih besed.
"Nisem drugega nalovil," je nadalje val tolovaj, "nego nekaj čred ter kak šilih dvanajst konj, in danes, prav danes, som namorjaval vrniti se praznih rok, Alah pa je velik in mi pošilja
bogatega bega ter ruskega polkovnika."
Ko sem slišal le besede, mi je kri začela zastajati.
"Nikar ne privezuj ptiča, ki leti, marveč samo takega, ki ga imaš v roki", je odvrnil Ammalat.
Tolovaj jo pograbil puško, grdo naju je pogledal ter dejal:
"Moj ujetnik si, v mojih rokah si Ammalat: ne boš pobegnil in tvoj tovariš mi ne uide!" Nasmehnil se je ter dodal: "Ali se morda misliš braniti?"
"Človek božji, kaj misliš, da sva padla na glavo, Šemordant? Kaj meniš, da se bova v dveh spravljala nad šestorico? Rada imava donar, a še bolj čislava življenje. Zajel si naju? Dobro, plačala bova, če ne boš preveč "zahteval. Saj veš, da sem sirota in tudi polkovnik nima več staršev"
"Res je, da si sirota, a podedoval si po očetu".
"Kor sem ujetnik Rusov, ni nič več mojega".
voljil z nekoliko ovcami; zadostuje da napišeš par vrstic za Sofir Alija, ki čuva tvojo hišo. Nikar pa mi ne govori, da je polkovnik ubog, saj zagotovo vem, da ga v njegovem polku ni vojaka, ki bi ne bil pripravljen prodati vse, do zadnjega gumba svoje monture, da ga odkupi. No, pa bomo že še videli. Alah naj me čuva! Nisem Žid!"
"Pameten bodi, Šermondant", je odvrnil mladi Tartar, "pa ne bova mislila na obrambo in tudi ne na beg".
"Verjamem tvoji (besedi", je dejal tolovaj, "in veseli me, da se bo vse uredilo brez smodnika in svinca". In z laskajočirn pogledom je dodal: "Kako dobro izgledaš, Ammalar! Kakšnega konja imaš! Kakšno puško! Pa tvoje bodalo? Primojdunaj, saj je iz Kube!"
"Ne, iz Kislarja je", je odgovoril Ammalat. Potegnil je bodalo iz nožnice ter dodal: "Ne smeš soditi po nožnici, marveč po rezilu, ki je res pravo remek delo. Glej! Vidiš, na eni
"Če si ujetnik, zakaj ne izrabiš se- strani je ime onega, ki je bodalo izde-
daj prilike ter pobegneš? Svobodo ti dam".
"Svobodo mi da lahko samo ta le", je odgovoril Ammalat ter pokazal name. 'Mojo besedo ima; dokler me ne razreši, mu bom sledil, kamorkoli ho hotel. Beseda vernega muslimana je nevidna, kakor ženska las, moč pa ima takšno, kakor železna veriga", "če nimaš denarja, se bom zado-
lal; sam lahko čitaš: Ali Usta Kasa-nicky".
Ammalat je pamolel bodalo pod nos tolovaju, ki si je prizadeval, da bi raz bral vdolbeni napis, obenem pa me je pomenljivo pogledal tako, da sem se nehote zdrznil.
Iznenada se je handžar zasvetil kakor blisk ter do držaja izginil v tolovajeve prsi.
Ko som videl, kaj je bil stóril Ara- | malat, sem zgrabil pištolo ter ustrelil hribovca, ki je držal mojega konja za uzdo.
Ko so ostali štirje tolovaji videli, da sta dva njihova tovariša padla, so pobegnili.
"Prijatelj," sem dejal Ammalatu, "no vem, ali naj ti čestitam k temu, kar si storil. Zvijača je zmerom svj-jača: nekaj nelepega, odvratnega, tudi če se uporabi proti sovražniku".
"Pa je že res, polkovnik", je odvrnil Ammalat ter me začudeno pogledal, "da si zelo čuden. Ta tolovaj je prizadejal že ogromno škodo Rusom in nama bi bil polagoma izsesal vso kri, da le pride do denarja".
"No, dobro," sem dejal, "vendar pa lagati se, nazvati ga prijatelja, govoriti z njim na prijateljski način, potem pa mu zabosti handžar v srce...! Ali no bi bila lahko začela tako, kakor sva končala?"
"Nikakor ne, polkovnik. Če bi se jaz ne bil približal glavarju ter govoril z njim prijateljski, bi naju bili u-bili ob prvi sumljivi kretnji. Hribovce prav dobro poznam. Pogumni so, vendar pa le, če je poglavar z njimi. Zato je bilo potrebno začeti pri njem. Saj si videl, kake so pobegnili, ko je Šermondant padel!"
Jaz sem spet anajal z glavo; ono a-zijatsko pretvarjanje, kateremu sem se imel zahvaliti za življenje, mi jo bilo odvratno.
Ammalat se je bil polastil glavarjevega orožja, nato pa se je približal drugemu tolovaju, proti kateremu sem bil jaz sprožil strel, da bi tudi njemu odvzel orožje.
Tedaj sem v svoje veliko začudenje videl, da nesrečnež ni bil mrtev; izgovoril je nekaj besed, kakor da bi kaj prosil, nisem ga pa mogel razumeti ker se je bil moj konj oddaljil, ko sem bil ustrelil.
Kakor setn rekel, se je Ammalat pri bližal ranjencu in njegovo začudenje jo bilo še veliko večje nego moje, ko jo spoznal v možu, ki mu je bila krogla prebila obe lici, enega izmed Ah med kanovih nukrov.
"Kaj si počenjal v družbi teh tolovajev?", ga je vprašal Ammalat.
"Zlodej me je bil premotil", ie odgovoril ranjenec. "Ahmed kan me je bil poslal v Kemmek z nekim pismom za zdravnika Ibrahima, katerega je prosil, naj bi takoj prišel v Kunsak. Na poti sem srečal Šermondanta in ker mi je rekel, naj bi šel z njim, če hočem zaslužiti nekaj denarja, sem mu sledil".
"Poslali so te po zdravnika Ibrahima?", je brž vprašal Ammalat. "Da".
"Kdo pa je bolan v Kunsaku?" "Mlada Sultaneta". "Bolna!", je vzkliknil enoj spremijo, valeč. "Sultaneta je bolna?"
"Tu je pismo za zdravnika", je dejal nuker ter izročil Ammalatu sre-
brno cevko, v kateri je bil list.
Ammalat je vidno pogledel, s t'"e' sočo se roko je odvil papir in, mec* tem ko je čital, je izgovoril naslednl" besede:
"Ne je nič... Že tri noči ne spi!
Blede; smrt je pred durmi____ Pcsl
jo!"
"Moj Bog!", je. vzkliknil Ammalal'
"Jaz pa se smejem, veselo se zabava"1, dočim se moja duša pripravlja, da pusti ta svet! Polkovnik, polkovnik ' je dodal Ammalat in me močno z?1' bil za roko, "v imenu Boga, štor vsaj to uslugo, edino uslugo, za ro te bom prosil, dokler živim: do^ mi, da jo vidim še on krat, en krat, poslednji krat!"	j
"Koga želiš videti?", senx vPrfl~' mladega človeka.
n i*1
"Sultaneto, dušo moje duše, s^
. milta-bo mojih oči, življenje moje; 0
Bol'1
neto, hčerko avarskega kana. ^ je, umira, morda je že umrla, mrla, dočim sem jaz tu, tako '
od nje!"
Izgovoril jo ter se vrgel na
tílOJ3 1»'
so
prša; dušile so ga solze, ki 60 ' ¡|,
man borile, da bi pritekle iz
oči; vzdihoval je in ni imel več «-1
da bi izgovoril niti eno samo ll£l
njo besedo.	, „0
kateri'1
V življenju so položaji,v i^*1
zabi človek na vsako socialno 1
- • • in -
ko, na vsako politično težnjo,	.
malat se je nahajal v takšnem žaju.
IZDAJA: Konsorcij "Novega lista'
UREDUJE: Dr. Viktor Kjuder.