28 - GRAFI ČAR & NEENAKOMERNOST POVRŠINE ODTISA VSAKDANJA PROBLEMATIKA V OFSETNEM TISKU Ofsetni ti sk je najbolj razširjena tehni- ka ti ska, ki za ti skovni substrat uporablja najpogosteje papir in karton. Skladnost ti skovnega substrata s parametri ti skov- nega procesa se obi čajno pokaže kot sprememba ti skovne kakovos ti oziroma nižje kakovos ti od ti sa. Med najpogostej- šimi napakami na od ti su sta vsekakor tudi neenakomernost polnih površin (ang. mo tt ling) in pojav prikazovanja na- videzne slike (ang. ghos ti ng). Najve č težav v ofsetnem ti sku nastane zaradi razli čnih interakcij med ti skovni- mi elemen ti , ti skovnim substratom in ti skarskimi barvami ter vlažilno teko či- no. Neusklajenost materialov s tehniko ti ska, ki imajo neprimerne površinske in strukturne lastnos ti , kot so kemijsko ba- zično ravnotežje, topografske lastnos ti , poroznost in z omenjenimi lastnostmi povezane absorpcijske, adsorpcijske in penetracijske lastnos ti , lahko povzro či veliko težav v ti sku. Znižujejo produk ti vnost in kakovost kon čnega izdelka ter posledi čno pove ču- jejo število reklamacij ter znižujejo cene. Zmanjšanje števila poskusnih od ti sov za približno dva odstotka pomeni prihranek okrog 30 do 40 evrov na tono papirja. NEENAKOMERNOST POVRŠINE ODTISA V OFSETNEM TISKU Na Inš ti tutu za celulozo in papir smo analizirali razli čne vzroke za pojav nee- nakomernos ti površine od ti sa. Raziskave so pokazale, da se ti vzroki najpogosteje kažejo kot: individualni problem ( ti skarska ↗ barva - papir/karton - ti skarski stroj) ali pa kot sistemski problem (ustroj papirja ↗ ali kartona). Pri tem je zelo pomembna formacija papirja/kartona, ker njihove slabe povr- šinske karakteris ti ke narekujejo v bistvu osnovne ti pe neenakomernos ti površine od ti sa oziroma obarvanja. Spremembe v gosto ti površine, gladkos ti površine, vsebnos ti vlaken, polnil, dodatkov, pH površine in specifi čne energije papirja/ kartona so dejavniki, ki najbolj u činku- jejo ne samo na pojav neenakomernega obarvanja, ampak tudi na druge nega ti v- ne stranske pojave, kot so neprekrivanje barv (wicking) in razlivanje barv (blee- ding), penetracijo in sušenje barv. V eksperimentalnem delu smo preizku- šali vzorce na ve č na činov, da bi dokazali pojav neenakomernega obarvanja. Izka- zalo pa se je, da ti sk polnih površin brez vlažilne raztopine ne daje realnih rezulta- tov, na omenjeni pojav pa mo čno vpliva vlažilna raztopina (nepravilna koncen- tracija pH v vlažilni raztopini ali odstotek izopropanola pri alkoholnem vlaženju), nežni prehodi polnih površin (srednji toni) pri š ti ri- in ve čbarvnem listnem ofsetu, ra- stri višjih linijatur in ti sk posameznih barv (cian) ter še posebno kombinacija dveh barv: cian-magenta, cian-rumena. Vrste in oblike nastanka pojava neenakomernega obarvanja Pomemben dejavnik pri analizi proble- ma je nedvomno dejstvo, da neenako- mernos ti površine od ti sa, čeprav je vizu- alno razlo čno opazen, obi čajna merska tehnika ne zajema pravilno. Prav tako je težava tudi, da lahko pri dolo čenem pa- pirju ali kartonu, na katerem koli ti skar- Leopold SCHEICHER, graf. inž. Inš ti tut za celulozo in papir Ljubljana tel.: +386 (0)1 200 28 49 faks: +386 (0)1 426 56 39 e-pošta: leopold.scheicher@icp-lj.si www.icp-lj.si Slika 1: Tiskarska neenakomernost polnih površin (Print Area Mottle). RAZISKAVA GRAFIČAR - 29 & POJAV NAVIDEZNEGA ODTISA skemu stroju, tovrstni pojav nastopi v razli čnih oblikah. Izrazitost se stopnjuje glede na to, katere barve (CMYK) smo uporabili pri enobarvnem ti sku ali katere kombinacije barv bomo uporabili pri ve č- barvnem ti sku. In čeprav je neenakomer- no obarvanje pri ve čbarvnem ti sku bolj izrazito v primerjavi z enobarvnim, tudi tu ni neznano. Splošno velja, da je nee- nakomernost površine od ti sa v ofsetnem ti sku omejena bolj na listni ofset in manj na ofsetne rotacije. Neenakomernost površine od ti sa se lahko pojavlja v ve č oblikah, in sicer kot: NEENAKOMERNOST POLNIH PO- ↗ VRŠIN (Print Area Mo tt le), NEENAKOMERNOST SIJAJA (Gloss ↗ Mott le), NEENAKOMERNOST RASTRIRANIH ↗ POVRŠIN (Raster Area Mo tt le), HRBTNI U ČINEK (Backtrap Mo tt le), ↗ EMULGIRANJE VODE V TISKARSKO ↗ BARVO (Wet Ink Trap Mo tt le), INTERFERENCA VLAŽILNE RAZTO- ↗ PINE (Water Interference Mo tt le), RAZLI ČNOST V SUŠENJU TISKAR- ↗ SKE BARVE (Dry Trap Mo tt le), NEENAKOMERNA FORMACIJA PA- ↗ PIRJA (Paper Mo tt le). Neenakomernost polnih površin (Print Area Mo tt le) Polne površine lahko v ofsetnem ti sku ti skamo z enim ali ve č nanosi ti skarske barve. Pri ti sku z eno barvo se neenako- mernost obarvanja lahko pokaže ali pa ne. Pojavi se v obliki madežev, prog, lis ali pik predvsem pri ti sku polnih površin in v ra- znih barvnih tonih. Pri ti sku z ve č barvami na š ti ri- in ve čbarvnem ofsetnem ti skar- skem stroju pa se lahko pojavi zaradi raz- li čnega navzemanja ti skarskih barv. Vzrok je lahko tudi prenos ti skarske barve, ki se odlaga na ofsetno gumo na naslednjem gumi valju, lahko pa tudi v neenakomer- nem odboju ti skarske barve, kar lahko prej preizkusimo v laboratoriju s testom. Neenakomernost sijaja (Gloss Mo tt le) Težava se pokaže, kadar se ti skarska barva neenakomerno absorbira v površino, s tem pa pride do spremembe sijaja, v hudih prime- rih celo barvnega tona. Pogled pod lupo po- kaže, da so nekatere površine svetle – sijajne, nekatere temne – motne. Splošno velja, da ve čja ko je površina slike, bolj groba je struk- tura vzorca slike ali čim bolj so oddaljeni med seboj temni in svetli toni, tem bolj opazen in mote č je pojav ti skarske neenakomernos ti . Neenakomernost kot hrbtni u činek (Backtrap Mo tt le) Nastane, kadar se ti skarska barva ne more dobro prenes ti z ofsetne gume na papir. Tipi čni vzrok je prevelika zaprtost ali odprtost površine, tako da ti skarska barva prehitro ali prepo časi penetrira v površino. Vsaka taka neenakomernost pri pre- nosu ti skarske barve lahko oblikuje ne- enakomernost od ti sa, ki je jasno vidna. Slika 2: Tiskarska barva se za čne absorbirati takoj po prenosu in lepljivost barve povzroči prirastek sloja barve na površini. Slika 3: Hrbtni u činek nastane, ko se nanašajo barve v naslednjih tiskovnih členih. Lepljivost tiskarske barve povzro či, da se samo preostanek fi lma tiskarske barve prenese na naslednji tiskovni člen. Zmanjševanje fi lma TB (Back trapped) na naslednjih tiskovnih členih Neenakomerna absorpcija TB Nabrekanje TB cca. 60% Gumivalj Ta oblika neenakomernega obarvanja se po navadi pojavi že na prvem ti skarskem agregatu. Pogosto je to rezultat nepri- merne vrednos ti pH barve ali neprimer- ne viskoznos ti ti skarske barve. Tiskarska barva z nizko viskoznostjo lahko povzro či poseben videz, ki se ime- nuje »pomaran čna lupina« (Sandreuter, 1994). Pojavi se v obliki madežev, prog, lis ali pik predvsem pri ti sku polnih površin in v raznih barvnih tonih. Neenakomernost površine od ti sa se obi čajno pojavi takrat, ko se ti skarska barva neenakomerno absorbira v površino, s tem pa pride do spremembe sijaja in barvnega tona od ti - sa. Splošno velja, da ve čja ko je površina slike, bolj groba je struktura vzorca slike ali čim bolj so oddaljeni med seboj temni in svetli toni, tem bolj opazen in mote č je pojav ti skarske neenakomernos ti . Neenakomernost rastriranih površin (Raster Area Mo tt le) Neenakomernega (obla čnega) poskusne- ga od ti sa v poltonih ne moremo pojasni ti z enakimi vzroki kot pri ti sku polnih polj. Pri bolj natan čnem opazovanju pa lahko bolj zagotovo trdimo, da se posamezne rastr- ske pike na ti s ti h mes ti h, kjer se pojavi nee- nakomernost, slabo reproducirajo ali pa jih po manjših skupinah nekaj manjka. Vzrok za pomanjkljivo rastrsko repro- dukcijo je lahko slab prenos ti skarske barve zaradi njene premajhne lepljivos ti (tack). Najve čkrat pa je vzrok napa čna (previsoka) izbira linijature rastra, še zla- s ti pri dvobarvnem ti sku, ker premazane ti skovne površine papirja in kartonov tega ne dopuš čajo (zapiranje rastrov), in pa v napa čnem vlaženju v ofsetnem ti sku. Interferenca vlažilne raztopine (Water Interference Mo tt le) Problem najve čkrat pride do izraza pri ti sku na razli čne vrste brezlesnega prema- zanega papirja. V bistvu sta problema dva: Prvi je neenakomerna absorpcija ti - ↗ skarske barve v površino papirja in navzemanje ti skarskih barv pri ve č- barvnem prehodu skozi ti skarski stroj. Dodatno pove čano navzemanje vla- žilne raztopine pri tem prehodu pov- zro či izgubo ostrine rastrskih pik in neenakomerno barvno reprodukcijo. Drugi problem se kaže v uporabi ↗ prevelike koli čine vlažilne raztopi- ne. Takrat se na površini papirja/ kartona že na prvem ti skovnem členu oblikuje tanka fi na plast vla- žilne raztopine, tako da v nasle- dnjem ti skovnem členu prepre čuje normalno barvno navzemanje. Površina ti skovnega materiala (premaz) ne more absorbira ti prevelike koli čine vlažilne raztopine in s tem se zmanjša prenos ti skarske barve. Tipi čni vzrok za nastanek tovrstnega neenakomernega od ti sa je obi čajno presežek vode, ne- primerna formulacija barve, neustrezna koncentracija vlažilne raztopine in prese- žek alkohola pri alkoholnem vlaženju. Najve čja težava je alkoholno vlaženje. Iz strokovne literature je bilo razbra ti , da lah- ko povzro ča velike težave pri ve čbarvnem ti sku na premazani papir in embalažni karton. Precej pomembne so koncentraci- ja izopropanola in koli čina nanosa vlažilne raztopine, velikost ti skovnih površin in pa kakovost premaza ti skovnega materiala. Emulgiranje vode v ti skarsko barvo (Wet Ink Trap Mo tt le) V fazi ofsetnega ti ska se emulgira nekaj vlažilne raztopine tudi v ti skarsko barvo. Emulgirana vlažilna raztopina v ti skarski barvi zniža lepljivost ti skarske barve. Ne- enakomernost obarvanja v bistvu pov- zro ča ti skarska barva, ki ima pri š ti ri- in ve čbarvnem ofsetnem ti sku v vsakem ti skovnem členu druga čno lepljivost kot ti skarska barva v naslednjem ti skovnem členu. Če lepljivost ti skarskih barv ni usklajena, se barva z ve čjo lepljivostjo ti ska prek barve z nižjo lepljivostjo in re- zultat je neenakomerno u činkujo č od ti s, ki je vide ti kot hrbtni u činek (Backtrap Mott le), pove čuje pa se s številom ti skov- nih členov ti skarskega stroja. Zato ta pro- blem lahko hitro zamešamo s ti skarsko neenakomernostjo, ki deluje kot hrbtni učinek (Backtrap Mo tt le). Neenakomernost papirja (Paper Mott le) Neenakomernost hrapavos ti površine papirja je napaka pri izdelavi papirja/kar- tona, še zlas ti pri nanosu premaza in su- šenju. Najbolj ob čutljivi so tako imenovani »blade« premazi (sistem nanašanja pre- mazne mase in odstranjevanje te s strga- lom oz. nožem, na čin sušenja premaza, ra- zna veziva, kot so lateks, škrob in dodatek CMC-celuloze). Te napake v premazu na nepo ti skanih površinah najprej niso opa- zne, vidno se pokažejo šele na po ti skanih površinah kot ti skovna neenakomernost. Neenakomernost sušenja (Dry Trap Mo tt le) Neenakomernost sušenja povzro ča kri- stalizacijo, ki se zgodi zaradi neprimerne- ga časa sušenja med potekom š ti ri- in ve č- barvnega ti ska ali enobarvnega ti ska ali neprimerne vsebnos ti voska v barvi. Bar- va se suši s prehajanjem voska na površi- no. Čezmerna migracija voska pri sušenju barve na površini lahko povzro či težave pri sušenju naslednje barve, ker površina postane tako spolzka, trda in gladka. POJAV NAVIDEZNEGA ODTISA V OFSETNEM TISKU (ang. Ghos ti ng) Skladnost ti skovnega substrata s para- metri ti skovnega procesa se obi čajno po- kaže kot sprememba ti skovne kakovos ti oziroma znižanje kakovos ti od ti sa. Naj- pogostejše napake, ki dolo čajo ti skovno 30 - GRAFI ČAR Slika 4: Hrbtni u činek nastane, ko je absorpcija tiskarske barve (in usklajenost lepljivosti barve s tiskovnim substratom) neenakomerna. To povzro ča neenakomerno razslojevanje tiskarske barve v naslednji tiskovni enoti tiskarskega stroja. Neenakomerna absorpcija TB Tiskovni substrat Nabrekanje TB cca. 60% Naslednji gumivalj RAZISKAVA kakovost, so neenakomernost odti sa in fenomen navideznega od ti sa. Dokazano je, da obstajata dve obliki: mehanski pojav navideznega od ti sa, ↗ ki nastane pri rotacijskem ofsetnem ti sku s hladnim in vro čim sušenjem, kemijski pojav navideznega od ti sa, ↗ ki nastane pri ofsetnem ti sku s pole. Mehanski in kemijski pojav navideznega od ti sa Mehanski pojav navideznega od ti sa je po navadi izsledljiv s postopkom ti ska in/ ali kot izhodna oblika kemijskega navide- znega pojava: pojav navideznega od ti sa pri spre- ↗ membi sijaja (Gloss Ghos ti ng), pojav navideznega od ti sa oslabitve ↗ od ti sa (Dull Ghos ti ng), pojav navideznega od ti sa pri navze- ↗ manju barv (Trapping Ghos ti ng), pojav navideznega od ti sa zaradi su- ↗ šenja barv (Fuming Ghos ti ng) itn., ki po navadi zavla čuje ti skovni proces in ga lahko zaznamo šele pozneje. Mehanski pojav navideznega od ti sa v primerjavi s kemijskim je samo na po ti ska- ni strani in je ti pi čen rezultat pomanjkanja ti skarske barve, ker barvilni valji v časih premalo obnovijo koli čine barve na ti skov- ni formi, še zlas ti pri ti sku polnih površin. Nepravilno nastavljen iz ti s med barvilnim valjem in gumijevo prevleko povzro ča na- stanek izboklin ali vdolbin pri medseboj- nem pri ti sku, ki so obi čajno vzrok za nasta- nek mehanskega navideznega pojava. Kemijski pojav navideznega odtisa je definiran kot pojav navidezne slike z zadnje strani pole papirja, izhaja pa iz pole, ki je pod njim. Nanaša se na pre- nos medle slike s sprednje strani ene pole na zadnjo stran druge. Kemijski pojav nastane iz slike na hrbtni strani pole, ki se prenese na prednjo stran pole pod njo in postane vidna skozi su- šenje barve na papirju. Kemijskega pojava ne smemo meša ti z odmazovanjem ti skarske barve (Ink Se- to ff ). Kemijski pojav navideznega od ti sa torej najve čkrat nastane zaradi nasta- janja plinov pri sušenju ti skarske barve (Fuming Ghos ti ng) in spremembi sijaja od ti sa (Gloss Ghos ti ng), zato je pogost pri sijajnem papirju in uporabi hitro su- še čih se ti skarskih barv. Vzroki za nastanek pojava navideznega od ti sa v ofsetnem ti sku s pole V primeru kemijskega pojava navide- znega od ti sa domnevamo, da je sušenje ti skarske barve na nasprotni strani najbolj prizadeto v ti s ti h to čkah, ki pridejo v s ti k s prednjo stranjo, ker se nasprotna stran razli čno suši, odvisno od s ti ka s sprednjo stranjo in/ali papirnega premaza. Pospešitev sušilnega procesa pripelje do ve čjega sijaja, medtem ko upo časnitev sušenja zniža stopnjo sijaja, ker se lahko absorbira ve č barve. Te razlike v sijaju se vidijo kot u činek navideznega od ti sa. Med sušenjem oksida ti vno suše čih komponent barve se razvijajo razpadli produk ti barve. To so hlapne spojine, kot so ketoni in aldehidi. Vplivajo lahko na sušenje barvnega fi lma. Ker pa je sušilni proces barve odvisen tudi od substra- ta, ni možno izklju čiti interakcij z njim. To podpira tudi dejstvo, da se navidezni od ti s pojavlja skoraj izklju čno na visoko- kakovostnem mat in sijajno premazanem papirju, redkeje na lesovinskem. Upo ča- snitev sušilnega procesa lahko nastane tudi zaradi znižanja ravni kisika na kon- taktnih to čkah med sprednjo in zadnjo stranjo. Navidezni od ti s se v časih pojavlja tudi na sprednji strani, če se papir hitro obrne po ti skanju, kar pomeni, da je bil sušilni proces na sprednji strani moten. Natan čni kemijski in fi zikalni procesi, ki pripeljejo do navideznega od ti sa, še ve- dno niso natan čno pojasnjeni. Strokovna literatura navaja, da je tve- ganje omenjenega pojava pove čano za- radi naslednjih dejavnikov: Problema ti čne so predvsem črne ↗ polne površine na od ti su, saj pri zla- ganju pol ležijo v delnem kontaktu naslednje pole s sprednjo stranjo. Kratki časovni intervali med ti ska- ↗ njem zgornjih in spodnjih strani. Visokokakovosten papir, zlas ti mat ↗ premazan, pa tudi sijajno prema- zan, je bolj nagnjen k pojavu navi- deznega od ti sa. Neželeni navidezni od ti s najve čkrat na- stane v dolo čenih okoliš činah, ko se dve plas ti barve, ki sta bili naneseni v razli č- nih časovnih intervalih, posušita ena vrh druge na oksida ti vni na čin. Pojav je nepredvidljiv, saj ga povzro ča so časno ve č razli čnih nega ti vnih dejavni- kov. Lahko pa tudi izgine brez kakršnega koli o čitnega razloga. Problem je zelo kompleksen in ostaja nepredvidljiv, kljub znatnim raziskavam. Lahko lo čimo med dvema vrstama ke- mijskega pojava navideznega od ti sa: GRAFIČAR - 31 C A B X Y E D Slika 5: Nastanek pojava navideznega odtisa. Legenda: Barvni nanos A = velika poraba barve Barvni nanos B = ni porabe barve Barvni nanos C = prerez nanosa A in B 32 - GRAFI ČAR RAZISKAVA kontaktni pojav na po ti skanih povr- ↗ šinah in u činek porumenitve na nepo ti ska- ↗ nih površinah. Pogosto menimo, da se migracija barve skozi list z ene strani na drugo pojavi ob s ti - ku ve č barv s ti skovnim materialom, vendar dejansko ni tako. Gre za neposreden odziv med površinama lista v kupu po prvem pre- hodu (prednja stran). Ko se barva suši z ab- sorpcijo in oksidacijo, se sproš čajo spojine, ki vplivajo na površinsko napetost zadnje strani lista, ki je na vrhu. To spremeni trans- fer barve na to stran pri drugem prehodu. Kon čni u činek je pogosto razlika v sijaju. Učinek porumenitve na nepo ti skanih površinah (rumenenje) prav tako povzro- čajo omenjene substance, ki se sproš čajo skozi ti skovni proces. Te se absorbirajo v papir neposredno na površini in povzro- čajo rumenenje papirja. Pri tej situaciji nastane neenakomerna debela plast barve na barvilnem valju D. Ker je nemogo če izravna ti to neena- komernost z enim samim kontaktom te- nilnega valja, nastane razlika v gosto ti na barvnem nanosu C. POVZETEK Dokazano je, da obstajata dve obliki pojava navideznega od ti sa: mehanski, ki nastane pri ti sku v ofsetni rotaciji (s hla- dnim in vro čim sušenjem), in kemijski, ki nastane pri listnem ofsetu. Pojav je ne- predvidljiv, saj ga povzro ča so časno ve č razli čnih nega ti vnih dejavnikov. Lahko pa tudi izgine brez kakršnega koli o čitnega razloga. Problem je zelo kompleksen in ostaja nepredvidljiv, kljub raziskavam. Še vedno velja stari pregovor, da je veliko laže prepre či ti kot pa pozneje reševa ti , ko je ve činoma že prepozno. Še zlas ti je težko opazi ti navidezni od ti s, saj se pojavi nenado- ma kot duh (od tod verjetno izvira tudi ime). Med ti skom ga takoj sploh ne opazimo, obi- čajno ga zagledamo šele, ko je nekaj naklade že mimo - šele po ti sku nekaj ti so č izvodih. Pri neenakomernos ti od ti sa pa lahko napako takoj opazimo. Če je vzrok ti skar- ski, potem lahko ti skar še kaj ukrene v zvezi s ti skarskim strojem in pojav nee- nakomernos ti omili, če ne vsaj prepre či. Ni pa pomo či, če gre za neenakomernost pri izdelavi papirja (Paper Mo tt le). V ta- kem primeru ti skar ne more reši ti težav. Neenakomernost papirja je napaka pri izdelavi, še zlas ti pri nanosu premaza in sušenju. Najbolj ob čutljivi so »blade« premazi (sistem nanašanja premazne mase in odstranjevanje te s strgalom oz. z nožem, na čin sušenja premaza, razna veziva kot lateks, škrob in dodatek CMC- celuloze). Te napake v premazu na nepo- ti skanih površinah najprej niso opazne, vidno se pokažejo šele na po ti skanih po- vršinah kot ti skovna neenakomernost. Za oba primera pa velja: Neusklajenost materialov s tehniko ti - ska, ki imajo neprimerne površinske in strukturne lastnos ti , kot so kemijsko ba- zično neravnotežje, neustrezne topograf- ske lastnos ti , poroznost in z omenjenimi lastnostmi povezane absorpcijske, ad- sorpcijske in penetracijske lastnos ti , so pogosto najve čji vzrok za nastanek ome- njenih težav v ofsetnem ti sku. Literatura: H. W. Louman, MOTTLING UND BENETZ- 1. BARKEIT, Wochenbla tt für Papierfabrika ti - on 15, let. 1990, str. 666–669 K. Moller, PAPER FOR OFFSET PRINTING IA- 2. RIGAI 25th interna ti onal research conferen- ce, Advances in o ff set prin ti ng, Sewickley, PA, 31 Aug-2nd Sept. 1998, 14pp C. Ness, L. Go tt sching, FORMATION OF 3. PAPER AND MOTTLING OF SOLID PRINTS, Papier vol. 50, no. 3, Mar. 1996, pp 107, 110–118 (C, K, P , S), ISSN: 0031-1340 B. Ganneval, A QUESTION OF MOTTLING, 4. Caractere no. 362, 14. sept. 1993, pp 42-43, ISSN: 0247-039X Albert Sadovnikov, Petja Salmela. Lasse 5. Lensu, Joni-Kris ti an Kamarainen, Heikki Käl- viäinen, MOTTLING ASSESSMENT OF SOLID PRINTED AREAS AND ITS CORRELATION TO PERCEIVED UNIFORMITY, Laboratory of In- forma ti on Processing, Department of Infor- mati on Technology, Lappeeenranta Univer- sity of Technology, Finland Don Armel, Ph.D., AN ANALYTIC METHOD 6. FOR QUANTIFYING MOTTLE, Georgia Southern University Je ff Wise, Apogee Sy- stems, Inc. J. C. Isoard, J. M. Schwob, MOTTLING AND 7. OFFSET PICKING OF COATED PAPERS VER- SUS INK TRANSFER AND RETRANSFER, Pap. Age vol. 108, no. 5, May 1992, pp 18-21, 25, ISSN: 0031-1081 H. W. Louman, MOTTLING AND WETTABI- 8. LITY, Paper presented at 1991 Coa ti ng Con- ference held 19-22 May 1991 at Montreal, Canada, pp 505-519, Atlanta, GA, USA: TA- PPI Press, 1991, 537pp H. W. Louman, MOTTLING AND WETTABI- 9. LITY IN HALFTONE PRINTING, Wochenbl. Papierfabr. vol. 118, no. 15, mid-Aug. 1990, pp 666-669, ISSN: 0043-7131 H. Fujiwara, THE EFFECT OF WATER PENE- 10. TRATION ON OFFSET MOTTLING, Paper pre- sented at 1989 Coa ti ng Conference held at Chicago, Ill, USA, 14-17 May 1989, pp 121- 128; Atlanta, GA, USA: TAPPI Press, 1989, 209 pp, G. Niesser, H. Trai tt eur, INK PAPER RELA- 11. TIONS IN OFFSET PRINTING MOTTLING SURFACE TENSIONS OF DRIED PRINTS TA- PPI/CPPA 1982 Interna ti onal Prin ti ng and Graphic Arts Conference, 'Control for Prin- ti ng Uniformity', held in Quebec City, 28 Sept.-1 Oct. 1982, pp 37-38 [Atlanta, GA: TAPPI with Canadian Pulp and Paper Asso- cia ti on, 75pp B. Perbellini, S. Serra, MOTTLING OF COA- 12. TED PAPERS IN MULTI-COLOURED OFFSET PRINTING, Paper III-33, Eucepa , 'Manufac- turing Processes and Control in the Paper and Prin ti ng Industries', held 18-22 October 1982 in Budapest, pp 1-23 [Paris: Eucepa (PM 8553A-Z, i-xiv) G. Engstrom, I. Fineman, A. Persson, R. 13. Akesson, HOW DRYING CONDITIONS INFLU- ENCE INK-MOTTLING IN OFFSET PRINTING, Tappi J vol. 65, no. 11, Nov. 1982, pp 81-84, ISSN: 0039-8241 G. Pantel, MOTTLING IN MULTICOLOURED 14. LITHO DEUTSCH. DRUCKER vol 17 no 8 5 Mar 1981 p 18 ( in German ), ISSN: 0012- 1096 T. Kunishi, A. Yaganita, THE INFLUENCE OF 15. THE COATED SURFACE ON MOTTLING IN HALFTONE PRINTING BULL. TECH. ASSOC. GR. ARTS Japan vol 17 no 4 June 1978 pp 105-118 Z. Yao, TESTING THE PRINTING MOTTLING 16. WITH CRODA INK, China Pulp Pap. vol. 18, no. 4, July 1999, pp 6-9 (K, P, S) ISSN: 0254- 508X, Journal Ar ti cle G. Engstrom, I. Fineman, A. Persson, R. 17. Akesson, HOW DRYING CONDITIONS INFLU- ENCE INK-MOTTLING IN OFFSET PRINTING, Tappi Journal/ November 1982, str. 81-84 Lafaye J.F., Lalleve C., Pie tt e P., ANALYSE 18. DER PROBLEME BEIM OFFSETDRUCK, PTS Streichereisymposium 1987, München. Haenen J.P., INK-PAPER INTERACTION – A 19. NEW ANALYSES FOR THE CONTROL OF BACKTRAP MOTTLING, Wochenbla tt für Pa- pierfabrika ti on 128, S. 1641 – 1645 (2000). Xiang Y., Coleman P., Bousfi eld D.W. u. a., 20. THE CAUSE OF BACKTRAP MOTTLE, Chemi- cal or Physikal?, 2000 TAPPI Coa ti ng Con- ference and Trade Fair Conference, 2000, Washington. Nishikiota T., Uchida A., Matsumota K., Fu- 21. jita K., ANALYSES AND SOLUTION OF MOT- TLING PROBLEMS WITH OFFSET PRINTING TAPPI Coa ti ng Conference 1986. Falter K. – A., Klemm W., Taugo tt W., Was- 22. shuber G., Water Interference, MOTTLING – WASSER ALS STÖRFAKTOR IM OFFSET- DRUCK?, www.sappi.com. 32 - GRAFI ČAR