OB MEDNARODNEM DNEVU CIVILNE ZAŠČITE
Milijon žrtev letno
Ob 1. marcu, mednarodnem dnevu civilne zaščite, so se na svečani
seji sestali člani štaba za civilno zaščito občine Ptuj.
Načeln ik štaba mag. Janez Mere je opozoril na vse večjo vlogo orga-
nizacij civilne zaščite, saj je v svetu vsako leto več kot milijon žrtev naj-
različnejših naravnih invojnihgrozot,načelnikštabaFrancKrajnc pa
je opozoril na novosti, ki uzakonjajo področja delovanja civilne
zaščite, na že sprejete zakone o gasilstvu, požarnem varstvu ter
Rdečem križu.
Na seji so podelili pet priznanj republiškega štaba za civilno zaščito.
Prejeli sojih Alojz Korošec, Franc Prelesnik, Janez Ii^l, Štefan Vido-
vič in Franc Simeonov.
-OM
Zbori
občanov že
potekajo
Večina zborov občanov o
novih občinah se bo zvrstila
od danes do naslednjega pet-
ka. Ponekod bodo zbori za ce-
lotne krajevne skupnosti, po-
nekod pa za posamezna nasel-
ja. Poleg določitve območij za
odločanje na referendumu se
bodo krajani z glasovanjem
opredelili tudi do predloga
ptujske skupščine, naj se nove
občine združijo v skupno po-
krajino.
Datume in kraje zborov
občanov smo objavili v
prejšnji številki Tednika, v
prilogi Uradni vestnik.
DLŽ
KID Ptuj nadaljuje poslanstvo
NEKOČ NEZNANI POSTAJAJO ZNANCI KULTURNIH
DELAVCEV SIROM PO SLOVENIJI IN PREKO MEJA - DO-
BER GLAS SEŽE V DEVETO VAS
Preveč je že bilo izrečenega na
račun dela (ne brezde^a!) društva
Komuna interesnih dejavnosti
(KID) Ptuj, ki sije od trenutka po-
java do danes pridobilo veliko šte-
vilo članov, še več pa simpatizerjev,
ki podpirajo delo društva ne samo
moralno ali nemoralno, ampak
priskočijo na pomoč v trenutku, ko
le-to najbolj potrebujemo.
Še vedno se borimo za prostore,
saj se zavedamo, da podstrešje v
Dravski ulici ni najprimernejše za
koncertiranje ročk skupin. Želimo
si, da napoči čas, ko bo nekdo re-
snično pokazal s prstom na prostor,
ki bo primeren za dejavnost
društva. Do sedaj je bilo veliko be-
sed in malo dejanj (v to ne vključuje-
mo starega kopališča), pritisk
občanov, ki stanujejo v bližnjih uli-
cah, pa narašča. Kaj lahko storimo,
ko pa vsi vemo in vedo, da želimo le
delati, ustvariti v Ptuju nekaj speci-
fičnega, ne pa povzročati nočni neT
mir, uničevati družbeno pre-
moženje in morda s svojo pojavo
strašiti posamezne nočne popotnik.
Tako kot je občanom Ptuja do
spanja, tako je nam do dela. Dokler
se ne bo nič spremenilo (klub mla-
dih ne obstaja), bomo del svoje dej-
avnosti, ki je zapisana v statutu
društva, žal uresničevali v Dravski
ulici. Pripombe, ki padajo na nočni
nemir v tem delu mesta, so tudi z
naše strani upravičene, saj večine
nemirnih trenutkov in vandalizma
ne povzročajo obiskovalci, ki pride-
jo na koncert in plačajo vstopnino,
ampak tisti, ki se morajo zaradi svo-
jega nasilnega obnašanja obrniti pri
vhodu in prireditveni prostor za-
pustiti. Porušeni ali uničeni pro-
metni znaki, polomljene steklenice
in druga uničevalna mrzlica po mes-
tu niso presenečenje le za stanoval-
ce, ampak tudi za nas organizatorje,
ki si lahko naslednji dan le s prese-
nečenjem ogledujemo razbitine in
iščemo storilce dejanj. Ni nam
lahko, da nas vsi samo napadate,
vendar klonili ne bomo. Ravno na-
sprotno!
Z veseljem vam predstavljamo
program prireditev (koncertov) v
starem kopališču v Ptuju:
petek, 4. marca: BUCHERS
BILL (CRO), BAD ARISTS (SLO)
petek, 11. marca: ZA ZMERI
SKREGANI (SLO), INSENITV
(SLO)
petek, 18. marca: PURE LAINE
(A),M.I.L.K.(SLO)
petek, 25. marca: THE STUF
(CRO), ARISSE (CRO), THE
NAME (CRO)
Koncerti se bodo pričeli ob 22.
uri, ozvočenje za predvajanje ročk
glasbe po izbiri DJ-ev pa se vključi
vsak petek ob 21. uri.
Obveščamo vse stanovalce, ki
živijo na "ogroženem področju"
Ptuja, da nas poskušajo razumeti,
saj se držimo urnika in jakosti zvo-
ka, ki sme motiti nočni mir, vendar
žal koncertov ne moremo prirejati
na ozvočenju starega radia (vsak
človek zahteva za plačilo koristno in
kvalitetno stvar). Istočasno pa Vam
moram navesti tudi dejstvo, daje že
marsikdo, kije prišel na kraj doga-
janja, vprašal: "Kaj se danes tukaj
nič ne dogaja, ko pa se zunaj nič ne
sliši?" Kaj lahko potrdi domnevo
stanovalcev, da se morajo vsak pe-
tek odseliti, ker preprosto ne
zdržijo takega hrupa? Kdo bo krei-
ral politiko kulture in turizma v
mestu Ptuju? Ali so to ljudje, ki želi-
jo na teh področjih delati in s svojim
delom pokazati novo perspektivo
kulturne manifestacije in prodor-
nosti v svet, ali so to vsi drugi, ki se
nikakor ne morejo sprijazniti z
dejstvom, da teče čas dalje in da sta
za uspešnost potrebna časovna di-
namika ter prilagajanje novim, še
neuveljavljenim trendom? Društvo
ni nastalo zato, da bi se ubadalo s
politiko, ampak da za določen čas
zadovolji in zaposli posameznike in
skupine, ki ne želijo poslušati samo
MM2 ali Val 202, ampak tudi nove
oblike izpovednosti umetnikov in
obiskovalcev domače in tuje glasbe-
ne scene. Starost ni ovira, če se člo-
vek počuti mlad!
za KID Ptuj:
Vili Muzek
Kako daleč
smo z last-
ninjenjem
Po podatkih Agencije za
prestrukturiranje podjetij
so doslej prispeli 203 pri-
pravljeni programi za last-
ninsko preoblikovanje,
Agencija pa jih je potrdila
73. Med potrjenimi ni no-
benega ptujskega podjetja,
od ormoških ima potrjen
program in s tem pogoje za
lastninjenje Optil, med slo-
venjebistriškimi pa Lesni-
naEmmi.
McZ
NAŠ KOMENTAR: Če ne poznamo cilja, so
vse poti dobre.....................................stran 3
PO STAVKI V KIDRIČEVSKEM ČEVLJAR-
STVU: Vprašljiva bodočnost...............stran 3
STUDENICE PRI POLJČANAH: Bodo tu
zdravili zasvojence?...........................stran 7
LENART: Osebna kronika 1993..........stran 8
BRANKO RESNIK, PREDSEDNIK ŠPORT-
NE ZVEZE PTUJ: Spremembe v športu, a brez
revolucionarnih zasukov...................stran 11
SPREHOD PO PTUJU:Ra\/na/7/eznašo/ct7/-
turno dediščino................................stran 12
PO SLEDEH VRAČANJA NACIONALIZIRA-
NEGA PREMOŽENJA: Zgodba Majcnove
družine izSejancev...........................stran 13
2 - doma in po svetu
3. marec 1994- tednik
PISMO IZ RIMA
Nov obraz na italijan-
skem političnem nebu
Po zmagoslav-
nih novembrs-
kih županskih
volitvah je itali-
janska levica do-
bila občutek, da
je le prišel njen
zgodovinski tre-
nutek. Prvičpoletu 1948 jesplavala
na površje kot prva politična sila v
državi. Kot edina stranka, ki se ni
omadeževala s korupcijsko afero, je
začela resno računati na prevzem
oblasti.
Njena zmaga na prihodnjih vo-
litvah (27. marca) decembra lani
skoraj ni bila vprašljiva. Levo krilo
je namreč že začelo proces
združevanja vseh zelenih, socialde-.
mokratskih in postkomunističnih
sil. Podpiral jo je tudi ugledni refor-
mator in bivši krščanski demokrat
Mario Segni. Po drugi strani pa na
obzorju ni bilo resnejših nasprotni-
kov razen Finijevih neofašističnih
formacij in sumljiveBossijevefede-
ralistične Severne lige.
Brez presenečenj bi sivo življenje
bilo še bolj sivo in morda
nevzdržno. In italijanska politična
scena je doživela eno izmed tistih
presenečenj, ki strese ves narod in
vsakega posameznika posebej. Na
politični oder je stopil nov protago-
nist, ki ga scenarij in režija nista
predvidevala: SilvioBerlusconi.
Če bi vi, spoštovani bralec ali
bralka, bili lastnik televizijske
mreže, ki je enako, če ne celo bolj
močna kot državna televizija; če bi
kontrolirali založništvo in časopi-
se; če bi bili lastnik banke, zavaro-
valnice, zelo razširjene mreže ve-
letrgovin, športnih organizacij in
najboljšega nogometnega kluba na
svetu; če bi imeli vse to in še mnogo
več tu nenapisanega, ali bi se odpo-
vedali temu bogastvu in spustili v
živčno in negativno politiko? Naj-
verjetneje ne.
Velekapitalist Silvio Berlusconi
pa se je! Odstopil je s položajev v
ekonomski sferi (bil je ustanovitelj
in predsednik finančnega imperija,
imenovanega Fininvest), ustanovil
stranko in še kandidiral za predsed-
nika vlade.
Stranka se imenuje Forza Italia -
navijaški vzklik, ki ga lahko slove-
nimo z našim Dajmo, Italijal Njena
usmeritev je liberalnodemokratska
in bazira na krščanskih principih
družbenega življenja. Za razliko od
klasičnih evropskih strank si je na-
dela ameriški locrk. Njena medijska
prodornost se naslanja bolj na sliko
in dobro zrežiran nastop kot pa na
ideje. Program stranke je povzet v
naslednjem geslu: nuovo miracolo
italiano - nov italijanski čudež. Z bese-
do miracolo Berlusconi razume
močno in od države neodvisno go-
spodarstvo, veliko svobode zaseb-
nikom ter delo in potrošniško srečo
za vse državljane.
Vse leve in sredinske sile (bivši
komunisti in bivši krščanski demo-
krati) so se dvignili proti Berlusco-
niju. Med mnogimi obtožbami pro-
ti njemu (politični diletant, pokvar-
jen kapitalist, potuhnjen prostozi-
dar, simpatizer neofašistov...) naj-
bolj izstopa obtožba manipulacije s
sredstvi javnega obveščanja.
Čeprav je uradno odstopil z mesta
predsednika finančne korporacije
Fininvest, se Berlusconi še vedno
lahko zanaša na najmanj šest nacio-
nalnih in okrog petnajst lokalnih
televizijskih programov. Televizij-
ski program pa ne pomeni samo re-
klame za njegovo stranko v obliki
videospota - teh vsekakor ne
manjka, saj jih je povprečno 34 na
dan -, pomeni tudi kopico stro-
kovnjakov za marketing, kopico
njemu naklonjenih novinarjev,
množico specalistov in agencij za
raziskavo javnega mnenja...
5 takšnim tekmecem enostavno ni
mogoče tekmovati, opozarjajo politi-
ki in v veliki meri imajo prav. Ber-
lusconi je res uporabil vse tiste me-
hanizme, ki jih uporabi dober pod-
jetnik, preden pošlje svoj izdelek na
trg. Šele ko so mu njegovi javnom-
nenjski mojstri pripravili teren in
mu zagotovili visok procent glasov,
je Berlusconi zares stopil v politiko.
Če bi se volilo na sredini februarja
(teden dni po njegovem vstopu na
sceno), bi zmagal s 24%. Druga bi
bila Stranka demokratične levice
(prej Komunistična stranka)z 19%,
tretja pa Ljudska stranka (prej
Krščanska demokracija) s 17%.
Televizijska faca pa ni dovolj za
politični uspeh. V razdrobljenem
političnem prostoru je potrebno ve-
liko kombinatorične spretnosti.
Tudi tu Berlusconi ni odpovedal. V
močan desni bolk je - mi bi rekli po
Drnovškovo - povezal nepovezljivo.
Z ene strani - na jugu države - pakti-
ra z ultrapatriotsko Nacionalno
zvezo (bivši neofašisti, ki so se med
tem odrekli Mussolinijeve
dediščine in sprejeli nekatera libe-
ralnodemokratska načela); z druge
strani - na severu države - pa z dia-
metralnim nasprotjem te Zveze, se
pravi z nič kaj patriotsko Severno
ligo, ki še kar naprej hoče, da bi se
Italija razdelila v tri federalne repu-
blike. K temu paktu je pristopilo še
desno krilo bivših Krščanskih de-
mokratov in tako je danes italijan-
ska desnica blizu absolutne večine.
Zakaj se je Berlusconi spustil v
politiko? On pravi, da ne zaradi po-
litične strasti, temveč zaradi ljubez-
ni do Italije, ki nikakor ne sme priti
v komunistične kremplje. Pravi, da je
celo pripravljen pustiti politiko, če
Forza Italia zmaga. V tem primeru
bi namreč glavni cilj njegovega po-
litičnega udejstvovanja - poraz levi-
ce - bil dosežen. Nasprotniki seveda
ugotavljajo, da je šel v politiko zgolj
zato, da bi ubranil svoje velekapita-
lističnokraljestvo,okoli katerega že
smukajo milanski preiskovalni
sodniki. Proti Berlusconijevem
bratu Paolu je že sprožen preisko-
valni postopek zaradi podkupovan-
ja.
Italijonari naj majo, kak čejo, bi
zaključili naši Kujleki, eno je ziher:
Vsi italijanski politiki govorijo o
prenovi strank in sistema, a le en
obraz med njimi je resnično nov:
holjAvoodsko namontiran obraz
gospoda Berlusconija.
tednik
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika ozi-
roma Našega dela, ki ga je ustanovil Okra-
jni odbor OFPtui leta 1948. IzdajaZavodza
radijsko in časopisno dejavnost RADIO-
TEDNIKPTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in
glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo-
vornega urednika in lektor), Jože Bračič,
Ivo dani, Majda GozniK Darja Inkman
Žunec, Martin Ozmec, Marija Blodnjak,
Vida Topolovec, Nataša Vodušekin Milena
Zupanič (novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarit
PROPAGANDA: OliverTežak.
rt776-207
Naslov: RADIO-TEDNIK. Raičeva 6,62250
Ptuj. p.p 99; 9(062) 771-226; faks (062)
771-223.
Celoletna naročnina 3.120 tolarjev, za tu-
jino 6240 tolarjev
Ptui: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor
Po mnenju Ministrstva za informiranje Re-
publike Slovenije št 23/58-92z dne 12.2
1992 se šteie Tednik za izdelek informa-
tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke
3 za katerega se plačuie davek od prometa
proizvodov po stopnji 5 odstotkov.
V TOVARNI SLADKORJA ORMOŽ PRED PRICETKOM SETVE
NOVA OBMOČJA PRIDELOVANJA PESE V SA-
VINJSKI DOLINI, OKOLICI BREŽIC IN
KRŠKEGA TER V OBČINI ŠENTJUR * KAKO BO
S POVRŠINAMI V HRVAŠKIH OBČINAH
Sladkorna pesa je bila v
lanskem letu posejana na
približno 55(M) hektaijih. V
tovarno soje prepeljali 225
tisoč ton, od tega 145 tisoč
ton iz Slovenije, ostalo iz
hrvaških občin. I^inska
predelava pese je bila ena
krajših. Pred predelavo
pese in po njej so v Ormožu
predelovali še surovi slad-
kor iz uvoza. Skupaj so v
leta 1993 predelali 41.000
ton belega sladkorja, karje
približno polovica sloven-
skih letnih potreb po slad-
korju, ki je med 90 in 100
tisoč tonami.
Da bi v večji meri lahko
obvladali probleme, ki so se
pojavljali na tržišču, teče
prodaja od lanskega okto-
bra v okviru podjetja SMC
Marketing, ki sodi med
podjetja ABC Pomurke,
kjer ima svoje mesto tudi
ormoška tovama sladkor-
ja. "Pogosto smo se
srečevali s problemom
kratkoročnega financiran-
ja, sedaj pa ga razrešujemo
tudi s to prodajo. SMC
Marketing je firma, katere
družabnik in delni lastnik je
tudi tovarna sladkoija
Ormož. Prodaja poteka v
naši hiši in tako veliko lažje
najdemo načine tudi pri na-
bavi surovega sladkorja in
drugega. Kar pa je najpo-
membnejše, na ta način ni-
smo popolnoma sami," je
pojasnil direktor ormoške
tovarne sladkorja mag.
Vinko Štefančič.
Za ekonomski položaj
proizvodnje sladkorja v
Sloveniji še ni dokončnih
odločitev. O njih se morajo
dogovoriti s slovensko vla-
do, da bi imela domača
proizvajalka pese enako-
vreden položaj kot tisti vso-
sednjih državah.
"Dogovori o tem tečejo
že od začetka 1992. leta, saj
smo v podrejenem
položaju," je poudaril di-
rektor tovarne sladkorja. Iz
statistike je razvidno, daje
cena sladkorja od maja
1992 do konca 1993. leta
narasla za 9 odstotkov, kar
je v primerjavi s cenami
drugih življenjskih artikov
malo. Čeprav je sladkor v
življenjskih stroških zane-
marljiva vrednost, saj obse-
ga od 0,8 do 1,3 odstotka, pa
njegova prodajna cena ven-
darle za polovico zaostaja
za cenami sosednjih držav.
V tem se kaže poseben od-
nos države do tovarne slad-
korja Ormož, čeprav pos-
tavlja to proizvodnjo v stra-
tegiji razvoja kmetijstva kot
potrebno, saj sladkorna
pesa obnavlja poljedeljski
kolobar in sočasno daje
proizvajalcu možnost pri-
dobivanja večjega dohodka
kot pri klasičnih in tradicio-
nalnih kulturah.
PPROIZVAJALCI
POSTAJAJO LASTNIKI
V začetku marca tečejo
še zadnje priprave na setev.
Direktor mag. Vinko Šte-
fančič je predstavil
površine, kjer naj bi letos
posejali sladkorno peso in
katera območja v Sloveniji
bi bila poleg Podravja in
Pomurja primema za to
poljedeljsko proizvodnjo:
"V Podravju in Pomurju,
kjer je v rokah zasebnih
kmetovalcev 90 odstotkov
p>oljedelskih površin, je bila
pesa v njivskem kolobarju
do sedaj zastopana z 2 do 3
odstotki, karje zanemarlji-
vo. Če bi uspeli posejati
peso med 5 in 10 odstotki
površin, bi imela naša to-
varna pese dovolj. Nova
območjasov Savinjski doli-
ni, okolici Brežic in
Krškega, v lanskem letu pa
nekaj malega na območju
Šentjurja.
Lastni nje nje bo končano
letospoletiinsedanji proiz-
vajalci postajajo 45-odstot-
ni lastniki tovarne. Menili
smo, daje pametno ustano-
viti specializirano zadruga
za proizvodnjo sladkorne
pese, ki bi združevala vse
proizvajalce, lahko pa tudi
višje asociacije zadrug.
Njena vloga je predvsem
partnerstvo pri kreiranju
ekonomski h pogojev proiz-
vodnje. V svetu navadno
sodelujejo trije partnerji:
proizvajalci pese, industri-
ja sladkorja in vladne insti-
tucije ter letno usklajujejo
pogoje za proizvodnjo, zato
je novonastala zadruga do-
brodošla.
PESA NA HRVAŠKEM
Ali bodo na poljih
hrvaških občin še sejali
peso za potrebe ormoške
tovarne, ne vedo. Direktor
Štefančič je pojasnil, da je
potrebno opredeliti, ali je
to samo interes ormoške
tovarne sladkorja ali tudi
slovenski. V Ormožu vedo,
da se formira tako imeno-
vana borzna cena sladkorja
v skladu s ponudbo in pou-
praševanjem na svetovnem
trgu, a tudi z nekaterimi
drugimi ukrepi, ki sladkor
spremljajo do borze. Po
drugi strani pa ne samo v
Sloveniji, temveč tudi dru-
god (v Avstriji, Nemčiji,
Italiji in Madžarski)pozna-
jo tako imenovane domicil-
ne cene, ki se gibljejo vskla-
du s stroški. Postavljati
borzno ceno kot izhodišče
za hrvaško proizvodnjo
sladkorne pese je seveda
nemogoče, ker za to ceno
sladkorja ne proizvaja
nihče v svetu, ampak je
sladkor regresiran in eko-
nomsko podprt.
"Če se postavi ta primer-
java, potem pridelava na
Hrvaškem ni mogoča. Dru-
go pa je pozicija tovarne, ki
stoji neposrednoobhrvaški
meji in kjer je bila ob
odločitvi za naložto spora-
zumno s Hrvaško opredel-
jena pridelava pese nepos-
redno ob njeni bližini - na
območju občin Varaždin in
Čakovec - kot interesno su-
rovinsko območje za tovar-
no sladkorja Ormož. Tako
smo leta 1992 predložili
prvi predlog desetletne po-
godbe sodelovanja, ki naj bi
jih verificirali Slovenija in
Hrvaška. Žal razen pisnega
stališča ministrstva za kme-
tijstvo Slovenije nimamo
ničesar. Proizvodnjo v letu
1992 in 1993 smo reševali
brez sodelovanja Slovenije,
ker je po petnajstih letih
dela težko zapustiti suro-
vinsko območje z infra-
strukturo in vsemi vložki, ki
smo jih tam imeli, in ker ni-
mamo zagotovila, da ne bo
prihodnost ob spremenje-
nih ekonomskih odnosih s
Harvaško ponovno izzvala
te potrebe," je sklenil mag.
Vinko Štefančič.
Vida Topolovec
Ptujski izvršni svet se je prejšnji
četrtek sestal na 140. seji. Kljub okro-
gli številki člani niso praznovali, am-
pak je izvršni svet zasedal v Mestni
hiši, čeprav je sprejel tudi nekaj po-
nudb za zasedanje v podjetjih, kate-
rih projekte so podprli s sredstvi raz-
vojnega sklada. Sprejel je zaključni
račun proračuna občine v prejšnjem
letu, ki izkazuje nekaj nad osem mili-
jonov dvesto tisoč tolatjev presežka,
pa ga je ministrstvo za flnance že
poračunalo v januarski dvanajstini,
tako da presežka v bistvu ni več.
Skupaj z zaključnim računom pro-
računa so potrdili tudi zaključne
račune sredstev rezerv, solidarnosti,
sredstev kupnin od prodaje stanovanj
in posebnega računa za zdravstveno
varstvo živali ter zaključni račun
upravnihorganov,posameznihdejav-
nosti in medobčinskega upravnega
organa za inšpekcije. Občinskemu
ministru za turizem pa so naložili, da
program turizma v tem letu uskladi s
proračunskimi možnostmi, kar po-
meni, da se bo pripravljeni program v
višini dvajset milijonov tolarjev moral
znižati za nekaj več kot šest milijonov.
Največja postavka v letošnjem pro-
gramu turizma, ki se bo financiral iz
občinske blagajne, je promocija ptuj-
skega turizma v nacionalnih medijih.
Za osnovno dejavnost turističnoin-
formativnega centra pa naj bi v tem
letu iz proračuna namenili štiri milijo-
ne tolarjev.
Na 140. seji ptujskega izvršnega
sveta soix)trdili tudi deležadružbene-
ga kapitala v komunalnem in cestnem
podjetju. V prvem znaša 61 odstot-
kov, v drugem pa 11,6.
Po pogodbi, ki jo bo izvršni svet
sklenil z društvom za oživljanje kul-
turne podobe starega mestnega jedra
v Ljubljani glede na vključitev Ptuja
kot območnega nosilca v nacionalni
program oživljanja slovenskih staro-
mestnih jeder, gradov in cerkva, bo
letošnji delež znašal 380 tisoč tolarjev.
S tem si bo Ptuj zagotovil mesto v
skupnem programu najpomemb-
nejših kulturnih prireditev in predsta-
vitev na skupnem promocijskem pla-
katu Slovenije. Nacionalni program
oživljanja starostmestnih jeder, gra-
dov in cerkva (na kratko imenovan
Podoba Slovenije)že tretji projekt
za oživljanje mestnega jedra v Ptuju
(poleg skupnosti starih mest in skup-
nosti gradov), zato Ptujčani predlaga-
jo Ljubljančanom, da tudi z njimi skle-
ne sporazum o sodelovanju.
Ptujski izvršni svet je tudi sklenil, da
se pogodba o ustanovitvi in delovanju
izpostave Zavoda za varstvo naravne
in kulturne dediščine Mariborv Ptuju
spremeni tako, da bo jasno razvidno,
da gre v Ptuju za oblikovanje organi-
zacijske enote, ter da se dopolni z
določilom o tem, da se postopek za
njeno oblikovanje izpelje do 30. apri-
la, do takrat pav Ptuju deluje izposta-
va, ki prične delati marca.
Projekta inženiring Ptuj je izdelala
osnutek predloga kriterijev za
določitev vrstnega reda financiranja
gradnje predvidenih vodovodnih sis-
temov v občini Ptuj, za katere je že iz-
delana idejno-tehnična dokumenta-
cija. Pri izračunu točk in določitvi
prioritetnega vrstnega redasopredla-
gatelji upoštevali ekonomski, teritori-
alni in demografski kriterij. Izvršni
svet je osnutek predloga kriterijev s
terminskim planom gradnje in
načinom financiranja potrdil. Če ne
bo sprememb, naj bi letos razširili lo-
kalni sistem Stoperce - Sveča, zgradili
vodovod Gradišča - Repišče, vo-
dohram Zetale in zunanji vodovod v
KS Juršinci (KS Polenšak, Vitomar-
ci).
MG
BLIŽNJI VZHOD: Po krva-
vem pokolu v Hebronu, številnih
nemirih in spopadih se je izraelska
vlada odločila, da bo dala aretirati
nekaj najbolj zagrizenih skraj-
nežev na zasedenih ozemljih. Pa-
lestinski strani, ki je po pokolu zelo
razočarana,pa jeobljubila,da bora-
zorožila del židovskih priseljencev
na zasedenih arabskih ozemljih in
onemogočila delovanje ekstremis-
tične židovskeorganizacijeKahjki
najbolj hujska k nasilju, ter ukazala
aretacijo petih njenih vodilnih čla-
nov. Izraelska vlada bo tudi takoj
izpustila 800 do 1000 palestinskih
zapornikov. PLO (Palestinska
osvobodilna organizacija) snuje
svoj odgovor na pokol v Hebronu v
Tunisu. Jasno pa je, da bodo pales-
tinski voditelji zahtevali veliko
več, kot zdaj ponuja izraelska vlada.
Če ne bo vsaj min imalnega soglasja,
bodo nadaljnji pogovori o ure-
sničevanju mirovnega sporazuma
močno ogroženi in zaustavljeni za
nekaj mesecev.
RUSIJA: V soboto so po sklepu
dume iz zapora izpustili bivšega ru-
skega podpredsednika Aleksandra
Ruckoja, predsednika zadnjega
vrhovnega sovjeta Ruslana Hasbu-
latovainnjunepomagače.Kerjeob
izpustitvi teh devet organizatorjev
lanskega oktobrskega poskusa
prevrata podpisalo izjavo o so-
glašanju s pomilostitvijo, so tako
posredno priznali krivdo, a si hkra-
ti zagotovili, da so zaustavljeni vsi
kazenski postopki zoper nj ih. Žeob
prihodu iz zaporov so napovedali,
da se bodo še naprej borili za svoj
prav in potemtakem spodnašali
Borisa Jelcina. Tudi ta ob sklepu
dume o pomilostitvi ni ostal
križem roke, nemudoma je od jav-
nega tožilca Alekseja Kazanika
zahteval, naj zaustavi izvršitev
amnestije. Ta je našel rašitev iz za-
gate tako, da je odstopil.
^
BOSNA IN HERCEGOVINA:
Konec minulega tedna so v Was-
hingtonu potekali pogovori pred-
stavnikov Hrvaške, bosanskih
Srbov in Muslimanov o ustanovit-
vi binacionalne zveze hrvaških in
muslimanskih skupnosti na
ozemlju BiH, ki naj bi se kasneje
spojile v finančno in gospodarsko
konfederacijo s Hrvaško. Sicer pa
so se v OZN pogovarjali tudi o
vzpostavitvi nadzora nad Saraje-
vom, vendar zaenkrat niso našli
skupnega jezika. Nadzoru OZN
nasprotuje muslimanska stran,
Rusija pa se s takim nadzorom
strinja. So sepaevropskesile zavze-
le za oblikovanje akcijskega načrta
za preskrbo z elektriko, vodo in go-
rivom.
Kot je bilo pričakovati, so po
umiku orožja in mož iz okolice Sa-
rajeva svojo vojaško moč Bosanski
Srbi uporabili na drugih bojiščih.
Srbske enote so minule dni nepre-
nehoma napadale na severu in za-
hodu BiH. Najhuje je v Bihaču in
Maglaju.
ZDA - VIETNAM: .Po dvajse-
tih letih vzpostavljata ti dve državi
diplomatske odnose. V ponedeljek
so se začela pogajanja o ameriških
denarnih zahtevah do Viemama
ter odprt j u predstavništev uradov v
obeh državah. Američani od Viet-
nama zahtevajo kar 230 milijonov
dolarjev povračila.
TRST: Med obiskom na
Tržaškem se je italijanski premier
Ciampi zavzel za odprtje Trsta v tu-
jino in za vključitev Slovenije v ev-
ropske integracije. Pogovarjal se je
tudi o manjšinskih vprašanjih, po-
sodobitvi osimskih sporazumov in
o italijanski manjšini v Istri. Menil
je, da je tamkajšnja italijanska
manjšina izgubila enakopraven
položaj v obeh državah, in napove-
dal podporo kulturi manjšine v
Istri. Odnosi v Istri se zapletajo
predvsem zaradi različnega statusa
italijanske manjšine v Hrvaški in
Sloveniji in italijanski predsednik
pričakuje, da bo o tem kmalu
doseženo meddržavno soglasje, ki
bo manjšin i zagotavljalo enake pra-
vice, ne glede na državo, v kateri je.
Pripravila: I) LŽ
tednik -3. marec 1994
poročamo. komentiramo -3
I JANUARJAV PTUJSKI INDUSTRIJI_
I	Januarja letos sov ptujski industriji izdelali za 4,2 odstotka več kot
I	januarja 1993. leta in kar za 4,9 odstotka manj kot decembra
I	prejšnjega leta. Podjetja so tudi januarja imela podobne težave kot v
I	celem prejšnjem letu. Na prvem mestu so še vedno likvidnostne
I	težave, sledijo oskrba s surovinami, prodaja in podobno.
j VEČ KOT 80 POD^TNIKOV POSAMEZNIKOV _ I
i	VregistruobrtnikovobčinePtujjebilo22.februarjaševednovpi-	g
I	sanih 1047obrtnikov,v izpostavi republiške uprave za javne prihod-	I
i	ke v Ptuju pa so na ta dan imeli vpisanih že 80 obrtnikov posamezni-	I
I	kov, od tega 35 dosedanjih obrtnikov.	i
I IZVOZ NA DRŽAVNI RAVNI	I
I Ptujska podjetjasovenajstih mesecih prejšnjega leta dosegla izvoz	i
I	na ravni države, v tem času pa je bil uvozvečji kot leta 1992. Izvozse	i
I	je v enajstih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem leta 1992	I
I	zmanjšal za 12,6odstotka predvsem zaradi manjšega izvoza v države	i
I	nekdanje Jugoslavije, uvoz pa seje v tem obdobju zmanjšal za 10,4	i
I	odstotka. Pokrivanje izvoza z uvozom je bolj ugodno kot leta 1992.	i
I 306 OGLEDOV POSLOVNIH PROSTOROV	I
I Sekretariat za gospodarstvo občine Ptuj je v letu 1993 razpisal 306	i
I	ogledov poslovnih prostorov za obrt in podjetništvo-kar šest na te-	i
I	den. Podobno se dogaja tudi letos, karje tudi eden od kazalcev, da se	i
I	število podjetij v ptujski občini še naprej povečuje.	i
I MOJA DEŽELA-LEPA IN ČISTA_ |
I	Turistična zveza Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor sta	i
I	prejšnji teden sklenila dogovor o petletnem sodelovanju na po-	i
I	dročju turizma in varstva okolja. V letošnjem letu bo državni pro-	i
I	račun za izvedbo aktivnosti v okviru projekta "Moja dežela - lepa,	i
I	urejena in čista" zagotovil deset milijonov tolarjev. V tej akciji bo	i
I	tudi letos sodeloval Ptuj.	i
I »^ONECJANUARJA6777 NEZAPOSLENIH	I
I	Konec januarja letos je bilo po podatkih Urada za delo v ptujski	|
I	občini že 6777 nezaposlenih. Iskalcev prve zaposlitve je bilo 1315,	|
I	mladih do 26. leta 2656, presežnih delavcev 1277, zaradi stečajev pa	|
I	jihje na zavodu prijavljenih 750. Od skupnega števila nezaposlenih	I
I	jekar41,4odstotkanekvalificiranihoziromaimajoprvostopnjoizo-	i
I	brazbe.	I
1 MNOŽIČNI MEDIJI BREZTOBAKA_ ^
I	L^tošnjegeslosvetovnegadnevanekajenjajeMrtož/(:n/m^i//)76/-ez i
i	tobaka. Zaželeno je, da bi na ta dan, torej 31. maja, vsi slovenski časo-
f	pisi in revije na prvih straneh objavili prispevke oškodljivostih kajen-
I	ja. V slovenskih društvih nekadilcev, ki so povezana v Zvezo društev
I	nekadilcev Slovenije, pripravljajo aktivnosti v svojih okoljih.
I	Vključiti želijo čim več ljudi. V letu družine, čeprav država programa
I	šenima,jeoškodljivostihkajenjazaposameznika,družinoindružbo i
I	posebej priporočljivo govoriti. Slovenija ima čez 600 tisoč kadilcev, |
I	tobak pa je najbolj razširjena droga s pogubnimi posledicami, i
I	Društva nekadilcevveliko pričakujejo od sprejema zakona o omeje- I
I	vanju uporabe tobačnih izdelkov, ki pravv teh dneh prihaja v drugo I
I	branje. , |
I UPOKOJENCI VABIJO V RABAC	I
I	Društvo upokojencev Ptuj pripravlja v začetku marca letovanje v	i
I	Rabcu na morju. Polni penzion znaša 21 nemških mark na dan. Pri-	i
I	jave sprejemajo vsak ponedeljek in petek na sedežu društva v	I
I	Aškerčevi ulici 9od 10. do 12. ure.	i
I	^	^ Pripravila: MG ^^ ^ ^ |
LENART
Če ne poznamo cilja,
so vse poti dobre
žal
se |e zgodilo prav to, kar smo pričakovali in nekateri že
dalj časa napovedovali: v lenarškem podjetju Caprice je v torek
začelo delati le 65 delavk, tristo jih je ostalo doma na čakanju.
Vodilni Capricea že dalj Časa samo opazujejo razmere v pod'
jet ju, ki drsi proti popolnemu zlomu, ne da bi posedi po učinko-
vitih terapevtskih metodah. Klinična slika je prezapletena, vsa-
ka napačna poteza pa za bolnika prenevarna. Še vedno sestan-
kuje jo na občini, v sindikatih in iščejo delne ali celovite rešitve,
posamezne poti in načine, previdno preizkušajo zdravila,
zdravstveno stanje pa se dramatično slabša.
Vodilni za zda j nisopokazali vol je,pa tudi ne potrebnegaznan-
ja, kako se lotiti ozdravitve podjetja. Je dovolj, če se v podjetju
najprej lotijo lastninjenja in sanirajo pasivo tako, da imobilizi-
rajo ali odstranijo družbeno lastnino ter povečajo zasebno last-
nino? Morda je nujna terapija s kakovostnim managementom,
ki ga do sedaj v podjetju niso imeli?. Iskati so ga sicer že pred
Časom začeli, a ga za zdaj še niso našli.
Kakorkoli že, čaka jih dologtrajna, tvegana in težavna pot oz-
dravitve, pri čemer morata bolnik in terapevt poznati pot - to je
vzpostavitev pravega tržnega gospodarstva, ki predstavlja pravo
lastnino ter ljudi.
Upajmo, da bodo v kratkem našli prave ljudi, ki bodo imeli cil-
je in do njih tudi začrtane poti, po katerih bodo pripeljale nazaj
tudi delavke, ki so zda j brez dela.
Marija Slodn jak
GOVORI SE...
... DA po zadnji odtujitvi kipca
na Borlu (kijesicervrnjen) od tam
ni več kaj odnesti. Ostale so gole
stene. Če vidite kje kasnega pre-
našalca ali prevoznika stene v
kosu ali v rinfuzi, vedite, da je
boriska.
... DA je bilo zaradi Lilleham-
merja - in to tik pred zaključnimi
računi - ptujsko gospodarstvo ta-
korekoč obglavljeno. Direktorji
so se spremenili v kosmatince in
odšli na romanje v deželo sever-
nih jelenov.
VIDI SE...
... DA je turistminister vložil v
letošnje kurentovanje dušo in
telo. V dušo mu sicer na posnetku
ne vidimo, del telesa pa je za tre-
nutek, za slikanje, le pomolil iz ko-
rantije.
... DA so bili v ptujski olimpijski
delegaciji samo koranti s piceki.
Vmes, kot vidimo na posnetku, ni
bilo nobene ruše ali kurike.

Izšla je pesniška zbirka patra
Mirka Pihlerja z naslovom Večerni
spomini, ki jo je založil in izdal Mi-
noritski samostan Sostro pri
Ljubljani.
Pater Mirko Pihler, kije rojen v
Pacinju pri Ptuju, je bil dolga leta
gvardijan ptujskega minoritskega
samostana. Za njegovo poezijo so
značilni izvirnost, bogata vsebina
in metaforika ter moderne pesniške
oblike, je zapisano v spremni bese-
di k zbirki, ki jo je avtor pesmi tudi
sam likovno opremil, oblikoval in
prispeval zanjo slike iz svojega opu-
sa
McZ
Vprašljiva bodočnost
Zaradi neizplačanih osebnih
dohodkov za december leta
1993 in januar 1994 in ker niso
bili zadovoljni z delom direk-
torja Vlada Premzia, so v ki-
dričevskem čevljarstvu prej-
šnjo sredo in četrtek stavkali.
Želeli so "tiho stavko", brez jav-
nosti, posebej še novinarjev,
zato smo o njej imeli novinarji,
kot trdijo, "napačne informaci-
je". Nekdo pa se za želje delav-
cev ni zmenil (pravijo, da niso
želeli javnosti, ker to škoduje
poslom) in nas je o stavki obve-
stil, ko pa smo o njej vprašali
predsednika stavkovnega od-
bora, stavke po njegovih
zatrditvah ni bilo.
Zgodilo pa seje tudi, da so nas
povabili na drugo izredno sejo
skupščine družbe, pa smp mo-
rali čakati pred vrati. Kakorkoli
že, stavka je v kidričevskem
čevljarstvu bila, zakaj pa o njej
javnost ne bi smela biti
obveščena,vedosamotisti,kiso
o tem odločali. Šele v petek po
prekinitvi stavke so se oglasili
delavci, da bi tudi oni nekaj po-
vedali o dogodkih v podjetju.
Ena od stavkovnih zahtev (te
zahteve na papiiju nismo vide-
li) naj bi bila tudi po prekinitvi
sodelovanja z za zdaj edinim
tujim partnerjem Nordico Be-
nettonom, s katerim so pričeli
sodelovati lani oktobra. Na prvi
izredni seji skupščine podjetja
je bi lo dogovorje no, da bo dose-
danji vršilec dolžnosti direktor-
ja, ki seje prijavil na razpisza di-
rektorja, umaknil kandidaturo,
po sklepu skupščine pa bo prev-
zel vodenje programa Nordica
Benetton. V dodatku sklepa št.
17jenapisano,dase Vladimirju
Premzlu odpre novo delovno
mestooziromasegarazporediv
skladu z njegovo izobrazbo za
vodjo projekta Nordica. Sklep
je bil soglasno sprejet. Imeno-
vali so tričlansko komisijovses-
tavi Nada Jurančič, Jelka
Kramberger in Lidija Šalamun
z nalogo, da ovrednoti delovno
mestovodje projekta Nordica.
Drugega kandidata, ki se je
prijavil na razpisano mesto di-
rektorja, niso sprejeli, "ker
nima dokazanih izkušenj na
vodstvenih delovnih mestih in
ker zaradi sedanjih razmer v
podjetju ni dovolj časa za poga-
janje v funkcijo". To je bil sklep
št. 18 prve izredne seje
skupščine. V naslednjem skle-
pu pa so sklenili, da se drugega
kandidata v roku 14 dni od seje
skupščine povabi na razgovor o
sodelovanju v podjetju. Na ses-
tanku morajo obvezno sodelo-
vati vsi člani skupščine.
Dosedanji vršilec dolžnosti
direktorjaje na tej isti seji podal
zahtevo, da se ga razreši s te
funkcije s koncem februarja,
zato so za vršilko dolžnosti di-
rektorice imenovali Nado Ju-
rančič, in sicer za tri mesece,
najkasneje po preteku dveh
mesecev od dneva imenovanja
pa se ponovno objavi javni raz-
pis za direktorja. V. d. direkto-
rice družbe Nada Jurančič naj
bi glede na sklep št. 21. prve iz-
redne seje skupščine predhod-
no pridobivala pisno soglasje
skupščine pred odločanjem o
sklenitvi, prenehanju delovne-
ga razmerja i n razporejanja del-
avcev na delovna mesta v
družbi. Za novega člana
skupščine so namesto Nade Ju-
rančič imenovali Vladimirja
Premzia, kije tudi podpredsed-
nik skupščine.
Že dan po prvi izredni
skupščini so predstavni ki delav-
cev prišli k Vladu Premzlu in
zahtevali, da podjetje zapusti.
(Te zahteve po preverjanju
med delavci v torek, 1. marca,
naj ne bi izrekli.) Poleg tega naj
odstopi tudi predsednik
skupščine Miran KnehtI. diplo-
mirani pravnik, ki naj bi po pre-
pričanju delavcev kot zunanji
član skupščine škodoval pod-
jetju.
Ker se skupščine podjetja ni
mogel udeležiti predstavnik
Nordice, stavkajoči so mu to
preprečili, je o razmerah v pod-
jetju takoj obvestil matično fir-
mo v Italiji. Ta je nemudoma
reagirala, saj so že drugi dan
stavke in pred zasedanjem dru-
ge izredne seje skupščine preje-
li sporočilo po telefaksu, v kate-
rem jih je generalni direktor
Nordice Benetton za Italijo in
Francijo AdrianoAdamo obve-
stil, da prihaja v torek v Ki-
dričevo na pogovore, obenem
pa najavil, da prekinja z njimi
sodelovanje. Vlado PremzI je
ob tem povedal, da se verjetno
delavci ne zavedajo, kaj to po-
meni glede na to, da imajo dela
za domači trg le še za dva do tri
mesece.
PO DRUGI IZREDNI SEJI
SKUPŠČINE ŠE NIČ O IZ-
PLAČILU OSEBNIH DO-
HODKOV
V petek so stavko prekinili in
pričeli delati,čepravo tem, kdaj
bodo dobili izplačane osebne
dohodke za december, januar
in zdaj tudi že za februar, niso
dobili pravega odgovora. Mira-
na Knehtla so na drugi izredni
seji skupščine družbe razrešili s
funkcije	predsednika
skupščine, preklicali sklepe o
imenovanju tričlanske komisi-
je, ki bo ovrednotila delovno
mesto vodje projekta Nordice,
o omejitvi pooblastil v. d. direk-
torice, kijeje bil sprejet na prvi
izredni seji skupščine, ter sklep
glede povabila drugega kandi-
data za direktorja na razgovor o
bodočem sodelovanju v podjet-
ju. Pred torkovim prihodom ge-
neralnega direktorja Nordice
Benettona za Italijo in Francijo
je vladalo prepričanje, da posel
še ni izgubljen, da se bo v pogo-
vorih daloše marsikaj narediti v
korist delavcev, predvsem pa je
potrebno narediti
analizo dosedanjega
sodelovanja. Pokaza-
lo pa se je tudi, da de-
lavci nimajo potreb-
nih informacij. Skle-
pov skupščin na raz-
glasni deski ni bilo.
V torek zjutraj, ko je bil v
Čevljarstvu že generalni direk-
tor Adriano Adamo, smo se po-
govarjali z ogorčenimi delavci,
ki so prepričani, daje za stanje v
podjetju v glavnem odgovoren
dosedanji direktor. Ustno in
javnov medijih najbi zavajal de-
lavce in javnost. Že leto in pol
prejemajo osebne dohodke z
zamudo in še izredno nizki so.
Delavke, ki so bile sprejete za
določen čas, mesečno zaslužijo
od 15 do 17 tisoč tolarjev, sicer
pase plače gibljejo vra^onuod
22 do 25 tisoč tolarjev. Žalostno
je, da z delom ne morejo zas-
lužiti niti toliko, da bi lahko
preživeli. Decembra so na pri-
mer delali vse sobote, včasih pa
je bil delavnik dolg tudi dvanajst
in več ur. Kljub dolgemu delav-
niku pa so za ta mesec prejeli le
polovico osebnega dohodka.
Regres za letni dopust za
prejšnje leto so dobili šele letos
25. januarja. Za celi znesek v
višini 30 tisoč tolarjev so prejeli
bone Jeklotehne. Glede posla z
Nordico Benettonom pa meni-
jo, da"čeje Adriano Adamo pa-
meten, posla iz Kidričevega ne
boodpeljal".
TRETJE SKUPŠČINE NI
BILO
Na torkovi tretji izredni seji
skupščini, ki naj bi se začela ob
12. uri, sklical pa jo je podpred-
sednik skupščine Vladimir
PremzI, naj bi ocenili pogovore
o poslovnem sodelovanju z
Nordico Benetonom, dosedan-
ji direktor Vladimir PremzI in
Nada Jurančič naj bi opravila
primopredajo,prvičpanajbina
skupščini po izjavah delavcev
razpravljali tudi o osebnih do-
hodkih; ena od točk pa je bila
tudi sanacija podjetja. To ima
po podatkih in glede na sklep
skupščine o potrditvi zakl-
jučnega računa 7,336 milijona
tolarjev izgube, čeprav delavci
govorijo o 35. Obstaja pa tudi
podatek o kreditih v znesku 12
milijonov tolarjev.
Ker pa napovedane skup-
ščine ni bilo, so odprta
vprašanja ostala brez odgovo-
rov. Ve pa se, da bo delo za
Nordico potrebno dokončati.
Gre za okrog 3500 parov čevl-
jev, kijih bo trebazašiti do kon-
ca marca. Adriano Adamo se
danes še ni odločil, ali bo posel
prenesel drugam ali ne. Zaradi
stavke je vsak dan nastalo tisoč
dolarjev škode. Povedal je, da
je zelo razočaran, saj je
pričakoval, da bo v Kidričevem
nastala nova tovarna, v okviru
katere bi opravljali celovito
montažo lahkih planinskih
čevljev, pakiranje in carinjenje
ter direktno odpošiljanje kup-
cem in v kateri bi se zaposlilo
100 novih delavcev. Z 18. janu-
arjem letos obstaja pismo o na-
meri, ki pravi, da se bo v letu
1994 poslovanje z Nordico širi-
lo.
Vladimir PremzI je v torek
povedal, da si bo s pomočjo od-
vetnikov zagotovil varstvo pra-
vic. Skupščina gaje imenovala
za vodjo programa Nordica,
banka ga je pripravljena pod-
preti, ker gre za izvozni posel, v
podjetju pa ga onemogočajo na
vsakem koraku, ker mu ne zau-
pajo. Še enkrat je potrdil, da so
delavci prejšnji četrtek zahte-
vali, da zapusti podjetje
(čeprav ti trdijo drugače), zak-
lenili so vrata in mu onemo-
gočali vhod v podjetje. Sklepi
skupščine so podpisani in vel-
javni, pripravljen je delati, a mu
to onemogočijo.
Glede na vse dogodke
zadnjih dni v tem kidričevskem
kolektivu je moč sklepati, da si
nekdo močno želi stečaj na-
mesto razcveta ter t udi poskuša
zavajati delavce. Ve pa se, kdo
bo znova potegnil kratko - de-
lavci. Resnično bo škoda, če bo
program Nordica odšel iz Ki-
dričevega, saj ga delavci obvla-
dajo, zakaj bi jih sicer Nordica
dodatno plačevala še po kako-
vosti.
MG
4-ponašihkra.nh
3. marec 1994- tednik

Igor Dekleva in Vvonne Fiedler
sta 10, februarja koncertirala v
viteški dvorani ptujskega gradu in
navdušila. Umetniški večer l deli
Haydna, Brahmsa in Dekleve je
imel bogato vsebino: odzvenel je z
izbrano klasiko in s krstno izvedbo
Deklevove Maškarade.
Igor Dekleva se v svojem
uspešnem pedagoškem delu v
zadnjih letih posveča predvsem kla-
virskemu duu. Skupaj z mlado
nemško pianistko Vvonne Fiedler
sta v lanskem letu na Nemškem
začela uspešno turnejo s progra-
mom za solistično in štiriročno igro.
Del tega programa smo slišali tudi
pri nas.
Uvodoma sta pianista izbrala pri-
kupno skladbico Jospeha Haydna
"11 maestro e lo scolare". Z izvrstno
interpretacijo klasicističnega sloga
sta občinstvo popeljala v svet, v ka-
terem so nekdaj živeli Dunajčani.
Tankočutni in natančni igri sta do-
dala lahkotno, a izrazno ravno
pravšnjo pantomimo, ki nam je
pričarala pravcato klavirsko učno
uro. Zgodovinski kostumi so bili
prikupna dopolnitev glasbi 18. sto-
letja (koncerti v zgodovinskih
oblačilih so namreč včasih lahko
zelo izumetničeni).
Krstna izvedba Maškarade je
uspela. Namenjena je mladim pia-
nistom in tijobodozveseljem prije-
li v roke. Skladatelj je namreč ustva-
ril zelo žive podobe pustnih šeg in
navad, ki prevzamejo vsakogar.
Mojster Dekleva ima za seboj boga-
te pedagoške izkušnje, zato pozna
hotenja in sposobnosti mladih glas-
benikov. Napisal je splet skladbic v
sodobni glasbeni govorici, ki pa nosi
v sebi ravno toliko tradicialnosti, da
ostaja blizu takšnim in drugačnim
ušesom. Čestitamo!
Mojster Dekleva je samostojno
predstavil tudi svojo drugo skladbo
Pentahon. Podobe iz antične mito-
logije je vtkal v petstavčno suito, v
kateri je prav tako čutiti njegovo ve-
liko sposobnost prikazovanja raz-
ličnih likov.
V zaključnem delu večera sta
nastopajoča štiriročno izvedla poz-
nana in priljubljena Brahmsova
Ogrskaplesa(št.2inšt.5). Razmer-
je med meUxlično in spremljevalno
partituro je vseskozi ostajalo v pra-
vem ravnovesju, kar je še dodatno
oplemenitilo lep večer.
Številno občinstvo, med katerimi
je bilo razveseljivo veliko učencev
glasbene šole, se je nastopajočima
zahvalilo iz srca.
Darja Koter
Utrinek s koncerta.
Foto: Kosi.
NOVA STANOVANJA
V	teh dneh so se v novi stano-
vanjski blok na Gubčevi v Lenartu
že vselili prvi stanovalci. Gradilo ga
je Gradbeno podjetje Radlje ob
Dravi in ima dvanajst enosobnih in
dvosobnih stanovanj. Kot so nam
povedali, so štiri stanovanja še na
voljo, cena kvadratnega metra pa je
1.400 nemških mark. Nova stano-
vanja pa kljub temu ne bodo rešila
nekaterih najbolj perečih stano-
vanjskih problemov občanov, saj
veljajo tržne zakonitosti, da ključe
od stanovanja dobite le ob gotovin-
skem plačilu.
BREZ SODNIKA ZA PREKRŠKE
Poslanci lenarške skupščine so že na decembrski seji razrešili sodnico za
prekrške Elizabeto Kranjc. Sočasno je komisija za volitve in imenovanja
razpisala prosto mesto sodnika za prekrške občine Ixnart. Do danes sov
Lenartu še vedno brez sodnika za prekrške in sodni spisi se kopičijo. Na
občini že tečejo pogovori s sodniki, vendar bodo brez njega ostali do nas-
lednjega zasedanja skupščine.
VSE VEČ ZASEBNIKOV
V	občini Lenart je že 379 obrtnikov, od tega 80 popoldanskih. Do maja se
bo število obrtnikov vrjetno zmanjšalo, saj novi zakon prinaša na tem po-
dročju nekatere spremembe. Vzadnjem času je vse več registriranihzaseb-
nih podjetij -127. Še vedno je največ avtoprevoznikov, trgovcev in gostin-
cev, gradben i kov ter nosilcev nekaterih drugih drobnih obrti.
BOSANSKO AMERIŠKI SEN
Kulturno-umetniško društvo Radka Smiljana iz Lenarta je v petek večer
pripravilo pogovor ob diapozitivih z naslovom Bosansko-ameriški sen.
Gostovala je novinarka Darja Lebar, ki je poročala iz vojnih in kriznih
žarišč v Sloveniji, Hrvaški in Bosni. 16. novembra 1992 je bila v Sarajevu
hudo ranjena s snajperskim nabojem v obraz. Pozneje je bila nekaj časa na
zdravljenju v Ameriki in pripovedovala je o ameriškem stališču do vojne na
Balkanu.
Marija Slodnjak
Pogovor z Darjo Lebar v Lenartu
Obrambni minister in lider
socialdemokratov Janez
Janša je v torek takoj potem,
ko je bil v državnem zboru iz-
glasovan zakon oobrambnem
tolarju z drugačno (nižjo)
višino sredstev za obrambo,
kot ga je predlagala vlada, na-
pisal ostro pismo predsedni-
ku vlade dr. Janezu
Drnovšku, saj je zakon v
prvotni obliki propadel
predvsem zaradi akcije in gla-
sovanja	poslancev
Drnovškove Liberalnodemo-
kratske stranke. Janša je v pi-
smu premieru zahteval skup-
ni sestanek vodstev koalicij-
skih partnerjev - Slovenskih
krščanskih demokratov. Soci-
aldemokratske stranke Slove-
nije in Liberalnodemokrat-
ske stranke -, medtem ko
četrtega partnerja v vladi -
Združene liste socialnih de-
mokratov - Janša očitno sploh
ne šteje za "pravega" koalicij-
skega partnerja. Prvi odzivi
predsednika vlade dr. Janeza
Drnovška na Janševe zahteve
in pripombe so bili neverjetno
in nepričakovano hladni in za
Janšo neprijetni.
DRNOVŠEK ZAVTUČA
JANŠO
Obrambni minister Janez
Janša je v pismu predsedniku
vlade zapisal, da "zavrnitev
vladnega predloga za zvišanje
sredstev za obrambo krši
načela in določila koalcijske
pogodbe." Janša je Drnovška
spomnil, da je vlada to
zvišanje sprejela soglasno, "to
pa je bil tudi fK)goj, daje Soci-
aldemokratska stranka Slove-
nije potrdila predlog pro-
računa," kar z drugimi bese-
dami pomeni, da Janša pogo-
juje soglasje svoje stranke za
letošnji proračun tudi z "disci-
plino" koalicijskih partnerjev
pri glasovanju o obrambnem
tolarju, ki pa je tokrat po
Janševem prepričanju ni bilo.
Dr. Janez Drnovšek, ki je za
Delo "komentiral odprto pi-
smo Janeza Janše inglasovan-
je v državnem zboru", je
zavrnil Janšev predlog o po-
novnem sestajanju koalicije
zaradi proračunskega uskla-
jevanja. Drnovšek meni, da
sprejeti (spremenjeni) zakon
o obrambnem tolarju vendar-
le v ničemer ne vpliva na pro-
račun za leto 1994. "O višini
tega proračuna smo se dogo-
vorili z vsemi koalicijskimi
partnerji in takšnega je vlada
tudi soglasno potrdila. Tako
seveda ne pride v poštev ni-
kakršno novo usklajevanje
proračuna v okviru vladne
procedure."
Glede tega je premier
poskrbel še za dodatno poja-
snilo: razprava o proraču nu se
zdaj prenaša v državni zbor in
tam naj bi ga vladne stranke
podprle. "Če pa se bo posa-
mezna stranka odločila, da
tega ne bo storila ali da ne bo
hotela več sodelovati v koali-
ciji, to seveda lahko vedno
uresniči. Nihče je pri tem ne
ovira oziroma je tega ne bra-
ni." To pa pomeni, daje dr. Ja-
nez Drnovšek skrajno nepos-
redno S|X)ročil Janši in njego-
vim socialdemokratom, daje
zdaj predvsem od njihove pre-
soje odvisno, ali bodo še sode-
lovali v vladajoči koaliciji ali
ne. Doslej je Janša z raz-
ličnimi manevri pogojeval
svoje sodelovanja v vladi in iz-
siljeval različne poteze vlade,
zdaj pa se v poziciji tistega, ki
postavlja pogoje, nenadoma
pojavlja predsednik vlade, ki
je doslej poskušal delovati
predvsem z
molčanjem,
lllp relativiziran
jem različnih
ekstremnih
' zahtev in
iskanjem različnih kompro-
misov, zaradi česar so nekate-
ri nanj že odkrito naslavljali
vprašanja, kdo je pravzaprav
predsednik vlade - on ali Ja-
nezJanša.
SEJEJANŠAUŠTEL?
Obrambni minister Janez
Janša je očitno precenil
Drnovškovo "potrpežljivost"
in "naklonjenost". Te pa res ni
manjkalo. Dr. Janez
Drnovšek je še v nedavnem in-
tervjuju za Mladino branil Ja-
neza Janšo pred očitki, da kot
član vlade deluje kot glavni
vodja opozicije, in poudarjal,
da Janša na sejah vlade deluje
konstruktivno. Drnovšek ni
načelno reagiral na vse pogos-
tejše sfKjpade Janeza Janše s
predsednikom države in
predsednikom parlamenta,
zaradi česar so mu nekateri že
očitali, da molči zato, ker mu
je kar všeč, ker se tako med se-
boj uničujejo njegovi siceršnji
politični tekmeci.
Dr. Drnovšek je v nedavni
televizijski oddaji zaman
spodbujal svojega ministra
Janšo, da bi se uprl skrajno ne-
gativnim očitkom liderja Slo-
venske ljudske stranke Marja-
na Podobnika na račun nemo-
ralnosti celotne sedanje vlade
... Dr. Drnovšek je poleti
utišal spor med pravosodnim
ministrom in ministrom za
obrambo tako, da je dal obe-
ma "malo prav", čeprav je pra-
vosodni minister obrambne-
ga ministra konkretno
obtožil, da se s svojimi izjava-
mi vmešava v samostojnost
sodstva in ogroža avtonom-
nost pravosodnih organov.
Zdaj pa je tudi "neprizade-
temu" dr. Janezu Drnovšku
očitno prekipelo. Tako je re-
zultat glasovanja obrambne-
mu tolarju povezal tudi z
Janševimi "zaslugami". Dr.
Drnovšek meni, da izid glaso-
vanja ni nepričakovan glede
na dosedanje dogajanje. "Od-
nosi v koaliciji so se na tej točki
nekajkrat zaostrili, pri čemer
mislim, da obrambni minister
velikokrat polarizira sloven-
ski politični prostor, kar se
kaže tudi v parlamentarnih
odločitvah. Ce bi nastopal
samo kot obrambni minister,
samo s strokovnimi stališči,
do tega verjetno ne bi prišlo."
Kaj vse je vplivalo na spre-
menjen odnos predsednika
vlade dr. Drnovška do
obrambnega ministra Janeza
Janše? Nedvomno igra po-
membno vlogo novo
združevanje strank na sredini
Liberalnodemokratske
stranke. Demokratske stran-
ke, Tancigovih Zelenih in So-
cialistične stranke, kar pome-
ni, da si lahko Drnovšek tudi
brez Janševih socialdemokra-
tov (in v skrajnem primeru še
koga) še naprej zagotavlja po-
trebno večino v parlamentu.
Najbrž je postal čedalje gla-
snejši in napadalnejši Janša
tudi sicer moteč in nevaren
dejavnik v konceptu
Drnovškovega vladanja. Zelo
verjetno pa je tudi to, da
Drnovšek preprosto ni več
zdržal pritiskov iz lastnih vrst,
naj vendarle pokaže zobe
Janši, saj pravzaprav Janša nič
pretirano lepše kot o
Združeni listi tudi o Liberal-
nodrmokratski stranki govori
kot o leglu spreoblečenih ko-
munistov in bivših vladajočih
struktur.
KAKŠNE KOALICIJE?
Sicer pa je predsednik Soci-
aldemokratske stranke Slove-
nije JanezJanšav imenupred-
sedstva te stranke te dni poz-
val tiste člane Demokratske
stranke, Zelenih - ekološko
socialne stranke in Socialis-
tične stranke Slovenije, ki ne
soglašajo z združevanjem z li-
beralnimi demokrati in so
prepričani,"da pomeni takšna
združitev odstopanje od dose-
danjih ciljev delovanja", naj se
priključijo njim. Slovenskim
socialdemokratom. Na zbo-
rovanju socialdemokratske
stranke v Murski Soboti je Ja-
nez Janša, kot piše Delo, de-
jal, da pomeni združevanje
sredinskih strankz Liberalno-
demokratsko stranko "samo
povečevanje slednje brez
spreminjanja njenega progra-
ma".
Predsedniki strank, ki se
združujejo z Liberalnodemo-
kratsko stranko, Igor Bavčar
(Demokrati), dr. Peter Tan-
cing (Zeleni - ekološko social-
na stranka) in Viktor Žakelj
(Socialistična stranka Slove-
nije), so v javnem sporočilu
zapisali, da pomeni takšno
"novačenje" članov njihovih
strank s strani Janševih social-
demokratov "nedopusten po-
skus neposrednega poseganja
v odnose med združujočimi se
strankami na eni in v odnose
znotraj strank na drugi stra-
ni".
Prav tako omenjeni pred-
sedniki zavračajo očitke soci-
aldemokratov o njihovem
"pragmatizmu in prodajanju
tistemu, ki jim ponuja več"
Presenačajih,daotemgovori
"stranka, ki zaradi zasedbe
(obrambnega) ministrskega
mesta sklepa koalicije s tisti
mi, ki jih po drugi strani di
rektno obtožuje kršitve te
meljnih načel, za katere st
sama tako glasno zavzema".-
Jak Koprive
SLOVENSKA BISTRICA
Sprejeli osnutek občin-
skega proračuna
Na ponedeljkovi seji bistriške občinske vlade so sprejeli osnutek
odloka proračuna za leto 1994. Maks Hohler je ob tem povedal, da s
proračunom iz leta 1993 ni bilo večjih težav, ostalo je celo nekaj
sredstev, ki pa gredo na račun prodaje stanovanj. Ta sredstva name-
ravajo uporabiti za gradnjo novih stanovanj, kiyti v občini so do-
kajšnje potrebe po socialnih in tudi stanovanjih za mlade družine.
Ixtošnji proračun, v katerega se bosteklaokoli milijarda tolarjev,
je za 15 odstotkov višji od lanskega. Člani bistriške vlade, še posebej
pa predsednik Maks Hohler so se jezili, da tudi letos vse delajo "na
pamet", ker vlada še ni izdelala končnih navcxiil za delitev proračun-
skega denarja.
Vobčini je veliko problemov, ki bi jih morali urediti. Med najbolj
pereče sodijo ceste, ki zaradi pomanjkanja denarja za obnovo "zac-
vetijo" vsako pomlad. Nekatere krajevne skupnosti sicer računajo na
sredstva za demografsko ogrožene, vendar bodo morale nekaj de-
narja zbrati same.
Veliko je tudi problemov pri varovanju naravne in kulturne
dediščine ter ohranjanju spomenikov, za kar bo čedalje manj denar-
ja. Tako bodo bistriški grad obnovljali poslej v okviru javnih del. Po-
trebe po investicijskih sredstvih so tudi v šolstvu, saj je na šoli v
Poljčanah nujna obnova strehe, z novim šolskim letom bodo morali
zagotoviti prostor za malo šolo na Tinju, da o pobožnih željah po
novi šoli v sedanjem občinskem centru ne govorimo.
Proračunske potrebe bodo usklajevali v teh dneh, prihodnji torek
bodo predlog letošnjega proračuna sprejemali na seji občinske vla-
de, nato pa bodo o njem povedali svoje tudi občinski poslanci.
Do 13. marca še o
zapletih
V slovenjebistriški občini so zbore krajanov, na katerih so se
ljudje odločali o novih občinah, sklenili do konca januarja. Takrat
je padla odločitev o osmih novihobčinah, ki naj bi nastale izsedan-
je. To bi bile občine Slovenska Bistrica s krajevnimi skupnostmi
Zgornja Ložnica, štirimi mestnimi (Vrhole, Leskovec, Tinje,
Šmartno in Zgornja Polskava), Oplotnica, ki bi se ji pridružila še
krajevna skupnost Kebelj, Spodnja Polskava, Pragersko, Črešnje-
vec. Laporje in Makole - vse v okviru sedanjih krajevnih skupnosti
- ter Poljčane, ki se jim pridruži še krajevna skupnost Studenice.
Kot je povedal bistriški župan Ivan Pučnik, bodo do 13. marca
reševali še nekatere zaplete. Tako so krajani Pokoš z več kot 100
podpisi izrazili željo, da se namensto novi občini Spodnja Polskava
pridružijo občini Slovenska Bistrica. Nekaj pripomb je tudi v kraju
Zlakova v krajevni skupnosti Oplotnica, kjer se krajani želijo pri
družiti Zrečam. Krajani Pobreža in nekaj sosednjih krajev se želijo
priključiti novi občini Tepanje, a na občini še niso prejeli pisne po-
bude. Drugih uradnih pripomb ali pobud ni bilo, a na občini nanje
še čakajo.
Vida Topolovec
SOLSKI ZVONEC NAM JE ZAUPAL
KOG * Od ponedeljka, 28. februarja, do petka, 4. marca, poteka
na podružnični šoli Kog projektni teden z naslovom Da bi glasba in
p/e5nezflmr/fl. Učenci od prvega do četrtega razreda skupaj zučitelji
in zunanjimi mentorji raziskujejo stare običaje, glasbila, pesmi in
drugo. Celotni projekt bodo predstavili staršem in krajanom jutri
zvečer ob 18. uri.
tednik - 3. marec 1994
kultura. izobraževanje - 5
ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE
Pa da si ne bi morda mislil,
da v Mainzu, kjer je de-
loval Gutenberg, tisk ni
bil strogo varovana poslovna
skrivnost. O, pa še kako! Toda
zgodilo se je nekaj nepred-
vidljivega: leta 1462 je bilo mesto
oplenjeno in tiskarji so se
razbežali. In? Kaj in - skrivnost ni
bila več skrivnost. V manj kot
dveh desetletjih seje izum razširil
po Nemčiji, Italiji in Franciji. S
tiskanjem so knjige postale
cenejše in dostopnejše večjemu
številu ljudi. Pergament (saj nisi
pozabil, kaj je to?) je zamenjal
papir, ki sicer ni tako trpežen, je
pa veliko cenejši.
Prej so znali brati in pisati samo
menihi, študentje in magistri bo-
goslužja, zdaj pa bero knjige ljudje
vseh poklicev.
Prva knjiga, ki sojo natisnili, je
bila Sveto pismo (1456). V
srednjem veku so Sveto pismo poz-
nali skoraj izključno v latinskem je-
ziku. Z iznajdbo tiska, ko je knjiga
postala dostopna vsakomur, pa je
bilo nujno Sveto pismo prevesti v
materine jezike. Prav v tem času so
se nekateri še posebej zavzemali za
previKle v nemščino, francoščino,
angleščino...
Slovenci smo v zgodovino ti-
skarstva stopili z veliko zamudo in
prvi slovenski knjigi (Trubar - Abe-
cednik in Katekizem leta 1550) sta
bili natisnjeni v tujini. Če pa te mor-
da zanima, kako je bilo s tiskarst-
vom v Ptuju, si lahko to prebereš v
knjigi IJttera scripata manet - napi-
sana čriia ostane (Tiskarna Ptuj,
1993) v sestavku200let tisluirstva na
Ptuju avtorice Marije Henija- Mas-
ten.
Seveda so prevajali in objavljali
tudi druge krščanske knjige. Ljudje
pa nisobili željni le takih knjig, veli-
ko povpraševanje je bilo tudi po de-
lih grških in rimskih pisateljev, po
pripovedih o prekoceanskih
deželah, po knjigah, v katerih
znanstveniki razkrivajo svoja nova
odkritja.
Ljudje se učijo misliti po novem,
ne tako kakor so mislili njihovi ded-
ki in babice ali pa kakor učijo magi-
stri blagoslovja. Svet postaja dru-
gačen in stara pravila se ne ujemajo
več s tem, kar vidijo oči.
No, pa mi čisto odkrito povej, kaj
meniš o izumu tiska sedaj, ko si to
prebral?
REFORMACIJA iN
PROTESTANTIZEM
V času velikih odkritij in družbe-
nih sprememb se je rodil še en po-
memben mož: MARTIN LUTER
(1483 - 1546). Ko mu je bilo 9 let, je
Krištof Kolumb odkril Ameriko,
Leonardo kiparil in slikal in prve
knjige so prihajale iz tiskarn. Luter
se je odločil študirati pravo, da bi
postal odvetnik. Pripovedka pravi,
da se je nekoč sprehajal po polju in
ujela gaje strašna nevihta. Zaoblju-
bil seje, da ako preživi, postane me-
nih. Leta 1505 je res vstopil med
avguštinske menihe, končal študij
bogoslovja in postal profesor. Kma-
lu zatem je odpotoval v versko sre-
dišče, v Rim. Kako razočaran se je
vrnil, ko je videl razkošje in razuz-
dano življenje na papeškem dvoru!
Katolištvo tistega časa se res ni
ujemalo s svojim naukom, moralo
inobnašanjem. Poletu 1500sobiliv
Rimu papeži, ki jim je bilo veliko do
razkošja in moči, za duhovniški po-
klic pa so se bolj malo menili. V
Rimu so sicer rastle prekrasne cer-
kve in o eni sva že govorila, toda
taka umetnost stane veliko denarja.
Da bi nekako prišli do denarja, so
morali menihi in duhovniki zbirati
denar s cerkvenimi odpustki.
Včasih so menili, daje edini odpus-
tek za greh pokora, sedaj pa so si iz-
mislili način, daje bilo mogoče greh
kar odkupiti in si na tak način "pris-
lužiti" pot do nebes. Ali se ti zdi to
pravilno?
Naslovna stran Dalmatinove Biblije. Prevod Svetega pisma smo Slo-
venci dobili že leta 1584.
GEOGRAF IN PALEONTOLOG VILI PODGORŠEK
ito Ffciij daMl gtelro razstav
todlofjMfiieralovfii kamnin?
Vili Podgoršek, znani
zbiralec fosilov, minera-
lov in kamnin iz Cirkovc,
ptujski občini predlaga in
ponuja, da bi v Ptuju pos-
tavili stalno razstavo, v ka-
tero bi bil pripravljen pris-
pevati svojo celotno za-
sebno zbirko.
V njej ima fosile s 55 lo-
kacij,od tega41 vSloveniji,
predvsem v njenem seve-
rovzhodnem delu. Nekate-
re med njimi so že tako
zaraščene, da se iz njih
primerkov ne da več dobiti.
Ima pa tudi fosile iz
Nemčije, Avstrije, Če^ke,
Hrvaške in od drugod. Se z
obsežnejšega območja pa so
kristali in kamnine, saj ima
tako rekoč vse kamnine iz
severovzhodne Slovenije.
Vili je samostojno ali
^kupaj z drugimi že veliko-
krat razstavljal. Najpo-
IJiembnejše je njegovo so-
delovanje na mednarodni
•"azstavi fosilov in minera-
lov v Tržiču, na našem
^oniočju pa sta bili odmev-
razstavi v cirkovški
Osnovni šoli in otuiskem
srednješolskem centru,
vendar je doslej razstavil le
manjši del materiala. Celot-
na zbirka namreč obsega
čez 2.000 evidentiranih
primerkov fosilov, čez 200
mineralov in kamnin in še
precej neobdelanega mate-
riala.
Ker se je Vili pred krat-
kim preselil v Ptuj, se je
odločil, da bi zbirko posta-
vil tam, kjer živi. Sekretari-
at za družbene dejavnosti
bo prosil, da bi mu nudili
pogoje za postavitev stalne
razstave. Postavljanje zbir-
ke bi trajalo približno dve
leti, zbirka pa bi za Ptuj po
njegovem mnenju imela
več koristi. Vzidan bi bil
kamenček v mozaik pe-
strosti, s katero se mesto
upravičeno ponaša. Geo-
loška in paleontološka
zbirka bi predstavila
predvsem primerke iz tega
dela Slovenije, kar bi boga-
tilo turistično ponudbo.
Stalna zbirka bi imela
tudi velik pomen za šolst-
vo, saj bi služila kot ne-
kakšna učilnica - laborato-
rij za spoznavanje kamnin
in fosilov na splošno in še
posebej spoznavanju geo-
loške zgradbe velikega dela
Slovenije. Na razstavi bi
učenci lahko preživljali za-
nimive naravoslovne dne-
ve, prebivalci mesta pa bi
dobili kraj, kjer bi se na
osnovi primerkov in ob
ustrezni strokovni razlagi
seznanjali z geološko
zgradbo in naravnogeo-
grafskimi značilnostmi
širšega področja.
Vili Podgoršek je torej
pripravljen v Ptuju posta-
viti zbirko mineralov in fo-
silov, k čemur ga vzpodbu-
jajo tudi obiskovalci dose-
danjih razstav, saj mu sve-
tujejo, naj zbirko stalno
razstavi. Na potezi so zdaj
vsekakor občinski možje
oziroma žene.
DLŽ
Bodo v Ptuju razstavljeni minerali in fosili Vilija
Podgorška?
V križniškem gradu v Veliki Nedelji je za obiskovalce
ponovno odprta prenovljena etnološka zbirka. Ta deluje pod
okriljem Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Etnološka zbirka je bila v gradu
urejena že leta 1986. Želja po njeni
ureditvi v gradu se je v Ormožu po-
javila že okrog leta 1980. Takrat so
začeli sistematično zbirati gradivo
zanjo. Tako so v naslednjih letih
zbrali na ormoškem področju veli-
ko etnoloških predmetov. Pod
vodstvom dr. Cobljeve so gradivo
pripravili, dokončno obdelali in
razstavili.
Zbirka je bila odprta leta 1986 ob
praznovanju 750. obletnice ustano-
vitve križniškega reda. Na začetku
je bila relativno skromna: obsegala
je šest prostorov v drugem nad-
stropju prenovljenega južnega graj-
skega krila. Razstavljenih je bilo
okoli 550 predmetov materialne
kulture s celotnega ormoškega po-
dročja, okoli 400 pa jih je bilo v de-
poju. Kljub temu da jo je obiskalo in
si jo ogledalo veliko obiskovalcev,
pa je postopoma nastala potreba po
njeni posodobitvi.
V	zadnjih dveh letih je bilo zbra-
nega in na novo pridobljenega veli-
ko etnološkega gradiva. Tako je v
septembru leta 1993 SO Ormož v
sodelovanju s Pokrajinskim muze-
jem Ptuj začela ponovno urejanje
prostorov za zbirko.
Poleg dosedanjih prostorov so
bili v letu 1993 v muzeološke name-
ne pridobljeni in urejeni še trije
prostori. Tako je bila po izvedbi
tehničnih del v oktobru in novem-
bru pod vodstvom etnologa etno-
loška zbirka ponovno urejena in
postavljena. Obsega šest prostorov,
na novo pa so urejeni še prostor za
občasno razstavišče, pisarna za et-
nologa raziskovalca in prostor, na-
menjen obiskovalcem. V občasnem
razstavišču bo možno organizirati
priložnostne razstave.
V	prvem prostoru v zbirki je
predstavljena improvizirana kuhin-
ja, ki kaže lastnosti takšnega prosto-
ra v preteklosti. Kuhinji sledita t. i.
"hiša" ali velika soba in soba, kjer je
razstavljena notranja oprema oz.
pohištvo. Četrti prostor je namen-
jen predstavitvi predmetov, ki sojih
ljudje uporabljali v gospodarstvu.
Predmeti so izdelani iz različnih
materialov: šibja, slame, lesa in
lončeni izdelki. Peti prostor je na-
menjen prometu, čebelarstvu in
poljedelstvu. Razstavljeni so števil-
ni predmeti, ki so jih ljudje upo-
rabljali pri svojem vsakdanjem
delu. Zadnji prostor paje namenjen
predstavitvi vinogradništva. Le-to
simbolizirata razstavljeni stari
preši, vrata vinske kleti (klečaje),
vrči, s katerimi so nosili in nalivali
galico, škropilnice za galico, puhal-
niki in orodja, ki sojih uporabljali v
vinogradništvu, sodi ter lončene
ročke za vino (dolefke). V zbirki so
slikovno predstavljene tudi klečaje,
vinske kleti ali zidanice v Sloven-
skih goricah, ki so bile predvsem v
preteklosti pravi biseri tovrstne
kmečke arhitekture. Sicer pa so vsi
prostori v zbirki opremljeni tudi z
legendami.
V novi etnološki zbirki sta tako
prikazana kultura in vsakdanje živl-
jenje ljudi na ormoškem področju
od druge polovice 19. stol. do
današnjih dni. Zbirka boobiskoval-
cem s posodobitvijo in novo uredit-
vijo še btilj približala etnološko
dediščino in način življenja prebi-
valcev tega področja oziroma pred-
stavila predmete materialne kultu-
re s celotnega območja občine
Ormož. Namenjena je ljudem s tega
področja, ki lahko z njo spoznavajo
neposredno (primarno) kulturno
okolje, pa seveda tudi drugim
domačim in tujim obiskovalcem, ki
v zbirki spoznavajo novo okolje in
način življenja prebivalcev tega po-
dročja.
Posodobitev in preureditev zbir-
ke v gradu Velika Nedelja je po-
membna tudi zato, ker ima tako
grad z zbirko možnost, da pred-
stavlja v javni funkciji ne samo spo-
meniško, ampak tudi muzejsko in
kulturno dediščino svojega zaledja.
Zbirka deluje pod okriljem Pokraj-
inskega muzeja Ptuj, ki jo nadzira.
Odprtaje vsak dan od 8. do 15. ure,
obiskovalci pa se lahko tudi prej na-
javijo na telefonski številki 718-189.
Za etnologijo je za občino Ormož v
okviru Pokrajinskega muzeja Ptuj
zaposlen kustos etnolog, ki vodi po
zbirki.
Nevenka Korpič
Center interesnih dejavnosti
ustanovljen
Na zadnjem zasedanju so poslanci ptujske skupščine med dru-
gim sprejeli predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda za organi-
zacijo interesnih dejavnosti za otroke in mladino z imenom Center
interesnih dejavnosti.
Novoustanovljeni zavod naj bi koordiniral dejavnosti in prireditve za
otroke in mladino, kijih izvajajo razne organizacije, društva in posamez-
niki, pa tudi sam naj bi organiziral in izvajal prostočasne in počitniške dej-
avnosti za otroke in mladino, organiziral in izvajal naj bi prireditve
širšega pomena inpridobivaisredstvazanje, nudil administrativno, orga-
nizacijsko in tehnično pomoč društvom, ki izvajajo dejavnosti za mladi-
no, gospodaril s prostori ter prodajal blago in storitve. Zaenkrat je ime-
novan vršilec dolžnosti direktorja, in sicer Jurij Sarman. Center inter-
esnih dejavnosti bo imel pisarno v Vošnjakovi ulici, uporabljal pa bo dvo-
rano v Dravski ulici 18.	(McZ)
PLESNA SOLA PANDORA V ORMOŽU

V Ormožu že nekaj časa deluje
plesna šola Pandora, ki jo vodi
strokovni delavec za kulturo pri
OZKO Tomaž Bolcar. Izredno
rad dela z najmlajšimi iz vrtca, pa
tudi s šolarji. Zatrjuje, daje prva
in najpomembnejša odlika ples-
nega učitelja njegova ljubezen do
plesa, kajti samo znanje plesa je
za delo z otroki premalo; na-
jpomembnejša je ljubezen do
otrok in medsebojno
razumevanje, kije pogoj, da nas-
tane ustvarjalno gibanje in ples.
Strokovnost Tomaž pridobiva na
seminarjih ZKO Slovenije, na po-
letnih plesnih šolah in seminarjih za
plesne vaditelje. Izpopolnjevanje
mora biti vsakoletno. Tudi v okviru
ormoške občine organizirajo na
plesnem področju takšna izo-
braževanja, saj mora biti vsak, kdor
se ukvarja s to dejavnosti, na
tekočem z vsemi novostmi.
Tomaž Bolcar ne more mimo
tega, da mu je veliko osnove za delo
na plesnem področju dala Peda-
goška fakulteta v Mariboru, kjer je
absolvent predšolske vzgoje, karje
za moške redko; tam je dobil pri ple-
sni vzgoji primerno osnovo.
"Posebnost naše plesne šole je or-
ganizacija celoletnega plesnega
izobraževanja, med letom pa nekaj
tečajev. Vsem, ki so vključeni v ple-
sno šolo, nudimo osnovno plesno
vzgojo, spoznavanje posameznih
zvrsti plesa, predvsem pa sodobni
ples in njegove tehnike. V ukviru
šole deluje tudi plesno-gledališka
skupina, ki je lansko leto pripravila
izredno uspešno predstavoZ/ra/ce,
zrcalce - gledališko-plesno predsta-
vo, ki smo jo od giba do giba in od
plesa do plesa pripravili sami; izbra-
li smo tudi glasbo, rekvizite, kostu-
me in drugo. V to delo smo vključili
nekaj zanesenjakov in tako je brez
večjih problemov nastala predsta-
va. Trenutno pripravlja naša skupi-
na dramatizacijo Pepelke. A ne gre
za klasično pravljico, ki smo je vaje-
ni; našo Pepelko bomo nekoliko
posodobili.
Največ pozornosti dajemo plesni
vzgoji predšolskih otrok. Pričnemo
pri ritmični vzgoji, realnih igrah,
plesni dramatizaciji in spoznavamo
družabni ples, medtem ko v šoli,
predvsem na nižji stopnji, kjer ima-
mo največ učencev, poudarjamo
ustvarjalni gib, torej sam prispevek
učencev.
V	programu plesne šole so poleg
rednega izobraževanja razni semi-
narji za izpopolnjevanje na plesnem
področju za učence in za interesen-
te izven naše plesne šole.
Vsaka skupina plesne šole Pan-
dora se predstavi na letni produkci-
ji, ko imamo nastope za starše,
vključujemo se v plesno revijo ozi-
roma srečanje plesnih skupin
občine Ormož, večkrat smo bili na
regijskem srečanje plesnih skupin,
ob koncu sezone pa imamo plesno
revijo naše šole, kjer se predstavijo
vse skupine z najnovejšimi točkami.
Na pustni torek smo pripravili ple-
sno rajanje za tiste, ki obiskujejo
nižjo stopnjo osnovne šole,
predvsem pa za vse naše plesalce, ki
obiskujejo vrtec, in povabili tudi
otroke, ki ne obiskujejo plesnega
vrtca," je Tomaž Bolcar predstavil
plesno šolo Pandora.
V	celoletno plesno izobraževan-
je je vključenih 200 otrok vglavnem
iz vseh vrtcev v občini in iz nekaj
osnovnih šol, ker vse v plesno izo-
braževanje niso vključene.
Plesna dejavnost ima v ormoški
občini že dolgo tradicijo. Sodobni
ples se je začel že pred letisskupino
Hamitela, kasneje pa so nastajale
pe druge plesne akupine, predvsem
jazz skupine; svoj čas je delovala
tudi baletna šola. Skupine za izrazni
ples delujejo tudi na posameznih
osnovnih šolah, medtem ko zadnja
tri, štiri leta več delajo na družab-
nem področju in na področju
predšolske vzgoje.
Vida Topolovec
Tomaž Bolcar - vodja plesne
šole Pandora. Foto: M. Ozmec
6 - naši kra.ii in uud.te
3. marec 1994- tednik
Koncert v proštijski cerkvi
v nedeljo je cerkev svetega Jurija
v Ptuju napolniloz vrhunsko vokal-
no tehniko izvedeno petje vokalne-
ga ansambla Vincent d'Indy iz
Marseilla. Izvedli so odlomke iz
Bachove Kantate BVVV 78, Handlo-
vega Messie in Faurejev Requiem.
Zboru, ki je prejel vrsto odličij na
tekmovanjih v Franciji in v medna-
rodni konkurenci, seje priključil za
nastopa v Slovengi VVolfgang VVag-
ner, baritonist iz Grad-
ca. Pevovodkinja je bila
Jeannine Prosper, nek-
danja študentka mar-
seillskega konservato-
rga.
Jeannine Prosper
poučuje danes glasbeno
vzgojona marseillski gim-
naziji, poverjeno pa ji je
tudi raziskovalno delo na
področju glasbe na Sor-
bonni. Poleg vodenja
mešanega pevskega zbo-
ra Vincent d'Indy, ki gaje
ustanovila na gimnaziji,
vodi tudi cerkveni zbor
Bouches-du-Rhone. Tako seje tokrat
zboru Vincent d'Indy pridružil
otroški del tega cerkvenega zbora, ki
sodeluje sicer tudi z marseillsko ope-
ro.
Francoski zbor je Slovenijo obiskal
kot gost mešanega zbora mariborske
druge gimnazije, ki ga vodi profesor
glasbene vzgoje na drugi mariborski
gimnazgi Tone Žuraj: "Gostujoči
zbor je vokalno visoke kakovosti, po-
kazal je vrhunsko vokalno tehniko, ki
se čudovito posluša. To je dober zbor,
čeprav so tudi naši zbori po svetu poz-
nani in cenjeni in se jih nekaj lahko
povsem primerja z gostujočimi
Francozi.
Mi sodelujemo z mnogimi zbori. S
Francozi smo navezali stike s
pomočjo našega lektorja za francoski
jezik. Pri njih smo bili leta 1988, oni pa
potem zaradi dogodkov okoli osamo-
svojitve niso mogli vrniti obiska. Slo-
venije niso poznali, niso vedeli, v
kakšne razmere prihajajo, tako da so
prijetno presenečeni."
Vi se dobro spoznate na glasbo.
Petje je bilo res ubrano, napolnilo je
ptujsko cerkev svetega Jurija. Zak^
ste se odločili prav za nastop v tej cer-
kvi?
Tone Zuraj: "Jurijeva cerkev ima
izjemno akustiko. Velika škoda je, da
se je Ptujčani, kot predvidevam po
obisku, ne zavedajo. Ko se je bodo, bo
cerkev ob vsakem dobrem koncertu
nabiti polna, saj se v njd čudovito pos-
luša in čudovito poje. Če bi jo primer-
jal zmariborskostolnico,
ki je zelo akustična cer-
kev, ta, Jurijeva, po mo-
jem prav nič ne zaostaja,
in če bi bila polna, bi bila
akustika še večja. Tu se
res božansko posluša."
In kakšen vtis je obisk
v Sloveniji napravil na
francoske goste?
Pevovodkinja Jeanni-
ne Prosper je bila nav-
dušena, predvsem pa
presenečana. Slovenijo
namreč še vedno pozna-
jo kot del Jugoslavije, v
kateri pa sedaj divja voj-
na. Sicer pa tudi ona ni
mogla prehvaliti ptujske proštijske
cerkve kot akustične dvorane za kon-
certe. Povedala pa je tudi drobno za-
nimivost: v Franciji, kjer je zanimanja
za koncertiranje v cerkvah veliko, sa-
kralni prostor za čas nastopa preure-
dijo v koncertno dvorano.
M. Zupanič
Peli odrasli zbori
V soboto se je končala 20. revga
odraslih pevskih zborov občine Ptuj,
ki jo je, kot vse doslej, organizirala
Zveza kulturnih organizacg občine
Ptuj. Šestnajst zborov je na dveh
sobotnih večerih predstavilo svojo
pevsko priprav^enost v tej sezoni.
V soboto so nastopili: Mešani
pevski zbor Franček Kozel Cirkulane
(sedemnajstkrat nastopil na reviji) z
zborovodjem Jožetom Demikovičem
(dvajseti nastop na reviji). Moški zbor
DPD Svoboda Majšperk z zborovod-
jem Stankom Vedlinom, Mešani zbor
France Prešeren iz Vidma pri Ptuju
(sedemnajstkrat na reviji) z zborovod-
jem Maksom Vaupotičem (osem-
najstkrat na reviji). Moški zbor PD
Grajena (sedemnajstkrat na reviji) z
zborovodjem Ladislavom Pulkom
(dvajsetkrat na reviji). Mešani zbor
DPD Svoboda DU Ptuj pod vodstvom
Jožeta Demikoviča, Ptujski nonet
Obrtne zbornice Ptuj pod vodstvom
Filipa Mavčiča, Ženski pevski zbor
DPD Svoboda Ptuj (petnajstkrat na
reviji) pod vodstvom Grete Glatz (pet-
najstkrat na reviji) in Mešani zbor PD
Ruda Sever iz Gorišnice (šestnajstkrat
na reviji) pod vodstvom Slavice Cvi-
tanič.
Od zborov, ki so se predstavili
prejšno soboto, je na vseh revijah nas-
topil Komorni moški zbor iz Ptuja,
osemnajstkart so se predstavili moški
zbori iz Markovcev, Kidričevega in
Komunale Ptuj, šestnajstkrat pa
Moški zbor GD Hajdoše.
Revija je bila posvečena 80-letnici
prof Jožeta Gregorca, znanega
slovenskega zborovodja in odličnega
mentorja našim zborovodjem.
V imenu zborovodjev se je Franc
Lačen zahvalil Dušanu Kozatju, ta-
jniku zveze, za uspešno organiziranje
revij ob njegovem odhodu v pokoj.
(L)
Jože Dernikovič je nastopil na vseh revijah. Tokrat je vodil pevce iz
Cirkulan.	Foto: Langerholc
ORNITOLOSKI TABOR
v osnovni šoli v Markovcih je 22
udeležencev ornitološkega tabora
iz slovenskih osnovnih in srednjih
šol opazovaloinpreučevaloživljen-
je ptice ob Dravi od Maribora do
Središča. Na teren so šli običajno že
ob 6. zjutraj, včasih pa tudi še prej.
Res so garali, a je bilo zadovoljstvo
z opravljenim delom toliko večje.
Nekaj dni je bilo tudi zelo hladno,
vendar so tako mentorji kot ude-
leženci vztrajali na opazovalnih
mestih, četudi jim je šlo pošteno za
nohte. Na taboru sije organizator -
Društvo za opazovanje in
preučevanje ptic Slovenije - prido-
bil in izoblikoval kader, od katere-
ga v prihodnosti še veliko pričaku-
je.
Vsi udeleženci so imeli že
predznanje, nekaj pa je bilo novih,
predvsem osnovnošolcev, ki jih je
delo ornitologov zelo navdušilo in
pritegnilo. Znanje o pticah ob Dra-
vi so ornitologi imeli že doslej, ven-
dar so novi podatki dragoceni kot
strokovni argument za varstvo na-
rave.
Naloga taborjanov je bilo opazo-
vanje oziroma redno spremljanje
populacijske dinamike na reki Dra-
vi, še posebej na ptujskem jezeru.
Prvi rezultati so pokazali, da Drava
diha kot celota. Jate ptic, na primer
kormorani in sive čaplje, se
prehranjujejo v stari strugi Drave,
proti večeru pa letijo po Dravi
navzgor proti Mariboru. Tako je
bila osnovna naloga opazovalcev
štetje kormoranov in sivih čapelj na
omenjenem območju. Ugotovilo
so, da se kormorani hranijo samo na
Dravi, medtem ko se sive čaplje čez
dan na Dravi zadržujejo zelo malo
(približno 30 na celotnem toku),
ker je prišlo do razpršitve po poljih,
kjer lovijo male sesalce. Vodja ta-
bora Borut Stumberger pravi, kako
ribiči sive čaplje neupravičeno ob-
sojajo, da plenijo ribe. Ravno na-
sprotno: sive čaplje z uničevanjem
malih sesalcev počnejo koristno
delo na poljih.
Vzdušje v taboru je bilo delavno,
a sproščeno, saj so mladi radoved-
neži pač živahni otroci, ki se nikoli
ne utrudijo. Njihovi mentorji so bili
Milan Vogrin, Peter Trontelj, Bo-
rut Stumberger in Bojan Marčeta.
DRAVA TUDI MEDNARODNO
ZNANA
Tabor je pomemben tudi zato,
ker je Drava na seznamu IBA (Im-
portant Bird Area - pomembno
območje ptic) ena najpomemb-
nejših ornitoloških lokacij v Evropi.
Njenobogastvojevizrednigeograf-
ski legi, saj je Slovenija na stičišču
Alp in subpanonskega sveta, velik
del evropske selitvene poti ptic pa
poteka prav po tem obrobju. Ix)ka-
cija izpolnjuje mednarodne kriteri-
je za uvrstitev v IBA. V Sloveniji je
še 10 drugih lokacij, vendar je Dra- j
va najpomembnejša vodna
površina, kjerje čez 20 tisoč ptic, kar
je tudi eden od kriterijev za
območja vodnih vrst ptic.
Tako so taborjani potrdili tezo o
povezanosti vseh delov Drave in nji-
hovi pomembnosti za življenje ptic.
Večinoma spijo na jezeru in se
prehranjujejo v stari strugi Drave.
To krepi spoznanja o prepletenosti
loke, poplavnih gozdov in celotne
Drave ter njene okolice. Vsak po-
seg v to prepletenost bi močno
ogrozil življenje ptic.
Taborjani so rezultate opazovanj
že delno računalniško obdelali na
taboru, vendar bodo razultate čez
nekaj mesecev zbrali v posebni pu-
blikaciji.
K njihovemu uspešnemu deluje
veliko pripomogla tudi osnovna
šolav Markovcih, saj jim jez nuden-
jem prostora, prehrane in računal-
niške učilnice bistveno zmanjšala
stroške bivanja.
DLŽ
Opazovanje ptic na Ptujskem jezeru s teleskopi
Upokojenci so še kar naprej rav-
nodušno opazovali pridšleke.
"No," je rekel Max, "dajmo kupiti
pijačo! Tistole je trgovina."
Stopili so do vhoda, skozi katere-
ga je lastnik še vedno prenašal pris-
pele pakete, in vljudno pozdravili
upjokojence, ki so jim dobrodošlico
mrmraje vrnili.
"Moramo vzdrževati dobre stike
z domorodci," je šepnil Max.
Kupili so zaboj piva in deset litrov
konjaka. Lastnik se je obnašal, kot
bi pravkar sklenil posel stoletja.
Mogoče res, vsaj sodeč po
opremljenost trgovine in njeni
založenosti.
"Oropali smo mu zaloge," je šep-
nil Max med vrati.
Na ploščadi pred trgovi-
no so se zavedli, da je sonce
še vedno precej vroče, kljub
uri, ki se je bližala šesti, in
kako zelo težka je zaloga
pijače.
Max je pristopil k upoko-
jenski klopci, medeno poz-
dravil in vprašal, ali
mogoče na otoku obstaja
taksi. Za trenutek je bilo vi-
deti, da bo moral besedo
razložiti, zatem pa je eden izmed
starcev vseeno odkimal in dejal, da
je na otoku eno samo vozilo in še
tega bolj poredko uporabljajo.
"Bi se ga dalo najeti?" je vprašal
Max.
Starci so odkimali in začeli gleda-
ti skozenj na odprto morje, proti
vedno bolj rdečkastemu soncu in na
galeba, ki je miroval vzraku, nato pa
se nenadoma odločil in sklenil ujeti
ladjo, preden se dokončno po-
manjša.
Max je nerazločno zagrgral in se
vrnil k odpravi.
"Nosili bomo," je zmignil z rame-
ni.
*
S pobočja so se ozrl i nazaj na vas v
središču zaliva. Tank na podstavku
je meril prav v njihovosmer in videti
je bil celo večji od hiš, zgrajenih iz
kamna. Med njimi sta bili le dve po-
barvani belo z živo rdečima streha-
ma in sta šminkarsko izstopali iz
stisnjene gruče na dnu zaliva.
"Če tile nisozačasom,"je vzdihnil
Max. 'Tak spomenik! Kmetje zaru-
kani! Kam smo prišli! Čao, civiliza-
cija!"
Raf ni upal pogledati v Lojzetovo
smer, zdelo pa se mu je, da se je ta
hitro in pridušeno zdrznil, in bilo
muje nerodno hkrati z njim. Max ni
zaznal neugodja.
"To pa je moč,"je vzdihnil Samo.
"Našo človeško so kopirali, ko so ga
delali. Kupolaje kot glava, gosenice
kot ramenske mišice!"
Rafu tank ni vzbujal jX)dobnih
občutkov. Videti je bil bolj štorast in
smešen kot pa nevaren ali močan.
Presenetljivo visok, s popolnoma
nesimetrično dolgo cevjo je še naj-
bolj spominjal na vozilo iz prastare
komedije, v kateri Stan in Olio za-
peljeta z avtom v predor, srečata
vlak in prideta na planozelozožena.
Vseeno bi se ga rad pobliže ogledal,
saj je do sedaj vse oklepnike videl le
na ekranu ali platnu. Zanimalo ga
je, kako aparatura deluje, kolesa ob
strani, zaklopi in pokrovi, ki so bili
vidni tudi iz te oddaljenosti.
"Rad bi ga videl od blizu, škoda,
da se ga nismo ogledali," je rekel.
"Saj bomo še kaj prišli v vas," gaje
potolažil Lojze.
"Sedaj vsaj vemo, kje smo! Petde-
set let nazaj!" je debato zaključil
Max.
*
Stricje vlekel kovček, medtem pa
je Ana z zadnje strani pazila, da se
ne prevrne ali zatakne ob kamnitih
tlakovcih.
Svojega daljnega sorodnika si je
že dodobra ogledala in komajda je
skrilasvojezačudenje,kojojeprišel
čakat pod ladijske stopnice.
Ni bil albin, kot je sklepala iz sta-
rih, že porumenelih fotografij v
družinski zakladnici. Nobena med
nj imi ni bila posneta od blizu, vedno
je bil stric, precej mlajši, a razpozna-
ven, v družbi s kom, povečini s so-
rodniki in nekaterim med njimi tudi
mama ni mogla dodeliti imena in
priimka ali vsaj njihovih dejanj in
poklicev, s katerimi naj bi se zapisali
v spomin potomcem.
Zagledala se je v popolno belino
las pred seboj in kar ni mogla skriti
nasmeška nad zabavno podrob-
nostjo, ki ji še ni videla para. Lasje so
štrleli pokonci, čeprav niso bili tiste
ščetinaste vrste, marveč puhasto
mehki.
"Mogoče se jih tako frizira?" je
pomislila in zadržala nasmeh z ugo-
tovitvijo, da bo v naslednjih dveh
mesecih imela dovolj časa za odkri-
vanje še tako malenkostne stričeve
skrivnosti.
Ne bo deležna česa posebnega,
kotjebilovideti.
2.
Nekdo bi moral omedleti ali pa
vsaj reči, da ne more več, in sesti.
Maxu se je dozdevalo, da tega ne
bo dočakal. Sam tega ni mogel reči,
ker se to ne bi spodobilo, na Sama
sploh ni resno pomislil, o Rafu si ni
nikakor bil na jasnem. Ni bil videti
športni tip, bolj koščen in verjetno
žilav. Najbolj obetaven je bil Lojze s
svojo srajco in žametnimi hlačami.
Obraz muje žarel, s čela so se cedile
srage injihjeznotranjostranjo nad-
lahti sproti otiral.
Nihče ni hotel odnehati in vlekli
so pijačo - Samo in Lojze zaboj piva,
Raf in Max steklenice -, podprti z
nahrbtniki in poprej nedolžno son-
ce se je izživljalo nad njimi, kadar-
koli jih je ujelo med krošnjami bo-
rovega gozda, skozi katerega je vo-
dilacesta, ki je bila do vrha vzpetine
zares vredna tega imena in je taka
tudi zavila navzdol proti kampu, od
nje pa se je skrivenčil ozek in
zapuščen kolovoz, ki so ga ob strani
spremljali leseni hlodi z električno
napeljavo.
Na križišču so se ustavili, ne da bi
odložili tovor, in si ogledali prizor
pod seboj. Zadnja skupina turistov
se je basala v recepcijo, motorist je
že slonel na terasi restavracije in
motor, parkiran tik ob ograji, se je
bleščal na soncu.
"Sem bomo hodili naslednje dni
jest," je rekel Max. "Danes bomo
požvečili še sendviče; sicer smo pa
prišli pit, ne jest! SfX)tomabomoza-
hakljali še kakšno pičonko in to
bodo prave počitnice."
Obrnil seje proti drugim:
"Veste, morje ni le pijača in hra-
na, marveč tudi stiskanje, mečkanje
in lizanje."
Bruhnil je v krohot, oni pa so pri-
kimavali.
Preden seje pridružil kimanju, je
Raf pomislil:
"Pa še ljubezen."
Ustrašil seje, da ni mogoče spre-
govoril naglas, saj bi se požrl od sra-
mu, če tega poprej ne bi storile
zbadljivke.
S pogledi so se zavistno poslovili
od prizora rajskega uživanja v dalja-
vi, odšli naprej in med hojo niso niti
pojamrali, vsaj določeno in jasno
ne, bolj tako, prek ovinkov, s
splošnimi pripombami o tem, kako
je otok precej večji, kot je bil videti z
ladje (širši, morali bi reči širši!); o
poletju, ki se je tu zares začelo. Ne
dolgo, veselje do govorjenja jih je
naglo in nezaustavljivo zapustilo.
Od Lojzeta je dobesedno lilo.
tudi Max ni dosti zaostajal. Samo se
je držal kamnito hrabro, kot se je
zanj tudi spodobilo, in Raf je le za
trenutek, ob hitrem obratu, ujel
trpeč izraz, še preden gaje lastnik
lahko skril. Nekaj drugega je dvigo-
vati uteži, kot pajih nositi že več kot
dobre pol ure.
Nadaljevanje prihodnjič
tednik -3. marec 1994
naši kra.ti in uud.te - 7
ORMOŽ

V decembru 1992 je na
Center za socialno delo v
Ormožu prišlo po denarno
pomoč 98 občanov. Šes-
tinštiridesetim je bil to edini
vir preživljanja, dvainpetde-
setimpa dopolnilni.
Ko je bil v decembru 1992
sprejet Zakon o socialnem
varstvu, se je krog upravičen-
cev do socialnovarstvenih
pomoči razširil. Do uveljavit-
ve tega zakona so pomoč pre-
jemali le tisti, ki se niso mogli
zaposliti zaradi zdravstvenih
razlogov, in občani, starejši
od 65 let, z novim zakonom pa
so postali upravičenci do
pomoči tudi za delo sposobni
mladi ljudje, iskalci zaposlit-
ve in družine, če njihov doho-
dek ne zadošča za preživljan-
je.
Denarno pomoč kot edini
vir preživljanja prejema pri-
bližno enako število upra-
vičencev kot v letu 1993, pov-
sem drugačna pa je slika pri
denarnem dodatku. Od 49
upravičencev v januarju 1993
je v decembru to število na-
raslo na 288. Število upra-
vičencev do denarnega do-
datka se je od januar ja do j uni-
ja večalo (286), potem je zara-
di sezonske zaposlitve v av-
gustu in septembru padalo,
nato pa je pričelo ponovno
naraščati in decembra dose-
glo številko 288.
Pri denarnih pomočeh je
bilo med letom obravnavanih
475 družin in posameznikov,
ki so v 51 primerih to obliko
pomoči prejemali kot edini
vir, 23 pa je bilo rejnin. V 138
primerih so družine prejema-
le denarni dodatek (brez do-
datka za najemnino stano-
vanja) in v 25 primerih za na-
jemnino, ostalo pa so bile raz-
ne druge oblike denarnih
pomoči.
Daleč največja - 231 - je bila
kategorija upravičencev de-
narnega dodatka, ki ga preje-
ma posameznik. Med njimi je
144 moških in 87 žensk, od
tega 25 odstotkov v starosti od
23 do 32 let. To so mladi ljud-
je, ki so opravili priprav-
ništvo in imeli eno ali več za-
poslitev za določen čas. 42 od-
stotkov je zelo mladih iskal-
cevprvih zaposlitev,starih od
15 do 22 let, ki so končali bo-
disi osnovno, poklicno ali
srednjo šolo in niso imeli
možnosti, da opravijo obvez-
no pripravništvo, še manj da
dobijo zaposlitev.
Za vse vrste pomoči je po-
trebno voditi postopek po
upravn i poti in izdati odločbo
in to so v ormoškem Cen tru za
socialno delo v lanskem letu
opravili v 2.108 primerih. 369
jih je bilo izdanih v prvi
četrtini leta, njihovo število
pa se je zaradi preračuna
otroškega dodatka v drugi
četrtin i leta dvignilo na 1.131.
V 44 primerih so razdelili
enkratno pomoč za nakup
kurjave, 21 otrokom so z en-
kramo denarno pomočjo v ce-
loti ali delno plačali letovanje,
74 odločb pa so izdali za kritje
stoškov malic in kosil social-
no ogroženim otrokom.
Zaradi vse težjih socialnih
stisk, predvsem pa zaradi od-
pustov delavcev in znižanja
standardase je v lanskem letu
povečalo število družin, upra-
vičenih do otroškega dodat-
ka. V letu 1992 je otroški do-
datek v ormoški občini preje-
malo 920 družin s 1.780 otro-
ki (202 kmečka), v lanskem
letu pa je bilo do otroškega
dodatka upravičenih 1.035
družin s 1.921 otroki (250
kmečkih).
Centru za socialno delo v
Ormožu je pri oskrbovanju z
najnujnejšimi potrebščina-
mi socialno ogroženim
družinam in posameznikom
priskočil na pomoč tudi
Rdeči križ Slovenije. Tako so
povprečno z dvema paketo-
ma oskrbeli 182 socialno
ogroženih družin, tem pa so
razdelili še 4200 kg moke, 25
ton oblek, 200 koc in 45 pake-
tov s higienskimi po-
trebščinami.
Vida Topolovec
Bodo tU zdravili zasvojence?
Mogočno poslopje nekdai\jega sa-
mostana dominikank v Studenicah že
desetletje žalostno propada, z njim pa
nekako tudi trg Studenice, kije bil nekoč
cvetoč kraj. Njegovi začetki segajo celo v
rimsko dobo, zaradi studenca, ki je bil
tam, pa so naselbino imenovali "Fons
;racia" - po naše Studenice.
Poslopje samostana je bilo prevelik
zalogaj za bistriško občino, ki ni imela
denarja, pa tudi ne prave volje, da bi ga
ies\Vd propada. Ker bo stavba kmalu
vrnjenaprejšnjim lastnikom, toje Cerkvi
oz. nunam dominikankam, se je porodi-
la zamisel, da bi ga rešili propada in v
njem uredili center za zdravljenje zasvo-
jencev. Takšen predlog je v pisni obliki
posredoval slovenjebistriškemu županu
Ivanu Pučniku, z njim pa seznanil tudi
ministerstvo za zdravstvo Florijan Ivan
Koropec.
Ivan Pučnik je povedal, daje pobud-
nik pomislil tudi na možnost, da Stude-
ničani centra za zdravljenje zasvojencev
ne bi sprejeli v svoje okolje, vendar je
prepričan, da ga ne gre primeijati z je-
derskimi odpadki, proti katerim so se v
Studenicah že izrekli. Da pa se ne bi po-
novila Planina, se morajo o tem odločiti
krajani sami.
Kljub temu da krajanov še nihče ni
uradno vprašal za mnenje, pa se v trgu
govorice hitro širijo. Mnogi menijo, dabi
s takšnim centrom kraj mogoče le kaj pri-
dobil. Vendar pa bodo ob morebitni us-
tanovitvi centra postavili svoje pogoje.
Ker so domačini prepričani, daje trg in
samostan na vsak način potrebno rešiti,
je mogoče, da bodo center sprejeli.
O tem, da bi v kraj prišli zasvojenci,
bodo v Studenicah razpravljali na seji
sveta krajevne skupnosti 10. marca. Se-
veda pa je na potezi še ministrstvo za
zdravstvo, ki o tem še ni povedalo nobe-
ne besede.
Vida Topolovec
Izpod enega v drugi jarem?
Na petkovi tiskovni konferenci
so Neodvisni sindikati Slovenge
predstavilivsebinske predloge za
socialni pakt, ki so Jih, strnjene v
štiri točke, posredovali tudi dru-
gim sindikatom, posebej Štajer-
cem pa je bilo namenjena v raz-
mislek misel o lastnem deželnem
parlamentu in vladi.
Prva točka predlogov, ki naj bi vodi-
li k dosegi socialnega pakta, se nave-
zuje na amandmaje k Zakonu o last-
ninskem preoblikovanju podjetij, ki
naj bi omogočili čim širše delničarstvo
vseh državljanov, predvsem pa naj bi
omogočili tudi odkup tistih podjetij,
ki so sedaj v lasti Sklada za razvoj. V
drugi točki so zahtevali od države, da
prepreči gospodarski kriminal v zvezi
z lastninjenjem, v tretji točki so se zav-
zeli za smiselno uskladitev plač in
zmanjšanje razmerij prejemkov med
najvišje in najnižje plačanimi zapiosle-
nimi, v četrti pa za priznanje delovne
dobe za čas služenja vojaškega roka v
bivši JLA, kot so jo dobivali tudi slo-
venski državljani, ki so služili vojaški
rok v italijanski ali nemški vojski pred
drugo svetovno vojno ali po njej.
Predsednik Neodvisnih sindi-
katov Rastko Plohi je povedal, da
bodo v primeru, če bo oblast zavrnila
amandmaje k Zakonu o lastninjenju,
menili, daje prav ona glavni pokrovi-
telj vseh nepravilnosti pri lastninjenju
in na drugih področjih. Meni, da se v
Sloveniji pripravlja diktatura privati-
zerskih lobijev, ki delujejo prek poli-
tičnih strank, in da tako drsimi iz ene-
ga jarma - diktature prejšnjega poli-
tičnega režima - v drugega.
McZ
Naslednji dan
so me člani ko-
lektiva radia pos-
lali, da naj bi na
pogrebu Franca
Plohla govoril v
imenu koletiva in
sodelavcev.
Sprejel sem z od-
govornostjo in željo, da o pokojni-
kovem delu govorim kar najbolj
pošteno. Toje bilo takrat tvegano,
saj o človeku, ki je bil politično dis-
kvalificiran, nihče ni smel izreči nič
pohvalnega. To je bila splošna
praksa po vojni pri vseh - od visokih
zveznih funkcionarjev do vaških ak-
tivistov. Posvetoval sem se s sekre-
tarjem Tetičkovičem, ki je delil
moje mnenje in rekel, da naj povem
o njegovem delu pošteno, saj dela,
ki ga je človek opravil, ne smemo
izničiti.
Tako je tudi bilo na pokopališču v
Gorišnici. Poslovilni govor sem
začel z navedbo, da smo njegovi so-
delavci prišli na poslednji uredniški
sestanek z njim, enako kot smo to
delali vsak teden vsa leta obstoja ra-
dia; orisal, kako so taki sestanki po-
tekali, kaj vse smo pod njegovim
vodstvom dosegli, opisal njegovo
delo, uspehe tega dela in omenil, da
mu je na poti skozi življenje spodrs-
nilo, padel je v prepad, zajela gaje
tema in zasnul je večni sen.
Zaradi tega govora sem se pozne-
je moram zagovarjati na seji občin-
skega političnega aktiva. Podtikali
so mi nekatere besede, kijih sploh
nisem izrekel, zato sem na seji cel
govor še enkrat prebral. Končno so
mi izrekli samo kritiko zaradi tega,
ker sem se pokojnemu Plohlu za-
hvalil za njegovo delo tudi v imenu
DPO, češ da me za to ni nihče poob-
lastil. "Politično so se ogradili" tudi
od nekaterih mojih "preveč čustve-
nih" stavkov v govoru. Tisti govor
sem priložil k zapisniku, kopijo pa
mi je verjetno kdo odnesel, zato
tega govora več nimam.
Po pogrebu govorice o vzrokih
smrti Franca Plohla niso ponehale.
Govorilo se je vse mogoče in tudi z
različnimi nameni. Po eni strani se
je Plohla prikazovalo kot "sov-
ražnika socializma", po drugi strani
kot "žrtev občinskih oblastnežev",
po tretji pa, da je šlo za "osebni
obračun", kar naj bi izhajalo izoseb-
nega življenja.
Prihajali so novinarji posameznih
glasil in se pogovarjali z nosilci
funkcij v občinskih političnih orga-
nizacij. Od teh je bil objavljen le
prispevek novnarja Franceta Forst-
neriča v tedniku 7D, drugi niso bili
objavljeni. Naj omenim še zanimi-
vost, da se večina funkcionarjev z
novinarji ni hotela pogovarjati "na
štiri oči", temveč je vsak poklical
zraven po eno ali dve priči, da bi
tako lahko dokazali, če bi novinar
zapisal kaj takega, česar "niso izjavi-
li".
Na razgovor k menije prišel samo
novinar Peter Kavalar iz Celja, te-
daj tudi upravnik Radia Šmarje pri
Jelšah. Najprej me je vprašal, ali
bom tudi jaz poklical kako pričo, da
bova potem lahko začela pogovor.
Vprašanje se mi je zdelo smešno,
ker do tedaj nisem vedel, da se drugi
poskušajo na ta način "zavarovati".
Pogovarjala sva se zelo odkrito o
vsem. 21animalo ga je predvsem,
kdo od ljudi vobčini je meril na mes-
to direktorja radia, ki ga je zasedal
Plohi. Dejansko nisem vedel za ni-
kogar; poznejši dogodki so potrdili,
da nikogar tudi ni bilo. Opisal pa
sem mu dogovor iz začetka leta
1968, ko naj bi združili radio in Ted-
nik, ker so se takrat spori med poli-
tiki in novinarji v občini tudi začeli.
Volitve v letu 1969 in predlaganje
protikandidata je bilo drugotnega
pomena, le ena od prask v celotnem
spopadu. Začetek je bil enoten od-
por obeh kolektivov proti združitvi
in tisti magnetofonski trak, ki paje
bil takrat že zbrisan in pozabljen.
Novinarju Kavalarju sem tudi po-
vedal, da sem se moral na političem
aktivu zagovarjati zaradi govora na
pogrebu Franca Plohla. Kaže, daje
Kavalar to pozneje v pogovoru na
SZDL Ptuj povedal, ker me je na
naslednji seji političnega aktiva
predsednik Turnšek spet napadel
zaradi tistega, češ da sem mu "izčve-
kal tudi take nepomembne drobna-
rije". Kritizirali so me tudi, ker sem
se z novinarjem pogovarjal brez
priče. Naj pripomnim, da sem nase-
jah občinskega političnega aktiva
bil zato, ker sem bil vsa leta zapisni-
kar na teh sejah.
Peter Kavalar mi je tudi zaupal,
da primer podrobneje raziskuje
zato, ker so mu to naročili v Društvu
novinarjevSlovenije,kerželijo ugo-
toviti, ali je bil Plohi resnično "žrtev
slovenske pomladi", bo pa iz tega
verjetno tudi napisal kak članek.
Tega pozneje nisem nikjer zasledil,
verjetno so mu uredniki objavo "od-
svetovali". Ker seje Kavalar tudi že
uveljavljal kot pisec, saj je do tedaj
napisal novelo Grajski biki, po kate-
ri je bil posnet istoimenski film,sem
na tihem mislil, da bo tudi Plohlov
primer uporabil za katero svojih li-
teranih del. Vendar tudi tega nisem
zasledil.
To se je dogajalo pred 22 leti.
Pred enim letom so se o tem prime-
ru začeli pojavljalti članki v celj-
skem časniku Nova doba. Nadalje-
vali so se prispevki v našem Tedni-
ku, kjer so imeli možnost povedati
svoje pomnenja vsi, ki o primeru še
kaj vedo. Žal so si objetivno resnico
morali bralci ustvarjati sami. To pa
je težko, ker se resnica težko prebije
izpod plazu molka najodgovor-
nejših, pa tudi laži, sovraštva, fanta-
zije, govoric in izmišljotin.
Ob letošnji obletnici smrti Franca
Plohla sta se pojavila daljša prispev-
ka v Novicah - plus in tedniku 7D...
Prežvekovanje že prežvečenega, bi
bila moja kratka ocena. Edino se
strinjam z izjavo pokojnikovega
sina Rastka Plohla, ki je v razgovoru
z novinarjem 7D ob koncu dejal v
odgovoru na novinarjevo
vprašanje, ali bo tožil prizadete lju-
di: "A če oče ni naredil samomora,
naj tako velja tudi uradno. Sodišče
ima seveda zadnjo besedo."
Če bo sodišče ali posebna prei-
skovalna komisija primer res po-
skušala raziskati, potem bo verjet-
no prišla na svetlo tudi prijava, ki je
Plohla bremenila "politično nevar-
nih" gostilniških izjav in njegovo
zaslišanje, uradno mnenje strokov-
no pooblaščenega pataloga, ki je
truplo podrobneje pregledal in
ugotovil vzrok smrti, ne nazadnje
zapisi razgovorov, ki sojih opravili
na postaji milice v Ptuju, kjer so se
podrobneje "pogovarjali" s tistimi, s
katerimi se je Plohi srečeval ali jih
obiskoval v tistih zanj usodnih dneh
od razrešitve do smrti. Upoštevati
je treba, da se je to dogajalo v letu
1972innevletih 1945-51,zatoarhiv
prav gotovo obstaja.
To o klicanju ljudi na "pogovore"
na postajo milice se je takrat govori-
lo, bilo pa je za tedanji čas tudi ra-
zumljivo, saj je bil Plohi ovaden za-
radi sovražnega izpada. Na
Hrvaškem so obračunavali z nacio-
nalisti, notranjega sovražnika so
iskali tudi v Sloveniji, zato je bilo
treba raziskati vsak "verbalni de-
likt", da bi ugotovili, ali je v ozadju
kaka povezava. V tistem času je bila
iz tujine poslana ilegalna "teroris-
tična skupina", pozneje uničena na
območju Bosne; baje so se s kamio-
nom peljali celo skozi Ptuj.
Kaže, da v primeru Franca Plohla
niso odkrili nič posebnega, saj mini
znano, da bi bil kdo imel zaradi tega
kake posledice. Da so taki "pogovo-
ri" na postaji milice bili, potrujuje v
svojih spominih tudi pokojnikov sin
Rastko, ki je tedaj še hodil v osmi'
razred osnovne šole in je na tak "po-
govor" z njim prišel miličnik v šolo.
8 > naši kraji in uudje
3. marec 1994- tednik
Osebna kronika
v letu 1993
Na oddelku za notranje zade-
ve v Lenartu, ki ga vodi Irena Tu-
rin, smo zbrali nekaj podatkov iz
osebne kronike za leto 1993. Vle-
narški občini nimajo matične
službe po posameznih krajevnih
skupnostih, temveč opravljajo
vse v Lenartu.
Koncc leta jc bilo v občini 17.499
prcbivalccv; nekoliko so v prevladi
ženske, ki jih jc 8785.
V	rojstno matično knjigo jc bilo v
letu 1993 vpisanih 208 novorojen-
cev, od tega sedem otrok rojenih v tu-
jini. To jc nekaj manj kot prejšnja
leta.
V	matično knjigo umrlih jc bilo
vpisanih 2(K) oseb, zanimivo pa jc, da
jc sto žensk in sto moških; od tega jc
ena oseba umrla v tujini.
Vporočno matično knjigoje bilo v
letu 1993 vpisanih 68porok, vse manj
pajih jc bilo v zadnjihn mcsccih. Za-
beležene pa nimajo nobene sklenje-
ne poroke v tujini, prav tako ne zlate,
biserne ali diamantne poroke, a kot
nam jc povedala načcinica oddelka,
to ne pomeni, da jih v občini ni bilo.
saj nekateri jubileje obnovijo samo s
cc rkvcni m obredom.
Lini so osemnajstim osebam izda-
li dovoljenje za spremembo i mena in
priimka; več teh sprcmcmbjc bilo žc
v letu 1992. Triindvajsetim osebam
so pcxlclili državljanstvo na podlagi
ugotovitvenih txllc)čb in petim tuj-
ccm. Za tuje državljane so izdali dva-
najst delovnih in štiri poslovne vizc.
Ker so stari potni listi veljali samo
do 25.6.1993, sojih lani izdali 5020.
Lcnarška občina jc obmejna, zato
prcbivalccm nekaterih krajevnih
skupnosti (Jurovski Dol, Benedikt,
Sčavnica, Cerkvenjak in del Svete
Trojice) pripada stalna obmejna pre-
pustnico z republiko Avstrijo. V letu
1993 sojih izdali 504 na novo, 2(M)pa
sojih podaljšali. V letošnjem letu naj
bi zamenjali stare obmejne prepust-
nice z novimi.
Kot nam je povedala Irena Turin,
imajo na oddelku nekoliko več dela v
zadnjih dveh letih, kcrmorajozravcn
tekočega dela občani zamenjati stare
dokumente.
M. Slodnjak
Humanitarna pomoč iz
Nizozemske
Na pobudo rojakaViktorja šolarja, ki že dolga leta živi vNizozem-
ski,je sredi prejšnjega tedna prispel v Slovenijoeden največjih konvo-
jev humanitarne pomoči, ki sojo v nizozemskih podjetjih in šolah
zbrali člani humanitarne organizacije "Humanitaire hulp Bosniers".
Dvajset 42 Ictstarih in obnovljenih gasilskih tovornjakovoldtimerjcvkluba
Magirus Dcutz iz Nizozemske je na stroške kluba pripeljalo v devet sloven-
skih begunskih centrov več kot 50 ton kvalitetnih živil in sanitetnih izdelkov.
Pomoč so razdelili v zbirnih centrih v Tržiču, Luciji, Postojni, Ljubljani,
Mariboru, Novem mestu, Celju, Tolminu in Ptuju.
Vbcgunski center v Ptuju jc skupina petih tovornjakov prispela v torek, 22.
fcbruaija. 168 bcgunccm iz Bosne, med katerimi jc trenutno 57 otrok, so po-
darili vsebino enega tovornjaka humanitarne pomoči.
Kot so povedali vozniki, je akcija v nizozemskih medijih deležna velike po-
zornosti in podpore. Na vsej poti so imeli brezplačne usluge v hotelih Novo-
tcl, ter restavracijah McDonald's, Avto-moto zveza Nizozemske pajim jc na
poti nudila vse garancije in zavarovanje humanitarnega konvoja. Urejeno jc
bilo tudi policijsko spremstvo ter vse carinske formalnosti.
Uradzapriscljcvanje republike Slovcnijejcvposcbncmsporočiludodal,da
jc akcija zelo pomembna za promocijo Slovenije, predvsem zaradi tega ker nas
na Nizozemskem zelo slabo poznajo in nas mečejo v isti koš z vojnimi
območji nekdanjih jugoslovanskih republik. (-OM)
Vsebino enega od tovornjaiiov s humanitarno pomočjo iz Nizozem-
s/ce so podarili beguncem v ptujskem zbirnem centru. Foto: -OM
\f
Človeški dotik
Nekateri ljudje menijo, da jc
masaža razkošje, in se zanjo odločijo
le v primeru, ko drugače ncgre. Akcr
na nas pritiskajo sodobno življenje,
stresi, takšne in drugačne težave, bi
nam morale postati terapija, kose do-
tikamo drug drugega, sestavni del
življenja.
S pomočjo refleksne masaže sto-
pal lahko olajšamo marsikatero
težavo, bolečine v hrbtu ali ramenih,
po dolgotrajnem sedenju v pisarni,
izčrpanost ali težave s krvnim obto-
kom, tudi invalidom, priklenjenim
na voziček. Refleksologija izvira iz
približno 4()(K) let pr. n. št. Temelj te
vede jc predpostavka, da so na stopa-
lih refleksna območja, ki so povezana
z določenimi organi, žlezami in tele-
snimi strukturami. Rcflcksologz ob-
delovanjem refleksov zmanjšuje na-
petost v celcm telesu. Energija v tele-
su sc nenehoma pretaka skoz kanale,
ti pa se končujejo v refleksnih točkah
na stopalih.
Refleksna masaža traja od 20 do 30
minut, ponoviti pa jo jc treba 7-10
krat. Masiramo vsako stopalo pose-
bej, in sicers posebno tehniko palcev.
Glavna korist rcflcksologije je
predvsem sprostitev. Ljudje smo
čudna bitja in brez topline dotika
smo prazni - brez energije za dajanje
in prejemanje.
Tanja Korp ar
_VIKTORJU ZAJKU SO SE IZPOLNILE SANJE_
Po zaslugi Viktorja Zajka s
Selške ceste v Ptuju, 70-letnega
upokojenega strojevodja in
ključavničarja, bo ptujska tu-
ristična ponudba od letos bo-
gatejša še za eno atrakcijo - vla-
kec Ptujčan, ki bo v turistični
sezc ni vozil turiste in Ptujčane
po Ptuju, do Term in do
bližnjih zanimivih krajev. Do
konca aprila bo izdelan še dru-
gi vagon z bifejem, imel pa bo
18 sedežev; prvi vagon jih ima
22.
Cela kompozicija vlaka je dolga
17 metrov, vlak pa bo vozil s hi-
trostjo od 15 do 25 kiTi na uro.
Otroške sanjeje Viktor Zajko začel
uresničevati 2. aprila 1991. leta pod
domačočešnjo,"vdelaviiicinapre-
pihu", kot jo sam imenuje. Vlak
Ptujčan vleče traktor Gulder iz leta
1940. Motor za lokomotivo je pre-
deloval celo zimo. Da gre za re-
snično izjemno delo, pove poda-
tek, daje vse, kar sestavlja vlak, iz-
delano ročno, razen konstrukcije.
Celo lokomotiva je iiitana. Loko-
motiva je iz serije 0-17, ki je
madžarskega porekla. Takoj po
vojni je vlekla potniške vlake na re-
laciji Maribor - Ptuj.
Krstno vožnjo je vlakec Ptujčan
opravil v pustnem času. V desetih
dneh seje z njim do karnevalskega
šotora pripeljalo okrog dva tisoč
Ptujčanov in gostov od drugod.
Med prvimi potniki so bili pred-
stavniki Sveta Evrope za področje
kulture in predsednik državnega
zbora Republike Slovenije Her-
man Rigelnik. Ptujčani in drugi so
vlakec dobro sprejeli, Viktor Zajko
pravi, da sta s strojevodjem Mila-
nom Zganjarjem, s katerim od
lanskega avgusta delata skupaj,
zelo zadovoljna, če bo le tako tudi v
bodoče. Računata na normalno
progo, če bo le občina podprla pro-
jekt. Glede na to, da TIC sodeluje
pri dokončanju vagona - bifeja, je
Zajkova bojazen odveč. Za vožnjo
ima tudi že vse potrebna dovoljen-
ja-
Za njegov vlak se zelo zanimajo
tudi Slovenske železnice. Ker bo v
kratkem začel na relaciji Koroška -
Murska Sobota voziti tudi muzej-
ski vlak in ker bodo z Italy Expres-
somvPtuj prihajali italijanski gost-
je, se bodo lahko vozili tudi z vlak-
cem Ptujčanom.
Viktor Zajko je na vprašanje, kaj
pričakuje od vlakca povedal, da ne
veliko, zanj je pomembno, da so se
mu uresničile otroške želje. Vlakec
je naredil iz hobija, ne pa zato, da bi
z njim služil. Za Milana Žganjarja
pa pomeni uresničitev projekta
vlakca Ptujčana veliko, saj bo na
njem zaposlen kot strojevodja. Os-
tal je brez zaposlitve, zato še kako
želi, da projekt uspe. Prepričanje,
da bo pomembno prispeval k po-
speševanju razvoja turizma v Ptu-
ju-
Če bo ljudi, kot je Viktor Zajko,
in projektov, kakršen je njegov, še
več, se za bodočnost ptujskega tu-
rizma ni bati. Vse bolj se namreč
tudi v praksi potrjuje odločenost
Ptujčanov, da aktivno sodelujejo v
turističnem razvoju Ptuja.
Vlak Ptujčan naj bi začel redno
voziti konec aprila, za vožnje p;
lahko pokličete na telefonsko šte-
vilko 773-281.
MG
Vlakec Ptujčan je testno vožnjo v pustnem času odlično opravil.
Tako /e nastajala lokomotiva.
Foto.V. Z.
tednik -3. marec 1994
od tod in tam- 11
Spremembe v športu da, vendar brez
hitrih in revolucionarnih :easukov
Branko Resnik vodi kot predsed-
nik Športne zveze Ptuj to ptujsko or-
ganizacgo, ki vključuje 60 športnih
klubov in društev, že tretje leto. Čas, v
katerem so minili poletne in zimske
olimpijske igre, vrsta svetovnih in ev-
ropskih prvenstev, na katerih so bolj
ali ma^j uspešno sodelovali tudi ptuj-
ski športniki, čas, v katerem smo v sa-
mostojni Sloveniji dosegli vrsto
državnih naslovov. In vendar smo se s
predsednikom pogovaijali predvsem
o organizacgskih vprašanjih obsto-
ječe športne organizacije, o napove-
dani lokalni samoupravi, ki bo gotovo
vplivala tudi na razmere za delo v
športu.
Kako ocenjujete "svoje" obdobje,
torej zadiha tri leta delovanja Šport-
ne zveze?
Branko Resnik: "Predsednikovan-
|e sem prevzel takrat, ko je prišlo na
Športni zvezi do bistvenih sprememb.
Samoupravne interesne skupnosti in
ves tisti sistem je bil ukinjen, pristoj-
nosti so prešle na skupščino občine
oziroma na izvršni svet in s tem dejst-
vom smo mi začeli. Kmalu po tem, ko
smo prevzeli upravljanje ŠZ, je prišlo
do tega, da so o proračunskih sredst-
vih, namenjenih športu, pričeli
odločati na izvršnem svetu oziroma v
občinski upravi. O večinskem delu
sredtev. Odločanje sicer ni šlo mimo
ŠZ, saj smo z odredbami, predlogi
prav tako vplivali na razdelitev oziro-
ma rezdeljevali sredstva, vendar je
dejstvo, da ta denar ni bil več na
računu ŠZ kot prej. Toje psihološko
in dejansko drugačna situacija, saj gre
za denar, s katerim ni mogoče gospo-
dariti."
ŠPORT NEODVISEN OD
OBČINSKE UPRAVE
"Takrat smo pričeli razmišljati o
no\'\ organiziranosti: ali naj bi bil za-
\ oc/ali agencija ali direkcija za šport
ali celo javno podjetje - od tega, da bi
bil šport ptwsem znotraj občinske
uprave, do tega, da bi bil povsem zu naj
nje, na primer javno podjetje. Šli smo
v srednjo varianto, mislimo, daje pra-
va, pa tudi razvoj v Sloveniji kaže na to,
daje prava.
V Ljubljani so bili nekaj časa šoki-
rani, mislili so, dagre za ukinitevzveze
društev. Seveda ni tako. Je pa to po-
dročje, ki bo povsod izvzeto iz občin-
ske uprave, nanj mora vplivati široka
javnost in ta vpliv je pri zavodu prek
sveta zavoda zagotovljen. Reorgani-
zacija se na Ptuju približuje koncu."
NADZIDAVA MLADIKE TIK
PRED PRI ČETKOM
"Oborganizacijskihsmo reševali še
druga vprašanja: najprej smo uredili
prostore - tudi okolje na stadionu, od
koder smo odpeljali nekaj tovornja-
kov raznih odpadkov, prostore smo
belili, izvedli manjše adaptacije, opre-
mili. V zvezi z gospodaijenjem smo se
odločili, daje potrebno nekatere ob-
jekte tudi oddati. Tako je kegljišče
zdaj oddano gostincu, ki plačuje na-
jemnino in so to dodatni dohodki. Tu
so investicije, ki smojih podedovali, in
ena, ki smojo na novopričeli. Toje se-
veda nadzidava Mladike. Izvajalec je
bil že uveden v dela in nadzidava je tik
pred fizično realizacijo. Ali je to res
velik zalogaj, je vprašanje, dejstvo je,
daje to po letu 1974 prvi športni ob-
jekt, v katerega se bo investiralo in ki
je namenjen splošnemu športu v Ptu-
ju. Do nadzidave je moralo priti, ker
lahko športna društva uporabljajo
dvorano Center bistveno krajši čas
kot prej."
ČLANICE ŠZ SO PREMALO PO-
VEZANE MED SEBOJ
Del ptujskih športov bo pridobil z
dvorano, spomladi se bo pričela tudi
obnova atletske steze, tako da bo os-
rednji ptujski športni objekt - stadion
vsaj nekoliko bolj usposob^en za tre-
ninge in prireditve. ŠZ ima približno
60 članic. Ali se vam zdi, da so profe-
sionalno zaposleni na ŠZ in njeno
predsedstvo dovolj povezani s posa-
meznimi članicami?
Branko Resnik: "Ne, mislim, da ne.
Komunikacija je omejena na tiste, ki
imajo večji interes, in na one, ki so v
večjih zneskih financirani. Tisti priha-
jajo na ŠZ, imajo predloge, zahtevajo,
sodelujejovorganih...Velikdel članic
pa niti na skupščino ne pride. To je
povsem razumljivo. Gre za športna
društva, ki sevsvojihokoljihukvarjajo
z vprašanji in nimajo interesa in ne
energije, da bi se ukvarjali s ŠZ, posle-
dica tega paje, da slabše poznamo nji-
hovo delo in da morda celo kdaj komu
naredimo krivico."
Klubi in društva si sedaj prizade-
vajo, da so člani športne zveze vsaj iz
dveh razlogov: sredstev, ki jih kot
člani dobijo, in rangiranja rezultatov,
uspešnosti, proglasitve najboljših
športnikov. Ali bodo članice po usta-
novitvi zavoda sploh še imele potrebo
družiti se v obstoječo ŠZ, če ta ne bo
razdeljevala denaija?
Branko Resnik: "Tu je več
vprašanj. Eno je dejavnost zavoda -
ukvaijal se bo z objekti in denarjem,
namenjenim za to. O sredstvih, na-
menjenih za dejavnost, pa se bo
odločalo vokviruŠZalinapredlogŠZ
tako kot sedaj. Je pa drugo vprašanje.
to je lokalna samouprava in spre-
membe, ki jih bo prinesla. Nekatere
današnje članice bodo imele sedež kje
drugje kot v občini Ptuj. Takobi lahko
namesto občinske imeli regionalno
ŠZali več športnih zvez - panožnih ali
krajevnih."
Ali bo letna skupščina v kakršnem-
koli smislu prelomna glede samega
športa? Ali boprineslavrazvoj športa
kakšne spremembe?
Branko Resnik: "Ne, kakšnih hitrih
sprememb ne more biti. Toje utečen
sistem, razdelitev sredstev je dokaj
dobro zastavljena. Seveda so vedno
potrebne spremembe, vendar še ni-
smo povsem prepričani, v katero smer
naj bi šle. Ali naj bi dobili manjše števi-
lo panog, ki naj bi jih kot vrhunske iz
proračuna še bolj financirali; v tem
primeru bi bilo manj denarja za
najširšo bazo - šolski šport in
množičnost. Druga smer pa je, da bi
vrhunski šport pač pustili sponzorjem
in bi večino občinskega denarja name-
nili množičnemu in šolskemu športu.
Osebno nisem za revolucionarne
spremembe ali hitre zasuke, te spre-
membe se morajo dogoditi počasi."
Milena Zupanič
Branko Resnik
PREJELI SMO
Sklicani SO zbori volilcev
Ptujska skupščina je na pred-
log svetov KS sprejela sklep raz-
pisov zborov volilcev v občini
Ptuj. Na zborih po KS in v posa-
meznih naseljih bodo volilci
sprejeli predloge za oblikovanje
območij novih občin.
V	Ptuju smo zamudili čas za
najširšo javno razpravo in sedaj je
bilo nujno, da se razpišejo zbori
volilcev, ki morajo biti končani
do 13. marca 1994.
V	naši občini se je v zadnjih
mesec ih vel iko govorilo o predvi-
deni reformi in v teh razpravah so
predstavniki SLS, SKD in SDSS
predlagali, da se prične kar najhi-
treje javna razprava za oblikovan-
je predlogov novih občin. Pobu-
de za pričetek javne razprave or-
gani skupščine in vodstva KS
niso podpirali in zato so bili pred-
hodni pogovori opravljeni samo
v posameznih naseljih in posa-
meznih KS. V mestu Ptuju in pri-
mestnih naseljih javne razprave
ni bilo in bodo vse odločitve mo-
rale biti sprejete hitro na sklica-
nih zborih volilcev.
Takosmo zamudili čas, dabise
lahko v miru pogovarjali o
smotrnosti povezovanja primest-
nih naselij v mestno občino Ptuj.
Prebivalci mesta in primestnih
naselij bi morali resno pretehtati
razloge za oblikovanje svoje
občineali za povezovanje. Samo v
javni razpravi bi lahko umirjeno
ugotavljali prednosti in even tual-
ne slabosti za takšno ali drugačno
možno rešitev.
Zamujenega časa ni mogoče
nadoknaditi. Pričakujem pa, da
se bodo volilci množično odzvali
na zbore volilcev in da bodo kljub,
temu sprejeli takšne odločitve, ki
bodo v največji možni meri ustre-
zale potrebam in željam prebival-
cev v posameznih naseljih.
Obžalovanja vredno je tudi, da
občinski organi niso pripravili
bilance občinskega premoženja
in možnih oblik delitev le-tegapo
oblikovanju novih občin.
Mesto Ptuj bo moralo pričeti
tudi bitko za pridobitev statusa
nove občine. Da je stvar tudi na
tem področj u resna, potr j uje stro-
kovni material, ki smo ga prejeli
od službe za reformo lokalne sa-
mouprave pri vladi Republike
Slovenije. Služba ne bo predlaga-
la državnemu zboru, da bi Ptuj
pridobil status mestneobčine. To
pomeni, da bo potrebno še veliko
različnih pobud, če bomo hoteli
doseči ta posebni status. Pri teh
pobudah bodo morale sodelovati
tudi stranke in vsaj v tem primeru
upam, da ne bo nj ihova aktivnost
zavrnjena kot neprimerna.
Ivanjurkovič
INVALIDSKO PODJETJE CHIPTRONIC IZ PTUJA
Invalidi za invalide
"Invalidi ne bomo pristajali na to,
da bi zdrave odpuščali, da bi invali-
di ostali. To nima zveze s pravno
državo. Invalidske delavnice oziro-
ma podjetja so priložnost, ki je in-
validi ne smejo zapraviti," je bil ka-
tegoričen Miran Krajnc, predsed-
nik društva invalidov iz Ormoža, ki
seje kot eden redkih predstavnikov
ormoške občine udeležil sobotne
okrogle mize v Forminu, ki jo je o
zaposlovanju invalidov in drugi
problematiki invalidov organizira-
lo zasebno invalidsko podjetje
Chiptronic iz Ptuja, kije registrira-
no za inženiring, proizvodnjo, ser-
vis in trgovino.
Za invalida Jožeta Kovačea in
Damjana Peklarja je bila sobota ve-
lik dan. Javnosti sta predstavila svo-
je podjetje in dosežke, kijih ni malo.
Dokazala sta, kaj se da narediti, če
človek vzame stvari v svoje roke in
se ne da, pa četudi kot invalid osta-
ne na cesti. Moto njunega dela je/>2-
validi za invalide, saj kot invalida
najbolje poznata problematiko, s
katerose vsakdan srečujejo invalid-
ni ljudje. Skušalajim bosta pomaga-
ti na najboljši način. V kratkem bo
naprodaj čisto njun izdelek -
voziček na električni pogon.
Takšnih izdelkov bo v bodoče še
več.
VAškerčevi ulici Iv Ptuju stavso-
boto odprla prenovljene poslovne
prostore in v okviru razširjene dej-
avnosti trgovino z ortopedskimi
pripomočki Reha, za zdaj edino te
vrste v Ptuju, v kateri bo zaposlena
medici nska sestra. Sobotne okrogle
mize seje kot predstavnica ptujske-
ga izvršnega sveta udeležila Silva
Čerček. z Območne enote za
zdravstveno zavarovanje Maribor
je sodelovala direktorica Rosvita
Svenšek, njene ptujske izpostave
Tilčka Šuman, Urada za zaposlo-
vanje v Ptuju Milan Ostrman, ptuj-
skih Term dr. Marija Jonko - Boj-
nec, bolnišnice dr. Lojze Arko, so-
delovali so tudi predstavniki Zavo-
da dr. Marijana Borštnarja, nekate-
rih invalidskih organizacij, med nji-
mi Franci Žiberna iz društva para-
plegikov mariborske regije, z mi-
nistrstva za delo, socialo in družino
pa Bojan Železnik
VELIKO ZANIMANJE ZA US-
TANAVLJANJE INVALIDSKIH
PODJETIJ
Predstavnik ministrstva za delo,
socialno in družino je povedal, da v
Sloveniji v tem trenutku dela 26 in-
validskih podjetij, ki imajo več kot
4500 zaposlenih, od tega jih je več
kot polovica invalidov. Zanimanje
za ustanovitev takih podjetij je veli-
ko, saj v njih vidijo možnost za za-
poslovanje tistih svojih delavcev, ki
so iz kakršnikoli razlogov postali in-
validi. Veliko je tudi invalidov, ki še
niso bili nikoli zaposleni, zato si še
kako prizadevajo, da bi se njihove
možnosti za zaposlovanje povečale.
Milan Ostrman z Urada za za-
poslovanje v Ptuju je povedal, da so
možnosti zaposlovanje invalidov v
tem trenutku približno takšne kot
drugih. Država se tega zaveda, zato
že obstoječim ukrepom, ki bi iz-
boljšali njihovo zaposlovanje, do-
daja nove. Gre za ukrepe, ki spod-
bujajo večje zaposlovanje invali-
dov, in takšne, ki preprečujejo, da bi
invalidi ostali brez dela. Med 25
tisoč nezaposlenimi v Podravju jih
je 800 s statusom invalida (delovni,
vojaški...), v Ptuju jih je 140, teže za-
posljivih skupaj z invalidi pa okrog
tisoč.
Kot so povedali na okrogli mizi v
Forminu, veliko pričakujejo od no-
voustanovljenega urada za invali-
de, ki ne more biti politični, temveč
tudi operativni organ in se bo zavze-
mal za celovito reševanje invalidne
problematike. Skrbel naj bi tudi za
informativnodejavnost, saj je to po-
dročje izredno pomanjkljivo. Fran-
ci Žibema iz društva parpalegikov
mariborske regije je posebej pohva-
lil Ptujčane za njihova prizadevanja
pri odpravljanju arhitektonskih
ovir. Ovire v okolju so namreč prve,
s katerimi se invalid v zunanjem
okolju srečuje. Rosvita Svenšek iz
Območne enote Zavoda za zdravst-
veno zavarovanje Maribor je pove-
dala, da načrtujejo, da bodo s pod-
jetji, kot je Chiptronic, sklenili po-
godbo o sodelovanju v tem smislu,
da bi prevzela vodenje evidence or-
topedskih pripomočkov, izposojo
in njihovo servisiranje, saj zavod za
to nima usposobljenih ljudi. Ker pa
doslej lastništvo nad ortopedskimi
pripomočki ni bilo urejeno, takšno
sodelovanje tudi ni bilo mogoče.
Silva Čerčekje invalidskemu pod-
jetju Chiptronic zaželela uspešno
delo v imenu ptujskega izvršnega
sveta, ki se zelo trudi, da bi invali-
dom pomagal na konkreten način.
Tako sofinancirajo samozaposlitev
in zaposlitev invalidov, v prejšnjem
letu so dali več soglasij za ustanovi-
tev invalidskih podjetij, vokviru no-
voustanovljenega centra za podjet-
niško svetovanje pa lahko invalidi
dobijo različne brezplačne nasvete
in jim ni potrebno hoditi drugam ter
jih celo plačevati. Za družbo je naj-
cenejši ustrezno zaposleni invalid,
je sklenila občinska ministrica za
zdravstvo in socialno varstvo.
Sobotno okroglo mizo so končali
združabnim srečanjem, na katerem
so igrali Jožetovi in Damjanovi veli-
ki prijatelji - člani ansambla Štajer-
skih sedem.
MG
Jože Kovačec in Damjan Peklar s sodelavcem Viktorjem Zamudo.
Foto: Kosi
12 - od tod in tam
3. marec 1994- tednik
SO KRIVI ZLI DUHOVI?
Antično pepelnico na Prešer-
novi 4 uporabljajo stanovalci
kot kontejner.
Vsem ljudem nam je domače
iskanje krivcev; nečednosti, ki se
dogsgajo okrog nas, radi naprti-
mo drugim. Naša lepa lastnost je
tudi to, da imamo narejene ima-
ginarne krivce - take brez imena
in priimka.
Nekdo okrog nas počne nekaj
grdega; nikakor to nismo mi
sami, pa tudi tisti, ki počne vse te
svii\jarye, je brez telesa, "zli
duh", ki seje iz neznanih razlo-
gov zarotil proti nam in naši kul-
turni dediščini, zato jo brezob-
zirno uničuje. Ker je brez telesa,
ga ne vidimo in ne moremo ukre-
pati: ga prijaviti, opomniti,
podučiti, kaznovati, zapreti, izo-
braziti, mu s svojim zgledom po-
kazati, kako je prav..., ker nam je
torej neznan (domnevamo, da
verjetno ne gre samo za enega,
ampak je na delu cela falanga
zlih duhov). Delamo se, kot daje
vse v najlepšem redu, pa še zda-
leč ni tako.
Sončnega dne, še ne dolgo
tega, sva šla kustosa pedagoga
Pokrajinskega muzeja Ptuj na te-
ren posnet nekaj fotografij (za
dokumentacijo in diapozitive)
naše t. i. "kulturne dediščine". Kaj
pomeni pojem kulturna
dediščina, je za večino itak špan-
ska vas. Stanje, na katerega sva
naletela, je bilo porazno, naj-
lepše ga dokumentirajo fotogra-
fije. To, kar prikazujejo, sodi tudi
v kulturno dediščino, iz katere
naj bi rasli, se gradili in dvigali v
višave kulturnosti in kultivira-
nosti, postali boljši, z bolj rafini-
ranini posluhom za vse, kar so
ustvarili ljudje preteklosti, ki so
tukaj definitivno bili, čeprav se
mi (in ne zli duhovi) z vsemi sila-
mi trudimo zbrisati za njimi vsa-
ko sled, trdno prepričani, da naše
za nami ne bo brisal nihče.
Kakšna zmota. Če sami s svojim
zgledom, znanjem in odnosom
ne bomo vzgojili svojih nasledni-
kov, bodo ti, ko bo prišel čas, te-
meljito počistil za nami in še z
vsm tistim, s čimer mi nismo mo-
gli.
Škarje in platno stav naših ro-
kah, odrežimo torej in začnimo
Kje? Pri sebi vendar! "Če so stan
želeli razširiti vzvišeno čednost po
vsem kraljestvu, so najprej spravili
v red svoje drža ve. Če so želeli spra-
viti v red svoje države, so morali
najprej urediti svoje družine, če so
želeli urediti svoje družine, so naj-
prej kultivirali svoje osebe. Če so
želeli kultivirati svoje osebe, so se
najprej poboljšali v srcu. Če so se
želeli poboljšati v srcu, so najprej
poskusili biti pohlevni v mislih. Če
so želeli biti pohlevni v mislih, so
najprej kar najbolj razširili svoje
znanje." (SunJat-sen)
Martin Šteiner
Foto: Majda Grah - Fridl
Rimsko cesto pri porodnišnici je nekdo zaradi mraza 'pokril'z
deskami.
Izgubljeni deli stebrov nekje pri bolnišnici.
LITERARNI VEČER VGLEDALISKI KLETI

NAJPOGOSTEJE PREVAJANI SLOVENSKI PESNIK IN LETOŠNJI
KANDIDAT ZA PREŠERNOVO NAGRADO GOSTUJE NOCOJ OB 19.
URI V KLETI GLEDALIŠČA
Tomaž Šalamun: klasik slovenske
poezije. Rojen 4. julija 1941 v Zagrebu.
Diplomiral umetnostno zgodovino.
1966 izide Poker - prelomna pesniška
zbirka slovenskega modernizma.
OHO!
Potovanja!
1969 je Tomaž
Šalamun kustos pri-
pravnik v Moderni
galeriji. 1971: asis-
tent za umetnostno
zgodovino na Aka-
demiji za likovno
umetnost. Podi-
plomski študij v Pizi.
Potovanja!
Amerika. Ameri-
ka. lovva Internatio-
nal Writing Pro-
gram. Vaddo... Ma-
hi ka.
Amerika.
"Utrudil sem se
podobe svojega plemena in se izselil"
Svobodni umetnik.
PETINDVAJSET PESNIŠKIH
ZBIRK
Poker (1966). Namen pelerine
(1968). Romanje za Maruško (1971).
Bela Itaka (1972). Amerika (1972). Tur-
bine (1 975). Arena (1973). Imre (1975).
Sokol (1974). Zgodovina svetlobe je
oranžna (1979). Praznik (1976). Druidi
(1975). Zvezde (1977). Metoda angela
(1978). Po sledeh divjadi (1979). Analo-
gija svetlobe (1982). Maske (1980). Ba-
lada za Metko Krašovec (1981). Sonet o
mleku (1984). Glas (1983). Soy realidad
(1985). Ljubljanska pomlad (1986).
Mera časa (1987). Živa rana, živi sok
(1980). Otrok in jelen (1990).
PROZA
Hiša Markova (1992).
Literarni večer organizirata
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in Zveza
kulturnih organizacij Ptuj.
Liljana Klemenčič
PosluSajte me, svet
ni v nevarnosti.
Tako kot se sklenejo prsti rok.
zgoraj za nas skrbijo.
Vsaka barva je razporejena
popolno in skladno.
zakaj ljubezen je neskončna
Ni roba, ni zunaj sveta
Ni temnih votlin, ni hladnega
Vse je samo za rabo
in za naše zrcalo.
l.jubi nas, troši nas,
hram nas
Življenje je šum
licia breza pase svojo raso
Vse ic strašno
Vokalna skupina MaranAtha navdušila
Dobrodelni koncert vokalne
skupine Maran Atha v korist
otroškega oddelka ptujske bol-
nišnice je navdušil. Občinstvo je
toplo pozdravilo izvajalce gospe-
la in črnske duhovne glasbe.
Dosežen pa je bil tudi namen
koncerta - za dokončno ureditev
otroškega oddelka ptujske bol-
nišnice so zbrali 93 tisoč tolarjev,
tisoč šilingov in deset nemških
mark. Predstavnica humanitar-
neorganizacije Adre jezbrani de-
nar izročila predstojniku otroškega oddelka dr. Dušanu Kolariču. V imenu
bolnišnice in malih bolnikov se jim je zahvalil za nesebično humnitarno de-
janje. Zahvala gre tudi minoritskemu samostanu, ki jeomogočil brezplačno
uporabo refektorija.
MG
S koncerta v minoritskem
samostanu.	Foto: Kosi
O domobranski prisegi
Jakob Emeršič je v ses-
tavku o Edvardu Kocbeku
(Tednik št. 7,17. februarja
1994, stran 7) med drugim
zapisal: "/..J Tako so le
počasi curljale k njemu
(Edvardu Kocbeku, op.
avt.) informacije o veli-
kem pokolu, ki so ga za-
grešili partizani v dneh
prve svobode, zlasti v
Kočevskem Rogu, in po-
samezniki, ki so se rešili,
so mu bolj ali manj direkt-
no namigovali, da je tudi
sam odgovoren za vse te
morij e./...r. Morda bo ta
dejanja osvetlil sestavek,
ki je bil objavljen v Svo-
bodni misli - TV 15 št. 2 z
dne 11.2.1994. Prosim za
objavo omenjenega ses-
tavka.
IvoRau
Domobranci so med
svojo prisego držali fige v
žepu, je dejal gospod
Oman. Tobi bilo za domo-
brance kaj čudno, saj bi
tako po krivem prisegli
pred svojim škofom! V
pričujočem sestavku smo
nanizali nekaj izjav, ki
kažejo, kako so to dejanje
razumeli znani ljudje, tudi
katoliški voditelji, tedan-
jega časa.
Esovski general Rosener
je ob prisegi dejal, med dru-
gim, tudi tole: "Danes ste
prisegli, da se boste skupaj z
nemško vojsko, z vojaškimi
SS oddelki in policijo borili za
svobodno, čisto Evropo... Vaš
škof vas je to jutro pripravil.
Čistega srca stojite tu, da bi
položili zaobljubo vojaka...
Kdor misli, da svojeprisege
ne bo mogel dajati, mu da-
jem priložnost, da odide, ne
da bi mu kdo to zameril...
Dal sem vam ime 'Slovensko
domobranstvo'. S pomočjo
Velikonemškega rajha smo
vas izvezbali, oblekli in obo-
rožili."
(Slovenski dom dne 22.
aprila 1944)
Domobranski propagan-
dist, zet Leona Rupnika dr.
Stanko Kociper je to zadnje
uporab il kot argumen t v p i-
smu, ki ga jepisal 8. oktobra
1944 Churchillu, takole:
"G. Churchill, ali sedaj vidite,
da nismo krivi, če vas nismo
poslušali in smo se zvezali z
vašim sovražnikom, ki nam je
pomagal."
(Slovenec, 10. oktobra
1944)
Dr. Izidor Cankar, škofov
prijatelj in do tedaj še mi-
nister v londonski kraljev-
ski vladi, je 19. avgusta 1944
pisal škofu Rožmanu in,
med drugim, opozoril:
"Slovensko domobranstvo je
narodna in cerkvena škoda.
Partizanstvo ni komunizem,
čeprav so v njem tudi komu-
nisti. Kako more slovenski
človek prostovoljno priseči
zvestobo Hitlerju, ki je vse
zastavil, da iztrebi nas in uniči
krščansko kulturo! Ko zago-
vorniki domobranstvav Italiji
pripovedujejo, da so v srcu z
zavezniki, se jim ti posmehu-
jejo in jihpomilujejo. Kaj naj
si pač mislijo o ljudeh, ki na
eno stran prisegajo in se na
drugi hvalijo, da so prav-
zaprav priseglipo krivem.'"
Dr. Izidor Canikar je bil
tudi član vodstva SLS. Bil
je med prvimi, ki je spoznal
bistvo domobransrva in na
drugi strani partizanstva.
Škofu Rožmanu je med
drugim svareče zapisal tudi
tole: "Edinismiseltevojneza
Slovence je v tem, da se z njo
odpira možnost, da se sloven-
ska zemlja osvobodi in združi
in da se tako ustvarijo stalni
predpogoji za zdravo narodno
življenje po tisočletnem
umiranju. Domobranci ta
cilj ovirajo, ko so stopili v Hit-
lerjevo službo in proti zavez-
nikom. Na Primorskem bodo
partizani stali skupaj z zavez-
niki, a kje bodo domobranci?
Nekateri se bodo razbežali, ko
Nemci odidejo, drugi pa bodo
pobiti, če se bodo borili.
Čemu? In kdo bo odgovar-
jal za to nesrečo? Upam, da
je še čas, da se kaj stori, da se
najusodnejša politična napa-
ka na Slovenskem popravi, in
te prosim, da storiš, kar moreš.
Mnogo, zelo mnogo je odvisno
od tega, ali boš ti jasno videl
stvari, jasneje od tistih nes-
■ rečnih nevednih ali krivih lju-
di, ki naše mlade ljudi organi-
zirajo v boju proti koristim
lastnega naroda. Jaz sem go-
voril pred dnevi v Rimu z dr.
Mihom Krekom, Ahčinom,
Avsenekom in Kraljem in sem
se čudil njihovi slepoti in
usodni zagrizenosti. Taki
so menda tudi v Ljubljani.
Snoj in dr. Alojzij Kuhar v
Londonu vidita stvari bolje in
sta istih misli z mano, čeprav
smo vsi brali protipartizansko
pismo iz Slovenije. S svoje
strani bomo napravili še
zadnji poskus, da sramota s
slovenskega imena pade...
Bilo bi mnogo lažje in bolje, če
bi se vse to izvršilo s tvojo
pomočjo... Odkar so mi dr.
Krek, Ahčin, Avsenik in
Kralj v Rimu izjavili, da ne
morejo pretrgati svoje zveze s
Hitlerjem, sem izstopil iz vla-
de, ker se ne strinjam z njeno
politiko."
(Pismo in še drugi zapisi
so navedeni v Cankarjevem
Londonskem dnevniku
1944 - 1945, Ljubljana,
1985,podčrtalSkalič)
Dr. Alojzij Kuhar, du-
hovnik, eden izmed vodi-
teljev SLS, ki je preko Ra-
dia London do takrat razvi-
jal propagando proti ko-
munistom in partizanom,
je ob dr. I. Cankarju in Sno-
ju tudi spoznal zgrešen ost
domobransrva in je v Lon-
donu 11. septembra 1944
spregovoril slovenskim do-
mobrancem ter dejal med
drugim tudi tole: "Danes bi
se rad obrnil posebej na vas,
slovenski fantje, ki se naha-
jate v vrstah takozvanih do-
mobrancev. Prepričan
sem, da ste že s svo j im razu-
mom dovolj spoznali in v
svojih srcih začutili, da
mesto, na katerem se naha-
jate, ni vaše mesto, in da
opravljate delo, ki se ga iz
dna svoje krščanske duše
sramujete. Rekli so vam,
da se borite za vero. Kdor
vam je to govoril, ni govoril
resnice. Desetine miljonov
katoličanov preklinja Hit-
lerja. Morda so vam rekli,
da se boriti za domovino.
Poglejte, kaj je Hitler na-
pravil na Štajerskem, Go-
renjskem in Koroškem. In
taki zločinci naj rešujejo
domovino! Bili ste sramot-
no prevarani, ko so vas
postavili ob nemško cunjo
s kljukastim križem in sti-
snili iz vaših ust prisego
zvestobe svojemu krvni-
ku, vam stisnili v roke
puško, da bi ubijali svoje
lastne brate. Zato pa, fantje
in možje, morate stran od
tam, kjer stojite. Proč mo-
rate od tam za vsako ceno -
proč od sovražnika."
(Slovenski domobranec,
11. septembra 1944, Arhiv
Republike Slovenije, ar-
hivska enota 346, Božo
Repe: Mimo odprtih vrat,
Ljubljana 1988, str. 148).
Franc Snoj je bil minister
v londonski vladi in tudi
član vodstva SLS v Londo-
nu. 17. septembra 1944 je
pripotoval preko Barija v
Kočevski Rog, kjer je bilo
vodstvo NOG Slovenije.
Tu je konec septembra
1944 napisal proglas slo-
venskim domobrancem,
objavljen na posebnem le-
taku in tudi v Slovenskem
poročevalcu. V proglasu
Snoj piše: "Dne 21. avgusta
1944, ko sem bil še o Londonu,
sem se odločil, da sepridužim
osvobodilnemu gibanju, ki ga
vodi narod v domovini, ker
sem se prepričal, da samo tako
lahko prav in resnično poma-
gam in sodelujem pri končni
in popolni osvoboditvi domo-
vine. Spoznal sem, da je v OF
dejansko združen ves sloven-
ski narod v boju proti okupa-
torju, da je OF tista sila, kije
znala organizirati vse pozitiv-
ne narodne moči in jih združiti
v odporu, ki mu na svetu ni
enakega... Odkritoprizam,da
je na mene, poleg vseh ostalih
dejstev, prav prisega, da se
bodo domobranci borili skup-
DOMOBRANSKA
PRISEGA
"Prisegam pri Vsemo-
gočnem Bogu, da bom
zvest, hraber in svojim
nadrejenim pokoren,
da bom v skupnem boju
z nemško oboroženo
silo, stoječo pod po-
veljstvom vodje velike
Nemčije, SS četami in
policijo, proti bandi-
tom in komunizmu ka-
kor tudi njegovim za-
veznikom svoje dol-
žnosti vestno izpolnje-
val za svojo slovensko
domovino kot del svo-
bodne Evrope. Za ta boj
sem pripravljen žrtvo-
vati tudi svoje življenje.
Tako mi Bog pomagaj."
no z okupatorskimi nemškimi
silami, proti svojim lastnim
ljudem, proti NOV, bistveno
vplivala na mojo odločitev.
Ne kot Slovenec in tudi ne kot
katoličan nisem mogel in smel
več pasivno stati ob strani, ko
se del slovenskihljudi s prisego
zaveže, da se bodo borili z
ramo ob rami z okupatorjem,
kije imel in ima smrt našega
naroda v svojem načrtu in pro-
gramu. Priznajte napake in
vsaj v tem poslednjem trenut-
ku zapustite okupatorja, ne
ovirajte NOV in prijavite se
najbližji edinici NO V."
(Slovenski poročevalec,
3. oktobra 1944 in Izidor
Cankar: Londonski dnev-
nik)
Kako so prisego videli
domobranci? 26. aprila
1944	je Slovenski borec,
časopis slovenskega domo-
branstva, zapisal: "20. apri-
la smo domobranci postali
pravi borci, ko smo pred naj-
višjimi predstavniki oblasti
svečano obljubili Bogu, da
bomo nadaljevali začeto bor-
bo. Ta naša prisega ni bila
samo nekaj zunanjega, neka
svečanost, katero ljudje v par
dneh pozabijo. Ne, bila je zu-
nanji izraz naše notranjosti.'"
Še drugič so domobranci
prisegli dne 31. januarja
1945	ob dvanajstletnici
prevzema Hitlerjeve oblas-
ti. Ob tej priložnosti je škof
Rožjnan izjavil, da je prise-
ganju prisostvoval zato, da
ga slovenski narod vidi in
da pokaže, kako soglaša z
nemško politiko.
(Ivan Jan: Odstrte zavese,
str. 58)
Kljub rotenju, pre-
pričevanju in pozivanjupo-
sameznih vplivnih oseb-
nosti se ni nič spremenilo,
razdor se je le poglabljal.
Italijanski general Rugge-
ro, poveljnik divizije alp-
skih lovcev, ki je preganjal
partizane po vsem Balka-
nu, je v pogovoru s
škofom Rožma-
nom že jeseni leta
1942, ko ga je ta
vprašal, ali bo sedaj,
ko ima za pomoč
MVAC, vendarle
vzpostavil popolno
varnost v pokrajini,
temu daljnosežno
odgovoril, da MVAC Itali-
janom res zelo pomaga,
"med vami Slovenci pa ust-
varja takšno sovraštvo, da ga
petdeset let ne boste mogli od-
praviti."
(Pismo škofa Rožmana z
dne 7. marca 1944 Mirko
Javorniku, uredniku Slo-
venskega doma, po: Od-
strte zavese Ivan Jana, str.
88, fotokopija pisma).
General je imel prav ...
Zločinov ni bilo ne konca
ne kraja.
Povojni poboji so bili
posledica predvsem stra-
hotnih zločinov belogar-
dističnih in domobranskih
zločincev, zlasti nad neo-
boroženimi privrženci OF,
nad ujetimi in ranjenimi
partizani. Zakaj jih je bilo
treba mučiti in pobijati?
Zakaj mučiti, pobijati in še
prej posiljevati dekleta in
žene? Zakaj požigati njiho-
ve domove? Zakaj so to
počenjali z ljudmi, ki so ve-
rovali v istega Boga? In
končno, zakaj se takemu
načinu bojevanja ni uprlo
vodstvo katoliške cerkve
oziroma zakaj je celo pod-
pihovalo tak način boje-
vanja? Če tega ne bi delali,
verjemite, ne bi bilo povoj-
nih pobojev.
Miloš Skalič
tednik -3. marec 1994
od tod in tam - 13
Zgodba Majcnove družine
Mrzel, vendar sončen januarski zimski dan. Avto tiho drsi po cesti
proti Sejanski dolini. Na obeh straneh so hiše in gospodarska pos-
lopja, ki nehote vzbujajo radovednost. Po njihovi zunai\josti sodeč so
v preteklosti, še ne tako davni, preživ^ale boljše čase. Kot sem izvedela
žeprej,jeto bila pred drugo vojno vas trdnih kmetg, ki sejev marsičem
razlikovala od drugih v tomaževski fari. Danes te hiše mnogokje
samevajo. Nimajo pravih naslednikov, ki bi trdno zagrabili delo na
kmetiji. Moj sprem^evaiec Jože Podplatnik, ki prav tako izvira iz Se-
jancev, pripoveduje zgodbo o vsaki hiši, mimo katere se peljeva. Na-
menjena sva k Majcnovim v Sejancih 2, ki so po drugi vojni preživljali
posebno usodo. Nacionalizacija jim je začrtala nerožnato pot vse do
(ianaši\jihdni.
Prostrano dvorišče še vedno kaže
vso mogočnost nekdanjega kmečkega
dvora, kjer je živel trden in ponosen
kmečki rod. Od spremljevalca izvem,
daje tobila predvojno in še tudi tik po
njej napredna kmečka družina, možje
iz te hiše pa tisto, kar si danes pred-
stavljamo pod pojmom trdnega kme-
ta. Pričaka naju pravcata majhna de-
legacija: gospodinja Milica Majcen,
njen sin Ivan, brat Franček Nemec ter
nekdanji delavec pri Majcnovih Šte-
fan Mileč, ki je pri njih preživel naj-
lepša leta, od zgodnjih šolskih do fan-
tovskih. Posebej ganljivo je, kov pri-
povedi o sedaj že več kot štirideset let
pokojnih gospodarju Janezu in njego-
vi ženi Tereziji, ki so jima takoj povoj-
ni odvzeli premoženje, karje bil tudi
razlog za druge družinske tragedije, z
vso spoštljivostjo govori kot o ateku in
rnamiki.Kasnejesenamjepridružilše
sosed Maks Jesi h.
ORUMENELI LISTI SODB "V
IMENU LJUDSTVA"
Vkmečki veži zvelikomizoin klop-
jo, ki na kmetiji služi kot dnevni pros-
tor, smo obračali orumenele liste sodb
vimenu ljudstva. Velikojih,nekaterih
od starosti, še bolj pa zaradi slabega
papirja, ki so ga uporabljali po vojni,
skoraj ni mogoče natanko prebrati.
Kakšna ironija: malenkosti, ki sojih
'zagrešili', so povzročile odvzem pre-
moženja. Tega pa je pri Majcnovih
bilo v izobilju, saj je njihovo posestvoz
gozdovi, vinogradi, njivami, travniki
in pašniki obsegalo skoraj 52 hektar-
jev. Po zakonu o agrarni reformi so
prišli med prvimi pod udar. Tako so
jim z odločbo Okrajnega ljudskega
odbora Ljutomer (ta del sedanje
ormoške občine je takrat sodil po
okraj Ljutomer), kijebilaizdanajulija
1946. leta, odvzeli več kot 18 hektarjev
zemlje. Zoper to odločbo so se pri-
tožili. Po takratnem zakonu je bilo
določeno, da preostanek posestva ne
sme presegati skupno 45 ha mešane
zemlje. V njihovem primeru zakon ni
bil pravilno uporabljen, saj je posegal
tudi ptistakratnimzakonom še dovol-
jeni posest i. B i I a s t a za to, če pač zakon
tako govori, da se jima odvzame pre-
sežek posestva, zatostaokrožni komi-
ku' za agrarno reformo naslovila spo-
l^očilo, da naj se za presežek odvame 7
in 84 arov parcele v kata.strski
občini Bratonečice, s čimer sta doka-
zala voljo, da zadostita zakonskim
Pi^edpisom. A pritožba ni bila upošte-
vana.
Pobesedah Štefana Mileča, ki je ta-
•^■"at še živel pri Majcnovih, so bila naj-
'^žja povojna leta 1948,1949 in 1950.
"Najhuje je bilo 1949. leta, koje bila
največja obvezna oddaja, a je nismo
mogli izpolniti. Atek pa so bili takrat
zaprti na Rogozi pri Mariboru. Koli-
kor se spominjam, bi morali dati več
kot 2000 kg krompirja, svinjo, kravo,
veliko pšenice in še mnogo drugega;
količin se natanko ne spominjam več,
vem pa, da smo morali dati tudi mast
in vino. Težko je bilo izpolnjevati ob-
vezno oddajo, saj ja bilo takrat skoraj
nemogoče dobil pravi semenski
krompir, pa tudi za družino po odvze-
mu ni ostalo veliko," pripoveduje Šte-
fan.
Ne samo pri Majcnovih, tudi pri
drugih kmetijah so težko izpolnjevali
obveznosti do nove oblasti, ki je bila
nenasitna, še bolj pa tisti, ki so obvez-
no oddajo pobirali. Če kmet ni izpol-
nil obveznosti, kot je bilo predpisano,
so sledili zapor, zaplemba pre-
moženja in ljudje so nehote postajali
"sovražniki države in ljudstva."
GLAVNINO PREMOŽENJA
ZAPLENILI1949.
Ko so posestvo julija 1946 po zako-
nu o agrarni reformi oklestili za več
kot 18 hektarjev, je Majcnovim še ved-
no ostalo veliko - po mnenju tedanje
oblasti preveč. Zapisali smo že, daje
bil tedanji gospodar Janez Majcen
leta 1949. nekaj časa zaprt in Okrajno
sodišče v Ptuju je v zaplembni zadevi
zoper posestnika Janeza in Terezije
Majcen 31 .julija 1949 odločilo o "pre-
hodu celotnega sovražnikovega pre-
moženja v državno last, ki tako posta-
ne splošno ljudsko premoženje", kar
se je zgodilo avgusta istega leta. Spi-
sek vsega, kar so skrbno popisali in
vnesli v zapisnik, sestavljen 29. junija
1949, je neznansko dolg, ocenitev pa
za sedanje pojme vse prej kot realna.
Kaže, da so imeli takrat konji visoko
ceno, saj so jih ocenili tudi na 50.000
takratnih dinarjev, to pa je veliko v
primerjavi z vinogradom, zidanico z
vinsko kletjo in vsemi pritiklinami, ki
sojih Majcnovi posedovali v Sterjan-
cih, saj je bilo vse to skupaj ocenjenole
na 61.907 dinarjev.
Na vse to so se zaradi premajhne
ohišnice, ki jim je na koncu ostala
(vsega okoli 6 ha), Majcnovi pritožili
na Okrožno sodišče v Mariboru. Pri-
tožil pa se je tudi javni tožilec, ker je
menil, dajimje še vednoostalopreveč
premoženja. Slednjemu je sodišče de-
loma ugodilo, ker je menilo, daje nje-
gova pritožba utemeljena zaradi tega,
ker je prvostopenjsko sodišče iz za-
plembe izvzelo kmetijske st roje, ki ob-
sojencema in njuni ožji družini niso
neobhodno potrebni za obdelovanje
njiv v izmeri 2 in pol hektarja. Javni
točilecnavajavpritožbi,dastabilaob-
sojenca obsojena zaradi gospodarske
sabotaže, razen tega pa še zaradi so-
cializacije vasi in da predstavljata pol-
noletni sin in hčerka obsojencev de-
lovno silo, ki jo je potrebno usmerjati
na ustrezna delovna mesta. Po mnen-
ju javnega tožilca prvostopenjsko
sodišče ni upoštevalo vseh okoliščin
ter določilo znatno preobsežno
ohišnico in iz zaplembe izvzelo vse go-
spodarsko orodje, tako da ga ni nič za
obdelovanje zemlje, ki je zaradi za-
plemb prešla v last splošnega ljudske-
ga premoženja. Prav takoje po mnen-
ju Okrožnega sodišča v Mariboru
prvostopenjsko sodišče v Ljutomeru
izzaplembe neupravičeno izvzelo obe
kravi, zlasti še, ker je samo ugotovilo,
da bo krma na travnikih in pašnikih, ki
so jim ostali, komaj zadoščala za rejo
samo enega para goveje živine. Pri-
tožba obsojencev je po mnenju mari-
borskega pritožbenega sodišča očitno
neutemeljena in ne drži povsem, da
okrajno sodišče v Ljutomeru ni iz za-
plembene mase izvzelo nobenega sa-
dovnjaka, ko paje iz komisijskega za-
pisnika razvidno, da sta izvzeti dve
parceli, ki sta v naravi stavbišče s sta-
novanjskim in gospodarskim poslop-
jem in sadovljak v izmeri 25,32 arov,
kjer si lahko po njihovem mnenju ob-
sojenca in njuna družina pridelajodo-
volj sadja in pijače za svoje potrebe.
IN ŽIVLJENJE BI TEKLO NOR-
MALNO DALJE...
Kljub temu da so dogodki iz let
1949,1950 in 1951 sedaj že dokaj od-
maknjeni, se Jože Podplatnikzelodo-
bro spominja Majcnove kmetije ter
nasploh Sejanske doline, ki je bila v
primerjavi z drugimi območji zahod-
nega de la ormoške obči ne vzorna. Žal
je danesslika povsem drugačna. Ljud-
je v tistih časih niso videli nobene pri-
hodnosti, zato so odhajali. Lahko bi
mimo rekli, daje zgodovina pripomo-
gla, da je ta dolina prišla v tako slabo
stanje. Ljudje so se sicer pritoževali
zoper odvzem premoženja, vendar
kot je povedal Jože Podplatnik, je že
sam zakon o zemljiškem maksimumu
določal, da si lahko imel samo 10 ha
mešane zemlje, zato so bile vse pri-
tožbe zaman.
V tistem času so tudi v Sejancih us-
tanovili Kmetijsko obdelovalno za-
drugo in vsi, ki so bi I i za delo sposobni,
so morali na delo. O tem, koliko tni-
dadnevov, kot so takrat rekli delu, je
vsak opravil, so vodili strogo eviden-
co. KerjebilsedežzadrugevSejancih,
so imeli tako imenovane zadružne
krave v Majcnovem hlevu, kije bil gle-
de na velikost posestva dovolj velik za
vso živino. Kot se spominja Štefan Mi-
leč, so bile na eni strani domače, na
drugi pa zadružne krave, saj je hlev
lahko sprejel tudi do 14 glav goveje
živine in 6 konjev.
Milica Majcen je na kmetijo prišla
1953; leto poprej je bila rojena hčerka
Helena, čez leto dni pa sin Janez.
Moževa starša Ivan in Terezija Maj-
cen sta zaradi žalosti in vsega, kar sta v
povojnih letih morala prestati, umria
drug za drugim: najprej 1952. leta
žena Terezija, stara 60 let, in pri-
hodnje leto še mož Ivan, star 73 let.
Kolikor se spomni Milica, jih je po-
tem, ko so posestvo dodobra oklestili,
oblast pustila na miru. I^hko so celo
hasnovali vinograd v Sterjancih.
Vendar je vse, karje družina v po-
vojnih letih pretrpela, pustiloposledi-
ce tudi na Miličinem možu. Kot kaže,
je kljub navidezno mirnim letom naj-
hujša kalvarija za mlado družino šele
prišla. 1961. leta je mož Ivan, star 47
let, naredil samomor. Razlog je bil vi-
nograd, ki gaje tistega leta dobil eden
izmed krajanov v zamenjavo za njivo,
ki joje Kmetijski kombinat priključil k
svojemu kompleksu. Težko je reči, kaj
je vsemu skupaj izbilo dno, mogoče
tudi neprimerno obnašanje novega
lastnika, ki je Majcnovim zmetal iz
kleti vso vinsko posodo.
Milica je ostala sama z dvema
majhnima otrokoma. Težko bi se pre-
bijali skozi življenje, če jim ne bi stal ob
strani brat Franček Nemec, ki je bil
vse do letos na delu v Nemčiji. Da bi
lahko pridelali kaj več, sovzeli v najem
zemljo od sosedov, boljše so gnoj ili, da
je bil pridelek večji.
PRVE DELNE ODLOČBE
Koje 1991. leta izšel zakon o dena-
cionalizaciji, so Majcnovi vložili
zahtevek za vrnitev po vojni odvzete-
ga premoženja. Njihov primer je bil
razmeroma hitro na vr sti za obravna-
vo, 20. julija 1993 pa so dobili delno
odločbo, da se jim v last in posest vrne-
jo številne nepremičnine v skupni iz-
meri 138706 kvadratnih metrov, ki so
bile odvzete z odločno okrajne komi-
sije za agrarno reformo v Ljutomeru
12. julija 1946 in po dveh sodnih skle-
pih iz 31 .avgusta 1949 in 7. septembra
1949. leta. Delno je to gozd, ki gaje
uporabljalo Gozdno gospodarstvo
Maribor - enota v Ormožu, drugo pa
so njive; njihov dejanski uporabnik
Jeruzalem Ormož - Kmetijstvo jih
lastnikom izroči po spravilu jesenskih
pridelkov.
2^mljišča v katastrski občini Bra-
tonečice so na območju komasacij. O
njih bo upravni organ odločal, ko bo
komasacija postala pravnomočna, z
dopolnilno odločbo, s katero bo tudi
odločenoonekaterihparcelnihštevil-
kah, glede katerih teče postopek za
sodno ureditev meje, pa tudi o
odškodnini za podržavljene nepre-
mičnine, ki so sedaj v zasebni lasti.
Lahko bi rekli, da se je na koncu le
dobro izteklo, vendar za nekatere
člane Majcnove družine kljub vsemu -
prepozno.
Vida Topolovec
Na dvorišču pri Majcnovih v Sejancih 2 - od desne proti levi: sin Janez Majcen, mama Milica in njen brat
Franček Nemec. Na pragu stojita Maks Jesih in Jože Podplatnik.
Nagradno turistično
vprašanje
v gostinskih, turističnih in drugih organizacijah, ki so na kakršen-
koli način povezane s turizmom, se pospešeno pripravljajo na novo
turistično sezono. Bliža se toliko pričakovano odprtje novega turis-
tičnega naselja v Termah. Do polletje naj bi tam pričeli graditi tudi
novo fizioterapijo. Aprila pa bo po Ptuju pričel voziti turistični 'vlak'
Ptujčan.
Novosti v letošnji turistični sezoni bo veliko, vsaka pomeni dodat-
no obogatitev ponudbe našega mesta in okolice. Kvaliteta pa je tisto,
kar se v turizmu prodaja. Ker pa so turizem tudi ljudje, je veliko odvis-
no od njih. Vsak lahko pomembno prispeva k razvoju turizma, naj-
močnejše industrije v svetu. Veliko bo, če bomo že sedaj pričeli urejati
okolje in zanj vzorno skrbeli celo leto.
Ptu jčani upravičeno pričakujejo, da bo Ptuj letos še tretjič zmagal med
turističnimi kraji v akcij i Moja dežela - urejena in čista. To pa bodo dose-
gli le, če bodo sodelovali vsi in če bo uspelo končno urediti prometni ne-
red v mestu, spominski park in izboljšati kakovost vode. Slišati je, da bo
najboljše zdravilo za ptujski prometni nered fizična zapora mesta, ki se
bo izvajala v okviru javnih del vsaj nekaj mesecev.
V februarskem nagradnem turističnem vprašanju smo vpraševali o
tem, zakaj je ptujski kurat Simon Povoden leta 1830 dal v mestni stolp
vzidati rimskespomenike. Prvilen odgovor je,kerježelelrimskespome-
nike, ki so bili najdeni v Ptuju in okolici ohraiiiti in predstaviti na enem
mestu. Sreča se je tokrat nasmehnila Karmen Šut A iz Ptuja, Slomškova
2. Čestitamo!
Danes objavljamo dve veduti Ptuja in vprašujemo, katera je starejša.
Za pravilen odgovor so v ptujskem Pokraj inskemu muzej u pripravili bo-
gat izbor muzejskih publikacij. Odgovore pričakujemo v uredništvu
Tednika, Raičeva ulica 6, do sobote, 12. marca na dopisnicah s pripisom
za nagradno turistično vprašanje.
Nagradno turistično vprašanje
Katera veduta Ptuja je starejša?
a)	na prvi fotografiji
b)	na drugi fotografiji
OB SVETOVNEM DNEVU TURISTIČNIH VODNIKOV V PTUJU
Že dolgo ni bilo pred Mest-
no hišo v Ptuju toliko ljudi kot v
ponedeljek, 2L februarja, ob
deveti uri. Marsikdo je pomis-
lil, da so se zbrali nezadovoljni
delavci iz kakšnega ptujskega
podjetja. Pa ni bilo t^o. Prišli
so Ptujčani, ki so se odzvali va-
bilu ptujskihturističnih vodni-
kov za brezplačen ogled mesta,
muzejskih zbirk in vinskihkle-
ti. Vodniki so namreč tega dne
praznovali svoj praznik, sve-
tovni dan turističnih vodni-
kov.
Letošnji odziv je toliko dra-
gocenejši, če vemo, da so se lani
odzvali le trije. Odziv pa velja
oceniti tudi v luči prizadevanj za
turistični razvoj Ptuja, ki ima
vedno več podpore tudi pri
občanih.
Na koncu lahko v njihovem
imenu rečemo hvala vodnikom.
Pokrajinskemu muzeju in Vi-
n arst vu Slovensk e gorice - Halo-
ze.
MG

Pred Mestno hišo se je zbralo več ljudi, kot jih kaže naša foto-
grafija, saj je ena skupina z vodnikom že odšla na pot po mestu.
Foto: Kosi
14 - od tod in tam
3. marec 1994- tednik
Ob 40-letnici
v. nadaljevanje
V	60. letih so ptujski planinci uvedli novo obliko dej-
avnosti, in sicer klasične izlete z avtobusi. S posebnimi
avtobusi so se odpeljali v podnožje gora, nato pa izvedli
ture. To so bili res masovni izleti, saj se jih je udeleževa-
lo običajno od 40 do 60 planincev.
V	počastitev 75-letnice slovenske planinske organi-
zacije so organizirali dve odmevni razstavi: najprej že
leta 1967 razstavo planinske literature v besedi in sliki,
naslednje leto pa še razstavo planinskih fotografij. Ma-
terial je delno prispevala Planinska zveza, večino pa
člani društva.
V	tem času je društvo začelo ponovno organizirati
planinska predavanja. Vodstvo je vedno bolj spoznava-
lo, daje to zelo primernaoblika populariziranja planin-
ske aktivnosti, predvsem pa sevedazelo posrečena obli-
ka izobraževanja in vzgoje planincev. Leta 1967 sta bili
dve predavanji: v prvem je Vanč Potrč predstavil uspelo
slovensko planinsko-alpinističnoodpravo na Kavkaz, v
drugem pa je predavatelj Franc Šmajc spregovoril o
razširjeni slovenski planinski trensverzali.
Leta 1968 je bilo eno predavanje. Predavatelj Franc
Vogelnik je z izbrano besedo in čudovitimi diapozitivi
približal lepote domačih in tujih gora in navdušil ptuj-
ske planince za nove planinske podvige.
Kaže, da so se leta 1968 začeli v ptujskem PD ukvar-
jati z orientacijo. Vsekakor so ob 15-letnici obstoja PD
Ptuj organizirali orientacijski pohod Po poteh Sloven-
jegoriške čete.
Ob75-letnici PZS se je večješteviloptujsih planincev
udeležilo osrednje proslave v Logarski dolini, udeležili
pa so se to leto tudi planinskega tabora v Ljutomeru, ki
je imel politično in vseslovensko obeležje (ob 100-letni-
ci tabora v Ljutomeru). Leta 1968 so se udeležili tudi
tečaja za mladinske vodnike na Vršiču in smučarskega
tečaja na Rogli. Prav tako so se udeležili zbora koordi-
nacijsega odbora za Štajersko na Boču in Tojziovem
vrhu.
S ponosom moram omeniti, da je ob že omenjenih
planinskih jubilejih leta 1968 prejela blagajničarka PD
Ptuj Hermina Misotič priznanje častni srebrni znak
PZS. Gospa Hermina je vsekakor bila duša PD in je s
svojim nesebnčnim delom in čistim planinskim pristo-
pom zaslužila več kakor samo to - zaslužila si je naše
iskreno občudovanje in ljubezen. V 25 letih svojega de-
lovanja v PD Ptuj je ta skromna ženska in čudovita pla-
ninka naredila neprecenljivo veliko za razvoj planinske
aktivnosti v našem mestu. Bila je planinka v najžlaht-
nej.šem pomenu te besede, rojena med gorenjskimi
vršaci (na Jesenicah), česar ni mogla nikoli skriti. Žive-
la je za PD in žrtvovala za planinstvo ves svoj prosti čas
invso svojo ljubezen.
Ptujsko PD seje ob 15-letniciizkazalosštevilnimiak-
cijami. Kljubsorazmernonizkemuštevilu članstva paje
razveseljivo zlasti to, da so se akcij udeleževali
množično in da seje s planinstvom v Ptuju ukvarjalo več
mladih. Atraktivni in ne prezahtevni izleti z avtobusi so
zelorazgibaliptujskomladinoinvzbudili interes zapla-
nlnstvo.
Leta 1969 sta bili ustanovljeni kar dve novi šolski pla-
ninski skupini, in sicer na OS Hajdina, ki jo je prevzela
mentorica Marjana Podgoršek, in na OŠ Toneta Žni-
dariča(sedaj Mladika), kijoje organiziral mentor Boris
Klemenčič. Nastala pe je v tem letu tudi prva planinska
skupina v delovni organizaciji, in sicer v Tovarni av-
toopreme Ptuj. To skupino je vodil
mladinski vodnik Franc Korpar.
Tako je delovalo v šolskem letu
1969/70 pod okriljem PD Ptuj kar 5
šolskih skupin - tri osnovnošolske,
dve srednješolski -, poleg tega pa še
ena v delovnem kolektivu. Če bi vsaka skupina organi-
zirala samo dva izleta, a so jih nekatere tudi po 5 in več,
si lahko mislite, kakšna bogata in živahna planinska ak-
tivnost je tedaj potekalav Ptuju.
Naj naštejem samo nekaj odmevnejših izletov, ki so
jih v tistem času izvedli:
1969	- planinska skupina na Ekonomski srednji šoli:
Slap Savica - Komarča - Trig.avska jezera - Prehodavci
-	Dolič - Triglav - Kredarica- Aljažev dom v Vrat ih (za 3
dni);
Planinska skupina OŠ Dornava: Šmohor, Celjska
koča - Svetina, Osankarica, lojgarska dolina. Golo
brdo (vse enodnevni);
Planinska skupina OŠ Hajdina: Kum, Pohorje, Boč,
od Mojstrane do Bohinja, Donačka gora (vse enodne-
vi);
Planinska skupina OŠ Mladika: Veliko Kozje, Re-
sevna, Donačka gora, Kum;
1970	- planinska skupina na Ekonomski srednji šoli:
Aljažev dom - Bukovje - Sovatna - Kriški podi - Razor -
Zadnjica - Zlatorog (3 dni);
Planinskaskupina Dornava: Podlipje, Ribniška koča
-	Vel. Kopa - Pungart, Donačka gora (2 krat), Boč, Vo-
gel, Triglav (2 dni);
Planinska skupina OŠ Hajdina: Donačka gora in na
izletih mladinskega odseka društva;
Planinska skupina na Gimnaziji: Mojstrovka, Jalo-
vec in na društvenih izletih;
Poleg tega je PD organiziralo številne klasične in av-
tobusne izlete, kisobili namenjeni vsem planicem (tudi
starejšim). Vodili sojih povečini Leon Planine, Lipe Iz-
lakar, Franci Purgaj in Andreja Peček.
Ixon Planine je bil v teh letih predsednik društva. Bil
je zelo aktiven. Delo z mladimi je zaupal prizadevnim
mentorjem in vodnikom.
Število članstva seje ves čas dvigalo. Tako je bilo leta
1968	skupaj 225 članov, leta 1969 že 274 in 1970. leta
350. Največje bilo mladincev (139), nato odraslih čla-
nov (120) in najmanj pionirjev (91).
V letu 1970je bila pri PZS uvedena akcija pionir - pla-
ni nec, ki je imela precejšen odziv v naših osnovnošol-
skih skupinah. Vzpodbujalaje otroke k še večji planin-
ski aktivnosti. Že isto leto sije prislužilo 6 pionirjev iz
OŠ Dornava bronaste značke pionir - planinec. Mladi
planinci pa so tekmovali tudi za najboljšo risbo s planin-
skimi motivi in v znanju "Kaj veš o naših gorah". Kviz na
to temo so odlično organizirali učenci na OŠ Dornava
pod vodstvom mentorja Simona Petrovič.
Za mlade planince na šolah je društvo organiziralo
nekaj predavanj. Predavala sta Lojze Cajnko in Simon
Petovič, za vse planince pasta bili predavanji "Planinski
svet v sliki in besedi" in "Iz Ptuja preko Maribora na
Kozjak in nazaj", ki sta jih imela Ivan Šumljak in Ivan
Vogelnik iz Maribora.
Naj povem še, da so se udeležili ptujski planinci leta
1969	srečanja štajerskih planincev v Jeruzalemu in leta
1970	podobnega srečanja na Uršlji gori.
Drago in Simon Petrovič ter Leon Planine so prejeli
leta 1970 tranverzalne značke za prehojeno slovensko
planinsko pot, Leon Planine pa še za prehojeno razšir-
jeno slovensko transverzalo.
JJ.
V
Knjižici Sturmovci ob rob
NE POVSEM UPRAVIČEN A OZN AKA»NARAVOSI) LOVNI
VODNIK« #ŠTURMOVCI BOGATI Z DIVJADJO
Zelo zanimiva, odlična, čust-
veno prežeta In z velikim znan-
jem napisana knjižica Sturmov-
ci je razveselila vse ljubitelje Na-
rave. Na njeni predstavitvi je
bila izražena želja, da bi izšlo še
kaj podobnih knjižic. I>epo!
Iz knjižice izvemo, da so Štur-
movci čudovit predel, izredno
bogat z rastlinskim in živalskim
svetom. Ti trije dejavniki so tako
tesno povezani, da le vsi skupaj
pogojujejo razglasitev za krajin-
ski park. Zato je škoda, da med
štiridesetimi stranmi vodnika
niti pol strani ni namenjeno div-
jadi, ki ještevilnain raznovrstna;
oznaka Naravoslovni vodnik v
naslovu knjižice torej ni povsem
upravičena.
Kratek zapis o divjadi bi do-
polnil predstavo o Šturmovcih,
obiskovalca pa opozoril na ne-
pričakovana srečanja s tistimi
živalmi, ki jih v naravi še ni videl.
Divjad namreč največkrat prese-
neti človeka, steče iz grmovja čez
pot v grmovje in že je ne vidimo.
Taka srečanje ostanejo dolgo v
spominu, mnoga celo neizbri-
sno. In kakšno divjad lahko vidi-
mo v Šturmovcih?
Stalna prebivalca sta fazan in
zajec in njun stalež je na zavidlji-
vi višini. Število jerebic jepo dru-
gi svetovni vojni padalo, dokler
ni skoraj popolnoma izginila.
Pred leti smo začeli v Šturmov-
cih načrtno vlagati jerebice, jih
skrbno nadzirati in pozimi red-
no krmiti. Sedaj stalež narašča in
v mraku spet slišimo jerebičin
srebrni či-rik.
Od vse divjadi se je srn jad naj-
bolj prilagodila škodljivim pose-
gom v naravo in uporabi
kemičnih sredstev, zato je tukaj
zelo številna. Tudi lisica je stalna
in nepogrešljiva prebivalka kraj-
inskega parka. Le dovolj previd-
ni moramo biti, saj ne razkazuje
svojega kožuha na vsakem kora-
ku. Tu ima še vedno svoj brlog
ponočnjak jazbec, prav tako
kuna in dihur. Življenjski pros-
tor si je ohranila tudi podlasica,
ljubko poskakujoča živalca. Na
Studenčnici lahko opazujemo
igrivo plavanje in potapljanje
pižmovk.
Hidromelioracijski posegi so
tako skrčili življenjski prostor
vidre, da je v Sloveniji zelo redka.
Toda Šturmovci so še vedno nje-
no domovanje. Neponovljiv pri-
zor je doživel prijatelj lani, ko je
zagledal vidro, kako je z ribo v
gobčku priplavala na površje.
Pazljiv opazovalec bo vesel, če bo
videl njene sledi, zaradi plavalne
kožice med prsti tako značilne,
da jih ni mogoče zamenjati z no-
benimi drugimi.
Divje race, predvsem mlakari-
ce, so stalne prebivalke Stu-
denčnice in drugih voda. Tukaj
je priljubljeno počivališče klju-
nača na njegovi selitveni poli.
Nekateri po njem celo imenuje-
mo dober hektar velik, obraščen
in delno z vodo obdan predel.
Že deset let se v Šturmovcih od
maja do septembra pojavljajo
divji prašiči, posamezno ali v
manjšem tropu. Ne bojmo se jih,
saj so plahe živali. Sicer redko, le
dan ali dva, smo sledili tudi jele-
ne. Že več let so redni gosti v goz-
dovih okoli Kidričevega, kamor
pridejo s Pohorja; tako kakšen
zaide še v Šturmovce.
O vsem tem bi lahko pisalo v
knjižici o krajinskem parku
Šturmovci - pa žal ne. Seveda ji
želimo ponatis, kar bo tudi pri-
ložnost, da jo avtorji dopolnijo z
besedilom o divjadi. Človek
namreč že predolgo pozablja, da
Narava ni zgolj tisto, kar gleda
okoli sebe. Tudi sam je njen del,
pravimo celo, da je njena krona.
In kdo je v tem kraljestvu takoj za
njim, če ne ta prečudoviti žival-
ski svet.. .
Dušan Peček
Babe na Kamniškem sedlu. Zada} Brana, Turška gora, Skuta in Kranjska Rinka: Foto: France Štete
O nekaterih nerešljivih in nerešenih
matematičnih in znanstvenih problemih
TA PRISPEVEK JE POSVEČEN SPOMINU NA PTUJSKEGA MATEMATIKA, KI JE VSE
SVOJE ŽIVLJENJE POSVETIL TEMU, DA JE ISKAL REŠITEV MATEMATIČNEGA
PROBLEMA KVADRATURE KROGA
3. - zadnje nadaljevanje
IDEJE IN S IVARNOST
Poskus z ladjico kot perpetuu-
mom mobile se ni posrečil. Spom-
nim se, da sem bil takrat zelo
razočaran, saj se mi je zdela zamisel
o ladjici, ki se sama giblje, nepopi-
sno lepa. Spoznanje, da se svet ne
vede tako, kot si jaz zamišljam, me
je v začetku potrlo, nato pa motivi-
ralo, da .sem začel postavljati
vprašanje, kako spremeniti svoje
razmišljanje, da se bo ujemalo z de-
janskim vedenjem tam, kjer na to
vedenje ni mogoče vplivati.
Tu bom vstavil ugotovitev, da so
naše predstave o vedenju sveta oko-
li nas in nas samih pogosto apriorne
in ne temeljijo na nobenem posku-
su ali opazovanju. Spominjam se,
da sem v obdobju, ko sem bil profe-
sor fizike na ptujski gimnaziji, v svo-
jem laboratoriju zastavljal svojim
novim dijakom problem v obliki
vprašanja: "V roki imam košček
lahke krede in enako velik kos
težkega svinca. Če obe telesi
sočasno spustim iz roke na tla, kate-
ro od obeh teles bo prej padlo na
tla?" Skoraj soglasno so odgovorili,
da bo prej padel na tla svinec. Opo-
zoril sem jih, da se morda motijo,
vendar so vztrajali pri svojih aprior-
nih predstavah. Opazil sem, da so
doživeli neke vrste šok ob poskusu,
ki sem ga izvedel in ki so ga lahko
ponovili tudi sami, vendar je bil re-
zultat poskusa vedno enak: obe te-
lesni sta padli na tla sočasno. S tem
poskusom se jim je porušila
prejšnja paradigma in sojo bili pri-
morani popraviti. Njihovo novo
spoznanje je bilo p(xiobno mojemu
spoznanju, da se čolniček iz mojega
otroštva ni vedel v skladu z mojimi
predstavami. Prepričan sem, da je
večini mojih takratnih dijakov opi-
sani poskus pripomogel k temu, da
so uvideli razliko med predsodki in
dejanskim vedenjem.
Apriorna stališča, ki niso temelji-
la naopazovanju in poskusih, sobila
v zgodovini znanosti pogosta. Že
Aristotel je bil prepričan, da težji
predmet pade na tla prej kot lažji,
da se prepelice na polju oplodijo z
vetrom, ki veje od človeških biva-
lišč, in podobno.
Nekoliko sem zašel od raz-
mišljanja o perpetuumu mobile. V
zgodovini človeštva so ga poskušali
uresničiti na različne načine. Opisal
bom še en primer, ki seje pojavil z
razvojem eletrotehnike oziroma z
izumom električnega generatorja
(dinama) in elektromotorja. Po-
gosto pridejo ljubitelji elektroteh-
nike na naslednjo zamisel: vzamejo
dinamo in elektromotor ter mehan-
sko povežejo obe osi tako, da dobijo
eno samo os. Nato povežejo s pa-
rom izoliranih bakrenih žic obe
sponki dinama z obema sponkama
elektromotorja. Zamišljajo si, da
bo potrebno sistem elektromotor -
dinamo v začetku pognati, nato pa
bo delovanje takšno: dinamo bo za-
radi vrtenja proizvedel električno
napetost, ta se bo po žicah prenesla
do elektromotorja in ga pognala.
Ker je elektromotor z osjo povezan
z dinamom, bo elektromotor
zavrtel dinamo in ta bo spet proiz-
vedel električno napetost. Ta pos-
topek bi se moral ponavljati brez
konca in sistem bi se moral večno
vrteti. Pravi circuhisvitiosusl Ko av-
torji te zamisli poženejo z roko opi-
sani sistem elektromotor - gener-
ator, se zgodi naslednje: sistem se
nekaj sekund resnično vrti, nato
postaja vrtenje počasnejše in
počasnejše in sistem se končno us-
tavi, podobno kot seje ustavila tudi
moja ladjica. Podobno se je vedno
zgodilo tudi vsem izumiteljem, ki so
izdelali razne perpetuume mobile.
Njihovi izdelki so se po začetnem
zagonu gibali vedno počasneje.
dokler se niso ustavili.
KJE JE NAPAKA
Kje je torej napaka: ali v
tehničnih izdelkih in njihovem ve-
denju ali v naših predstavah o tem
vedenju? Izdelki se vedejo tako, kot
se vedejo, popraviti je torej treba
naše predstave o tem vedenju tako,
da v njih upoštevamo lastnosti de-
janskega sistema, ki smo jih pred
tem zanemarili. Tu nam pomaga
drugi zakon termodinamike, pa
tudi zakon o ohranitvi energije.
Na žalost se pri vsakem stvarnem
gibajočem se tehničnem sistemu
del energije zaradi trenja pretvarja
v toploto, ki se izgubi v okolici, zato
ima izdelek na razpolago vedno
manj energije za gibanje in se
končno mora ustaviti. Pri moji ladji-
ci jebilototako: ko sem joz roko po-
tisnil, je dobila od mene neko
začetno energijo gibanja (kinetično
energijo), pri plutju skozi vodo seje
njen trup tri z vodo, zato sta se oko-
liška voda in trup ladjice nekoliko
segrela (kar pa je brez natančnih
meritev praktično neopazno), kine-
tična energija ins tem hitrost ladjice
sta se postopno zmanjševala, ko pa
se je vsa kinetična energija ladjice
spremenila v toploto, se je ladjica
ustavila.
Podobna je razlaga, zakaj se usta-
vi sistem generator - elektromotor.
Ta sistem po začetnem zagonu vse-
buje vsoto kinetične in električne
energije. Tudi v najpopolnejših
ležajih generatorja in elektromo-
torja je nekaj trenja, zaradi česar se
ležaji nekoliko segrejejo. Del kine-
tične energije se torej spremeni v to-
ploto. Podobno se zaradi elek-
tričnega toka v žičnih navitjih gen-
eratorja in elektromotorja del elek-
trične energije spremeni v toploto.
Po drugem zakonu termodinamike
ni- nikoli mogoče vse toplote spre-
meniti v drugo obliko energije, v
našem primeru nazaj v kinetično in
električno energijo. Toplota iz sis-
tema generator - elektromotor se-
greva okolico in po zakonu o ohra-
nitvi energije imasistem na razpola-
go manj in manj kinetične energije,
zato se končno mora ustaviti.
V skladu z drugim zakonom ter-
modinamike inzakonomoohranit-
vi energije, kiju moramo upoštevati
v našem razmišljanju o naravi, če
želimo, da sc naše razmišljanje uje-
ma z dejanskim vedenjem narave,
ugotavljamo, daje perpetuum mo-
bile kot tehnični sistem nemogoč.
Nekateri ljubitelji tehnike tega ne
verjamejo in še vedno upajo, da ga
bodo ustvarili. Žal je njihovo priza-
devanje že vnaprej obsojeno na
neuspeh. Problem perpetuuma
mobile je torej nerešljiv.
(Konec)
tednik -3. marec 1994
šport - 15
Mali nogomet • B liga MNZ Ptiy
Rezultati 14. kola: Park pri Lizi - Bi-
stro Lipa 4:3, Juršinci - Center Tehno-
servis 6:2, Copy Cannon - Lipa 3:0 b.b..
Tarok a.p. 1 Ivaiec - Vitomarci 0:10, Sara
-	MelaTomaž3:5, Fiistro Milena-Šmar-
nica 1.3,Trsek - Bistro Robi 8:2, Pizzeri-
ja Slonček - Inštalaterstvo Bezjak 1:2,
Žoga-Zavod 93 6:3.
Rezultati 15. kola: Inštalaterstvo Bez-
jak - Park pri 1 .izi 8:4, Bistro Lipa - Žoga
1:7, Partizan Ivanjkovci - Pizzerija
Slonček l:6,Šmarnica-Trsek 1:2, Zavod
93 - Tarok a.p. 1 Ivaiec 2:7, Mela Tomaž -
Bisto Milena 0:2, Lipa - Sara 0:3 b.b.,
Center Tehnoservic - Copy Cannon 6:5,
Vitomarci - Juršinci 4.2.
1.VITOMARC	I......................14 11 1 2 73:20 23
2.	ŽOGA..........."................ 14	11	1	2	77:26	23
3.	INSTALAT, BEZJAK..........14	11	1	2	78:30	23
4.	PI2ZERIJASLONČEK........14	9	4	1	57:27	22
5.	JURŠINCI.........................14	8	3	3	57:30	9
6.TRSE	K..............................14 9 1 4 49:30 19
7.TAROKA.P.	HVALEČ.........14 8 2 4 53:48 18
8.C0PYCANN0	N................14 8 1 5 43:40 17
9.ZAVOD9	3.........................14 5 3 6 40:57 13
10.BISTROROe	i..................14 5 2 7 43:51 12
11.SARA.............................14 5 1 8 43:47 11
12.	PARK PRI Lia..................14 4 3 7 47:67 11
13.BIST0LIP	A.....................14 4 3 7 39:59 11
14.CENTERTEHNOSERVIS...15	5 1 9 40:75 11
15.	PART. IVANJKOVCI........14 5 O 9 34:43 10
16.ŠMARNIC	A...................15 4 1 10 38:49 9
17.MELATOMA	Ž................15 1 5 9 28:64 7
18.	BISTRO MILENA.............14 3 O 11 30:67 6
19.	LIPA...............................15 2 1 12 28:67 5
Pari 16. kola: Športna dvorana Mladi-
ka, nedelja, 6. marca: 8.00 Park pri Lizi -
Partizan Ivanjkovci, 8.30 Copy Cannon-
Vitomarci, 9.00 Sara - Center Tehnoser-
vis, 10.00 Trsek- Mela Tomaž, 10.30 Ta-
rok a.p. Hvaleč-Juršinci, 11.00 Pizzerija
Slonček - Bistro Robi, 11.30 Žoga -
Inštalaterstvo Bezjak, 12.00 Zavod 93 -
Bistro Lipa.
Pari 17. kola: Športna dvorana Mladi-
ka, nedelja, 6. marca: 13.00 Bistro Robi -
Park pri Lizi, 13.30 Inštalaterstvo Bezjak
-	Zavod 93, 14.00 Partizan Ivanjkovci -
Žoga, 14.30 Šmarnica - Pizzerija
Slonček, 15.30 CenterTehnoservis- Bi-
stro Milena, 16.00 Bistro Lipa - Tarok
a.p. Hvaleč, 16.30 Vitomarci - Sara,
17.00 Juršinci-Copy Cannon.
Branko Lešnik
NOGOMET
RUDAR VELENJE - CAISSA ALU-
MINIJ 3:1 (2:0)
V	prijateljskem nogometnem
srečanju so se nogometaši Caisse Alumi-
nija iz Kidričevega pomerili z ekipo ve-
lenjskega Rudarja. Domačini so bili
boljši nasprotnik v prvem polčasu, ko so
po napakah obrambnih igralcev Alumi-
nija povedli z 2:0.
V	drugem delu srečanja so bili Ki-
dričani boljši nasprotnik. Ustvarili so si
nekaj velikih priložnosti, a jih žal niso
znali izkoristiti: Franci Pridi, Robert
Hojnik in Kmetec so bili nenatančni.
Zraven tega pa lahko zapišemo, da je
sodnik razveljavil regularni zadetek, ki
gaje dosegel Marko Kmetec. Edini za-
detek za igralce iz Kidričevegaje dosegel
Kristofič.
Danilo Klajnšek
DRAVA-MURA 0:4 (0:2)
V	prvem polčasu sta moštvi igrali z
najmočnejšo postavo, torej z igralci, ki
naj bi nosili glavno breme v pomladan-
skem delu prvenstva. V vetrovnem vre-
menu sta nasprotnika prikazala soliden
nogomet. V prvi vrsti velja to za goste, ki
so vso tekmo diktirali tempo in izvedli
niz lepih kombinacij. Ptujčani so se zelo
dobro upirali bolj izkušenim gostom,
zlati v prvem polčasu, ko so imeli še do-
volj moči. Izvedli so tudi nekaj hitrih na-
sprotnih napadov, vendarsobili pri zakl-
jučnih strelih nenatančni. Plod igre gos-
tovso bili tudištirje zadetki, kisojih pred
300 gledalci dosegli Gliha v 34., Jerma-
nišv35., v64.jebil uspešen Isajev,četrti
zadetek paje dal v 80. minuti Suhov.
Za trenerja obeh moštev je bila ne-
deljska tekma zadnja resnejša pri-
ložnost, da pred startom v novo sezono
še enkrat preizkusita pripravljenost
svojih igralcev. Mura bo namreč že v ne-
deljo gostovala v Novem mestu, moštvo
modro-beli pa bo teden pozneje v Ptuju
gostilo šestouvrščeno ekipo tretje lige
Slovenj Gradec.
Ivo Kornik
MLADINCI MURA - DRAVA 2:0
(0:0)
V	uvodni prvenstveni tekmi v 1. slo-
venski mladinski ligi ptujski nogometaši
zamudili velikopriložnosti. dapremaga-
jo Muro, najboljšo slovensko ekipo.
KADETI: MURA - DRAVA 0:1 (0:0)
Moštvo Drave je tudi v Bakovcih do-
l^azalosvojo kvaliteto. Kzmagi so največ
Prispevali strelec zadetka Srdan Goj-
''ošek, obrambn i igralec Robert Šoštarič
"1 vratar Travnikar.
Ivo Komik
Izpad v pokalu in točka iz Škofje Loke
v pr\'i državni moški rok-
ometni ligi je bilo v soboto IK.
kolo. Drava je v Škotji Loki
igrala neodločeno s Šeširjem in
obdržala šesto mestu. Velika
Nedelja pa je v svoji dvorani
izgubila z (loldstarom iz Litge.
V vzh(Klni skupini druge lige so
Ormožani v Veliki Nedelji s
26:22 premagali Polet iz Murske
Sobote in so trenutno peti.
Prejšnjo sredo pa so bile
povratne pokalne tekme. Dravi v
Velenju ni šlo, saj je že v prvem
polčasu zastreljala tri sedem-
metrovke in štirikrat zadela vrat-
nico. Domačini so zato zmagali z
devetimi zadetki razlike in se
uvrstili v polfinale.
VELIKA NEDELJA ■ GOLD-
STAR 17:18 (6:9)
Domačini so pred 400 gledalci
začeli odlično v obrambi in po
desetih minutah vodili s 3:1. V
nadaljevanju so gostje iz Litije
zmanjšali napake v napadu,
prevzeli pobudo in polčas dobili
s tremi zadetki prednosti ter v
začetku drugega polčasa vcxlili
že z 11:6! Domačini so na to mor-
ali odgovoriti. Preobrat je
prinesla dobro odigrana
obramba 5:1, ki sojo dopolnili
zelo uspešni vratarji Kovačec,
Gaberc in Belec, saj so ob števil-
nih strelih iz bližine ubranili tudi
šest sedemmetrovk. Domačini
so sredi polčasa znižali na 10:11,
v 51. minuti izenačili na 14:14 ter
nato še na 15:15. V tem obdobju
sejezzadetki izkazal Peter Zorli.
V zadnjih minutah pa niso
zdržali, zato je gostom uspelo
preprečiti veliko presenečenje,
ki pa bi bilo popolnoma
zasluženo.
VELIKA	NEDEIJA:
Kovačec, A. Mesarec, Zorii 8,
Trofenik, Ivanuša, Kutner 3,
Bezjak 2, Sok, Novak 3, S. Me-
sarec I, Gaberc, Belec.
ŠEŠIR - DRAVA 22:22 (12:8)
Po težkem porazu v pokalnem
srečanju je bil načrt Drave ne
izgubiti v Skofji Loki. To ji je us-
pelo po zaslugi boljše igre v
drugem polčasu, ko so dvakrat
izničili prednost domačinov.
Ptujčani so z novo točko ostali v
konkurenci za zgornji del
lestvice (sedaj so šesti), kar pa bo
glede na razpored precej težka
naloga (gostovanji v Ribnici in
Slovenj Gradcu ter tekmi z
Goldstarom in Slovanom v
Ptuju).
DRAVA: Krauthaker, Novak
3, Belšak, Terbuc,A. Botočnjak2,
N. Potočnjak I, Vugrinec3, Pisar,
Belančič 3, Hrnjadovič 1, Privšek
9, Pintarič.
ZNOVA NA (JOSTOVANJIH
Vse ekipe bodo ta konec
tedna gostovale. V prvi ligi bo
Drava nastopila v Ribnici,
Velika Nedelja pa v Slovenj
Gradcu. V vzhodni drugi ligi
bodo Ormožani gostovali v
Celju.

V času, ko vsa Slovenija časti smučarske junake zadnje olim-
piade, ima svojo junakinjo tudi slovenski šah in neposredno
šahovsko društvo Lipa Ptuj. To je 22-letna mojstrica Anita
Ličina, kije pred dvema letoma kot prva ptujska športnica nas-
topila na olimpiadi za samostojno Slovenijo.
Kot smo na kratko že poročali, je
Anita pred dnevi v švicarskem Ber-
nu na močnem mednarodnem tur-
nirju, na katerem je nastopil030ve-
lemojstrov, 50 mednarodnih moj-
strov in 130 igralcev z ratingom
osvojila bal za mednarodo mojstri-
co.
Anita je odlično startala: tri točke
iz treh partij in enkraten je bil pog-
led na razpredelnico - v vodstvu 20
velemojstrov in Anita Ličina, Slo-
venija! Med drugim je kot črna pre-
magala enega najboljših angleških
velemojstrov Ghallagherja, MM
Kelenčeviča in vse do konca imela
celo normo za velemojstrico, a jo je
zgrešila le za pol točke! Anita je v
povprečju imela turnir 12. kategori-
je (prva tri kola celo 16. kategorije)
in svoje ratinške točke je izboljšala
za izvrstnih 50 točk.
Zadnji in edini naslov slovenske
MM je pred 25 leti osvojila Milka
Ankerst. Bopo25letihtouspelo22-
letni članici SD "Lipa" Ptuj? Glede
na prikazano igro na tem turnirju, ki
je po oceni prisotnih velemojstrov
in mednarodnih mojstrov daleč nad
njenim trenutnim ratingom, bo
morda prav olimpijsko leto prines-
lo največji uspeh ptujskemu in slo-
venskemu ženskemu šahu. Šahov-
ska olimpiada v Solunu septembra
prav gotovo ne bo minila brez pris-
otnosti ptujske šahistke v slovenski
reprezentanci - vprašanje je le, s
kakšno šahovsko titulo.
Za njen uspeh je vsekakor zas-
lužen trener, MM Danilo Polajžer,
ki je prav tako solidno igral na tur-
nirju v Švici in šele poraz proti
Kelečeviču (Anitagaje premagala)
mu je preprečil, da se ni uvrstil med
prvih deset.
JURU CVITANIČ NA SVETOV-
NO, GREGOR PODKRIŽNIK IN
DOMINIK CVITANIČ NA EV-
ROPSKO PRVENSTVO
Prejšnji teden je v Mariboru pote-
kalo prvo državno šahovsko
prvenstvo v starostnih kategorijah
10,12,14 in 16 let za fante kot dekle-
ta. Nastopiloje256mladihšahistov,
od tega 18 iz občine Ptuj.
Največ uspeha so tudi tokrat ime-
li učenci OŠ Gorišnica mentorja
Ivana Voršiča, Jurij Cvitanič in
Gregor Pod križnik pa sta dokazala,
da načrtno strokovno delo v šahov-
skem društvu Lipa Ptuj pod men-
torjem FM Darkom Supančičem
daje že rezultate.
Jurij Cvitanič je že pred dvema le-
toma kot pionirski državni prvak
nastopil na svetovnem in evrop-
skem prvenstvu in je bilo tokrat v
njegovi kategoriji upravičeno
pričakovati uspeh. Pričakovanje je
z dobrimi igrami potrdil.
Tudi Gregor Podkrižnik je nase
opozoril že lansko leto s 3. mestom
na pionirskem in 8. na mladinskem
državnem prvenstvu. Da si je v kate-
goriji do 16 let tokrat delil prvo mes-
to s prvim favoritom, M K Pri-
možem Šolnom iz Kranja, kaže nje-
gov velik talent in resno delo.
Prijetno presenečenje je vseka-
kor 2. mesto Dominika Cvitaniča v
kategoriji dečkov do 10 let. Takoje
dopolnil uspeh starejšega brata Ju-
rija in glede na nj ihovo starost je po-
trebno v bodoče nanj še rečunati.
Enaka ocena velja za Mateja
ličina, ki je v konkurenci do 12 let
osvojil odlično 3. mesto in le za pol
točke zgrešil normo za nastop na ev-
ropskem prvenstvu. Imel bo še veli-
ko priložnosti, posebej ob dejstvu,
da mu je lahko za velik vzgled sestra
Anita.
Solidno je nastopila Sabina Za-
muda, ki je v konkurenci deklic do
141etosvojila5. mesto,4. mesto He-
lene Rižnar v kategoriji do 16 let pa
je vsekakor manj od pričakovanega,
če vemo, daje lani osvojila 5. mesto
na evropskem prvenstvu.
Ptujski mladi šahisti so dosegli še
nekaj uvrstitev med prvih deset.
S.R.
V nadaljevanju lahko Drava le dobi
v pričakovanju prvega spomladanskega nastopa smo se pogovarjali s trenerjem
nogometašev Drave Jožetom Hadlerjem. Seveda ne samo o uspehih, o katerih je bilo
že malodane vse povedano, temveč o tem, kaj pomenijo uspehi za polož^ kluba in
prihodnost ptujskega nogometa.
"Tojezaresvelikozadovoljstvoinpotrditevskrbnozasnovanegastrokovnegadela.
Igralci so presegli vsa, tudi najbolj optimistična pričakovanja. Zaskrbljujoče razmere
sov mladinskem moštvu, kjer si bomo morali neusmiljeno nastaviti zrcalo in zastaviti
delo nabolj zdravih temeljih."
-	Uspehi bi morali vlivati optimizem in spodbujati odločen start v nadaljevanju.
"Klub se otepa z gmotnimi skrbmi, kar bi utegnilo zastreti pogled v prihodnost. Ne
nameravam sevedabiti razsodnik o tem, kaj je za Ptuj všportu zarespomembnoin kaj
ne. Razmere nikakor niso rožnate."
-	Evforično razpoloženjejavnosti je lahko nevarno.
"Prav gotovo, ker je vsak neuspeh zato bolj boleč. Rojevajo se rezultati zavidljive
ravni. Prav zato se trudimo, da bi nogometu zagotovili trdnejše gmotne in druge te-
melje, da bi se lahko lotevali novih načrtov in si zastavljali realnejše, čeprav visoke
cilje."
-	Kakšni pa so lahko bližnji načrti Drave?
"Nadaljevanje bi moralo biti na ravn i jesenske sezone, v kateri smo imeli kar precej
težavzrazmeromaskromnoizbiroigralcev.Vtempogledubospomladiže lažje, Sašo
Gajser bo prav gotovo velika okrepitev za zvezno vrsto. Zlasti nevaren bo tandem
Robert Vesenjak - Milan Emeršič, kije nasploh močno razširil obzorja Drave."
-Tekmovalna pričakovanja?
"Program pripravje bil zgoščen in naj bi omogočil za amaterje optimalno pripravl-
jenost. Imeli smo nekaj težkih preizkušenj s prvo- in drugoligaši. Očitno smo prišli v
pravo formo, ki smojo potrdili zzmagoprotidrugoligašu Beltransu. Menim,dabo že
uvodna nedeljska tekmasSlovenj Gradcem v Ptuju precej vplivala na razplet prvenst-
va. Z morebitno zmago bi si naša ekipa psihološko prednost še povečala."
Ivo Kornik
v
Stuhec na evropsko
prvenstvo
Najboljši streleczzračnopištolov
lanskem letu in do pred nek^j dnevi
nosilec državnega rekorda v tej dis-
ciplini Janez Štuhec je odpotoval
včeraj na evropsko prvenstvo v
Strassbourgu. Strelce s pištolo, po-
leg Štuhca potujeta v Francijo še
Krajnc in Vetmik, bo na tekmovan-
ju vodil trener Alojz Mikulič.
Ptujski strelec pričakuje uvrstitev
med 15. in 8. mestom, vstop v finale
pa bi pomenil izjemen uspeh. Nor-
mo za evropsko prvenstvo je dosegel
že lani, vendar se zaradi pomanjkan-
ja denaija tekmovanja ni mogel ude-
ležiti, letos pa jo je potrdil šele pred
tremi tedni. Del sredstev bo prispe-
valo tudi ključavničarstvo Franca
Roškarja iz Kamnice.
Štuhca čaka letos še eno veliko
tekmovanje - nastop na svetovnem
prvenstvu v Milanu konec julija.
McZ
Jarwz Stuhcc pred evropskim
prvenstvom.
PREJELISMO
Podpora kandidaturi Damjana Samoj-
lenka za direktorja Športnega zavoda Ptuj
Izvršni odbor DRUŠTVA ŠPORTNIH
PEDAGOGOV PTUJ podpira kandidatu-
ro DAMJANA SAMOJLENKA, profe-
sorja telesne vzgoje, za direktorja Športne-
ga zavoda Ptuj.
Damjan Samojienko je strokovnjak na
področju-športa, pozna problematiko .špor-
ta v Ptuju in širšem sloveaskem prostoru.
Kot učitelj športne vzgoje je že pet let za-
poslen na SŠC Ptuj. Redno se udeležuje
strokovnih seminarjev, kijih organizira Fa-
kulteta za šport Ljubljana.
Ima izkušnje z organizacijo in vodenjem
(vodja aktiva učiteljev športne vzgoje na
SŠC Ptuj, član 10 DŠP Ptuj in kandidat za
predsednika DŠP Ptuj, uspešno je organizi-
ral in izvedel že več srednješolskih športnih
te kmovanj ter rekreativnih te kmovanj v od-
bojki na nivoju občine) ter izkušnje kot tek-
movalec in trener (uspešno je tekmoval kot
član NTK Petovio in kasneje delal kot tre-
ner NTKPetovio v takratni 2.zvezninamiz-
noteniškiligi).
Menimo, da DAMJAN SAMOJ LEN-
KO ustreza razpisanim pogojem in sogla-
sno podpiramo njegovo kandidaturo za di-
rektorja Športnega zavoda Ptuj.
Predsednik 10 DŠP Ptuj:
Miran Muhič.prof telesne vzgoje
Dober začetek ptu-
jskih kolesarjev
Kolesarji KK Perutnine Ptuj so
se v okviru priprav na prihajajočo
sezono udeležili 2.grand prixa Ro-
vinja.Pomerilosejevečkot240ko-
lesaijev iz Belorusije, Češke, Slo-
vaške, Madžarske, Avstrije,
Hrvaške in Slovenije.
Prvi dom je bila krožna dirka
Rovinj - Bale - Rovinj v dolžini 35
km. Pri ml. mladincih se je odlično
odrezal Ptujčan Uroš Grame, ki je
v ciljnem šprintu ugnal prav vse
tekmece. Tudi Mitja Mahorič je s
3. mestom pri st. mladincih spet
dokazal svoje sposobnosti. V tej
kategoriji je Kelner osvojil 8. mes-
to.
Drugi danje bila krožnadirkapo
ulicah Rovinja. Tu je imel Grame
nekoliko smole z okvaro prednje-
ga kolesa, a je kljub temu zasedel
odlično 8. mesto, Mahorič paje bil
ponovno 3.
Rezultati - cestna dirka: člani
(105 km): 1. Velkavrh (Rog)
2:37,48;2.Robič(Sava),3.Pečnjak
(Hrv), vsi v času zmagovalca; st.
mladinci (70 km): 1. Derganc
(Krka) 1:57,00,2. Valjevec (Sava),
3. Mahorič (Perutnina), vsi v času
zmagovalca; ml. mladinci (35 km):
1. Grame (Perutnina) 55,12; 2.
Ribič (Krka), 3. Kostanjevec
(Hrv), vsi v času zmagovalca; KRI-
TERIJSKA DIRKA: člani (20 kro-
gov): 1. Rovščak (Sava), 2. Mervar
(Krka),3. Premužič (Rog); st. mla-
dinci (15 krogov): 1. Klemenčič
(Rog), 2. Valjevec (Sava), 3. Ma-
horič (Perutnina); ml. mladinci
(10 krogov): 1. Mrvar(Rog), 2. Fi-
lip(Krka),3.Mišvelj(Rog).
Nastop v Mariboru
Ptujski boksaiji so v soboto nas-
topili na reviji v Mariboru. Člana
Šole boksa Breg Kerin in Zavec sta
boksala neodločeno s tekmovalce-
ma iz Slovenske Bistrice, prvi z
Brumcem, drugi pa v najboljši borbi
večera s Pošem. Član boksarskega
kluba Ptuj Horvat paje po točkah
premagal Heriča iz Maribora.
Dejan Zavec je bil proglašen za
najbolj borbenega boksarja revije.
l.k.
Najpomembneje za ptujske strel-
ce v zadnjem času je gotovo uvrstitev
Janeza Štuhca na evropsko prvenst-
vo v francoskem Strast)ourgu. Nor-
mo je dosegel v M Onchnu s 572 kro-
gi, v Francijo paje odpotoval včeraj.
Sicer pa sta nastopila z B repre-
zentanco v Nitri Ludvik Pšajd
mlajši, ki je dosegel s 568 krogi 14.
mesto, in Majda RaušI, ki je bila s
358 krogi med mladinkami osma.
Ptujski strelci so se pomerili med
seboj za "zlato puščico". Osvojil jo je
Miroslav Molek iz Juršincev pred
Zvonkom Hajdukom in Zvonkom
Mlakarjem.
OBČINSKA PRVAKA
ŠTUHECINRAUŠLOVA
Kot je bilo pričakovati, je novi
občinski prvak v mednarodnem pro-
gramu streljanja s pištolo najboljši
strelec s pištolo v Sloveniji Janez
Štuhec, ki je pristreljal 568 krogov,
drugi je s 557 krogi Ludvik Pšajd
mlajši in tretji Alojz Trstenjak s 555
krogi. Pri mladincih je zmagal Vlado
Lovrenčič, 514, pred Markom Kore-
nom, 480, in Brunom Sinčkom iz
Dornave, 476 krogov.
Pri članicah je zmagala Majda
RaušI, ki je streljala za Juršince in
pristreljala 364 kroge, pred Alenko
Peteršič iz Dornave, 350 krogov, in
Matejo Rozman, 348 krogov, ki je
streljala za MIP. V konkurenci mla-
dink sta prvo in dmgo mesto prav
tako osvojili Raušlova in Pe-
teršičeva, tretja pajebilaMojcaGaj-
zer, kije streljala za Petoviaavto.
Pomerili so se tudi v streljanju s
standardno zračno puško in zmagali
pri članih Andrej Pulko, pri mladin-
cih Vlado Lovrenčič, pri članicah in
mladinkah pa Mojca Grula.
V serijskem programu je zmagal
pri članih Pšajd starejši (Jože Lac-
ko), pred Zelenkom (Dornava) in
Raušlom (Juršinci-Gomila). Naj-
boljša članica je bila Raušlova
(Juršinci-Gomila) pred Peteršičevo
(Dornava) in Kristino Pšajd (Jože
Lacko). Pri mladinkah sta zmagali
Raušlova in Peteršičeva, pri mladin-
cih Šincek (Dornava) in pri mlajših
mladincih pa Gril pred Vrablom in
Bratuškom.
McZ
Ptuj-Topolšica 3:1 (10,9.-12,0)
Športna dvorana Center, sodni-
ka Lavrenčič in Klobasa (oba Ma-
ribor)
Igralke Ptuja so srečanje začele
zelo prepričljivo. Tudi v tretjem
nizu, ki so ga izgubile, so hitro po-
vedle z 11:6, todagostujoči trenerje
pravočasno uporabil obe prekinitvi
in s številnimi menjavami zmotil ri-
tem igre Ptujčank, tako da so gostje
zasluženo osvojile set. Najbolje so
domače igralke zaigrale v četrtem
nizu, ko jim je šlo vse od rok, saj v
tem setu gostujoče igralke niso
osvojile nobene točke.
V	prvi tekmi so se člani Ptuja po-
merili s prvouvrščeno ekipo Turbi-
ne iz Selnice ob Dravi ter gladko iz-
gubili z 0:3.
V	naslednjem kolu bodo igralke
Ptuja gostovale v Murski Soboti,
kjer se bodo srečale zekipo Pomur-
ja-
I.Z.
Državni naslov
Korošakovi
v Ljubljani je bilo dvoransko
državno prvenstvo v nekaterih atlet-
skih disciplinah. Hedvika Korošak iz
atletskega kluba Ptuj je kljub poškodbi
gležnja v troskoku z 12 metri in 93 cen-
timetri osvojila državni naslov, v teku
na 60 metrov z ovirami paje bila z 9,01
sekunde četrta.
Andrej Petrovičjevtroskokus 13,18
m osvojil osmo mesto, Tanja Rozman
je 60 metrov pretekla v 8,31 sekunde,
Matjaž Iskra pa v 7,46.
l.k.
Bron za dvojico
Na članskem državnem prvenstvu
v namiznem tenisu sta Alenka in
Tanja Nišavič iz ptujske Petovije
osvojili tretje mesto v tekmovanju
dvojic.
Sicer pa se v klubu ob pripravah na
prvenstvene obračune v prvi ženski
in drugi moški ligi zavzeto pripravl-
jajo na proslavitev 20-letnice.
l.k.
16 - nasveti
3. marec 1994- tednik
VSADNEM VRTU se ob izteku
zime konec februarja in ko se z
začetkom marca že naznanja
pomlad, pričenja pri večini sad-
nih vrst vegetacija. Ribez in ko-
smulje so že po naravi sadne vrste
grmičastega jagodičevja, ki zelo
zgodaj odženejo. Če smo se
odločili za sajenje teh zvrsti jago-
dičevja, to čimprej opravimo,
dokler sadika ne ozeleni. Pozno
sajena sadika, kije že v vegetaciji,
se težje vraste, v nadaljni rasti,
zlasti v prvem letu, pa občutno za-
ostaja.
2La sadike jagodičevja, pa naj
bodo grmičaste ali stebelne vzgo-
je, ni potrebe za kopanje tako ve-
likih sadilnih jam, kot to počemo
za druge drevesne vrste. Za ribez
in kosmuljo običajno izberemo
vrtno zemljo, ki je običajno že
pred sajenjem bila globoko obde-
lana. Velikost jame določa veli-
kost korenin sadike. Jama naj bo
dovolj prostorna, da lahko v njej
enakomerno razprostremo kore-
nine in da vanjo vložimo dovolj
kompostnice. Ribezu in kosmulji
ob sajenju vložimo vsaj 10 kg do-
bro preperelega hlevskega gnoja,
ki rastlini služi kot založeno gno-
jenje z organskimi hranili. Med
zemljo pred zasipavanjem sadil-
ne jame vmešamo še po dve pesti
mešanega gnojila nitrofoskala z
večjo vsebinostjo fosforja in kali-
ja.
Korenin sadiki ne krajšamo
niti jih ne redčimo, režemo le
poškodovane in pomoljene kore-
nine do zdravega. Močnim sadi-
kam z že formiranim grmom
puščamo pri sajenju 3 do5 najbol-
je raščenih ogrodnih mladik, šib-
kejši sadiki pa pustimo le po eno
mladiko in jo krajšamo na 4 do 5
dobro razvitih očes.
V	OKRASNEM VRTU potre-
bujemo spomladi za sajenje okra-
snih drevnin in trajnic dovolj do-
bro preperele kompostnice. Ker
nam te običajno primanjkuje, si v
prcdsezoni sajenja pripravimo
meščanico doma pridelanega
komposta in dodatkov.
Kompostišče, na katerega smo
odlagali pred letom organske od-
padke iz vrta in gospodinjstva,
prekopljemo in presejemo na
mrežo za gramoz. Tej kompostni-
ci primešamo tretjino šote in tret-
jino dobre vrtne zemlje iz zelen-
javne grede, dodamo nekoliko
rečne mivke ali kamene moke,
apna in na kubik takšne mase do 5
kg mešanega rudninskega gnoji-
la. Masko dobro premešamo in
razprostremo v približno 20 cm
debelo plast. Kup ne sme biti višji,
ker bi zaradi slabe zračnosti bilo
preperevanje slabše in tudi šota
se ne bi dovolj napojila. Če ni
dežja, takšno kompostišče zaliva-
mo, da vzdružujemo dobro
vlažnost. Maso prekopljemo in
premešamo vsakih lOdni. Pome-
secu dni bo tako pospešeno na-
pravljen in količinsko povečan
kompost že uporaben za sajenje
vseh vrst okrasnega rasti i nja.
V	ZELENJAVNEM VRTU, ko
je konec febrarja skopnel morda
letos še poslednji sneg, že pri-
pravljamo gredice za setev in sa-
jenje vrtnin. Vrtno zemljo, globo-
ko prekopano in pognojeno že je-
seni ali zgodaj pozimi, površinsko
le popravimo in zdrobimo grudi-
ce, ki niso razpadle ob zimski
zmrzali. 2^mljo, ki preko zime ni
bila prekopana, čimprej prelopa-
tamo, da se bo do setve še nekoli-
ko polegla. Za obdelavo mora biti
v primernem strukturnem stanju
in primerni vlažnosti. Poskus pri-
merne vlažnosti je preprost: s
pestjo stisnemo kepo zemlje v
okroglo grudico, in če ob prostem
padu iz višine 1,5 m na trših tleh
razpade, je znak, da je primerna
za obdelavo.
Širina grede naj bo 120 cm.
Greda takšne širine je pri obdela-
vi in negi dosegljiva z obeh strani
in najprimernejša za vse oblike,
načine in vrste posevkov vrtnin.
Poti med gredicami ne vkopava-
mo. Z zemljo vkopane potke bi
gredico zvišali, zvišana gredica pa
ni ugodna za rast in razvoj posev-
ka, še zlasti pa je takšna gredica
slaba ob suši.
Po biokoledarju je priporočljivo
sejati in saditi rastline, kijih pride-
lujemo zaradi lista, 3. in 4. ter 6. in
7. marca, zaradikorenike 1. in 2. ter
od 8. do 10. marca, zaradi plodov
od 6. do 8. marca ter zaradi cveta in
zdravilna zelišča 2. in 3. ter5., 11. in
12. marca.
Hibridno vinsko trto, ki jo v vrto-
vih vzgajamo na brajdah, in ribez
lahko razmnožujemo s potaknjen-
ci ali ključi. Po biokoledarju je pri-
poročeni čas za sajenje potaknjen-
cev od 1. do 4. in od 19. do 31. mar-
ca.
Miran Glušič, ing. agr.
v SOBOTO v ŠPORTNI DVORANI CENTER
Mednarodna razstava
mačk
Felinološko društvo iz I^enarta
bo v soboto, 5. marca, v ptujski
športni dvorani Center pripravilo
že drugo mednarodno razstavo pa-
semskih mačk v Ptuju, sicer pa že
jubilejno, 20. tovrstno razstavo.
Odprta bodo 9. do 18. ure, osrednji
odgodek pa bo ob 16. uri, ko bo revi-
ja nagr^enih mačk in podelitev
priznanj avtorjem najboljših
otroških risbic iz mačjega življenja.
Lani je bila takšna razstava v dvo-
rani Mladika, a je bila ta pretesna za
številne razstavljalce in obiskoval-
ce. Ker bo letos razstavljalcev še
več, saj bodo tukaj domala vsi po-
membni evropski gojitelji pasem-
skih mačk, se je organizator odločil
za športno dvorano Center.
Na razstavi pričakujejo nekaj čez
300 mačk vseh pasem in v vseh bar-
vah. Ocenjevali jih bodo glede na
starost in dosedanje dosežke ter po
barvi in pasmah.
Tokrat bo ob razstavi mačk tudi
razstava likovnih del otrok iz ptuj-
skih vrtcev. Na natečaj Felino-
loškega društva se je namreč odzva-
lo veliko otrok v ptujskih vrtcih in
njihova dela soočenih likovni peda-
gogi. Najboljše tri risbe iz mačjega
življenja b(xlo v soboto pred začet-
kom revije mačk tudi nagradili.
Obiskovalci bodo na razstavi
lahko dobili nasvete o gojenju mačk
ali celo kupili mladiče pasemskih
mačk. Otroci bodo, kot vedno dos-
lej, tudi tokrat imeli brezplačen
vstop na razstavo.
DLŽ
KRVODAJALCI
15. FEBRUAR: Jože Majer-
hofer, Hajdoše 40, Hajdina;
Stanko Draškovič, Cankarjeva
2, Ptuj.
17. FEBRUAR: Jože
Rodošek, Kvedrova 5, Ptuj; Ire-
na Mertuk, Kopališka 1, Ki-
dričevo; Roman Sok, Moškanjci
124, Gorišnica; Anton Cafuta,
Pobrežje 89/a, Videm; Branko
Kostanjevec, Trstenjakova 7,
Ptuj; Anton Primožič, Hrezovci
19, Polenšak; Rado Gašparin,
Kvedrova 2, Ptuj; Maks
Potočnik, Volkmerjeva 5, Ptuj;
Srečko Fekonja, Strejaci 1, Dor-
nava; Janez Muhič, Bukovci 63;
Zdenka Selinšek, Krčevina pri
Vurberku; Milan Lorenčič, Bra-
tislave! 19, Polenšak; Franc Sla-
tič,Sp. Velovlek l/a; Miran l^h.
Ptujska 2, Ormož; Silvo Topolo-
vec, Arbajteijeva 1, Ptuj; Dragi-
ca Vodušek, Vareja 17, Videm;
Olga Šoštarič, Rimska pl. 17,
Ptuj; Drago Mazera, Anice
Kaučevič 2, Ptuj; Janez Tašner,
Mestni Vrh 89, Grajena; Andrej
Lozinšek, Krčevina pri Vurber-
ku; Jakob Janžekovič, Strejaci 7,
Polenšak; Mirko Horvat, Bu-
kovci 71/b, Markovci; Slavko
Mar, Strelci 137a, Markovci;
Matjaž Mestinšek, Kraigheijeva
36, Ptuj; Mirko Čuš, Bukovci
24/a, Markovci; Branko Majcen,
Grajena 6; Maijan Voda, Pod-
vinci 50/a, Ptuj; Boris Bohi, Gra-
jenščak 45; Anton Ciglar, Rim-
ska ploščad 21, Ptuj; Ivan
Bubnjar, Ul. Kirbiševih 73/b,
Maribor; Peter Rojko, Vurberk
108, Duplek; Leopold Paher,
Gerečja vas 72; Branko Rap,
Vurberk 122, Maribor.
3. SKUPŠČINA POSLOVNE SKUPNOSTI ZA VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO
SLOVENIJE V ORMOŽU
VINO JE SLOVENSKA ZNAČILNOST IN SE SAMO PONUJA ZA PROMOCIJO
Prelevmanska zaščita pridela-
ve domačega vina, subvencioni-
ranje obresti na zaloge, regresi-
ranje akontacij za odkup grozdja
letnika 1993 in zalog vina letnika
1992/93, izvozne stimulacije (do
nedavnega 30 tolarjev za liter vina,
sedaj samo še 10), znižanje
trošarine z 36 na 9 tolarjev po litru
s 1. marcem, ustanovitev fonda za
vino Republike Slovenije - to je po
uvodnih besedah poročevalcev
tretje skupščine poslovne skup-
nosti za vinogradništvo in vinarst-
vo Slovenij e, ki je potekala minulo
sredo v Ormožu znamenje, os-
rednje dogajanje na področju vi-
nogradništva. Stanje se izboljšuje
in tako kritike na račun države in
resornega ministrstva niso več v
tolikšni meri upravičene. Kljub
vsemji pa se slovenskemu vino-
gradništvu še vedno obetajo črni
časi. To se kaže tudi pri obnovi vi-
nogradov, ki poteka zaradi nizke
akumulativnosti panoge pri člani-
cah PSVV izredno počasi.
Poslovanje družbenikov in pos-
lovne skupnosti za vinograd-
ništvo m vinarstvo Slovenije še
vedno poteka v neprijaznem okol-
ju doma ali v svetu. Tako denimo
dajejo zaradi hiperprodukcije
vina v nekaterih evropskih
državah visoke stimulacije za
krčenje vinogradov, pri nas pa je
obnov iz leta v leto manj brez sti-
mulacij za krčitev. Tako se dolgo-
ročni cilj slovenskih vinogradni-
kov, da bi sčasoma dosegli 30.000
ha vinogradov, vse bolj oddaljuje:
lani jih j e bilo 22.000 ha, letos 1.500
manj. Malo je možnosti, da bo le-
tos obnovljenih 400 hektariev vi-
nogradov, kot predvidevajo v pos-
lovni skupnosti.
Fond za vino se je po besedah
predsednika skupščine Karia Re-
cerja dolgo rojeval, zlasti ker je bilo
več interesentov, ki bi ga hoteli ime-
ti v svojem okolju, med drugimi
tudi Gospodarska zbornica.
Priča smo precejšnjemu tržnemu
neredu, nedosledni davčni politiki
pri obdavčevanju prometa z vinom
in problematiki njegove kontrole.
Tega po besedah predsednika
skupščine ni pri tako imenovanem
javnem prometu in javnem trženju,
kjer nobeno vino ni v prometu, pre-
den ni ocenjeno, pri uporabi
zaščitneznamkejecelo dvojnakon-
trola, nekontroliran pa je sivi pro-
met, ki ga je po mnenju vinogradni-
kov in vinarjev več kot javnega.
"Kar se potrošnje tiče, imamo
vedno manjše tržišče. Uradni po-
datki niso točni, pa vendar že nekaj
let in tudi za lani kažejo, da po-
trošnja vina v Sloveniji upada. Pri
trženju namesto da bi gojili kulturo
evropske poslovnosti, specializira-
mo orientalski bazar ter se s figami v
žepu siromašimo še bolj, kot je po-
trebno," je poudaril predsednik
skupščine poslovne skupnosti Ka-
rel Recer.
V letu 1993 smo Slovenci izvozili
5,100.000 litrov vina. Izvozne sti-
mulacije, ki so do lanskega oktobra
znašale 30 tolarj ev za liter, so se letos
znižala na 10 tolarjev, kar je priza-
delo predvsem tiste izvoznike, ki so
izvoz šele dobro pričeli. Za polnitve
penečih vin, ki gredo v razvitih
državah boljše v promet, država iz-
voznih stimulacij ni priznavala. Vi-
nogradniki upajo, po zagotovilih
ministra dr. Jožeta Ost erca, da bodo
izvozne vzpodbude v okviru dogo-
vorjenega ostale, ker bo le tako post-
al izvoz sestavni del našega prometa
in trženja z vinom.
S tem je povezana promocija slo-
venskih vin doma in po svetu. Po
beseda direktorja poslovne skup-
nosti Janeza Vrečerja je bila v
zadnjih dveh letih intenzivnejša
kot kdaj koli prej. To je povsem ra-
zumljivo, ker Slovenija kot nova
država brez imagea v svetu kot
proizvajalka vina ni bila priznana.
Zaradi tega poteka delo poslovne
skupnosti na mednarodnih sejmih
promocijsko in poslovno.
V poslovni skupnosti menijo, da
z novimi prelevmani na uvoženo
vino ni več nekotroliranega vdora
poceni in slabih vin,prof. dr. Slavi-
ca Šikovec pa ne verjame podat-
kom o lanskem 29 milijonov litrov
obsegajočem vinskem uvozu, saj ga
je po njenih (preverjenih) podatkih
bilo veliko več. A o njenih besedah
niso želeli razpravljati, saj je menda
nehote prizadela tiste kleti, ki pol-
nitve uvoženega vina označujejo
kot kakovostno vino laškega rizlin-
ga, kar seveda zmanjšuje ugled
domačega vina. Tako se je Slovenija
iz tipične vinogradniške dežele pre-
levila v trgovino uvoženih cenenih
vin. Tudi poziv predsednika uprav-
nega odbora PSVV Slovenije, sicer
pa direktorja največje slovenske
kleti na Dobrovem v Goriških
Brdih Jožeta Drnovščka, naj med
vinarji ponovno dobi uveljavi geslo
"Pij malo, pij dobro", je izzvnel v
prazno.
Zaščitna znamka slovenskih vin
praznuje letos 25-letnico, kljub
temu da je predsednik skupščine
Karel Recer poudaril, da je v svetu
malo blagovnih znamk, ki bi imele
takšno tradicijo in takšen značaj,
kot ga ima zaščitna znamka sloven-
skih vin, ki naj bi v prihodnje imela
večjo vlogo kot doslej, med družbe-
niki vanjo ni zaupanja in se ji v ne-
katerih kleteh, čeprav so zaostrili
pogojeza njeno pridobitev,odpove-
dujejo in na steklenice raje nalepijo
hišne nalepke. Zadnji takšen pri-
mer je dobovska klet iz Goriških
Brd. Jezni so zaradi njene zlorabe
priSlovenijavinuinkersoznjo,kot
trdi Jožet Drnovšček, v Ljubljani
opremili šest do osem milijonov li-
trov uvoženega vina in ga potem
prodajali kot domačega.
O prometu z vinom med drugim
govori zakon o vinogradniškem go-
spodarstvu. Po besedah direktorja
Janeza Vrečerja se je poslovna skup-
nost vseskozi vključevala v njegovo
nastajanje.
Kmetijska inšpektorica pri mi-
nistrstvu za kmetijstvo Majda Ci-
rej je poudarila, da je na področju
vinogradništva in vinarstva potreb-
no razmišljati o inšpekciji po evrop-
skem vzoru, da bi spremljali pride-
lek od trsa do prodaje. Obljubila je
tudi, da bo novi vinski zakon šel v
postopek že v prvi polovici letošnje-
ga leta. Člani poslovne skupnosti so
med drugim nezadovoljni še z veli-
kim uvozom trsnih cepljenk tudi
sumljivega izvora (na črno!), ko pa
jih imamo doma dovolj.
"Razmere na področju vinograd-
ništva in vinarstva so se v letu 1993
izboljšale." S temi besedami, ki so
zvenele nekoliko ironično, se je v
razpravo vključil dr. Julij Neman-
jič s Kmetijskega zavoda Slovenije.
Dejal je, da je vesel teh besed, ven-
dar po njegovem ni drža ve v Evropi,
ki bi imela takšen razkorak med
proizvodnjo in porabo vina, kot ga
ima Slovenija. Poudaril je, dabi mo-
rali več narediti na raziskovalnem
področju in veliko slovensko znan-
jebolj vključevati v proizvodnjo.
Iz poslovne skupnosti je izstopil
Ljubljanski sejem, ki je z vsakolet-
nim mednarodnim ocenjevanjem
vin vplival na usodo slovenskega vi-
nogradništva. Vinarji se zavedajo,
da so postale ocene, ki jih prejemajo
na podobnih sejmih, pomemben
element trženja, vendar z delom
ljubljanskega sejma niso povsem
zadovoljni, med drugim ne s časom,
ko poteka, predvsem pa zaradi veli-
kih stroškov prireditve, ki jo zadnja
leta obišče samo med 20 do 25 tisoč
obiskovalcev; toliko jih, denimo,
pride na celjski sejem dnevno.
Na skupščini so podelili 25 priz-
nanj vinogradnikom in vinarjem v
zasebnem in družbenem sektorju,
ki so na svojem področju v letu 1993
dosegli lepe uspehe. Zlate so prejeli
Matija Kociper iz Ormoža, Janko
Mlakar in Franc Travnikar iz Ptu-
ja, Roman Šepetavc iz Brežic,
Franc Škrobar iz Gornje Radgone
in Ivan Kozole iz Krškega. Med de-
vetnajstimi dobitniki srebrnih
priznanj so Društvo vinogradni-
kov Jeruzalem, Janez Gornik, Al-
bert Gonc in Lidija Veber vsi iz
Ptuja, Lidija Ruška iz Ormoža ter
Cvetka Sakelšek in Janez Alt iz
Ljutomera ter nekateri iz drugih
vinorodnih območij Slovenije.
Vida Topolovec
Vinogradi so nekaj mesecev počivali, te dni pa je v njih že živahno, saj vinogradniki opravljajo prvo
letošnje delo - rez.	Foto studio Brumen, Lenart
tednik -3. marec 1994
za kratek čas - 17
INFO-glasbene
novice!
Za spremembo v tem tednu kot uvod pregled
britanskih glasbenih nagrad, ki so jih
podeljevali pretekli teden v liondonu.
Najboljši album in single pretekle-
ga leta je imel MEAT LOAF. Al-
bum se imenuje BAT OUT OF
HELL, BACK1NTO HELL, single
pa TD DO ANVTHING FOR
LOVE.
Posebno nagrado za življenjsko
delo je prejel VAN MORRSION.
Najboljši novi izvajalec je pevka
GABRIELLE, ki je zaslovela s hi-
tom DREAMS. Za najuspešnejšo
tujo izvajalko so izbrali pevko
BJORK.
M-PEOPLE so prejeli nagrado kot
najboljša plesna skupina. Najstniki
TAKE THAT pa so dobili posebno
nagrado hiše MTV za najboljši vi-
deoPRAV.
Glavne nagrade večera so pobrali
STEREO MCs kot skupina leta,
DINA CARROLL kot pevka leta
in STING
kot pevec leta na Otoku.
V marcu bcxio v ZDA podeljevali
grammyje.
Pojdimo k stalni rubriki o novih
ploščah.
Ameriški pevec PRINCE je zaen-
krat komad THE MOST BEATl-
FUL GIRL IN THE WORLD
izdal le v ZDA, je pa na nje-
govem greatsh hits albumu THE
HITS.
Prvo mesto v Italiji zaseda skupina
CORONA z novim plesnim hitom
THE RHVTHM OF THE
N1GHT.(***)
Iz Nemčije prihaja komad OMEN
111 (* * nove zasedbe M. A.
FRANKIE GOES TO HOLLV-
WOOD imajo na tržišču že četrti
remix z naslovom TWO TRI BES.
Ameriški novovalovci SOUND-
GARDEN uspešno promovirajo
novo ploščo SPOONM AN. *)
Skupina THE BREEDERS gre po
stopinjah kvarteta 4 Non Blondes,
njihov pri hit CANNONBALL
pa se vzpenja po ameriški
lestvici.
LEVEL 42 se vrača na lestvice s
skladbo FOREVER NOW
ki jo boste našli na njiho-
vem istoimenskem albumu.
Mladi britanski rockerji SUEDE
so se s ploščo STAV TO-
GETHER uvrstili v sam vrh britan-
ske lestvice.
David Breznik
1.	WHhoutyou - Mariah Carey
2.	Don 7 go breaking my Heart
-Elton John &Ru Paul
3.	Return to innocence -
Enigma
4.	Since I don't Have you -
Gunsn'Roses
5.	The Sign - Ace of Base
6.	Nov/ and Forever - Richard
Marx
7.	Let the Beat Control your
Body-2Unlimited
8.	Ali far Love - BryanAdams &
RodStewart&Sting
9.	Is it Love - Twenty 4 Seven
10.	Rock'n'roll Dreams come
trough - Meat Loaf
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj
(med 20. in 23. uro)._
GLASBENA SKUPINA REMIX
Prve samostojne skladbe
Pred dvema tednoma je skupina Remix iz Slovenske Bistrice v
rogaškem studiu Bon-Ton posnela prve tri samostojne skladbe, na-
pisane v stilu pop ročka in countrya.
Producent skladb Ulična svetilka. Jaz bi zate in Veter je Zvonko
Tepeš, avtor besedil in glasbe pa pevec in kitarist skupine Roman
Gril. Zvokali so jim pomagale Danica, Martina in Lea iz Vcxlovni-
kovega zbora izSlovenske Bistrice.
Skupino poleg Romana sestavljajo Drago Brlek, Zmago Ojsteršek,
Mladen Logar, Miran Krajnc in Miro Kumer. Skupaj igrajo tri leta
in doslej so večinoma nastopali naplesnih prireditvah, maturantskih
plesih, v poletnem Portorožu, Goriških brdih ter v številnih ptujskih
klubih in diskotekah. Najbolj se te skupine najbrž spomnijo ude-
leženci lanskih maturitetnih plesov v Kidričevem. Remixi so nasto-
pili tudi v Avstriji, kjer so igrali vse zvrsti glasbe. Na omenjenih nas-
topih igrajo predvsem domačo zabavno glasbo, country, ročk, pop,
tehno in evergreene.
Konec marca bodo pričeli snemati četrto skladbico, ki jo namerava-
jo poslati na Festival melodij morja in sonca ter na Rožo Portoroža.
Seveda pa kot večina glasbenikov tudi oni želijo posneti samostojno
kaseto. Se prej pa jih bodo lahko poslušali obiskovalci letošnjih ma-
turantskih plesov v Kidričevem.
DLŽ
Mladi dopisniki ^ladi dopisniki ^ Mladi dopisniki
MED ODMORI
Po naporni uri sledi odmor. Vsi
že komaj čakamo, da zazvoni zvo-
nec.
Jaz in moja sošolka tečeva po
hodniku gor in dol. Včasih se napo-
tiva tudi v pritličje ali klet.
Fantje se ponavadi tepejo ali pa
kričijo. Zelo je živahno.
Čez čas zazvoni prvi zvonec, nato
pa še drugi! Po drugem zvoncu mo-
ramo biti vsi v razredu, vstopi tova-
rišica in pouk se začne.
Nina Rogina,4.a
OŠ Mladika
KNJIGA IN JAZ
Zelo rada imam knjige. Najrajši
berem pravljice. Za branje sta me
navdušila ati ter mamica. Moja
najljubša knjiga je Lepotica in zver.
Najbolj všeč so m i knjige Walta Dis-
neyja. Ati mi jo je kupil v knjigarni.
Ko jo je prinesel domov, sem bila
zelovesela. Ko sem jo dobila v roke,
sem jo takoj začela brati. Bila mi je
tako všeč, da nisem mogla vstran od
nje. Najbolj so mi bile všeč ilustraci-
je. Bili so zelo lepe ter razburljive.
Knjige običajno berem v svoji
sobi. Poleg knjig se smejem, včasih
pa tudi jočem. Jaz imam knjige v
svoji sobi, ati in mamica pa v dnevni
^obi. Največ kupujemo zanimive
knjige z ilustracijami. Iz knjig spoz-
nam veliko novega.
Morana Lubaj, 4. a
OŠ Kidričevo
TAKO NE GRE VEČ NAPREJ!
Jaz, Snegulja X, odločno ugovar-
jam zmotnemu mišljenju mnogih
ljudi, da je v privljicah vse v naj-
lepšem redu. Niti najmanj! Samo
poglejte moj delovni dan.
Vstanem ob sedmih, palčki pa ob
pol sedmih. Če to ni nesramnost!
Kaj pa moj bioritem? Zatem
palčkom napravim zajtrk. Vmes se-
veda godrnjajo. Pa saj sem že nava-
jena. Potem gredo v službo. Rudni-
ki so že zastareli. Zdaj so vsi me-
nedžerjivsrednje velikem podjetju.
Seveda lastninijo kot zmešani.
Mene pa pustijo samo doma. Pol
dneva imam prosto (no ja, včasih
delam nadure). Potlej pridem iz
mesta in palčkom operem obleko:
kravete, suknjiče, hlače itd. Sicer
premorem pralni in sušilni stroj
GORENJE, ampak ni dober, kajti
obleke moram zložiti še vedno
sama. S sedmimi poslanskimi
plačami (palčki so tudi poslanci v
gozdnem parlamentu) bi si res
lahko privoščili boljši pralni stroj.
Ampak mene palčki sploh ne pos-
lušajo.
Popoldne se pri meni večkrat
oglasijo glupi (oprostite izrazu) tu-
risti, ki mislijo, da smo turistična
kmetija. Tu pa tam se oglasijo tudi
kakšne starke z jabolkom in mislijo,
da so izvirne. Samo ena se je enkrat
spomnila in prinesla hruško. Seve-
da nisem nasedla, kljub zatjevanju,
da so to BlO-hruške. In ko odtežijo
svoje tudi starke, turisti, lovci (da,
celo ti pridejo), mi ostane časa samo
še toliko, da vržem kakšen globoko
zamrznjen izdelek v mikrovalovno
pečico. Čez kako uro se z borze
vrnejo palčki in kot ponavadi
godrnjajo čez večerjo. Oni seveda
hočejo nekakšne žgance pa repo.
Čudno, še v nobenem fastfoodu ni-
sem odkrila te pijače (ali pa je to
jed?).
Ko pospravim mizo, pomijem in
pobrišem posodo, se spravim v pos-
teljo, da bi malce zaspala. A to ni
možno, ker palčki proslavljao pa-
dec tolarja še pozno v noč. Za svoje
delo in predvsem živce bi lahko do-
bila vsaj kakšen honorar...
Ljudstvo, pozivam vas, da ne ver-
jamete večv pravljice, kajti ta svet je
prekrut in preveč realen za pravlji-
ce!
gdč. Snegulja X
MOJ PRIJATELJ MEDO
I mamo psa Medota. Je svetlo rja-
ve barve. Ima dolgo dlako. Zelo mi
je všeč.
Ko pridem iz šole, mi pride na-
proti in veslo maha z repom. Po ko-
silu mu vedno nesem jesti. S
krožnika sem vzela kost in mu jo
nesla. Pozdravil me je zlaježem, ko
pa je videl samo kost, meje žalostno
pogledal in si mislil: "Kako malo si
mi prinesla, od tega vendar ne bom
sit!" "Tu me počakaj, še nekaj ti pri-
nesem," sem mu rekla in odhitela v
kuhinjo. V kuhinji nibilo nikogar. Iz
hladilnika sem vzela kos mesa. Ve-
selo me je pogledal in kar poskočil
od radosti. Hitro je pojedel in me
pogledal, češ: "To je dobro, toda
premalo. Tega bi pojedel cel
krožnik." "Če boš priden, ti bom
večkrat prinesla kakšen priboljšek."
Potem sva se igrala.
Svojega psa imam zelo rada.
Upam, da lx)va postala prijatelja.
Mislim, da mu bom lahko zaupala.
Zvesto me bo poslušal i n ne bo izdal
mojih skrivnosti.
Petra Pihler, 4. r.
OŠ Grajena
POSREČILO SE MIJE
Nekega dne sem bila sama doma.
Bila sem zelo lačna, zato sem se
odločila, da bom spekla palačinke.
Pripravila sem si multipraktik in
psododo, kamor bom vlila testo. V
multipraktik sem ubila eno jajce,
vlila 2 del mleka, dodala sol, sladkor
in malo radenske. Nato sem to testo
z multipraktikom zmešala. Pripra-
vila sem si še malo zajemalko in
ponvico ter vanjo vlila testo za eno
palačinko. Tako sem spekla deset
palačink. Palačinke sem si namaza-
la z marelično marmelado. Sedla
sem k mizi in pričela jeti. Pojedla
sem pet palačink,ostale sem pustila
mamici in atiju. Moje specialitete
nista mogla prehvaliti.
AnjaŠimenko, 4. a
OŠ Mladika
18 - za razvedrilo
3. marec 1994- tednik


W Vi
»»J


tednik -3. marec 1994
poslovna sporočila - 21
22 - poslovna sporočila
3.marec 1994-tednik i
tednik -3. marec 1994
oglasi in objave - 23
STUDIO DOTIK v ZLATI ČRTI
KozmctičarkaTanjaKorparjevZlatičrtiodprlastudioDotik,vkaterem
ponuja nego nog in rok, refleksno masažo stopal ter svetovanje z Učenjem
za vsak dan in svečane priložnosti. K negi nog (pedikuro) scxli odstranje-
vanjeodmrlekoženastopalih,urejanje nohtov,odstranjevanje kurjihočes,
vraščenih nohtov in otiščancev. Manikura rok vključuje nego rok in urejan-
je nohtov. 21a dobro počutje pa Tanja Kopar priporoča refleksno masažo
stopal - stimulacijo refleksnih točk na stopalih. Za urejen videzje pomemb-
no pravilno Učenje in tudi pri tem vam bodo pomagali v novem studiu Do-
tik.
MODNI KOTIČEK BARBARA V PEKU
Proizvodno, trgovsko in storitveno podjetje Sonja iz Vošnjakove 10 v
Ptuju je v Peku odprlo modni kotiček Barbara, v katerem prodajajo modne
dodatke za mlade in starejše, ženske in moške. V njem boste lahko izbrali
modne ovratnike različnih izvedb, rute, šale, sponke, modno bižuterijo in
druge dodatke domačih in tujih proizvajalcev.(MG)
PODJETJA IN ŠTUDENTJE - TOP JOB PRIHAJA
S smelimi, obljub in upa polnimi besedami je mednarodna organizacija
študentov AISEC, ki deluje tudi v okviru mariborske Ekonomsko-poslov-
ne fakultete, nagovorila študentske kolege in podjetja. Organizacija štu-
dentov, ki se zanimajo zaekonomijoinmanagement, pripravlja ravno sedaj
TOP-JOB, v zahodni Evropi že uveljavljen sejem kadrovskih potencialov.
Namen sejma je vzpostaviti neposreden stik med podjetji, ki ponujajo pri-
pravništvo, prakso, potrebujejo raziskave diplomskih nalog, in študenti, ki
vse to iščejo. Sejem bo organiziran v Mariboru 6. in v Ljubljani 13. aprila.
Največ si tako študenti kot podjetja lahko obetajo od neposrednih stikov
prav na sejmu, sicer pa bodo organizirali v teh dneh tudi več predavanj,
predstavitev na stojnicah in posebne predstavitve.( McZ)
BENCINSKA ČRPALKA ŽIHER - PETROL ODPRTA
čeprav so Žiherjevi iz Zamušanov načrtovali, da bi odprli bencinsko
črpalko že novembra lani, seje pridobivanje ustreznih dovoljenj zavleklo
vse do marca letos. Toda zdaj so ovire za njimi in v torek ob 14. uri so odprli
dolgo pričakovano in želeno bencinsko črpalko v Moškanjcih. Ta je po-
membna predvsem za naselja Markovci, Dornava in Gorišnica, saj so mo-
rali zdaj po gorivo v Ptuj ali Ormož. Poleg črpalke sta trgovina in
okrepčevalnica.
DLŽ-Foto: MS
Manj požarov, več drugih reševalnih akcij
Gasilsko društvo Ptuj sodi med
najstarejše v Slovenci, saj bo pri-
hodnje leto slavilo 125-letnico hu-
manega delaa. Je eno najsodobneje
opremljenih in specializiranih, kar
se tiče števila požarnih akcg pa je
zagotovo nosilno društvo v okviru
občinske gasilske zveze Ptuj. Ko so
se minulo soboto, 26. februarja,
sestali na 124. občnem zboru, sojih
v domu gasilcev s svojo udeležbo
počastili številni predstavniki so-
sednjih gasilskih društev, gostje
Maribora in Lenarta ter iz pobrate-
nih društev Krapine in Kozjega, žal
pa so tudi tokrat pogrešali pred-
stavnike občine, predvsem iz ptuj-
skih krajevnih skupnosti in občin-
ske skupščine, torej tiste, za katere
so se pripravljeni žrtvovati dan in
noč, ne da bi se vprašali, kdo potre-
buje njihovo pomoč.
Predsednik ptujskega društva
Edvard Kozel je aktivnosti in
požarno preventivno delovanje v
minulem letu ugodno ocenil, saj jim
tokrat ni bilo treba gasiti večjih
požarov. Med 52 izvozi je bilo sicer
nekaj manjših požarov, prevlado-
vale pa so druge reševalne akcije:
posredovanje v hujših prometnih
nesrečah, odpiranje stanovanj,
reševanje utopljencev itd.
Ptujski gasilci se zavedajo, da
sredstev za nujno potrebno hidrav-
lično gasilsko lestev za gašenje
požarov v višjih nadstropjih (kar se
je v nedavnem blokovskem požaru
pokazalo kot življenjsko pomemb-
no) še lep čas ne bo, zato so veseli
vsaj dejstva, da je sedanja meha-
nična dvižna lestev (last štaba za
CZ) generalno obnovljena in uspo-
sobljena za podobne akcije. Edvard
Koželje opozoril tudi na nova zako-
na o gasilstvu ter o požarnem varst-
vu, ki nudita tej humani organizaci-
je nove možnosti delovanja in uvel-
javljanja v sodobni družbi.
V drugem delu so izvolili delega-
ta za občni zbor zveze gasilskih
društev občine Ptuj, najzas-
lužnejšim pa podelili priznanja in
gasilska odlikovanja. Med drugim
so Edvardu Kozelu izročili repu-
bliško gasilsko odlikovanje 2.
stopnje, posebna priznanja pa so
izročili tudi petim požrtvovalnim
gasilcem, ki so sodelovali na največ
požarnih akcijah: Igorju Fekonji za
sodelovanje v več kot 300 akcijah,
Edvardu Pušniku in Alešu Frieži za
sodelovanje v več ko 1150 akcijah ter
Brunu Mlakarju in Romanu Friežu
za sodelovanje v več kot 50 akcijah.
-OM
Servis gasilskih aparatov v kletnih prostorih gasilskega doma je eden
glavnih virov dohodkov GD Ptuj.	Foto: M. Ozmec
"V letu 92 smo plačali za grob
na ptujskem pokopališču 840
tolarjev, jeseni 93 pa smo prejeli
položnico za nekaj več kot 3000
♦olarjev. Kako je mogoče, da se
je najemnina povišala kar za
300 odstotkov? Kdo je to dovo-
lil?" sprašuje bralka M. Š. s Ptu-
ja.
Vodja PE Komunalne storit-
ve Janko Bohak je odgovoril, da
bi najemnino bilo mogoče dvi-
govati v skladu z rastjo cen, če bi
bila izhodiščna cena primerna.
Tako pa le-ta ni pokrivala
stroškov vzdrževanja. Tako pra-
vi: "Do 1. oktobra 1992 je bila
cena najemnine grobnega polja
840SlT,natopado8.juUja 1993.
leta 1182 SIT, oboje s promet-
nim davkom. Ker tudi ta cena ni
pokrivala stroškov vzdrževanja
pokopališča (košnja trave, obre-
zovanje žive meje in dreves, od-
voz smeti...), smo že marca 1993
dali zahtevek na izvršni svet
občine Ptuj za dvig najemnine
na realno raven. Izvršni svet je
predlog8.julijal993obravnaval
in sprejel sklep, s katerim je odo-
bril predlagano ceno najemnine
grobnega polja. Tako je sedaj
najemnina grobnega polja 2890
SIT oziroma 3034,50 SIT s pro-
metnim davkom. Najemnino
pobiramo za vsa grobna polja na
novem ptujskem pokopališču in
za tista grobna polja na starem
rogozniškem pokopališču, za
katera so najemniki znani."
Pripravila M. Zupanič
Kulturni križemkražem
PTUJ * Drevi ob 19. uri bo v gledališki kleti literarni večer s
Tomažem Šalmunom, ki ga pripravljata Knjižnica Ivana Potrča in
ZKO.
PTUJ * V petek, 4. marca, ob 12. uri bo v Mestni hiši otvoritev
razstave likovnih izdelkov, ki so nastali na 16. likovnem srečanju
naDestrniku.
SELA * V petek, 4. marca, ob 20. uri bo v tamkajšnji dvorani do-
brodelna prireditev Folklornega društva Lancova vas. Izkupiček
je namenjen za opremo osnovne šole Videm.
PTUJ * Komuna interesnih dejsvnosti prireja v petek, 4. marca
ob 22. uri koncert hrvaške skupine BUCHERS BILL in slovenske
BAD ARISTS.
VELIKA NEDELJA * V soboto, 5. marca, ob 19. uri bo v Za-
družnem domu premiera komedije Zadrega nad zadrego
domačega Prosvetnega društva Simona Gregorčiča. Repriza bo v
nedeljo. 6. marca, ob 15. uri.
OBREŽ * V soboto, 5. marca, ob 19. uri bo v Kulturnem domu
Festival družinske kulture v organizaciji Zveze kulturnih organi-
zacij občine Ormož in domačega Kulturnoumetniškega društva.
JURŠINCI * V nedeljo, 6. marca, ob 15. uri bosta v tamkajšnji
dvorani nastopili mladinska in otroška folklorna skupina Prosvet-
nega društva Destrnik.
PTUJ* V četnek, 10. marca,bovMiheličevi galeriji postavljena
razstava afriških igrač Srečna Afrika.
IVANJKOVCI * V domu kulture bo 19. marca občinsko
srečanje otroških folklornih skupin, ki ga organizirata ZKO
Ormož ter KUD Ivanjkovci.
NESREČA PRI DELU V
_GOZDU_
v sredo, 23. februarja, dopoldne je
j3-letni Franc H. v gozdu v Zgornjem
jruškovju, KS Podlehnik, podiral dre-
/0. Pri tem je bil premalo previden, saj
jri podžaganju drevesa ni izžagal za-
30zde. Zaradi tega je pri padanju de-
3lo počilo, odtrgal se je poldrugi meter
jolg kos debla in zadel Franca H.. Ta je
jadel, potem pa se skotalil po strmini
3koli 18 metrov globoko. Hudo ranjen
e obležal v potoku, ki teče na dnu gra-
je. Prepeljali so ga na zdravljenje v
jtujsko bolnišnico.
DTROK NENADOMA PRED AVTO
Po Kolodvorski ulici v Slovenski Bi-
strici je v četrtek, 24. februarja, ob
12.25 vozil osebni avto Alojz Pogorevc
z Spodnje Nove vasi. Nenadoma mu
e 2 desne strani pritekel na vozišče
3red avto 4-letni T. P. iz Slovenske Bi-
strice. Kljub zaviranju je Pogorevc s
sprednjim delom avtomobila zadel
Dtroka in gazbil po cestišču. Hudo ran-
enega otroka so prepeljali v maribor-
sko bolnišnico.
NESREČA ZARADI POLEDENE-
LEGA CESTIŠČA
v petek, 25. februarja, okoli 7. ure je
30 magistralni cesti od Pragerskega
Droti Ruju vozil osebni avto Juže Fur-
Tian iz Slovenskih Konjic. Med vožnjo
Dd Kidričevega proti Hajdini gaje zara-
di poledenelega cestišča zaneslo na
nasprotni vozni pas, po katerem je
prav tedaj vozil osebni avto Janez
Šprah iz Podlehnika. Vozili sta trčili, pri
tem sta se oba voznika hudo ranila, 17-
etni B. U. iz Pongrc, sopotnik v Furma-
novem avtomobilu, pa je bil lažje ran-
jen.
TRČENJE V OVINKU
Po magistralni cesti od Lenarta proti
Mariboru je v petek, 25. februarja, okoli
13. ure vozil osebni avto Jože Ploj iz
\/oličine. Vozil je previdno, a nezgodi
vseeno ni mogel ubežati. V ostrem
ovinku pred Pernico je trčil vanj osebni
avto, ki ga je nasproti pripeljal Miran
Vogrinec iz Maribora. Njegov avto je v
ovinku zaneslo na nasprotni vozni pas
in trčenja ni bilo moč preprečiti. V nez-
godi se je Vogrinec hudo, Ploj pa lažje
ranil.
TAKSIST PREVAŽAL TUJE
DRŽAVLJANE
Prejšnji torek, 22. februarja, popold-
ne so policisti iz Gorišnice nadzirali
cestni promet na območju Zavrča.
Med drugim so v Belskem Vrhu ustavili
voznika taksija Mehmada L iz
Ljubljne. Pri tem so ugotovili, da pre-
važa tri državljane BIH, ki so ilegalno
vstopili v Slovenijo na območju Dubra-
ve. Vse štiri so zaradi prekrška-ilegalni
prehod državne meje - predlagali v
obravnavo sodniku za prekrške.
PONAREJENE MARKE SE ŠE
POJAVLJAJO
- I
v poslovalnici KBM na Novem trgu v i
Ruju je v sredo, 23. februarja, neka j
občanka poskušala vnovčiti bankovec
za 200 DEM. Uslužbenci so kmalu
ugotovili, da je bankovec ponarejen,
zato so obvestili ptujske policiste, ki so
začeli zbirati podatke o vnovčitelju in
izvoru onarejenega bankovca.
SMRTNO SEJE PONESREČIL
PRI DELU V GOZDU
Huda nesreča pri podiranju dreves
se je v soboto, 26. februarja, pripetila
tudi v Zamarkovi pri Lenartu v Sloven-
skih goricah. 35-letni Venčeslav Mla-
kar iz Zamarkove je v gozdu podiral
drevesa. Pri padanju enega od
podžaganih dreves se je odlomila
večja veja in Mlakarja udarila po glavi.
Pri tem je dobil hudo poškodbe, da je
umrl na kraju nesreče.
VELIKA ŠKODA V DVEH
_POŽARIH_
v soboto, 26. februarja, okoli 18. ure
je izbruhnil požar na stanovanjsko-go-
spodarskem poslopju Angele
Korošecv Dežnem pri Makolah. Kot so
pozneje ugotovili, je začelo goreti v ku-
hinji zaradi kratkega stika na električni
napeljavi. Požar se je razširil na vso
hišo in jo uničil z opremo vred. Zgorelo
je tudi gospodarsko poslopje, ki je bilo
v podaljšku stanovanjske hiše. Zaradi
močnega vetra je bilo gašenje
otežkočeno. Ocenili so, da je škode za
dobrih pet milijonov tolarjev.	|
V nedeljo, 27. febmarja, popoldne
pa je oganj uničil veliko gospodarsko
poslopje Štefana T. iz Spodnjih Ja-
blan, KS Cirkovce. Po ugotovitvah ko-
misje je vzrok požara v tem, ker je Šte-
fan s kotno brusilko obdeloval kovin- j
sko ogrodje kmečkega voza, pri tem i
pa so iskre padale na seno in ga vnele, |
Rodile so ■ čestitamo: Irena
Munda, Bratislavci 58, Polenšak -
Frančko; Nada Bezjak, Vitomarci
21 - Žana; Tanja Pignar, lancova
vas 89, Videm - Tino; Jožica Po-
lajžer, Planjsko 19/a, Majšperk -
Tomija; Brigita Kožar, Lucan 9,
Portorož - Vikija; Nežika Kle-
I menčič. Trnovska vas 63-deklico;
? Irena Fišer, Lovrenc 13 - Matica;
i Daija Viličnjak, Dravinjski Vrh
J 71, Videm - Julijo; Marija Fišer,
Kupčinji Vrh 42, Stoperce - Moj-
co; Angela Ducman, Kočice 4^
Žetale - deklico; Simona Zorko,
Moškanjci 2/d, Gorišnica - Deni-
sa; Silva Veselko, Ivanjkovci 25 -
Sabino; Valerija Novak, Vičanci
51, Velika Nedelja - Katjo; Rosvi-
ta Tepeš, Dobovec 40/b, Rogaška
' Slatina - Aleksandra; Štefka
; Hanželič, Vodranci 42, Kog -
Tino; Zinka Zagoršek, Cirkulane
J 4 - Karmen; Štefanija Lukavski,
I Belšakova69, Ptuj-Senko.
1 Umrli so: Jožef Cafuta, Soviče
I 4, 1926 - 1 19. februarja 1994;
*z Katarina Cimerman, Volkmerje-
I va c. 10, Ptuj, 915 -121. febru-
= arja 1994; Viktor Zoreč, Mihovci
pri Veliki Nedelji 23, 1940 -117.
februarja 1994; Janez Grahl,
I Mlinska C. 3/a, Ptuj, 1916-t 21.
7 februarja 1994; Stanislav Bezjak,
f Ribiška pot 15, Ptuj,?:: 1917-t 22.
I februarja 1994; Frančiška Zajec,
; SpodnjiVelovlek50,1908-t21.
I februarja 1994; Jožefa Lukman, |
i Slovenska c. 39, Središče ob Dravi, |
j^>i;1918-t22.februaija 1994. |
Gospodarsko poslopje je ogenj uničil,
zgoreli so večja količina sena in slame,
traktorski prikolici, samonakladalka in
več drugega kmečkega orodja. Pri
gašenju požara se je lažje poškodoval
lastnik. Ocenili so, da je ogenj
povzročil škode za sedem milijonov
tolarjev.
TROJICA MARIBORČANOV NAD
_PTUJČANA_
Na parkirišču hotela Super-Li v Ruju
so se v soboto, 26. februarja, ob 5.30
spoprijeli Marko D., Dejan K. in Stane
Z., vsi iz Maribora, z Vilkom K. iz Ruja
Mariborčani so že um t la p« kiriSi^j, f<Q
je iz lokala prišel Vilko K. Ta se je prej i-
diskoteki spri z Dejanom K. Obstopili
80 Vilka, Marko D. je izza pasu potegnil
pištolo in s cevjo udaril Vilka po glavi,
potem pa je v orožje vstavil naboj. Vilko
K. je zbežal in obvestil policiste. Rujski
policisti so kmalu zatem presenetili
trojico Mariborčanov pri motelu Pod-
lehnik. Zoper vse tri bodo napisali ka-
zensko ovadbo. Dejan K. pa se bo mo-
ral zagovarjati še pri sodniku za
prekrške, saj je bila tista pištola njego-
va last in zanjo nima ustreznega dovol-
jenja.
FF