C 27032
CELJE, MESECA SUŠCA 1912
ŠTEV. 1.
LETO I
Pripravljajmo se!
Prihodnje lete nas čaka častna ali težka naloga. Slovensko sokolstvo bo praznovalo 50 letnico svojega obstanka s III. vseso-kolskim zletom v Ljubljani.
Našim slovanskim bratom, da vsemu svetu moramo takrat po-svedočiti, da rastemo in napredujemo kljub vjianjim in domačim protivnikom. Uspehi sokolskega dela se morajo zrcaliti na zletovem telovadišču in jasno morajo pričati o živi, neusahljivi in neupogljivi moči slovenskega sokolstva. V dušo našega naroda mora vliti skupni nastop vsega slovenskega sokolstva novega zaupanja v samega sebe, dati mu mora novih sil za odpor proti vsemu, kar bi ogrožalo njegovo bodočnost.
Kakor mejnik stare in nove dobe v zgodovini razvoja slovenskega sokolstva stoji II. naš vsesokolski zlet s svojimi uspehi. Ob II. zletu, leta 1904 smo imeli 14 sokolskih društev s 1933 telovadci, danes imamo 81 društev, združenih v 8 župah. ki tvorijo Slovensko sokolsko zvezo. To ni korak, to je skok naprej!
Toda ne samo po številu, tudi po delu zaznamujemo lep napredek. Danes so slovenski Sokoli na glasu dobrih telovadcev ne le v svoji ožji domovini in pri naših slovanskih bratih, temveč tudi v inozemstvu. Slovensko sokolstvo si je priborilo pri mednarodnih tekmah v Pragi, Luksenburgu in v Turinu velik ugled. Naš mali, z vseh strani tlačeni narod se je meril z velikimi svobodnimi narodi, kojih države žrtvujejo milijone telovadnim organizacijam za pospe-
ševanje njihovega telesno vzgojevalnega delovanja. Koliko dobrot in podpore pa smo slovenski Sokoli deležni s strani naše vlade? Znano je vsakemu, da se nas tlači, kjer le more, ali kljub temu smo Slovenci prekosili od vlade tako favorizirano Madžarsko telovadno organizacijo, Luksenburžane, Belgijce, Hrvate in Rumune. Pri zadnji tekmi v Turinu smo zaostali le malo za Italijani in močno smo se približali prvim svetovnim mojstrom Čehom in Francozom.
In domači naši nastopi, niso li tudi odsev vsakdanjega našega dela? Celje, Domžale, Zagreb; samo te tri nastope imenujem. So to živi dokazi, da smo tudi v telovadnem oziru lepo napredovali.
Veselimo se teh uspehov, ali zadovoljni še ne smemo biti. Dobro vemo, da imamo še važnih nalog, ki še čakajo rešitve.
Sokolstvc si je naložilo veliko in težko poslanstvo. Povznesti telesne in nravne sile narodove se glasi oni veliki namen sokolskega delovanja, zapisan v naših pravilih. Če hočemo, da bo sokolstvu izpolnovalo v polni meri stavljeno si nalogo, ne smemo vzgajati samo kasto dobrih telovadcev, ampak moramo pritegniti v svoje vrste najširše plasti našega ljudstva in ga vzgajati k telesni in nravm moči: »Ni mogoče in ni treba, da bi bil vsakdc član pevskega, obrtnega ali znanstvenega društva: stvar sokolska pa, kakor se obrača do vseh stanov in slojev pomenja sedaj toliko, kolikor telesno in deloma tudi iiravnostno vzgojevanje in plemenitenje vsega naroda, njegovo vzgojevanje do moči, neustrašenosti, plemenitosti in večje ubranljivosti in mora toraj težiti za tem, da bo naposled ves narod v njenem krogu«, pravi dr. Miroslav Tyrš, razlagajoč nalogo, smer in cilj sokolstva.
Vznešene nauke sokolskega ustanovitelja smo sprejeli Slovenci neizpremenjene, saj so našemu narodu ravnotako ali še bolj potrebni, kakor bratskemu češkemu narodu, kateremu so bili namenjeni.
Ali pa izpolnujemo dosledno svojo nalogo? Niti doseženi uspehi nas ne smejo premotiti, da bi zašli iz prave poti, ki vodi k cilju. Prost vsake fantazije bodi naš pogled v razmere, ki nas obdajajo, natanko" se zavedajmo vsikdar do kam smo dospeli na svoji poti.
Doznali smo že, da smo dosegli v strokovnem oziru lepe uspehe, povzdignili smo se na visoko stopinjo telovadske izvežba-nosti. Ali smo pa napredovali enakomerno tudi v ostalih sokolskin nalogah? Smo li enakomerno s telovadsko izvežbanostjo okrepili tudi sokolsko mišljenje in ravnanje? Ali smo posvečali dovolj pozornosti društvom na deželi? Smo storili vse, kar moremo storiti, da povečamo narodno ubranljivost?
Ne moremo pritrditi na vsa ta vprašanja. Mnogo imamo še drobnega, važnega dela. S tem pa nikakor nočemo podcenjevati dosedanjega dela. Smatramo, da baš sedanji uspehi tvorijo granitni temelj za nadaljni razvoj slovenskega sokolstva. Se le sedaj, ko imamo lepo število v sokolskih telovadnicah vzgojenih vaditeljev, moremo dati sokolskim društvom na deželi podpore, ki so jo potrebna. Na jasnem smo, da moramo v naših društvih na deželi stremiti za tem, da vadimo kar največ mogoče mnogo redovne in proste vaje. Zelo priporočljivo je poleg tega tudi vežbanje v metanju kamena, diskusa, sulice, skok, tek, igre itd., sploh vaje, ki jih je mogoče vaditi na prostem in nudijo obenem tudi razvedrila. Pri orodni telovadbi pa se bo treba omejiti na prav majhne zahteve. Skratka, vadbena snov bodi dobra in privlačna, potem bo mogoče pritegniti v naše vrste v društvih na deželi in v mestih tudi mnogo naših prijateljev, ki danes še samo občudujejo delo sokolsko. v naše vrste se pa boje vstopiti, ker se jim zde vaje, ki jih vidijo pri javnih nastopih preveč umetne in pretežke.
Vsako društvo stori vse, da se podvojijo vrste telovadcev! Vsak posamezni član je dolžan v krogu svojih znancev in prijateljev, v krogu svojih delavskih tovarišev pridobivati novih članov svojemu društvu. Dolžan pa je predvsem vsak član redno posečati telovadbo, posebno vadbo skupnih prostih in redovnih vaj.
III. vsesokolski zlet bodi zopet mejnik v poglobljenju našega sokolovanja. Vsi letošnji društveni in župni javni nastopi naj bodo predpriprave v drobnem za naš veliki dan. Kolikor temeljitejši in boljši bodo letošnji nastopi, tem večje imamo jamstvo za dober uspeh našega zleta. Vsako polovičarstvo naj izgine iz naših vrst, noben trud, nobena žrtev ne sme biti prevelika. Zato na delo bratje! Ne odlašajte s pripravami, čas beži!
Bratje! Vsako jutro ko vstanemo se vprašajmo: »kaj moremo danes storiti« in zvečer, ko ležemo k počitku: »kaj smo danes storili koristnega, da slovensko sokolstvo slavnejše zaključi prvo polsto-letje svojega obstanka.«
Na zdar!
Jože Smes tnik.
Bratje, zbirajte za zletni sklad!
VI. Vsesokolski zlet v Pragi.
Češka Sokolska zveza vabi vse Slovansko sokolstvo v zlato slovansko Prago k VI. vsesokolskemu zletu in Slovanska sokolska zveza nas pozivlje na I. zlet slovanske sokolske zveze, ki se združi s VI. zletom v velikansko slavlje — na katerem bo vesoljno sokolstvo položilo račun o svoji moči in polstoletnem razvoju.
Velikega pomena so vsesokolski zleti. V živem spominu so nam še nepozabni dnevi prejšnjih zletov v Ljubljani, Zagrebu in v Pragi. Na njih je pokazalo Sokolstvo svojo silo, svojo vrednost.
Silno so vplivali ti zleti na razvoj sokolstva, zapuščali so trajne sledove.
Letos nas vabijo Cehi v svojo slavno stolico. Velike priprave, ki jih vodi mnogoštevilni odbor, v katerem so možje globoke izobrazbe, temeljitih tehničnih zmožnosti, izkušeni voditelji ogromne češke sokolske armade, nam jamčijo, da bo ta zlet presegal daleč vse prejšnje.
Naša dolžnost je, da se odzovemo vabilu bratov Čehov v kar največjem številu. Dolžnost, da pomnožimo manifestacijo velike zveze Slovanskega sokolstva, ki je do danes še ena najbolj realnih vezi slovanske vzajemnosti.
Ni pa le naša dolžnost to napram onim, ki nas vabijo — v prvi vrsti bomo tu vršili dolžnost napram samim sebi.
Praga je eno izmed najslavnejših evropskih mest — Praga je češka in dosledno tudi slovanska.
V sredino Čehov hitimo, njih, ki so si danes s svojo resnostjo in doslednostjo, s svojimi treznimi življenskimi nazori priborili v svetu spoštovanje, katerih — umetnost in veda — uživa ugled in priznanje v svetu — trgovstvo in industrija — tekmuje na svetovnem trgu s trgovino in industrijo najnaprednejših narodov. Vse to po čemer mi hrepenimo in moramo hrepeneti, da si ustvarimo trdno in trajno podlago za bodočnost, vse to je pri Čehih krasno razvito.
Čehi nam morajo biti vzor doslednega narodnega dela — njih premišljeno podrobno obrambno delo, njih dobro započeta gospodarska podjetja, jih branijo in jim omogočujejo napredek.
Pokažimo Slovenci, da umevamo življenje od njegove resne strani, da se nam je treba vedno in vedno učiti in spopolnovati in širiti svoje obzorje. Bodimo praktični in učimo se praktičnosti od Čehov. Naši stiki s slovanskimi narodi morajo sloneti na praktični gospodarski in umstveni vzajemnosti, ne pa v blestečih, puhlih frazah o krasni slovanski vzajemnosti.
Z našim pohodom v zlato Prago hočemo okrepiti slovenski Sokoli odkritosrčne in bratske vezi, ki nas vežejo z brati Čehi, pokazati hočemo pa tudi naše odločno stremljenje za slobodno in slavno bodočnost — Slovanstva. „
Ta zlet naj okrepi naše stike — učimo se spoznavati vrednost slovanske vzajemnosti.
Tekmovalni red za vrste in posameznike.
TEKMA CELJSKE SOKOLSKE ŽUPE 1912.
Tekma obstoji iz:
1.	tekme vrst in posameznikov nižjega oddelka,
2.	tekme vrst in posameznikov višjega oddelka,
3.	posebne tekme.
Ad 1. in 2. Tekma nižjega in višjega oddelka obsega:
a)	po eno obvezno vajo na drogu, bradlji, konju na 1. in d., višji oddelek ima poleg tega še eno obvezno in eno poljubno vajo na krogih;
b)	po eno poljubno vajo na drogu, bradlji;
c)	skok v daljavo z desko 10 cm visoko;
d)	skok v višavo z desko 10 cm visoko;
e)	tek na 91 m 45 cm;
f)	2 sestavi skupnih prostih vaj za zlet v Ljubljano 1913;
g)	metanje kamna (kocka 15 kg težka).
Ad 3. Posebna tekma obsega:
1.	metanje kamna (kocka 15 kg težka);
2.	metanje (borenje);
3.	skok v daljavo;
4.	skok v višavo;
5.	plezanje;
6.	tek.
Za to tekmo je veljaven tekmovalni red Slovenske Sokolske Zveze, po njem se je ravnati tekmovalcem in sodnikom.
TEKMOVALNE VAJE: Nižji oddelek:
D r o g.
1.	Jz kolebanja z nadprijemom: vzklopni naupor — toč v opori spredaj nazaj — poveš v iztegnjeno veso spredaj — vzmik spredaj — podmet.
2.	Iz kolebanja z nadprijemom: pri predkolebu obesa v desnem (levem) podkolem, zunaj (desne, leve roke) — vzmik v obesi — premah odnožno desne (levo) nazaj <■— spad v vznosno veso — vzklopni naupor — odkoieb — vzklopni naupor — sevlek v prednoa v izstegnjeni vesi spredaj — iztegnjena vesa spredaj — odskok.
3.	Iz iztegnjene vese spredaj — prednos — iztegnjena vesa spredaj — vzmik spredaj — toč v opori spredaj nazaj — spad nazaj do vznosne vese spredaj — vzklopni naupor — podmet.
4.	Iz iztegnjene vese spredaj z nadprijemom — vzmik zadaj — preprijem v podprijem — skrčena opora zadaj cel obrat v desno ob-desni roki do skrčene opore spredaj -— vzpora spredaj — toč v opori spredaj nazaj — odskok nazaj.
5.	Iz iztegnjene vese spredaj nadprijem — tezni naupor razno-ročno — spad nazaj v znosno veso spredaj — vzklopni naupor — odkoleb — s prevlakom leve noge jezdni naupor z levo med rokama
—	s premahom ounožno z desno naprej v vzporo zadaj — odskok naprej.
Bradlja.
1.	Iz opore na zgornjih lehteh: s kolebom vzklopna vzpora do raznožnega useda pred rekama — premah prednožno not — v zakolebu stoja na ramenih — preval naprej do opore na zgornjih lehteh — pri zakolebu vzpora — pri predkolebu prednožka v levo.
2.	Iz opore na zgornjih lehteh — s kolebom vzpora v zakolebu
—	pri predkolebu sed prednožno z levo na desno lestvino in s pol-obratom v levo do ležne vzpore za rokama bočno — kolo odnožno z desno — premah odnožno z desno s polobratom na desno v used raznožno pred rokama — premah prednožno obenožno not — pri zakolebu odsun do opore na lehteh — vzklopna vzpora — zanožka.
3.	Na začetku bradlje: Vzklopni naupor do raznožnega useda pred rokama <— preprijem naprej v ležno oporo na gornjih lehteh — premah obenožno not — s predkolebom vzklopni naupor — v usea prednožno obenožno na desno preprijem naprej — razovka v opori ob desnem komolcu — zanožka na levo.
4.	Na začetku bradlje: Vzpora — prednos — zakoleb v predkolebu zgiba v vzporo do raznožnega useda pred rokama — prt-prijem naprej — stoja na ramenih — preval naprej v raznožni usea pred rokama — premah z desno prednožno not in s polobratom v desno v ležno vzporo bočno za rokama — kolo prednožno z desno
—	odbočka na levo.
5.	Na koncu bradlje iz opore na gornjih lehteh — s kolebom vzpora v zakolebu — prednos — z zakolebom odsun v oporo na lehteh — vzklopna vzpora — raznožka.
Konj.
Vaje je izvesti na obe strani.
1. Iz vzpore na ročajih spredaj: premah odnožno z desno ven
—	premah odnožno z desno nazaj — premah odnožno z levo not
—	premah odnožno z desno not — premah odbočno na levo v stojo na zemlji — odbočka na desno.
2.	Iz opore na ročajih spredaj: vzmah odnožno z desno ven
—	kolo prednožno z desno — premah odnožno z levo not — premah odnožno z desno not in premah prednožno z desno s poldrugim obratom na levo v used raznožno na hrbtu — prijem z levo na levi z desno na desni ročaj — prednožka na desno.
3.	Prijem z desno na sprednji ročaj (z obrnjenim prijemom) z levo na vrat — z naskokom premah odnožno z levo navzad (s celim obratom) — premah odnožno z desno nazaj — premah skrčno z desno, (istočasno) odnožno z levo, s celim obratom do stoje na tleh
—	prijem z levo na vrat <— zanožka čez vrat.
4.	Prijem z levo na zadnji ročaj in z desno na hrbet — z naskokom premah odbočno na desno v vzporo zadaj — s polobratom v levo v vzporo spredaj — kolo odnožno z desno — premah odnožno z desno not in premah odnožno z levo not — premah skrčno obe-nožno nazaj v stojo na tleh — raznožka.
5.	Iz opore na ročajih spredaj — premah odnožno z desno not
—	strig odbočno na levo — premah odnožno z desno naprej v vzporo zadaj — premah odnožno z levo nazaj in z desno nazaj v vzporo spredaj — vzmah odnožno z levo — kolo prednožno z levo — od-bočka na desno.
Višji oddelek.
Drog.
1.	Iz vese levica s podprijemom (nadprijetnom), desnica z nadprijemom (podprijemom) prednos — s spuščanjem d.(l.) roke cel obrat v desno *) (v 1.) do prednosa z nadprijemom — vzlek zadaj s preprijemom do vzpore zadaj s podprijemom — pod-metno vesa zadaj — predkoleb — pri zakolebu cel obrat v levo (v d.) (s spuščenjem desne [1.]) do vznosne vese spredaj z nadprijemom — vzklopni naupor — toč naprej — premik spredaj
—	velepremik do stoje na tleh.
2.	S pokolebom z nadprijemom premik spredaj — pri pred-kolebu cel obrat v levo (v d.) do iztegnjene vese z dvoprijemom
—	vzmik zadaj s celim obratom v levo (v d.) do vzpore spredaj
—	podmetno kolebni naupor (do vzpore) — uleknjeno sevlek (naprej) do prednosa — iztegnjena vesa — tezni naupor**) do vzpore — z odmahom zanožka v d. (v 1.) na premet.
* Smer obratu je poljubna, obrat pa mora izvesti cela vrsta enako, v isto stran.
** Zmeren preprijem je dovoljen, ne vpliva na znamko.
3.	Iz iztegnjene vese s podprijemom: vzvlek zadaj do vzpore — cel obrat v levo (v d.) do vzpore spredaj — toč polagoma naprej — podmetno kolebni naupor spojeno odbočka v desno (v 1.).
4.	Iz koleba s podprijemom pri predkolebu prevlek — podmetno iztegnjena vesa zadaj — z medkolebom vzklopni naupor zadaj — cel obrat v levo (v d.) do vzpore spredaj, spad nazaj do vznosne vese — vzklopni naupor — premik spredaj — ve-levzmik — poveš (nazaj) do vznosne vese — prevlek do vznosne, vese zadaj ob skrčenih nogah — sunek v razovko zadaj — pra-porni naupor do vzpore zadaj — odskok naprej.
5.	S pokolebom z nadprijemom premik spredaj do iztegnjene vese — pri predkolebu naupor z obratom v levo (v d.) — podmetno cel obrat v levo do iztegnjene vese z dvoprijemom — jezdni naupor z desne (1.) s celim obratom v levo (v d.) — spad (nazaj) do vznosne vese jezdno — prevlek z desno (1.) in naupor zadaj s pritegom — sevlek (nazaj) uleknjeno do iztegnjene vese zadaj — tezni naupor raznoroč zadaj — seskok naprej.
Bradlja.
1.	Iz kolebanja v opori na lehteh znotraj: pri predkolebu vzpora do prednosa obenož — z dvigom trupa stoja na rokah v vzpori — odsun do opore na lehteh — preval nazaj razročno — vzklopna vzpora — s stojo na ramenih preval naprej do vznosne opore na lehteh — vzklopna vzpora in prednožka v desno (v I.) čez obe lestvini.
2.	Iz kolebanja v opori na lehteh: preval uleknjeno nazaj do stoje v skleku in polagoma do razovke brez podpore — prednos — z zakolebom kolo raznožno naprej — odsun do opore na lehteh — pri predkolebu vzpora — kolo zanožno z desno (z levo) nad desno (levo) lestvino s celim obratom v levo (v d.) in prednožka v levo (v d.) s celim obratom v levo (v desno).
Iz kolebanja v oporih na lehteh: pri zakolebu vzpora in spojeno kolo zanožno sonožno v levo do prednosa — odsun do opore na lehteh — preval uleknjeno nazaj do vzpore — pri predkolebu cel obrat v levo (v d.) — kolo prednožno z desno (l.) čez levo (d.) lestvino in odsun do opore na lehteh — vzklopna vzpora do stoje na rokah v vzpori — zanožka na premet v desno (1.) čez obe lestvini.
4. Na začetku bradlje iz ležne vese pred rokama: tezni naupor do vzpore, z dvigom trupa stoja na rokah v vzpori — razovno v prednos — z zakolebom sklecno do stoje na ramenih
poskok sklecno naprej in preval naprej uleknjeno — preval razročno naprej — pri zakolebu vzpora — kolo prednožno so-nožno raznoroč v levo (v d.) s celim obratom v levo (v d.) — z zakolebom prednožka v levo (v d.) s poluobratom v levo (v d.) čez obe lestvini.
5. Na koncu iz stojne vese z odrivom: vzmik in spojeno odsun do opore na lehteh — pri predkolebu vznosno opora na lehteh — z zakolebom vzpora do razovke brez podpore — prednos — z dvigom trupa stoja na rokah v vzpori — s pred-kolebom sklecno spad do vznosne opore na lehteh — z zakolebom vzpora in raznožka.
Konj na šir. (Treba vaditi na obe strani.)
1.	Iz premaha odnožno z desno zunaj — premah z desno nazaj — kolo prednožno z desno — 2 kolesi odbočno v levo — premah odnožno z levo naprej — strig odbočno v desno — premah odnožno z levo naprej — spojeno (brez prijema levice na sprednji ročaj) — kolo prednožno sonožno v desno nad hrbtom do stoje na tleh (levi bok ob konju).
2.	Iz premaha odnožno z desno zunaj — premah z desno nazaj — kolo prednožno z desno — premah odbočno v levo — premah odnožno z desno nazaj — strig odbočno v levo — premah odbočno z levo na desno naprej (v vzporo zadaj) — kolo odbočno z desno — kolo odbočno v levo nazaj premah odbočno v levo nazaj — kolo odnožno z desno (nad zadnjim ročajem) s 1 \l2 obratom v levo do stoje na tleh (levi bok ob konju).
3.	Iz premaha odnožno z desno zunaj — premah z desno nazaj — 2 kolesi odbočno v levo — premah odnožno z levo naprej — strig odbočno v desno — strig odbočno v levo — premah odbočno z levo (do vzpore spredaj) — kolo prednožno z desno — premah zanožno sonožno v levo in spojeno prednožka v desno čez hrbet (levi bok ob konju).
4.	Prejem z desnico na sprednji ročaj, ze levico na vrat — z naskokom — premah odbočno v levo — spojeno (brez prijema levice) kolo prednožno z desno navzpred do vzpore spredaj na ročajih — kolo odbočno v levo — kolo prednožno z desno — premah odbočno v levo in spojeno (brez prijema levice na ročaj) — prednožka v desno navzpred čez vrat (levi bok ob konju).
5.	Prijem na zadnji ročaj z desnico, v sedlo z levico — premah zanožno sonožno v desno (vzpora na zadnjem ročaju in hrbtu) — kolo odnožno z desno s celim obratom v levo (okoli desnice) do vzpore zadaj na ročajih — kolo odbočno z desno
nogo — kolo odbočno v levo nazaj — premah odboČno v levo nazaj kolo odbočno v desno okoli desnice (nad zadnjim ročajem) s celim obratom v levo do stoje na tleh (hrbet proti konju).
Krog i.
Iztegnjena vesa — vznosna vesa — zakoleb — vzmik spredaj
—	spad nazaj do vznosne vese ,— strmoglava vesa do razovke v vesi zadaj — polagoma vleknjeno nazaj v strmoglavo veso -vznosna vesa — tezni naupor — sevlek naprej do prednosa v iztegnjeni vesi — zakoleb — s predkoiebom prevrat nazaj raznožno.
2.	Iztegnjena vesa — tezni naupor soročno prednos — razovno brez opore sevlek naprej do strmoglave vese — z zakolebom izvinek naprej do vznosne vese — vzklopni naupor — toč naprej do vzpore
—	spad naprej do vznosne vese — zakoleb — s predkoiebom prevrat nazaj raznožno.
3.	Iztegnjena vesa — vznosna vesa ,— zakoleb — s predkoiebom izvinek nazaj — s predkoiebom vzmik spredaj — prednos — poveš v prednosu do prednosa v iztegnjeni vesi spredaj — vznosna vesa — razovka v vesi zadaj — iztegnjena vesa zadaj — razovno v strmoglavo veso — zakoleb — s predkoiebom prevrat nazaj raznožno.
4.	Iztegnjena vesa — vznosna vesa — zakoleb — vzklopni naupor — toč nazaj — poveš nazaj do sklecne opore — zgiba in razovno v zgibi spredaj do strmoglave vese — praporni naupor prednos •— z zakolebom premet sklecno naprej do iztegnjene vesL ■— s predkoiebom vznosna vesa zadaj — premah raznožno naprej do stoje na tleh.
5.	Iztegnjena vesa — vznosna vesa — zakoleb — s predkoiebom vzmik spredaj — poveš nazaj do sklecne opore — zgiba in razovno spredaj v strmoglavo veso — razovka zadaj i— iztegnjena vesa zadaj — tezni naupoi raznoroč — spad nazaj do vznosne vese in prevrat nazaj raznožno.
Zapisnik
III. seje župnega vaditeljskega zbora v Celju, dne 17. dec. 1911.
Navzoči: Župni načelnik br. Smertnik in bratje: Furlan (Celje), Vidmar (Brežice), Sevnik (Št. Jur), Farčnik (Braslovče), Kurnik (Šoštanj), Zorko (Zagorje), Jurko V. (Hrastnik), Kužnik in Medvešek (Trbovlje), Završnik (Krško), Rizmal (Rajhenburg), Burič (Ptuj), Čobal (Vransko), Jan (Sv. Pavel pri Preboldu).
Nezastopana so bila društva:
Žalec, Maribor, Radeče, Mozirje, Gradec, Ljutomer,
Središče, Ribnica, Št. Lenart, Sevnica.
Dnevni red:
1.	Župna statistika.
2.	Župni vaditeljski tečaj.
3.	Župna tekma v letu 1912.
4.	Vseslov. sok. zlet v Prago 1912.
5.	Proste vaje za vseslov. zlet S. S. Z. v Ljubljano
leta 1913.
6.	Slučajnosti.
Ob 10. uri dop. otvori župni načelnik br. Smertnik zborovanje, pozdravi navzoče, konstatira sklepčnost ter preide k dnevnemu redu.
ad 1. Da doseže institucija župe svoj namen, je potrebno, da so posamezna društva v kar najožjem stiku z župnim vodstvom. Dosedaj se še to ni moglo doseči, ker so društvena tajništva z malo izjemo jako malomarno ali pa sploh nič vršila svojih dolžnosti napram župi. Razni važni župni dopisi ostajajo nerešeni, zlasti oni, ki so tehničnega značaja. Potreba je, da poročajo društva župnemu vodstvu vsak mesec o društvenem delovanju. Iz pravilnih statističnih podatkov, katere bo prejemala župa, se bo spoznalo, katero društvo napreduje, katero nazaduje. Na ta način bo župno predsedstvo opozorjeno, da priskoči na-zadujočemu društvu na pomoč bodisi z nasveti, pa tudi z va-diteljsko močjo.
Sklene se, da poroča od 1. januarja 1912 naprej vsako društvo mesečno župnemu vodstvu o svojem delovanju.
Sprejme se tudi predlog, da prevzame poročanje društveni načelniki, oz. vaditeljski zbori.
ad. 2. Glede župnega vaditeljskega tečaja se sklene, da se to leto ne vrši, ampak da prirejajo posamezna okrožja vsakih 14 dni sestanke vaditeljev. Na te sestanke bo Župa odpošiljala po potrebi vaditelje »Celjskega Sokola«.
ad 3. Da se poživi delo v telovadnicah in da se začno naši telovadci pripravljati že sedaj za časten nastop pri tekmi v Ljubljani 1913, se soglasno sprejme predlog, da se priredi v letu 1912 župna tekma, ki bo obsegala tekmo a) višjega, b) nižjega oddelka in c) prosto tekmo pozameznikov.
Višjemu in nižjemu oddelku je tekmovati po eno obvezno vajo izmed petih predpisanih, in eno poljubno na: drogu in bradlji.
Na konju na šir z ročajema odpade poljubna vaja, ker se izvaja obvezna na obe strani. Dalje tekmujeta oba oddelka v teku na 91 '45 m, v skoku na višino in daljino (z desko), v metanju kocke in v 2 sestavah prostih vaj, določenih za ljubljanski vsesokolski zlet. Višji oddelek tekmuje še razven tega na krogih z eno predpisano in eno poljubno vajo.
Kot tekmovalne vaje na orodju za višji oddelek se sprejmejo tekmovalne vaje Č. O. S. za V. vsesokolski zlet v Pragi. Tekmovalne vaje za nižji oddelek pa je sestavil br. Smertnik in so se takoj praktično predelale ter odobrile.
Prosta tekma posameznikov bo obsegala; skok v višino, v daljino, tek, dviganje bremen, metanje kocke in metanje (borenje).
Tekmovalni red je isti kot »Slov. sokolske zveze«.
ad 4. Br. Smertnik opozarja na vseslovanski sokolski zlet v Prago 1. 1912 ter razloži velikanski vzgojevalen pomen istega. Želeti je toraj, da pošlje vsako društvo po svojih možnostih enega ali več telovadcev na ta zlet, da se jih na ta način še bolj pritegne in ojunači za sokolsko delo. Da bo pa tudi nastop slovenskega Sokolstva vzoren, zato se naj goje v vseh društvih z vso marljivostjo redovne vaje.
Ob V41 • uro se prekine s sejo, ki se nadaljuje zopet ob 2. uri naprej.
ad 5. Prevadi se praktično prva sestava prostih vaj, določenih za vseslov.zlet S.S.Z. v Ljubljano 1.1913 in tekmovalne vaje.
ad 6. Radi preselitve iz Celja odloži br. Čobal mesto zapisnikarja župnega vad. zbora. Na njegovo mesto se izvoli br. Kralja.
Statistične pole je razposlalo predsedstvo Celjske sokolske župe vsem včlanjenim društvom v smislu sklepa vaditeliskega zbora C. S. Ž. Opozarjamo tem potom še enkrat vsa bratska društva, da vodijo natančno statistiko o vsem društvenem delovanju, posebno o telovadnem obisku. Župno predsedstvo bo razposlalo vsem društvom vsak mesec vprašalne pole. Iz odgovorov bo dobilo predsedstvo pregled o vseh društvih, ako pa bo katero društvo netočno ali pa sploh ne bo odgovarjalo, bo predsedstvo tudi spoznalo, katero društvo ni zdravo, ali pa ima malomarno vodstvo. Nadeja pa s*, prave sokolske točnosti s strani vseh društev in da bo župni statistični oddelek lazbremenjen vsakih urgenc. Na zdar!
v
Predsedstvo Celjske sok. župe.
Odborova seja Celjske sokolske župe se vrši v nedeljo, dne 17. marca t. 1. ob 10. uri dop. v Sokolskem domu v Celju s sledečim sporedom: 1. poročilo predsedstva, 2. določitev občnega zbora, 3. določitev kraja in časa za župni zlet in župno tekmo, 4. sklepanje o udeležbi VI vseslovanskega sokolskega zleta v Pragi, 5. slučajnosti.
K polnoštevilni udeležbi vabi
predsedstvo C. S. Z.
Slovenska sokolska zveza priredi ob priliki zleta v Prago poseben vlak iz Ljubljane. Vožnja III. razreda tja in nazaj bo stala okroglo 20 kron, legitimacija s katero bo ime) vsak član Sokola prosto skupno prenočišče in prost vstop k vsem prireditvam bo stala 7 kron. Zlet bo trajal z všteto vožnjo 7 dni. Za življenje potrebuje vsak udeleženec po 10 kron na dan, če je prav skromen tudi manj. Skupna potrebščina za vsakega udeleženca je od 80 do 100 kron.
Župni vaditeljski tečaj v Celju. Vaditeljski zbor C. S. Ž. je priredil za člane vaditeljskih zborov v C. S. Ž združenih društev od 15. januarja 1911. do 12. marca 1911. prvi vaditeljski tečaj v Celju.
Tečaj je imel v prvi vrsti namen, vzgojiti novih vaditeljskih moči in poglobiti zmisel za resno in smotreno sokolsko delo, podati mu v ta namen potrebno teoret čno in praktično znanje, seznaniti br. vaditelje posameznih društev med seboj in ustvariti po tem potu prepotrebno medsebojno vez, ki naj bo podlaga enotnosti našemu sokolskemu delovanju. Potreba tega tečaja je bila velika, kajti v naši župi imamo večinoma samo mlada društva, ki jim nedostaja dobrih vaditeljev. Upajmo, da bo uspeh tega tečaja dobro vplival na delovanje v C. S Ž. združenih društev.
Vodstvo tečaja je prevzel vaditeljski zbor Celjskega Sokola pod vodstvom načelnika C. S. Ž. br. Smertnika. Sodelovali so kot vaditelji, oz. predavatelji poleg br. Smertnika br. Moškon, Čobal in Kralj. Dalje je predaval br. dr. Sehwab o prvi pomoči in alkoholu ter spolnih boleznih, br. Prekoršek o manjšinskem delu.
Udeleženci, oz. vaditelji so prihajali na tečaj od sledečih društev: Celje (7), Št. Juri ob j. ž. (3), Brežice (1), Rajhenburg (1), Radeče (1), Trbovlje (l), Hrastnik (1), Zagorje (2), Št. Pavel v Sav. dol. (1), Žalec (1), Maribor (4).
V Mariboru se je vršil ob istem času kakor v Celju okrožni vaditeljski tečaj ter so prišli br. vaditelji iz Maribora le k otvoritvi župnega vadit, tečaja v Celje. Ta tečaj se je vršil za udeležence sokolskih društev: Maribor, Ptuj, Ljutomer, Št. Lenart v Slov. goricah in Ribnica na Pohorju.
Društvi; Sokol v Krškem (Brežiško okrožje) in Sokol v Mozirju in v Šoštanju (Celjsko okrožje) niso poslali k tečaju v Celje nobenega udeleženca, kakor tudi nista reagirali na tozadevno povabilo C. S. Ž. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je na vsak način dolžnost prizadetih funkcijonarjev sokolskih društev, da na dopise župnega vodstva vsaj odgovorijo, naj bo potem z da ali ne.
Predavanja in vadba na tečaju C. S. Ž. so se vršila po sledečem sporedu:
	L/"i i	br. Smertnik: Bradlja	br. Smertnik: Orodjarstvo	Prosta telovadba	Prosta telovadba	br. dr. Schwab; 0 prvi pomoči	br. Moškon: Raznoterosti — igre	br. dr. Schwab: Alkohol etc. 1	br. Moškon: Igre	Prosta telovadba	
Popoludne	Tt" I m	br. Smertnik: Redovne vaje	br. Smertnik: Bradlja; redovne vaje	br. Čobal Konj vzdolž z ročaji; drog	br. Smertnik: Bradlja; redovne vaje	br. Čobal Konj na šir z roč.; miza	br. Moškon: Bradlja	br. Smertnik: Redovne vaje	br. Moškon: Bradlja	br. Kralj: Društveno knjigovodstvo	Poslovilni sestanek.
	m i OJ	br. Smertnik: Neslovanski telo-vad. sestavi	br. Smertnik: Proste vaje (teorija)	br. Smertnik: Proste vaje (teorija)	bt. Smertnik: Sokolstvo in dnevna vprašanja	br. Smertnik: 12 vadb. vrst	br. Smertnik: Palice (teorija) I	br. Smertnik: Kiji (teorija)	br. Smertnik: Kiji	br. Smertnik: Kiji	
	CM	br Smertnik: Češki sokolski sestav	br. Smertnik: Proste vaje teorija	br. Kralj: Skoki, plezala	br. Smertnik: 12 vadbenih vrst	br. Moškon: igre	t_J o» E O J* — 'j= to s >	br. Smertnik: Palice	br. Smertnik: Metodika	br. Smertnik: Zgodovina Sokol-stva	br. Moškon: Proste vaje
I d n e	T o	br. Jos. Smertnik: Sokolska smer in cilj	br. Čobal: Konj na šir z roč.: krogi	br. Moškon: Hrvaške proste vaje 1. 1911	br. Prekoršek: Narodna obramba	br. Kralj: Konj vzdolž brez ročajev	EJC • <u 03 > ca	br. Kralj: Skoki; lestve	br. Smertnik: Kiji	br. Moškon: Hrvaške proste vaje I. 1911	br. Kralj: Skoki
D o p o		, > o _4J			XJ	br. Moškon: Mali ročki, bremena, praporčki		xJ			
	o T o\	Otvoritev, vpi: .vanje in razdeli v vrste	br. Kralj: Lestve; skok	br. Moškon: Pohod, tek, d raznoterosti	br. Čobal: Konj na šir z rc drog		br. Čobal: Drog, konj na	br. Čobal: Konj na šir z rc drog	br. Kralj: Skoki	br. Čobal: Konj	br. Kralj: Skoki
	o> I 00		br. Smertnik: varovanje	br. Smertnik: Proste vaje	br. Moškon: Hrvatske proste vaje l. 1911	br. Smertnik: 12 vadbenih vrst	br. Moškon: Hrvaške proste vaje I. 1911	br. Moškon: Hrvaške proste vaie 1. 1911	br. Čobal: Drog	br. Smertnik: Kiji	br. Moškon: Konj
I E o				-J		—:		S	—		-
« a		m	(N OJ	o- (N	oi		Cvl T—■	o*	CM		!N r-
»Mariborski Sokol« je zaključil dne 26. marca p. L svoj skoraj tri mesece trajajoči okrožni vaditeljski tečaj, ki so se ga udeležili poleg domačih telovadcev tudi odposlanci »Ptujskega Sokola« in snuiočega se sokolskega društva v Ormožu. — Tečaj se je vršil ob nedeljskih popoldnevih in se je pričel dne 8. januarja p. L Predavatelji so bili člani domačega vaditeljskega zbora, in sicer bratje: Ilich (orodja), dr. Pivko (igre in plezala), dr. Poljanec (proste vaje), Hva-lenc (redovne vaje), Golob (lestve). — Obisk tečaja je bil naslednji: vpisanih 16 telovadcev; v 11 telovadnih urah je vežbalo 119, največ 13, najmanj 8, povprečno 11, t. j 68%. — Z obžalovanjem se mora pripomniti, da se tega tečaja nista udeležili tudi še dve drugi, Mariboru skoraj najbližji sokolski društvi. — Na zaključni dan se je vršilo zvečer predavanje, pc katerem je starosta br. dr. Rosina še posebej povdarjal potrebo vaditeljskega tečaja, želeč, da se prihodnje leto priredi še v širšem obsegu.
Društvene vesti.
Brežiško okrožje.
»Brežiški Sokol« obstoji od 1. 1904 ter je štel ob ustanovitvi 78, koncem 1. 1911 pa ima 74 članov. Tekom časa se je ustanovil ženski odsek, tudi obrtniški naraščaj vadi že več let. Člani telovadijo redno 3 krat v tednu.
Društvo se je udeležilo vseh daljnih in večjih izletov n. pr. v Zagreb, Ljubljano, Prago, Sofijo itd. Napravilo je pa tudi veliko izletov, združenih z javno telovadbo v brežiškem okraju, kar je zelo probujevalno vplivalo na prebivalstvo, ob enem si je pa pridobilo društvo ugled med ljudstvom.
Obstoji tudi društvo »Sokolski dom«, ki stremi za tem, dati »Sokolu« lasten krov, kajti dosedanja telovadnica je veliko premala in ne odgovarja svojemu namenu.
Od l. 1910 ima društvo svojo sokolsko fanfaro.
Na letošnjem občnem zboru, ki se je vršil dne 28. jan. 1912. jc bil voljen za starosto br. dr. Stiker, podstarosto br. dr. Matija Schmiermaul, in za načelnika br. Janko Vidmar ter za odbornike, br-. Alojz Schweiger, br. Josip Holy, br Josip Šetinc, br. Josip Boecio, br. Ignacij Zalokar in br. Anton Sikošek; kot namestniki odb. bratje: Josip Uršič, Rupert Bronet in Kari Pečnik.
»Sokol v Krškem« je imel dne 27. prosinca 1912 svoj VII. redni občni zbor. Občnega zbora se je udeležilo skoraj dve tretjini člano\, ki so vsi z zanimanjem sledili poročilom doslejšnjih funkcijonarjev. Društvo je imelo v pretekLem letu 12 rednih in eno izvanredno sejo. Priredilo je več domačih zabavnih večerov in veliko opereto »Črev-Ijar baron« Ni se pa skrbelo v društvu samo za duševno razvedrilo članov, ampak kakor je bilo izprevideti iz poročila br. načelnika, se
je članstvo tudi prav pridno posluževalo društvene telovadnice in raznih društvenih peš-izletov. Člani so telovadili v celem letu 608 telovadcev v 68 urah, toraj povprečno 9 na uro. Sester članic je telovadilo v preteklem letu 440 v 70 urah, tako povprečno 7 na uro. Obrtni naraščaj ie telovadil 341 vajencev v 40 urah, povprečno 9 na uro. Društvo je napravilo v celem letu 3 pešizlete, se je udeležilo 2 javnih nastopov in je priredilo dne 6. avg. 1911 veliko javno telovadbo v Krškem. T udi br. blagajnik nam je podal precej ugodno poročilo, kajti v celem letu je bilo okrog 2390 K denarnega prometa, kar je precej za naše razmere.
Po končaHh poročilih se je vršila volitev novega odbora in so bili izvoljeni: starosta br. Rozman Florijan, podstarosta br dr. Ivan Dimnik, načelnik br. Ivan Radanovič. Odborniki so: br. Kandare, br. Kerin, br. Omerza, br. Poš, br. Završnik, sestr. Zirer; namestniki so pa: br. Rumpret lv., br Zidan in sestr. Sovre Vekoslava. Praporščak je br. Rumpnt Karol, njega namestnik br. Koletič. Pregledoval-cem računov sta .bila izvoljena br. Geraldi in br. Stancer. Za odposlance na župni občni zbor so se pa določili br. Rozman, br. Radanovič Iv. in sestr Zirer.
Društvo si je osnovalo svoj dramatični odsek. Na občnem zboru se je tudi sklenilo, da se podari knjižnica, ki je bila doslej last »Sof-kola« Nar. Čitalnici v Krškem, katera si v kratkem osnuje javno ljudsko knjižnico.
»Sokol v Rajhenburgu«. Na občnem zboru dne 11. svečana 1912 so bili izvoljeni sledeči bratje v odbor: st. Fran Jam-šek, pst Šandor Lenard, nč. Melhior Rismal, odborniki: Fran Agreš, Fran Kacjan, Srečko Rainer in Mirko Sušnik, namestnika: Leopold Rainhofen in Franc Zemljak, pregl. računov: L. Rainhofen in Vek. Kunej, župni odbornik: Melhior Rismal, namestnik: Jos. Vrščaj, odposlanca: Jamšek in Rainer. V preteklem letu je »Sokol« priredil ples, ustanovno slavje z nastopom, pešizlet v Kozje z nastopom in Miklavžev večer. Udeležil se je vsesok zleta v Zagrebu, nastopa v Brežicah ter okrožnega zleta v Krškem. »Sokol« je bil tudi zastopan na župnem zletu v Središču in meseca decembra se je korp. udeležil akademije »Srb. Sokola v Zagrebu«. Društvo je imelo v preteklem letu 1117 K 30 vin. prejemkov in 1004 K 83 vin. izdatkov (orodje). Društveno premoženje znaša 912 K 39 vin Telovadilo je članstvo 2 krat na teden, (povpr. štv. 6), obrtni naraščaj 1 krat, (povpr. štv. 10). Društvo »Sokolski dom« v Rajhenburgu je na svojem občnem zboru izvolilo sledeči odbor: preds. dr. M. Schmirmaul, podpreds. Franc Jamšek, odborniki Šandor Lenard, Rismal Melhior in Josip Vrščaj, namest. Kacjan Fran in J. Kostevc, pregled, rač. Leop. Rainhofen in Vek. Kunej Društveno imetje je v prvem letu narastlo na 1100 K. »Sokol« nujno rabi boljšo telovadnico, zato se bode društvo v bodoče še v višji meri posvetilo nabiranju. Sedanja telovadnica meri le 26 m2, a v njej stojijo drog, bradlja in konj. Za proste vaje sploh nimamo prostora, ker nam je krčmar Leskovšek porabo gostil-
niške sobe za proste vaje prepovedav V veliki stiski smo, a upamo na pomoč dragih nam bratov šir )m domovine.
Celjsko okrožje.
Telovadno društvo »Celjski Sokol« v Celju je imelo koncem 1. 1911 članov 104, njegov odsek v Št. Pavlu 64 in odsek v Št. Jurju 35 članov. Telovadcev ima Celjski Sokol 42; vaditeljski zbor šteje 7 članov, med njimi 5 vaditeljev; telovadk ima C. S. 7, gojenk 17, deškega naraščaja 67. Odsek v Št. Jurju ima 16 telovadcev, odsek v Št Pavlu 24 telovadcev.
Mlajših članov je telovadilo leta 1911 v 130 telovadnih urah 1846, največ na uro 25, najmanj 3, povprečno 15, najboljši obisk v mesecu juniju in septembru, najslabši v mesecih januar in februar. Vaditelji oz. vad. pomočniki: Smertnik, Furlan, Moškon, Jerin, Dolžan, Kralj; starejši člani so začeli telovaditi meseca oktobra 1911, telovadilo jih je 268 v 18 telovadnih urah, največ na uro 18, najmanj 8, povprečno
15,	vaditelja Smertnik in Detiček. Članic z gojenkami je telovadilo 1189 v 76 telovadnih urah, največ na uro 23, najmanj 7, povprečno
16,	najboljši obisk v mesecu juniju in novembru, najslabši v mesečin juliju in septembru, vaditelj Kralj. Gojencev je telovadilo 2599 v 83 telovadnih urah. največ na uro 47. najmanj 7, povprečno 31, najboljši obisk je bil v mesecih januar in oktober, najslabši julij, avgust; vaditelj Kralj. Vaditeljski zbor je telovadil pred telovadnimi urami mlajšega članstva.
Leta 1911 se je udeležil Celjski Sokol izletov v Središče, Zagreb in Št. Pavel v Savinski dolini, ter je priredil v svojem Sokolskem domu javno telovadbo.
Denarni promet za 1. 1911 izkazuje prejemkov K 1952.60, izdatkov K 1958.65, celoletnega prometa K 3911.25
Društvo ima svoj lastni Sokolski dom v Gaberju pri Celju, ki ga upravlja društvo Sokolski dom. To društvo ima svoj odbor.
Na občnem zboru dne 30. prosinca 1912 izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: Smertnik. starosta, Stibler, podstarosta, Kralj tajnik, Meglič blagajnik, Moškon, načelnik, odborniki: dr. Janku Sernec, dr. Šandor Hrašovcc, Furlan, Rode.
Vaditeljski zbor: Moškon. načelnik. Kralj, podnačelnik. Jerin, orodjar in zapisnikar, Furlan, Detiček, Kadržnka, Smertnik, čl. vad. zbora, Dolžan, vad. pripravnik.
,Sokol v Št. Pavlu pri Preboldu'. (Odsek Celjskega Sokola). Dne 22. aprila 1910 so se zbrali Št. Pavelski napredni fantje v Dolenji vast v takozvani Zanierovi gostilni, da se pogovorijo o ustanovitvi Sokola v Št. Pavlu. K temu koraku jih je navduševal častitljivi gospod sedaj naš brat Vidic, nadučitelj v pok. Dne 4. septembra 1910 so priredila bližnja društva zlet v Št. Pavel. Došlo je okoli 200 sokolov in sokolic ter 40 celjskega sokolskega naraščaja. Trajen uspeh tega zleta je bila ustanovitev Sokola v Št. Pavlu, ki je imel že dne 30. okt. 1910 svoj ustanovni občni zbor in sicer se je "ustanovil pod pokroviteljstvom Celjskega Sokola kot odsek tega društva
Odsek telovadi v Št. Pavelski graščini, ki je last g. Grenka irr g. Jakša. Skrbeti pa mu je, da dobi pripravnejše prostore za telovadbo in že sedaj mora misliti na to, da pride nekdaj pod svojo streho.
Dne 15. maja 1911 je ustanovil odsek s pomočjo »Prosvete« v Ljubljani javno knjižnico. Prosveta je dala 60 dobrih knjig, Sokol pa jih ima 272, tedaj skupaj 332 knjig. Knjižnica ima 68 obiskovalcev.
Dne 3. septembra 1911 se je vršila velika sokolska slavnost v starcslavnem Preboldskem gradu. Sokolov je došlo okoli 200, ljudstva se je pa zbralo nad 4000. Telovadbo je vodil br Smertnik. Ob tej priliki je prvič nastopil Preboldski Sokol z 10 telovadci pri skupnih prostih vajah.
Dne 7. januarja 1912 se je vršil občni zbor. Tega občnega zbora sta se udeležila br. Moškon iz Celja in br. Piki iz Žalca. Izvoljeni so bili naslednji bratje: br. Jos. Vidic, starosta, Jožef Marine, podsta-rosta, Anton Jan, načelnik, Ferdo Lubaj, posestnik v Št. Pavlu, Ferdo Lubaj, tovarniški nadzornik, Ivan Potočnik, kmečki sin, Kapljavas, Avgust Veber, posestnik v Dolenjivasi, Marine Ernst, obč. tajnik, Rozman Jožef, zidar, Vodenik Anton, mesar.
Dalje se je izvolil pripravljalni odbor za ustanovitev Sokolskega doma: Cajnar Janez, Marine Jožef, Potočnik Jožef, Kupec Matevž, Randl Franc, Rojnik Franc, Svet Franc.
Izvolil se je še posebni knjižnični odbor: Josip Vidic, Lubej Ferdo, Bukove Franc, Potočnik Janez, Ocvirk Franc
Št. Pavelski Sokoli krepko na delo!
»Šentjurski Sokol« odsek »Celjskega Sokola« je imel 11. svečana 1912 pri br. Brežniku prebro vspeli III. občni zbor. Iz poročil posameznih funkcijonarjev posnamemo: Odsek šteje 18 iz-vršujočih članov, 12 obrtniškega naraščaja, 35 šolskega. Glede števila telovadcev je društvo doživelo krizo: vendar se ni bati vtem oziru nazadovanja; opaža se vedno večje zanimanje tako med mladimi, kakor tudi med starejšimi in število članstva narašča z vsakim mesecem. Težave ima društvo s telovadnico, ki je majhna in nezdrava — ob rastočem številu pa postaja še tesnejša. Misliti bo pač treba na lastno telovadnico, ako ne dobimo v bližnji bodočnosti šolske. — Kljub tem oviram je nastopil odsek pri »Cestnem Jožku« s prostimi in orodnimi vajami, v Središču in Šentpavlu v prostih vajah. — Zleta v Domžale in Zagreb se je udeležil po odposlancih. Vaditeljski tečaj v Celju so obiskovali trije telovadci. Telovadne ure so bile razdeljene sledeče: Člani ob sredah in sobotah od 8. do il2'\1 • ure zvečer, obrtniški naraščaj ob nedeljah popoldne, šolski naraščaj ob sredah popoldne, vaditeljski zbor ob nedeljah dopoldne. Odsek razpolaga z večjim številom krojev in telovadnih oblek in podpira udeležence na zletih. Kljub velikim izdatkom je denarno stanjevzadovoljno. — V novi odbor so bili izvoljeni: starosta: br. Jože Čulek, podstar.: br. J. Uršič, nač. br. Jul. Sevnik, taj. br. J. Šošter, blag. br. Al. Recelj, odborniki: br. Šan. Brežnik, J. Čretnik, Al. Šefman, Iv. Urleb. Sprejet je bil predlog, da se društvo to leto osamosvoji..
»Sokol na Vranskem«. »Telovadno društvo Sokol« na Vranskem se je ustanovilo drie 15. oktobra 1911. Na ustanovnem občnem zboru je pristopilo društvu 30 izvršujočih članov in članic ter 20 podpornih, med temi 4 ustanovniki. Dne 18. jan. 1912. se je vršil prvi redni občni zbor ob veliki udeležbi. Glasom tajniškega poročila šteje društvo sedaj 66 čianov, med temi 6 ustanovnikov. Blagajniško poročilo izkazuje do 31. decembra 433 K 22 vin. dohodkov in 289 K 99 vir., stroškov. Načelniško poročilo pa izkazuje sledeče: Vaditeljski zbor je imel 16 tel. ur, h katerim je zahajalo povprečno po 6 vaditeljskih pripravnikov. Članic je telovadilo v 16 tel. urah povprečno po 8 na uro. Članska telovadba je obsegala 14 tel. ur, povprečno s 15 telovadci. V zadnjem času se je ustanovila tudi vrsta starejših članov. Društveni vaditelj je začasno br. Čobal. Društvo si jo naročilo od tvrdke V^n iš bradlo in drog; konja je posodil braslovški odsek, ročke pa nam je darovala tvrdka Majdič v Celju Prva društvena prireditev, maškarada, kj se je vršila na Svečnico, je vspela tako v moralnem kakor v gmotnem oziru vrlo dobro. Društvo bo začelo delovati v najkrajšem času tudi na izobraževalnem polju s predavanji. Na občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor: star. br. Fr. Schaur, podstar. br. Lav. Apat, nač. Ivan Jakše, odborniki: dr. Šerko, Iv. Brinovc, K. Košenina, S. Meglič, Iv. Golob, Tomo Korenčič, namestnika: Konig in Turnšek, preg. rač,: Fr. Brinovc in Fr. Oset ml.
Odsek »Žalskega Sokola« v Braslovčah je imel svoj V. občni zbor dne 6. januarja 1912 v gostilni br. Vrankoviča, ki je bil jako dobro obiskan. Izvoljeni so bili: za predsednika br. Tone Peršuh, podpredsednika br. Jos. Cizel, Polzela, odbornika br. Ant. Plaskan in Albin Lichteneger, blagajnika Franc Vrankovič, tajnika Ant. Deleja, orodjarja Jos. Kočevar, preg. rač. Franc Šporn Jin Dinko Cizel. Za načelnika je bil izvoljen br. Tone Farčnik, ki je sprejel rade volje in kljub veliki oddaljenosti to mesto. Pristopilo je 9 podpornih in 22 izvršujočih članov med temi tudi nekaj Polzelanov. Odsek telovadi 2 krat na teden in sicer: v četrtek in nedeljo. Nabralo se je ob tej priliki 33 K za »Sokolski dom« v Braslovčah.
Mariborsko okrožje.
»Mariborski Sokol» je imel svoj redni letni občni zbor dne 10. prosinca t. I.; vdeležilo se ga je 40 članov. Iz poročil, koje so podali odborniki, posneti je sledeče: Društvo šteje koncem leta 1911: 111 članov; od teh je: 12 ustanovnih, 46 podpornih 30 izvršujočih in 23 zunanjih; članov v kroju 33. Skupnega denarnega prometa v minulem letu je bilo: K 7922'55. čisto društveno premoženje pa znaša s stanjem 31 .dec 1911 K 11.192'96-Telovadni obisk in sicer celoletni: vpisanih 357 telovadcev; v 98, telovadnih urah je telovadilo 1883 telovadcev, povprečno 20 na uro- Ženski povprečni obisk telovadbe: 8 na uro. Društvena
knjižnica šteje 250 knjig. »Mariborski Sokol» se je vdeležil zleta v Središče in Zagreb; doma pa je priredil dne 17. kimovca m. 1. javno telovadbo z veliko ljudsko veselico; sodeloval je pa tudi pri tukajšni prireditvi Ciril-Metodove podružnice. Društvo je preskrbelo, da se je izvršila organizacija mariborskega sokolskega okrožja, v katerem se nahajajo včlanjena društva iz Št. Lenarta v Slov. Gor., Ribnice na Pohorju, Gradca. Ljutomera, Središča in Ptuja; pristopilo pa bode tudi snujoče se društvo v Ormožu. Vaditeljski tečaj tega okrožja seje pričel 8. jan. in trajal do 26. marca m. 1.; istega je obiskovalo povprečno 8 telovadcev na uro. V novo izvoljenem odboru se nahajajo bratje: dr. Pran Rosina, starosta, dr. Ljud. Pivko, podstarosta, Fran Šalamun, tajnik, Eman llih na-načelnik; drugi odborniki: Fran Majer, Josip Sagadin, Fran Pišek, Ivan Šoštarič in Josip Hvalenc. Namestniki bratje: Josip Volčič, 1. Avgustinčič, Dragotin Rosina. Preglednika računov brata: dr. Radoslav Pipuš, Viljem Weixl. Delegati v župni odbor bratje: llih, dr. Pivko in Hvalenc. Vaditeljski zbor šteje 5 članov; ti so: načelnik llih, podnačelnik Hvalenc, zapisnikar Painhart in vaditelja Šalamun ter Volčič. Društvo si bode postavilo svoječasno lastno telovadnico.	H.
»Murski Sokol v Ljutomeru« je imel v nedeljo, dne 28. prosinca 1912 svoj IX. redni občni zbor. Brat starosta dr. Chlou-pek poda uvodoma pregled o razvoju slovanskega sokolstva, spodbuja brate na delo, ker se opaža med njimi dosti mlačnosti. Brat tajnik Velnar poroča o delovanju društva v preteklem letu. Društvo ima 38 izvršujočih članov in šolskega naraščaja. Društvo je priredilo dve gledališki predstavi in več zabavnih večerov. Br. tajnik obžaluje v svojem poročilu, da je v društvu tako malo ognja in zanimanja. Če hoče društvo napredovati, mora intenzivneje delati. Na svojem izrednem občnem zboru je izvolilo dr. Pero Magdiča za častnega člana. Po poročilu blagajnika br. Ve-seliča je imelo društvo v minulem letu 900 K 65 vin. prometa. Brat. načelnik Stanjko poda kaj slabo poročilo. Društvo se je seveda udeležilo župnega zleta v Središče ter tamkaj nastopilo s prostimi vajami in z vajami na orodju v dveh vrstah. Udeležilo se je tudi zleta v Zagreb, sodelovalo pri Ciril-Metodovi veselici v Ljutomeru in nastopilo prvič s šolskim naraščajem, z vajami z zastavicami in s skupinami. Proizvajalo je tudi prvič vaje s kopjem. Obisk telovadbe v minulem letu je bil kljub temu, da skrbijo predvsem vplivni starejši bratje za boljši obisk telovadbe, zelo slab, kar se mora v bodoče na vsak način zboljšati. Prav bi bilo. Telovadilo se je dvakrat na teden in sicer v dveh vrstah v 104 urah 651 telovadcev, povprečno 6 telovadcev na uro. Obžaluje, da se ravno ljutomerski mladeniči tako malo zanimajo za telovadbo, dočim še zunanji br., seveda v skrčenem številu vztrajajo. Izvoljeni so bili br. dr. Chloupek, starosta; Joško Rajh, podstar.; Jože Velnar, načelnik; Ivan Tomažič, Janko Baukart, Stanjko Franc, Janko Dijak, Puconja Franc, Novak Franc, odborniki. Praporščakom je voljen br. Rudolf. Namestniki: br. Muršec, Veselič,
Horvat. Pregledovalca računov; br. Babnik in Zacherl. Rešile so se še razne malenkostne zadeve, na kar se je zaključil občni zbor z geslom »krepko na delo«.
»Ptujski Sokol«. Tretji redni občni zbor našega društva vršil se je 4. sveč. t. I. ob precejšnji vdeležbi pod predsedstvom staroste br. dr. Fermevca. Iz poročil o delovanju je posneti, da je društvo v 1. 1911 vprizorilo tri gledališke igre in eno predavanje. Sokol se je vdeležil župnega izleta v Središče in vsesokolskega izleta v Zagreb, samostojno je priredil dva izleta v okolico. V Središču se je ustanovil odsek Ptujskega Sokola, ki prav lepo napreduje, kar je razvidno iz zelo ugodnega poročila odposlanca odseka na občnem zboru. Za telovadbo se članstvo ni v toliki meri zanimalo, kakor je želeti, to pa radi tega, ker društvo nima primerne telovadnice. Občni zbor je sklenil, da naj odbor z vsemi silami dela na to, da se postavi za društvo v Narodnem domu primerna telovadnica. Društvo je imelo denarnega prometa 1735 kron. Društveno premoženje pa, ki sestoji iz gotovine, telovadnega orodja in drugega inventarja, znaša po običajnem odpisu za obrabo 1590 kron. Pri volitvah je bil izvoljen za starosto br. dr. Fermevc; za odbornike pa br. Burič, Breznik, Senčar, Toplak, Sagadin, Brenčič, Kolar in Skuhala.
»Sokol v Št. Lenartu«. V društveni telovadnici se redno vršijo vsako sredo in soboto telovadne vaje. Telovadi se na orodju, posebno pa se gojijo proste vaje. Društvo se je redno udeležilo župnih izletov, prirejalo pa je tudi izlete v domačo okolico, kakor k Sv. Ani na Kremberg, Vurberk itd. Ravno tako se vrše navadno po telovadbi prijateljski sestanki. Na občnem zboru dne 5. svečana 1912 se je sklenilo delovati na to, da bi dobilo društvo primernejšo telovadnico. Tozadevno se je sklenilo obrniti na tukajšnjo Glavno hranilnico in posojilnico. Odbor se je izvolil sledeči: za starosta br. dr. Milan Gorišek, odvetnik, podstarosta br. Franjo Lovrec, odvet. kandidat, tajnika br. For-tunat Stariovšek, pis. pom., blagajnika br. Anton Krajgher, not. kan., načelnika br. Davorin Polič, odvet. solicitator, podnačelnika br. Simon Gorjup, trgovski pomočnik, gospodarja Anton Zemljič, trgovec, odbornika Anton Zemljič in Franjo Breznik, trgovca vsi v Št. Lenartu.
Zagorsko okrožje.
»Sokol v Hrastniku« je bil ustanovljen kot »Odsek zagorskega Sokola« na ustanovnem občnem zboru dne 10. avgusta 1908, kot samostojno »telovadno društvo Sokol« v Hrastniku pa na ustanovnem občnem zboru dne 31. oktobra 1909. Društvo šteje 32 rednih in 6 podpornih članov. Odborovih sej je bilo preteklo leto 9, dopisov je došlo, oziroma bilo odposlanih 115. Dne 25. rožnika 1911 se je vršil v Hrastniku okrožni zlet z javno telovadbo. Tega zleta so se udeležila bratska društva iz Trbovelj, Zagorja, Radeč in Rajhenburga, bodisi korporativno, ali po odposlancih. Četrti redni občni zbor se je vršil dne 4. svečana 1912
v Hrastniku, izvoljen je bil sledeči odbor: Starosta: Miloš Roš. Podstarosta: Fran Peklar. Načelnik: Vekoslav Bartolo. Podnačelnik: Vinko Domitrovič. Tajnik: Rado Rajner. Blagajnik: Jernej Gorenje. Orodjar: Alojzij Dragar. Odbornika: Karol Laznik in J. Je-rebičnik. Namestnika: Al. Igričnik in Avg. Fajdiga. Preglednika računov: Milko Jeršer in Ivan Krejči. Odposlanca S. S. Z.: Dr. Fran Roš in Fran Peklar. Društvo je imelo stroškov 500 K 50 vin., dohodkov 431 K 14 vin, torej primanjkljaja 69 K 36 vin., ki pa bode pokrit, ako se pobere zaostala članarina. V Posojilnici na Dolu naložena glavnica za zgradbo »Sokolskega doma« znaša 3861 K 46 vin.
»Sokol v Radečah«. Dnevni red občnega zbora 28. jan. 1912 je bil sledeč:
1. Poročilo tajnika, blagajnika, načelnika, orodjarja, preglednikov računov. 2. Volitev: starosta, podstarosta, načelnika, 7 odbornikov, 2 namestnikov in 2 pregledovalcev računov; 3. event. predlogi; 4 slučajnosti.
Došlo je 32 članov. Poročilo tajnika: Društvo se je ustanovilo 2. okt. .1910 in je imelo 29. jan. 1911 prvi občni zbor. V celem časti svojega obstanka je imel odbor 32 rednih in 1 izvanredno sejo. Vsi društvu došli dopisi so se rešili. Društvo ima svojo telovadnico v dvorani hotela Gmeiner in to brezplačno. Ker bi se pa lahko pripetilo, da bi lastnik g. Emil Gmeiner hotel prodal, prišlo bi društvo radi telovadnice v zagato. Društvu nudila se je v pretečenem letu prilika za nakup lepega stavbišča. Odbor je pooblastil br. Hmelj-a, da za društvo nakupi parcelo, kar je tudi storil. Kupnina dogovorila se je na 2200 K. Za posojilo kupnine ponudil se je br. Moser sam. Ker pa društvo ni rnogio dobiti posojila pri br. Moserju, obrnila sta se br. starosta in tajnik ustmeno do več premožnih posestnikov a tudi zaman. Konečno prevzel je br. Hmelj parcelo sam, vendar je izjavil, da odstopi društvu vsikdar parcelo za isto kupnino in proti povračilu njegovih tozadevnih stroškov.
Financijelno stanje društva je ugodno, da se pa isto še zboljša, nabavil je odbor 7 nabiralnikov, kateri so razdeljeni v gostilnah Fr. Podlogar, E. Gmeiner, Fr. Hmelj, M. Petrinčič, Al. Juvančič in Fr. Knez ter v kavarni Iv. Est; za tem poroča br. blagajnik o premoženjskem stanu društva.
Dohodkov je imelo društvo 604 K 48 vin., izdatkov 372 K 32 v., tako da preostaja 232 K 16 vin. Od tega denarja je znesek 200 K naložen pri Narodni hranilnici v Radečah na vložno knjižico št. 317, ostanek 32 K 16 h je pa v blagajni. Pripomni pa. da članarine za 1. četrtletje 1912 še ni sprejel, ker se ista sedaj še nabira.
Brat načelnik poroča: V početku leta so bile telovadne ure v ponedeljek, sredo in petek od 8.—pol 11. ure zv.; sokolice so telovadile v torek in četrtek od pol 9.—10. ure zvečer in sicer do mesca julija, v katerem času je prišlo med sokolicami do razpora in je telovadba istih potem prenehala.
Članstvo je telovadilo od maja vsako sredo in petek od pol 9. do 10. ure zv., vaditeljski zbor redno vsaki torek od pol 9.—10. zve-
■čer. Seje vaditeljskega zbora vršile so se večinoma v nedeljah po-poludne. Na orodjih nastopali so telovadci na zletih v Zagorji in Trbovljah in sicer na bradlji in konju. — Pri prostih vajah nastopali so telovadci na zletih v Zagorju (Zagrebške vaje 1911). Poleg tega so nastopali telovadci na silvestrov večer 1910 (z ljubljanskimi vajami 1904) in pretečeno leto s praškimi vajami (1912) ter v skupinah na bradlji in konju.
Društvo se je udeležilo sledečih zletov in sicer brez kroja v Hrastniku in Rajhenburgu, s krojem pri okrožnih prireditvah v Zagorji, Trbovljah, vsesokolskega zleta v Zagrebu in društvenega zleta v Zapoto.
Brat orodjar poroča da je vse orodje v redu. — Poročilo preglednikov računov: Brat tajnik naznani društvu došlo dopisnico br. Kupel z Dunaja z vsebino: »Prosim da na občnem zboru poročate v mojem imenu, da sem blagajno pregledal in našel vse račune in blagajniško poslovanje, navzlic velikemu menjavanju blagajnikov v .popolnem redu. Predlagam celemu odboru absolutorij. Na zdar!« Voljeni so bili kot starosta brat Filip Marine, kot podstarosta br. Fran Hmelj, kot načelnik br. Ivan Est, kot podnačelnik br. Iv. Jazbec. Kot odborniki: bral Fran Ulli, br. Karol Sovre in br. Bogumir Tre-pečnik, br. Filomen Knez, br. Moser Albert in Fran Juvančič ml., br. Ernest Vargazon. Namestniki: br. Fr. Zahrastnik iu, Fran Langer. Peglednika računov br. Božidar Kiifsel in br. Makso Ivane.
Br. Lindtner predlaga, da se nabavi drog (o tem bode odbor sklepal) in da se izreče g. Gmeinerju za brezplačno prepustitev telovadnice društvu, zahvala. Zahvalo izrekel bode odbor g. Gmeinerju pri prvi odborovi seji.
»Sokol v Trbovljah«. Občni zbor tel. dr. Sokol v Trbovljah se je vršil ob obilni udeležbi v nedeljo dne 21. januarja 1912 v gostilni staroste br. Počivavšeka na Vodah. Iz poročil odborovih funkcionarjev je razvidno ugodno stanje mladega društva, ki je štelo v preteklem letu 72 moških in 18 ženskih članov; od teh je bilo 17 rednih telovadcev in 13 rednih telovadk, ki so telovadili 128 oz. 24 telovadnih ur. V preteklem letu se je udeležilo društvo izletov v Hrastnik, Zagorje, Domžale, Zagreb, Št. Pavel pri Preboldu in Radeče. V društveni telovadnici se je priredilo par gledaliških predstav, sokolska maškarada, vinska trgatev in Silvestrov večer; vse te prireditve so dobro uspele in obogatile društveno blagajno za nekaj lepih sto-takov. Domače javne telovadbe dne 27. avgusta se je udeležilo z brati iz Zagorja in Hrastnika do 80 članov. -— Celo društveno premoženje z inventarjem vred znaša okoli 3000 K. Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni: starosta Anton Počivavšek, podstarosta Jos. Goropevšek, načelnik Dom. Kužnik; odborniki: Franio Dežman, Jos. Letnik, Iv. Krammer, Oskar Moli, Fr. Pungerčar, Fr. Rojnik, Franjo Oset, Jos. Velkaverh. Novi odbor ima poleg drugih važnih zadev pred vsem poskrbeti za dostojno razvitje društvenega prapora, katero se vrši sredi meseca junija t. 1. Zato poživljamo bratska društvu da se pri svojih prireditvah ozirajo na nas ter jih že danes vabimo k tej slavnosti.
Statistika Celjske sokolske župe 1. 1911.
I Število	Društva in odseki	Ustanovno leto	Število članov leta ustanovitve	iedanje število članov	Število telovadcev	c= CP KJ C*3 = "53 OP ■So	S C3 =1 EE cn. >	Št. članov v kroju	CT3 i— ro o nn	Število šolskega naraSCaja	Število članic	Štev. telovadkinj	Število gojenk	Telovadi se [ v tednu			
														n PS O	O) u := M KJ	nj rt cd Z	cd D. 3 C/)
1 2 3 4	a) Brežiško okrožje Brežice .... Sevnica .... Krško..... Rajhenburg .	1904 1908 1906 1910	78 10 85 25	74 35 120 20	12 15 12 10	2 3 1 2	5 5 1	30 8 25 16	12 12 12 16	—	30 30	10 14	—	3 2 2 2	3 2	1 1 1	7 3 5 3
	Skupaj . .		198	249	49	8	11	79	52	—	60	24	-	9| 5		4	18
1 2 3 4 5 6 7 8	b) Celjsko okrožje Celje..... St. Jur ob j.ž. Št. Pavel p.Pr. Mozirje .... Šoštanj .... Vransko . . . Žalec..... Braslovče . .	1890 1909 1910 1880 1908 1911 1903 1906	46 39 62 100 46 50 56 38	104 35 64 14 16 66 60 17	42 16 24 5 9 30 29 17	6 4 3 1 1 1 5 1	2 3 3 1 6	50 20 20 10 8 41	5	67 20 20	7 '2	7 8	27	5 2 2 2 3 3 2 1	2 - .3	2 2 2 —	! 9 4 4 2 6 2 1
	Skupaj . .	437		376	172	2215		149	5|107		9|1527			201 5			31
1 2 3 4 5 6 7	c) Mariborsko okrožje Maribor.... Oradec .... Ljutomer . . . Št. Lenart . . Ptuj...... Središče . . . Ribnica ....	1907 1906 1903 1908 1908 1911 1906	65 81 116 27 66 47 36	110 53 54 20 60 47 36	40 38 18 13 20 35 12	5 4 4 1 3 3	5 1	33 2 54 13 20 5	18	15	10 5	10 3	—	2 3 2 2 3	2 1	2 —	4 4 4 2 3
	Skupaj . .		438	380	176	20	6127		18	15	15	13	-	12	3	2|17	
1 2 3 4	d) zagorsko okrožje Zagorje .... Hrastnik . . . Radeče .... Trbovlje . . .	1890 1908 1910 1909	103 32 50 56	80 30 50 66	12 12 16 16	4 4 5 6	2 2 1	38 15 15 38	—	—	20	14 16	—	3 2 3 2	3 2		6 2 3 4
	Skupaj . .		241	226 j 56		19 5 106 -				—| 20		30	—	10| 5			15
Posamezna okrožja CSZ skupno																	
1 2 3 4	Okrožje Brežiško . . . Celjsko .... Mariborsko. . Zagorsko . . .		198 437. 438 241	249 376 380 226	49 172 176 56	| 811 2215 20: 6 19! 5		79 149 127 106	52 5 18	107 15	60 9 15 20	24 — 15127 13j-30i —		9 20 12 10	5 5 3 5	4 6 2	18 31 17 15
	Skupaj . .		1314	1231	453	6937		461	75	122	104	82	27	51	18	12	81