Delavci
temeljnih
organizacij
in delovnih
skupnosti
združeni
v delovno
organizacijo
Železarno
Štore
želijo
vsem
delovnim
ljudem
in občanom
ter poslovnim
partnerjem
srečno in uspešno novo leto 1981
Na pragu srednjeročnega obdobja 81-85
Leto 1980, ki se pravkar izteka, pomeni tudi zaključevanje petletnega planskega obdobja 1976—1980. in istočasno intenzivno pripravo novih planskih dokumentov za novo srednjeročno obdobje 1981—1985. Še posebej pa pomeni letošnje leto začetek odločnega, in nujnega stabilizacijskega procesa, ki se bo nadaljeval vseh naslednjih pet let.
'-- Prevelika'poraba na vseh Tavneh, zlasti investicijska potrošnja, pri kateri se je'preveč vlagalo v gradbene objekte gospodarskega-in negospodarskega značaja ter premalo - v ..neposredno modernizacijo proizvodnje, je pomembno vplivala na položaj, v katerem se je ziiašlo jjtV goslovansko gospodarstvo. Povečevanje uvoza surovin in repromate-riala ter opreme nad izvoznimi dosežki je povzročalo potrebo po vedno večjem zadolževanju v inozemstvu Mogetn vpliv, mi naša^gospodarska dogajanja pa ima tudi zelo nestabilna gospodarska-situacija v svetu, ki se najbolj .odraža, s skokovitimi podražitvami energetskih virov, zlasti nafte. -
V	naši delovni organizaciji smo v začetku letošnjega leta začrtali osnovne smernice gospodarske politike za to leto, katere so se odražale predvsem v dveh akcijskih točkah naših naporov za boljše gospodarjenje: proizvodnje in izvoza. Prav-izredno povečanje izvoza,-ki bo ob koncu . letošnjega ,leta. predstavljalo skoraj podvojitev'izvozne' vrednosti v primerjavi z lanskim letom, je bilo: pogoj za kolikor*toliko normalno proizvodnjo v vseh temeljnih organizacijah združenega dela.
Ko prebiramo li-mesečne proizvodne rezultate, lahko vidimo, da Smo v naši delovni organizaciji dosegli za okoli 20 % večjo industrijsko proizvodnjo kot v preteklem letu enakega/obdobja. Za: primerjavo-iahko navedemo, da je celjsko gospodarstvo doseglo v 9 mesecih le 1,2% rast industrijske proizvodnje, za celo letošnje :leto pa ocenjuje porast okoli 1,5 %:. Pri uspelm industrijske' proizvodnje, v naši delovni organizaciji je treba omeniti še podatek,-da smo to proizvodnjo dosegli pri nespremenjenem številu delavcev, kar pomeni, da je zelo porastla produktivnost dela, ki pa se največ odraža pri proizvodnji surovega jekla in surovega, železa.
V	zadnjih tednih je prisotno sprejemanje raznih planskih in zakonskih dokumentov ter množica samoupravnih sporazumov, ki opredeljujejo obveznosti organizacij združenega dela za novo srednjeročno obdobje, še posebej konkretno za leto 1981, ža katerega lahko trdimo, da bo pomenilo 'še- bolj kot leto 1980 potrebno stabilizacijo na vseh ravneh. V ta obseg: sodijo še bolj zaostreni pogoji zunanjetrgovinskega poslovanja. Novi samoupravni sporazumi Samoupravne interesne skupnosti V,a .ekonomske odnose s tmjipo so opredelili -za prihodnje, leto prosto razpolaganje z devizami, ustvarjenimi z lastnim izvozom, Vendar pa omejeno tako, da/bo. možno za en; dolar, dosežen z izvozom, uvažati le 0,65 dolarja surovin, repromaterialov ali opreme;.Železarstvo v Sloveniji je imelo v letošnjem letu razmerje za en dolar izvoza — možnost 0,95 dolarja uvoza. Za prihodnje leto se to razmerje poslabšuje, računamo pa, da bo metalurgija le imela- določene prednosti pri združevanju deviz tistih panog, ki ne bodo imele tako velikih potreb.
Posebne aktivnosti bo potrebno vložiti v združevanje-deviz naših poslovnih partnerjev, ki uporabljajo naše 'materiale.
Kot je lahko razumeti, bo v prihodnjem letu glavno gibalo naše industrijske proizvodnje dosežen izvoz in s tem v zvezi možnosti uvoza. Železarstvo je uvozno močno odvisno, tako tudi naša delovna organizacija. Velike bodo potrebe po gredicah, jeklenem odpadku, elektrodah, ferolegurah, železni rudi, rezervnih delih in še nekaterih materialih. Zato bo tudi naša glavna zadolžitev pospeševanje lastnega izvoza in združevanje deviz s poslovnimi partnerji.
Na področju investicijske dejavnosti bo v letu 1981 najpomembnejši pričetek gradnje novega obrata jeklovleka v Železarni Štore. Po večletnih naporih, da pride do izgradnje tega proizvodno, ekonomsko in izvozno zanimivega obrata, so priprave vendarle v taki fazi, da lahko z zanesljivostjo trdimo, da bo spomladi 1981 ta investicija pričela z investicijskimi deli.
Septembra 1980 smo na referendumih sprejemala temelje planov TOZD za srednjeročno obdobje 1981—1985. Konec decembra in še v januarju bomo sprejemali samoupravne sporazume in druge, planske akte, V vsem tem času tečejo želo intenzivna usklajevanja načrtovanih projektov z možnostmi, ki. jih bo imela' vsaka organizacija združenega dela posebej in celotna-družba. V Železarni Štore smo opredelili prioritete investicijskih naložb za naslednjih pet let. Na prvem mestu je dopolnitev opreme v jeklarni in valjarnah, ki bo še posebej v povečani proizvodni zmogljivosti jeklarne dobila več podpore v naši republiki.
Pomembna bodo sanacijska vlaganja v livarno strojne litine, prav tako pa tudi izgradnja obrata vzdrževanja, ki bo temeljila na združevanju lastnih sredstev in vročanjem le-teh v interni banki Slovenskih železarn. Prav gotovo ne bodo zanemarjene osfale, morda po višini, sredstev ne tako velike naložbe, pa vendar pomembne za odpravo ozkih-grl v proizvodnji, njeni modernizaciji ozirohia humanizaciji dela na-;
sploh. Na področju družbenega standarda bo dana prednost naložbam v stanovanjski- fond. Ob sorazmerno nižji rasti" zaposlovanja v nasled-, lijih letih bo to pomenilo, da bomo odprte stanovanjske probleine zmanjšali na znatno manjše-število. •
Za uresničevanje začrtanih investicijskih nalog bomo v naslednjih mesecih'-vodili dogovore z vsemi našimi poslovnimi partnerji‘za združevanje sredstev, ¡ki bodo ob naših-lastnih sredstvih pomenila- predpogoj za pridobivanj e vbančnih'kreditov in zaključevanje pokri tja finančnih:-konstrukcij v celoti. jTakšni poslovni aranžmaji na dolgoročnem sodelovanju pa pomenijo -tudi: novo kvaliteto v medsebojnem sodelovanju, poslovnih: partnerjevi -	• ;

m
> ■ ,*
Mg*
-
fli t, • -J*
MM
M :SS$
■„"¿¡¡m
^ lil*
Zimski motiv ob grozdu v Šentjanžu (Foto Barič)
Celotno srednjeročno obdobje 1981-^1985, kakor že prvo leto 1981; bo resnično pomenilo potrebo po veliki aktivnosti in angažiranosti vseh delavcev Železarne; Štore, še posebej družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov za uresničitev začrtanih ciljev v razvoju delovne organizacije, razvoju družbenega in tudi osebnega standarda.
Ko ob novem letu čestitamo vsem delavcem in izrekamo srečno novo leto, želimo, da bi tudi v letu 1981 v miru in dobrih medsebojnih odnosih ustvarjali boljše pogoje našega -življenja in dela v tekočem letu, kakor tudi za daljšo prihodnost.
DUŠAN BURNIK
Informacija
Čeprav smo' INFORMACIJO o delu komisije za pripravo nove organizacije TOZD tovarna traktorjev, po sklepu delavskega sveta delovne organizacije posredovali delavskim svetom TOZD in DS, objavljamo to informacijo tudi v našem glasilu.
Uredništvo
Delavski,/svet TOZD Tovarne traktorjev je na svoji 12. razširjeni izredni -seji -dne 3. 10. 1980 obširno obravnaval problematiko proizvodnje. ; -traktorjev in med ostalim ugotovil, da bj za uspešnejše .poslovanje .-bilo potrebno izvesti določeno reorga-zacijo v TOZD. V ta namen je : imenoval posebno komisijo- »Komisijo za pripravo predloga o reorganizaciji TOZD Tovarne traktorjev«// V Komisijo sestavljajo:
5 članov iz DO Železarne Štore/ -— Haler, Voga, Zeiič, 'Kum-penger, čuvan.'
4	člani iz TOZD tovarne, -traktorjev Plevnik, Pišdk, Romih,.' Urbanc.
1 član iz SOZD Slovenske železarne Zupan.
Komisija , ima nalogo, da pripravi predlog take organiziranosti TOZD Tovarne traktorjev, ki bo vključevala v svojo strukturo vsa področja zaradi boljše učinkovitosti vseh sodelujočih služb in, da bi bilo možno v danem slučaju TOZD Tovarno traktor-
jev formirati kot samostojno delovno organizacijo v okviru SOZD Slovenskih železarn.
Komisija je imela do sedaj 8 delovnih sestankov, kjer je postopoma razreševala problematiko in organiziranost vseh služb, oziroma področja dejavnosti, ki: so potrebna za normalno.1 funkcioniranje določene -dejavnosti. ^
Osnovno vodilo pri postavljanju nove organiziranosti je bilo naslednje:
—	.postaviti tako organizacijo,, ki bi . se lahko z - minimalnimi dopolnitvami' reorganizirala iz; TOZD v samostojno DO;
—	upoštevati nujno navezanost na Železarno Štore (kot npr.: za-vzdrževanje, energetiko/ tranispo-rt, mehahografijo,. -druži beno prehrano itd.);
'—z novo organiziranostjo ne; povečevati -števila zaposlenih u-poštevajoč sedanje stanje zaposlenih, ki delajo v /posameznih; delovnih skupnostih oziroma’ službah za TOZD Tovarno trak-; tor jev; -	\
. . — ssposterati dobre 'in. slabe izkušnje obstoječe organiziranosti, 'tj. otiganiizirairiost področij, ki so se do sedaj pokazala kot uspešna ne menjati, spremeniti pa tiste, ki' sedaj niso ustrezale;
—	upoštevati tildi' predlog organizacije, M jo je,v latu 1977 izdelal FIAT, upoštevajoč- spremembe, ki so po tem času nastale.
Ob vodilu navedenih kriterijev je komisija pri Svojem delu bila is posameznimi zaključki enotna, na osnovi česar je bil izdelan naslednji predlog. jV predlogu je bila 'Uporabljena konvencionalna linijsko-štab-na organizacijska struktura. Takšna oblika organiziranosti o-rhogoča razmeroma enostavno mrežo komuniciranja . oziroma, informacijske poti - omogočajo Vodstvenim delavcem zaradi večjega števila podatkov lažje odločanje.
Predlagana organizacijska struktura je razdeljena na posamezna samostojna področja, ki pokrivajo določeno zaokroženo dejavnost.
• Ta področja so riaslednja:
—	področje proizvodnje, priprave in razvoja,
—	področje kontrole kakovosti,
g—področje, ekonomike in fi-nanc,
—	področje materialne oskrbe — nabava,
;—področje prodaje in Zunanje trgovine ter -—področje za kadre in splošne' zadeve.
I Predlog ■ take organizacijske oblike omogoča tehnološko, ekonomsko in samoupravno organizirano celoto v TOZD »TT«, ter ima s tem statusom vse z zakonom o združenem delu predpisane samoupravne organe.
; Taka organiziranost TOZD o-mogoča po potrebi z določeno dopolnitvijo organizacije . tudi prehod v samostojno enovito DO v okviru SOZD SŽ.
I Pri izdelavi predloga'.nove organiziranosti Tovarne traktorjev so sodelovale tudi strokovrle službe DS za EO —- področja za organizacijo in AOP ter je bil tako skupaj Izdelan elaborat, ki zajema makro- in mezoorgani-žacijo na osnovi predhodno iznesenih izhodišč.
Vzporedno z izdelavo elaborata o makro- in mikroarganizaci-
jd pa je komisija .pristopila tudi k ¡sestavi' poslovnikov, ki regulirajo in usklajujejo medsebojne odnose nad posameznimi področji poslovanja. V prvi fazi izdelava poslovnikov opredeljuje naloge in odgovornosti ter. funkcionalne povezave med posameznimi področji, poslovanja ' v TOZD in TOZD v odnosu na DO Železarno ’štore.
. V druigi fazi oziroma že vzporedno s tem pa se bo moralo pristopiti k izdelavi; organizacijskih predpisov, s katerimi se bo točno opredeljevalo, katere' določene naloge v načrtni povezanosti in sodelovanju z .ostalimi brganizacijsJfnnd. enotami mora mora vsaka organizacijska enota opravljati.
Poleg navedenega je posebni zunanji finančni strokovnjak tov. Mali izvršil analizo mate-rialno-finančncga poslovanja v letu 1980. Pripravlja pa.se tudi predlog, kako bi se naj v prihodnje organiziralo materialno-finančno poslovanje, ki bi omogočalo racionalnejše zasledovanje in vodenje finančne ! operative-.’ -V:' . V'
Predlog te ’ mak roorganiizaci j -ske oblike je bil posredovan tudi Fiatu , v proučitev in dogovorjeno je, da bo na.'naslednjem sestaniku med 'službami Fiata, Železarno Štore in SOZD SŽ v sredi decembra 1980. med drugim- tudi ta predlog-, prediskuti-! ran in verificiran.
Po tem postopku bo potrebno skupaj IS samoupravno in. strokovno strukturo TOZD .Tovarne traktorjev, DO .Železarno Štore in SOZD ° SŽ začrtati nadaljnji postopek in obliko organiziranosti proizvodnje traktorjev v Štorah.
Poudariti velja, da je bilo dosedanje delo komisije uspešno, saj je bilo veliko narejenega in bo ob realizaciji izdelanih predlogov gotovo poslovanje v proizvodnji traktorjev uspešnejše.
Vzporedno z izdelavo predloga o reorganizaciji1 se pripravlja še predlog nujno potrebnih investi-' cijskih dopobiiitev, ki bodo 'omogočale* normalno, in- uspešno delovanje, saj je znano in v 'sanacijskem programu tudi. navedeno, da so potrebna' še minimalna investicijska vlaganja za Odpravo določenih ozkih grl v sami proizvodnji in skladiščni službi: •
PROGNOZA LETOŠNJE PROIZVODNJE JEKLA V SVETU
V strokovni literaturi, ki obravnava tržna dogajanja na področju svetovne črne metalurgije, so se pričele pojavljati že prve ocene, o letošnji proizvodnji jekla. Teoretiki so si na osnovi dosedanjih rezultatov enotni, da bo v letošnjem letu proizvedeno na svetu med 725 do 730 milijonov ton jekla.
Ta proizvodnja bo manjša, kot je bila v letu 1979, ko so vse države sveta proizvedle 750 milijonov ton.
Vse svetovne proizvodne kapacitete pa po ocenah znašajo med 830 in 840 milijoni ton. .	.
,	miiš Žolnir
INTERVJU
»Rodil' sem se v rudarskem me- prepotrebno družbenopolitično de-stecu na severu Francije, meseca ; lo. Naš TOZD zaposluje povprečno maja 1938.. leta. Oče je bil rudar, 250 delavcev. Smo pravzaprav v tamkajšnjih rudnikih premoga in mlad kolektiv, po letih in tudi po je povsem jasno, da izviram iz de- začetku obratovanja valjarne II. lavkke-fS-- proletarske družine «;j"	Letos smo slavili 10-letnico uspeš-
Tako pravi -sogovornik ki naj ■ nega poslovanja.« bi -s svojo.izpovedjo, kaj,’kako, ‘za- Valjarje vsi poznamo. So žagna-kaj: itd., 'popestril -novoletno, š.te- ’.ni, delovni'in žilavi, Ša polni ener-vilko Štorskega železarja.	gije in vedo, kaj hočejo. Svoj pla-
Ivan Drofenik je postaven mo- nirani letni plan šo. dosegli že 11. žakar modrih oči in sivih las. Nje- decembra. Za ta uspeh jim lahko go vi gibi -so premišljeni, tako kot čestitamo.
odgovori. Skrbno spoštuje stare iz- »Resnično sem vesel in zadovo-reke, dvakrat premisli, enkrat od- ljen, da sodelujem s svojim delom govori.	v tem kolektivu. Saj so tudi pro-
Pred ,Ietii>lmlajši bi rekli pred blemi in težave, ki pa jih ž dobro mnogimi'leti, pred začetkom dru- voljo in. zavzetostjo odpravljamo, ge svetovne vojne se je s starši;; Tudi nagrajevanju posvečamo prevrnil v Jugoslavijo.	cejšnjo pozornost. Mislim, da. mo-
Leta 1955 se je zaposlil kot kiju- rajo biti težka fizična dela, kijih čavničar v naši železarni. Vmesi s ponosom in vztrajnostjo oprav* je odslužil vojaški rok, pa tudi; Ijamo, bolje in pravičneje nagra-drugje je malo pogledal, kako in jevana.«,
kaj .se dela. . Po nekaj letih se. je Mimogrede mi je Ivan ’zaupal, zopet vrnil v naš delovni kolektiv da ga greni občutek,;da so temu 'in mu ostal zvest. Končal, je teh- . pridhemu.- -kolektivu.., nekateri menično srednjo šolo'in še »zasid- voščljivl za uspehe, ki j ih-.dosega* ral« v. valjarni II.	jo: Pa mislim, da ni- tako Vsi še
Ivan Drofenik,'Premalo cenimo naše pridobitve (foto Arzenšek)
»Tu, Tv,, valjarni* II; Sem-bil kot asistent. Danes po novi mlkroot-ganizacijski shemi opravljam dela in haloge vodje adjustaže in žarilnice.«
Drofenik' se. poleg svojega dela .ukvarja tudi s: samoupravljanjem.
Veliko funkcij ima na svojih širokih plečih. Je predsednik delavskega, sveta TOZD valjarna U, delegat delavskega Sveta delovne organizacije, delegat posebne izobraževalne republiške skupnosti za metalurgijo in še kaj.
»Da, tudi v Krajevni skupnosti, opravljam naloge kot delegat. Moram reči, da se. mi cesto zgodi, da spjradi "-preobilice ’. dela na samo-' upravnem . področju marsikaj ne* morein opraviti tako, kot bi moral ■in-tudi želel.«
Tu je že kanček resnice. Naloge in obveznosti samoupravljanja-moramo porazdeliti tako, da delavec ne bo preobremenjen: nekdo, ki-pozna pravice, a. ne tudi dolžnosti, pa .uživa v hladni senci,-
»Lani smo Jo uspelem referendumu dobili svoj TOZD. Veliko dela : smo imeli. Seznanjali in vključevali smo naše delegate.v
t>moramo • zagnano in neutrudljivo boriti -za doseganje dobrih gospo--edarskih rezultatov, a -S tem 'bodo tudi' nagrade boljše in ne bo gledanja in spogledovanja čez toz-d,ovski plot.
»Povedati moram, da kljub nekaterim težavam dobro sodelujemo z drugimi TOZD in službanti. Morda nas. imajo za .tečneže, pa. ni . vedno tak-o. Težave so tu in tani', rešujemo jih skupno, kar-je prav,-saj nas povezuje želja za boljšo in večjo proizvodnjo, ki naj bo na prvem mestu:«
Valjarna II je pravzaprav nov obrat; 460 m dolga proizvodna hala daje streljo Strojem, napravam, .skladiščem in delavcem, V prizidkih so strojnice, delavnice, žaril-nica in za delavce življenjski prostori:
»Ja«, pravi Ivan, »pri vsem tem me že dalj časa moti izredna brezbrižnost in neodgovornost zaposlenih do naprav, prostorov in inventarja. Razbite šipe, poškodovane instalacije, umazane, zamaščene stene, čeprav je bilo sveže popleskano. Kultura nekaterih sode-
Roboti že na pohodu
Industrijski roboti se vse bolj uporabljajo v svetu pri opravilih, ki so škodljiva za zdravje in nevarna za življenje človeka, za ponavljajoča in monotona dela in za opravila, ki zahtevajo velik fizični napor. Največji koristniki industrijskih robotov so avtomobilska industrija, strojegradnja, industrija predelave materialov, lesna in industrija nekovin.
Razvoj industrijskih robotov ima neke skupne točke z, razvojem elektronskih računalnikov. Začetki segajo v leto 1950, ko se pojavijo' prvi roboti. Prava revolucija v -u-porabi robotov pa se prične po letu 1970. Tega leta je bilo na svetu v uporabi samo 100 robotov, leta 1979 se je to število povzpelo na 100.000 komadov in bo leta 1980 doseglo celo 300.000 komadov. Po nekih ocenah je v ZR Nemčiji trenutno okrog 420.000 delovnih mest, kjer bi bila možna takojšnja instalacija robotov. V ZDA
Industrijski robot T3. firme Cinci-nati milacron
Kanadi, na Japonskem in v Zahodni Evropi je mogoča uporaba celo 4 milijonov robotov.
niki. Za humanizacijo dela je pomembna možnost, da se z delom robota lahko zamenja delo človeka na opravilih, ki zahtevajo večkratno ' (tudi po več deset tisoč). ponavljanje v enem dnevu. Lahko govorimo o , osvobajanju človeka od suženjstva strojev. Najpogostejša dela, kjer se človek zamenjuje z robotom, so: barvanje v avtomobilski .in drugi industriji, varjenje, kovanje, delo na tekočem traku ter dela v livarstvu.
V	današnji dirki za vedno večjo produktivnostjo prihaja do absurdne . situacije. /Na eni strani je prišlo do hitrega razvoja določenih obdelovalnih postopkov, medtem ko je na drugi strani ostalo mnogo stvari, ki se niso mogle rešiti z avtomatizacijo niti ne z računalništvom. Današnji roboti vedno hitreje zapolnjujejo to praznino.
Kot primer, do kakšnih sprememb prihaja v svetu, navajam avtomobilsko industrijo. Vsem - je verjetno poznana velika sprememba na svetovnem tržišču 'avtomobilov. Japonski proizvajalci so postali praktično nedosegljivi za ostalo avtomobilsko industrijo^-Govori, se o tem ali Onem vzroku,.-, skoraj nič pa o pravom vzroku takšnega stanja. Z uvedbo NC vbodenih Strojev in robotov v.japonsko avtomobilsko industrijo so dosegli produktivnost do 60 avtomobilov po človeku na leto.
V	ZDA ta produktivnost. trenutno znaša 3- do 4-krat. manj,- pr o-, izvaja se samo 20 avtomobilov po človeku letno. Zaradi--tega sedaj pospešeno razvijajo avtomobile, ki bi jih izdelovali roboti in si prizadevajo, da bi produktivnost leta 1990 znašala 80 avtomobilov po človeku na leto.
Eden od razlogov za vse večjo uporabo »robotov izhaja iz tega, da je-vedno težje najti delovno silo, .ki bi-bila pripravlj ena dejlati pod istimi pogoji kot njihovi predhod-
(Nadaljevanje s 3. strani)'
lavcev je izredno nizka. Če iščemo krivca, ga ni. Premalo se zavedamo, da je to naše, da uničujemo svoje!«
Ivan Drofenik si je močno želel, da bi še hodili v šole, da bi se ob delu izobraževal. Zal mu je, da je nekaj let zamudil, zaradi druži- * ne, gradnje hiše, kjer sp mu kolegi mnogo pomagali. Tu, pravi, se vidi tisti tovariški odnos, ali. v delovni organizaciji ali kje- drugje. Taki so valjarji, tak je tudi Drofenik.
Na koncu sem sogovorniku postavil tisto neizogibno, rekel bi, obvezno; vprašanje. Mislim, da bo bralec dojel, kaj sem ga pobaral. Naj pove Ivan kar sam.
»Ker se bliža Novo leto, želim vsem sodelavcem v valjarni II, kakor tudi celotnemu delovnemu kolektivu- naše delovne organizacije veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Manj težav pri repromateria-Iu, da bi načrtovano proizvodnjo dosegli, morda presegli. Da bi bili realni osebni dohodki, morda še boljši. In da bi se vedno srečni in zadovoljni vračali na svoje domove.« -
Rv
Robot s šestimi osmi gibanja
Uporaba robotov je glede na njihov razvoj- še vedno omejena; po ocenah je 50—80% od možne Uvedbe industrijskih robotov ekonomsko neopravičena. Ker bo s časom- in z novim razvojem cena robotov padala, ‘ se .bo logično širilo tudi področje uporabe robotov, kjer bo moč govoriti tudi o .Okorn omski upravičenosti. .
Z uporabo industrijskih robotov na opisanih m podobnih opravilih osvobaja'človeka» rutinskega dela. Nekaj tega osvobojenega dela j"e moč usmeriti v kreativno delo. Z drugimi besedami, z uporabo robotov se že sedaj povečuje kreativno delo, ki bo pospešilo razvoj in povečalo rezultate.
Marjan Mackošek, ing.
Rekonstrukcija
ceste
Zahteva ;za rekonstrukcijo ceste Godčev most—Lipa je bila podana s strani Občinskega prometnega inšpektorata kot pogoj ža zaporo ceste za javni promet skozi Železarno, Štore-L, Za to rekonstrukcijo ceste je- Občinska komunalna skupnost izdelala projekt 1978. leta. Ro projektnem predračunu je znašala vrednost gradbenih del 4,500.000 din. Polovico tega zneska naj bi prispevala Železarna Štore, drugi del pa Občinska komunalna skupnost. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev OKS mi predvidelo sredstev za rekonstrukcijo ceste niti v letu 1979 niti 1980. Čeprav smo jo obvestili, da smo v planu za leto 1980 predvideli v skladu skupne porabe 2 -milijona din za rekonstrukcijo omenjenega odseka ceste.
1 Projekt, ki ga je izdelala OKS. je predvideval razširitev ceste in pločnika’■ ob cesti Tv smeri proti Voglajni. Projekt je predvi-- deval izgradnjo kašt- na levem -bregu'Voglajne skoraj na. celt dolžini-Jtra-se rekonstrukcije ceste. Ta projekt za nas ni bil sprejemljiv, ker hi izgradnja kašt. ogrožala dva temeljna ■ plinovoda in vodno zaporo, ki se -nahaja' ob stebru plinovoda. Z. razširitvijo -cesle bi se približali plinovodu ter inštalacijam, ki so na njemu na dosegu rok. Tako približanje plinovodu pa hi zahtevalo »dodatno zaščito plinovoda in inštalacij. Da bi se izognili navedenim težavam smo meseca maja 1980 naročili pri Cestnem podjetju v Celju nov projekt rekonstrukcije ceste. Na podlagi geoloških preiskav in po podatkih, ki jih J O pošredovala »Montana« Žalec -(ingi R-ihtafšič)»je ibil izdelan projekt, ki predvideva razširitev .ceste v smeri Lipe (vnhrib). Š tako, izgradnjo ceste bomo' dobili »trajno rešitev za vstojf v, Železarno Štore po izgradnji nadvoza na Lipo. '	.	.	.
Projekt na novih osnovah smo dobili v septembru skupno s predračunom.. Stroški .za: rekonstrukciji omenjenega -odseka sp znašali po predračunu 5,200.000 din. Ta projekt smo posredovali Zavodu za izgradnjo Občine Celje, dajbi predvidel sredstva za rekonstrukcijo ceste v letu 1980.
- Z ozirom na to, da' so bila sredstva, ki naj bi jih Železarna ' dala kot svoj prispevek k stroškom rekonstrukcije na razpolago,-, je -bilo dogovorjeno s Cestnim podjetjem (irig. Kovačič, tov. Zupanc), da pričnejo izvajati rekonstrukcijo ceste, v oktobru 1980. Ostala potrebna .sredstva pa bi morala zagotoviti v začetku leta-1981 OKS. Zaradi- zgodnjega nastopa slabih vremenskih razmer, ;k-i so nastopile že-- v' oktobru pa Cestno podjetje n-i .pristopilo k izvajanju .zemeljskih del. ;	‘	■
Glede na to, .da se zemeljska dela na izgradnji ceste ne morejo izvajali v zimskih razmerah (betoniranje podpornega zidu), je smiselno, preložiti dela'na spomladansko: sezono’'in zagotoviti finangna sredstva v celotdzarekonstrukcij.o ceste. Investitor rekonstrukcij pa- je Samoupravna interesne; skupnost.
Finančni, delež za rekonstrukcijo ceste, ki, ga je planiral. ŽŠ v letu 1980 pa: naj se prenese v leto 1981 oziroma naj se sredstva na novo predvidijo v planu skupne porabe za leto 1981. ,
DS investicije in razvoj: France Nosan, dipl. el. ing.
Izreki
Poznati bolnika, se pravi vedeti, kaj. v njem utriplje, kaj ga boli, kako se zdravi — se pravi, mu vedno uslužno pomagati in nikoli ne dovoliti, da klone, storiti zmeraj vse, samo • da. živi, ne glede na to, če sani hoče ali ne, zakaj,-življenje je nekaj naj-dragocenejšega na zemlji. • .
Čas je funkcija, bit življenja, odmerjeni interval.. Čas je bistvo medicine, je nevidni zdravnik, nevidni bolničar.
Notranji položaj \ človeka je, mnogokrat tako zmešan, da se sam iz njega ne more osvoboditi. Le tankočuten pogovor z razumnim prijateljem privede do jasnosti.- _ ________ __
Pri vsakem udarcu v življenju moramo iskati upe in previdnosti pri uspehu! To je najboljši' način, da ostanemo v mejah resničnosti. Kajti rado - se zgodi, da se pri neuspehih preveč podcenjujemo, prav tako pa ni dobro, če se pri Uspehih precenjujemo.-
360 let razvoja
Letos slavimo v železarni kar dve pomembni obletnici', ki vsaka za sebe in skupaj simbolično predstavljata današftjo železarno Ravne in kraj. 360 let železarstva na Koroškem je dolga doba; sicer ne pomeni razvoja same železarne", pomeni pa večstoletno tradicijo koroških topilcev jn kovačev,’ ki najde svoj. pravi , izraz v kvalitete in renomeju ravenskega jekla, pomeni tudi delavsko industrijsko miselnost, k'i daje poseben pečat tako železarni kot, kraju in morda koroški kraj im.
' V železarni Ravne smo v povojnih letih': ob nenehni skrbi za tehnični in tehnološki razvoj 'težili tudi za istočasnim in usklajenim razvojem humanih socialističnih samoupravnih odnosov. 9. septembra smo proslavili 30-letnico uvedbe delavskega samoupravljanja, trideset let, kar so delavci železarne Ravne simbolično sprejeli 'ključ tovarne v svoje roke. Ob tem ni .odveč, • če še spomnimo,’ da smo v železarni Ravne skladno z dinamičnim spreminjanjem sistema socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji vedno sproti prilagajali in ustvarjali'take oblike samoupravna organiziranosti, ¡ki so omogočale uveljavljanje pravic delavca. 2e želo zgodaj smo organizirali in uvajali neposredne ob-: like delavskega samoupravljanja. Ni slučajno, da v železarni Ravne že dobrih 12 let obstajajo samoupravne delavne skupine, ki se kot oblika informiranja in neposrednega izražanja interesov delavcev vse 1 ljavljajo.
I
Taka je,bila železarna Ravne po rekonstrukciji leta 1903. Fotografija ,je napravljena sicer nekoliko pozneje in od takrat je tudi energetski prizidek (levo spodaj'svetlejši objekt). To fotografijo objavljamo prvič, najdena pa je bila na podstrešju kmetije pri Smolniku.
Tudi ni slučajno, da smo v'železarni Ravne že pred sprejemom, zakona o delavskem samoupravljanju v letu 1950 imenovali prvi delavski svet s. takrat še bistveno vlogo 'sindikata .ter se S. tema in.političnimi prizadevanji vključili.- V nastajanje organiziranih oblik 'delavskega ,j.a-. moupravljanja, ki so bile nato v zakonu določene. Petdeseta in šestdeseta leta so ob vseh družbenih pretresih pomenila- tudi izredno dinamiko' ter spreminjanje; in prilagajanje; oblite delavskega, samoupravljanj a. V železarni. - -•
'.V včasu delavskih, ustavnih amandmajev smo . v železarni formirali tako imenovane enote, ki smo jih nato decembraTeta 1972 preoblikovali v temeljne ■organizacije združenega dela. Imeli smo dve’ temeljno, organizacij o združenega del a metalurške proizvodnj e in temelj no. organiza cij.o združenega dela mehanska, obdelave,; katerima se je pozneje pri-družila še temeljna ¡organizacija Združenega dela tovarne rezalnega orodja Prevalje. Leta 1974 smo izvedli statusne spremembe takratne organizacije skupnih,služb. 2e v času sprejemanja zakona o združenem delu pa smo razmišljali o nadaljnjih oblikah’samoupravnega 'organiziranja. Reorganizacija. je bila izvedena v septembru 1976. Takrat so de'-iavci železarne organizirali 21 temeljnih organizacij in tri delovne skupnosti ’skupnih služb.. Ta oblika samoupravne organiziranosti, se je v, bsnoviiiZkazaia za dobro. Reorganizaciji je sledila izredna samoupravna aktivnost pri sprejemanju, in uveljavljanju samoupravnih splošnih "aktov in .nekaterih bistveno, spremenjenih odnosov, opredeljenih s temi. akti.
.Delavci železarne šo pri analiziranju uresničevanju dogovorjenih, .dohodkovnih int: drugih; odnošov na prelomu leta 1978 ugotavljali, da jih 'je potrebno doreči, obenem pa dopolniti organizacijsko strukturo .delovne organizacije z: osnbvnim namenom oblikovati take temeljne organizacije, da-'bodo imeli delavci y njih vse pogoje za; uresničevanje svojih, družbenoekonomskih in samoupravnih pravic.
V prvi polovici leta 1980 smo.izvedli reorganizacijo in ustanovili, še eno temeljno'organizacijo ter drugače organizirali nekatere službe, zlasti v tozdih skupnih oziroma spremljajočih dejavnosti. Ustanovili smo' tudi posebno finančno službo v delovni organizaciji. J
Pripravlj amo ustanovitev dveh novih temelj nih organizacij ter. tudi druge postopke združevanja dela in sredstev v SOZD Slovenske železarne.
*V prihodnje moramo predvsem uresničevati in utrjevati dohodkov-' ne odnose, izpopolnjevati sistem nagrajevanja ih konsolidirati ’temeljne organizacije pri uresničevanju ciljev delovne', .organizacije kot celote.
Na proslavi obletnice samoupravljanja 9. septembra smo nesporno ugotovili/ da. so dosežki železarne in kraja rezultat prizadevanja Vseh delavcev, tudi njihovega odrekanja v zavesti, da je potrebno storiti še marsikaj, da bi zagotovili nadaljnji razvoj železarne in čim lepšo perspektivo bodočim rodovom. Ob tem ko si prizadevamo, da bi slej ko prej- prišli do;'kak 'najbolj pravičnega. sistema nagrajevanja po rezultatih dela, smo letos pričeli bolj razmišljati tudi o moralnih priznanjih,'ki. si jih mnogi železarji zaslužijo. Desetletja Vztrajnega in trdnega dela' kot. tudi nenehen boj za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov ter delavskega.samoupravljanja —- so oblikovala mnoge naše delavce v zavestne strokovnjake in samoupravljavce, ki sta jim širša skupnost ih kolektiv dolžna* dati ustrezna priznanja. Tako smo ob 30-letnici samo-
- 30 let vzpona
upravljanja razglasili-nad sto dobitnikov, priznanj železarne Ravne.
. Enako ‘priznanje smo podelili tudi Francu Leskošku-Luki, prvemu povojnemu ministru za Industrijo, ki ima ogromne Zasluge Za- to, -da so Ravne danes takšne, kakršne so. Priznanje je dobil tudi dolgoletni direktor .železarne Ravne Gregor Klančnik.
28.	novembra letos ‘bo v železarni proslava. 360-letnice železarne Ravne; ko bomo Slavili nove delovne zmage: otvoritev .nove kovačnice, tovarne armatur na Muti in modernizacijo tozda kovinarstvo Ljubno. Ob tej priložnosti bodo mnogi delavci železarne prejeli državno odlikovanje, slovesno pa bomo vročili tudi občinske nagrade štirim delavcem železarne.
.Železarna' Ravne si je v prejšnjem srednjeročnem."razvoju zastavila ambiciozne načrte, po katerih naj bi v tem in v sedaj začrtovanem srednjeročnem obdobju 1981—1985 .zlasti modernizirali in posodobili delovni proces v metalurških 'tozdih'ter .si tako postavili osnovo tudi za realizacijo ■naslednjega cilja, da bi v prihodnosti povečali proizvodnjo končnih izdelkov v tozdih mehanske obdelave, da bi končno pričeli vnovčevati tudi skozi desetletja pridobljene delovne, izkušnje in znanje naših delavcev. Železarna seme bo več toliko 'širila po obsegu, ampak se bo usmerila v posodobitev in modernizacijo procesov ter večjo kvaliteto nasploh. Kvaliteta'pa je pojem, ki'predstavlja železarno doma in V svetu. Investicija v težko kovaško progo v železarni Ravne je torej za nadaljnji razvoj zelo pomembna. Gre za celotno zamenjavo zastarele kovaške proizvodnje. na parnih kladivih s sodobno tehnologijo kovanja na kontinuirani kovaški progi. Obseg proizvodnje težke kovaške proge naj bi pri .dvoizmenskem obratovanju znašal 12,000. ton letno, Razen povečanja'proizvodnje kovaških izdelkov. In' zamenjave , zastarelih parnih kladiv, s čimer bo dosežena večja produktivnost dela, bo rnves.tri cija omogočila izboljšanje strukture izdelkov, ker -se bo povečala predelava visoko legiranih plemenitih jekel ter bodo odstranjena sedanja, ozka cjrla za termično obdelavo plemenitih jekel. Novi kovaški stroj bo omogočil tudi izdelovanje rotacijsko simetričnih in dčbelostenskih.; votlih odkovkov. ., . j
S	kovanjem na kovaškem;, stroju bomo dosegli tudi 'večji izplen, predvidoma za 5 do 20 odstotkov, 'kot-kažejo izkušnje na tujem, "kar je zelo pomembna postavka- za. znižanje proizvodnih stroškov plemenitih jekel! Ker bo kovaška linija -zamenjala parna kladiva, bo povsem odpadla sedanja-.draga in neracionalna poraba pare, tako. da. se. bodo stroški za pogonsko energijo, zmanjšali zapolovico. V skladu .s spremenjenimi zahtevami tega se bo povečal , delež mehanično obdelanih kovanih izdelkov od 29,4 °/n na 48 %, kar predstavlja močno povečanje finalizacije kovaških izdelkov. |
Investicija 'v novi kovačnici je bila ekonomsko utemeljena, saj so prodajne možnosti zagotovljene/ Uspešno delo nove kovačnice pUTje seveda' odvisno še od. investiranja v nekatere vzporedne metalurške obrate, kar bo'uresničeno, v prihodnjem' srednjeročnem obdobju.
Med; realiziranimi projekti’ je tudi modernizacija in razširitev tozda kovinarstvo-.Ljubno ter obrata -nerjavnih armatur na Muti, ki bo v kratkem samoupravno' organizirana in bo postal'tozd v' okviru železarne Ravne.- Ti delovin Uspehi pomenijo tudi velik preobrat v miselnosti delavcev železarne Ravne, ki ¿se je. še .pred nekaj leti upirala vsakršnim tesnejšim'oblikam sodelovanja izven Raven. Miselnost,- da moramo združevati delo ih Sredstva z delavci drugih organizacij'združenega dela in -se ustrezno dohodkovno/ povezovati v lastnem in 'skupnem interesu, se zdaj potrjuje. Modernizacija in razširitev'tozda kovinarstvo Ljubno je bila nujna in je. skladna z nadaljnjim srednjeročnim razvojem kovin-sko-predelovalne -industrije v SR Sloveniji. Sedanja posodobitev pomeni jasnejši tehnološki .koncept, sodobne tehnološke metode in moderno pr- . gčnizaCijp proizvodnje" ter premišljeno Vključevanje: v družbeno, delitev dela-, Skposodobitvijo in razširitvijo bo tozd kovinarstvo bolj zadovoljil zahtevne pogoje odjemalcev ter zaokrožil proizvodni'.program, zlasti kar- zadeva proizvodnjo ozobljenih vencev -in zvarjenčev. Tozd kovmar-slvo bo Vse izdelke izdeloval-lzključno iz domačih suriovin-z .domačim Znanjem in delovno silo z Ljubnega in ¡bližnje okolice, kar je -tudi zelo pomembno in s čimer sta. največji možni meri zagotovljena varnost proizvodnje in nadaljnji tehnološki razvoj.. Razširitev tozda kovinarstvo Ljubno pomeni močan ekonomski dejavnik v sorazmerno nerazvitem, .koncu Slovenije’ in z -njim dajemo precejšen prispevek /-k Uresničevanju družbenega dogovora o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji ter območja, ki-je bilo s svojim naravnim zaledjem v pretekli vojni nepogrešljiv branik NOB.
Tudi'pri obratu nerjavnih armatur na, Muti, ki letos pričenja- z de-^ lom, velja poudariti uresničitev ideje o odpiranju železarne Ravne, saj ob tem istočasno povečujemo kapacitete metalurške proizvodnje na Ravhah. Eto tega projekta je prišlo zlasti zaradi večjega povpraševanja po nerjavnih, armaturah na domačem in na tujih-tržiščih.-;N,i skrivnost, da so za večjo količino ¡zainteresirani v SSSR, Čehoslovaški, Združenih državah Amerike, Kanadi in tudi v nekaterih deželah v razvoju. Osnovni končni proizvod tovarne: armatur -na Muti; 'ki spada na manj razvito območje Kobanskega, so ventili in zasuni velikih premerov za visoke nadpTitiske in ¡temperature, kar se zlasti potrebuje v petrokemični* in živilski industriji ter v nekaterih sorodnih panogah. Novo zgrajena tovarna ima vse pogoje; za uspešno delo, energetske- in druge - vire ter ustrezne delavce-strokovnjake. Skupaj z delovno organizacijo Hipos 'Muta pa rešuje tudi vprašanje; Zaposlovanja vračajočih zdomcev na tem dbmočjti.”
Ob 360-letnici smo tako na kratko opozorili samo na tri delovne zmage, lahko-pa bi jih navedli še več. Dovolj je, če pregledamo železarno s katerega koli konca, pa se bomo prepričali, da so prizadevanja za hitrejši in vsestranski -dolgoročni razvoj vidna in taka, da zbujajo optimizem pri nadaljevanju železarske tradicije.
Industrijska lastnina
(nadaljevanje)
ZAŠČITA IZUMOV
— Splošno o izumih ■
Zaščito izumov navadno označujemo s pojmom patent. Po svojem prvotnem pomenu je patent listina ali pravica, ki varuje iznajdbe (naš zakon o patentih jo imenuje IZUM) in bi bilo zato prav gotovo bolje-, če bi govorili, o zaščiti izuma (iznajdbe), kakor pa o zaščiti patenta.
: Danes ' veljavni zakon o patentih in- tehničnih izboljšavah pozna le--eno varstvo za iznajdbo, to je patent, medtem- ko, so - naši predpisi po osvoboditvi, poznali po sovjetskem vzorcu razen -patentov tudi izumiteljsko - spričevalo kot listino,-s katero je bila iznajdba zaščitena. Tudi- osnutek- zakona . pozna-le eno-obliko -varstva.
—	javno uporabljen, razstavljen ali prikazan, tako da bi ga strokovnjaki- mogli uporabiti;
-T- zavarovan s-patentom ali v kakršnikoli drugačni obliki.
. Po našem Zakonu (podobne rešitve najdemo tudi v drugih zakonodajah in tudi v osnutku) se ne morejo s patentom zavarovati: izumi, katerih namen ali u-poraba: nasprotuje zakonu ali morali;
—	znanstvena merila in načela;
—	zdravila;
—- po kemični poti pridobljene snovi;
t-*snovi, ki so namenjene za človeško ali živalsko -hrano, sredstva za uživanje, pijače in Začimbe.
Pri- tem moramo poudariti, da s patentom ne: morejo biti zavarovana zdravila, po kemični poti pridobljene Snovi in snovi za prehra-


Tudi taka oblika skladiščenja je mogoča, če je v obratu interes skladiščenje pest za tovornjake prikoličarje ITAS Kočevje
•Naš sedanji zakon o patentih, in tehničnih- izboljšavah in tudi osnutek novega zakona poznata še, pojem tehnične izboljšave, ki nadomešča prejšnji pojem raciona-lizatorskega predloga, ki smo ga pred našim zakonom o patentih imeli po sovjetskem vzorcu'.
Zakon prepušča ■ internim predpisom. posameznih organizacij (zlasti samoupravnim sporazumom), da uredijo medsebojne pravice, ki nastanejo med organizacijo in upravičencem pri tehničnih, izboljšavah.
V ostalem tudi naš -zakon o patentih in tehničnih izboljšavah u-pošteva naše mednarodne zaveze, ki-smo jih prevzeli s pristopom k Pariški konvenciji in ki izhajajo tudi iz drugih mednarodnih odnosov., Osnutek novega zakona skuša prilagoditi varstvo izumov naši sedanji družbenoekonomski ureditvi.
Iznajdba ali — kakor jo imenuje naš zakon —- izum-je nova rešitev določenega tehničnega problema, ki se da uporabiti v industriji ali kakršnikoli drugi- gospo-. darski dejavnosti.
Izum mora biti dosežek intelektualnega dela in rešitev mora biti nova. Zato velja splošno načelo, da se izum ne šteje za novega, če je bil:
— v tisku ali kako drugače objavljen in tako opisan, da bi ga mogli strokovnjaki uporabiti;
no,- sredstva za uživanje, pijače in začimbe, pač pa morajo biti s patentom zavarovani postopki za njihovo pridobivanje.
Načelno velja pridobljeno varstvo- izuma le na področju države, ki je izdala patent ali drugačno listino, medtem ko se sme izum v državi, kjer ni patentiran, izkoriščati, he da bi mogli pri tem govoriti o kršitvi patenta. Vsekakor pa bi mogli pri takšnem izkoriščanju cesto govoriti o nelojalni konkurenci.. Omeniti moramo, da je v stadiju ratificiranja konvencija o evropskem, registru patentov v Miinchnu.
Patentno varstvo daje patentnemu upravičencu;
—	pravico proizvajati po zavarovanem izumu in
—	pravico dajati proizvedeno blago v promet.
Cas varstva izuma ni omejen. Patentno varstvb, traja v različnih državah različno- dobo. Ta doba znaša v posameznih državah 10 do 20 let. Naš sedanji zakon določa 15-letno zaščitno dobo. Po preteku tega roka patenta ni mogoče več obnoviti ali podaljšati. Osnutek novega zakona določa 7-letno varstvo, ki pa še lahko v določenih primerih podaljša še za 7 let.
Patentni upravičenec zgubi svojo pravico tudi takrat, če se patentu odpove ali ne plača patentne takse.
SPrlp©.
¡Široka .razprava, ¡ki je potekala .prek koordinacij skali odborov TOZD in DS po. vprašanju predlogov samoupravnih sporazumov v SIS za -srednjeročno plansko obdobje 1981—1985 in plana za leto 1981, je opozorila na določene nejasnosti' in nedorečenost v programih in. prispevnih stopnjah.
; Da bi o pripombah in stališčih bili' obveščeni in..seznanjeni prav vsi delavci, tudi tisti, ki ta čas niso bili na delu, objavljamo pripombe v celoti.
PRIPOMBE NA TEMELJE PLANA OBČINE CELJE ZA 1981—1985
1.	Skupnost otroškega varstva
Iz. zbranih sredstev je potrebno- večji delež nameniti za investicije, ker izgradnja vrtcev, ne. vpliva negativno na stabilizacijske .procese. . -
—• Zveza skupnosti otroškega varstva SRS in občinska skupnost otroškega-- varstva v svojih programih ne predvidevata več-, je aktivnosti. Program SRS in občine pa planira ¡višjo: prispevno stopnjo iz J OD; pri že itak predvidenem porastu bruto' OD. S povišano stopnjo se ne strinjamo.
- Pri Pri zbiranju sredstev; upo-: števati ¡višji prispevek - .staršev,' ali pa sprejeti - več otrok in s tem zvišati dohodek.
—	Definirati upravičenost do minimalne denarne pomoči, kako se bodo delila ta: sredstva.
2.	Izobraževalna skupnost
' — Občinska izobraževalna skupnost bi morala združiti- vse faktorje izobraževanja v občini, saj bi se tako znižali stroški.
—	Podpreti zidavo prizidka osnovne šole štore. Pospešiti celodnevno šolo oziroma jo ukiniti, če. ni pogojev.,
—	Program skupnih nalog osnovnega izobraževanja skromneje zastaviti: v smislu stabilizacijskih prizadevanj.
—	Določiti pravilnik o načinu vračanja preveč zbranih sredstev po enotni prispevni stopnji.
—	Ne strinjamo se z načinom oblikovanja osebnih dohodkov z delavce v PIS (primerjava z delavci v neposredni proizvodnji).
Stališča do TSš Celje ■
Samoupravni sporazum PIS za metalurgijo .in kovinarstvo predvideva izvajalce:
—	Srednja kovinarska, strojna in metalurška šola Celje,
—- Srednja kovinarska, strojna in metalurška šola Celje — enota Štore.
Takšno šolsko mrežo podpiramo zaradi:. ,
—	Izenačen standard v metalurški in strojni smeri Ul;: •
—	možnosti skupnega vključevanja učencev v prvi fazi usmerjenega izobraževanja — enoten oziroma podoben program;
—	zagotovitev obstoja izobraževanja metalurške smeri- tudi ob manjšem vpisu, kot za 3 oddelke letno (3 oddelki so normativ za obstoj samostojne šole),.
Izgradnja II. faze TSŠ ■— pripombe:
—	ne vključuje metalurške usmeritve in zato ni v skladu s ‘samoupravnim sporazumom PIS za metalurgijo in kovinarstvo;
—	izgradnja II. faze‘TSŠ bi morala biti vključena v temelje plana PIS za metalurgijo in kovinarstvo (Železarna Štore je k osnutku SS PIS dala pripombo); ¡8|S|združevanje sredstev bi mo-: ralo biti v okviru »Enote PIS za metalurgijo in kovinarstvo pri TSŠ Celje«. Takšno enoto je potrebno ustanoviti, sicer združeno delo nima vpliva nä porabo sredstev;
v primeru; da se realizira Šolska mreža tako, kot predlaga .■TSŠ, to pomeni samostojno šolo. metalurške usmeritve V Štorah — ŠKIMC. *
&	šKIMC Štore sedaj. nima pogojev za-:samostojni prehod- na :usmerjeno izobraževanje (kabineti;. laboratorij), s Opremljenost ŠKIMC-je. pomanjkljiva, tako da ob varianti, da postane samostojna.: šolametalurške- smeri, prioriteta investicij v: usmerjenem izobraževanju ‘ v Celju ni pravilna.
Ob tej varianti ’ bo Železarna Štore morala prioritetno poskrbeti za pogoje v metalurški smeri usmerjenega izobraževanja.
, Naslednje vpf ašahje. je udeležba Železarne štore ,pri TL' fazi TSŠ.
—	če center ne bo izobraževal metalurških poklicev, .¡kot šb livar, jeklar in valjar, nismo zainteresirani za sofinanciranje izgradnje,
—	V SS naj se vnese člen, ki bo določal način vračanja eventualnega viška preko prispevne stopnje.
Kontrolni izračun naj se opravlja vsake 3 mesece, če se ugotovi nadplansko. naraščanje, naj se zmanjšajo prispevne stopnje, ali.-pa se naj .ustavi zbiranje.
—	Zaradi popolne informiranosti delovnih ljudi zahtevamo, da se objavijo gibanja števila zaposlenih in OD,' in sicer oktobra za tekoče leto. ;
—	Pri izobraževanju metalur-
ških poklicev zagotoviti zmogljivosti in sredstva za izobraževanje ob delu. Sistem financiranja mora zajeti tudi prakso učencev v gospodarstvu.	-
££ Za to, kar bo* združeno delo izobraževalo mimo programa, ne more plačevati prispevka, laer v tem primeru” plača dvakrat.
3.	Kulturna skupnost
—	Zakaj je morala Kulturna skupnost v sanacijo ŠRC Golovec?
—	Glede programov SIS — gledališče, film :— postavljamo vprašanje, komu je taka kultura namenjena; ali je »prilagojena vsem slojem prebivalstva. .
4.	Telesnokulturna skupnost
—	Dejavnost naj usmeri tako, da bo dostopna večjemu številu delovnih ljudi.
—	Prispevna stopnja naj ostane enaka kot lani, Predvsem pa je potrebno trošiti sredstva na področju športne rekreacije in manj za gojitev vrhunskega športa.
—	Ne strinjamo se, da se v sedanjem gospodarskem trenutku začno graditi novi objekti, namenjeni rekreaciji, pri tem pa obstoječi Lipa, Skalna klet ipd. niso izkoriščeni. •
5.	Skupnost' socialnega- skrbstva
- —Povišanje prispevne stopnje ni potrebno. Za nezaposlene naj denarno pomoč izplačuje le; SIS za zaposlovanje/
—1 Normativi na število prebivalcev. nimajo nobene osnove, temveč potrebni oskrbovanci,
—	33. člen: ni prav, da je,nadomestilo lahko viš je od naj nižjega OD v SR Sloveniji..
j -— Skupni prispevek. za stanovanjsko izgradnjo naj bi ostal 7 %,' povečal naj bi se delež, ki ostane £delovnim ;organizacij am (od 2,7 na 3,5 %). Ali: ostane naj na 6,2 %, s tem da se zmanjša stopnja- za. namene vzajemnosti na 0,75 % in da se poveča stopnja za pokrivanje lastnih potreb na 3 %. •
,rv čez Bojanski potok (foto Barič)
i 6. Zdravstvena skupnost
•—'52,8% povišanje za srednjeročno obdobje ni:'Sprejemljivo, je nevzdržno, ker bi delovne organizacije pripeljalo do še večjih izgub.
—	Zdravstveno službo organizirati tako,. da bo možno pomoč iskati tudi v popoldanskem ča-, su, zahtevati je boljšo organizi- -ranost,- zmanjšanje čakalne do-, be, izboljšanje, odnosov do sočloveka.
7.	Skupnost pokojninskega zavarovanja
■— Povišanje pokojnin je progresivno, kar, ni prav Pr tisti z visokimi pokojninami še pridobijo, z nizkimi pa zaradi povečanja življenjskih Stroškov izgubijo. Povišanje naj .bo degresivno.
—	Ni jasno določilo 8. člena — obveza posojila manj razviti pokrajini Kosovo.
—	Starostno zavarovanje kmetov: Pravne osebe, ki prevzame-
jo zemljo v koriščenje, naj preživljajo ostarele kriiete.
Prav tako so otroci kot dediči 1 dolžni vzdrževati svoje ostarele starše.
—	5. -člen: Zakaj se povečuje število uživalcev 'dodatka za invalide, ko govorimo o izboljšanju delovnih pogojev, ekologiji itd.
—	12. členf Od. dodatka iz točke 7 naj bi Se v okviru SIS oblikoval prispevek za gradnjo, domov. Ali ni upokojenec kot delavec v združenem delu odvajal
7,5	% iz- čistega dohodka TOZD za stanovanjsko izgradnjo.
8.	Objekti posebnega družbenega’ pomena
-—V SRO se naj dokonča IT. faza Golovca ter se zagotovi doplačilo kreditov II. faze z obrestmi. Izgradnjo III. faze prenesti v SRO 1986—90.
—	V tem obdobju ne bo možno graditi novih objektov posebnega družbenega pomena, temveč je možno le dokončanje že‘ začetih investicij. •
—	V sedanjem gospodarskem trenutku modernizacija letališča v Levcu ni umestna, izvršijo naj se le najnujnejša popravila..
—	Dejavnost omej iti. na dokončanje, bazena, . nujno ureditev okolice in izgradnja infrastrukture za potrebe krajevnih skupnosti — otroška igrišča, zelene površine.
—	Izgradnjo bi bilo po mnenju koordinacije ene izmed tozd potrebno povsem izločiti iz srednjeročnega programa, predvidena sredstva pa nameniti za razvoj gospodarstva. Razvoj ni u-sklajen z razvojem panog v združenem delti, ko moramo zaradi pomanjkanja sredstev delati v nemogočih pogojih.
,, —- Zaradi preobširnosti pldna rekreacijskih objektov je izvedba predraga,, zaradi, slabe izkoriščenosti pa postane. vzdrževanje teh objektov dodatno breme.
.— Prispevne stopnje ne bi smele biti večje kot leta 1980. SIS naj z notranjimi ukrepi doseže realizacijo programov po prispevnih stopnjah iz leta 1980.
—	Če bo stopnja ostala taka,., kot je načrtovana, se moravklju-čiti gradnja pokritega bazena pri Mlinarjevem Janezu na Teharjah.
pr Osnova za obračun naj ne bo bruto OD, ampak realna vrednost objektov, ki se planirajo za izgradnjo.
9.	Skupnost za zaposlovanje
—	Prav je, da načrtujemo strokovne kadre v gospodarstvu, vendar je Vprašljiva razmejitev 66: :34 M' -ožji profili, glede na sedanje potrebe. - Brez vlaganj v razširjeno reprodukcijo od načrtovanih strokovnih kadrov ne smemo pričakovati ugodnejših rezultatov gospodarjenja. S tem v. zvezi je vprašljivo tudi prestrukturiranje gospodarstva — potrebne , so analize sedanjega, sanacija le-tega, stabilizacijska prizadevanja in šele nato prestrukturiranje.. '
10.	Raziskovalna skupnost
Samoupravni sporazum v svo-j em 4. členu ■ preveč izpostavlja občino kot izolirano - celico . od širšega slovenskega in jugoslo-
'vanskega prostora. To je vidno v načelih na strani .3, ker se predvsem 1. in 2. načelo sklicujeta izključnoi * * * * * 7 na potrebe občine, ne pa kot potrebe občine, ki se vključuje v širši družbeni prostor. -	.
V	8. členu je predložen raziskovalni program treh raziskovalnih nalog v predvideni višini
27,111.000	din. Ni razumljiva razlaga, da bo Občinska raziskovalna skupnost sofinancirala le
45,5	°/o, "ker niso predvideni dru-
■ gi sofinancerji. Če se misli tu na sofinanciranje RSS in PORS, to niso zanesljiva sredstva* ker v planih teh institucij ni predvideno financiranje občinskih programov.
—	V členu 8 naj. se uporabi člen 39 ZRD in RS, ki zbiranje sredstev deli na sredstva za neposredno menjavo dela in na sredstva za posredno menjavo dela.
V	tem primeru se za raziskovalni program lahko uporablja odstavek a) 39. člena ZRD ' in RS, odstavek b) istega zakona pa za ostalo dejavnost.
—	Doda naj se nov člen, v katerem se ORS kot koristnik sredstev zavezuje, da bo sredstva jemala od podpisnikov sporazuma .na osnovi četrtletnih operativnih planov, za katerega se zedinijo uporabniki in izvajalci.
—	Občinska raziskovalna skupnost; naj ne bi povečevala stopnje,' inovacijsko dejavnost pa naj bi gojili v DIATI in DIT, ker
: morajo biti raziskave uporabne v proizvodnih procesih. .
.— Raziskovalna skupnost u-smerja velika sredstva v raziskavo prestrukturiranja celjskega ■gospodarstva. Iz programa pa ni razvidno, da v tem srednjeročnem obdobju prestrukturiranje še he bo možno. Smatramo, da bodo rezultati' naloge služili v obliki -elaboratov za diskusijo, kampa je predrago. Potrebno je ta denar namensko nameniti neki instituciji.
—	Kaj se bo konkretno delalo in financiralo za našo delovno organizacijo?
—- TOZD tovarna traktorjev je predlagala določene raziskovalne načrte, ki pa v programu niso ; zajeti.
11.	Komunalna skupnost
—	V svojem planu mora predvideti financiranje urejanja sta-novanjskega naselja v Kompo-lah. .
Planirati je potrebno ureditev ceste Godecr—Samotna, nadvoz pri Godcu in cesto skozi stari del železarne. Sploh pa ugotavljamo, da so določena komunalna dela nekoordinirana.
.— 10. člen: Namenska sredstva bi se morala združevati iz* dohodka podpisnic.
—	15, člen: Podpisnica sporazuma je lahko le Železarna Štore, če bo ta. edini uporabnik stavbnih objektov.
Za urejanje stavbnih zemljišč je prispevek previsoko postavljen, ker bi lahko to prevzela usposobljena delovna organizacija— npr. Razvojni center Celje.
—	19. člen DD občine Celje: dopolniti 2. odstavek »regulacije«: ...ureditev struge Savinje od izliva Ložnice navzgor proti zahodu v dolžini 2100 m, ureditev Hudinje od Škofje vasi proti severu v dolžini 680 m in ureditev
struge Voglajne v območju Železarne Štore v- dolžini ca.. 700 m.
—	Poleg prispevkov, samoprispevkov in združenih sredstev -uporabnikov je za financiranje dejavnosti Enote predvideno tudi solidarnostno združevanje obveznosti do stanovanjske skupnosti, torej od 7 na 5,8 % iz česar sklepamo, da se bodo sredstva za stanovanjsko izgradnjo zinanjšala, kar pa ob pomanjkanju stanovanj ni sprejemljivo.
Po drugi strani predvideva SS o TP občinske komunalne skupnosti v členu 20 dotok sredstev iz enote v višini' 13,9 % letno. Gre torej za nekakšno prelivanje sredstev, verjetno na račun stanovanjske izgradnje.
—	Kljub vsem prispevkom in § predvidenim združevanjem sredstev za pripravo- in komunalno opremo zemljišč je v 15. členu predvideno, da ho Železarna Štore za realizacijo zazidalnega načrta. Kompole ta sredstva zagotovila sama, torej predstavlja ta samoupravni sporazum za nas dvojno obremenitev.
—	V členu 16 je predviden prispevek za komunalno urejeno zemljišče za individualno gradnjo 400 din/mJ! Kaj vse je vključeno v ta znesek? |
.— V 9. členu je navedeno, da družbena gradnja v Kompolah predstavlja 300 énot, možno pa bo zgraditi samo 286' družbenih . enot pa še to v Kompolah in Štorah skupaj. Poleg tega ni Vključena .zadružna gradnja, čeprav vemo, da se bo zadružna gradnja odvijala za 48 stanovanjskih enot. Vnesti je potrebno tudi individualno gradnjo — 24 stanovanjskih enot..
—	Črtati 15. člen — ker naša DO ni epako tretirana kot ostale v občini.
—	Člen 42 — dodati ioplifika- : cijo Lipe!
—	Nikjer ni navedeno, kakšna bo komunalna ureditev.v Štorah v SRO.
12.	Skupnost za preskrbo
—	Ustanovitev je nepotrebna,. ker se mora preskrba prebival-, stva reševati preko drugih forumov.
Poleg tega-.bo s l. 1. začela ;v s Celju delovati sestavljena orga- p nizacija MERX, ki bo v celoti : prevzela breme preskrbe obča-« nov. —r
,— V Celju že delujeta dve veliki združenji trgovskih organi- . zacij, ki morata skrbeti za povezovanje v. reprodukcij ski verigi .* preskrbe in ne vidimo razloga za ; ustanovitev SÍS, ker režija v . družbenih službah že sedaj ni stabilizacijska.
—	Narobe je iskati rešitve za odpravo neuspešnega dela v zvezi s preskrbo y občini Celje va podvajanju aktivnosti, istočasno., pa govoriti o politiki ekonomske stabilizacije.
13.	Skupnost za požarno, var- * nost■
—	Gradnja vežbalnega poligp-na ni potrebna.
—	Več pozornosti posvetiti' strokovni " usposobljenosti kadrov.
14.	Informacijska dejavnost
—	Klub samoupravljalcev naj bo pri svojem delu bolj aktiven, ker njegovega delovanja se v de-lovni organizaciji ne občuti.
(Nadaljevanje s 7. -strani)
Odvajanje sredstev za klub ni sprejemljivo, zagotovijo naj jih člani kluba
—	V novem srednjeročnem obdobju bi morali težiti predvsem k temu, da ne bi prihajalo do širitve administracije, saj bi tudi s tem pridobivali manjkajoča sredstva za boljše delovanje.
15.	Ljudska obramba
—	Program je prezahteven glede na to, da se samo nadgrajuje.
—	Racionalneje naj se opravi tisti del izobraževanja, ki ga izvajajo honorarni upokojenci in redno zaposleni. Preveri naj se delež teh stroškov.
. 16. Novoletna jekla naj se odpravi. Predlagamo prostovoljne kulturne prireditve.
SPLOŠNE PRIPOMBE
1..	Osnutek družbenega plana občine mora dati večji poudarek modernizaciji proizvodnje, povišanju razvojne stopnje in povišanju zaposlenosti v industriji.
2.	Predvidena stopnja rasti industrijske proizvodnje v višini
1,5	% ni: realna, saj v Železarni Štore predvidevamo 10 % rast.
3.	Vprašljiva je predvidena le polovična rast 4 % uvoza v primerjavi z izvozom, Ob ugotovitvi, da za proizvodnjo: črne metalurgije na domačem tržišču'ni primernih izvajalcev' opreme. Poleg , tega smo zaradi pomanjkanja vložka na domačem trgu še vedno odvisni od uvoza gredic.
4.	Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja in realizacijo programa stabilizacije celotna obre- • menitev proizvodnih- TOZD ne more naraščati. V kolikor se povečuje stopnja prispevkov primarnega družbenega standarda (zdravstvo, socialno skrbstvo, šolsko varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje), se mora temu primerno zmanjšati stopnja ostalih prispevkov; V nasprotnem primeru nastopi vprašanje, ali bo združeno delo zmoglo obremenitve.
5.	Predlagane prispevne stopnje bodo upočasnile zlasti raz- • vojni program,' ki je posebno kritičen pri TOZD, ki poslujejo
z izgubo, iz česar sledi, da program ne uresničuje načel o razbremenjevanju»» .gospodarstva. Rast izvoza in stopnjo pokrivanja za našo delovno organizacijo bo možno realizirati le- s pogojem, da bodo pravočasno izvedene investicije- in modernizacija. Stopnja pokritja: se. nanaša na reprodukcijo materiala brez uvoza opreme:-
V opredelitvah razvoja sanacije v nekaterih aktih izpada področje izvozne sanacije tovarne traktorjev.
6.	V planu ni omenjena modernizacija in dograditev naše je-, klarna in valjarne II, pri tem pa je preveč sredstev namenjeno za komercialno dejavnost (gradnja skladišč).
. 7. V naslednjem - srednjeroč- -
n.em programu je planirana razmeroma majhna rast družbenega proizvoda. Ugotavljamo, da ni sprejemljivo nadaljnje upadanje osebnih dohodkov, medtem ko pregled prispevnih stopenj kaže na občutno povečanje obremenitev združenega dela.
Kaže, da se sestavljalci in predlagatelji samoupravnih sporazumov o temeljih planov 'premalo Zavedajo predstoječe gospodarske situacije, ali pa mogoče niso pripravljeni sprejeti deleža bremena gospodarske stabilizacije. Ce v celoti sprejmemo obveznosti iz samoupravnih sporazumov, lahko logično pričakujemo zmanjšanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva' in s tem nadaljnje zmanjševanje OD. Pri tem pa ne smemo pozabiti-na socialno varnost delavčev, ki je prav tako pomembna za stabilnost gospodarstva.
8.	Iz' aktov niso razvidne, natančne stopnje zaposlovanja v SIS niti racionalizacija ali zmanjšanje administrativnih o-pravil, poleg tega se morajo v tem srednjeročnem obdobju nesorazmerja v višini OD v negospodarstvu in gospodarstvu izravnati. Zahtevamo podatke o zaposlenih v SIS in njihovi kadrovski strukturi.
Smatramo, da je bilo preveč poudarka na ustanavljanju strokovnih služb pri SIS, te službe naj se združujejo, ker bodo tako prihranile več sredstev za osnovno, dejavnost.
9.	Ugotavljamo, da kljub primerjalni tabeli prispevnih stopenj ne moremo, ugotoviti, kolikšna je obremenitev v. letu 1981 v primerjavi z letom 1980. Vztrajamo, da skupna ‘obveznost ne sme biti višja kot v letošnjem letu. Najti je način, po katerem se bodo odvečna sredstva vračala v gospodarstvo.
10.	Programi SIS se pokrivajo: socialno skrbstvo, otroško varstvo; socialno varstvo.
11.	Ugotavljamo, da ni možno preverjati vrednosti prispevnih stopenj s programi SIS, zato bi morale, to preučevati strokovne službe znotraj delovnih organizacij.
12.	Ugotavljamo, da kljub do-. govorjenim .opredelitvam v predlogih prihaja do določenih neskladnosti med povzetki teh aktov in predhodnimi osnutki.
13.	Težiti je k prestrukturiranju gospodarstva v občini in skrbeti za večanje rasti energetskih medijev.
14.	Za izvajanje določenih skupnih potreb se naj sredstva za krajevne skupnosti zbirajo po predlagani stopnji in se odvajajo v krajevne skupnosti, kjer delavci prebivajo, torej tudi izven občine Celje.
Misli
Nekaj ljudi je narava ustvarila da nimajo dovolj moči za bremena, ki jim jih nalaga življenje. Njihovo tkivo je iz slabše, tretjerazredne snovi. Niso niti bolni niti zdravi — to so največji bedneži.
Samega sebe mora človek pri-, siliti, da si stavi vprašanja in nanje odgovarja. Prerado se zgodi, da se izogibamo jasnosti s strastno lagodnostjo. Prijetno je živeti v ;soparici nedoločenih čustev. Toda vsako čustvo se da določiti. Ker je tu, ga lahko najdemo, če se še tako skriva. Analizirati samega sebe se pravi, o-mej.iti se nekje - in se -Ustaviti pred nepremišljenimi koraki.
Uredništvu
Pošiljanje naših članov najbrž ni povsem v skladu z vašim programom dela. Menim, da to ni najhuje, saj ne želimo internega glasila spremeniti v medij svojega vzgojno-.prosvetnega dela s »poplavo« člankov, ampak bi želeli, da to objavljate ,-pg lastni presoji (število člankov, vrstni red ...). Primarna je seveda določena aktualnost (dan zdravja, teden varnosti otroka, epidemija gripe ipd.). Tokrat vam pošiljam obvestilo, za katerega bi prosil, da ga objavite takoj, ko bo to mogoče in članek, za katerega bi čas objave določili sami.
OBVESTILO
ZDRAVSTVENE SLUŽBE
Na zboru delavcev TOZD ZP Store So me sodelavci zadolžili, da ponovno obvestim delavce Želer zame Štore preko njihovega glasila o nekaterih težavah, ki se po nepotrebnem še ponavljajo pri našem delu. Prepričani smo, da bi jih z nekaj razumevanja'lahko odpravili oziroma zmanjšali na minimum ter tudi tako povečali svojo učinkovitost.
1.	Še vedno . prihajajo številni pacienti brez vsake nujnosti z delovnega mesta pred 11.30. Težave nastopijo, takrat, ko menijo, da'jim za obisk pri nas pripada stalež. Temu seveda ni. tako! Vse več je tudi takih, ki menijo, da imamo od
11.30	za vsakega posebej -rezerviran čas. Menim, da je vsakomur , jasno, da ob tem času ne morejo imeti vsi delavci prednosti, saj jih v zelo kratkem času pride 20 in več ter da 'je določen vrstni 'red potreben!
2.	Informacij o rezultatih preiskav oziroma vsebini izvidov je po telefonu praktično nemogoče dajati, saj -je za to v večini prime-
' rov pooblaščen le zdravnik. Ponazorim naj pot, ki jo je potrebno opraviti, da bi preko telefona prišla informacija do pravih ušes: pacient kliče informacije, ■ če je izvid prispel;' v primeru pozitivnega odgovora, ko je našla kartoteko in v njej izvid, želi pacient zvedeti vsebino in po možnosti tudi oceno stanja bolezni, zato zahteva zdravnika.; Temu izrazi' željo, ki mu pri informacijah ni mogla biti uslišana. Zdravnik ponovno veže centralo, ki mu prebere vse potrebno, da bi ponovno vzpostavil kontakt s , pacientom in mu obrazložil zahtevano. Nemalokrat sta medtem še prekinjena in postopek teče znova ,.. Zelo običajen rezultat takih dialogov je ugotovitev, da bo le potrebno priti v ZP! Osebje v informacijah je usposobljeno dajati-Informacije, ki jih ljudje potrebujejo, ;da bi lahko dosegli pravi-- co do' zdravstvenega varstva in v okviru pooblastil., *
3.	Podobna situacija je z naročanjem pri. zobozdravniku. Pacient kliče informacije, ta veže zobno ordinacijo, oglasi se zobna asistentka, ki izve, da pacient želi terapevta. Le-ta odloži iz. rok inštru-
. mentarij ih gre k. telefonu, kjer ga pacient vpraša, kdaj -lahko pride na pregled. Razpored dela asistentka, zato terapevt ponovno pokliče njo, da pogleda v rokovnik in mu pove datum, po dolgotrajnem u-sklajevanju drugih obveznosti s prostim časom za obisk pri zobozdravniku. Do naslednjega klica se zopet lahko posvetita pacientu na
■v
Zelezarja
stolu ... Tako. seveda ne more v nedogled! Moti nas tudi, da se ob obdobnih pregledih vse premalo ljudi odloča za dogovor o sanaciji zobovja.
Vse to so faktorji, ki imajo za posledico čakanje, nervozo, zvišan ton itd. Se ne bi temu raje izognili?!
V. d. direktor TOZD ZP Štore: Dr. Marjan Hrušovar, spec. med. dela
PRIZNANJE ZA RAZVOJ 1NOVATORSTVA
S svečano sejo konference Zveze izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Jugoslavije, ki je bila oktobra v Beogradu, je bil prvikrat obeležen Dan inovatorjev Jugoslavije 12. oktober. To je dan, ko je. 12. ■ oktobra 1941. leta v Užiču tovariš Tito vsem borcem in rodoljubom poslal naročilo, naj s kreativnim delom in inovatorstvom ustvarjajo nova orožja in tako še. bolj pripomorejo v borbi našega naroda za osvoboditev.
Letos je organizacija Zveze izumiteljev ’ Jugoslavije prvikrat tudi delovno obeležila ta pomemben dan s pregledom rezultatov pri osvajanju novih znanj, uporabi nove tehnologije, povečanju produktivnosti in stabilizaciji gospodarstva.
Na svečani seji so bila podeljena priznanja delovnim organizacijam, aktivom in posameznikom, zaslužnim za razvoj inovatorstva. Med osmimi delovnimi organizacijami iz Slovenije je dobila priznanje-diplomo za uspešnost na tem področju tudi Železarna Štore.
ČESTITAMO!
”	, KDO JE ODGOVOREN
ZA VARNOST?. ",
i|: Tl,Ml,VSI I

Občni zbor društva Partizan
s j§
IR BM H ..
itfl I •

¡■it
Kegljanje na asfaltu
TRIM kolesarjenje
Vaje v raznoterostih
Namizni tenis
ŠPORT
Do zadnjega sedeža zasedena jedilnica v štorski osnovni šoli je bila 15. novembra v večerni uri (prizorišče letne konference TVD Partizan Štore. Prav radi bi 'bralcem Železarja ponudili v branje govbra dosedanje predsednice društva 'tovarišice Ocvirkove in tehničnega sekretarja tov. Vebra, ki pravzaprav zrcalita vso obsežno f dejavnost Partizana; vendar to ni mogoče zaradi omejenosti prostora v časopisu. Poskušali bomo zato strniti razprave predsednikov sekcij, delegatov in omenjenih obeh glavnih poročil v kratek članek najbistvenejšega, kar se je govorilo in sklenilo na konferenci.
Štorsko., telovadno društvo Partizan šteje 589 aktivnih članov in 60 funkcionarjev, trenerjev, vaditeljev _ in tehničnih oseb. V njem deluje sedem sekcij; med katerimi je najštevilnejša sekcija za temeljno telesno vzgojo in športno rekreacijo. V sklopu Partizana delujeta tudi ' dva športna aktiva, in sicer v Kompolah in v Laški vasi s po 35 oziroma 30 člani. Nova 'usmeritev, naj bi -se krajani rekreirali tam, kjer živijo, je dobila na občnem zboru konkretno obliko v predlogu tovarišev Juga in Vebra, naj bi se ustanovili. aktivi še v Svetini, Teharjah in drugih naseljih.
V preteklem obdobju je: imel sekretariat 51 sej, izvršni odbor društva pa 7. Imeli smo še eno delovno konferenco in dve slavnostni srečanji: ob sprejemu prehodne zastave maršala Tita in ob 50-leiniei športa v Štorah. Oblika dogovarjanja na razširjenih sejah sekretariata se je pokazala kot zelo dobra, pojavljajo pa se težave pri delovanju samouprave v sekcijah. Tudi v društvu in njegovih celicah mora prati do. popcdne veljave naš delegatski, in samoupravni' sistem. Kritika je seveda zaželena, vendar mora biti ustvarjalna, kritik sam pa pripravljen odpravljati napaike.
TEKMOVALNI ŠPORT
Vedno znova se tu kaj zatakne. V ekipnih športnih panogah ne predstavljamo vrhunske kvalitete, ki bi presegala občinske in regijske meje. Rekreacijsko tekmovalni sistemi niso zaživeli. Tekmovalni šport pa je tudi — denar dn odnos do financiranja kvalitetnejšega športa bo potrebno v prihodnje urediti, kot je na zboru povedal tovariš Majer.
Vsekakor, ne bo mogoče zadovoljiti vseh želja z razpoložljivimi 23 starimi milijoni, namenjenimi za celotno obširno aktivnost Partizana v letu 1981. V hude težave bi zabredlo društvo, če ne bi skrb nad športnimi. objekti imela Železarna Štore, za kar ji je konferenca izrekla vse priznanje in zahvalo.
S svojo dejavnostjo in programom so občni zbor seznanili predsedniki Sekcij: temeljna telesna vzgoja, smučarska, rokometna, kegljaška, košarkaška in judo ter aktiva Kompol in Laška vas. Imenovana je bila program-_ska komisija, ki bo v skladu z možnostmi oblikovala društveni program.
Konferenca je na predlog tehničnega 'sekretarja potrdila program ¡prireditev in društvenih akcij v letu 1981 in prav je,.„da jih objavimo: §
—	organizacija smučarskih .tečajev/
_— organizacija smučarskih tekov za Vrunčev- pokal, -
—	Mladenov pokal in pokal Rukavina, Sivka,
—	maškerada za cicibane in pionirje v sodelovanju z VVZ,
—	TRIM akcije: hoja, plavanje, kolesarjenje, tek, streljanje, smučanje,
—	pfošlava dneva mladosti: sodelujejo vse sekcije,
—teden športa ob krajevnem prazniku: ekipe, tekmovanja med bloki itd.,
—	aktiv Kompole: turnir v malem nogometu, odprt društveni kros,
—	aktiv Laška vas: pokal Hol-cingerja, tekmovanje v spretnostnih igrah ob , otvoritvi igrišča.
Občni zbor je izvolil nov izvršni odbor, ki ga bo vodil kot predsednik tovariš Kaluža, medtem ko je dosedanja predsednica Sonja Ocvirkova pristala na o-pravljanje podpredsedniške funkcije. Tovariš Ivek Judež ji je v imenu kadrovske komisije izrekel vse priznanje za uspešno delo.
Tričlanska komisija, v sestavi Lidija Kavka, Jože Kragl „in. Bojan Mackošek bo odslej »vzela v roke« do sedaj tnalo zapostavljeno ¡propagandno dejavnost. Prosimo vse plane društva, da eventualne rezultate, predloge in isploh vse, kar zadeva društvo Partizan, pošiljajo tovarišici Lidiji Kavka, predsednici komisije, zaradi objave. Seveda pa želimo, da se sami ogla-
šate s članki v glasilu žeiezar. Tudi tako bomo po svoje prispevali k razgibani, zdravi in množični dejavnosti štorskega TVD Partizana.
Jok
Smučanje
Odbojka priljubljen rekreativni šport
Varstvo okolja-
pravica in dolžnost delovnega človeka
V procesu naše samoupravne socialistične družbe je dosežena stopnja materialnega razvoja omogočila ne le teoretično, pač pa tudi politično uveljavljanje vseh temeljnih principov humanizacije odnosov in-skrbi za človeka.
Posebno pozornost, in to v zadnjem času, .posvečamo zagotavljanju pogojev za zdravo in urejeno človekovo okolje, ki je predpogoj uspešnosti .celovitega nadaljnjega razvoja.
Reševanje problematike varstva in izboljšanje. človekovega okolja tako vsebinsko , kot organizacijsko sovpada 'z učinkovitostjo boja za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenih odnosov ter za dejansko odločanje delavca o pogojih in rezultatih svojega dela in življenja.
Ekološka vzgoja je sestavni del procesa izgradnje socialistične družbe. Ekološko-vzgojni proces dobiva nove pobude in novo vsebino, predvsem pa nove cilje. Pri tem ne smemo zanemarjati osnovna izhodišča sodobne ekološke zavesti:
—- Človek pripada naravi, je sestavni del njenega dinamičnega-sistema. Sile tega sistema pa so močnejše od človeka in vplivajo nanj.
— Narava je izvor življenja.
| — Ljudje morajo uskladiti svoje želje z naravo in z njo živeti v harmoničnem ravnovesju.
Zavedati se moramo, da živimo v času, ko še koristimo proizvajalne agregate, ki smo jih osnovali in gradili-v času, ko sta bila najvažnejša parametra produktivnost in ekonomika, zanemarjen pa vpliv rezultatov procesa na onesnaženje okolice.
Spreminjanje teh dejstev na starih agregatih je želo oteženo, in povezano z velikimi stroški. Mnogokrat ali celo v- večini primerov nas prisili ekonomska situacija, da opustimo vsak ekološki poseg ter tako stari agregat preneha obratovati,:: Spomnimo : se primerov, kh še niso tako stari..
Prenehanje obratovanja: Siemens-Martinove peči, generatorjev, delno parne vleke, opustitev piritnih ogorkov kot dodatek aglomeratu in uvedba zemeljskega plina kot kurilnega medija. Železarna Store je de-lovna organizacija, ki;se v največji meri vključuje v ta sodobni proces, v katerem je varstvo okolja sestavni del proizvajalnega pTocesa.
To tudi nazorno kažejo vložena sredstva, ki so se uporabila za izboljšanje oziroma sanacijo okolja,	.	.
Vložena sredstva v letu 1978
1.	. Čistilna naprava za odpadno vodo Store I
(najetje kredita)
2.	Izločevalec za antikar lakirnico mehanske obdelave
3.	Čistilna naprava lakirniških odplak tovarne traktorjev
4.	Oskrba agregatov z zemeljskim plinom
Skupaj
din
■ 3,613.500 218.569 822.366 6,922:564
11,575.999
Vložena sredstva v letu 1979
Naložbe za čistilne naprave
Čistilna naprava za dimne pline EOP v jeklarni	12,812.939,80 din
Oprema za čistilno napravo za odpadne vode Store'll 2,070.573,67din' Zbiralnik rezervoarjev 'za čistilno napravo	912.629,50 din
Skupaj ,.	15,796.142,97 din
Kako so te naložbe vplivale na kvaliteto zraka, nam nazorno prikazuje naslednja tabela, ki nam prikazuje povprečne mesečne koncentracije SO2 v mg/m3 zraka po mesecih za .leto 1979 za naselje Li-pa v Štorah.
	mg/m3		mg/m3
Januar	0,22	Julij '	0,03
Februar	0,12	Avgust,	0,04
Marec	0,09	September	0,06
April	0,08	Oktober	0,06
Maj	0,08	November	0,14
Junij;	Q,05	December	0,18 I
Meritve je opravljal Hidrometeorološki zavod Ljubljana in- iz njihovega poročila je razvidno, da je bilo emisijsko stanje za Store 98 %= trajanja-časa nižje od 0,3mg. SOs/m3, kar- je pod normativi WHO in ŠZCO (biažji kriterij). Iste ugotovitve veljajo za dim, kjer je bilo emisijsko stanje 99 %'celotnega časa pod 0,09 mg/m3 zraka, kar je prav tako pod normativi- WHO in SZCO.
Iz tabele za maksimalne koncentracije SO2 na dan po posameznih mesecih'je razvidno, da so maksimalne koncentracije v zimskem času, kar je razumljivo glede na porabo goriva v železarni ter na osnovi demografskih, podatkov za območje Store, kjer je razvidno, da posamezna kurišča priučeni letne porabe goriv 7.9201 emitirajo v ozračje 396 t 302, - v
Področje Železarne: Štore ima tudi. ob znatnih razlikah nekaterih parainëtrov osnovne meteorološke karakteristike Celjske kotline. Temperature so sorazmerno nizke, relativna vlaga zmerna in jakost vetrov v zaprti dolini zmerna (jakost vetra po Boforu 1,0). V vlažni Celjski kotlini prevladuje oblačno vreme, na področju Štor pa je število jasnih in oblačnih dni približno enako; in-to. okrog 20% vsega časa.
Vsi ri podatki veliko prispevajo k emisiji onesnaženja ozračja z SO2.
Maksimalne koncentracije SO2 na dan po' mesecih za leto 1979 za naselje Lipa v Štorah znašajo:
mg SOj/m3 zraka
Januar	0,64
Februàr	0,20
Marec .	0,24
April.	0,16
Maj	0,13
mg SOj/m3 zraka
Junij	0,13
julij	0,09
September	0,14
November. ;	0,30
December	0,50
1.	Čistilna naprava za odpadno vodo Štore I (povišan vodni din
prispevek za onesnaženo in uporabljeno vodo)	5,129.134
2.	Povečanje čistilne naprave za dimne pline EOP v Jeklarni 8,797.900
3.	Ozelenitev in ureditev površin	277.664'
Skupaj	14,204.698''
Da, je -varstvo okolja 'sestavni del tehnološkega-procesa, nam nazorno kažejo, vložena sredstva-pred obdobjem 1978 —- torej v času, ko
nas sredstva javnega obveščanja še niso tako pogosto obveščala o onesnaževanju okolja in o posledicah, iki.jih ima na organizem. Ravno pri teh vloženih sredstvih se.vidi daljnosežna politika-, da je-, varstvo okolja del tehnološkega procesa.
Zatorej lahko pišemo o naložbah za čistilne naprave in naložbah za zaprLo tehnologijo. Kot primer zaprte tehnologije je zgrajena čistilna naprava za .odpadno, vodo v Štorah II in čistilna naprava za odpadno vodo v Štorah I, ki je v procesu izgradnje. • Tehnološka voda, ki se onesnažuje pri tehnološkem procesu (hlajenje valjarniških ogrodij, mokro čiščenje plavžnega . plina, granulacija - žlindre); - se vodi v čistilno napravo, kjer se očisti do predpisane stopnje čistosti. Tako očiščena voda se ne spušča nazaj v vodotok, ampak se vodi nazaj v zbirne bazene, kjer gravitacijsko oskrbuje potrošnike. Pri procesu čiščenja se; v osrednjem delu čistilne naprave -— reaktorju izločijo trdi delci, ki se v zgoščevalcu zgostijo in transportirajo v nadaljnji proces predelave na aglomeracijo kot dodatek sintefni mešanici.
; Naložbe za zaprto tehnologijo
Za primerjavo lahko navedemo, da je za Celje dosežena maksimalna koncentracija 9,1 mg SKVm?' ob sunku onesnaženja. Vemo pa, da če polurna koncentracija preseže 0,75 mg S02/m3, zaznamo v vegetacijski dobi opazne poškodbe na rastlinah.
Ničkolik-okrat. izrečeni, pa vedno bolj aktualni rek, da sta osnova zdravega življenja poleg sonca še kvaliteten zrak in voda, nas vodi k izvrševanju tako važnega poslanstva, kot je zaščita voda.
Voda postaja v sedanjem času tudi nepogrešljiv element proizvodnje. Najbolj nazorno se kaže naš odnos do varstva .voda, če si ogledamo naše vodotoke.
Res imamo v Sloveniji-najsodobnejši zakon o varstvu voda in vendar ostaja skrh za zdravo pitno vodo vprašljiva.
. Posebno zaskrbljujoče stanje je v letnem času, ko so vodostaji rek izredno nizki in je samočistiinost rek vprašljiva oziroma je že na kri-. tičn-Lmeji. Zato je razumljivo, da-gradimo čistilne naprave; vprašanje pa ostaja, če smo dovolj storili za. prevzgojo človeka za njegov odnos, do okolja in upravljanja čistilnih naprav;
Milan Mežnar
Dopisujte in oblikujte z nami naše glasilo
Hladilni stolp	544.961,30	din
Razvod industrijske vode	Štore	II	2,426.265,78	din
Oprema in akumulac	rezervoarja	600 m3	1,252.578,13 din
Skupaj	4,223.805,21	din
SE O PRAZNIKU JLA
. »Upam si.trditi, da je nastanek ljudske vojske v takšnih okoliščinah*. V'kakršnih' je nastala naša, poseben primer v zgodovini..Iz golorokih partizanskih odredov, brez kakršnihkoli tovarn orožja in streliva, brez skladišč za razne vojaške rezerve, brez kakršnekoli pomoči iz katerekoli strani je.nastala četrtmilijonska armada. To pa ne v mirnem času, temveč v obdobju najstrašnejšega in najbolj krvavega boja, ki so ga narodi Jugoslavije kdaj vodili.«
(Tito)
'm
lilllSIlf
Slovenije,.so razglasili-najboljšo mladinsko, organizacijo in organizacijo -ZRVS, razdelili pokale, plakete, .diplome in. druga priznanja.
V Vseh enotah, poveljstvih in ustanovitvah, so bile ob. dnevu JLA organizirane'svečanosti,..katerih so se poleg organskega sestava udeležili, rezervni. in. upokojeni starešine, ' žene in otroci aktivnih vojaških starešin,- predstavniki družbeno-političnih, .organizacij, delovnih kolektivov, krajevnih-skupnosti, Organi za- ljudsko obrambo, predstavniki šol in matere padlih borčev. Na proslavah so prebrali ukaze o napredovanjih, pohvalah in- nagradah, razglasile najboljše enote in ustanove JLA in■ teritorialne obrambe. V okviru štabov teritorialne obrambe in civilne zaščite je bil organiziran takšen program proslave dneva "JLA, po smernicah GŠ TO-SRS, ki je usklajen s poveljstvom'ljubljanskega armadnega območja.
V' počastitev dneva, JLA je poveljstvo ljubljanskega.armadnega območja dodelilo za izredne rezultate pri dosežkih krepitve .SLO in DSZ plakete družbeno-političnim skupnostim, občinam in posameznikom. Proslava dneva JLA 'na. karavlah in v obmejnih enotah je bila organizirana s tespo povezavo graničarjev z ljudstvom.. Karavle sp obiskali mladina, predstavniki drUžbenoi-političnih organizacij, :delovnih kolektivov in krajevnih .skupnosti. V Vseh krajevnih skupnostih in manjših občinah ter, sekretariatih'za. ljudsko obrambo, vseh stopenj je dan JLA švečano-obeležen kot dan vseljudske obrambe. ’ -	, ■	.	. •	•
Ol) letošnjem proslavljanju’ dneva JLA so pripadniki..naše armade ' in teritorialne obrambe naredili pomembne premike k še večji pripravljenosti in ! usposobljenosti za obrambe. O tem govore številne vaje, bojna streljanja, krepitev tooralno-političnih enot in vojaških kolektivov. V Vsej aktivnosti so se sredstva, javnega obveščanja angažirala pri uveljavljanju, posodabljanju, . pripravljenosti . OS, intv moralnopolU lični enotnosti. RTV in tisk sta spremljala tudi vse druge prireditve . ob dnevu JLA, ne samo v Ljubljani, ampak na celotnem območju SRS. Težiščd.obveščanja je bilo .usmerjeno k poudarku na. človeku —r vojaku, starešini kot največjih vrednotah naše. družbe in seznanjanju naših delovnih ljudi z modernizacijo in usposobljenostjo oboroženih sil. -
Po razglasitvi najboljših v tekmovanjih »izbiramo najboljšo enoto« v JLA in TO, svečanih pregledih v kasarnah, poveljstvih in ustanovah, Bodelitvi priznanj pripadnikom JLA, družbeno-političnim in obrambnim Strukturam, tradicionalnih .prijateljskih tovariških. srečanjih j e'¿letošnja proslava ob dnevu . JLA. zaključena kotvseljudski praznik „naših oboroženih, sil, v katerih so se angažirale. y.se družbenp-patoične Jn obrambne strukture. Ta proslava, jd bila in. ostala vseljudski praznik naših narodov in narodnosti.
-	S. Nikolič
Vsakoletna počastitev dneva JLA je pomemben politični dogodek za vso državo, vedno bólj pa postaja tudi vSéljudski praznik. Letošnjo proslavo' dneva JLA smo prvič proslavljali brez državnika in revolucionarja, marksista, neomajnega borca za krepitev bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije; voditelja- socialistične revolucije in stratega narodnoosvobodilne vojne, ustanovitelja socialističnega samoupravljanja, graditelja splošne ljudske obrambe in družbene 'samozaščite, oblikovalca neuvrščene' politike in vrhovnega poveljnika naših oboroženih sil •—maršala Tita. Toda Titovo delo je naša pretek-' . Jošt:,-; naša sedanjost to naša prihodnost. .
Letošnja praznovanja dneva JLA so postala vsebinsko. bogatejša in raznovrstnejša, hkrati pa tudi časovno razsežnejša., Uspešno sklenjene prireditve zgovorno dokazujejo, da so v proslavljanje vključeni vsi družbenopolitični dejavniki v republiki in občini, zlasti mladina po šolah in organizacijah, kulturne in druge institucije, organizacije „ZZB, ZRVS, Sindikati, specializirane organizacije, ter drugi. V vseh enotah ljubljanskega armadnega območja so potekala preko celega leta intenzivna tekmovanja pod geslom »Izbdrajmo najboljšo enoto«, vojaški klub, . dom JLA, knjižnico, tehnično delavnico, skladišče, kuhinjo in dr. Med temi dejavnostmi naštejmo nekatere’ najpomembnejše:
V	okviru tekmovanja mladine in pripadnikov JLA »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti« se vsako leto udeleži več kot petdeset ekip oziroma občinskih in mladinskih-osnovnih organizacij ZSM. V tradicionalnem tekmovanju »Odličje 22. december« so se vključile, skoraj vse osnovne organizacije ZSM, garnizije. JLA to •občinski . Odbori ZRVS. Tekmovanje jé potekalo v.skupnih oblikah izobraževanja, pohodih, lokalnih mladinskih akcijah,, sodelovanju z „društvi in organizacijami v klubski dejavnosti, kviz .tekmovanjih - In podobno. Tekmovanje je bilo množično in se je najbolj odražalo na športnem, kulturno-zabavnem in
„izobraževalnem področju. •
V	celotnem poUtično-partijskem, delu v decembru so potekala šte-: -vilna predavanja o JLA, teritorialni obrambi, zasnovi SLO ter zgodo-.. vinski vlogi tovariša. Tita'pri nastajanju oboroženih sil in zasnove SLO.
. Pripravljena so številna srečanja bóTcév NOV, z vojaki, tovariški in
literarni večeri, ustni časopisi. V nekaterih krajih so ustanovili aktive .s predavatelji iz vrst predstavnikov JLA, teritorialne obrambe in driiž-beno-političnih organizacij,,med katerimi so znani poveljniki, komisarji, narodni 'heroji, prvoborci ter ugledni družbeno-politični delavoi. V šolah so bile učne ure posvečene dnevu JLA, učenci v šolskih in drugih časopisih pa so pisali o temah ,ob dnevu JLA . kot vseljudskem prazniku.
Svečanosti ob dnevu JLA v ljubljanskem armadnem območju so -se začele šele' sredi decembra s sprejemont-predstavnika družbeno-po-litičnlh organizacij pri poveljniku Ljubljanske AO in GŠ TO SRS. Na zaključni prireditvi »Odličje 22. december«, ki jo vsako leto organizirajo ' poveljstvo ljubljanskega armadnega območja to RK ZMS ter RK ZRV
Tradicionalno srečanje raven-skih in štorskih elektrikarjev, je bilo tokrat v Štorah. Prejšnja srečanja sp se odvijala v Ravnah.
že v zgodnjih jutranjih urah so v soboto, 6. decembra, prispeli ravenski elektrikarji v Štore, Najprej so si ogledali novi del Železarne z obrati tovarne traktorjev,, jeklarno, valjamo in obrat mehanske obdelave. Posebno zanimanje so. pokazali v tovarni traktorjev, kjer jim je ing. Plevnik podrobno obrazložil vse faze delovnega procesa.
Po ogledu šo bila prijateljska športna srečanja v streljanju, kegljanju, namiznem tenisu- in odbojki. V streljanju, kegljanju irt odbojki so tuli boljši domačini, pri namiznem^ tenisu pa gostje. Precej vroče je bilo pri odbojki, kjer je tekma trajala preko dve uri in so domači zmagali šele v petem setu.
Na koncu smo si izmenjali spominske plakete in. značke ter se dogovorili, da s podobnimi srečanji še nadaljujemo.
Rezar Friderik
■NA GESTI
NISI SAM
Izvor pregovorov, rekov in krilatic ter njih pomen
se med seboj potolkli, potem ko je Jazon vrgel mednje kamen.
—	Paničen strah: brezglav, nenaden strah brez pravega vzroka; izvira od starogrškega boga Pa-na, boga čred in pastirjev, ki je po mnogih. antičnih izpričeva-njih veljal za povzročitelja., strahu. Tudi Cicero ga omenja, naj-češče z grškimi besedami, deloma kot vojni strah deloma kot prazni poskusi strašenja ali pa kot strašilna poročila.
Pečeni golobi, ki nekomu letijo v usta: to krilatico najdemo že v atenskih komedijah iz 5. stoletja pred n. š,, od katerih nam ni ostala nobena ohranjena v celoti. Pisatelj Athenaoš (o-krog 1.200 pred n. š.) nam v svo-' jem delu GOSTIJA UČENJAKOV citira verz Telekleidesa: »Pečene brinovke (vrsta ptic) z malimi ' kolački So nekomu poletele v grlo.«' Tudi neki francoski pregovor se glasi v prevodu: »Čaka na: to, da bodo pečeni škrjanci, padli; pred njega.« . ■
—	Labodji' spevi,^, zadnje' be-sede ali ustvaritev nekoga,’ je .zelo stara primerjava. Najdemo jo že pri tregedu Aishilu (525=7-456 p, n. š.), kjer u'njegovemi delu AGAMEMNON pravi (besede izreka Kasandra)': »Tisti, ki jih je. navdalo, da kakor labod zapojejo svoj zadnji spev, v. katerem toži j 0 smrti. fc.j
¡UPS Relata....refero — pravimo,.
kadar poročamo nekaj, kar nam je nekdo drug sporočil. 2-e v 'Hev-rodotbvi zgodovini najdemo njegove besede: »Navezah sem na to, da poročam to, kar mi je bilo poročano, vendar mi vsega ni 'treba1 verjeti.«,
Hipokratova'- prisega,, ki- -še . danes 'velja za zdravnike, se glasi: »Svoje- zdravniške predpise bom, izdajal, v korist bolnih, kolikor bo v moji moči in mojem znanju. Kar bi prinašalo pogubo ali škodo, bom od njih odvračal.« Hipokrat je živel od '460—377 pred našim štetjem,
—	Vse'Ječe (grško: panta reij,-tj. vse je v teku, v večnem spreminjanju — to je izrek filozofa Heraklita' (okrog 1.500 pred našim štetjem).
—	Ena lastovica še ne oznanja pomladi: v Ezopovi basni o zapravljivem mladeniču in, lastovki beremo o mladeniču, ki je
prodal svoj plašč, ko je videl,, kako se prva lastov vrača in bil nato razočaran, ko je še pritisnil mraz. Tudi Aristotel navaja.- v e~ neni svojih del: »Ena lastovka: ne napravi pomladi«.
figllll Po krempljih Spoznaš leva (latinsko: ex ungue leonem); po potezi čopiča spoznamo roko mojstra (umetnika). Plutarh pripisuje ta izraz pesniku Alkaiosu (7. stoletje pred n, š.), Lukian pa kiparju Fidiasu.
(Nadaljevanje sledi)
Praznik ostarelih v Štorah
Že dalj časa smo so pionirji .osnovne šole Store pripravljali, da bi -razveselili ostarele občane naše krajevne' skupnosti . V'kredo, 27. hov.embra, so se ob g 15. uri začeli'zbirati v lepi j e-dilnici naše šole. Z Veseljem smo - jih,/pričakovali. .
Zbralo so jih>je'zelo veliko Bili so praznično. Oblečeni in zadovoljni. To prijetno srečanje Sta pripravili naša šola in Krajevna .skupnost Štore..
Na začetku srečanja je tovariš Gaberšček pozdravil vse navzoče iri jim zaželel|veliko zdravja, U-Oenci nižje stopnje ■ šo pod . vodstvom tovarišice Kovačeve ubrano zapeli-nekaj pesmi. Obrazi starejših so sev razvedrili in kmalu so začeli peti z zborom. Zaigrali smo jim. tudi na flavte in-klarinete,: povedali nekaj recitacij in jim razbelili -rdeče nageljčke. ;
Na obrazih ostarelih se je pokazal hkaležen in srečen, nasmeh, ki; . je razodeval njihove občutke. Tudi solze so jim od sreče zaigrale v očeh. Sklenili smo, da jim bomo v prihodnje posvečali več skrbi in ljubezni in sel jim tako oddolžili za.njihovo delo in napore v preteklosti.
Spoštujemo jih in jih imamo ra-, di kot svoje babice in dedke.
Lucija Žibret, 6. a
Kako smo proslavili dan republike
Uvodoma bi rad razložil nekaj pojmov, ki jih sicer vsakodnevno slišimo ali beremo, nismo si pa o njihovem pomenu vselej na jasnem.
Vzemimo za primer nedoločnik citirati: to pomeni ponoviti nek izraz, ki ga je nekoč že izrazil nekdo drug. Citaiti so zelo stari in jih srečujemo že. med naj starejšimi spiši.
Kot pregovor nam danes velja rek, ki vsebuje neko življenjsko izkušnjo. Tudi nastanek pregovorov sega. zelo daleč nazaj, tja v dobo pred našim štetjem.
Krilatica je prav tako zelo starega izvora. V prevodu Homerjeve Odisejade o »krilatih besedah, torej besedah, ki imajo »krila«, kar je v dobi antike pomenilo, da hitijo ali »letijo« od ust govorečega do ušes poslušalca.
Tako za pregovor kot za krilatico velja, da ni nujno, da je tvorec vedno duhovni velikan. Prav tako tudi ni vselej naveden pravi, resnični začetnik; pregovor ali krilatico pripisujejo mnogokrat nepravi- osebi,
Besede, ki so jih izgovorili veliki možje, so imeli težo, v srednjem veku so imele celo veljavo dokaza. Ne glede, na vse to, je bilo zbiralcem več do vsebine' kot. do njihovih začetnikov.
Skoraj v vseh jezikih narodov, ki so sprejeli krščanstvo, je polno izrazov iz Svetega pisma, ha' primer: moder kot Salomon, neverni Tomaž, živi kot v paradi-
PRIREDITEV
V	KlILTIMEI DOME V ŠTORAH
V	petek, 7. novembra, so se v kulturnem; domu v Štorah Zbrali recitatorji iz Veriga Lesce, Jesenic
, in iz -Štor, da bi izvedli ..recital o ;
- tovarišu Tita. Istočasno so še nkm slikarji predstavili z likovnimi ti-, podobitvanvi; za popestritev pa je poskrbel pevski zbor naše osnov- . ne šole. .
Po uvodnem govoru so recitatorske Skupine iz železarskih krajev izvedle recital o življenju in delu tovariša' Tita in z njim . spodbudile -nas mlade, da nadaljujemo-njegovo pot. Pripovedovali so o ubogih otrocih, brez'staršev in brez hrane, -s čimer so nas ganili do solz. Od ' nastopajočih mi je najbolj ugajala izvedba ravenske skupine, saj je z občutkom in prepričanjem, izvod- ' la svoj 'recital. Po .končani 'prire-, ditvi so organizatorji pohvalili naš pevski zbor.
Naslednji ponedeljek Smo se sodelujoči nemalo začudili, ko nas je tovarišica Kurnikova po zvočniku pozvala na pevske vaje, da bi nam pokazala priznanje za sodelovanje. Še bolj pà smo bili presenečeni, ko nam je povedala, da sino za nagrado dobili nekaj denarja in značke.
■ Priznanje in nagrada nam pome- ' nlta. veliko spodbudo za naše delo v pevskem zboru, zato se bomo še . z večjim veseljem pripravljali nai nastope; ki'naš čakajo. .	,;
Nataša Čagalj, dopisniški krožek OŠ Štore
žu, hodil je bd Poncija do Pilata, obnaša se kot farizej, bral mu je levite, vladala je babilonska zmešnjava, Adamovo jabolko (v grlu) iri še bi jih lahko našteli. Teh izrazov ne srečujemo le v govorici, temveč tudi v literaturi.
V tem. prispevku bi želel prikazati v glavnem tako imenovane krilatice, ki jih še danes uporabljamo, njihov izvor in pomen.
I. Iz Biblije ali Svetega pisma: ;.	V nebo vpijoča krivica: bog
naj bi bil Abelovemu ubijalcu Kajnu dejal: »Glas krvi tvojega brata kriči k meni z zemlje.« ¡¡¡¡¡gl Benjamin običajno tako naživamo najihlajšega- v družbi (po Mojzesu 1 -— 35, 18, 24 in 1 — Mojzes 42 in 43).
- Oko za oko, zob .za zob, se zahteva kot povračilo, 2¡¡¡¡SMojzes 2J* 24,. Stari Rimljani so poznali t. i. »talioriski princip«, kar je pomenilo, da je povračilo za Storjeno dejanje' enako dejanje: storilcu. .-	,
^ Grešni kozel: najti grešnega Icozla poiskati grešnega kozlu 1— izraz sloni na: 3. knjigi Mojzesa 16, 20—,22: Ar on naj položi svoje roke kozlu na glavo in mu prizna vsa hudodelstva otrok Izraela in ga spusti, da odide v puščavo, da naj torej kozel vsa' njihova hudodelstva na samem sebi odnese v divjino...
—	Čuvati' nekaj kot punčico svojega očesa : .. 5. knjigi Mojzes 32, 10.
II.	Iz grščine
S Mentór (v prvotnem pomenu) je bil star- prijatelj Odiseja, čigar .podobo si je običajno nadela boginja Atena, da bi z na-sveti ;ali dejanji pomagala Odiseju ali njegovemu sinu Telema-hu: Danes' pomeni pametnega [ vzgojitelja ali svetovalca/
•— Božji mlini meljejo počasi: zdravnik skeptični filozof Sextus Empiricus (okrog 200—250 po našem štetju) piše v svojem- delu PROTI matematikom: »Dolgo sicer meljejo mlini bogov, toda meljejo finó moko.« -	-.
§J||g| Ikarus- sin Dedala, bajeslovnega grškega iznajditelja raznovrstnih orodij in spretnega graditelja. Dedal jé s svojim sinom zbežal iz ujetništva kralja Miñosa na Kreti s pomočjo kril iz perja, katerega je zlepil z voskom. Ikarus je plul previsoko, tako da je-sence raztopilo vosek S nj egovih kril in strmoglavil v morje. Pripovedko poznamo iz Ovidovih METAMORFOZ.
—	Heureka . je vzklik Arhi-
meda ,kri je odkril specifično Ježo. Vzklik pomeni: »Odkril sem!« Arhimed je.- živel 285—212 pred n. š.'	.
»Dgjte mi trdno točko in premaknil bom zemljo« je baje rekel Arhimed, ki je med ostalim izumil tudi sestavljeni škripec in vodno turbino.
■ —* Zmajevo šejabje ali zmajeva setev razprtije izvira iz grške mitologije. V Epu o Argonavtih je navedena pripoved, naj bi si Jazon pridobil zlato runo, če zor-j.e manjše zemljišče in ga poseje z zmajevimi zobmi. Iz. teh zob šo zrasli možje v oklépih, ki so.
Hitler jo hotel podjarmiti ves svet. Zasedel je'Poljsko, Češko in leta 1941 .riapadeTšri Jugoslavijo.
’• Naše ljudstvo se jo pod vodstvom K P in tovariša Tita1 uprlo'. Dne 29. novembra 1943 so se zbrali v Jajcu delegati jugoslovanskih narodov in tam sprejel. pomembne odločitve. Sklenili so tudi, da b,o nova Jugoslavija zvezna država .Vseh naših narodov. Zato vsako leto 29, 'noVembra. : praznujemo rojstni dan naše republike.
Na naši šoli smo imeli proslavo v novi telovadnici. /Pripravili smo pester program z zborno recitacijo,
uprizoritvijo dveh krajših zgodb in predstavitvijo pevskega zbora ter pihalnega orkestra naše šole, ki šteje trideset članov, Ta- orkester j e - letos, prvič nastopil , in napi popestril program. .
Gb koncu proslave , smri sprejeli okoli devetinštirideset čieib and V v pionirsko - organizacij o,. Naš program je posnela - tudi novinarka Novega tednika.
Tako smo letos prvič proslavili praznik republike brez ljubljenega tovariša' Tita, toda z njim v mislih.
Janja Judež, 5. a dopisniški krožek OŠ Štore
iz krajevne skupnosti ŠTORE
Kako smo delali letos
Ob koncu leta, ko se na vseh ravneh ugotavlja uspešnost ali neuspešnost poslovanja, je prav, da pogledamo, v čem je uspela štor-ska krajevna skupnost v svojem obširnem programu aktivnosti.
Ustava opredeljuje KS kot temeljno samoupravno skupnost, kjer delovni ljudje zadovoljujejo svoje potrebe in interese. s tem, da združujejo sredstva, pridobljena ž delom; Ne moremo pa reči, da je povsod in vse tako, kot pisani zakon zahteva, saj smo marsikje zožili načrt razvoja krajevnih skupnosti le na komunalno ureditev (ali-kot sedaj bolj učeno rečemo: komunalno infrastrukturo). .Drugače se željno obrača? mo k občinskemu izvršnemu svetu (k upravnemu in? oblastnemu organu), tudi naši Sklepi so odvisni od tega, ali Jih bo kdo potrdil na IO ali ne. Dejal bi, da smo v štorski KS lahko srečni, ker je, kot je nekdo rekel: železarna krajevni skupnost in krajevna skupnost železarna. Svet skupščine KS Štore se je letos šestkrat sestal/ ustvarjena je bila v programu začrtana dejavnost za to leto. So pa področja, kjer nismo uspeli in kultura (kot narodova največja vrednota) je eno takšnih. Svetla točka: Štore so vendarle dobile lepo ure-, jeno knjižnico.
PODROCE komunale
• Najbolj ponosni, smo menda lahko na naš zdravstveni dom na Lipi, ki je namenjen tudi. sosednjima KS, t. j. Svetini in Teharjem. Ob domu je zraslav nova stolpnica za delavce železarne. Končan je idejni projekt za topli-, fikaeijo naselja Lipa. Uredili smo kOmppisko pokopališče, lične utice so na vseh avtobusnih postajališčih, za krajevni praznik je bil
odprt nov del ceste in vodovod v Laški vasi. Vseskozi smo vzdrževali 37 km makadamskih cest, pričela so se zemeljska ¿dela pri izgradnji pečovskega vodovoda.
SOCIALA
'■ Prisotna : je bila stalna- skrb za socialne podpirance. V akciji Človek naj ne bo nikoli sam. je bilo obdarjenih trideset osamljenih starostnikov V Novem Celju, s starejšimi krajani od sedemdeset let naprej • smo imeli tradicionalno srečanje. Obakrat je S kulturnim programom sodelovala, štorska osnovna šola, Težimo za tem, de so starejši ljudje naseljeni v nižjih nadstropjih in organizirana je sosedska pomoč-.
POTROŠNIŠTVO
Svet za to dejavnost se je trikrat sestal in imel uspelo srečanje krajanov z ' odgovornimi za trgovino v Štorah. S praški in kavo je bilo res hudo, prav. nič drugače kot drugod — vsemu pa je v veliki meri botrovala nediscipliniranost tako trgovcev kot potrošnikov. Umazani vseeno nismo hodi-
li.	Da se ne bi spremenili v potrošnike zahodnega tipa, ki so materialno bogatejši, kulturno pa revni ljudje! Njihovo miselno obzorje so-zgolj materialne reči in ne ukvarjajo se z vprašanjem perspektive, živijo le v razmerah danega.
Na področju SLO in DS beležimo skozi vse leto živo aktivnost. Organizirana so bila predavanja za prebivalstvo, odbor in SZDL delata ■ programe za akcijo ,NNNP 80/81.
Kaj naj še zapišem v tej kroniki dejavnosti štorske KS v preteklem letu, da ne bi izzvenelo kot naštevanje ali bahanje zaradi u-špehov. Da, bilo je uspešno leto, to lahko smelo trdimo, uspešno za_ -maloštevilno četico- aktivistov, voljnih akcije. Ob pomoči Vseh krajanov se bomo morali V bodoče bolj zavzeti' za odnos do okolja in narave, s čemer, so, upoštevajoč vsa območja KS, res ne moremo hvaliti, čeprav smo »počistili za seboj« in okoli sebe v letošnji 'akciji: H-80. Narava 'je tista dobrina, ki človeku jamči zdravo, kulturno in človeka dostojno življenje, odnos do nje pa osebna izkaznica vsakega posameznega občana.
V vsej aktivnosti krajevne skupnosti Štore so nam letos predvsem pomagale organizacije SZDL, ZB in RK ter osnovna šola in obe največji štorski društvi, gasilsko društvo in TVD Partizan; O vseh sejah organov KS in seveda tudi akcijah smo krajane 'sproti obveščali; preko glasila Štorski železar in neposredno zunformacijami, dostavljenimi v. vsa ■ gospodinjstva (odbor za propagandno dejavnost pri KK SZDL).
Vsem krajanom naše krajevne skupnosti, fantom iz naše KS, ki s puško v roki stoje na braniku domovine, organizacijam in društvom želi KS s svojimi DPO srečno in uspešno leto 1981.
Kragelj Jože t— Jok
Dopisujte v
PORAVNALNI SVET
Letos je posredoval v petnajstih spornih primerih, kar pomeni-, da se v. Štorah letos nismo veliko prepirali, Čeprav bi bilo seveda še bolje, če se sploh ne bi;

ZELEZAR

Letna
konferenca SZDL
KK SZDL Štore je organizirala dne 4. decembra programsko konferenco, katere se je od 75 vabljenih udeležilo le 30 krajanov. Predsednik KK Franc Zelič je na zboru poročal o delu, problematiki in bodoči aktivnosti 'krajevne SZDL.
»Socialistično zvezo«., je. poudaril tovariš Zelič, »kot naslednico osvobodilne fronte mora pri mobilizaciji ljudi voditi stalna težnja po prilagajanju potrebam«.
V zadnjem času opažamo slabo delo delegacij, ,z izjemo območnih. Nezainteresiranost pa tudi neusposobljenost sta dva vzroka za ta problem. Vendar '■ moramo poleg temnih pokazati tudi sVetle strani, to pa je predvsem delo V društvih -(Gasilsko društvo, TVD Partizan, Rdeči, križ in druga '— vseskozi deluj e j o vzorno).
Skoraj triurna razprava, v kate-rj so sodelovali krajani: ravnatelj OŠ Novak Vlado, predstojnik ZD Marjan. Hrušovar, predsedujoči konferehce Tone Žibret, Plank Milica in Blank Štefka ter Jože Gabršček, je prikazala problematiko šole v Štorah in šolstva v regiji, podana je bila razlaga ,, osnutka samoupravnega sporazuma'o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti, Osnutka SS 6 temeljih plana otroškega varstva in socialnega skrbstva, osnutek SS za za-poslovanje in kulturo 'ter predlog samoupravnega,sporazuma o temeljih srednjeročnega plana občinske komunalne skupnosti.— enote za urejevanje mestnih zemljišč. V zvezi z Vsem navedenim so delegati na konferenci.sprejeli/tudi nekatere Sklepe.
Iz bogate razprave sicer maloštevilnih delegatov na programski konferenci lahko zaključimo, da je še dovolj problemov v našem kraja, .ki nas 'tarejo, da pa se' v - samoupravno delo -vse premalo' vključujemo.
Jok
Maju vas
Svetina je zelo lepa vas, poznana po kulturnem spomeniku. V zadnjih letih se je vas spremenila, saj so ljudje preuredili gospodarska poslopja in hiše. Letos so odprli tudi novo trgovino z bifejem.
Za našo vas je velika pridobi-tev tudi asfaltna cesta/ ki nas povezuje s Celjem. Imamo lepo urejeno šolo.
Vas obišče veliko izletnikov, ki občudujejo mogočne stare lipe. Na .obnovljenem pokopališču je pokopana znana pisateljica Alma Karlinova.
Sem učenka drugega razreda. Zelo Sem vesela, da se Svetina spreminja iz dneva v. dan.
Jelenc Jožica . 2. r.
Osnovna šola Svetina
Odprto o problemih
Pred kratkim so sedli za skupno mizo predstavniki krajevne skupnosti Svetina ter predstavniki celjskih družbenopolitičnih organizacij in izvršnega .sveta. Na pogovoru so odkrito spregovorili o težavah, ki spremljajo družbenopolitične organizacije in krajevno skupnost Svetina pri organiziranju ter kadrovski zasedbi znotraj njenih organov in organizmov.
Na razgovoru so ugotovili, da so v krajevni skupnosti Svetina naredili v preteklem obdobju občuten korak naprej tako na komunalnem, kulturnem kot tudi na samoupravnem in drugih področjih. Vendar to še ni dovolj, kajti enako zavzeto je treba razpravljati tudi 'o vprašanjih; ki se nanašajo na šir-,šo družbenopolitično skupnost in interese v njej. To pa sovpraša-,nja, katerih razreševanje. nam o-mogoča ,le nemoteno delovanje celotnega delegatskega sistema v KS in s tem v zvezi tudi ustrezna kadrovska zasedba ter organiziranost vseh nosilcev družbenopolitičnega dogovarjanja in samoupravnega odločanja v‘ krajevni skupnosti.' :
Svet za: družbeno-ekonomski položaj žensk;
POMANJKLJIVA USLUŽNOSTNA DEJAVNOST
V Celju je že nekaj časa občutno pomanjkanje nekaterih u-slug za gospodinjstva: pralnice in likalnice, ■ usluge za vzdrževanje čistoče stanovanj, vodovodne dejavnosti, servisi za popravilo gospodinjskih aparatov' in strojev.
Tako so menile članice sveta za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk pri QK SZDL, ko šo razpravljale o osnutku dogovora o temeljih plana občine za naslednje srednjeročno obdobje. V razpravi so poudarile .predvsem tista vprašanja, ki takoTali drugače zadevajo vprašanja podružbljanja gošpodinstva, . :ali ki vplivajo na družbeno-ekonomski' položaj žensk. Tako so. razpravljali predvsem o Vprašanjih drobnega gospodarstva, posebej na področju storitvene obrti, o problemih vzgoje in. varstva otrok in o vprašanjih pomoči ostarelimBin.-obolelim družinskim članom, ki bi omogočala boljšo družbeno prehrano. ' ' . .
Svet tudi podpira nadaljnji razvoj nege na domu iri patronažne službe, kot - je 'predvideiio v programu. Meni, da bi glede na vedno večje probleme, ki se pojavljajo.ha terenu, kadar gre za nego in 'varstvo' ostarelih, ta program morali obravnavati prioritetno; prav tako tudi postopno, izenačevanje kmeta s položajem delavca, ko gre ža ' zagotavljanje, socialne varnosti na področju, zdravstvenega varstva in izenačitev kmečke, žene z delavko po porodu.
Na seji so pregledali tudi zbira? nje sredstev za inkubator ter sklenili, da Se zbrani denar takoj nakaže Zdravstvenemu centru, TOZD zdravstveno Varstvo žena, ki je inkubator kupil; Predlagali so, naj bi, še' vnaprej solidarnostno zbirali prispevke za nakup potrebnih medicinskih aparatov. Na seji so članice še mčnile,' naj bi bil nosilec osrednje proslave ob 8- marcu prihodnje leto Zavod za kulturne prireditve. . .:	• .	,
Informativni bilten SZDL OK Celje
Skrb za zdravje ušes
Uho je organ za sluh in ravnotežje ter je velikega pomena za pravilen razvoj in osebno človekovo srečo. Na zunanjem ušesu, to je na uhlju, in sluhovodu lahko nastanejo poškodbe, gnojna vnetja, tvori in lišaji. Za zaščito pred boleznimi zunanjega ušesa ■ je potrebno retino umivanje uhljev in sluhovoda s toplo vodo in milom ter skrbno brisanje vseh jamifc ulil]a in 'vdolbine za ušesom. Ušesnega masla iz sluhovoda ne Smemo odstranjevati z lasnicami in podobnimi predmeti,
. ker lahko ranimo I sluhovod ali celo predremo bobnič.
V	sluhovodu lahko .nastane tudi čep ušesnega masla, ki zamaši sluhovod. Znak tega je šumenje v ušesu in slab sluh. V tem primeru je potrebna zdravniška pomoč. Tudi tujke iz ušes' naj odstranjuje zdravnik. Doma lahko odstranimo iz ušesa le kakšno
- žuželko, in sicer z mlačnim o-Ijem, ki ga kanemo v uho in tar ko žuželko zadušimo.
V	srednje uho 'lahko zaidejo bolezenske klice skozi bobnič. Tako nastane vnetje 'srednjega ; ušesa, ki'je lahko gnojno. Vnetje srednjega ušesa lahko pri mladini in odraslih povzroči tudi ko- ’ panje in skakanje v vodo ob prehladu. Če smo prehlajeni, se ne smemo potapljati. Pogbsto pa lahko nastane vnetje srednjega ušesa tudi pri bolezni dihal (angina, nahod, gripa). Žrelo, nos in uho so namreč med seboj-tesno povezani in vsaka okužitev enega izmed teh organov se lahko prenese na drug organ.
V	notranjem ušesu je čut za ravnotežje. Nevajene motnje v tekočini ravnotežnega organa pa povzročajo omotico.
Vpliv hrušča na sluh
Hrušč zmanjšuje storilnost in povzroča naraščanje števila nezgod ter naglušnost. Hrušč so zvoki, ki nas motijo, kar pa je odvisno od našega razpoloženja in počutja, od naše občutljivosti in vrste dejavnosti. Neredni šumi ter nepotreben in iznenaden hrup se nam zdi mnogo bolj rte-, prijeten kot stalen in enakomeren ropot z nizkimi zvočnimi frekvencami. Ti nenadni ropoti Daš jezijo,, pretrgajo.naše duševno delo, motijo zbranost, medtem ko nas stalni enolični šumi včasih pomirjajo. Tudi popolna, tišina škodi človeški duševnosti, kajti človek potrebuje tako imenovano slušno ozadje.
Hrušča ne zaznavamo samo s slušnim organom, temveč tudi z živčenjem. Posledica^tega vpliva je porast bolezni srca in ožilja, razjed na želodcu in drugi sodobnih civilizacijskih okvar.
Zaščita proti hrušču
Zaščita proti hrušču mora biti usmerjena na odstranjevanje vira nadležnih zvokov ali pa na njihovo zvočno osamitev. Preprečiti moramo predvsem nastajanje ropota, zato dajemo prednost tistim strojem, ki manj ropotajo. Namazani stroji manj ropotajo, Če hrušč nastaja v prostoru, ga bomo zmanjšali s posebnimi oblogami tal, sten in
stropa, ki dobro vpijajo zvok. Okrog ropotajočih strojev lahko napravimo' ohišje. Širjenje trušča zaVremo tudi s tem, da glasne stroje zberemo v enem prostoru. Vpliv ropota zmanjšujemo s primerna organizacijo dela, tako da je ropotu izpostavljenih-čim manj ljudi.
Če hrušč prodira v prostor od zunaj, je treba prostor zvočno osamiti s primerno debelimi in, na poseben način zgrajenimi zidovi ter z dobro zatesnjenimi vrati in okni in z drugimi predpisanimi ukrepi.
Pred škodljivostmi hrušča se-lahko tudi posamično zavarujemo s tako imenovanimi antifoni. Pri nas so delavcem na razpolago zaščitna vata, čepki in. ušesne školjke.
Uporaba' Osebnih zaščitnih sredstev za sluh,-kjer-so predpisana, je obvezna.
(¡Povzetek iz INFORMATIVNEGA FUŽINARJA, -glasila delovnega kolektiva Železarne Ravne)
Dobro je, če vemo
V Kranju se je 19.. novembra 1808 rodil časnikar in. politik dr. Janež Blefweis. Deloval je na zdravniškem in gospodarskem področju; njegovo delo -pa- je MM lo predvsem ■ narodnobuditeljško.-Kot urednik NOVIC jo z manj srečno roko vodil in usmerjal kulturno življenje tedanjega časa-Povzdigoval je izumetničeno in nemalokrat smešno poezijo Jo-vana-Vesela Koseskega in s tem odrival v začasno pozabo dr. Franceta Prešerna.
V -Regensburgu je umrl 15. novembra 1630, v' starosti 59 let, znameniti astronom Johann es Keppler. S svojimi temeljnimi in bistvenimi odkritji, predvsem pa področju proučevanja nebesnih teles in vesolja, sodi Johannes Kepler v vrsto največjih umov vseh časov. Najprej, je bil duhovnik, vendar se je pozneje docela posvetil znanosti. Bil je profesor na graški univerzi, zatem je deloval v Pragi, na to pa je postal dvorni matematik cesarja Rudolfa II. na Dunaju. Keplerjeva odkritja so definitivno dokazala Kopernikovo hipotezo in odprla pot dinamičnim doumevanjem v astronomiji.
Keppler je postavil tri važne zakone, -ki so koristili fiziku Newtonu, da je lahko postavil zakon gravitacije; to so: 1. planeti krožijo v obliki elipse okrog Sonca; 2. Omišljena premica od Sonca do planeta opisuje v enakih časovnih razdobjih enake površine; 3. kvadrati časa kroženja planeta so proporcionalni tretji potenci srednjih oddaljenosti od Sonca.
Keppler se je bavil tudi z optiko ter sestavil daljnogled, ki nosi danes njegovo ime. Na njegovem načrtu temelje vsi ref rak-, tor ji, to so optične naprave za o-pazovanje nebesnih teles (astronomski daljnogled) z objektivom iz leč, skozi katere se lomijo svetlobni žarki.
R. U.
Nadaljevanje krize jeklarstva v svetu
Po -rezultatih analize tržišča o potrošnji jekla V-svetu, katero je nedavno izdelalo britansko združenje ANTHONY BIRD se recesija v potrošnji in proizvodnji jekla še vedno nadaljuje. Vzroki zanjo so počasnejša gospodarska aktivnost v svetu, povečana proizvodnja jekla držav v razvoju in posebej kriza avtomobilske industrije. Zaradi tega se ocenjuje, da bo v letošnjem letu skupna potrošnja jekla v svetu nižja za 5,4 % od: potrošnje v letu 1979. Po isti oceni bo potrošnja jekla dosegla nivo iz leta 1979 šele v letu 1982.
Proizvajalci jekla v Evropi so sprva še obvladovali recesijo, toda močna carinska zaščita kot posledica poslabšanja položaja proizvodnje jekla v ZDA je omajala status evropskih proizvajalcev. Medtem ko je padla potrošnja jekla v ZDA za 17 0/0 v letošnjem letu v primerjavi z letom 1979, je znašal ta odstotek v Evropi le 5,4 °/o.
Vzroke za tako veliko odstopanje je' potrebno iskati v večjih cikličnih nihanjih ameriškega jeklarstva; kot jih ima evropsko, saj ima slednje daljše kontinuirane cikluse, ki počasneje, reagirajo na spremembe, a rabijo več časa za ponovno oživljanje in prav na teh specifičnostih posameznih nacionalnih ekonomij temeljijo tudi študije o nadaljnjem razvoju jeklarstva.
Tako strokovnjaki predvidevajo, da bo sedanja zmanjšana proizvodnja pričela polagoima rasti v letu 1981, da bi prek leta 1982 v letu 1983 nadaljevala trend rasti za okoli 5 %.
Za leto 1981 predvideva študija upadanje potrošnje v primerjavi'z letom 1979 le še za 3,7 % v ZDA, v EGS za 3,1 °/o in v Japonski 1,1 °/o. Ostali svet bi beležil le 1,8 % zaostajanje potrošnje za tisto, ki je bila dosežena v letu 1979.
Glede rasti proizvodnje jekla v svetu ocene slone na pred-povstavkah, da bo doseženo 4% povečanje v letu 1981 v primerjavi z letom 1980 v ZDA, v EGS) se bo zmanjšala proizvodnja za 3,9 °/o, na Japonskem pa za 2,3 %. Zmanjšanje proizvodnje v EGS in na Japonskem opravičujejo analitiki z anti-dum-, pingškimi merami, ki jih uvajajo v ZDA za zaščito svojih-interesov in rasti proizvodnje v tretjem svetu ter seveda zastarelih .proizvodnih kapacitet, ki so vse bolj razširjene v Evropi,
Žolnir
OCENA PROIZVODNJE IN POTROŠNJE JEKLA V DRŽAVAH JUŽNE AMERIKE DO LETA 2000
Nedavno je Južnoameriški inštitut za jeklo objavil ocene proizvodnje in potrošnje jekla do leta 2000 s tem, da predvideva v navedenem letu, 2,8-krat večjo proizvodnjo in 2,7-krat večjo potrošnjo jekla kot v letu 1985.	.	.
Skupne kapacitete vseh držav Srednje-in Južne Amerike bodo leta 2000 znašale 162 milijonov ton, medtem ko bi potrošnja znašala 164,30 milijonov ton.
Rast skupne potrošnje in proizvodnje prikazuje naslednja tabela (v milijonih ton):
Leto	1985	1990	1995	2000
Potrošnja	59,10	92,60	121,80	164,30
Proizvodnja	56,26	85,60	114,09	161,85
' V nadaljnji oceni so podani podatki o rasti proizvodnih kapacitet in te navajamo v naslednji tabeli: Rast proizvodnih kapacitet (v milijonih ton):				
Država.	1985	1990	1995	2000
Brazilija	25,80	37,50	52,00	70,00
Mehika	11,00	18,00	25,00	39,00
Argentina	8,07	14,00	19,20	28,00
Venezuela	7,18	10,21	1031	15,27
Čile	1,10	1,50	2,30	3,50
Kolumbija	1,50	2,00	2,50	3,00
Peru	0,83	1,03	0,40	0,50
Ekvador	0,30	0,50	0,80	0,80
Urugvaj	0,13	0,25	0,25	0,25
Ostale države	0,35	0,67	0,80	1,00
Skupaj	56,26	85,66	114,09	161,85
NA CESTI NISI SAM
								
K Al	D ]	RO VSI	K 1	e ‘V :		- S ' —* v/		[ I
V novembru so bile v naši delovni organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:-
1 NOVI ČLANI I NAŠE ORGANIZACIJE
ZDRUŽENJA dela
Stjepič Marinko, PK strojnik livarna II; .Zajec Ivan, NK -delavec — tozd transport; Gari-bovič Hilmija, NK delavec ■— valjarna I; Vogrinc Alojz, NK delavec — jeklovlek; Polajžer Zvonko, NK delavec — MO litina; ' Kahrimanovič Sakih, NK delavec 4- livarna II; Šolman Rafko, NK delavec — tozd SGKG; Kodrnja Vladimir, NK delavec —- jeklarna; Mikez Željko; KV strugar — valjarna IT; Radovanovič Peter, KV avtomobilski klepar — TT montaža; Čremoš-nik Anton, KV pek — jeklarna; Maduna Marko, NK delavec — livarna II; Beriša; Zenenlj, NK delavec — valjarna I; Muršič Miran, KV varilec — mehanična delavnica; Muršič Smiljana, KV kuharica, — tozd DPG; Stojilo-vič Marjan, KV elektrikar — elektroobrat; Murič Šaban, NK delavec — jeklarna; Jakupi Feti, NK delavec — valjarna: I; Stan-, car Božidar; KV strugar — MO valji; Trivkovič Milan, NK de-. lavec — livarna II; Lipovšek Ro-man, NK delavec — livarna I-I; Vlahovič Stanislav, NK delavec — valjarna II; Praštalo Dragan, KV natakar — tozd DPG; Hyse-hi Halit, NK delavec — valjarna I Lončar Roman, NK delavec — valjarna II; Pinter Franc, KV avtomehanik ■— tozd energetika; Belej Ivan, KV avtomehanik — TT montaža.
IZ JLA SO SE VRNILI
Mlakar Alojz, KV elektrikar — elektroobrat; Markošek Danijel, VK strojni delovodja — MO valji; Galun Stojan, KV. strugar — MO valji; Rečnik Jožef, NK delavec —- livarna II; Jančič Urban, KV elektrikar — elektroobrat; Kheževič Sava, NK delavec — modelna mizama; Pesjak Anton, KV jedrar — livarna II; šimunič. Peter, KV avtomehanik — TT montaža; Gobec Branko, NK delavec — livarna I; Radič Zoran, KV avtoelektrikar — vzdrževalec transportnih sredstev; Žafran Marjan, PK ključavničar — jeklovlek; Mlakar Vladislav, SS strojni tehnik — DS PP; Fon Izidor, KV elektrikar' — elektroobrat; Topolšek Marko, KV elektrikar — elektroobrat; Recko Ignac, KV strugar; Jazbec Vinko, KV elektrikar — elektroobrat; Romih. Ivan, NK delavec — mehanična „delavnica; Čater Branislav, KV strojni kij učavničar — mehanična delavnica; Krašovec Alojz, KV strojni kalupar — livarna II, Hočevar Ervin, PK strugar — TT obdelava; Muranič Dragutin, NK delavec — valjarna II; Žibret Marjan, KV strugar- — mehanična, delavnica; Kitak Stanko, NK.de-
lavec — livarna I; Zanoški Zlatko, KV orodjar —-MO orodjarna; Čuš Anton, KV strojni kalupar—- livarna II; 'Ocvirk Alojz, KV strugar — MO litina; Majer Jožef, SS strojni tehnik — DS za IR; Leskovšek Željko, VŠ strojni ing. — Priprava vzdrževanja.
Izključeni iz delovne organizacije zaradi neopravičenih izostankov so bili:
Balčinovič Hazim, NK delavec
—	valjarna I; Romih Milan, KV strugar :— valjarna II; Berisha Ismajl, NK delavec — livarna II; Vrtarič Zlatko, NK delavec
kvarna II; Syla Jashar, NK ■delavec — livarna I; Plavčak Franc, NK delavec — TT montaža; Fišei; Jurij, PK strugar — TT obdelava; Hohnjec Franjo,, KV vozni, ličar-—-:;TT montaža.
Z odpovednim rokom so odšli:
Korže Vladko, KV obratni elektrikar —‘ elektroobrat; Hrovatič Maksimiljan, PK livar — jeklarna; Gračnar Viktor, NK delavec — valjarna II; Polajžer Adolf, PK varilec — TT obdelava; Plavčak Jože, NK delavec — valjarna I.
Zaradi negativne ocene v poizkusni dobi je odšel:
Zeqiri Fehmi, NK delavec — valjarna I.
Sporazumno s podjetjem sta odšla:
BUržič Suljo, NK delavec — livarna II ih Voga Valter, PK valjar — valjarna I.
Po izteku pogodbe sta odšli:
Strnad Martina, NK delavka
—	tozd DPG in Medved Katarina, KV vrtnarka '0. tozd DPG.
V poizkusni dobi po želji delavca je odšel; Januzi Mehmed, NK delavec — livarna II.
1 nanovo ¡§¡81
% ŽIVLJENJSKO POT ; SO STOPILI ;
Brilej Zvonko iz mehanične delavnice; Kolar Franc iz livarne II; Novačan Branko iz elektro-obrata; Kolar Angela iz livarne I; Golež Drago iz elektroobrata..
Vsem želimo obilo družinske sreče.
á£|L ' ¿iNÀRASCÂi.
Bp DRUŽINISÔ DOBILI'J
Smajlo Selim,, aglomeracija; Zdovc Emil, valjarna II; Teržan Vlado, valjarna II; Ojsteršek Anton, valjarna II; Buzina Božo,, energetika'; Garibovič Šaban, valjarna I; Vetrnic Vojko, elektro-plavž; Šajtl Stanislav, DK komerciala; An-tlej Alojz, transport; Kračun Alojz,. TT montaža; Kitak Milan, mehanična delavnica; Bukošek Milan, valjarna- II. Vsem iskreno čestitamo..
Upokojeni
HRIBERNIK Anton, rojen 31. 10. 1931, stanujoč Hotunje, p. Ponikva. Leta 1958 je bil zaposlen na Postaji Celje. V železarni Store se je 'zaposlil 5. 5. 1960 kot transportni delavec v ekspeditu. V istem obratu je opravljal dela na različnih delovnih mestih. Leta 1976 je bil premeščen v. TOZD vzdrževanje kot priučen kovin, delavec. Ta dela in naloge je o-pravljal do upokojitve. •
Invalidsko je bil upokojen 20. 10. 1980.
TOVORNIK Ivan, rojen 26. 11. 1933, stanujoč Tajhte 17, p, Planina pri Sevnici. V Železarni Store se je zaposlil leta 1963 kot pomožni delavec v livarni II. Leta 1969 je samovoljno zapustil delovno organizacijo. Ponovno pa si je pridobil lastnosti delavca leta 1971 kot nakladalec starega železa v jeklarni. V istem obratu je še opravljal dela in naloge poslu-ževalca Škarij, nazadnje pa po-novčarja II.
Invalidsko je bil upokojen 13. 10. 1980.
KOS Franc, rojen 19. 8. 1926, stanujoč Stopče, p. Grobelno. Leta 1951 je bil zaposlen v IFI Celje. V istem podjetju Se je ponovno zaposlil leta 1963. V železarni pa si je pridobil lastnosti lavca še istega leta kot strojni ključavničar v mehanični delavnici, kjer je opravljal dela in naloge strojnega mehanika, stroj, mehanika specialista, skupino-vodje I in starejšega specialista.
Redno je bil upokojen 14. 10. 1980.
ŠTARLEKAR Franc, roj,en 1. 10. 1921, stanujoč Kompole 76. V Železarni Štore se je zaposlil od leta 1946 do 1949. Po odsluženju kadrovskega roka si je ponovno pridobil lastnosti delavca v livarni II kot ključavničar. Leta 1959 je bil premeščen v mehanično delavnico na- delà in naloge strojnega ključavničarja. Leta 1962 je opravljal , dela vodje vzdrž. za liv., leta 1974 skupino-.vodja za vzdrževanje. Leta 1969 je prerazporejen v šamotarno kot delovodja. Leta 1975 je bil v stanovanjski gradbeni enoti ih 1976 v DS za investicije in razvoj prav tako na delovnem mestu delovodje.
Redno je bil upokojen 4. 11. 1980.	,
KOPRIVC Viljem, rojen 19. 5. 1928, stanujoč Repuž lOa, p. Dobje. V železarni se je zaposlil dne
4.	5. 1960 kot zbiralec •materiala v Samotami. Zaradi zmanjšanega obsega dela v samotami in po lastni želji je bil leta 1972 premeščen v valjarno II kot valjar III. V valjarni II je opravljal še dela pultista III in uprav-, ljanje naprave za zakladanje gredic v ogrevno peč.
Invalidsko ie bil upokojen 17.
11.	1980.
PREŠIČEK Ivan, rojen 13. 6. 1929, stanujoč Babna gora 7, p. Gorica pri Slivnici. V železarni se je zaposlil dne 16. 1. 1969 kot livar v livarni II. V istem obratu je opravljal dela in naloge na različnih delovnih mestih, nazadnje kot, jedrar I.
Invalidsko je bil upokojen 14. 11. 1980:
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Rudija Flisa, upokojenca iz Štor, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence. •
Posebno zahvalo izrekamo govorniku Mirku Verbiču, predsedniku društva upokojencev Štore, za ganljive besede, izrečene ,pri odprtem grobu in pevcem društva France Prešeren iz Celja ter godbi na pihala Železarne Štore.
Žalujoči: žena Malčka, hčerka Zdenka in sin Milan z. družino.
ZAHVALA
Gb odhodu iz delovne organizacije se iskreno zahvaljujem tozdu mehanske obdelave za darilo in čestitko.
Prav lep pozdrav tudi bivšim sodelavcem.
Angela Jošt
Za razvedrilo
NAVPIČNO: 1. Stik, 2. Tisti ki skrbi za red, 3. Grški bog, 4. Nobelij, 5. Osmi-nka, 6. Tretja izmena, 7. Oranje, 8. čistilo, 9. Osebni zaimek,. 10. Tuje; žensko ime, Tl. Mesto v severni Afrika, 12. Nadut, 20. Bivši avstrijski politik, 21. Literarni zvrst, 23. Oblika stebla, 25. Del obraza, 28. Pregrada, 30. Vodne živali — tudi znan roman, 31. Kraj kjer pridobivajo šoto, 32. Molzna' žival, ,33. Kača velikanka, .34. Pokrajina v Vietnamu, 36. Litij, 37. Valjevo, 38. Drevo z belim lubjem (Bre-a), 39. Zvarjeno mesto, 44. Avtomobilska oznaka za Benetke, 46. Oznaka za aluminij.
VODORAVNO: 1. Geslo križanke, 13. Tuje moško ime, 14, Neroden, 15. Nevidno Bitje, 16. Odplavljena zemlja,, 17. Začetnice Čečeve, 18. Alkoholna pijača, 19. Naše letalsko podjetje, 20. Mesec v letu, 22. Lahka tkanina, 23. Torino, 24. Reka v ŠSŠR, 26. češko mesto, 27. Svojilni zaimek, 29. Sarajevo, 31. Moški glas, 33. 60 minut, 35. Pripadnik velikega, naroda, 38? Hiter, 40. Kozica, 41. Naša teka, 42. Nasprotno od nepravilno,' 43. Žensko ime, 45. Naša armada, 47. Prva ženska, 48.
Nadaljevanje gesla.-
Še sreča, da se je sesul elektroenergetski sistem popoldan!
Zakaj ?
Ali. si predstavljaš katastrofo med kofetarji.
Zakaj pa delaš nadure?
Moram, drugače bo hudič pri hiši. Žena hoče na silvestrovanje, mularija pa na smučanje z novo smučarsko opremo.
Tovariš zdravnik. Priznam, da sem zdrav, da mi nič ne manjka, vendar pa moram v bolniško!
Zakaj pa?
Delovna Sobota je, jaz pa moram na koline!
Ali veš, da smo v širšem celjskem območju v administraciji kar za 13,6% dražji kot v republiki?
Ni kaj, vsaj tu prednjačimo.
Očka, ali mi lahko poveš kaj pomeni rekonstrukcija ih revitalizacija stanovanj, standardna in individualna stanovanja in kam boste prestavili delavski svet delovne organizacije?
Ja, hm...
Veš to je bilo objavljeno v vašem »Informatorju«.
Si ti delgat, mislim, naš delegat? Zakaj?
Ja nekam zgodaj si začel prenašati novoletna darila. * •
— Kaj misliš, zakaj v bifejih manjka 2 del kozarcev?
— Ja, to je tudi stabilizacijski u-krep, hkrati pa te »krigl« džu-sa spominja na pivo!
PA ŠE TO
Nič ni bolj. zaničevanja vrednega kakor človfek, ki se preda neobvladanemu besu
Lahko si obupan iz strahu in te je strah iz Obupa. .
Če bi matere ne pripovedovale svojim .sinovom, da so bili njih očetje junaki, bi nemara ne bilo nobéne vojske več.
Samokritika je nehvaležna zato, ker tedáj človeku nihče ne u-, govarja.
Ljubosumnost jo bolezen, zoper katero je nekaj blažilnih sredstev (zlasti dokazana nedolžnost), je pa v resnici neozdravljiva.
Nesmisel atomskega veka:! samo vroče glave lahko- popeljejo človeštvo nazaj v ledeno dobo. '
• V mreže paragrafov se navadi no ujame majhna riba. Velika' napravi luknje v njej-.
Ko pridejo na vrsto, da napra-, vij o potezo, mnogi navadno predlagajo remi, ali ga solidno kuvet-tirajo.
ŠTORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE r- Izhaja dvakrat mesečno— Uredniški odbor: Gradišnik 'Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, Ing.,. Zmahar Ivan — odgovorni In glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata zd prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.