UDK 001.895:630*3(045)=163.6
Tehnološke inovacije - študija primera sekalnika za izdelavo
lesnih sekancev na tovornjaku
Technological Innovations - Mobile wood drum chipper
Tine PREMRL *
Izvleček:
Premrl, T.: Tehnološke inovacije - študija primera sekalnika za izdelavo lesnih sekancev na tovornjaku. Gozdarski
vestnik, 67/2009, št. 9. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 4. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled
slovenskega besedila Marjetka Šivic.
V prispevku je prikazana uvedba sekalnika za izdelavo lesnih sekancev na tovornjaku kot primer tehnološke
inovacije. Predstavljeni so dejavniki spodbujanja in zaviranja inovacije ter vpliv inovacijskega sistema. Prispevek
obravnava tudi procesne inovacije v gozdarstvu držav Srednje Evrope in vključuje ugotovitve iz študij primerov
procesnih inovacij v programu EU Socrates INNOFOREST.
Ključne besede: inovacija, lesna biomasa, gozdarstvo, sekalnik na tovornjaku, lesni sekanci
Abstract:
Premrl, T.: Technological Innovations - Mobile wood drum chipper. Gozdarski vestnik (Professional Journal of
Forestry), 67/2009, vol. 9. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 4. Translated by Breda Misja, proofreading
of the Slovenian text Marjetka Šivic.
The article presents introduction of mobile wood drum chipper as an example of technological innovation. The
factors for stimulating and inhibiting the innovation and the influence of the innovative system are presented. The
article also deals with process innovations in the forestry of the central European countries and includes the results
of the process innovations example studies in the EU program Socrates INNOFOREST.
Key words: innovation, wood biomass, forestry, mobile wood drum chipper, wood chips
1 UVOD
V prispevku bomo predstavili inovacijo, ki je bila
uvedena v Sloveniji na področju proizvodnje lesne
biomase. Izdelali smo študijo primera s pristopom,
ki je bil uporabljen v okviru študijskega izobraže-
vanje EU Socrates INNO-FOREST 1. Udeleženci
iz različnih evropskih držav so analizirali primere
inovativnosti iz gozdarstva oziroma z gozdom
povezanih inovativnih dejavnosti iz svojih držav.
Primere so na podlagi skupne metodologije pri-
merjali ter določili ključne dejavnike uspešnih
inovacij oziroma ugotovili posebnosti posameznih
primerov inovacij. Metodologija študije primera
temelji na raziskavi inovativnosti in podjetništva
v gozdarstvu v Srednji Evropi, INNOFORCE2 .
Primeri tehnoloških inovacij v Srednji
Evropi
Za namen prispevka je inovacija definirana
kot namerna nezvezna sprememba proizvodov,
procesov ali izdelkov podjetja. Inovacija je nekaj
novega po funkcionalnosti, tehničnih rešitvah,
obliki in je tržna ter prinaša določene spremembe
oziroma izboljšave. Inovacija je lahko novost za
podjetje ali novost za trg. Inovacije, ki so nove za
podjetje, veljajo kot prirastne inovacije, tiste, ki
so nove za trg, pa kot radikalne inovacije. Ino-
vacije razvrščamo v dve glavni skupini, in sicer
inovacije produktov, ki jih nadaljnje delimo na
inovacije proizvodov in inovacije storitev, ter na
procesne inovacije, ki jih delijo na tehnološke in
organizacijske inovacije. V prispevku bomo izpo-
stavili tehnološke inovacije, ki jih nadalje delimo
na infrastrukturne, druge tehnološke ter strojne
inovacije. V slednje po inovativnosti izvedbe sodi
tudi obravnavani primer sekalnika za izdelavo
lesnih sekancev na tovornjaku.
Po raziskavi INNOFORCE je v Srednji Evropi
v povprečju 9 % lastnikov gozdov inovatorjev,3
*T. P., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije,
Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, Večna pot
2, 1000 Ljubljana
ki so v zadnjih teh letih na svojem gozdarskem
obratu vpeljali vsaj eno novost (RAMET-
STEINER et al., 2005). Pregled uspešnih ino-
vacij, kot so jih zaznali inovatorji v Srednji
Evropi, kaže, da je 53 % uspešnih inovacij
procesnih, 47 % pa inovacij produktov. Izmed
vseh uspešnih inovacij so organizacijske z 39 %
pogostejše kot inovacije v tehnoloških procesih,
ki jih je 14 %. Znotraj tehnoloških inovacij so
tudi strojne inovacije, ki med uspešnimi inovaci-
jami zavzemajo 5 % delež. Produktne inovacije,
ki so v primerjavi s procesnimi manj prisotne
(47 %), delimo na inovacije produktov 18 %
uspešnih inovacij in inovacije) storitev 29 %
uspešnih inovacij. V nadaljevanju predstavljamo
nekatere primere iz raziskave INNOFORCE ,
ki so blizu naše študije primera iz nadaljevanja
prispevka.
Ogrevalna skupnost Grossraming (Avstrija)
je primer o ustanavljanju daljinskega sistema
ogrevanja na lesno biomaso iz Avstrije. Inova-
tivno je bilo: uvedba lesnih sekancev kot kuriva,
povezovanje lastnikov gozdov pri investiciji
in oskrbi sistema ter nova storitev združenih
lastnikov gozdov, ki je trg v Avstriji takrat še ni
poznal.
Uvedba proizvodnje lesnih sekancev
(Slovaška) je primer gozdarskega podjetja, ki
je sodelovalo pri razvoju domačega trga z lesno
biomaso in je v proizvodni proces uvedlo zelo
zmogljiv mobilni sekalnik ter prilagodilo gospo-
darjenje z gozdovi .
Storitev proizvodnje lesnih sekancev (Slo-
venija) je primer kmeta, lastnika gozdov, ki je
trgu ponudil nov proizvod, lesne sekance, in novo
storitev, proizvodnjo lesnih sekancev
Nova tehnologija sečnje (Češka) je primer
uvajanja strojne sečnje v podjetju, s katero se je
povečala produktivnost, kakovost sortimentov s
hkratnim zmanjšanjem stroškov proizvodnje.
Iz izbranih primerov uspešnih inovacij iz Sred-
nje Evrope lahko ugotovimo, da uspešne inovacije
prihajajo tudi s področja lesne biomase in njene
uporabe za ogrevanje. V teh primerih so izpostav-
ljene inovacije produkta, storitev, sodelovanja ter
povezovanja lastnikov lesne biomase.
1.1	Igralci v inovacijskemu procesu
Inovacija nastaja v procesu od predhodnega
stanja, znanja/ideje, prepričevanja, odločanja,
implementacije do potrditve. V takem procesu
poleg inovatorja, ki je ponavadi vlečna sila
celotnega procesa, sodelujejo tudi drugi igralci.
Relevantni igralci so: javne inštitucije na državnem,
regionalnem in lokalnem nivoju, raziskovalno-
izobraževalne inštitucije, igralci iz finančnega
sistema, poslovni partnerji ter stranke, interesne
skupine z različnih področji.
V predstavljenih primerih so bili kot igralci
prepoznani: župan in podjeten kmet kot gonilna
sila projekta, regionalna razvojna agencija, kmeti-
jska zbornica, zadružno združenje, podjetja, ki se
ukvarjajo z ogrevanjem na lesno biomaso iz prvega
primera. V drugem primeru so v procesu izvedbe
sodelovali zaposleni iz podjetje na različnih
nivojih, energetsko podjetje, državna gozdarska
služba, državna okoljska služba, državni gozdarski
inštitut. V tretjem primeru je bil glavni igralec
inovator sam, odločilen igralec pa je bila s svojo
tehnično pomočjo kmetijska svetovalna služba, s
finančno pomočjo sta sodelovali tudi občina in
država. Igralci iz zadnjega primera so bili: podjetje
samo, sodelujoča gozdarska izvajalska podjetja,
šola in univerza, kmetijsko ministrstvo, banke ter
lastniki gozdov kot stranke podjetja.
1.2	Spodbujevalni in zaviralni dejavniki
uvajanja inovacij
Po pogostosti so spodbudni dejavniki iz insti-
tucij, znotraj podjetja, z osebne ravni, poslovnih
sodelovanj med podjetji ali med podjetji in
institucijami. Inovatorji kot najpomembnejše tri
dejavnike spodbujanja novosti v Srednji Evropi
omenjajo: sodelovanje z dobavitelji in kupci 69
%, horizontalno sodelovanje z drugimi lastniki
gozdov 58 % ter dostopnost informacij o inova-
cijah 53 %. Kot najmanj pomembne dejavnike
spodbujanja pa so inovatorji omenili kmetijsko-
gozdarske zbornice oziroma svetovalne službe,
sodelovanje med inštitucijami ter urade za pod-
poro inovacij v industriji (RAMETSTEINER et
al., 2005). Udeleženci INNO-FOREST (2006) so
iz inovacijskih primerov, ki so jih raziskali, kot
dejavnike spodbujanja na področju procesnih
inovacij izpostavili ekonomske prednosti inova-
cije, izboljšanje kakovosti dobrin in storitev ter
povečanje prožnosti proizvodnje.
V primeru daljinskega sistema za ogrevanje
na lesno biomaso iz Avstrije so bili dejavniki
spodbujanja naslednji: sodelovanje med županom,
ki je tudi sam lastnik gozda, ter med podjetnim
lastnikom gozda, ki je zbral znanje o ogrevanju na
lesno biomaso. Pomembne okoliščine za uvajanje
inovacije so bile: velik potencial biomase v regiji,
visoka cena kurilnega olja ter visoka ekološka
zavest javnosti. Na inovacijo je spodbujevalno
vplivala tudi svetovalna vloga regionalnih raz-
vojnih agencij, kmetijske zbornic, zadružne
zveze in možnost pridobitve finančnih podpor
iz regionalnih skladov za podporo in razvoj. V
primeru proizvodnje lesnih sekancev iz Slovaške
sta bila dejavnika spodbujanja sposobnost pod-
jetja, da prevzame ekonomsko tveganje inovacije,
ter bližina glavnega kupca lesnih sekancev. V
slovenskem primeru so bili glavni spodbujeval-
niki: osebna zavzetost inovatorja, sodelovanje s
kmetijsko svetovalno službo ter pozitivno javno
mnenje o uporabi lesne biomase kot okolju
prijaznega goriva. V primeru nove tehnologije
sečnje so bili dejavniki spodbujanja zajeti v cilju
povečati produktivnost dela, zmanjšati produkci-
jske stroške in zmanjšati poškodbe na gozdnih
cestah in sortimentih.
Zaviralni dejavniki lahko prihajajo iz samega
podjetja na institucionalnem področju, v obliki
poslovnega tveganja na osebnem nivoju ter pov-
ezav med podjetji in institucijami ter podjetji.
Inovatorji kot najbolj zavirajoče dejavnike v Srednji
Evropi navajajo: tveganje pri prodaji in trženju
inovacij 53 %, pomanjkanje informacije o prodaji
na trgu 51 % ter pomanjkanje lastnih finančnih
sredstev 50 %. Zaviralni dejavnik je tudi ne razvit
trg za inovacijo, ko je inovativna rešitev sicer
na trgu, a po njej pa še ni dovolj povpraševanja
(problem zgodnjih petelinov - inovatorjev, ki
prehitevajo primeren čas za uvedbo inovacije).
Tak zaviralni dejavnik se je pojavil v primeru
nudenja storitve strojne sečnje, kjer trg, uporab-
niki storitev ter gozdarski institucionalni sistem
še ni bil pripravljen na sprejem novih tehnologij
(RAMETSTEINER et al., 2005).
Izmed vseh zaviralnih dejavnikov je pomembno
prepoznati tiste dejavnike oz. dejavnik, ki so
tako zavirali inovacijski projekt, da ga sploh
niso realizirali. Najpogosteje, v dveh tretjinah,
se dejavniki pojavijo znotraj podjetja samega:
finančni, velikost posesti, proizvodne značilnosti,
človeški viri. Glede na to, da se v povprečju večina
inovacij začne brez začetne zunanje podpore, je
odpravljanje notranjih zaviralnih dejavnikov toliko
pomembneje. Udeleženci INNO-FOREST (2006)
so iz inovacijskih primerov, ki so jih raziskali, kot
dejavnike zaviranja na področju procesnih inovacij
izpostavili: zakonodajne ovire, precenjevanje tve-
ganj, pomanjkanje informacij in znana, prisotnost
močnejših igralcev ali celo monopolistov.
V navedenih primerih inovacij so se pojavili
številni zaviralni dejavniki. V primeru ogrevanja
z lesno biomaso je bil glavni zaviralni dejavnik
in izziv finančna kalkulacija, ki je predvidela
zelo nizko stopnjo donosnosti ogrevanja z lesno
biomaso. V primeru proizvodnje lesnih sekancev
na Slovaškem je bil dejavnik zaviranja velika
začetna investicija nabave sekalnika za izdelavo
lesnih sekancev. V primeru lesnih sekancev v
Sloveniji sta bila dejavnika zaviranja poman-
jkanje državnih spodbud na področju rabe lesne
biomase ter nerazvit trg z lesno biomaso. V
primeru uvedbe strojne sečnje so nastale težave
v obliki velikuh stroškov pri nabavi novih strojev,
velikih stroškov vzdrževanja strojev, pomanjkanje
izkušenih delavcev, majhne državna podpore za
investicije ter organizacijske težave pri zagotavl-
janju konstantnega dela.
1.3 Inovacijski impulz
Impulz, ki spodbudi iniciativo ter odločitev za
začetek inovacijskega projekta, je ključna točka, ki
sproži načrtovanje opravil na poti k izvedbi pro-
jekta. V povprečju tak impulz prihaja iz podjetja,
saj se polovica najpomembnejših projektov začne,
če impulz prihaja znotraj podjetja od zaposlenih,
lastnikov, menedžerjev ali samega inovatorja. Vir
zunanjega impulza so lahko institucionalni, kot
so prispevki v revijah, sejmi, tečaji, ekskurzije,
izobraževalne in raziskovalne organizacije. Vir
impulza z najmanjšim deležem je sodelovanje
med podjetji in med podjetji in institucijami ter
strankami.
2 ŠTUDIJ PRIMERA TEHNOLOŠKE
INOVACIJE - SEKALNIK ZA
IZDELAVO LESNIH SEKANCEV
NA TOVORNJAKU
2.1	Predstavite primera
Sekalnik za izdelavo lesnih sekancev na tovornjaku
je uvedlo podjetje Biomasa, d. o. o.4. Podjetje
se ukvarja s prodajo, montažo in servisiranjem
ogrevalnih sistemov na lesno biomaso ter proizvo-
dnjo, prodajo in oskrbovanjem z lesnimi sekanci.
Vizija podjetja je prisotnost v celotni verigi od
oskrbe z lesno biomaso do svetovanja, prodaje,
montaže ter vzdrževanja ogrevalnih sistemov. V
Sloveniji so doslej postavili že več kot 700 kotlov
na lesno biomaso za zasebne sisteme pa tudi večje
industrijske kotle ter kotle za daljinsko ogrevanje.
Proizvodnjo lesnih sekancev opravljajo z dvema
sekalnikoma, ki sta: Eschlbock Biber 70 ter sekal-
nikom na tovornjaku Holzmatic BHM 1000 na
tovornjaku MAN TGA 26.480 (ustni vir).
V	nadaljevanju bomo analizirali inovativno
uvedbo sekalnika za izdelavo lesnih sekancev
na tovornjaku v proizvodni proces podjetja ter
sodelovanje pri razvoju sekalnika.
2.2	Inovacijski proces
V inovacijskem procesu je bila pomembna oko-
liščina povpraševanje po lesnih sekancih, ki
je presegalo ponudbo. Povpraševanje po lesni
biomasi se je na območju Savinjske doline, kjer
je podjetje Biomasa, d.,o.,o., zelo povečalo zaradi
dejavnosti podjetja in promocijskih projektov ter
finančnih podpor države za ogrevalne sisteme na
lesno biomaso. V podjetju so ocenili, da se bo
povečevanje povpraševanja po lesnih sekancih
nadaljevalo tudi v prihodnje. Dotedanja tehno-
logija in organizacija v podjetju nista mogli zado-
voljiti tekočega in pričakovanega povpraševanja
po lesnih sekancih.
V	podjetju so potrebovali rešitev organizacij-
sko-proizvodnega problema, ki bi zagotavljala
učinkovito in zadostno proizvodno količino,
lesnih sekancev. Iskali so sekalnik, ki bi bil učin-
kovit, imel visoko proizvodno zmogljivost ter bil
čim bolj mobilen. Inovator, direktor podjetja, je
našel rešitev v nadgradnji triosnega tovornjaka
s sekalnikom brez lastnega pogonskega agregata.
Prednosti take rešitve so v manjši masi in velikosti
stroja, s tem pa se poveča mobilnost, dostopnost
do mest proizvodnje lesnih sekancev.
Idejo o nadgradnji tovornjaka s sekalnikom, ki
bi ga gnal agregat tovornjaka, je inovativna rešitev,
ki jo je spodil direktor podjetja. Vir za idejo pa
je prišel iz prejšnjih izkušenj v proizvodnji lesnih
sekancev. Ideja je bila posredovana proizvajalcem
sekalnikov in tovornjakov v presojo možnosti
izvedbe. Izvedbe sta se lotila proizvajalec sekalni-
kov Holzmatic in proizvajalec tovornjakov MAN,
ki sta potrdila izvedljivost idejnega načrta.
Z Uvedbo nove tehnološke rešitve so bile na
začetku težave v obratovanju, ki pa so jih nato
odpravili.
Inovacija se je pokazala za uspešno, saj je upra-
vičila pričakovanja na področju kakovosti pa tudi
učinkovitosti proizvodnje ter mobilnosti stroja.
2.3	Igralci v inovacijskem procesu
Glavni igralci v inovacijskem procesu izdelave
sekalnika so bili na nivoju sodelovanja podje-
tje - podjetje oziroma podjetnik - podjetnik
znotraj poslovnega sektorja, vendar prostorsko
ločena tako, da si nista bila konkurenca. Drugi
nivo je bil na nivoju medsektorskega sodelova-
nja podjetje - podjetje, in sicer na eni strani kot
kupec in idejni vodja proizvoda na drugi strani
pa podjetje, ki proizvaja sekalnike. Glavni pretok
informacij in znanja se je prenašal med igralci,
ki so sodelovali v tem procesu. V tem procesu
so bile poleg glavnega vira informacij prisotne
tudi informacije, pridobljene na sejmih. Z vidika
procesne inovacije so bili igralci v inovacijskem
procesu tudi stranke podjetja, prodajalci in kupci
lesnih sekancev ter naj emniki storitev proizvodnj e
lesnih sekancev.
2.4	Pospeševalni in zaviralni dejavniki
Klj učni dej avnik inovacij e je bil podj eten in inova-
tiven direktor podjetja. Prejšnje izkušnje in znanje
s področja proizvodnje in uporabe lesne biomase
so naslednji pospeševalni dejavnik. Finančna in
promocijska podpora države za uporabo obnovlji-
vih virov energije se kot spodbujevalni dejavnik
v primeru pojavi dvakrat: prvič kot vpliv na
oblikovanje povpraševanja na trgu, drugič pa kot
podpora investiciji v obliki subvencij. V našem
primeru j e glavni pospeševalni dejavnik povečano
povpraševanje po lesni biomasi. Pospeševalna
dejavnika sta bila še konkurenca ter sodelovanje
s podjetnikom, ki ga je zanimala enaka rešitev
proizvodnega problema.
V podjetju niso zaznali pomembnejših zavi-
ralnih dejavnikov v procesu uvedbe inovacije. V
fazi implementacije inovacije so nastale težave
z delovanjem stroja, ki pa so jih odpravili. Nega-
tivni dejavniki so bili tudi zavrnitev ideje s strani
drugih proizvajalcev kamionov in sekalnikov ter
zakonske omejitve o masi tovornjakov.
2.5 Učinki inovacije in perspektiva v
prihodnosti
Glavni izziv inovacije j e bil odgovoriti na povečano
povpraševanje po lesnih sekancih in storitvah
predelave lesa v lesne sekance. Inovativna rešitev
uporabe sekalnika na tovornjaku se je izkazala
kot uspešna, ker so z njo povečali proizvodnjo v
podjetju in si zaradi mobilnosti razširili območje
opravljanja storitev izdelave lesnih sekancev.
Ugotovljeno je bilo, da je sekalnik na tovornjaku
primerjalno s prejšnjim sekalnikom učinkovitejši,
gospodarnejši ter ob izdelavi nasutega kubičnega
metra lesnih sekancev varčnejši (BEZOVNIK,
2007) Inovativno tehnološko rešitev pogona
sekalnika so nato prevzeli tudi drugi proizvajalci
sekalnikov. Podjetje pa je že pred novim izzivom,
saj sta glavna pospeševalna dejavnika, povečanje
povpraševanja in konkurenca, še vedno prisotna
na trgu. Cilj podjetja je nabava še zmogljivejšega
sekalnika na tovornjaku, s katerim bi lahko
zadovoljili povpraševanje ter tako ostali korak
pred konkurenco.
3 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI
Obravnavani primer inovacije sodi med tehnološke
inovacije in nadaljnje med strojne inovacije, saj gre
za uvedbo nove strojne tehnologije v proizvodni
proces. če obravnavani primer primerjamo s
predstavljenimi primeri inovacij v uvodu, spo-
znamo sorodnost na področju lesne biomase v
prvih treh primerih. Biomasni pionir iz Avstrije
je dokaj podoben v dejavnosti podjetja Biomasa,
d. o. o.. Drugi primer je po tehnološki inovaciji
sorodnejši z obravnavanim primerom, saj gre za
tehnologijo proizvodnje lesnih sekancev z glavno
razliko, da sta stroja za izdelavo sekancev različna,
da v primeru iz Slovaške podjetje ni sodelovalo
pri razvoju sekalnika in da podjetje prej ni imelo
izkušenj s proizvodnjo lesnih sekancev. Ravno v
tem je tudi tretji primer različen od našega pri-
mera sekalnika na tovornjaku. četrti primer ni
neposredno povezan z lesnimi sekanci, soroden
pa je v tem, da gre tudi tu za uvedbo nove teh-
nologije z namenom povečanja produktivnosti
proizvodnje.
Vodilni igralci in gonilna sila projekta so
posamezniki. V obravnavanem primeru je bilo za
razliko od drugih primerov manj igralcev, ki bi
vplivali na inovacijski proces. Prejšnje znanje, ki
ga je imel inovator našega primera, je bilo tudi v
analizi INNOFORCE opredeljeno kot pomemb-
nejši vir inovacijskega impulza. V Srednji Evropi
ima sodelovanje med podjetji majhen pomen za
nastanek novosti, v našem primeru pa je bilo
zelo pomembno sodelovanje med podjetji na
trgu strojev.
Posebej izpostavljenih zaviralnih dejavnikov
nismo odkrili. V preostalih opisanih primerih so
bili izpostavljeni naslednji: negotovost, povezana
z donosnostjo sistema daljinskega ogrevanja na
lesno biomaso, veliki začetni stroški v primeru iz
Slovaške, česar v podjetju Biomasa, d. o. o., niso
izpostavili, čeprav sta zelo sorodni investiciji. V
primer proizvodnje lesnih sekancev iz Slovenije
je kot dejavnik zaviranja izpostavljen nerazvit trg
z lesno biomaso, v primeru podjetja Biomasa,
d. o. o., pa je bilo veliko povpraševanje glavno
gonilo inovacije.
Pospeševalni dejavnik našega primera je bilo
povečano povpraševanje po lesnih sekancih, na
kar je vplivala država s podporo lesni biomasi
s subvencijami in promocijo ter podjetje, ki je
aktivno razvijalo trg z lesno biomaso. V drugih
primerih, razen v zadnjem primeru, potrebe po
povečanju produktivnosti proizvodnje niso bile
posebej izpostavljene.
Iz analize primera sekalnika za izdelavo
lesnih sekancev na tovornjaku, ki temelji na
vodenemu intervjuju, je bilo zaznati, da je
celoten proces potekal v prepričanju v uspeh
inovacije tako v inovativni rešitvi pogona sekal-
nika kot v inovativni vključitvi takega sekalnika
v proizvodni proces podjetja. Nujnost rešitve
proizvodnega problema in zavzetost direktorja,
ki je hkrati postavil tudi koncept sekalnika, sta
bili gonilni sili projekta. Verjetno zato zaviralni
dejavniki niso bili tako vplivni in tudi drugi
spodbujevalni dejavniki, kot so finančne pod-
pore, niso bili posebej izpostavljeni, čeprav
so bili dobrodošli. Uspešnost inovacije se je
potrdila z uporabo in podjetje razmišlja že o
novi investiciji v sekalnik za izdelavo lesnih
sekancev na tovornjaku.
Uspešna inovacija našega primera sodi med
82 % inovacij, ki se izkažejo kot zelo pozitivne
ali pozitivne za podjetje. Za podjetje je nevtral-
nih 15 % inovacijskih projektov, 3 % pa je za
podjetje negativnih (RAMETSTEINER et al.,
2005). Vzroke za visok odstotek zelo pozitivnih
in pozitivnih inovacij lahko iščemo med dobro
premišljenimi projekti, med trdno prepričanostjo
inovatorjev po uspehu projekta ter med zavze-
tostjo posameznikov - inovatorjev skozi celoten
inovacijski proces.
4	ZAHVALA
Zahvaljujem se zaposlenim v podjetju Biomasa,
d. o. o., za sodelovanje v raziskavi.
5	VIRI
RAMETSTEINER, E., WEISS, G., KUBEZKO, K. 2005.
Innovation and enterpreneurship
In Forestry in Centaal Europe. - Leiden Boston, Brill,
179 s.
INNO-FOREST. Integrating innovation and entre-
preneurship in higher forestry education , 2006.
http://www.inno-forest.org/index.php?id=60 (11.
sept. 2009)
BEZOVNIK Š. 2007 Primerjava dveh sekalnikov za
izdelavo lesnih sekancev: diplomsko delo. Ljubljana,
samozaložba: 57 str.
ŠPEH D. Voden intervju na temo inovativnosti, julij
2009
Opombe
1	http://www.inno-forest.org/
2	http://www.efi-innoforce.org
3	Za namen prispevka so lastniki gozdov ali menedžerji,
ki so vpeljali inovacijo, poimenovani kot inovatorji.
4	http://www.biomasa.si/