Risarski tečaj za obrtno-nadaljevalne šole Obrtno ris. tečaj, ki je trajal od 2. julija do 22. avgusta na sred. teh. šoli v Ljubljani, je obiskovalo 29 udeležencev, med temi so bile 3 tovarišice in sicer: Bandel Marija — Št. Vid n. Ljubljano, Bergar Vinko — Toplice pri Zagorju, Bertoncelj Vlado — Maribor, Bizjak Mirko — G. Radgona, Flegar Avgust — Dob pri Vel. Laščah, Gerlanc Bogomil — Celje, Hajnšek France — Št. Jurij pri Celju, Hlebec Franja — Cerklje ob Krki, Iglar Jožica — Šmartno pri Slovenjgradcu, Iglar Rajko — Slovenjgradec, Jereb Bogomir — Rajhenburg, Klun Franc — Zagorje, Knapič Viktor — Žalec, Kokotec Janko — Stara cerkev, Kus Bogomil — Št. Rupert, Laharnar Ivan — Dobrava, Oman Oto — Ljubljana, Prelog Mihael — Celje, Pretner Iyo — Dol pri Hrastniku, Rostohar Drago — Litija, Sancin Franc — Ptuj, Šlibar Anton — Sv. Gora pri Litiji, Šnuderl Ljubo — Braslovče, Šubert Lojze — Cerklje ob Krki, Taufer Venčeslav — Litija, Turk Stane — Metlika, Vidic Franjo — Šmartno pri Litiji, Vilfan Maks — Metlika, Zemljič Branko — Cplje, Tečajniki smo stanovali ali v Akad. kolegiju ali privatno, nekateri pri znancih. nekaj se jih je pa vozilo z vlakom. Omenimo naj, da nas je bilo izmed 29 udelcžencev iz sreza Celje 6. Navala v tečaj ni bilo, saj se pač ni lahko odločiti, da žrtvuje učitelj vse počitnice. Zato bi bilo prav umestno, da se prične prih. leto tečaj že s 1. junijem. tako, da imajo tečajniki vsaj mesec dni počitnic. Po izjavah tečajnikov so znašali stroški posameznika pri največji štednji do 1800 Din, kar vsak v današnjih razmerah prav težko daje, posebno če pomislimo, da jih je bila večina poročemih in morajo tako voditi dvojno gospodinjstvo in plačevati dvojno stanarino. Ban. uprava je sicer tečaj tudi materialno podprla, da se je krila vsaj tretjina izdatkov. Tudi zbornica za TOI je prispevala vsakemu tečajniku po Din 100. Predavanja so se vršila dnevno od 8. do 13 ure, tu in tam tudi popoldan, ogledali smo si tudi plinarno, tob. tovarno in obrtno razstavo v St. Vidu. Za starešino tečaja je bil izvoljen tov. Gerlanc iz Celja, ki je skrbel, kolikor se je pač dalo in smelo, da so bili vedno vsi preskribljeni s potreibščinami. Razrednik je bil g. dr. Klinc, ki nam je bil tudi prav vedno na razpolago z nasveti in z vsem, v čemer nam je le mogel ugoditi. Tečaj je vodil načelnik VIII. odd. kr. b. uprave g. inspektor Presl, ki je skrbel, kolikor je največ mogel, da se je tečaj uspešno zaključil. Tečaj sam je trajal prav za prav do 22. avgusta, a smo uredili siporazumno z gospodi predavatelji tako, da smo ure od 14. do 22. avgusta nadoknadili že prej v popoldnevih. Res je bilo treba vztrajnosti in mnogo volje, saj vsi vemo, da smo prav potrebni oddiha počitnic«, ki so tako često marsikomu v spodtiko. Kdor pa pozna delo narodnega učitelja, ta ve, da učitelj neobhodno potrebujc svojstvo ter na njem Helovalo s popolnim u.spe- oddih. Dasi smo vse svoje sile skozi 10 mesecev posvečali šoli in delu izven nje, nas vendar napornost tečaja ni odvrnila od pridobivanja novega znanja, novih izkustev. Tečaj se je vršil po določenem programu, imena predavateljev in resna volja nas samih so nam pa bili porok, da si pridobimo mnogo tega, kar pri poučcvanju na obrt. nad. šolah neobhodno potrebujemo. Stavbarstvo je predaval g. ing. Kregar, tehnologijo lesa strok. učitelj g. Delak, gradb. material in njega tehnologijo g. ing. Dimnik, opisno geometrijo in modeliranje pa g. prof. Žnidaršič. S pose'bnim zanimanjem smo sledili izvajanjem strok. učitelja g. Mercine, ki nam je kar v odmoru razkazal vse izdelane modele za mizarstvo treh letnikov obrtnc šole. K istim ima primerno razlago in vse predloge. Za poučevanjc mizarskih vajencev je izredno važno in stane s predlogami vred 1000 Din. Bilo nam je pa vsem žal, da ni bil g. Mercina vsaj par dni naš predavatelj. — Mnogo praktičnih belcžk, mnogo risb smo ponesli s tečaja, mnogo praktičnega znanja v zavesti, da bo naše delo v prospeh obrtno nad. šol in čim širše izobrazbe obrt. naraščaja, saj vemo, da zahtevajo današnji časi od obrtnikov čim večje naobrazbe in strokovne usposobljenosti, da se v ostrem življenjskem boju morejo obdržati na površju. Naša najboljša volja je, da pripravljamo naš obrtni naraščaj do tega. SKLEPI TEČAJNIKOV 1. a) V krajih kjer je najmanj 25 učcncev naj se osnuje strokovno nadaljevalna šola z enim razredom. Učenci posečajo prvo leto prvi razred, drugo leto drugi razred, tretje leto tretji razred. Nato vstopijo novi učcnci, ki enako obiskujejo šolo. b) Dejstvo je, da je učiteljstvo narodnih šol organiziralo strokovno nadaljcvalno šol- hom. Zato učiteljstvo narodnih šol s popolno upravičenostjo zahteva, da se mu tudi nadalje poveri ta naloga — in to tudi v mestih, posebno še zaradi tega, 'ker so strokovne šolc v bistvu le metodično zaokroženi zaključek višje narodne šole. 2. Pouk na strokovno nadaljevalnih šolah naj se povcri izključno le učitcljstvu, ki je dovršilo tozadevne strokovne tečaje. Le v onih krajih, kjer še ni dovolj v strokovnih tečajih usposobljenega učiteljstva, se naj pritegne drugo učiteljstvo narodnih šol. Ni pa na mestu in iz socialnih ozirov demoralizujoče vpliva, da v krajih, kjer jc dovolj učiteljstva iz narodnih šol, in tudi strokovno usposobljenega, poučujejo upokojenci. V tem oziru pričakuje in zahteva učiteljstvo s strokovnimi tečaji zaščite. 3. Telovadba je obvezen predmet v okvirju urnika. V mnogih krajih sc telovadba kot obvezcn predmet, ali sploh ne poučuje, ali pa zelo neredno kot omaluvažujoča postranska stvar, kar je v popolnem nasprotju s tozadevnimi predpisi. Tudi pouk telovadbe se naj vrši v zmislu pod točko 2. 4. Po § 296. za'kona o dbrtih vzdržujejo občine strokovno nadaljevalno šolstvo. Dosedaj je prispevala za to šolstvo v glavnem le ona občina, kjer je bil scdež šole. Ker pa obiskujejo te šole vajenci tudi iz drugih občin bi bilo na mestu, da stavijo vse občine v svoje proračune gotov znesek, ki ga naj procentualno določi kraljeva banska uprava, slično kakor se to že vrši za pospeševanje kmetijstva; oziroma naj prevzame vzdrževanje strokovnega šolstva banovina. 5. Nedcljski pouk je po zakonu o zaščiti delavcev pratizakonit. Zaradi tega prosimo kr. bansko upravo, da izda tozadevne striktne odredbe, katerih krajevni činitelji nc bodo mogli po svoji volji briskirati. Š. Ljubo.