GOSPODARSKI VESTNIK ?0o<^00OocXXXXXX)OCCX)OC>OOOC>OOOOOOOOOOOOOOOCXX>OOOOCXXXXICXXXXiUOOCXXXXXXX.OOOOOOOOCXX)CC)OOOOCKX)OOOOOOOOOOOOOOOOL>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCX)COOOOOOooo(jooooooooooooooooooooooogooooooocoooooooo< Janko Furlan: VZAJEMNOST. Vsako delo ima svoj izvor enako v davni prošlosti kakor v sedanjosti. Iznajdbe, ki nam krajšajo, lajšajo in spo-Polnjujejo današnje delo, niso morda uspeh enega samega iznajditelja, tisoč kh je pripravljalo vse to. Ravno tako ima svoj delež pri zgradbi naših sedanjih ved nešteto pisateljev, pesnikov, učenjakov. Odkod so si duhovi jemali svoje gonilne sile? Iz preteklosti. A dokler niso njih nauki' postali nieso, dokler ni njih resničnosti predočila 'ndustrija z različnimi stroji, ki so začeli spreminjati toploto v luč, elektriko i. dr., dokler niso pri teh velikih duševnih pro-l7-Vodih nastopile mišice ali ročno delo, niso li nauki in izumi imeli nobene prak-Jične vrednosti. Vse je v tesni zvezi: možgansko in ročno delo, preteklost in sedanjost. 2e v davni minulosti so> vzajemno delale niisel (razum) in mišice (roke) za današnjo stopnjo človeškega razvoja. Bog ve, skozi kako bedo, naporno delo in trpljenje so šla cela pokolenja, da so nam ^Pustila to neizmerno bogastvo! Kaj in kako je bilo in kakšno lice nam nudi sedaj naša zemlja! Izginili so pragozdi, izsušila so se nezdrava močvirja, poplemenitil se je grenak sad, zgrajene so ce-ste do nebotičnih vrhov, pravtako je go-r<)vje, nad tem pa leta mogočna železno °kovana ptica. . Kakor se ozremo, povsod zgodovina •^Ijenja ljudstev, povsod odtisi preteklo-vt*; Pa nam je že zapustila svojo ded-^c*no, sedanjost jo pripravlja bodoč-"osti. ^Vse izhaja iz zakona vzajemne pomoči, ki je vendar močnejši od medse- bojnega boja. Tako je omogočen boj za obstanek, naše življenje. A ker nas je že zgodovina razdelila v razrede, katerih interesi se križajo, išče vsak razred, to je skupina ljudi z istimi ali sličnimi interesi zaslombe v medsebojni združitvi. Tako združitev ni niti protinaravna, niti posamezniku, niti skupnosti škodljiva. Narobe: nje posledice delujejo blagodejno in prispevajo k zravnavanju gospodarskih razlik in plemenitenju. O tem nas prepričajo srednjeveški cehi, osnovam kot bratovščine: imeli so svoja pravila in svojega cerkvenega patrona. Bili so cehi pekov, kovačev i. t. d., ločeni torej po obrti ali rokodelstvu. V cehu so bili mojstri, pomočniki in vajenci. Naloga cehov je bila paziti na. izdelke, na njih cene, na delo, določevati plačo pomočnikom i. t. d. V skupnih hišah so zborovali, se posvetovali. Iz bratovskih skladnic so podpirali bolne člane, skrbeli za sirote i. dr. Strogo se je kaznovalo oderušlvo. Oblasti so strogo pazile osobito na peke in mesarje, da niso odirali ljudstva pri živilih. V ta namen so vsako leto določali cene žitu in kruhu in pazno nadzorovali cene živini in kruhu. Enako se razni stanovi družijo tudi danes. Ker sta današnja pohlepnost in izkoriščanje zavzela velikanski obseg in grozijo njune posledice nižim stanovom, ročnemu in duševnemu delavcu, osobito pa tebi, kmet, je skrajni čas, da si usvojimo načelo zakona vzajemnosti. Doklej bomo še podcenjevali samega sebe, svoje koristi, svojo družino? Samevaj še malo časa in obupavaj sam samcat nad lastno usodo, in jo — zape- čatiš. — A kdo bi mogel prenesti bolest ob pogledu na zrušeni dom, zgrajen od deda za te in tvoje potomce? Ce je naša ljubezen do rojstne strehe tako močna, če tako verujemo v njo — zakaj nas ne prešine zavest skupnega, vzajemnega dela! Zaupaj svojemu treznemu razumu in z dobro voljo pretehtaj razmere v so- sedovi hiši, v vasi, občini. Kolikor najdeš skupnega, toliko bolj se okleni sosed soseda, vas vasi, občina občine. In s trezno sodbo moraš priznati, da so si interesi kmeta tako podobni, da nujno kličejo po kmetsko - gospodarski združitvi, zgrajeni s trdnim jamstvom vzajemnosti. OOOOOOOO OOOCXXXX3 JOOOOOOO OOOOCXXX) OOOOOOOOCXXXXXXXJOOOOOOOC oooooooooooooooo ooooocxxj oc>oooooo oooooooo oooooooo ocxk)oocx)c>ooooooooooo cxxxxxxX ZADRUŽNIŠTVO 0000CXXX)00C>00000-^JO00O(X)00000000C>o000Oot000000000000oO0CXXXX3000OO000 Zadružna zveza v Trstu: NEKAJ NAVODIL ZADRUGAM. Šlevilne pri nas včlanjene zadruge se obračajo na nas s vprašanji, kaj jim je slorili po občnem zboru, da ne pridejo v navskrižje z mnogobrojnimi predpisi novejšega izvora. Da ne bomo odgovarjali vsaki posamezni vprašalki, podajamo tukaj nekaj splošnih navodil, po katerih se je vsem zadrugam ravnati. 1. Zadružni zvezi v Trst naj pošlje vsaka zadruga en izvod bilance in pa prepis zapisnika občnega zbora. 2. Pristojni prefekturi naj se po-pošljeta po dva izvoda bilance. 3. Pristojni davkariji naj se pošlje najkasneje v Ireh mesecih po občnem zboru en izvod bilance in račun izgube in dobička ter prepis zapisnika o občnem zboru. Namesto zapisnika zadostuje tudi, da zadruga napravi na bilanci sami opombo, iz katere sledi, da je bilanco potrdil občni zbor, ki se je vršil ta in la dan. 4. Podružnici »Banca d’Italia«, ki ima svoj sedež v glavnem mestu dotične pokrajine (torej Gorica, Pulj, Trst, Reka in Videm) naj pošljejo posojilnice najkasneje en mesec po občnem zboru Iri izvode bilance in tri izvode poročila na-čelništva občnemu zboru o bilanci. 5. V slučaju, da so se izvršile na občnem zboru kake spremembe pri volitvah članov načelništva, ali ako so se pravila spremenila, je treba predložiti najkasneje tekom 14 dni po občnem zboru pristojnemu kr. civilnemu in kazenskemu sodišču predlog za izbris od- stopivših in za vpis novih članov načel-nišlva, ter predlog za vpis morebitne spremembe pravil. Predlog mora bili napravljen na kolkovanem papirju za 6 lir, priložiti je treba tudi prepis zapisnika občnega zbora tudi na kolekovaneni papirju za 4 lire. Priložili je treba dve poli kolkovanega papirja in sicer eno za 6 lir, drugo za 3 lire, ler en kolek za 6 lir. Na novo izvoljeni člani načelništva se morajo lastnoročno podpisati na predlog pred notarjem. 6. Pristojni trgovski in obrtni zbornici naj se naznani v teku enega meseca po občnem zboru morebitna sprememba pri članstvu, in morebitna sprememba pri članih načelništva pa takoj, ko za' druga dobi sodni sklep o vpisu novih članov v zadružni register. * Oblasti zahtevajo strogo izpolnje' vanje teh obveznosti. Radi tega je neob' hodno potrebno, da zadruge čimprej za' klučijo bilance za lansko leto in skli' čejo občni zbor na vsak način pred 30' junija 1927. Za tekoče leto je še precej naročni' kov na dolgu z naročnino. Prosimo mudnike, naj takoj izvršijo svojo dolŽ'' nosi. Prvi številki priložene poštne po' ložnice se prav lepo uporabfijo v ta na/ men. — Red je povsod lepa čednost. OOOCKX> oooooooo oooooooo cxx>ooooq oooooooo oooo o< oooooooooooooooo« ŽIVINOREJA OOOOOOOO CXXXXXXX3 UOOOOOOO ( uooooooSooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocaoooooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooc, ŽIVINOREJSKE ZADRUGE IN BIKI. Zakon o spuščevalnicah bikov, o katerem smo v lislu že večkrat pisali in ki je vzbudil toliko prahu — odobravanja ih jeze — po deželi, ima gotovo znake dobrega zakona na sebi. Njegov namen je: al da uredi spuščevalnice bikov in b) da se te spuščevalnice bikov priskrbijo z dobrimi biki. V dosego tega namena določa, da nicrajo bili potrjeni vsi biki brez izjeme, torej tudi oni, ki so določeni le za zasebno rabo. Če se torej govedorejci ravnajo Po teh določbah, je zakon svoj namen dosegel. V drugi vrsti določa zakon, da morajo živinorejske komisije določiti skoč-nino, ki naj jo plačujejo oni živinorejci, ki se poslužujejo javnih spuščevalnic bikov, torej tujih bikov. In to skočnino morajo bikorejci pobirali v določeni višini. Namen te določbe je tudi jasen. Naravno ie, da zasebnik, ki ima svojega bika in ki 9a sme rabiti le za se, ne bo plačeval skočnine sebi. Zakaj poudarjamo to? Nekje se je ustanovila živinorejska Zadruga, ki si je nabavila lepega bika; bika je pristojna komisija potrdila kot sposobnega za spuščanje. Zadruga si je nabavila bika, da izpolni s tem eno nalogo, ki jo predpisujejo zadružna pravila. Po pravilih pa imajo zadružniki Pravico se posluževati zadružnega bika brezplačno. In zadruga je torej ravnala čislo pravilno, ako je svojega potrjenega bika spuščala za svoje člane brezplačno. Kdor pozna namen in smisel veljavnega zadružnega zakona, mu bo to bidi jasno. Kaj pa se je zgodilo? To hvalevredno ravnanje živinorejske zadruge pa ni dobilo odobravanja od ' Nekoga, ki bi moral prvi jo pohvaliti in jo , postaviti še za zgled drugim. Vložena lo bila ovadba na pokrajinsko živinorej-' sko komisijo, češ, da zadruga ne terja bredpiisane skočnine. Komisija pa se ni mogla odločiti, da bi se postavila na pravilno stališče. In vendar je slučaj jasen. Komisija je sklenila, obrniti se na ministrstvo v Rim, ki naj odloči, ali ima naša živinorejska zadruga prav, ko dobro izvršuje svojo nalogo v skladu z zakonom pri pospeševanju živinoreje v svojem delokrogu. ‘Naj ministrstvo odloči kakorkoli, eno pa je že danes gotovo, da sitnosti, ki se zadrugi delajo, niso v tem slučaju na mestu. F. G.: ZA POVZD1GO ŽIVINOREJE. V petek dne 27. aprila 1927 se je vršila prva seja na novo ustanovljene pokrajinske živinorejske komisije za Goriško. Člani komisije so med drugimi tudi sledeči gospodje: Milton Klavžar, živinorejski nadzornik v Gorici, Štefan pl. Premerstein z Jetičnega vrha, Viktor Hrovatin iz Vipave, Anton pl. Zuccato iz Medane. Komisiji je bilo podano poročilo o stanju govedoreje na Goriškem, o dosedanjih ukrepih za njen napredek in o ukrepih, ki jih bo treba napraviti v bodočnosti, da se ta važna panoga našega gospodarstva dvigne do one višine, ki ji pritiče in ki jo lahko doseže. Glavna skrb komisije bo morala biti, da tudi v bodoče zagotovi zadostnih sredstev za podpore pri priskrbovanju čistokrvnih bikov. Država je dala za leto 1926-27 na razpolago 50.000 lir za nakup bikov za osveževanje krvi S tem denarjem se je nakupilo na Koroškem 12 bikcev belan-ske pasme, v Švici 17 bikcev sive švicarske in 2 bika rdečecikaste pasme. V tekočem mesecu se nakupi še nekaj bikov belanske pasme. Pokrajinska uprava je prispevala v ta namen do sedaj 13.000 lir. Iz poročil okrajnih živinorejskih odborov sledi, da je večina vasi preskrbljena z biki. Le par vasi nima še svoiih spu- ščevalnic. Kar se tiče pa kakovosti bikov, ni položaj takšen, da bi ga hvalili. Treba bo tu še nanogo deta, da se vse tako uredi, kakor razmere zahtevajo, brez dobrih bikov pa je vsak napredek živinoreje izključen. Novi zakon o spu-ščevalnicah bikov in njegovo strogo izvajanje more v tem oziru v kratkem času r,oditi velikih uspehov. V svrho, da doseže svoj namen, je komisija konečno sklenila: 1. Da bo še nadalje kupovala in razdeljevala pod ugodnimi pogoji čistokrvne bike in pa dobre mrjasce. 2. Da bo delila nagrade za dobro vzdrževane junčke ob priliki splošnih pregledovanj bikov. 3. Da bo organizirala razstave mladih bikcev v glavnih središčih vseh treh govedorejskih okrožij in da bo prirejala od časa do časa razstave goveje živine. 4. Da bo širila potom predavanj in živinorejskih sestankov živinorejsko propagando. 5. Da bo začela splošno organizacijo živinorejcev in z uvajanjem rodoVnih knjig za bike, kakor hitro bodo vse spu-ščevalnice v pokraiini urejene. 6. Da bo posredovala pri pristojnem ministrstvu, 'naj nakaže goriški pokrajini z ozirom na njen težki povojni položaj letno večje podpore za povzdigo živinoreje. Dalje je komisija sklenila tudi, da bo znašala skočnina za bike rdeče cikaste pasme 40 lir, za belanske pasme pa 25 lir. Na ta način hoče podžgati bikorejce, da si priskrbijo dobrih bikov, po drugi strani pa spraviti v soolasje višino skoč-nine, ki se pobira v naši pokrajini z ono videmske in tržaJke pokrajine, da ne bo v tem pogledu nikake razlike posebno v obmejnih vaseh. Drugi sklepi ne zanimajo javnosti. ZELENA KLAJA BODI SOČNA! Pri zeleni klaji je važno, da je slastna in lahko prebavna. To je pa zelena krma le toliko časa, dokler je dosti mlada in sočna. Taka klaja vpliva zelo ugodno na mlečnost, dočim je prezorela in ostarela klaja le malovredna. Pri zeleni klaji se kažejo velike razlike že glede na vrsto ene in druge krme. Še večje razlike se pa kažejo pri eni in isti krmi glede na njeno starost. Vzemimo za zgled zeleno travo. Najbolj tečna je trava na dobrem pašniku, ker je najbolj mlada in najlaže prebavna. Taka trava se takorekoč pretvarja v mleko. Po taki mladi in sočni travi , se živina tudi najraje pase. Ravno na- ' sprotni učinek pa vidimo, če polagamo živini travo, ki je že ocvela in gre v seme. S pokladanjem take ostarele zelene krme se veliko krme zavrže in je sicer tudi ves užitek od nje manj vreden. Do take klaje nima žival nič več tiste slasti in dela tudi zjedi, tako da nam precej lake krme pade v gnoj. Po drugi strani je pa toka krma težje prebavna in slabša za mleko. In kar velja za zeleno travo, to velja do gotove meje tudi ;:a druga zelena krmila. Povsod vidimo da je o-starela in prezorjena zelena krma manj vredna in da se take krme veliko zavrže. Skrbimo radi tega, da dobiva molzna ooved zeleno klajo, ki je dosti mlada in sočna, ker nam po taki krmi veliko bolj molze in ker s tako krmo tudi bolj varčujemo. Če nam ima pa zelena krma ostareti, je veliko bolje, da jo o pravem času pokosimo in posušimo, ker nam v tem primeru več zaleže. Prasičjerejci! S Cerkljanskpaa in tudi iz drugih krajpv nam prroram, da je zbruhnila v svinjaM rdeč;ca, k! je zahtevala že več žrtev - Borzni ni monnče zdraviti, paŽ pa jo je monofe nreore^lti s cepljenem. D?jt° torej svoj'? orasice pravočasno cenitjti, da j;h obrnite pogina in pri' hranite sebi skrbi in škode. R. PAŠNIŠTVO V RAVNIH LEGAH. Tudi pasnišivo se da skrbno gojili. Dočirn smo imeli prej samo naravne Pašnike, na katerih je gospodarila edi- 85 uporabljajo. Tako pašništvo se je vpeljalo po Češkem, v Nemčiji in drugod. Na svojem poučnem potovanju po Češkem in po Nemčiji sem si ogledal tako urejene pašnike v Friedlandu na Češkem in po Saksonskem. Med drugimi Del pašnika za starejšo živino v Friedlandu na Češkem. Spredaj bogata ruša, zadaj staje 2 ograjami in živino. Del pašnika za mir do goved v Friedlandu na Češkem. V ozadju staje. Bogata pašna ruša. Me pašna živina, imamo sedaj po raznih krajih skrbno negovane in umetno n9sejane pašnike, ki se po vseh pravilih Novodobnega pašništva oskrbujejo in sem si ogledal takrat tudi pašnik v Riickersdorfu pri Friedlandu (na češko-sakscnski meji), ki ga kažeta podobi 1. ■;n 2. Ta pašnik obsega skupaj 15 ha ali 26 oralov m je namenjen za mlado goved v starosti 1—2 let. Pašnik je v ravni legi in razdeljen v 13 pašnih delov, ki šo ograjeni (črediinke, čredki, ograde). Vsak del je iorej nad 1 ha velik. Živali se pasejo menjaje v posameznih ograjah, tako da ima med tem vsak popašen del dosti časa, da se zopet opomore in obraste. Na la način imajo živali vedno dosti mlade paše. Na obeh podobah vidimo tudi staje, ki so od treh strani zadelane, tako da imajo mlade živali potrebno varstvo pred vetrom, dežjem in vročino. Mlade pasoče se živali so olden-burške pasme, .torej izrazite pašne živine. Paša sama je bogata, kar se vidi tudi na sliki. Izkušnje pa uče tudi tukaj, da mlade živali niso za nočevanje na planem, dokler se vreme ne ustanovi. Ob deževnem vremenu so jim morali poma- gati tudi z ovseno slamo (ali sploh suho krmo), da niso postale driskave. Pašnik v Riickersdoirfu je bil takrat že štiri leta v rabi, na njem se je paslo 56 glav mlade govedi. Živali so prišle na pašo 20. maja in so se pasle do 20. septembra, skupaj torej pet mesecev. Pri mlajših živalih kakor eno leto starih so se pokazale slabe izkušnje vsled hladnega ondotnega podnebja. Ta pašnik je osnovala pašna zadruga, ki je šlela 54 članov. Deleži so znašali takrat po 30 K predvojne vrednossti, vsak član je lahko vzel do sto deležev. Pašnina je znašala povprečno 40 K (predvojne vrednosti) in se je ravnala po živi teži pašne govedi. Prirastek na teži je znašal v vsej pašni dobi 58 do 130 kg pri posameznih živalih. — Po »Kmetovalcu«. ■'OOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 'V>000000000000000000000000000c00000c>0000''0cxxx30000000000000000n000000000000000 O KJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOf O It /#■ TT Tl TT” 4 T"t r^i m T T /'—V 8 XXXXXXX>0000'»OOOOOOOoo(V-m->ooo'>OOOOOOOQ IVI I ; K K A KS I \() 5; OOOOOOOO XXXXXXX)OOC)OOOOOOOC>OOOOOOC)OOQ p0OOOO000OOOOOOOOOOOOocX>00CXXXX>QCXX)CXXXXXXX)a0OC>0000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 300CKXXX)CXXXX>000OOOOOOOOOOOOOOOO ObOOOOOOOCXXXXXX)CXXXXXXX'000000000000000000000000 MLEČNI POSNEMALNIK. Po naših krajih je mlečni posnemal-nik še zelo redka prikazen, ker je pri nas še prav malo takšnih gospodarjev in gospodinj, ki so že uvideli in preračunali, da jim more donašati mlečni posnemal-nik lepe dohodke v domačem gospodarstvu in gospodinjstvu. Kdor ima dve ah Iri dobre mlečne krave, a nima priložnosti oddajati mleka v zadružno mlekarno ali ga odprodajati za neposredni použitek, mu ne kaže biti še nadalje brez mlečnega posnemalnika, ako hoče res dobro in primerno izkoriščati mleko in doseči primerno ceno za svoje maslo na trgu. Pri nas udomačeno dobivanje sme-iane ali posnemanje mleka, je na splošno zelo pomanjkljivo in pred vsem premalo gospodarsko. Iz 100 kg mleka, v katerem je 3.5% mlečne tolšče, lahko dobimo pri domačem navadnem posnemanju v dobrem slučaju 3.33 ko masla. Ako se posname enaka množina mleka (100 kg) z enakimi od ctki toF^e (3.5%) s posnemalnikom, i- i- kum' % dobljene smetane 3.94 kg masla Primerjaje obe množini dobljenega masla, se izkaže razlika 0.51 kg. Iz sme-Tane ali posnemanje mleka je na splo-malnikom, se je torej izdelala dobra V2 kg več masla. Zakaj? Pač zato, ker je ostalo pri posnemanju z mlečnim posnemalnikom v posnetem mleku le 0.2% mlečne tolšče, dočim je ostalo v posnetem mleku, ki smo ga dobili pri navadnem posnemalnem načinu, celih 0.8% mlečne tolšče. Vsa mlečna tolšča pa, ki ostane v posnetem mleku in ne preide v smetano, je za izdelovanje masla izgubljena. Ni pa samo to, da se dobi iz smetane, ki se je posnela iz mleka z mlečnim posnemalnikom pol kg več masla, temveč tudi po kakovosti in okusu boljše in zategadelj več vredno maslo. 1 kg masla iz smetane, ki se dobi z navadnim posnemanjem, se proda danes, recimo, za 14 lir: V gornjem primeru se dobi iz 100 kg mleka 3.33 kg masla, za katerega bi se tedaj prejelo 46.62 lir. Za 1 kg masla izdelanega iz smetane, ki se je dobila v anem primeru z mlečnim posnemalnikom, se prejme, recimo, najmanj 17 lir. V našem slučaju se dobi iz 100 kg mleka 3.94 kg. masla, za katero bi se skupilo 66.98 lir. Potemtakem bi se prejelo za maslo iz smetane, dobljene z mlečnim posnemalnikom iz 100 kg mleka, 20.36 lir ali okroglo 20 lir več. Kdor bi le v teku vsakega tedna Posnel 100 kg mleka z mlečnim posne-' malnikom, bi lahko prejel za maslo na leto 52 X 20 = 1040 lir ali okroglo 1000 lir več nego za maslo, ki bi ga izdelal iz smetane, dobljene z navadnim Posnemanjem. V razprodaji je več vrst posnemal-nikov. V listu smo o tem že večkrat pisali. Slika, ki jo danes priobčamo, nam kaže posnemalnik »Diabolo«. Vsak gospodar ali gospodinja, ki izkorišča mleko oziroma smetano s pode-lovanjem v maslo, naj se odloči in čim-Prej nabavi mlečni posnemalnik. Kdor si ne more nabaviti posnemalnika sam, naj se domeni s sosedom za skupno na- bavo in uporabo mlečnega posnemal nika. Mlečni posnemalnik tipa »Diabolo«. Posnemanje z mlečnim posnemalnikom ima pred navadnim posnemanjem poleg drugih tudi to zelo važno prednost, da se dobi pri posnemanju sladko posneto mleko, ki ga lahko začnemo dajati teletu, ko ima 4 ali 5 tednov, pujskom pa, ko imajo 9 do 10 tednov. S°00000000000000 •*0000000000000000000000<)0000cxxx30000cxxx3cxxxxxxx>000000*j000cxv^>0000000cx>00000000cocxxxxxx3cxx)000000£xx)»xxx300' O oooooooo p 5ooooooooooooJ X OOOOOOCK.V OOOOOOOOO 6 £0000000000005 ><00000000 v Čebel akst v o. h ooooooocOj ooooooorooooS OOOOOOOOX lj°OvXXXX5 OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOOl ) OOOOOOOO! goooooooo gOOOOOOOOt 2oooooooo IOOOOoooooooooooooodooooooooo Janko Vodopivec: ČE5ELAR V MAJU. • V maju pridejo dobri panji na višek svoje moči in sile, slabejši pa vedno zastajajo. Spreten čebelar iztoči vse slabiče iz glavne skladnice, ter jim odloči stransko mesto, kjer jih ima lahko vedno Pred očmi. Tem ne pusti rojiti. Ko ima dovolj mladih, tudi neoplojenih matic, tedaj zamenja stare in slabe matice izločenih panjev, z mladimi krepkimi maticami. Nova matica naj se priloži v matičnimi, da jo čebele kot tujke ne umorijo. Maiičnico si lahko vsak sam izgotovi iz j dm' navadne mrežice — zvite krog ka-km palčke ali palca. Mrežica se dobro pPnc. da se sama na razklene. En konec mrežaste cevke se potem ^apre, dru-9i konec je odprt. Skozi tega se spusti niatica v odprtino v cevko, na kar se zabaši tudi ta odprtina s koščekom voska. Tako zaprto matico smeš brez druzega uložiti v poljuben panj. Ko se čebele sprijaznijo ž njo, tedaj se matica sama piegrize iz matičnice pri tem ji pomagajo še čebele. Ako so oplojenje posreči, potem čebele s podvojeno vnemo nadaljuje^ svoi posel. Dobri panji bodo pri ugodni paši tako na^.edovali, da pričnejo postavljati matičnjake in se pripravljati, na rojenje. Skušeni čebelarji ne pustijo čebelam, da bi svojevoljno rojile. Lepo je videti sicer rojenje — zlasli za začetnike s par panji je to zabava prvega reda — ali drugače je pri večjem številu panjev. V tem slučaju ni pustiti, da bi čebele rojile, kedar bi se jim ljubilo* ampak vse mora iti po izključni želji čebelarja. Vpliv sme imeti tukaj le izredno dobra ali slaba paša in pa velikost panjev. Glavni namen malih panjev je rojenje, veliki panji pa so bolj za nabiranje medu. Čebelar sam naj se potem odloči. Upošteva pa naj tudi krajevne razmere. Gotov sem, da mi velika večina poreče: »Hočem mnogo medu!« Dobro!, tedaj ne pusti čebelam rojiti in dosežeš več medu. Panjem pa, ki so natrpani čebel, preprečimo rojenje na ta način, da jim odvzamemo staro matico z nekaj čebel, pa prestavimo vse skupaj v nov panj kot roj. V starem panju ostani pa vselej par matičnjakov, da pride tako panj V par dneh do nove mlade matice. Ko ima pani zopet matico, moramo vse matičnjake v njem potrgati. Ni previdno puščati v panju le po en zadelan matičnjak, ker se lahko pripeti, da matična ličinka ob času razvijanja pogine in panj bo brezmatičen. Ako to premoirivamo, se vam bo zdelo, da si trditvi nasprotujeti. — Na eni strani pravim: ne pusti rojiti, po drugi pa trdim, da le panji z mladimi, krepkimi maticami bodo čebelarju v veselje. To nasprotje skušajo čebelarji odstraniti z. raznimi izumi in s spopolnjevonjem panjev. V doglednem času dobimo tudi v tem pogledu spopolnjene A. Ž. panje. Dobro si zapomnimo, da je matica glavni činitelj, od katerega je v prvi vrsti odvisno vse dobro, ali pa vse slabo v panju. Matice, izgojene v dobri paši, so krepke in vsestransko razvite. Pozneje v revnejši paši vzgojene so pa bolj šibke in tudi njih življenska moč je revnejša. Mi čebelarji moramo paziti v prvi vrsti, da si priskrbimo zadostno število mladih matic, izgojenih maja meseca. Vedeti moramo dalje, da se matica zdržuje v malem panju 3 do 4 leta. Če upoštevamo, da ima vsaka matica le določeno število plodilnih trosov v sebi in da se, ko ti pojdejo, njena plodovitosf neha in če uvažujemo, da zaleže matica v A. Žnideršičevem panju v enem letu trikrat toliko čebel, kot druga v malem kranjiču, je umevno, da v velikem panju opeša matica že po drugem letu. jaz n. pr. ne trpim več kot dvoletne matice. Trote pustim vzgajati le prvovrstnim panjem, slabičem iztržem vso tro-tovsko zalego. VESTI. Satnice je Slov. čeb. zadruga že vsem razposlala, kdor jih želi še imeti, naj pošlje vosek vsaj do konca maja. V prvi polovici junija se bo letos zaključilo izdelovanje satnic. Panji najnovejšega A. 2. sestava so še vedno na razpolago pri Slov. čeb. zadrugi. oTKxxxxx>cxxx>oooooooo,yv>ooooooo6ooooooooooooooooooooo JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOOOOOOOOOO fcd VINOGRADNIŠTVO. Izr1 ^ iooo 30000u0000txxxx)e OOOCXXXXJ OOOOOOOO'XXJOOOOOOOOCXXX)C OOOOOOOO OOOOOOOO OOOff OOOOOOOOOOOOOOOCI OOOOOOOOOOOOOOOOI Just Ušaj: ŽVEPLANJE IN ŠKROPLJENJE TRTE. Odkar sta se pojavili v naših vinogradih nevarni bolezni peronospora in grozdna plesen, je postalo škropljenje in žvepljanje najnujnejše opravilo v vinogradih. Ker pa je uspeh ieh dveh opravil v prvi vrsti odvisen od pravilnega in pravočasnega izvršenja, hočem tu podati nekaj navodil za žveplanje in škropljenje trt. Žvepljanje. Za prašenje s žveplom je rabiti najfinejše ventiliramo žveplo. Dobro je tudi tako žveplo, kateremu je bilo primešano 3—5% fino zmlete modre galice, ali ista količina prahu »Caffaro«. Prašenje s takim žveplom pomaga tudi proti perono-spori. Za prašenje žvepla je rabiti samo take žveplalnike, bodisi nahrbtne, ali ročne, ki so opremljeni z oprava za drobljenje žvepla, predno ga izpihnejo. Pri prašen ju je paziti na to, da žvepleni prah zadene v trtne dele, in da jih le narahlo in enakomerno zapraši. Žveplati je samo ob tihem in suhem vremenu. Prvič je žveplati, ko dosežejo poganjki 10—15 crn dolžine, drugič pred cvetenjem in tretjič 14 dni po cvetenju. Škropljenje. Polrebna raztopina modre galioe je napraviti tako-le: V dve orni denemo v vsako po 50 litrov vode. V eno orno obesimo odmerjeno količino modre galice, da se raztopi. Ko se je galica raztopila, vzamemo iz orne s čisto vodo pet litrov vode in v tej vodi ugasimo enako veliko količino dobrega živega apna. To, ugašeno apno precedimo skozi sito in ga pomešamo med čislo vodo v orni. Ko smo io storili, vlijemo med neprestanim mešanjem raztopino modre galice v apneno vodo, in ne obratno, kakor je to pri nas v navadi. Če smo rabili dobro in čisto apno, smo lahko brez skrbi, da je bilo opna dovolj, in da raztopina ne bo smodila trt. Če pa apno ni bilo dobro, pa preizkušamo lahko raztopino na njeno Pravilnost s pomočjo koščka fonoftalein Papirja. Če ta papir, ko smo ga potonili v raztopino, ne pordeči, je bilo apna Premalo, in zato ga moramo še dodati. Raztopina modre golice se dela navadno 2a prvo škropljenje 1%, za drugo D/2% in za vsa poznejša škropljenja 2%. To se pravi 1—2 kg modre galice na vsakih 100 litrov vode. Živega apna se rabi ravno toliko, kolikor modre galice, ugašenega apna pa na vsak kg galice 1V2 kg-Malo več apna, kolikor je potreba, ne škodi, premalo pa utegne biti usode-PolnP za trte. Škropiti je po potrebi 3—6 krat. bolj kakor je vreme vlažno in vinograd podvržen rosi, tem večkrat je potrebno škropiti. Čakati, da se bolezen pojavi, in še-le Potem škropiti, je zelo napačno, ker raztopina modre galice vpliva le preprečevalno. To se pravi, da škropljenje ž njo bolezen samo prepreči, ne pa ozdravi. Zato moramo škropiti vedno trte, še Predno so pokazale kakšen znak bolezni. Rri škropljenju je paziti, da zadene tekočina vse zelene dele trte. Tudi cvetju ^kropljenje ne škodi, in zato škropiš lahko trte, - če je to potrebno brez skrbi tudi jto cvetju. Tudi tik pred žveplanjem in tokoj za njim, škropljenje ne škodi. Just, Ušaj: GROZDNI MOLJ. Poleg peronospore, grozdne plesni in trtne uši je največji škodljivec v Vinogradih grozdni molj ali grozdni zavijač. Ta škodljivec, ki je v nekaterih vinorodnih deželah poznana šiba božja, se zadnja leta pojavlja tudi v naših vinogradih ter dela cibčutno škodo na zarodu in pozneje na zorečem grozdju. Škoda, ki jo ta škodljivec za časa cvetenja trte prizadene je mnogo večja od one, ki jo napravi pozneje na zorečem grozdju; vendar je marsikateri vinogradnik, ki nima dobrega očesa, niti ne cipazi, ali pa jo pripisuje peronospori. Poglejmo si sedaj tega škodljivca nekoliko bolj natančno in seznanimo se z načinom njegovega življenja. Kakšen je grozdni molj. Grozdni molj je črvičku podobna gosenica. Ko izleze iz jajčka, je samo 1 mm dolga, a ko dorasle, doseže dober cm dolžine. V začetku je rumeno-rdeče, a pozneje rujavo-rdeče barve. Glavica je črno-rujava. Metulj meri IV2 cm čez obe krili, ki sta svetlo sive barve. Jajčka so prozorna in podobna majhni rosni kapljici, buba je 6 do 8 mm dolga, sve-tlorujava in počiva v sivo-rujavem mešičku, skritem v razpokah kolja ali pa pod lubadom na trsnem deblu. Kedaj se pojavlja grozdni molj? Grozdni molj se pojavlja dvakrat na leto in sicer prvič oja cvetju in drugič, ko se jagode začnejo debeliti in zoreti. Metuljčki, ki letajo po noči in ob mraku, se pojavijo koncem aprila ali pa prve dni maja. Po paritvi začne samica metuljčka polagati jajčka na zarod in sicer vsaka samica izleže 30 do 50 jajčk. V 10 do 14 dneh se izvalijo iz teh jajčk molji, ki začnejo takoj s svojim uničevalnim delom, žrejo cvetje, zlasti pa pestiče in prašnike. Objedene cvete ovije tako s pajčevini podobnimi nitkami, da je moljem v teh zapredkih le težko priti s škropilnico do živega. Zato pa moramo, kakor boste pozneje slišali, začeti z za-; tiranjem že prej in V pravem času. Škoda, ki jo molj povzroča. Velikost škode, ki jo napravi spomladanski rod molja, zavisi mnogo od vremena. Če je vreme lepo in solnčno, iria hitro odcvete, in molji v tem času ne morejo napraviti toliko škode, kakor ob vlažnem in mrzlem vremenu, ko trta dolgo cvete. Vsekakor je pa škoda zelo velika, ker napadeni cvet ne napravi jagode. Včasih se tudi zgodi, da kljub od-cvelemu mladju, gosenica še ne poneha delati škode, ampak začne napadati tudi peclje in žaro jene jagode. Vsled poškodovanega pe.clja, se potem posuši ael grozd. Po 4 do 5 tednih preneha molj žreti in se potem zabubi ali v grozdu samem, ali pa še večkrat v razpoklinah lubada na trti in kolju. Iz teh bub se razvije sredi julija, ali v začetku avgusta zopet metulj in kolo življepja se začne z nova. Molji tega rodu žrejo jagode, vrtajoč luknje v nje. Napadene jagode pa pozneje segnijejo. Ko molji dorastejo, si poiščejo pod starim lubadom in v razpoklinah kolja ugodnega skrivališča, kjer se zabubijo in prezimijo. * * St Kako naj se molj zaiira. Načinov zatiranja tega škodljivca je več. Ti načini so: A. — Zimsko zatiranje bub s polivanjem starega lesu trt z vročo vodo in z odgrnjenjem starega, lubada. Nadalje z izključno uporabo žice brez Kolja, da se bubam odtegnejo zimska skrivališča v Kolju. B. — Zatiranje metuljčkov. To zatiranje se vrši ob mraku s posebnimi pahljačami in po noči z lučkami. Okoli teh lučk se zbirajo po noči metuljčki, ki potem najdejo smrt v plamenu, ali pa v krožniku pod lučjo. C. — Zatiranje moljev. To se vrši najlažje z jaravočasnim škropljenjem z 1% raztopino svinčenega arzenijata v vodi. Škropi se lahko s samim arzeni-jatom, ali pa obenem z modro galico in apnom. Pri škropljenju je gledati, da se zarod dobro poškropi in da tekočina ne pride škropilen v usta, ker svinčeni ar-zenijat je hud strup. Zato naj se škropi samo ob tihem vremenu in ne v vetru. Raztopina se napravi tako-le: Potrebna primerna količina arzenijata se zmeša najpoprej v par litrih vode. Nato se vlije ta v ostalo vodo v čebru ali ornji, in se dobro premeša. S tem je raztopina gotova, le pred vsakim napolnjenjem v škropilnico, je raztopino še dobro premešati, ker se radi težine svinčenega arzenijata, kaj rada useda. Tudi med škropljenjem samim, je dobro škropilnico večkrat stresti. Najlepši čas za škropljenje je sredina meseca maja. Vinogradniki! Vinogradniki ne dopuščajte, da Vam ni molj delal po naših vnogradih tudi letos škodo, kakor jo je v marsikje delal lani, ampak zatirajte ga pravočasno, ker če boste spomladi zahrali, vam tudi poleti ne bo delal škode na grozdju. Tedaj — to je poleti — se pa tudi arzenijat ne sme več rabiti, ker je neumno, da bi ga kaj ostalo do trgatve na grozdju in bi potem prišel v zrno. 0000000000000000cx)0000000000000000000000000cxxxx)cxxxxxxx:(xx)00000000000000000000000000000(xxx)0000000000000000i 1 SADJARSTVO •COOOOOOOCi xx500000000c00000000i lOOOOOOOCI OOOOOOOOOOOOoOOO . ^OCOCHX)OOCX50CX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOtXXX>OOoOOOOOOO» OOOOuoOOOOOOOOCK OOoOOOOO Dr. Peler Vallig: OLJKOVA MUŠICA. Oljkova mušica (dacus oleae), ki jo poznajo že iz davnih dni, povzroča velikansko škodo v oljčnih nasadih. Računi se, da napravi ta škodljivec ob hudih na- padih samo v Italiji krog 10,000.000 lir škode. Skušnja uči, da napada mušica bolj one oljčne nasade, ki se nahajajo v bližini morja in kjer so oljke bolj zgodnje in mesnate. Oljkova mušica ima navadno letno tri rodove, množi se na ta način, da leže samica v sadež jajčka, iz katerih se potem razvije ličinka. Vsaka samica zaleže do 100 )ajcic; ker ima tri rodove v eni letini, si lahko vsakdo predeči, koliko škode lahko povzroči. In ravno ta okolnost je dala vladi povod, da je odredila, naj se proučujejo sredstva za zatiranje oljkove mušice. Z odlokom z dne 21. februarja 1922. je predpisala, da je to zatiranje obvezno za vse lastnike oljčnih nasadov. Najuspešnejši način zatiranja je zastrupitev stare samice, predno prične Polagati jajčke. Zastrupijo se sladkorne raztopine, ki jih mušica rabi za svoj razvoj, in sicer s tem, da se jim dodajo ar-zenikove soli. Opravlja se ta posel na dva načina; da škropimo oljke z raztopino iz 10 kg melase in iz 250 do 500 g natrijevega ali kalijevega arzenijata. Ar-zenikova sol se dobro raztopi v 10 litrih vrele vode; ko je ta raztopina napravljena, vlij jo v melaso, pri tem pa dobro mešaj, potem pa prilij 80 litrov vode. Prvikrat moraš škropiti že pred julijem Iv dobi od 15 do 20. junija), četudi bi ne poškropil cele oljke, najdaljše odnosno najvišje veje pa moraš poškropiti in sicer moraš porabiti vsaj krog 300 g raztopine za vsako drevo. Tako poškropljene oljke so gotovo smrtonosna hrana za mušice. Drugič škropi sredi julija in tretjič, ako je potrebno, v prvi polovici avgusta. Ako bi takoj po škropljenju močno deževalo, je treba nemudoma obnoviti škropljenje. Drugi način pa je sledeči: Razen s škropljenjem se nudi mušici strup v ilovnatih loncih ali sličnih posodah, ki se postavljajo v oljčnih nasadih, vsaka posoda Za krog 50 dreves. Posoda, ki jo je pritrditi visoko v vejah oljke, vsebuje 5 litrov strupene mešanice; voda, ki se izgublja vsled izhlapevanja, se obnovi vsak teden. Ta način zatiranja je dosedaj rodil najboljših uspehov, posebno v takih krajih, kjer so se vsi lastniki oljčnih nasadov pričeli tako bojevati proti najhujšemu sovražniku svojih oljk. JABOLČNI ZAVIJAČ. Jabolčni zavijač ali kakor mu na sploh pravijo jabolčni črv, dela pri nas veliko škodo, ker napravlja sadje črvivo ali piškavo, da predčasno' zori in zgodaj odpade. Ta črv je gosenica malega, vešči podobnega metuljčka modrorjav-kaste barve z rušo obroblienim očesom na koncih spodnjih peruti. Težko se o-pazi, ker je istobarven, kakor lub. Od maja do julija leta ponoči ter se plodi, podnevi pa se skriva. Oplojena samica poleže posamezno v nezrela jabolka in hruške po eno jajčece, iz katerega se v osmih dneh izleže gosenica, ki se zavrta v plod in prerije do srede. Tu se hrani s pečkami in mesom ploda. V petih tednih doraste gosenica. Ce sad ne odpade, se spusti gosenica po pajčevini na veje ali deblo in si poišče primerno skrivališče, kjer prezimi pod skorjo v razpoklinah. Šele maja se zabubi. Metuljček se porodi v par tednih. Zatiranje: 1. Vse odpadlo, nezrelo sadje moramo dnevno pobrati, uničiti ali takoj uporabiti. 2. Osnažiti moramo deblo mahu in stare skorje, to pa sežgati. 3. Nastavljati je umetna skrivališča ali pase mesec po cvetju do septembra. Pase je treba večkrat preiskati in očistiti skritega mrčesa. 4. Tudi sadne shrambe naj se spomladi dobro osnažijo in žveplajo, okna pa zamrežijo, ker pride mnogo teh škodljivcev s sadjem v shrambo. cxxxvx'000000cxx»0000000co0000000000cxxxx300000000000000000000a00e000000^'' "'^'OOOOI 000000°KJCOOOC. SVILOGOJSTVO. © © OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO :>OOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO0000001X5 OGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO NAVODILA UMNEMU SV1LOGOJCU. Seme. Ne rabite nikdar semena, ki ga sami bridelate. Imeli boste potem sviloprejke. ki vam ob preji odrečejo; ako pa pridelate kaj svilodov, bodo ti slabi in manj vredni. Le tako seme, ki je zdravo, pravilno pripravljeno in dobro hranjeno, vam bo dalo dober pridelek. Ne valite semena nikdar doma v svoji hiši. Prvič ne izvalite vsega in drugič bodo svilo-prejke šibke in brez prave vrednosti. Priskrbite si živih črvičkov, ki so bili izvaljeni nalašč v to svrho pripravljenih prostorih, v valilnici. Snaga. Razkužite in osnažite dobro vse prostore in vse orodje, predno začnete rejo. Tudi med rejo morate paziti na največjo snago. Pobelite z apnenim bele-žem stene in strop, operite tla z lugom in pobelite tudi pod. Orodje pustite dalj časa zunaj na solncu in dežju, ker se na ta način dobro razkuži. Razkuženje ie prav neobhodno potrebno, ako ste imeli prejšnje leto bolezen med sviloprejkami, ali ako ste priredili malo svilodov. Ako ne razkužite vsega, bo vaš trud brezuspešen: bolezni prejšnjega leta se gotovo ponovijo, v tem slučaju zavržete listje in delo. Zrak. Sviloprejke morajo imeti mnogo svežega zraka. Varujte pa jih pred prepihom, posebno med spanjem. Nikdar ne zapirajte popolnoma oken in vrat, ne podnevi in ne ponoči. V vsakem vremenu, če tudi je mrzlo in dežuje, zrak mora biti v svilogojnici. Ob mirnih dnevih odprite okna in vrata, da pride solnce v prostore, ki pa ne sme sijati naravnost na sviloprejke, ker bi jih solnčni ž.arki umorili. Nikdar ne gojite sviloprejk v svojih spalnicah; če pa ne morete drugače, ne zapirajte nikdar oken ne ponoči in ne podnevi, temveč skrbite, da pride še več zraka v sobo za vas in za sviloprejke. Gorkota. Skrbite, da je v gojilnici vedno enako gorko, kurite le zidane peči, nikoli železnih. Ako kurite, naj bo v gojilnici vedno 17 do 18 stopinj Reomirja (enako 22 do 23 stopinj Celzija). Pri tej stalni toploti pojdejo sviloprejke po preteku 30 dni gotovo prest. Mraz ne škoduje svilo-prejkam, le ovira jih v razvoju, jim zmanjša živahnost in povzroči, da nimajo pravega veselja do žretja. Posledica tega je, da se preja in pridelek zakasni. Gojenje. Ako le morete, ne dotikajte se sviloprejk nikdar z rokami. Za prekladanje rabite le luknjičast papir, ki ga raztegnite čez sviloprejke in nanj denite listje. Sviloprejke silijo skozi luknjice na papir do listja, na kar preložite vse skupaj na novo ležišče. Vlažni prostori morejo napraviti največjo škodo sviloprejkam. Dim ne škoduje sviloprejkam, nasprotno zdi se, da pospešuje zdravo ozračje pri njih. Radi tega je priporočljivo, da spustite nekaj dima ob vlažnih in oblačnih dneh v gojilnico, pri tem pa naj bodo okna in vrata odprta. S tem dosežete, da dobijo sviloprejke večjo strast do žretja. Duhovi (smradovi) škodujejo sviloprejkam, posebno tobak. Uničujte miši in mravlje v gojilnici. Prav mravlje pokončajo veliko sviloprejk, posebno ko so še majhne; a tudi velikim ne prizanašajo. Pomnite: le en mravljin pik konča sviloprejke. Prostor. Le sviloprejke, ki imajo dovolj prostora, ki so na redkem posejane, uspejo dobro; na gosto gojene sviloprejke, poginejo gotovo._ Skrbite torej za čim več prostora, ker s tem dosežete boljši in večji pridelek. Ležišče. Vsakikral ko ležišče naraste in ko se sviloprejke zgostijo, je neobhodno potrebno, da ležišče menjate in povečate. Visoka, vlažna in plesniica ležišča so vzrok, da sviloprejke obolijo. Menjati morate ležišče gotovo, ko se sviloprejke pripravljajo na spanje. Med spanjem ne smeste pod nikakim pogojem vznemirjati sviloprejk. Spanje. Ko opazite, da sviloprejke zgubljajo voljo do žretja in da se dolgočasijo, nehajte s pokladanjem listja. Dobršen del sviloprejk zaspi; razgrnite takrat čez vse luknjičast papir in nanj raztrosite listja; tako pridejd one sviloprejke, ki bi rade še žrle, skozi luknje na vrh papirja do listja, na kar jih prenesite drugam; sviloprejke, ki že spijo, ostanejo pod papirjem na starem prostoru. Ako niso vse sviloprejke zaspale, pokladajte le malo listja, da vse zaspijo. Ne hitite potem s Pokladanjem, ako zapazite, da steguje lu in tam kakšna sviloiprejka glavo po listju; čakajte, dokler niso skoro vse vzbujene, potem še le začnite z rednim pitanjem. Prisiljen post ne škoduje svilo-Prejkam; tako dosežete, da bodo vse sviloprejke enako razvite in enako 'elike. Pokladanje listja. Murvovo listje mora biti vedno suho, učinkuje kol strup, ako je ugreto. A tudi mrzlo ne sme biti. Ako žrejo sviloprejke le enkrat mrzlo lislje, obolijo. Kdor daje Preveč listja na enkrat, ga zameta .Velja naj to načelo: po malem, a večkrat po~ kladaj listja sviloprejkam; tudi vsaki dve uri ne škoduje. Kdor le redko poklada, Povzroči zakasnitev reje. V prvi in drugi dobi je boljše, da se poklada listje, zrezano v dolge koščeke, potem posamezni listi. Ko se sviloprejke bolj razvijajo, jim Pokladajmo že vejice, potem pa, v četrti dobi, že cele veje. V zadnji dobi jim moramo nepretrgoma pokladati listje; čim Pogosteje, tem prej pojdejo sviloprejke Prest in tem prej boste obirali svilode. Nikdar ne pokladajte listja, ki je bilo še le osmukano; držite ga nekaj časa pred Pokladanjem doma, da se dobro osuši in da za spoznanje uvene. Mokro listje morate pred pokladanjem dobro osušiti, murvice in pokvarjeno listje odstranite. Ni treba odbirati vršičkov mladega listja. Sviloprejka ne pojde v kravo, ako pe tako listje, temveč le, ako nima zra-ka, prostora in snage. Preja. Za predišče rabite le suhe veje, izborno služijo v to veje starega dušičevja, nrasta itd. Ne izbirajte zrelih sviloprejk z jpkami in ne melajte jih na predišče; lako jih mnogo pokvarite, da potem poginejo. Denite veje na sviloprejke, zrele lezejo same na nje, in jih potem z njimi odnesite na predišče. Na kavalon, na J^aterem je od četrtega spanja dalje najboljše gojiti sviloprejke, nataknite suho dušičje ali pa veje, vsako toliko pustite nekoliko prostega prostora, da morete lahko pokladati manj razvitim sviloprejkam; tako pojdejo zrele same na predišče, dočim pojdejo druge, postopno nat mestih, ki smo jih pustili v ta namen prazna. Tudi med prejo in še potem naj, bodo okna odprta, ker v tem času potrebujejo sviloprejke še vedno mnogo zraka. Ne pokrivajte prodišča z vejami, z rjuhami ali z vrečami; sviloprejka se duši radi pomanjkanja zraka, pogine in ne prede naprej; pogine, tudi če je predla; svilodi pa bodo mehki in polni madežev radi pogina sviloprejke. Svilodi. Svilodi postanejo godni po vremenskih razmerah: v a oo H) dneh, ako je goiKo; v 14 qo Ib onen, ako je mrzlo. Ne pobirajte nikdar sviloaov, ako niso aovolj godni. Ako pobirale negodne svilooe, boste imeli menko in madežev polno blago, ki vam ga bodo slabo plačevali. Svilode pobirajte, ko ste se prepričali, oa so godni. 1 o doženete na ta način, da nekaj svilodov na lahko potresete z ovema prsioma; ako dajo pri tem suh glas, kakor bi se nahajal v njih majhen kamenček, so svilodi dobri. Ne zapirajte pobranih svilodov v zaboje tudi ne kopičite jih v globoke plasti, ne odevajte jih z zelenimi vejami ali plahtami. Vi mislite, da radi tega svilodi ne zgubijo na teži, umorite pa zabubljene sviloprejke, kar povzroča, da postanejo svilodi mehki in umazani. Posledice tega je: dosti nižja cena in manjši izkupiček. Tudi svilodi rabijo zraka, in sicer mnogo in veliko zraka. PRODAJA SVILODOV. Tudi pri tem bodite previdni. Preberite vse blago. Lepo, popolnoma zdravo in trdo posebej, kar je slabega zopet posebej. Tako dobite za prvo zbrano blago pošteno ceno, in za drugo tudi. Če pa imate vse svilode pomešane, Vam plačajo vse kot za blago slabe vrste. O00000000OCXXXXX:(XXXXXXX)CXXX>000000000000000000000C>0000000000C)0C>000000000000000000000000000000000C)00000000000TO0000000CXX3TO000000C)000 POLJEDELSTVO. |^/>frVJ OoSuoOOOOOOOOOOO »OOOOOOO )OOOOOuo-«jOOOOOOOOOOOOOO 'CKV^OOOO .000000aoooooooooooooooooooooooooooOOOOOOOO^OOOOOOOOOOOOtKJOOOOOOOC^OOOOOOOO GNOJENJE TURŠIČI. Hlevski gno) je za turšico najprimernejše gnojilo, kajti on zemljo greje, jo rahlja, vzdržuje vlago in nudi iui sici istočasno potrebno hrano. Osobiio zemlje, ki vsebujejo le malo prsienine, naj se pognojijo najmanj s tbO do zbo stolov hlevskega gnoja na hektaru liO.OOO nr). Ta množina hlevskega gnoja pa česiokral ne vsebuje zadosine količine 1 ursici za popoten razvoj potrebnih redilnih snovi, osobiio pa tosforove kisline in dušika. Zato priporočamo, naj se rabijo poleg hlevskega gnoja še umetna gnojita. Da se hlevski gnoj izpopolni glede tosforove kisline, je potreben super-fosfat, glede dušika pa čilski soliter. Na peščenih, hruščastih tleh, moramo poskrbeti tudi glede izpopolnitve kalija in v ta namen služi najbolje 40% kalijeva ■sci. ■ ( Superfosfat (300 do 500 kg na ha) in kalijeva sol (150 do 200 kg na ha), naj se raztrosita pred oranjem kar načez In nato podorjeta s hlevskim gnojem vred. Če se pa gnoji samo po razorjih, naj se ti umetni gnojili raztrosita najmanj teden pred sejanjem po razorjih m šele o sejanju naj se raztrosi povrhu teh hlevski gnoj, ki naj se primerno z zemljo pokrije in turšica poseje. Čilski soliter (150 do 200 kg na ha) naj se da v dveh obrokih in sicer % tega naj ss raztrosi, ko turšica izleze, ko niso rastline rosne, to je v popoldanskih urah in ko je ta približno ped visoka, ostali dve tretjini pa naj se raztrosita po pletvi med vrste in turšica nato osuje. Če se ob setvi ni rabil superfosfat, se tp še lahko zgodi o času osipanja osobito takrat, ko se opazi, da je turšica šibka in bleda. V tem slučaju naj se raztrosi pred osipanjem med vrste na vsak ha 50 do 60 kp superfošfata in 60 do 80 kg čilskega solitra in nato turšica osuje. Kakor pri drugih pridelkih, tako je tudi pri turšici odvisen uspeh od pravilnega in zadostnega gnojenja. PRAVOČASNA KOŠNJA. Kakovost sena je odvisna od zemlje, lege, gnojenja, vremena ob času rašče rastlin, vrste rastlin, razdalje rastline od rastline na travniku, v precejšnji meri pa tudi od starosti rastlin. Zato pa ni in nam ne more biti vse eno, kdaj kosimo. Pravi čas za košnjo travnikov (senožeti) je ob začetku .cvetenja trav, ali tedaj, ko je največ trav v cvetju. Izmed trav manjkata na travniku le redkokdaj pasja trava in travniška bitnica. Ko zapazimo ti travi v cvetju, začnimo takoj s košnjo. Le pravočasna košnja nam jamči, da dobimo iz primerno oskrbovanih travnikov dovolj redilno in prebavljivo krmo, Ako se odločimo kositi šele potem, ko je večina krmskih rastlin že odcvetela, ali se morda takorekoč že posušita na steblu, ne pričakujmo, da bo seno iz cdcvetelih in prezrelih krmskih rastlin še redilno in lahko prebavljivo. Taka pozna košnja povzroči, da stebla olesenijo, vsled česar se močno zmanjša njih redilnost. Pogostoma se trdi, da se s prezgodnjo ali pravočasno košnjo pridela manj sena kakor pa, če se bolj pozno kosi, ko je trava že od-cvela in dozorela. Pa kaj pomaga to, če pa je potem treba krmiti živali mesto 10 kilogramov o pravem času košenega in lažje prebavljivega sena 12 ali več kilogramov prepozno košenega in težje prebavljivega sena, da se doseže isti učinek. Otava velja vedno za bolj redilno in lažje prebavljivo krmo nego seno, tudi če je oboje zrastlo in biloi košeno na istem travniku. Zakaj? Edino zato, ker otavo hote ali nehote kosimo navadno bolj mlado, boli zgodaj, kakor seno. Kdor torej pravočasno kosi, le pridobi, kdor na s košnjo zapozni, pa lahko precej izgubi. Tudi pri teh naših opazkah, bo zopet kdo zmajal z glavo, češ, kaj boste vi. pismouki vedeli. Seveda, kdor pa enkrat poskusi, se prepriča, da so naše besede pravilne. n0ooooo°oooooooconcH oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxxxx)cx?ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxx'ocoooooooooooooooooc^ooooo- JUNIJ. Poljedelstvo: Letos so se mnoge setve izvršile z veliko silo. Kdor je oko-Pavinam premalo gnojil s hlevskim gno-)em, jim lahko pomaga o priliki okopavanja in osipanja s čilskim solitrom. Pro-koncu junija se navadno prične žeti lečmen. Za ječmenom lahko poseješ aido ali repo. Ob stalno lepem in toplem viemenu bo tudi zgodnji krompir dora-stel toliko, da ga boš lahko zadnje dni lanija izkopaval. Za zgodnjim krompirjem se lahko seje činkvantin, repa, ajda ali pa se posadijo krmska pesa in vrzote. Tudi turšica, namenjena za zeleno krmo, se lahko seje po zgodnjem krompirju. Da se obvaruje pozni krompir pred boleznimi na listju, je dobro, da ga poškropiš z raztopino modre galice in apna, kakoršna se rabi za trte. Z vsemi njivskimi deli se je treba čimbolj požurili in dokončati, da ostane čimveč časa za košnjo. Živinoreja: Glede zelenega krmlje-{ha goveje živine velja isto, kar za maj. Pri krmljenju mlečnih krav je treba posebno paziti, da dobivajo zeleno krmo enakomerno in redno. — 'Teleta, ki so se skotila po zimi in spomladi, krmiš najbolje, ako jim pokladaš dobro seno 'n močna krmila (ovsen zdrob, orehove •ropine). Puščaj jih pridno v tekališče “lizu hleva. — Junij spada med vroče Poletne mesece. Skrbi za hlad v hlevu in Varuj živali pred nadležnimi muhami, vivino pasi le proti večeru in v zgodnjih !ljiranjih urah. Po hrbtni koži goveje ži~ V|ne, ki hodi redno na pašo, opazujemo spomladi in poleti polno izbočenih mest. v teh izbočenih mestih hrbtne kože so °Orei govejega zolja ali obada, kateri Zelo nadlegujejo v svojem razvoju in Pozneje kot obadi uboge živali. Ogrce ,e treba radi tega odstraniti izpod kože 7- iztiskovanjem. — Prašiči morajo imeti v vročem poletnem času senčno tekali-.Sce. kjer se po možnosti lahko tudi kop-hojo v hladni vodi. Ne sme manjkati prašičem tudi dobra pitna voda v koritu,, da si lahko gasijo žejo vsak čas. Pazi^ mo strogo na snažnost posode za krmo in na snažnost korita, pa tudi na vsestransko snago v svinjaku, da obvarujemo prašiče pred kožnimi boleznimi. Čebelarstvo: Kasni roji so malo. vredni in čebelar najboljše stori, da lih. prepreči. Ko se čebele pripravljajo na rojenje, bodi vedno z enim očesom v čebelnjaku, da ti roj ne ubeži. Prvci niso tako nevarni, ali družci, ki imajo mlado matico, kaj radi odjadrajo. Roje, ki so se vsedli nizko* lahko otreseš naravnost v panj, roje v višini pa v zabojček. Zelo priporočljivo je namazati panj ah zabojček s srčnim zeljem (melisa). Duh tega zelišča čebelam ugaja; roj kaj rad zleze v posodo, ki diši po tem zelišču. Ko je večina čebel v zabojčku, ali panju„ pusti ga nekaj časa na mestu, kjer si roj ujel. Pustiti zabojček na tem mestu do večera, ni priporočljivo, ker je prekladanje čebel v panj šele zvečer težje. Tedaj jih prekladanje razburi in rade pikajo, dočim so takoj po rojenju še vse v ognju rojnega nagona in ne pikajo. Ako pričakuješ roj, ne drži križem rok, ampak pripravi panj za nje. Nikakor ne stavi; vseh okvirjev v panj, ker čebele bi potem delale na vseh okvirjih, ali izdelale ne bi nobenega popolno. Vinogradništvo: Sedaj je v vinogradu polno dela. Najvažnejši opravili sta škropljenje in žveplanje. Obe sta ne~ obhodno potrebni. Izvršiti ju moramo v vsakem času, ne glede na to, če je morda trta v cvetu. Če opazite grozdne molje v zarodu, pridajte brozgi za škropljenje tudi svinčeni arzenijat. V juniju je potrebno tudi povezati mladje, da ga veter ne polomi. Za vezanje je rabiti ličje. Ob priliki povezovanja omandamo tudi nerodovitne poganjke. Obilo vlage v letošnji pomladi je gotovo pospešilo raščo plevela po vinogradih, zato ga bo treba opleti. Vsled vlage bo letos mnogo trt, zlasti v ilovnatih tleh, trpelo na bledici. Druga dela v vinogradu so: zeleno cepljenje, pobiranje majskega hrošča in za-iiranje Irtjonov. Kletarstvo: Kdor še ni pretočil v drugič svojega vina, naj sedaj to stori, Iker je zadnji čas za to. V tem mesecu postane v kleteh toplo in vina se bodo rada začela kvariti. Da to preprečiš, stori vse, kar preprečuje bolezen vina. Klet torej drži dobro zaprto, snažno in zažgi po letu večkrat malo žvepla v njej. Sodi naj bodo vedno polni in zato zalivaj vsak teden. Za zalivanje rabi le dobro, čisto in zdravo vino. Tudi na prazne sode ne pozabi, ter zadimi jih pogosto. V to svr-lio rabi le trakoe, ali pa kolačke na azbestu. Sadjarstvo: Ko obiraš črešnje, ne hodi na drevo z okovanimi čevlji, ker to zelo škodi drevju. — Na mladih črešnjah in zlasti pa na breskvah je videti mnogo listnih uši in mravelj. Proti tej golazni je najbolj učinkovito škropljenje s kvasijo. Kvasija so lesene trske od nekega drevesa v Avstraliji. Teh trsk je potrebno 5 kg na 100 1 vode. Tekočino napraviš tako-le: Vzemi 20 1 vode in deni v to vodo močiti 5 kg trsk in jih pusti v nji dva dni. Konečno odlji tekočino' od trsk, dodaj še 80 1 mrzle čiste vode. S to tekočino potem poškropi drevesa, da bo teklo od njih. — Na črešnjah in na drugih sadnih drevesih, je opažati razne gosenice, ki žre- listje in molje, ki kvarijo sad in ga napravijo črvivega. Proti tej golazni škropi s 14 odstotno raztopino svinčenega arzenijata v vodi,- Vrtnarstvo: Ko postanejo proste one lehe, na katerih si pridelal zgodnjo ze-tenjad, jih obsadi z zeleno, čebulo, poletno endivijo, fižolom, repo, vrzotami, Zeljem, poznimi paradižniki in jesenskim karfijolom. Še vedno se lahko sejejo vr-zote, navadni redič, rdeči redič, zimski karfijol, pozni brokol, jesenska in zimska endivija, zimska redkev. V slučaju suše zalivaj zelenjavo ob solnčnem zatonu raje bolj poredkoma, toda takrat izdatno in dobro. Za seme pusti solato, ki ima največjo in najbolj trdo glavo. Vsako, za seme odbrano solato zaznamuj s koli-čem. Privezuj kumare in paradižnike in poškropi jih nekoliko z raztopino modre galice in apna proti smodu. Če je vrt dober, ti ne bo manjkalo zelenjave. Travništvo: V juniju se kosijo pred vsem vsi oni travniki, ki nam dajejo drugo in tretjo košnjo. Da dobimo dobro seno, je treba, da travnike pravočasno kosimo in da imamo ugodno vreme za sušenje. Slabo posušeno seno je treba spravljati previdno, da se ne ugreje in imame. Tudi po dežju premočenemu senu preti nevarnost, da začne plesnui. Takšno seno je umestno posoliti s soljo (na 100 kg sena — Vi kg solil. Takoj po košnji se lahko poliva po travnikih gnojnica. Tudi umetna gnojila se lahko trosijo po ravno pokošenih travnikih. Dobro gnoien travnik poplača v obilni meri stroške. Cvetličarstvo: Še je čas za presajanje raznih cvetlic, kakor: astre, levkoje, balsamine, cinij itd. Mlade in krhke poganjke dalij privezujmo h kolom, da nam jih ne polomi veter. — Sejmo za jesensko cvetje še resedo. Pri vrtnicah odstranjujmo poganjke na deblu in koreninah. Vrtnice vzpenjalke so pognale dolge in krhke mladike. Privežimo jih, da se nam ne polomijo. Take mladike nam dajo prihodnje leto največ in najlepšega cvetja. — Če napada vrtnice rožna plesen, jih poorašimo ob lenem vremenu z žveplenim prahom. — Odcvetelo lecotično grmičevje obrežemo, da bo prihodnje leto mnogo cvetja. —‘ Sobne rastline postavimo na prosto in jih redno zalivajmo. — Posebno oleandri ljubijo mnogo vlage in solnca. — Palme naj se postavijo v bolj senčnat kraj, varujte jih prevročega opoldanskega solnca. Svilogojstvo: O tem predmetu prinašamo v današnji številki dovolj obširna navodila. Poudarimo naj le še, da je treba murve leno osmukati in očediti. Po osrrnkaniu ra jim ne bo škodilo, ako jih okopliemo in nonnojimo, v zavesti, da jih moramo ohraniti krepke in močne za nrihodnjo rejo. SiHt« , Gispodarski^vestnik!“ ?500000000000000(XXXXXX)0«<)000000000000000000000000000000(XXXXXXX>000000oooooooooooooooooooooooooooooooo Ši. 31. — I. Š. Dolenjavas. — Vi pi-šele: Imam junca .star je eno leto. Koj, ko sem tele odstavil, pri 11 tednih, se mu ie pričela delati na hrbtu goba (bradavica). Postajala je vedno večja, in delale so se mu še druge manjše in to po celem telesu. Te gobe so na vrhu trde kot na Primer bradavica, znotraj so pa mehke. Prav na hrbtu, kjer se je naredila prva Soba, jih je sedaj cel kup, kot da bi ležal tam hleb črnega kruha, iz pod teh se cedi gnoj, kateri razširja hud smrad. Ako Se pripeti, da si tele odtrga kakšno gobo, se mu koj napravi druga. Pripomnim še, da se navedene gobe držijo le kože, tele se po njih vedno liže, je čvrsto in rejeno. Odgovor: Vašega junčka, katerega so napadle bradavice, ali kakor jih znanstveno imenujejo papiloni, bode težko zdraviti brez operacije. Pokličite bližnjega živinozdravnika, kateri bi na licu mesta razsodil, koliko bi se dalo narediti. Ši. 32. — A. M. iz Košane: Vprašanje: Imam kmetski voz, vozim večkrat z njim v oddaljen mlin, kakšenkrat peljem tudi sadje v Trst. Občina me je obdavčila. Kako to? Odgovor: Obstoji po občinah tako-2vani letni prispevek za vzdrževanje cest. Oproščeni so od te vrste davka oni Kmečki vozovi, ki se rabijo izključno za Jastno kmetijo in prevoz lastnih pridelkov. Kmečki vozovi, ki pa vozijo za plačilo drugim kmetovalcem, niso prosti tega prispevka. Proti vpisu v davčni seznam se lahko priložite tekom 20 dni na bokrajinski upravni odbor, aHo smatrate, da se Vam godi krivica. Št. 33. — U. I. R. T. — Na Vaše vpra-sanje, kako se zatira nevarna oljkova pušica, Vam odgovarjamo v današnji stevilki v članku »O oljkovi mušici« na strani 90. Št. 34. - K. Sch. G. - Vi pišete: Moja koza je že dalj časa breja. Napako ba ima, da že osem dni ne vstaja in sa-bio leži. Poskušal sem večkrat, da bi jo dvignil, a zaman. Vedno je zopet padla. Ali je to bolezen, ali je le tako slaba? Odgovor: Vaša koza trpi najbrže na mehkokostnosti ali kostolomnici. Dajte kozi, ako se reši, dnevno klajnega apna in pa močnih krmil. — ic. Št. 35. — B. B. R. — Vi pišete: Ko se žito spomladi pobrana, da se uničijo razne trave, ali je mogoče takrat sejati deteljo po žitu. Z brananjem bi se namreč deteljino seme pokrilo. Žito bi se pozneje julija poželo, med tem bi detelja zrastla. Tako bi dosegel, da bi zemlja ne stala zastonj do spomladi? Odgovor: To lahko storite, te žita ne smete pustiti dozoreti, ampak ga morate pokositi za zeleno krmo še predno je dozorelo. Št. 36. — N. A. Šp. — Vi plišeie: Zavarovano imam svojo živino pri naši domači zavarovalnici za govejo živino. Meni se je sedaj zgodila nesreča, da mi je vol obolel. Zdravil sem ga, a je poginil in živinozdravnik je meso zavrgel. Zavarovalnica mi sedaj noče plačati škode, ker nisem plačal pravočasno zavarovalnine. Kaj naj napravim, da pridem do odškodnine? Odgovor: Ne vemo, kako je ustrojena Vaša zavarovalnica. Imela pa bo gotovo svoja pravila. In ta so zanjo in za Vas merodajna. Ako pravijo pravila, da se mofa zavarovalnina plačati do gotovega roka, recimo do konca januarja ali do konca julija, in Vi se niste tega roka držali, potem ima zavarovalnica prav. Po našem mnenju Vam ne preostaje drugega, kakor da prosite zavarovalnico, naj Vam po možnosti dovoli primerno podporo. V bodoče pa bodite točni pri plačevanju zavarovalnine, ker potem ne pridete v kake škripce, in to prav po lastni nemarnosti. — Kakor rečeno pa, pridejo za Vas le pravila zavarovalnice v poštev. Št. 37. - D. T. v S. V. - Vi pišete: Kako naj ravnam z opuščenim vinogradom, kjer so še trte, kjer pa hočem zase- jati deteljo. Zadostuje setev semena po prvem pomladanskem kopanju brez rabe umetnega gnojila? Zemlja je nekoliko bolj rezka in podvržena vlagi, po leti raste gosta preslica. Ni li nevarnost, da ta izpodrine vsejano deteljo. Odgovor: Ce je zemlja tako vlažna, da je po leti obraščena s preslico, bi v laki zemlji večletna detelja ne uspevala, ker ji v taki zemlji kmalu začnejo gniti korenike. Posejte rajši črno domačo deteljo, mešano s travo. Št. 38. — A. Š. St. — Vi pišete: Ali je priporočljivo škropiti kumare z modro galico proti strupeni rosi? Kedaj in kako naj jih škropim? • Odgovor: Škropljenje kumar z modro galico, kakor jo rabimo za trte, je priporočljivo. Škropi se po potrebi, vse-kako prej, ko se pojavi bolezen. Uporaba kutfinjskih odpadkov. — Le malo je dobiti kuhinjskih odpadkov, ki bi jih ne mogli uporabiti surovih ali kuhanih, razkosanih ali celih za pičo gosem, racam, kuram, golobom, domačim zajcem itd. S tem, da uporabljamo kuhinjske odpadke, pocenimo krmljenje perotnine. Paziti pa moramoi, da se odpadki ne skisajo, splesnijo ali kako drugače skvarijo, ker pokvarjena piča povzroča živalim nevarne črevesne bolezni. Krmite redno ob določeni uri! Ako hočemo, da nam bodo domače živali dobro uspevale, potem je velike važnosti, da jim pokladamo krmo vedno ob določeni uri. Pri nerednem krmljenju se živina razburja, všled česar ji potem ne tekne tudi najboljša krma. Torej velike prednosti nudi rejcu redno krmljenje. Raje manj krmiti, a to redno — ob gotovi uri, ker to koristi živalim veliko več, nego obilna krma, pokladana neredno. Da bodo rastline v loncih dobro uspevale, moraš prerahljati zemljo od časa do časa s prišpičenim lesenim kli-. nom. Z zalivanjem se namreč zemlja strdi in ne pusti vode k koreninam, ko rastline zalivaš. V strnjeno zemljo pa ne prodre tudi zrak, ki je za uspevanje rastlin rteobhodno potreben. Koprive kot hrana v mali živinoreji. Koprive — nadležni plevel na vrtu, ob ograjah i. t. d. — so kai redilne napram suhemu senu in celo detelji, ker njih vsebina glede dragoceni redilnih snovi je večja kakor n. pr eA .sena ali suhe detelje. Suhe koprive v hi ie:o celo dva- krat toliko beljakovin in skoro trikrat toliko masti, kakor navadno seno. Glede na to bi bilo priporočati, da bi se koprive uporabljale v večji meri za malo živino n. pr. za gosi, mlade prašiče i. dr. Priporočljivo pa je tudi nabiranje koprivnega semena, ki je izvrstna piča za vso mlado perotnino, tako da se rejc,u v obilni meri trud izlača. Da ne pojde čebula v seme, moraš paziti že pri sajenju čebulic, ki jih ne smeš vsaditi pregloboko, ampak potak-neš jih v zemljo kvečjemu do polovice; jih vtakneš globokejše, pojde skoro gotovo v seme. Pazi pa obenem, da ne vsadiš predebelih čebulic, ker take gredo zelo rade v seme. Ako je kdo drevesno deblo z vozom odrgnil, naj rano takoj z nožem lepo obreže in pogladi; nato naj si napravi zmes iz ilovice, govejeka in z ječmenovih resin in rano s to zmesjo namaže ter obveže s cunjo. Po takem ravnanju se rana v kratkem zaceli. Da se krava lažje oteleti, priporočajo nekateri, naj se ji daje skozi kake tri tedne, preden se steleti, z močno krmo po nekoliko pesti kuhanega lanenega semena. Laneno seme porod olajša in pospešuje tudi mlečnost; priporočljivo je torej, da se seme poktada breji živini že vsled tega, da bo imela več mleka. Kako visoke naj bodo jasli? — Višina jasli je precejšnjega pomena za domačo živino, da ne dobi sedlastega hrbta. Zato moraš paziti pri zidanju hle- vov in postavljanju jasli, da ne sega gorenji rob jasli za govejo živino čez 60 do 65 om visoko. Še bolje je, ako so jasli napravljene po holandskem načinu, to je, da njih gorenji rob ne presega 35 do 40 em višine. Kakšna je najboljša stelja? — Najboljša slama je ona žitaric ozimnih žit (pšenice), ki se porabi dnevno za eno govedo 2 do 4 kg, za konja 2)4 do 3 kg,, za svinjo 1)4 d° 2 kg; za ovco in kozo pa Va do 1 kg. Laneno seme se uporablja v prvi vrsti za izdelovanje lanenega olja, če ni predrago, se uporablja tudi za krmo. Že sama ukuha iz lanenega semena je v živinoreji precejšnega pomena, kajti če se da ta ukuha' živini, ki je zaprta, gre blato lažje od nje. Takšna ukuha tudi ja-To olajša odstavljanje telet, zato se v takem slučaju posebno priporoča. Če se poklada laneno seme kravam nekai dni pred storitvijo, imajo ob storitvi več mleka. Posebno pa hasne laneno seme pujskom. Sredstvo zoper plesnobo na vrtnicah. — Ako ti plesnoba napada poganjke in listje na vrtnicah, poslužuj se sledečega sredstva: Vzemi 125 gramov zmletega žvepla, kakršno se rabi za žveplan je trt, 125 gramov v prah razpadlega živega apna in skuhaj to skupno v IV2 ktru vode. Poskrbi, da bo močno vrelo in pridno mešaj. Ko se ta ukuha shladi in učisti, spravi jo v steklenico, katero /dobro zamaši. Ako si dobil tekočino leskeče zelenkaste barve, je ta pravilno napravljena. Ko hočeš vrtnice poškropiti, zlij 1 liter te tekočine na 100 litrov vode. OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO 00<>XXXX3 OOOOOOOO 300000C)0000000OOOOOOOO OOOOOOOO CJOOOOOOO OOOOOOOOOCJOOOOOO OOOOOOOO OOCXX>OOC OOOOOOOO OOOOOOOOOOCK3 j St SI It'I GOSPODARSKI DROBIŽ Im m m] OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoOO00000000OOOOOOOOOOOOOOOO00000UOOOOOOOOOO00000000ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooCoooooooooooooooooooo^ Uporaba umetnih gnojil v letu 1926. — V poročilu v zadnji številki o tem predmetu se nam je vrinila pomota. Mesto 669 g Tomaževe žlindre, popravi na 6690 g. Tiskarski škrat nam je požrl eno ničlo. Tečaj za cepljenje trt v zeleno. — V pondeljek 16. maja t. 1. se bo vršil na kmetijski šoli v Gorici Via Trieste 43 tečaj za cepljenje trt v zeleno, ki ga priredi sadjarski in vinarski oddelek kmetijskega urada. Tečaj je javen. Tečaj Prične ob 9. uri. Udeleži se ga lahko vsakdo, ki se zanima za trtorejo. Vsak udeležnik pa naj prinese s sabo cepilni nož. Trgovske varščine se lahko plačujejo še do 31. maja 1927. Trgovci in zadruge pazile na ta rok. Pritožbe v gozdarskih zadevah so se vlagale prej v prvi stopnji pri pristojnih podprefekturah, v drugi stopnji pri Prefekturah in v tretji pri ministrstvu. Sedaj, ko so vse podprefekture odpravljene, obravnava pa že v prvi stopnji prefektura vse gozdne zadeve, posebno gozdno policijo. Vsi ki imate opravka v gozdnih zadevah, obračajte se torej naravnost na svoje prefekture. To navodilo velja, dokler bo v naših krajih še veljal avstrijski gozdni policijski red. Zatiranje murvovega plesnivca. — Ta bolezen, ki kaj rada napada korenine murve in ki se hitro širi, je jako nevarna. Do sedaj niso še dobili pravega leka proti njej. Državno udruženje svilorej-cev je sedaj razpisalo več nagrad, da dajo pobudo strokovnjakom za odkritje uspešnega sredstva proti tej bolezni. I. nagrada: 25.000 lir, II. 7000 lir, III. 3000 lir. Prijava žita. — Vsak lastnik mlatilnic bo moral od letos naprej sporočati sproti pristojnemu kmetijskemu uradu, koliko žita je omlatil, lastnega in tujega. Kdor to prijavo opusti, bo kaznovan z zaporom do 3 mesecev in z denarno globo 1000 lir. Državno svilogojsko udruženje se je ustanovilo. Njegov namen je pospeševati razvoj sviilogojstva in priskrbovati sredstev, da se ta panoga navadnega gospodarstva spravi na kolikor mogoče visoko stopnjo donosa. Udruženje bo skrbelo za razmah murvoreje tn za razširjenje domače svilne industrije. Država je odmerila v lo svrho osem milijonov lir: trije se porabijo za kmetijstvo, pet pa za industrijo. Sušilnice svilodov. — 2e par let se pripravlja v Gorici tako sušilnica, a kakor kaže tudi letos je še ne bo. V videmski pokrajini so po vojni ustanovili 15 zadružnih sušilnic svilodov, ki imajo 10.000 članov, ki spravljajo letno krog poldrugi milijon kg svilodov, kar je odgovarjalo v zadnjih letih vrednosti 40 do 50 milijonov lir. Glavni namen sušilnic je, obvarovali malega svilogojca pred izrabljanjem. Saj ni skoro nikak trg tako nevaren, kakor svilodni. In skušnje kažejo, da so prejšnja leta sušilnice ta namen v polni meri dosegle. Potreba po taki sušilnici v Gorici je splošno priznana. Odlikovano tisk. podjetje L. Lukežič, Gorica. —'Odgovorni urednik: Ravnatelj Viljem Dominko. Zavarovalnici „LE NORD“ in „ROYAL EXCHANGE“ sla najgotovejši zavarovalnici proti požaru, streli, in vsem drugim nezgodam. --------- Zastopstvo za GORIŠKO in bivšo KRANJSKO ima H RO V AT1N KS1ST V GORICI, Vial«* XXIV Mappio Št. 11 - prej ut. Treh kraljev. Zavarovanje proti nezgodam delavcev na delu. M1R0DUN ICH (drogeri ja).„DIH NFT Gorica - Via Rasftello N. 27 Na dr o o n o in debelo! Zaloga raznovrstnih kemičnih proizvodov - medicinalnih zelišč - suhih in oljnatih barv - firnežev - čopičev - ščeti - toaletnega in navadnega mila - čistil in pripomočkov za vino - sirišča, tekočega in v prahu — bakrene in železne galice -žvepla - čilskega solitra - zamaškov - cevi in drugih izdelkov iz kavčuka itd. Blago prvovrstno, cene zmerne, postrežba točna in solidna, za kar jamči in se priporoča Amon Mervič, lastnik. V a 1 1 O na redni obeni zbor Mlekarske zadrupe v Trnovem, ki se bo vršil v nedeljo, dne 29. maja 1927 ob 15.30 uri v prostorih mlekarne s sledečim sporedom: 1. Čilanje in odobrilev zapisnika zadnjega občnega zbora. • 2. poročilo predstojnišlva. - 3. Poročilo nadzorništva. - 4. Odobrenje računskega zaklučka za leto 1926. - 5 Volitev predstojnišlva in nad-zorništva. - 6. Nakup mlatilnice in stiskalnice. - 7. Predlog Okrajne kmelijske zadruge, da prevzame Mlekarska zadruga poroštvo za posojilo Kmetijski zadrugi. Lelni in končni računi, predlogi, ki se bodejo stavili občnemu zboru, in poročilo nadzorništva so od 16. maja 1927 naprej razpoloženi in jih zadružniki lahko pregledajo vsak dan ob uradnih urah. Načelništvo.