Štajerski
Ptuj, četrtek, 14. avgusta 2003
letnik LVI . št. 32 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Lenart	Ljutomer	Sv. Trojica
Direktor zavrača očitke 20 milijonov za fontano Bo jezero odteklo? Stran 2	Stran 3	Stran 4
Zavr~	Nogomet
Ob občinskem prazniku Pričeli tudi v 2. in 3. ligi Stran 8	Stran 24, 25
Sobetinci . Kje bodo farme
Nočejo smradu
Na pobudo vaškega odbora so se prebivalci vasi Sobetinci v občini Markovci v nedeljo, 10. avgusta, sestali na zboru krajanov, saj želijo preprečiti industrijsko proizvodnjo prašičev v tamkajšnjih farmah. zbora so se poleg številnih krajanov udeležili tudi župan občine Markovci Franc Kekec ter predstavniki vaških odborov iz sosednjih vasi Za-gojiči, Prvenci in Strelci.
Manjše kmetije in farme za okolje niso tako moteče, kot bi bil moteč smrad ob reji 450 pitancev v tamkaj{njih farmah Perutnine Ptuj, ki so trenutno naprodaj, so ugotavljali. Po {te-vilnih predlogih in pobudah so se zbrani odločili podpisati peticijo proti uvedbi množične pra-
šičereje, ki bi v vas pripeljala po mnenju navzočih neznosen smrad. V nasprotnem primeru so se Sobetinčani v bran svoji vasi in bitki za čisti zrak pripravljeni upreti tudi zakonu in poseči po državljanski nepokorščini.
Več na strani 4.
M^^ca Zemljarič
Foto: Mojca Zemljarič
Farme (na desni) v Sobetincih, ki jih prodaja ptujska Perutnina, so povsem v bližini stanovanjskih hiš.
^RELAX*
SPECIALIST ZA ADRIATIC
Haložan
I Ui>
Natakarica
• /jíi J^j-áiíí s^oarj

Tehnični pregledi,
registracije in zavarovanja vozil
Ponedeljek - petek: 7-19 ure Sobota: 7 - 12 ure
Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Phii
02 / 788 11 75
Kmalu bo morje ostalo le še v spominu ...
Računalniki po odličnih cenah ^ ji
www.nmtron.s!
Ljutomer . 19. "Prleški sejen po celen Lotmerki"
Sejem privabil 100 prodajalcev
Minulo soboto je po ljutomerskih mestnih ulicah ter na treh trgih (Miklošičev, Glavni in Stari trg) potekal tradicionalni, že 19. "Prleški sejen po celen Lotmerki", ki je v prleško prestolnico privabil okrog l0o sejmarjev.
Sejem, na katerem je bilo več tisoč obiskovalcev, je pripravilo Turistično društvo Ljutomer. Na njegovi otvoritvi so govorili predsednik Turističnega društva Ljutomer Valentin Odar, predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, predsednik Pomurske turistične zveze Stefan Dravec, župan občine Ljutomer Jožef Spindler ter predsednik Skupščine občine Užice (Srbija in Crna gora) Miroslav Martic in član mestnega sveta češkega Fulneka Jirži
Chrastek, ki prihajata iz pobratenih mest in sta se s svojima delegacijama udeležila praznovanje 47. praznika občine Ljutomer.
Na ljutomerski tržnici pa so izvedli prvi bolšji sejem, na katerem so predvsem mladi ponujali stare knjige, učbenike, stripe, plošče, zgoščenke, videoigrice, filme, oblačila itd. Bolšji sejem je potekal pod sloganom: "Reši se stare krame ter si polepšaj počitnice z dodatnim zaslužkom".
Miha Šoštarič
Foto: Miha i
"Prleški sejen po celen Lotmerki" je privabil v Ljutomer številne sejmarje in obiskovalce.
PETA HOC
KOHCEW OB JUBILEJHI10B. ODDAJI RADIA nUJ
NATAŠA MADJAR - PETOVlO - BAIKY - VIKTORIJA - ANDREJA - MILI - DOLORES - CUVDUA HERVIN JAKONČIČ - MATA - MATEJA JAN - IVO MOJZER - UUPKA DIMITROVSKA MARINERO - IVO RADIN - SAŠA LENDERO - DUO AMOR - ŠPELA HUZJAN - BRINA NACE JUNKAR - EVITA - ŠTAJERSKI MIŠO - VLADIMIR KOČIŠ ZEC _RABO-BORUT RAZBORŠEK - KRUNOSLAV SlABINAC - IRENA VRČKOVNIK_
Petek 15.8. ob 20.00, Mestni trg Ptuj
Sponzor koncerta:
^^Nova KBMd:d
Nova Kreditna banka Maribor


'J' ^
Josipa Lisac
New Swing Kvartet
Prodajna mesta: Ptuj: Menjalnica Luna, Radio Tednii( Ptuj Gorišnica: Bencinsl(i servis Žiher Maribor: Menjalnica Luna
Sreda 20.8.2003 ob 20.00 Grad Vurberg
Več na strani 16.
9770040197060
Doma
Ukrepi ob katastrofi v kmetijstvu
Ljubljana - Ob letošnjih naravnih nesrečah, ki so prizadele slovensko kmetijstvo, je nujno pristopiti h kratkoročnim ukrepom, s katerimi bi država pomagala prizadetim kmetom, je na novinarski konferenci SDS o aktualni kmetijski problematiki povedal poslanec Jože Tanko. Tako bi vlada po njegovih besedah morala sprostiti blagovne rezerve, zagotoviti odkup živine, primerne za zakol, uvesti izvozne stimulacije, okrepiti dejavnosti za povečanje izvoza na tuje trge, omejiti uvoz in izplačati akontacije. Poslanec Branko Kelemina pa je kot prvopodpisani predstavil predlog novele zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Obstoječi zakon je namreč po njegovih besedah neučinkovit.
24 maturantov uspelo z ugovori
Ljubljana - Maturanti, ki z rezultati spomladanskega roka splošne mature niso bili zadovoljni oziroma so menili, da njihovo znanje ni bilo ustrezno ocenjeno, so imeli možnost zahtevati vpogled v izpitno dokumentacijo, na Republiško maturitetno komisijo pa so lahko vložili ugovor bodisi na način izračuna ocene bodisi na oceno. Del vloženih ugovorov je republiška maturitetna komisija obravnavala na seji v petek, njena odločitev pa bo razveselila predvsem 24 maturantov, ki so po uspešno razrešenem ugovoru splošno maturo opravili. Druga seja Republiške ma-turitetne komisije bo predvidoma 22. avgusta. Zahtevo za vpogled v izpitno dokumentacijo je pri posameznem ali pri več predmetih vložilo 1246 kandidatov. Ugovor pa jih je doslej vložilo 600, od tega 20 na izračun izpitne ocene. Skupaj je bilo tako na maturitetne izpite spomladanskega roka vloženih 848 ugovorov, saj je posamezen maturant lahko ugovarjal ocenam pri več predmetih.
Razpis štipendij za športnike
Ljubljana - Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez, ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji so v Večeru, Delu in Dnevniku objavili skupni razpis za pridobitev in podaljšanje pravice do štipendije za športnike in športnice za šolsko oziroma študijsko leto 2003/2004. Pravico do štipendije lahko uveljavlja tisti športnik oziroma športnica, ki ima status kategoriziranega športnika po veljavnem seznamu kategoriziranih športnikov, ki ga izdaja Olimpijski komite Slovenije, in je v času od septembra 2002 do septembra 2003 dosegel viden športni rezultat v disciplinah rednega programa olimpijskih iger.
Slovenska vojska se želi promovirati
Ljubljana - Ministrstvo za obrambo (MORS) je v uradnem listu v petek objavilo razpis anonimnega javnega natečaja za pripravo strategije in izvedbo oglaševalske akcije za promocijo zaposlovanja v Slovenski vojski (SV). Ponudbe bodo sprejemali do 15. septembra, za oglaševalsko akcijo pa bodo namenili okrog 73 milijonov tolarjev. Vendar pa bo morala izbrana oglaševalska agencija akcijo dokaj hitro tudi udejaniti: na ministrstvu namreč predvidevajo, da bi se akcija lahko začela že oktobra letos, trajala pa bo vsaj do konca leta 2004.
Po svetu
Liberijski predsednik odstopil
Monrovia - Liberijski predsednik Charles Taylor je odstopil s položaja in zapustil državo. Oblast je na slovesnosti v predsedniški palači v Monrovii predal podpredsedniku Mosesu Blahu, nato pa na krovu nigerijskega predsedniškega letala zapustil domovino in odšel v izgnanstvo. Nigerija je Taylorju že pred časom ponudila politični azil. Z odhodom iz države je Taylor izpolnil zahteve upornikov in mednarodne skupnosti po odhodu v izgnanstvo ter tako odprl pot mirovnemu procesu v Liberiji. Novi liberijski predsednik Blah je v govoru po zaprisegi upornike pozval, naj sodelujejo z njim, in izrazil upanje, da se bo preostanek zahodnoafriških mirovnih enot takoj namestil v Liberiji. Slovesnosti v predsedniškipa-lači se je udeležilo več predsednikov afriških držav.
Finska in Norveška se odpirata
Oslo - Finska, članica EU, in Norveška, ki ni članica povezave, je pa z unijo tesno povezana prek Evropskega gospodarskega prostora (EEA), sta napovedali, da bosta svoj trg delovne sile za deset držav - med njimi tudi za Slovenijo - ki naj bi predvidoma 1. maja prihodnje leto postale nove članice EU, brez kakršnih koli omejitev in prehodnih obdobij odprle že ob širitvi povezave. Omenjeno odločitev sta po srečanju v Oslu sporočila premiera obeh držav, Matti Van-hanen in Kjell Magne Bondevik.
Eksplozije blizu britanskega veleposlaništva
Bagdad - V bližini britanskega veleposlaništva v Bagdadu sta odjeknili eksploziji, ki pa nista terjali smrtnih žrtev, v napadu z doma izdelano granato na policijsko postajo v Bakubi pa je bil ubit ameriški vojak. Po dveh dneh nasilnih protestov proti okupacijskim silam iz Basre na jugu Iraka poročajo, da so se razmere umirile, saj so britanski vojaki meščanom zagotovili električno energijo ter nadzorovali razdelitev goriva. Svet prehodne iraške vlade je nadaljeval razpravo o ministrih nove iraške vlade, ki naj bi imela 25 ministrstev. /sta/
Lenart • V zdravstvenem domu tudi lekarna
Direktor ZD zavrača očitke
Svetniki občine Lenart so na zadnji seji na pobudo vodstva Zdravstvenega doma Lenart sprejeli sklep o prenosu dela poslovnega prostora zdravstvenega doma za lekarniško dejavnost. Nekateri selitvi lekarne nasprotujejo in pravijo, da bo okrnjeno delo zobozdravnikov. Direktor zdravstvenega doma očitke zavrača.
Mariborske lekarne imajo svojo enoto tudi v Lenartu, deluje pa v stavbi, ki je predmet denacionalizacije in je dotrajana ter nima primernega dostopa. To je zadosten razlog za selitev lekarne. Nasprotniki direktorju zdravstvenega doma ocitajo, da prodaja prostore in da bo selil prostore zobozdravstva v klet, ki je neprimerna. Nekateri tudi menijo, da se preveč vlaga v prostore in premalo v ljudi.
Direktor Zdravstvenega doma Lenart Jožef Kramber-ger pravi, da so v zdravstvenem domu od leta 1998, odkar
je on direktor, veliko naredili. Dogradili so prizidek, v katerem so pridobili dve ordinaciji splošne medicine, ordinacijo dela, prometa in športa in urgentno ordinacijo. Streha na zdravstvenem domu je bila stara 30 let, zato so jo popravili in dvignili in tako spremenili 400 kvadratnih metrov podstrešnih površin v uporabne. Tam bodo poleg patronažne službe tudi psiholog, logoped, zdravnik v urgenci, urgentni tehnik in prostore bo dobilo tudi vodstvo zdravstvenega doma. Urediti želijo še knjižnico in večnamenski prostor. Razmišlja-
Bsrfi&iin^
rj Bsmiati'is"' 1{3 dimšm JJ sMin irnii""" 0 iraiinilulM"
g	lilusni iDIiiJm«
Q	mEDICIHÏ QËU
B	UEWIIIU
B	'UIĆRI Disnnitii
B IIElini IIHUD
H •"Muhsiiiîb, B nTRDie^A "irniii
Foto: Z. Šalamun
Direktor Zdravstvenega doma Lenart Jožef Kramberger
Evropska unija in mi
jo tudi o sanaciji drugega dela zdravstvenega doma, ki ga nameravajo dvigniti in tako pridobiti dodatnih 400 kvadratnih metrov površine.
Direktor Jožef Kramberger na očitke, da premalo vlagajo v ljudi in preveč v prostore, odgovarja: "Zdravstveni dom v tej politični sceni postaja iskan material za politične igrice, v katere se ne želim vključevati. Ljudje, ki prihajajo v naš zdravstveni dom, vedo, da smo v tem času posodobili laboratorij, zaposlili smo ginekologinjo, ki dela v ordinaciji z najsodobnejšo opremo, zaposlili smo specialistko ortodontko. Kako delamo, pa lahko ljudje sami presodijo.
Za lekarniško dejavnost bo namenjenih okrog 260 kvadratnih metrov površin. Zaradi tega bomo preselili zobne ordinacije na novo lokacijo, vendar ne izven tega trakta. Ordinacije bomo selili v severni del tega trakta in ne v klet, ostale bodo enake ali malo večje. Tudi standard bo ostal enak ali nekoliko boljši. Tudi opremo, ki je sedaj v teh ordinacijah, bomo porabili. Moram povedati, da me ljudje, ki govorijo o tem, nikoli niso nič vprašali, ampak
razmišljajo na pamet in trosijo neresnice. Tudi ta trakt bomo nadgradili, kot smo zahodni del. V tem delu bo locirana fizikalna terapija in celotno preventivo za odraslo populacijo, torej preventiva srca in ožilja, ki jo je minister Keber predpisal zdravstvenim domovom. Občina Lenart je ustanoviteljica našega javnega zavoda in soustanoviteljica javnega zavoda Mariborske lekarne, zato ne bo prostorov prodajala sama sebi. Prostori se ne prodajajo, gre za odškodnino, ki bo porabljena za nadaljnjo izgradnjo zdravstvenega doma. Ne razumem, da ljudje, ki sem jim dobra hrana za politične igrice, ne razumejo in ne gledajo za dobro naših ljudi. Če imaš zdravstveni dom z vsemi programi na enem mestu skupaj z lekarno, dobijo pacienti vse na enem dvorišču. Ne razumem ljudi, ki temu nasprotujejo. Prepričan sem, da ne delamo nič slabega, ampak dobro za 18.000 ljudi, ki uporabljajo naše usluge. Ti ljudje pa naj presodijo, ali delamo dobro ali slabo," komentira očitke direktor Zdravstvenega doma Lenart Jožef Kramberger.
Zmago Šalamun
Lahko bi stavili na turizem!
Turizem je ena izmed razvojnih priložnosti Slovenije in velja za eno najperspektivnejših vej slovenskega gospodarstva. Članice EU predstavljajo že danes za slovenski turizem najpomembnejše tržišče, saj turisti iz tega trga ustvarijo 75 odstotkov celotnega turističnega obiska iz tujine. Pričakovati je, da se bo z vstopom Slovenije v EU povečalo tudi število turistov iz teh držav, saj bo takrat Slovenija del skupnega trga. Naše članstvo v Evropski uniji pa bo ugodno vplivalo tudi na prepoznavnost in promocijo Slovenije v svetu.
Slovenska zakonodaja na področju turizma je v celoti usklajena z vsebino direktiv EU, ki se nanašajo na turizem, turistična potovanja in prost pretok storitev. V obdobju prilagajanja slovenskega pravnega reda s pravnim redom EU je bil v letu 1998 sprejet Zakon o pospeševanju turizma, ki vključuje tudi vsebino direktiv, ki se nanašajo na turistična potovanja in varstvo potrošnikov. Pri tem gre predvsem za zagotovitev večje kakovosti storitev turističnih agencij in turističnih vodnikov na podlagi izdaje licenc za opravljanje dejavnosti ter za zavarovanje turistov v primeru nesolventnosti organizatorja potovanj. Ostale zahteve EU, ki se nanašajo tudi na turizem, so zajete v Zakonu o varstvu potrošnikov in v predpisih s področja transporta.
Povečanje konkurence, ki jo Slovenija lahko pričakuje kot posledico prostega trga, je za domače ponudnike lahko stimulativna, saj spodbuja nove investicije in rast kakovosti turističnih storitev. Zavedamo se, da je za zagotavljanje konkurenčne uspešnosti slovenskega turizma potrebno vlagati predvsem v zagotavljanje višje stopnje kakovosti, doseganje višje stopnje dodane vrednosti
in razvoj človeških virov, ter pospeševati inovativnost, investicije, tehnološki razvoj in spodbujati razvoj turistične ponudbe.
Na slovenski turizem bo, kot ugotavljajo na Ministrstvu za gospodarstvo, ugodno vplivala tudi uvedba evra kot plačilnega sredstva v Sloveniji, saj bodo cene blaga in storitev izražene in primerljive v enotni evropski valuti. Gospodarstveniki so mnenja, da ima naša država na področju turizma že danes več primerjalnih prednosti. Slovenija je ekonomsko razvita in politično stabilna dežela, ki zagotavlja vse oblike varnosti za tuje in domače goste. Ima ugodno prometno in geografsko lega z bližino osrednjih emitivnih evropskih trgov. Med prednostmi so predvsem pestrost in privlačnost naravnega okolja, bogata naravna in kulturna dediščina, razvoj sonaravne-ga turizma, lahka dostopnost in koncentracija različne ponudbe na relativno majhnem prostoru ter relativna majhnost turističnih centrov.
Kot v vseh gospodarskih panogah, pa tudi v tej ne manjka pomanjkljivosti. Poznavalci med največje uvrščajo razpršenost in nepovezanost turistične ponudbe, premajhno atraktivnost pro-
izvodov oziroma storitev ter neustrezno strukturo in nezadosten obseg nastanitvenih kapacitet, posebno v razvitih turističnih krajih. Slabost slovenskega turizma in države v celoti predstavlja tudi relativno slabo razpoznavna identiteta države in njena javna podoba v evropskem prostoru.
V letu 2002 je bila sprejeta Strategija slovenskega turizma 2002 - 2006, v kateri smo si zastavili odpravo omenjenih slabosti in kot glavni strateški cilj opredelili povečanje globalne konkurenčnosti slovenskega turizma in obsega turističnih dejavnosti. Na osnovi tega dokumenta smo pripravili ustrezne ukrepe, ki bodo spodbudili povečanje konkurenčnosti podjetniškega sektorja v turizmu, povezovanje različnih turističnih ponudnikov, razvoj skupne turistične infrastrukture in integralnih turističnih proizvodov ter razvoj integralnega turistično-informacijskega sistema.
V slovenskem gostinstvu višji standardi kot v EU
Slovenski turistični delavci in vsi, ki se tu in tam podajo izven meja, že dalj časa ugotavljajo, da
ima Slovenija v gostinstvu zahtevne standarde, medtem ko lahko v nekaterih državah Evropske unije v restavracijah še vedno najdemo na primer samo eno stranišče - skupno za moške, ženske in osebje.
Tehnične zahteve glede prostorov v gostinskem lokalu (velikost kuhinje, restavracije, sanitarij ipd.) predpisuje nacionalna zakonodaja, ki se razlikuje od države do države. Prostorski standardi z evropskim pravnim redom niso poenoteni, zato prihaja med državami EU do večjih razlik. V Sloveniji so na primer predpisi pogosto ostrejši kot zahteve EU.
Drugače pa je pri higienskih zahtevah, ki jih evropski pravni red natančno predpisuje za vse države članice EU, nadzor pa izvajajo zdravstveni inšpektorji v državi. Za zagotavljanje varnosti hrane je izoblikovan t.i. sistem HACCP (Hazard Analysis and Critical, Control Point - analiza tveganja kritičnih kontrolnih točk), ki zajema stroge predpise glede proizvodnje in distribucije hrane. Ena od zahtev sistema HACCP je tudi ta, da je treba jed zavreči po štirih urah, če ni vzdrževana na primerni temperaturi in z drugimi predpisanimi zahtevami.
Anemari Kekec
Ptuj • Pred obletnico spominska seja
Dan spoštovanja vrednot NOB
Ob 61. obletnici junaškega boja Slovenskogoriške-Lackove čete se je v Delavskem domu Franca Krambergerja na Ptuju zbrala delegacija, ki je svečano položila vence na pet spomenikov in obeležij narodnoosvobodilnega boja(NOB).
V sredo, 7. avgusta, ob 18. uri, dan pred 61. obletnico junaškega boja Slovenskogoriške Lackove čete, se je zbrala delegacija Mestne občine Ptuj, ki so jo sestavljali: predstavnik Mestne občine Ptuj Janez Merc, novi predsednik Območnega združenja borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Mitja Mrgole, dr. med., predstavnik Kluba brigadirjev Ptuj Stanko Lepej, predstavnik Veteranov vojne za Slovenijo Milan Slana, Jože Križančič z Območnega združenja izgnancev ter major Slovenske vojske Franc Koračin, in razpravljala o stanju spomenikov na Ptujskem.
8. avgust, ki je bil pred desetletjem praznik Občine Ptuj, je sedaj dan spoštovanja vrednot NOB. Kot je povedal Stanko Lepej, predstavnik Veteranov vojne za Slovenijo, je komisija, ki je bila imenovana leta 2002 z namenom, da ugotovi stanje spomenikov na Ptujskem, ugotovila, da se je le majhno število občin držalo odloka iz leta 1999. Omenjeni odlok pravi, da je občina tista, ki mora skrbeti za spomenike in jih prav tako tudi vzdrževati. Lepej je dodal, da si pohvalo zasluži občina Juršinci, saj sta tamkajšnji župan in podžupan oba pripravljena na dogovor o obnovi spomenikov ob cesti. "Stanje spomenikov po občinah je različno," je dejal Lepej. Videmska
V občini Videm zgledno skrbijo za spomenik NOB.
občina je po njegovih besedah tista, ki bi lahko bila vsem ostalim 14 občinam za vzor. Lepej je omenil, da imajo na Vidmu krasen spomenik z napisom V spomin padlim v NOB in v vojni za samostojno Slovenijo. Dodal je še, da je izrednega pomena za ohranitev ter vzdrževanje spomenikov tudi odnos krajanov tako do dogodkov iz leta 1942 kot tudi do žrtev, ki so takrat izgubile življenja.
Kot je še povedal predstavnik Veteranov vojne za Slovenijo, je 8. avgust dan, ko je potrebno počastiti spomin na preminule v NOB. "Vesel sem,
Foto: Dženana Becirovic
Delegacija, ki je položila vence k obeležjem NOB.
da je vedno več takšnih ljudi, ki vedo vrednotiti in zagovarjati pridobitve NOB. V borčevsko organizacijo se vključuje vse več zagovornikov vrednot NOB. In tako je tudi prav, saj je Zveza združenj borcev (ZZB) in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije domoljubna organizacija, ki v svojih vrstah združuje borce partizanske in narodnoosvobodilne vojske Slovenije, aktiviste in pripadnike OF, žrtve nasilja okupatorjev in njihovih sodelavcev ter druge udeležence narodnoosvobodilnega gibanja," je še dodal Lepej.
Po končanem enournem sestanku so predstavniki delegacije simbolično položili vence na pet spomenikov in obeležij NOB na Ptuju. Najprej so venec položili na spomenik Franca Krambergerja, drugega so položili pred prostore bivših ptujskih zaporov v Prešernovi ulici, kjer je nekoč bila mučilnica zavednih Slovencev. Preostale tri vence pa so položili na grobnico na starem mestnem pokopališču, na Lackov spomenik ter pred OŠ Ljudski vrt, na Osojnikov spomenik.
Kot je še povedal Lepej, sprejema ZZB v svoje vrste vse udeležence organizirane povojne
obnove domovine oziroma vse, ki se v današnjih družbenih razmerah zavzemajo za suverenost slovenske države, za mir in enakopravne odnose med narodi.
Dženana Becirovic
Ta teden
Hvala. Prosim. Oprostite.
Vas prešinejo kaznive misli, ko čakate na hodnikih uradov, pa vam mrki uradniki in še bolj mrke uradnice, ki pomembno koračijo iz pisarne v pisarno, ne namenijo niti pogleda, kaj šele pozdrava? Se zamislite nad moralno nevrednostjo tega sveta, ko vidite, kako fizično razviti, a mentalno leni moški, zatopljeni v športni pogovor, hladnokrvno opazujejo nosečnico, ki v tej vročini s skrajnim naporom poriva otroški voziček po stopnicah, ne da bi ji priskočili na pomoč? Imate občutek, da je državni in cerkveni praznik skupaj, ko avtomobilist ustavi babici, kije že dodobra zagazila na prehod za pešce?
Doživite minuto groze, ko se odpravite v kakšno večjo trgovino s pohištvom z namenom, da bi potrošili kaj denarja, pa vam trgovci enostavno ne dajo možnosti? Mrtvo hladno sedijo za svojimi mizami, se pogovarjajo z računalnikom, na vaš pozdrav in ponižno vprašanje, ali vam, prosim, lahko pomagajo, vasprizemljijo z brutalnim: "Kaj ne vidite, da imam delo?' Vam je med razprodajami kot spomin iz daljnega otroštva zalebde-lo v možganih, da je včasih obstajala neka beseda, ki smo jo obvezno uporabili, če smo koga povsem nehote pobili na tla? Se vam zdi skrajno neumno, da naši vrli, uspešni karieristi v karirastih bermuda hlačkah ne vedo, da so oni tisti, ki so dolžni pozdraviti žensko?Da mlajše ambicioznepipike upravičenopri-čakujejo, da jih bo pozdravila ženska, ki ima dvakrat več let in gub od njih?Dvigniti klobuk in kus die Hand sta se spremenila v butasto buljenje, kdo bo koga prvi pozdravil ali pa kdo bo prvi pogledal proč. Se vam včasih zazdi, da bi morali bonton uvrstiti med obvezne predmete v osnovni šoli, da bi mladi ne bili tako izgubljeni v slalomu med kaj je prav in kaj ne? In da bi bilo potem treba vsako leto do konca življenja svoje znanje bontona potrditi s preizkusom. Pomislite kdaj tudi, kako utopično je učiti dveletnega otroka, da izdavi hvala, ko dobi čokolado?
Ce ste na večino vprašanj odgovorili z DA, vam moram razkriti, da ste nepoboljšljivi sanjač. Dajte no, ne jamrati! Sprijaznite se, da živite na napačnem koncu sveta in ob napačnem času, da ne bo nikoli več bolje, ampak kvečjemu le slabše. Živimo v času neprijaznih in nevljudnih manir in k temu hote ali ne, tako ali drugače, prispevamo tudi sami.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ljutomer • Odprli novo krožišče
Četrtino denarja "požrla" ^ fontana
župan občine Ljutomer Jožef Špindler ter predstavnik Direkcije Republike Slovenije za ceste Dean Peršon sta uradno predala v promet novo zgrajeno krožišče na Prešernovi ulici v Ljutomeru.
Gradnja krožišča na Prešernovi ulici v Ljutomeru je obsegala izgradnjo pločnika za pešce, kolesarske steze, prestavitev in zaščito komunalnih vodov ter ureditev javne razsvetljave. Vrednost celotne investicije znaša 56,5 milijona tolarjev. Dobro tretjino sredstev ali 21,3 milijona tolarjev je prispevala občina Ljutomer, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste pa preostali delež v višini 35,2 milijona tolarjev. Izvajalci so z izvedbo del v krožišču pričeli konec leta 2001 ter zaključili konec maja lanskega leta.
Občina Ljutomer je v kro-žišču zgradila fontano, katere idejno zasnovo je izdelala umetnica Alenka Pučnik iz Maribora. Na območju krožišča je moderniziran tudi 295-metrski odsek Grosmanove ulice ter urejeno začasno parkirišče. Občina Ljutomer je financirala obe investiciji, in sicer 19,4 milijone tolarjev vredno fontano ter 5,2 milijona vreden priključek Grosmanove ulice.
Projekt za izvedbo krožišča so izdelali v mariborskem podjetju Lineal, gradbena dela je izvajalo Cestno podjetje Mari-
bor, inženirska dela in nadzor nad gradnjo pa DDC svetovanje inženiring iz Ljubljane. Gradnjo in tehnično opremo fontane sta izvedli podjetji PGP Ljutomer in Remax Maribor, modernizacijo Grosmano-ve ulice ter ureditev začasnega parkirišča pa podjetje Nograd Lotmerk.
Izgradnja krožišča, fontane ter modernizacija Grosmanove ulice je tako skupaj stala 81
milijonov tolarjev, od tega je bilo iz ljutomerskega občinskega proračuna porabljeno več kot 45 milijonov tolarjev. Upamo, da bodo porabljena sredstva upravičila svoj namen ter da se bodo z novoizgrajenim krožiščem bistveno izboljšale vozne razmere ter bo s tem zagotovljena večja prometna varnost tako za voznike kot za vse ostale udeležence v prometu.
Miha Šoštarič
Foto: Miha Šoštarič
Zupan občine Ljutomer Jožef Špindler (levo) ter predstavnik Direkcije Republike Slovenije za ceste Dean Person sta predala v promet novo zgrajeno krožisče s fontano.
Sv. Trojica • Sanacija jezerskega obrežja nujna
Bo jezero kar odteklo?
V občini Lenart so v letu 2001 izdelali strokovne podlage kot osnovo za izdelavo ureditvenih na~rtov jezer pri Sv. Trojici, Radehovi in Pristavi v povezavi z že urejenim jezerom Komarnik.
Načrti kažejo, da je mogoče območje ob Trojiškem jezeru urediti za šport in rekreacijo, kar je že vklju~eno v prostorski plan občine Lenart, vse ostale vsebine pa bodo morali natančneje opredeliti v novem prostorskem planu. Obiskovalci Trojiškega jezera pravijo, da je največje bogastvo le-tega mir in neokrnjena narava. Po jezeru je prepovedana vožnja z motornimi čolni, zapeljati se je mogoče le s čolni na vesla.
Da bi ob jezeru ohranili mir, razmišljajo, da bi na severni in južni strani prepovedali dostop z motornimi vozili. Obsto-
ječo pešpot bi ohranili in ob njej postavili klopi in koše za odpadke. Tudi dosedanjo vegetacijo bodo ohranili, možne so le dosaditve z avtohtono vegetacijo, posegi v mokrišče na severnem delu jezera pa niso dovoljeni. Na dveh mestih nameravajo postaviti tudi opazovalnice. Privezi za čolne se predvidevajo na dveh mestih, parkirišče pa je predvideno na južnem delu, otroška igrišča na travniku južno od obstoječega zabojnika. Za uporabljanje športno-rekreacijskega območja s kamping prostorom je potrebno zgraditi nekaj objektov
- recepcijo, sanitarne prostore, morda še bife, vsi pa bi se navezovali na predvideno parkirišče.
Območje okrog jezera je tako rekoč komunalno neopremljeno; v primeru ureditve večnamenskega prostora za dejavnosti na prostem je potrebno primerno urediti in komunalno opremiti okolico jezera ter poskrbeti za redno odstranjevanje odpadkov.
Ureditveni načrti pa so premalo, saj Zeleni Lenarta in člani TD Sv. Trojica ter svetnik Mitja Kmetec opozarjajo na vse močnejše zajedanje jezerske vode
v objezerski nasip. Nasip ob jezeru je začel na več mestih popuščati in domačini se bojijo, da jim bo jezero kar odteklo po bližnjih poljih. Člani turističnega društva so na ta problem opozorili vzdrževalca jezera, podjetje VGP Drava Ptuj. Tam so jim odgovorili, da kot vzdrževalec ne morejo sami odločati o sanaciji, ampak je to v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor.
Na VGP Drava Ptuj so povedali, da se takšni problemi pojavljajo na vseh akumulacijskih jezerih. Brežine so bile zasajene s travo in ta je s časom pro-
Nasip več ne zdrži pritiskov in je začel popuščati.
Zmago Šalamun
padla, obrežje pa tako ostane golo in voda ga lahko začne spodjedati. Projektantka Agata Suhadolnik nam je povedala, da je načrt sanacije obrežja Trojiškega jezera izdelan in predvideva oblaganje brežin s kamnom, vendar za izvedbo projekta ni bilo denarja.
Vprašanje, kdaj nameravajo na Trojiškem jezeru izvesti sa-
nacijo brežin, smo naslovili tudi na Ministrstvo za okolje in prostor, Agencijo RS za okolje. V območni pisarni v Mariboru so nam odgovorili, da so prejeli vlogo turističnega društva Sv. Trojica za ureditev brežin jezera, vendar bodo o njej razpravljali po dopustih v septembru.
Zmago Šalamun
Sobetinci • Strah zaradi obremenitve okolja
Nočejo smradu
Na pobudo vaškega odbora so se prebivalci vasi Sobetinci v občini Markov-ci v nedeljo, 10. avgusta, z namenom, preprečiti industrijsko proizvodnjo prašičev na tamkajšnjih farmah, sestali na zboru krajanov. Zbora so se poleg številnih krajanov udeležili tudi župan Franc Kekec ter predstavniki vaških odborov iz sosednjih vasi Zagojiči, Prvenci in Strelci.
Uvodoma je zbrane v prostorih sobetinskega gasilskega doma nagovoril domačin Stanislav Toplak, ki je poudaril, da so se sestali zato, da krajani sami odločijo, kakšno vas si želijo. Toplak je tako dejal, da kmetije in farme manjših velikosti za okolje niso tako moteče, kot bi bil moteč smrad ob reji 450 pitancev v tamkajšnjih farmah Perutnine Ptuj, ki so trenutno naprodaj, znana kupca pa sta kmetovalca Branko Majerič in Slavko Leben iz bližnjih Moškanjcev.
Po uvodni predstavitvi problema je krajane Sobetincev nagovoril tudi župan Franc Kekec ter v imenu občine obljubil pomoč pri reševanju problema in podprl nasprotovanje Sobe-tinčanov, ki v svoji bližini zaradi smradu ne želijo imeti moteče industrijske farme, kjer bi bilo na enem mestu skoncentrira-nih 450 pitancev.
Po številnih predlogih in pobudah glede rešitve problema, ki so bile podane s strani krajanov kot tudi strani domačega svetnika, župana in predstavnikov vaškega odbora, so se zbrani odločili podpisati peticijo proti uvedbi množične prašičereje, ki bi v vas pripeljala po mnenju navzočih neznosen smrad. Ob koncu zasedanja so Sobetinčani sklenili, da se prodajalcu objektov - Perutnini Ptuj in obema potencialnima kupcema pošlje dopis s peticijo, ki jo je podpisalo 64 tamkajšnjih krajanov, in da poskušajo s pomočjo iniciativnega odbora, v katerega so potrdili predstavnike vaškega odbora, preseči prodajo objektov. V nasprotnem primeru pa so se krajani Sobetincev v bran
svoji vasi in bitki za čisti zrak pripravljeni upreti tudi zakonu in poseči po državljanski nepokorščini.
Zakaj so proti?
Branko Jakomini, samostojni podjetnik: ""Sam sem proti uvedbi tako velike koncentracije prašičereje, saj mi, domačini, zaradi boljših življenjskih razmer in čistejšega zraka počasi zmanjšujemo in opuščamo kmetijsko proizvodnjo. V prašičereji smo proizvodnjo opustili že čez polovico, saj ena izmed hčera že ima svojo zaposlitev, medtem ko druga zaradi zdravstvenih razlogov ne sme v hlev. Če pa bo v vasi tako velika prašičja farma, pa bodo verjetno za mlajšo hči Mihaelo, ki ima zdravstvene težave, tukaj življenjski pogoji sploh nemogoči in se bo morala izseliti. Kot sem že omenil, sem proti uvedbi množične prašičereje zaradi boljših življenjskih in bivanjskih prostorov. Resnično ne želimo, da nekdo, ki ni naš vaščan, v vas pripelje neznosen smrad, saj bi s tem razvrednotil tudi naše življenjsko delo in vse premoženje, ki smo si ga ustvarili. V končni fazi bomo mogoče naše premoženje prisiljeni prodati, saj bodo tukaj življenjski pogoji nemogoči."
Marjan Bratec, predsednik vaškega odbora: ""Po pogovorih z Brankom in Stankom smo se odločili, da je potrebno ukrepati takoj, saj bi se v nasprotnem primeru lahko kaj hitro začel po vasi širiti neznosen smrad. Tako velike podpore va-ščanov, kot so jo izkazali na zboru krajanov, nisem pričakoval, sicer pa do zdaj v vasi še tudi ni bilo nikoli tako pereče problematike. Sedaj bomo v prvi vrsti poskušali uspešno izpeljati peticijo in poskušali doseči, da se v vasi ne uvede farma pitancev, ampak da se najde naravi in nam prebivalcem prijaznejša rešitev."
betincih. Med pogovorom so mi večkrat dejali, kako naj živijo v takšnem okolju, če pa bo to en sam velik hlev. Ob tem pa želim poudariti, da vse naše aktivnosti proti uvedbi industrijskih svinjskih hlevov niso naperjene proti našim malim kmetov in farmarjem, saj so to naši domačini in ljudje, s katerimi živimo skupaj že od nekdaj. To, da pa bi k nam nekdo uvažal nesnago, pa mislim, da že z moralnega vidika ni sprejemljivo. Po vrhu pa je sporna tudi sama lokacija farme, saj je praktično tik ob vasi. Kot goveji hlev je bila stvar še sprejemljiva, če pa se farma preuredi v prašičje hleve, pa bodo stvari postale nevzdržne. Takrat bomo v Sobetincih lahko samo gledali, kdaj nam bo kdo pobegnil. Ob tem pa bi še rad poudaril, da pa smrad ne bo samo v Sobetincih, ampak bodo ogrožene tudi sosednje vasi, ki so od nas oddaljene v krogu treh, štirih kilometrov. Tako bodo posledice prašičje farme v So-betincih čutili tudi v Prvencih, Strelcih in Borovcih ter v vaseh sosednje občine, v Zago-jičih in Cunkovcih. Mislim, da bo v boju proti takšnemu posegu, ki bi preobremenjeval naše okolje, potrebno uporabiti vsa pravna sredstva, vključno z državljansko nepokorščino."
nekaj mladih se nas je odločalo, ali bi ostali v vasi in si tukaj gradili. Sedaj, ko se nam obetajo svinjske farme, pa so se naša razmišljanja močno spremenila in vedno bolj razmišljamo v smeri, da odidemo."
Stanislav Toplak, eden izmed pobudnikov podpisa peticije: "Glede na moje izkušnje dobro vem, kakšno okoljsko breme pomenijo takšne farme. Sobetinci so tako ali tako že demografsko ogroženo naselje. Moji otroci se prav zdaj odločajo, ali bodo živeli v So-
SimonaJakomini, vaščanka: "V vasi smo v tem času dobili kar nekaj mladih izobražencev, od zdravnikov do bodočih pravnikov, za katere pa mislim, da bodo prej ali slej zapustili vas, če se bo uvedla tako množična prašičereja, z njo pa seveda neznosen smrad. Tega ne dovolimo, saj je med mladimi tudi zanimanje za ta problem in mislim, da smo prav vsi proti. Kar
Ivana Forstneric, bližnja soseda: "Stara sem 77 let in tukaj živim že od rojstva. Sama sem absolutno proti. Tukaj ob farmah je odprta gnojnica, naši vaščani pa imajo vsi zaprte gnojnice. Mi se z uvedbo industrijskih prašičjih hlevov ne strinjamo, saj so hlevi absolutno preblizu. Če bodo v hleve naselili pitance, se bo teh 450 pitance množilo - glede na velikost hlevov lahko tudi do devetkrat. Potem pa smo v smradu tako zapečateni, da se ne da pomagati. Proti smo vsi, še posebej pa mi bližnji. Ob koncu sestanka sem pristopila k županu in mu dejala: "Pomislite, gospod župan, če bi vi to svojim vaščanom naredili. Kaj bi oni naredili? Mislim, da se ne bi strinjali. Danes imajo Bu-kovčani novo dvorano, če pa bi jim namesto dvorane postavili takšen hlev, kot ga nameravate v Sobetincih, pa bi vas vaščani tudi drugače gledali." Sama dovolim, da se tukaj uvede kakršnakoli druga živinoreja - lahko so konji, purani, piščanci, govedo - samo prašičev ne, saj ostala živina v primerjavi s prašiči ne smrdi tako. Jaz sem v strahu, da nas takšen smrad zaduši. Jaz sem sicer že stara, bolj kot zase pa se bojim za naše otroke in zanamce."
Alenka Rižnar, vaščanka: "Proti farmi pitancev sem v prvi vrsti zaradi smradu, s tem pa se onesnažuje tudi ostalo okolje in podtalnica. Jaz podpiram idejo, da se v teh farmah uve-
de okolju prijaznejša proizvodnja. Sama se bom borila proti industrijski prireji prašičev v naši vasi. Sprva zlepa, po uradni poti, če pa ne bo šlo na tak način, pa bomo posegli tudi po državljanski nepokorščini. Upajmo, da do tega ne bo prišlo in da se bodo stvari rešile že prej. Če pa ne, pa smo pripravljeni apelirati s protesti in zaporami tudi na vse medije. Dandanes se vedno bolj opušča težka industrija, vedno več je kvartarnih in terciarnih dejavnosti, vedno več se investira v čistilne naprave in okolju prijazno proizvodnjo. Mislim, da ne smemo dopustiti, da postane naše okolje hrupno in moteče, saj vsi vemo, da bo z uvedbo farm tukaj tudi veliko tovornjakov, traktorjev in podobnih strojev."
Božena Galun: "Meni osebno je življenje na vasi dosti bolj všeč kot življenje v mestu in tako sem se že davno odločila, da ostanem v domačem okolju. V zadnjem času pa se glede na govorice o svinjski farmi vedno bolj odločam proti svoji odločitvi, saj se mi zdi absolutno nemogoče živeti v takšnem smradu. Pa tudi sama pozicija farme je takšna, da vedno piha od farme proti vasi. V takšnem okolju bi bilo potem nemogoče živeti."
Mojca Zemljari~

Ud
in tam
Ivanjkovci • Priprave na krajevni praznik
V krajevni skupnosti Ivanjkovci so se že pričele živahne priprave organizacije krajevnega praznika, ki bo 12. septembra. Letos bodo prvič svoj praznik podaljšali na več dni in ga obogatili z različnimi prireditvami. K sodelovanju so zato pritegnili vsa društva v kraju (športno, turistično), odzvali so se gasilci, lovci, upokojenci. V tednu pred praznikom bodo izvedli različna športna tekmovanja, lovci bodopripra-vili razstavo, za krajane pa bodo pripravili tudi družabno srečanje. Dan po prazniku bo tudi tradicionalna prireditev Praznik trgatve, ki jo pripravlja TD Ivanjkovci. vki
Destrnik • Odprli bodo Škarjakov muzej
Turistično društvo Des-trnik organizira v soboto in nedeljo (16. in 17. avgusta) tradicionalni 22. kmečki praznik. Sobotno praznovanje se bo pričelo z okroglo mizo na temo Spominki iz Destrnika, sledila bo otvoritev Skarjakovega muzeja pri Brenčičevih v Vintarov-cih. V nedeljo popoldan pa bodo najprej odprli turistično pisarno, sledila bo povorka starih kmečkih običajev in podelitev priznanj. ZS
Vitomarci • Koncert dekliške skupine ESKALA
Ljudski pevci turističnega društva Destrnik organizirajo v petek (15. avgusta) skupni koncert z dekliško skupino Eskala iz Westfalije. Gre za dekleta slovenskih staršev, rojene v Nemčiji. Skupino, ki nastopa v več slovenskih krajih, vodi Zin-ka Lovrenčič, domačinka iz Vitomarcev. Svoje nastope so poimenovali Po poteh naših staršev. Skupaj bodo zapeli pri sv. maši v cerkvi sv. Andraža v Vitomarcih v petek, 15. avgusta, ob 10. uri. Po končani maši pa pripravljajo skupni koncert. ZS
Lenart • Agatina noč
Letošnja lenarška Agati-na noč bo ob 20. uri na Poleni pri Lenartu. V kulturnem delu prireditve, ki so ga organizatorji poimenovali Skok v preteklost, bo obujen odlomek iz legende o Agati. Dopoldan pa bo na Poleni potekalo srečanje društev invalidov podravske regije.
Kljucarovci • Vaške igre
Prostovoljno gasilsko društvo Ključarovci pripravlja 23. avgusta vaške igre krajanov svojega požarnega rajona. Pričele se bodo ob 14. uri pri gasilskem domu v Ključarovcih. Za tekmovanje so si izmislili pester spored iger, ki obsegajo: slalom s samokolnicami, podiranje steklenic s krompirjem, tek na papirju, jetniško štafeto, štafeto z vedri, lovljenje jabolk, žaganje hloda, nošenje vode v žlici, lov bika in vlečenje vrvi. Sodelovale bodo ekipe s po pet tekmovalci, prijaviti pa se je treba pred prireditvijo. Organizator PGD Ključarovci zato vabi vse spretne in vesele tekmovalce, da se potegujejo za pokal, ki ga bo prejela najboljša ekipa. Po vaških igrah bo prava gasilska veselica z glasbo ansambla Prepih. vki
G. Radgona • Ocenjevanje vin
Odlična vina sosednjih držav
Pod okriljem 41. mednarodnega kmetijsko-živil-skega sejma je 29. in 30. julija v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni potekalo 2. ocenjevanje vin v konkurenci sosednjih držav.
Ocenjevalni komisiji je predsedoval mag. Anton Vodovnik, komisija pa je ocenila 87 vzorcev laškega rizlinga ter 33 vzorcev penečih vin iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Italije, Hrvaške, Srbije in Črne gore ter Bosne in Hercegovine. Največ vzorcev so na ocenjevanje poslali vinarji iz Slovenije in Avstrije. Med vzorci laškega rizlinga so bila enakovredno zastopana suha in sladka vina, polsuhih in polsladkih je bilo manj. Pri peninah je bilo največ suhih, sledile so jim polsuhe. Komisija je med laškimi rizlingi podelila 12 velikih zlatih, 31 zlatih, 36 srebrnih in 6 bronastih medalj, med penečimi vini pa 5 zlatih, 24 srebrnih in 3 bronaste medalje.
Naziv ŠAMPION 2003 so si prislužili: v kategoriji mirno suho vino, z ostankom nepo-vretega (reducirajočega) slad-
korja do 4 g/l, - laški rizling 2001, Poljoprivredno gospodarstvo "Šember", Hrvaška; v kategoriji mirno vino z ostankom nepovretega (reducirajo-čega) sladkorja nad 4 g/l, - laški rizling SJI 1997, Vinogradništvo Zorjan, Slovenija;
v kategoriji suho peneče vino do 15 g/l ostanka nepovre-tega (reducirajočega) sladkorja - peneče Adam 1996, Zaloščan z.o.o., Slovenija; v kategoriji peneče vino nad 15 g/l ostanka nepovretega (reducirajoče-ga) sladkorja - zlata radgonska penina -polsuha 1999, Radgonske gorice, d.d., Slovenija.
Naslov PRVAK 2003 so si priborili: v kategoriji polsladko vino od 12-50 g/l nepovretega (reducirajočega) sladkorja
- laški rizling PT 1983, Jeruzalem Ormož VVS d.d., Slove-
nija.
Natalija Skrlec
Ormož • Počitnikovanje v Ormožu
Zelenje, cvetje in prijaznost
Te dni se je v ormoškem hotelu Jeruzalem mudila skupina 33 počitnikarjev iz Trbovelj. To je ena redkih organiziranih skupin, ki se je odločila za počitnice v Ormožu, zato smo jih povprašali, kako se pri nas počutijo.
Planinsko skupino upokojenskega društva iz Trbovelj je v Ormož pripeljal Vinko Pfei-fer, planinski in turistični vodnik, ki je v ormoškem hotelu že lani preživel nekaj dni. Bil je navdušen nad lepoto naših krajev, nad zelenjem, cvetjem in prijaznostjo ljudi. Zato je svojim prijateljem predlagal, da letos tukaj skupaj preživijo pet dni. Od 130 članov planinske skupine se jih je kar četrtina odločila za počitnice. V Ormož so se pripeljali z vlakom. Tukaj pa so si vsak dan pripravili lasten program dejavnosti. Zaradi izjemne vročine so se hodili vsak dan kopat na ormoško ko-
pališče. Organizirali so pohode po planinski poti, obiskali so Jeruzalem, Hum, Litmerk, grad Borl. Spoznali pa so tudi naše kulinarične in vinske posebnosti.
Povedali so, da je Ormož prijetno zeleno mestece, zadovoljni pa so bili tudi s hotelskimi storitvami. Ko sem jih povprašala še po črnih točkah in kritiki videnega in doživetega, so povedali le, da avtobusna postaja in hotel ne gresta skupaj, sicer pa so se o mestu, ljudeh in uslugah izrazili zelo pohvalno.
vki
Vinko Pfeifer z ženo in vnukinjo je navdušen nad našimi kraji.
Borl • Poletne prireditve
Družijo se mladi z vsega sveta
V okviru poletnih prireditev se je v začetku minulega tedna v organizaciji Ustanove Gandin fundacije na gradu Borl pričel dvanajstdnevni Medkulturni mladinski festival. Rdeča nit festivala je letos "Izbira, priložnost, sprememba - ustvari jih sam skozi vodenje in učenje".
Medkulturni mladinski festival se letošnje poletje na Borlu odvija že osmo leto zapored, med udeleženci pa je okrog 80 mladih z vseh koncev sveta. Udeleženci poletnega festivala, ki v tem času živijo in ustvarjajo na srednjeveškem gradu v osrčju Haloz, tako skozi gledališke, glasbene, plesne, kiparske in športne delavnice izmenjujejo ideje in izkušnje. Delavnice so interaktivne in praktično udejanjajo besede kot vodenje, učenje, spoštovanje, tolerantnost, razvoj in podobno. Z uporabo umetnosti kot orodja za razvoj človeških potencialov, na katere pozabljamo v vsakodnevnih situacijah, imajo udeleženci priložnost razvijati protiutež stresu in občutku praznine, ki označujeta moderno življenje. S poglobitvijo v temi vodenja in učenja udeleženci delavnic raziskujejo med poli kaosa in reda, individualizma in skupnosti, raznolikosti in enakosti, sprejemanja in izključevanja, rasti in stagnacije in podobno. Festival je priložnost za prečkanje meja kon-vencionalnega vsakdanjika, je izziv lastnim perspektivam in percepcijam, priložnost za razvoj različnih pobud skozi učenje na podlagi neposredne izkušnje, iz katere vedno dobiš
Foto: Mojca Zemljaric
Mladi ustvarjalci so prišli na grad Borl z vsega sveta.
le toliko, kolikor se vanjo poglobiš.
Ker pa je v poletnih mesecih v grajskih prostorih in na prostem ob ognju sveže in prav prijetno za ples, pa med 9. in 4. avgustom na gradu Borl potekajo tudi plesne delavnice, ki so primerne tako za začetnike kot tudi za pretanjene plesne mačke. Petdnevne delavnice plesa nudijo udeležencem različne alternative. Z mentorico Mašo Knez se lahko udeleženci delavnic odločijo za učenje af-riših plesov z živo glasbo, dela-
Kog • Prireditve so se pričele
Dnevi turizma
Včeraj zvečer so se z odprtjem razstave Kog na fotografijah, ki predstavljajo Kog v preteklosti in sedanjosti, s kulturnim programom in z gledališko predstavo Drašek in Cilka v izvedbi KUD iz Velike Nedelje pričeli Dnevi turizma na Kogu.
V	preostalih treh dneh zanimive prireditve se bo zvrstilo še več različnih dogodkov, ki bodo obiskovalcem popestrili poletni utrip. Danes se bodo ob 9. uri zbrali upokojenci iz sosednjih društev, ki se bodo pomerili v vrtnem kegljanju. Kogovski osnovnošolci jim bodo pripravili program, gostje pa bodo imeli tudi možnost ogleda cerkve in obiska maše, razkazali pa jim bodo tudi Kog in okolico. Za vse lačne bo na voljo tudi srnjakov golaž.
Ob 20. uri bo v cerkvi na Kogu koncert Miklavževskega okteta, ki je letos praznoval 10-letnico delovanja. Program obsega znane ljudske, narodne in cerkvene pesmi.
V	petek dopoldne so si za svoje letno srečanje, tako kot lani, izbrali Kog invalidi občine
Omrož. Pod šotorom se bodo poveselili ob kulturnem programu in glasbi. Ob 15. uri bo svečani trenutek postavitve klopotca s kulturnim programom. Postavili ga bodo na običajnem mestu pred šolo. Takrat bo potekal tudi prvi del tekmovanja v vaških igrah. Lani so se v kuhanju kisle juhe na odprtem ognju pomerile kogov-ske gospodinje. V letošnjem tekmovanju se jim bodo pridružile gospodinje iz različnih krajev občine Ormož ter sosednje Štrigove. Juho bodo obiskovalci lahko poskusili in ocenili tudi sami. Tekmovanje bo spremljala glasba.
V soboto bo prireditev za kolesarje. Nedavno so v kogovski krajevni skupnosti obnovili vse vaške grbe in pot bo kolesarje vodila od grbe do grbe. Začeli
vnico orientalskega trebušnega plesa vodi Mojca Rakipov, plese italijanske renesanse vodi Lidija Podlesnik, vročega španskega flamenka pa se bodo udeleženci delavnic priučili pri Gabrieli Halvax iz Nizozemske.
Prav pestro pa je na gradu Borl ob večerih, ko med udeleženci potekajo najrazličnejše predstave ob ognju, večeri pa so ponavadi zaznamovani tudi z glasbo, petjem, plesom in prijetnimi razgovori.
Mojca Zemljarič
bodo ob 8. uri na Kogu pri ko-govski sinici. Med 11. in 15. bodo v dvorani na Kogu učenci domače šole predstavili raziskovalno nalogo z naslovom Ekološko kmetovanje - da ali ne? Na predstavitvi mladih raziskovalcev na Vidmu pri Ptuju so z mentorico Nevenko Jam-briško za nalogo prejeli zlato priznanje. Sledilo bo strokovno predavanje na temo ekološkega kmetovanja v šoli na Kogu in ogled kmetije Pukšič, kjer bo v soboto "dan odprtih vrat" in predstavitev na ekos-tojnici. Ob 15. uri se bo pričel drugi del vaških iger, ki bodo pred tekmovalce postavile naloge, za katere je potrebna dobra kmečka in gospodinjska praksa. Med posameznimi igrami bo vsaka ekipa pripravila kulturni zabavni nastop, za kar si bo lahko prislužila še dodatne točke.
Zvečer bo zaključek Dnevov turizma z veselico, na kateri bo igral mladi ansambel Pacifik iz Lenarta, srečelovom, ves čas trajanja prireditev pa jih bo spremljala tudi ponudba na stojnicah, kjer bodo domačini ponujali sadove svojega dela. Dneve turizma pripravlja Turistično društvo Kog.
Laze • 61. obletnica boja Slovenskogoriške čete
"Mladina mora poznati zgodovino ..."
Osmega avgusta je bila v gozdičku Laze pri Mostju spominska slovesnost ob 61. obletnici junaškega boja Slovenskogoriške-Lackove čete. Območno združenje ZZB NOB Ptuj jo je pripravilo v sodelovanju z občino Juršinci, Klubom brigadirjev MDA Ptuj, učenci OS Juršinci, člani Lovske družine Juršinci, Kvintetom DU iz Rogoznice, Starimi prijatelji s Kicarja in vojaki Slovenske vojske iz ptujske vojašnice.
V programu je sodeloval tudi Aeroklub Ptuj z nadletom letala, člani Društva upokojencev Ptuj pa so se že po tradiciji na kraj poslednjega boja Slovenskogoriške-Lackove čete pripeljali s kolesi.
Na spominski slovesnosti se je zbralo veliko ljudi, več kot lani. Med gosti je bil tudi podpredsednik glavnega odbora ZZB NOB Slovenije Tone Poljšak. Po uvodnem pozdravu župana občine Juršinci Alojza Kaucica, spominska slovesnost v gozdičku Laze je bila tudi ena od prireditev ob 7. prazniku občine Juršinci, je v slavnostnem govoru predsednik Območnega združenja ZZB NOB Ptuj prim. Mitja Mrgole, dr. med., spec., spomnil na izročilo preteklosti, iz katere črpa-
ta tudi sedanjost in prihodnost. "Zavedati se moramo, da nas Evropa ne sprejema zgolj zaradi naših gospodarskih uspehov, sprejema nas tudi zato, ker smo se v za Evropo odločilnih trenutkih leta 1941, priključili k skupnemu boju proti hitlerjevski koaliciji. Z neslute-nimi napori in samoodpovedo-vanjem smo lahko dodali naš delež k osvoboditvi Evrope in svobodnega sveta. Nekateri, pa tudi mi na to dejstvo prehitro pozabljamo. Žal skušajo še danes nekateri domači krogi po tolikih letih potisniti tisti svetel čas naše zgodovine v pozabo, češ da se ni bilo vredno bojevati, žrtve so bile zaman, ni se bilo vredno upreti, bili bi tako in tako osvobojeni. Očitajo nam celo, da naš boj ni bil
V gozdičku Laze se je 8. avgusta zbralo veliko ljudi, kar je dokaz več, da je izro~ilo preteklosti še vedno zelo živo.
Na svečanosti je govoril prim. Mitja Mrgole, dr. med. spec., predsednik Območnega združenja ZZB NOB Ptuj: "Naš boj med drugo svetovno vojno je bil po človečnosti edinstven v svetu."
čist in da smo ga bili nečloveško. V tej naši borbi je bilo več človečnosti in humanosti in več skrbi za ljudi, kot kjerkoli drugje. Prav kritikom naše NOB je potrebno povedati, da se je le-ta ponašala z izredno skrbjo za človeka, za ranjenca in civilno prebivalstvo. Širom po Sloveniji so v največji tajnosti delovale partizanske bolnišnice, tudi na Ptujskem sta bili dve, v Trnovski vasi in v Moška-njcih. V letih od 1941 do 1945 je v Sloveniji delovalo skupaj 247 ilegalnih, predvsem bolnišničnih enot z okrog 5500 ležišči, v katerih so nudili pomoč 22 tisoč ranjencem in bolnikom."
Borci Slovenskogoriške-Lac-kove čete so za orožje prijeli v najtežjem času, in v nemogočih razmerah, ko niso mogli računati na nikakršno pomoč. "Še danes se ne zavedamo, kako
Ptuj • Na utrujene ne misli nih~e
Table uspeha in še kaj
Vhod v mesto ob minoritskem samostanu na Ptuju je od prazničnih dni bogatejši za tretjo napisano tablo.
Ob dveh tablah uspeha, na prvi so navedene letnice prvih mest v tekmovanju Turistične zveze Slovenije za najbolj ure-
jen turistični kraj (Ptuj je slavil osemkrat zapored - od leta 1992 do 1999), na drugi zmage v svetovnem tekmovanju Naro-
Foto: Črtomir Goznik
Table "uspeha" ob vhodu v mesto; od prazničnih dni jim dela družbo tudi tabla z napisi pobratenih oziroma partnerskih mest. Prometna signalizacija se v tej družbi že počasi izgublja in bi jo kazalo nekoliko prestaviti.
di v razcvetu (letnici 1998 in 2000), je sedaj še tretja, ki so jo postavili v letošnjih prazničnih dneh, ko je mesto praznovalo svoj 8. občinski praznik, na njej pa imena pobratenih oziroma partnerskih mest. V njihovi družbi je tudi tabla z nekaterimi prometnimi označbami, ki pa nekako več ne sodi v to družbo, zato bi jo kazalo prestaviti.
Da bi ta del Ptuja postal del sprehajalne poti Ptujčanov, mimogrede gre za območje, kjer raste nova minoritska cerkev, pa kot kaže, še nihče ni pomislil, Potem ko je iz ekonomskih razlogov izginila terasa z nekaj mizami, je ta del Ptuja ostal brez sleherne možnosti, da bi obiskovalec oziroma turist za kratek čas posedel. Resda sta v bližini že dva gostinska
pomemben korak je bil storjen tudi v našem okolju z ustanovitvijo oborožene enote. Potrebno je bilo imeti veliko srčnosti in poguma, da so se ti možje takrat odločili za oborožen upor. S hvaležnostjo in spoštovanjem moramo poskrbeti, da tudi poslednji boj teh junakov v letu 1945 ne bo padel v pozabo. Zgodovina je tu že naredila svoje. Na nas pa je, da prenašamo resnico na mladi rod in to ohranimo v spominu. Mladina mora poznati zgodovino svojega naroda, se iz nje učiti in utrjevati narodno zavest," je še v gozdičku Laze 8. avgusta povedal slavnostni govornik Mitja Mrgole.
Spominsko srečanje in druženje v gozdičku Laze je ob pesmi in prijetnem vzdušju trajalo še pozno v noč.
MG
vrtova, a to ne opravičuje mesta, da ne poskrbi za utrujene obiskovalce, v teh dneh jih je veliko, večina so tujci, ki bi želeli za trenutek posedeti pod prelepimi javorji, ki v teh pasjih dneh dajejo prijetno senco.
Pa to ni edini črna točka na Ptuju brez klopi, mesto jih premore še veliko. Upati je le, da bodo vsaj za najbolj obiskane načrtovalci proračuna za leto 2004 zagotovili sredstva. To že ne more stati veliko, sploh pa ne more ogroziti proračuna. Pobuda za postavitev klopi od avtobusne postaje do Potrčeve in naprej do bolnišnice je že v fazi finančnega ovrednotenja. Ker želi mesto ugajati kot celota, bo zagotovo videlo še druge potrebe. Sploh pa, ker je mestno jedro eden od turističnih magnetov Ptuja, povrhu pa letos mesto želi zmagovati tudi v urejenosti mestnih jeder, kjer pa šteje vsaka malenkost in kjer table s še tako velikimi uspehi ne bodo veliko pomagale.
MG
Ptuj • Frančišek Obran
Priznanje za dobra dejanja
Ob letošnjem prazniku Mestne občine Ptuj je župan dr. Stefan Čelan upokojenemu duhovniku Frančišku Obranu podelil priznanje pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija za obnovo, ohranjanje in gradnjo novih cerkva, za vsa dobra dela, ki jih še opravlja v korist bolnih in starejših.
72-letni upokojeni duhovnik ima za seboj 45 let aktivne duhovniške službe. Služboval je v različnih krajih. Povsod si je prizadeval za ohranjanje, vzdrževanje in gradnjo cerkva. Po njegovi zaslugi sta se ponovno aktivirali tudi kapeli v ptujski bolnišnici in domu upokojencev.
Zadnjih enajst let živi pri kapucinih, ukvarja se s karitativnim delom, srečuje se s starejšimi in bolnimi ter jim po najboljših močeh vliva pogum za premogovanje tegob, s katerimi se srečujejo.
Rodil se je leta 1931 v kmečkih družini v Borovcih 3. Za študij teologije, študiral je v Djakovu, se je odločil, ker ga je ta študij vedno zanimal, želel je poglobiti znanje teoloških predmetov in se posvetiti službi ljudem. Lepo je biti v službi oltarja, hkrati pa obnavljati, ohranjati in graditi cerkve, poudarja. "V času aktivne službe smo z verniki in duhovniki obnavljali cerkve in cerkvene zgradbe. Prijetna dolžnost mi je bila biti zraven pri gradnji novih cerkva, nove cerkve sv. družine v Kidričevem, sv. Leopolda Mandiča in cerkve na Pragerskem, ki je v zaključni fazi izgradnje. Pravzaprav jih nisem gradil jaz, bil sem zraven z mnogimi, ki so sodelovali in podpirali gradnjo, da smo mogli vsaj nekaj storiti."
Frančišek Obran ni nikoli klonil zaradi težav, pravzprav pravi, da nima občutka, da bi kdajkoli imel kakšne težave. Ko je delal, je bil povezan z vsemi ljudmi ne glede na versko pripadnost. Ne spominja se, da bi imel kdaj s kom kakšen konflikt. Priznava pa, da pa je bilo vedno težko priti do sredstev za gradnjo novih cerkva, pri lokacijah sicer ne toliko, bolj se je zatikalo pozneje, ko je bilo potrebno izdati gradbena dovoljenja. Spominja se, da je bilo leta 1982 ob gradnji cerkve v Kidričevem še posebej te-
žko. Ob romanju v Medjugorje leta 1983, ki ga je doslej obiskalo že več kot 25 milijonov ljudi, se je s prošnjo za pomoč obrnil k Mariji, rekoč, "če si ti tu, ki si mati svete družine, pomagaj!" Naključje ali ne, ko je hodil po tem svetem kraju, je spoznal duhovnika, ki je kot romar prišel iz Švice. Drug drugega sta izprašala po namenu obiska. Švicar je prišel molit za živo cerkev, za župnijo, Frančišek Obran pa mu je povedal, da je prišel iskat pomoč za gradnjo cerkve in živo cerkev. Njun pogovor je poslušala njegova gospodinja in ko je videla, da šepa v jeziku, ga je ogovorila v slovenskem jeziku. Obrnila se je proti duhovniku in dejala, da je duhovnik iz Slovenije resnično potreben pomoči. Župnija iz Švice je postala botra in podpornica izgradnje cerkve v letih 1983, 84, 85, 86 in 87, do posvetitve. To je bila izredna pomoč. V Med-jugorje, kljub upokojitvi, še vedno roma, skoraj vsak mesec.
Duhovnik Frančišek Obran je v odgovoru na vprašanje glede odnosa med državo in cerkvijo, kaj se na tem področju v zadnjem času dogaja, povedal le, da ni kaj novega dodati. Iz svojih aktivnih časov se živo spomni obdobij, ko je bil skoraj vsak mesec pri sodniku za prekrške, ker je pri kakšnem križu molil z ljudmi. Ampak to je preteklost.
Na priznanje župana pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija je zelo ponosen. "To ni priznanje samo meni, ampak vsem, ki so v življenju kaj dobrega storili za svoj kraj, za svoje mesto, za brate in sestre v stiski," je skromno povedal Frančišek Obran, ki svoje poslanstvo duhovnika nadaljuje tudi po upokojitvi. Njegove zbrane in mirne besede ljudje v domovih upokojencev in bolniki še kako potrebujejo.
MG
Frančišek Obran: "Rad se srečujem s starejšimi in bolnimi. To so srečanja z brati in sestrami, potrebnimi pomoči."
Foto: MG
Foto: MG
Pleterje, Lovrenc • Zlati maturantje 2003
Zlati Aleš, Mojca in Mateja
Za današnjo številko Štajerskega tednika smo obiskali Aleša Planinška, Mojco Pišek in Matejo Tekalec, zlatega maturanta in maturantki ekonomske šole Ptuj.
Veseli ga pisarniško delo
Zlati maturant Aleš Planin-šek je prva štiri leta osnovne šole obiskoval v Lovrencu, naslednja štiri leta pa v Cirkov-cah. Na ekonomsko šolo se je vpisal, ker ga izredno veseli pisarniško delo in ker veliko pomaga v domačem podjetju.
Bodoči študent računalniške informatike je dejal, da je z izobraževanjem na Ekonomski šoli Ptuj zadovoljen, vendar pa se mu zdi, da znanja ni nikoli dovolj in da ga je potrebno nenehno izpopolnjevati. Od študija pričakuje, da mu bo dal vse potrebno znanje, ki ga bo potreboval v življenju. Izmed predmetov je v srednji šoli najraje zahajal k matematiki, najmanj pa k uram tujih jezikov. Takšnega uspeha na maturi se, kot pravi, ni nadejal, tako da je bil dosežen uspeh zanj in za vso družino izjemno presenečenje.
Prostega časa ima zlati maturant Aleš malo, saj veliko pomaga v domači trgovini, svoj prosti čas pa posveča tudi punci Alenki. Glede konjičkov je povedal, da je njegov glavni hobi računalništvo, predvsem internet in domače računovodstvo. Za sprostitev rad včasih sede tudi na kolo ali seže po ribiški palici, izmed knjig pa prebere le tisto nujno. Ob vprašanju, kako bi opisal sam sebe, pa je Aleš dejal, da bi ga bolj kot sam znali opisati drugi. Po kratkem premisleku pa je vendarle dodal:"Družaben, malo sramežljiv, rad se zabavam, ko imam čas, pa gremo s prijatelji tudi na kakšno pijačo."
Postati želi pravnica
Iz Pleterij je tudi zlata maturantka Mateja Tekalec. Tudi Mateja je osnovno šolo obiskovala v Lovrencu in Cirkovcah. Za vpis na ekonomsko šolo -smer upravni tehnik - se je odločila, ker se je zaradi matematike bala vpisati na gimnazijo. Sedaj pravi o sebi, da je samozavestna, da ve, da zmore, za vsako reč se potrudi po najboljših močeh in jo izpelje do konca. V prihodnjem šolskem letu bo obiskovala maturitetni
Aleš Planinsek
Mojca Pišek
Mateja Tekalec
tečaj, saj se želi vpisati na študij prava.
Izmed predmetov na srednji šoli je Mateja najraje zahajala k pravu, prav noben izmed ostalih predmetov pa ji ni delal posebnih težav. Kot je povedala v nadaljevanju klepeta, je bila vsa štiri leta srednje šole odlič-njakinja, tako da je svoje znanje izpopolnjevala že sproti in izrednega uspeha na maturi ni bilo tako težko doseči.
Veliki Okič • Postavili klopotec
Haloze kot eno
Klopotec pred društveno cimpračo v Velikem Okiču.
Med prostim časom se zlata maturantka iz Pleterij največ ukvarja z muckom Jakom, pomaga mami pri gospodinjskih opravilih, v veliko veselje ji je tudi urejanje cvetlic. Če ji dopušča čas, rada zjutraj tudi malo dlje poleži v postelji, pogleda televizijo, prebere kakšno knjigo ali pa se odpravi rolat. Med prostim časom se s prijateljicami odpravi na kakšno pijačo, med vikendi rada pohaja, v septembru pa se namerava odpraviti s prijateljico na morje.
Mojca fotografira, igra badbinton in pleza
Nedaleč od Pleterij, v Lovrencu, pa smo obiskali še tretjo zlato maturantko Mojco Pišek. Prva štiri leta osnovne šole je Mojca obiskovala v Lovrencu, zadnja štiri pa v Kidričevem. Ob vprašanju, zakaj se je vpisala na ekonomsko šolo, je odgovorila, da še zdaj ne ve, je pa ji malo žal, da se takrat ni vpisala na gimnazijo. Sicer pa pravi, da je bilo šolanje na ekonomski šoli zelo zanimivo in poučno, saj jo stroka kot sama že tako ali tako zanima. Dogajanje na šoli je bilo vedno pestro, saj so med drugim pripravljali tudi številne razstave.
Čeprav se je Mojca vpisala in bila tudi sprejeta na Visoki policijski in varnostni šoli v Ljubljani, pa zaenkrat še ne želi postati študentka, saj bo v prihodnjem šolskem letu obiskovala maturitetni tečaj, ob koncu leta pa želi opraviti še splošno maturo. Tako dobrega uspeha na maturi ni pričakovala in je bilo vseh dvajset doseženih točk zagotovo prijetno presenečenje.
Med prostim časom se Mojca ukvarja s klasičnim in digitalnim fotografiranjem (imela je že štiri skupinske in eno samostojno razstavo), ukvarja pa se tudi z badmintonom in rekreativnim plezanjem. Med letošnjim poletjem je s prijateljem preštopala že skoraj celo Slovenijo, konec avgusta pa se odpravlja še na potovanje po Sardiniji.
Mojca Zemljari~
Etnografsko društvo Orači - Veliki Okič ohranjajo izvirnost ljudskih izročil že vrsto let, zato so na god sv. Lovrenca postavili dva klopotca velikana (dolžina deske je 7 m).
Prvega je društvo postavilo kot običajno ob cimprači, kjer so društveni prostori pri Mlakarju v Velikem Okiču, drugi je nekaj sto metrov vstran v Slatini pri "Ridakovem Tinu", kjer je bila prava vaška veselica.
Glede na sušno obdobje in vročino bodo letos imeli klo-potci skrajšani delovni čas, saj je grozdje že precej sladko.
V. B.
Lovrenc • 9. srečanje upokojencev
"Dodajmo letom življenje"
Pokrajinska zveza društev upokojencev "Spodnje Podravje" je v soboto, 9. avgusta, pripravila tradicionalno, 9. srečanje upokojencev. Začelo se je ob 14. uri na nogometnem igrišču v Lovrencu na Dravskem polju, kjer so za to priložnost postavili šotor, pod katerim je potekal ves program.
Pokrovitelj omenjenega srečanja je bila občina Kidričevo na čelu z županom Zvonimir-jem Holcom, ki si po besedah Mirka Bernharda, predsednika Pokrajinske zveze društev upokojencev, zasluži iskreno zahvalo. Kot je še povedal Bernhard, število udeležencev na tem srečanju dokazuje potrebo po tovrstnih aktivnostih. "Dodajmo letom življenje," je še dodal Bernhard. To je geslo, ki bi se ga po njegovem mnenju morali držat vsi.
Svojo besedo je dobil tudi župan občine Kidričevo, ki je poudaril, da je zelo vesel, da je v razvitem svetu, h kateremu drvimo, vloga upokojencev zelo močna. Društva upokojencev iz Cirkovc, Kidričeva ter Lovrenca si po Holčevih besedah zaslužijo pohvalo, saj so že letos izpeljala nekatere pomembne projekte. "Starejši ljudje pa se morajo vključevati tudi v družabno življenje," je še dodal.
Da se upokojenci Spodnjega Podravja tega držijo, so dokazali s tolikšnim številom prisotnih ter seveda s tolikšnim
Pevke iz Cirkovc so pripravile prijeten nastop.
številom nastopajočih društev. Zraven upokojencev iz Ptuja so se predstavila mnoga druga društva. Svoje pevske sposobnosti so med drugim pokazale Ženice iz Društva upokojencev Cirkovce. Odličen nastop so izpeljale tudi Pevke druge pomladi iz Društva upokojencev Kidričevo.
Vinko Gobec, predsednik zveze Slovenije, je poudaril, da je pomembno, da se upokojenci zavedajo, da so ravno oni tisti, ki so Slovenijo naredili,
takšno kot je. "Zmeraj je tako, da bi lahko bilo bolje, lahko pa bi bilo tudi veliko slabše," je še pripomnil. Omenil je tudi, da je Slovenija dosegla veliko zastavljenih ciljev in uvedla nekatere reforme, ki jih še marsikatera druga država ni uspela uresničiti.
Po koncu kulturnega programa je za vzdušje na srečanju poskrbel ansambel Bicikl, ki je marsikaterega upokojenca pritegnil k plesu.
Dženana Bećirović
Ptuj • Pogovor s krvodajalcem Oskarjem Šturmom
Pomemben je namen
Oskar Šturm je Gorenjec, ki že desetletja živi na Ptuju. V tem času se je naučil dihati s Ptujem, mesto ima rad, tudi zato pogosto zelo kritično razmišlja o nekaterih potezah občinskih oblasti in o tem, da se v turizmu v najstarejšem mestu v Sloveniji premalo dogaja.
Odločilnega zasuka še ni, tudi zato, meni, ker je ptujski turizem še vedno v rokah enih in istih ljudi, kar pa za razvoj ni dobro. Stanuje v Raičevi 11, ob poti na grad, v neposredni bližini parkirišča, zato še toliko bolj opazi vse napake, ki se dogajajo na grajskem hribu. Od tega, da mestni čistilci ne najdejo vseh smeti, ki jih tod pustijo obiskovalci, do tega, da je nesmisel zapirati vhod na spodnje grajsko dvorišče, in turistom v večernih urah onemogočati enkraten pogled na mesto. Zdaj se sicer tudi na tem področju nekaj premika, a še vedno premalo. Z javnimi deli bi lahko rešili tudi ta problem, je prepričan.
Oskar Šturm je po poklicu trgovec, trgovcev pa nikjer ne marajo, ker jih je preveč, zato je na čakanju, pripoveduje. Nadomestilo, ki ga dobiva od SPIZ-a, znaša 60 tisoč mesečno, kar je premalo za preživetje. Če ne bi bilo domačih, sina in hčerka ter tašče, bi težko preživel. Tako pa si medsebojno pomagajo, in gre. Enkrat letno prosi za socialno pomoč, da si kupi kurjavo. Ni ga sram pravi, nima hiše, nima avta, če je pomoč za druge, ki so bogatejši od njega, zakaj ne bi bila zanj. Najraje na svetu pa bi rad
dobil redno zaposlitev. Krvodajalstvo, to pa ima v krvi, to nosi v sebi. Moraš nekaj narediti za družbo, če že ona ne more narediti zate, poudarja. Prepričan je, da bi vsak zdrav Slovenec moral vsaj enkrat v življenju darovati kri, krvodajalci pa bi morali biti tudi vsi šoferji. V teh dneh je opravil že 118. odvzem krvi, doslej je daroval okrog 41 litrov krvi. "Številka ni toliko
: Črtomir G
Oskar Šturm je rekorder med darovalci krvi na Ptujskem, te dni je opravil 118. odvzem.
pomembna. Pomembno se mi zdi to, da sem tako visoko, da sem trenutno rekorder med krvodajalci na Ptujskem, da sem nekaj dosegel. Da sem s svojo krvjo pomagal reševati življenja. Jezen pa sem, ker minister za zdravje Dušan Keber tako malo pozornosti posveča krvodajalcem, da bi imeli večkratni
krvodajalci določene bonitete glede na to, kar z darovanjem krvi naredijo za zdravje ljudi. Že dolgo imam v mislih, da bi vsi, ki smo kri darovali že več kot stokrat ustanovili svoj klub, da bi se naš glas slišal in da bi skupaj nekaj dosegli. Podobno opažam tudi na občinski ravni, oblast je gluha za nas. Doslej še nismo doživeli, da bi nas poklicali v občinsko stavbo, se z nami pogovorili, se nam zahvalili za našo humano dejavnost. V zadnjih dvanajstih letih si je za nas vzelo čas edino bivši predsednik SO Ptuj Vojteh Rajher. Boli me tudi, da ni prave pozornosti tudi s strani Rdečega križa na Ptuju. To je bil tudi eden od vzrokov, da sem postal član cirkovških krvodajalcev. Tudi mediji krvodajalcem posvečajo premalo pozornosti, o nas se piše samo takrat, ko primanjkuje krvi, sicer nas ni. Tudi v odnosu družbe do nas je iskati vzroke za upad krvodajalstva. Saj nočemo nekaj nemogočega, le da nas na nek način upoštevajo, da se nas sliši in na nek način nagradi, s kakšno boniteto iz zdravstvenega vidika," je še povedal Oskar Šturm, ki ne glede na vse, kar se mu dogaja, ostaja zaprisežen krvodajalec.
Foto: MZ
Foto: DZ
Foto: MZ
Foto: VB
Zavrč • 7. občinski praznik
Obnovljenih 80 odstotkov cest
Pred praznovanjem letošnjega praznika občine Zavrč smo se pogovarjali z županom, sicer tudi uspešnim podjetnikom, Miranom Vukom. Ob vprašanju, kako dolg je njegov delavnik, je odgovoril, da je zanj dan prekratek in da njegov delovni čas traja skoraj 25 ur dnevno.
[t. tednik: Uvodoma mogoče beseda ali dve o proračunu občine Zavrč. Koliko znaša in kam se porazdelju-jejo sredstva?
M. Vuk: "Letošnji proračun znaša okrog 280 milijonov tolarjev. 110 milijonov prora~-unskega denarja bomo namenili za investicije, medtem ko vse ostalo namenjamo za financiranje rednih obveznosti občine — {olstvo, ob~inska uprava in ostalo."
[t. tednik: Bo potreben letos tudi rebalans proračuna?
M. Vuk: "Bo, ampak ne v smislu zadolževanja. Sredstva v proračun pritekajo normalno, v mejah so tudi naše želje oziroma investicije, ki potekajo v sladu z zmožnostmi občine in občanov."
[t. tednik: Kako daleč pa ste z izgradnjo cestne infrastrukture?
M. Vuk: "Mislim, da je izgradnja cest v 80 odstotkih končana. Letos imamo v programu izgradnjo in asfaltiranje dveh cest. Prva je na odseku Hrastovec—Dolane. To je cesta, ki povezuje občino Zavrč z občino Gorišnica. Ureditev bomo pričeli v septembru, celotna investicija pa bo znesla okrog 30 milijonov. Cesto bomo gradili s finančno pomočjo občanov, del sredstev pa pričakujemo tudi iz državnega proračuna.
Urejeno športno igrišče je bilo želja številnih občanov, predvsem ljubiteljev športa.
Zavrč
Likovno-literarni popoldan
Ob pričetku praznovanj sedmega praznika občine Zavrč je v tamkajšnjem upokojenskem domu v soboto, 9. avgusta, potekal likovno-literarno popoldan s slikarko Anico Zupanič iz Ptuja in pesnikom Marijanom Bruncem iz Zavrča.
Sobotna kulturna prireditev, ki jo je vodila domačinka Petra Bratuša, je v prostore upokojenskega doma na Zavrču pritegnila nekaj deset obiskovalcev, med njimi tudi župana občine Markovci Franca Kekca. Uvodoma sta se zbranim predstavila oba avtorja, nato pa so pod vodstvom Tanje Vnučec zaigrali člani mandulinske skupine Amos. Kot je med svojim nagovorom povedala slikarka Anica Zupanič, se ji je veliko veselje vračati v haloške griče, ki ji med drugim dajejo navdih za delo in ustvarjanje. Kot je nato poudarila Zupaničeva, ki je prepotovala že precejšen del sveta, so po njenem mnenju Haloze eden najlepših in najčudovitejših kotičkov sveta. Biografijo slikarke Anice Zupa-nič je občinstvu predstavila Terezija Majcenovič, o življenju in delu pesnika Marijana Brun-ca pa je zbrane seznanila Jožica Bratuša. V nadaljevanju prireditve so Minka Rihtarič,
Utrinek z likovno-literarnega popoldneva; pesnik Marijan Bru-nec na levi, ob njem slikarka Anica Zupanič.
Mihaela Bratuša in Dušanka Bratuša predstavile Brunčeve pesmi. Ob izteku kulturnega programa so zapele še završke ljudske pevke, Marta Bosilj, članica sveta občine Zavrč, pa je slovesno odprla retrospektivno likovno razstavo Anice Zupa-nič ter razstavo pesniških zbirk
in rokopisov pesnika Marijana Brunca.
Kulturni popoldan v Zavrču so organizirali člani Kultur-noumetniškega društva Maksa Furjana Zavrč, Društvo upokojencev Zavrč in Planinsko društvo Haloze - odsek Zavrč.
Mojca Zemljarič
Druga cesta, ki jo imamo v načrtu, pa je odsek Belski Vrh— Zeletine. Investicija te ceste bo znesla okrog 10 milijonov tolarjev, zajema pa ta cesta strmi odsek, ki je zelo težko prevozen v spomladanskem in jesenskem, še bolj pa v zimskem času."
[t. tednik: Kolikšen pa je vložek občanov v izgradnjo cest?
M. Vuk: "Sofinanciranje cest s strani občanov je zelo različno in odvisno od tega, koliko ljudi živi na določenem odseku, pri sofinanciranju pa upoštevamo tudi plačilno sposobnost občanov."
[t. tednik: V letošnjem letu imate v načrtu tudi ureditev pokopališča. Kako daleč ste z investicijo?
M. Vuk: "Ureditev pokopališča bo občino stala okrog 20 milijonov tolarjev. Zemljišče za ureditev pokopališča nam je podaril završki župnijski urad, prav v tem času pa si pridobivamo tudi gradbena dovoljenja, tako da bomo jeseni pričeli z ureditvijo."
[t. tednik: Ena izmed zadnjih investicij je bila tudi ureditev športnega igrišča. Je investicija zaključena?
M. Vuk: "Športno igrišče je bila želja številnih občanov, predvsem ljubiteljev športa. Seveda smo se za ureditev igrišča odločili šele po tem, ko smo končali izgradnjo šole in ureditev samega centra občine. Sedaj, ko smo končali investicije,
Župan občine Zavrč Miran Vuk
ki so bile nujno potrebne, pa smo se odločili še za ureditev igrišča. Urejanje igrišča poteka v dveh fazah. Prva faza, ki bo končana septembra ali oktobra, zahteva 15 milijonov tolarjev. V pri fazi pa smo uredili glavno in pomožno igrišče ter tako vsem ljubiteljem športa omogočili optimalne pogoje za delo in razvoj športa."
[t. tednik: Dotakniva se še infrastrukture. Elektrika, vodovod, telefonija ...
M. Vuk: "Vsa ta infrastruktura je na srečo pri nas rešena. V bistvu so vodo dobili vsi, ki so hoteli. Ta problem je občina za razliko od ostalih podobnih občin rešila že veliko prej, pred dvema letoma."
[t. tednik: Ali občina Zavrč razmišlja tudi o razvoju turizma?
M. Vuk: "Sam razvoj turizma gre v smeri, ki si jo določajo posamezniki, ki se s tem ukvarjajo. Občina jim pri tem, kolikor je v naših močeh, pomaga. Predvsem sedaj, ko ustanavljamo turistično cono z občino Cestica. S tem želimo turistom omogočiti normalen prehod turistov in nemoten obisk vseh
turističnih točk, ki večinoma ležijo na ali ob meji."
[t. tednik: Kako pa je z gasilstvom?
M. Vuk: "Tako kot v vsaki občini si tudi gasilci naše občine želijo napredka. Letos smo se odločili za nakup novega modernega gasilskega vozila, za katerega smo z opremo vred odšteli 30 milijonov tolarjev. Pri modernizaciji in usposabljanju gasilske enote smo dali poudarek na gašenju vozil, saj se na meji nabere ogromna količina vozil."
[t. tednik: Kakšna praznovanja pa se v Zavrču obetajo ob bližnjem občinskem prazniku?
M. Vuk: "Konec minulega tedna smo v Zavrču pripravili literarno-likovno prireditev in streljanje na glinaste golobe, 5. avgusta pa bo v sklopu praznovanj potekalo tudi srečanje romarjev in faranov pri cerkvi Device Marije. Praznovanje sedmega občinskega praznika bomo sklenili v soboto,
16.	avgusta, ko bomo ob 14. uri razvili nov čebelarski prapor, ob 15. uri svojemu namenu predali novo gasilsko vozilo, osrednja prireditev v počastitev sedmega občinskega praznika pa je na programu ob
17.	uri. Takrat bomo dogajanje obogatili še s kulturnim programom in podelitvijo občinskih priznanj. Proslave ob občinskem prazniku želimo čimbolj strniti in jih izvesti, če se le da, v enem dnevu. Želim pa si, da naše prireditve obišče čimveč občanov in da se skupno po-veselimo vseh uspehov in izpeljanih investicij naše občine."
Mojca Zemljarič
Vsem občankam in občanom občine Zavrč ob 7. občinskem prazniku iskreno čestitam in vas vabim na osrednjo slovesnost, ki bo v soboto, 16. avgusta 2003 ob 17. uri, pri gasilskem domu Zavrč - GoRIČAK 1.
VAŠŽIjg^ Miran Vuk
Ptuj • Pogovor z Adelino, Majo in Moniko
Tri dekleta, tri finalistke
V termalnem parku Aqualuna Term Olimia v Podčetrku je bil 8. avgusta polfinale letošnjega tekmovanja za mis Slovenije 2003. Udeležilo se ga je 22 deklet, 15 z regionalnih izborov, sedem pa so jih zbrali na castingu v Ljubljani. S Ptujskega so se polfinala udeležile Adelina Bombek iz Cirkulan, Maja Tofant iz Ptuja in Monika Zajšek iz Skorbe. Svojo nalogo so dobro opravile, vse tri so postale finalistke letošnjega tekmovanja za mis Slovenije.
Leto 2003 bo v zgodovini lepotnih tekmovanj, kar zadeva dekleta s Ptujskega, eno najuspešnejših. Treh finalistk v tekmovanju za mis Slovenije še nismo imeli. Počakati pa velja še na finale, ki bo 14. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Poleg tega se bo Mihaela Kukovec udeležila svetovnega izbora za mis turizma, ki bo decembra v eni od afriških držav.
Dekleta so bila dan po vrnitvi iz Podčetrtka izredno zadovoljna. Ob nedeljskem soku v Bo calïeju na Ptuju so še polna vtisov po petkovi razglasitvi pripovedovala o vtisih s polfi-nalnega tekmovanja. Z vsemi udeleženkami jih je družilo prijateljstvo, medsebojno so si veliko pomagale, njihovo dru-

ženje so nenehno spremljale kamere, kar jih je občasno tudi malo motilo, ker tega doslej niso bile vajene. Z namestitvijo v Termah Olimia so bile nadvse zadovoljne, tudi hrana je bila vrhunska, če bi tako jedle vsak dan, bi se jim to kmalu zagotovo poznalo na liniji. Do finala v Ljubljani je še mesec dni, ki jih bodo skušale kar najbolje izkoristiti za priprave, da še izboljšajo kakšno malenkost pri postavi, pri nastopu, pa tudi za pogovor z žirijo morajo biti maksimalno pripravljene. V Podčetrtku za kvalitetno predstavitev niso imele dovolj časa, okrog tri minute, kar je odločno premalo, pravijo. Naj-rej so govorile o sebi, zatem v tujem jeziku, zatem so sledila
Foto: Črtomir Goznik
Monika, Adelina in Maja - finalistke tekmovanja za mis Slovenije 20O3, med nedeljskim sprehodom po Ptuju.
skopa vprašanja. Nekatere so imele priložnost, da so prestavile svoje talente, nekatere ne. Ocenjujejo pa, da so se dobro odrezale, vsaj tak občutek imajo.
Adelina Bombek, ki študira modo, moda je njena življen-ski izziv, je takole strnila svoje razmišljanje po polfinalu: ^"Vesela sem uvrstitve v finale, zdaj me čakajo nove naloge, tako je vedno, ko nekaj dosežeš. Potrebno je delati na sebi, ker vedno hočem več. Sicer pa smo Ptujčanke držale skupaj, želele smo uspeti in tudi smo. Upam, da smo pustile lep vtis. Za žirijo pa lahko rečem, da je bila letos zelo skromna z podvpra-šanji. Sicer pa v skromno odmerjenem času tudi časa ni bilo veliko."
"Preživele smo lepe trenutke, če nas organizatorji niso zabavali, smo se same. Le preveč čakanja je bilo med posameznimi opravili. Za naprej ne pričakujem ničesar, upam pa na najboljše. Vse se bomo potrudile po najboljših močeh," je povedala Monika Zajšek, 21-letna študentka Pedagoške Fakultete v Mariboru, smer predšolska vzgoja, kjer ji do konca študija manjkajo trije izpiti in diploma. Študij bo nadaljevala, za zdaj se še ni odločila ali bo to pravo ali medicina. Njena želja je, da bi pomagala
spreminjati nekatere zadeve v družbi, ki ne tečejo tako, kot bi morali. V predšolski vzgoji jih na primer vidi veliko. Monika se ukvarja s plesom, zato je nekoč bila tudi njena želja ustanoviti plesni vrtec, zdaj o tem več ne razmišlja toliko.
Maja Tofant je na lepotnih tekmovanjih novinka. Polfinale je bil komaj njen drugi nastop, čeprav je imela v Podčetrtku že manj treme kot na Ptuju, je bil nastop pred komisijo zanjo huda preizkušnja, še posebej, ker je bila na vrsti prva, ker je podobno kot na Ptuju tudi na polfinalu nosila številko ena. Drugače pa se je trudila biti sproščena in nasmejana. V Ljubljani upa na najboljše, trudila se bo, pravi. Sicer pa se bo tako kot doslej maksimalno posvečala oblikovanju nakita, kjer želi doseči kar največ.
Letošnje polfinale v Aqualuni pa se ni najbolj srečno iztekel za tri dekleta, ki so kršila pravila igre. Lastnik licence za izbor mis Slovenije za mis sveta Zdra-vko Geržina pravi, da niso mogli ravnati drugače, če so želeli ohraniti pošten obraz. Razume pa tudi nejevoljo deklet, ki so bila prepričana, da se jim ne bo nič zgodilo. Proti pravilom so se namreč ponoči družila s člani žirije.
MG
Lenart • Stara kmetijska tehnika
Na ogled več kot 130 eksponatov
člani kluba Starodobnik Slovenske gorice so v soboto, 9. avgusta, na Poleni pri Lenartu organizirali prvo mednarodno srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike.
Klub je bil ustanovljen 18. februarja lani z namenom ohranjanja kulturne oziroma tehnične dediščine ter seznanjanja mladih z njo.
Sobotnega srečanja se je udeležilo okrog 110 traktorjev, razstavljenih pa je bilo veliko stabilnih motorjev, traktor na
lesni plin, parna lokomobila in več različnih strojev in orodij ter pripomočkov. Najstarejši traktor je bil letnik 1934, znamke Svoboda, lastnika Franca Lasbaherja iz Benedikta, najstarejši razstavljen parni stroj je bil letnik 1922 v lasti Martina in Milene Kramberger iz Sv.
Ane, najstarejši stabilni stroj pa je bil iz leta 1928 in je last Feliksa Rajha iz Cerkvenjaka.
Srečanja pa se je udeležilo tudi veliko članov sorodnih društev iz cele Slovenije, naj-številčneje pa člani društva rojaka Janeza Puha iz Juršincev.
Po besedah predsednika kluba Franca Lasbaherja organizatorji razmišljajo, da bi to srečanje postalo tradicionalno, vsako leto pa bi ga organizirali v drugi slovenskogoriški občini.
Zmago Šalamun
Parni stroj iz leta 1922, last Martina in Milene Kramberger od Sv. Ane
Najstarejši traktor Svoboda letnik 1934, last predsednika Kluba Starodobnik Slovenske gorice Franca Lasbaherja (desno), levo ob njem tajnik društva Rudi Bunderla
Lovrenc na Dr. polju
Gasilski vodni nogomet
V soboto, 9. avgusta, so v Lovrencu na Dravskem polju organizirali 10. tradicionalni curkomet. Tega se je letos udeležilo kar 12 ekip: Zlatoličje, Jablane, Šikole, Majšperk, Gorica, po dve ekipi iz Hajdine in Maribora ter ekipe Totngrobari, Bar Servis in Gorički pingvini.
Curkomet je igra, ki jo je pred desetimi leti zasnoval Anton Leskovar, predsednik PGD Lovrenc na Dravskem polju. Tekma, ki se izvaja na igrišču s premerom 45 X 30 metrov, traja dva krat pet minut, sodijo jo trije sodniki, cilj igranja pa je s curkom vode potisniti žogo v nasprotnikov gol. Moštvo sestavlja pet igralcev: trije škropijo z ročniki, dva pomagata
vleči cevi napadalca, branilec pa je sam. Vsako igranje s telesom, škropljenje v nasprotnega igralca in zadrževanje žoge s telesom se kaznuje s kartoni. Točke, pridobljene za gol, se štejejo kot pri ameriškem nogometu, če pa je rezultat izenačen, pa se izvajajo še podaljški.
Med sodelujočimi ekipami letošnjega curkometa so se v polfinale uvrstile ekipe Hajdine, Majšperka, Zlatoličja in Goriških pingvinov, končen rezultat pa je bil naslednji: prvo mesto so osvojili Majšperčani, druga je bila ekipa Hajdine, tretje mesto pa je pripadlo Zlato-ličanom.
Mojca Zemljari~
Juršinci • Društvo J. Puha
Srečanje puhovcev
Foto: Zmago Šalamun
Člani društva so se zjutraj zbrali pred muzejem v Sakušaku.
Društvo starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci aktivno deluje že tretje leto. Lani so v upravljanje prevzeli Puhov muzej v Sakušaku, s svojimi aktivnostmi pa seznanjajo širšo javnost z dosežki njihovega rojaka Janeza Puha.
V okviru praznovanj ob 9. prazniku občine Juršinci pa so v soboto, 9. avgusta, organizirali društveno srečanje oziroma srečanje z donatorji društva. Člani društva so se zbrali pri Puhovem muzeju v Sakušaku. Od tam so se v panoramski vožnji zapeljali ob mejah občine Juršinci, med potjo pa so se večkrat zaustavili. Prvi postanek so imeli v Mostju na kmečkem turizmu Toplak. Od tam so se odpravili v Lenart, kjer je potekalo 1. mednarodno srečanje ljubiteljev stare kmetijske
tehnike. Iz Lenarta so se odpeljali nazaj proti občini Juršin-ci in se ustavili na Kukavi pri članu društva Ludviku Kokolu, kjer so si ogledali zasebno zbirko starin. Tam so se udeleženci pomerili v vožnji s kolesi, starimi preko 60 let. Iz Kukave jih je pot vodila nazaj proti Sakuša-ku, kjer je potekalo družabno srečanje s sponzorji in občani občine Juršinci, pomerili pa so se tudi v družabnih igrah.
V nedeljo pa so člani društva svoje starodobnike razstavili pri farni cerkvi, ki jih je po svečani sv. maši ob godu farnega zavetnika sv. Lovrenca blagoslovil domači župnik Štefan Casar, z željo, da bi še naprej varno vozili po cestah in predstavljali dediščino rojaka Janeza Puha.
Zmago Šalamun
Velika Nedelja • Počitniške delavnice
Teden zabave in druženja
Minuli teden je Društvo prijateljev mladine iz Velike Nedelje za svoje otroke pripravilo zanimiv program najrazlicnej{ih dejavnosti, s katerimi so popestrili pocitni{ki vsakdan.
Počitnice se že počasi iztekajo, zato so otroci še toliko bolj veseli kak{ne popestritve, saj v zadnjih po~itni{kih dneh dolgčas že trka na vrata. Poleg tega so otrokom ponudili zares zanimivo izkušnjo. Kar takoj v ponedeljek je bilo namreč na sporedu jadralno padalstvo, ki ga je vodil Janko Štampar. Z Al-tovega brega je eden za drugim poletelo šest otrok in mentorice. Seveda bi jih še več, če se ne bi zgodila nespretnost, namreč padalo se je ujelo na jablano in snemanje je trajalo
tako dolgo, da je za več poletov zmanjkalo časa.
Delavnice so bile vse dni izjemno dobro obiskane, saj se je med 8. in 12. uro vsak dan zbralo okrog 25 otrok. Vodile so jih: članice društva Anica Gričar, Marjana Moravec in Nežika Strnad ter predsednica društva Marija Rajh s pomočjo različnih mentorjev. Ročne spretnosti so otroci preizkusili pri risanju na opeko, kjer so nastali lepi rožnati in krajinski motivi, izdelke pa so si udeleženci lahko odnesli domov, da
Tudi stare družabne igre so lahko zanimive.
Foto: vki
jim bodo v okras. Veliko so se ukvarjali s športom. S kolesi so se podali na izlet proti Sv. Tomažu, zadnji dan pa so šli na pohod čez Strmec in Šardinje do turistične kmetije Ozmec, kjer so uspešen teden zaključili s piknikom. Za malico so jim sredstva in material primaknili sponzorji, prostore pa jim je odstopila krajevna skupnost.
Ker je bilo vreme lepo, so večino časa preživeli zunaj. Posebnost velikonedeljskih delavnic je predvsem množična udeležba in starost udeležencev. Medtem ko se po drugih krajih občine ponavadi tovrstnih delavnic udeležujejo mlajši osnovnošolci, so bili tukaj v prevladi tisti starejši. Sabina, Jožica in Mojca so letos na delavnicah že sedmo leto, udeležujejo se jih od samega začetka, kar dokazuje njihovo priljubljenost.
Ko sem jih obiskala, so se na igrišču učili starih družabnih iger, druga skupina pa je igrala nogomet. Po malici pa so se podali na Hajndl k pletar-ju Francu Kosiju, ki jim je pokazal svoje izdelke.
vki
Pri razpravi o ustreznosti pogodbe ter samem podpisovanju pogodbe o požarni varnosti so sodelovali župan občine Tr-
novska vas Karl Vurcer, župan občine Vitomarci Franc Krep-ša, predsednik Gasilske zveze (GZ) Anton Vogrin, poveljnik
Sedem (ne)pomembnih dni
Jezik mržnje
Pravzaprav bi lahko rekli, da ni pravih razlogov za preplah, če celo skrajno dramatično "ugotovitev" v torkovem Delu "o resni zaskrbljenosti zaradi hrvaških potez" spremlja nasmejana fotografija slovenskega premiera. Prastaro novinarsko pravilo namreč govori, da se k resnim in žalostnim informacijam nikakor ne podajo slike nasmejanih osebnosti, še zlasti, če so le-te neposredni soudeleženci neprijetnih dogajanj.
Kljub temu je seveda res, da so Hrvati tudi to poletje spravili na noge dober del Slovenije, zlasti njene politične javnosti. Novice iz hrvaškega kmetijskega ministrstva o nekakšnem hrvaško-italijanskem okli-canju izključne gospodarske cone na Jadranu so (resda z zamudo) mobilizirale slovensko pozicijo in opozicijo, ki sta še
nedavno tega bučno odhajali na (zaslužene?) počitnice, ki naj bi bile letos še posebej dolge. Predsednik vlade Anton Rop se je vrnil s počitnic v Ljubljano (kot zatrjuje sam, ne samo zaradi Hrvatov), vendar je tako vsaj delno ugodil tudi ideji oziroma zahtevi bojevitega socialdemokratskega poslanca Jožefa Jerovška, da bi moral v znamenje protesta proti hrvaškemu ravnanju nemudoma prekiniti svoje dopustovanje na hrvaški jadranski obali ...
Nasploh se je tokrat Slovenija izkazala z "bojevitostjo" in odločnostjo do hrvaških namer. Lahko bi celo rekli, da se je glede tega uspešno zgledovala po Hrvaški in drugih balkanskih znankah, ki si zaradi takšnega ravnanja v preteklosti v mednarodnih rase-žnostih ravno niso pridobile kakšnega posebnega ugleda, doma pa so bile žrtev skrajno tragičnih
Slov. Bistrica • Tabor SDM dr. Jožeta Pučnika
Daleč od ponorelega sveta
■■■
Poletni tabori Socialdemokratske mladine Slovenije postajajo ustaljena praksa oblikovanja političnega programa podmladka. Vsako leto se mladi socialdemokrati "zabubimo" v kakšnem od prečudovitih naravnih biserov Slovenije, stisnemo glave ter daleč od mobilnih telefonov ter ponorelega sveta pripravljamo strategijo nastopa v naslednjem letu.
Tudi tokrat je bilo tako. Letošnji tabor smo posvetili politični ikoni slovenskega osamosvajanja, ki ga žal ni več med nami - dr. Jožetu Pučniku. V spomin nanj smo naš vsakoletni tabor tudi poimenovali po njem. Program je bil posvečen predvsem prihajajočim državnozborskim volitvam, problematiki drog in prostitucije ter pripravam na kongres SDM. Tabor je potekal med 31. julijem in 3. avgustom.
Ob prihodu na tabor nas je pozdravil Ivan Pučnik, s katerim smo se pogovarjali o dr. Jožetu Pučniku, njegovi mladosti, življenjski poti, političnem udejstvovanju v luči njegovega optimizma ter neznanske življenjske energije, ki ga je kljub vsem pretrpljenim krivicam gnala naprej.
Petek je bil namenjen problematiki prostitucije po uveljavitvi dekri-minalizacije prostitucije. Aleš Primc, prvopodpisani za razpis referenduma o spremembi Zakona o prekrških, v členu, ki se nanaša na prostitucijo, je pojasnil, zakaj so se odločili za zbiranje podpisov in kaj prinaša sprememba zakona. Za čim bolj strokovno podprto debato smo k diskusiji povabili tudi psihiatra dr. Jožeta Magdiča iz Murske Sobote. V SDM menimo, da je bila sprememba zakona pripravljena na hitro in
dokaj nepremišljeno, kar bi lahko imelo nepredvidene družbene posledice. Posebej nas skrbi razvoj slovenske družine, saj se bojimo, da bo Slovenija postala še ena od "mek" prostitucije.
Naslednji na vrsti so bili državni simboli in nacionalna zavest. Kot gosta sta nam svoje poglede razložila Stanislav Jesenovec ter dr. Milan Zver. Prišli smo do zaključka, da je srčika problema zopet nekje drugje, kot se zdi na prvi pogled - v našem šolstvu. V šolstvu, kjer učence "tr-pajo" s statističnimi podatki, a hkrati pozabljajo na narodove korenine, se državljanska zavest pač ne more razviti. Mladi socialdemokrati tako ponovno poudarjamo, da se zavzemamo za uvedbo predmeta Državljanska vzgoja v šolah. Zavedamo se, da to ne bo rešilo problema narodne zavesti, a je to lahko vsaj prvi korak.
Sobota je bila posvečena dvema temama - drogam in volitvam. O odvisnosti od drog sta spregovorila dr. Milan Krek, direktor Urada za droge in Matej Jankovič, predstavnik ŠOU-a ter eden izmed organizatorjev prireditve Marihuana marš. Vpogled v dejansko stanje na področju zasvojenosti je bil za marsikoga šokanten. Čeprav se zdi, da v naši državi to problematiko jemljemo kot problem majhnega kroga ljudi, sprašujemo, kako je potem možno, da samo za metadonsko zdravljenje Ministrstvo za zdravje letno namenja okroglo milijardo tolarjev?! In kdo v državi potem poskrbi za reintegracijo metadonskih odvisnikov v normalno okolje? Kaj ni dajanje metadona brez sistemskega programa reintegracije zdravljenih
odvisnikov v samostojno življenje enako kot reševanje problema prostitucije z njeno legalizacijo brez odpravljanje razlogov zanjo? Skrbi nas tudi to, da je po novi sistematiki Urad za droge ukinjen, saj bo po novem spadal pod Ministrstvo za zdravje. Mu bo s tem zagotovljena ustrezna neodvisnost?
Priprave na volitve in volitve same so obdobje, na katere se politične stranke bolj ali manj skrbno pripravijo. Moto tokratne razprave je bil: "Kaj lahko dosežemo sami". Manjši medijski pozornost navkljub želimo mladi socialdemokrat v svetu politike dokazati, da zmorem s svojim programom in pravilnim pristopom ter ustrezno pripravljenimi kandidati ponuditi ustrezno izbiro volivcem. SDM bo na naslednjih državnoz-borskih volitvah nastopila s svojimi kandidati, naš cilj pa je jasen - v slovensko "hišo demokracije" spraviti enega mladinca. Da bi nam uspelo, potrebujemo izkušnje. Svoje nam je predstavila Barbara Brezigar, s katero smo do potankosti "secirali" njen scenarij. Sedaj je čas, da pričnemo s pisanjem lastnih scenarijev. V jesenskem času nas torej čaka še veliko dela. Še najmanj en takšen tabor ter seveda kongres, na katerem bomo izvolili novo vodstvo za naslednji dveletni mandat ter imenovali kandidate SDM za volitve v DZ 2004. Če se bodo naši računi izšli, bo (vsaj) eden izmed udeležencev tega tabora v naslednjem mandatu lahko dokazoval, da so najboljši advokati mladih ravno - mladi. V političnih podmladkih, seveda. Socialdemokratska mladina - Mestni odbor SDM Ptuj
Trnovska vas • Podpis pogodbe o požarni varnosti
Znova požarno varni
Na občini Trnovska vas so se v torek, 5. avgusta, zbrali predstavniki občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah ter predstavniki Prostovoljnega gasilskega društva(PGD) Vitomarci in Trnovska vas, ki sta združeni v Gasilsko zvezo Trnovska vas-Vitomarci, da bi podpisali novo pogodbo o požarni varnosti.
GZ Manfred Jakop, predsednik PGD Biš Miran Arnuga, predsednik PGD Vitomarci Franc Šoštarič ter tajnik GZ Andrej
Arnuga.
Uvodoma je prisotne pozdravil župan občine Trnovska vas, ki je dejal, da je nova pogodba o požarni varnosti izrednega pomena za obe občini, saj bo formalizirala delovanje gasilske zveze in društev. Predsednik GZ Trnovska vas-Vitomarci Anton Vogrin je dejal, da je pogodba sicer sprejemljiva, vendar pa bi bilo potrebno črtati 14. člen pogodbe, ki pravi, da "če od te pogodbe odstopi samo GZ, se šteje, da ta pogodba ni razveljavljena". Župan
občine Vitomarci je dodal, da se mu ta člen ne zdi problematičen. Najpomembneje je, da občina zagotavlja požarno varnost svojih občanov tudi v prehodnem obdobju, in ravno to je bil cilj tega odstavka, je še povedal Krepša. Večina prisotnih je bila za to, da ta člen zbrišejo iz pogodbe. Zato so pogodbo spremenili, preuredili in jo nato svečano podpisali.
Na vprašanje, kaj je bistveno določilo te pogodbe, je tajnik GZ Andrej Arnuga dejal: "Z lanskim, 31. decembrom je
prenehala veljati prejšnja pogodba o požarni varnosti, kar pomeni, da sta bili dejansko obe občini osem mesecev brez koncesije za požarno varnost. Z današnjim dnem pa začne veljati nova pogodba."
Arnuga je dodal, da je ta pogodba pravna podlaga za zagotavljanje požarne varnosti. Kar se tiče same pogodbe, velja v občini Vitomarci za dobo petih let, medtem ko pa je v Trnovski vasi sklenjena za nedoločen čas.
Dženana Beéirovié
in krvavih obračunov.
Zagotovo ne sodimo med ljudi, ki bi Slovenijo potiskali v vlogo države, ki se pač vdaja v usodo in ponižno sprejema in prenaša vse, kar o njej odločajo drugi, bodisi pomembnejši bodisi predrznejši. Slovenija mora biti odločna, vselej in v odnosu do vseh. Vendar pa mora ta odločnost temeljiti na njenih jasnih, nedvoumnih pozicijah in vselej dovolj razvidni politiki. Svoje interese mora braniti z argumenti in če je treba z vsemi razpoložljivimi sredstvi. To pa pomeni, da mora imeti pri svojem odzivanju na različne mednarodne izzive, preizkušnje in dileme natančno določene prioritete, domišljeno strategijo, ki mora izključevati prepogosto improvizacijo, pre-večkratna "presenečenja" in nevednost, kaj v zvezi z njo pripravljajo in sklepajo drugi. Iz-
jemno nevarno (celo pogubno) pa je, če takšne lastne pomanjkljivosti in napake poskuša kdo prikrivati in reševati z ustvarjanjem različnih napetosti in mržnje do drugih takrat, ko za to ni niti najmanjšega opravičljivega razloga. V diplomaciji je tako kot v siceršnjem vsakdanjem življenju. Nekdo zaradi majhnih ali zgolj nepojasnjenih medsosed-skih praks zaneti prave spore in spopade, spet drugi pa vse skupaj poravna zgolj z razumnim pogovorom in dogovorom. Tako se je tudi v najnovejšem hrvaško-slovenskem nesporazumu zgodilo, da so zažareli ognji mržnje (in revanšizma), še preden so pristojni z ene in druge strani sploh razjasnili, za kaj pravzaprav sploh gre. Ena izmed slovenskih lokalnih radijskih postaj je na hitro organizirala široko javno opredeljevanje o tem, da bi Slovenci začeli organizirano (in tudi z državno prisilo) bojkotirati letovanje na hrvaškem morju, osrednji slovenski dnevnik je obtožil slovensko zunanje ministrstvo, ker ni sposobno organizirati "blokade" hrvaške obale z "ustreznimi" carinskimi in
drugimi restriktivnimi in nasploh neprijetnimi ukrepi, ki bi jih izvajali do tujcev, Evropejcev, ki prek Slovenije potujejo na počitnice na Hrvaško ... Spet so se začele pojavljati neskončne zgodbe o "čudnih" Hrvatih. Namesto da bi bili ponosni na svojo vsestransko odprtost do Hrvatov, da bi bil to najmočnejši argument ne samo v pogovorih z njimi, ampak z vso Evropo, nekateri torej spet kličejo na nekakšne okope, hočejo zapirati naša vrata in zahtevajo sovraštvo do drugih kot potrdilo naše ljubezni in pripadnosti Sloveniji.
Nikakršno Hrvaško (ali drugo ravnanje) ne more in ne sme biti povod za ustvarjanje sovražne psihoze in za grozilno razkazovanje lastne moči. S tega vidika je še toliko bolj čudno, da slovenski politiki tako "modro molčijo" (in pravzaprav oportunistično plavajo s tokom), ko gre za različna razkazovanja "slovenstva", ki niso nič drugega kot poskus primitivnega (in hkrati nevarnega) urejanja mednarodnih odnosov, ki se prepogosto - tudi proti prvotni volji - lahko spremeni v nepredvidljiv požar.
Hrvaški in slovenski politiki so to poletje ponovno pokazali, da se za njihovimi evropskimi gesli skriva še veliko balkanskega, če naj bo Balkan (kot nas poučujeta svetovna politična teorija in klasika) simbol za nedojemljive, tudi umazane politične igre. Nobenega opravičila ni (tudi bližnje volitve to ne morejo biti) za kakršnokoli hrvaško razglašanje posebnega režima na morju brez poprejšnjih konzultacij in soglasij z neposredno zainteresiranimi in prizadetimi (konkretno s Slovenijo), kar se je zgodilo pred nekaj dnevi.
Po drugi strani pa je težko razumeti tudi popolno "nevednost" in nepripravljenost Slovenije ter njen "preplah" še tudi potem, ko je hrvaški premier Ra-čan dal zagotovilo, da Hrvati ne bodo ničesar v zvezi s tem urejali brez Slovencev. Predvsem pa: zakaj se hrvaška in slovenska politika ne znata pogovarjati med seboj brez vse "negativne" mobilizacije javnosti na eni in na drugi strani?
Jak Koprive
Jursinci • 9. občinski praznik
Nova telovadnica - skupni uspeh
V nedeljo so imeli v občini Jursinci praznovanje devetega občinskega praznika in ob tej priložnosti odprli novo telovadnico, ki je postala pravi ponos Jursincev.
Na vročem prireditvenem prostoru pred telovadnico se je zbralo veliko število domačinov in gostov, ki so prisostvovali programu praznovanja ter si ogledali novo telovadnico. Župan občine Juršinci Alojz Kaučič je v svojem govoru omenil, da so z gradnjo telovadnice pričeli pred štirimi leti, ko so si tudi zastavili cilj, da bo gradnja dokončana v letu 2003, kar se je tudi zgodilo. To je za majhno občino, kot je juršinska, velik zalogaj, vendar pa ob tej investiciji niso pozabili na druge prepotrebne investiciji pri izgradnji infrastrukture, pozabili pa tudi niso na delovanje številnih društev v občini, ki so zelo aktivna, z novo pridobitvijo pa bo možnosti za delovanje športnih in kulturnih društev še večja.
Ob novi pridobitvi pa v občini razmišljajo že naprej. Tako bodo že v jeseni začeli z gradnjo vrtca, ki bo veljal 120 milijonov tolarjev, z nakupom zemljišča pa pripravljajo razvoj in izgradnjo obrtne cone v občini, pri čemer računajo tudi na sodelovanje tujega kapitala, kar je povezano s slavnim rojakom Janezom Puchom, saj računajo na pomoč Puchove firme iz Avstrije.
V kulturnem programu ob odprtju telovadnice so sodelovali: Godba na pihala iz Dorna-ve, dornavske mažoretke, ki jih vodi Doris Levanič Cigula, domači mešani pevski zbor, ki deluje v okviru KUD dr. Antona Slodnjaka pod vodstvom Nade
Dobitniki plaket, priznanj in zahvale na občinskem prazniku v Jursincih
[pišič, Folklorna skupina DPD Svoboda Bolnišnice Ptuj pod vodstvom Cvetke Glatz s Spominčica, ki jih vodi Marija [te-ger, zapele so ljudske pevke iz Juršincev, ki jih vodi Frančiška Brumen. Nastopili so tudi učenci osnovne šole, najprej so zaplesali mali folkloristi pod mentorstvom Darinke Žnida-rič, Cvetka Vratič in Metka Pig-nar sta pripravili z učenci male šole in prvega razreda glasbeno ritmično točko, učitelj telovadbe, Stanko Podvršek pa je z učenci višje stopnje prika-
zal telovadne aktivnosti, ki so povezane s telovadnico. Nastopila je tudi folklorna skupina Društva za ohranjanje kulturne dediščine Juršinci pod vodstvom Stanka Kukovca.
Novo telovadno dvorano so svečano predali svojemu namenu župan Alojz Kaučič, podžupan Simon Toplak, ravnatelj šole Slavko Feguš in nekdanja ravnateljica Francka Petrovič.
Kot nam je dejal ravnatelj šole, so z novo telovadnico dobili na šoli tudi vse pogoje za delovanje devetletke, ki se bo
pričela v jeseni, z novim šolskim letom. Občinski praznik je tudi priložnost, da se občina s priznanji oddolži tistim občanom, ki so s svojim delom pripomogli k razvoju občine.
Plakete občine Juršinci so prejeli: Cvetličarna Clivia trade, Judo klub Juršinci, kmetija Kovačec in kmetija Lovrec.
Priznanja so prejeli: Andrej Čeh, Ludvik Kokol, Vlado Fras in Vinko Horvat. Zahvalo je prejelo podjetje Gradis Gradbeno podjetje Ptuj.
Franc Lačen
Ljutomer • Podelili priznanja ob 47. prazniku
Miroslav Steržaj častni občan
V ljutomerskem Domu kulture so s slavnostno sejo občinskega sveta Ljutomer ter s podelitvijo priznanj za leto 2003 obeležili 47. praznik te prleske občine.
Slavnostne seje so se udeležili številni gostje, med drugim tudi iz pobratenih srbskih Užic predsednik tamkajšnje skupščine občine Miroslav Martič in njen podpredsednik Radisav Pantovič, ter češkega Fulneka podžupan Jaroslav [tekbauer ter člani mestnega sveta Jirži Chrastek, Jan Marek, Roman Mriček in Jirži Kantor.
Na šesti redni seji občinskega sveta občine Ljutomer, ki je bila 17. julija, so člani sveta določili dobitnike priznanj, ki jih je tokrat podeljeval župan občine Ljutomer Jožef [pindler. Plaketo z listino in denarno nagrado je prejela skupina Posodi mi jurja iz Ljutomera za uspehe in dosežke na glasbenem področju ter promocijo občine Ljutomer. Denarna nagrada znaša dve povprečni plači Republike Slovenije za preteklo leto. Skupina Posodi mi jurja deluje od leta 1995, ko so fantje pričeli na gimnazijski zabavi igrati čisto po naključju. Že prvi nastop je požel
Miroslav Steržaj - častni občan Ljutomera
presenetljivo veliko zanimanja, za kar pa je verjetno ključnih več dejavnikov. Prvi je prav gotovo ta, da so v začetku poleg klasičnih "rokov-skih" instrumentov igrali tudi na harmoniko in violino, ki sta prevzeli vodilno vlogo ter postali nekakšen zaščitni znak te skupine. Do sedaj so izdali dva albuma. Leta 1997 zgoščenko z naslovom Posodi mi jurja, na kateri so bile priredbe svetov-
nih uspešnic, dve leti pozneje pa so na zgoščenki Priredbe in izvedbe predstavili svojo prvo avtorsko pesem Rdeče oči. Letos bo izšla še tretja zgoščenka, na kateri bodo predstavljene predvsem avtorske skladbe. Skupina Posodi mi jurja je ambasador Prlekije v Sloveniji in tujini, saj na leto izvede doma in v tujini več kot 30 koncertov, na katere jim uspe z odlično izvedbo privabiti tako starejše kot tudi mlajše ljubitelje dobre glasbe.
Na tokratni slavnostni seji občinskega sveta občine Ljutomer so bila podeljena tudi tri pisna priznanja. Prejeli so jih: samostojni podjetnik Avgust Rajh iz Ljutomera, gledališki igralec in režiser Srečko Centrih iz Ljutomera ter Telesnovzgojno društvo Partizan Ljutomer ob praznovanju 100-letnice organizirane teles-novzgojne dejavnosti v Ljutomeru.
Na predlog župana občine Ljutomer Jožefa [pindlerja je
bil tokrat podeljen tudi naziv častni občan. Podelil ga je legendi slovenskega in svetovnega kegljanja Miroslavu Steržaju iz Ljutomera, ki je letos dopolnil 70 let. Miroslav Steržaj je na dvanajstih svetovnih prvenstvih osvojil dvanajst kolajn, bil trikrat svetovni rekorder, v okviru [portne zveze Ljutomer pa je bil leta 2000 izbran za "športnika stoletja". Steržaj je v doživetih sedemdesetih letih svojega življenja vsestranska osebnost v športnem, gospodarskem, kulturnem in političnem delovanju. Kljub spoštljivi starosti Miroslav Steržaj še vedno najde čas in zbere moči za ustvarjalno delo v društvenem, kulturnem in političnem življenju. Pobuda za dodelitev naziva častni občan Miroslavu Steržaju je bila podana s strani Območne kegljaške tekmovalne skupnosti Prekmurje — Prlekija, Kegljaškega kluba Radenska in Agencije za šport Ljutomer.
Miha Šoštarič
Razmišljamo
Dopustniško
Ni niti čas kislih kumaric niti čas mrzle zime in toplih puloverjev, marveč nas iz neba gleda peklenšček v podobi žgočega sonca, ki kar ne pojenja. Pregrete glave, bodisi od vročine bodisi od zaljubljene norosti, ne mislijo kaj dosti. Raje poležavajo v senci in kujejo načrte za čim lepši dopust.
Veselimo se ga pravzaprav celo leto in skrbno načrtujemo, kam, kdaj, kako in s kom bomo preživeli najlepši in najbolj odštekani teden ali dva v letu. Dejstvo je, da ko se začne bližati dan D, že kakšen teden prej v službi nismo več dovolj miselno zbrani. Kako le, ko pa se po naših glavah prepletata le še morje in sol ter dolgi poletni večeri. Nekje sem prebrala dober nasvet za pakiranje, za katerega sem se zaobljubila, da se ga bom naslednje leto zagotovo držala. Znano je pač, da si vsak izmed nas nabaše v potovalko ali kufer mnogo več stvari, ki jih dejansko sploh ne potrebuje in potem prinesemo domov še pol cunjic, ki so povsem čiste in neponošene. Kaj morate storiti, da se vam to ne zgodi? Lepo spakirajte, do vrha napolnite kufer z vso garderobo, ki jo premorete in ko bo kufer tako poln, da vanj ne morete spraviti niti zobne ščetke več, je čas, da upoštevate izvrsten nasvet. Iz kufra vzemite natanko polovico stvari in jih lepo zložite nazaj v omaro. Verjemite, garderobe bo dovolj.
Tudi letos je še zmeraj ena izmed najbolj priljubljenih dopustniških destinacij Hrvaška. Prelepa jadranska obala s čistim morjem, a malo manj prijaznimi turističnimi delavci. Če bi bili Slovenci "pametni" in če bi malo bolj dlakocepsko gledali na odnose v politiki, pod lupo postavili njihov odnos do nas, verjetno prav nobeden ne bi tamkaj dopustoval. Nerešenih problemov med državama je še veliko, od morske meje naprej. Pa vendarle, navkljub vsemu občutku, da smo si na trenutke med seboj zelo sovražni, ko se spomnimo incidentov s slovenskimi ribiči in še na kakšen neljub dogodek, se lahko pravzaprav vprašamo samo eno: kako to, da kljub očitnemu degradiranju Slovenije še zmeraj potujemo tja? Roko na srce, marsikatera evropska država je cenejša, dopustovati v Španiji ali Grčiji je ceneje kot na sosednjem Hrvaškem. Tudi odnos turističnih delavcev je spoš-tljivejši. Tam nismo drugorazredni turisti, kot se to vse prevečkrat dogaja pri naših sosedih, ki se jim ob Nemcih cedi med in mleko.
Ne vem, mogoče je to neke vrste nostalgija po bivši Jugi, ko smo vsi živeli bratsko in složno, v eni državi, ko ob pitju dalmatinskega vina ni bilo pomembno, od kod prihajaš. Samo, da si naš. Tistih časov žal ni več, pa tudi prijateljstva ne. Ostal je samo še grenak priokus, pa vendarle — morje je še zmeraj božansko. Mogoče je to razlog, da je tudi spodaj podpisana bila deležna dopu-stovanja ravno tam.
Bronja Habjanič
1
Mini Poii v žametni perutninski omaiti Juliene
Za štiri osebe potrebujemo: 4 idobase MINI POLI, 20 dag zelenjave, narezane na tanke rezance (korenje, por, gomolj zelene, rumena koleraba), 2 dl perutninskega fonda, 2 dl sladke smetane, masleno kocko (zmes masla in moke v razmerju pol-pol), maslo, konjak (stock), belo vino, majaron, sol, beli poper.
Klobase MINI POLI olupimo, jih opečemo na maslu, dodamo narezano zelenjavo, nekoliko prepražimo, da zelenjava pridobi na aromi, flambiramo s konjakom (zalijemo s konjakom ali stockom In prižgemo, da alkohol zgori). Doiijemo beio vino In maio pokuhamo. Dodamo perutninski fond, siadko smetano In majaron ter zavremo. Po nekajminutnem kuhanju na biagem ognju omako zgostimo do poljubne gostote z masleno kocko, začinimo s soijo In poprom. Vsako klobaso enkra^ poševno prerežemo In serviramo s širokimi rezanci ail	..
poljubno	f
prilogo.
Ptuj • Mednarodna likovna kolonija
Sodelovanje Miheliceve galerije in Galerije Tenzor
V petek so v MiheliCevi galeriji na Ptuju odprli likovno razstavo del, ki so nastala na mednarodni likovni koloniji, ki jo je organizirala galerija Tenzor; glavni organizator je bil Vladimir Forbici.
Gre za likovno kolonijo mladih likovnih ustvarjalcev, ki so prišli iz Italije, Hrvaške, Japonske, Nem~ije in Slovenije. Zanimivo je, da tokrat prvi~ sodelujeta Miheli~eva galerija, ki je pod okriljem Pokrajinskega muzeja Ptuj, in Galerija Tenzor.
Razstavo je postavila kustodi-nja in galeristka Stanka Ga~nik, ki je na odprtju tudi govorila o delu mladih ustvarjalcev. Dejala je, da likovna dela, ki so nastala v duhovni razsežnosti mladih ustvarjalcev, govorijo o tem, da je ~utenje in opredmetenje vizualnega v raziskovanju likovnega še zmeraj posnemanje vidne stvarnosti v smislu raziskovanja ~istih likovnih možnosti in iskanja odgovorov na vprašanja o likovnem ~ute-nju, likovnem izražanju in likovni snovnosti, ki le skupaj lahko omogo~ajo smiselno razumevanje in dojemanje likovne stvaritve.
Udeiežencl mednarodne likovne kolonije z direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj Alešem Ari-hom, kustodinjo Stanko Gacnik in Miranom Sencarjem, Tenzor Ptuj
Svoja dela so razstavili: Elisa Rossi, Racardo Constantini, Igor Molin, Marika Vicari, Laura Pozzar in Verena Fanny Tra-usch iz Italije, Tanja Bezjak,
Sven Nemet, Frane Rogič iz Hrvaške, Kensuke Koike iz Japonske ter Neža Pavlica, Jernej Forbici in Črtomir Goznik iz Slovenije. V glavnem gre za štu-
dente in diplomante Akademije lepih umetnosti v Benetkah in Akademije likovne umetnosti v Zagrebu.
Franc Lačen
Ptuj • Počitniški utrip iz knjižnice
PoCitniške urice, tudi s klovnom
Mladinski knjižničarji so tudi letos temeljito pomagali preganjati dolgCas. Petnajstega avgusta so zaključili s Počitniškimi uricami, ki so ob torkih in četrtkih privabljali okoli petnajst udeležencev, ko so v pravljični sobici mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča poslušali pravljice, predstavitve novih knjig, ustvarjali v likovni delavnici, se igrali družabne in socialne igre, svoje igralske in pravljične sposobnosti pa je mladim predstavil tudi Matija Puž, Ptujčan, dijak umetniške gimnazije v Novi Gorici.
■ v
Po~itniške urice so domala desetletje, odkar je mladinski oddelek v novih prostorih malega gradu, dobro obiskana, brezpla~na dejavnost za mlade in najmlajše. S knjigami in knjižnim gradivom povezane dejavnosti pripravljajo višje knjižni~arke Leonida Mesari~, Melita Zmazek in Liljana Kle-men~i~, s pomo~jo knjižni~-arjev Andreje Rimele in Andreja Frangeža, ki ta ~as skrbita za nemoteno izposojo knjig in drugega gradiva.
Letošnje urice je popestril mladi Matija Puž, ki je trikrat gostoval v pravlji~ni sobici: dobro se je odrezal kot pravlji~ar, saj je igralsko spretno predstavil Šiviljo in škarjice Dragotina Ketteja ter Vilo Malino Svetla-ne Makarovi~. Otrokom je pripravil še dve ljudski pravljici in ju popestril s pravo, živo zlato ribico. A najve~ zadovoljstva je požel med mladimi in tudi odraslimi poslušalci, ko je v kan~ek klovnovski preobleki predstavil lastno pravljico Klovn klovn~ek. Le-ta pripo-
Le kdo ne bi prisluhnil poskočnemu klovnu?
Počitniške urice v mladinskem oddelku so bile tudi letos sproščene in zabavne.
veduje o nepogrešljivem cirkuškem junaku, ki pa so mu starši, mama krotilka levov in o~e prav tako cirkuški delavec, pozabili dati ime. Desetletnega klovn~ka nato daje žalost, saj imajo celo živali v cirkusu svoja imena.
Po~itniške urice so privabile skupaj do 150 obiskovalcev, ki so bili ali pa so postali tudi ~lani mladinskega oddelka. Leta je ves po~itniški ~as pošteno oblegan, o ~emer pri~ajo zdesetkane knjižne police. Koliko ve~ knjig bi lahko izposodili, ~e bi lahko nakupovali knjige po
povpraševanju in željah obiskovalcev!
Mladinski oddelek ima, kakor vsi oddelki Knjižnice Ivana Potr~a, do 1. septembra poletni odpiralni ~as, torej enoizmen-sko delo (sicer adijo dopusti za knjižni~arje): ob ponedeljkih od 12. do 19.ure, in sicer od 8. do 15. ure, julijske in avgustovske sobote pa ima knjižnica zaprta vrata. Septembra pa lahko zopet obiš~ete vse oddelke knjižnice vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah pa do 12. ure.
L. K.
Tednikova knjigarnica
Ne boste verjeli - pasja kuharica
Knjig o psih je kar nekaj na domačih knjižnih policah, nekatere so urejene po vzoru enciklopedij in predstavljajo sorte psov, kot npr.: Velika knjiga o psih (Ulrich Klever, Ljubljana, 1995), druga večja skupina sodi med priročnike za vzrejo in vzgojo psov, kot recimo Vaš pes (David Taylor, Ljubljana, 1993). Te druge so lahko namenjene odraslim bralcem ali pa najmlajšim ljubiteljem lajajočih štirinožcev.
Otroci se lahko poučijo o skrbnem psičarstvu iz naslednjih knjig: Psi (Mali priročniki. David Alderton. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998), Nega psa (Vodnik za mlade lastnike hišnih ljubljencev. Helen Piers. Ljubljana: DZS, 1992), Psiček (Angela Royston. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993), Moja prva knjiga o psih (Thea Ross. Tržič: Učila, 2003). V zadnjem času so na slovenski knjižni trg priromale še poučne knjige, ki drugače obravnavajo pasje sopotnike. Sama jim pravim pasje psihologije, didaktike in metodike. Mednje prištevam odlično in prisrčno delo Stanleyja Corena Govorite po pasje, s podnaslovom Umetnost sporazumevanja med človekom in psom, o pasjem vedenju in obojestranskem razumevanju med lastnikom in kosmatincem govori priročnik Celine Del Amo Težave s psom, ki je podna-slovljen Prepoznavanje in odpravljanje. Tudi knjiga Desmonda Morrisa Zakaj pes maha z repom psičarjem pomaga k prijetnemu sožitju. A pasje zanesenjake bo gotovo navdušila novejša izdaja založbe Kres iz Ljubljane z naslovom, jasnim in po malem špasnim, Domača pasja kuharica.
Avtorica Petra Grell-Hansohm tako uvodoma nagovori bralca:
''Predstavljajte si, kako bi bilo, ko bi dan za dnem, zjutraj in zvečer, jedli eno in isto jed (recimo ričet s svinjskimi uhlji). In pomislite, da je morda tudi vaš Floki pod kožo pravi sladokusec in da tudi on ve, kaj je dobro in kaj ne..'
Avtorica, ki ji očitno ne manjka humorja, nato razlaga svoje pasje kulinarične prigode in v duhovitem, a strokovnem tonu pojasnjuje hranilne vrednosti in vsebnosti pripravljene pasje hrane, pasje potrebe, kalorične in druge vrednosti pasjih obrokov. Sicer je pa ta pasja kuharica na moč podobna običajnim, "človeškim' kuharicam, le da ta na enem mestu ponuja zdravo in dietno prehrano, nasvete ob izgubi pasje kondicije, varovalne obroke, jedi za odpravljanje prebavnih težav.
Domačo pasjo kuharico, ki sta jo prevedla Uroš Kalčič in Laura Orel, odlikuje odlično, nazorno oblikovanje, ljubitelje psov pa bodo razveselile zabavne barvne fotografije najrazličnejših imenitnih kosmatincev.
Knjiga je razdeljena na tri večja poglavja: Brez teorije ni jela (Že pripravljena hrana — iz vrečke v skledico, Slastni in zdravi dodatki — da bo jed kužku res teknila, Koliko hrane naložimo v skledico, Kaj naj hrana vsebuje, Pa še pogled na končni prebavni izdelek vašega psička), Zdaj pa veselo na delo! Domača pasja kuhinja (Nekaj koristnih nasvetov, Govedina je dobrodošla, Riba na suhem, Praznični meniji posebne sorte, Omlete — z ognja naravnost v skodelico, Kolački, pice in hamburgerji — ali hitra hrana po pasje), Za vsakogar nekaj (Energijskiprigrizki za športnike, Poslastice za debeluščke, Ljubezen, veselje in Pravilno pripravljena hrana za bodočo mamico in njene mladičke).
Malim in velikimpasjeljubcempriporočam Domačo pasjo kuharico, ker zraven receptov ozavešča pravilno ravnanje s hišnimi ljubljenčki. V teh vročih dneh mi naj bo dovoljeno še opozorilo: skrbite, da bodo vaše živalce imele vedno svežo vodo in senčen prostor! In navadite se pobirati pasje iztrebke!
Veliko veselja z najboljšimi prijatelji želi
Liljana Klemen~i~
Ptuj • Project Zlust
Tradicija in sodobnost
V petek, 15. avgusta, ob 22. uri bo na dvorišču Ozare (za Kolnkišto na Ptuju) v organizaciji Kluba ptujskih študentov etno džez koncert makedonske zasedbe Project Zlust.
Project Zlust je uspešen poskus združevanja tradicionalne makedonske glasbe in zvokov današnjega časa. Producira zvok novega veka, ob tem pa snov črpa iz ljudskega izročila in ga prestavlja v čas, v katerem živimo. Nosilci projekta so mladi fantje, ki se kljub njihovi mladosti lahko pohvalijo s številnimi izkušnjami. Prihajajo iz različnih etničnih in kulturnih območij in temeljijo na dobrem poznavanju njihovih korenin. Nastopali so na vseh znanih festivalih v Makedoniji in so sodelovali z imeni, kot so: Vlatko Stefanovski, Bodan Ar-sovski, Kiril Djajkovski, Risto Vr-tev (Arhangel) in drugi.
Zasedba Project Zlust, ki jo sestavljajo: Dzijan Emin - klaviature, trobenta; Ivan Bejkov - kontrabas; Vladimir Pop Hristov - violončelo, vokal; Olivier Samoulian - viola; Vladimir Krstev - violina; Zdravko Angelov - klarinet, bas klarinet; in Goce Stefkovski - bobni, tolkala, bo na Ptuju nastopila v okviru turneje po Sloveniji.
Različni glasbeni pristopi, nenavadna kombinacija inštrumentov in zvočna raznolikost ter dinamičnost lahko vzame dih prav vsakemu obiskovalcu njihovih koncertov.
Mojca Zupani~
Tednikov pogovor • Igralec Zijah A. Sokolović
"Gledališče je moj svet"
Zijah A. Sokolovič je sarajevski igralec, ki je v svet gledališča stopil s 16 leti. Najbolj znan je po svojih monodramah Glumac je glumac, je glumac in Cabares, cabarei.
Predstavo Glumac je glumac, je glumac uprizarja že 26 let, prevedena pa je v šest jezikov. Sokolović pravi, da inspiracijo za svoje tekste najde v stiku z naravo. V svojih predstavah poskuša prikazati stvari, ki so del našega vsakdanjega življenja, a se nam zdijo tako običajne, da jim sploh ne pripisujemo vrednosti, ki jo pravzaprav imajo.
Sokolovič govori tudi o svojem odnosu do Bosne in o spremembah, ki so se tam zgodile po vojni. Dodal je tudi, da je Bosna premajhna, da bi v njej lahko uresničil zastavljene cilje.
[t. tednik: Tekste za svoje predstave pišete sami. Kje dobite inspiracijo, da napi-{ete tako globoke in hkrati tako duhovite tekste?
"Kot je že Shakespeare dejal, je gledališče zrcalna slika narave. Tako tudi jaz iščem inspiracijo v svetu, ki me obkroža. Menim, da je ta umetnost, s katero se ukvarjam, pravzaprav izmišljena, tako da lahko človek s pomočjo nje sam spregovori o svojem življenju."
[t. tednik: Ali to morda pomeni, da posku{ate najti neki idealni svet skozi igranje?
"Včasih gre res za to, da poskušam najti nek idealni svet. Večinoma pa poskušam v svojih igrah prikazati stvari, ki so del našega vsakdanjika, a jih ne opažamo. In ravno to je naloga umetnosti, da te skrite, nevidne in pozabljene intimne trenutke človeka, na nek način izpostavi."
[t. tednik: Ali obstaja ka-k{na predstava, ki vam je {e posebej pri srcu?
"Ne, ne obstaja. So pa v določenih igrah ideje, ki so mi posebej blizu. A se naklonjenost do različnih idej skozi čas spreminja. In tisto, kar me trenutno posebej zanima, je vprašanje človeške osamljenosti."
[t. tednik: Predstavo Glumac je glumac, je glumac igrate že 26 let. Se kdaj naveličate igrati zmeraj enako predstavo?
"Nikoli se ne naveličam, kajti pri igranju predstav pokažem svoj odnos do sveta. Druga
Foto: M. Ozmec
Zijah A. Sokolovič
stvar pa je, da predstave niso enake, zmeraj se najde kakšna stvar, ki predstavo naredi drugačno od prejšnjih. In nenazadnje se tudi jaz z leti spreminjam, kar posledično zagotovo vpliva tudi na način, kako uprizorim predstavo."
[t. tednik: Ali čutite razliko, ko va{e predstave igrate v Bosni in ko jih igrate drugje?
"Ne, nikakršne razlike ni. Ko pride igralec v gledališče, je potem najbolje, da poskuša to gledališče gledati tako, kot da je to njegova država in njegov svet. Res je, da si želim igrati v državi, kjer sem rojen, ampak tista država, v kateri sem jaz odraščal, pravzaprav ne obstaja več - ni takšna, kakršna je bila takrat, ko sem jaz živel tam. Vse se je spremenilo, ker so čas in ljudje, ki živijo tam, naredili Bosno takšno, kot so oni želeli, da bi bila."
[t. tednik: Se vam pojavi kdaj nostalgična želja, da bi
se vrnili živet v Bosno, kjer ste rojeni?
"Čutim nostalgijo, kar se mi zdi povsem normalno. Človek se vedno znova spominja lepih trenutkov, ki jih je doživel. In tako se tudi jaz spominjam trenutkov, ki sem jih preživel v Bosni, kot trenutkov, ki mi v življenju veliko pomenijo. Ko sem bil star 16 let, sem se začel ukvarjati z igranjem, tako da sem že takrat začel potovati. Bosna kot takšna je bila zame in za moje želje premajhna, da bi v njej lahko uresničil cilje, ki sem jih imel. Želel sem si več predstav, več gledališč in več različnih občinstev."
[t. tednik: Ali se boste kdaj vrnili?
"Saj se vedno znova vračam tja, a le na predstave. Jaz sem v Sarajevu doživel ogromno stvari, sedaj pa je čas za mlade, da poskušajo kaj narediti za Bosno. Menim, da bi moral spreminjati preveč stvari, če bi hotel, da bi tamkajšnja gledališča postala to, kar so na primer gleda-
Borl • Tamburanje ob večerih
[tevilno ob~instvo je najprej prisluhnilo tambura{ki skupini Bisernica iz Rete~ pri [kofji Loki. Skupino vodi Janez Ker-melj, lansko leto pa so praznovali 80 let delovanja. Trenutno je v tambura{ki skupini Bisernica aktivnih deset veteranov, petnajst {tudentov, deset srednje{olcev ter dve skupini podmladka s {tirimi in petimi osnovno{olci. Na gradu Borl so tambura{i gostovali že tret-ji~, v enournem programu pa so se predstavili z naslednjimi skladbami: Na Golici, Slavnostna kora~nica, Ko dan se zaznava, Splet slovenskih narodnih, Tambura{ki sestanek, Pesem in ples, Dalmatinske, Splet melodij iz Bele krajine, Serenada, Nabucco, 1 don't know how to
love him, Those were the days, Oj, Triglav moj dom in Veseli {portniki.
Po kon~anem nastopu tam-bura{ke skupine Bisernice se je ob~instvu predstavil Kondrad Janžekovi~ iz Vinogradni{tva in vinarstva Tur~an. Kot je povedal, obdelujejo okrog 17 hektarjev vinograda, od tega imajo glavnino v Tur{kem Vrhu. Janž-ekovi~ je med svojo predstavitvijo {e dejal, da grozdje gojijo na integriran na~in, da so pridelovalci vrhunskih vin in da v glavnem pridelujejo polsladka vina. Ob tej priložnosti je Janž-ekovi~ vse obiskovalce povabil na dneve odprtih vrat, ki jih Vi-nogradni{tvo in vinarstvo Tur~-an pripravlja po 15. avgustu.

TT
lišča v Avstriji. Najbrž bi porabil preveč energije že za to, da bi dobil možnost igrati, kar bi pomenilo, da ne bi imel več toliko časa za to, da bi premišljeval o tem, kako in kaj bom igral."
[t. tednik: Kako pa vas sprejemajo Bosanci, ko se vrnete? Vam zamerijo, da ste se odselili ravno takrat, ko se je začenjala vojna?
"V Avstrijo sem se preselil, še preden se je vojna sploh začela. Nikjer ni bilo nobenega zakona, kjer bi pisalo, da morajo vsi ostati v Bosni. Če pa me gledajo drugače zato, ker sem se preselil v Avstrijo, pa je to njihova osebna pravica, a potem naj malo podrobneje pogledajo tudi kriminalce, ki živijo tam. Moram pa poudariti, da še nikoli nisem imel nobenih problemov s kakšnimi žalitvami."
[t. tednik: Se vam zdi, da so ljudje sami nase jezni zaradi te vojne in obtožujejo druge, da bi se pač re{ili občutka krivde?
"V človeku je potreba po zmagi in premagovanju nasprotnih argumentov. In to, da so ljudje v Bosni jezni na tiste, ki so se izognili vojni ni nič ne-
navadnega. To je enako kot ljubosumje človeka, ki ima le en avto, do tistega, ki jih ima pet."
[t. tednik: Koga od mladih igralcev vidite kot obetavnega?
"Težko je nekoga izpostaviti, ker nikoli ne veš, kako se lahko stvari obrnejo. Menim, da imajo vsi igralci enake možnosti, da uspejo. Res pa je, da je uspeh relativna stvar, ki si jo vsak posameznik drugače razlaga."
[t. tednik: Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
"Kot sem že omenil, se trenutno ukvarjam z vprašanjem osamljenosti. Nova predstava, ki jo bom igral jeseni, bo predstava z naslovom Pas, žena, čovjek. Tu bom skozi igro prikazal, kako je, če se človek počuti osamljenega. Najbrž me to zanima zato, ker tudi sam veliko potujem in vsakokrat je pot do predstave neke vrste pot do osamljenosti. Nameravam pa tudi napisati knjigo o predstavi Glumac je glumac, je glumac. Predstave so minljive, knjiga pa bo materialni dokaz, da je predstava obstajala."
Dženana Beéirovié
Tokrat Bisernica in Kavklerji
V soboto, 9. avgusta, je na gradu Borl potekal drugi iz ciklusa koncertov Tamburanje ob večerih z degustacijo haloških vin. Tamburaške večere, ki iz leta v leto vedno bolj polnijo borlsko grajsko dvorišče, organizirajo tamburaši iz Cirkulan, ki delujejo pod okriljem tamkajšnjega kulturnega društva.
Kavklerji so skupaj z Retečani pripravili prijeten večer pod borlskimi arkadami, ki ga je zaokrožil se vinogradnik Konrad Janžekovič.
Po predstavitvi vinogradnika je sledil {e drugi del koncerta, ko so zaigrali in zapeli {e Tam-
bura{i Kavkler KUD Janko Živko iz Polj~an (na fotografiji).
Mojca Zemljarič
Pa brez zamere
Zidovi
Fizični in psihološki
Največji in po vsej verjetnosti najbolj znan, vsekakor pa najdaljši, je Kitajski, znan tudi kot Zid 10.000 lijev (kar je približno pet tisoč kilometrov, čeprav je pravzaprav dolg tam okoli dva tisoč petsto kilometrov), kot ga imenujejo predvsem na Kitajskem. Star je preko dva tisoč let, saj njegovi začetki segajo v tretje stoletje pred našim štetjem (ali pred Kristusom, če vam to bolje ustreza), ko se je Qin Shi Huangdi, prvi cesar iz dinastije Qin, spomnil, da bi se lotil postavitve zidu, že po današnjih merilih monumentalne naloge, tako da si lahko mislite, kaj je tak podvig pomenil in zahteval v tistih časih. Takrat ga je gradilo že po današnjih merilih ogromno število ljudi, saj številke delavcev gredo v milijone. Veliki Kitajski zid se lahko vidi iz Zemljine orbite, vendar pa se, kot se včasih zmotno verjame, ne more videti z Lune. Pa še to: namen gradnje in namen samega zidu je (bil) ločevati civilizirana območja kitajske civilizacije od divjih step ter preprečevati vdor mongolskih nomadskih hord v cesarstvo. Kljub svoji lepoti in fascinantnosti je torej veliki Zid točno to: zid, ki ločuje.
Po svetovni slavi za slednjim nič kaj ne zaostaja razvpiti Berlinski zid. Sicer precej krajši in manjši od svojega kitajskega brata, saj je meril "le" 165,7 kilometrov, je bil postavljen 13.8.1961 kot vakuumska zapora na meji med vzhodnim in zahodnim Berlinom, se pravi med zahodno in vzhodno Nemčijo, kar se še najenostavneje prebere kot ločnica med vzhodnim in zahodnim svetom ali, če že hočete, med Natom in Varšavskim paktom. Vrata zidu so se odškrtnila šele po padcu sistema NDR (vzhodne Nemčije) leta 9.11. 1989, leto zatem pa je bil sam zid tudi dokončno porušen. [e namen zidu, če ga slučajno ne poznate: ločevati in preprečevati pretok. Ljudi, misli, idej, svobode.
To sta samo dva izmed bolj ali manj znanih zidov po celotnem svetu, od navadnih, takih v vašem stanovanju ali hiši pa vse tja do zgoraj omenjenih. Že pri omenjenih "domačih" zidovih lahko nazorno vidite njihovo primarno funkcijo, razmejevati in predvsem ločevati. In če ima to v vašem domestičnem okolju predvsem pozitiven predznak, saj na ta način pridobite večje število prostorov, pa ima v večjem merilu (kot pri zgornjih dveh) zid največkrat negativno funkcijo ločevanja, segregacije in omejevanja svobode — tako fizično kot tudi psihološko, pri čemer je težko reči, ali je fizični zid posledica psiholoških zidov ali pa so, obratno, psihološki zidovi v glavi posledica fizičnega zidu. Kakorkoli že, takšnile zidovi nikoli ne zbližujejo ljudi, saj so tam ravno zato, da ločujejo, preprečujejo in omejujejo. Zato nikoli, nikoli ne verjemite tistim, ki gradijo zidove, pri tem pa na ves glas razglašajo, kako so za zbliževanje, odpravljanje mej ter podiranje barier. Kaj šele, če pri tem tako kot recimo Izraelci med gradnjo njihovega privatnega Kitajsko-Berlinskega zidu zagotavljajo, da je to v interesu mirovnega procesa v (ne)Sveti deželi.
Gregor Ali~
Foto: MZ
Nahrbtnik Airliner
Poslovna enota PETOVIA
Ob Dravi 3 a, Ruj, tel. 788 00 23 oddelek papirnice, tel. 788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE
V	NEDEUO OD 8.00 DO 13. URE
Poslovna enota PANORAMA
Šplndlerjeva ulica 3, Ptuj, tel. 787 10 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE
V	NEDEUO OD 8.00 DO 12. URE
Nalirbtnili IVIH-236
Poslovna enota HIPER CENTER
industrijska ulica 7, Lenart v Slovenskih goricah, telefon 720 03 01 ODPRTO OD 7.00 DO 21. URE
V	SOBOTO OD 7.00 DO 21. URE
V	NEDEUO OD 8.00 DO 12. URE
Poslovna enota SOLID
Mezgovcl ob Pesnici 4/b, Dornava,
telefon 755 48 31
ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE
V	NEDEUO OD 8.00 DO 12. URE
W g)®s[l(š)W[ri3 ©moOO \MMM muk đcam magffaOuDgooBš) mattiigii^ffi® OalbffCíjm© \kQ\jmo
Ponudba velja od 14. do 31. avgusta 2003 oziroma do prodaje zalog.
Knjiga meseca
Počitniška branja
Mary Higgins Clark - kraljica napetih romanov
Mary Higgins Clark je trenutno najuspešnejša ameriška pisateljica napetih romanov. Svojo pisateljsko pot je začela s pisanjem novel, scenarijev za radio in se nato uveljavila kot pisateljica kriminalk. Njeni romani se prodajajo v milijonskih nakladah in so prevedeni v številne svetovne jezike. Vsak njen roman takoj po izidu postane uspešnica. Po njih pa so posneti tudi filmi.
Zbirka romanov Mary Higgins Clark izhaja pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Oddih. Doslej so izšle naslednje knjige: Rada pleše, rada ima glasbo; V mesečini si lepa; Kje sta otroka; Naj ti rečem ljubica; Po mestu naokrog; Se se bova srečala; Ne joči, ljubljena moja; Krik v noči; Razdrta zibelka; Tujec opazuje; Vso dolgo noč; Moja si; Ko se spet vidimo.
Rada plese, rada ima glasbo
Prijateljici Darcy Scott in Erin Kelly sta na željo prijateljice Non^ Roberts odgovorili na nekaj oglasov v rubriki zasebni stiki. S tem bi ji pomagali pri raziskavi za njeno dokumentarno oddajo. 20. februarja Erin ne pride na ve-~erjo, ne ogla{a se na telefon, njeno stanovanje je prazno. [ele čez nekaj dni se pojavi njeno truplo in na eni nogi plesni ~evelj. Pojavi se vpra{anje, ali je njen umor povezan z umorom Nan Sheridan izpred petnajstih let, ki je imela obut prav tako plesni čevelj? V zadnjih dveh letih pa je izginilo še sedem mladih simpatičnih deklet. Darcy poskuša ugotoviti, kdo je človek, ki privablja z oglasi dekleta, jih obuje v plesne čevlje ter jih hladnokrvno zadavi.
Ko se spet vidimo
Gospodinjska pomočnica najde zjutraj dr. Garya Las-cha z raztreščeno lobanjo, njegovo ženo Molly pa v postelji, oblito s krvjo. Ko jo po šestih letih pogojno izpustijo iz zapora, Molly trdi, da je nedolžna in da je bil tisto noč v hiši še nekdo. V televizijski oddaji razkriva raziskovalni novinarki in stari šolski prijateljici Fran Simmons temno ozadje moževega dela na Zdravstvenem centru. Molly nekdo želi naprtiti tudi umor Lascheve ljubice Anamari-je, nova tarča umora pa postane tudi Fran.
Na uvodnih straneh se Clarkova zahvali vsem svojim sorodnikom in ostalim sodelavcem, ki so ji stalo ob strani ali ji pomagali pri nastanku knjige. Vsak njen romanje doživetje. Vsaka zgodba je do potankosti premišljena in izdelana, hkrati jasno realistično napisana, nepredvidljiva, a zaokrožena v celoto. Zgodba se začne razvijati, ko se zgodi umor, zato zgodbe žanrsko uvrščamo med kriminalke.
Predstavila sem le nekaj knjig Mary Higgins Clark, za počitniško branje si pa izberite katerokoli, saj je vsaka vredna pozornosti. [e več, ko jo enkrat vzamete v roko in začnete brati, jo le s težavo odložite!
Urška Hlupič
Naj ti rečem ljubica
Založba Mladinska hnjiga
Literarno kolo (17) • Sonja Votolen -1
Kot pikica velikansko ...
Tokrat se je literarno kolo zavrtelo dale~ naprej, pravzaprav v sedanjost, kjer se zadnja leta na literarnem podro~ju marsikaj dogaja. Njeni zasuki pa~ niso ~asovno naravnani, {e manj se podrejajo kakim vi{jim urejevalnim principom. Kolo se vrti, in kar se ujame vanj, o tem se zapi{ejo besede.
Kakor je Ptuj z okolico bogat z mnogimi literarnimi osebnostmi v preteklosti, tako je tudi danes. Veliko je avtorjev, ki pi-{ejo, ki se po~asi prebijajo v te in one revije, se pojavljajo na teh in onih literarnih ve~erih, vendar je med njimi le malo tistih, ki so že docela zgrajene literarne osebnosti in katerih poetika je prepoznavna in edinstvena. Literarna ustvarjalka, ki jo je ujelo literarno kolo tokrat, je že ena takih. Z našimi kraji neposredno povezana, saj živi in ustvarja v Kidričevem, bila je gostja mnogih literarnih prireditev v našem mestu in tudi sicer je kulturno zelo angažirana.
Ker Sonjo tudi osebno zelo dobro poznam, si bom tokrat - prvič, odkar pišem o naših li-teratih - dovolil nekaj več osebnega. Pravzaprav sem Sonjo spoznal na eni od delavnic, ki jo je pred leti vodila, najino prijateljstvo pa se je spletlo nekoliko kasneje. Moj pogled na njeno osebnost se v teh letih ni bistveno spremenil. Zmeraj sem jo dojemal kot predano poeziji in ustvarjanju, kot osebo z neverjetno ustvarjalno energijo, ki se nikoli povsem ne zadovolji s tistim, kar ima, ampak zmeraj brska naprej po novem, še neodkritem. Da je delu predana, pokaže tudi obsežen seznam njenih del v knjižnici, ki zajema samostojne pesniške zbirke, prozno delo, članke, posamezne objave pesmi in proze, celo delo z didaktičnega področja, in zajem več kot 130 enot. Sonja je namreč po poklicu učiteljica angleškega jezika in je tudi soavtorica učbenika za angleški jezik (Improve your basic English: simple exercises for pupils with answers: temeljne vaje iz angleške slovnice za učence od 5. do 9. razreda osnovne šole, 2001), kar je le še eden od do-
kazov, da je njena ustvarjalna osebnost večplastna in prisotna na mnogih področjih. Tudi slika. Na svilo. In še bi se kaj našlo.
Sicer pa je najpomembnejši njen pesniški razvoj, ki ga bomo zajeli pod drobnogled. Ona kot pesnica, ki ima prepoznaven zapis in izdelano poetiko. In potovanje skozi njene zbirke bom začel na koncu, pri
zadnji izdani pesniški zbirki, ki je izšla leta 2001 v zbirki Črn bor in nosi naslov Songarei. Zbirka ni posebna samo zaradi naslova, ki ga boste bralci z veliko domišljije morebiti hitro razvozlali, če vam le še na-tresem podatek, da je slikovni del knjige delo Angele Pajnki-her Prem - Gange, pač pa predvsem, ker je ta zbirka sinteza Sonjinega pesniškega razvoja. V njej ni posegala po novih ustvarjalnih dimenzijah, pač pa je varno ostala znotraj že preverjene smeri. V zbirki so tako pesmi, ki tako po obliki kot tudi po drugih sestavinah ne odstopajo od njenih predhodnih. Svet pesmi je naravnan k naravi, k rastlinam, travam, nebu in vsemu, kar pesnico obdaja, razveseljuje in navdihuje. Tudi motivi, ki se pojavljajo v njih so oblikovani kot pri prejšnjih, le da se pesnica z njimi
Literarne nagrade
Na literarnem podro~ju se kar naprej nekaj dogaja, saj imamo Slovenci veliko uspe{nih umetnikov, ki se ukvarjajo z literaturo. Za literarno ustvarjanje mnogi med njimi prejmejo tudi {tevilne nagrade.
Nagrade, ki jih podeljuje Društvo slovenskih pisateljev: nagrada Vilenica, Jenkova nagrada in Stritarjeva nagrada. Ostale nagrade so: Prešernova nagrada/nagrada Prešernovega sklada, kresnik, nagrada za prvenec, Veronikina nagrada, Večer-nica in Rožančeva nagrada.
Kresnik
Delova nagrada za roman kot najpopularnejši prozni žanr se imenuje kresnik. Prvič je bil podeljena leta 1991 v domačem kraju Vlada Žabota. Ime je dobila po poganskem mitološkem bitju, ki se je najraje pokazalo ob kresu.
Zaradi organizacijskih razlogov se je prireditev preselila na Muljavo, ki je rojstna vas prvega slovenskega romanopisca Josipa
Jurčiča. Nagrado je od začetka podeljevalo Društvo slovenskih pisateljev, kateremu se je kasneje pridružila časopisna hiša Delo. Od leta 1997 pa je kresnika v celoti prevzelo Delo.
Nagrado so doslej prejeli: Lojze Kovačič (Kristalni čas), Feri Lainšček (Namesto koga roža cveti), Miloš Mikeln (Veliki voz), Andrej Hieng (Čudežni Feliks), Tone Perič (Izganjalec hudiča), Berta Bojetu (Ptičja hiša), Vlado Žabot (Volčje noči), Zoran Hočevar (Solen z brega), Drago Jančar (Katarina, Pav in jezuit), Andrej Skubic (Grenki med).
V mesecu juliju je bila podeljena nagrada za leto 2003. Zmagovalec letošnjega kresnika je RUDI SeLIGO: Izgubljeni sveženj.
Ur{ka Hlupič
zdaj suvereneje poigrava, vidi se, da svoj lirski svet obvlada, da ga trdno drži v rokah, gnete in preoblikuje.
Sicer pa je Votolenova mojstrica kratkih, zgo{~enih pesmi. Besedje je preprosto, nikjer prisiljeno, ritem teko~ in povsem naraven, spontan. Kakor je narava, ki pesnico (lirski subjekt je brez dvoma povsem avtorski) obkroža, urejena po vi{jih principih tako tudi njena poezija. Seveda pa v ta, na videz umirjen, harmoni~en svet ste~e tudi nekaj bole~ine, napetosti, silnega nemira. Od kod?
Pesnica namre~ vse preve~-krat ho~e ve~. Dlje in vi{e. Predajati se naravi - biti del in celota hkrati ji ni dovolj. Ona ho~e razlago, želi v globino, pod povr{je, pa ga nikoli ne doseže. Zato je to hkrati tudi precej trpka poezija. S priokusom minevanja in izginjanja. Njen subjekt, ona sama, ~e nekoliko posplo{imo, je tako povsod. Povsod je življenje. Povsod nekaj brbota in isti hip utihne, povsod žari njena "rumena son~nica", ki se nato izgublja. Igra nenehnega imeti in izgubiti. Prav zato je njena poezija tudi tematsko bogata. Od tem, ki se lotevajo narave kot take, do eroti~nih in ljubezenskih, pa takih, ki se nana-{ajo na družino (babica, sin). Pravzaprav so to tri velike tematske skupine, ki si jih velja pogledati nekoliko pobliže. Prvega, kjer je v ospredju narava, smo se že dotaknili, vendar je potrebno dodati {e, da je to prav gotovo osrednji tematski niz. Narava namre~ ni zgolj tema, njeni motivni drobci vdirajo povsod in najve~krat tudi v pesmi naslednjih dveh skupin. Njena mo~ in vseobsegajo-~e bistvo je okolje, ki obdaja in nrav, zažrta v vsakega od nas. Je pa ta tematski sklop tisti, ki prina{a poezijo veselja, ~uden-ja in navideznega miru. Pesnica se ~udi, gleda, tipa, hrepeni, narava pa, kot da ji na nek ~udežen na~in odgovarja. Sta slika druga drugi. Kakor se pesnica vidi v naravi, tako se narava vidi v pesnici. Navzkrižno se projicirata in prav to omo-go~a, da se slednji~ odpre svet velikega razko{ja, za katerega je obi~ajni popotnik najve~krat — žal — povsem gluh in slep -"Ko sem bila / pretemna za dan / in smehljanje // sem si son~ni-co pripognila / v popek // in za-rumenela / v {irjavo."
Bolj osebne in intimne so gotovo pesmi z eroti~no in ljubezensko vsebino. Te so se ji zapisale na ve~ na~inov; od takih, ki so povsem bežen odtenek ljubezenskega odnosa in vsega, kar je z njim povezano, pa do takih, kjer je "Eros, ljubezen surovo telesna, re-alisti~na, oprijemljivo ~utna". Slednje ugotavlja Ivan Cimerman v spremni besedi k pesni-{ki zbirki Songarei. Ljubezen je
zanjo prostor lepega, prostor izpolnitve in možnost predati se drugi osebi v celoti in za vselej. Zanjo ljubezen namre~ ni nekaj od v~eraj na jutri, tem-ve~ trajna sled, ki ostane tudi, ko je ljubljena oseba že dale~ pro~. To seveda ni zgolj partnerska ljubezen, pa~ pa ljubezen v vseh možnih dimenzijah. Je pa zato na drugi strani tudi taka, ki prehaja v erotiko z ljubljenim mo{kim in je mestoma tudi bole~a izku{nja. Ljubljeni je tako v zbirki Songarei nekaj, kar je bilo in je {lo. Nekaj, kar želi pesnica potla~iti, pa prihaja vselej za njo, na vsakem koraku — "V zadnjem žepu / hla~ ki jih vedno drgnem // nosim {~epec tvojih brkov // Tako te lahko vselej / podražim pod nosom", "V megli se nekaj premika / Lahko bi bil ti // Ne morem razlo~iti / Sem vsa zamegljena / od tebe / v sebi", "Moj trebuh je prazen // Iz njega si že zdavnaj / odrinil // A vendar me nekaj / tvojega žgečka // Kot pikica / velikansko", "Zahotelo se mi je / pohoditi / vonj po oblačilih // ki so še ti // Čeprav že visijo / na ptičjem strašilu / sredi koruzišča."
Slednje je rdeča nit tudi za tretji tematski sklop, v katerem sta v ospredju babica in sin. Kot preteklost in sedanjost, ki se držita za roke — z istim namenom, z istim ciljem. Imeti rad. Ljubiti. "Spomnim se babice / In spanja v njenih rokah / Njenega širokega krila / Tako širokega da me / je z njim prekrila / Ko sem zaspala / je kasneje povedala // je s pogledom sledila / mokremu metulju".
Votolenova je s tovrstno tematsko zasnova pričela že pri prvi pesniški zbirki V meni je dež (1990), v kateri je že povsem jasno, kam se nagiba njena pesniška govorica. Podobno tudi v naslednjih dveh zbirkah Malin (1993) in Piščal (1997); vselej smo priča lirskim vzgibom, ki so razdrobljeni po pesmi in ki dihajo pesničin svet. Poezija je tako krhka in "lomljiva", pa vendar jo pesnica dobro drži v vajetih. Saj so njene pesmi oblikovno izdelane in dihajo. Pesnica tudi ne pristaja na kake točno določene jezikovne norme, pravopis jo omejuje, slovnico pogosto pospravi nekam, od koder je ne more motiti pri pisanju. v tem oziru je pesnica modernistično naravnana, saj je očitno dogovorjena oblika jezika zanjo daleč premalo, kar nam izpriča tudi v verzih: "Tu sem in sem popolna / Ker nimam meja / ker nimam drugega / kot svetlobo in / modrino".
Najlepše je prav gotovo označil njeno poezijo Ivan Cimerman v že omenjeni spremni besedi, kjer je zapisal: "Sonja Votolen prinaša v slovensko poezijo izgubljeno nežnost in ljubezen do življenja ..."
David Bedrač
poletje.obd ravi.com
Festival
R)letje ob Dravi
festival naše dežele
Dogodki v avgustu 2003
Sponzor koncerta:

KBM d.d.
Nova Kreditna banka Maribor

Josipa Lisac
New Swing Kvartet
Sreda 20.8.2003 ob 20.00 Grad Vurberg


llo
S Č Lil
0) .S —
Š ^eo Ç O
■
PETA NOC
IVI
CO
NATAŠA MADJAR - PETOVlO - BALKY - VIKTORIJA - ANDREJA - MILI - DOLORES - CLAVDIJA HERVIN JAKONČIČ - MATA - MATEJA JAN - IVO MOJZER - UUPKA DIMITROVSKA MARINERO - IVO RADIN - SAŠA LENDERO - DUO AMOR - ŠPELA HUZJAN - BRINA NACE JUNKAR - EVITA - ŠTAJERSKI MIŠO - VLADIMIR KOČIŠ ZEC _RABO-BORUT RAZBORŠEK - KRUNOSLAV SLABINAC - IRENA VRČKOVNIK_
Petek 15-8- ob 20-00, Mestni trg Ptuj
Prodajna mesta: Gorišnica: Bencinski servis Žiher IVlaribor: IVIenjalnica Luna
Ptuj: IVIenjalnica Luna, Radio Tednik Ptuj
Generalni pokrovitelj
Perutnina Ptuj mestna občina ptuj
VECER ^teimfóTEDNIK [QŠQ^sqeqis
glas naže dežele
RADIOPTUJ
89.8-98.2-lO«

Tednikova akcija • Natakarica poletja 2003
Zdenka - natakarica pri Darinki
Zdenka je natakarica, ki pravi, da se ji zdijo tovrstne akcije izbiranja najbolj priljubljenih oseb zelo dobra ideja. Dodala je, da je najpomembnej{a lastnost, ki bi jo morala imeti najbolj priljubljena natakarica, prijaznost.
Zdenka večino časa preživi v družbi svojega sina Nina, ki obiskuje peti razred osnovne {ole. Kar se ti~e na~rtov za prihodnost, je povedala, da zaenkrat namerava ostati v gostinstvu.
Kako dolgo ste v gostinstvu in kje vse ste doslej delali?
"Natakarica sem 8 let. Od tega sem že pet let v Okrepčevalnici pri Darinki, v Jur{incih. Pred tem pa sem delala {e v gostilni Kump."
Kako bi ocenili poklic natakarice?
"Tako kot drugi poklici ima tudi ta svoje prednosti in sla-
Foto: Dženana Becirovic
Zdenka Kocmut
bosti. Pomembno je, da goste sprejme{, tak{ne kot so. Tako kot se ti obna{a{ do gostov, tako se oni obna{ajo do tebe. Truditi se mora{ biti čim prijaznej{i."
Obstaja morda kak{en poklic, ki bi ga raje opravljali?
^"Ves prosti čas, ki ga imam posvečam svojemu sinu, tako da dejansko niti ne razmi{ljam o tem, da bi v življenju kaj spreminjala. Zagotovo obstajajo tudi bolj{i poklici, kjer ima{ več avtonomije pri svojem delu, a zaenkrat ne razmi{ljam o tem, da bi se preusmerila na drugo področje."
Kak{ni gostje ve~inoma obiskujejo gostiš~e, kjer delate?
"Imamo različne goste, vse od tistih zelo mladih, pa do tistih malo starej{ih. Občasno gostimo tudi kak{ne tujce. Tako da moram priznati, da je delo tukaj resnično pestro."
Kaj imate v vaši ponudbi?
"Ponujamo različne vrste pijač in hrane. Kar se tiče hrane, ima-
mo raznovrstno ponudbo malic, kosila pa so po naročilu. Pogosto gostimo tudi kak{ne skupine."
Kakšne se vam osebno zdijo akcije izbiranja najbolj priljubljenih oseb?
"Menim, da so tovrstne akcije dobra ideja, saj gre pravzaprav za neko motivacijo ljudem."
In kaj mislite, da je najpomembnejša lastnost, ki jo mora imeti najbolj priljubljena natakarica?
"Najpomembneje je, da je prijazna do gostov. Lepo je tudi, če je nasmejana in duhovita."
Kako bi opisali sami sebe?
"Mislim in upam, da so ljudje zadovoljni z mojim delom. Trudim se biti prijazna do vseh."
S ~im pa se ukvarjate v prostem ~asu?
"Večino časa namenim svojemu sinu Ninu. Oba zelo rada kolesariva, tako da precej časa preživljava na kolesih."
Dženana Becirovic
^RELAXTUMEM
SPECIALIST ZA ADRIATIC AG NCIJA Z NAJUGODNEJŠO PONUDBO!
(trenutni vrstni red)
Valerija Lampret, Dolina Winettu, Zg. Sveča Iris Zelenko, Club Mari« 69, Ptuj Sonja Krajne, Terme Zila, Ptuj Polona Leánlk, Bar Cheers, Ptuj Zdenka Kocmut, Okr. pri Darinki Rižnar, Juršinci Valerija Markež, Savarija, Ptuj Daniela Vodušek, Bar Perutninček, Ptuj Marica Kavčevič, Bar Perutninček, Ptuj Tatjana Stopajnik, Dolina Winettu, Zg. Sveča Irena Munda, Gostilna pri pošti, Ptuj
Haložan
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju
^------------------------------------------------------------------
Glasovalni kupon za najbolj priljubljeno natakarico 2003 pošljite na naslov Radio-Tednik, d.o.o., Ralčeva 6., 2250 Ptuj
Glasujem za:_
Naziv in nasiov ioicaia:
Ime in priimek glasovalca:_ Naslov:_
Telefonska številka:
Kupon velja do srede, 20.8.2003
Jubilejna oddaja Radia Ptuj • Peta noč
Sto kratko~asnih noči
@e sto petkov zapored poteka na Radiu Ptuj oddaja z naslovom Peta noč. Oddaja, ki se začne vsak petek točno ob 20. uri, je nekaj posebnega, in sicer zato ker se njej predvaja glasba, ki jo je drugače le redkokdaj moč sli{ati na radijskih valovih.
Idejo za oddajo je dobil Marjan Nahberger, ki je hkrati tudi njen voditelj. Pravi, da so odzivi poslu{alcev zelo dobri, o kak-{nih večjih spremembah v oddaji pa ne premi{ljuje.
Kdo je dobil idejo za to oddajo?
"Ideja je pri{la čisto spontano. Z Bojanom Serugo, direktorjem Slovenija records, sva se pogovarjala, da bi bilo dobro narediti oddajo, ki bi se razlikovala od drugih. In tako sva to zamisel sčasoma uresničila, izkazalo se je, da je bila pametna."
Kakšni so odzivi poslušalcev na to oddajo?
"Odzivi poslu{alcev so resnično neverjetni. Ko smo začeli oddajo, nismo niti pomislili, da bo postala tako poslu{ana. Prvi dve oddaji smo predvajali v studiu, že tretja oddaja pa je potekala v živo iz Šolskega centra na Ptuju. Program začnemo vsak petek ob 20. uri in od takrat naprej pa vse do polnoči, ko se oddaja konča, telefoni neprestano zvonijo. Ljudje kličejo iz različnih razlogov, veliko jih ima kak{ne glasbene želje, veliko pa jih kliče zgolj zato, da oddajo pač pohvalijo."
V
Štajerski
TEDNIK
in
Ta teden prejmeta osem brezplačnjhj obiskov Centra aerobjjg«
ime in priimek:	^
Mateja Zidar

Bresnica 6g/a, 8873 Podgorci
ime in priimek:
Brigita Purg Korošec
naslov:
Stopno 3/b, 8381 Makole
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Katera generacija ve~inoma posluša to oddajo?
"Imamo poslu{alce različnih starosti. Kar pa se tiče telefonskih klicev ter po{te, ki jo dobim, pa to oddajo poslu{ajo ljudje, ki so stari od 25 pa do 75 let."
In kaj je posebnega v tej oddaji, da dosega tolikšno število poslušalcev?
"Posebna je glasba, ki jo izvajamo. Gre za glasbo, ki jo drugače le redko sli{ite. To je mediteranska glasba, ki je pri-j etna za du{o in srce. V vsaki oddaji pa imamo tudi različne glasbene goste."
Se je kaj spreminjalo od 1. oddaje do danes?
"Spremembe so sicer bile, a je oddaja načeloma ostala nespremenjena. Spremembe smo uvedli z začetkom leto{njega leta. Prej je oddaja trajala le dve uri, sedaj pa smo jo na željo poslu{alcev podalj{ali na {tiri ure."
Koliko ~asa porabiš za realizacijo oddaje?
"Za to, da pripravim glasbo, ki jo potem predvajamo v oddaji, porabim {tiri ure dela. Ampak te {tiri ure intenzivno delam. In če pri{tejem potek oddaje, mi
le-ta vzame okrog 8 ur tedensko."
Kako bo potekala jubilejna, 100. oddaja?
"Stota oddaja bo potekala v živo, program bomo izvajali pred Mestno občino Ptuj. Povabili smo 26 nastopajočih. Začelo se bo ob 20. uri, imamo pa za 6 ur pripravljenega glasbenega programa. Tudi oder in svetlobni efekti bodo nekaj posebnega. Mislim, da bo vse skupaj zelo zanimivo."
Kdo bo med nastopajo~i-mi?
"Med nastopajočimi bodo Irena Vrčkovnik, Krunoslav Sla-binec, Vladimir Koči{ Zec ter mnoga druga velika imena slovenske in hrva{ke estradne scene. Zanimiv bo tudi Mata, izvajalec, ki bo prepeval v hrva-{kem jeziku mehi{ko glasbo."
Kako pa preživljaš ~as, ko nisi radijski napovedovalec?
"Zase imam zelo malo časa, saj delam na dveh radijskih postajah, na Radiu Ptuj in Radiu Maxi. Zraven tega imam veliko
dela kot povezovalec na različnih prireditvah. Ves prosti čas, ki pa ga imam, pa posvečam svoji ženi in 12-letni hčerki."
Kako se je za~ela tvoja radijska kariera?
"Pred petnajstimi leti je na ptujskem gradu potekala avdicija, kjer so iskali napovedovalca. Prijavljenih je bilo 300 ljudi, tako da nisem veliko pričakoval. A se je na koncu izkazalo, da sem bil ravno jaz sprejet. Nekaj časa sem se {e izpopolnjeval in obiskoval tečaje retorike. Videl sem, da so me ljudje sprejeli za svojega, in zato sem ostal na Radiu Ptuj."
Kaj je po tvojem najpomembnejša lastnost, ki jo mora imeti radijski napovedovalec?
"Pomembno je, da ima prirojen talent. Nekaj stvari v tem poklicu pa je tak{nih, ki se jih lahko nauči{. In seveda napovedovalec ne sme imeti govorne napake."
Dženana Becirovic
Maročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v
nagradn^Krebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
_________^_________
NAROČILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj d o ». Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
»Barbara, kako se reče piti v prihodnjem času?«
"Biti pijan!"
***
"Kdo je bil prvi moški?" je vprašal učitelj verouka Moniko, ki trenutno ni bila z mislimi pri snovi.
"Oh," je zardela, "tega raje
ne bi povedala!'
***
"Tvoje kokoši pa nič ne žalujejo za petelinom." "Od kod pa ti taka ideja!? Zakaj pa naj bi žalovale?'
"Pred eno uro sem povozil tvojega petelina, zdaj pa vidim, da so tvoje kokoši takšnega razpoloženja kot ponavadi!" ***
"In zakaj se hočete ločiti?' "Nimava skupnih interesov."
"Nimata?"
'Tako je! Ona se zanima za moške, jaz pa za ženske."
***
Na roditeljskem sestanku je učiteljica vprašala starše:
"Starši, kaj menite o predmetu spolna vzgoja, ki smo ga uvedli v letošnjem letu?'
Pa se oglasi ena od mam: 'Predmet je čisto v redu, toda mojemu sinu dajete
preveč domačih nalog!'
***
"Dober dan!" pozdravi Janko, ko vstopi v prodajalno avtomobilov. "Rad bi lep avto za svojo ženo!' je rekel prodajalcu. 'Oprostite, toda pri nas ne menjavamo staro za novo!'
***
"Daj, povej mi, Lojze, " je Janko rekel prijatelju Vinku, 'zakaj politiki stalno menjajo stranke in stopajo iz ene v drugo?' "Pa mi ti povej, zakaj krave zapuščajo travo, ki so jo popasle, in gredo na pašo tja, kjer je trave veliko!'
***
Medicinska sestra je rekla bolniku, ki so ga ravnokar sprejeli v bolnišnico: "Zdaj se pa slecite in pojdite v posteljo. Takoj bom
prišla za vami!"
***
Sin se vrne s prve ure verouka in zaskrbljeno vpraša očeta, ki je prepričan ateist:
"Oči, ali res ni nebes in pekla?"
'Sigurno. Veš, to verovanje nima nikakršne znanstvene podlage." Sin si vidno oddahne: "Upam, daje res tako, drugače bova nastradala!' ***
Jure se potoži sosedu: "Že tri noči spim v hlevu in čakam, da bo krava povrgla. Doslej - zaman." "Mogoče pa misli, da je že povrgla, ko tebe vidi spati v hlevu!"
Predstavljamo vam: Citroën C3 piuriei
Po stopinjah spačka
že legendarni "spaček" ni bil povsem običajen in vsakdanje uporaben avtomobil, saj je z možnostjo odprte strehe nudil se dodatne užitke. Prav to dejstvo izpostavlja Citroën, ko predstavlja novega pluriela. Nočejo ga prodajati zgolj kot kabriolet, ampak pravijo, da je pluriel v osnovi običajna kombilimuzina, ki pa se lahko prelevi v pravi kabriolet in spider.
Zunanjost(i) in notranjost
Citroen bo svojo ponudbo v spodnjem avtomobilskem razredu osvežil s tremi avtomobili: C3-jem, ki zmore pogojno služiti tudi kot družinski avto, novim malčkom C2, pravim mestnim avtomobilom, in C3 plurielom. Francozi poudarjajo, da gre za tri samosvoje avtomobile za različne skupine kupcev.
Kabriolet
Pluriel je v osnovi trivratna kom-bilimuzina. Streha je vselej platnena in jo je moč s stikalom na okvirju vetrobrana električno v poljubnem obsegu zložiti. Dá se jo celo toliko zložiti, da prekriva zadnje steklo, v tem položaju pa ste pripravljeni, da jo zasučete v prtljažnik. Pluriel tako postane kabriolet z dvema vzdolžnima lokoma.
Spider
Omenjena loka se da odstraniti (vsak tehta dvanajst kilogramov, narejena sta iz aluminija, obarvana pa v sijajno ~rno oziroma v srebrno barvo) in pustiti doma v garaži. A vedite, ~e se odpeljete s plurielom brez lokov, boste v primeru dežja mokri. Sedeži so sicer resda iz takšnega materiala, da se ne zmo~ijo v trenutku, a za daljše mo~enje morate avto parkirati pod streho ali pa notranjost zavarovati z zaš~itno ponjavo - katera pa seveda ni namenjena vožnji.
Štirisedežnik
Notranjost pluriela je znana že iz C3, druga~na so hrbtiš~a naslonjal prednjih sedežev, posebni so vratni ro~aji, v drugi sedežni vrsti pa je dvosedežna klop s po polovici deljivim naslonjalom. Pluriel je torej štirisedežnik in ne petsedežnik - za kabriolet pa naj bi bilo zadaj dokaj veliko prostora.
Pogojno tudi dostavnik
Prtljažna vrata se odprejo navzdol, zato Citroen razlaga, da je pluriel lahko za silo tudi pickup z nakladalno dolžino 1,94 metra. Ni namenjen vožnji, a tudi ko prtljažna vrata zaprete in imate zadnja se-
Ustvarjaički
deža podrta, ostane v zadku dovolj prostora za prevoz kakih televizorjev, hladilnikov in pralnih strojev. V vednost in previdnost: prtljažna vrata in prtljažno dno vsak zase zdržita sto kilogramov obremenitve. Prtljažnik v osnovi meri 266 litrov, kar se zdi primerljivo z obi~ajnimi tekmeci v tem avtomobilskem razredu in veliko za kabriolet.
Streha
Streha je narejena iz štirih plasti: zunanja plasti je iz plastike, sledi zvo~na izolacija, nato penasta guma iz poliestra in še notranja obloga strehe. Od znotraj je svetlo obarvana, tako da ni ob~utka utesnjenosti, seveda pa tesni tudi med pranjem v avtomatskih avtopralnicah. Zvo~no tesnenje naj bi bilo dovolj u~inkovi-to do hitrosti okoli 140 km/h. Da pa ne bi pretirano pihalo med vožnjo z odprto streho, skrbi poseben zra~-ni deflektor, nameš~en nad vetrob-ranom.
Tehnika
Na voljo sta dva bencinska motorja, oba stara znanca iz modela C3: 1,4-litrski štirivaljnik s 75 KM in 118 Nm, ter 1,6-litrski 16V motor s 110 KM in 147 Nm navora. Prvi je kombiniran s petstopenjskim ro~nim menjalnikom, drugi s petstopenjskim
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali tri ustvarjalčke, ki bodo prejeli knjige založbe Karantanija.
avtomatiziranim menjalnikom sen-sodrive (v osnovi se prestavlja se-kvencno, po želji z gumboma na volanu, možen pa tudi povsem avtomatski način). V letu 2004 se bo morda ponudbi pridružil 1,4-litrski dizelski HDI motor, prav tako že poznan iz drugih citroenov.
Varnost
V vseh različicah potnike varujeta čelna in bočna zračna mehova, slednja varujeta trupa in glavi, ISOFIX priključki za namestitev otroškega sedeža so na prednjem sovozniko-vem in obeh zadnjih sedežih, prednja pasova pa sta opremljena z zategovalnikoma in omejevalnikoma zatezne sile. Zavorni sistem ABS s porazdelitvijo zavorne sile in sistem pomoči pri zaviranju v sili so serijski pri dražjih variantah, sistem ESP pa ni na voljo.
Oprema
Na voljo sta dve različici, prva s šibkejšim, druga pa z močnejšim motorjem in menjalnikom sensodri-ve. V obeh variantah dobite serijsko klimatsko napravo, servo volan, daljinsko centralno zaklepanje ter opo-zorilnik prekoračene hitrosti. Dražja različica ima poleg tega samodejno klimatsko napravo - paket obsega tudi hlajen predal pred sovoznikom - prednji meglenki, samodejne brisalce, električni zunanji ogledali in avtoradio z enojnim predvajalnikom zgoščenk.
Tekmeci
Pri Citroenu poudarjajo, da so plurielovi tekmeci pravzaprav vsi avtomobili spodnjega razreda, a hkrati nobeden od njih, ker nobeden ne ponuja tudi kabrioletskih užitkov. Pravijo, da bodo kupce prepričevali ravno z dejstvom, da si namesto običajnega malčka lahko za "majhen denar" privočijo avtomobil, ki nudi še drugačne vozne občutke. Seveda se zavedajo, da bodo med kupci tudi tisti, ki zavestno iščejo kabriolet - njim se bo vsakdanja uporabnost zdela dodatna prednost.
Mihael Tos
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 19. avgusta 2003, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanci ustvarjalčkov v 31 številki Tednika so:
1.	nagrado, založbe Karantanija knjigo, prejme: Samantha Šošta-rič, Podgorci 98, 2273 PODGORCI,
2.	nagrado, založbe Karantanija knjigo, prejme: Sergej Marin, Bre-snica 70/a, 2273 PODGORCI,
3.	nagrado, založbe Karantanija knjigo, prejme: David Horvat, Bel-ski Vrh 23/c, 2282 CIRKULANE.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita vsem nagrajencem, potrdila o nagradi pa bodo prejeli po pošti.
KNJIZNI DISKONT
ZALOZBA KARAITTAJTIJA
TAM. KJER SO KNJIGE NAJCENEJŠE! -BTC Hala A Ijub^ana.
S katero vrvico mali ribič lovi ribo?
Zanimivost
Zmerljivka »posran črnec« ni rasistična?
Dunaj (STA/AFP) - Avstrijskega policista, ki je nekega temnopoltega begunca, sicer legalnega prebivalca Avstrije, med policijsko cestno kontrolo nesramno ozmerjal s "posranim ~rncem", je sodi{~e v severnoavstrijskem Linzu oprostilo obtožbe rasizma. Po razsodbi sodeč naj namreč ta izraz ne bi žalil človeške dostojanstvenosti, morda le njegovo čast. Sodniki so namreč presodili, da temnopoltemu prebivalcu Avstrije niso bile kratene pravice, kot je pravica do obstoja ali do humanega ravnanja. Po njihovem mnenju bi policist žalil njegovo dostojanstvo le, če bi o temnopoltih govoril v smislu, da je treba vse temnopolte iztrebiti ali upliniti. Okrajno sodišče je kot druga pritožbena instanca v Linzu medtem že odredilo ustavitev tega sodnega postopka.
Ranjeni pes sam odšei na kliniko
Washington (STA/dpa) - Prebivalci Kentuckyja so bili nadvse presenečeni, ko so od mestnega veterinarja izvedeli, da je pes vrste šicu kar sam prišel na kliniko za male živali, potem ko ga je zbil avtomobil. Scoobyjeva zgodba se je začela med nevihto, ko se je strgal z verige in pobegnil od doma. Med prečkanjem prometne ceste ga je zadel avtomobil ter mu poškodoval taco in rep. Kmalu zatem je presenečeno osebje klinike za male živali Corbin Animal Clinic pred vhodom naletelo na premočenega štiriletnega psa, je povedal veterinar Gerald Majors, ki je seveda poudaril, da ne ve, ali je pes kliniko našel naključno ali inteligentno. Scoobyja so na tej kliniki že zdravili. Tokrat so mu morali amputirati del repa, sicer pa je njegovo zdravje v redu, je povedal veterinar.
Divjala brez vozniške, hranila dojenčka in telefonirala obenem
Ravenna (STA/AFP) - Američanka Catherine Donkers je s 100 kilometri na uro drvela po neki avtocesti v zvezni državi Ohio na severu ZDA in med vožnjo počela vse mogoče, ko jo je ustavila policija. Američanka, ki je bila celo brez vozniškega dovoljenja, je med vožnjo hkrati hranila svojega dojenčka, telefonirala in si pisala zapiske. Kljub policijski sireni je 29-letna voznica nadaljevala pot še nekaj kilometrov, preden je policiji priznala poraz. Tamkajšnje sodišče je voznico kljub opravičilom, da se ni hotela ustaviti zaradi slabih izkušenj s policijo, eden od 'modrih angelov' naj bi jo namreč ob neki priložnosti celo napadel, spoznalo za krivo vožnje brez vozniškega dovoljenja, neposlušnosti do policije ter kršitve pravila, da je otrokom prepovedano sedeti za krmilom. Voznici tako grozi zaporna kazen do 30 dni in denarna kazen v višini 500 dolarjev.
Princ William s kopjem ubil mlado antilopo
London (STA/dpa) - Britanski princ William je po poročanju medijev v Keniji s kopjem pokončal antilopo, tako kot to počno pripadniki kenijskega plemena Masaji, in razjezil aktiviste za zaščito živali. Kot je poročal britanski Mail on Sunday, se je sin britanskega prestolonaslednika Char-lesa med počitnicami s prijatelji v vzhodnoafriški državi seznanil z vojščakom plemena, ki mu je predstavil umetnost lova z lesenim kopjem. Princ William seje priplazil do antilope vrste dik-dik, ki z majhnim obrazom in velikimi očmi izgleda kot "bambi', in že s prvim metom kopja uplenil žival, poroča Mail on Sunday. Najbolj zgroženo se je na dogodek odzvala Carla Lane, vneta nasprotnica lovskega športa. "Misel na to, da se naš bodoči kralj hvali s tem, da je ubil žival, me najgloblje potre. Želimo si monarhije, ki ne lovi, strelja ali ubija," je dejala za časnik. Organizacija za zaščito živali Peta je k temu dodala, da je 'princ ubijal, čeprav to ni bilo nujno potrebno". "Njegova mama tega ne bi dobro sprejela," so dodali. William je velik navdušenec nad lovom in naj bi že v starosti 14 let ob prisotnosti babice, kraljice Elizabete II., ubil prvega jelena. V preteklosti pa se je z očetom večkrat udeležil lova na lisice, ki je v Veliki Britaniji velik trn v peti organizacijam za zaščito živali.
Prva poroka v vesolju
Moskva, 11. avgusta (STA) - Prvič v zgodovini človeštva se je zgodila poroka v vesolju. Par sicer v vesolju ni bil skupaj, saj sta se poročila ruski kozmonavt Jurij Malenčenko (41), ki je na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), in Američanka ruskega rodu Jekaterina Dmitrijeva (26), ki je usodni 'Da' dahnila na Zemlji, v vesoljskem kontrolnem centru Lyndona Johnsona v ameriškem Houstonu. Par se je poročil prek video povezave, poročno koračnico pa je na Mednarodni vesoljski postaji zaigrala kar ženinova priča, ameriški astronavt Edward Lu, so poročale tuje tiskovne agencije.
Malenčenko, oblečen v vesoljsko opravo, si je poročni prstan nataknil kar sam, nevesti v beli poročni obleki pa družinski prijatelj. Poročno slavje so na Zemlji nadaljevali v restavraciji Vila Capri vesoljskega kontrolnega centra, kjer tudi sicer astronavti in kozmonavti pripravljajo zabave in pomembnejše slovesnosti.
Turneja ansambla Ekart v Kanadi in ZDA
Preko luže je doma srce
Nadaljevanje iz prejšnje ševilke
Za Cleveland so včasih rekli, da je drugo največje slovensko mesto. Že leta 1910 je v rudnikih vzhodne Pensilvanije in zahodnega dela New Yorka ter v železarnah in jeklarnah v Ohiu delalo več kot šestdeset tisoč Slovencev. Prav v Clevelandu, ki je dobil ime po generalu Mosesu Cleave-landu, so Slovenci pognali največje korenine. Kažejo se na vsakem koraku.
V	mestu delujeta dve slovenski fari z izjemno velikima in bogato opremljenima cerkvama. Cerkev sv. Vida, ki je bila sezidana pred 110 leti, je v juniju zaključila že 101. šolsko leto! Na področju vzgoje otrok iz fare in soseščine opravljajo izjemno bogato poslanstvo. Tudi v fari Marije Vnebovzete, ki je že skoraj stoletje središče slovenske skupnosti, deluje slovenska šola že dlje kot 40 let. Obiskuje jo blizu 50 učencev, vodi jo gospa Sedmak, učbenike pa jim pošiljajo iz domovine. Največ Slovencev je nekoč živelo v ulici St. Clair, ki je speljana v središče mesta. V mestu in okolici so zgrajeni številni domovi. Največji in najlepši je Slovenski narodni dom, zelo lepi so še: Dom za ostarele, Baragov dom, Delavski dom itd. V mestnem parku pa čaka na obnovo Slovenski kulturni vrt.
Ko so velike železarne in jeklarne zaprle vrata, so se Slovenci začeli ukvarjati z obrtjo, podjetništvom, gostinstvom, mesno industrijo itd. Zaradi vse boljšega standarda so počasi zapuščali ulico St. Clair in si zgradili hiše na obronkih mesta, njihova stara stanovanja pa so pokupili temnopolti someščani. Cleveland je spreminjal svojo podobo, velike spremembe pa doživlja tudi v zadnjem času. Mesto postaja veliki trgovski center in središče računalniške industrije. Poseben čar daje mestu reka Cayohoga, preko katere je speljanih skoraj 200 mostov.
Mnogi so dvižni in omogočajo velikim tovornim ladjam, da priplujejo iz Eriej-skega jezera v središče mesta. Med najbolj obiskane turistične atrakcije sodi največji rock muzej na svetu, ki hrani številne eksponate največjih rockovskih glasbenikov. Leta 2000 so zgradili nov stadion za ameriški nogomet, ki sprejme 90.000 gledalcev, v središču mesta pa je tudi velik stadion za bejzbol.
V	Clevelandu deluje tudi Slovenski raziskovalni center, ki ga vodi zgodovinar dr. Edi Gobec. Dobrih 50 let že zbira gradivo o znanih Slovencih, ki so pomembno sooblikovali zgodovino ZDA. Med drugim izvem, da je astronavt Jerry Linenenger, vnuk naših izseljencev, poletel v vesolje s slovensko zastavo!
Med znanimi Slovenci je sedem generalov, šest admiralov, graditelj najmodernejših letal dr. Razpet, soizumitelj računalnika HP-38 dr. Rode, svetovni prvak v drsanju Elvis Stojko, svetniški škof Friderik Baraga, senatorja Frank J. Lausche in Tomaž Harkins itd.
V	političnem življenju zadnjih let je pomemben guverner Georg Vojnovič, zelo priljubljen in poznan pa je tudi kongre-snik Dennis E. Eckart. Pred koncertom v Narodnem domu nas je prijetno presenetil z darili in nagovorom, v katerem je ponosno spregovoril o svojih koreninah, ki
Spomenik Mosesu Clevelandu
segajo na Dravsko polje, ter o svojem obisku v Prepoljah!
Med drugim je povedal: "V krajih, kjer je bil rojen moj dedek, se je jutro, ko sem bil na obisku, pričelo s pijačo in dobro voljo! Jutro je potem trajalo ves popoldan in tudi zvečer!"
Trenutno deluje še deset slovenskih društev. Med najaktivnejšimi so SNPJ, KSKJ ter predvsem Slovenska Pristava, kjer pripravijo v sezoni okrog 16 večjih prireditev.
Po drugi svetovni vojni se je število Slovencev v Clevelandu znatno povečalo. Vse bolj se je kazala potreba po mirnem prostoru nekje v naravi, kjer bi preživljali vikende. Pri kraju Geneva so kupili 26 ha zemlje, ga uredili, zgradili dvorano s kuhinjo, kopališče, igrišča, pokrito plesišče z odrom, kapelico, v zadnjih letih pa urejajo tudi počitniško naselje. Vso delo opravijo prostovoljno. Z ogromno mero ljubezni do društva in z odgovornim občutkom svoje pripadnosti slovenski skupnosti.
V Slovensko Pristavo, ki ima zelo delovno in ambiciozno vodstvo, je včlanjenih več kot 1500 članov, med katerimi je veliko mladih, zato bodočnost kluba zaenkrat ni vprašljiva.
Nenavadno prijeten je občutek, ko vidiš, da daleč od domovine živijo ljudje, ki neprimerno bolj ljubijo in spoštujejo vse, kar je slovensko, od večine Slovencev živečih "pod Triglavom!"
Ko pomislim na Lizo, Metko in Franka, Tineta in Milana z družinama ter na mnoge druge, začutim drugačno, popolnejšo in bolj iskreno pripadnost svojemu narodu. Pri njih ni ne časovnih, moralnih, službenih, finančnih ali drugih ovir, ko gre za slovenstvo!
Ob pesmi in slovenski besedi se ustavi čas! Njihov svet je poln lepote in srce polno radosti, zato jim vsak novi dan pomeni veselje. Še posebej, ker je njihova vrednota slovenstvo!
Cerkev St. Vid
Nagradno turistiCno vpra{anje
V	Turističnoinformativnem centru Ptuj po novem delajo med tednom cel dan, odprto imajo tudi ob nedeljah. O tem, da je bila to prava odloćitev, ne gre dvomiti, saj to dnevno potrjujejo {tevilni obiskovalci; veliko jih prihaja tudi ob nedeljah.
V	Lokalni turistični organizaciji Ptuj so že v mislih na novo turistično sezono. Pripravljati so pričeli nov katalog turistične ponudbe Ptuja in okolice. Do izdaje bo vrzel v pomanjkanju turističnih edicij pomagala zapolniti druga izdaja turističnega vodnika Ptuj - vodnik po mestu, ki ga pripravlja Umetni{ki kabinet Premzl iz Maribora, financira pa Mestna občina Ptuj.
Potem ko je bil Ptuj v zadnjih letih v tekmovanju Turistične zveze Slovenije "Moja dežela - lepa in gostoljubna" v kategoriji turističnih krajev tradicionalno tretji, pred tem pa je bil osemkrat zapored zmagovalec, se letos na tekmovanje v tej kategoriji ni več prijavil. Letos srečo posku{a v kategoriji "Najlep{e urejeno kulturno jedro". Sprehod po Ptuju pa kaj hitro pokaže nekatere pomanjkljivosti pri njegovi urejenosti, začen{i pri tem, da so na osrednjem mestnem trgu nekatera cvetlična korita polna plevela
namesto cvetja. Slovenski trg pa je na primer {e od poletne noči poln stekla. To ni prijazno niti do me{-čanov niti do obiskovalcev mesta, ki po tem trgu prihajajo do Turis-tičnoinformativnega centra. Klopi, kamor bi obiskovalci mestnega jedra lahko sedli, pa {e vedno ni od nikoder.
5. avgust je praznik Mestne občine Ptuj od leta 1996, letos smo ga praznovali osmič, je pravilni odgovor na na{e zadnje vpra{anje. Pravilnih odgovorov je bilo malo, kar kaže na to, da Ptujčani premalo spo{tujejo svoj mestni praznik ali pa se ne morejo navaditi na novi datum, potem ko je bil dolgo praznični dan 8. avgust, dan, ko je v gozdičku Laze izkrvavela Slovenje-gori{ka Lackova četa. Nagrado bo prejela Vilma Angel Ptujska gora 92, 2323 Ptujska Gora. Čestitamo!
Grad Borl na fotografiji ima najdebelej{o zunanjo steno glavnega obrambnega stolpa med vsemi slovenskimi gradovi. Vpra{ujemo, kolik{na je debelina: a) 12 m, b) 5 m in c) 3 m. Nagrada za pravilni odgovor so tri vstopnice za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredni{tvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 23. avgusta.
Foto: Črtomir Goznik
Grad Borl, eden od slovenskih gradov, ki {e ~aka na podrobnej-{o strokovno obdelavo
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kolikšna je debelina glavnega obrambnega stolpa borlskega gradu; a) 12 m, b) 5 in c) 3 m._
Ime in priimek:___________
Naslov: _
Davčna številka:
Slovenski narodni dom v Clevelandu
Vtkano v kolektivno zavest in podzavest ter prežeto s pesmijo, ki jo osamljena duša drugače začuti.
V Clevelandu smo nastopili dvakrat in presenečeni ugotavljali, da mnogi dobro poznajo našo slovensko glasbo.
Večina mladih obiskovalcev prav tako presenetljivo dobro pleše. V nasprotju s starejšimi, ki imajo raje nežne in počasne viže, mladim ugaja polka. Bolj je poskočna in vesela, bolj so zadovoljni! Med obiskovalci je tudi veliko ljubiteljskih glasbenikov, ki prav radi zaigrajo in pokramljajo o slovenski glasbi. V pogovorih zvemo veliko novega in zanimivega. Konec pa je vedno enak - pesem, za njo še ena, pa še ena ... in ko pogledaš na uro veš, da bo noč zopet prekratka.
Tako se vrsti nastop za nastopom! Menjajo se kraji, menjajo se ljudje, čas pa neumorno hiti svojo pot. Čeprav smo bili
^ Last Minute Center'
ILIRIKA TURIZEM, Miklošičeva 2, Ptuj 02/771 05 88, Teletekst SLO i-itr. 286
vedno in povsod v dobri, nepozabni družbi, se podobno kot ptice radi vračamo domov. Povsod je lepo, a doma najlepše!
Jože Ekart
TURCUA
.,i3.,2ci.9.-94.200 sit Hotel ***** + izleti 7 dni, vse vključeno, ^
0^22.8-49,90c sit
App. Benitses Afches ** 10 dni, nočitev,^
KRETA'
16.8.- 69.900 sit
Hotel**
11 dni, nočitev, iz Lj

Bungalovi Helios * 7dni, poipenzion
a-18.,25.8.-
rUÏU
Hotel'•/•*• 7dni, polpenzion,
93.900,n
I Plačilo do 12 obrokov I
MARIBOR, Vetrinjska 30 -02/228 88 88 www.lastminutecenter.si
turistična agencija - travel agencv
REGATA V BENETKAH, 1=2
tradicionalna regata čudovitih gondol, cena za dve osebi
7.971 DAus	9.990
CRES, Sončkov klub
2* KImen, bogata vsebina, do 12. leta brezplačno
16.8y7D/POL od 41.900
NEUM, Sončkov klub
3* Stella, bus, izleti: saferi, Mostar, Korčula, Dubrovnik...
23.877D/POL 53.900
MURTER,Tisno
Sončkov klub, 3* hotel Borovnik, do 12. leta brezplačno
do23.877D/POL 59.900 LOPUD, z letalom
letalo z Brnika, 2* hotel Lafodla, klub, letališka pristojbina dopl. 24.8/7D/P0L 64.100
GRČIJA, Kreta
letalo z Brnika, 2* apartma, letališka pristojbina doplačilo
16.871 ID/NA 79.900
EGIPT, križaijenje
5* hotel in ladja, vstopnine vključene, odlično slov. vodenje
19.9780 149.900
KENIJA, Mombasa
3* hotel + 2 dni safarlja, odhod z Dunaja
201.800
A/ 24.8714D/PP
SONČEK
I^J, Kremplje« 5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02^3 00 915 m
TUl potovalni center
i agencv
MARIBOR. LJUBLJANA. CELJE, PTUJ. MURSKA SOBOTA, SLOVENJ GRADEC, SLOVENSKE KONJICE. VELENJE SLOVENSKA BISTRICA
SLOVENIJA, HRVAŠKA, BIH
VODICE
^ dep. Punta, 7 » polpenzion = 25.500.- [ od D6.09.) 19.900.- ( od 13.D9.|J l_£ist minute ponudbe PETRČAHE, htl Pinja, T x polpenzion - 44.500,- SIT (od 3a.0B.)
PAG, app Zvonko, 7 x najem app 1/4 - 68.900,- SIT (od Z9,oa.)
KORČULA, htl. Poseidon, 7 x polpenilon - 34.900,- SIT | od 23.08.) Se velika ponudba raziilli namestitev na Jadranu, iast minute ponudbe in ugodni piačiini pogoji. Enkn d.o.Ov Tnlenjaicova ulico 7, tel.; 749 34 56; 749 34 57

Varnost in donos
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Napaka št. 3: Sprejemate preveč tveganja
Na tožb eno tveganje ni zgolj teoretičen koncept. Obstaja zeto realna možnost, da boste izgubiti svoj denar, še posebej pri številnih agresivnih vlagateljih. Vlaganje zahteva sprejemanje nekaj tveganja, toda veliko ljudi ga sprejema preveč. Višji donosi so skoraj vedno povezani z večjim tveganjem. Toda veliko ljudi verjame, da so imuni na izgube ali da bodo nekako že vedeli, kdaj je čas za prodajo slabe naložbe. Problem je, da je takrat ponavadi že prepozno. Njihova želja po visokih donosih jih preprosto zaslepi. Veliko premalo vlagateljev razume tveganja, ki jih sprejemajo. Večina ne razume, kaj vse gre lahko narobe z naložbo, ki so jo naredili, in nima načrta, kaj bodo naredili, če gredo stvari narobe. Ljudje, ki sprejemajo preveč tveganja, ponavadi končajo kot špekulanti namesto kot vlagatelji. Tisti pa, ki se zavedajo tveganja, raje vlagajo kot špekulirajo in nikoli ne pozabijo, kako pomembno je omejevati in upravljati svoja naložbena tveganja. Če že kockajo, to počno z denarjem, ki si ga lahko privoščijo izgubiti.
Naslednjič boste izvedeli naslednje tri zmote, ki jo delajo vlagatelji
Kako se izogniti največjim napakam, 2. del
Tokrat boste izvedeli za druge tri zmote pri vlaganju in upam, da se boste prek njih naučili na napakah drugih ljudi, tako da se vam ne bo treba učiti na lastnih - po težki in "dragi" poti. Napaka št. 4: Sprejemate premalo tveganja Nekateri ljudje so paranoični že ob misli na izgubo kateregakoli denarja nasploh. Hočejo garancije in varnost. Žalostna resnica je, da je absolutna varnost le iluzija. Ne obstaja nikjer v naravi in zagotovo je ni na finančnih trgih.
Malo tveganja pomeni nizek do-nos. Ce vežete denar na banki in zaslužite 2 %, mislite da morda s tem ni~ ne tvegate. Toda dejansko sprejemate zelo resnično tveganje, da bo realna inflacija oropala vaš denar vse njegove nakupne moči. Ce vlagate svoje življenjske prihranke v naložbe z zelo nizkim tveganjem, se odrekate enormnim priložnostim!
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitJa.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
'Donos
premoženjsko svetovanje
Pravni strokovnjak pojasnjuje
Spremembe volilnega zakona
S sedanjim zakonom o volitvah v državni zbor (Ur. l. RS št. 44/92) niso povsem zadovoljni niti sedanji poslanci niti njihove politične stranke, zlasti pa ne volivci in volivke. Zato razprave, kako ga spremeniti, potekajo že dalj časa, posebno intenzivno pa tudi letos.
O najvažnejših določbah tega zakona, o predlogu za njegovo spremembo, o vplivu volivcev na izvolitev poslancev itd. je bilo v zadnjem času objavljeno v časopisih ve~ prispevkov, od katerih opozarjam na zelo tehten prispevek novinarja g. Petra Jančiča v Ve~eru 5/VII/2003, pod naslovom: "Bo izvoljen Fran~ek ali Pepek?" Tistim bralcem in bralkam časopisa [tajerski tednik, ki niso čitali omenjenih prispevkov in ki se zanimajo za volilno zakonodajo, pa bo morda v zadovoljstvo prečitati tole pisanje.
Sedanji zakon o volitvah v državni zbor
Ta zakon temelji na tako imenovanem proporcialnem volilnem sistemu, ki zagotavlja v parlamentu politično pluralnost, to je ve~ politi~nih strank. Po tem sistemu so poslanci voljeni v volilnih enotah po cit. zakonu v osmih, ki imajo sedeže v Kranju, Postojni, v centru Ljubljana, v Ljubljani za Bežigradom, v Celju, Novem mestu, Mariboru in na Ptuju. Glas, ki ga volivec da poslanskemu kandidatu, ki je uvrščen na od politične stranke sestavljeno listo kandidatov (v nadaljevanju bom uporabljal besedi: strankarska lista) se upošteva tudi kot glas za to stranko, ki glede na število dobljenih glasov dobi sorazmerno število poslancev. Vsaka od teh volilnih enot je razdaljena na 11 okrajev
Kritika nekaterih določb zgoraj omenjenega zakona oz. volilnega sistema, na katerem temelji cit. zakon:
Gospod novinar Grega Re-povž v svojem članku: "Čigav je poslanec," objavljenem v so-
botni prilogi časopisa Delo dne 5/VI/2003 med drugim tudi piše, da sedanji volilni sistemi dajo lažno podobo, da gre za nekak-šnen večinski volilni sistem in da bo tisti, ki bo dobil menjavo glasov v okraju tudi dejansko izvoljen. V podkrepitev svoje trditve navaja izmišljena primera, in to:
a)	kandidat dobi v svojem volilnem okraju daleč največ glasov, a ker je na listi stranke v volilni enoti uvrščen na tretje mesto, stranki pa na ravni volilne enote na podlagi rezultatov pripradata le dva sedeža, ne bo postal poslanec;
b)	v istem volilnem okraju bo neki kandidat uvrščen šele na četrto mesto, vendar bo hkrati na strankini listi volilne enote uvščen na drugo mesto. In če stranki na podlagi rezultata v volilni enoti pripradata dve mesti, bo ta drugi kandidat, v volilnem okraju v resnici velik poraženec, postal poslanec.
Predlagane spremembe
S celotnim besedilom predlaganih vladnih sprememb nisem seznanjen. Iz zgoraj omenjnega članka g. Repovža pa sledi, da bo predlagana odprava volilnih okrajev in uvedba absolutnega preferenčnega glasovanja. To pomeni, da bo volivec na volišču dobil glasovnico s kandidatnimi listami strank za njegovo volilno enoto s po enajstimi kandidati. Na listi izbrane stranke pa bo obkrožil enega kandidata. Lahko bo obkrožil tudi zgolj stranko. V tem primeru bo vseh enajst kandidatov dobilo enak delež njegovega glasu.
Duševno zdravje
Otrok in govor
Zaskrbljena mamica iz Ptuja: moj dve-inpolletni otrok (fantek) zelo malo govori, čeprav se z njim veliko ukvarjamo. V družini imamo še enega fantka, starejšega, pri katerem pa teh problemov ni bilo, saj je začel sorazmerno hitro govoriti.
Vaša zaskrbljenost je razumljiva, saj je govor sposobnost in sredstvo, s katerim otroci vzpostavljajo socialne stike, oblikujejo svoje predstave o svetu in tako govor vpliva na otrokovo vedenje in prilagajanje okolju, to pa seveda povratno vpliva na nadaljnji razvoj govora.
Z govorom se prenašajo določeni pomeni in tako postane že v drugem letu pomembno sredstvo mišljenja. Govor je tako tista duševna funkcija, zaradi katere se človek od vsega začetka najizraziteje razlikuje od vseh ostalih živih bitij.
Razvoj govora je razvoj oblikovanja glasov, proces rasti, ki se začne z nejasnimi, neopredeljenimi in naključnimi oblikami glasov in se konča z jasnimi, nadzorovanimi in razumljivimi glasovi.
Razvoj govora v prvih dveh letih poteka v dveh smereh, in sicer v smeri povečevanja besednega zaklada in v smeri tvorjenja vse kompleksnejših povedi.
Večina naših otrok spregovori prvo besedo okoli 8. meseca in vsi praviloma že okrog 11. meseca. Okrog 18. meseca je večina naših otrok že zmožna tvoriti večbesedne povedi in vsi otroci šele okoli 30. meseca starosti.
Ker je nekje v tej starosti tudi vaš otrok, vam svetujem, da se oglasite z otrokom pri otrokovem izbranem pediatru, poveste za težavo ter zaprosite za delovni nalog za logopedinjo v Dispanzerju za mentalno zdravje JZ ZD Ptuj ter se tam dogovorite za pregled otrokovega govora in posvet o tem.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Volivci Želijo uzakonitev odpoklica poslanca
Volivci imajo pravico spremljati delovanje poslanca, ki so ga izvolili, dajati mu predloge in zastavljati vprašanja, kritizirati ga itd. Ni dvoma, da si poslanec zapravi zaupanje volivcev n.pr., če prestopi v drugo politično stranko, ki ga ni kandidirala, če ne izpolni obljub, ki jih je dajal volivcem pred izvolitvijo, če se izkaže, da je nepošten in zapleten v razne afere itd. V takih primerih bi volivci radi odpoklicali poslanca, vendar take možnosti ne predvideva sedanja ustava niti zgoraj omenjen zakon. Tu opozorim, da je Ustava Socialistične republike Slovenije iz leta 1974 v 171. členu vsebovala določbo v odpoklicu delegata skupščine in da je tozadevne določbe vseboval zakon o volitvah skupščine v členih 103-109 (Ur. list SRS št. 42/89). Za uzakonitev odpoklica poslancev v Republiki Sloveniji je bilo izraženih že več pobud. Pisec tega prispevka sem v članku: "Kako odpoklicati poslanca", objavljenem v ptujskem Tedniku, dne 26. oktobra 1995, opozoril, da je bila na nacionalni televiziji dne 4. oktobra 1995 razprava o sedanjem volilnem zakonu in da je takrat zastopnik civilne družbe apeliral in obrazložil, da bi bilo potrebno med razlogi za prenehanje poslanskega mandata uzakoniti tudi odpoklic, za kar je zainteresirana zelo velika večina tistih volivcev, ki so izgubili zaupanje v svojega poslanca. Na žalost se za zgoraj omenjeno pobudo niso ogreli, kolikor je meni znano tisti faktorji (poslanci, vlade itd.), ki so pristojni za sprožitev postopka, da se pobude uzakonijo.
Mirko Kostanjevec
Gustlnu v slovo
V torek, 5. avgusta, smo se na pokopališču Gorca poslovili od Avgusta Murka, po domače Purgovega Gustla. V Podlehniku in daleč naokoli ni človeka, ki ga ne bi poznal. Mnogo let je bil grobar, zadnja leta pa zastavonoša ob pogrebnih slovesnostih.
Gustl seje rodil v Podlehniku leta 1936 na srednje veliki kmetiji, po odsluženem vojaškem roku pa se je zaposlil v takratni TGA in tam delal vse do invalidske upokojitve.
Bil je človek z dušo, vedno pripravljen pomagati sočloveku. Bil je vzgled vsem nam, kot je povedal govornik pri odprtem grobu.
Ko se je v Podlehniku gradil takratni zadružni dom, je v njem pustil več sto ur prostovoljnega dela. Ko se je leta 1972 ustanavljalo gasilsko društvo, je bil med ustanovnimi člani in tam ostal vse do zadnje ure. Prav tako je bil član turističnega društva, pa tudi član društva upokojencev.
Gustla bomo pogrešali prav vsi, še posebej pa v turističnem društvu, saj sva se dogovarjala, da izdelava klopotec velikan. Žal naju je narava prehitela.
Franc Drobni~, predsednik TD Podlehnik
Izjava za javnost
Vatikan proti enakosti pred zakonom?
Vatikan je v pred nekaj dnevi uradno pozval politike po svetu, naj nasprotujejo sprejetju zakonov, ki omogočajo sklepanje partnerskih zvez is-tospolno usmerjenih. Od politikov, posebej katoliških, zahteva celo razveljavitev zakonov, ki že priznavajo te pravice.
Apel, ki ga Vatikan pošilja v svet, je zaskrbljujoč, ker vzbuja nestrpnost in odreka pravico do enakosti pred zakonom in s tem tudi do uveljavljanja socialnih pravic na tej podlagi. Vatikan tako nedopustno posega v ustavne ureditve in pravice državljank in državljanov evropskih držav, ki temeljijo na človekovih pravicah, enakosti in še posebej na
pravici do drugačnosti. Mnoge evropske države so priznale homoseksualnost kot obliko sobivanja in kot pravico, da vsak uresniči sebe, tudi svojo ljubezen. To je hkrati napad na prizadevanje svobodomiselne evropske politike, da bi vsi ljudje imeli enake možnosti in živeli kot enakopravni člani družbe. Nesprejemljivo je v imenu krščanskih vrednot izključevati pomemben del članov skupnosti.
Mladi forum ZLSD Ptuj poudarja, da je porok za obstoj človeštva solidarnost, pravičnost, toleranca in enakost, torej družba, v kateri ima vsak njen član pravico do izbire, še posebej glede tistih pravic, ki nikogar ne ogrožajo. Stališče Vatikana, ki je nasprotje taki politiki, zato odločno zavračamo.
Dejan LEVANIČ
Predsednik Mladega foruma ZLSD Ptuj
Kondicijska priprava v športu (6)
Nastanek "muskelfibra"
Vsakemu športniku se kdaj zgodi, da je pretiraval v intenzivnosti ali količini treninga. Tipična posledica je pojav nastanka zakasnele mišične bolečine "DOMS-a" (Delayed Onset of Muscle Soreness) oziroma muskelfibra. Muskelfiber (DOMS) se ponavadi pojavi več ur po treningu in je pogosto posledica vnetja mišice na celičnem nivoju. Začutimo ga zgodaj zjutraj, ko vstanemo iz postelje. Pogosto pojavljanje takih bolečin je posledica neustreznih skupinskih kondicijskihprogramov, ki ne upoštevajo individualnih sposobnosti in prilagoditvenih zmožnosti športnikovega gibalnega aparata.
Mehanični dejavniki nastanka muskelfib-ra so prevelika intenzivnost treninga hitre moči, neustrezni trening globinskih poskokov, preveč teka po klancu navzdol itd. Za ta vadbena sredstva je značilna posebna oblika mišičnega krčenja (kontrakcije), ki se imenuje ekscentrično-koncentrična kontrakcija. Mišice se pri tem načinu krčenja najprej zaradi vpliva zunanjih sil raztegnejo, na koncu pa se zaradi povečane elastične energije mišica hitreje skrči, kot če ne bi bilo prvotnega raztegovanja mišice. Tak način krčenja
mišice izkorišča elastične lastnosti mišic in tetiv ter omogoča doseganje večjih sil v mišici. Problem se pojavi, ker je taka vadba lahko včasih preveč intenzivna in pri športniku povzroči mikropoškodbe mišičnih celic (poškodbe citoskeletona in Z ploščic), kar posledično vodi do vnetnega odgovora posameznih mišičnih tkiv. Metabolični dejavniki DOMS so (1) previsoka temperatura, ki spremeni strukturo celičnih proteinov, (2) slab dotok kisika v celico, kar zmanjša nivo celične energije (ATP-ja), tako da se ne more more odstranjevati dovolj kalcija iz citopla-zme, (3) znižan pH (povišana kislost) zaradi povišanja vsebnosti mlečne kisline, ki se izloča zaradi pomanjkanja kisika v celici - znižan pH povzroči otekanje mišic, ker voda vdre v mišične celice, da se pH vsaj približno povrne v prejšnje stanje (4) povečanje koncentracije prostih kisikovih radikalov, ki uničujejo celično membrano.
Kondicijsko ne treniramo le v pripravljalnem obdobju, ampak čez celo leto, vendar v valovitih ciklih z optimalnim spreminjanjem intenzivnosti in količine vadbe. Muskel-fiber je posledica neupoštevanja naravnih ciklov adaptacije telesa in zmanjšuje špor-tnikove sposobnosti. Za več informacij iz tega področja mi pošljite e-mail na naslov: robi_palŽhotmail.com.
Robert PAL, prof. {portne vzgoje, kondicijski trener
Info
Glasbene novice!
Tisti, ki se ukvarjamo z glasbo, na vsakem koraku spremljamo glasbenike in ~akamo na vsako drobtinico, da jo lahko napihnemo v megalomansko zgodbo, ki jo nato množice premlevamo in obra~amo na sto in en na~in!
Legende med legendami ROLLING STONES počasi končujejo koncertno turnejo Forty Licks, ki jim je ponovno navrgla lep kupček dolarjev. Lani so lansirali na tržišče kompilacijski dvojni album Forty Licks in nam ponudil 36. klasičnih hitov in 4. nove, od katerih je splezal na lestvice hit Don't Stop. Cirkus okrog starih kotajočih se kamenčkov se vrti naprej, saj so se odločili, da bodo l.septembra ponovno izdali klasiko iz 70. SYMPATHY FOR THE DEVIL (****). Tokrat bo ob originalni verziji na singlu še break beat plesni remix Fatboy Slima in r&b remix ameriškega producenta The Neptunes.
Finska muzika le redko najde pot med množice in zadnji uspešni band se imenuje HIM ter je doživel največ uspeha s skladbo Join Me. Po njihovih stopinjah stopa tudi mladinski darkerski rock band THE RASMUS, ki z atraktivno rock skladbo IN THE SHADOWS (****) celo vodi na nemški glasbeni lestvici in jo boste našli na zgoščenki Dead Letters.
Nemška ultra rockerica NENA je naredila izjemno vrnitev na glasbeno sceno s ploščo 20 Jahre — Nena vs Nena. Z omenjene plošče je pripravila že tri priredbe, izmed katerih aktualna nosi naslov Anyplace Anywhere Anytime in jo poje v duetu s Kim Wilde. Naslednja na vrsti je nova verzije skoraj 20 let starega hita NUR GETRAUMT (***), ki ima sicer dobro rock energijo, vendar ji manjka komercialni naboj!
Najlepša Kanadčanka SHANIA TWAIN nas je lani razveselila z albumom Up, ki je naplavil že tri uspešnice Im Gonna Getcha Good, Ka Ching in Forever And For Always. Iz country dive se je pevka spremenila v pop/rock divo in je pustila največji pečat v glasbeni zgodovini z ljubezensko uspavanko You_re Still The One. V novi srednje hitri skladbi THANK YOU BABY (****) odlična vo-kalistka meša med seboj prvine popa, rocka in countryja, kijih je skupaj sestavil priznani studijski mojster John Matt Lange.
Nemška televizija Sat 1 je pred časom izumila novo zvezdniško oddajo Star Search, v kateri izbirajo pevce, pevke, manekenke in komike. Oddaja je v končni fazi in preden so izbrali zmagovalce, so mladi nadobudni izvajalci posneli pod imenom THE VOICE - STAR SEARCH skupno tralali tralala sladko pop balado EVERY SINGLE STAR (***).
Avstrijski zabavljač DJ OTZI sije pripel zlato glasbeno medaljo, ko je priredil komad Hey Baby, s katerim je nastopal na različnih športnih prireditvah. Nekaj časa je pevec živel v senci uspeha tega komada in sedaj ima v ognju novi komad oziroma plesno parodijo BURGER DANCE (***), ob kateri boste fino plesali, peli in se zabavali!
Fred Fairbrass in Richard Fairbrass sta leta 1990 ustanovila skupino RIGHT SAID FRED in kaj kmalu sta zastrupila množice z izzivalnim hitom Im Too Sexy. Od časa do časa šokirata s kakšnim komadom in novi se imenuje WE ARE THE FREDS (***) ter ima dokaj napadalno pop osnovo pomešano z osvežujočimi umirjenimi akustičnimi kitarskimi vložki.
Prvak rap glasbe je nedvomno Eminem, ki mu letos močno diha za ovratnik njegov učenec 50 Cent z največnjim hitom leta 2003 In Da Club! Obema pa je začel konkurirati mladinec CHINGY, ki besediči v valujoči rap muziki RIGHT THURR (***), katera je v preteklem tednu osvojila drugo mesto ameriške lestvice (www.billboard.com) in je del albuma Jackpot!
David Breznik
-SOMETHING BEAUTIFUL - Robbie WlliaS. J, AICHA - Dutlandish LDVE - BeyancG Km "^řUDLLYWDDD - Madâ .^DHEVEH AND FDR AW
i^- Shania Twain ^ HRING ME TD LIFE - Evanscenck 8. STUCK - Stacie Drrico 9. FAKE - Simply Red ID. ANYPLACE ANYWHERE ANYTMÊ^ - Nena & Kim Wilde
Vsaki? s>o\?o\:o m<ed 21. in	uro
Kdo je glavni igralec v filmu Terminator 3?
Odgovor:_
K
in
nagradno
vfraSakje
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Branko MahoriC, Rimska ploščad 3,2250 Ptuj. Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Odgovore pošljite do tmnedelika, 10. avgusta, na naslov: Radio-TednikPtui, RaiCeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Dobrodošli v Republiko Banano
Zabava se lahko za~ne, saj so v preteklem tednu ~lani zelo popularne skupine Kingston izdali {esti album Republika Banana.
Celoten material je bil posnet v Zvonetovem studiu Tom, na mi-ksanje skladb pa so se Kingstoni odpravili v zagreb{ki studio Morris. Na plo{či gostuje nekaj že preverjenih gostov: Petra Pečovnik, nepogre{ljiva back vokalistka, ki sodeluje z Kingstoni že vse od skladbe Lunapark (EMA 2001). Teodor Amanović - To{ (Nude), ki je odigral nekatere kitare ter pihalna sekcija v postavi Emil Semec -trobenta in Klemen Repe - pozavna. Seveda ne smemo pozabiti {e najbolj od{tekanega primorskega DJ-ja Lovrota, ki se pojavi kot spiker v skladbi "Mi Corazon".
Izdelavo ovitka so prepustili iz-ku{eni oblikovalki Maji Ke{elj (podjetje Endemit), ki je naredila živobarven in razgiban design, kot se za Kingstone spodobi. Prav tako je bila zadolžena za popolno zunanjo podobo projekta (logotip, plakati, razglednice, nalepke) - Endemit pa je poskrbel tudi za atraktivne Kingston majice, katere si lahko ogledate na
www.kingstoni.com_ in
www.endemit.com, kjer lahko tudi izveste, kako le-te kupiti.
In kot bi rekli v TV reklamah -to {e ni vse! Prvih 3000 izvodov Cd-ja skriva {e posebno presenečenje - družabno igro "Republika Banana", v kateri se boste po{teno namučili, če boste hoteli osvojiti krono in postati poglavar "Republike Banane". Igrico si je zamislil Klemen, jo predstavil ostalim članom benda, ki so bili seveda takoj za. Ilustracije za tole napeto igro je prispeval Davorin Zorman.
Naslovi in vrstni red skladb:
1.	REPUBLIKA BANANA - naslovna skladba novega albuma skupine Kingston, v kateri se prvič kot glavni vokalist predstavi basist Dare, ki smo ga doslej poznali bolj kot plažnega in{pektorja, odgovornega za raperske vložke. Ena najmočnej{ih skladb na albumu, zanimiv refren, ki razkriva vso filozofijo Kingstonov: "Mi delamo, kar se nam ljubi, a ljubi se nam petkrat na dan"
2.	KDOR ZNA, TA ZNA - nazaj v prihodnost. Če na splo{no pogledamo celoten projekt, se cela plo{ča vrača v malce bolj umirjene in romantične čase, kot je sedanji svet naglice in hitenja. V skladbi je uporabljen "vzorec" skladbe "Tijuana Taxi" (Herb Alpert), kateri so Kingstoni dodali originalno besedilo ter nadgradili z novo vokalno melodijo.
Filmski kotiček
Vstaja strojev
Terminator 3: Rise of the Machines
Akcijski, znanstvenolantastični, triler, dolžina: 109 min, režija: Jonathan Mostow, producent: Moritz Borman, Guy East, Nigel Sinclair, scenarij: Tedi Sarafian, John Branca-to, Michael Ferris, John D. Branca-to. Igrajo: Arnold Schwarzenegger, Nick Stahl, Kristanna Loken, Claire Danes, Michael Biehn
Terminator 3: Vstaja strojev je težko pričakovani tretji del ene od hollywoodskih najinovativnejsih in proslavljenih fransiz, ki si jo je zamislil scenarist in režiser James Cameron s kultno klasiko iz leta 1984 Terminator. Z izjemno uspešnim nadaljevanjem Terminator 2: Sodni dan je Cameron redefiniral hibrid znanstvene fantastike/akcijskega filma in skupaj	z	Arnoldom
Schwarzeneggerjem ustvaril enega najslavnejših in priljubljenih likov v zgodovini kinematografije.
"Kjerkoli na svetu sem bil," pravi Schwarzenegger, "ne glede na to, kateri film sem promoviral zadnjih 12 let, so me ljudje vedno spraševali: Kdaj boste posneli še enega Ter-minatorja? Morate posneti še enega Terminatorja. Prosim, Arnold, posnemite še enega Terminatorja." In ga je. Končno, bodo rekli vsi ljubitelji tovrstnih filmov, medtem ko je za tiste, ki takega žanra ne marajo ali pa so preprosto Arnija že siti, zgolj mašilo za vroče kino večere tega poletja.
Desetletje je minilo, odkar je John Connor (Nick Stahl) pomagal preprečiti Sodni dan - dan, ko naj bi se Skynetova izjemno razvita mreža strojev začela zavedati same sebe in uničila človeštvo. A 27. avgust 1997 je minil brez incidenta kljub dvema poskusoma Skyneta ubiti Connorja in začeti vojno proti človeštvu.
Connor je zdaj star 22 let in živi na robu - brez doma, brez kreditne kartice, brez telefona in brez službe. Uradno sploh ne obstaja. Skynet ga ne more izslediti.
Dokler ... iz senčne prihodnosti ne stopi T-X (Kristanna Loken), Skynetov najbolj sofisticiran ubijalski kibor do zdaj. Poslana je nazaj skozi čas, da izpolni nedokončano nalogo svojega predhodnika T-1000. Ta stroj je tako nezadržen, kot je lepa njena človeška krinka. In ek-sponenčno je močnejša, nevarnejša in destruktivnejša od Terminatorjev pred njo.
A John Connor (Nick Stahl) tokrat ni edina tarča Skynetove črne liste - nič hudega sluteča veterinarka Kate Brewster (Claire Danes) bo videla, kako bosta trčili njena oddaljena preteklost in obetavna sedanjost z nepredstavljivo prihodnostjo ... a le če ji bo uspelo ubežati neuničljivi T-X.
Ko Connor in Kate spoznata, da drvita Sodnemu dnevu naproti -do konca sveta so samo še tri ure - je njuno edino upanje za preživetje replika kiborga Terminatorja (Arnold Schwarzenegger), Connor-jevega skrivnostnega - in zdaj zastarelega - nekdanjega ubijalca. Skupaj morajo premagati tehnološko superiorno T-X in preprečiti grožnjo Sodnega dne ... ali se soočiti s propadom civilizacije, kakršno poznamo.
Grega Kavčič
3.	TRI KRASNE - za tiste, ki ne vedo: "Tri krasne" je otoček v bližini Republike Banane in zato, če vas kdo po{lje v Tri krasne, verjemite, da vam tam ne bo hudega. Poletna skladba v klasičnem reggae beatu značilnem za Kingsto-ne.
4.	RUDI LAMBRETTA - zgodbica o primorskem možakarju z malce nenavadnim imenom, ki na lotu zadene "milijon in pol". Kaj vse napravi z njimi, izveste v treh minutah in pol, kolikor traja tale skladbica. Če je vse to res ali pa le sanja, preverite obvezno. Za tiste, ki so material že slišali, ena najbolj odbitih skladb na plošči.
5.	YEAH YEAH - Skladba se stilno vrača v začetno obdobje rock and rolla, Beatlov in vreščanja navdušenih oboževalk. Nekoč so bili Beatli, kričali so yeah - yeah, imeli so poln kufr hitov in so prihajali iz Liverpoola. Domači Beatli imajo prav tako poln kufr hitov, prihajajo pa iz Idrije. Brez sramu priznajo, da je bila skladba zavrnjena na natečaju za festival MMS 2003.
6.	V SOBOTO ZVEČER - zanimiv izlet v "ska" ritme. Sobotni večer je rezerviran za zabave, žur, druženje z prijatelji in prav taka je tudi skladbe s tem simpatičnim naslovom. Z gotovostjo že lahko trdimo, da je to ena prvih slovenskih
sodobno produciranih ska skladb, ki se z občudovanjem ozira v konec sedemdestih, ko se je v svetu pojavil revival skaja s skupinami kot so bile : Specials, Madness, Se-lecter.
7.	GLEJ LJUBEZEN - nežna reggae down beat baladica, ki jo je napisal pevec Reno, je prav gotovo ena lepših balad v vsej karieri skupine Kingston. "Če v duši dežuje, ljubezen svet rešuje ..."
8.	HOTEL "MODRO NEBO" -zmagovalna pesem lanskih Melodij Morja in sonca, ena največkrat predvajanih skladb v lanskem letu, med drugim tudi himna absolventskega izleta v Grčijo (2002). Kaj novega še reči o tej že ponarodeli skladbici.
9.	TAM TAM TAM - za ekipo zbrano pod globokim imenom "globoka grla" verjetno tekst, ki bi bil potreben natančnejšega seciranja in analiziranja (da niti ne omenjamo obdavčenja), za vse ostale, ki še vedno mislijo(mo), da obstaja glasba tudi za to, da se zabavamo, pa je skladba kot nalašč. Ena izmed mnogih značilnih skladb Kingsto-nov, v kateri se tokrat poigravajo z zgodbo o Mirandi, kraljici Tonga, ki je, tam nekje proti jutru, končno dovolila, da se jo dotika "tam".
10.	MI CORAZON - pod vplivom mehiških telenovel nastala skladba, za katero je uvod prispeval eden najbolj znanih primorskih DJ-ev - DJ Lovro. Zanimivo prepletanje latino ritmov ter dis-torzirane surf kitare naredi ta komad z najbolj značilnim frazami iz mehiških limonad pravo plesno bombo!
11.	LUNA NAD OBALO - še zadnja baladica na plošči. Tudi v tej se je kot glavni vokalist preizkusil Dare, in moramo reči, da mu gre stvar nadvse dobro od rok. Navihan refren bo mogoče pordečil lička kaki sramežljivi damici - ali pa tudi ne.
... in še dodatek: 12. KINGSTON SAN - ŠAJN - MIX - če ste slučajno kam založili prejšnji album Ko imaš vsega poln kufr (največje uspešnice) vam Kingstoni za dodatek ponujajo še tole bonus skladbo. Venček je bil premierno predstavljen na Miss Slovenije 2002, v kateri se v petih minutah sprehodimo skozi nekatere največje uspešnice v karieri skupine Kingston.
Dare Kavčič
CID
POCITNICE 2003 - REKREACIJA
-	ŠOLA JADRANJA - od 23. 6. dalje, Brodarsko društvo Ranca, tel. 041 791 005;
-	ŠOLA VESLANJA - od 23. 6. dalje, Brodarsko društvo Ranca, tel. 041 791 005;
-	GOLF - Golf invest, info 788 91 10 vsak dan od 8. do 19. ure -za vse starosti;
-	IGRANJE ŠAHA - vsak torek in petek od 18. ure dalje v prostorih Šahovskega društva Ptuj v Dravski ulici 18;
-	BADMINTON - vsak četrtek ob 19 00 - Badminton klub Ptuj in OŠ Breg - za vse starosti - ČE IMAŠ SVOJ LOPAR, BREZPLAČNO;
-	PLANINSKI IZLETI - PD Ptuj, tel. 77715 11 vsak torek in petek med 17. in 19. uro:
15. -17.8. - Vogel - Črna prst - Rodica
ZA OTROKE
-	POČITNIŠKE URICE - Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča - vsak torek in četrtek, ob 10. uri - do 15. 8.;
-	ANGLEŠČINA SKOZI IGRO IN PLES - začetni tečaj za otroke od 6. do 8. let - od 18. 8. - 22. 8., od 9.00 -12.30 ure - prijave Animacija Plus;
-	USTVARJALNE DELAVNICE "RIBE TAKO IN DRUGAČE' za vse generacije - od 18. 8. - 22. 8., od 10.00 -13.00 ure na OŠ Dr. Ljudevita Pivka - predhodno potrebne prijave na CID na tel.: 780 55 40 vsak dan do 10.00 ure.
RAZSTAVA
V CID-u je na ogled razstava fotografij udeležencev mednarodne mladinske izmenjave Mladi & mesto. Dobrodošli ste vsak delovni dan od 8. do 20. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce: od ponedeljka do četrtka od 8. do 20. ure, v petek od 8. do 23. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt. Informacije in prijave v programe vsak delovni dan med 8. in 15. uro osebno, telefonsko na št. 780 55 40 ali po elektronski pošti: cid@cid.si
Kuharski nasveti
Postrvi
Večina rib, tako tudi postrvi, je po eni strani najkoristnejše živilo in po drugi strani velik izziv za tistega, ki jih pripravlja. Tako kot večina rib je tudi za postrvi značilno, da so primerne za vse postopke toplotne obdelave.
Pred pripravo rib je pomembno, da poznamo nekaj njihovih osnovnih lastnosti glede okusa, strukture in telesne zgradbe. To poznavanje nam koristi, ko se odlo~amo, kateri postopki in na~ini so za posamezno ribo najprimernej{i. Naslednji pomembni kazalec je struktura mesa, ki je pri nekaterih ribah groba, spet pri drugih krhka in pri nekaterih podobna strukturi drugih vrst mesa.
Glede na strukturo mesa postrv uvr{~amo med ribe s krhkim mesom, kar pomeni, da manj-{im svežim postrvim le s težavo odstranimo kosti, zelo enostavno pa to opravimo po toplotni obdelavi oziroma kuhanju in pe~enju.
Postrv pogosto pripravljamo kot losose zaradi podobnih okostij, enakih plavuti in tanke kože z drobnimi luskami.
Pri evropski postrvi lo~imo tri tipe, odvisno od njihovega na~ina življenja: morsko postrv ali glavatico, jezersko postrv in poto~no postrv. Glavatica potuje po vsem Atlantiku in je zraven tega doma v ve~jih celinskih vodah. Njeno ponavadi rožnato meso je tako ~vrsto kot meso jezerske postrvi, ima mili, fini okus, ki spominja na meso lososa. Ravno zaradi teh lastnosti nekateri sladokusci posegajo najraje po tej vrsti postrvi.
Zelo znana vrsta postrvi je tudi {arenka ali amerikanka, ki je dobila ime po lepo obarvani, rjavo pikasti koži. Sladkovodne {arenke tehtajo tudi en kilogram. Imajo okusno rožna-
Mokri smrček
to meso, ki je primerno za {te-vilne ribje jedi, pogosto pa to vrsto postrvi tudi prekajujejo. Jezerske postrvi dosežejo v primerjavi z ostalimi večjo težo in so nekoliko bolj mastne kakor druge postrvi.
Na okus in barvo postrvi vpliva njihovo življenjsko okolje in njihova prehrana. Pri divje živečih in gojenih postrvih je rožnata obarvanost mesa posledica reakcije barvnih pigmentov rib na pigmente določenih rakov.
Možnosti za pripravo postrvi so tako rekoč neomejene. Sočno meso je primerno za kuhanje in posiranje, to je kuhanje pod vreliščem. Če postrvi kuhamo, jih ponudimo skupaj z gostimi maslenimi omakami. Pri znameniti modro kuhani postrvi, ki slovi kot francoska speci-aliteta, ne gre za nič drugega kot svežo šarenko, ki jo za kratek čas potopijo v kis, da se njena koža obarva modro, in nato ribo skuhajo ali poširajo v popolnoma bistri juhi z jušno zelenjavo, limono ter zrnatimi in listnatimi začimbami.
File postrvi v omaki
Za 4 osebe potrebujemo: 4 fileje postrvi, 20 dag zelenih oliv, pol ćebule, 1/81 vermuta, 1/81 juhe, 1/81 sladke smetane, peter{ilj, sol, poper, limonin sok, olje in maslo.
Filejem odstranimo kožo, jih začinimo s soljo, poprom in limoninim sokom, rahlo mariniramo in na manjši količini maščobe spečemo. Do serviranja jih lahko damo na toplo v pečico, ki smo jo ogreli na 90° C. Olivam odstranimo koščice in jih fino sesekljamo. Prav tako sesekljamo čebulo in na maščobi prepražimo, zalijemo z vermutom in juho in pokuha-mo, da omaka povre, nato jo zalijemo s smetano, začinimo in kuhamo, da se zgosti. Nato jo prelijemo čez pečene ribje fileje.
Avtorica: Marica Štumberger
Posebna poslastica so pečene sveže postrvi z rezinami slanine, okusnejše od teh so le na maslu pečene postrvi, ki jih po-tresemo s prepraženimi lističi mandljev in okrasimo s krhlji limone.
Večje postrvi so primerne za razrez na ribje steake. Tako narezane lahko pečemo na žaru, v pečici skupaj z mlado zelenjavo ali krompirjem in blitvo ali jih na hitro ocvremo v vroči maščobi. Skupaj z zelenjavo jih lahko tudi zavijemo v folijo in v pečici z malo masla dušimo.
Postrvi pa lahko narežemo tudi na fileje in te kuhamo ali ocvremo. Na Norveškem jih pogosto kuhajo v mešanici svetlega piva in belega vina ter s svežimi zelišči. Polnimo in mariniramo jih lahko tudi z različnimi gobami ali jih kuhane ponudimo skupaj s soltiranimi gobami, prav tako jih z gobami lahko tudi nadevamo.
Vprašanje bralca Egona: Imamo psa. Ali je možno, da zboli pes za herpesom? Ali se lahko okuži tudi človek?
Odgovor: Herpes virus - zlasti tisti pri ljudeh, ki povzroča tegobe v obliki izpuščajev na ustnici, mehurčkov v ustni votlini, področje pasu in hrbta itd., in pasji herpes virus imata skupno le ime. Herpes virus pri psih (CHV) je panotropen DNA virus in ni v tesnem sorodu s povzročiteljem nadležnega izpuščaja na ustnicah ljudi, vendar pa oba povzročata obilico neprijetnih težav tako ljudem
kot živalim - zlasti pasjim mladičkom.
Pasji herpes pri odraslih psih ne povzroča zaskrbljujočih težav. Pogosto ga najdemo na genitalijah pri psičkah in na dihalih zdravih psov, kjer ne povzroča kliničnih težav. Problematičen postane herpes virus pri psih, zlasti z vidika klicenos-tva (prenosi s psa na psičke ob parjenju, kontaminirana hrana, direktni kontakti z okuženimi
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
Foto: Črtomir Goznik
oz. bolnimi živalmi) in pa pri pasjih mladičkih do 2 tedna starosti. Virus se namreč prenaša s spolnim aktom. Pri psici lahko povzroča zraven lokalnih sprememb na sluznici rodil tudi plodnostne motnje - motnje brejosti (odmiranje plodov, abortusi v pozni brejosti ipd.). Pasji herpes je zelo neugoden zlasti za pasje mladičke v prvem in drugem tednu življenja novorojenih psičkov (okužba med samim porodom). Mladi psički so otožni, apatični, cvilijo, iz nosa jim teče sluzast izcedek, stokajo, imajo rumenozeleno drisko. Sledi hiter pogin - praviloma pogine celo leglo. Če se psički okužijo pozneje - po 3. tednu in več je bolezen bistveno milejša in ni več računati s poginom živali (vakcinacija
Iz postrvi pogosto pripravimo različne pastete in terine. Pogosto jih pripravljamo z mešanico sveže in prekajene postrvi ter dodatno popestrimo s slanino, gobami, konjakom in začimbami.
Lahko si pripravimo tudi ru-ladice iz sveže in prekajene postrvi. Pripravimo jih tako, da 2 postrvi filiramo, tako da odstranimo ribam kožo in kosti in jih v multipraktiku fino sesekljamo. Posebej fino sesekljamo čebulo in jo na manjši količini maščobe svetlo rjavo prepra-žimo, dodamo pest narezanih gob ali šampinjonov in jih rahlo prepražimo. Gobe solimo, rahlo popramo in dodamo sesekljan zeleni peteršilj. Gobe ohladimo in ohlajene prisipa-mo k sesekljanemu mesu postrvi. Nekaj rezin gob lahko pustimo celih in ne sesekljamo. Dodamo še en rumenjak in 2 decilitra sladke smetane ter dobro premešamo. Maso vsipa-mo v skledo in ji dodamo manjše koščke prekajene postrvi. Po potrebi še začinimo s soljo, poprom in sesekljanim česnom. Dobljeno zmes oblikujemo v večjo rulado, zavijemo v alu folijo in jo v vodi skuhamo. Tako pripravljen ruladice lahko ponudimo kot samostojno jed skupaj z mešano solato. Lahko jih narežemo na rezine in jih damo na obložene kruhke ali kanapeje in ponudimo kot hladno uvodno jed ali kot samostojni prigrizek.
Nada Pignar,
mater). V nekaterih Evropskih državah in ZDA pregledujejo pasemske pse tako samce kot samice pred parjenjem za prisotnost herpes virusa (prisotnost specifičnih protiteles), in če so živali pozitivne, parjenje ni dovoljeno. Pri nas takih preiskav še ne opravljamo, če pa imate namen vašo psičko pariti v tujini, je prav, da se informirate o zdravstvenih zahtevah lastnika plemenjaka.
Kot smo že omenili je herpes virus povzročitelj nevšečnosti tudi pri psih s tistim človeškim pa ima ta virus skupno le ime, in tudi bojazen, da se boste od psa nalezli herpes virusa, je povsem odveč.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
9 02/ 771 00 82
V vrtu
Oveneli vrtovi
Prašnjek in top lan so zaradi suše in vročine, ki se v tem letnem času običajno pojavi, že v preteklosti med drugimi poimenovali mesec avgust, kar se mu tudi letos prilega. Vrtove in zeleno okolje je letošnja dolgo trajajoča pripeka in suša že izčrpala do ove-nelosti, to je stanja, po katerem rastline prično odmirati. Zasenčevanje, zalivanje, plitvo rahljanje tal, pletev in sprotno odstranjevanje suhih, odmrlih in poškodovanih delov rastlin so ukrepi, s katerimi vsaj delno omogočimo preživetje vrtnemu rastju do prvega naslednjega izdatnega dežja.
V	SADNEM VRTU so posledice dolgotrajne suše najopaznejše na mladih sadnih drevesih, ki še nimajo dovolj razra-ščenih korenin in drevesne vrste vzgojene na šibkorastočih podlagah. Z dreves z obilnejšo rodnostjo so pričeli prisilno, vsled pomanjkanja vlage, odpadati še nerazviti in nedozoreli plodovi. Samoodpadle in od vročine ožgane plodove sproti pobiramo in odstranimo z nasada, da se kot posledica njihovega razpadanja škodljive glivice ne bi prenašale na zdravo sadje. Odpadle plodove izven nasada zakopljemo, lahko pa tudi kompostiramo, v tem primeru pa gnijočo sadje rahlo posipamo z apnenim prahom, kar pospeši razpad tudi drugih organskih odpadkov na kompostišču. V mladih nasadih ribeza, kar še posebej velja za črne sorte, so grmi porastli s številnimi mladimi poganjki iz koreninskega vratu. Najkrepkejša dva ali tri pustimo za okrepitev rasti mladega grma, ostale pa odrežemo pri osnovi, to je pri tleh ter odstranimo z vrta. V mesecu avgustu se oblikujejo cvetni brsti za rodnost v naslednjem letu. Če drevesa ne kažejo dovolj moči za tvorbo rodnih brstov, je vsakršno dohranjevanje sadnega drevja v tem času prepozno, ker bi se v tem primeru vegetacija zakasnila kasno v jesen, poganjki ne dozore, pozimi pa pomrznejo.
V	OKRASNEM VRTU sredi avgusta so mnogoletne mladike zimzelenih listavcev bodike, lovorikovca, kleka, paciprese, kleka in pušpana že toliko olesenele, da jih lahko narežemo za potaknjence za razmnoževanje. V tem času pri naštetih drevninah opravimo zeleno rez, pri čemer lepo raščenih poganjkov ne zavržemo, ker iz njihovih vršičkov lahko vzgojimo nove sadike. Vršiček mladike odrežemo na približno 10 cm dolžine, odstranimo spodnje liste, takšen potaknjenec pa vsadimo v dobro pripravljeno vlažno prst okrog 3 cm globoko, kjer se bodo ob skrbni negi do jeseni vkoreninili. Tako vkoreninjene potaknjence v jeseni posadimo v večje lonce in hranimo za prezimitev.
V ZELENJAVNEM VRTU so setve in posaditve zelenjadnic v vremenskih in talnih razmerah, kakršne so letošnje, omejene. Z nekaterimi ukrepi ni mogoče nadomestiti naravnih, kot je zalivanje z naravnim dežjem ali zastiranja z naravno oblačnostjo in vlažnim ozračjem. Sejemo le zelenjavnice s kratko rastno dobo, kot so: rukula, listnati ohrovt, špinača, nekatere vrste krhkolistne glavnate solate ter redkvice, namenjene za jesensko rabo. Za setev korenovk in gomoljnic je že prepozno. Na dobro pripravljene in zamočene gredice presajamo sadike endivije, glavnate solate in pora, sadike kitajskega zelja pa le, če so vzgojene v zemeljskih lončkih s koreninsko grudo. Pri plodovkah sproti odstranjujemo poškodovane, suhe ali bolane liste, da se ne bo širila listna plesen na zdrave dele rastline. Paradižniku odščipnemo vrh nad oporo v višini okrog 130 cm, ker se iz cvetov, ki so šele v zasnovi letos več ne bo razvil plod. Odstranjujemo zalistnike, vendar le njihove vršičke, da z listi na zalistnikih nadomestimo poškodovano osnovno listje ob steblu.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista 9., 10. in od 14. do 17. avgusta, zaradi plodov 10. in od 17. do 19. avgusta, korenine 12. avgusta ter zaradi cveta od 12. do 14. avgusta.
Miran GlusK, ing. agr.
14-četrtek	15-Petek	16-Sobota	17-Nedelja
18-Ponedeljek #	19-Torek ě	20-Sreda	
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: uspeh, Trevi, redin, enota, dac, Na, RS, Sidhartha, maestral, Ogarev, tla, adjulona, krm, das, um, Oger, kis, Rio, Barmejo, Romina, Ivka, Oberlin, novak, volk, Otovec, slanina, Kser, melit, Akominat, Atse, ora~, rig, jama. Ugankarski slovarček: APOD = spa~ek brez nog, breznožec, apus, ARONA = italijansko turisti~no mestece na zahodni obali jezera, Lago Maggiore, BAO = nekdanji vietnamski cesar Daj, ČOT = vrh na Pruski gori s TV oddajnikom (Hrvaška), ELSTER = desni pritok reke Labe v Nem~iji, dolg 188 km, KEILBERTH = nemški dirigent (Joseph, 1908 - 1968), RISS = danski kolesar (Bjarne, 1964), RIMES = ameriška country pevka (Leann, 1982, Hurt Me), SASTRE = španski kolesar (Carlos, 1975).
nahišnih tablicah piše ime kraja.
... da je bilo na minulem Ožbaltovem sejmu najbolj iskano blago - hladna senca.
'Govorl se .
p^.. da mogoče ni dobro, da tudi policisti poslušajo radio. Tako se jim lahko zgodi, da se izgubijo. Oni dan smo namreč slišali pogovor med dvema policajema: "Ti, Ivan, si ti prepričan, da sva v Vidmu? Po radiu namreč pravijo, da sva v Pobrežju." Še sreča,
... da so se v eni žepnih občin, nastalih na Ptujskem, odločili storiti drastičen korak za zapolnitev občinskega proračuna in so sprejeli velik davek na nepremičnine - za lastnike termalnih kopališč. Ki pa jih v tej občini tako ni. In jih najbrž še doooooooool-go ne bo.
Vldl se ...
... da si člani vodilne stranke v mestu že kar javno delijo premoženje - tokrat je bil na vrsti riž.
Aforizmi
by Fredl
Vlečenje volivcev za nos imajo politiki za lepotno operacijo.
Vse več navadnih ljudi je pri nas
delegiranih za - deložiranje.
***
Ce se ne čudimo temu, da revni brskajo po smetiščih za tistim, kar so tja odvrgli bogati, se ne smemo čuditi, če kdaj pobrskajo tudi po smetišču zgodovine in poberejo kakšno idejo, ki so jo
bogati že zavrgli.
***
Naša oblast se poskuša v alternativno energetsko politiko
vključiti s tem, da daje državljanom na vsakem koraku
vetra.
***
Bistra žena hitro spravi moža iz
bistroja.
***
Marsovci so zeleni od zavisti, ker se ljudje znamo tako dobro
pobijati.
***
Bolje kot bika za roge je zagrabiti
kravo za vime.
***
Odkar razsaja aids, so tudi topli bratci začeli skrbeti za "termoizolacijo".
Lujzek • Dober den vsoki den
Piše se sobota, 9. avgust, ko vam šrajbam toto pismo in vam povem, da hin še nismo. Vročina je vsoki den hujša, tak, ke ne vem, kon bi vujša. Še v kleti je hica in čista omotična je moja Mica. V gorici grozdje prisilno zori, koruza se vrtinči, jabolka od suše z drevja padajo, mlaka je suha in brez vode tak, ke mi resen vse na živce gre. Po radiji poslušam in v cajtngah štejem, ke mamo letos v zodjem stuletji najvišje vročine, zato pa nam vse (po)gine. Kak provijo, se nam bližajo cajti s proženimi jajci, ke bo voda dražja od bencina in vina, ke bo vode žejen človik človeka iska in tak tenko piska, da bo resen hujda človeška stiska. Skoro po celem sveti v totih peklenskih dnevih gozdovi gorijo in se na drugih kuncih poplove vrstijo. Čista je narobe toti nori svet z menoj vred.
Gledam z brega v grabo, da bi vida kokšno babo. Pa vidim samo srne, ki bi se rade trove napasle, za žejo vodo pile in se živleja veselile. Pa nega trove in tudi ne vode, zato pa v sili pač
hujdič še muho žre.
Čujen, ke so naši politiki na dopusti in se zato nubeden v totem cajti preveč ne širokousti. V deželi je kejkotejko mir, ne pa za tiste, ki majo na želodci čir. Baje je tokšnih iz leta v leto več, ker so v prejšjem sistemi pojeli mesa preveč, zaj pa brez-posleni glodajo suhi kruh in se držijo zaprozen trebuh. Na drugi stroni pa so tisti posroni, ki majo preveč pune riti, ki so podjetja pokrali, delavce na sunčno upravo nagnali, si gradijo vile, punijo ritne žile, se grejo novodobne kapitaliste, drgačik pa so čista navodne gliste. Seveda jih držova podpira, navidezno podira, saj tudi stora miselprovi in nas viči, da vrana vrani ne izkluvle oči.
A vidite, kak jaz to lepo rimam, poleg kimam in zato nič pametnega nimam. Edino mojo bogastvo so moja Mica, v štalinki prasica, krava Šeka, ki poleg malega ponudi tudi kaj dreka, pes, ki si z njim pod mizo plac delim, kure, ki mi jajca nesejo in kokšno bedrco spečejo. Pa smo drgoč na kunci, župa se že kuha v Micinem lonci. Poleg bo še štikl mesa, šelota in malo krompira, da ne bi prehitro shira. Vas poda-vlja vas shirani LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 14. avgusta:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice ({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 [PORT. 14.45 Varnost. 17.30 Poro~ila. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koro{ki Radio).
PETEK, 15. avgusta:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice ({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{i~). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan [inko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). SOBOTA, 16. avgusta: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. ČESTITKE POS-LUiALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI
BUM: BAR BAZA ter [PORT in POPULARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). NEDELJA, 17. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poro~ila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POS-LUiALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO PO[TI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). PONEDELJEK, 18. avgusta: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na obmo~ju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI
IZ [PORTA (Danilo Klajn{ek). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormo{ka, bistri{ka in lenar{ka kronika (Martin Ozmec in Zmago [alamun). 17.30 POROČILA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). TOREK, 19. avgusta: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNI[KI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC. Sredi
dneva. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 ABCD (Davorin Juki~). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni no~ni program (Radio [tajerski val). SREDA, 20. avgusta: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 17.30 Poro-~ila. 18.00 Vrti~karije (Mi{a Pu{enjak in Tatjana Mohorko). 20.00 [krjan~kov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM ([tajerski val).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami je zelo uspešen teden v službi ali pa na poslovnem področju, saj boste vse zadeve in poslovne ugovore re{ili zelo uspe{no. Malo manj sre~e se vam obeta na ljubezenskem področju.
BIK
V teh dneh se vam obeta ugoden dogovor. Uporabite vse svoje diplomatske sposobnosti, saj bo nasprotna stran zahtevala takoj{nji odgovor, zato ne premi{ljujte predolgo! Najboljši dan bo petek.
DVOJČKA
^^ Ne sekirajte se. Vsak dan ^ boste imeli več energije, z f	njo pa vam bo raslo tudi
vaše navdušenje za šport, rekreacijo izlete in seveda tudi za fizi~no delo. Ne bodite sentimentalni, ampak uživajte v "vroči" situaciji.
RAK
Pred vami je pomemben teden z vidika poklicnega uveljavljanja. Kaj lahko se zgodi, da sre~ate osebo, s katero ste že sodelovali neko~, toda - pozor! - ponovno sodelovanje ni priporo~ljivo.
LEV
V	službi se vam bo v tem tednu nekaj premaknilo, in sicer na bolje. Lahko dobite priznanje, pohvalo ali pa se boste celo odlo-
~ili za zamenjavo službe. V poslovnem svetu izkoristite torek.
DEVICA
V	teh dneh se boste dokazovali na poslovnem področju, saj se vam bo razvezal jezik in ravno zato se boste več in uspešneje
pogovarjali. Morda naredite izpit, s katerim že dolgo odla{ate.
TEHTNICA
V	teh dneh boste za nove poslovne priložnosti več kot odprti, zato jih le izkoristite. Kaj lahko pa se vam zgodi, da po čistem naključju srečate osebo, ki vam je nekoč veliko pomenila.
SKORPIJON
Zelo, zelo dober teden vas čaka na poslovnih področjih, saj vas bo grelo notranje sonce in vam vlivalo novih moči. Voljo do življenja in poslovnosti pa boste z lahkoto pre-na{ali tudi na druge.
STRELEC
Za vas se bo V teh dneh pričelo "vroče" obdobje, saj boste imeli dovolj energije, moči in bojevitosti v sebi, s pomočjo katerih boste z lahkoto premagovali vse ovire v službi ali pa na poslovnih področji.
KOZOROG
Na poslovnih poteh ne bo večjih zapletov, boste pa zato imeli veliko sumniče-nja ali celo krivih obtožb na ljubezenskem področju, saj vas bo nekdo, ki vam veliko pomeni, zaradi ljubosumja po krivem obtoževal.
VODNAR
V	službi vam preti razdor ali pa boj za premoč. Če je v va{em delovnem okolju mo{ki, s katerim se ne razumete najbolje, se bo
na žalost zopet "zaiskrilo"! V družinski skupnosti pa boste veliko premi{ljevati.
RIBI
Na poslovnem področju boste počasi in zagotovo napredovali, zlasti od ponedeljka naprej, ko bodo na vrsti konstruktivni in uspe{ni pogovori in dogovori, pri tem pa vam bodo pomagali starej{i ljudje.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BAR
ytM
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	■ Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-
Nogomet • 1. slovenska liga
Začetek presenetljiv, konec ne
CMC PUBLIKUM - KUMHO DRAVA 3:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Adnan Smajlovic (18), 1:1 Križnik (28), 2:1 Brulc (39), 3:1 Pecnik (87).
CMC PUBLIKUM: Šeliga, Križnik, Gobec, Budimir, Šnofl, Šeš-lar, Lungu (Vršic), Maletic, Kvas (Robnik), Plastovski, Brulc (Pecnik). Trener: Marjan Pušnik.
KUMHO DRAVA: Golob, Šterbal, Krajnc, Kamberovic, Jevdenic (Lenart), Korez, Anel Smajlovic, Zajc, Gorinšek, Majcen, Adnan Smajlovic (Poštrak, Toplak). Trener: Silvo Berko.
Nogometaši ptujskega Kumha Drave so v nedeljo gostovali v Celju, kjer so merili moci z CMC Publikumom, sicer enim glavnih favoritov za naslov državnega prvaka v letošnjem prvenstvu.
Srečanje so dobro pričeli, v 18. minuti povedli in s tem presenetili Celjane. Seveda je sledila ofenziva domačih, medtem ko so gostje čakali na svoje priložnosti iz hitrih nasprotnih napadov. Celjani so rezultat izenačili v 28. minuti, nato pa enajst minut kasneje tudi povedli. Tako se je prvi polčas končal po željah domačih.
V drugem delu srečanja so bili domačini boljši nasprotniki in si ustvarili kar nekaj priložnosti, vendar so Ptujčani pri minimalnem vodstvu Celjanov vzdržali vse do 88. minute, ko je tretji zadetek za domačine dosegel Pečnik. Seveda je bila za goste velika izguba odhod Jevdeniča iz igre in strelca edinega zadetka Adna-na Smajlovičla, ki sta oba utrpela težji poškodbi. Zamenjave niso bile tako uspešne in domačini so v svojem naletu znali priti do pomembne zmage, ki jih je po tem krogu popeljala na prvo mesto na prvenstveni razpredelnici. Ptujčanom pa ostaja tolažba, da so se predstavili v solidni luči in da bodo morali točke obstanka nabirati na svojem igrišču. Prva priložnost bo že to nedeljo, ko gostijo Muro iz Murske Sobote.
Danilo Klajnsek
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 4. kroga: CMC Publikum - Kumho Drava 3:1 (2:1), Maribor Pivovarna Laško - Primorje 2:1(1:1), Domžale - Šmartno 2:1 (1:1), Gorica - Ljubljana 5:0 (2:0), Dravograd - Koper Sport Line 0:1 (0:0), Mura - KD Olimpija 0:4 (0:3).
1. CMC PUBLIKUM	4	3	1	0	10:6	10
2. PRIMORJE	4	3	0	1	14:4	9
3. MARIBOR PIV LAÎKO	4	3	0	1	8:8	9
4. KD OLIMPIJA	4	2	1	1	12:4	7
5. GORICA	4	2	1	1	11:5	7
6. KOPER SPORT LINE	3	2	0	1	2:1	6
7. DOM@ALE	3	2	0	1	4:7	6
8. MURA	4	1	1	2	7:10	4
9. [MARTNO	4	1	0	3	7:9	3
10. DRAVOGRAD	4	1	0	3	3:7	3
11. KUMHO DRAVA	4	1	0	3	5:10	3
12. LJUBLJANA	4	0	0	4	1:13	0
5. krog (nedelja, 17. 8., ob 17.00): Kumho Drava - Mura, Ljubljana - Domžale, Šmartno - Maribor Piv. Laško, Primorje - Dravograd, Koper Sport Line - CMC Publikum (ob 17.30), KD Olimpija - Gorica (ob 20.00).
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 1. kroga: Aluminij - Izola Argeta 1:1 (1:0), Dravinja -Krško Posavje 1:1 (1:0), Supernova Triglav - Svoboda 1:0 (1:0),Brda -Rudar Velenje 2:5 (1:2), Tabor - Livar 2:0 (1:0), Zagorje - Bela krajina 1:3 (1:0).
1.	RUDAR VELENJE
2.	BELA KRAJINA
3.	TABOR
4.	SUPERNOVA TRIGLAV
5.	ALUMINIJ
6.	DRAVINJA
7.	IZOLA ARGETA
8.	KR[KO POSAVJE
9.	SVOBODA
10.	ZAGORJE
11.	LIVAR
12.	BRDA
5:2 3:1 2:0 1:0 1:1 1:1 1:1 1:1 0:1 1:3 0:2 2:5
Razpored tekem 2. kroga: sobota, 16. 8.: ob 17.00 Svoboda -Brda, 17.00 Aluminij - Supernova Triglav, ob 19.00 Rudar V. - Dravinja, ob 19.30: Krško Posavje - Tabor Sežana; nedelja, 17. 8.: ob 17.00 Izola Argeta - Bela krajina, Livar - Zagorje.
Nogomet • 2. slovenska liga
MM V	V	■■	■ mmM
Ve~ sre~e prihodnji~
ALUMINIJ — IZOLA ARGETA 1:1 (1:0)
Aluminij je tokrat zelo nesrečno izgubil doma.
Foto: Črtomir Goznik
STRELCA: 1:0 Fridauer (40), 1:1 [abi~ (48).
ALUMINIJ: Miljkovic, Koren, Panikvar, (Topolovec), Pekez (Murko), Golob, Prapotnik, Fla-šker, Dončec, Fridauer (Repi-na), Radenko Kneževic, Rastko Kneževic. Trener: Miran Emer-šic.
Nogometaši Aluminija v svojem prvem nastopu v novem prvenstvu 2. SNL niso vknjižili treh tock oziroma prišli do prve zmage. Toda v resnici je šlo bolj za nesreco, saj so bili skozi celotno srecanje boljši nasprotniki, žal pa na koncu niso slavili zmage.
Že v 2. minuti je imel Radko Kneževic priložnost za zadetek,
vendar je njegov strel zletel tik mimo levega vratnika, šest minut kasneje pa je prišel mladi Panikvar, ki je tokrat zelo dobro igral, v prvem polcasu sam pred vratara Izoljanov, vendar njegov strel ni bil najbolj na-tancen. Sledil je še udarec Ra-denka Kneževica in Fridauerja, toda mreža gostov je bila kot zacarana. V 40. minuti pa kon-cno veselje na kidricevskem stadionu. Po desni strani je prodiral Koren, v kazenskem prostoru videl prostega Frida-uerja, ki je bil pred vrati gostov najvišji v skoku ter žogo zabil v mrežo.
Gostje so zapretili v 48. minuti, ko je bil Šabic ob doma-
ci, nekoliko "zaspani" obrambi naj spretnejši in iz bližine potisnil žogo za hrbet domacega vratarja Milojkovica. Sledila je prava ofenziva domacih, vendar v zakljuckih akcij niso bili uspešni, predvsem pa natanc-ni. V 75. in 78. minuti sta izjemne priložnosti zamudila Radko Kneževic in Repina. Bilo je težje zgrešiti kot zadeti, vendar na nesreco soigralcev - naredila sta prvo. Domacini so buc-no protestirali v 55. minuti, ko je Šabic v kazenskem prostoru Izole podrl Radenka Kneževica z judo prijemom, vendar je pi-šcalka sodnika, tokrat zelo slabega, ostala nema.
Kidricani so izgubili dve toc-ki, Izolani pa so se veselili srec-no osvojene tocke.
Danilo Klajnsek
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: Črtomir Goznil<
Leon Panekvar je bil prehiter za izolsko obrambo.
"Jaz? Pa saj nisem ni~ naredil?"
3. SNL - sever
Rezultati 1. kroga: Središče - Zreče 1:2 (0:2), Šoštanj - Železničar 4:1(1:1), Malečnik - Bistrica 3:1 (2:0), Pesnica - Kozjak 2:1 (0:0), Šmarje pri Jelšah - Holermuos Ormož 3:0 (2:0), Hajdina - Pohorje 1:0 (0:0), Stojnci - Paloma 1:1 (0:0).
1.	ŠOŠTANJ	1
2.	ŠMARJE PRI JELŠAH	1
3.	MALEČNIK	1
4.	PESNICA	1
5.	ZREČE	1
6.	HAJDINA	1
7.	PALOMA	1
8.	STOJNCI	1
9.	KOZJAK RADLJE	1
10.	SREDIŠČE	1
11.	POHORJE	1
12.	BISTRICA	1
13.	HOLERMUOS ORMOŽ	1
14.	ŽELEZNIČAR	1
4:1 3:0 3:1 2:1 2:1 1:0 1:1 1:1 1:2 1:2 0:1 1:3 0:3 1:4
Pari 2. kroga: sobota ob 17.00: Pohorje- Paloma, Holermuos Ormož - Stojnci, Kozjak Radlje - Šmarje pri Jelšah, Bistrica - Pesnica, Železničar - Malečnik, Zreče - Šoštanj; nedelja ob 10.30: Hajdina -Središče.
3. SNL - vzhod
Rezultati prvega kroga v 3. slovenski članski nogometni ligi vzhod: Križevci - Nafta 4:1 (1:0), Bakovci - Bistrica 2:1 (1:0), Beltinci - Veržej 0:2 (0:0), Turnišče - Odranci 4:1 (1:0), Čarda - Tišina 1:2 (1:2), Črenšovci - Tromejnik 2:4 (0:3), Hotiza - Arcont Radgona 2:0 (1:0).
LESTVICA:					
1. KRIŽEVCI 1	1	0	0	4:1	3
2. TURNIŠČE 1	1	0	0	4:1	3
3. TROMEJNIK 1	1	0	0	4:2	3
4. VERŽEJ 1	1	0	0	2:0	3
5. HOTIZA 1	1	0	0	2:0	3
6. BAKOVCI 1	1	0	0	2:1	3
7. TIŠINA 1	1	0	0	2:1	3
8. ČARDA 1	0	0	1	1:2	0
9. BISTRICA 1	0	0	1	1:2	0
10. ARCONT RADGONA 1	0	0	1	0:2	0
11. BELTINCI 1	0	0	1	0:2	0
12. ČRENŠOVCI 1	0	0	1	2:4	0
13. ODRANCI 1	0	0	1	1:4	0
14. NAFTA 1	0	0	1	1:4	0
Pari drugega kroga v 3. slovenski članski nogometni ligi vzhod: Arcont Radgona - Beltinci, Bakovci - Križevci (obe tekmi v soboto, 16. 8., ob 17. uri), Bistrica - Veržej, Tromejnik - Hotiza, Tišina - Črenšovci, Odranci - Čarda, Nafta - Turnišče (tekme v nedeljo, 17. 8., ob 17. uri).
Nogomet • 3. SNL - sever / vzhod
Hajdini pomembna zmaga
Tekmovanje so pričeli tudi v 3. slovenski ligi. V severnem delu z našega območja nastopa kar pet ekip, ki pa niso imele ravno najuspešnejšega prvega tekmovalnega dne. Edino zmago so dosegli nogometaši Hajdine, ki so bili v nedeljo uspešni proti lanskoletnemu prvaku te lige -ekipi Pohorja iz Ruš.
Pomembno točko so osvojili tudi nogometaši Stojncev, ki so na svojem igrišču igrali neodločeno ter osvojili točko proti vedno neugodni Palomi iz Sladkega Vrha. Holermuos Ormož, Bistrica in Središče so srečanja izgubili, s tem pa so svojim upravam in zvestim privržencem povzročili glavobole.
HAJDINA - POHORJE 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Hotko (74).
HAJDINA: P Brodnjak, Horvat, Gaiser, Bauman, Vrabl, Črnko, Bezjak (Princl), Frangež, Jurišič, Pihler (R. Krajnc), Hotko (M. Krajnc). Trener: Borut Šalamun.
STOJNCI - PALOMA 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Pučko (51), 1:1 Žabota (55).
STOJNCI: Germič, Milošič (Žnidarič), Železnik, Purgaj, D. Vilčnik, Štebih (A. Vilčnik), D.
Nogomet • Prijateljska tekma
Mark 69 Rogoznica - CMC Publikum 1:14 (0:6)
Na mestnem stadionu je pred 200 gledalci ekipa iz Rogoznice gostila ekipo iz Celja. Dobro je sodil sodnik R. Šegula iz Dornave, ki ni imel težkega dela.
Ekipi CMC Publikum in Mark 69.
Foto: Danilo Klajnsek
Trener Potočnik je preizkusil vse razpoložljive igralce, s katerimi namerava nastopiti v bližajoči se sezoni. Za Mark 69 so tako nastopili: Pšajd, Vauda, Mlakar, Nahberger, Kukovec, Mlinarič, Lorenčič, Lah, Markež, Bratec, Kralj, igrali so še Ferčec, Kur-bus, Robin, Cajnko, Topolovec, Arnuš, Kolarič in Bezjak.
Strah pred uveljavljenim nasprotnikom je bil tokrat prevelik. Obramba ni znala zaustavljati
gostujočih napadalcev, premalo je bilo pazljivosti, zato so gostje brez težav dosegali zadetke. V prvem delu smo le dvakrat videli strela domačih napadalcev. V nadaljevanju je bila le nekaj trenutkov igra enakovredna - Markež je zapravil idealno priložnost, nekaj zatem pa je bil v obrambnem prostoru zrušen Kukovec, ki je z dosojeno 11-metrovko dosegel častni zadetek.
Bolj kot se je bližal konec, bolj so bili gostje razigrani, kar je bil odraz fizične pripravljenosti, domačinom, še zlasti v obrambi, pa je pohajala sapa. Realna ocena domačega moštva je prezgodnja, saj se moštvo šele oblikuje. Zadetke za goste so dosegli: Robnik 4, Kvas 3, Plastovski in Pla-znik po 2, ter Pečnik, Vršič in Korun po 1, za domačine pa Ku-kovec z 11-metrovko.
anc
Nogometaši Središča so v prvem krogu doma izgubili.
Foto: Danilo Klajnsek
Bezjak, Rižnar, Kupčič, Pučko, Petrovič. Trener: Dušan Čeh.
[MARJE PRI JEL[AH -HOLERMUOS ORMO@ 3:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Hernavs (36), 2:0 Lončarič (43), 3:0 Habjan (77).
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Fijavž (Kolarič), Goričan, Damjan Ropoša, Jurčec, Jerebič, Kralj (Smolkovič), Gašparič (Jur-
kovič), Trstenjak, David Ropoša, Govedič. Trener: Darko Lah.
SREDIŠČE - ZREČE 1:2 (0:2)
STRELCI: 0:1 Railič (29. iz 11 m), 0:2 Krašovec (33), 1:2 Lesjak
(57). ..
SREDIŠČE: Polak, Balažič (Kosec), Jelovica, Zadravec, Ivančič, Miljevič (Kaloh), Habjanič, Pra-potnik, Žerjav, Lesjak, Klajnčar. Trener: Miran Rakovec.
MALEČNIK - BISTRICA 3:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Dvoršak (35), 2:0 Dremelj (41), 2:1 Papotnik (89. iz 11 m), 3:1 Breznik (90. iz 11 m).
BISTRICA: Kastelic, Skale, Dža-fič (Tomažič), Šabanovič, Klajde-rič, Zagmajster (Peša), Stražišar, Papotnik, Magdič, Obrovnik (Ple-vnik), Tkavc. Trener: Momčilo Mitič.
Danilo Klajnsek, MŠ
Judo • Olimpiada mladih
Tamara
sedma v Parizu
Na Evropski olimpiadi mladih, ki se je odvijala od 27. julija do 1. avgusta v Parizu, je nastopilo preko 2500 izbranih športnikov iz 48 držav, pomerili pa so se v desetih športnih olimpijskih disciplinah.
29. julija je na blazinah nastopila tudi Tamara Petek. Čeprav je že sama uvrstitev na olimpiado mladih uspeh in želja vsakega mladega športnika in je bilo osvojeno sedmo mesto Tamere Petek izjemen uspeh, pa tako sama kot njen trener Marjan Fabian z uvrstitvijo nista bila zadovoljna, saj je bila pripravljena in sposobna poseči tudi po medalji. Nasmehnila se ji je že v
četrtfinalu, ko je po zmagi nad tekmovalko Estonije, celo borbo vodila in nadigrala še tekmovalko iz Azerbejdžana. Ko je bila že prepričana v zmago in je pozornost popustila, jo je le-ta tri sekunde pred koncem presenetila. Če bi Tamara vodstvo zadržala le še tri sekunde, bi jo v polfinalu čakala Poljakinja Eva Kniola, ki jo Tamara dobro pozna. Tamaro, ki ima sedaj štirinajst dni pripra-
Foto: Laura
Mlada Moškanjčanka Tamara Petek je barve Slovenije branila v Parizu.
ve v Izoli, čaka 23. in 24. avgusta še evropsko prvenstvo v nekdanji ruski republiki Azerbejdžan. Upajmo, da jo bo tam spremljalo vsaj nekaj športne sreče, ki jo športniki na tako velikih tekmovanjih vsekakor potrebujejo.
Lidija VIčar
Nogomet / Prijateljske tekme
Stojnci - Kumho Drava 1:4 (1:1)
STRELCI: 1:0 Petrovič (6), 1:1 Arsič (33), 1:2 Arsič (50), 1:3 Majcen (74), 1:4 Gorinšek (82).
STOJNCI: Trop, D. Vilčnik, D. Bezjak, Purgaj, Štebih, Petrovič, Rižnar, Kupčič, Železnik, Milo-šič, Pučko. Igrali so še: Klinger, Germič, B. Bezjak. A. Vilčnik. Trener: Dušan Čeh.
KUMHO DRAVA: Štelcer, Velečič, Arsič, Sluga, U. Krajnc, M. Emeršič, Petek, Letonja, Poštrak, B. Emeršič, Lenart. Igrali so še: Golob, Zajc, Kambe-rovič, D. Krajnc, Zdelar, Toplak, Šterbal, Jevdenič, Belšak, Koren, Gorinšek. Trener: Silvo Berko.
Nogometaši ptujskega prvoligaša so v Stojncih odigrali prijateljsko nogometno srečanje z ekipo domačega tretjeligaša. V prvem polčasu je bila igra dokaj enakovredna, v drugem pa so bili Ptuj-
čani boljši in zanesljivo slavili pričakovano zmago-
Danilo Klajnšek
NOGOMET • Pokal MNZ Ptuj
Pari šestnajstine finala: sobota ob 17.00: Gerečja vas Unukšped - Pragersko, Markovci
-	Gorišnica, Boč - Zavrč, Mark 69 Rogoznica
-	Slovenja vas; NEDELJA OB 10.30: Lovrenc
-	Podlehnik, Videm - Skorba, Bukovci - Les-kovec; SREDA - 20. AVGUSTA OB 17.00: Aluminij - Podvinci, Stojnci - Spodnja Polskava, Hajdoše - Hajdina, Središče - Grajena, Zgornja Polskava - Bistrica, Dornava - Cirkulane.
Danilo Klajnšek
ATLETIKA • Člansko državno prvenstvo v Novi Gorici
Državnega prvenstva, ki je minilo v odsotnosti največjih imen slovenske atletike, se je iz Atletskega kluba Ptuj udeležila Natalija Sbull. Prvič se je spopadla z tekaom na 5000 metrov in dosegla nehvaležno četrto mesto, s časom 18:44,50.
sn
1
0
0
0
1
0
0
1
0
0
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Banovci • Kolesarstvo
Kar 1163 udeležencev kolesarskega maratona
Kolesarska sekcija {portnega dru{tva Radenci je pripravila osmi rekreativni kolesarski maraton "Terme Banovci 2003". [tart in cilj maratona je bil pred termalnim kopali{čem Banovci, leto{njega maratona pa se je udeležilo rekordnih 1163 kolesarjev iz Avstrije, Nemčije, Hrva{ke, Slova{ke in Slovenije.
Foto: Miha Soštarič:
Kolesarskega maratona "Terme Banovci 2003" se je udeležilo kar 1163 rekreativcev.
Organizatorji so za udeležence maratona pripravili dve progi: 68 in 52 kilometrov. Kraj{i maraton so najhitrej{i opravili v nekaj manj kot stotih minutah, za dalj{o razdaljo pa so najbolj{i potrebovali okrog 115 minut vožnje. Najstarej{i udeleženec maratona "Terme
Banovci 2003" je bil 78-letni Miroslav Mihec iz Maribora, naj-starej{a udeleženka pa 61-letna Magda Bogataj iz Medvod. Najmlaj{a kolesarja sta bila 10-letna Uro{ Jesenko iz Škofje Loke in Rok Bergant iz Medvod. Naj{tevilčnej{o zasedbo (62 kolesarjev) je na tem
maratonu imel kolesarski klub Medvode. Kolesarska sekcija {portnega dru{tva Radenci bo naslednjo veliko kolesarsko prireditev pripravila 24. avgusta, ko bo v Radencih na sporedu 23. kolesarski maraton "Tri srca Radenci 2003".
Miha Šoštarič
1. kolesarski maraton POLI
Združiti prijetno s koristnim!
če ste reden bralec te rubrike (objavljena je že tretjič!), ste že razumeli, kakšen je njen namen. Prepričati vas v to, da sodelujete pri nečem velikem, prijetnem in koristnem!
V misli se mi kar vsiljuje fraza - združiti prijetno s koristnim! Dobra fraza! Zelo pozitivna in navadno jo uporabimo v zvezi s kak{nim spletom okoli{čin, ki nam gredo na roko in smo z njimi lahko samo zadovoljni. Zadovoljstvo vseh oblik pa je tako zelo iskana dobrina, da se moramo malce poglobiti v to z več stali{č, ki so si precej blizu.
Zadovoljstvo pobudnikov in organizatorjev 1. POLI kolesarskega maratona je že v tem, da so se na{li sami "ta pravi" in v pravem trenutku. V Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj so vrsto let pozornost usmerjali v razvoj kluba, v tekmovalne aktivnosti in v tem tudi uspeli. Razvoj so pripeljali do vrhunca - imajo profesionalno ekipo, pri mednarodni kolesarski zvezi UCI registrirano kot TT/III, kar je le dve stopnički manj kot svetovno najbolj znane in prodorne ekipe. Ekipa Elite Perutnina Ptuj zdaj predstavlja vrh slovenskega kolesarskega {porta in na tekmovanja v svet prenaša dobro ime Slovenije in regije, v kateri deluje. Svojim rekreativnim koreninam se v klubu niso hoteli odpovedati, saj je popularizacija kolesarstva kot športa samo voda na mlin njihovim prizadevanjem. Če se bo s kolesom, prednostmi kolesarjenja in nenazadnje z možnostmi ustvarjanja vrhunske športne kariere seznanjalo dovolj mladih, bo tudi nabor perspektivnih vrhunskih športnikov zagotovljen. Vsi, ki sodelujemo, imamo nekaj od tega. Kvalitetno rekreacijo, dobre zglede iz okolja, kompetentne strokovnjake, druženje, deljenje navdušenja nad športni-
mi dosežki ... in še kaj. Delati dobro in biti priljubljen v svojem okolju je menda cilj ali vsaj želja vsake organizacije!
Radio Tednik Ptuj je medij, ki ima iste cilje. Sodelovati pri pripravi prireditve, ki bo medij povezala s svojimi bralci in poslušalci, je posebna vrsta zadovoljstva. Povezava bo za tiste, ki se bodo odzvali vabilu na prireditev, zelo direktna. Za tiste, ki pa bomo vedeli zanjo in spremljali, kar bo medij objavil v pisni in elektronski obliki, bo 1. POLI maraton dober razlog za to, da se bomo informirali o zanimivih plateh rekreativnega kolesarjenja, kolesarstva kot vrhunskega športa in vezanih vsebin, kot je zdrav način življenja z rekreiranjem. Medij s tem izkaže svoje poslanstvo - kvalitetno informirati ljudi - v najpozitivnejši luči. Informacije so v današnjem času najdragocenejše. Kar vemo, lahko uporabimo! Vedenje o pozitivnem dogodku, kot je kolesarski maraton, je samo prva stopnica do zavesti, da živimo v okolju, ki nudi vse potenciale za zadovoljno in kvalitetno življenje. S to zavestjo lahko svoje otroke vzgojimo v ljudi, ki bodo to znali vedno ceniti in bodo zato te kvalitete ohranjali za nadaljnje rodove zanamcev.
Perutnina Ptuj, d.d., je gospodarski steber regije, s katero živi in že dolgo se v vodstvu zavedajo, da je njihova povezava z okoljem večplastna. Gospodarski uspeh ni popoln, če ga ne moreš deliti. Tako je z vsakim uspehom! Podpirajo aktivnosti, ki vodijo k zdravemu načinu življenja, ki ga po drugi strani vgrajujejo tudi v svo-
jo proizvodnjo in izdelke. Podpirajo vse, kar vodi k prej omenjeni zavesti o kvalitetah okolja, ki so predpogoj za kvaliteto življenja v njem. Podpirajo tudi Kolesarski klub Perutnina Ptuj, saj že leta nosi njihovo ime. Omogočili so, da kolesarstvo na Ptuju dejansko dobi polno podporo in so mu s tem omogočili razcvet v vrhunskem in rekreativnem smislu.
POLI kolesarski maraton tako zaokrožuje zgodbo o trajnih prizadevanjih soorganizatorjev. Če ste brali dovolj pozorno, ste v vsakem pogledu našli tudi razloge za naše zadovoljstvo. Cilj soor-ganizatorjev je namreč, da bomo zadovoljni predvsem mi. Že v prejšnji izdaji smo vam v tej rubriki zaupali, da želijo pripraviti najboljšo rekreativno kolesarsko prireditev pri nas. Z njihovo pozitivno naravnanostjo in prizadevanji želijo prenesti vse zgoraj opisano na nas in z nami postaviti na noge prireditev, ki bo postala tradicionalna. Prizadevanja vseh so trajna, prireditev bo torej gotovo tradicionalna!
Sprejmimo torej vabilo, sporočilo, zavest ali celo poslanstvo, in gremo v soboto, 13. septembra 2003, na 1. POLI kolesarski maraton. Namenjen je vsem nam - rekreativnim kolesarjem vseh sposobnosti. Vsak od nas, ki bo opravil s progo malega ali velikega kolesarskega maratona bo zmagovalec posebne vrste. Vsak bo dobil medaljo! Za lastna in skupna prizadevanja! Za združevanje prijetnega s koristnim! Za širjenje zavesti o kvalitetah okolja v katerem živimo!
Anny Rechberger Pečar
Kolesarstvo • Cestno DP v Cešči vasi
Dolenjska srečna za Štajerce
Po cestnem državnem prvenstvu v juniju je v medijskem mrku v petek in soboto v češči vasi pri Novem mestu spet potekalo državno kolesarsko prvenstvo, tokrat na pisti. Ptujski kolesarji so v kategorijah mladincev in članov nizali medaljo za medaljo, preboj na stopničke pa je uspel tudi mladim Lenartčanom.
V najstarejši kategoriji članov so bili Ptujčani za konkurenco premočni kar v treh disciplinah, in sicer v ekipni vožnji na 4000 m v zasedbi: Gregor Gazvoda, Boštjan Krevs, Aldo Ilešič in Andrej Omulec, posamično pa sta slavila trenutno najboljša kolesarja Perutnine Ilešič in Gazvoda, prvi v disciplini 1000 m z 200 m šprin-ta, slednji pa na 4000 m. Za polnejšo bero medalj pa so ptujski člani poskrbeli še z drugim mestom v olimpijskem šprintu (Krevs, Gazvoda, Ilešič), Ilešič pa je zmagi dodal še srebro v vožnji na 1000 m.
Ilešič si je z dobrimi rezultati prikolesaril mesto v slovenski reprezentanci za Evropsko prvenstvo v Moskvi čez mesec dni, kjer bo tekmoval v kriteriju in v dirki na razdaljo. Svoji glavni (šprin-terski) disciplini bo izpustil, saj "cestni" kolesarji v šprintih nimajo večjih možnosti z "badibilderji" na kolesih, ki trenirajo le pisto.
Mladinci so pokazali največji ekipni duh in pobrali zlati odli-čji v obeh ekipnih vožnjah tako na 4000 m (Červek, Topolovec, Keršič in Sobočan) kot v olimpijskem šprintu (Červek, Sobo-čan, Keršič), v tej disciplini pa so na najnižjo stopničko stopili tudi lenarški kolesarji. V obeh šprinterskih disciplinah je bil us-
pešen Boris Keršič ter si privozil drugo in tretje mesto na 1000 m in 1000 m z 200 m šprinta. V zasledovalni vožnji na 3000 m pa sta na Štajersko odšli kar dve medalji; srebrna v Lenart - Niko Čuček, bronasta pa po zaslugi Ti-lena Červeka na Ptuj.
Mlajši mladinci so bili ob odsotnosti Gorazda Bauerja nekoliko manj uspešni, kljub temu pa so dosegli nekaj odličnih rezultatov, med njimi tudi tri medalje. Drugo mesto je dosegel Nelej Brunčič v vožnji na 2000 m, prav tako pa je bila druga ekipa na 3000 m v zasedbi: Brunčič, Pernek, Robič in Ivančič. Bronasto medaljo si je privozila tudi ekipa mlajših mladincev v disciplini olimpijski šprint. V petek in soboto čakata mlajše mladince dve močni dirki v avstrijskem Wolfmarktu, naslednji teden pa Gorazd Bauer potuje na močno etapno dirko Jugendtour v Avstrijo, kjer bo zastopal barve Slovenije.
Rezultati - člani: 1000 m: 1. Šušteršič (Krka), 2. Ilešič; 1000 m z 200 m šprinta: 1. Ilešič; 4000 m: 1. Gazvoda, 4. Omulec; ekipno 4000 m: 1. Perutnina; olimpijski šprint: 1. Sava, 2. Perutnina, 3. Krka; kriterij: 4. Ilešič; dirka na razdaljo: 4. Gazvoda. Mladinci - 1000 m: 1. Piljolčič (Sava), 2.
Keršič; 1000 m z 200 m šprinta:
1.	Piljojčič, 3. Červek, 4. Keršič; 3000 m: 1. Piljojčič, 2. Čuček, 3. Červek, 6. Sobočan, 7. Topolo-vec; ekipno 4000 m: 1. Perutnina; olimpijski šprint: 1. Perutnina, 3. TBP Lenart; kriterij: 4. Keršič; dirka na razdaljo: 5. Sobočan. Mlajši mladinci: 500 m: 5. Pernek; 2000 m: 2. Brunčič, 4. Ivančič, 6. Pernek, 7. Robič; 3000 m ekipno:
2.	Perutnina; olimpijski šprint: 3. Perutnina I., 4. Perutnina II.; kriterij: 5. Robič; dirka na razdaljo: 4. Robič.
KK TBP Lenart
Tudi kolesarji kolesarskega kluba TBP Lenart so uspešno tekmovali na državnem prvenstvu na velodromu v Češči vasi 8. in 9. avgusta, saj so osvojili štiri medalje. Pri mlajših mladincih posamezno je na 2000 metrov v zasledovalni vožnji slavil Davorin Bukvič. Pri 3000 metrov -zasledovalna vožnja pri starejših mladincih posamično je drugo mesto zasedel Niko Čuček, ki je pri 1000 metrov vožnja na čas pri starejših mladincih zasedel
3.	mesto. Pri olimpijskem šprin-tu starejših mladincev v postavi Niko Čuček; Dejan Mlakar, Aleš Obreht pa so lenarški kolesarji zasedli tretje mesto.
Uroš Gramc, Zmago Šalamun
Ljutomer • Rekreativni tek
Teklo 244 rekreativcev
Po ljutomerskih mestnih ulicah ter do bližnjih Cezanjevcev se je odvijal osmi sejemski tek, ki ga je organizirala Agencija za šport Ljutomer.
Nastopilo je 244 rekreativ-cev v dvajsetih starostnih kategorijah, od tega je bilo 155 tekačev na najdaljši razdalji, ki je štela za slovenski in pomurski pokal. Mlajši udeleženci so tekmovali po mestnih ulicah na 250, 450 in 900 metrov dolgi progi, člani in članice pa so tekli na 8,5 kilometrov dolgi progi do Cezanjevcev in nazaj v Ljutomer.
Absolutna zmagovalca osmega sejemskega teka sta postala Geza Grabar (Terme 3000) in Valentina Belovič (AK Gojanec, Hrvaška). Grabar je za 8,5 ki-
lometrov dolgo pot porabil 28 minut in 50 sekund, Belovičeva pa 35 minut in 14 sekund. V okviru sejemskega teka je potekal tudi četrti sejemski pohod. Na dobri dveurni pohod po slikoviti pokrajini Prlekije se je odpravilo letos 30 poho-dnikov.
Zmagovalci po posameznih kategorijah; deklice na 250 metrov: Urška Šantl (Bolehneči-ci); dečki na 250 metrov: Denis Kolbl (Krištanci); deklice A na 450 metrov (od prvega do četrtega razreda): Urška Martinec (AK Pomurje Murska Sobota);
Foto: Miha Soštaric
Na startu teka za slovenski in pomurski pokal je bilo kar 155 tekačev.
dečki A na 450 metrov (od prvega do četrtega razreda): Darko Rudolf (Križevci); deklice B na 900 metrov (od petega do osmega razreda): Nina Kraso-vec (AD Maribor 98); dečki B na 900 metrov (od petega do osmega razreda) : Gregor Gruš-kovnjak (Ljutomer); člani A na 8,5 kilometrov (do 19 let): Matjaž Soklič (TS Radenska); člani B na 8,5 kilometrov (od 20 do 29 let): Damir Žinko (TS Radenska); člani C na 8,5 kilometrov (od 30 do 39 let): Geza Grabar (Terme 3000); člani D na 8,5 kilometrov (od 40 do 49 let): Ivan Golob (AK Ormož); člani E na 8,5 kilometrov (od 50 do 59 let): Roman Gracelj (TVD Partizan Lovrenc na Pohorju); člani F na 8,5 kilometrov (60 let in več): Veno Satler (AK Žalec); članice A na 8,5 kilometrov (do 24 let): Valentina Belovič (AK Gojanec, Hrvaška); članice B na 8,5 kilometrov (od 25 do 39 let): Cvetka Ogorevc (Posavski); članice C na 8,5 kilometrov (od 40 do 49 let): Anka Pugelj (TS Velenje); članice D (50 let in več): Jožica Šiftar (TS Radenska); absolutna konkurenca (člani): Geza Grabar (Terme 3000); članice: Valentina Belovič (AK Gojanec, Hrvaška).
Miha Šoštarič
Ljutomer • 13. kasaški derbi
Ljubljančan presenetil Prleke
Na ljutomerskem hipodromu je minulo nedeljo potekal 13. slovenski kasaški derbi
Več kot 1500 gledalcev se je minulo nedeljo zbralo na tribunah ljutomerskega hipodroma ter si v neznosni vro~ini (ve~ kot 35 stopinj C) ogledalo osrednje le-to{nje kasaške dirke v Sloveniji. Ljutomerski kasaški klub je namreč tokrat pripravil najpresti-žnejšo slovensko kasaško dirko leta — 13. slovenski kasaški derbi, na katerem je nastopilo deset štiriletnih kasačev. Na štartu 2600 metrov dolge proge se je kot voznik presenetljivo pojavil naš najuspešnejši voznik in rejec kasačev 41-letni Marko Slavič iz Ključ-arovcev. Slavičevi namreč za naj-prestižnejšo slovensko dirko niso prijavili kasača, zato je Marka kot voznika povabil v dirko lastnik Racy Vite Martin Mars. Slednji je najprej kot voznika prijavil Finca Velluja Peko Toivanena, vendar slednjega ni bilo v Ljutomer, tako da je priložnost dobil Marko Sla-vič, ki je v dosedanjih slovenskih
kasaških derbijih slavil že trikrat. Osrednjo letošnjo dirko je najboljše pričel Martin Mars z Rodondo Vito ter vodil dobrih 1500 metrov pred prvima favoritoma dirke domačinoma Dušanom Zorkom z Interjem in Primožem Kristlom z Jazonom GL, kasnejši zmagovalec Milan Žan z Lili White pa je bil do zadnjih tisoč metrov pred ciljem na petem mestu. Žan se je za napad odločil v zadnjih 800 metrih, kar mu je omogočil počasen tempo vodilnih ter galop Ja-zona GL. V ciljno ravnino je prišla kobila Lili White z veliko prednostjo, tako da se je 36-letni Milan Žan dobrih 200 metrov pred ciljem že veselil največje zmage v karieri. ^"Vedel sem, da je kobila v izvrstni formi, vendar nisem pričakoval, da bi lahko zmagal. Imel sem srečo, da sta glavna favorita dirke Inter in Jazon GL ubrala počasen tempo. V samem finišu mi je uspelo iz kobile izstisniti

Rabljena vozila
TIP
LETNIK CENA
AUDI A6 2,8 guattro	1994 1.500.000
CHRYSLER VOY 3,3 LE	1996 1.800.000
DAEWOO NUBIRA WAGON	1,8 2000 1.750.000
FORD MONDEO 1,8 KARA.	1994 700.000
LADA NIVA 1.7i	1996 480.000
OPEL ASTRA 1,6	1998 1.330.000
R CLIO 1,2	1993 450.000
R ESPACE 2,8 RXE	1993 720.000
R SAFRANE 2,5 RXE	2000 2.450.000
RENAULT 19 1,8 RTI	1994 560.000
Testna vozila
R VEL SATIS 2,2 dCi CLIO EXP 1,5 dCi, 5V TWIN60 1,2-16V KANGOO PRIV.1,5 dCI 80 KM
2002	6.750.000
2002	2.290.000 2002	1.600.000
2003	2.990.000
LAGUNA GRA. PRIV. 2,0 - 16V 2002 4.850.000
RENADLT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
[za določena vozila)
Ptuj, Ornnoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
maksimum, kar se mi je obrestovalo z zmago."
Prvi favorit dirke Inter z Dušanom Zorkom se je tako moral zadovoljiti z drugim mestom, po dirki pa je Zorko povedal: "Z drugim mestom sem zadovoljen, vendar ne morem dojeti, da sem tako slabo odpeljal dirko. Ne bi smel dopustiti, da smo vodilni trije ubrali tako po~asen tempo, ki je bil pisan na kožo kasnejši zmagovalki." Tretje mesto je pripadlo Rodondo Viti z Martinom Marsom, četrta je bila Racy Vita z Markom Slavičem, peti pa Fax z Renejem Hanžekovičem. Zmagovalcu letošnjega derbija je pripadlo 850.000 tolarjev, ki si jih bo voznik Milan Žan razdelil s last-
nikom Lili White Branetom Bev-cem iz ljubljanskega kasaškega kluba.
V organizaciji ljutomerskega kasaškega kluba bi naslednje kasaške dirke morale potekati v okviru mednarodnega Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, vendar jim ni uspelo dobiti v upravljanje tamkajšnjega dirkališča, zato bodo dirke 24. avgusta ponovno v Ljutomeru.
Rezultati nedeljskih kasaških dirk v Ljutomeru; prva dirka, 2 letni kasači, 1600 metrov: 1. Sara MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:18,9, 2. Perla (Jože Osterc, Ljutomer) 1:19,9, 3. Alja (Janko Sagaj, Ljutomer) 1:20,0; druga dirka, 3- do 12-letni kasači z
........ha Soštaric
Milan Žan si je z Lili White privozil najprestižnejšo zmago v karieri.
zaslužkom do 150.000 tolarjev, 1600 m: 1. Pepelka 1 (Marjan Tra-mšek, Ljutomer) 1:19,6, 2. Pingi (Slavko Jureš, Ljutomer) 1:21,1, 3. Daf 1 (Jože Knechtl Šilak, Maribor) 1:21,2; tretja dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 350.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Art November (Jože Sagaj ml., Ljutomer) 1:17,7, 2. Denver MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:17,7, 3. Kronleton Vita (Martin Mars, Posavje Krško) 1:18,8; četrta dir-
ka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 700.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Diamond (Jože Sagaj, Ljutomer) 1:18,5, 2. Daisy MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:18,6, 3. Dale MS (Andrej Marinšek, Komenda) 1:19,2; peta dirka, 3- do 12-letni kasači, 1600 metrov: 1. Pascal Lobell (Simon Bele, Šentjernej) 1:16,3, 2. Savon (Rene Hanžekovič, Ljutomer) 1:17,6, 3. Fidelia (Sašo Seršen, Ljutomer) 1:17,7; šesta dirka, X111. slovenski kasaški derbi, 2600 metrov: 1. Lili White (Milan Žan, Ljubljana) 1:20,5, 2. 1nter (Dušan Zorko, Ljutomer) 1:21,2, 3. Rodondo Vita (Martin Mars, Posavje Krško) 1:21,3, 4. Racy Vita (Marko Slavič, Ljutomer) 1:21,7, 5. Fax (Rene Hanžekovič, Ljutomer) 1:21,8; sedma dirka, 3- do 12-letni kasači, 1600 metrov: 1. Nightstar Yankee (Milan Žan, Ljubljana) 1:16,2, 2. Jasin GL (Marko Sla-vič, Ljutomer) 1:16,3, 3. Jonas B (Lojze Gorjanc, Brdo) 1:16,9.
Miha Šoštarič
PROPAJA OZIMNICE
JABOLKA, HRUŠKB
som, miANBRee
KKčeniM KI mBiRKu 116, iiso mu nu ot/7si-ii-îi, esM: Mi/tss-m oti/sti-m
Pričeli sme z ebirc
I in predaje lirušic, sert
%antnoseštvo
'Danie.CVrBcmcic s.p.
MOŠKANJCI II4B, 2272 CORIŠNICA, TEL.: 02 743 02 40, FAX: 02 743 02 4I
Delavnica: Bukovci 83,2281 Markovci pri Piuiu, tel: 02 766 39 71, GSM: 041712 043
• IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC I IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD.
ViUAMOVICA, KONFERANS IN FETELOVA.
Vabimo vas tudi na postavitev k/opotca, ki bo v soboto, 16.8., ob 14.00 uri na kmetiji Sonje in Milana Breg, v Krčevini pri Vurberku 116. Vljudno vabljenil

Vrata.^
ZA GARAŽE, DELAVNICE ...
Z daljinskim upravljanjem
as GM
PODVINC115, PTUJ
TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
FINALE IZBORA ZA SkinSt^MISS TERM 2003 ocniinintio
■	■ v
■ttflutpuanvtti

vstopnina urno 1.800 SIT
I tmUmHlh^
^	^ m
TERME PTUJ 23.8.2003 ob 21:00
Tednikove čestitke
Izrazite najlepše želje svojim najbligim ob njihovih uspehih, praznikih in svečanih dogocll<ih ali pajim samo povejte, dajih imate radi.
Pokličite:
02/ 749 34 10
nabiralnik@radio-tednik.si
Davos 2003 • Gorski maraton
18. švicarski alpski maraton
švicarski alpski maraton, s svojimi 78,5 km in višinsko razliko 2320 m, velja za najdaljši in najvišji gorski tek na svetu. 21 km poti vodi čez strma alpska pobočja, 10 km poti pa poteka na višini 2600 m mimo 3417 m visoke gore Piz Kesch.
Zraven najdaljše discipline, ki je označena s K78, se tekači na Švicarskem alpskem maratonu lahko pomerijo {e v dveh razli~icah klasi~nega maratona, C42, ki poteka po manj hribovitem, in K42, ki poteka po visoko alpskem svetu. Lahko izbirate {e med tekom ali hojo na 30 km ali pa z ekipo, ki {teje pet ~lanov, prekolesarite 29,4 km, prerolate 11,8 km, trije tekači pa pretečejo po 13,9 km, 11,9 km in 14,5 km, pri tem pa premagate vi{insko razliko 2630 m.
4700 udeležencev teka se je v soboto, 26. julija, zjutraj zbralo na Ledenem stadionu v Da-vosu, na nadmorski vi{ini 1538 m. Med njimi je bil tudi član TK Maraton iz Ptuja Boris Zmazek, ki se je udeležil najdalj{e discipline in je 78,5 kilometrsko razdaljo pretekel v času 9:53:39.
Start na 78 kilometrov je bil točno ob 8. uri. Vsakih 3 do 5 km je bila na voljo voda, več vrst osvežilnih in energijskih pijač, banane, kruh, energijske tablice in juha. Za tako dolgo in naporno pot je potrebno veliko piti in jesti.
Od Berguna je pot vodila v dolino Val Tours, ki ji maratonci na 78 km pravijo kar "Dolina smrti". Po 53 km so tekači dosegli najvi{jo točko Keschut-te, 2632 m, zadnjih 18 km poti
Boris Zmazek prihaja v cilj.
pa je v glavnem vodila samo {e navzdol.
Zadnji kilometer poti se je spet dvignil proti Davosu. Ulice so bile polne ljudi, ki so bodrili vsakega tekača posebej, tako kot je bilo na celotni progi. Za navijače so bili organizirani prevozi na najatraktivnejše dele proge.
Zadnjih 200 m je pot bila speljana na atletski stadion, od koder so maratonci tek začeli, mimo glasne množice je korak postajal še hitrejši.
Zmagovalci v vseh disciplinah so dobili po 4000 CHF.
Na najdaljši preizkušnji je že tretjič zmagal Rus Grigory Mur-zin (5:54:43) med ženskami pa Italijanka Monica Casiraghi (6:47:55). Med tekači se je znašla tudi Maria Anesini-Waliser, znana smučarka, ki je za svoj 40. rojstni dan pretekla težji 42,2 km maraton in to v času 6:58:16.
Boris Zmazek se je med 1200 tekači, kolikor se jih je udeležilo teka na 78 kilometrov, zasedel 481. mesto, v svoji kategoriji pa 211.
Danilo Klajnšek
Odbojka
Svitovci v pokalu CEV
V minuli sezoni so bili odbojkarji Svira iz Slovenske Bistrice najprijetnejše presenečenje. Tiho in preudarno so delali in na koncu dosegli želene cilje, čeprav so jim pred pričetkom prvenstva napovedovali celo borbo za obstanek. No, potem pa je prišlo ligaško tekmovanje in v njem dobre igre. Pogled na prvenstveno razpredelnico pa je bil v realnosti povsem nekaj drugega od napovedi odbojkarskih strokovnjakov.
V bistriškem Svitu so bili zelo dejavni v prestopnem roku, saj so se okrepili z Zdravkom Bračkom, Davidom Slatinškom in Tomažem Horvatom. S tem se je končal spisek okrepitev, ki bodo potrebne v prvenstvu in na evropskem tekmovanju.
"Novo je tudi, da bomo v novi sezoni igrali v pokalu CEV, saj so Ravenčani odpovedali sodelovanje na tem evropskem pokalu," je bil zadovoljen direktor OK Svit Edi Plevnik, ki ne skriva ciljev za sezono 2003/04. "Dejansko ni kaj skrivati. Z Berdonom, Slatinškom, Bračkom in Horvatom bi se morali po prvem delu prvenstva uvrstiti med štiri najboljše slovenske ekipe in se boriti za prvaka, saj bo ostal tudi Mile-tič. Tudi selektor Gregor Hri-
bar meni, da bomo imeli ob Salonitu in Calcitu, če mu bo uspelo zadržati večino igralcev, najmočnejšo ekipo."
Za največji uspeh prestopnega roka bistriški direktor šteje, da mu je uspelo v klub pripeljati Davida Slatinška, igralca, ki je bil dolga leta želja številnih slovenskih klubov.
"Za slovensko Bistrico sem se odločil tudi zato, ker je blizu Raven. Čas pa je tudi že bil, da zamenjam okolje. Na Ravnah se ni nihče pogovarjal z mano, in tudi ko sem jim rekel, da bom odšel v Svit, so se v klubu obnašali tako, kot da se jih nič ne tiče. Upam le, da bodo korektni pri odškodnini, saj so mi še nekaj dolžni," je svoj prestop pojasnil slovenski reprezentančni sprejemalec, ki bo
ob odpovedi svojega dosedanjega kluba vseeno zaigral tudi v enem od evropskih pokalov.
"Pokal CEV je zelo nehvaležno tekmovanje, kajti uspeh je v veliki meri odvisen od žreba. Toda ne glede na to, bo dodaten izziv ne samo zame, pač pa tudi za moje nove soigralce. Prepričan sem, da sem se odločil za pravo okolje, zasluge za to pa ima tudi Edi Plevnik, ki sicer ne obljublja veliko, zato pa svojo obljubo drži. Borba za prvaka? Prehitro je še o tem govoriti, kajti v ekipi nas bo precej novih in potreben bo čas, da se uigramo," je v svojih napovedih previden David Sla-tinšek, ki je tako kot tudi preostala trojica z Bistričani podpisal enoletno pogodbo.
Danilo Klajnšek
Mali oglasi
KMETIJSTVO
V ZAMUŠANIH PRODAM prodam koruzo trdinko, izrecno za silažo. Tel. 719-24-48._
MLADE NESNICE, tik pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAMO koruzo in pšenico po ugodni ceni. Marija Slanič, Perš-onova 10, blizu Srednješolskega centra v Ptuju.
PRODAMO 2000 kg koruze, lušč-ene, in 1000 kg ječmena. Tel. 719 11-02.
PRODAMO drobni krompir. Tel. 041 327 147._
PRODAMO koruzo, 3 ha. Tel. 031 256 654, 0043 676 308 24 35.
BCS kosilnico, prodamo, za 50.000 sit, lahko tudi po delih. Tel. 740 82-26.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.
TRAKTOR ZETOR FIAT univerzal ali IMT, od 50 do 75 km, 4 x 4, od najboljšega ponudnika, kupim. Tel. 031 723-159.
PRODAMO 10 ha lepe silažne koruze. Tel. 041 694 124, 041 751 6599.
BALIRKO Vegler 41, prodam, tel. 041/215-826._
PRODAM dobro ohranjeni traktor Stajer 8100, tel. 792-06-11 ali 041 313-003.
BREJO telico, v devetem mesecu, prodam. Tel. 769-38 81.
PRODAM siloskombajn. Tel. 041 968 395
PRODAM 350 L hidravlično stiskalnico. Tel. 041 504-204.
PRODAM valilnik za 150 jajc in ličkalnik za koruzo. Tel. 720 81 60.
VEČJE PUJSKE, ugodno prodam. Tel. 051 204-791._
RJAVE IN GRAHASTE JARKICE, tik pred nesnostjo, prodajamo z 18. 8. od 8. do 10. ure in 16. ure dalje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713-60-33.
PRODAM TRAKTOR Deutz, 62 konjev, registriran, s tremi sedeži, z 2150 urami, ter šest krav s teleti, in 7 m3 mostnic, debeline 8 mm, dolžine 4 m ter 5 m3, debeline 5 mm, dolžine 4m. Janez Kristovič, Borovci 27, tel. 755-38-51.
SUHO LUŠČENO koruzo, prodam. Tel. 041 522-165.
KORUZE 1 ha za silažo, v okolici Trnovske vasi, prodam. Tel. 031/232-763.
NESNICE, rjave, cepljene, stare 15 tednov, prodam - 600 SIT. Dostava na dom. Marčič, Staro-šince 39, tel. 792-3571._
PRODAM hlevski gnoj ali menjam za krmo. Tel. 041 449-700.
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356.
POPRAVILO TV, video, radio aparatov. Servisiranje avtoradijskih sprejemnikov. Servis GSM aparatov - baterije, displeyi, polnilci ... Storitve na domu. Jurič Ljubo, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571._
ASTROLOGINJA GORDANA, takrat, ko vam gre vse narobe, prerokujem, zdravim, odstranjujem temne sile. Vzemite usodo v svoje roke! Arion LTD, d.o.o, Cankarjeva 8, Celje, tel. 041 404-935.
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190.
POSOJILO PO VAŠI MERI:- hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let:-gotovinska: podlaga OD, prosta 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetniško in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje.
IZVAJANJE VSEH krovsko-kleparskih del, montaža nadstreškov, pergole, pokrivanje streh z vsemi kritinami. LAST, Janez Lah, s.p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, telefon 041 375-838.
!ii
KNAUF, montaža, spuščeni stropovi, suhi estrihi. Kompletna ureditev mansardnih stanovanj. KLAS GM, d.o.o., Podvinci 15, Ptuj, telefon: 7460381, GSM 031 341 532.

KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov - 031 349-343, ter strojnih ometov - 041 332 585. KDM Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, samo še do 30. 9. 2003, zelo ugodno. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla-šek 91, Podlehnik.
BELA TEHNIKA
HLADILNO SKRINJO in omaro, pralni stroj, sušilni stroj, prodamo. Tel. 051 221-026._
RABLJENO zamrzovalno omaro Gorenje, ugodno prodam. Tel. 772-08-51._
PEČ EMO CENTRAL na drva, rabljeno, 17 ali 24 kw, kupimo. Tel. 041 262 136.
NEPREMIČNINE
PRODAM stanovanje v izmeri 64 m2, v Arbajterjevi ul. 10 na Ptuju. Informacije na telefon 041 563 886 ali 775 49 31, po 15. uri._
PRODAMO stanovanje, 71 m2, v Arbajterjevi ulici, pritličje. Informacije na telefon 041 399 270.
MEŠANI GOZD, velikost 1,67 ha, prodamo. Tel. 031 309-069._
KUPIM delnice Perutnine Ptuj. Tel:041/867-798._
HIŠO v Ptuju, prodamo, Grajska 4, Ptuj. Tel. 764 00-50.
V STOGOVCIH pod Ptujsko Goro prodam hišo v gradnji, na parceli, 700 m2,lahko vseljiva, cena 10 mil. Tel. 051 206-497.
DOM - STANOVANJE
STANOVANJSKO HIŠO, 10*11m z garažo, 54 arov njive zraven hiše, prodam. Frankovci 46, Ormož. Tel: 740-12-45._
TROSED, raztegljivi + 3-sed + 2 fotelja - kombinirano z lesom, prodam. Tel. 031 / 615 - 778.
DELO
ČE ŽELITE biti za svoje učinkovito delo dobro nagrajeni, vam "Delo" in "Slovenske novice" ponujata sodelovanje kot "zastopniku" naročniškega oddelka na terenu, (lahko tudi mlajši upokojenci). Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh na "Dialog ", K mitreju 2, 2251 Ptuj.
ZAPOSLIM slaščičarja-ko. Damjan Medved, s.p., Dragonja vas 40 a, 2326 Cirkovce, tel. 031 378-301.
MOTORNA VOZILA
OPEK KADET 1,6 D in Jugo 55, prodamo. Tel. 031 575-627._
FIAT PUNTO, letnik 2000/10, zelo lepo ohranjen, prva lastnica, neka-ramboliran, avtoradio - CD, ugodno prodam, za 1.290.000 sit. Tel. 041 667-325.
JUGO v voznem stanju, neregistriran, podarimo. Tel. 041 262 136.
RAZNO
PRODAMO čistokrvne nemške ovčarje, stare 7 tednov. Informacije na telefon: 783 90 15.
PO UGODNI ceni prodam lepo ohranjena fotelja, trosed z lezi-ščem in mizico s steklom. Tel. 751-15-91.
PRODAM BUKOVA drva, razža-gana ali v metrih, dostava na dom, tel. 031 532-785.
KUHINJO z vgradnim hladilnikom in štedilnikom, ugodno prodam. Tel. 041 559-550, 779 48-71.
DVA HRASTOVA SODA, 300 l, prodam. Tel. 746-04-21.
SUHO LUŠČENO koruzo in strešno opeko kikinda za 200 m2, prodam. Tel. 719-23-46, po 20. uri.
Že en mesec pogrešamo v centru Ptuja belo muco, če ste jo videli ali se je zatekla k vam, prosimo, da pokličete na tel. 031 / 467-779.
LEPO OHRANJENO prikolico za osebni avtomobil, nosilnosti 500 kg, ugodno prodam. Tel. 041 620-125.
PRODAM suha bukova drva. Alojz Zajšek, Dobrina 71, Žetale, tel. 769-16-91._
FRANCOSKO POSTELJO s predalom, s posteljnino, komplet, in raztegljivi kauč, prodam. Tel. 745-55-21._
OTROŠKO SOBO, prodam. Tel. 031 277-127 ali 02 775-18-61.
PRODAM 2500 kosov strešne opeke. Tel: 031-287-139._
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
OPOZARJAM go. Terezijo Rizman, stanujočo v Apačah 288, Lovrenc na Dravskem polju, da se opraviči za vse žaljive besede, ki jih je izrekla v letu 2002 in 2003 gospe Anici Zajc iz Apač 289, če ne bom sodno postopala.

Super ponudba: amerško tre-king kolo SCHWINN, alu-okvir, 21 prestav, sedežni in sprednji amortizer cena 66.200,00 SIT. Čelade KED in MET - 20% gotovinski popust! Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel. 771 2441.
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bracic Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raiceva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35.
v
Štajerski
J J r \
RADI0])1TEDNIK
14*

Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec Lektor: Boštjan Metličar
Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22.
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.
Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89.
E-mail uredništva:
tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8'98,e»l04;3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-
kec, Tatjana Mohorko, Majda
Fridl, Zmago Šalamun
Telefon uredništva:
(02) 749-34-25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(02) 771-22-61,
(02) 771-22-60
E.mail:
nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga: Simona Krajnc Pavlica Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39 narocila@radio-tednik.si Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Družba za časopisno in radijsl(0 dejavnost Radio-Tednil( Ptuj, d.o.o.
RAZPISUJE
delovno mesto
direktorja družbe
za dobo štirih let.
Splošni pogoji:
-	visol(a ali višja izobrazba
-	pet iet delovnih izkušenj
Posebni pogoj:
-	vizija razvoja družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.
Kandidati pošljejo vloge s priloženim strol<ovnlm življenjepisom (opis delovnih izkušenj) na sedež družbe Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj (s pripisom: Razpis za direlttorja), v štirinajstih dneh od objave.
Glasbena šola Karol Pahor Ptuj
Dravska 11, 2250
Tel.: 749-24-10 ali 749-24-12
Spoštovani učenci in starši!
S šolskim letom 2003/2004 uvaja Glasbena šola Karol Pahor Ptuj baletno izobraževanje, zato vabimo u~ence - novince k vpisu na
BALET
Program
št. učencev v oddelku
starost učenca
BALETNA PRIPRAVNICA BALET - 1. razred
12 - 15 12 - 15
7 - 9 let 9 - 11 let
Vpis bo potekal v ponedeljek, 25. avgusta 2003, od 16.00 do 18.00 ure v dvorani Glasbene šole Karol Pahor (prvo nadstropje), Dravska 11, Ptuj.
Prispevek staršev znaša 5200,00 sit mese~no!
Prijazno vabljeni!
sobota. 16. avgust ob 10.00 uri
POLETNI UŽITKI
Poleti imamo najraje lahko hrano in ponavadi po tovrstnih izdelkih posežemo tudi na dopustu. Zato vam predstavljamo izdelke Ete in Embe. Glasbeni gost bo DOlVIEN KUlVIER. Zabavni program bomo popestrili z nagradnimi igrami.
Si Htameimnajbo^i sosed
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.o.o., Dunaiska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _In popust za upokojence_
[Najmanjše obresti v mestu za J
IPOSOMA
[Garancija: plača, poltojnina, Itartice ]
šoirs.
AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tei.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©caiH] m WËiKiï Dg pw©
				
T M ? lli J	T i		■ ■	1
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorisnica
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplacniska zobna ambulanta tel.: 787 75 12
Vsak četrtek ob 20.00 uri
POSKOČNIH
n "
13 VITEZI CEUSKI - Zapuščina naših staršev
12 Ans. VIHARNIK - Slovenske jedi
11 SLjOV IVIUZIKANTJE - Vedno vsak ima svoj prav
10 MAVRICA - Kopališki mojster
09 Ans. EKART-Od Urške zvoni
08 GREŠNIKI - Moja dolina
07 TAMBURAŠI IZ CIRKULAN - Mojenska polka
06 Ans. SONCE - Svatovska
05 Ans. STRICI - Starka iz doma
04 LISJAKI-Mama veš
03 TRIO POGLADIC-Ob jezeru
02 Ans. VITA - Zaljubljeni
01 Ans. SPEV - Pridi pod najino brezo
Glasovanje s sporoiili SMS:041/818-666 Za POSKOČNIH 13 od 20.00 do 22.00 Za VEUČASTMIH 7 od 22.00 do 24.00
.9' SMS
1
13
4
5
7 2 3
8
9
6
10 11 12
můňswm
1	BALKY - Od poletja pa do zime
2	DAN IN NOČ-Aja,ane
3	PTUJSKIH 5 - Od bifeja do bifeja
4	KINGSTON-Kdor zna ta zna
5	YO-ZO-Policaj
6	NATALIJA VERBOTEN - Na pol poti
7	Ans. TULIPAN - Tangice
^rfejčkove SMS ajasbenežejje: 0411818-666
Poskočnih 13
Glasujem za:_
Veličastnih 7
Nagrado založbe MANDARINA prejme:
DANICA ANGEL, Ptujska Gora 92, 2323 Ptujska Gora
parkirišča in 00%
Umbuškac.2,Limbuš{l(omplel(sMarles) tel. 02 429 20 00, www.ferina.si
za i^se zaposlene ter upokojence (01; 09) za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit ni ovira.
VIVA posredništvo in trgovina, Matej Praprotnlk s.p., PIvkova ul. 19,2250 Ptuj, p.e. Cafbva 4,2000 Maribor
tel.: 02/25 25 152, GSM: 041/325 923
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJIUV
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
IHnsaíl.oj..Oinliiií)eva 21. Maribor
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Muj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČiUV.
Prireditvenih «
četrtek, 14. avgust
vabimo @radio-tednik.si
14.00
17.00
20.00
v Zg. Leskovcu pred gasilskim domom, 8. kmečki praznik Turističnega društva Klopotec.
na Ptujski Gori, otvoritev Potočnikovega-Cenclovega vodnjaka.
pri Ozari na Ptuju, Literarna pomenkovanja, prireja KPŠ. V Mestni hiši na Ptuju je še vedno na ogled razstava slik Jerneja Forbicija
Petek, 15. avgust
15.00 v Podvincih, blagoslov vaške kapele.
16.00 na gradu Borl, postavitev klopotca, ki ga bodo izvedli člani
Turističnega društva Cirkulane. 20.00 na Mestnem trgu na Ptuju, Jubilejni koncert ob 100. oddaji
»PETA NOČ« na radiu Ptuj. Nastopilo bo več kot 25 glasbenikov iz slovenske in hrvaške glasbene scene. 22.00 na dvorišču Ozare na Ptuju, koncert ento jazz makedonske zasedbe Project Zlust, prireja Klub ptujskih študentov. Ljutomeru, Železne Dveri, Postavitev in krst klopotca, organizira TD Putar Stročja vas. Ljutomer, Srečanje vaščanov v Babincih.
Sobota, 16. avgust
14.00 na Grajenščaku, posestvo Kmetijske šole Ptuj, postavitev klopotca, vinogradniške igre ter predstavitev vin iz tega območja.
17.00 pri gasilskem domu v Zavrču, osrednja slovesnost ob 7. prazniku občine Zavrč.
Na jasi v Krajinskem parku v Šturmovcu, ki se nahaja v bližini Vidma pri Ptuju, premiera obredne gledališke predstave Bela Bizonka, premiero bo uprizorila Romana Ercegovič
Nedelja, 17. avgusta
15.00 športni park Borovci, predaja novega gasilskega vozila in veselica z ansamblom Ptujskih 5
Sreda, 20. avgust
20.00
na gradu Vurberk, koncert Josipe Lisac in New Swing Kvarteta.
KINO
Ptuj
14., 15., 16. in 17. avgust, 18.30, Jedro.
14., 15., 16. in 17. avgust, 21.00, Terminator 3: Vstaja strojev.
18., 19. in 20. avgust, 20.00, Terminator 3: Vstaja strojev.
Maribor
Partizan
14., 15., 16., 17., 18., 19. in 20. avgusta, 18.00 in 20.00, Butec in
Butec 2. Gledali{~e
14., 15., 16., 17., 18., 19. in 20. avgusta, 17.00, Medvedek PU
in Pujskova velika pustolovščina. 19.00, Stevardese letijo v nebo. 21.00, Terminator 3: Vstaja strojev. 14., 15., 16. in 17. avgusta, 23.30, Hladnokrivno. Udarnik
14., 15., 16., 17., 18., 19. in 20, avgust, 16.30, Hulk. 19.30, Kifeljci.
21.30, Pravila slačenja. Grajski vrt
14., 15., 16., 17., 18., 19. in 20. avgust, 22.00, Ure do večnosti.
TV PTUJ
četrtek ob 21.00:
Španska nadaljevanka - Nezveste ljubezni. Sobota ob 21.00 in nedelja 10.00:
Glasbena oddaja, Hit poletja 2003, nastopajo priznane domače in tuje glasbene skupine. Poljudna oddaja - Kako biti zdrav in zmagovati
VEDNO ZA AKCIJO Metalka Ptuj
POPUST
DEMIT FASADE VSEH DIMENZIJ DO ZAKLJUČNEGA SLOJA
Le srce in duša vesta, kako boli,
ko te več med nami ni.
V SPOMIN Jakobu Hentaku
CIRKULANE 52
14. avgusta mineva 25 let, odkar te je kruta usoda iztrgala iz
naše sredine in zatisnila tvoje o~i.
Spomin na tebe ne bo nikoli zbledel niti ugasnil.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
POPUST
STAVBNO POHIŠTVO JELOVICA - okna, vrata, podboji
POPUST
• STRESNA OKNA VELUX
ODPRTO: 7-19, sobota/ 7-13
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj	Af^^^'
Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
PREROKOVANJE ONIKS
§44.73
186,55 SIT/mln
K
Razpored dežurstev zobozdravnikov
16. 8. 2003 Velimir Trifunac, dr. stom.
ZD Majsperk
Popravek
Pri zahvali Marije Šoštarič iz Dragovica 3 je
prišlo do napake v letnici. Pravilno je 1928 - 2003.
Za napako se opravičujemo.
il
Srečko
1. 11. 1928 - 15. 8. 2001
Solze po licu nam polze, ker tebe tukaj ni, v naših mislih si le ti vse dni.
V SPOMIN
5. avgusta je minilo 6 let, odkar nas je zapustil dragi o~e, tast in dedek
Konrad Granda
IZ PARADIŽA 29
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu.
Sin Milan z družino
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel, nisi umrl, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da nehal bi trpeti.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi moža, o~eta, dedka in tasta
Martina Vogrinca
IZ DORNAVE 85
14. 10. 1926 - 5. 8. 2003
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za cvetje, sve~e, svete maše in izre~ena sožalja. Posebna hvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred in sveto mašo.
Iskrena hvala gospe Mariji Velikonja za besede slovesa. Hvala pogrebnemu podjetju MIR za vse storitve in gospodu za odigrano Tišino.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 83. letu nas je tiho zapustil naš dragi mož, o~e in dedek
Anton Skok
IZ ŽETAL 49
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomo~ in izraženo sožalje, vsem, ki ste darovali sve~e in cvetje, za maše, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljene molitve in obred, doma~im cerkvenim pevcem, kvartetu iz Podlehnika, govornikoma ob odprtem grobu ter pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoči: žena Pepca, sinovi Miran, Albin in Ivan z družinami
Bolečina da se skriti, pa tudi solz ni težko
zatajiti, le dragih staršev nihče nam ne more vrniti.
SPOMIN
Sven{ek
IZ SEL 29
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in sve~ko po~astite spomin nanju.
Marija
22. 11. 1928 - 22. 2. 1974
Vsi njuni najdražji
.	MODRA Številk»
(«ITTTTTT
Čakajoči klic v Pametnem paketu
Med telefonskim pogovorom lahl<o sprejmete še en l<lic Storitev Čakajo«! Mic aktivirate povsem preprosto:
Dvignete sluSalko in zaporedoma vtipkate"*","4","3", "#".
*
Ko iz sluSalke zasllStte potrditev, je storitev Čakajoči klic aktiviraru in odložite sluSalko.
Med telefonskim pogovorom lahko izbirate:
i. zveze ne vzpostavite in oseba, ki vas kliče, dobi znak, da je linija zasedena (zaporedoma vtipkajte »R« in »(k). 2. vzpostavite zvezo In prekinete zvezo z obstoječim sogovornikom (zaporedoma vtipi^te »R« in » I «), 3. vzpostavite zvezo in zadrlite zve» z obstoječim sogovornikom (zaporedoma vtiplojte »R« in »2«).


Pri objavi zahvale za pokojno Marijo Kamenšek v prejšnji številki Štajerskega tednika je prišlo do napake. Pravilno se glasi:
Ob bole~i izgubi drage žene, mame, babice in sestre
Marije Kamen{ek
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 89 A.
Prizadetim se za napako vljudno opravi~ujemo.
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kaj trpela sem, in večni mir mi zaželite!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame in babice
Angele Kokol
1922 - 2003 S POLENSAKA 54
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali sveče, za svete ma{e ter darove za cerkev, nam pa izrekali ustno in pisno sožalje.
Hvala patru Pavlu za opravljeni cerkveni obred in sv. mašo, ge. Mimici Šegula za ganljive besede slovesa, pogrebnemu zavodu MIR, pevcem cerkvenega pevskega zbora in zastavonošu.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujči: njeni najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta in dedka
Janeza Turka
1931 - 2003 IZ MAJSPERKA 21
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše, izrečena sožalja ter vsestransko pomoč.
Iskrena hvala g. župniku za opravljeni cerkveni obred, govorniku za besede slovesa, pevcem, godbeniku za odigrano žalostinko ter pogrebnemu zavodu MIR. Hvala osebju Splošne bolnišnice Ptuj ter Splošne bolnišnice Maribor, oddelku za pljučne bolezni.
Žalujoči: vsi njegovi
Brez slovesa si odšel, čeprav nisi še želel. Bolezen kruta te je vzela, ker usoda je tako hotela.
V SPOMIN Tončku Koledniku
1938 - 2002
Sprašujemo, jokamo, ne razumemo, da nikoli več te ne bo. A v naših srcih si ostal in živel boš vedno ti.
Tvoji: Maja, Ton~ek, Bojan z mamo
Kako prazen dom je, dvorišče naše, oko zaman te išče. Ni več tvojega nasmeha, svetlih las in modrih oči. Za teboj ostaja le trud in delo pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
TomaŽa Merca
Z VIČAVE 104, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče ter sv. maše in nam izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za opravljeni cerkveni obred, govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu zavodu Komunalnega podjetja Ptuj.
Še enkrat hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Žalujoči vsi, ki te imamo radi
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Boleč je spomin na 3. avgust, ko si nas zapustil, dragi mož, oče, dedek in pradedek
Stanislav Bra~i~
IZ SPUHLJE 131
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se za vso ustno in pisno soža-lje, vsem govornikom, gospodu župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo, pevcem cerkvenega zbora sv. Petra in Pavla iz Ptuja, moškemu pevskemu zboru iz Markovcev, Lovskemu društvu Jože Lacko Ptuj in lovskim prijateljem rogistom, Gasilskemu društvo Spuhlja in vsem ostalim gasilcem, upokojencem iz Spuhlje, folklornemu društvu iz Markovcev, pogrebnemu podjetju Komunala za opravljene storitve. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Ptuj. Vsem še iskrena hvala !
Vsi tvoji najdražji
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Vida Burga
IZ PRISTAVE 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, k večnemu počitku, darovali cvetje in sveče, nam pa izrazili ustno ali pisno sožalje.
Hvala g. dekanu Emilu Drevu za opravljen pogrebni obred, pevcem za lepe odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. Miru Lesjaku za ganljive poslovilne besede ter podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Avguštin, hčerki Ema
in Vida z družinama
Minili sta že dve leti, odkar zastalo njemu je srce in od takrat življenje takšno ni, kot načrtovali smo ga mi. Usoda ni hotela, da bi naša družina srečno v novem domu zaživela, ampak nam ga smrt je vzela in nas v žalost je odela. Čeprav ga več med nami ni, pa spomin na njega še živi in delo njegovih neutrudnih rok nas spremljalo bo vsepovsod. Živeti treba dalje je, pa če hočemo ali ne, zato smo svojo pot si mi skrojili, po kateri v bodoče bomo še hodili in nikakor dovolili, da bi drugi s trnjem jo pokrili.
SPOMIN
11. avgusta sta minili leti dve, odkar nas je zapustil dragi
Janez Erbus
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, prižigate svečo ali se kakorkoli spomnite nanj.
Sinova Gašper in Nikola z mamico Ireno
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedija in pradedija
Franca [migoca st.
IZ DRAVINJSKEGA VRHA 56
10. 3. 1920 - 8. 8. 2003
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sve~e in svete ma{e, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje.
Hvala g. župniku Emilu Križanu in Benjaminu Mlakarju za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku g. Janku Kozelu ter pogrebnemu zavodu MIR iz Vidma. Posebna zahvala PGD Videm, Tržec, Leskovec, Podlehnik, Žetale, Sela in Turni{če, kolektivu Perutnine Ptuj, Gastro in avtoprevoznikom Slovenskih goric.
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam na kakr{enkoli način pomagali, {e enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Pepca, sinova Franc in Stanko ter hčerka Jožica z družinami
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te išče,
ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal,
odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja.
ZAHVALA
ob nenadni, boleči in nenadomestljivi izgubi na{ega dragega moža, očeta, dedija, tasta in brata
Avgu{tina Murka
Z GORCE 11
Z bolečino v srcu je težko najti besede, s katerimi bi se iskreno zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, krajanom, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete ma{e ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Posebej se zahvaljujemo PGD Podlehnik za opravljen pogreb in častno stražo. Hvala PGD Tržec, Videm, Leskovec, Sela, Žetale, Hajdo{e, DVD Vidovec, Dru{tvu upokojencev Podlehnik, Dru{tvu invalidov Maj{perk — Kidričevo, KZ Ptuj, Dru{tvu podeželskih žena Podlehnik, Občini Podlehnik, Turističnemu dru{tvu Leskovec ter biv{im sodelavcem TALUM-a. Hvala g. patroma Kmetcu in Ferležu za opravljeni cerkveni obred, g. Ludviku Maučiču za zahvalne besede, sindikatu TALUM-a za odigrano Ti{ino, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir, SB Maribor — ORL oddelku, Re{evalni {lužbi Ptuj. Hvala kolektivom Dialize — Ptuj, {ole Videm — Leskovec, TALUM-u Kidričevo ter Certusu DE Ptuj.
Z globoko žalostjo v srcu: žena Anica, otroci Olga, Anica, Marija
in Joži z družinami ter brat in sestra
Ptuj • V Dravi našli truplo
Umor ali samomor?
V strugi reke Drave so v torek, 5. avgusta, opazili, da tok nosi moško truplo. Mimoido~i, ki je truplo opazil, je obvestil center za obveš~anje, le-ta pa je na kraj dogodka napotil ptujske gasilce.
Reševanje gasilcev je potekalo kakšni dve uri, saj so morali biti zelo previdni, da trupla ne bi po{kodovali.
Truplo so pobrali sredi jezera, ga navezali ter po~asi pripeljali do obale reke pri železniškem mostu, kjer je edini možni dostop do vode. Po ocenah Milana Mahorica, voznika čolna za tehnično reševanje pri ptujskih gasilcih, je bilo truplo v Dravi 4-5 dni. Kot je še povedal Mahorič, truplo ni razpadlo. Na glavi najdenega sta bili vidni dve odprtini, okoli pasu pa je imel zavezano vrečo, kakršne uporabljajo za krompir, v kateri je bil kamen. Po Ma-horičevih besedah je bila vreča raztrgana. Kar pa se tiče odprtin na glavi, je dejal, da ne ve, ali je šlo za strelne rane ali ne, prepričan pa je, da ribe česa takega ne bi mogle narediti.
Za truplo, ki je bilo najdeno v Dravi, se je izkazalo, da je Ivan Majer, 65-letni upokojeni avtoprevoznik iz Lenarta. Policija je ugotovila, da je Majer izginil v petek, 1. avgusta, ko je šel v Maribor na tržnico. Najden je bil v torek, 5. avgusta, vse do ponedeljka, 11. avgusta, pa policija ni dajala javnosti nikakršnih informacij o tem, ali je šlo za umor ali samomor.
Foto: jš
Truplo so potegnili iz vode pod železniškim mostom v Ptuju.
V ponedeljek pa nam je Boris Bajec, načelnik urada direktorja Policijske uprave Maribor, povedal, da so na podlagi ugotovljenih dejstev prišli do zaključka, da ni bilo elementov kaznivega dejanja ter da bodo ugotovitve posredovali na ptujsko okrožno državno tožilstvo. Utopljenec naj bi sicer naredil samomor, kar pa ni predmet policijskega poročila tožilstvu, je še opozoril Bajec. Na vprašanje, kako je Majer prišel v Dravo, saj je bil njegov avto najden v Mariboru, truplo pa na Ptuju, nismo dobili odgovora.
O dogodku smo se pogovarjali tudi z Zofijo Majer, ženo
Škoda Octavia

preminulega. Kot je dejala, je prepričana, da gre za umor, so moža zamenjali za nekoga ali pa so mislili, da ima denar ter so ga zato ubili. "Prepričana sem, da ni šlo za samomor," je še dodala Majerjeva. Povedala je, da je {el od doma miren ter da ni imel nikakršnega razloga, da bi si sam škodoval. @ivel je umirjeno družinsko življenje. "Pa tudi v zameri ni bil z nikomer," je nadaljevala Majerjeva.
Svojega razočaranja nad policijo Majerjeva nikakor ni mogla skriti. Kot je povedala, ji policija ni sporočila nikakršnih informacij o tem, kaj so ugotovili. Takrat, ko so ji sporočili, da so moža našli v reki Dravi, so ji rekli, da je bil vboden in ustreljen. "Sedaj pa naenkrat pravijo, da je šlo za samomor," je še dodala. Majerjeva pravi, da se spominja umora dveh obrtnikov pred nekaj leti, ki sta prav tako imela vrečo s kamni okoli pasu. "To ni naključje," je še opozorila.
Okoliščine smrti Ivana Ma-jerja so še vedno nejasne in vprašanje je, ali bomo sploh kdaj izvedeli, ali je šlo za umor ali si je sam vzel življenje.
Dženana Beéirovié
Z ZLATO NALOŽBO v zlato prihodnost
življenjsko zavarovanje z možnostjo rentnega Izplačila privarčevanih sredstev po vaši meri. Takšno, kot si ga Izberete, takšno, kot si ga želite.
zavarovalnica MARIBOR Icankaijm 3,25V7 Mwlbor
Napoved vremena za Slovenijo
če velika maša (15.) mokri, mala maša praši.
V
Štajerski
TĐIMK
Črna
kronika
Na prehodu v pešca
5- avgusta ob 23.25 uri se je na Ormoški cesti v Ptuju zgodila prometna nesre~a, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila I. M., star 30 let, iz Ptuja in J. F., star 69 let, iz UE Čakovec, ki jepre~kal voziš~e po prehodu za pešce. V tistem trenutku je pripeljal voznik osebnega avtomobila in tr~il s prednjim desnim delom vozila v peš~a, tega je odbilo na travnato dvoriš~e, kjer je obležal poškodovan.
Čelno trčenje
Prometna nesre~a s posledico smrti se je zgodila 8. avgusta ob 6.18 uri na cesti Hajdina - Gruškovje v Podleh-niku, kjer je voznik osebnega avtomobila Z.R., star 38 let, iz neznanega vzroka zapeljal na nasprotni smerni pas in tr~il v naproti voze~i tovorni avtomobil. V tr~enju je ena oseba izgubila življenje, tri pa so bile telesno poškodovane.
Vlom v podjetje
Med 8. in 11. avgustom je neznani storilec vlomil v pi-sarnepodjetja Apollo, d.o.o., na Ptuju in odtujil 70.000 SIT gotovine, manjšo kovinsko blagajno, v kateri je bilo 30 delavskih knjižic zaposlenih delavcev, zavarovalnepo-lice in ve~ kot 1 mio bonov trgovine Pikapolonica. Materialna škoda znaša okrog 2.000.000 SIT.
Kolesarka v avto
8. avgusta ob 8.50 uri se je v križiš~u lokalnih cest na Sp. Polskavi zgodila prometna nesre~a, v kateri se je telesno poškodovala kolesarka M. [., stara 60 let, s Sp. Pol-skave. Voznik osebnega avtomobila T. M., star 18 let, iz okolice Slovenske Bistrice je vozil osebni avtomobil iz smeri Zg. Polskave, ko je iz neprednostne ceste v kri-žiš~e zapeljala kolesarka ter z desno ro~ico krmila tr~ila v zadnji desni del osebnega avtomobila. Kolesarka je pri tem izgubila oblast nad kolesom ter padla po voziš~u.
"vnAfKoa
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Barbara Zelenik, Spuhlja 138/b, Ptuj - Žana; Nadia Elhefian Galun, Stogovci 42, Ptujska Gora - Zaro; Klavdija Sluga, Levanjci 26, Destrnik - Davida; Romana Sa-tler, Zg. Hajdina 63, Ptuj - Nuso; Brigita Pišek, Gerečja vas 40/e, Hajdina - Lovra; Irena Majcen, Grabe 12, Središče ob Dravi - [pelo; Vera Brusar, Repišče 2/a, Zg. Leskovec - Andreja; Alenka Babič, Cven 34, Ljutomer - Dominika; Nada Murko, Mestni Vrh 60/a, Ptuj - Timoteja; Sonja Dvoršak Srumpf, Medvedce 24/a, Majšperk - dečka; Alenka Žebula, Moškanjci 8, Gorišnica - Anjo; Mihaela Prah, Trlično 12, Rogatec - Rene-ja; Vesna Strelec, Bukovci 62/a, Markovci - Marka; Viktorija Klaneček, Skorba 52/a, Hajdina - Nino; Suzana Hentak, Do-rnava 119 - Mihaelo; Katja Šošter, Pohorska ul. 2, Zg. Polska-va - Matija; Simona Goričan, Podvinci 35/a, Ptuj - Liso.
Poroka - Ptuj: Igor Žugman in Ema Čucek, Biš 47.
Poroke - Majšperk: Srečko Pšeničnik in Irena Polanec, Stogovci 9; Niko Mesarič, Stari grad39 in Martina Pšeničnik, Stogovci 9.
Umrli so: Stanislav Bračič, Spuhlja 131/a, rojen 1933 -umrl 3. avgusta 2003; Ivanka Horvat, rojena Pluško, Prerad 41, rojena 1941 - umrla 1. avgusta 2003; Anton Mulej, Gorišnica 123, rojena 1936 - umrla 2. avgusta 2003; Anton Skok, Žetale 49, rojen 1921 - umrl 3. avgusta 2003; Marija Milena Moravec, rojena Mlinaric, Gubčeva ul. 2, Ormož, rojena 1938 - umrla 5. avgusta 2003; Martin Vogrinec, Dornava 85, rojen 1926 - umrl 5. avgusta 2003; Angela Kokol, rojena Belšak, Polenšak 54, rojena 1922 - umrla 5. avgusta 2003; Elizabeta Erjavec, rojena Gabrovec, Paradiž 86, rojena 1930 - umrla 6. avgusta 2003; Roza Ribič, Lancova vas 80, rojena 1922 -umrla 6. avgusta 2003.
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611
hĚ


• TRGOVINA •VODOVOD
O.O.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
Napoved za Slovenijo
Danes bo ^^rva pretežno jasno, p^^oldne spremenljivo oblačno. Možnost posameznih vročinskih neviht. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 21, najvišje dnevne od 30 do 36 stopinj C.
Obeti
V petek bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevnepadavine, predvsemplohe in nevihte. Vro~ina bo popustila. V soboto bo delno jasno z ob~-asno spremenljivo oblačnostjo.
ISKRE(NO)
Z ničimer ljudje ne pokažejo svojega značaja tako jasno kot s tem, kaj se jim zdi smešno.
Johann Wolfgang von Goethe