Leto V. TRST, v sredo dne 20. junija 1900. Štev. 17. Brij e trikrat na mesec. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. LETICrRAlI. Trst 10. Vest, da so deli g. župnika pri sv. Jakobu pod policijsko nadzorstvo, treba v toliko popraviti, da se je g. župnik del sam pod njih nadzorstvo. Trst 18. Radi hujskanja od italj. strani so prekrstili Bratovščino sv. Cirila in Metoda na češki jeziki: »Brat. sv. Cirila in Strachote (Metod je po češki Strachota) Italjani so zadovoljni s to pridobitvijo. Skedenj 10. V tukajšnjih kompetentnih krogih ne vedo nič, da bi bi! Banelli izvoljen v odbor za zidanje »Narodnega doma« v Trstu. Skedenj 10. Tu postave spomenik Ba-nelliju. Radi cega sta se sestavila dva odbora ; eden je zato, da se mu ga postavi na sredi vasi, drugi pa zato, da se mu ga postavi na — hrbtu. Gorica 20. Klerikalna stranka sezida svojo norišnico za liberalce. Prvi bo noter (bd)eršček. drugi Turna, Nadzoroval bo ta zavod dr. Pavlica, ki je za to službo najsposobnejši. Gorica. 20. »Slogin« trgov.ski-ohrtni odsek obstoji na »povževih« pravilih, ker do sedaj še ni iinel nobene seje. Gorica 20. Vsled »tihega delovanja« imamo tu uže štiri liste; v Gorici je »v resnici« — vse tiho, samo Soča ropota. Poreč 19. Administracija istrskih občin je v najlepšem redu, ker za nadzorovanje nereda, ni treba nobenega nadzornika. Dunaj 20. Ker dobe sedaj vojaki večerjo, je vojni minister odločil, da bo zahteval v prihodnjih delegacijah nekoliko milijonov, da sezida v Karlovih varili zdravilnico za vojake, ki bodo bolani na želodcu in ki postanejo predebeli radi večerje. Dunaj 20. Pri prihodnjem zasedanju državnega zbora za prisežejo v si poslanci brez izjeme mesto na ustavo na obštrukcijo. Dunaj 19. Vlada je odločila, da nove volitve za državni zbor se bodo imele od sedaj naprej vršiti vedno v binkoštih ; na ta način mislijo priti v okom sedanjemu »parlamentarizmu.« Dunaj 20. Parlament ni ra/.puščen, kakor se je govorilo, ampak je šel »rakom žvižgat.« Obstrukcija torej še vedno nadaljuje. Dunaj 19 Trozveza je ti dna ; v vseh treh parlamentih obštruirajo in ne delajo nič. Dunaj 18. Koerberjevo ministerstvo je na vrhuncu svoje slave, zato so mu Čehi napravili v parlamentu ovaeijo. Dunaj 20. Ko so razpustili parlament, so kričali Nemci: »Heid statt Sieg.« Neapelj 18. Vspeh volitev za ofici-jelno Italijo je jako neugoden. Sedaj se razume, zakaj da je bljuval Vezuv. Rim 18. Kranjski liberalci so se pritožili v Vatikanu, zakaj da še ni nobeden njih v kalendarju. Vatikan je v zadregi. Rim 19. Vse osebe v uredništvu Piccola bo imenovala sv. Stolica svojimi tajnimi svetniki. Belgrad 20. Ker je Goluhovski Milana v delegacijah tako branil, mu je poslednji poslal zaupnico. London 20. Dekleta so poslali vladi protest zoper bursko vojno, ker radi te vojne se število starih devic pomnoži vsaj za 26000. London 19. Lord Roberts še ni naskočil hrabro burske pozicije pri Heiringspruitu, ker ti presneti Buri je nočejo zapustiti. London 18. K r tiger seje vsem vladam zahvalil, da niso sprejeli burske deputacije, ker sicer bi bila zgubila mnogo časa — zastonj. Peking 20. Vlada je poklicala Bora-tieriji, da prevzame vrh. poveljništvo nad kin. vojsko zoper ustaše bokserje. Peking 19. Stara kineska cesarica je zaljubljena v Rusa. Ako bo treba, pojde Rus zanjo tudi v ogenj, ker tudi Anglež je vanjo zaljubljen. Carigrad 19. Sultan je gratuliral kin. cesarici, da se tudi nji tako dobro godi kakor njemu, ker se vlasti tudi za njo tako očetovsko brigajo. Berolln 18. Vsled prošjij<-jaških nemških društev, je predložil B^fo>v iv;, -' strijski vladi načrt za zidanje mosta _dav; Adrije. Avstr. vlada se je rada oddala-? temu, prosila je pa nemško vlado, da bi v tem pogledu malo bolj tajno postopala. Petersburg 19. (7.) K. B. Burska je vlada izdala izjavo, da se sploh ne bi mešala prav nič v kin. stvari, ako se ne bi kin. stvari mešale z Rusijo. Rusi da brane samo svoj interes. Mostar 19. (Priv) Kallav ne pride na Trebevic-evo slavuost, pač pa pojde na slavnost »Celjskega Sokola.« Tutti - Frutti. stolpa samo radi jezikovnega vprašanja, 1 sedaj pa samo pomočijo jezikovnega vpra-Na Dunaju prve dni junija. I . , . , .. . , ., , . , „ , . • r sanja so dozidali babilonski stolp, iakrat ni Hvala Bogu iu avstrijski modrosti ! S() imeli parlamenta, po so se razumeli, se-Binkošti so za nami in parlament pred daj imajo parlament, pa še ne morejo ranami, (gospod dopisnik ni mogel slutiti, zumeti! V Avstriji je vendar le potreben-kaj se zgodi v noči med petkom in soboto ' volapiik; potem nastane morda harmonija Opomba uredništva.) t. j. prav za prav mcd možem in ženo, med parlamentom in inštitut, kjer psuje mnogo, hvali malo in vlado. Ta dva sta sicer zaljubljena...ali : nič ne dela, v resnici »per lamentare«.: »0h kako te ljubim in kako mi je žal, da Kaj poreko zopet? Po godbi S 14. bodoče moram varati,., ali star si star«... si plesali, ee prav ni pust, in to ne samo ■ misli vlada in mu kaže za hrbtom rogove, liberalci, ampak tudi klerikalci! Iu te Celo, elektrika, ta glavna moč našega sto-plesne zabave bodo na dnevnem redu letja, ne reši več parlamenta! Kdo kaj tudi po leti, po najhujši vročini. Seveda dela v našem parlamentu? — Edino pomora ob takih prisiljenih zabavah iti k metači, a ti ne pripadjo še nobeni stranki ! vragu zdravje našega bolanega parlamenta ! S časom bodo pa menda ti edini faktorij Priporočali bi gg. ministrom najsi nabave v parlamentu, s katerimi bo treba raču-automobile, ker da bi jih ob taki hrani nati, ker kakor je videti v javnem in v parlamentarni konj še nadalje vlekel, to privatnem življenju igra že sedaj metla le naj si izbijejo iz glave. — J prvo ulogo; metla pometa javne cesti, Se sklicanjem parlamenta so počakali privatne sobe, zakonske može, ministerstva do prihoda sv Duha, in morda bo to vpli- i d parlament. V delegacijah nima pa nič valo na parlamentarce, morda začno go- pometati, ker so naše delegacije vedno ja-voriti tudi oni vse jezike, in rešeno bo j ko lačne; glavnih njih smoter je, da se jezikovno vprašanje kar čez noč. Sicer pa gg. delegatje pošteno najedo, — davko-nekteri hočejo ostati v temi, ker ravno za j phičalci pa si obrišejo usta - in da pri-binkošte zahajajo skrivat se v postojinsko kimajo g. Goluhovvskemu, da gre naša jamo, in dokler bo takih, ne bo nič, bomo j politika kakor po loju; tega pa ne manjka, vedno v Babilonu! Za časa zidanja babi- saj davka je dovolj 1 Ionskega stolpa, je Bog prvikrat ljudem jezike zmežal, za časa ministrovanja Badenja Sloveni nimajo, narodno nič govoriti, pri tem saj še pisati ne znajo! In naši Gautcha, Clarvja, Thuna, Kindingerja pa literatje imajo še to nesrečno idejo, da drugikrat. Takrat niso dozidali babilonskega hočejo biti politični pisatelji ce prav ni- PODLISTEK. Moj znanec. (Spis. Keberjev Janez) j razprše na vse strani. Ona pa je šla dalje z ironičnim nasmehom. »Strela, to pa je že smola, pravcata | smola! Kaj pa zdaj? Hej France pisal ji Bil je moj znanec majhen, šibke rasti,' boš, pisal! Saj si petošolec in kot taki že otročjega obraza in smešnega kretanja. Ko sklobasaš tako pismo, da se odtaji trdo-sem ga spoznal, ali boljše, ko sem trikrat srčen kamen od srca!« Potem samobese-slišal o njem bil je v peti šoli. Praviii so dovanju gre v šolo. Tu pa ga čaka druga mi o njem razne anekdote, no vse ni, da smola. Imeli so nemščino. Profesor Ka- majo talenta za to, ker, ako bi bili samo malo politični ne bi sploh bili pisatelji! Nekaterniki nas tiče pisati na veliko prizadevanje vlade, ali kaj pomaga ko »slov. narod« že od nekdaj ne priznava nobene auktoritete »edinosti,« ki je vendar pogoj vsakemu napredovanju, ne samo na jezikovnem polju, ampak tudi na polju narodne organizacije. »Slovenski Narod« priznava večo važnost »Povžu« - najbrže radi njegovega h i per I ib e r a 1 ne g a mišljenja — morda pa tudi za to ker si misli: naj le kaže rogove, do živega mi vender ne more! Jaz sem v Ljubljani, Povž pa v Trstu! — Morda pa ima tudi Povž kako zaslugo na moralni zmagi »Hrvatov v Pazinu! »Narod« o temu seveda nič ne ve; njegov zvesti tržaški dopisnik mu ni napisal nobene notice, — morda mtt je »farbe« zmanjkalo, — ali pa je vender poslal kak telegram, in »Narod« je v svoji znani in že večkrat občudovani »prividno-pozabil uvrstiti ga v svoje dnevne vesti. Ali to so samo mislili onega »povža!« No, na misli treba imeti, da so nektera uredništva malo zaljubljena, ali v vlado, ali v kako stranko ali v kacega dopisnika Zato pa sedajo, kakor zaljubljeni, kaj rado na limanice, gredo na led, po domače led z dopisi vred! Vsak človek greši in uredništvo, ki sestoji iz več ljudi, napravi še lažje kako večo neumnost, nego pa pojedinec! Pojedinec lahko sam pojč kar si je skuhal, v uredništvu pa se prepirajo, bi veroval. Povedati hočem, kako se je zaljubil prvikrat. Stanoval je v Podturnu v G. Hodil je po ulici I), v šolo. Sleherni dan je srečal dumer pa je izpraševal zelo strogo data. Naš Don Ivan reete France Tululu pa je bil danes popolnoma nepripravljen. Ko pride tedaj v šolo, si hitro zapiše data na dekle, ktero se je »njegovemu srcu tako manšete ua klop in golo roko, svoji dopadlo«, da se je izrazil, da ne more živeti brez nje. Vsakikrat, ko jo je videl začel se je tresti, »pumpa« mu je padla v hlače, in videl, ne slišal ni, kaj se godi krog njega. Nekega dne se napravi prav »šik« in gre junaško v šolo. Oh glej! sedaj mu gre naprotiv ona, za ktero zmirom gine... zmirom bliže in bliže prihaja... »Dobro jutro gospodična!«... reče trepetajoče naš junak »kolegom« pa ukaže , naj igrajo ulogo šepetalca. Pozvoni, profesor Kadumer pride v šolo. France Tululu je bil prvi vprašan. Drugekrati je imel navado Kadumer, da je izpraševal v klopi, danes pa pokliče Franca vun pred kateder. »Hudič« ! izblekne naš France Tululu, »sedaj pa bo križev pot! Ej, sreča junaška...« Začne izpraševanje. »Kdaj je bil rojen in potegne klobuk z glave, ali šment ravno Geibel?« »Molk! — »Ne veste kdaj? i jezik?" Molk! »Kdaj je bil rojen Ebert?« Molk! — »Veste kaj, to pa je že preveč, pojdite!« »»Prosim, gospod profesor, meni je slabo, ne morem govoriti!«« »Kaj pa imate?« »»Oh v trebuhu me ujeda!...«« Pa zakaj niste rekli prej ? Torej pojdite, za danes naj bo, drugikrat pa ne odi te tako gladko! »Oh hvala Ti, sv. Urša!« reče natihoma hvaležno France in spravi se domov — pisat pismo. Spiše pa dolgo, dolg6 pismo. V njem razodene svoje ognjeno ljubezen in izjavi, da je prisiljen si vzeti življenje, ako se ga ne usmili v kratkem itd... Pismo naslovi na dom. Ali zopet smola! Pismo dobi mati v roke. Ko ga prebere, neve, ali bi se jezija ali bi se smejala. Pokliče svojo hčerko. »Kaj pa je to, Lizal« »Pokažite naj preberem!« Ko ga prebere se začne smejati. »Veste kaj mama, to pa je neumnost! Le pišite mu vi eno pismo, da se mu shlad: glava !« O sv. Barbara ! To pa to ! Kdo bi si mislil, da pride tako daleč z našim Fran-'celjnom. Kako seje ubogi Don Juan tresel , iu potil, ko je dobil pismo od njene ma- da spravijo stvar zopet v red iii radi tega nastaja taka smešnjava, kakor v »Piecolovem« uredništvu, ako so dobili kakov telegram o kaki novi koncesiji Slovencem ! — To pa ni čudno, saj Slovenci dobivajo vsak dan, vsako uro, vsako minuto, z eno besedo, vsako stoletju kako piramidalno brco... od vlade in »Piccolo,« ker je nežen, razvajen in slab, mora postati nervozen, razdražen, jezen.... Vlada ga seveda tolaži in ta tolažba nazadnje tako prevlada, da je vlada potrebna večkrat sama tolažbe. In tisti »večkrat« se prelevlja v »vsakdan.« Vlada zahteva v tolažbo novih tisočakov in tisočakov, če jih pa ne dobi gre pa minister brez tisočakov, ali vendar s tisočaki počivat «Gau-deamus igitur-dum ministri sumus,« za trud in muko dobi pa kak križ, kterega pa navadno ne nosi sam, ampak! — davkoplačevalec! Vse naše moderne institucije temelje na devizi: »Narodi, denarja!« —• In denarja hoče imeti ne samo vlada, ampak tudi tržaški magistrat v pokritje stroškov za cilindre mestnih svetovalcev, ki so jih kupili ob priliki instalacije novega župana. To je mnOgo obljubil, misli biti gotovo jako dolgo župan... Bilo je tudi govora o boju, v katerem morajo zmagati »Taljani! — Ubogi Menelik! črna se ti piše! O »zatiranih« pravicah se je tudi govorilo !!! Ali čegavih ? —- Nehote mislim na onega Gorenjca, ki je po vasi pokal z bičem ! Pristopil jo k njemu čuvaj zakona: to je prepovedano! Prijatelj, pojte z menoj na čašo vina, mu je rekel, Gorenjec. Čuvaj seje obrnil proti otrokom, ki so stali radovedni okolu, ter jih zapodil rekši: »Otroci proč, tu se dela pravica!« — Da pravica se del i dandanes že povsod ! Zato vplivajo tudi sodi tako močno na pravico, kakor so nam pokazale zadnje volitve, tako da človek v resnici ne ve, kako da bi sodil! Brez sodov pri volitvah je sploh težko voditi. Sodi agitirajo, agitatorji sodijo. - Agitatorji obljubujejo, in obljuba je slab temelj; kdor hoče na takem temelju sploh kaj zidati, naj se položi najprej sam za temeljni kamen v zemljo. Na svetu se da iz vsega kaj napraviti ; iz slame klobuk, iz tobaka dim, iz kosti moko, iz krompirja sir, samo iz obljube agitatorjev prav nič, k večemu kak nepotreben »žurnal« ; ali tudi ta se ne drži dolg". Ivdor se je pod tako zvezdo rodil, skoplje si (udi v istem času svoj grob ! „Povž". Ljubljanske tercijalke. Katra, Neža, Miea, Ana, vsako jutro v cerkvi so; nekoč ena je zaspana, druga brž poprašajo: »Kaj je s'noči nov'ga bilo Na nasipu Petrovem?« »»Zopet se .je dobro pilo, to najpervo ti povem. Moj preljubi Tonček zlati včeraj je slavil svoj god ; bukve dan's no bo smel brati, a to njemu nič ne škod'. Meni tudi dal je piti, da želodec me boli : a pokora mora biti, če zvečer se greh stori. Plesalo je staro, mlado na harmonike, vse vprek; še tist' pater s sivo brado pa krat se je spustil v tok. tere, v katerem mu pravi, da pojde k ravnatelju itd. »Oh, kaj sem storil«, je vzdihoval. Napravi se tedaj tudi sedaj Sik in gre prosit za odpuščenje. Oh kako so se mu tresle hlačice, kako mu je utripalo srce! Prišel je pred njeno hišo: pozvoni, odpret pride debela gorska dekla, »Kaj hočeš-čete?« »»Prosim so doma, gospa Schuabl?«« »Da, izvolite vstopiti!« Dekla1 gre k gospodinji, a kmalu se vrne ter reče: »Gospa so mi rekli tako, da naj Vam rečem : Reci tistemu smrkavcu, naj se spo-bere lepo domov — in naj bo pameten« Torej pojdi!« Oj še s kakim veseljem je skočil skozi vrata, ali, o jerum, klobuk je pozabil, torej mora še enkrat povrniti. Ali dekla io vedela, da je on, torej mu je storila čakati črez eno uro. Ah koliko strahu je užil ubogi- France. No vendar je bil vesel izida. Njegovi kolege, pa so se muzali. Sedaj ne vem kje je. Ako bom pri volji Ti že še kaj povem o njem, dragi »Brivec«, seveda, ako se Ti bode do-padlo to. — Anglež : Goodam, zdaj ko smo spravili Boerce v žakeij pridemo k vam. Kitajec : Varujte se ! Ako bodo vse evropejske oblasti, tako junaški kakor ste bili vi Angleži v Afriki, potem vas naši bokseri še pojedo v solati. Anglež: Mož, me imaš za norca ka-li ? Smo dobili ga že v glave, bili »v rožcah« že močno: Kar naenkrat tri postave se med vrati prikažo. Ali mogla bi vganiti, kdo na nas je naletel ? Prišli so nas tja motiti Ivan, Pepček, Mihael. So pol litra naročili, v kot teman so vsedli se, in med sabo govorili tiho so besede te : »Pepček, imaš kaj denarja?« »»Zalibože, jaz sem suh; sem »napumpal« gospodarja, a ta star je tud' od muh.«« Mihael pretiplje žepe, obraz kisel naredi; ni podobice je lepe, nič za vino ne dobi. Ivan še je narbolj srečen, ker je havelok prodal: a — goldinarček ni večen, kam je zginil, sam ni znal. Komaj za pol litra čvička s trudom je prihranil si; da bi imel št manj dobička, kupil je še smotke tri. Prav počasi so ga vlekli. Ivan dal je svoj zaklad ; slednjič »lahko noč« so rekli, mirno šli domov so spat... Ni ravnatelju po volji, da dijaki pijejo ; zatožila jih bom v šoli, s čim se pregrešili so. — — — — Kar je rekla, je storila, naznanila je vse tri; britve si je zaslužila, Brivec ! ti jo zdaj obrij !! ! Davorinov. Pogovor v farofi. (V štaj. narečji). Kuharca: »Dober den K.....k! Hote da malo se, da se nekaj pogovoriva, ven nemam tak joko silnega dela«. Ključar : »Dnes pa ravno nemam časa, da mamo doma kosce; no, malo pa le lehko notri stopin. Kaj pa je takega? Kuharca: »To imate stol, vsete si malo: jaz bom nama donesla gložek starega. Znan, da ste joko zmontrani, pa tiidi jaz si moren malo počiniti, ven sen gnes že joko dosti trpela... Kak pa se van kaj ti novi mežnar dopodno ? Toti brž vse bole vredi sprovla, kak prešnjk Na binkoštno nedeljo so liidje malo cerkev nasmetili, pa jo je koj po ve-černci zopet osnoža, čeravni ba veki proznik. Vodo si je san nosa doj po ploci, pa se mu je ne nič čudno zdelo. On je pač en joki človek. lJa tiidi uaš gospod župnik mojo ga joko radi. Se za tiste mu niso nič rekli, ka je na binkoštni pondelek zvečer zdravo-marije s ten »storin« zvonon zvonija, namesto s ten velkin. Ven jemi tega nede niše zamera. On se je pač viičija za doktora, kak sen že več liidi slišala proviti, pa ne za mežnara. Pa totih reči de se že privada, ven je to ne tak žmetno, on pa ma joko dobro glavo«. Ključar: »Da bi se le ne Ivi prevzeja, kak prešnji«. Kuharca : »Zato bom že jaz skrbela. Dola mu je bi včasi gložek storega vina, da bmo ga sprovila čisto pod svojo i oblast, te pa bo me že vboga. Tiidi gospodi župniki mora biti hvaležen, ker so mu .doli mežnarijo osnožiti«. Ključar: »Na vas se že lehko zanesemo, ker tak pametno ravnate. Naj bole ste pokazali s tem, da ste nam spravili prešnjega mežnarja s poti. Toga bi niše driigi ne bi nareda. Zdaj pa moren iti, ker man doma težake. Dalje va se že driigokrat pogovarjala«. Narodne uganjke V sredi je votlo, krog kraju pa nič ni, (Slov. svoboda.) Kdaj bomo Slovani v Avstriji enakopravni z drugimi narodi? (O sv. Nikoli.) Kakšne narodnosti je bil prvi človek? (Gotovo nemške, kakšne pa hoče biti!) Ivteri dan je Bog ustvaril Slovenca? (Takrat ko živali.) Kako kažejo nekteri Slovenci svojo narodnost ? (Da se sramujejo slovenščine.) Kaj se nam vceplja v šolah slovenskih? (Ljubezen do domovine.) Ni res! (Sovraštvo do Slovencev.) Kaj znači slovenska narodnost? (Hrast in plavica.) O tem se lahko premnogokrat prepričamo. Historični moment. Na tleh leže Slovenstva stebri stari, v domačih šegah vtrjene postave, v deželi parski Tesel gospodari, ječč pod teškim jarmom sini Slave.... Bilo je leta 748. p. K., po nesrečni bitki za Slovence pri Bohinjskem jezeru. Nemci, ki so postali radi sijajne zmage nad Slovenci vrlo oholi, niso nobene prilike prepustili, da ne hi na vse mogoče načine Slovencev dražili.. V istem času je stal na straži čvrst krajnski fant, Janez Strela 21 letni mladenič, ki je imel nalogo opazovati vsako gibanje v neprijateljskem taboru. Nekega dne pa se je napil malo preveč sladkega vinca, ki tedaj še ni bilo krščeno v nobeni katolški oštariji. Častnik pa, ki je imel rundo, ga je našel, kako je čvrsto drnjohal na svojem mestu. —Seveda da so našega Janeza precej v okove okovali ter ga priveli pred vojno sodišče. Take zločine so takrat ravno tako kaznovali, kakor danes, namreč, da so take zločince vstrelili. Vse je že bilo v redu, vojaki so stali na mestu, na povelje stotni- kovo so že nabasali puške, pomerili, ali..... Priznati treba, da so imeli pijanci že takrat srečo, ker, ko so hoteli našega Janeza vstreliti, prišlo je po vestnem preiskovanju na dan, da Bertold Švarc še ni, iznašel — smodnika.... Srečni Janez! Povž,. * Smola. Ce izmaknem ključ od veže, tiho splazim ven se bos, drugi dan od tete Neže vselej jih dobim pod nos. Teta s'eer je dobra žena, a »pobožna« je preveč; misli, da za me nobena v svetu božjem ni odveč. Z mi raj naj doma bi tičal, je »za ki kij o« držal se : tega sem se naveličal, saj pred svetom sram me je... To bi reklo se živeti: Vina dosti in deklet! A hudir! pri moji teti vedno je denar — zaklet... Davorinov. v Cegava je ? Le daj po nji, če jo leskova metla ne jaz jo ne ukrotim. Koliko greha je že zaradi nje po Krasu, pri sv. Ivanu, v Rojanu, v Trstu in celo po Istri. Ta ne pojde v nebesa; zato le po nji — do krvi! Dvonožna krava. V neki vasi, ne daleč od mesta se je nastanil pri neki vdovi mladi gospod. — Za nekoliko dni je prišla vdov i na soseda k nji in jo naprosila, naj bi ji posodila malo mleka, ker se je njeno skisalo. s Jaz nimam mleka«, rekla je udova »Ali«, odgovorila je soseda »saj imate sedaj kravo doma!« — »Jaz, kravo... prosim Vas...« »Ma da, jaz jo slišim mukati gotovo vsak dan...« »Mukati, mojo kravo... aha, ali Vi se motite, to je moj gospod, ki piha na — fagot!« »Vi ste me razžalili, gospod, jaz zahtevam zadoščenje na pištole, /.ovem se pl. Volek«. »Prej nego boste na me streljali, kupite si lovsko karto, zovena se Zajec !« Mešetar: Torej vi nečete kupiti konja? Kupec: Da, ako bi bil zad tak, kakor bi moral biti spred, potem morda, tako pa ga ne morem potrebovati! Knjigar: Poznate: »Ljubezni vzdihe?« Gospica: Poznam! Knjigai". Imate že". »Prvi poljub?« Gospica : Imam ga že ! Knjigar: Ste že imeli »Cankarja«? Gospica: Da, sem ga že imela! Knjigar: Hočete »Zupančič-a ?« Gospica: Da, ta bo zame! DOPISI. Iz BabiČ. Dragi striček ! Ne dolgo tega prinesla je »furja« tam iz Zapotekine nekega kosmatima, ribiča. Ta dolgonogec, nam hoče vse deklice preslepiti z svojimi štirimi očmi. Kadar si nabere polno glavo alkohola, prime za svojo puško, vrže jo na ramo, potem pograbi trnek in hajd na lov. Najprej poizveduje kje bi bila kakšna nedolžna ribica. Ker po takšnej se mu prav sline cedijo. In ko jo ugleda, dirja za njo, da bi jo udobil v svojo mrežo. Toda gorje, oni, ki se pusti uloviti temu zvitemu lovcu ! Zatorej pozor ribice!! — Kati, varuj se! Ribič, te že zasleduje. Kadar pride reci mu, naj raje svoj posel bolj vestno opravlja : da ne bo v tako veliko pohujšanje, vsem svojim podložnim. Obžalovanja vreden tak voditelj, ko v pričo svojih podložnih opravlja službo po gostilnah. Tihotapci pa skačejo brez vse skrbi čez mejo. Mi bi znali še mnogo povedati ali za sedaj naj zadostuje. Ti Kati pa, kadar pride k Tebi z tistim polomljenim trnkom, zalovi ga celo gori do Bovca k njegovi že dolgo ujeti ribici. Naroči mu naj prvič njo preskrbi in potem naj bi drugod burke uganjal. Ahasver. K Zarota v laški tonzuri. „Non pemetteremo mai clie si porti una bandiera slava in processione per le vie della citta di Trieste. Tajna zarota petero italijanskih kaplanov. Prva tajna seja, skrivne zarote. V ulici sv. Marka sc drži tajna seja o polunoči. — < 'lani skrivne zarote so večinoma gospodje v tonzuri. Bratje zarote sede na stolih, predsednik prebira neke listine pri mizi, gospodje kadijo da je veselje. Predsednik se pokrije in spregovori: Fratelli dilettissimi! V tem ko odpiram naše zborovanje Vam naznanjam, da nam je došlo pismo od našega »Govorna« na lesnem trgu. Pismo se glasi: Alle nostre cinque colonne di bronzo, salute! Naš govorno della Regionc Giulia, postal je z vašo pomočjo v Trsta nepremagljiv7 »baluardo di italianita c di ebraica potenza«. — Na vaših bronastih stebrih sloni naša hiša, vse se nas boji, vse nam sledi, odkar nam tudi vi pomagate. — Po vas in vaših štafetah smo zvedeli kaj se zopet kuri pri sv. Jakobu. Tone z Opčine je bil sam pri nas' iu nas opozoril na nevihto, katera se zbira proti italijan-sLvu in židovstv u, proti vašim in našim interesom. Vi ste sami pisali v naše javno glasilo, i da Slovenke šivajo zastavo, da to je čista provokacija, da eonfraternita ni cerkvena, da zastava je navadna trobojnica dei eo-lori russi, da je laica in politična. To sto pisali vi, hvala vam na mastnem poročilu, na neumornem delovanju Vaše »sakristijo«. Kam pridemo če prevzameta vlado pri sv. Jakobu tista dva brata Ciril in Metod, kedo jih pozna ; za nas sta ptujca. Naš governo ne pozna teh svetnikov ; vi sami trdite, da vas malo brigajo solunski svetniki; in da ona dva nimata v laških cerkvah nobenih pravic. To so vašo misli, katere Vam ponavljam v spomin. — Se v koledarju so se morali umakniti — velikemu Zakariju, iu se ne bodo Ita- lij nom. Vederemo. Proti volji našega go-verna, proti vaši volji, se je blagoslovila zastava in izročili so jo don Antonu. In kakor so mi moji ministri poročali, hočejo nesti Slovenci zastavo v procesiji po mestu, po korsu. — Sono ardita gente questi Slavi! Sicer se to ne bo zgodilo, ne sme se zgoditi. Vi sami ste se zaprisegli da ne dovolite, da bi zastava izšla na dan. — Na vas je, da držite besedo — da ovarujete sv. Jakob ter cel Trst pred slovansko kugo. — Dobro vem, da je sakristija v dobrih rokah, da ste »vigilarit.es« noč in dan. Storite vašo dolžnost in sprejmite naš judovski žegen, ki ne fali. Dano na našem Governu na lesnem trgu v Trstu. Don Teodoro, governatore e papa della Regione Giulia. Predsednik : Zdaj ste culi »antifono« zdaj v ste kaj je naša naloga, treba je da ostanemo fedeli, da ubogamo ! — Dobro vam je znan namen naše zarote: »Osteggiare con ogni m e z-z o 1' i n t r o d u r s i d e 1 1 a l i n g u a s 1 o v e n a e d i b a n d i e r e s 1 a v e n e 1 1 e n o s t v o c h i e s e i t a 1 i a n e. Pomislite bratje, kam smo že prišli ; ali vas yie bolijo vaša italijanska ušesa, kedar čujete slovenski koro pri sv. Jakabu, pri obeh Antonih. Vi porečete: Lasse pur ehe i canti e subi — pur che i porfci i soldini nelle borse. — Vse prav. Res je, da naši bratje Italijani so se že nekam odvadili špendavat za sveče in za mežnarje. — Fratelli, naša di-visa je : »F o r a d e 11 a n o s t r a o h i e s a la lingua slava« in pri tem ostanemo. Kar pa nam naš papa Teodoro poroča o slovenski konfraterni, in njih ban-deri — naj bode lo miren, mi bodemo že motili vodo, da se ribice vlove. — Mi zatrobimo »laž« da Slovenci pri sv. Jakobu nimajo bratovščine, da njih zastava ni cerkvena, da je bandiera dei co-lori russi. Zagotovim Vam, da ko bodo Triestini brali v Piceolu to laž resnico, nastane strah po vsem mestu. Policiji pokažemo javno nevarnost, škofa prestrašimo mi in kanoniki in stvar je gotova — slovenska bandera ostane doma! Ako hočejo imeti Slovenci njih bandere, naj si prej zidajo cerkve. — Vi kolega pojdite na govorno, da [sporočite kar smo sklenilii, Vi pa k don Antonu. Ako spi ni ga treba buditi bi mu škodilo, dobite ga jutri. Dun-ž. kapitala. Asikuracije .so znašale : Varstvena zaloga je znašala 31. dec. 1896. 66 milijonov 174 000 gld. 1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 459.000 gld! POZOR! Trst — ulica Giulia št. 25. — Trst. Kdor želi biti dobro in točno postrežen z svežini in vsakovrstnim kolonijalnim blagom kakor kavo, rižem, oljem, testenino, moko, milom, sirom ter raznovrstna fina vina v buteljkah ter sploh z vsemi jestvinami naj se obrne do podpisanega. —■ Pošilja tudi na deželo proti poštnemu povzetju. V mestu dobe na željo prosto na dom Nadejaje se obilo obiska beleži udani Vekoslav Plesniear. Pozor!! Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri 31 ari lili Lllksa na Proseku. priporoča se cenj. slovenskem gospicam. Točna postrežba, nizke cene. Ulica Commerciale 12 II. nad. Krčma Trst ulica S. Hlarco štev. b. Trst. Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim črni m ter dalmatinskem črnim in belem vinom. — Dobivaj se tudi vedno mrzla jedila. Udani An t. Babic. pohištva vsake vrste ) - od —--/ Trstu l Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). > Alessandro Levi Minzi Bogat izbor v tapetarijali, zrcalili in ^ slikali. Ilustrirali cenik gratis in franlto V vsakemu na zahtevo. - Cene brez konkurence. Predmeti stavijo sc na brod ali železnico brez da bi se za to kuj zaračuna«. > < S Milnica ( B. v Uorici Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča l'o zmernih cenah nudimo fino blago, i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd. ČUDEN FRAN urar mili tU, - LJUBLJANA - M \\% Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje eene. — Najfinejša v i stiria kolesa ili več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago. /r AT JP & ATAT jr A {{ Leposlovni list za ženske i z-h a j a v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pri po vesti, pesmi in razne pod učne nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov : Upravništvo ,.Slovenke" — Trst. toooooomooooooi Prodajalnica jestvin Vekoslav Pečenko ulica Commerciale 11. Podružnica ravnotam št. 12. Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd. Vse ])(> primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani Vekoslav Pečenko, trgovec. OOOOOQ09000000i ,,Slavisches Eclio" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schiventner po 14 nvč. UST Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito __ razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli. kar ne bi smel biti brez "cga lista. NOVAK MIHA trgovec ulica S. Catarina št. 9. - trst - ulioa S. Catarina št. 9. (Nad 30 let stara firma). Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine ili kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno. Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. —• Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj. Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč. Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos. Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom. udani Novak Miha. Prva slovenska trpvina z želežjem Konjedic & Zajec v Gorici, pred nadškofijo 5. Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedieu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. PF" Vse po najnižjih cenah. ica ii registrov a n a zadruga se omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne nloge in obrestuje 4°/0. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod. Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagateljo Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice. Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.7»} 1893 „ 38.245.13 1894 „ 49.741.66 1895 „ 88.644.52 1896 „ 125.448.27 1897 „ 164.907.79 1898 „ 261.424.45 Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10 Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah Svoji k Svojim! Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno peharijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, Jcrčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst molče — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v ulici Stadion št. 20. odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani Jakob Perhavc, lastnik. i < < Odlikovani fotografski atelier A. JERKIČ Gosposka ulica št. 7. - GORICA - Gosposka ulica št. 7. v hiši ,,Goriške ljudske posojilnice". Novi, velikomestno urejeni atelier odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki. P. n. n držami uradniki in njibori drnžinsM člani dobe pri oMoječili cenah 15 \ rabat. Brivec obiskal je nedavno Jerkičev fotografski atelier, v Gorici, kateri razpolaga z najprimernejšimi prostori, kar je glavno in najmodernejšimi pripravami za svojo obrt. Fotografije so tako naravno in fino prenešene, da se jih ne moreš nagledati. Ponosni smemo biti, da imamo v nas tako finega fotografa-umetnika. Slovenske družine naj nikar ne zamude obiskati Jerkiča. Njegove fotografije so najlepši spomin v slovenski hiši. m > ► >