Ilustrirani slovenec
Leto II.
Tedenska priloga „Slovenca" z dne 4. julija 1926, štev. 148.
Stev. 27.
Slovenska ženska narodna noša.
Kakor pri drugih narodih, imamo tudi na Slovenskem skoro v vsaki pokrajini drugačno žensko narodno nošo, toda najpestrejše in najveličastnejše
so se oblačile naše Gorenjke, ki nam jih kaže naša slika.
230
Alma White,
prvi ženeki škof na svetu  (seveda-anglikanske cerkve v Ameriki). Pred kratjcim je nastopila zelo ostro proti >bubi« frizuram.
K zadnjemu zasedanju Društva narodov v Ženevi.
Tajnice urada Društva narodov na Wilsonovem nabrežju v Ženevi.
K zadnji stavki severno ameriških mlinskih delavcev.
Elizabeta Flynn, navdušena prvoboriteljica ameriških delavcev vzpodbuja stavkujoee k vztrajnosti.
Iz Italijanskega fašizma.
Fašizem je Italijo očividno opijanil. Naša slika nam kaže komteso Piccolo-mini, baje najlepšo ženo Rima, v uniformi fašistične milice.
Amenške »vladajoče« žene.
na sliki vidimo žene najodlionejših političnih osebnost'i, in sicer od leve na desno: Mrs. James W. Wandsworlh, Mrs. William E. Borah, Mrs. Calvin Coolidge (žena predsednika Združ. držav), Mrs. Harry New, Mrs. Charles iDawes in Mrs. Frank
B. Kellog.
Španjolke
v svoji klasični narodni noši na poti v cerkev.
231
Slovenska žena in njene politične pravice.
Prviß in doslej zadnjič so imele slovenske žene volivno pravico 1. 1912. v ljubljanski ob6inski svet. Naša slika nam kaže žene pred tedanjim ženskim voliščem na liceju. Znano je, da je tedaj liberalna drhal moškega in ženskega spola v svojem >deniokratizmu< in >napredni< oliki pljuvala na naše žene, ki so se posluževale svoje volivne pravice.
Kanonik Alojzij Merhar
(pesnik Silvin Sardenko) osrednji voditelj Marijinih družb, ki združujejo v okoli 1000 kongregacijah <lo 100.000 slovensldh žen in deklet.
M. Kleonora,
prva prednica ljubljanskih uršulink, ki so prišle v Ljubljano 1. 1708. in si pridobile ogromnih zaslug za izobrazbo slovenskega ženstva. Prvi ženski samostan na Slovenskem je bil pa ustanovljen že 1. 1238. v Velesovem.
Zgodovinski grad »Jama« v Zgornji Šiški,
kamor se jeseni preseli 1. 1913. ustanovljena >Dr. Krekova gospodinjska šola<. (¦Glej člančič v današnjem >Slovencu<.)
Slike k ,^Slovenskemu biografskemu leksikonu'^
Cerar Avgusta
(*1869), igralka.
Fatur Lea
(•1866), pisateljica.
Jeraj Vida
(*1875), pesnica.
232
Naša slovenska  žena.
Končnica s slovenskih panjev, katere so slikale navadno ženske. ,
Gorenjske preslice
z našimi narodnimi ornamenti.
Zlata avba
slovenske Zilianke.
Ženitovanjska avba
Gorenike. ,2
Faksimile rokopisa »Treh rožic«
Josipine Tumograjske, do najnovejše dobe edine slovenske skladateljice. Doslej še ni bila objavljena nobena njena skladba.
KožuhovinaBita avba Bohinjke.
Naša Grorenjka
v svojem >veličanstvu«
Skrinja gorenjske kmetiške neveste,
glavni del njene bale.
Skrinja nekdanje naše meščanske neveste.
233
Telovadkinje orlovskega okrožnega dneva j
v Rušah dne 29. junija 1925. V orliških krožkih, ki so posejani danes j že po vsej Sloveniji, je zbran cvet slovenskih deklet, ki so ponos j in up slovenskega naroda. i
Udeleženke šesttedenskega šivalnega tečaja »Gospodinje«
(odseka »Kat. prosv. društva« na Viču), ki šteje 228 članic in vzorno deluje. Slovenska žena je bila otl nekdaj pridna in požrtvovalna delavka v naših izobraževalnih društvih, ki so jo tudi dvignila na njeno današnjo kulturno višino.
Henrika Langus, slikarica, nečakinja    Mat. Langusa. Slovenska žena se pridno udejstvuje v slovenski upodabljajoči umetnosti že od sredine preteklega stoletja.
Faksimile iz zadnjih zapiskov Pavline Pajkove,
najodličnejše slovenske pisateljice preteklega stoletja.-
Lujiza Pesjakova,
pesnica in pisateljica. Sloven.ska žena je častno zastopana v našem slovstvu že od 1. 1848. dalje neprestano.  :
Kristus na knžu,
äUka na steklo, kakršne so pri nas slikale navadno ženske in ki so prav zanimiv del naše ljudske umetnosti.
Belokranjska tkalka
pri svoji domači statvi.
Josip Cimperman,
mentor mnogih naših kulturmh delavk v drugi polovici preteklega stoletja.
234
Cvetje z naših slovensklh planin.
(Fotografiral po naravi g. I. Skerlep iz Ljubljane.)
Lepi čeveljčki.
Beli pomladanski žafran.
Planika.
Primule.
Narcise na pobočju Golice,
Veliki zvončki ali kronce.
Črni teloh.
Gorska nimfa (Dryasoctopetala).
Avrikel.
235 
Križem Slovenije.
Minka Rozmanova,
voditeljica steviWh gospodinjskih tečajev po Sloveniji.
-Udeleženke in učno osobje kmetijsko-gospodinjskega tečaja
ki se je vršil z najlepšim uspehom letošnjo pomlad v Vačah pri Litiji pod vodstvom
ge. M. Odlaskove.
Gospodinjski tečaji, s katerimi se Slovenija kar preplavlja, so najlepši dokaz velike ukaželinosti naše slovenske kmetiške žene
Pevski zbor ljubljanske »Zveze služkinj«
s svojim pevovodjem prol. Anžičem v sredini. Služkinje so bile do najnovejše dobe socialno najbolj zanemarjen stan pri nas, toda pred par leti ustanovljena >Zveza služkinj« jim je priborila že marsikako pravico.
Poldka Dolenec,
znana delavka na dobrodelnem polju in predsednica >Slovenske kršč. ženske zveae«, osrednje organizacije slov. kršč. ženstva.
Z razstave gospodinjskega tečaja Orlic
v Zagorju ob Savi. Tečaj se je vršil pod vodstvom Milke Hartmanove letošnjo pomlad.
Učenke odličnega ženskega učnega zavoda;
Lichtenturn v Ljubljani pri gospodinjskem pouku. ;
236
Naše dramske in operne   umetnice.
Slovenska žena.
Zgodovina slovenske žene je lepa in častna. Že naša naro.lna pesem in pripovedka se pečata mnogo ž njo in njeno usodo (mlada Breda, lepa j A'^ida, sirota Jerica, Alenčica, rojenice, sojeniceJ vile itd. itd.), a tudi sicer imamo o njej že izj davnih stoletij mnogo zanimivih poročil. Udele-1 zevala se e bojev proti Turkom in kmetiških uporov, sodelovala pri raznih verskih gibanjih  in mnogo trpela pri praznovernih preganjanjih čarovnic.Tedanje razmere so ji seveda onemogoče-vale kako znatnejše uveljavljanje v javnih dogodkih, za svoj težek socialni položaj je pa našla največ utehe v cerkvi, kar nam priča tudi znatna nabožna literatura XVIII. in začetek XIX. stoletja za ženske.
V javnost je stopila naša slovenska žena prvič 1. 1848. Tedaj se je pojavila v Fani Hausmann o v i prva slovenska pesnica, a na odru Ijubljansikega Bleiweisovega »Slovenskega društva« so začele nastopati prve slovenske diletantke. Politična reakcija, ki je nastopila v petdesetih letih, je sicer zopet potisnila ženo nazaj v rodbinski krog, vendar se je takoj za Hausmannovo pojavila še druga pisateljica, katere ime bo ostalo ohranjeno v naši slovstveni zgodovini. To je bila visoko nadarjena Josipi na Turnogra jska, ki je napisala lepo število črtic in je bila do najnovejše dobe edina slovenska skla<iateljica. Moreči vpliv dr. L. Tomana in prezgodnja smrt eta preprečila, da bi ustvarila kaj večjega, vendar je vzbudil njen zgled mnogo ženskih src, ki so skušala dajati duška svojemu rodoljubju v skromnih pesemcah, ki jih beremo v >Novicah«, v RazJagovi »Zori< ter Janežičevi >Bčeli< in >Glasniku<:.
Obnovitev ustavnega življenja v šestdesetih letih je najugodneje vplivala tudi na našo ženo, kar vidimo skoro iz vseh tedanjih slovenskih listov, v katerih so začele v vedno večji meri nastopati tudi žene kot pesnic« in pisateljice, udeleževale so se intenz.ivno čitalniškega življenja kot pevke, deklamatorice in igralke in celo pri ta-t>orih so imele svojo vlogo. To je povzročila zlasti naraščajoča izobrazba žene, ki jo je dobila v Slomškovih ne<ieljskih šolah ter v samostanskih šolah, a pozneje tudi v posvetnih, lijer se pojavijo
tedaj prvič učiteljice. Iz šestdesetih let bo ostalo ohranjeno zlasti ime pesnice in pisateljice L u -jize Pesjakove, hčerke Prešernovega šela Crobatha, ki je polnih 30 let množila slovensko slovstvo.
Najlepše zatočišče so pa dobile tedanje pesnice in pisateljice z 1. 1871. v l'omsicevem »Vrtcu«, ki je imel ravno v ženskah najpridnejše podpiralke. Kmalu za ustanovitvijo >Vrtca« se je pojavil na slovstvenem polju tudi najmočnejši ženski slovstveni talent preteklega stoletja, t. j. Pavlina P a j k o v a, ki je v svojem, skoro tridesetletnem slovstvenem delu ustvarila lepo vrsto povesti, novel in romanov, ki so še danes jako priljubljeni med našim ljudstvom. Da se je v vedno večji meri uveljavljala slovenska žena tudi v ostalih panogah javnega in prosvetnega življenja, je umevno samo po sebi.
Dočim je bil to v veliki meri še rod samo-ukinj, je pa dorastel proti koncu stoletja že nov, ki je imel priliko dobiti znatno osnovno izobrazbo v lepem šolstvu, ki smo si ga ustvarili v drugi polovici preteklega stoletja. Kako ugoden vpliv je imelo to na naše ženo, vidimo iz tega, da so si ustvarile poJ vodstvom pisateljice Marice Nad-1 i š k o v e in pozneje Ivanke Anžič-Kle-menčičeve že celo svoje glasilo »Slovenka« in tudi prve ženske organizacije so začele nastajati že okrog 1. 1900. Močni novi ženski slovstveni talenti (Zofka Kvedrova, Vida Jerajeva, Ljudmila Poljančeva, Lea Faturjeva, Marija Kmetova itd.) so se krepko uveljavili v naši lepi literaturi, v naši upodabljajoči umetnosti (Kobilca, Šantlova, Bulovčeva itd.), v naši gledališki umetnosti (Danilova, Borštnikova, Polakova, Nigrinova itd.) in zadnje čase celo v našem mladem znan-slvu (dr. Piskernikova, dr. Pevčeva, dr. Šimenčeva itd.). Skratka, v vseh panogah naše slovenske kulture se vedno uspešneje uveljavlja tudi naša žena, a mlada slovenska univerza v Ljubljani, ki ima tudi prav lepo število slušateljic, nam bo gotovo v^ojila še nove delavke na vseh poljih.
Vzporedno s to vrhnjo plastjo slovenskega ženstva so pa korakale tudi naše kmetiške in delavske žene in dekleta. Analfabetk skoro niti nimamo več, najrazličnejši listi gredo v tisočih in tisočih izvodih med kmetiško in delavsko ženstvo.
ki je organizirano v par tisoč nabožnih, prosvetnih, orliških in drugih organizacijah. Gre le še za to, da si pribori tudi vse politične pravice. Da se narod s tako zavednim, umsko, moralno in fizično tako visoko stoječim ženstvom, kakor je naše slovensko, nima bati za svojo prihodnost, je razumljivo. —ec.
V ljubljani, kopitarjeva ulica 6/II
priporoča
p. n. trgovcem  s papirjem svojo veliko zalogo vsakovrstnih poslovnih knjig.
Črtanje
knjig po osebni želji, kakor tudi vezava, se izvrši v najkrajšem času ier po zmernih cenah.
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.