394
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Pri   pretresanji državnega proračuna   za   prihodnje   leto  se   je   v  državnem   zboru vnel živahen razgovor,  letele  so  sem  ter tje hude besede.   Izmed poslancev federalistične stranke so se ska zali v sijajnih govorih naš vrli Herman, Pražak in Greuter.  Posl. Herman je pravil ministerstvu in njegovi stranki beaede, kakoršnih pač še nista slišala. Pri-čenši s tem, da ima država sicer pravico, tirjati od podložnih državljanov stroške vladanja, je pavdarjal to, da imajo  pa  tudi   narodi   pravico   pogledati   in   poprašati, kako  se  vlada,   zlasti   če  se   pokaže,   da   gre   čedalje slabše.  Naštel je potem vse, kar se je zgodilo, postave, ki so se dajale, in dokazal; da je po vsem tem Avstrija, namesto da  bi   se   povzdignila,   še vedno globokejese pogreznila.   Nastala je liberalna država, pred katero pa ni nobena svoboda, nobena pravica  varna;  resnica je, da ga skoro ni že niti naroda,   niti dežele, niti družbe,  kateri   bi  po  tej liberalni državi že razžaljeni ne  bili;  prišlo je že tako daleč,   da je državi vse nasprotno in da se vse, kar je boljšega, od nje odteguje. Kdor  se  temu  vpira,   ga   preganjajo,   pa   bi morali še veseli biti, da je kaj Jakih, ki se takemu pogubljivemu početju vstavljajo.   Ce narodi hočejo kruha  imeti, se jim  ponuja  vedno le  kamen  ustave; kaj pomaga, če smo ustavoverni,   pri   tem  pa poginemo?    Primerjajoč dobrote države na podlagi fundameotalnih člankov osno vane   z   pogubonosno   ustavoverno   državo   zgrabi centralistični sistem , ki najprej dežele izmolze, potem pa, ko  je   po   slabem  gospodarstvu   zabredel   v   močvirje, hoče, da bi ga izmolzene dežele zopet na suho spravile; ne   pomisli  pa,   da,   če  srce otrpne, otrpnejo tudi vsi udje  telesa.    Avstrijska   država je taka,   da more le s pomočjo  katoliške  cerkve  trdna  biti;   liberalni sistem pa   je   ravno   ta   najmočnejši steber podrl.    Pomoči tu ni druge,  nego   na podlagi ^federalistične politike, kajti zdanja politika je politika Stefanskega stolpa, na Dunaji merijo vse po enem, lastnem kopitu. —   Da je
vse tako slabo, tega ni kriva opozicija, marveč tisti, ki sovse to, kar je, vpeljali; ta stranka zna le zdirati, zidati ne. Pa moti se, kdor misli, da smo zdaj že na najslabšem; mi gremo zmiraj navzdol, kjer se ne da tako lahko vstaviti. V tem sistemu ni blagora za Avstrijo, nastopiti mora drugo pot, če ne, kmalu ne bo od Avstrije druzega, ko ustava. Ta država demoralizira vse, cerkev in človeško družbo: ni čuda , če se hudodelstva čedalje bolj množe, ako liberalni sistem, zatirajoč cerkev, katere moč je najtrdnejša jez zoper nje, sam jim potuho daje. Preganjanje cerkve ne izvira nikdar od narodov, marveč vselej od vlad, tega smo se zopet prepričali, kajti ljudstvo čuti, da ima v veri največ varnosti pred hudodelniki. Mini pa s cerkvijo ne bo še kmalu, to je videti iz tega, da se po vsem cesarstvu po cestah pobira, kar je liberalnega in iz tega nabranega se potem parlamenti delajo, ki po tem takem zastopajo peščico državljanov, pa ta peščica je proti poslancem ogromne večine prebivalcev v večini! Da pri vsem tem nismo še na slabšem, kakor smo, to ni zasluga državne vlade, marveč le zdrave pameti narodov, ki se na vso moč prizadevajo paralizirati početje te čudne državne politike. Tako bo Avstrija poginila enako Indiji brez spretnega vodje, ako ne pride kmalu v boljše roke. — Res grenke so besede, katere je vrli i aš poslanec vladi in njeni stranki pravil, a resnične so. — Dr. Pražak se je sprahajal bolj po številkah, pa je ministerstvu vendar-le marsikako grenko povedal. Povdarjai je posebno, da za Avstrijo ni pričakovati pomoči niti od tega zbora niti od tega mini-sterstva. — Greuter je z znano odkritosrčnostjo usta-vovercem take pod nos dajal, da so se jeze kar kviško poganjali; zato pa nemški listi pravijo, da je bil „sau-grob." Tedaj „saugrob" je takim ljudem tisti, ki jim resnico pove! — Govorila sta tudi še dr. Vošnjak in Pfeifer, prvi o že znanih navadnih nadlogah Slovencev, drugi pa o revščini po Dolenskem.
—  Grof H o h e n w a r t je v odseku državnega zbora, voljenem za prenaredbo političnih uradov in občin, povdarjai to, c|a se mora najprej pri občinah pre-narejati začeti, ker so občine tako rekoč temelj, na katerega se morejo potem še le zidati drugi politični uradi. Zato se mora odpraviti dualizemv uradovanji med samostojnimi in državnimi uradi. Razloček med samostojnim in izročenim področjem ni pravi in občinam in uradnijam le sitnosti dela ter jim je na poti pri poslovanju. Sploh se je izrekel za federalistični princip, po katerem bi se moralo ravnati pri prenarejanji občinskih postav.
—   Govori se, da bo Andrassv odstopil, ker je neki razžalil Rusko, katera zato boje ne misli privoliti v colninsko pogodbo.
—   Liberalci so s svojo umetnostjo pri kraji, klub za klubom se dela, pa nič ne pomaga. Zdaj bi radi dobili na posodo za železnica 300 milijonov, da bi mogli zopet spodobno med ljudi.
Ogerska. — Cesar je prišel v Godollo in povabil Sennyeya k sebi. Ta novica je važna ne le za Oger-sko, ampak tudi za Avstrijo, ker pomeni — premembo sistema.
Ceska. — Ceskih poslancev ne kličejo v državni zbor, ker bi bila nova volitev le zopet nova zguba in blamaža za vlado.