Gorica" izhaja vsaki torek in soboto Ako pad« na ta dneva prsiznik, dan poprej. IJredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Kefrankirana pisma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. RokopiM dopisov se ne vracaju. „(»orica1* stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 250. Upravuištvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. Aa uhlans se plačuje od čveterostopn«* petit vrMe po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. PoNarncKiie štrvilkc stanejo 8 vin. in se prodajajo v razmh goriškili trafikah. St. 13. V (jorici, v torck dne 15. februvarja 1910. Leto XII. Hujskanje brez kpnca in kraja. Protestni shodi, od katcrih je pri- čakoval A. Gabišček, da napotijo ljudske množinc nekako z vilauii in sekirami v mesto, da poženejo poslance S. L. S. iz zbornice goriške, niso imeli zaželje- nega vspelia. Ne le pristaši S. L. S., mar- več tudi agrarci in liberalci so se sme- jali pretiranim izbruliom jeze in gnjeva, ki so leteli iz ust od jeze penečega se generala, ter to ostali hladni v dnu svoje duše. Laški zsiVezniki slovenskih liberal- cev so ncitrpno čakali vspehov liberalne hujskarije. Ker so ti izostali, začeli so sami hujskati slovensko duhovščino in slovensko ljudstvo na način, ki je jedin svoje vrste. Brezvestno so nahujskali italijan- sko duhovščino proii deželneinu odboru, ker je ta prinesel v zbornico znani pred- log o cerkvenih računih. V svoji slepi jezi, da deželni zbor redno zboruje, so pozabili Gabrščekovi pomagači, da je prinesel prvi v zbornico oni predlog profesor bogoslovja, da ga je predlagal v sprejem katoliški župnik in da je zanj glasoval prošt goriški, nionsignor Fai- dutti. Pozabili so liujskači prečitati oni predlog, ki ineri na to, da bi deželni odbor olajšal delo c. kr. glavarstvom, ki nimajo potrebnega osobja za pregled in rešitev takih računov, ne da bi s tern kratil pravice zadevnih oblastij. Namen temu predlogu je, prihiteti na temelju tjzadevnih obstoječili zakonov starašin- stvoin in cerkvenim odborom na pomoč, da bi prišli o pravein času do naloženih doklad v pokritje cerkvenih potrebsčin. üospodje okolu lista „\J Fco" so hoteli naliujskati tudi slovensko duhov- ščino proti oznjčenemu predlogu in de- želncinu odboru; toda ta je bila bolj previdna in ni sla slepo na limance fur- lanskini liujskačem. Preprieala se je. da je ta liLjJtvarni odgovor na nas članek ? Gabrščeka naj opere, če mure! Dokaže naj, da ni Gabršček 1. 1902 in ll)05 zavozil volitev v trg. in obrtno zbornico s svojo nerodnostjo in s svojim diletantizmoiu ! „Soca" pise dalje, da ni Gregorčič storil niti koraka glede novega volilnega reda za trgovinsko in obrtno zbornico. Pač nesramen mora biti človek, ki si upa kaj takega trditi. Kar smo ome- nili v nasem Cianku o to/.adevnih Gre- gorčičevih korakih. je vse gola resmca. Ua je ta „Sočina" trditev la/., dokazuje že sain Gabrsček. ki pripoveduje v „Soci", kako sta prišla 1. IS1'" grot A. C. in dr. Gregorcič k njemu z novico, da bo treba na Diiuaju vplivati zaradi novega volilnega reda. kako sta ga na- prosila za potrebne podatke. itd. Ali smo v svojem članku poudar- jali. da bi se bilo skupnemu prizade- vanju grofa C. in dr. Gregorčiča bržkone posrečilo doseči pravičnejsi volilni red, da pa vplivni grof C. v odločilnem tre- nutku in bil več državni poslanec, ker se je bil vsled nesramnih napadov v „Soči" odpovedal poslanstvu. ..Soča" odgovarja na to. da „Gorica" pripisuje grot'u v p 1 i v. k a t e r e g a ni bilo n i k j er. S to lažjo skuša prikriti skodo, ki jo je napravila goriškim Slo- vencem s tem. da je s svojimi nesram- nimi napadi grofa A. C. odgnala od političnega delovanja. Zdaj inu odreka sploli vsakoršen vpliv! A pred razko- lom je pripisovala grot'u A. C. in dr. Gregorčiču zaslugo, da je biki vlada dovolila za vipavsko železnico subven- cijo okoli poldrugi milijon gld. ter pred- ložila v goriskem dezelnem zboru vladni načrt zakoua o deželnem sol- skem zalogu. In sam .(jabršček je 1. DarovL D r u Š t v u z a podporo izpučenih kaznjencev je daroval preč. g. Franc TomšiČ, du- hovnik v c. kr. kaznilnici v Gradišču 50 kron. Domače in razne vesti. Deželni zbor. — Včerajšnja seja goriškega deželnega zbora je bila napo- vedana ob 10. uri predp., a pričela je Šele ob IP/4 uri. Posl. dr. Faidütti je prcti temu protestira!. Dež. glavar je odgovoril, da ni v njegovi moči, da bi zamogel poslance prisiliti, da bi priha- jali k sejam točno ob določeni uri. Na dnevnem redu te seje je bilo 47 toCk. Natanjčnejše poročilo 0 njej priob- čimo prihodnjič. Za danes omenimo le, da sta bila prijavljena dva predloga in sicer oni dr. Bugatta in tovarišev glede ustanovitve italijanskega vseučilišča in oni dr. Fai- duttija glede spremembe štatuta za me- sto Gorica. Prijavljeni sta bili tudi dve interpelaciji. Posl. Marin ič in tovariši so in- terpelirali voditelja poljedelskega mini- sterstva v zadevi obrambnih del na desnem bregu Soče v podgorskem okrožju. To interpelacijo priobčimo prihod- njič doslovno. Posl. dr. Bugatto in tovariši pa so interpelirali dež. glavarja v zadevi opravljanja stenografiških opravil pri sejah dež. zbora. Predl. posl. Mariniča in tova- rišev v zadevi spremembe občinskega volilnega časa je bil nujnim potom vsprejet. Istotako je bil nujnim potom vs- prejet predlog posl. Kosmača fn to- varišev v zadevi spremembe potirnega zakona. Predl. posl. dr. Pettarina in to- varišev tudi v zadevi spremembe občin- skega volilnega reda je bil nujnim po- tom vsprejet. Predloga posl. Gasserja, prvi glede ustanovitve stalne finančne kon- trolne komisije zraven deželnega odbora in drugi glede ustanovitve stalne komi- sije v proučevanje premembe deželnega volilnega reda, sta se imela izročiti na predlog posl. Pinausig-a posebnernu od- seku, obstoječem iz 5 članov, ki se je imel izvoliti v včerajšnji seji, ki se pa ni izvolil, ker je bilo pri volitvi oddanih 14 praznih listkov. Predl. dr. Bugatta v zadevi grad- nje ceste med Vermeljanom in Dober- dobom je bil nujnim potom vsprejet. Nato je bilo vsprejetih več zakon- skih načrtov in je bilo dovoljenih več podpor v razne namene. 0 tem pa pri- hodnjič zaradi pomanjkanja prostora v današnji številki. Prihodnja seja bo jutri ob 10. uri predpoludne. Dopolnilna deželnozborska volitev. Tržaško namestništvo je razpisalo do- polnilno deželnozborsko volitev za slov. veleposestvo v naši deželi na dan 23. aprila t. 1. Ako bi se izkazala potrebna ožja volitev, se bode ista vršila istega dne. Imenovanja v finaačni službl. — Finančni tajniki Artur Co vac ich, dr. Ivan Mo ros i n i, Josip T erpi n in Hi- larij Vodopivec so imenovani finanč- nimi svetniki v obsegu tržaškega finanč- nega ravnateljstva; viši nadzornik fi- nančne straže II. razr. pri c. kr. finanč- nem ravnateljstvu v Trstu Valentin Ma- rusiČ je imenovan višim nadzornikom finančne straže 1. razr., in finančna ko- misarja dr. Rihard Gurresch in An- ton P u 1 i n sta imenovana finanCnima tajnikoma v obsegu finančnega ravna- teljstva v Trstu. Skioptiško predavanje 0 goriškl deželi priredi v sredo S. K. S. Z. v Cen- tralu ob 8h zvečer. Kazalo se bo nad 60 krasno izdelanih slik. Kdor se zanima za lepoto Goriške, naj pride! Vstopnirta za Clane 10 v za nečlane 20 v za po- kritje stroškov. Sv. maša zadušnlca. Kakor uže naznanjeno, se je včeraj brala sv. maša zadušnica po pokojnem grofu Lanthie- riju v cerkvi sv. Ignacija. Sv. mašo je bral vojaški kurat preč. g. Lacina. Opazilo se je med navzočimi zastop- nika politične oblasti g. barona Rud. Teuffenbacha in g. komisarja R. Moset- tiga, katera sta bila sprejeta od pred- sednika veteranskega društva g. Jaco- bija, in odbornikov gg. Simčičain Pal lieh a. Sv. maše se je udeležil zet pokojnega grofa Lanthierija baron Levetzow, bratranka Helena pi. Fasten- berger, baron Albin Teuffenbach. pred- sednik okrož. sodišča Cazafura, državni pravdnik Jeglič, polkovnik pi Kopfinger, grof Žiga Attems, dvorni svetnik Fabris, ravnatelj gimnazije Simzig in še mnogo drugih. Grof Baguer je podaril veteran- skemu društvu 20 K namesto venca na krsto pokojnikovo. O agrarcih ni več ne duha ne sluha. Vsi so postali liberalci, le Mr- molja jo najbrže pobriše k socijalcem. Čuden patron ! Kmete bo učil drago pro- dajati, delavce pa po ceni kupovati. Dober „dinst"! „S060" jezi, da stavijo naši po- slanci razne predloge v deželnem zboru. To jezico izliva nad poslancema Man- fredom in Mariničem, češ, da se vadita čitati, ko stavita kak predlog, katerega jima Gregorčič spiše. Reveži, kaj mi- slite, da znajo naši poslanci tako malo kot nekateri vaši kaporjoni ä la Jakil, ki sede ali so sedeli v izvrševalnem odboru liberalne stranke? Pred svojim pragom pometajte! „Soči" ni nikoli prav. Prav bi ji ne bilo, ako bi naši poslanci ne stavili nobenega predloga, prav ji tudi ni, ko vidi, da stavijo razne predloge. Kdo naj torej vstreže tej zar- javeli devici ? O nekem črnem kosu piše „Soča", ki županuje nekje na Goriškem, da je le-ta globil dva gostilničarja, ker sta se pregrešila zoper polieijski red. Ka- znoval da je župan Kos enega gostil- ničarja, da rnora plačati za eno sv. mašo, drugega pa za peto sv. mašo. Kos da je potem pobasal kronice in zapei. —- „Sočo" pozivamo, najime- nuje župana Kosa, naj imenuje tudi občino, v kateri se je to zgodilo. Čemu skrivati resnico. Na dan naj pride, naj se zgodi karkoli! Obrtna sola je za naše rokodet- ske učence neprecenljive vrednosti, po sebno dandanes, ko se zahteva od obrt- nika vedno veČ strokovnega znanja, pa tudi računstva, dopisovanja, knjigovod- stva itd. V Gorici imamo Slovenci tako šolo v „Šolskem Domu", kjer se nudi prilika našim obrtnim. učencem, da se izpopolnijo v potrebnem znanju za njih bodoči stan. A na tem mestu moramo opomniti, da mojstri jako malo skrbe zavsvoje licence in jim je malo ležeče na tem, ali se njih učenci kaj nauče ali ne. Še radi vidijo, da učenci ne obiskujejo sole ter da jim delajo. A vedo naj, da bodo trpeli sarni škodo, kajti namesto da bi imeli po učni dobi vsestransko dobrega delavca, bodo imeli pred seboj mojstra-skazi. Zatorej opo- minjamo gg. mojstre, naj skrbe, da bodo njih učenci, ki so vpisani v to šolo, redno obiskovali pouk. Kaj res smo Slovenci le zato, da bomo vedno tlako drugim delali! Skrbimo za izo- brazbo našega mladega obrtnega na- raščaja! Odhod škofa dr. Nagla. Škof dr. Nagl se poda v četrtek na Dunaj ter nastopi tarn takoj svoje novo mesto. Reka Soča dela ob povodnjih ve- liko škodo na podgorski strani. Mnogo vrbovja je izrula in odnesla. Enako škodo dela v Sovodnjah. Do 100 tako- zvanih njiv vrbovja je v par letih po- končala, grušČ nasula in tudi raščo sena zatrla. Pomoč je potrebna. PosoJUnlca v Komnu kaj lepo na- preduje. Vedeli smo, da je bila skrajna potreba, da se je osnovala. Dne 12. septembra 1908 se je ustanovila, in danes šteje 92 članov. Prometa, je imela lansko leto 64.000 K. 1z tega se vidi, da spoznava ljudstvo korist naših po- sojilnic in da se pridno poslužuje do- brot, katere jini nudijo. Po Krasu jepo- trebnih še par takih posojilnic. Popravek. Pri razpravi ki se je vršila v Gorici radi ajdovskega štrajka ni bil obsojen 17 letni Auguštin Lulik na en mesec zapora, pač pa je bil ob- sojen 42 letni Janez Lulik. Dvorana „Central", ki je bila v najemu kinematografa, bo od sedaj na razpolago za razne prireditve. „Ce-ntralna posojilnica" jo bo oddajala od slučaja do slučaja proti primernemu plačilu. One 6. marca t. 1. se bo v njej pred- stavljala prvikrat v Gorici žaloigra: „Z a p r a v d 0 in s r c e", ki jo je spisal slavni pesnik Anton Medved. Podoknica. Sinoči je priredila godba pešpolka št. 47 podoknico na cast vpokojenega feldcajgmajstra barona Albina Teuffenbach 0 priliki njegovega 75. rojstnega dneva. Vojaški nabori. Vojaški nabori se bodo vršili letos v tem-le redu in sicer: V Gradišču 9. in 10. marca; v Gorici (za okolico) 11.. 12., 13, 14., 15. in 16. aprila; v Gorici (za mesto) 11. in 12. marca; v Ajdovščini 18. in 19. aprila: v Kanalu 21. in 22. aprila; v Tolminu 16 in 17. marca; v Cerknem 14. marca; v Komnu 1. in 2. marca: v Sežani 4. in 5. marca; v Tržiču 5. in 6. aprila; v Červinjanu 7., 8. in 9. aprila. V šolskem okraju goriške okolice bodo letos štiri lokalne učiteljske kon- ference, in sicer dne 28. maja ob 10. uri predp. v Kanalu za 23 šol (32 učitelj- skih moči), 1. junija ob 9'/2 v Prvačini za 21 šol (38 učiteljskih rnoči), 4. junija ob 10. v Ajdovščini za 18 šol (32 uči- teljskih moči) in 8. junija ob 9l/2 v Ko- zani za 20 šol (36 učiteljskih moč). Skupna okrajna učiteljska konfe- renca bode začetkom novega šol. leta v Gorici. 1120 kron je zgubil nekdo dne 12. t. m. na trgu v Sežani. Kdor bi našel to svoto, je naprošen, da prinese denar na goriško policijo, kjer dobi primerno nagrado. Sesljanska žaloigra. — Iz Sesljana poročajo, da sta bila dne 11. t. m. spu- ščena na svobodo Frančiška Leban in Josip Gašperin. Otvoritev Fran Josipove luke za Trst pri Sv. Andreju. Včeraj je bil slav- nostno izročen prometu prvi del nove hike za Trst pri Sv. Andreju ob nav- zočnosti trg. ministra dr. Weisskirch- nerja. Celi projekt nove hike bo dovršen šele leta 1916. Vsi stroški za to luko bodo znašali 86,534.500 K. Ta dela bode največja slična naprava celega sveta. Sušak mesto. — Občinski za- stop na Sušaku kraj Reke je sklenil naprositi hrvatsko vlado, da se povz- digne Sušak v kr. svobodno mesto. Drobfinice. Pri oltarju zastrupljen — V torek je v cerkvi v Villafranca daro- val namestu monsignora Zamperinija sveto mašo župnik Rosignori. Po zavži- vanju se je nakrat mrtev zgrudil. Vino v kelihu je bilo zastrupljeno. Strup je bil namenjen monsignoru Zamperiniju, voditelju katoliškega gibanja. Trije mi- nistrantje so aretirani. Tretje operuo gledališče namera- vajo zgraditi na Dunaju. V gledališču bo prostora za 2200 oseb in bo nosilo ime „Franc Jožefova opera". Temeljni kamen polože že 18. avgusta. Žrtve amerlšklh železnlc. Com- mercial Comission je izdelala statistiko, po kateri je bilo ubitlh v Zjedinjenih državah tekom zadnjih 10 let 47.416 ljudi, nad 60.000 pa težko ranjenih. — Število žrtev pa raste od leta do leta. Povprečno izdihne na Železniškem tiru 15 oseb na dan. Gospodarske vesti. Mrzlotekoča smola - Rnne. ki nastanejo pri cepljenju sadnega drevja, mažejo naši posestniki večinoma z glino ali ilovico. Za silo je dobra, mnogo boljša pa je drevesna smola. Glina se rada posuši in vsled tega se posuši po- gostoma tudi cepič, ki ga obdamo ž njo. To se ne dogodi tako lahko, ako rabimo drevesno smolo. Te je dveh vrst: gor- kotekoča in mrzlotekoča. Druga se bolj priporoča od prve, ker je ni treba še posebe greti in se ne more ž njo lubada opariti. Ta se na- pravi lahko na sledeči način: 1 kg smre- kove ali borove smole ali pa tudi mesto te 1 kg kolofonija se razstopi v stari posodi z 80 grami čebelnega voska na žerjavici. Pri tem je paziti seveda, da se smola ne užge. Razstopljeni smoli dodä se, ko seje nekoliko ohladila, 190 gramov nekoliko segretega špirita in 1 žlico lanenegaali navadnega olja terse vse dobro pomeša. Če se nam zdi ta je smola, ko seje ohladila. premehka, se jo lahko segreje. da ubeži iž nje del špirita. Če je pa pretrda, jo je treba tud» nekoliko segreti, a dodä se ji nato še špirita. Taka smola se dene nazadnje v škatlo ali star Ionec ter se več časa prav dobra ohrani. Književnost. Romantika. Spesnil dr. Ivan Pre- gelj. „Narodna Tiskarna". Cena K 1-50. V naših politično razbitih časih je zbirka, kakor pričujoča knjiga, vsakemu ljubitelju umetnosti pravi odpočitek. V znanstveno in notranjo kritiko nočemo poseči. Pesmi, kakor je to pač vselej, niso vse enako dobre, a je med njimi takih. ki morajo zadovoljiti. Jezikovno dovršena in gladka dikcija. muzikalični momenti uplivajo neposredno. Pa naj sodijo čitatelji sami! Bogu početniku moči in harmonije posvečuje pisatelj svojo zbirko: — saj jaz iz Tvoje sem prsti le črv, ki v veke naj trpi; trpeč ponavljam vesinves — up svojih dni ... Krasno je izraženo ono hrepenenje navzgor, naše bolje življenje, v pesmi: ? Človeštva grb iz prvih dni; po njej smo z Večnostjo si v rodi, ki rekla je nebitju: bodi, in rekla duši: ne umri! Izrazito je začrtana življenjska fi- lozofija knjige v „Kesu". ,,Similis peli- cano'', „Nedolžnost", „Iz nižin" itd. Alo- derna je „Slika" in „Prepozno". Re- fleksivna erotika veje iz „Stare pesmi" in „Svarila". Pendant Aleksandrovi muzi je: „Pomladnja noč". Zbirka „Sogna i sogni miei" izzveni v božičnem in ve- likonočnem milijejü. V refleksivni liriki opozarjamo na: „Ponos", „Alateri", „Prstan" in „Prijatelju", kjer se prelije misel v domorodnost in izzveni v drz- nozarisani „Alolitvi": Ti, ki si v kamen dahnil zlato, Ti, ki si zvezde vzidal v nebo, strešas groin, blisk z roko loviš, v stvarstvo nebroj darov deliš: solncu oblast, da zemljo gnoji, roži, da vonj po vrtu rosi, ptici, da med prostosti slavi, sreu dekličjemu. da gori: Daj domovju svojemu zvezd, vrni mladino s krivih cest, in za-vse, kar odmenil si rož, daj nam mož. daj nam mož. V epični „Romantiki" daje pisec drzne in včasih bizarne podobe iz do- be humanistov in modernistov. \r tem delu zahteva čtivo zrelejših bralcev, dasi so snovi, kakorkoli nevarne, vendar resno in premišljeno obdelane. Humoristično zasukani ste „Menih in vrag" in „Hu- manist in vrag". Globoko mišljene so pesmi: „Ob uri in dnevu" in „Skeptikova povest". Lahka improvizacija „Zlato" zaključi „prijateljem sanj in svojim" za Veliko noč posveieno zbirko. Ime „Mohorova" bo s to zbirko dobilo gotovo obilo prijateljev in novih znancev, kar moremo trudečemu se pi- satelju v največji meri želeti. Abditus. 1899 pisal o vplivu ^rofovem tako-le: Največja sreča za goriSke Slovence jo ta, da imamo na čelu narodnega vod- stva poleg dr. Gregorčiča, dr. Tume itt dr. Rojca — grofa A. Coroninija. Brex njegovega vellkega vpliva na vse strani... bi bill goriški Slovene! s svojo politiko zagazili v mlako, da bi našli težko izhoda iž nje. * * * „Soča" je položila svojim čita- teljem tudi to-le neumno farbarijo: Gregorčič ni storil niti koraka proti krivičnemu volilnemu redu za Trgovsko- obrtno zbornico in tiidi ni smel storiti nobenega, ker je bil takrat že zvezan s Pajerjem; tudi ako bi bil izjemoma hotel kaj storiti, je bila tu pogodba s Pajerjem s svojim „veto"! Predrzni farbar je torej privlekel ludi v tem vprašanju na dan namiš- ljeno „pogodbo" s Pajerjem z njenim „veto"! Pred leti je navajal Gabršček ves drugačen vzrok; trdil je namreč, da dr. Gregorčič ni ganil po razkolu za pra- vičnejši volilni red niti z mezincem, ker ni imel nobene druge skrbi nego ustva- riti „Soči" in Gabrščekovi tiskarni kon- kurenco. Tu se vidi, da ni v tem far- banju nobene doslednosti! In pa še to: Faiduttijevo glasilo trdi, da dr. Gregorčič pestini uboge li- beralne Lahe s Pajerjem vred! Torej farbarija v obeh taborih ! Čiste resnice ne ljubi ne „Soča" ne „Eco". „Soča" tudi trdi, da je „Gorica" pozabila povedati, da je A. Gabršček dal poslancema grofu A. C. in dr. Gre- gorčiču podatke gledč na nameravani novi volilni red. Da to ni res, se lahko vsakdo prepriča iz našega prejšnjega članka „To je junak !" * * * „Sočaa piše : „Kako daleč je zašla „Gorica" pri tem, sledi iz tega, da trdi, da je Gabršček „vedno zapackal vol itve n a sloven s ki strani",da jeon „zakrivil laško večinov Trgovsko-obrtni zbornici in s tem izvolitev dveh laških dež. poslancev". — Z Ijudmi, ki tako pi- šejo, ni mogoče resno govoriti. To ali so skrajni izprijenci, ki tiče v samilazi in zavijanju, ali pa so norci. — Lahiso sleparili pri zadnjih volitvah ter po do- kazani slepariji prišli do zmage — „üorica" pa pravi, da je Gabršček za- packa! volitve ter vzročil izvolitev 2 la- ških poslancev! Višje ni mogoče v laži !" V tem odstavku se je „Soča"sama sebe prekosila v zavijanju resnice. Ona skuša še vedno javnost slepiti in hoče dati razumeti, da se je lani pri dopol- nilnih volitvah v Trgovsko-obrtno zbor- nico volilo vseh 24 zborničnih svetni- kov, da so vsi ti zmagali po slepariji in da so ti po slepariji izvoljeni zbor- nični svetniki izvolili dva laška poslanca v deželni zbor. To, to je višek lažij! Resnica pa je, dasoimeli Lahi 12, torej polovico vseh zborničnih svetnikov, že vsled prejšnjih volitev. Te volitve pa je vodil in zapacka1. A. Gabršček, kakor smo v članku „To je junak" jasno do- kazali. Pri lanskih dopolnilnih volitvah so sc godile na laški strani v nekate- rih kategorijah res volilne sleparije, a modro Gabrščekovo vodstvo ni napra- vilo pri teh volifvah vseh korakov, ki so bili potrebni za slovensko zmago. Zato pa je Gabršček glavni krivec, da smo Slovenci v Trgovsko-obrtni zbor- nici brez zastopstva in da je ta popol- noma laška zbornica izvolila dva laška deželna poslanca. * * Velenum in coda!, — bi rekel A. Gabršček. In res je izpustila „Soča" ves svoj strup v svojem zadnjem odstavku. „Gorico" imenuje falotski list, naš čia- nek „To je junak!" pa nesramno, pro- tislovensko pisarijo, češ, da smo hoteli v tem članku Lahe oprati in laške sle- parije zagovarjati, ki so se godile pri zadnjih dopolnilnih volitvah! To je ne- sramno podtikanje, kateremu se pa pri poštenjakih okoli „Soče" prav nič ne čudimo. Saj je „Soča" pred kratkim celö trdila, da se „Gorica" že od nekdaj veseli, če Lahi osleparijo Slovence pri volitvah v Trgovsko-obrtno zbornico in da žveni iz pisave „Qorice" mnenje, da Slovenci nimamo kaj iskati v Trgovsko- obrtni zbornici. Mi smo na to „Sočo" pozvali, naj te laži prekliče, ali pa naj svojo trditev dokaže. Nesramni obreko- valci so se na naš poziv potuhnili — in hrabro molčijo. Namen našega članka jepač jasen. Ves članek je bil le odgovor na Gabr- ščekovo izzivanje, na Gabrščekovo sa- mohvalo in na njegovo nesrarnno na- padanje dr. Gregorčiča. Dokazati smo hoteli, kdo je v prvi vrsti kriv, da raz- polagajo Lahi v deželnem zboru z enim glasom večine in da imajo s tem pre- moč v deželi. In dognali smo z neovrž- nimi podatki dokaz, da je Gabršček I. 1902 in 1905 volitve v Trg. ob zbornico zapackal s svojo površnjo in s svojim diletantizmom in da tudi pri lanskih volitvah ni napravil vseh potrebnih ko- rakov. Posledica njegovega modrega vodstva je bila izključno laška Trkov- sko-obrtna zbornica in vsled tega izvo- litev dveh laških deželnih poslancev. V člankn „To je junak" smo iz- reeno poudarjali, da so Lahi v volilnih spletkah mojstri in da ima Gabršček pri našem lanskem porazu vsaj izgo- vor, da so Lahi zmagali vsled velikih volilnih sleparij. Kdor torej trdi, da je hotela „Go- rica" s člankom „To je junak!" „uma- zane Lahe oprati, Lahom pomagati se- daj, ko je sodna preiskava dognala ve- like sleparije pri volitvah v Trgovsko- obrtno zbornico", je ali norec ali pa hudobnež. Govor poslanca dr. Stepančič glede boja proti kobilieam na Krasu. Kot poročevalec finančnega odseka v tej za Krasjakovažni, boj proti kobili- eam zadevajočiakciji, smatram za svojo dolžnost, daseneomejim le prečitati pi- smenega sporočila, marveč da sprego-' vorim nekoliko besed in da ustmeno pojasnim, če tudi prav na kratko, de- janski stan iz kojega izvirajo konečni predlogi. To se mi zdi toliko bolj potrebno, ker je finančni odsek deloma predru- gačil na korist prizadetih občin toza- devni ^redlog deželnega odbora. Prosim torej visoko zbornico, da bi me nekoliko trenutkov poslušala. V obče je znano,, da je zadela naš Kras v zadnjih letih velika nadloga, ker se je pojavilo tarn nebrojno število ko- bilic razlicniti vrst, to je onih požrešnih in nenasitljivih mrčesov, koji niso na- pravili samo mnogo škode na travnikih in pašnikih, marveč koji so se lotili tudi poljskih in drugih pridelkov, in ki še celo trtam niso prizanašali. Položaj kraškega trpina, kateri uže prejšnja leta ni nabral zaradi običajno vsako leto se ponavljajoče suše in za- radi kamenitega sveta, po leti toliko krme, da bi vtegnil preživljati po zimi svojo izstradano živino, postal je sedaj vsled kobilic še obupnejši. Konštatovalo se je 20 raznih vrst in podvrst različnih kobilic, med kojirni navajam le na Krasu dobro znani „ko- bilo" in „kleščenco", ki spadati v vrsto listnih kobilic, koje žive po travnikih, pašnikih, polju, grmovju in drevesih, ter „konjiča" in „konja",spadajoča v vrsto krilatih poljskih kobilic, koje žive v večjih čredah po travnikih izključno od rastlin, ki so mnogo požrešnejše od prvih in zaradi tega, kakor tudi, ker se ložje premikajo od kraja do kraja, za kmeta mnogo nevarnejše. Dognalo se je, da kedar ni hude zime in kedar je pomlad zgodnja, se prikažejo mlade kobilice uže v drugi polovici meseca marca in da pričnejo pokladati jajčica uže v drugi polovici meseca junija. To sem moral povdarjati, kajti ako se hoče, da bode akeija za po- končevanje kobilic uspešna, se mora vrSiti v tej kritičnej dobi, inače bo ves trud zaman in ves v to svrho porab- ljeni denar takorekoč zavržen. Okužena cona je sezala do lan- skega leta od Sežane do tako zvauih Železnih vrat" nad Dornbergom in od Štanjela do Opatjesela; lansko leto pre- koračile so pa kobilice te meje, ker so se pojavile tudi uze ponekod v Vipav- ski dolini in v Furlanski ravani. — Kar se tiče načinov pokončevanja omeniti je, dä so se pokončavale kobilice v pre- tečenem letu na sledeče štiri načine: 1. stem, da se je brala po zimi zalega. Za tako delo so otroci najpri- pravnejši in vsak otrok more baje na- brati najmanj 1 liter, na tisoče jajčic vsebujočih zavojčkov na dan; 2. s tem, da so se travniki in boljši pašniki branali s posebno zato priprav- ljeno brano. To delo je tudi sicer jako koristno, ker se z1 brananjem poruje raščo trave ovirajoči mah, obenem se paspravijo na površje jajčica in zavojčki z dotično zalego; 3. s tem, da se je paslo purane. To sredstvo, da-si samo na sebi prav do- bro, posebno glede pokončevanja nialih kobilic, ki se sicer težko vlove, se ni posebno sponeslo, ker so bili purani predragi in ker se jiti je sploh, tudi za drag denar, težavno dobilo. 4. s tem, da so se lovile kobilice v posebne vreče in ^a se jih je potem usmrtilo ali pa, da se jih je neposredno ubijalo z v ; imi. Ta način se je poka- zal, posebno kar se tiče večjih kobilic, ki se ložje zasačijo, za najizdatnejši in hajvspešnejši in se je pri tem posebno odlikovala šolska deca, koja se jezato navduševala s primerno podporo. Da-si se je lansko leto pokončalo na tisoče in tisoče tega nevarnega mr- česa, vendar, z ozirom na to, da se ni akcija bodisi pravočasno vršila, bodisi da ni bila dovolj intenzivna, je bojazen opravičena, da se bodo kobilice, žali- bog, tudi prihodnjo pomlad na Krasu v takšni množini pojavile, da bo treba letos in sicer pravočasno tozadevno akcijo vsaj podvojiti. To je sprevidela tudi visoka vlada in da-si ne moremo reči mi Kraševci, da bi nam bila do sedaj posebno na- klon'ena — v mislih imam tu akcijo glede zboljšanja kraških travnikov in pašnikov odnosno živinoreje, kakor tudi ono glede sena — sprožila je misel, da se je sklicala dne 2. decembra 1909 pri deželnem odboru posebna tozadevna konferenca, kojej sta prisestovala razun drugih kompetentnih organov tudi dva odposlanca c. kr. namestništva v Trstu. (Konec prih.) Dopisi. Iz grahovskega županstva. - VNem. Rutu se je ustanovilo po zvijači liberalno bralno društvo. Ko so nabi- rali člane, so obetali, da bode društvo nepristransko, da bodo držali katoliške liste. Nabrali so precej članov, ki so takoj plačali članarino. A kaj se je zgodilo! Ko je libera-lni Jaka Ferjanc nabral kronice, je takoj pisal v Gorico po liberalnega agitatorja. Ko so neka- teri videli, kako so jih speljali na libe- ralne limanice, so takoj izstopili iz društva. Liberalni Jaka misli, da nas bode za nos vodil, kakor Macedom pri gradbi železnice. Pa se je grozn« zmotil. Preč od liberalnega društva vsak, ki hoČe sehi in svojim dobro! Libe- ralna kuga se človeka oprime, ko sam ne ve kedaj. Pozneje to obžaluje, a je prepozno. Smrad na gnojišče! Polirični pregled. Državni zbor. DrŽavni zbor je sklican na dan 24. t. m. Na dnevnem redu prve seje so te-le točke in sicer: Prvo branje rekrutne predloge; volitev dveh pod- predsednikov; prvo branje proračuna in finančne reforme. Baron Blenerth In „Slovanska Enota". Baron Bienerth je povabil „Slo- vartsko Knoto" za četrtek na razgovor. Parlamentarna komisija „Slovanske Enote" bo sklepala v sredo, ali se tega razgovora udeleži ali ne. Parlamentarna komisija „Slovanske Enote" se snide v sredo popoldne ob štirih. Avstrijsko-ruski sporazum gotov. . Oficijelni komunike, ki je v Petro- gradu izšel, naznanja, da morajo po- gajanja med Avstrijo in Rusijo ostati še tajna, da pa se bodo kmalu dokon- čala, in sicer na podlagi popolnega spo- razurna glede balkanskih zadev. Temu sporazumu pritrdita tudi Francija in Anglija. Velikanske demonstracije na Nemškem. V nedeljo so vprizorili socialni demokratje l„ Nemškem velikanske demostracije v prilog splošne volilne pravice. V Berolinu je bilo obdržanih 44 shodov. Obhoda po mestu se je ude- ležilo kakih 150.000 oseb. Vojna nevarnost na Baikanu. Vsi listi poročajo, da je položaj na Balkanu skrajno miren. Kakšen je pa položaj v resnici, kaže poročilo, po ka- terem so priplule v Pirej štiri ruske in tri angleškevojneladije, italijanske vojne ladije pa še pričakujejo. Oboroževanje Turčije proti Holgarski. Turška vlada pospešuje zgradbo ceste proti bolgarski meji za prevoz topov. Velik del rezervistov, ki se po- lagoma a sigurno sklicujejo, je odposlan v posadke ob bolgarski meji. Bivši sultan Abdul Hamid umira. Iz vile Allatini se doznaje, da je bivši sultan Abdul Hamid na smrtni postelji. Mlademu učifelju v „Soči". Mlad si še, pa toliko že skusil! Pravi čudež, naših čudnih dni! V „SočiJ rnlad jeziček svoj si brusil. zreli misled Kdo se ne smeji ?! Vse grdö! Pijancev poznaš vrste, tat in goljuf strašita povsod; sto priseg zreš krivili črne prste, umore, rope vonjaš ti vserod! Toda kje? Na strani klerikalni greh, gnjilobo, svežo vohaš kri! Pobič moj! Očesi sta ti kalni, maček vpije, alkohol smrdi! V pustu sam! Za pust si mazal v „Sočo", mož prezgodnji! Kaj slepo čvekaš ? Misliš res, če čutiš v sebi močo, (mokroto) tak da tudi farški je pristaš ? Uči se, mladič, še mlekozobni! Prida nisi! Kakoršen si sam, ljud pošten imaš za zgolj hudobni! Klafarij te tvojih bodi sram! Kakor lump, tako o drugih sodi! Tak izvržek bacne v dno kloak stan svoj sam! Klafač, prepričan bodi, mož značaj obsodil te je vsak!! Eden, ki ga pozna. Cegar jo koleselj ? Kmalu po otvoritvi državne želez- nice sem naSel na svojem dvorišču star koleselj, namenjen v popravilo. — Ča- kal sem dolgo čaka. da se zglasi last- nik tor da navodilo jjlcde popravila. Po preteku IS mesecev se je oglasil pri ineni neki voznik in je vprasal. če je koleselj že gotov. Odgovoril sem mu. da sem čakal, da se oglasi lastnik ter naroči. kako naj se izvrši popravilo. Mož je odgovoril. da ?.e pride lastnik. In zopet sem čakal — zaman. Napo- sled sem koleselj popravil ter pozivljam lastnika. da se zglasi tekom 14 dni. sicer izgubi lastninsko pravico do koleslja. Ml HA EL ČIČI6OJ, izdelovatelj vo/.ov Gorica, ulica Dreossi št. 2. Loterijske ätevilke i2. t'obruvarja Trst.......35 54 1 24 84 Pri eni slovenski. netnsko govo- reči družini se sprejine dijake v hrano in stanovanje. Kje. pove naše uprav- n i § t v o. QHRA nieblirana za eno ali \J\JUF\ pst c|ye osebj s hrano ali brez >e takoj odda na Kornu. Kje? pove upravništvo -Gorice-*. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Go- rici Gospodska ulica St. 1 se priporoča si. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na meseeno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po 6 K in naprej kilogram. Franc >ovak, Gospodska ulica, št. 1. n ' I "I podpirajte hOJclKI! slov. solstvo IZ v Gorici! ~ Razpis dražk Razpisuje se zmanjševalna draž- ba za zgradbo šolske^a poslopja v Biljah. Sklicna cena je 33543 K 15 h. Xacrt. preudarek in gradbeni pogoji so razpoloženi na ogled v tukajšnjem uradu v navadnih u- radnih urah. Sprejemajo se le pismene po- nudbe (kolek 1 K), skaterimi treba vložiti 5 odstotno varščino. Kok za vlaganje ponudeb po- teče dne 26. t. m. ob 12. uri opoludne. 6. kr. okrajni šolski svet v (ioiici. 12. t'ebruarja 1910. . ZagrebŠka tovarna tvrdke Henrik Francka sinovi, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izkijučno le iz najboljših sirovin. V Vclo priCI bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z miinčkom, iz zagrebške tovarne. si ?.ng& V. Y lllVJ, 1-2:9 II. V. Tovarniika znamka. Dr. flop lir zdravnik, kirurg ter bivši asi- stent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u. Specialist za ženske bolezni. Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop. Fran - Josipovo tekaiišče 6 (tik lekarne Kiirner). I/.šel jo novi slovonski ce-<5 nik giamol'o- nov in plošč. , dvokolos. š - ¦ valnih stro- j ^ v itd. s ču- dovito nizki- iiii ccnami pri BATJEL-u GORICA Stolna ulica 3-4. Tarn je velika z al o 2 a vsakovrstnih gramot'o- nov oil 15 K do 1000 K Ut razlienih dvokoles, šivalnih strojev. — Za- stopnik knietijskih strojev. orKestrijonov ua. me- hanična delavnica. — Prodaja tudi na mesečne obroke. — Ceniki franko. Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica della Croce St. 8 (poprej v Kopačevi hiši) se toplo priporoča za "sa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Palek, V naslednik Karola CuFer priporoča se tudi vsen gg. odjemalcein. posebno pa kmctovalceni. V zalogi ima: merw za žveplanje, zadnji sistoin škropilnic za vitrijol, polivalnike za v,te in patentirano vfntlatorje za dimnike i. t. d. oprave so izvršujcjo točno in po iiajnižji ceni. W—^ •-—J« "%—' *— ^^ " Ivan Bednarik priporoča svojo ¦ ¦ ¦ * u 60R1CI ulica dclla Croce stev. (J boriska zveza gospodarskih zadrug in drustev v Gorici re^istrovuii» zadru^a l oiingeno zavezo Dosreinje pri nahpn kmetiisfcih potretiscin in. pri proäaji ^x^ *v *xs* fcmetijstili pristelfcov. *v tjK^ ^7^ Zaloga je v nisi „CENTRALNE POSOJILNICE v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT- 32- lzdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da otvorim v četrtek 9. t. m. v Gorici Via Scuole 6 modno trgovino za gospode in dame in se tem potom za obilni obisk najtopleje priporočam. Ker izdelujem kravate in perilo sam, zamorem z naj- boljšim blag"om najceneje postreči. S spoštovanjem: Engelbert Skušek Ljubljana — Gorica. Cenj. dame in gospodje — pozor! Imate že šivalni stioj? Ako ga nimate. omislite si najiiovejšo marko „Original- Viktoria" in najboljšega izdelka Pr dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepri- čanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original Victoria st"oj' delaiu še pu . u .in uporab1 brezšumnt). Original Victoria stroji su nepreKosliivi m lomačo rabo in obrtne naniene. "> Original Victoria stroj! so uaipiipraviicjži :.i umetnu vezenje (rek amiranje). Tvrdka stavi na lazpulagu strankam učiteljico, ki poučujt u.ttz- plačno. Original Victoria stroji bo ua|Dol]Ši i/.oels*K , -si Uu- sedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroji jamčiva 10 let. Nikdo iiaj ue zan.udi prilik'. >giedat si pred nakupom „O r i oi na 1- V i c 11) r i a" f.iroje. Edina zaloga ,Original- Victorja" strojev in drugih šivainili strojev, dvokoles „Puch " oro/.ja, muuicije in vseh lovskili pripiav pri tvrdki Kersevani &. Cuk -- Gorica Stoini trg (Piazza Duomo) štev. 9. V J S naziianJH si ohcinstvu, da je odj)rla proda- jalno svojili izdelkov na trgTi sv. Aiitoiia na vog'ulu v IJahatisce stev. 1 ter so priporoca za obilno naroebo. -— Ima v zalosii vsako- vrstneg'a ohuvula ter sprejema narociln ])o isr zmernih cenah. -ma Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje ftraverze), cevi za stranišča z vso npeljavo, strcšna okna, vsukovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, žeL/nu pociiikano medeno pluščevino za napravo vodnjakov, vodovodgv, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. 0 e n e n i z k «, s o 1 i d u a p o s t r e / b a ! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove a m e r i k a n s k e hi a y a j n e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.)