štev. 15 — Leto VH. PTUJ, 16. aprilr 954 Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za ptujski okraj ••EDmST^t) IK UPRAVA PTDJ. ntESEWIOVA 7 - rELEFOH STBV 15«. ČEKOVNI ftACOM PRI NARODNI BA« Ki PODRVtKICA PTDJ ŠTEV M3-T'20f BIBJOJC URBMIISJII OOBOa — OOGOVORN! UREDNIK VRAIL JOZB ROKOPISOM («1! VRAČAMO mHA MARIBORSKA TISKARNA LETNA NAROCMINA 500 DIN. POLLETNA 250 DIN ČETRTLETNA 125 DIN Cena din 10. ZADNJE DNI PO SVETU s stališča nsSe države je tre- ba Meti med najvažnejše do- godke zftdnjih dni brez dvoma OBISK NASEGA MARŠALA TITA V TURČIJI. V prtjateljshj deželi so pripra- vili našemu predsedniku naj- Bvej^nejgi sprejem. To dej- stvo, kakor obisk sam po sebi, predstavlja enega krepkih de- mantijcv tistih vesti iz Italije in dnzgod, ki so vedela pove- dati, da je zveza Jugoslavije, Turžije in Grčije pred razsnlom in podobno in katerih prozorna VBcbina je tmcJ^a edini namen, povzročiti škodo navši državi predvsem na ugledu, ki ga za- radi svoje ckMsIedne miroljubne politike uživa v svetu. Strni svet pa je v teh dneh priča priprav na KONFERENCO V 2ENEVI, v^t»te^ih se posebno vneto ndej- s^vaje asaerkki zunanji mini- ster Dullcs. Da bi konsolidiral zapadne vrete m dosege! enot- nost JEapadnega sveta na kon- fereinci, se je odpravil v London in Pariz. V prvoimenovanem mefstn ni dosegel, ko se Je za- vzeusul za »esoten nastop« v findokin!, s čimer je mišljena Itotcrvemclja ZDA v indokitaj- sfci Tftd-jvi, večjega uspeha. Angle« go ga napotili v Pariz, ki da je kfwnT)e4enten za reše- vaaie indokitajskega vprašanja. Ore namreč za im^o stopnjo tega »enotnega nastopa« — na deklaracijo zapadnih sil Kitaj- da naj prekine podpiranje indokitajskih uoomikov, s čimer W 8c ustvarili predpogoji za ustavitev indokltajske vojne, OccnJ^ijoč i>riprave na ženev- sko konferenco ob teh dejstvih Je vsak optimizem na njen uspeh najbrž močno iluzoren, prav t^o kakor AVSTRIJSKI UPI NA NEODVISNOST, Id m gojijo avstrijski politiki pred odhodom svojega kancler- I ja Raaba v Vel. Britanijo, kjer bo ponovno opozoril svet na to ^^»rškSanie. In kako napreduje ustvarja- nje evropske obrambne skup- no^? Jasno je, da je v tem poi^cdn odločilnega pomena j ■tališče Fr&nrije. ki pa je silno nbecepljeno. Kako daleč segajo naspi^ja, se najbolje vidi ob j pi%caem MARŠALA JUINA, M »e Je postavil v odkrito opo- sieijo ter postavil s tem na kocko vse svoje položaje v | francoski vojski in severno- j stli»Biskem paktu. Vendar ob- ; i^aja le mak> verjetnosti, da bi ; proti EOS usmerjeni Francozi i Se da!,fe čssa uspevali, ker ta- rejo Francijo mnoge skrbi, ka- tolh zdravilo je najti le pri ' Amerikanc.ih — prav ti pa EOS ▼ prvi vrsti forsirajo. ! Nas pa zanima tudi stanje na ! tsko liacnovanera Svobo^em trIKaSkem osemlju, kjer SLOVENSKIM KMETOM aK>PET JEMLJEJO ZEIVILJO, da bi na njej zgradili bivališča xa italijanske naseljence in to- vsrn^e objekte, v katerih bi jih zaposlili. Slovenci na Trža- lOtem iii?o4avljajo, da so jim v letih mveznLške vojaške upra- , ve vseli cek> več zemlje, kakor so je vrolf fašisiti v dvajsetih letih pred drugo svetovno vojno. f imll$M irniSfi spig^jo ijeCc, ki so se izkoseali z delom ^ Sooiallističfii zvezi v vrsto zanimivih zborov 68 Prostovoljnih gasilskih društev v okraju spada nedvomno tudi okrajni gasilski zbor z dne 4. aprila t. 1., k; je uspešno opravil svojo nalogo v celotnem obsegu dnevnega reda, pred- vsem pa je sestavil dokaj kon- kreten delovni program novo- izvoljenemu trdnemu upravne- mu in nadzornemu odboru ter zagotovil vsem Prostovoljnim gasilskim društvom v okraju nadaljnji napredek in razvoj. Glede na vsebino tega zbora, na poroCila, veffji del diskusije, predloge in sklepe je lahko trditi, da je ta zbor v celoti uspel, ker je uveljavil vrsto predlogov trezno misleče večine delegatov upoštevajoč predloge iz poročila sekretarja organiza- cijskega odseka Okrajne gasil, zveze tov Vratiča Jožeta na- mestnika načelnika tov. Bol- carja Štefana in ostalih poročil ter predloge iz diskusij. Na tem zboru je bilo dovolj jasno in razločno izraženo, da je mogel vsak delegat doumeti, da gasil- ska društva niso in ne morejo biti »nepolitične« samo stro-, kovne organizacije ki bi do-. puščale v svojih vrstah vpliv i reakcionarnim klerikalnim ele- , mentom zato, da se članstvo j ne bi vzgajalo v duhu sociali- stičnega gasilstva, temveč da i so organizacije, ki imajo prav tako kot druge množične or- ^ ganizacije Socialistične zveze' poleg naloge strokovnega uspo- sabljanja članstva tudi nalogo vzgajati gasile^ v zavedne so-1 cialistične borce za graditev našega gospodarstva in obva-1 rovanje življenj ter ljudske! imovine Coprav je zbor obravnav-?! številna vprašanja iz notranje-! ga življenja in delii ter izku- j šenj organizacij se je le treba ustaviti pri analizi pripadnosti gasilcev raznim dništvom. pred- vsem pa Socialistični zvezi Po zaslugi 50 dru=+ev, ki so to an j lizo napravila, se namreč vid:, da 37^/0 članov nikjer ni včla- | njenih ^od 2127 članov nevčla- j njenih 828) Jasno je da gre pri ; tem številu gasilcev za vdor »nepolitikov« v gasilske \rrste in za ljudi, ki tekom 10 let po osvoboditvi niso hoteli doumeti, da je naše novo jugo- slovanske gasilstvo organizar:- ja. v kateri Je mesto široko razgledanim, sposobnim, zaved- nim in prostovoljnim borcem, čuvarjev in graditeljev našega ljudskega bogastva. Gasilci, ki niso člani Socialistične zveze, ki jim je delo za socializem tuje, ne spadajo v vrste članov te organizacije. To jim je treba v vseh društvih, kjer so tak J člani, odkrito povedati in jih tudi črtati iz društev. Kdor nima srca in duše za to, kar danes gradimo in ustvarjamo, ne spada v gasilske vrste. O liku gasilca sta diskutirala tov. Klemenčič, podpredsednik re- publ. Gasilske zveze in član OK ZKS tov Predanič Jože. Z glasovanjem je bil potrjen predlog, naj v bodoče gasilska društva sprejemajo v svoje vrste le tiste kandidate, ki bodo v organizacijah Socialistične zveze z delom, zavestjo in do- bro voljo dokazali, da spadajo med čuvarje naše ljudske imo- vine. Od takih članov potem ni mogoče pričakovati, da bi vred- notili ta humana in patriotična društva kot organizacije, ki ni- ; majo ničesar skupnega s socia- lizmom in da lahko prav zato njeni člani nosijo stare gasil- , ske prapore raznih barv, tra- j kov in napisov v procesijah in' drugih verskih obredih. Naša; družba,* naša domovina potre-' buje gasilce z jasno, sociali-; stično perspektivo, ne pa gasil- ; ce, ki mislijo, da se da v tej uniformi in v tej službi uga- njati preživelo reakcionarno in klerikalno politiko. Nekaj delegatov je prišlo na zbor z dokaj neiskrenimi na- meni in tudi diskusijo, iz ka- tere se je dokaj očitno izražala borba za stolčke v Okrajni ga- silsk; zvezi. To se je odražalo iz njihove diskusije, ki so jo' načeli v zvezi z razdeljevanjem sredstev za okrepitev gasilskih društev in v zvezi s pomočjo, ki jo izkazujejo močnejši ga- silsk; centri krajem s tehnično manj opremljenimi društvi v slučaju požarov, zraven tega pa so pripravili in prinesli na; zbor posebno kandidatno listo za upravni in nadzorni odbor. Razumljivo je da s predlogi,, k; jih niti niso znali utemelje- j vati, niso prodrli niti do glaso- vanja. S tem se je bavilo pred- vsem nekaj gasilcev iz centra Gori.šnica, Id se na zboru s ta- kim načinom pač niso izkazali ter so doživel? tudi primeren poraz. Naše ljudstvo daje ga- silstvu iz skupnih sredstev mi- lijone za čim hitrejšo zgraditev in obvarovanje našeg? gospo- darstva, ne daje pa s tem pra- vice protiljuask'm elementonr;, da bi s temi sredstvi gospod - rili po svojr, v Škodo napredka naše domovine in v korist ško doželjne klerikalne in ostale reakcije Zelo plodna je bila diskusija o predlogih glede bodočeg? tekmovanja med sektorji, pregledu članskih vrst glede pripadnosti organizacijam, o seminarjih po sektorjih, o teh- nični usposobitvi strojnikov, o konzultacijah častnikov in pod- častnikov, o gasilskih praporih iz predaprilske Jugoslavije, o pristopanju mladine v gasilska društva itd. Večina teh predlo- i gov je bila potrjena z glaso-1 vanjem. i Volitve novega upravnega in nadzornega odbora ter delega- tov za republiški zbor, ki so bile ! javne, so pokazale, da je bila večina delegatov za to, da za- vzamejo vodilna mesta v Okraj- ni gasilski zvezi delavni, za- vedni in požrtvovalni gasilci, ki bodo sposobni izvršiti vse' naloge in sklepe, ki jih je | sprejel ta zbor. Novoizvoljeni upravni in nadzorni odbor sta zagotovila zboru, da bosta sto- rila vse, da bodo gasilska dru- štva v ptujskem okraju izvrše- vala svojo nalogo kot sociali- stična gasilska društva. NV. Motiv s prejšnjega občnega zbora 01» ol^lGinici simrii n orisa SCitIriča »... Boris, neprecenljive vred- nosti Je tvoja neomajnost in podpora, ki si jo tedaj nudil, da bi ohranil enotnost in mooolit- nost Partije in jo usposobil za težke čase, ki so se približevali in ki so grozili z uničenjem na- ših narodov. V dneh, polnih ne- gotovosti in groženj za našo do- movino in naše narode, si se vrnil iz emigracije, da bi delil usodo skupno s svojimi tovariši fn svojim ljudstvom. Vedel si, da je Tvoje mesto med njimi. Delal si neumorno skupaj z nami, skupaj z nami si doživ- ljal veselje ustvarjanja enotno- nii in monolitnosti naše Partije, ki ji je pripadala zgodovinska naloga, organizirati in voditi Judsko vstajo proti okupatorju In izdajalcem naše domovine. Kot eden od prvih voditeljev te vstaje v Sloveniji si pri tem ve- likem ljudsko-revolucionarnem poslu pokazal izredno velike umske in organizatorske spo- sobnosti in neomajnosti. Postal si eden najpomembnejših vodi- teljev ljudske vstaje in revolu- cionarne borbe za ustvaritev nove Jugoslavije. V tem veli- kem delu se je tvoje ime vtis- nilo v srca milijonom naših de- lovnih ljudi. O tem Ti priča neizmerna bolest, ki je zajela milijone državljanov nove socia- listične Jugoslavije zaradi Tvo- je tragične in prerane smrti. Ali je eno samo srce poštenega državljana naše države, ki ljubi našo veliko, s stoletno borbo iz- mučeno domovino, ki ga ne bi prevzela žalost in bridkost, ko je prenehalo biti Tvoje divno srce, ki je neizmerno ljubilo svoje ljudstvo in svojo domo- vino? Odšel si od nas, toda Tvoj divni lik borca in komunista bo ostal vsajen globoko v srcih na- ših ljudi.. MARS AL JOSIP BROZ-TITO ob grobu Borisa Kidriča Bazširjenost naprednega tiska ' v občim — Napredni tisk vpliva vse moč- neje ixa zavest in razgledanost naših delovnih ljudi. Z dnev- nim prenašanjem izkušenj in z javno izmenjavo nmenj vpliva vzpodbudno na vsebino in obli- ko našega gospodarskega, kul- turnega in upravnega dela. Kjer govori napredni tisk, se zaosta- lost hitreje tunika napredku, tam zgubiva tudi laž in zavi- janje dejstev svojo rušilno moč. Pred nami je statistika raz- širjenosti tiska v našem okraju, ki nam odpira pogled na mno- ga vprašanja, zlasti pa nas opozarja na važne naloge, ki smo jih doslej preveč zanemar- jali. Navedli bomo sanno nelcaj najznačilnejših podatkov. Če upoštevamo razširjenost samo vodilnih dnevnikov in ted- nikov v našem okraju, kot so n. pr. Borba, Slovenski poro- čevalec, Kmečki glas, Večer, Ljubljanski dnevnik, Ptujski tednik, Delavska enotnost in še nekateri, pride v Ptuju na eno družino povprečno po en časo- pis. Seveda so tu še mnogi brez časopisa, ker smo prišteli tudi izvode, ki jih prejemajo ustanove. Po en časopis pride pritoliino na dve družini v Središču, Go- rišnici, Tmo\'ski vasi, Zavrču, Hajdini (Kidričevo!), Lovrencu, Lešju, Vidmu in Ormožu. Na pribli&io tri družine pride en časopis v občinah: Makole in Podlehnik, na štiri pa v Jih> šlncih, na Destemiku, v Stai^ah, Cirkulanah, Zetalah, Podgorcih in Lestkovcu. Najmanj je razširjen dnevni tisk v občinah Polenšak in Markovci, kjer pride en časopis na 5 do 6 družin. Boš v teh cfb- činah j a sicer največ pogojev za razširitev dnevnega ti^a. Prepričani smo, da bodo znali tu 2 us»pehorn rešiti tudi to vprašanje, saj so bili doslej kos še težjim nalogam. V vetjih centrih našega okraja prevladuje število bralcev Slo- venskega poročevalca, na po- deželju Pa Kmečkega glasa, Ptujskega tednika ter Večera. Glede na celotno Število časopi- sov in revij (140), ki prihajajo v olcraj, pride na eno družino po en list, v Ptuju pa prideta na družino po dva li^. Kaj vpliva najodločilneje na razširjenost tiska? Predvsem je odvisna od več ali manj načrt- ne agitacije. Iz same statistike je možno razbrati, da so v šir- jenju tiska najagilnejša stro- kovna društva in organizacije (Invalidski vestnik 500, Ribič 426, Lovec 350, Obrtnik 330 itd.). Močan pobudnik v tem pogledu so tadi po§te, šole, Izudi i. si. (Nadalje\'anje na 2. strani) Titova štafeta Kot vsako leto doslej pri- pravlja tudi letos TD Partizan ob sodelovanju množičnih or- ganizacij Titovo štafeto, ki bo imela vseljudski značaj glede na obširno sodelovanje V tej štafeti bodo sodelovali: šte- vilni tekači, veliko število premij evalci tekačev, udeleženci na slavnostih v zvezi s Titovo štafeto, udeleženci v špalirjih ob progah, v vaseh, trgih in mestih v krajih, ki slovijo iz časov NOV (borbe, streljanje talcev, zmage itd.) in so obenem izhodiščne točke za štafete. Tudi letos bo okrajni odbor Titove štafete vskladii svoj program s programi so- sednih okrajev. Pot, po kateri bo s štafeto prenešena spomenica jubilantu tovarišu Titu skozi naš okraj, začne pri Železnih dverih in po- teka skozi Ljutomer, Orrnož, Ptuj, Maribor, Celje, Zi^m most, Trbovlje, litijo v Ljtib- Ijano in je dolga 250,70'ian. Odhod štafete iz Železnih dveh bo 18. n>a)a t. L 06 S:20 v Ljutomer iprih 8.45, odh 9.02) Ormož (10 11 — 10.21), Ptuj , (11.53 — 12.03) Maribor (13.54 ;— 14.30). i Ta proga (III) iz Železnih dveri do Ljubljane je druga najdaljša proga v Sloveniji (250,70 km) Prva najdaljša pro- ga je proga Lendava—Ljublja- na (303,50 km). Vse gla%^e proge v Sloveniji so preraču- nane na 1118,17 km. Podrobna navodila in pojas- nila bo še dal Okrajni odbor Titove štaiete v Ptuju. iasppst H.bfikega ciriilt¥a v Plisfu N« paredlog Zveze ribi.§kih društev Slovenije R 12/54 z dne 31. marca 1954 je Okrajni lliMisita odbor, tajništvo za no- tzmije zadeve Ptuj po 18. Zakosia o društvih, zborovanjih in drugih javnih cijodih odločiilo. da se Ribiško v Ptuju razpusti iz raz- l^gto^v, AjEsr je v upravnem od- boru dru^va večina članov, za lortere je bil lastni interes pred interesi društva in skupnosti ter so v tej smeri sprejemali sklepe iE nišn ustrezivih predlogov. ZSveaa rifeSJcih dru^ev Slove-' niiie je s svojo odločbo R 12 54 z lovnice. Vsi tmkarji z generalko za bele ri-. be smejo loviti b^e ribe tudi v StudCTČnici od železniškega mosta do Zorčičevega mlina (v jeani). Komisija. Stran 2 Ptuf, 16. aprila 1954 Trgovska podjelia so proti liciiiranlu kreditov v četrtek, 8 aprila t. L, je bila na Borlu dobro priprav- ljena letna skupščina Trgovin- ske zbornice Ptuj, s katere so odnesli delegati in tudi gosti vrsto koristnih misli in predlo- gov za bodoče delo zbornice same kakor tudi njenih članic — 38 podjetij. Pra\^no je bilo, da se )c na tem mostu temeljito otjravna- valo vprašanje raznih novih, gospodarskih predpisov. Izrečen je bil odločen protest proti si- stemu licitiranja kreditxyv, raz- ličnih obrestnih mer ter neso- lidnih ponudb, kar vse skiipaj povzroča dokaj.^Snjo .^kodo na- Somu gospodarstvu. Ob tej pri- liki je bilo odločno poudarjeno, da ne gre za krivdo zakono- daje, temveč za krivdo posa- meznih podjetij, ki izrabljajo trenutno situacijo v zvezi z ne- katerimi zakonitimi predpisi, ki še niso preizkiiSeni. Ob teh pojavih je nepravilno spreje- mati samo kritiko po(;amezni- kov in jo razpihovati v nedo- gled ter vzbujati nezaupanje in zmedo tudi na i>odročju naSe trgovine, temveč je potrebno skrbno zbirati .argumentirane predloge in te sporočiti na pri- stojno mesto. Kot že nešteto- krat, bo tudi sedaj prihajalo do vedno novih obravnav in odprav togih predpisov In ukre- pov, ki ni.so koristili razvoju naše trgovine. Delegati in tudi gostje (tov. Pušenjak, predsed- nik Trgov.-gostinske zbornice v Mariboru) so v diskusiji po- udarili, da se je nepravilxK> bo- riti proti novemu gospodar- skemu sistemu, temveč proti oviram, ki onemogočajo, da bi se novi gospodarski sistem čim- prej uveljavil. Naša naloga je, izboljševati stanje In na vsa- kem koraku preprečevati poja- ve raznolike birokracije, ki nam na razne načine .škoduje, če je pravočasno in na pravem mestu ne odstranjujemo. Nadalje je bil raztolmačen škodljiv ^jav kreditiranja bla- ga raznim podjetjem Izven okraja, zlasti podjetjem, ki v našem okraju odkupujejo kme- tijske pridelke. Taki pojavi onemogočajo nasa okrajna in zadružna podjetja, da ne mo- rejo razvijati domače trgovine, da se morajo boriti za svoja finančna sredstva, ki večkrat služijo podjetjem celo Izven naše republike. Ob takih okoli- ščinah je razumljivo, da morajo podjetja segati po tožbah in prisilno izterjevati- svoje ter- jatve. Poleg ostalega pa je skupšči- na porabila precej časa za raz- pravo o stanju mladega trgov- .škega naraščaja, v katerem se močno opaža pomanjkanje mo- ških. Poudarjeno je bilo, da ne gre pri tem toliko za ugotovi- tev, da je trgovsJd posel pri- kladen za zaposlitev ženskih moči, temveč za perspektive, ob katerih se moški raje posvečajo drugim poklicem z urejenimi dohodki in tudi z urejenimi pravicami do pokojnine. Stimu- lacija v trgovini kaže svoje stanovske težave in posledice, ki jih bo treba nekako urediti. V zvezi s trgovinskim narašča- jem pa nastaja tudi vprašanje, ali bo fie dalje v Ptuju trgovska šola ali pa bodo samo trgovski tečaji, ki trgovini ne bodo mo- gli dati takega naraščaja kot je potreben. Slednje vprašanje je v veliki meri vezano na sred- stva, ki jih zlasti KZ niti v za- dostni meri niti pravočasno ne odvajajo na določeno mesto, Č€?>rav bi morale biti za trgov- ski naraščaj enako zainteresi- rane kot ostala trgovska pod- jetja. Glede na skromna finanč- na sredstva je tudi razumljivo, da sedaj šola ne razpolaga z za- dostnimi učili. Nov koristen pojav pri vzgoji naraščaja Je dotok kadra z nižje gimnazije, ki kaže velik korak naprej gle- de na dobro osnovo, ki jo pri- naša ta naraščaj v trgovsko šolo in prakso. Nepravilno bi bilo prezreti predlog iz diskusije, da bi se morale v zbornici stalno po- navljati diskusije zastopnikov članic o vseh tekočih proble- mih, kakor je to drugje v praksi, ker bi to v mnogih pri- merih prihranilo kolektivom skrbi in nejasnosti, ki niso ra- zumljive v predpisih. Sami moramo misliti, kako se bo raz- vijala naša trgovina, zato bo treba tudi skrbeti za to, da bo- do razni predlogi pametni In premišljeni, ki jih bo dajala zbornica svojim članicam. S tajnimi volitvami je bil po- novno izvoljen za predsednika zbornice tov. Martin Klemen- čič, Id se bo gotovo tudi v bo- doče skupno z izkušenim novo- izvoljenim upravnim in nad- zornim odborom trudil do no- vih uspehov ptujske Trgovinske zbornice. Nekai kratkih % področja socialnega 7a%aro%an|a \ piu|skem okraju Povprečje članstva socialnega zavarovanja je bilo lani 8167 zavarovancev, od tega 5779 mo- ških in 2388 žensk. Najnižje število zavarovancev je bilo v jčmuarju (7050) lani, najvišje pa septembra (8900). Na socialistični sektor odpade 7715 zavarovan- cev, na privatni pa 452. Deloda- jalcev socialističnega sektorja je bilo 243, privatnega sektorja pa 313. V privatnem sektorju je največ raznih pomočnikov in vajeaicev v obrti (273), gospo- dinjskih pomočnic (137), manj pa je gospodarskih pomočnikov (24), članov CMD (13) in odvet- nikov (5), ki so socialno zavaro- vani. Na najslabšem eo glede so- cialnega zavarovanja kmetijski delavci v privatnem sektorju. Po lanskih podatkih Inšpekcije dela je v okraju v privatnem seiktoi^u kmetijstva zaposlenih 500—600 kmetijskih delavcev, zavarovanih pa je od tega le 24 delavcev. To stanje sili, da bo treba brezpogojno v najkraj- šem času Izvesti sklep skup^i- ne Socialnega zavarovanja glede zavarovanja teh delavcev. V okraiu je nad 2150 upoko- jencev, ki jun nakazuje pokoj- nino Zavod za socialno zavaro- vanje. Iz dohodkov socialnega zavarovanja je bilo lani izpla- čaiK) invalidom dela II. skupine 212.185 din, invalidom dela IIL skupine 162.329 din, invalidske pokojnine 644.572 din, odpravni- ne 107.128 din in 5804 din za ostale izdatke te panoge. Povprečni stalež bolnikov v okraju je 3,88»/«, če pa niso upoštevana bolovanja do 7 dni oziroma 2 mesecev, ter delovne nezgode In porodnice, je po- vprečje 2,45»/», kar pomeni do- kaj zadovoljiv rezultat. Zaradi nesreč pri delu je bUo lani izgubljenih 5152 delovnih dni, mesečno povprečno 429 de- lovnih dni, kar pomeni, da je bilo stalno izven delovnega pro- cesa 16 ljudi. 2^adi nesreč pri delu je bilo lani izplačanih na mesec 104.000 din, na onega za- varovanca na mesec 6500 din, za vse letno 1,248.000 din, pri tem pa še niso všteti stroški zdravstvene zaščite. 2 smrtna primera pomenita dokaj velike stroške in veliko škodo, ker sta šla za stalno v Izgubo 2 delovna človeka. Tako nastala škoda se ne da v niče- mer primerjati s stroški, ki jih podjetja porabijo za izboljšanje higiensko-tehnične zaščite za- poslenega osebja. Zal to spozna- jo nekatera podjetja šele takrat, ko je že prišlo do nesreče. Med najslabša podjetja v okraju glede visokega staleža bolnikov je lani spadala Že- lezniška vozovna delavnica v Ptuju, kjer je bil povprečni stalel (brez delovnih nezgod in porodnic ter bolovanj do 7 dni) okrog 4,80"/n in sicer najmanjši v maju (2,74''/o), najvišji pa v novembru in decembru (5,45 ®/o), Ce se prišteje k temu še ostalo, je odstotek seveda še mnogo višji. Po zaslugi dobre zdravstveno službe v ptujskem okraju odstotek bolnikov dokaj zado- voljiv, lahko bi pa bil še manj- .^>1, če bi podjetja izboljšala hi- giensko-tehnične in zaščitne naprave in če bi kolektivi po- skrbeli za boljSo kontrolo nad številnimi izkoriščevalci social- nega zavarovanja, sindikalno podružnice pa podvojile svo.ifi napore za vzgojo članstva. V prednji smeri bo šlo vse bodof>? prizadevanje uprav podjetij in sindikalnih podru-žnic. Sedemdnevna oziroma dvo- mesečna bolezenska obremeni- tev je stala lani podjetja in za- vod 6,061.505 din na oskrbnini. Ce se k temu prišteje še 10®'« prispevek za zavarovanje, je izguba še večja. Odprava na- mišljenih bolnikov in nezgod bo eno glavnih skrbi letošnjega in bodočega dela socialnega zava- rovanja. Koristno pogozdo^v^anfe ^v^ Do^cmiI Gozdove moramo tudi obnav- ljati in ne le izkoriščati. Po- vsod tam, kjer bi voda ali sneg ali pa sila vetrov ogrožala ob- stanek gozdov in rodovitne zemlje ali bi jo izžgala sončna pripeka, sekamo prebiralno. Ko podiramo les, moramo paziti na podmladek. Za prebiralno po- mlajanje so najbolj primerni jelovi in bukovi gozdo\'i, ker prene.0 din KMETOirALCI! Sotev je pred vami! Posadhc v t«n letu samo priznane seme bučnic in somladi. Oljna repica je dobre predhod- nik za krompirjeve nasade, ker zemljo zrahlja in ji dovaja du- šik, podobno kot lucerna, le da je to v nekoliko manjši meri. V nekih krajih so lansko lelo pokosilj oljno repico, ker je pri- man'!;ova1n zelene krme oz. krme sploh. Oljna repica kot zelena krma ni izdatna in zato se to ne priporoča. Razen tega pa, ako vpoštevamo vrednost se- mena, ki bo zrelo že čez dvi=i me- seca in bo dalo bogato plačilo, v nobenem primeru ne bi smeli po- kos.ti niti najmanjše povriine te dragocene rastline. 2e danes moramo misliti, na katero njivo bomo v avgustu posejali oljno repico. Seme nem- ške vrste, imenovano Dippe ali Janetzky, je preskrbela Tovarna olja v Ljubljani v zadostnj koli- čini, da bo mogoče posejati vse razpoložljive površine te kulture. Pt^. 16 aprila 1954 Stran 3 Kra^crni minsef !\OV r Srečah v Sagadinovi hiši v Srečah pri Makolah /e bila od leta 1941 dalje partizanska javka, pozneje pa tudi prehodna bolnica. V noči od 12. na 13. apr la 1 945 so tašisti hišo obkolili. 3 ži- ve ujeJi, jih 13. aprila piivezah na kljuke vraU polili z bencinom štiri žrtve pa so padle v bunker ju pod gorečo hišo. Ta hiša bo odslej pod varstvom kulturnih spomenikov. V njej bo obnovljen bunker prehodne bolnice in urejen krajevni muzej NOV. ★ Spomenik z grobom 7 frfev iz NOB pri SagadinovI požgani hiši v Srečah. Med žrtvami je 6 Sagadinovih, med njimi dr. Sa- gadin Rožica, zdravnica, ki je nudila neštetim bolnim in ranje- nim borcem NOV zdravniško pomoč. Pred tem spomenikom iz žive skale, ki so jo leta 1948 poklo- niti Zenki Sagadin v spomin na padle borce v Srečah delavci iz granitoloma v Josipdolu, je bila 11. aprila 1954 ob 9. obletnici komemoracija, ki se jo je udeležilo nad 500 ljudi iz Srec> Makol in okolice, Majšperka, Kidričevega in Ptuja. Prihodnje leto bo za 10. obletnico že obnovljena hiša z muze- jem in obnovljenim bunkerjem. To bo v bodoče tudi izletniška točka v ptufs'kem okraju. IZ LESKOVCA v deievih med 29. marcem in 4. aprilom t. 1. je bilo 7-dnevno zborovanje predvojaške vzgoje centra Leskovec ob 100% ude- leži vseh mladincev. Letošnje spomladno taboren je se bistveno loči od zadnjega lanskega zborovanja glede na udeležbo, discipliniranost, po- žrtvovalnost predavateljskega kadra, pa tudi po tem da je zborovanje poteklo brez vsake najmanjše kazni. Iz tega centra je predlaganih za nagrado iz vseh» treh letni- kov 6 komandirjev odelenj in 4 mladinci. Zdravila za siromašne Mestna lekarna Ormož je iz- dala v I. tromesečju na podlagi potrdil o pravici do brezplač- nega zdravljenja zdravil za vrednost nad 9000 din. IZ STARŠ Učenec osnovne šole v Star- šah Pesek Anton iz Starš 3 je 30. jan t. 1. IK) nesreči dobil na desnici poškodbe s trajnimi posledicami (15% delanezmož- nosti). Ker je bil kot učenec zavarovan pri DOZU, mu je ta priznal odškodnino iz dvojnega zavarovanja 33 COO din. Visokošolci nosim bralcem Jesih Adela: Nekaj misli o pravniškem poklicu Marsikdo ima o pravniškem poklicu napačno predstavo. Pre- prost človek vidi v pravniku bo- dočega jezičnega dohtarja, ki si bo kmalu potem, ko bo začel opravljati svoj poklic, pridobil veliko denarja. Povprečno Iz- obražen človek, danes vsaj, vidi v pravniku po večinj le navad- nega uradnika. Oba imata vse- kakor napačne pojme. V skopih besedah hočem dija- kom, bodočim študentom, kakor tudi ostalim bralcem dati pravo podobo o tem poklicu. Nekateri gredo študirat pravo, ker meni- jo, da ne zahteva toliko truda kot na primer medicina ali teh- nika, drugi pa imajo zopet po- misleke, Češ saj je tako ali tako dovolj pravnikov. Prvim lahko odgovorim, da vsak študij zahte- va mnogo truda, tako tud} pravo, a drugim, da naša družbena ure- ditev potrebuje predvsem mnogo pravnikov in to takih, ki ne po- znajo samo paragrafov, ampak takih, ki so vsestransko razgle- dani. Razlikujemo tri vrste pravni- ških poklicev: sodnike, advokate in referente v raznih podjetjih, tovarnah itd. O sodnikih in advokatih ne nameravam po- drobneje razpravljati, ker vsak pač ve. da sodnik sodi, advokat pa brani. Oba sta človeški druž- bi nujno potrebna. Nekoliko več bi rada govorila o pravnih refe- rentih, katerih delo ljudje prav pogosto podcenjujejo. Kakor je na sodišču potreben sodnik, tako je vsaki tovarni po- treben pravni referent. Podjetja sklepajo med seboj razne pravne posle in če pride do nesporazu- ma, kdo naj ga reši, če ne oseba, ki je tega vešča. Na primer ja- nuarja so električne centrale ukinile tok zaradi nizkega vod- nega stanja in tako kršile po- godbo, s katero so se obvezale, da bodo tovarnam dobavljale električno energijo. Nastale ne- sporazume so reševali pravni re- ferenti v prizadetih tovarnah. Pravni referenti pa niso po- trebni samo tovarnam in gospo- darskim podjetjem, ampak tudi zunanji trgovini, pomorskim družbam in rudnikom. Prav tako so potrebni pravni referenti pri ljudskih odborih, kjer se pojav- lja toliko problemov, da jih po- vprečen uradnik ne more in ne zna rešiti sam, ker to pač ne spada v področje njegovega znanja. Mnogo se govori, češ saj je dovolj pravnikov, kam bodo šli nadaljnji absolventi. Toda nešte- to je še tovarn, podjetij in ljud- skih odborov, ki Se nimajo zase- denih pravniških mest. Ce dobi pravnik, ki je končal študij, služ- bo pri ljudskem odboru, naj te- ga ne sprejme z nevoljo. Ce bo njegovo delo kvalitetno, bo rav- no tako priznano kot delo nje- govega sovrstnika na sodišču ali v advokaturi. Človek iz velikega mesta Edvard je prvič obiskal svoje- ga strica kmeta. Poln doživlja- jev se je vrnil v mesto, kjer je i navdušeno pripovedoval: »Naj- j bolj interesantna pa je garaža, v kateri stojijo krave...« Padalci na letališču v Moškanic'h Po treh mesecih uspešnega teoretičnega in praktičnega dela v padalskem tečaju v Ptuju se tečajniki pridno pripravljajo na prve teoretične izpite, ki bodo v nedeljo, 25. aprila, v Ptuju, na letališču v Moškajncih pa bodo izvršili prve letalske sko- ke iz letala iz višine 800 metrov. V januarju se je v padalski tečaj prijavilo nad 55 mladin- cev. Od tega jih je nekaj od- padlo na specialnem zdravni- škem pregledu, en del je odšel v armado, drugi so pa dezerti- rali iz tečaja. Sedaj je 23 mla- dincev in 4 mladinke. Po vseh teh uspehih so imeli prve vo- litve in si izvolili upravo pa- dalske sekcije. Upravni odbor sestavljajo: Fredi Vaj.=rbaher, Franc Žmavc, Franjo Segula, Lizika Potočnik in Feliks Bagar. Uprava je z delom že pričela. Pri tem je treba računati na finančna sredstva, ki jih bodo rabili tečajniki pri Izvedbi sko- kov. Ljudska tehnika je že dala prvo pomoč v vsoti 8000 din, da se je tečaj lahko nadaljeval. Potrebna bo pomoč delovnih kolektivov, da bo po končanem tečaju zagotovljeno uspešno de- lovanje bodočih tečajev, da bi v Ptuju izšolali čimvečje šte- vilo padalcev. V bližnji bodoč- nosti pa bo v Ptuju treba usta- noviti samostojno letalsko dru- štvo. Pri tem bo potrebno pre- cej vztrajnega dela. V Mo- škajncih na letališču bo treba zgraditi hangar za motorna in jadralna letala, s katerimi bo klub razpolagal. Ce bodo o tej želji razmislili tudi starejši, bo- mo v Ptuju kmalu lahko imeli svoje letalsko društvo in šolali padalce, jadralce in letalce. O naših uspehih bomo kmalu lahko napisali kaj več! Feiiks Bagar Delo IZUD „Janez Trste- njak" Hum Jeseni, ko je končano delo na polju, Se je začela delavska in kmečka mladina večer za v»če- rom zbirati v šoli na Humu. Ob- novili so že pred časom ustanov- ljeni IZUD i/n na občnem zboru izvolili odbor. Sklenili so, da bo- do za začetek ustanovili štiri sek- cije: dramatsko, Izobraževalno, glasbeno in pionirsko. Začetek je bil težak, s^j ni bilo ne denarja ne primernih prostorov, a kljub temu so bile s trdno voljo premagana največ- je ovire. Dramatska sekcija je za Novoletno jelko uprizorila prav- ljično igro »Jurček«, kjer je so- delovala tudi pionirska sekcija. S to igro so gostovali tudi v Or- možu in razveselili nad 350 pio- nirjev in cicibanov. Drugo na- študirano delo so bile Moiierove »Scapinove zvijače«, ki so ga v veliko zadovoljstvo gledalcev trikrat ponovili. Zadnje in naj- težje delo Je bil Cankarjev »Kralj na Betajnovi«. s katerim so gostovali tudi v Ormožu. Kljub temu, da ie delo samo pre- cej težko razumljivo in da so ljudje bolj navdušeni za burke in veseloigre, se je dramatska fkupLna odločila za to važno so- cialno dramo. Ljudje so se zelo vživeli v igro in nekateri bili ce- lo do solz ganjeni. Iz tega se vi- 1 di, da so igralci vložili ves svoj trud, da bi zadovoljili gledalce. I Seveda človek, ki predstave ni I videl in je prebral le objavljer« kritiko, je lahko mnenja, da I predstava ni uspela. Kolikor je zadeva meni znana, so to zlonamerno kritiko izzvali neki posebni razlogi. Humski j igralci so kritiko, kolikor je bila stvarni, sprejeli. Ne morejo spre- jeti očitkov, da so vso stvar vre- li malomarno, lahkotno in govo- j rili svoj jezik. Želel bi tudi, cte bi kritik upošteval to, da je IZUD letos šele pričel z delom in so razen 3 igralcev bili vsi šele drugič ali tretjič na odru. Večina igralcev je zaposlena z zelo tež- kim delom, ima le osnovnošole^ko izobrazbo in se mora tako rekoč i boriti za vsako pravilno izgovor- I jeno besedo. Ce upoštevam v^a ta dejstva, moram priznati, da so v tako kratkem času pokazali lep uspeh, j Piscu kritike iskreno priporo- j čam, da spremeni svoje vzvišeno I gledanje na podeželske odre, j kajti Šele potem bo lahko napi- ! sal dobronamerno kritiko. Na koncu porivam vse člarie IZUD Hum, naj kljub oviram in zaprekam pridno nadaljujejo z delom v vseh sekcijah, kajti z vztrajnostjo in dobro voljo bodo odpravili š^ tiste napake, ki Jih resnično imajo Ec. Igralska družina iz Makol ie gostovala v Haidinl Igralska družina iz Makol ima že lepo tradicijo. V zadnjih dveh letih je postavila na oder več lepo uspelih del (Cankar: Kralj na Betajnovi, Gogolj: Zenitev, M. Pucova: Operacija, Prevara), minulo nedeljo pa je gostovala makolska družina v Hajdini z Benedettijevo komedijo: »Dva ducata rdečih vrtnic«. Gostova- nje je bilo v okviru tekmovanja igralskih družin za okrajni festi- val. V igri Dva ducata rdečih vrt- nic, ki ima tri precej razvlečena dejanja, nastopajo samo štiri ose- be. Razumljivo, da zahteva tako delo zelo sposobne in rutinirane igralce, v nasprotnem primeru učinkuje lahko dolgočasno in monotono. Igro je režiral učitelj Julij Lončarič, Izkazalo se je, da je izbral v treh glavnih vlogah na- 1 darjene mlade igralce (Marina: j Milica Sodeč, njen mož Albert: i Lesjak Jože, advokata pa je igral Potočnik Anton). V manjši vlogi Rozine je nastopila Jančičeva. Posebno pri igralcih glavnih vlog je bila opazna odrska na- darjenost izgovorjava vseh je bila jasna in razumljiva, čeprav pobarvana z dialektom Dravske- ga polja. V gibih in kretnjah pa so odgovarjali posameznim vlo- gam. Tudi maske so bile dobre in kar je pri podeželskih družinah redko — nič pretirane. Igra je lepo uspela, čeprav ji Je manj- kalo predvsem tempa in dinami- ke, kar pa je šlo v glavnem na račun besedila, ki je včasih ma- lo zašepalo. Režiser b,- moral ne- katere dolgovezne dialoge skraj- šati, kar bi bilo delu gotovo v ^ prid, ' Skoda, da družina ni nastopila s kakšnim delom, v katerem na- stopa več igralcev, da bi se nam predstavile Makole kot celotna igralska družina. Hajdinska publika, ki je doce- la napolnila dvorano, je pozor- no sledila izvajanju igralcev na odru in tako dokazala, da zna ceniti delo in prizadevanje ma- kblske igralske družine. Jože Gregorc ★ IZ MAKOL Občinski odbor Makole je v zadnjem času ustanovil podjetje Remont, v čigar delokrog bosta spadali tudi žaga in opekama. S ponovnim obratovanjem žage bo kmetovalcem zlasti glede na nameravano povečanje kapaci- tete olajšana skrb za rezanje lesa, enako pa tudi družbenim gospodarstvom, ki so tudi ve- zana na usluge majšperške žage. Cepec in slama Miha: »Kaj si tako zatekel na glavi?« Janez: »To sem dobil pri mlač. vi. Cepec mi je priletel v glavo.« Miha: »Da, da, cepec oade vedno tja, kjer je slama.« Iz zgodovine ptujskega okraja Rimski v Piw!ia Ptuj je ohranil veliko spome- , nikov na dobo rimskega vla- j danja v naših krajih. Mnogo ; spomenikov pokriva še zemlja, j mnoge čuva muzej, ki je sve- I tovno znan baš po teh najdbah. | Nekaj rimskih spomenikov je ' vzidal Simon Povoden pred 120 ' leti v mestni stolp, da bi jih | obvaroval propada. Največji : rimski spomenik stoji pred : mestnim stolpom, to je Orfejev j spomenik. Na Zg. Bregu so leta ! 1913 odkopali rimsko svetišče j boga Mitra, na Hajdini oa prvo j 1. 1899. drugo pa 1. 190i. | Čeprav živimo v Ptuju, ven- dar premalo poznamo te spome- nike — priče življenja v rim- skem Poetov: iu prod 1600 do 2000 leti, ki jih vsako leto spo- zna na tisoče tujcev. Navadno hodimo brei^brižno mimo njih. zatopljeni v vsakdanje skrbi. Danes pa bi se odločili in jih spoznali natančneje še ml. 1. CRFEJEV SPOMENIK Pred nami je mr^stni stolp, pred njim stoji Orfejev spome- nik. sklesan iz pohor.=:kega mar- morja, naš naivečii rimski spo- menik. Visok je .skoraj 5 m, ši- rok pa 1.82 m. Napravljen je bjl v II. stoletju po n. št. kot na- grobnik .nekemu občinskemu .»svetovalcu v Ptuiu. 2e v sred- njem veku je Orfejev s.r)omenik stal tu. Nanj so z železno pri- pono priklepali zločince, jih tu bičali in zasramovali, zato ta ^omenik imenujejo tudi sra- motilni kamen. Kamen ima spo- daj napis, ki je zelo zabrisan. Nad napisom je proga s kozlom, medvedom, bikom in še dvema živalma. Nad progo je nadvižna [reliefna) podoba bajeslovnega pevca Orfeja. Okoli njega so zbrane živali, ki očarane poslu- šajo zvoke njegove plunke. Med živalmi so: govedo, jelen, velblod, jagnje, merjasec in še neka žival. Na kamnitem loku na desni je opica, na levi pa kača in tri ptice. Nad Orfejevim reliefom je proga s perutnino, nad njim nn v zatrepu podoba bot^inje, naibrž Venere, ki se sklania nad spečim ali nrfvim mladeničem, naibrž A ' nidom. Ovršje nagrobnika zaključujeta dva navzven sedeča leva z bra- dato glavo v sredini. Na stra- nicah spomenika .»sta po dva živnlska lika. dva lika Dle<5očih mož in dveh žena z glasbili v dvignjenih rokah. Pod napisom je poškodovana podoba Orfeja v podzemlju, ki igra bogovoma Plutona in Pro- soerini. Za niima stoji božji sel Merkurius. Na 'evi je mogoče Orfejeva žena Euridika, ki jo vodi Herkules. Podobo obrob- ljata dve človeški postavi na vsaki strani. loč'^ni s steno in zgoraj zatrepkom. Kaj nas uči Orfejev spomenik? Kot kiparski Izdelek pomeni umetniško ustvaritev z rimski- mi in še tudi ilirsko-keltskimi oblikovnimi osnovami. Podobe na njem pa nas seznanjajo z verstvom pred 1800. leti v naših krajih, kjer je pognalo globoke korenine rimsko verstvo. Med- Ijudski značaj tedanje trgovine, združitev mnogih ljudstev z raznimi verami v veliko rim- sko državo — je pomenilo kri- žanje idej ter staplanje ver in ljudstev. Orfej je bil grški bajeslovni pevec, sin muze in boga Apolo- na. Z močjo svojega glasu ie znal ukrotiti zveri In premikati skale in drevje. Ko je njegova žena Euridika umrla zaradi kačjega pika. je odšel v pod- zemlje, kjer je njegovo petje prevzelo bogov.- da so ljublje- no poslali spet na svet Bog Pluton pa mu je prepovedal, da bi jo imel, preden bi zagledal dnevno luč. Ker se Orfej tega ni držal, je Evridiko za vedno izgubil. Pozneje se je Orfej pri- družil orgijskemu čaščenju boga Dioniza. zato so ga razjarjeni Bakantini raztrgali. Njegovi telesni ostanki so priplavali na grški otok Lesbos, ki je postal sedež Poezije. Na spomeniku je upodobljen, j kakor smo videli, tudi Adonid. j Po čaščenju izhaja iz menjajoče j prirode. V njem se izraža žalost I ob izgubi lepote narave in ' upanje v njeno novo prebujenje Grki so z imenom Adonid ozna- ' čr-vali lepega mladeniča, ki so ' ga upodabljali na kcimnitih in glinastih predmetih. Čaščenje je semitskega izvora. Od Babi- loncev so ga prevzeli Grki. Vsakoletni Adonidov praznik starih Grkov se nanaša pred- vsem na Afrodito, ki objokuie mrtvega mladeniča. Povezano je bilo z gojenjem ra.stlin v Ado- nidovem vrtu, ki so jih razvele darovali bogovom da bi narava bogateje obdarovala ljudi. Orfejev spomenik je tako spo- menik poganstva, ki ga je za- menjalo v 4 stol. krščanstvo — odsev razkroja rimskega go- spodarstva in antičnega sveta. Splošna kriza, ki ljudem ni ka- zala izhoda v to.stranstvu, je prenesla rešitev v nebesa, kjer so vsi ljudje med seboj enaki in srečni, kar je oznanjevalo krščanstvo, ki je obenem učilo sužnje poslušnosti in vdanos^^i go<;Dodarju. Rimska vera .i'' odsev življe- nia v sužnjeposestniški družbi. } Človeško življen-e pp odraža v j nebe.škem življenju. Bogovi vo- dijo Zemljane, njim so name- njene daritve v raznih oblikah, i Vse polno je po,gan5;kih bogov: j Satumus bos poljedelstva. Mart I boe voine. Minerva bosinja za- [ kona, Neptun bog morja. Vesta I boginja miru in doma, Merktir I bog trgovine. Jupiter najvišji I boe itd V zadnjem obdobju rimske zgodovine le zmagovalo eno i vesoljno božanrt-ro — sončni ; bog Mitra, čaščenje, podobno i krščanstvu in obenem nicpnv j predhodnik R • (Se nadaiiuie) Dijaki iz Ptuja so gostovaM v Lovrencu v nedeljo, dne 11. aprila so dijaki prvič gostovali v Lovren- cu. Igrali so »Razvalino življe- nja«. To je bila njihova prva predstava. Premiera je uspela. Kljub omejenim možnostim in sredstvom je mladim igralcem, sedmo.šolcem, uspelo dognano podati Finžgarjevo najboljše dramatsko delo, ki ni toliko bogato zunanjih dogodkov, pač pa polno čustev in psiholoških situacij. Jožica Vrbnjak v glavni vlogi kot Lenčka je svojo težavno nalogo zelo dobro izpolnila. Odlično je prikazala prehod iz naivnega, zaljubljenega dekleta v pr\/em dejanju v razočarano, trpečo ženo, ki «0 jo vsilili v zakon iz golih denarnih raču- nov in ki se iz obuna naposled zatrče k pijači. Mauri.č Franc je svojo vlogo, kljub nizki ra.'ričljivo odisral in prikarnl trdoživega, energičnega, a pretkanega .sta- rpgr^ kmeta Urha, ki svojo ljub- ljeno hčer nevedoma žrtvuje .svojemu pohlepu in računom. Najboljši jo bil v pr\'om deja- nju. kier na njem leži teža do- gajanj. Marjan Trgi je podal ne- koliko nrečustvenega M:^rtina. 1 bil oa le dober v afektih v IT. in ITT. dejanju. Ferjan. ki ga je ieral Jože Dragar. je žc pri ■ Finžgarju precej papirnat lik. Ko se pojavi na odru, nI več I takšen, kakor o njem osebr; nn odru govora Pri gledalcih ne vzbuja niti .simpatije niti apa- tije. Dragar te pomanjkliivos^i ni mogel odpraviti. Karaktemo in drvživeto je zapuščeno, zagre- njeno, nikogar pomoči in u.smi- Ijenja prosečo Tono upodobila Danica Dobnik. Zaradi ma.'5ke in .sklonjene di-že pa vča.sih da,1e vtis za Tono pre.stare žene. Si- cer pa je uspela z učinkovito mimiko in izrazitimi kretnjami, gibi. T. Ivann.ša in M. Cof v stranskih vlogah sta prav lako zadovoljila. T.crra je potekala v glavnem gladko in naravno. Prvo deja- nje jo bilo najboljše. V nadalje- vanjih sta nopetost in tennpo popustila. Kljub temu, da so igralci dramo očitno vestno naštudirali in se mnogo trudili, so bili nekateri prizori premalo obdelani. Tako je zlasti zadnji, odločilni prizor izzvenel medlo in nedovršeno. Lenčkina smrt je pri.^la vse prehitro, oče Urh jo bil prem.alo razburjen, ko je spoznal, kaj se je zgo^lo, Mar- tin premalo pretresen nad last- nim dejanjem in Ferjan pre- hladen, ko je uzrl svojo mrtvo ljubo. Očitek oč.-tu Urhu, da jr v resnici on snm. Urh. morilec svvie hčerke, bi moral biti mo- ' gočen zakl.tuček pretre.sljive tra- gedije. toda na odru se je sko- I.'j Tazf;ubil v ostalem dogaja- : nni Uprizoritev nazvaline živ- ljenj? pa je vend^^rle ^aaten uspeh zlasii še, ker je rezultat skoraj popoln.^ma samostojnega dela skupine -nlidih dijako\* Z igro bodo gostovali tudi po drugih podežol odrih: pri- hodnjo nr«-iistavo bodo '-Tieli ■ v Rogoznici. H. B Ptuj. 16 aprila 1954 Nameravan pobeg čez mejo S8 mu preprečili Člani Ljudske milice p^taje LM Zg. Kungota so 3. aprila ti. aretirali Adolfa N e ž m a h a , roj. 31. jan 1914 v Rogatcu, nazadnje stanujočega na Spod. Hajdini pri Ptuju štev. 124. Imenovani je bil zaposlen kot mesar v Kmetijski zadrugi Vi- dem pri Ptuju, kjer je v času službovanja poneveril 140.000 din. V strahu pred kaznijo je, kot pravi, hotel pobegniti v Avstrijo. Pred pobegom si je v isti zadrugi protipravno pri- svojil še 50.000 din in pri pod- jetju »Zivinoodkup« v Ptuju je neupravičeno dvignil v imenu KZ Videm nad 23.000 din. Než- mah pravi, da je že prvonave- denih 140.000 din vrnil razen 49.000 din. Ob prvem srečanju s člani LM se mu je posrečilo pobeg- niti. Naslednjega dne je bil na podlagi požrtvovalnega zasledo- vanja prijet. Ob priliki aretacije se je tudi fizično upiral, kljub temu pa je moral ostati tostran meje. Pri vsem je zanimivo, da od pobega pred člani LM in do aretacije ni bil nikjer siguren. V akciji je, kot že večkrat, so- delovalo lepo število obmejnega prebivalstva, ki pozna podlost beguncev, ker ti bežijo v večini primerov iz lastne domovine, ko so izvršili razna kazniva dejauija, češ da se bojijo kazni. Nežmah ne more trditi, da je hotel pobegniti zaradi slabih družinskih razmer ali zaradi avanturističnih nagibov. Natančno ozadje Nežmahove- ga nameravanega pobega bo dognala preiskava. IZ PTUJA >Perutnina« Ptuj, ki že ima poslovalnice v Mariboru, Mur- ski Soboti, Pristavi ob Brežicah namerava odpreti odkupno po- stajo — zbiralnico za jajca, pe- rutnino, divjačino in perje tudi v Ormožu * Za ptujsko samostojno manj- šo tiskarno, ki bo sčasoma iz- vrševala najnujnejša naročila za tiskanje tiskovin, plakatov in drugega je že nabavljen v Beogradu tiskarski straj za ploskovni ti.sk z naprav« za vlaganje papirja. V teku pa so še pogajanja s podjetjem »Zvezda« v Zagrebu v zvezi z ostalimi tiskarskimi stroji, ki jih to podjetje prodaja. Kalcor kaže, bo ptujska tiskar- na v prostorih, kjer je že bila svojčas Blankejeva tiskarna. S postopnim kompletiranjem bo končno imel Ptuj v nekaj letih samostojno tiskamo ki ^ ce- lotnemu okraju v veliko olajša- nje in tud? v razbrem-^nitev mariborski tiskarni, ki je se- daj preobložena z naroč-li. ★ V zadnjem času se je zdra- vilo v Splošni bolnišnici v Ma- riboni 19 oseb iz ptujskega okraja skozi 322 oskrbnih dni na družbene stroške, ki znašajo 215.560 din Dosedanji stroški zdravljenja v ptujski bolnišnici, ki bodo tudi plačani iz družbe- nih sredstev, znašajo nad 2 mi- lijona dinarjev. V obeh prime- rih gre za osebe, ki so imele pravico do brezplačnega zdrav- ljenja. ★ OLO Ptuj bo razpisal za šol- sko leto 1954/55 4 mesta šolskih upraviteljev za osnovne šole ^Cirkovce, Destemik, Juršincl, Ptuj, Sela); 34 učiteljskih mest: Cirkulane, Hajdina, Leskovec in Vitomarci po 2 mesti, Gorišnica (3 mesta), Destemik. Domava, Grajena, Hum. Juršincl, Mako- lo, Majšperk, Markovcl. Narap- lje, Podlehnlk, Ptuj, Ptujska gora. Rodni vrh. Sela. Starše, Stoperce. Marjeta, Trnovska vas. Velika Nedelja, Videm, Vurberk, ZavrČ in Zetale (po 1 mesto) za osnovne šole; 13 predmetnih učiteljev za nižje gimnazije (Cirkulane 3. Gorišnica 2, Lo- vrenc 1, Majžperk 3. Makole 2, Markovce 1 in Središče 1); 1 profesor ali predmetni učitelj za ptujsko popolno gimnazijo; mesto učitelja ali predmetnega učitelja za vajensko šolo raznih strok Ptuj ter 1 mesto ekono- mista vajenske šole trgovske .stroke Ptuj; 1 mesto upravnika in 2 vzgojitelja za Dijaški dom Ptuj ter mesto upra\mika In 2 mesti vzgojitelja za Vajenski dom Ptuj. Kobilama Tumišče bo ure- dila v ssporazumu z Zrebčamo Pragersko sezonsko plemensko postajo na Tumišču ker je to- zadevna potreba po tovrstni postaji vedno večja V tukajš- nji okolici je lepo število rejcev kobil lahkega tipa. ki bi radi pripuščali pod toplokrvne žreb- ce Kobilarne T'jrnišče Ker le do žrebčame na Pragerskem predaleč, bo z ureditvijo po- staje to vprašanje rešeno. Ko- bilarna ima žrebce le za lastno uporabo, zato tej želn kobilo- rejcev no more ustreči IZ LOVRENCA Kritika obrtnikov s področja občine Lovrenc je pripomogla, da se je začela trgovin.ska in- špekcija zanimati za Lamper- ger Jožeta Lovrenca 117, ki je pred letom dni za stalno odjavil kovačijo in glede katere- ga se je zatrjevalo, da ima več kovaškega dela kot vaški ko- vač, čeprav nima ve.' obrti Preveritev teh trditev je po- kazala, da je imel Lamperger doma več iz^TŠrnih kovaških izdelkov, nekaj del pa i«? imel še ncdovršenih. O teh ugotovitvah bo še ob- ravnava pred sodnikom za pre- krške pri OLO Ptuj. 80-letnica dr. Viktorja Murnika Ob 80-letnici učitelja sloven- ske telovadbe mu je čestitala tu- di Okrajna zveza Partizana in sprejela od njega sledeče pismo: »Za Vaše iskrene čestitke k mo- jemu osemdesetletnemu rojstne- mu dnevu in k visokemu odliko- vanju, ki mi ga je naklonil naš veliki vodnik predsednik maršal Tito. Se Vam iz vsega srca za- hvaljujem, Žeieč Vašemu delu za našo le- po in narodu tako koristno stvar najboljših uspehov, Va? najlepše pozdravljam Zdravo! Dr Mur- nik.« Ptujska mladina, zgleduj ?e po dr. Murniku. našem velikem te- lovadnem strokovnjaku, in na- polni partizanske telovadnice, ker boš le tako najbolje koristi- la sebi in naši lepi dovomini! ' * Partizanke iz Ptuja zopet prve V nedeljo so bile na Taboru v Ljubljani vsakoletne tekme v aka- demijskih telovadnih sestavah. Republiških tekmovanj so se udeležile pod vodstvom načelni- ce okrajne zveze Gizele Zavadlal tudi Ptujčanke. Naše mladinke so z njeno sestavo »Igre z žogo« dosegle I mesto v republiki. Tudi v obveznih vajah v ritmi- ki so naše mladinke dosegle med mladinkami I. mesto, kot posameznica pa je dose-gla 100 odstoten uspeh mladinka Sirov- n i kova. Čestitamo tov. Zavadlalovi in njenim mladinkam k prvenstvu, ostalim pa kličemo: V telovad- nice, zbor! ★ IZ SREDIŠČA Na področju občine Središče je več slabih cest, od katerih je bilo nekaj popravljenih že lani s pomočjo sklada za ob- novo gozdov, nekaj pa jih je ostalo še za letos. Popravilo teh cest je neodložljivo glede na te ceste kot vezi med posamezni- mi vasmi in kot gospodarsko važne lokalne objekte. V ta na- men bo potrebno najmanj 50 ti- soč din. čeprav so ljudje pri- pravljen^ nekaj storiti tudi v lastni režiji. Občinski odbor Središče l>o poskusil ta sredstva doseči iz sklada za obnovo gozdov, ker gre s tem tudi za obnovo gozd- nih cest * V letošnjem prvem četrtletju je prejelo 251 lastnikov gozdov sečna dovoljenja za skupno nad 1300 prostornih metrov drv. Glede na izgubo časa. čaka- nje in intervencije pri ob- čini v zvezi s sečnimi dovolje- nji je treba večkrat poslušati kritiko in željo po času. ko ne bo več treba tovrstnih dovo- ljenj, ker bo tudi brez njih obnova gozdov uspešno pote- kala. ★ Poslovanje v KaučiCevem mlinu Organom trgovinske inšpek- dje v Ptuju je prišlo na učesa, da je mogoče v mlinu Kaučiča Jožefa kupiti mlevske izdelke, belo moko, koruzno moko. kruš- ' no moko in otrobe na škodo mlinske merice k: jo mora, mlin prodajat: pooblaščenemu i podjetju za promet z žitari- cami. Pri pregledu tega mlina 31 3.1 t. 1. so bile te trditve prevcrje- j ne v mlinu in se je izkazalo, da je Kaučič Jože resnično prodal na škodo merice raznim stran- kam 202 kg bele moke. nekaj koruzne moke kn:šne moke in otrobov in da je vodi" dvojno evidenco. V mlinarski dnevnik :n nrevzemno-oddajne liste nI. T?rii50val vsega prometa v mli- nu. Zade^'o bo obra^mava' končno ■'rvr^.-iik za prekrške pri OLO v Ftuju. ' Vabilo odbornikom LOMO Ptuj in volivcem V četrtek, 22. aprila t. U ob 15 uri bo seja LOMO Ptuj v sejni dvorani LOMO Ptuj. Dnevni red seje bo odborni- kom javljen na posebnih va- bilih. Iz pisarne LOMO Ptuj * Obvestilo Vse stranke na območju me- sta Ptuj, ki stanujejo v stano- vanjskih hišah pod našo upra- vo, prosimo, da se osebno ogla- sijo pri tuk. blagajni v svrho sklepanja novih najemninskih pogodb. S seboj naj prinesejo odločbe o dodelitvi stanovanja! Obenem popravljamo števil- ko našega tekočega računa za vplačevanje najemnine po NB, ki se glasi (H3-6779-22 in ne 643-6772-1, kot je bilo pomo- toma objavljeno v 12. številki »Ptujskega tednika«. Uprava stanovanjske skupnosti. * IZ CIRKULAN 11. aprila'^t. 1. je bil v Cirku- lanah že četrti zbor volivcev. Ob tej priložnosti so volivci najprej posluvšali predsednika in pred- stavnike svetov nato pa obširno di^kutirali. Priznali so. kar je bi- lo uspešno opravljeno, pa tudi predlagali, kar je treba zboljšati. Po poročilu sveta za gospodar- stvo je bilo največ govora o po- pravilu šolskega poslopja. Vo- livci so izrazili pripravljenost dela podpreti z vsemi močmi. Razpravljali so tudi o elektrifi- kaciji • Pohorja, Paradi;:a in Gra- dišča. S posebne pozornostjo pa so sledili poročilu sveta za soc - alno poMtiko iu zdravstvo Le svet za prosveto do sedaj še ni našel svojega delovnega področ- ja- Volivci so ob zaključku pred- lagali, naj bi organiziral: zbore volivcev po volilnih enotah, da bi akcija za popravilo šolskega po.ilopja zavzela potrebno širino. Istega dne popoldne se je zbra- lo v Cirkulanah nad 80 viničar- jev in delavcev kraet:jskega po- sestva Cirkulane. ki so s poslan- cem tov. Bračičem razpravljali o perečih vprašanjih, ki se pojav- ljajo v zvezi z izvajanjem 7ako- na o odpravi viničar^^tva in podobnih razmerij. Ob tej pr liki so izvolili iniciativni odbor za ustanovitev sindikalne podružni- ce kmetijskih delavcev. Franc Tkalčec ★ IZ STOPERC Družino Antona Galun iz Sto- perc 4 sta morala občinski od- bor Lešje in okrajno sodišče Ptuj zaščititi pred posledicami pijančevanja zapravljanja in za- postavljanja s strani 37-letnega moža in očeta Antona Galun s tem, da je sod šče izdalo odloč- bo o delnem preklicu Antona Galun ter odvzemu delne opra- vilne sposobnosti. Tak ukrep je bil nujen med drugim tudi glede na to, da je bil Anton Galun že dvakrat kaznovan v zvezi z že omenjenim počet- jem in se kljub temu ni spameto- val. V pijanosti je nerazsoden, ne dela skoraj nič in zanemarja gospodarstvo, ki obs^na 14 ha zemlje. Postavljen mu bo zato skrbnik, ki bo zanj vodil pravno- veljavna opravila * Kaj je letos z revijo konj na Turnišču Za revijo, ki je postala že tradicionalni dogodek pri nas, je letos precejšnje zanimanje. Mnogi že poizvedujejo, kdaj in v kakšnem obsegu bo. Skle- njeno je bilo. da bo revija v nedeljo, dne 2. maja. Nastopali bodo predvsem konji Kobilarne, katerih pa bo letos zaradi od- hoda dirkalne ekipe v Beograd nekoliko manj. Na sodelovanje so povabljeni tudi rejci kasa- ških konj iz Ljutomera, katerih kvaliteto je občinstvo spoznalo že na lanskoletni reviji. Ude- ležbo so prijavili tudi člani Kluba za konjski šport Lenart v Slov. goricah. Ljubitelji ja- halnega športa bodo prav goto- vo veseli galopskih dirk, ki bodo tudi na programu. .Tahali bodo člani Kluba za konjski šport »Drava« iz Ptuja. V od- morih bodo predvajani plemen- ski žrebci s področja okraja Ptuj in plemenske kobile Ko- bilarne z naraščajem. Kmečki rejci, ki se žele pomeriti v kmečki galopski in vprcžni tek- mi. se že prijavljajo v pisarni Kobilarne. V šoli Učitelj: ».ložek stopnjuj pri- devnik bolan!« Jožek: »Bolan, še bolj bolan, mrtev...« Grožnja Jožek: »Mama če mi ne daš deset dinarjev, grem k sosedove- mu Milanu, ki ima ošpice ...« Okrajno gledalisCe Ptuj Četrtek, 22. aprila 1954, ob 20. (8.) uri: Eugene 0'Neill: I »ANA CHRISTIE«, drama v ; treh dejanjih. PluEMISRA. Rc- : žija in scena EMIL FRELIH k. g. . Nedelja, 25. aprila 1954, ob 20. (8.) uri: Eugene 0'Neill: ; »ANA CHRISTIE« drama v ■ treh dejanjih Prva repriza Prodaja vstopnic pri gledali- .ški blagajni dan pred pred- , stavo in na dan predstave od 15. ' do 17. ure ob nedeljah in praz- nikih od 9 do 11 ure ter eno uro pred predstavo — Rezer- viranje vstopnic v g!eda!iški pisarni (telefonska številka 71^ dnevno od P. do 12 ure. razen ob ponedeljkih « Š A H N'a«-.lov brzopoteznes? prvaka SD Ptuj za m^seo apr?! je po- novno osvoji! Žuneo ki je na bral od 15 mngo?^ih 12.5 točk Slede mu- Rudclf 11 5 Bohak 10 5, Berder- 10 M.^vrič F in Pvževski PO 9. «,5, Kancler M-'k avčič ir Peš- po 8. Drofenilc 7.5. Ivanušn 6. Mla- kar 4,5. Mavrič E 4 in Strm- šek brez točke I Rojstva v Ptuju: Pere Ljud- mila. Ljutomer — K?enijo: Lo- vrenčič Marija. Biš 46 — Ivana; Markovič Bosilka. PreSernova , 18 — Radornira. i Poroke v Ptuju: Haladea 'Srečko. Ptuj, Cankarjeva, in ^Erhartič Avrelija, Ptuj Murši- 'čeva 4; Štumberger Stanislav, ; Maribor in Kuzmanič An d jelka, ^Ptuj. Muršičeva 20; Vuk Mar- , tin. Ptuj. Rogaška 11. in Trafela Marija. Ptuj, Rogaška cesta 11; lJurca K^rol. Maribor, in Hri- bernik Elizabeta, Maribor Smrti v Ptuju* Junge^ Franc. 1877, Budi na 11: KovačcC Ma- rija, 1895, Velika Nedelia 6; 'Vajda Janez. 1890. Medribnik; Horvat Franc. 1953. Bresnica; Lesjak Ivana. 1884, Spuhlja; Domine Erik. 1942. Ptuj. Novo naselje 19. Nesreča nikdar ne počiva Nezgode. Nogo si je zvil Haj- darovič Milan iz Kridričevega 67. — Desno logo si je poško- doval Sakelšek Štefan iz Siteža 19. — Sekira je padla pri delu na glavo Božičku Francu iz Tržca 27. — Padla je s kolesa in si poškodovala desno nogo Krajnc Amalija iz Belavška. — S kolesa je padel in si poško- doval desno nogo Kokol Franc iz Vareje 34. — 2ena Jera je vrgla v veži Sagadina Valenta iz Prepole 56 in mu močno po- škodovala levo nogo. — Z lestve je padla in si poškodovala levo nogo Kelc Ana iz Gradišča 80 — Pod voz je padel in se po- škodoval Fišer Albin, pastir iz Bolfenka 7. — Vuka Antona iz Zupcčje vasi 32 je neznanec v gostilni udaril po glavi. — Po stopnicah je padla Dolinšek Marija iz Placarja 19. — Kolar Alojz iz Stopec 3 je padel in si po.škoQoval križ. — Pri mletju jabolk si je poškodoval trebuh Vuzmek Ivan iz Sodlašeka 131. — Pri podiranju drv se je po- škodoval Miklošič Franc iz Hajndla 37. za tirscskogcsr Zrcala in šipe lepo očistimo z navadnim gorilnim špiritom. Kr- pico namočimo v špirit, drgnemo po steklu in potem zbrišemo še s suho krpo Steklo bo dobilo lep blesk Čišuenje slik Ce so slike zelo umazane, jih zbrišemo s krpo namočeno v či- stem olju, potem pa še s čisto krpo Mesto olia lahko uporab- ljamo tud; salmiakov špirit. Umazane črne okvire čistimo najuspešneje s krtačo za čevlje. Milni madeži Milne m.adeže najlaže spravi- mo s pohištva z veliko sočno čebulo, s katero jih drgnemo, dokler popolnoma ne izginejo. Utrujenost nog Utrujenost nog v preccšnji meri zmanjšamo z masažo To prihaja v noštev predvsem pn športnikih, izvajati pa mora stro- kovnjak. SLUŽBO V GOSPOD;N.fSTVU i ali kjerkoli iščem. Naslov v upravi lista j 10 CEBELNIH DRUŽIN v A2P , prodam Kmetec. Vareja 47, j Videm i PROD.AM 4-cevni radio znamke »Siemens« za 18.000 dinarjev • Ivan Vinkler, ?.eleznina Lac- I kova 7: Ptuj I Preklic I ! 1 I Jože Kociper iz Le.^nice prekli- i cujem Kot neresnično, kar sem govoril proti vodisnemu osebju Vinogradniške delovne zadruge v Litmerku kakor tudi v Julki Rajh iz Lešn.ce v zadružni pisar- ni dne 29 marca 19.54 Zahvalju- j jem se ;im da so odstopili od J tožbe — .Jože Kocipar j. Športne prireditve v Ptuju v soboto, 17 aprila c/i 16. uri i ' polfinalna rokometna tekma za j ' žensko prvenstvo v malem ro- I J kometu: i Branik-Maribor:Rudar-Ti-bovl.ja ^ i na pomožnem igrišča Drave na : ' Rogozniški cesti, i j V nedeljo. 18, aprila ob 14. uri j i prvenstvena rokometna tekma , i za žensko prvenstvo v velikem ! ' rokometu: i I Rudar-Trbovl.i'? : Orava-Ptuj | j Isti dan ob 16.30 prvenstvena' i tekma I Erzberger-Dunaj : Drava-Ptuj Obe tekmi na stadionu Šport- i nega društva Dr'-^va. V sredo, 21 aprila ob 15.30 I prijateljska rokometna tekma v malem rokometu: JLA-Ptuj : Drava-Ptuj na pomožnem igrišču Drave na j Rogozniški cesti. I Isti dan ob 18,30 prvenstveno nogometna tekma Železničar-Maribov . Drava-Ptuj na stadionu ŠD Drava. lo m lož i stara zgodba Po poroki 84-letnega Paula ' Wiisona z 78-letno nevesto Lucy v Hamiltonu so .mladoporočenca' ; oblegali novinarji ter hoteli zve- j deti, kako se ie pravzaprav za- , j čela ta pozna ljubezen. Paul Wil-< j son je končno pripovedoval: ? I »Pred štirinajstimi dnevi sva se I -spoznala v parku. Sedel sem na ; I neki klop:, ko je na sosedno ' ■ klop sedla neka ženska. Pogledal i ; sem jo. ona pa mene . Kako | pa se stvar dalje razvija, pa fant- ; . ie itak veste!« j Hiše, v katerih kurijo s — soncem v Holonu v Izraelu so 25 no- 1 vih stanovanjskih hiš opremili z j napravami, ki omogočajo ogre- vanje prostorov s pomočjo sonč- nih žarkov Pripravljalni poskusi j so pokazali, da bodo s tem nač:- j nom. ogrevanja znatno prištedili j na kurivu. Doživljanje v igri 1 Gledališki igralec Bruno Matei : v Trientu je dal ob uprizoritvi nekega modernega odrskega de- j la svojemu tovarišu na odru (av- torjev predpis) klofuto s tako s - ' lo, da mu je počil levi bobnič. Matei se mora zaradi težke te- lesne poškodbe zagovarjati pred sodiščem. ^ Kozli kot vrtnarji j Neko amsterdamsko trgovsko podjetje ip z izbiro h šnih detek- tivov slabo zadelo Mesto da bi ti pazili, so sami rzrabili ugodno priložnost in odnašali v kovčkih tekst 1 in drugo dobro idočs bla- . go. Delali so po naročilu in od- našali dežne plašče in drugo po željah svojih »naročnikov«. Samouprava — gledalcev v mestnem gledališču v Ul- ' mu na Donavi v Zapadni Nem- čiji odločajo o tera, kate- ro odrsko delo se bo predvajalo v njihovem gledališču. Ob za- • četku vaj poskusno predvajajo posamezne scene iz novih del ter igrale: pripovedujejo njihovo v;ebino. Gledalci pa na*o z listki gla^^ujejo za delo. ki naj pride na oder. 1 Tokrat tudi nekaj o telovadnih društvih PARTIZAN Zadnji redru letni občni zbor telovadnih društev Partizan je bil 4. t. m. LMeicžiii so se ga zastopniki obstoječih društev in množičnih organizacij iz krajev, kjer bo prej ah slej prišlo do novih al; ponovnih ustanovitev društev Partizan. Telovadna društva Partizan obstajajo že v Dornavi, Mako- lah, Markovcih. Majšperku. Or- možu. Ptuju in Središču, vsi pogoji za ustanovitev pa so dani tudi v Gorišnici, Cirkulanah m ' diugod. ^ Obstoječa telovadna društva ■ Partizan so v okviru svojih I možnosti v lanskem letu do- j S€:gla v izvrševanju nalog te- I lovadne org.ani/acije vidne u.spe- ' he in naprcdc-k. Pri tcip prcd- n-ačijo d u.štva Oirnož. Ptuj in Markove: g!.cd? nn v;'sto telo- vadnih akademij, tekom, za- bavnih prirc.I'tcv letnih nasto- pov in izletov. dn'Štvo Ormož pa še ro?cbcj s tabof^cn^rm 1 _ _ _ ■ i Odd^^lck pionirk društev Par- tizan iz ptujske.?a okr-s a ,ic la- ni, 25 maja. p^d vcd^^tvom tov. ZaVPd^Tlcvo n,o?toril pred to- vari^om Titom v Bcogrodu v Belem dvoru, Go,;itev If.hicih p;inog športa, zlasti plavanja. kolesarjenja, pešačenja, iab.m^a in smučanja, je Je stvar bodoč, ga dela veči- ne društev Tovriina aktivnost zaostaja pri vseh d"už.vib. če- ! prav so zanjo duiii v-oi pogoji, i ____ V ptujskem okra,'u je 20 vod- nikov in 23 vod.i c ki predstav- ljajo okrajni vcditeljski zbor. Od teh je z izpili le 9 vodnikov : in 8 vodnic. Veditezbor bo i moral biti pri vseh dvuUvih v ; bodoče glavna skrb ker si brez ^ dobrih vaditel^tv ni mogoče zd- ! migljati načnncga in smotrnega ' dela. zlasti če gre za p-Cv^ečanje ! števila član-stva nad sedanje ' število 1173 prii>adnikov dra- štev Partizan v okraju. Za okrepitev in razširitev društev Parliznn je potrebno sodelovanje zlasti mlajšega ka- dra prosvetnih delavcev, ki lah- ko kot (?lani in kot vzgonieiji mnogo pripomorejo k povečanju zaniraarsla in vesel i a za telesno vzgojo in k odpravi kvarnega vpliva popivanja po gostilnah m ostalih kveinih pojavov. Okrajni odbor TD Partizan pripravlja v tem letu poleg re- publiškega odbora dva okrajna tečaja za vaditeljski kadei*. Od ^ društev samih je odvisno, ka- teri člani društev brydo prišli na tečaje in kako b;>do ti pridob- ' Ijeno znanje in izkušnje prena- šali na ostalo članstvo društva. Članstvo samo je m.ncnja, da ; se lahko okrajni tečaji boljše I obnesejo kot republiški zlasti ■ glede na stro^ike. ! Boleča rar.a večine društev so slabo opremljsne telovadnice, pomanjkanje telovadnega orodja ■ in denarnih sredstev, čeprav je , bilo doslej mogoče s pomočjo ' Okrajnega ljudskega odbora od- I praviti največje vrzeli in tudi j po zaslugi lastne iniciativnosti društev samih. Praksa dru.stcv na vaseh ka- že, da gre marsikje za' cepljenje sil na razna društva, dočim bi bilo mnogo boljše, da bi obstajalo eno dmštvo z vse- stransko dejavnostjo, kolikor je ' to pač mogoče vskladiti .s statu- tom društva. V nasp-otju s tem pa se v Ormožu in Središču večji del kulturno prosvetne dejavnosti odvija pod okriljem društva Partizan. V društvih Partizan ne mo- 1'ejo biti glavni cilj vrhunski rezultati, temveč množičnost in iz te množičnosti naj se razvi- jajo člani, ki so spc^Oibni za do- sego vrhunskih rezultatov. Skupna zborovanja, izleti, na- stopi zelo koristijo mcdisebojne- mu zbliževanju med d'U5tvi in tudi množičriosti, zlasti čc se pri njih uveljavljajo telovadni kro- ji. Povezanost z množičnimi org?n;zaci'sm; korist: vzbujen"u :<'inimanja za dej-ivnost dru- štev. Telesno krepki in v«N'>stran';>o -posobni mladi l-udic bodo l^ih- ko nsd-^ljpvali svetle t^-pd^ci^e partizan.-^ke borb" in grndiM go- .■^podarski in kultuTio-nro^votni napredek svoje .vx-ia;i.c;1;čne do- rno^^ine Kratek raCun Učitelj: .Mihec hitro izraču- naj koliko ■^topnir -e ^reba pre- hoditi v četrto nadstropje h'še, če je aied dvem^ nad^t^-oD^ema "Stopnic ♦ Mihec: »Ve€, »vdjiš piofe^or.« štev. 15 — Leto VD. PTUJ, 16. aprila 1954 Gfasflo Socfafistfine zreze delovnih ljudi za ptujski okraj ^emnsTvo te wtAVA mj. rsessitiiovA i - m.£POM srev iso ČEKOVNI KACm rai NAMom RAiin. (>ootu2iiicA rroj. nev Ms-T-sof • IIJOJI OMPmSKl OOMI ' oooovoiun UREOMa VKABl JOZt MNCOraOT m VtACAMO ~ mSA MARnOSSKA mKARNA tSTiu NAKociraiA 500 D«, rcujmu 290 mn cmrarniA 125 om Posebna izdaja Cena din 10. Okrajna zadrnžna zveza v Ptuju pred 3. letnim občnim zliorom Za bodočo krepitev kmetijskega zadružništva so potrebne moene organizacije kmetijskih proizvajalcev Dne 22. aprila 1954 bo tr«tji letni občni zbor Okrajne za- družne zveze v Ptuju, na kate- rem bodo delegati zadrug pre- tresli razvojno pot kmetijskega zadružništva ptujskega okraja v preteklem letu. analizirali uspehe in napake ter začrtali pot za nadaljnjo krepitev za- družništva in kmetijske pro- izvodnje. Tudi preteklo leto predstav- lja v razvoju kmetijskega za- družništva ptujskega okraja dobo velikih uspehov. Ko pre- sojamo delo kmetijskih zadrug, kakor tudi kmetijskih delovnih zadrug in zadružnih podjetij, vidimo, da so z malimi izjema- mi uspešno rešile naloge in probleme, ki jih je pred njih postavil lanskoletni občni zbor. To pa pomeni mnogo. Kmetij- ska zadruga je poleg splošne ekononjske krepitve dejansko že postala organizator m mo- bilizator vseh proizvajalnih sil na terenu Postala je nosilec napredka v kmetijski proizvod- nji in se na vasi uveljavila kot kmetu najbolj dostopna in praktična organizacija, s po- močjo katere mu Je v naših današnjih ekonomskih pogojih in obstoječem gospodarskem sistemu odprta pot k napredku. Oglejmo si številčno in ma- terialno krepitev kmetijskega zadružništva ptujskega okraja v preteklem letu (glej prvi pre- gled). Pomanjkljivo bi bilo presojati uspeh in napredek samo po teh številkah, kajti v resnici je bilo storjeno mnogo več. Razen ne- koliko izjem se ]e namreč v tem času že spremenila tudi vsebina dela kmetijskih zadrug, in sicer v tem. da je kmetijska zadruga prerasla okvir podežel- .ske trgovine, kakršno so gle- dali še pred časom naši kme^ tijski proizvajalci, in postala instrument, ki dan«s že orga- nizira večino naših kmečkih proizvajalcev za naprednejše oblike dela. za vse širšo upo- rabo sodobnih ukrepov v kme- tijski proizvodnji, skratka za vse, kar nam lahko omogoči hitrejši napredek vasi in kme- tijske proizvodnje. To je bila v glavnem tudi vsebina dela upravnega odbora Okr. zadružne zve7e, ki se je z nekaj izjemami na svojih sed- mih rednih sejah prvenstveno ukvarjal z mislijo, na kak na- čin spremeniti vsebino dela kmetijskih zadrug ter iskal praktične oblike in metode de- la, s katerimi se kmetijske za- druge in njihove specializirane dejavnosti v konkretnih prime- rih lahko najlaže uveljavijo kot nosilec progresa v kmetij- ski proizvodnji. V ta namen so bili pri OZZ ustanovljeni strokovni sveti za živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, po- liedelstvo z mehanizacijo, kre- dit ter kulturo in prosveto, pozneje pa je bil še ustanov- ljen odbor žena zadružnic z z namenom, da se tudi žena zadružnica čim aktivneje vključi v zadružno gospodarsko dejav- nost. Upravni odbor OZZ si je prizadeval, da tem strokovnim svetom oz. odborom omogoči čim uspešnejše delo. kar mu je v precejšnji meri tudi uspe- lo. Seveda pa se s temi uspehi ne moremo zadovoljiti ifi bo potrebno še mnogo vztrajnega dela, preden bomo lahko trdili, da so vse naše kmetijske za- druge postale resnični nosilec napredka na vasi. Tudi letošnji občni zbori kme- tijskih zadrug so zgovoren do- kaz za to Velika, ca. 80-odstotna udeležba članov zadrug in zelo razgibana diskusija o vseh aktualnih zadružnih problemih, predvsem o bodočih nalogah, ki jih naj zadruga v tekočem letu reši je dokaz, da naš kmet pazljivo spremlja delo svoje zadruge in od ^njenega dela pričakuje pozitiven rezultat pri dvigu kmetijske proizvodnje. Gotovo ni slučajno, da zadruž- na trgovina na letošnjih obč- nih zborih ni bila več osnovna nit vse diskusije. Zadružniki so sicer povsod podčrtavali po- trebo in zahtevo, da mora trgovski obrat zadruge poslo- vati solidno, rentabilno in po- šteno. glavna obravnava občnih zborih pa je povsod bila analiza dela pospeševalnih od- sekov in zdrava diskusija o na- logah, katere občni zbor pover- ja pospeševalnim odsekom in upravnemu odboru v bodočem poslovnem letu. To so naloge, ki zajemajo reševanje vrste problemov dviga in pocenitve kmetijske proizvodnje in kre- pitve zadružnih proizvajalnih sredstev. Jasno je. da uspeh dela za- druge v glavnem zavisi od so- delovanja vseh članov pri re- ševanju zadružnih problemov. Rezultati dela naših zadrug v preteklem letu pa kažejo tudi to, da je uspeh v veliki meri odvisen od tega, kakšen je ka- kovostni sestav upravnih' od- borov in strokovnih svetov, zato so zadružniki, na letoSnjih občnih zborih, nove upravne odbore in strokovne svete vo- lili bolj preudarno, kar daje upanje, da bodo v bodoče od- padle tudi še tiste napake, ki so tu in tam še vedno zavirale razvoj posameznih zadrug. Tudi kmetijske delovne za- druge so preteklo poslovno leto zaključile zelo uspešno, razen KDZ Grajene in Sobetinci, ki izkazujeta manjšo izgubo. Novi gospodarski sistem, ki ne pred- videva posebnih ugodnosti za kmetijske delovne zadruge, jim nakazuje potrebo reorganiza- cije, in sicer tako, da bodo svoje poslovanje uredile po istih načelih kakor državna kmetijska gospodarstva. Izbira nove organizacijske oblike je bila prepu-ščena zadružnikom samim. V VDZ Gorca-Dežno in Dravinjski vrh so se odločili za obliko drž. kmetijskega gospo- darstva, VDZ Litmerk, SDZ Osojnik ter KDZ Sobetinci in Grajena pa za zadružna kmetij- ska gospodarstva. Vse omenjene kmetijske delovne zadruge raz- polagajo z zelo visoko vred- nostjo lastnih sredstev iz prejš- njih let, tako da v njihovem nadaljnjem poslovanju ne bo večjih ovir. — Reorganizirane kmetijske delovne zadruge so že lepo urejeni socialistični kmetijski obrati in Ce smo ob- jektivni, moramo priznati, da so kljub posameznim napakam v preteklosti dosegle v vsakem oziru velike uspehe. Ob£nl zbor Olcrafne zadružne zveze bo dne 22. aprila 1954 ob 8. uri v dvorani Okrajnega komiteta v Ptuju s sledečim dnevnim redom: DNEVNI RED: 1. Otvoritev 2. Volitve predsednika zbora 3. Volitve zapisnikarja in dveh overovateljev 4. Volitve kandidacijske In vo- lilne komisije 5. Volitve komisije za izdelavo sklepov 6. Poročilo o delu upravnega odbora OZZ 7. Finančno poročilo in poro- čilo o delu podjetij 8. Poročilo nadzornega odbora OZZ 9. Razprava o poročilih 10. Razrešnica staremu uprav- nemu in nadzornemu odboru 11. Volitve: a) upravnega odbora b) nadzornega odbora c) delegatov za občni zbor GZZ LRS d) odborov pospeševalnih odsekov 13. Predlog proračima OZZ za leto 1954 in določitev višine prispevka zadrug OZZ in GZZ 14. Določitev kreditne zadolžitve OZZ za leto 1954 15. Potrditev sklepov UO o usta- novitvi podjetij in obratov Zveze 16. Predlogi in pritožbe članic 17. Razno Predsednik UO: Prime Franc BREZ IZBOLJŠANE ŽIVINOREJE NE MORE BITI NAPREDKA V KMETIJSTVU Zaostala in nerentabilna živi- noreja v ptujskem okraju je še vedno velik problem, katerega rešitev bo zahtevala od naših gospodarskih organov, a pred- vsem kmetijskega zadružništva, še mnogo materialnih sredstev in načrtnega dela. Brez odloč- nega napredka v tej ključni kmetijsld panogi si težko predstavljamo kak večji napre- dek v kmetijski proizvodnji sploh. Prav zaradi tega je upravni odbor OZZ zadružni živinorej- ski službi in njenim naporom za dvig živinorejske proizvod- nje posvečal kar največjo skrb in omogočil živinorejskemu od- boru pri OZZ uspešno delo. Ži- vinorejski odbor OZZ je na svo- jih sejah pretresel vse proble- me v zvezi z organizacijo živi- norejske službe, selekcijo živi- ne in kontrolo proizvodnosti, preskrbe s plemenjaki. izboljša- nja krmske baze, zdravstvene zaščite živali, prometa z živino itd. Za vse naloge je sproti da- jal smernice za delo strokovne- mu uslužbenskemu aparatu. Preglejmo storjeno delo in bo- doče naloge v podrobnostih. Zadružna živinorejska služba Ze od vsega začetka je bilo jasno, da brez dobre živinorej- ske službe ne moremo pričako- vati večjih uspehov pri dvigu živinoreje, prav tako pa tudi. da je dobro organizirana živino- rejska služba stvar živinorejcev samih. Tore; je bilo treba ustanoviti tako živinorejsko or- ganizacijo, ki bo spc^ebna pre- vzeti obširne naloge živinorej- ske službe. V ta namen so bili pri vseh i kmetijskih zadrugah ustanov- j Ijeni živinorejski odseki. Te od- : seke vodijo živinorejski odbori, j sestavljeni iz 5—11 voljenih čla- I nov. Ker pa je bilo sodelovanje ■ med živinorejskimi odbori KZ in živinorejskim odborom OZZ zaradi razsežnosti okraja otež- kočeno, so ustanovljeni še štirje ! sektorski medzadružni živino- rejski odbori in sicer v Ormo- žu, Gorišnici, Ptuju in Lovren- cu na Dr polju, ki povezujejo živinorejske odseke sosednjih kmetij.5kih zadrug Zadružna živinorejska služba zasleduje pri svojem delu pred- vsem dva smotra: 1. omogočiti splošen razvoj in izboljšanje živinoreje predvsem s preskrbo plemenjakov, zdrav- stveno zaščito živine, ustvarja- nje finančnih, fondov za Inve- sticije v živinoreji, promet z ži- vino, rešitev problema krmske ! baze in strokovno izobrazbo ži- j vinorejcev. Te naloge izvršujejo ■ živinorejski odbori KZ sanii, ' pomaga pa jim živinorejski od- bor pri OZZ, deloma pa tudi J medzadružni odbori. Pri delu ' živinorejskih odborom KZ je možna najširša samoioiciativa in razen okvirnih navodil ni no- 1 benih šablon. Živinorejski od- j bori KZ za izvršitev teh nalog j še nimajo plačanih funkcionar- ' jev, temveč so dolžnosti posa- . meznih odbornikov z izjemo po- j vračila efekti"nih stroškov, častne. 2. Delo na selekciji živine, ki i moTB. biti izvedeno enotno, stro- kovno in zelo vestno, za kar je potreben poseben in strokovno ; usposobljen ar>arat. Za to delo iso že sedaj v zadružni živino- :rejski službi nastavljeni: dva j rajonska živinorejca, rodovni- ' kar in devet molznih kontro- i lorjev; vse pa kaže, da bo tre- iba namestiti še dva dobra živl- jnorejska tehnika, in sicer za sektorje Ormož in Lovrenc. Ves ta aparat so do sedaj vzdrževale kmetijske zadruge s posebnimi prispevki, pri čemer so bile ve- like težave, ker so bili ti pri- spevki za posamezne kmetijske zadruge precejšnje breme, kajti živinorejska služba je kot taka 1 Se vedno pasivna. Živinoreja se ; namreč ne da izboljšati preko ' noči, in zato so direktni dohod- ;ki, ki jih imajo posamezne za- drege od živinoreje, trenutno šc malenkostni. Pri mnogih uprav- nih odborih v-metijskih zadrug I pa tudi še ni bilo pravega razu- mevanja za to. da so v tem ' prehodnem razdobju v ta namen potrebne dotacije iz drugih vi- rov in so zato ponekod težave s finansiranjem predstavljale veliko oviro za normalno delo na selekciji živine. Da se to sta- nje vsaj delno odpravi, bo v bo- doče Okrajna zadružna zveza dotirala del kotizacij medza- družnim živinorejskim odborom jGorišnica, Ptu"! in Lovrenc za •kritje osebnih in materialnih stroškov in bodo zadruge v bo- ' doče plačevale le vzdrževanje molzneea kontrolorja, medtem ko bodo vsi ostali stroški živi- norejske službe zaieti ž« v red- nih kotizacijah km«tii!?kih za- drug Da v bodočf^ ž? odpravimo v«« ♦--nve v zvezi z izvedbo molzne kon- TABELA I. I. Preolea prfmofenlsKcfla tn finanrneaa sfonla Kmclilsklh iMn^, 31. Xi!. !953 Stran 2 Ptuj, 16. aprila 1954 trole, je predvideno, naj se ti stroški porazdelijo na sledeči način (glej tabelo na 3. strani!). Ce objektivno presojamo ce- lotno delo živinorejskih odborov v preteklem letu, je podoba pri- bližno naslednja: Od 42 živino- rejskih odborov pri KZ, jih je bilo 33 precej aktivnih, medtem ko se jih devet pri svojem delu še nI znašlo in so bili v celoti pasivni. V vsestranski delavno- sti je prednjačil živinorejski od- bor KZ Ormož, sledijo mu živi- norejski odbori KZ Središče, Obrež, Markovcl, Gorišnica in Gajevci. V celoti vzeto, z delom živinorejskih odborov pri KZ, razen omenjenih izjem, še ne moremo biti povsem zadovoljni. Njih delo je bilo vse preozko, rekli bi enostransko. Nekateri so se vidneje uveljavljali le pri selekciji živine, drugi pri pre- skrbi s plemenjaki, nekateri pri organiziranju skupne zdravstve- ne zaščite živine itd., ter niso upoštevali, da bomo vidne u.spe- he na polju dviga živinoreje želi šele takrat, ko bomo živinorej- ske probleme reševali na celi črti, od selekcije živine, prehra- ne, pravilne vzreje naraščaja, oreskrbe z dobrimi plemenjaki, zadovoljive zdravstvene zaščite živine, pravilnega prometa z živino, pa do potrebne strokov- ne usposobljenosti živinorejcev sanmih. Na občnih zborih KZ so bili povsod izvoljeni tudi novi ži- vinorejski odbori od 5—12 Čla- nov in mnogi od njih so že v kratkem času pokazali precej- šnjo aktivnost. Iz članov teh odborov bodo v naslednjih dneh izvoljeni tudi štirje sektorski medzadružni odbori in prav ta- ko živinorejski odbor pri OZZ. Na t^i način je oz. bo v okrajni zadružni živinorejski službi di- rektno angažiranih ca. 390 vo- ljenih zadružnih funkcionarjev- živinorejcev. Trenutno obstoječa organiza- cijska shema zadružne živino- rejske službe odgovarja potre- bam. Preskrba s plemenjaki Preskrba s plemenjaki Je tre- nutno eden najtežjih problemov živinoreje ptujskega okraja. Po statističnih podatkih imamo v okraju ca. 19.800 plemenic go- veje živine, za katero bi potrebo- vali najmanj 180 plemenskih bi- kov, na razpolago pa je le 124 licenciranih bikov in še od teh je nekaj tako sla- bih. da jih bo treba čimprej izločiti. Zadruge so sicer zad- nja tri leta investirale precej- šnja sredstva za nabavo pleme- njakov in so jih kupile 1. 1951 41, 1. 1952 48 in 1. 1953 57, kar pa še ne zadostuje, ker je bilo zaradi močnih spolnih okužb ter slabe prehrane v 1. 1952 in 1953 večje število teh nabavljenih plemenjakov spet izločenih. Po sedanjem stanju je 85 odst. vseh plemenskih bikov zadružna last. Dober plemenjak je osnova boljše vzreje; saj je znano, da dober plemenjak lahko pripo- more k dvigu mlečnosti pri svo- jih potomcih za ca. 300—500 li- trov pri kravi in če računamo, da iz njega izvira okrog 100 ple- menskih krav, vidimo, da mo- remo z enim samim dobrim plemenjakom v desetih letih z dvigom mlečnosti povečati naš letni dohodek za 8—10 mili- jonov dinarjev. Zato se z niče- mer ne da opravičiti malomar- nost in površnost pri nabavlja- nju plemenjakov, kakor tudi oripuščanje k nepriznanim za- kotnim bikom. V tekočem letu moramo torej nujno nabaviti okrog 80 dobrih plemenskih bikov pincgav^e, simentalske in sivo-rjave pa- sme. prav tako pa moramo na- baviti še tri visoko kvalitetne bike za osemenjevalno postajo pri veterinarski bolnici v Ptuju, ki bo v tem letu zelo razširila svoje delo. Za nabavo plemen- skih bikov so kmetijskim zadru- gam že odobreni investicijski krediti in sicer 50.000 din po komadu. Ker pa so nabavne ce- ne znatno višje, so nadaljnja potrebna finančna sredstva za- jamčena v proračunih Okrajne- ga ljudskega odbora in Okrajne zadružne zveze. S tem bo vpra- šanje plemenskih bikov do- kaj zadovoljivo rešeno. Skoraj še bolj porazno stanje je pri merjascih; saj z Izjemo socialističnih kmetijskih obra- tov in 28 privatnih rejcev, sploh nimamo primernih merjascev za plemenitev. Zato nioramo v tem letu nabaviti 80 dobrih ple- menskih merjascev nemške žlahtne in požlahtnjene pasme. Tudi za nabavo teh so kmetij- skim zadrugam že odobreni In- vesticijski krediti, deloma pa so v ta namen zagotovljena fi- nančna sredstva v proračunih OT.O in OZZ. Več bo treba razmišljati tudi o razširitvi umetnega osemenje- vanja. Imamo že dobro osnovo tega sodobnega zootehničnega ukrepa, od katerega si v bodoč- nosti mnogo obetamo. V sklopu veterinarske bolnice Je kom- pletna osemeanjevalna postaja, vendar pa se ne moremo otresti vti<;a. da mreža o«?emeni€valnic prodira vse prepočasi na pode- (Nadaljevanej tabele I.) II Preaird nrrmolrntskf^a fn Vn. sfanta KmfCkm delofniii radrna 31 XII 1933 želje. Z ureditvijo osemenje- valnic na vseh sedežih eksponi- ranih veterinarjev bi bili v sta- nju zajeti z umetnim osemenje- vanjem mnogo večje število go- veje živine. Zelo lep primer Ormoža in Središča, kjer te stvari tečejo že zelo dobro, nam kaže, da bo veterinarska služba tudi drugod morala biti agil- nejša. Selekcija živine Trenutno imamo v okraju 870 rodovniških krav, 14 rodovni- ških bikov ter 320 komadov ro- dovniškega naraščaja. Od tega je bilo v letu 1953 .sprejeto v rodovnik 458 krav ter vseh 14 rodovniških bikov, prav tako pa tudi vsa registrirana mlada ro- dovniška živina. Hkrati pa je bilo zaradi nediscipline rejcev, slabe proizvodnosti, vsled pro- daje itd. tekom leta izločenih iz nadaljnje selekcije 179 krav. Število rodovniškega naraščaja je vsekakor prenizlco, je pa ta naraščaj zelo kvaliteten, pred- vsem tisti, ki izvira od bikov, Id so bili v lanskem letu uvo- ženi iz Avstrije. Vse rodovniške krave so pod molzno kontrolo (koUCina in maščoba mleka), v 14 zadrugah in 5 kmetijskih gospodarstvih pa imamo za preteklo leto celo- letne molzne zaključke. Po teh zaključkih je stanje oz. vrstni red posameznih kmetijskih za- drug in kmetijskih gospodar- stev naslednji: Za ostalo rodovniško živino še ni celoletnih molznih zaključ- kov, ker se je kontrola začela med letom. Pri pincgavskih kra- vah je bila torej povprečna molznast v preteklem letu 1896 litrov s 3,96% maščobe, naj- boljša molznica (last Gustava Ozmeca) je dala 3662 litrov mle- ka. Pri simentalcih je bila pov- prečna molznost 2433 litrov s 4,15% tolšče, najboljša mol- znica (last KG Za vrč) je dala 3873 kg mleka. Na splošno doji že preko 80% rodovniških krav več kot 2000 litrov in 8% več kot 3000 litrov letno. Okrajno povprečje je zmanjšano zaradi gotovega števila izredno slabe živine, ki bo morala biti Izloče- na iz nadaljnje selekcije. Nadaljnja odbira oz. Iskanje člstopasemske in gospodarsko donosne živine je v teku. Ta ži- vina bo sporazumno z rejci pod- vržena molzni kontroli. In če se bo pri preizkušnji dobro izka- zala, bo naslednje leto sprejeta v rodovnik. Število rodovniške živine se bo povečalo tudi z na- loipoim, saj je našim rejcem zadružjiikom in kmetijskim go- spodarstvom že odobren inve- sticijski kredit za nabavo 375 komadov rodovniške živine, ali vsaj takšne, ki bo sposobna za nadaljnjo selekcijsko delo. V preteklem letu sta bili dve živdiiorejski razstavi: v Mar- kovcih in Ormožu, na katerih je bilo razstavljenih 239 glav rodovniške živine. Obe uspeli prireditvi nam dokazujeta, da imamo že precejSnje število razmeroma zelo dobre živine in F« precej zelo dobrih rejcev za solidno delo na selekciji ži- vine. Razstavi sta vzbudili ve- liko zanimanje. Naši živinorej- ci si na takih razstavah utrju- jejo pcrtret>no strokovno znanje v poznavanju živine; lepe na- grade od 800—6000 din za gla- vo, pa so velika vzpodbuda za vse večje vključevanje kmetov v delo na selekciji živine. Za- to m(»a{no v tekočem letu s premovanji in razstavami nada- ljevati še v večjem obsegu, po- sebno skrbno pa bo treba orga- nizirati veliko okrajno živino- rejsko razstavo v okviru ptuj- skega tedna. Na dveh plemenskih sejmih je bilo v preteklem letu prodanih 70 bikcev po povprečni ceni 58 tisoč dinarjev (najvišja cena 91 tisoč din), 10 krav po povprečni ceni 54.000 din ter 4 telice. To p>omeni, da se počasi že uveljav- ljamo kot proizvajalci kvali- tetne plemenske žMne, razme- roma visoka cena pa nam je najboljši dokaz za to, kako se z bolj So vzrejo dviga tudi ren- tabilnost živinoreje. Naš neposredni selekcij skl cilj je dvig mlečnosti od dosedanjih 1000—1200 litrov na 2000 litrov mleka na kravo letno. Z boljšo prehrano in odbiro plemenske živine smo to v stanju doseči v razmeroma zelo kratkem ča- su, kar nam dokazujejo že do- sedanji uspehi pri rodovniški živini. To pa pomeni zvišanje narodnega dohodka na mleku za ca. 186 milijonov dinarjev ter na prirastku za ca. 40 milijonov dinarjev po današnjih povpreč- nih cenah. Seveda bomo tudi še. po teh uspehih daleč zaostajali za povprečjem živinorejsko bolj naprednih držav, vendar bi že to zvišanje narodnega dohodka odločilno vplivalo na nadaljnji razvoj naše kmetijske proizvod- nje. To nam pa tudi nakazuje, kako velike važnosti za izbolj- šanje gospodarskega položaja našega kmeta nudi prav živino- reja. V tem letu'pričenja živinorej- ska služba tudi s selekcijo pra- šičev. Vendar bo to delo ome- jeno v glavnem na socialistične obrate in manjše število naj- boljših rejcev, ker bo trenutno poudarek le na vzgoji plemen- skega naraščaja. Izvršen je bil poskus, vklju- čiti tudi konjerejo v zadružno živinorejsko službo, vendar niti žrebčama Pragersko niti naši žrebčarji, ki se smatrajo za ne- kake očete slovenske konjereje, niso za to pokazali nobenega razumevanja. Prehrana živine Pri reševanju problema iz- boljšanja krmske baze kot ene- ga osnovnih predpogojev dviga živinorejske proizvodnje, so do danes naši uspehi najmanjši oz. jih tako rekoč skoraj še ni. De- monstracijski poskusi z gnoje- njem travnilcov, ki so bili v preteklem letu izvedeni na pod- ročju okraja, so kmetovalcem sicer praktično pokazali, kako je možno v kratkem času in z razmeroma majhnimi sredstvi dvigniti proizvodnjo krme za več kot 100 odstotkov. Tudi preko 78 živinorejskih preda- vanj po zadrugah je obravnava- lo ta problem, vendar večjih re- zultatov še ni. Tu bo treba Še mnogo organiziranega dela v prepričevanju in praktičnih na- svetih kmečkim proizvajalcem, predvsem pa bo treba pospeše- no graditi silose, gnojišča in iz- vesti manjše melioracije. Za gradnjo silosov in beton- skih gnojišč bodo na razpolago krediti, in že letošnje leto no predvidoma zgrajenih okrog 200 silosov ter 200 betonskih gno- jišč po kmetijah naših, zadruž- nikov. Pričela se bodo tudi več- ja dela pri regulaciji Pesnice in pripravljalna dela zq regulacijo Polskave in Dravinje. Zdravstvena zaščita živine Temu problemu je živinorej- ska služba že ves čas posvečala največjo pozornost. Tu gre predvsem za zatiranje tuberku- loze in Jalovosti pri goveji ži- vini, ker ti bolezni povzročata ogromno gmotno škodo; tuber- kuloza pa je nevarna tudi za ljudi. V preteklem letu Je bilo na področju ptujskega okraja tu- berkulinlziranih 18.570 glav go- veje živine, tako da je skupno z jesensko akcijo 1. 1952, prak- tično tuberkulinizlrana vsa go- veja živina. Procent okužbe je zelo različen: od 2—20%. V te- kočem letu bo akcija ponovlje- na seveda le v toliko, kolikor bo na razpolago veterinarskih kadrov. Finančna sredstva za samo tuberkulinizacijo so zago- tovljena. Uspeh te drage akcije zmanjšujejo nekateri nediscipli- nirani kvinorejci, ker ugotov- ljenih tuberkuloznih živali ne izločajo v zakol in se tako bo- lezen širi. V tem oziru pričaku- jemo ostrejših zakonskih ukre- pov, morali pa bomo poskrbeti tudi za sredstva, s katerimi bi lahko krili razliko med klavno ceno in plemensko vrednostjo izločenih živali vsaj v takih pri- merih, kjer bi klanje tuberku- loznih živali predstavljalo za živinorejca nevzdržen ekonom- ski udarec. Jalovost — 125 milijonov škode Se težji problem naSe živino- reje je jalovost. Ugotovljeno je, da imamo v okraju ca. 30% ja- love živine v nekaterih prede- lih celo do 50 odstotkov. Pred- vsem je v tej zvezi mišljena najnevarnejša spolna okužba, takozvana trihomonada, ki je na področju ptujskega okraja zavzela že takšen obseg, da bi v kratkem času popolnoma uni- čila govedorejo. Zato je zadruž- na živinorejska služba zatiranju te bolezni posvetila že vso po- zornost In zdravljenje podprla z znatnimi finančnimi sredstvi. Pregledani so bili že vsi ple- menski biki in bolni ponovno ozdravljeni. Prav tako so na področju občin Starše in Sredi- šče pregledane vse živali žen- skega spola. Ob tej priložnosti so za zdravo živino formirani stalni plemenilni krogi, okužena živina pa zdravljena in se sme plemeniti le z umetnim oseme- njevanjem. Ker nam samo jalo- vost povzroča letno okrog 125 mili j. din škode na mleku in pri- rastku, Je razumljivo, da se bo ta akcija nadaljevala na področ- ju vsega okraja do popolnega uničenja bolezni. V ta namen so tudi že določena potrebna fi- nančna sredstva. Brez dvoma je zadružna živi- norejska služba do danes že uspešno opravila precejšnje de- lo. Postavljeni so solidni teme- lji bodoči naprednejši živinoreji in bodočemu delu na tem pod- ročju. Nesporno Je, da se nobe- na izvršenih akcij ne bi mogla dobro izvesti brez dobrih in ak- tivnih živinorejskih odborov pri kmetijskih zadrugah ter dobro organizirane živinorejske službe in je zato naša dolžnost, da de- lo teh odborov in celotne živino- rejske službe vsestransko čim- bolj podpremo. POLJEDELSTVO BREZ MEHANIZACIJE NI NAPREDNO Dvig poljedelske proizvodnje bo v bodoče zahteval še več preudarnega in organiziranega dela, katerega bo moralo voditi naše kmetijsko zadružništvo. V ta namen je bil pri Okrajni za- družni zvezi preteklo leto iz- voljen svet za poljedelstvo in mehanizacijo. Tudi pri 24 kme- tijskih zadrugah so ustanovljeni odbori za poljedelstvo in meha- nizacijo. Po agilnosti prav go- tovo prednjači poljedelski od- bor kmetijske zadruge Moškajn- ci, ki s svojim delom pri orga- niziranju poljedelske proizvod- nje, semenski službi, populari- zaciji vseh agrotehničnih ukre- pov in sploh vzgoji svojih čla- nov-poljedelcev služi za vzgled vsem ostalim zadrugam. Dobro seme — dobra žetev Dobro seme jc brez dvoma osnova za izboljšanje poljedel- ske proizvodnje in dviga hektar- skih donosov. Zato je odbor za poljedelstvo v preteklem le^ dobro organiziral priznavanje posevkov semenskih žit in krompirja z namenom, da pri- delamo čim več kvalitetnih se- men za potrebe ptujskega okra- ja, kakor za izvoz v ostale predele. Pri tem se ni omejil samo na pridelovalce velikih socialističnih obratov, temveč mu Je uspelo v to delo vključiti tudi veliko število malih kmeč- kih proizvajalcev, katerim so razmeroma visoke cene semen- skega blaga v veliko vzpodbudo in znatno pomoč pri urejanju njihovih gospodarstev. Prizna- nih In odkupljenih je bilo 116.996 kg semenskih žit in to: 73.524 ke sem pšenice, 31.338 kg sem. rži, 8946 kg sem. ječmena ter 3188 kg semenskega ovsa. Pri priznavanju semenskih žit so bile zajete samo sorte, ki v naših pogojih dajejo največje pridelke in so že pokazale pr^- nostl pred raznimi prastarimi sortami, ki pri naših kmečkih gospodarstvih na žalost še ved- no prevladujejo. Vsa ta žita so bila razpečana med prideloval- ce našega okraja in le manjše količine izvožene. Priznanih in odkupljenih je bilo tudi 45 va- gonov semenskega krompirja najboljših in za naše razmere najprimernejših sort. Od te ko- ličine je odprodanih deset vago- nov v druge predele, ves osta- nek pa je ozir. bo porabljen za potrebe okraja. Razumljivo, da je poljedelski odbor pri organiziranju semen- ske službe imel mnogo začetnih težav: krediti, embalaža, prevo- zi in predvsem strokovni kadri. Na pridobljenih izkušnjah bo v tem letu znatno razširjen delo- krog zadružne semenske službe in to na proizvodnjo semena lu- ceme, črne detelje, raznih trav in korenčnlc za katera Je pri nas veliko povpraševanje, zaradi česar so tudi zelo draga. Pri- delovanje teh semen bo nov vir dohodkov za marsikaterega na- prednega zadružnika. 2e do se- daj je bilo sklenjenih pogodb za pridelovanje teh semen na 65 ha površine. Tudi z zbiranjem pridelovalcev semenskega krom- pirja letos ni več težave in so sklenjene pogodbe za pridelo- vanje priznanih sort semen- skega krompirja na 100 ha. S tem pa seveda še niso izčrpane vse možnosti semenske proiz- vodnje. Pridelovanje semen je vedno in povsod predstavljalo enega najrentabilnejših poslov poljedelske proizvodnje in zato mora postati propagiranje te poljedelske dejavnosti tudi pri nas stalna skrb poljedelskih odborov pri kmetijskih zadru- gah. Poskusnistvo — šola modernega kmetijstva Poleg pridelovanja semen je velike važnosti tudi poskus- ništvo, potom katerega pridemo lahko do popolnoma zanesljivih zaključkov o tem, kako se v naših zelo pestrih pogojih ob- našajo posamezne sorte raznih poljedelskih kultur in kakšne metode gnojenja so za posa- menze predele in rastiine naj- bolj primerne. Druga dobra stran praktičnih poizkusov pa je tudi v tem, da se naši pri- delovalci, ki so na žalost pre- često še zelo konservativni, na praktičnih primerih prepričajo o veliki važnosti poseganja po novih sortah, agrotehničnih ukrepih In dodatnem gnojenju. Zaradi tega je odbor za polje- delstvo pri Okrajni zadružni zvezi že v lanskem letu v raz- nih krajih organiziral vrsto poizkusov; med drugim tudi na 10 mestih poskusna gnojenja travnikov, ki so dala presenet- ljive rezultate. 2e količina sena na teh gnojenih parcelah je dala nad 100 % večje donose, poleg tega pa je analiza poka- zala, da je kvaliteta tega sena prav zaradi gnojenja zboljšana za preko 100 %, kar praktično pomeni, da smo z gnojenjem na Isti površini v stanju pridelati dvakratno količino krmnih enot. Preteklo jesen so bili na 6. mestih izvedeni poskusi s set- vijo ,5 različnih sort pšenice s tremi gnojikiimi kombinacija- mi. 2e po teh poskusih bomo lahko z več sigurnosti trdili, katera sorta pšenice in kak.lno gnojenje se v tistem okolišu najbolje obnese. Seveda bo te r>o=:'i-use potrebno nadaljevati več let in posloišanje bo mo- ralo postati stalna metoda na- šega dela pri iskanju vse bolj- ših oblik in načinov v polje- delski proizvodnji. Posegajmo tudi oo umetnih gnojilih Naša zemlja je lačna gnoja in prav to je tudi eden važnih vzrokov za tako nizke hektar- ske donose. Proizvodnja hlev- skega gnoja se bo dvignila šele takrat, ko bo urejeno tudi vprašanje živinorejske proiz- vodnje, vse premalo pa pri nas posegamo tudi p>o umetnih gno- jilih. Brez umetnih gnojil, ka- tera predstavljajo v poljedeLski proizvodnji v glavnem le do- datno gnojenje, si pravzaprav ne moremo zamisliti obilnejših pridelkov. Poraba umetnih gno- jil neke države se danes v svetu smatra za merilo naprednosti poljedelske proizvodnje, pri če- mer 90 poedine države prišle že tako daleč, da trosijo že danes po 200 do 500 kg umetnih gnojil na hektar obdelovalne površine. Seveda so temu primerni tudi hektarski donosi, katerih višina se nam zdi že skoraj neverjet- na. Kako pa v našem okraju? Po zbranih podatkih je n^a trgovska mreža razpečala v ptujskem okraju v preteklem letu okrog dva milijona kg raznih imnetnih gnojil. Ker ima- mo ca. 43.170 ha obdelovalne površine brez pašnikov, pomeni, da smo praktično potrošili le nekaj nad 46 kg umetnih gnojil na ha obdelovalne površine. Pri- znati moramo sicer, da se Je ta količina prav v preteklem letu dvignila za skoraj 20 kg ix) ha, vendar Je Se odločno premala in bo treba večjo in smotrno uporabo umetnih gnojil še na- dalje forsirati. Tučli trenutno višje cene umetnih gnojih nas v tem ne bi smele motiti, kajti kot na dlani je jasno, da je vi- soka in smotrna uporaba umet- nih gnojil tudi pri teh cenah zelo rentabilna. Orje nam ?e 33 novih traktorjev Velik napredek je bil dosežen tudi v mehanizaciji ptujskega okraja. Pred dvemi leti so za- druge v ptujskem okraju raz- polagale z vsega 8 sftarimi trak- torji in nekaj preko 100 pri- ključnimi stroji. Danes imajo naše zadruge že 28 strojnih od- sekov, 33 novih traktorjev, prav toliko dvo- in trobrazdnih plu- gov, 44 krožno-njivskih bran, 16 traktorsko-vprežnih kultiva- torjev, 29 traktorsko-kamion- skih prikolic, 40 traktorsko- vprežnih sejalnic, 5 samovezalk, 44 kosilnic, 18 srednjih in ve- likih mlatilnic, 46 raznih mo- torjev, 16 izrovačev krompirja, dva sadilnlka krompirja. 6 sor- tircev krompirja, 13 trosilcev umetnega in hlevskega tmoja. 3 mline kladivarje. 23 luščilcev za koruzo, 3 puhalnike, 43 raz- nih škrox>ilnic. 3 motorne sti- skalnice, 7 gnojniščnih črpalk, 1 ročni traktor. 4 velike selek- torje, 10 trieriev itd., skupno torej preko 527 raznih kmetij- skih strojev. Zraven tega dela najsodobneje opremljena rigol- na ekipa, katera usnešno in poceni rigola vinogradniške in sadjarske komplekse. Obstoječa mehanizacija je še vedno pomanjkljiva in bo kliub lanskim investicijam v višini 34 milijonov din potrebno še nadalje ustvarjati velika sred- stva za nakup novih strojev, ker je zanimanje našega kmeta zanje iz dneva v dan večje. Strojni odseki kmetijvSkih za- drug bodo morali nabavljati tudi več manjših vprežnih stro- jev, kateri s smotrno uporabo in twravilnim zaračunavanjem obrabnine lahko celo več store v mehanizaciji naše poljedelske proizvodnje, kakor traktor sam, s čimer bo izkoreninjeno naoač- no mnenje, da mehanizacijo kmetijstva nred^tavlja edinole traktor. Tudi razni maniSI vprežni stroji lahko znatno po- cenijo poljedelsko proizvodnjo in to je tudi bistvena naloga mehanizacije kmetijstva. D«»lo strojnih odsekov je po- vsod tam. kjer so upravni od- bori spoznali važnosrt in vred- nost mehanizirane poljo^^^lske proizvodnje že precei dobro. Strojni c^eki že delajo na osnutku oreanizadlskib pravil, prav tako tudi na osnutku svo- Pt«i, 16 aprila 1P54 Stran "5 jih tarifnih pravilnikov, kar naj omogoči najboljše likoriSčanje in pravilno amortizacijo stro- jev. Večje število strojnih od- sekov še nima strojnih lop, kar brez dvoma v veliki meri otež- koča evidenco in vzdrževanje strojev. Tudi v tem pogledu je bil v preteklem letu narejen velik korak naprej. Kader trak- toristov je splošno dober, iz- gleda pa. da ti kadri Se vse premaJo obvladajo celotno teh- niko obdelave zemlje, predvsem delo ramih vpreinlh in večjih stabilnih kmetijskih strojev. V preteklem letu je z uspehom končalo traktorski in strojni tečaj tudi 26 naših zadružnic v?!o grajo pa zaslužijo sadjarski ; odbori pr". zadrugah Vitomarci, ' Polenžak, Stoperce, Podvlnci, Grajena itd ki niso storili ni- , česar \ Ker še ni na razpolago do- volj .sredstev, potrebnih v sad- I jarstvu. zato je potrebno r raz- j položljivimi sredstvi tem smo- i trnejše gospodariti. 62 sadnih škropilnic v bodoče ne tx) več zadoščalo, saj odpade na eno škropilnico 4500 do 3000 sadnih dreves, kar je odločno preveč in bo potrebno nabaviti vsaj §r 40 sadnih .škropilnic, če ho- čemo zaščito sadovnjakov v ce- loti tudi obvladati. Svet za sadjarstvo prt OZZ je ."Ttalno obveščal kmetovalce o pojavih posameznih škodljiv- cev in načinu, kako jih naj i ui9pešneje zatiramo, In to s predavanji ter t objavami in članki v »Ptujskem tedniku«. Naslednja pereča stvar Je ob- nova 800 ha sadovnjakov, ki jTtoji pred nami. Za to površino bo potrebnih 80—100.000 sadnih drevesc. Teh pa Je že v letoš- njem letu zelo primanjkovalo kljub temu, da Je obnova ko- maj v malem začela. Naše dre- vesnice dajejo premalo in mar- sikdaj neustrezni material. V letošnjem letu Je bil sprejet sadni izbor za naše področje In tega se bodo morale držati vse drevesnice, kakor tudi tisti, ki bodo obnavljali. Sadjarski svet OZZ Je zato resno pretresel vprašanje orga- nizacije nove drevesnice in sklenil, da se v ta namen raz- širi dosedanja drevesnica na kmetijskem gospodarstvu v Podlehniku toliko, da bo zado- stila potrebam ptujskega okraja. V preteklem letu Je bilo or- ganizirano tudi odbiranje naj- boljših kostanjevih in orehovih tipov za pozitivno selekdjo. Od- biro vršita kmetij.Tki gospodar- stvi Zavrč in Podlehnik, v stremljenju, da se odbere tip, ki bo rodil sadove, kakršne za- hteva notranji in zunanji trg. Svet za sadjarstvo §e mnogo razpravlja tudi o sanaciji ali urejevanju obstoječih sadov- njakov in Je prišel do zaključ- ka, da bi ijilo potrebno ca. 50 manjših sadovnjakov po pol ha prevzeti v vzorno oskrbo in na ta način kmetovalcem praktič- no pokazati, kako se lahko sad- no drevje kljub močnim c^aiž- bam in poškodbam z uporabo sodobne sadjarske tehnike pri- vede do ponovne redne in obil- ne rodnosti, skratka, kako se oskrbuje sadovnjak, da bo nje- gfrva proizvodnja postala res rentabilna. Vendar pa to pro- pagandno delo še ni steklo za- radi trenutnih finančnih težav Kaj bo s kmetijsko apoteko? Razpravljalo se je tudi o usta- novitvi kmetijske apoteke za ptujski (rfcraj. Kmetijske apo- teke so trgovine za prodajo za- ščitnih sredstev in ostalega re- produkcijskega materiala, ki jih organizira po vsej državi To- varna kemičnih sredstev za zaščito rastlin »Zorka« v Sabcu. V kmetijski apoteki sme biti prodajalec le agronom — inže- nir aii tehnik, ki ima že več- letno prakso na področju fito- patologije, V farmacevtski apo- teki lahko prodaja in meša zdravila samo strokovnjak, do- čim Je do danes Inhko razpro- dajal kemična sredstva za za- ščito rastlin vsak trgovec. Ker so .se vršile razne napake in nepravilnosti z zaščitnimi sred- stvi tako v prodaji kakor v uporabi, Je prav, da se tudi tu naredi red. Kmetijska apoteka bo odprta, brž ko bodo za to na razpolago primerni prostori. Da bi se pa do tega časa omejila škoda, ki jih Je neznanje In ne- pravilna uporaba teh sredstev naredila, je OZZ organizirala dva seminarja za vse poslo- vodje KZ, na katerih so se se- znanili z najosnovnejšimi pojmi o zaščitnih sredstvih, umetnih gnojilih in semenskim blagcan. Ker so mnogi problemi za- ščite kmetijskih kultur tesno povezani z zaščito gozdov pred nevarnimi boleznimi in škod- ljivci, Je potrebno, da se olcraj- na zaščitna služba čim tesneje poveže tudi z gozdarskimi stro- kovnjaki. V letošnjem letu je pričakovati prve okužbe iz so- sednjega ljutomerskega okraja po ameriškem prelcu, k! napa- da gozdno in sadno drevje. Škodljivec Je nevarnejši od .ameriškega kaparja in se zelo 'naglo množi. NAŠE SADJARSTVO ZAHTEVA VEČJO SKRB Dobro Je znano, da v naših krajih, poleg jugo-vzhodne Av- strije in južnega Tirola dozore- vajo najkvalitetnejša jabolka in hru^e na ■^vetu. Dokaz za to je velik izvoz jabolk iz na5ih predelov v času oredvojne Ju- goslavije. S pričetkom druge svetovne vojne je bil prizadet našemu toliko obetajočemu sad- jarstvu prvi težak udarec. Voj- ne prilike in pa brezbrižnost okupotorja sta zavrla \'sak na- daljnji razvoj. Sadovnjaki so zočeli propadati vsled neza- dostne nege, na obnovo pa ni nihče mislil. Drugi usodni udarec je zadal našemu sadjarstvu ameriški kapar. Danes vemo, da nas je ta škodljivec zatekel popolnoma neoripravliene in da Je trajalo polna tri leta, preden smo se vsaj za silo znašli in začeli nroti njemu učinkovitejšo bor- bo. V prvih povojnih letih ni- smo imeli dovolj učinkovitih zaščitnih sredstev, škropilnic in veščih kadrov in to Je naše sadovnjake občutno skrčilo. Na5 sadjar je vsa ta leta nemc^no opazoval propadanje svojega sadovnjaka in končno prišel do napačnega zaključka, namreč, da za sadjarstvo pri nas ni več pogojev. Tu in tam je kak »drznejši« sadjar še poskušal zasaditi nekaj dreves, vendar so mu že v nekaj Igtih pro- padla. Večina sadjarjev pa na neko večjo obnovo sploh ni več mislila in tako je število sad- nih dreves padlo za preko 50% in s tem tudi možnost izvoza. Našli smo orožje proti kaparju Temeljit preobrat za razvoj sadjarstva pomeni leto 1951 in 1952, ko je naša kemična indu- strija postavila na tržišče prvo zanesljivo učinkovito škropivo »Kreosjm«. Počasi, vendar vztrajno si je to škropivo uti- ralo pot v sadovnjake. Slabe izkušnje iz prejšnjih let so sicer marsikateremu kmetovalcu bra- nile, da bi se ga poslužil; so pa na drugi strani vidni uspehi škropljenja s tem sredstvom vnesli zopet nekaj zaupanja v učinkovito škropljenje sadnega drevja. Nadaljnji prispevek v tej smeri je dal proizvod nove- ga zaščitnega sredstva pod Ime- nom »Rumesan«. Velikih uspe- hov, doseženih s temi škropivi, niso mogli zanikati niti najbolj zagrizeni nasprotniki škroplje- nja. Ogromno zmanjšanje do- hodkov zaradi propada sadnega drevja in na drugi strani vztraj- no prepričevanje kmetijskih strokovnjakov, še bolj pa vidni uspehi na raznih socialističnih obratih so našemu sadjarju zo- pet vrnili vero v uspešno sad- jarjenje. Zanimanje za škrop- ljenje je rastlo iz leta v leto, posebno pa to velja za letošnjo pomlad, ko bo poškropljena ve- lika večina sadnega drevja, ne da bi bilo treba pri tem irpo- rabiti kakšne koli a<3ministra- tivne mere. Tako je dejansko pričela borba za ohranitev še obstoječih preostankov naših sadovnjakov. Obnavljalo pa se je v tem času zelo malo z iz- jemo večjih socialističnih obra- tov, kot n. pr. zadruga Osojnik. Prelomnico v tem pogledu pred5rtavlja leto 1954. ko so pričeli z obnovo v večjem ob- segu tako socialistični obrati kakor tudi kmetje. Ce bi stre- meli samo za tem. da ohranimo to, kar že imamo, bi bilo stor- jeno premalo. Dejstvo je nam- reč. da kritičnemu i>oložaju v našem sadjarstvu ni kriv .<;amo ameriški kapar, temveč tudi že previsoka starost sadovnjakov. Svet za sadjarstvo pri OZZ je organiziral preteklo zimo dva tečaja za sadjarske pomočnike na Vnrbe^Vu. Na teh tečajih je 51 tečajnikov pridobilo neob- hodno potrebno praktično in teoretično znanje iz sodobnega sadjarstva. Sleherni tečajnik se je naučil osnovnih del oskrbe sadovnjakov, kakor tudi obnove novih nasadov. Tečajnikom je bilo razdeljenih nad 100 raznih strokovnih knjig, prav tako pa so tudi prejeli diplome, ki jim dajejo pravico za naziv kvali- ficiranega sadjarskega pomoč- nika. Tečaj je dopolnjen še s strokovno ekskurzijo na plan- tažne »fasade zadruge Osojnik. Brez dvoma bodo ti kadri lahko mnogo doprinesli k obnovi na- šega sadjarstva. Posebno važna in dejansko najbolj komplicirana naloga v sadjarstvu je zaščita sadnega drevja pred raznimi škodljivci Zimsko škropljenje sadnega drevia se že zelo uveljavlja, saj je v letošnji zimi v ta namen potrošeno k^r petkrat več za- šč^t^ih sredstev kakor pa prejšnje leto. Vse premalo pa je Se cenjeno letno škropljenje in prav zato so uspehi pri zati- ranju škodljivcev nepopolni. Kaj pa pomaga, če pozimi za- tremo kaparja, če nam tekom pomladi in leta razni drugI škodljivci kljub temu uničujejo naš sadni pridelek Zaščita sad- n^a drevja torej ni samo v zimskem škropljenju, temveč ; bo treba razumeti, da je po- trebno tudi poletno škropljenje. Novi sadovniaki — novi milijoni Vzporedno z zaščito pa mora teči tudi obnova sadovnjakov Povprečna starost sadnih dre- ves v našem okraju je 40—50 let. Takšno drevo že iz renta- bilitetnega računa ne zasluži drugega kakor sekiro, zato ni prav nič pretirana zahteva okrajnega desetletnega perspek- tivnega plana, ki predvideva do 1. 1962 800 ha novih nasadov. Še nobeno povojno leto se v ptujskem okraju ni toliko ob- navljalo kakor letošnjo pomlad. Zadružna kmetijska gospodar- stva »Osojnik« in Placar ob- navljata 20 ha sadnih plantaž Kmetijski zadrugi Moškanjci in Bukovci sta zasadili 10 ha str- njenih nasadov; na dobri poti je tudi kmetijska zadruga Sre- dišče. Tudi kmetijska zadruga Markovci je bila letošnjo po- mlad zelo agilna in je posredo- vala svojim članom nakup preko 1000 kom. sadnih drevesc. Po dosedanjih podatkih Je bilo v letošnji pomladi zasajenih ca. W)00 sadnih dreves. Zelo agilni so razen že ome- njenih tudi sadjarski odbori pri kmetijskih zadrugah Ormož. 2e- tale, Muretinci, Juršinci. Sredi- šče, Ptuj, Vuroerk, Cirkulane, Zavrč, Dolena. Majšnerk. Pod- gorci, Leskovec. Podlehnik itd.. VinofCiriradliiifStvo pred lOO leli takšno kot danes Diskusija na vseh vinograd- j niScih konferencah in sestankih se Je dotikala predvsem obnove, kar Je razumljivo, saj Je v ptujskem okraju ta problem zelo pereč zaradi velikih po- vršin, kjer je možno gojiti le vinsko trto. Danes je že vsako- mur jasno, da je naše vinograd- ništvo v zelo kritičnem stanju, ki ga lahko spremenimo samo z obnovo, ki bo morala teči na- črtno in ob upoštevanju pravil- nega trsnega izbora. Od 2400 ha vinogradov Je 50 % starih že nad 50 let in so potrebni ta- kojšnje obnove. Vprašanju trs- nega izbora se je posvetilo v preteklem letu mnogo pozor- nosti ter je bilo že lansko leto uvoženih 11.650 kom. korenja- kov. Za letos Je naročenih v inozerrfcstvu 14.800 kom., dalje 275.000 ključev,, okoli pol mili- jona očes iz klonskih nasadov in 9000 ceplienk za klonske ma- tične nasade. Lansko leto so bili povečani matičnjaki v Pod- lehniku in Ormožu na 13 ha. kar bo zadostovalo za letno obnovo 130 ha Potrebno pa bo še po- večati površine trsnic. V Mest- nem vrhu pri Ptuju se ureja velik vzorni vinogradniški klon- ski nasad, ki bo služil kot osnova za obnovo vinograd- ništva v našem okraju. S tako visoko selekcioniranim trsnim materialom se bo močno dvig- nila kvaliteta In količina pri- delka, kar Je posebno važno, ker se že postavlja vprašanje, ali bodo naša vina vzdržala konkurenco z raznimi Južnimi vini. Naši proizvodni stroški so okoli 90 din po litru, v Dalma- ciij 40 din in v Vojvodini 26 din po litru Toda ne samo domača vina, temveč tudi inozemski trg refmo grozi našemu vinograd- ništvu, saj imajo glavni evrop- ski producenti, kot so Francija, Španija. Itallia že dva letnika vin v .sikladiščih in jih ne mo- rejo prodati. Pri vprašanju po- cenitve proizvodnih stroSkov gre v prvi vrsti za mehanizacijo, ki Je pri nas še ne uporabljamo ali pa zelo malo. Stvar bo še bolj Ja«fna če primerjamo naše vinogradni.štvo s stanjem v na- prednih vinogradniških državah naš narrredek v zadnjih letih Je tako malenko.«7ten. da ga komaj opazimo Ce označimo tehnično oprenKt pri nas pred 25 leti z indeksom 100. dobimo danes isti indeks, t. J 100. medtem ko se Je v drugih evTor>?Aih drža- vah dvifmil na 650. Pri obT>ov1 smo prišli M 100 na 120 drugp pvTrmrfre države pa na indeks • 300 Pri transportu v vinograd- ni,štvu smo ostali na isftem in- deksu. t. J. 100 kot pred 25 ^eti doč^m so drupe d^^ave to šert- ikratao izboljšale. Dokler bomo porabili 300 delovnih dni za obdelavo 1 ha, tako dolgo ne bomo mogli misliti na znižanje proizvodnih stroškov. Kako bo- mo obnavljali, ali na terasah, t. j. horizontalno aH pa kot se Je obnavljalo pri pnH obnovi, t. J. z vertikalnimi vrstami, si strokovnjaki še vedno niso edini. Velik del strokovnjakov Je mnenja, da bo obnova na terasah, t. J. na vseh za to pri- kladnih terenih, katero tudi v našem okraju priporočamo, edini način, ki bo znatno do- prinesel k znižanju proizvodnih stroškov in olajšal delo v vino- gradih. Do.'edanJa obnova s pre- ozkimi razdaljami med vrstami, nepravilno speljane ceste, vzgoj- ni način trt j a. vse to so faktor- ji, ki so preprečevali uporabo mehanizacije. Prvi pogoj za uporabo mehanizacije bo v po- večanju malih vinogradniških površin, ker Je le na večjih parcelah možna ur>oraba meha- nizacije. Z združitvijo kom- pleksov In načrtno speljanimi potmi bi se namreč znjrtno zni- žala poraba delovne sile. Tudi za investicijske kredite, katere danes nudi država, Je potrebno, da je obnovljena površina ve- lika vsaj 2 ha. Ce se zavedamo, da bo v naprednejšem vino- gradništvu potrebna mnogo bolj intenzivna obdelava, n. pr. šest- kratno prekapanje, potem Je jasno, da bi način obnove na terasah, kjer je možno v.<5a dela mehanizirati, mnogo doprinesel k pocenitvi dela. Prednost te- rasnih nasadov pa Je tudi v tem, da Je preprečeno sleherno od- plavljanje zemlje. Tu gre za stotine ton najbolj rodovitne zemlje, ki se vsako leto Izgub- lja v polazih In v hudournikih. Vinogradništvo pa nI naj- zaostalejša kmetijska panoga le po načinu proizvodnje, ampak tudi po razmerjih, H so tukaj vladali. Zakon o odpravi vini- čarskih razmerij je odpravil stoletno Izkoriščanje In napra- vil konec s tem. da Je okoli 300 ha vinogradov prešlo v so- cialistični sektor. Ti bodo. ob- novljeni po sodobnem načinu, lahko dajali tamkal?n11m vino- gradnikom vzgled, kako Je tre- ba obnavljati ViničarJI pa bodo dobili na kmetijskih gospodar- stvih dostojno plačilo za jrvoje delo. Člani vinogradniškem fsveta so ^.jdi na terenu aktivno po- magali z nasveti, predvsem ob letošnjem kat^istrofalnem mra- zu. Proti vsakoletnim elemen- tarnim nesrečam !»e bomo tndl pri nas pričeli uspešno boriti Posikuri. ki so lansko leto do- i bro usr>eH na PrimfT?4cem. so o-ooTamUl nas da bomo 'e letos aH vsaj drugo leto ookr- beli strelne postaje za obrambo proti toči. Med tem časom pa delajo v Ljubljani posl^use s pečmi za zamegljevanje proti mrazu. Radius delovanja take peči bi bil okoli 200 m in bi po svoji ceni bila pristopna vsa- kemu vinogradniku. Vinogradniški odseki kmetij- skih zadrug stojijo pred veliki- mi nalogami, predvsem zainte- resirati kmetovalce, da bodo skupno obnavljali večje po- vršine, da b<^o pravočasno oskrbeli za trsni material in da v posvetovanju z vinogradniški- mi strokovnjaki najdejo tak na- čin obnove, ki bo omogočil čim rentabilnelšo proizvodnjo. Ker vinogradništvo še ni bilo delež- no večjih kreditov, se je Svet za vinogradništvo do sedaj ome- jil pri svojem delu predvsem na predpriprave za bodočo večjo obnovo. Na vidiku so pa žc večji investicijski krediti za obnovo te kmetijske panoge in zato bo potreba dobrega in or- ganiziranega dela odborov pri kmetijskih zadrugah že v krat- kem času zelo nujna. Orfbor naj poveže vse kmečke ženi? Da bi se ttidi fene-zsdnižnice čim bolj aktivno vključile v zadn.ižno delo, je bil pri Okraj- ni zadružni zvezi že v pre- teklem letu izvoljen odbor žena- zadružnlc. Temu odboru je uspelo povezati veliko število naprednih žena naše vasi, ka- tere so na svojih konferencah in sejah zelo trezno pretresle vse možnasti In načine, kako naj se tudi naša žena-zadruž- nlca aktivno vključi v delo prt preobrazbi naše vasi. Brez dvo- ma Je področje dela žene-za- dmžnice zelo pefrtro in važno. Ne samo to, da Je tudi kmečko go<5podinjstvo potrebno moder- nizacije prav tako, kakor vse ostale kmetijske dejavnosti, bo morala organizacija žena-za- družnic skrbeti za to, da se bodo tudi ženo akti\'no vključile v zadružno gibanje. Ze v pre- teklem letu ie v upravnih in nadzornih odborih ter raznih proizvajalnih odsekih kmeti i- skih zadrtig vr^ ali manj uspe.5- no delovalo 4*? žena. To število se Je na letošnjih občnih zborih dvignilo na 46. Ce naj se žena na vasi vkliuči v širše Javno delo v zadružnih organizacijah, se mora tudi Jftrokovno izobraziti, zato Je od- bor žena-zadružnic organiziral .štiridnevni tečaj najnanrednej- šfh žona-zadmrnic, ka+e^-^ga se Je udeležilo ^t 52 kme- tij5iWh zad'".;?! P^av ♦r. te^ni ie pokazal, da imajo ieane tudi do strokovne izobrazbe iz vseh kmetijskih panog zelo veliko zanimanje. V bodoče so pred- videni taki tečaji po sektorjih in jih bodo organizirale kme- tijske zadruge v zimskem času. Poleg splošnih kmetijskih pure- davanj in praktičnega pouka se bodo obravnavale tudi teme, ki žene še posebej zanimajo. Potrebno bo, da bodo tudi upravni odbori kmetijskih za- drug ženam-odbornikom več pomagali. Treba bo z več upo- števanja sprejemati zftl® koristne predloge žena in m«r- sikdaj z več uvidevnosti magati in podpreti njih želje * delu za napredek vasi. V kratkem bodo žene-zadru£- nice ptujskega okraja iinele svoj letni občni zbor, na kate- rem bo obširneje obdelana pro- blematika njihovega dela. Jsb- nesena upravičena kritika in napravljen načrt za delo v te- kočem letu. Skrb Sveta za kulturo in prosveto — Strokovno in splošno izobraževanje Naprednejša kmetijska proiz- vodnja zahteva strokovno in sploh intelektualno razgledane- ga človeka. To ni slučajno, saj je kmetijska proizvodnja ven- dar ena najbolj pestrih In prav- zaprav najbolj kompliciranih od vseh gospodarskih dejavnosti. Medtem, ko so vse ostale go- spodarske stroke, industrija, trgovina, gostinstvo in obrtni- štvo že davno rešile vprašanje potrebne .strokovne izobrazbe svojih kadrov, je v kmetijstvu to še vedno odprt in nerešen problem. Z organizacijo kmetij- skih nadaljevalnih šol se je v ptujskem okraju pričelo šele preteklo jesen, prav tako je šele preteklo jesen začela z delom prva enoletna kmetijska šola v okraju. To so \'sekakor skromni začetki, ki pa ne bodo takoj spremenili sedanjega stanja. Zato je bil pri Okrajni za- družni zvezi izvoljen tudi Svet za kulturo in prosveto, kateri si je zadal nalogo, da bo pred- vsem strokovno usposabljal kmečke proizvajalce, tako mla- de kot st.arejše. Kultumopro- .svetni odbori so bili izvoljeni tudi na občnih zborih KZ. Strokovna predavanja, tečaji ter širjenje strokovne literature in časopisov je bila glavna vse- bina dosedanjega dela- zadruž- ne kulturnoprosvetne službe. Tako je bilo v preteklem letu organiziranih 197 strokovnih predavanj Iz raznih panog I kmetijske proizvodnje in 26 i zelo uspelih predvajanj kme- tijskih strokovnih filmov BHa sta dva tečaja za sadjarske pomočnike, tečaj za molzne kontrolorje štiridnevni tečaj žena zadružnic. dva tridpe^Tia tečaja trgovskih nameščencev kmetijakih zadriig z namenom. da se trgovski aparat usposotei za promet s kmetijskim repro- dukcijskim matorialom. Več- dnevne strokovne tečaje »o organizirale tudi kmetijske za- druge Ormož, Središče, Mar« kovci, Juršinci in še n^atere druge. Tudi gojenci enoletne kmetijske šole v Turnišču so v glavnem štipendisti kmetijskih zadrug. Kultumoprosvetni odbor OZZ mnogo dela tudi na širjenju kmetijske strokovne literature in časopisov. Okrajna zadnja zveza je brezplačno razdelila med člane zadrug nad 500 stro- kovnih knjig, še več pa .so v tem oziru storile zadruge, ka« tere so ob priliki raznih teča- jev, predavanj in občnih zborov razdelile med svoje člane .samo v preteklem letu nad 2000 stro- kovnih kmetijskih knjig. Stro- kovno časopisje, kakor »Nafe vas«, sadjarstvo, vrtnarstvo in \nnarstvoulmri- ziral to važno eospodarsko de- ia\Tiost k metliških z^Ci^as In v tPTP je tudi (v^povri vTr*^ da kmet šc ni dobil zaupanja v "^trrin 4 Ptui, 16. aprfla 1954 hranilno-kreditni odsek kmetij- ski? /adruse Prav gotovo ni nekih velikih finančnih rezerv na naši vasi, drži pa. da do- hodki kmeta ne dotekajo ena- komerno skozi vse leto in da ima marsikdaj več denarja, ki mu bo moral zadoščati za več mesecev Ce bi zadružniki take priložnostne rezerve tudi za kratek čas odstopali hranilno- kreditnemu odseku svoje kme- tijske zadruge, bi ta odsek zbral pomembna fmančna sred- i stva, s katerimi bi lahko tudi ' kratkoročno kreditiral tistim j zadružnikom, katerim so taki i krediti potrebni. Nihče ne ve, kdaj bo pomoči potreben. Kme- tijska zadruga blaga (gnojila, j semena) ne more prodajati na ; up in tu bi lahko posredoval ! samo kreditni odsek zadruge, i Take vrste samopomoč ima v Sloveniji že staro tradicijo. Prav gotovo bo treba sčasoma preiti na način odprtega računa v po- ■ slovanju med zadrugo in za- družniki, in prav pri tem na- činu bi moral hranilno-kreditni odsek zadruge odigrati glavno vlogo. Stanje hranilnih vlog pri vseh KZ z dne 31 dec. 1953 znaša 3,068.000,— din, stanje posojil pa istočasno 362.160,— din. Zelo dobro je organizirana hranilno- kreditna služba v KZ Ormož in Obrež Tudi podletfa OZZ služijo pospe^ Rmetiisk^ proizvodnje KMETIJSKO GOSPODARSTVO i OZZ VURBERK-PLACAR l Gospodarstvo je bilo ustanov- i ^ ijeno leta 1952. Leta 1953 so £ mu bila priključena zemljišča , < Lesno-industrijskega podjetja ] Maribor ter bivše kmetijske i delovne zadruge Placar. Od | ^ 1. julija 1953 je posestvo samo- < stojno podjetje Okrajne zadruž- ne zveze s samostojnim knjigo- 1 vodstvom ter upravnim vod- i stvom. Posestvo obsega 95 ha < obdelovalnih površin, z dode- i litvijo zemlje zemljiškega skla- 1 da pa se je povečalo na 150 ha j obdelovalne zemlje. ] Posestvo je bilo ustanovljeno i z namenom, da se urede obrati, : ki bodo vzor napredne kmetij- s ske proizvodnje v tem predelu i Slovenskih goric, kar pa ni < bilo tako lahko, ker je bilo 1 potrebno najprej obnoviti raz- s padajoče in zapuščene zgradbe. 1 Hlevi na obratu Placar so adap- I tirani in prilagojeni potrebam napredne živinoreje. Hlevi ima- J jo kapacitete 50 glav goveje i živine. Poleg adaptacije v hlevu 1 je zgrajen tudi silos kapacitete 75 m^ Hlev je v glavnem že : zaseden, ker je bilo nabavljenih 40 rodovniških krav simental- ;: ske pasme. Mlada živina se \' vzreja v obratu na Vurberku, |: kjer so za to nairavnost idealni pogoji. Gospodarstvo je pričelo tudi j' s širokopotezno obnovo. Na : obratu Vurberk je v teku ob- j nova 8 ha vinogradniške povr- šine in je od tega v lanskem letu zrigolano 4 ha po terasnem načinu, prav tako pa že v lan- skem letu tudi zasajeno 1?^ ha najboljših sort vinske trte. Ostala zrigolana površina 23^ ha bo zasajena šele to pomlad, ker je v lanskem letu primanjko- valo trsnega materiala. Z na- daljnjo obnovo vinogradov se bo nadaljevalo vsako leto. Prav tako je v teku ureditev 3 ha sadne plantaže srednjedebelnih jablan na obratu Placar. Osnovna sredstva posestva znašajo 108,911.421,— din. Do- hodek proiz%''odnje v preteklem letu je znašal 6,851.149,— din, dočim so materialni stroški s plačami in družbenimi dajat- vami znašali 7,782.256,— din, j kar pomeni 931.107,— din fi- nančnega neuspeha v pretek- lem letu. Odkod ta finančni neuspeh? Posestvo je prevzeto v skrajno zapuščenem stanju. Na obratih ni bilo potrebnega orodja, zgradbe so zahtevale takojšnja popravila, sadovnjaki so bili skrajno zapuščeni in okuženi po škodljivcu, vprežne živine in opreme ni bilo, poleg tega pa je bila še vrsta drugih izdat- kov, ki so šli v breme obrat- nim sredstvom, s čimer je moč- no utrpel prikaz dohodka pro- izvodnje K tem izrednim izdat- icom, brez katerih proizvodnje ne hi mogli nadaljevati, so se pridružile še elementarne ne- zgode, in sicer slana ter toča. j Pozeba je vzela 80% vinskega j pridelka in 100% sadnega pri- ! delka. ' Z ozirom na izredno dobre { proizvodne pogoje bo posestvo j v teku desetih let obnovilo vse : prikladne vinogradne in sad- i jarske površine. Na obratu | Vurberk bo v tem razdobju obnovljenih 11 ha vinogradov na najmodernejši — terasni — način, ki bo omogočal mehani- zirano obdelavo. Prav tako bo ! obnovljenih ca. 10 ha sadov- j njakov. Poleg obnove nasadov pa bo izvršenih več melioracij zamočvirjenih travnikov na obratu Placar, s čimer l)o Iz- bolišana krmska baza. V živinoreji se bo izvajala j selekcija simentalskega goveda i in bo obrat Placar pravzaprav služil ko+ selekcijska postaja simentalskega goveda za ta živinorejski okoliš. Posestvo bo v doglednem času postalo vzorno socialistično icmetiisko gospodarstvo tako v vinogradništ-^oj in sadjarstvu kot tudi v živinoreji. \^NARSKA ZADRUGA PTUJ Ustanovljena je bila 1. julija 1953. Posluje kot samostojno t;05pcdarsk0 podjetje. V področje podjetja spada: odkup iiT kletarjenje vinskega pridelka zadružnikov, vinograd- ni^U'o in trsničarstvo. Odlcup- 1 j enih in vkletenih je bilo sku- naj 49r,.267 litrov vinskega pri- delka. torei enaka količina kot v letu 1952, Finančni u.sneh kletar^^tva ie v lanskem letu b -V- skromen, vendar še pri- neren. Komisijska razlika Je la dan 31. decembra 1953 zna- ala 309.846,— din neto. Po ;kupnem posvetovanju med »krajem in Okrajno zadružno vezo se je v Mestnem vrhu. zbralo In določilo primerno j vinogradniško zemljišče za ure- litev matičnih vinogradov se- ekcioniranega materiala v svr- lo pridobivanja cepičev za last- le trsnice. To posestvo obsega [O ha vseh površin. Prevzem je i zvršen 1. oktobra 1953. Rigo- ane so že večje površine, zasa- en je Iha matičnjaka. v letoS- ijem letu pa se bodo matičnjaki i ie povečali in prav tako bodo j nasajene večje površine z visoko j lelekcionirano uvoženo trto na- \ lih najboljših sort Tako bo )brat že v kratkem času postal )aza za pridobivanje najbolj- šega trsnega materiala, ki nam X) potreben pri obnovi vino- gradništva ptujskega okraja. Trsnica je na Bregu in že v etošnjem letu bo cepljenih 250 isoč kosov Izredno ugodni 3ogoji proizvodnje trsnega ma- :eriaia ravno na tem področju 30 porok uspeha. Zato bo trs- lica v bodočih letih še razšir- iena, za kar si podjetje priza- leva pridobiti še vsaj 5 ha semljišč. Objekt na Mestnem vrhu In trsnica na Bregu nista neko 5isto pridobitno posestvo, ker ie njun namen služiti za osnovo obnove vinogradništva v ptuj- skem okraju. Podjetje upravlja strokovno lelo sposoben kolektiv, ki je posredno angažiran tudi pri obnovi vinogradništva ptuj- skega okraja. Podjetje ima v svojem na- ialjnjem razvoju zelo obširne načrte: organizirati vinarske odseke kmetijskih zadrug, da bo v bodoče ves vinski pridelek zajet ob trgatvi in vkleten v tehnično organiziranih kleteh. Le na ta način bo mogoče tudi zbirati denarne rezerve, ki bo- do uporabljene za trsničarsko proizvodnjo, s čimer bo lahko uresničen načrt podjetja za obnovo in s tem posredno tudi efektno delo vinarskih odsekov kmetijskih zadrug pri obnovi vinogradništva. Brez pravega smotra bi bilo vse prizadevanje, da se ustvari dragocena baza za obnovo, Ce bi vinski pridelek šel po prekupčevalskih poteh v razne smeri, brez haska za skupne koristi. Sodelovanje vi- narskih odsekov KZ Je zato od- ločujočega pomena, VINARSKA ZADRUGA 0RM02 Začela je poslovati 1. julija 1953 na ta način, da Je prevzela vse aktivno in pasivno premo- ženje bivše Vinarske zadruge z o. J. v Ormožu. Upravni odbor podjetja Je usmeril poleg trgovske in kle- tarske dejavnosti svoje poslo- vanje Se v pospeševalno službo in si zagotovil potrebna zem- ljišča za napravo matičnjakov in trsnice. 2e v lanskem letu Je pridelal 50.000 ključev, ma- tičnj^ pa bo letos povečan na 2,60 ha. Vsled pomladanske pozebe Je bil odkup vinskega pridelka slabši. Odkupljenih Je bilo le 46 vagonov mošta v vrednosti 58 milijonov dinarjev. Račun- ski zaključek izkazuje 694.000,— dinarjev prebitka, ki Je pre- nesen v sklad za samostojno razpolaganje, prav tako pa je ustvarjena komisijska razlika v znesku 898.000,— din. Podjetje je imelo v glavnem težave zaradi količinsko izredno slabe letine v tem vinogradni- škem področju ter je le s skraj- nim naporom uspelo ustvariti potreben plačni fond in pokriti ostale izdatke. Podjetju bi bil potreben še večji investicijski kredit za dokončanje začete gradnje skladišča in polnilnice. ZADRUŽNA MLEKARNA Podjetje se peča z odkupom in predelavo mleka. V pretek- lem letu je odkupilo 1,747.000 1 mleka v nabavni vrednosti 29 milijonov dinarjev. Od te koli- čine je 60 % odprodano kot konzumno mleko v razne indu- striiske centre, ostanek pa je predelan v mlečne proizvode. Mlečni proizvodi podjetja so cenjeni, vendar pa so bile te- žave pri predelavi že pri dose- danjih količinah odkupljenega mleka zaradi premajhnih kapa- citet mlekarskih strojev, pred- vsem v sirarni, i Da bi v tekočem letu oziroma v bodoče ne bilo več teh pro- blemov in težkoč. Je delavski svet sklenil preusmeriti obrat v proizvodnjo kazeina. Razen tega Je delavski svet sklenil odku- piti zgradbo, v kateri se že na- hajajo obratni prostori. In Jo z dozidavo razširiti. Tako bi se mlekarna povečala vsaj na ka- I paciteto 20.000 litrov mleka i dnevnp. V ta namen Je podjetje ! najelo 72 milijonov dinarjev I investicijskega kredita, od ka- terega bo porabljeno za grad- bena dela 24 milijonov, za na- bavo strojev in opreme pa 48 milijonov dinarjev. Podjetje ima na svojem zbir- nem področju 170 zbiralnic mleka, katere pa niso vključene v kmetijske zadruge. Prven- stvena dolžnost mlekarne in kmetijskih zadrug bo, da se tudi zbiranje mleka organizira iz- ključno potom živinorejskih odborov kmetijskih zadrug, kar bo brez dvoma v obojestransko korist. Doseženi bruto promet je bil 51,341.000,— din. Neto dohodek 7,120.925,— din, od tega so do- seženi zaslužki 4,450.578,— din ter obračunana amortizacija 2,670.347,— din. Vplačana amor- tizacija v letu 1954 1,741.000,— dinarjev. Vrednost osnovnih sredstev znaša 29,432.000,— din. V podjetju Je zaposlenih 33 ljudi, katerih plače znašajo po ; tarifnem plavilniku 3,400.000,— dinarjev letno j PODJETJE ZA ODKUP j I ŽIVINE j V preteklem letu je doseglo , skupen promet v višini 86 mi- ! lijonov 540.000,— din pri skup- ni nabavni vrednosti odkupljene , živine 68,981.000,— din. Odkup- i Ijeno je bilo 3902 telet, 693 i govedi ter 876 prašičev v skup- ; ni teži 607.615 kg. Povprečni ■ mesečni promet znaša 7 milijo- nov 200.000,— din. Materialni stroški znašajo skupno 11 mili- jonov 769.000,— din, kar pred- stavlja 13,6% od prometa. Pod- jetje je koristilo obratni kredit 6,000.000,— din, kateri je bil ' pozneje znižan na 4 milijone dinarjev in v povprečju kori- j ščen le do 3,200 000.— din, ' j Spričo visokih stroškov bi 'podjetje moralo ustvariti večji promet, v katerem primeru bi >fekt poslovanja bil bolj zado- •voljiv, kakor ga je sicer pod- i Jetje zabeležilo. Kljub temu je podjetje zadostilo vsem družbe- jnim obveznostim, pripomniti pa je še, da je pri izvozu živine 'doseglo lepo število deviz, ki so I šle v devizni sklad Okrajne j zadružne zveze za nakup polje- delskih strojev, katere so pre- jele naše zadruge. Podjetje je i v zadnjem času materialne stro- ; ške zelo omejilo in ima v te- j kočem letu zadovoljive perspek- j tive svojega dela in razvoja FODJET.TE ZA ODKUP POLJSKIH PRIDELKOV Trgovsko podjetje OZZ od- | kup poljedelskih pridelkov se v glavnem peča z odkupno de- javnostjo kmetijskih pridelkov j v ptujskem okraju, nadalje pro- dajo reprodukcijskega materiala in zaščitnih sredstev, s katerimi zalaga kmetijske zadruge okra- ja in kmetijska gospodarstva. Nadalje Je podjetje operativno izvajalo naloge zadr. semenske službe. Pri vsem tem poslova- nju Je podjetje v letu 1953 imelo prometa 174,629.205.— dinarjev. V ta promet so vštete j vse poslovalnice, kot: Posloval- nica semenarne v Ptuju, Poslo- valnica v Kidričevem, v Reki j ter skladišče v Moškajncih. Skupne razlike v ceni kmetij- skih pridelkov, reprodukcijske- ga materiala, zaščitnih srectetev in semenskega blaga znašajo 20 634.850.— din. izredni do- hodki. 758.185,— din, materialni stroški pa znašajo v letu 1953 13 365.063.— din. Kljub velikemu prometu, ki ga je podjetje doseglo, se Je moralo boriti s precejšnjimi težavami. Predvsem odsluženi tovorni avtomobili in dragi pre- vozi blaga po železnici za po- slovalnico v Reki so povzročili izredno visoke materialne stro- ške, ki znašajo procentualno nasproti razlikam v ceni 65%. Ce pregledamo poslovne stike s kmetijskimi zadrugami, ugo- tovimo, da je mnogo kmetijskih zadrug, ki niso hotele slišati o poslovnih stikih s svojim ma- tičnim podjetjem. Razne zadru- ge niso hotele oddati blaga brez gotovine, ker so si hotele takoj zasigurati finančna sred- stva, in to v nasprotju z ve- ljavnimi finančnimi predpisi, STROJNE DELAVNICE Promet podjetja Je bil v letu 1953 mnogo višji kot v 1. 1952. Realizacija jo znašala skupno 16,550.064,— din. Prebitek, ki je bil knjižen konec leta, znaša 211.534,— din. Težave, s kate- rimi se podjetje bori, so pre- cejšnje. Nujno potrebno bi bilo, da se uredi zgradba, ki je .še vedno v nedograjenem stanju. Dalje bi bilo potrebno, da se čim prej generalno popravi ve- lika stružnica in ostali stroji. Nabava materiala je zelo ot^- kočena zaradi visokih cen uvo- ženemu materialu. Kredit za obratna sredstva v višini 2-5 milijona je bil prenizek. Pod- jetje je bilo konec leta dobro založeno z delom in so izgledi, da tudi v tekočem letu dela ne bo primanjkovalo. Sodelovanje med zadrugami in podjetjem bi bilo lahko bolj- še, če bi se zadruge bolj osla- njale na t^ podjetje. Nekatere zadruge so tako slabi plačniki izstavljenih računov, da je pod- jetju. ki je odvisno le od nizke- ga kredita, sodelovanje s temi skoraj onemogočeno. OBRTNA PODJETJA Podjetje se je v preteklem letu bavilo predvsem z nasled- njimi dejavnostmi: razrezom lesa na žagi Ormož, odkupom in prodajo hlodovine. Do 30. VI 1953 je bil v sklopu poslovanja podjetja tudi mlin v Slapah. V to podjetje je vključena tudi rigolna ekipa, ki Je delala na ' obnovi nasadov, j Za dosežene zaslužke je pod- jetje izplačalo v preteklem letu 2598,242,— din. Podjetje pri Narodni banki ni imelo naje- tega obratnega kredita, temveč i je poslovalo z lastnimi sredstvi. To pa je bilo mogoče le na ta način, da je prejemalo na ra- : čun izvršenih del in prodanega , blaga akontacije. Zaradi reorganizacije podjetja se je upravni odbor OZZ spo- razumel, da se z 31. dec. 1953 preimenuje v p)odjetje »Obnova« OZZ Ptuj. Zaradi tega se je s 1. januarjem 1954 izločila iz sklopa tega podjetja žaga v Ormožu ter priključila trgov- skemu podjetju »I^eis« OZZ. Na osnovi zaključnega računa je ugotovljeno, da je podjetje zaključilo gospodarno leto 1953 s finančnim uapehom, TRG. POD.TETJE »LES« Januarja 1953 je nameravalo : Trgovsko podjetje »Les« Ljub- ljana likvidirati poslovalnico v I Ptuju in Središču ob Dravi. I Okrajna zadružna zveza pa je I prevzela imenovani poslovalnici i in ustanovila novo trgovsko (podjetje »Les« OZZ Ptuj. Podjetje se je v teku enaj- stih mesecev lanskega leta raz- vilo v soliden obrat, kar Je do- jkazano s tem, da je od plani- I ranih 70 mil. din prometa do- j seglo 113 milijonov, torej pre- Ipornčilo promet za 161%. Pro- j metu primeren je bil v lanskem letu tudi finančni efekt. Ustvar- jenesa je bilo 4,200.000,— din dobička. Ker je podjetje v teJcu svo- jega poslovanja p>okazalo solid- no trgovino in si navezalo stike stalnih kupcev in odkupne mre- že, kažejo vsi znaki dobro bo- I dočnost podjetja. K temu bo ; tudi pripomogla žaga in parilne ! naprave v Ormožu, katero je j upravni odbor OZZ z letož- • njim letom priključil k pod- Ijetju. Podjetje ima za letos že sklenjene pogodbe z dobavitelji, v zalogi pa ima še hlodovino za razrez.