FRANCE PREŠEREN. IVAN MERHAR*). Zadnja leta so praznovali slovanski na- rodi lepo vrsto stoletnic, spominjaje se tistih pogumnih in genijalnih svojih sinov, ki so — opazivši nov tok časa in odločilno tre- notje za usodo svojih narodov — začeli dramiti svoje brate iz predolgega dušev- nega spanja in jih spodbujati h krepkemu delu na polju narodne prosvete, v koji edini so zrli spas svojih narodov in up na boljšo bodočnost svojih ljudstev. S u-.mi sto- letnicami praznujejo slovanska plemena ob enem tudi prvi stoletni jubilej svoje pristno narodne slovanske kulture ali vsaj stolet- nico njenega preporoda. Ti narodni praz- niki slovanski ne slede slučajno tako blizu drug za drugim, ampak so v kavzalni zvezi med seboj, saj so vsi oni veliki Slovani — preporoditelji, kojih stoletnice obhajamo, bili sinovi iste dobe, saj so bili vsi nav- dahnjeni od istih idej, katere je porodila ve- lika revolucija ob koncu XVIII. veka in jih dalje razvil zanosni boj za svobodo narodov in prostost posameznikov zoper tirane teles in tlačitelje duhov. Doba, v kateri so se po- rodili imenovani slovanski prvoboritelji, je bila protestna doba srca proti mrzlemu ra- zumu ; srce je povzdignilo glas proti stoletnim kodificiranim krivicam, tirjalo se je enako pravo za vse. To je bil evangelij trpečih, in Slovan, zdihujoč stoletja v sramotnih sponah, je zatrepetal koprnenja, in mali človek se je dvignil in poslal svetu izmed sebe prorokov nove dobe. Na Nemškem, Angleškem in Francoskem so začeli rušiti stanovske razlike, predpravice plemstva in duhovništva so bile v veliki nevarnosti in *) Citai na Prešernovem večeru v Trstu dne 23. decembra 1900. SO res dobile smrtni udarec. Slovanska ple- mena — izvzemši Ruse in Poljake ¦ so bila v neugodnih časih absolutizma in cen- tralističnih nakan zgubila svoje plemstvo, in tudi meščanstvo je bilo skoraj popolnoma potujčeno. Med avstrijskimi Slovani smo bila Slovenci menda na najslabšem, saj se je glasila čista slovenščina le daleč proč od mest in trgov, kjer je oblastno gospo- dovala nemščina, prepuščajoč pohlevni Slo- venki le mesto med služinčadjo in med naj- nižjimi sloji. Brez romantiškega stremljenja, ki je propovedovalo povratek k naravi, ki je začelo naglašati pravice človeka in po- bijati internacijonalno stanovsko solidarnost, kije ščitila kodificirane krivice samooblastne gospode, brez tega humanno nadvdahnje- nega toka duhov bi bil preporod slovan- skih plemen stvar nemogočnosti, kajti ne- kateri manjši slovanski rodovi so bili kot narodi doslej popolnoma brezpravni, in brez upoštevanja teh tako dolgo neopa- ženih duševnih sil v širokih masah na- rodov bi bila nemogoča slov. renesansa. Važno na romantizmu je tudi to, da so jeli ro- mantiki posebno povdarjati važnost ustnega narodnega slovstva, ki je bilo zlasti pri Slovanih posebno bogato zastopano, in prav radi te prednosti slov. narodov so bili mnogi Neslovani nam sprva prijazni in so podpi- rali naše kulturne težnje, seveda' ne pre- dolgo, kajti kmalu se je vzbudila zavist in skrb, da bi ne prišli Nemci ob dosedanjo nadvlado. — Take so bile obče razmere med ev- ropskimi narodi, tako je bilo v glavnih po- tezah duševno razpoloženje v Evropi, ko so nastopili Mickiewicz, Puškin, Prešeren in drugi preporoditelji. Ne smemo se čuditi, če najdemo pri vseh podobne poteze, ne I strmimo tudi, da je šlo njihovo strmljenje obče paralelno ter se je med seboj dopol- njevalo. Tedaj se je prvič s popolno določ- nostjo pojavila prej pod pepelom tleča misel o slovanski etnični sorodnosti, ki zahteva na polju duha solidarnost kulturnih teženj. Če torej slave te dni vsi Slovani spomin našega velikega Prešerna, kažejo le, da razumejo duševno vez, ki je spajala vse slovanske prvake preporodniške dobe, oni spričujejo, da se zavedajo kulturnih na- menov, ki so vsem Slovanom enaki ; na drugi strani pa smo jim mi Slovenci hva- ležni , ker časte v Prešernu ravnovred- nega sobojevnika svojim duševnim herojem, dasi je bil le sin malega slovenskega na- roda ; hvaležni smo jim, da nas bodre s svojo pazljivostjo k vstrajnosti v boju za slovenske narodne ideale, ki so tudi nji- hovi ideali. France Prešeren se je porodil dne 3, grudna 1. 1800 v mali gorenjski vasi Vrbi, kjer je bil njegov oče Simon precej trden kmet. Pesnikova mati je bila vrlo plemenita in inteligentna slovenska žena, in ti dve lepi lastnosti je prejel od nje tudi njen ljubljenec P"rancek. V dogledu sivega Triglava, v vznožju tiho sanjajočih Karavank, eno uro hoda od blejskega raja, je preživel bodoči slovenski pesnik prvili sedem let svojega življenja, morda edino srečna leta. Divna okolica in materina, ljubezni polna vzgoja ste bili g-otovo velike važnosti za razvitek pesnikovega genija. Sedemleten deček je šel Prešeren v Ribnico, da bi hodil v šolo, kamor ga je poslal njegov prastric Jože Prešeren, tedaj župnik na Kopanju na Do- lenjskem. Kako dolgo je bil tukaj, se ne ve, kakor tudi ni drugo, nego pusta kombi- nacija, kar domnevajo nekteri, da se je Prešeren tu navzel od ¦ Ribničanov njim lastnega, znanega humorja ; bolj je utegnila vplivati Ribnica na dovzetnega dečka v jezi- kovnem oziru ; saj se govori v ribniški dolini dovolj čista slovenščina. Kakor v ljudski šoli, tako je Prešeren tudi v gimnaziji v Ljub- ljani izborno napredoval in dovršil srednje šole 1. 1821. Šele naslednje leto se je vpisal kot pravnik na dunajskem vseučilišču, koje študije je končal 1826 1., dve leti pozneje pa je dosegel doktorsko dostojanstvo. Kot gimnazijski dijak že je mnogo občeval s 3 leta starejšim rojakom M. Čopom, koje pri- jateljsvo gotovo ni bilo brez pomena za poznejše književno delovanje Prešernovo, saj se je moral Čop že zgodaj baviti z raznimi slov. in neslovanskimi jeziki in nji- hovimi literaturami, če je mogel pritirati do znanja ig jezikov. Znamenitejše še je bilo seveda bivanje Prešernovo na Dunaji, saj tu šele se je mogel koreniteje seznaniti z važnejšimi duševnimi strujami evropskih narodov, saj tedaj je bil Dunaj še veliko važnejše kulturno središče Nemcev nego je danes. Važno je, da so bivali na Dunaju nekateri glavni zastopniki nemške romantike, ki se mu je tako priljubila, da ga moramo imenovati v bistvu romantika. Da je že tedaj spoznal gigantski lik Byronov, to je zelo verjetno, saj je bil byronizem tedaj v Evropi zelo važen in je le najznamenitejši pojav romantike. Zanimivo, če ne važno, za razvitek pesnikov je, da je bil Prešeren na Dunaji nekaj časa učitelj mlademu Ant. grofu Auerspergu, ki se je pozneje pro- slavil kot nemški pesnik Anast. Grün ; Grün sam je večkrat zatrjeval, da je bilo velike važnosti njegovo občevanje s Pre- šernom, za kar mu je bil tudi hvaležen. Vez, ki je spajala učitelja in učenca, je bila vroča ljubezen do skupne domovine, za ka- tero sta se navduševala, čitajoč klasično delo Valvazorjevo : Die Ehre d. H. Kr. — Mimogrede naj omenim, da sta vzela oba velika pesnika iz Valvazorja snov o po- vodnjem možu, ki je odpeljal »zalo Uršiko« s plesišča pod lipo v Ljubljani ; po glo- bokejšem poetičnem razumevanju snovi mo- ramo dati Prešernovi izpeljavi prednost pred Grünovo. — Iz istega Valvazorjevega dela je vzel Prešeren tudi zgodovinski okvir za svoj »Krst pri Savici.« — Splošno trdijo, 2 da se je Prešeren za svojega bivanja na Dunaji seznanil tudi z nadarjenim češk-m pesnikom Frant. Lad. Ćelakovskim, ki je baje vnel v našem pesniku vseslovansko misel, in katerega bi bil spremil Prešeren celo na Češko. Stvar je kriva, kajti Pre- šeren ni bil osebno znan s Celakovskim, dopisovala si pa tudi nista pred 1. 1831, torej ni mogel vzbuditi Celakovski v Pre- šernu vseslovanske ideje in ga isti tudi ni spremil na Češko, pač je bil naš pesnik najbrže na Moravskem, in sicer kot domač učitelj v neki plemenitaški rodovini, ^a kar imamo tudi v »Poezijah« par opor, saj poje pesnik : »Stoji Moravski trg Lesce" (v pesmi : Judovsko dekle) in draži svojo ljubico : »Jaz popeljem se tje v Brno Snubit Jud'nje krščene« (v pesmi: Od železne ceste); celo tO, da imen.ije v obeh slučajih »Ju- dinje«, se mi zdi nekak migljej, in morda meri na kako nedolžno ljubavno razmerje, katero je doživel pesnik na Moravskem. Čehe omenja Prešeren poleg drugih Slo- vanov še večkrat v svojih pesnih. -— Kar se tiče vseslovanske ideje, ozi- roma pesnikovega zanimanja za vsa slo vanska plemena, o katerem nihče ne more dvomiti, ki količkaj pozna Prešerna, si ne smemo misliti, da bi bil prišel mladi pesnik kot popoln ignorant na Dunaj, kajti zoper to govori dejstvo, daje občeval s Čopom, kakor zlasti tudi, da je hodil poslušat Metelka, ki je učil slovenščino na liceju, in neverjetno je, da bi bil mož, ki je bil sam vseslovanskega mišljenja in se trudil z drugimi navduše- nimi Slovani, da bi izumil abecedo za vse Slovane, da bi bil torej tak učitelj pozabil opomniti svoje učence na genetično zvezo slovenskega jezika in naroda z drUgimi Slovani, če je čutil celo znani nam Val- vazor potrebo opozoriti svoje čitatelje na to dejstvo. — Na Dunaji je mogel seveda dalje razvijati Prešeren z doma prinesene^ kali, saj je občeval s tedaj že slavnim sla- vistom in rojakom Kopitarjem, saj je imel na Dunaju gotovo priliko, seznaniti se s sinovi raznih slovanskih plemen, ki so bili že privrženci nove narodnostne vere. Go- tovo je prebiral tedaj na Dunaju ugledni časopis »Jahrbücher der literatur«, kojim je bil tudi Kopitar marljiv sotrudnik in kjer se je toliko in od tako važnih avto- ritet, kakor sta bila brata Grimma, tako priznalno govorilo o slovanskih, specijelno srbskih narodnih pesnih, kjer se je slava pela milemu, melanholično otožnemu zna- čaju Slovanov, katerim se je že od Her- derja sem prorokovala boljša bodočnost. Da, brez Čelakovskega se je razvila v Pre- šernu vseslovanska narodna misel, ki je bila le razširjeiio in idealizovano plemensko ro- doljubje k slovenskemu narodu, kojega Pre- šernu pač nihče še ni odrekal. — Tudi v občečloveškem oziru je bilo Prešernovo bivanje na Dunaju velike važ- nosti, saj so romantiki propovedovali svo- bodo, bratoljubje in nekako internacijonalne, kozmopolitične ideale. Najsilnejši zastopnik te struje je demonski Byron, ki je žrtvoval celo življenje za ideal, za svobodo tujega mu naroda. Ta največji lirik XIX. stoletja je mogočno vplival na večino prvih slo- vanskih pesnikov, kakor na Puškina, pri katerem se sploh govori o byronski peri- odi njegovega stvarjanja, dalje na Ler- montova, ki je bil sploh nekak ruski Byron in je tudi tako zgodaj in nesrečno umrl; tudi na mistično navdahnjenega M i c k i- e \v i C z a je Byronov očarujoči duh mo- gočno in trajno vplival. Tisti nesklad med življenjem in idealom, ki kot nekaka diso- nanca zveni iz srebrnih Prešernovih strun v mnogih njegovih divnih spevih, je sicer dedščina vse romantiške šole, vendar je izražena ta črta najmarkantneje in najbolj porazujoče v Byronovih pesniških proiz- vodih, v Byronu samem. Ali ne smemo misliti, da bi bil Prešernov veliki genij sploh v kakem oziru pasivno prenašal vpli- 3 vanje tujih duhov, ne rečem morda vpliv mnogoštevilnih, ne nad srednjo mero na- darjenosti in pesniške originalnosti se pov- spevših nemških romantikov, kakor so bili Bürger, Tieck, Novalis itd., — niti gigant- skemu Angležu samemu se ni pokoril ma- lega .slovenskega naroda veliki sin Pre- šeren. Vse, kar je od zunaj bolj ali manj povzročeno, za vse to nahajamo v Prešer- novem značaju in življenju tako tehtnih vzrokov, da se nam zdi podobnost z ro- mantiki le nekaka slučajnost. Prešeren —• mehek in plemenit po značaju — je zgodaj začel čutiti »življenja pezo«, kmalu je okusil sad spoznanja, in mladosti zorni ideali so se jeli majati. V velikomestnem življenju, kot ne zelo uvaževan domač učitelj, je kmalu jel spoznati, da gleda svet le na zunanjost, zato je pač mogel iz trde skušnje izreči o svetu strogo sodbo : >Sem videl čislati leto med nami, , Kar um slepi z golj' fijanii, ležami.« In mlad je moral biti še, ko je spoznal, da je zastonj vse dobrikanje sreče, pri tistem,- „Kogar v zibeli vidla je berača.« Kako je moralo biti pri srcu za vse dobro in sveto navdušenemu, v boljšo bodočnost človešta verujočemu in za tem idealom se trudečemu mladeniču, ko je videl, kako ga v državni službi prekašajo puhloglavi prote- žirane! plemenitega stanu, njega, kije z naj- boljšimi vspehi dovršil vse študije, kije bil tudi kot uradnik najboljši delavec, kar je redka izjema med pesniki. Kohko duševne ener- žije je porabil, da je — če tudi deloma podpiran od dobrodušnega sti-ica — kot kmetski sin dosegel doktorsko dostojanstvo, in zdaj, ko je menil, da bo vsaj v gmotnem oziru preskrbljen, je moral štiri leta brez- plačno tlačaniti pri finančni prokuraturi v Ljubljani. Še le koje 1. 1831. iztopil iz dr- žavne službe, prebil naslednje leto odvetniški izpit, bil je saj za silo rešen najnujnejših skrbij, stopivši v pisarno dr. Chrobata, ko- jemu je bil 14 let najmarljivejši delavec. Ko so mu 1846.1. podelili samo.stojno advokaturo v Kranju, bilo je skoraj prepozno, kajti v svoj planinski svet je šel le — umirat, in že tri leta pozneje se je zaprl grob, ob kojem je žalovala sicer velika množina ljudij, a ne morda po možu, kojega nocoj slavimo, po pr- vaku slovenskih pesnikov, ampak le po ple- menitem človeku in dobrem advokatu. — Ni slabo znamenje za našega slavljenca, da so ga rojaki tako lepo počastili na zadnji' poti, ampak priča le, da je bil Prešeren mož, ki. si je vedel pridobiti spoštovanje vseh, ki so občevali ž njim. Ni jih motila menda edina slabost pesnikova, ki mu je tudi pomagala v prerani grob, slabost namreč, da je Prešeren zadnja leta prerad pil, saj so vedeli, da pije iz obupa, saj je ta hiba kar izginila v primeri z njegovimi vrlinami. Pripoveduje se, da je bil naš pesnik ljubljenec otrok, in tudi to ni slabo spričevalo njegovega značaja, saj pesnik je v nekem oziru res otrok, ki se joka za malenkosti, ki se za malenkosti neprimerno raduje ; no, ali si ga upa karati kdo radi tega ? Ali ni pesnik kakor harfa, na ka- tero igra najlahnejši veterček in najstraš- nejši orkan ? —• Prav radi tega je Prešeren tako veliki pesnik, kjer je tako lep, po nje- govem geniju mojstersko stiliziran jek svo- jega časa. Iz njegovih nemnogoštevilnih, a tako globokih, tako raznovrstnih poezij slišimo liki iz fonografa glas pesnikovega časa. reflektiranega od Prešernove mehke in tanke duše. Pre.šeren je začel pesniti že kot dijak, kajti v nekem pismu sam pripoveduje, da je na Dunaju pokazal nekoč zvezek pesni ro- jaku Kopitarju, da bi ta izrekel sodbo o njih. Prečitavši te prvence, je svetoval Kopitar pesniku, naj shrani nekaj let pesmi in jih potem popravi. Prešeren pa se je odzval temu nasvetu na ta način, da je večino pesnij sežgal, le par jih ohranil. Prva nje- gova pesem je zagledala luč sveta v »Ilir. Listu« (Illyr. Blatt.) 1. 1827. naslovljena: Dekelcam, v slov. originalu in nemškem prevodu, kakor je Prešeren tudi pozneje 4 običajno priobčeval svoje proizvode v Ilir. Listu in v Carintiji, kajti slovenskega lista ni imel na razpolago. Prešeren je bil torej že mož pri 27-ih letih, ko je stopil pred občinstvo, prebil je bil vse mladostne krize, o kojih seveda nimamo računa v njegovih pesnih. Prešeren je v tem oziru, da nam stoji od začetka do konca svojega poetičnega stvarjanja kot dovršen umetniK nasproti, morda edini v svetovni literaturi. Vsi nje- govi proizvodi so plod zrele moške dobe, med njimi ne nahajamo niti plodov rastoče sile pesniškega genija, niti pojemljujoče star- čevske dobe ; izvzeti moramo seveda ne- katere drobce, ki so ostali nedovršeni, ozi- roma brez zadnje pile. Če pregledamo vrsto njegovih pesnij in tehtamo vsebino ter pre- cenjujemo dovršenost oblike, priznati bomo morali, da so vse po svoje dovršene. Jezik v Prešernovih poezijah je čudo- vito dovršen za ono dobo, da niti dandanes ni zgubil mnogo na svoji blagoglasnosti in svežesti ; zato se nam zde Prešernove pesni tudi dandanes tako domače, kakor da bi jih bil pel pesnik pred kratkim. Kje se je pesnik učil tega krasnega, le redko po germanizmih onečedenega jezika ? Priznati moramo, da je prav v prvih desetletjih na- šega stoletja slovenščina zelo napredovala, pomislimo le na lepo število slovnic, kojih vrsto je otvorila izvrstna Kopitarjeva. Dalje je imel Prešeren priliko, da seje že v šoli učil materinskega jezika, kar ni mala dobrota, in ravno Prešernova generacija je bila prva, ki je uživala sad te moderne pridobitve. V strogem pesniškem oziru je imel Prešeren Vodnika za učitelja, ki je sicer skromen po mnogovrstnosti oblik, neglobok po mislih in ne visok po poetičnem poletu, a vendar je oral ledino umetne slo- venske poezije, kar je nemalo koristilo Pre- šernu. Prešeren je hodil — kakor pred njim že Vodnik — tudi k narodu v šolo, in pe- canje z ustno narodno poezijo, nabiranje "narodnih pesnij je tudi pri Prešernu — kakor pri mnogih drugih slovanskih pesnikih , — obrodilo lepih sadov. On se je sicer emancipiral od ritma narodnih pesnij ter postavil slovenski poetiki zakon, da se ravna po naglasu — kakor nemška in ruska ¦— vendar se je mnog^o naučil od njih v zidanju perijod, v besednem redu in v pristno narodnih izrazih. Refleksi na- rodne poezije so na Prešernu včasih jasnejši, včasih bolj skriti, vendar pa je narod sam instinktivno začutil sorodno.st Prešernovih pesnij s svojimi, osvojivši marsiktero Pre- šernovo, ki se dandanes že prepeva kot r a v n o - p r a v n a družica pristnih narodnih popevk. — Sicer je Prešeren tudi učenec svetovne književnosti, kar se opaža najbolj jasno v formalnem oziru. Od Nemcev se v tem oziru ni mogel mnogo naučiti, saj so sami še iz- posojevali od romanskih in orientalskih na- rodov, zato je Prešeren zajemal raje iz pr- vega vira. Največ se je naučil pri Petrarki, s kojim se cesto sam primerja, in podobnost Prešernova z italijanskim mojstrom preko- rači včasih celo formo in sega v področje notranjega značaja, bodisi, da je kaka po doba, kaka fraza ali figura, ki nas spo- minja vira. Najdovršenejši je Prešeren v težki obliki soneta, kjer se more meriti celo z mojstrom Petrarko. Kako nepre- siljen je slog, kako gladka ni blagoglasna slovenska beseda v tej Prokrustovi postelji, koje pa pri Prešernu prav nič ne čutiš. In ni dovolj, da si je izbral naš mojster sonet, stavi si še večje zaoreke, in se poskuša nad sonetnim vencem, v čemer pa je do- segel vrhunec dovršenosti, i kar se tiče oblike, kakor tudi vsebine. O posameznih drugih oblikah, ki so bile tedaj šele prišlo v modo v evropejski književnosti, mi ni treba podrobneje rezpravljati, dovolj je, če konstatiram, da si je stekel naš Prešeren preveliko zaslugo s tem, da je podal Sloven- cem praktično poetiko, ki bo veljala, dokler bo slov. naroda in njegove književnosti. — In kak je pesnikov pomen za duševni razvltek našega ljudstva ? — 5 Na čelu svojemu razmotrivanju naj po- stavim dve tezi : Pre.šeren je bil anahroni- zem svojega časa med slovenskim narodom. — Prešeren je program književnosti slo- venski, on je prorok svojemu narodu. — Ko je zatožila, zatrepetala Prešernova slovenska struna, se ni tem divnim, orfi- škim glasom zavzela njegova domovina. Kakor ironija našemu slavlju se glasi, če citiram nemške besede janzcnistovskega oskosrčneža Pav.ška, v katerih se izraža ne- premostljivo nasprotje med svetovno izobra- ženim, plemenitim umetnikom in njegovimi obskurantskimi cenzorji. Pavšek prosi dr- žavno oblast, da bi preklicala dovoljenje za tisek IV. zv. Cbelice, »indem sich in dr. Prešern's Gedichten noch eine Menge der Sittlichkeit anstössigen Stellen befinden, die dem Cenzor Čop entgangen zu sein scheinen, überhaupt die Phantasie dieses Dichters trotz einer wohlgemeinten War- nung des Wiener Censors (t. j. Kopitar) einen bedauernswürdigen moralischen Stoss erlitten hat, da er von seinen Lieblings- stoffe, sit venia verbo, dem Sauglocken- läuten, trotz der wohlgemeinten Warnung des Wiener Censors nicht ablässt«. — Torej .Sauglockenläuten je to, kar mi nocoj sla- vimo?! — Pojdite in iščite po Prešernu, kje boste našH nemoralno trohico ! — Ko- pitar, ki je bil tudi deloma v Prešernu sovražnem taboru, je bil Prešernu zadnji čas zavoljo abcedne vojske skoraj oseben nasprotnik, a sicer tudi ni imel suhoparni učenjak preveč smisla za lepo knjigo ; morda je tudi upošteval pri svojih ocenah skrajno nestrpni in neplodni duh ljubljan- skih janzenistov. — Slovenski narod, kar ga je bilo izobraženega, je bil de- loma apatičen proti literarnim proizvo- dom Prešernovim, ali pa je pesnika blatil — in to so bili za moralni blagor naroda vneti duhovniki — internacijonalci. Seveda mi dandanes razumemo, da je našla divna Prešernova poezija le malo število prija- teljev, saj ni bil narod še pripravljen za tako fino duševno hrano. Kako nasprotje je mej Prešernovim nastopom in vso prej- šnjo slovensko književnostjo ! Če vza- memo Vodnikovo lahko hrano, kateri so se vendar lahko privadili redki slovenski čitatelji, je obstajala v.sa slovenska knji- ževnost treh stoletij iz knjig nabožne vse- bine, t. j. katekizmov, evangelijev in mo- litvenih knjižic, plodovi, ki se v strogem pomenu besede niti ne prištevajo k literaturi, katera je odsev vsakodobnega duševnega živ- ljenja narodovega. Po taki suši se prikaže naenkrat velikan, kojemu ni bil vreden njegov^ predhodnik, anakreontični menišek Vodnik niti odvezati jermenja od čevljev. In ta duševni heroj je zapel od srca ; zapel je prav tako, kakor pojejo že dolgo vsi drugi fra masonski, brezverski narodi, zapel je tako vabeče, da je bilo zveličanje slo- venskih duš v nevarnosti, {f) Začeli so gonjo proti velikemu in plemenitemu možu, prav kakor so judovski duhovni prvi pobrali kamenje, da bi pobili nadležne jim proroke. Prešeren je bil »Freigeist« in — amen ! — Proti sovražnikom se brani vsakdo, tudi pesnik se je branil in tudi v satiri se je pokazal mojstra. Včasih govori krotko ; pikro resnico zavija v lepo podobo, vede se proti nasprotnikom, kakor ne zaslužijo. Orglar-fanatik hoče obrniti vse v slavo božjo, a vse po svoji neplodni glavi; be daki ga ubogajo, pametni pa se ne dajo odvrniti, od svojega boljšega prepričanja ; vsi ptiči pojejo po orglarjev! lajnr, le slavec ne more popustiti svojih sladkih melodij. Ko se orglar pritoži pri Rogu, ne posvari stvarnik ptiča, ampak fanatika, ker: »K.omur pevski duh sem vdihnil, Ž njim sem dal mu pesmi svoje ; Drugih ne, le te naj poje, Dokler da bo v grobu vtihnil«. Včasih je ostrejši, in mojstersko iz- vedena satira »Nova pisarija; ima toliko trnov, ki se vbadajo v živo me.so, kolikor- verzov. — Tudi Kopitar jo je skupil pri 6 Prešernu; pesnikov odgovor na neopravičene očitke je : Le čevlje sodi naj — Kopitar. Tudinjegovi epigrami so dovolj osoljeni, no, v izdanju od leta 1847., katero je prc- skrbel pesnik sam, jim je postavil na čelo blažilni motto : Naj misli, Ifogar bi pusice te zadele, Da na visoki vrli lete iz neba strele. kar je le parafraza Horacijevega verza : Feriunt — summos fulmine montes. Edino 1. 1836. objavljeni »Krst pri Savici« je ugajal tudi duhovnikom, a prav temu krasnemu proizvodu je pripisoval Pre- šeren najmanjšo važnost, pišoč o njem Ce- lokovskemu, da naj ga smatra za metriško vajo, s katero je hotel ugoditi tudi svojim ljutim nasprotnikom. — Pa tudi po smrti Prešeren dolgo ni našel priznanja, če tudi se je z rastovio omiko vedno bolj širil krog njegovih častilcev, dokler mu nista izvoje- vala 1. 1866. Stritar in Jurčič z novim iz- danjem in lepim kritičnim uvodom abso- lutnega priznanja. Od tega leta se lahko računa tudi najnovejša doba slovenske književnosti. Prešeren je prorok in porok boljše bo- dočnosti s. naroda. Proti sebi nezaupljiv in pesimističen proti vsemu, kar se je tikalo njegove osebe, je bil Prešeren optimist na- pram slovenskemu narodu. O sebi negotovo in sumeč izraža upanje, da bo morda vendar tudi po smrti z njegovimi pesnicami živel njegov spomin, o narodu pa z absolutno gotovostjo in s proroškim glasom oznanja: Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, Jim railše zvezde kakor zdaj sijale. — To je njegovo narodno veroizpovedanje, zoper koje ni ugovora. In da se bo to zgodilo, v tej misli ga potrjuje pogled proti daljnemu vzhodu, proti mrzlemu severu, kjer vidi brate, sine ene matere Slave, in z zanosom oznanja tlačiteljem našim : Največ sveta otrokom sliši Slave. Seveda ni blizu dan, ko se ima ures- ničiti njegovo sveto prerokovanje, on gleda , mrakove nad svojim domovjem, on čuti, da bo še marsikateri duševni bojevnik slo- venski skusil radi plemenite prostodušnosti od svojih kratkovidnih rojakov trpko usodo, ki je slpoh delež bojevnikom za resnico. Pesniku je žal ob spoznanju, da so Slo- venci v duševnem oziru zaostali, da so se naučili čislati le tuje, zanemarjali pa svojo kulturno njivo: Kamene naše, zapuščene ubož'ce, Samice so pozabljene žal'vale. Le tujke so častile Kranjcev množ'ce. Pesnik je vedel, kaj je ženstvo narodu, zato obžaluje svoj rod posebno radi t€ga, ker so se mu hčerke odtujile, in boji se, da bi ga ne zaničevale, ker poje — slovenski : »Bile so v strahu, da l)oš ti, da zale Slovenke, nemški govorit' umetne, Jih boste, ker s Parnasa so očetne Dežele, morebiti zanič'vale. Zato prosi Boga, da bi otajal srca Slovencev, da bi jim poslal Orfeja, ki bi zedinil ne samo sovražne stranke, ampak vse slov. rodove k velikemu skupnemu delu, k grajenju boljše slovanske bodočnosti : Da bi nebesa milost nam skazale, Otajat' Kranja našega sinove. Njih in Slovencev vseh okrog rodove, Z domačmi pesmam' Orfeja poslale ! Da bi nam srca vnel za čast dežele. Med nami potolažil razprtije, In spet zedinil rod Slovenšč'ne cele. In v svoji labudnici, katero je prinesla Ćbelica 1. 1848 kot dobro znamenje drugim za avstrijske Slovane važnim dogodkom, ki so se imeii vršiti še tisto leto, nam za- pušča sledečo, o skrbi pesnikovi za srečno bodočnost Slovenstva in Slovanstva pri čajočo zadnjo v^oljo : Edinost, sreča, sprava K nam naj se vrnejo. Otrok kar ima Slava, Vsi naj si v roke sežejo, Da oblast In ž njo čast. Ko prej, spet bode naša last. V edinosti je moč Slovanstva, ta stari a vedno primerni opomin zapušča umirajoči 7 junak svojim potomcem. On veruje v slovan- sko bodočnost, a boreč se za svobodo duha ne more hoteti, da bi kdo nosil sramotne verige, ne, on je bil vojak za slovansko prosveto, a ob enem za vsečlovcško. Kakor nam neredko zadone iz Prešernovih strun na uho akordi bratoljubja in vseobče sreče, tako opominja tudi v svoji oporoki svoje rojake, naj se zavedajo vedno, da so si s krvavimi sragami priborili svetlo prostost, da naj torej nikdar ne tlačijo sosedov — inorodcev : žive uaj vsi uarOili, Ki hrepene dočakat' dan. Da, koder sohice hodi, Prepir iz sveta bo pregnan ; Ko rojak Prost bo vsak, Ne vrag, le sosed bo mejak '. S temi dalekoglednimi in plemenitimi idejami se srečuje naš pesnik tudi z drugimi slovanskimi velikani duha, ki propovedujejo vseobčo ljubezen, ki oznanjajo, da je Slo- vanstvo poklicano prenoviti kulturo in člo- veštvo — v znamenju ljubezni. Torej vidimo, da je Prešeren Slovan tudi tedaj, kadar govori kot človek, in da se tudi v tem oziru sme primerjati zlasti z ruskimi vele- umi. Ker je bil Prešeren nekak anahronizem v slovenskem narodu prve polovice našega veka, ker pa je klubu dolgemu nepriznanju mogočno vplival, zdi se mi, da ima Prešeren programatičen pomen za razvitek vse po- znejše literature slovenske. Kakor je v programu vse le kratko in lapidarno ozna- čeno, tako je tudi Prešeren v celoti le z lapidarnim! črkami pisan program za po- znejši razvitek slovenskega slovstva. Pre- šeren obsega — razun dramatike — vse vrste pesniške, in vse po svoje dovršene. Poleg milotožeče ljubavne pesni, kjer razo- deva pesnik svoje gorje od nesrečne lju- bezni, ali kjer opominja deklico, da čas hiti, da se rožice osujejo, do znamenite epske pesni z religijozno narodnim ozadjem, od ojstrega epigrama in pereče satire do resne elegije, nahajamo vse glavne vrste pesni- štva zastopane, in vse umetniško dovršene, polne pravega čustva in bistrih, lapidarno izraženih mislij. Kolikor moremo zasledovati do danes razvitek slovenskega pesništva, moramo reči, da je prekoračilo edino le v področju dramatike od Prešerna ustvarjeni okvir, in prav tu z najmanjšim uspehom. Ali je to slučajno, ali pa čakamo Prešerna- dramatika ? Menim, da poslednje bolj od- govarja resnici. Kdo ve, če bi ne bili danes že dokaj dalje od začetka slovenske dra- matike, če bi se bil poskusil tudi na tem polju, kakor je obetal, češ : Tragedija se tudi nam obeta Da bi se bil tudi tu poskusil z uspehom, zato govori, kakor se mi zdi, njegova v dramatični obliki pisana, če tudi kratka satira »Nova pisarija«, kjer se razvija dijalog tako naravno, tako logično, ob enem pa tako živahno, da bi si v drami boljega ne želeli. O usodi dozdevne Prešernove tra- gedije ne morem govoriti, kakor sem tudi molče preskočil vprašanje o »autodafe«. Nekteri ocenjevalci trdijo in tožijo, da Prešeren prav za prav nima šole v slo- venski književnosti, in to mnenje je menda opravičeno. Stvar je pa druga. Pesniške šole Prešeren res ni ustanovil, saj ni imel neposrednih učencev, saj smo videli, kako je bil osamljen, ali njegov vpliv na slov. pesništvo je tolik, da si brez Prešerna niti ne moremo misliti poznejšega slovenskega pesništva. Prešeren vpliva na mladino splošno, in tako tudi na bodoče pesnike. Ker pa so vsi slov. pesniki poznejše dobe, če so imenovanja vredni, v primeru s Pre- šernom enostranski. Prešeren pa v vsaki vrsti nima mnogo pesnij, ker vseh ni mnogo, tedaj pri posameznikih niti ne moremo konstatirati njegovega vpliva. Da bi pa hotel kdo Prešerna posnemati, to bi se mu a priori ponesrečilo, če bi pa hotel mojstra v celoti nadaljevati, saj to se pravi biti čegav učenec, moral bi biti tudi duševni heroj, kakoršni se pa ne rode vsako 8 desetletje. Po mojem menenju bo sploh kak slovenski pesnik težko ustanovil šolo, kajti Slovenci smo tako mal narod, da se pozna vsak večji val v duševnem življenju naših sosedov —¦ tudi v naši literaturi, kar na vsak način ovira razvitek pristno narodne slo- venske kulture, če je v strogem pomenu besede sploh mogoča. Da je mogel tako vplivati na sloven- sko književnost in ves duševni razvitek našega naroda, in da še dolgo ne bo po bledel njegov lik, zato moramo iskati vzrokov v tem, da je bil Prešeren — če tudi učenec romantike —• skozi in skozi realist, in sicer slovenski realist. Tudi v tem oziru se sre- čava naš pesnik s prvimi zastopniki drugih slovanskih literatur, zlasti pa z ruskimi realisti, na čelu jim Puškin, ki ima sploh veliko podobnostij z našim Prešernom. Dokaz globoke nadarjenosti in izredne umet- niške samostalnosti je, da se je Prešeren ubranil vsem nezdravim izrastkom nemške romantike, ostal takorekoč le navidezno romantik, in se samostojno povspel do tako zdravega umetniškega naziranja, kakor je realizem. Poleg lepega jezika in dovršene oblike je to poglavitni vzrok, zakaj še dan- danes vplivajo Prešernove poezije na člo- veka tako intenzivno, kakor da bi bile sad našega desetletja. Kako zdrava in jedrnata poezija nam veje nasproti iz njegove »Ne- zakonske matere« ; s kratkimi črtami nam oriše pesnik ves značaj nesrečne deklice, o kateri je pesnik prepričan — in mi tudi ž njim, da je nepokvarjena njena duša, ki je sposobna tako globoke ljubezni. Zdi se mi, kakor bi bil to edini pravi tip slo- venske ženske, in gotovo nisem našel v slovenski književnosti tako mojstersko po- gojene slovenske deklice. — Velerealistično, z zdravim humorjem osoljena je pesnica »Hčerin svet«. Podobne realistične črte nahajamo tudi v pesni »Od železne ceste« in seveda v vseh, ki so satirično-polemič- nega značaja. — Glavna moč Prešernove muze je lirika, dasi so tudi njegove pri-^ povedovalne pesni dovršeni proizvodi. —• Kakor je obče znano, opeva Prešeren trojno ljubezen: ljubezen do izvoljene deve, do domovine in do trpečega človeštva. Cesto se. seveda prepletajo ti motivi, za kar nam je klasičen vzgled nedosežni sonetni venec. Tudi kadar opeva ljubezen, je Prešeren realističen, nikdar se ne zgublja v bledi sentimentalizem, nikdar ni bled iz tehničnih vzrokov. Podobe, katere rabi, so žive in plastično izvedene. Proti trdosrčni napenja vse strune : zdaj jo prosi in roti, zdaj obu- pava in grozi, zdaj hlini ravnodušnost, zdaj je resigniran, češ, da mu je vendar gotova ena ljubica — bela smrt. Seveda ni z lju- beznijo izčrpan bogati vir Prešernove po- ezije, on zapoje tudi pretresljivo elegijo — v družbi veselih tovarišev, on ubere lahko pohvalnico pevcu-mnišku Vodniku. Prešeren poje tudi veselo fantovsko pesen in žaluje za drugom Čopom, katerega so pogoltnili mrzli valovi bistre Save. Na epičnem polju je Prešeren manj plodovit. Če vzamemo h »Krstu pri Savici^< še »Turjaško Rozamundo«, »Povodnjega moža« in par drugih manj važnih proizvo- dov, smo izcrpili to vrsto. Analiza »Krsta pri Savici« bi bila hvaležna naloga samo- stojnega predavanja, zato se ne morem spuščati na to polje, povdarjam le še enkrat, da se nahaja tudi v tej pesni mnogo pre- krasnih poetičnih mest, ki pa so tem lepše, čim bolj pridejo lirični motivi do veljave, zopet dokaz, da je bil Prešeren pretežno lirik, in sploh ga priznavajo za največjega jugoslovanskega lirika. — Naj bi kdo še korenitejše razložil Pre- šernov pomen za ves slovenski narod, naj bi še lepše osvetil vse najskrivnejše ko- tičke bogatega pesnikovega srca, vse to vam ne more prav predočiti, kako velik je mož, kojega opomin danes obhajamo. Čitajte ga, in čitajte zopet ! ! Kadar ste veseli, odprite vesele pesnice, kadar vas tare tuga , našli boste dovolj sorodnih strun tudi v Prešernu, in skoraj ne premore 9 človeško srce čustva, kojega bi ne bilo ob- čutilo veliko pesnikovo srce. Duh je, ki oživlja, zato želim, da bi prešinil ob sto- letnici našega velikega Prešerna ves slo- v(;nski narod njegov duh, potem smemo biti preverjeni, da se izpolnijo njegove proroške besede : Vremena bodo Kianjcem se zjasnile ! IO