Published and disLibiUed unde: permit (Nd. 732) authorized by ÌhQ ACt °f 0cf0ber 6’ V)l7’ on m at ihQ Post office of CalumetMich, By order of the Pres SLOVENSKE NOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje. sident, A.S.Burleson,Postinaste Q. NOV SLOVENIAN NEWS An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. Letnik V. ust za slqvence ^severqzapadij zedinjenih drzavT glasilo CALUMET, MICHIGAN, APRIL 23, 1920 S. K. P. DRUŽBE. Vrhovni zavezniški svet se ie sestal v San Remo, Italija. Veliko važnih točk bo prišlo v pretresovanje. Na Nemčijo se bo pritiskalo, da izvrši točno pogoje Versaiilske pogodbe. Slovit zdravnik ustreljen cerkvi. Štev. 2. Italijanski ministrski * predsednik Nitti pretaka krokodilove seize. / San Remo, Italija, 17. aprila,— Danes so se tu sestali zastopniki glavnih zavezniških velesil k poštovanju, ki obeta biti najvažneje, odkar je Wilson zapustil Evropo. Ako se bodo Zdr. Države u-ilelažile teh posvetovanj še ni gotovo, vendar pa je mogoče, ker je sedaj znano, da je zadn ji teden odšel neki višji državni ameriški gradnik v Italijo. Na tem sestanku bolo državni-li skušali rešiti štiri važne točke, j sedaj vznemirjajo Evropo. Med feni je vprašanje, kako prisiliti Jemčijo, da natančno izpolni jogoje V ersaiilske mirovne pogodit, zlasti glede razoroženja arma-dalje se bo končno rešilo tur-jlko vprašanje in pa mirovna pogodba z Ogrsko. 8an Kumo, 19. aprila. — Medza-«niški vrhovni svet je danes prišel z uradnimi sejami v vili Devan-lean, ki stoji na liri bičku severo-»podno od starodavnega mesta Ban lemo. Drva točka ki je prišla na tato je bila okupacija ruhrskega otla od strani zaveznikov. Vsi so dini v' tem, da mora Nemčija »zorožiti svojo armado, ne morejo apriti do zaključka, kako jo do (ga prisiliti. Lloyd deorge zalite-b, da se naj Nemčiji odpove po-iljatev življenskih potrebščin, iodi m Francija meui, da bi bilo üprekruto, in da je bolje, da se jod reče dobava surovega materiala, kar bi uničilo nemško indus-rijo in to bi jo prisililo k izpolnitvi mirovnih pogojev, j Washington, 21. aprila. — Fosni k Johnson v Rimu je dobil od I itoje vlade navoiilo. da naj se deleži posvetovanj v San Remo. San Remo, Italija, 21. aprila.— [render Nitti je imel danes dolgovezen govor o finančni situaci-(Italije in se je bridko pritoževal II se od neznane strani goni kritična gonja proti Italiji. Dejal je: Obžalovanja vredno je razširjanje m v škodo ludi je. To je pravcata kampanja laži. Kdo jo povzroči Mnogo brzojavk, o kterili se bdi, da so bile poslane iz Italije, '■»prišle iz sosednih dežel od oseb, ti niso nikdar živele v Italiji m li delajo v interesu .neznanih |trank. Nobena dežeia na evropej-|ki celini ni danes v boljšem po-ožaju kot je Italija. Denarna sluta je popolnoma krivična in ne 'Igo v a rja dejanskemu položaju. ' par letih boste videli, kakšen os tor bo Italija zavzemala na betu. Kar se dela z Italijo, je res '■»žalovan]a vredno. Una se je ^tirila in premagala velikega in »očnoga sovražnika, toda njene !ftve se prav nič ne cenijo. Ona b delala biez ysake želje j)o do-'>čku. Ona je edina dežela v Europi, ki je stopila v „vojno ne da ■Ì bila vezana po kaki pogodbi in »udar ljudje govorijo, da je 'gotiatična. Po hudi vojni ni pridobila niti kolonij niti ozemlja bogatega na rudninah, ampak samo (!?) mal kos italijanskega (čujte, čujte! odkedaj pa sta Kras in Istra Italijana od zunanjega sveta. Kopenhagen, apr. — Iz Oppel-na v gornji Šleziji poročajo, da je tàlli izbruhnil štrajk kot protest proti Francoskim četam, ki so okupirale pokrajno pred plebiscitom. Oppeln je*brez vode in raz svetliave. Francozi šikanirajo in zapirajo delavce. V deželi grozi generaina stavka. Reka, apr. 18. — Neki član reškega Narodnega sveta je dejal danes reporterju Associated Pressa: “Reka je iia predvečeru velike eksplozije. Mesto je polno boljšavikov, ki so že izdelali načrt za vstajo in okupacijo. Neaavno je bilo tukaj zborovanje ogrskih komunistov in govori se, da jim je đ’Annunzio dal zaščito. D’Annunzio je izgubil vse simpatije tukajšnjega prebivalstva in Narodni svet ga več ne upošteva. ” . M«dridr- Španija. IR... —15. delavcev je bilo ubitih in SO ranjenih v bitki med stavkarji in vojaki v pokrajini Asturias. Stavka se nadaljnje. Carigrad, 17. april, — Tukaj se poroči? da so revolucionarji v Anatoli j i proklamirali sovjetsko republiko in nova vlada je v tesni zvezi z Moskvo. Carigrad, 17. apr. — Mustafa Kenia! naša je ukazal deportirati vsetuice in kristjane iz turški “sovjetske” republike, katere sedež je v Angori. Na tisoče Armencev je prizadetih. —Kmetje v okrožjih Karabah in Zangezur na turško-perzijski meji so pričeli z revolucionarnim gibanjem in so okupirali 40 vasi. Nova republi-ČanSka vlada v Azerhadžann je velela izgnati 25,000 Armencev. Slovenci delajo preglavico Italijanom v zasedenem o-zemlju. Trst, 16, aprila. — Tukajšnje italijanske vojaške oblasti trdijo da so podedovale po vojni številne težkočeia probleme, ki se tičejo kontroliranja slovanskega prebivalstva Istre in ozemlja, ki obdaja Gorico. e ’ predstavlja del vprašanja, katerega K] er je Triner, zdravje. tam je Ta pregovor je pravilen celo pri najslabejšili okolščinah. Mr. A. F. Feucl, rudar iz Galloway, W. Va., nam je pisal 15 tiga Januarja 1920. Kot za posledke Trinerjevega Grenkega Vina, ga vestno priporočam rudarjem v slučaju zabasanosti, glavobola, bolečin v.želodcu, itd. ki jih pou zvroca sprijeni zrak v rudniku ali padini od smodnika in karbonič-nili plinov ki nastanejo po raz. strelki ko se vrača rudar prehitro na delo preden se dim in prah razpršijo. Trinerjevo Grenko Vino utrjuje mene in mojega brata ter nas ohrani pri trdem zdravju, tudi drugi ki jim sem priporočal to zdravilo se izražajo tako. Ako pomaga Trinerjevo zdravilo pri teh okolščinah potem mora biti gotovo dobro in njega posledki v normalnih okolščinah morajo biti neprekosljivi. Vprašajte Vašega lekarja ali trgovca z zdravili tudi za Trinerjev Liniment ki je izvrsten proti revmatizmu, nevralgiji, spalikom, oteklinam itd. — Jos. To oženi jadranskega na j višji zavezniški svet dosedaj še ni rešil. Koncem vojne je prišlo to ozemlje pod italijansko kontrolo potom ustanovljenja takozvane črte premirja. V tem ozemlju je več kot 400,000 Slovencev, ki se upiraio nadzorovan j u italjanske polici je. Uporni slovenski elementi, navdušeni s soci iatistienimr, komunističnimi in boljševiškimi idejami napadajo italjanske vojaške patrule ter karabinerje okupacij-ske armade. V teh okrajih je bilo zaznamovati v enem letu dvajset ubojev ter 1000 aretacij. Vprizorjeni so bili tudi poskusi da se uvele komunistični režim v Dinjanu kjer se je zbralo in skrilo velike zaloge municije, ki je bila last pokojne Avstrije. To zaroto je razkrila italjanska, policija, ki je aretirala 130 Jugoslovanov. BoijševiSko izgrede so baje tudi organizirali jngoslovatrslti doktvci v Pulju in sedaj vzdržujejo Kaljani v tem preišujeni avstrijskem bojnem pristanišču, ki predstavlja iztočno bazo italijanskega brodov. ja, veliko posadko. Neredi med Slovenci se dogajajo tudi zelo pogosto v bližini Gorice. Velika povodenj v Manis-tique. ManÌ8tique. Midi, — Vsled hudih deževnih nalivov in talečega snega je reka Manistique prestopila bregove in poplavila daleč naokoli vso okolico. ’Najbolj prizadeto ;e to mesto, ki je bilo popolnoma poplavljeno. Voda je stata BS ulicah do štiri čevlje visoko, preplavila kleti in več poslopij je bilo pod vodo. Skoda je ogromna in cenilci so ocenili ško-do na poldrugi miljon dolarjev. Narastla reka je popolnoma porušila tovarno Goodpilie in neko papirnico; tovarna z» apno, kemična tovarna in več papirnic je tako poškodovanih, da bo vzelo več tednov časa, predno jih popravijo. Calumetske novice. — Vsredo popoldne po redni mesečni seji se je vršila inštalaci-ja ali umeščanje uradnic društva slovenskih katoliških bprštnaric Corpus Christi Court No. bOI. Umeščanje je izvršil društveni duhovni vodja, Rev. L. F. Klopčič, ki je nato imel kratek nagovorila zbrane članice. V svojem govoru je e. gospod opozarjal n a nevarnost, ktera preti katoličanom v državi Michigan. Pri jesenskih predsedniških volitvah bodo namreč michiganski volilci morali odločiti, ali naj se odpravijo katoliške farne šole. Nevarnost je velika in ako ne bodo vsi katoličani složni in vsi kot en mož glasovali proti zloglasnemu predlogu, je lahko mogoče, da bodo nasprot-niki farnih šol prodrli in kaj potem? Stvar ie največje važ.iost; ne samo za katoličane, ampak za vse davkoplačevalce v Michiganu, ki bi v slučaju sprejetja krivičnega zakona morali poseči globoko v žep, da bi preskrbeli prostore in učiteljske moči za 100,000 otrok v Michiganu, ki seda j hodijo v farne šole. Za ta boj proti farnim^ Šolam se je treba že sedaj pripravljati. Tieba je agitacije in poduka pri [drugoverskih narodih da spoznajo krivico, ki bi se godila katoličanom, ako bi bil sprejtfe predlog. Zakaj s tem bi bila uničena verska jirostost, kije vsakemu zajamčena v ustavi Zdr. Držav. Da se rojaki bolj podučijo o tej zadevi, je mil. g.škof razposlal na vse župnije malo knj'žico, v Uteri je natančno razložena absurdnost omenjenega predloga. Ta knjižica bi morala biti v vsaki ka. toliški hiši, da se člani do dobra seznani jo z bojem |o farnih šolah, ki se že sedaj viši in se bo višil do jesenskih volitev. — Po opravijo..* nih obredih inštalacije so cl mice društva priredile malo medseboj. no zabavo z dobrim prigrizanu . Naj tu še omenimo, Ua društvo slov. borštnaric obhaja letos 20 letnico svojega obstanka, kar bodo članice tudi javno praznovale pit. posebni slovenosti, ki se bo vršila meseca junija. Prijirave so že v polnem tiru. Več za danes smemo povedati. ne Ameriški letalci v poljski armadi. Na fronti poljske armade, 19. prila. -— Kosziusko škadron, oddelek ameriških letalcev v poljski armadi je danes poletel 90 milj daleč za hrbet bolševiških čet in je bombardiral JitOmirsko železniško križišče, južnozapadno od Kijeva, Warèava, 19. aprila.— Poljaka je bila danes zaprta svetu. Za deset dni je vlada odredila popolno zaprtje poljskih mej. Med tem časom bodo izmenjavali avstrijske krone. Zveza z dragim svetom je bda pretrgana radi tega, da se Triner Company, 1333 — 13 S.1 3nemogoči špekulantom vtiholap- Ashland Ave. Chicago, 111. ljenje ničvrednih avstrijskih kron. —H rvatski mladenški klub bo v Kratnein odprl nove klubove prostore v Gašparovičevem poslopju na šesti cesti. Spodnje prostore bodo opremili z biljardi in “pool”. — Dobro srečo je imel g. Jos. Wershay, lovski nadzornik, zadnjo nedeljo. Prijel je 12 Italijanov in Fincev, ki so ribarili pred odprtjem sezone. Vsi so bili občutno kaznovani z denarnimi globami. —Okrajni “speed cob” Mattson je ta teden nastopil svojo službo. Avtomobilisti |naj se ga čuvajo. Glejte, da nnate licenco in pa da prehitro ne vozite, če ne boste prišli v “trubi” s zpeed co-bom m potem s sodnijo. Ta teden je že zasačil dva, ki nista imela licenčne plošče pritrjene na avto. mobilu. Torej, pozor vi, ki ste tako srečni, da imate avtomobile. — Na domu svoje matere je umrla 27 let stara Mrs. A Bone-fants po daljši bolezni.— Na avo-jem domu na Bootjack je umrl 65 let stari Avgust Hapalahti. Za C. & H. družbo je delal 42 let. zadnji dve leti pa je bival na farmi. SLOVENSKE NOVICE ist n Slovence v severozapadu Zedinjenih Držav. Izhaja vsaki petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVG na Calmili, Mich. NAROČNINA ZA AMERIKO: Za celo leto ........................ $3.00 ta pol leta............. —........... $ 1.50 Za EVROPO IN DRUGO INOZEMSTVO Za celo leto .............. S 4. OC ali fja pol leti ................ S 2 00 Posamezni iztlei po 5 ct. HAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI ee ne vračaio. DOPISI brez podpisa ee ne sprejmejo. \r slučaju preselitve iz jednega v drugi kraj u»5«e nam bJ-ago-voli naznaniti etaro bivali š eeiinar tn naročila naj se do pošiljajo pod naslovom : Slovenian Publishing Co 211*7th Street. Calumet, Mich. ‘SLOVENIAN NEWS.” Published every Friday at Calumet, Mich, by 5 the “Slovenian” Publishing Co.,5 211 7th St Calumet, Mich. The only Slovenic paper in the Northwestern part of the U. S. of America. SUBSCRIF ”,ON $3.00 per year. The best advertising medium for Michigan ^Minnesota and other Western States. Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich a second class matter. Tel«fon 6 m- mil» ^ M M tiIIPT m n„„, ,n « I CALUMET IN OKOLICA, | immmmmm —nipi aaa» — Vile liojenice so se oglasile nadomu Mr. in Mrs. John Mu-èie, (Jalumet Ave., Raymbaultown. Pri odhodu so pustile tam malo deklico, ki je bila v nedeljo krščena na ime Elizabeta. .Botrovala sta ji crir. Peter in Mania Mušič. Casiitamo! — Mr. Jos. N. Strutzel iz Blue Jacket« se je kot dober rodoljub odzval klicu domovine za časa vojne. Vežbal se je v Camp Custer kjer se je med nekim obiskom v Grand Rapids, Mich, seznanil z mladenko, ktero je takoj vzljubil. Set je na Francosko, vrnil se srečno zopet domov in sledeč svojim srčnim čutilom je prosil za roko svoje izvoljenke. Konec te ljubezenske drame se je dovršil v sredo v slovenski cerkvi sz. .Jožefa, kjer je g. Strutzel obljubil večno zvestobo gospodični Frances J. Bias vpričo Mr. John llenicha in . v Mis3 Kosio Strutzel. Castitamo mladima novoporočencema na srečni izpolnitvi njihovih srčnih žel) ter jima želimo obilo sreče in blagoslova božjega v novem stanu. G. Strutzel je nastavljen pri Keekonovi tvrdki. K o v op a roče n ca bosta živela na osmi cesti. Na mnoga leta! — Včeraj jutro je umrla dva tidna stara deklica Josipa in Rosie Dragman iz Tamarack«. Pokopana je bila danes jutro iz slovenske cerkve. Naše sožalje. —Smrtno je ponesrečil zadnji teden v petek na South Heeli, 3d let stari rudar Wi liam Stalker. Rodatila ga je plast zemlje. Umrl je Junalu nato, ko je bil prepeljan v bolnišnico. Na Caiumetu je bival «d leta 1913. Zapušča vdovo in štiri otroke. —V staro domovino so se podali v soboto ro jaki John Lenarčič. «J s. Turk in Jos. Klobučar in sicer prvi v Podgrad, druga dva v Stopiče pri Novem Mestu, L INew Yorks so odpluli včeraj na francoskem patniku Rocbambeau. Želimo jim srečno potovanje m veselo svidenje s svojci v prosti I ugoslaviji. — V Detroit sta odpotovala Mr. John Puhek in Mr. Marko .Maurin, oba iz Yellow Jacketa. — Miss Agnes Grahek se je po kratkim obisku prisvojeni očetu. Mr. Math Grah.ek na sedmi cesti, vrnila v Detroit. — Mrs. Marija Štefanac je prišla jz farme v Wisconsin!! na obisk svojega sina Jos. Stefanec ml. na Highway. .— Sinoči je dospel na Calumet Rev. P. Šprajcar, .župnik na slovaško—slovenski župniji v iron-woodn. Pomagal bo domačemu g. župniku v soboto pri spovedovanju članov društev sv. Družine in sv. Cirila in Metoda in sploh ondi možkih, ki dosedaj še niso opravi-H svoje velikonočne dolžnosti. Za čas svojega bivanja na Caiumetu bo gost našega g. župnika. — V nedeljo bodo v naši cerkvi tri sv. maše. Prva, tiiia, ob 7. uri, druga ob pol deveti uri, pri kteri bo imel slovensko pridigo Fa tl) er Šprajcar in med ktero pristopi jo možje skupno k mizi Gospodovi m tretja tiha maša bo ob pol enajsti uri, kteri bo sledil blagoslov z Najsvetejšim. Spoved v soboto bo od 2. do 5. ure popoldne m zvečer od 7. ure naprej in v nedeljo pred sv. mašami. .— Miss Alary Vertun je odpovedala službo v Vertutovi veletrgovini in se podala v Milwaukee, Wie. —Zadnji jietek jutro je ogenj napravil za $200.00 škode na Jackovein poslopju na vogalu osme in Portland ceste. V torek jutro okrog pol tretje ure pa je Calnmetčane zbudil iz sladkega spanca trojni alarm. Ogenj je nastal “v polopju J oliti Pal m er j a na vogalu Osceola in druge ceste na Laurium. Predno so dospeli gasilci je bilo dvonadstropno leseno poslopje že vse v ognju. Ral-merjeva družina in stanovnik John Gieverso si rešili komaj golo življenje. Zgorelo je vse do tal s pohištvom in obleko vred. Škoda se ceni na $9,000 ki ie deloma pokrita z $6.000 zavarovalnine. Ognjegasci so svoje delo osredotočili na to, da so ubranili sosednja jioslopia. Izvor ognja je neznan. —Mladi Alfred Demarots, kise nahaja v državni poooljševalnici v Waupun, Wis., je pred ravnateljem dotičnega zavoda priznal, da je on meseca marca okral Leanovo trgovino na Eim cesti. Pri njem so namreč našli tri nove obleke z Leano/o znamko in nato seveda mladi tatič ni mogel več tajiti. Na vesti ima tudi tatvine v raznih prodajalnah v Superior, Wis, in v L'Anse, Mich. Lep pričetek! Naznanilo, Ciani društva sv. Družine št. 1, S.Iv. P. D. se opozarjajo, da bomo imeli skupno velikonočno spoved tretjo nedeljo po veliki noči, dne 25. aprila. Spovedovala bosta dva č. g. du hovnika v soboto popoldne m zvečer in v nedeljo . jutro. Zato vsak član lahko brez izgovora opravi svojo velikonočno dolžnost. S članom, k: bi tega ne storil, se bo ravnalo po društvenih pravilih. Zatorej so člani na prošeni, da se v polnem številu udeležijo. V nedel jo jutro ob 8. uri naj se zberejo v navadni dvorani, odkoder bomo skupno odšli v cerkev, kjer bomo pri službi Božji ob pol devetih pristopili k mizi Gospodovi. Bratski pozdrav do vseli članov društva sv. Družine. Math Straus, taj. Naznanilo. Članom društva sv. Ciriia in Metoda ši. 9, J. S. Iv. J. se tem potom javlja, da bomo imeli skupno velikonočno sv. spoved v soboto dne 24. aprila in prihodnji dan, v nedeljo, skupno sv. obhajilo pri prvi sv. maši ob pol devetih ol) enem z društvom sv. Družine Dolžnost vsace-ga katoličana je, da prejme v tem času sv. zakramente, zato se pričakuje, da ne bo nobenega člana društva sv. Cirila in Me toda, ki bi ta dan izostal. Zberite se v nedeljo ob 8. liri v cerkve, ni dvorani za odhod v cerkev.. Z bratskim pozdravom, J olm D. Zunich, tajnik. Ali potrebuete očala? -+* ■ Ako jih da, oglasite se pr nas m mamo stroj za pregled in posku-mi. z katerem natanko preišče očo oči, preden uredimo očala. Zravn imamo tega vedno zalogi, popolno £terk K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Štev. 390 S. N. P- J. Calumet. Midi. .Mesečne seje \sa!rfc -Brooklyn^Chioag>_ Častna beseda. Novela.-Paul Bourget.-A.Kalanji.1 sem v sobi v pritličju lavno tedaj, ko ste zavili! v ta drevored . Nekaj hipov sem vas opazoval. Takoj sem videi, da se skrivate, in i/, lemi, kar sem citai po listih in kar sem zvedel o tej policijski gonji, uganil sem, kdo da ste.... Vi pridete iz Murren a kjer ste bivali pod imenom Muie Noetsved. Iz tega uvidite, da sem o vsem dobro poučen .... Nikar mi ne tajite, ker jaz sem vam to povedal, da vam dokažem, s kakim namenom sem prišel do v vas. Vem, ka] ste vi storili. Ce bi bil pustil, da pridete v gradič, bili bi vas takoj prijeli. 1’ri.šel po sem zato vam pomagat, da se re Site.... Zato pa za menoj, kar naravnost za menoj '.... Sedaj je bil čisto blizu Mine Noetsved. Njegov sinovski strah ga ni varal. Bila je res ona ki je umorila ne srečnega Steenackersa m ki jo je usoda prignala v ta kraj, ki je bil najbolj zakoten in samoten ob bregu jezera. S tem, da je ženska molče poslušala mladeniča, je priznala vse. Njega pa |e z groznim strahom prevzela misel, da bi mogli policaji žeusito prijali v parku tako blizu matere, morda celo v gradiču, ko bi se bila anarhistka tj e umaknila. Nastal bi boj, streh bi pokali, kri bi tekla in morda bi bilo več mrtvih. Mati bi slišala streljanje, hotela bi vedeti odkod to in gotovo bi to zvedela. France se je že bal, ko bi mati samo V'tistih čitala o temi. kako bi to vplivalo na njene raz. dejane možgane, kaj šele, ako bj se bili ti prizori vršili neposredno pred njenimi očmi.... Kaj bi mu bilo zato, če bi bila ta ženska umorjena ali če bi imeli vsled njegove pomoči še njega za njenega sokrivca! Vsekako bi bila ta strašua nova poakušnja prihranjena materi; zato je sklepajoč svoje roke ponovil svojo prošnjo: La, morate.... Jaz vam dam častno besedo, da storim vse, kar morem, da vas rešim.... Moja častna beseda! je ponovil.... Ali mi verjamete? .... Jaz vam verjamem, gospod, je odgovorila begunka. Pokažite mi pot, jaz grem za vami. Somrak se je ob svojem slovesu kazal še toliko prozornega, da sta si mlada človeka mogla razločitis poteze na svojih obrazili. Mm. Noetsvsd—obranimo ji to izposo Jeno ime, ker ta skrivnost se tud ni pojasnila po tem dogodku— ona je lahko na obrazu Francovem | poznala, da mu je resno z obljubo, dasi je bila to zanjo neumljiva uganka. Toda, kako bi ona ne vs-prejeia te ponudbe tako vtrujeua in v toliki nevarnosti? Šestintrideset ur je bila že na potu in bežala je kakor preganjana zver, ni ne spala, ne jedla, od tVlurrena, od koder je ušla na uprav čuden način, do tega osamljenega gradiča ob Tbounskem jezeru. Tu sem se je približala, rekoč: Prosila bom za kos kruha. Ako ga ne dobim se ustrelim. Drzna, odločna je bila ta ženska in njena lepota je imela divji izraz. Na vtrujenem bledem obrazu svetilo se je dvoje sivin oči, ki so se bliskale v rezkih pogledih. Drobna usta vsled upehanosti na pol odprta, kazala so bele, precej narazen stoječe zobe. Glavo so ji krili gosti črni lasje tako, da je bila tudi v tej zmedeni obleki ava dni potikajoč se po lesu, vendar še posebna prikazen. Brez dvoma je bila ta ženska boljšega stanu in tem groznej ši je bil drzni zločin, ki ga je izvršila z roko, katera ji je bila okrvavljena od trnja in kamnov. Bila je bolj majhna, drobna, prav kakor da bi ta slabost kazala moč njenih mirnih živcev. To je tudi kazala s tem, da je gibčno stopala vkljub svoji skrajni onemoglosti za hitečim Francetom. Tako sta : hobila nekaj časa po potu v parkin nobeden m spregovoril bes<-de, mladenič je napeto poslušal, ako morda ne zasliši glasu od Petra, ki bi ga opozoril, da je policija blizu ; tujka pa je držala svoj revolver v žepu za slučaj kakega iz-nenaden ja. Stemnilo se |e in Črna noč |t še množila morečo tišino. Prišla, sta do malega lesenega paviljona, ki je stal ua mestu, kjer se loči reka od jezera, Ta kiosk ja imel dva konca, na vsakem po eno sobo. Proti cesti sta bili dve kabini za kopalce, v njej je bilo razno ribiško orodje, od, vrat oroti jezeru je bil mostič in na koncu je bil privezan ribiški čoln. Druga soba je bila osojna določena kot zavetje proti vročini, zlasti za Dopoldne, kadar se pije čaj. Ključ je France pustil v vratih prejšni večer. Kdo ve, če ga ni vratnar odnesel? Od tega je bilo odvisno, ali se mu posreči nicuov načrt. Kakor bi se bil •1 O oddahnil, ko je obtipal ključ, reče polglasno: Ključ je v vratih... Vstopite 'madame. Pazite na hodnik. Jaz si ne upam prižgati luči V tej kabini ostanite; vrat pri kabini ne zaprem, paČ pa zaprem zunaj vrata in ključ pustim v vratih, policija bo videla ključ, poskusila in ker bodo vrata zaklenjena, bo gotovo prepričana, da ni ninogar tukaj. Tudi okno je gos-to omreženo. Uvala, gospod, rekla je Mme Noetsved. Cisto mirno je to rekla kakor fanatiki, ki nazuuaj brez kakega iznanadenja v največjem miru izvrše v ek rajni napetosti najgrozovitejše sklepe.... Sicer pa, če se vam tuai ne posreči odgnati od tod te policijske pse, povem vam, da me ne dobe žive. Toda poprej jim bom drago plačala svojo smrt.... Revolver je v mojih rokah! K temi besedami je potegnila revolver iz žepa in ga stisnila na svoje prsi z neko divjo odločnost-jo, kakor kak outlaw, človek izven postav, ki svojega živlienja ne ceni višje nego življenje drugih. FTanee se je zgrozil v dno svoje duše, prijel jo je trdo za roko: Madame, je vzkliknil, ne, vi tega ne storite. Brisezite ml, da tega ne storite.... Toda, vi tega ne morete ometi_______ Roslušajte! V tej hiši, kamor ste se vi namenili, prebiva sedaj uboga žena moja mati. Ona je sedaj stara žena. Fred dvema letoma je pa bila še mlada. Bila je srečna, imela je moža, ki ga je ljubila, in ki jo je tudi on ljubil, moj oče. Živela sta vedno za blagor drugih, za me, za sorodnike, za pri jatelje, za podložne, za reveže .... Moj oče je moral po opravkih v Rusijo. Bil je ravno takrat v Moskvi, koso izvršili napad na kneza Komova. Eden izmed vaših somišljenikov je storil to, kar ste vi tukaj storili. Igral je na sreco, odgovoren, da zadene tudi nedolžne. in moj oče je bil eden teh nedolžnih. Bil je ubit kakor M. SteenacUers. M. Steelmakers ni bil nedolžen, je odgovorila_____on se je Imeno- val.... Gorka? ji seže vmes F1rance. Da, vi ste to mislili, pa ste se varali. Jaz se nisem varala, zatrjevala je tujka, vsaj sem imela njegovo fotografijo.... Vi ste so varali, [muovi F’rance z vt-ano večjim povdarkom, Lruto ste se varali. In ali hočete vedeti sad te grozne zmote? Dve ieti je, kakor sem že povedal, ko je moje mati zvedela ono grozno novico in vsi smo hih v strahu, aa se ji um oniiTČi, tako jo je pobila ta žalost ... . To je vzrok, zaka j sem jaz prihitel iz gradiča. zakaj sem hitel vam nasproti, ko 'sem vas opazil v drevoredu. Na prvi pogled takoj sem spoznal, kdo da ste. Jaz nisem imel namena vas rešiti, laz bi bil vas najraje zgra-lii|’s svojima lastnima rokama. Ne! Prišel sem, da obvarujem svojo ubogo mater pred groznim udarcem: če bi ona zvedela, da ste tukaj, ko bi cula strele, s katerimi se branite, ona bi tega ne morda več prenesti. Nima več moči za to. Ta prizor bi bil zanjo povod za norost ali smrt. Dal sem vam častno besedo in držal jo bom. Storim vse, kar je v človešicih močeh, da vsa sedaj ne primejo, in da morete ubežati. Toda če se mi ne posreči, -m vi vi ne smete biti vzrok grozne nesreče. Da, če se prične tu kaka borba, če streli pokajo, kako bi tega ne čula moja mati? Mirno vam govorim o tem, dasi me gio-zen strah objemlje. Mi nismo petdeset metrov od gradiča. Moja mati utegne priti, ona pride .... On obmolkne, prevzet po podobi, ki jo je klical. Bil je tako mlad, tako mlad, tako nevajen življenja vkljub usodi, ki ga je oropala očeta, tako malo zrei za pretresljive dogodke, s katerimi se je sedaj boril. Čritnice njegove so bile preslabotne. Grenko je za-plakal. Njegova tovarišica ga je gledala, pa mu ni nič odgovorila Ždelo se je. da tudi ona tej grozi ni kos, ker vpedla se je na stol kakor da bi se no mogla več držati pokonča .. . . Nakrat se za.-čuje glas skozi zrak. To je bilo dogovorjeno znamenje med Francetom in .Petrom, po katerem je opozoril Francata, na da bi vz-udil pozornost matere. Bile so prve besede pesmi Marseillaise ..... Kakor hitro je čul mladenič to pesem, rekel je. Folicaji bližajo, če že niso tukaj, I>eter mi klije, da moram v gradič Treba bo vse, sile napeti. Madame, ali boste pustili da se vrnem v te j grozni negotovosti? Ne! odgovori ženska in kako da bi se pogovarjala sama s seboj nadaljuje.; Ne! To bi ne bilo prav. Tudi drugi imajo do nas pravice. Da.. Tedaj pa hitro zgrabi za revol. ver, ga zamahne proti FTancetu in reče; Nate, vzemite ga, jaz sem vam obljubila, toda če imam revolver, ne vem, če bi imela toliko moči, da bi držala obijubo. Dolg imava eden do drugega, jaz ga vam plačam Toda storite kar morete, da me ne zalotijo. Bila bi brez obrambe, in kaj takega doživeti. bo bilo zame prekruto! IV. Dve juri je že minulo od tedaj> ko je France čutil, kako mu je tresočemu se in strmečemu zdrsnil iz stamene roke m orifici niš v njegove roke revolver, orožje morilkino še gorak od strastne vročice — dve uri je biia Mme Noetsved že zaprta v kopališki kabini. Dalje prihodnjič Prvi dolar ki ga uložite u štedilni oddelek, deluje kakor magnet v privleki druzih dolarjev. Ko svota narašča; narašča tudi želja pomnožitve. Navada štedenja se kmalu kmalu izcimi iz dolžnosti v pravo zabavo. CALUMET STATE BANK. r -r 7<*V -v .-v . L 7 v —A.----tk ji 'm'" Ai •• L-Ä----* 1 Vestno zdravilo dela čudeže i a Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. To pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih, loda oovišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege branili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas prisilili.da moramo nekoliko oovišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo razume da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vse bna Trin. lekov ostane, kakor je bila. v gotovo zadovoljnost odjemalca- Trin. Elix. of Bitter Wine. Tina najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izha ja iz. lodea. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse -nabirajoče se strupe, ki so vzrok pomnoževan ju bacilov raznih bolezni povzročajoče otrpnenja prebavnih organov .Trinar, jevi izdelkime vsebujejo kemičnih snovi nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče in sto vino. Trinerjevo Grenko Vino, Trinerjeva zdrav ila se dobijo od danes naprej edino le po ekarnahin trgovinah ki prodavajo zdravila, ker je Triuer jev labretoii j preobložen do skraja moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zato so prenonalL z naročili druzih Irgovce zdravili in leka> ie geor želi kupiti. Trinerjeva zdravila TRINERJEV prodira do sedeža bolečin, Zato Litro pomaga pri revmatizma, nev ralgiji putiki; otrpn jenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je iz- LINIMENT vrsten pti izpalmenju, pretegnjen ju, oteklinah itd., in pri drgnjenju ~ po kopanju nog odvzame utrudi ji vost. Naprodaj po vseli lekarnah. za Antiseptika za zunanjo rabo, izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi se po vseh lekarnah. V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panam .až . * • 1916 so Tila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo JOSEPH TRINER, 1333 izdelovalec 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL -r-j Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovi šene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. Sincerity Clothes so povsod znane Obleke do $18 00 do $45.00 VERTIN BROS. & C0 HITRA POMOČ Oslabelost vsled pretežkega dela, izdelanost, okoreli sklepi in mišice, slaboten hrbet, pretegnjenje iz izpahnenje, temu ja lehko hitro odpomoči s takojšnjo uporabo PAIN-EXPEIiIiERJA “Prijatelja v potrebi” Družine, ki so enkrat spoznale njegovo zdravilno moč, ne bodo več brez njeg3" Samo en Pain-Expeller je, in v vaše varstvo je opremljen z našo tvorniško zna»*0 sidrom ^ öe nima zavojček te tvorniške znamke, ni pristen in ga zavrnite. 35 centov v vseh lekarnah ali pa pri ^ F. AD. RICHTER & CO., 326-330 Broadway, New York Na Calumetu 24 let W, E. Steckbauer Izdelovalec UMETNIH SLIK BRINJEVE JAGODE Izvrstno čistilo krvi in obisti po 40c funt Dobijo se pri Calumet Mich. Cor-Sin Oak Cesta Phone 678-J Calumet, Mich CALUMET PHARMACY Vogel 5 in Elm cesta