Št. 285 (14.376) leto XLVIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 SREDA, 9. DECEMBRA 1992 Moja Banka bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SOMALIJA / MEDNARODNA POMOČ Operacija Vrnimo upanje se začenja Ameriški marinci se bodo bojevali samo, če bodo napadeni, trdi njihov poveljnik MOGADIS - Na afriškem rogu se začenja prva mednarodna oborožena akcija, namenjena reševanju ljudi, ki zaradi državljanske vojne in napadov oboroženih tolp ne morejo dobivati hrane, fd jo pošiljajo Organizacija združenih narodov, Številne države in človekoljubne organizacije. Prvih 1.800 ameriških marincev bo v somal-skem glavnem mestu najprej prevzelo nadzor nad mednarodnim letališčem, Potem pa se jim bo pridružilo še 16 tisoč marincev in deset tisoč pehotnih vojakov. Nadzorovali bodo ducat somalskih mest, kamor prihaja mednaro- dna pomoč, vendar jo navadno pokradejo pripadniki katere izmed nasprotnih vojska ali tolp, ki so se razširile po vsej državi, polni orožja. V operaciji Združenih narodov, ki ji pravijo Vrnimo upanje, bodo sodelovali vojaki iz dvajsetih držav. Ob Američanih bo največ Francozov, Italijanov in Egipčanov. Med zadnjimi so sodelovanje potrdile Alžirija, Kanada, Avstralija, Grčija in Argentina. Francoski premier Pierre Beregovoy je v torek izjavil, da je somatska akcija izjemno tvegana, vendar so mednarodne enote na to pripravljene. Ameriška vojaška obveščevalna služba pričakuje, da se bodo somal-ske vojskujoče se strani v začetku operacije uklonile močnejšim tujim silam in se umaknile v notranjost Somalije, kasneje pa utegnejo spremeniti taktiko in začeti gverilsko vojno proti mednarodnim enotam. Bojijo se tudi, da bo za tuje vojake v Somaliji kmalu zmanjkalo hrane, utegnejo pa imeti tudi težave z gorivom. Prve enote marincev imajo namreč s seboj zaloge samo za mesec dni, potem pa jim bodo morali dovažati hrano in gorivo s tovornjaki po področjih, kjer ni cest. (AFP, DPA) m mmm BIH / PEKLENSKI DAN Izkrcanje v Somaliji ■ ofenziva v Sarajevu Srbi izkoristili akcijo v Afriki za novo uničevanje irebremca ■,jj Mg ■ Oklepni transporter Unproforja pred Srebrenico 1 M'wPvi 1 (*> i Zekerijah Smajič/STA SARAJEVO - Sarajevčani živijo v zakloniščih, mesto izginja. Najhuje je okrog letališča. Srbske sile so prišle tudi na nadzorovana področja, vendar pa do trenutka, ko to poročamo, Unprofor vojaško ni reagiral, niti se ni uradno pritožil zaradi najnovejših napadov. Primestna naselja Kotor, Vogošča, Bariče in 1 hrib Zuč gorijo. Srbske sile z doslej največjo močjo tolčejo položaje branilcev, da bi zavzeli včeraj izgubljene pozicije. To dokazuje, kako odločeno je srbsko vodstvo, da Sarajevo razdeli na dvoje. Obveščevalna služba sarajevskega korpusa poroča, da se branilci mesta ne umikajo niti za ped, čeprav vzpetino in okoliška naselja zasipajo s topovskim ognjem. Hudi boji potekajo na vzhodnem delu bojišča okoli Trebeviča, kjer so v ponedeljek z diverzantsko akcijo zavzeli območje Vidikovca, pozno ponoči pa so se spet umaknili. Sarajevčane opozarjajo, naj ne zapuščajo zaklonišč, ker je srbska vojska namestila velike topniške okrepitve okrog mesta in napovedala sistematično uničenje mesta. V 24 urah je v mestu umrlo 21 ljudi, že od sinoči pa so povsod brez elektrike in vode, celo v bolnišnicah. Porušili so še edini daljnovod, zato se za zdaj ne ve, kdaj bo Sarajevo spet dobilo energijo in vodo. Poleg Sarajeva danes najhuje napadajo Gradačac. Drama SNG sinoči v Celovcu CELOVEC - Koroška prestolnica je včeraj doživela izreden gledališki dogodek: ob 30-let-nici gledališkega praznika Krščanske kulturne zveze, je v mestnem gledališču gostovala Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane s btrniševo dramo »Samorog« v režiji Mete Hočevar. V glavni vlogi se je k0[°Ski slovenski Publiki predstavil Boris Cavazza. Z izbiro Strnišema »Samoroga« je želela predstaviti enega najsodobnejših avtorjev v celotnem slovenskem prostoru. Navdušena publika )e doživela profesionalno uprizori-ev. saj so poleg ; avazze nastopili gralke in igralci jzrednega formata. __________VOLITVE / REZULTATI______ LDS ima največ poslancev, SDSS pa najmanj Uradno je Milan Kučan zbral 63,8 odstotka glasov Rast cen na drobno v 4 mestnih naseljih Republike Slovenije, november 1992 (december 1991 = 100) I % no industrijski I neživilski izdelki I VIR: ZAVOD RS ZA STATISTIKO. STATISTIČNE INFORMACIJE živila storitve H Štetje glasovnic za volitve v državni zbor je končano. Rezultati so ‘še vedno neuradni, po naših izračunih pa naj bi liberalno -demokratska stranka dobila 26 poslanskih mest, krščanski demokra- ti 15, prenovitelji 14, nacionalna stranka 11, ljudska stranka 9, demokrati 5, zeleni 4, zadnji hip pa je volilni prag prestopila tudi socialdemokratska stranka, ki bo imela tri poslance. Pogovori o novi vladi se za zaprtimi vrati nadaljujejo. Izvedeli smo, da bo LDS verjetno poskušala doseči dogovor o »veliki koaliciji«, torej povezavi liberalnih demokratov, krščanskih demokratov in Združene liste. MILAN / PREMIERA DON CARLOSA V Scali izžvižgali Luciana Pavarottija MILAN - Na otvoritvi sezone v gledališču Scala je bilo dvakrat viharno: zunaj je bilo deževno z vetrom, v dvorani pa se je ozračje segrelo ob zaključku drugega dejanja Verdijevega Don Carlosa, ko svetovno znani tenor Luciano Pavarotti (milansko občinstvo ga sicer ne ceni preveč) ni najbolje odpel arije. Najbolj neizprosno so »don Pa- varottija« izžvižgali veliki ljubitelji opere, ki so tudi več dni stali v vrstah, da so lahko kupili listek za stojišče na »podstrešju«. Od tam je bilo slišati veliko pripomb tudi na ostale izvajalce, češ da nimajo primernih glasov, da bi lahko peli priljubljene Verdijeva arije. Zato so nekaj slabe volje stresli tudi na dirigenta Riccarda Mutija, in končno tudi nad posegi režiserja Zeffi-rellija niso bili povsem prepričani. Ostala publika, ki je v veliki meri poslušala pozive, naj se za tokratno premiero ne obleče preveč razkošno, je bila strpnejša, vendar pa ne preveč navdušena nad otvoritveno predstavo. Na sliki (z leve) dirigent Riccardo Muti, sopranistka Daniela Dessi in Luciano Pavarotti. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Užitek v zlitju artizma in veščine Z ljubljencem mariborskega občinstva igralcem Liviom Badurino se je pogovarjal Peter Tomaž Dobrila. ....................stran 3. Kako je Trst sprejel volitve v Sloveniji? Trst je doslej precej odmaknjeno in površno sprejel izide slovenskih volitev. Ali je za to kriv praznični "most" ali pa je treba razloge za tako ■ zadržanje iskati drugje? ....................stran 4. Šolniki o prehodu iz nižje na višjo šolo Ob začetku šolskega leta so začele na Tržaškem delovati komisije profesorjev, z namenom, da bi uskladili učne vsebine nižjih in višjih srednjih šol in tako omogočili dijakom manj travmatičen prehod na višjo šolo. Slovenski profesorji nižje in višje srednje šole so ustanovili šliri take komisije. ....................stran 6. Občine naj same odločajo Občine bodo same odločale kako in s kom se bodo združevale. Tako so včeraj enoglasno trije slovenski Zupani na Goriškem komentirali načrt deželnega odbornika Barnabe, po katerem naj bi Doberdob priključili Ronkam, Sovodnje in Števerjan pa združili s še tremi furlanskimi občinami na desnem bregu Soče. Načrt deželne uprave je kritično ocenil tudi predsednik Briške gorske skupnosti Corsi. ....................stran 8. Smrtna nesreča pri Devetakih V prometni nesreči pri Devetakih se je včeraj ponoči smrtno ponesrečila 24-letna Ana De Lorenzo iz Doberdoba. Dekle se je peljalo s prijateljem, ki je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in silovito trčilo v cipreso. ....................stran 8. Pogajanja o ruski vladi Predsednik Boris Jelcin se noče odpovedali svojemu premieru Gajdarju, ki naj bi zagotavljal nadaljevanje gospodarskih reform v Rusiji. ...................stran 12.. Krvaveča BiH je zrcalo Evrope Ko bosta Evropa in svet dojela, kakšne grozote in protislovja se dogajajo v Bosni, bo njuna usoda morda Ze zapečatena. ...................stran 13. Beneško laguno prizadela plima Benetke in Chioggio je včeraj prizadela izredna plima, ki je vdirala v vsa pritlična stanovanja in trgovine. Močna burja je rušila obalo v Markah, sneg pa je pobelil ves alpski lok vključno s predgorjem. ...................stran 16. MNENJA 2 Sreda, 9. decembra 1992 KOMENTAR Bosna med etiko in interesi Miloš Ekar Sklep Varnostnega sveta Združenih narodov o posredovanju v Somaliji, ki ga je v otvoritvenem govoru rimskega zasedanja FAO (mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano) izrecno podprl tudi papež Janez Pavel II., je pri marsikom ponovno zbudil upe, da bodo odločujoče države sveta bolj učinkovito posegle tudi v bosansko dramo. Toda že razprava v palači ob Vzhodni reki, Se bolj pa vsa državniška srečanja zadnjih dni (od sestanka Kohl-Mitter-rand do priprav na vrh Evropske skupnosti v Edinburghu), na katerih se pogovorom o Bosni in Hercegovini ne morejo izogniti kažejo, da so upi zaman. Zaradi neodločnih potez mednarodne (je treba posebej poudariti krščanske) skupnosti, so bosanski muslimani prepuščeni na milost in nemilost srbskim paravojaškim hordam, ki prepričane v svetost svojega poslanstva, brez kančka sramu in slabe vesti vztrajno uresničujejo načrt etničnega čiščenja ozemlja, ki so si ga še nedavno tega delili pripadniki različnih ver in narodov. Američani bodo tja do konca januarja 1993 in še čez zaposleni z zamenjavami v Beli hiši. Poleg tega si VVashin-gton ne more privoščiti »solističnih« potez, ki ne bi upoštevale ruskih stališč. Takšno ravnanje bi že tako šepavo rusko demokracijo lahko v trenutku pokopalo. Evropska skupnost, ki ji še do novega leta predsedujejo Britanci, je preveč zaposlena z lastnim negotovim povezovanjem v trdnejšo celoto, da bi se odločneje postavila v bran etnične in verske skupnosti, za katero se ji že tako ali tako zdi, da v Evropi nima kaj početi. Islamske države, ki sicer glasno in odločno zahtevajo vsaj odpravo embarga na dobavo orožja muslimanom v Bosni, pa so prešibke in preveč usodno povezane z razvitim Zahodom, da bi si lahko privoščile kaj več, kot je skrivno pošiljanje manjših oboroženih skupin prostovoljcev in orožja v zelo omejenih količinah. Svet bi se morda zbudil šele takrat, ko bi se Beograd (torej Miloševič in njegovi podaniki) odločil, da mora zaradi podaljševanja svoje vladavine odpreti še novo fronto na jugu, predvsem v Makedoniji. Pa še to le v primeru, če bi zvijačno posredniško manipuliranje spodletelo in bi spopad grozil prestopiti meje nekdanje Jugoslavije. Hotenja in možnosti VOJNA Staro damo so opeharili Zoran Medved V slovenskem duhovnem prostoru lahko zaznamo dva nasprotujoča si in enako neučinkovita pogleda na vojno na Balkanu. Prvi je kvazili-terarna refleksija, ki tehta med univerzalnima kategorijama zla in dobrega, med vlogama zločinca in žrtve, konča pa se pri prijaznih spominih na preteklost. Za drugega je značilno nekritično in predvsem neanalitično, zato na videz racionalno in objektivno povzemanje vseh novic, ki prihajajo z območja nekdanje Jugoslavije, še posebej z bojišč. Oba pogleda povzročata obilico težav predvsem medijem, kajti občinstva ne zanimajo več ponavljajoče se novice o številu mrtvih, ampak želi vedeti, ali se bodo razmere na Balkanu uredile in kako se bodo iztekle. Na ti vprašanji ni mogoče dati splošnih odgovorov. Zato je toliko pomembnejša sposobnost »prevajan j a »voj aških in političnih informacij v kolikor toliko uporabne modele, ki bi lahko pripeljali do mirne ali kakršnekoli že rešitve »jugoslovanske krize«. Razmere na bojiščih v Bosni in Hercegovini ponujajo nekaj jasnih odgovorov. Prvi je, da je z vojaškimi sredstvi dosežena delitev ozemlja že končana. Srbske sile nadzorujejo dve tretjini ozemlja, Hrvatje so se utrdili, Muslimani pa so stisnjeni na dveh manjših območjih med Sarajevom in zahodnim bregom reke Kri vaj e ter med Tuzlo in Srebrenico na severovzhodu države. Manjši del muslimanskega prebivalstva je razpotegnjen vzdolž črte, ki deli območja pod srbskim in hrvaškim nadzorom. Mednarodna skupnost ne bo nikoli priznala z vojaškimi sredstvi doseženih sprememb na ozemlju države, ki je članica OZN, toda tako kot v primeru Libanona nima pri reševanju problema druge izbire kot vojaški poseg. Ce takega posega ne bo, bomo morali vojno na Balkanu prenašati še desetletja. Možnosti vojaškega posega je treba presojati v luči strateških sprememb v odnosih med ZDA in Evropo v zadnjem desetletju. Evropska skupnost se je razvila v drugo najpomembnejšo gospodarsko velesilo, reaganizem pa ZDA ni mogel zagotoviti strateške prednosti na svetovnih trgih. Pred kratkim komaj preprečena trgovinska vojna med celinama potrjuje, da se bodo spori zaradi gospodarskih interesov razvitih držav še stopnjevali. Američanom prav gotovo ne ustreza tesnejše povezovanje članic Evropske skupnosti, zamenjava Busha s Clintonom pa še ni dokaz, da so se ZDA otresle »iluzije o Ameriki kot edini velesili«, čeprav, denimo, Henry Kissinger trdi, da bo tudi ta koncept propadel. Ce k temu dodamo še priporočilo, da se ZDA ne bi smele gospodarsko in vojaško izčrpavati z vlogo svetovnega policaja, in zadnje previdne Clintonove izjave o možnostih za vojaški poseg na Balkanu, potem je bolj ali manj jasno, da je Bosna in Hercegovina žrtev strateškega spopada med Evropo in ZDA, v katerem je bila stara dama grdo opeharjena. Prej ali slej se bo morala sama soočiti s krizo na lastnih tleh. Tudi če s bo iz lastnih interesov posvečala »jugoslovanski krizi »minimalno pozornost, jo bo to stalo preveč. Ali z drugimi besedami: ameriški načrt ni spodletel. Ciril Zlobec Oda domovini (Izdelovalcu izdajalcev) Glej izdajalca! zavrešči Ba Raba in zdi se mu, da je ves svet njegov, ker je zavohal kri: vabljiva vaba -slovenski pesnik! Obetaven lov. A v zbor zaman je klical domovino, ni dvignila se nadme. Svet besed, ki ves svoj vek sem ga sejal v tišino, glasnejši je kot ves ta hrup klevet, podtikanj, groženj, psovk, obtožb vseh vrst. Zdaj zdrahar še sam sebi ne verjame, se čudi: nanj zdaj kaže dvignjen prst, ki ga tako zlovešče je uperil vame: Na križ z njim! On je! Domovina, hvala, da čista v vsem tem blatu si ostala. MOJE MNENJE Rešilo nas bo delo Katarina Lavs Antropološki znanosti najbrž ni več potrebno dokazovati, da je človek v moči simboličnega mišljenja in govorice ustvaril cele sisteme sporočanja in medsebojnega občevanja. Človek komunicira s sočlovekom in svetom predvsem z besedo in le v besednem stiku se znajde na specifično človeški ravni. Toda, ali je človekova beseda zares tako vsemogočna, da lahko spreminja svet in vpliva na zgodovino? Kakšna je bila beseda mož, ki so se zapisali v zgodovino? Kakšna je bila pravzaprav Marxova, pa Lenipova, pa beseda Gorbačova in nenazadnje Titova beseda? Na nenavadno usodo besed pomislimo največkrat šele takrat, ko iz kake besede čez noč požene njeno nasprotje. Za ideale, ki jih je denimo izražala beseda »socializem«, so bili ljudje pripravljeni žrtvovati tudi svoja življenja.-Res pa je tudi, da je iz te besede (»socializem«) marsikje na svetu nastal čisto navaden pendrek, s katerim so oblastniki tolkli po hrbtih »sovražnikov socializma«. Besed, s katerimi bi dovolj jasno osvetlili dejstvo, da nobena beseda ne vsebuje zgolj tistega, kar ji pripisuje etimološki slovar, ne kaže prezreti. V predvolilni kampanji je bilo kar nekaj besed, ki so jih drug za drugim ponavljali strankarski prvaki in se niso bistveno razlikovale med seboj. Besede, kot so demokracija, mir, pluralizem... so kar vrele iz ust politikov. Mednje se je nenehno vrivala samostojnost, požlah-tnjena z domoljubnostjo. In če smo bili v teh burnih predvolilnih dneh morda premalo pozorni na vse, kar je z nenavadno usodo besed povezano, je bilo to tudi zato, ker najbrž neradi verjamemo, da je ista beseda lahko enkrat »stavbni kamen miru, drugič pa lahko vsak njen glas grmi in odmeva strojnic«. Vaclav Havel je v svojem govoru ob podelitvi mirovne nagrade nemških knjigotržcev (pred tremi leti) med drugim tudi dejal: »Vselej se splača biti nezaupljiv do besede in dobro paziti nanjo... kajti vsaka beseda vsebuje tudi osebo, ki jo izgovarja in vzrok, zakaj jo ta izgovarja... Z nezaupanjem do besed je mogoče veliko manj pokvariti, kakor s pretiranim, slepim zaupanjem vanje.« Dobro bo treba poslušati besede oblastnikov, 'pred njimi bo treba svariti in marsikdaj spregovoriti, kaj zlega utegnejo pomeniti in prinesti že čez noč. Vsi nimamo sposobnosti, da bi delali politiko. Politika postaja stroka. Toda ta pri nas komaj najstajajo-ča stroka potrebuje tudi nekaj manj pubertetniško zaletavih strok, kot so denimo ekonomija, agronomija, matematika, medicina in navsezadnje psihologija in sociologija. Vse te in še nekatere druge bi nemara lahko ob prvih pojavih pretiranega razcveta »verbalne demokracije« v novem parlamentu preprečile epidemijo, ki smo ji že bili priča in bi jo lahko imenovali tudi »govorna driska«. Nič novega ne bom povedala, pa je to vseeno dobro večkrat zapisati: besede nas ne bodo rešile, ampak delo. Čeprav je na prvi strani ene najpomembnejših knjig zapisano: V začetku je bila Beseda. In pripadniki novoveške civilizacije, pa najsi bomo verni ali ne, sestavljamo svoje besede in se z njimi - včasih bolj, včasih manj uspešno - trudimo za »pravo besedo«. Kot pravi pesnik: »...prva beseda ne besediči in ni besedolomna, nič je ni, a kadar se uresniči, je v njej sila ogromna...« Nekateri pravijo, da je vse politika. Morda res. Tudi Veronika Deseniška je politika, toda povezana je skozi ljubezen in bridkost, ne pa kot politični manifest. Ce je že politika kurba, pustimo vsaj umetniškim dogodkom njihovo nedolžnost in jih ne obtežujemo za vsako ceno s politično angažiranostjo. Predvolilni boj je končan. GLOSA Kaije s slavističnimi Študiji? Jože Pirjevec -r~*rejšnji teden, L^kot sem slišal, JL cariniki - filologi niso dovolili vstopa v Italijo slovenskim potnikom zaradi zelene karte, na kateri ime zavarovalnice ni bilo zapisano v imenovalniku temveč v rodilniku. Nedolžna končnica jih je tako motila, da so na »najbolj odprti meji v Evropi«, kot so jo nekoč imenovali, skoraj onemogočili pretok ljudi in blaga. Ta komični incident, ki pa veliko pove o ozračju, v katerem v zadnjem času živimo v Trstu, me je zaradi asociacije spodbudil, da napišem nekaj o razmerah na Inštitutu za slovensko filozofijo tržaške univerze. Ta inštitut so ustanovili že leta 1947 in ima torej že skoraj petdesetletno zgodovino: v tem času je na njem študiralo in diplomiralo na stotine študentov, zasnovana je bila bogata knjižnica, nič pa ni bilo storjeno, da bi inštitut zaživel in se razmahnil, kakor bi bilo primerno za mesto »na stičišču treh kultur« (kakor tudi radi pravimo). Leta 1947 so na inštitutu poučevali slovenski, sr-bo-hrvaški in uski jezik ter litereturo, slovansko filologijo in zgodovino slovanskih narodov - iste predmete poučujejo tudi danes. Pri tem je treba pripomniti, da odgovorni niso storili ničesar, da bi inštitut kadrovsko okrepili. -« yg-edtem ko je l\ /I število štu--L V JLdentov iz leta v leto raslo - zdaj je na inštitutu več kot 300 izpitov na leto -pa je število redno nastavljenih docentov kopnelo kot pomladanski sneg. Ker na inštitutu ni bilo nobene možnosti za kariero, so predavatelji drug za drugim odhajali na tuje fakultete in univerze, kjer so se jim pač ponujale boljše možnosti za profesionalno uveljavitev. Tako so samo v zadnjih letih kar trije docenti inštituta za slovensko filologijo dobili katedro drugje; na izo-praznjena mesta so prišli suplenti, ki znotraj fakultete nimajo nobene besede in se za koristi inštituta ne morejo odločneje zavzeti. Tako so nastale naravnost absrurdne razmere: zaradi nezadržnega osipa ima danes inštitut enega samega rednega docenta, kar pomeni, da bi morali inštitut pravzaprav ukiniti, saj bi po zakonu morali biti v njem zaposleni vsaj trije ljudje. re skratka za I Potemkinovo vas, za kuliso, ki skuša bežne mimoidoče prepričati, da na tržaški filozofski fakulteti gojijo tudi slavistični študij, medtem ko v resnici zanj sploh ni posluha. Te žalostne razmere se mi zdijo še bolj tragične, če jih primerjam s tistim, kar se dogaja v Avstriji. Pravkar sem bil na Koroškem, kjer se sicer Slovencem ne cedita med in mleko, pa se je vendarle lahko zgodilo, da so se slovenski in avstrijski srednješolski profesorji skoraj cel teden na skupnem seminarju soočali s problemi sodobne zgodovine. Čeprav niso govorili istega jezika (večina Slovencev ni znala nemško, Avstrijci pa ne slovensko), so vendarle našli možnost dialoga. Pridobili so si dragoceno izkušnjo ter spoznanja, ki jih bodo seveda posredovali svojim učencem. Iz pogovorov z dunajskimi kolegi vem, kako se je v zadnjem času razmahnilo sodelovanje mec^ ljubljansko, mariborsko in dunajsko univerzo, kako z osamosvojitvijo Slovenije znova oživljajo tesne kulturne vezi v našem srednjeevropskem prostoru. Trst, ki geografsko spada vanj, ostaja temu prostoru tuj in sovražen. Zanj zares velja oznaka, s katero so ga pred kratkim predstavili v neki milanski reviji: »Trst - na skrajni meji«. Zares, to mesto bo ostalo na koncu sveta, dokler bodo slovensko filologijo bolj gojili na mejnih prehodih kot na univerzi. POŠTA Ne le cene, tudi vsebina Odprto pismo naslavljam na Božidarja Voljča (ministra) in Franca Koširja (dir. ZZZS). Z zakonom je bil ustanovljen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - naš zavod. Vsi, ki delate v njem, se zavedate svoje odgovorne naloge. Radi bi nam (uporabnikom) bili v pomoč in želite si našega zaupanja. To so navedbe v brošuri Zdravstveno zavarovanje, kjer so na široko opisane pravice in dolžnosti, ne poveste pa bistva - cene storitev. Bistvo trženja je cenik in zdravstvene usluge so s 1. 1. 1993 na trgu. Zato sprašujem odgovorna gospoda, ali ne bi bilo potrebno sočasno s ponudbo obveznega in paketov prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja uporabnikom zdravstvenih storitev ponuditi tudi standardov in cenika, kajti le tako bi bila ponudba popolna in bi zagotovila možnosti primerjave premij za posamezna pakete glede na cene storitev. Uporabniki zdravstvenih storitev moramo o svojih pravicah vedeti toliko kot zdravniki, še več, Ce vemo, da so cene za enake storitve v zdravstvenih zavodih različne. Marsikdo si bo moral zdravnika izbrati v cenejšem zdravstvenem zavodu, brez cenika pa izbira ne bo mogoča. Nujno je javno objavljati ne le cene zdravstvenih storitev, temveč tudi podrobno vsebino obveznega zdravstvenega zavarovanja z normativi in standardi, kajti le tako bomo uporabniki storitev lahko preverjali-upravičenost doplačil, sicer nam bodo zaradi nevednosti zdravniki pobirali denar iz žepov še bolj kot doslej. Zaračunavanje storitev brez cenikov pa je milo rečeno nezakonito. Vprašanje nadzora nad obračunom storitev tudi ni predstavljeno v brošuri, menim pa, da to ne more biti niti ZZZS niti zdravstveni zavod, temveč le institucija, kot na primer inšpekcijske sužbe. Zato sprašujem> kakšne rešitve so predvidene na tem področja varovanja interesov uporabnikov zdravstvenih storitev. Trdite, da si boste naše zaupanje pridobili le z dobrim strokovnim delom, javnostjo vašega dela in doslednim varovanjem interesov uporabnikov zdravstvenih uslug v obveznem in prostovoljnem zavarovanja■ Sedaj je možnost, da dokažete vaše trditve >n odgovorite na zastavljena vprašanja, da bomo uporabniki vedeli, ce mislite resno. Cecilija Pavlm Ljubljana Ul. bratov Škofov 1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 • 25 26 27 • 28 29 • 30 31 32 • 33 34 • 35 36 37 38 39 Vodoravno: 1. srebrno bela kovina (simbol Ti), 6. uradni spis, 9. orientalec, 11. del njive med dvema razoroma, 12. mozoljavica, 13. drama češkega pisatelja Karla Capka, 14. krožno oblikovana vas afriških ljudstev (anagram RAKLA), 15. začetnici francoske filmske igralke Bardot, 16. kratek požirek, 17. kratica mednarodne humanitarne organizacije, 18. sinjska viteška igra, 20. gora v grški pokrajini Tesaliji, 22. ime filmskega igralca Voighta, 23. rdeča poljska cvetica, 24. slovenski pisatelj, znan predvsem po delih za mladino (France, »Lukec in njegov škorec«), 25. starorimski založnik (anagram KITA), 27. avtomobilska oznaka Ancone, 28. kositer, 30. oranje, 31. človek, ki se ukvarja z ribolovom, 33. grška boginja nesreče, 34. aleksandrijski duhovnik, začetnik arianizma, 35. mitološki škrat, ki varuje zaklade v zemlji, 36. gorovje v severni Sloveniji z najvišjim vrhom Stol, 38. pogan, 39. francoski slikar, znan po mono-kromnih slikah (Yves) Navpično: 1. tvorjenje, 2. epska pesnitev angleškega pesnika Johna Miltona, ki se je rodil na današnji dan leta 1608 (dve besedi), 3. staronordijski bog, Donar 4. prebivalec antične Beo-cije, 5. kemijski znak za neodim, 6. novo madžarsko mesto v Bakonjskem gozdu (anagram JAKA), 7. špansko otočje ob severozahodni obali Afrike (dve besedi),8. izdelovalka tkanin, 10. zasvojenec z mamili, 14. avtomobilska oznaka Kranja, 16. pravna posledica za kršitev zakona, 19. kovanje, 21. skupek voščenih celic v panju, 24. zasilna, navadno lesena stavba, 26. zelo trda in krhka kamnina steklenega sijaja, 29. začetnici slovenskega veslača Čopa, 32. legendarni ameriški profesionalni košarkar, udeleženec OI v Barceloni (Larry), 33. ime ameriške filmske igralke Bancroft, 35. stara merska enota za pospešek, 37. začetnici slovenskega pisatelja Kavčiča. Simon Bizjak KULTURA Sreda, 9. decembra 1992 prvi dve leti vsi vbijejo v glavo, da si niče, da nič ne veljaš... in ti ne pokažejo tvojih prednosti oziroma specifične individualnosti, ki jo vsak igralec nosi v sebi. Ki jo ima ali je nima. Ne smeš bežati od samega sebe. Dostojanstvo in ponosno moraš nositi in trdno stati na obeh nogah: prepotentno, brezobzirno, krasno, iskreno. Dober dan, to sem jaz, glejte in uživajte. Spoznati se moraš kot človek in si priznati prav vse. V nas je nekakšna tehtnica - en del te nenehno kritizira, drugi del pa te nenehno hvali. Najhuje, kar se lahko zgodi, je, da en del prevlada in padeš ali v depresijo ali narcisoidnost, da izgubiš samokritičnost in pride do ustvarjalne zaspanosti. Zato moraš ves čas držati ravnotežje, za to pa je V sredini: Livio Badurina (foto:Andelo Božac). potrebna strahotna energija. Spoznati moraš svoje prave vrednosti, svojih skrajnih meja pa ne poznaš, saj se lahko z vsakdanjim trdim delom zelo razširijo. In v tem je čar odkrivanja samega sebe. Sem eden tistih, ki pridejo prvi v gledališče. Priprava na predstavo je zame dolgotrajen obred. Takoj ko začutim prvi dotik šminke na obrazu, se začnem spreminjati, začne se ritual vstopa v Predstavo. Najhuje je, če postane gledališče rutina, da stopiš na oder, vklopiš avtomatskega pilota in ne doživiš tega magičnega trenutka. Takrat trenutek vodi tebe, ti si le njegov izvajalec. To ni kreativnost, je le gola reprodukcija. Sicer pa ni bolj ali manj navadnih vlog. Navadni ah nenavadni so le igralci. Ljubljenec mariborskega občinstva Livio badurina o skrivnostih svojega sveta. Livio Badurina je leta 1989 končal igralsko akademijo na Reki. V tamkajšnjem gledališču, kjer je igral dve sezoni in pol, je že v tretjem letniku akademije tako rekoč nosil repertoar, igral glavne vloge, dokler ga ni Tomaž Pandur povabil v Maribor. Postal je stalni član Drame SNG Maribor in se s svojimi vlogami proslavil kot ®den tistih, ki izgorevajo v ysakem liku, ki ga igrajo. Letos je na Borštnikovem srečanju ujel še zadnji vlak, ko je prejel nagrado ža najboljšega mladega igralca do 27 let. V Maribor si prišel iz reskega gledališča. Kako danes gledaš na to svoje obdobje? Zanimivo je, da me na Peko vežejo le neka stanja, drobne asociacije, podnebje in nekaj lepih trenutkov, ki sem jih tam preživel v določenem življenj- skem obdobju. Ko sem bil še v reškem gledališču, sem si zelo želel delati, vendar se nikakor nisem mogel sprijazniti s tem, da je Reka moja usoda. Nisem se mogel sprijazniti z načinom razmišljanja v tem gledališču, ki je igralo sladki meščanski repertoar. V Mariboru je popolnoma drugačna vizija teatra, umetnosti, življenja. Ko sem delal na Reki, sem imel ves čas občutek, da ne dajem dovolj, da takšne predstave in način razmišljanja blokirajo mojo kreativnost in uresničitev samega sebe. Tistega obdobja se ne spominjam zaradi kvalitetne umetniške plati, ampak zaradi svoje mladostne, drzne, prepotentne energije, ki je bila iskrena in resnična. Izkušenj, ki v tem poklicu veliko pomenijo, seveda še nisem imel. Z leti se zaveš svoje Užitek v zlitju artizma in veščine Peter Tomaž Dobrila odgovornosti; kje si, kdo si, kaj si in z vse več opreznosti in strahospoštovanja vstopaš v nove projekte. Ustvariš si selekcijo različnih gledaliških poe-tik, gradiš si svet, v katerem se dobro počutiš, in odsanjaš nekatere svoje sanje. Vendar je tvoja ustvarjalna energija v predstavah zelo izrazita. Zlivaš se z najrazličnejšo paleto likov, praviloma ekstremnih. Je mogoče, da se želiš, če parafraziram pisatelja Andreja Morovi-ča, ko ustvarjaš neki lik, v njem popolnoma utopiti. Naj omenim samo tvoj temperamentni toreador-ski ples v Carmen. Prav ta prizor mi je bil v času študija najtežji. Ponavadi tistega, kar ti je zelo blizu, ne vidiš in ne prepoznaš takoj. V sebi nosiš energije, pa se sploh ne zavedaš, da jih imaš. Samega sebe prepričuješ, da tega ne zmoreš. Ko pa se odločiš, da zmoreš, da boš, da si to tudi ti, se potopiš v vlogo. Vse, kar delaš, moraš vzljubiti. Potem spoznaš, da lahko vse, za kar se v življenju odločiš, res narediš. Nato sledi užitek zlitja artizma in veščine. Meje svojega bivanja in ustvarjanja si postaviš sam. Ljubezen, odločitev, volja in delo so poti do zaželjenega cilja.Tako z gledališčem živim skoraj štirindvajset ur na dan. Prav toreadorski monolog v Carmen je neka moja gledališka definicija. Vsebuje strah, ki predstavlja prednost, motivacijo, izziv in nori užitek prepoznavanja tistega »drugega« v meni. Kaj pa Grumov in Freyev Dogodek v mestu Gogi, ki temelji na gibu, mimiki, izrazu, mogoče celo pantomimi? Zame je bila Goga zanimiv eksperiment, izlet v neke druge notranje vibracije. Rokopis predstave je popolnoma drugačen, drugačna izkušnja, čeprav zahtevna. Glede na to, da si letos na Borštnikovem srečanju dobil nagrado za mladega igralca, bi lahko sedaj, iz distance, povedal, kaj ti je prinesla? Kupil sem si plašč... Kaj mi je prinesla? Z vsemi »nagradami« je enako: niso ti cilj v življenju, ampak greš naprej in si želiš to in ono. In ko pridejo, rečeš, o, tu si, zdravo. Tisti večer, ko jo dobiš, se dobro počutiš, drugi dan pa že, kot da je ni bilo. Kakšna vloga ti je po tvojem mnenju pisana na kožo? Vedno, ko vstopam v nov projekt in začnem študirati vlogo si mislim, glej, kot da je napisana zame. Neskončno se prepuščam temu svetu, ampak tako, da ga vodim jaz in ne on mene. Nikoli si nisem želel, da bi igral neke določene vloge iz določenih predstav. Bolj so me vodile emocije, določena čustvena stanja, ki sem jih želel odigrati. Ce pogledam nazaj, ugotavljam, da sem mnogo tega že uresničil. Vsako čustveno stanje pa potrebuje svoj odraz, zato sem se začel ukvarjati tudi z gibom, z obvladovanjem svojega telesa. Skoraj nikoli ne igraš navadnih vlog, niti v pogledu igre niti kostuma... Brez kakršnega koli dvoma razumem to kot svojo prednost, Minili so časi, ko sem z akademije prišel popolnoma zafru-striran, ker je sistem vseh akademij takšen, da ti KNJIGE / OB IZIDU MONOGRAFIJE Enosmerne oči instituta Luče P. Spirito, E. Kermol: Trst v podobah instituta Luče, MGS Press Editrice, Trst 1992, str, 178, L.40.000 Marta Vf.rginei.la V letih, ko je bil v Italiji na oblasti fašizem, so filmski dnevniki, ki so jih tedensko predvajali po italijanskih kinodvoranah, postali eno izmed najbolj učinkovitih sredstev fašistične propagande. Ze v 20. letih so se fašistične oblasti zavedale vloge, ki jo lahko kinematografija odigra pri »akulturaciji« širših plasti prebivalstva, in dojele delež filma pri ustvarjanju narodnega konsenza. V ta namen je fašistična oblast ustanovila Institut Luče, ustanovo, ki je skrbela za kinematografsko ozave-ščanje Italjanov v »čistem« fašističnem duhu. Ustanova, ki je imela svoj sedež v Rimu, je s pomočjo podružnic v drugih italijanskih mestih razpredla svojo dejavnost po vsem italijanskem polotoku. Danes so filmski posnetki Instituta Luče bodisi pomenljiv vir za razbiranje preteklosti iz časa fašizma, bodisi vir, ki prispeva k osvetlitvi fašističnega propagandnega aparata. Ohranjeno filmsko gradivo priča o tem, kako je fašistična oblast s preudarno izbiro posnetkov iz javnega in vsakdanjega življenja uspešno mistificirala resničnost celo takrat, ko je bil Mussolinijev režim tik pred razpadom. Novinarja Pietro Spirito in Enzo Kermol sta v knjižni izdaji zbrala serijo posnetkov, s katerimi je Institut Luče v času svojega delovanja, to je od leta 1927 pa vse do konca druge svetovne vojne, predstavil Trst širši italijanski javnosti. V času fašizma se je Trst kazal navzven kot mesto, ki živi v sozvočju z avtoritarnim režimom in hkrati kroji svoj napredek. Trst je kot zibelka obmejnega itali-janstva, ki je bil končno združen z matico, moral dajati obiskovalcevm italijanskih kinodvoran vtis urejenega, discipliniranega mesta. V programih fašističnega režima je namreč Trst postal svetilnik ita-lijanstva nad še barbarskim zaledjem in odskočna deska za Mussolinijevo osvajalsko politiko na Balkanu. V objavljenih posnetkih zaman iščemo tako sledove nekdaj habsburškega mesta kot tudi znamenja hude krize, ki je pestila tržaško gospodarstvo v 20. in 30. letih. Prav tako zaman iščemo posnetke fašističnega nasilja, ki si je v slovenskem delu Trsta in njegovi okolici izbiralo svojo poglavitno žrtev. Filmska kamera Inštituta Luče se je raje ustavljala ob novi fašistični arhitekturi, katere namen je bil kar najbolj temeljito spremeniti dotedanjo arhitektonsko in urbanistično podobo Trsta. Številni posnetki prikazujejo prizore iz vsakdanjega življenja in poudarjajo blagostanje, ki naj bi ga fašizem prinesel med vse plasti tržaškega prebivalstva. S stereotipnim prikazovanjem tržaške stvarnosti se je fašistični propagandi vsekakor posrečilo zasidrati v italijanskem kolektivnem imaginariju enostransko podobo Trsta. To je podoba povsem italijanskega mesta, ki so jo v povojnem obdobju vseskozi ohranjali in na novo oživljali tržaški nacionalistični krogi. KLOBUK DOL! / ZBIRKA PESMI Ritem srca v galopu Josip Osti Matjaž Kocbek: Ars amandi, poezija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992, cena 1274 SIT, 76 strani. Matjaž Kocbek, rojen leta 1946, je pripadnik najštevilnejše povojne pesniške generacije, ki je po Šalamunovem Pokru, 1966, na različne načine inovirala moderno pesništvo v Sloveniji. Njegova šesta knjiga pesmi, Ars amandi (Mladinska knjiga, 1992), je podaljšek, pa tudi pre-seg tega, kar je ustvaril s svojo drugo zbirko, Opalni rob. 1980, ko se je že predstavil kot svojevrsten in zrel pesnik. Druži pa ju ne samo enak pesniški postopek in enako močno žarenje poetične besede, ampak tudi uspešno upesnje-vanje hipnega življenjskega bleska in njegove neprestane spremenljivosti, značilne za nestalnost prevladujoče nianse opala. V predgovoru Dane Zajc opozarja na opazno palimpsestnost in občutni erotizem Kocbekove poezije in na njeno korespondira-nje z očetovo poezijo, pri tem pa poudarja, da je to predvsem »poezija zrelega poletja«. In res gre za večslojno, freskalno poezijo, v kateri se pod površinskim današnjim slojem kažejo podsloji zgodovinskega in biblijskega, ki dajejo ploskosti vsakdana globinsko projekcijo in večdimezion-lanost. Gre za poezijo, ki registrira zakonitost ponavljanja, vendar obenem potrjuje, da še ni vse povedano in da je tudi tedaj, ko sta dejanski in duhovni oče ena oseba, mogoče pustiti prepoznaven odtis lastnega pesniškega prsta. Kocbekov svobodni verz odlikujeta predvsem lastna intonacija in ritem, usklajen z dihanjem, vzhičenjem in strastnim drhtenjem. Prav s tem ekstatičnim ritmom, ki združuje dionizično in apolonistično, pa tudi najbolj očara. Njegova poezija je namreč strasten objem dveh teles, vendar tudi telesa in duha. Poezija uživanja v življenju, pa tudi v bolečini, ki jo povzroča. Poezija predajanja življenju, vendar tudi njegovega sprejemanja z razširjenimi rokami. Z očesom, ki gleda »ven, navznoter ali globoko v nas«, Kocbek objema življenjsko pošast in lepoto, miriti s samo poeziji lastnim alkimističnim postopkom nasprotja ne samo dobrega in zla, kot v tvorbi: angelhudič. Zanj je svetloba osnovna pesniška materija,' zato tudi jesensko občutje ob koncu knjige, ki ga ubesedi z nič manj toplokrvnim in orga-zmičnim ritmom, samo krepi osnovni blesk njegove poezije, napolnjene s sijajem svetlobe v avgustu. In s tem poudarjeno temperiranim jezikom uteleša svoj odnos do Drugega in sveta nasploh. V njem utripa ritem srca v galopu kot neukrotljivi konji, o katerih je leta 1987 objavil celo knjigo Maneža, menjavata se življenjska plima in oseka in se razširja šum resničnega in notranjega morja. Kocbek tudi v tej knjigi ni nehal iskati kraljice besed. V tokrat najpogosteje sredozemskemu palimpse-stu glagol vzburkava samostalnik morje. S to poetično čarovnijo materializiranja nematerialnega in dema-terializiranja materialnega izpisuje in dopisuje najuspešnejše strani svoje knjige bivanja. BARVNI ODTIS SPOMINA mesečna poljudnoznanstvena revija za vse generacije -GEA, Nazorjeva 1, 61000 Ljubljana Naročam revijo GEA! Pošiljajte mi jo na naslov: Ime in priimek:.................................... Naslov: ........................................... Naročnino (350 SIT na številko) bom poravnal po prejemu položnice. V prosti prodaji je GEA za 40 SIT dražja! ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sreda, 9. decembra 1992 _______RIM / VAL RASIZMA ZADOBIVA VSE BOLJ OKRUTNE OBLIKE_ Temnopolti upokojenec za las rešen pred napadom rasistov Neznanci skušali zažgati moškega, ki je živel v niši pod hribom Oppio PISMO / MNENJE EVROPSKEGA POSLANCA ROSSETTUA Zaradi »Osima« izgubljamo vlak Kratkovidno je, da se Trst npr. ne zanima za gradnjo avtocest v sosednji Sloveniji RIM - Spodletelo jim je za las, vendar ni dvoma, da so hoteli ubiti. Na oltarju svojega sovraštva do različnih so hoteli žrtvovati človeško življenje. Zgodilo se je minulo noC v Rimu, ko je v italijanskem glavnem mestu še odmeval poziv izraelskega premiera Vitzhaca Rabina, naj se Italija in Evropa odločno zoperstavita rasizmu in antisemitizmu. PešCi-ca neznancev je sredi noCi skušala z ognjem umoriti temnopoltega upokojenca, ki si je kot zatoCišCe poiskal majhno nišo v ruševinah starorimskih spomenikov pod gričem Oppio nedaleč od Koloseja. Zločinski podvig je spodletel, ker je izbrana žrtev Valentino Nogali hitro reagiral in ker so mu pravočasno priskočili na pomoC drugi nesrečneži, katerim so niše v ruševinah edini dom. Ognjeni zublji, ki so zajeli njegovo nišo, so tako samo oplazili Nogalija in mu povzročili opekline 1. in 2. stopnje po rokah, obrazu in glavi. Sprejeli so ga zadravljenje v oddelek za opekline rimske bolnice San Giovanni, kjer bo predvidoma okreval v 20 dneh. Dejstvo, da se je rešil, Valentino Nogali dolguje predvsem svoji Valentino Nogali v oddelku za opekline rimske bolnice San Giovanni (telefoto AP) navadi, da si z vajami joge ponoči krepi telo in duha. Pa tudi dejstvo, da si je nišo, kjer je prebival že nekaj let, nekoliko zavaroval. Pred vhod je namreč postavil dva zaboja polna kamenja, ki sta preprečila, da bi ga ogenj takoj ovil v svoje smrtne zublje. Po pričevanju temnopoltega upokojenca bi najbrž umrl, ko ne bi bil še zbujen in priseben. »Vadil sem jogo,« je povedal preiskovalcem, »ko so ognjeni zublji zajeli vhod v nišo. Okleval sem le trenutek: takoj nato sem se skobacal na prosto in se zavalil na tla, da bi pogasil obleko, ki je zaCela goreti.« Ob njegovem kričanju sta mu priskočila na pomoC dva afriška priseljenca, ki domujeta v sosednjih nišah. Onadva sta mu pomagala, da je pogasil goreCo obleko in sta nato poklicala na pomoč mimoidoče zasebne paznike, ki so obvestili policijo in rdeCi križ. Kdo so bili atentatorji? Preiskovalci imajo kot edini indic pričevanje Nogalijevih sotrpinov, ki so ob izbruhu požara opazili v Crn jopic oblečenega fanta, kako je bežal proti Koloseju. Zaenkrat ni jasno, ali je bil zločinec sam ali pa v družbi pajdašev. Tudi hišne preiskave na domu rasistov, ki so že ipieli opravka s pravico zaradi tepistic-nega in rasnega nasilja, niso, kot kaže, obrodile zaenkrat sadov. Nobenega dvoma pa ni, da je neznanec - ali neznanci - hotel ubiti. Pred Nogalijevo nišo so preiskovalci namreč našli ostanke plastične posode, v kateri je bila vnetljiva tekočina, ki jo je atentator vrgel v Nogalijevo revno domovanje. In verjetno je tudi, da je bil upokojenec izbrana in ne naključna tarCa. S ceste njegove niše namreč ni videti, ker jo skriva gost grm. Kdor je odvgrel posodo s prižgano vneltjivo tekočino, je vedel, da je za grmom niša, v kateri spi človek. Valentino Nogali se je rodil leta 1929 v Moga-dišu. Oee je bil italijanski delavec, mati pa Somalka. Po vojni se je Nogali vrnil v Italijo in je bil do pred desetimi leti zaposlen kot mehanik v Emilii. Nato se je upokojil in se preselil v Rim, kjer je že nekaj let živel v niši pod gričem Oppio, ker mu minimalna pokojnina ni dovoljevala, da bi si priskrbel manj zasilno domovanje. Po napadu na Nogalija so protirastiticna združenja zahtevala, naj vlada takoj pripravi obljubljeni zakon proti rasizmu, medtem pa naj strogo uresničuje obstoječe norme. Po oceni teh organizacij posledica rasističnih izpadov ni naključna, predvsem pa te organizacije opozarjajo, da je Italija zelo mačehovska v odnosu do tujih priseljencev. Zato so se obrnila na rimskega župana Carrara z zahtevo, naj se občina angažira za pripravo tistega Doma narodov, ki bi lahko nudil pomoC priseljencem in bil tudi v konkretno oporo organizacijam, ki pomagajo beguncem. (V.T.) TRST - Tržaški evropski poslanec Giorgio Rossetti je v daljšem odprtem pismu postavil na zatožno klop tržaški politični vrh, Ceš da ne misli na drugo kot na Osimo, ob tem pa zamuja pomembne priložnosti za razvoj Trsta. »Da problem Osima obstaja, ni mogoče zanikati. Da pa je to osnovni problem, okrog katerega je treba mobilizirati vse energije mesta in njegovih inštitucij, zaradi katerega je treba izmenično pošiljati ambasadorje in sle v Rim, bi rad postavil v dvom,« piše Rossetti. Evropski poslanec najprej ugotavlja, da je gospodarsko stanje na Tržaškem naravnost dramatično. To diagnozo je izrekel sam predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi, ki je v preteklih dneh v svojem poročilu na pokrajinski ekonomski konzulti povedal, da je trenutno pod vprašajem najmanj 6 tisoč delovnih mest. To stanje se ne da reševati z demagogijo, treba je pazljivo gledati okrog sebe in ne zamujati priložnosti, ki se ponujajo, pripominja Rossetti. Tako npr. Evropska gospodarska skupnost namerava financirati cestne infrastrukture v Sloveniji. Zadeva bi morala zanimati tudi Ita- Tržaški evropski poslanec DSL Giorgio Rossetti lijo in še posebej Trst, pravi Rossetti, saj bi se Italija in Trst med drugim morala preko Ljubljane in Maribora bolje povezati z Madžarsko in drugimi vzhodnoe-vropkimi državami. V resnici pa se dogaja, da so tudi zaradi pazlivejše-ga nemškega zanimanja že zaceli graditi cesto, ki bo povezovala Avstrijo prek Maribora z Zagrebom. Kje je tržaški politični vrh? Zakaj nic ne ukrene za stvar, ki bi ga morala skrbeti najmanj toliko kot Osimo, se retorično sprašuje Rossetti. Kot drug primer tržaške politične kratkovidnosti evropki poslanec navaja priprave na drugo vseevropsko konferenco o prevozih. Kon-frenca bi morala biti prihodnje leto, samemu Rossettiju pa je uspelo postaviti kandidaturo Trsta za njen sedež, kar bi brez dvoma lahko pomagalo pri uveljavljanju našega mesta kot prometnega vozlišča. Zadevo pa bi seveda morali podpreti italijanski in še posebej tržaški politični predstavniki. Rossetti pri tem navaja, kako je skušal za stvar posebno zainteresirati tržaškega poslanca Camberja, še zlasti odkar zaseda mesto podtajnika pri ministrstvu za prevoze. A brez velikega uspeha, saj se Camber za •stvar ni kaj prida zavzel. Po večkratnih odložit-viah naj bi o zadevi dokončno odločali bližnjega 18. decembra. Rossetti zaključuje svoje odprto pismo z ugotovitvijo, da ima Trst vsekakor politično vodstvo, ki si ga je sam izbral. Žalostno pa je« zaključuje evropski poslanec, da je temu vodstvu dovolj nekaj protiosimsk demagogij6, da se brez velikih problemov predstavi na volit' vah. Bo res vedno tako? NOVICE Rimski rabin Toaff: »Rasizem ne bo prodri« RIM - Rimski Rabin Elio Toaff kljub vsemu ni pesimist in misli, da v Italiji neonacistični antisemitizem ne bo prodrl. Tako je poudaril včeraj med svečanostjo na rimskem Inštitutu za kožne bolezni, ki je posvečen brezmadežni in kjer so na pobudo židovske skupnosti odkrili plošCo v spomin katoliškim menihom, ki so med vojno pomagali Zidom. Toaff je ugotovil, da v Rimu neonacistična propaganda gologlavcev ni naletela na plodna tla. »V Italiji ideje in pogledi krožijo svobodno. Pogosto pride do spopadov, vendar ostanejo na ravni omikanega soočanja in brez vsiljevanja lastnih pogledov s silo,« je poudaril vodja rimskih rabinov. Italijanski vojaki kmalu v Somaliji RIM - Komaj bo vlada informirala parlament o sodelovanju Italije pri mednarodnem posegu v Afriškem rogu, bo italijanski kontingent v nekaj urah pripravljen za odhod v Somalijo. Tako je poudaril včeraj italijanski obrambni minister Salvo Andd, ki je dodal, da bo o posegu v Četrtek dopoldne poročal na vladni seji. V zvezi z izbiro enot je Andd poudaril, da je dal vojaškim poveljstvom dve smernici: v Somalijo lahko odpotujejo le prostovoljci in vsi oddelki bodo morali imeti ustrezno kritje oklopnih vozil. V Somalijo po odpotovalo najprej 50 opazovalcev, nato pa celotni italijanski kontingent, ki naj bi štel 1.500 mož. V ta namen je iz Brindisija odplula v Livorno ladja za prevoz in izkrcanje enot San Marco, ki bo peljala kontingent v Afriški rog. Gladovna stavka iz solidarnosti z Bosno Dolinski občinski svetovalec zelenih marjetice Ales-sandro Capuzzo je včeraj zaCel enotedensko gladovno stavko v znak podpore udeležencem odprave »Solidarnost in mir v Sarajevu«, ki so včeraj odpotovali iz Ancone proti Bosni. Odpravo so organizirali »Blaženi graditelji miru«. Capuzzo v izjavi za tisk poudarja, kako ni mogoCe biti križem rok pred tragedijo, ki se odigrava tako rekoč pred našim hišnim pragom. »Tudi v Trstu je treba aktivirati koordinacijski odbor, ki naj bi povezal državno in krajevne uprave ter razne organizacije prostovoljcev za pomoč Bosni in Hercegovini, podobno kot je že deloval za Časa najhujše krize na Hrvaškem,« je poudaril predstavnik zelenih. Ker je sodeloval s sodniki ga je mafija iz Gele ubila GELA (CALTANISSETTA) - Preiskovalci nimajo veC dvomov, da so 23-letnega Giuseppeja Di Giaco-ma ubili pripadniki mafijskega klana Ianni-Cavallo iz Gele. Di Giacomo je v zaporu pokazal pripravljenost na sodelovanje, prav zato je bil v Geli v spremstvu karabinjerjev, da bi jim na licu mesta pojasnil razne »dogodke«. Ker so mu nudili precejšnjo svobodo, je to izrabil in izginil. Karabinjerji so našli njegovo zoglenelo truplo predvčerajšnjim, le dobrih 24 ur po njegovem izginotju. TRST / REAKCIJE Volitve v Sloveniji: molk in površnost tržaških politikov KD čestitala SKD in Ljudski stranki Sandor Tence TRST - Mesto v zalivu je precej hladno in odmaknjeno sprejelo izide parlamentarnih volitev v Sloveniji. Ce izvzamemo krajevni tisk, radio in televizijo, ki so dogodku posvetili precej pozornosti, je krajevna stvarnost nemo ali pa zelo površno reagirala na te dogodke. In vendar je Ljubljana oddaljena od Trsta manj kot sto kilometrov, Slovenija predstavlja za mesto naravno zaledje in zato Tržačanom in Tržačankam ne bi smelo biti vseeno, kakšno politično usmeritev bo ubrala sosednja država. Le nekatere politične stranke (SSk in slovenski predstavniki DSL in SKP) so poslale potrjenemu predsedniku KuCanu formalne Čestitke. Večina (italijanskih) političnih sil pa je ubrala pot molka. Morda je zato kriv štiridnevni praznični ”most“ in zato bodo ocene in komentarji prišli v prihodnjih dneh, morda pa od strank, glede na težke Čase, ki jih doživljajo, zahtevamo v tem trenutku preveč. Molk je vendar molk in mimo njega ne moremo. Kot ne moremo kar tako mimo (omejene) telefonske ankete našega dnevnika, ki seveda nima znanstvenih ambicij, iz katere izhaja, da so bile volitve v Sloveniji za nekatere tukajšnje Slovence deveta briga. Zadovolj- ni so sicer nad Kučanovo zmago, vse ostalo (Drnovšek, Rupel, Jelinčič itd.) pa jih zanima malo ali nič. Ali iz tega lahko potegnemo (prenagljeni) zaključek, da smo tržaški Slovenci tudi pri teh ocenah zelo podobni italijanskim someščanom? Včeraj so se vsekakor oglasili tržaški krščanski demokrati, ki v tiskovnem sporočilu pokrajinskega vodstva, podčrtujejo, da so Slovenci na volitvah potrdili voljo do nadaljnjega zbližanja z Evropo. »KD se posebno veseli uspeha obeh strank -LS in SKD - ki se sklicujeta na kristjanske ideale in ki se skupno predstavljata kot temeljna os pri oblikovanju nove vladne koalicije«. Tržaška KD, ki je bila doslej, z razliko od deželnega dela stranke, zelo previdna do dogajanj v Sloveniji, se torej, kot vidimo, zavzema za politično sodelovanjem med Drnovškom, Peterletom in Podobnikom. Oglasili so se tudi liberalci iz FJK. Njihov deželni tajnik Agostino Majo je z brzojavko Čestital dosedanjemu premierju Janezu Drnovšku za velik volilni uspeh, ki po njegovem pomeni zelo važno priznanje liberalnim vrednotam, ne samo v Sloveniji, ampak tudi po vsej Evropi. Majo je tudi prepričan v okrepitev sodelovanja med obema strankama. Tisk mora ostati prost RIM - Minister za pošte Maurizio Pa-gani je s svojimi izjavami o potrebi po zakonski ureditvi svobode tiska izval val reakcij, v glavnem kritičnih in negativnih. Pagani se je v preteklih dneh z nenavadno ostrino zagnal proti »industriji ideološkega in psihološkega terorizma«« ter napovedal, da bo vlada na Četrtkovi seji sprejela zakonski ukrep proti »proizvajalcem scoo-pov«. Pri tem je meril predvsem na kršitve preiskovalne tajnosti, ki naj bi vsaj posredno povzročile celo nekatere samomore, med temi tudi samomor palermskega sodnika Signori-na. Paganijeva izvajanja so naletela na kritične reakcije mnogih politikov, npr. tajnikov PRI La Malfe in PSDI Vizzi-nija, posebno odločno nasprotovanje pa beležimo v Časnikarskih krogih. Vsedržavno združenje italijanskih kronistov (UNČI) je za jutri sklicalo sindikalne skupščine na vseh uredništvih. UNČI meni, da je kakršno koli omejevanje svobode informacije »atentat na eno izmed najosnovnejših jamstvenih oblik skupnosti«, kajti »pravica do informiranja je eden izmed stebrov demokracije«. RIM / PRED SKORAJŠNJIMI UPRAVNIMI VOLITVAMI Ali se Cerkev spet vrača v italijansko politično areno? Zgovorni napadi na Severno ligo in na Maria Segnija Vojmir Tavčar RIM - Z ostrimi Članki jezuitske revije Civilta cattolica in z nekoliko bolj umirjenimi stališči vatikanskega dnevnika L’Osservatore romano je Cerkev v zadnjih Časih večkrat napadla Severno ligo in njenega voditelja Umberta Bossija. In v Četrtek se je revija jezuitov, katere krtacne odtise preventivno preberejo v vatikanskem državnem tajništvu, spet znesla nad »lumbardi«. »S katoliškega zornega kota je ocena o Severni ligi nujno kritična, saj je njena osnovna ideologija laicistiCna, njen duh v nasprotju s solidarnostjo med ljudmi, njen program neoliberistiCen.« Najbrž ni naključje, da se revija po dveh tednih spet povrača k temu vprašanju s tolikšno ostrino. Napada sta jasno tempirana na upravne volitve, ki bodo 13. in 14. decembra v raznih italijanskih občinah. Na teh volitvah si Severna liga obeta velik uspeh na Severu, obenem pa preizkuša privlačnost svojega programa tudi na Jugu in v srednji Italiji. Severna liga se skuša torej izkrcati tudi v dežele, ki so izven padskega omobcja in s tem desantom krepiti svoje pozicije in število privržencev za svoj načrt o federalni ureditvi Italije, Cerkev pa se ji kot organizirana sila postavlja po robu. L’Osservatore romano s poudarjanjem vrednot in tradicije združene Italije, jezuiti z ugotavljanjem, da »federalni načrt sam na sebi ni škandalozen, vendar postaja nesprejemljiv zaradi protisolidarnostnega duha Severne lige.« Kaj pa laicizem Lige? V dokaz revija jezuitov navaja razne Bossijeve trditve. Med temi tisto, da je »Cerkev v bistvu politična oblast, ki podpira KD in je predvsem zainteresirana za lastno dobro« in tisto, »naj duhovniki ostanejo v cerkvah in naj se ne ukvarjajo s politiko«. In zaključek? Gre za laici-stiCno vizijo, ki za katoličana ni sprejemljiva, pravi Civilta cattolica. Revija sicer ne trdi, naj kristjani ne volijo za Bossija, toda to sporočilo izbaja iz članka jasno in nedvoumno, morda še bolj, kot Ce bi bilo napisano. Toda Severna liga in njen voditelj nista edina tarCa Cerkve. Tudi demokristjan Mario Segni, sicer pobudnik referendumskega gibanja in vnet zagovornik korenite ustavne in volilne reforme z uvedbo večinskega uninominalnega volilnega sistema, ne vzbuja Cerkvi velikih simpatij. Nekaj mesecev je Cerkev stala ob strani in do Segnijeve pobude ni zavzela stališča. Ostrejša je postala, ko je Segni predstavil na občinskih volitvah v Fiumicinu skupno listo z DSL, republikanci in zelenimi v konkurenci s KD. Segnija so najprej prijateljsko in v osebnem imenu opomnili številni škofi, tudi napredni in angažirani v boju z mafijo ter ga roti- li, naj ne napreza vrvi in naj v izzivanju ne gre predaleč. In k primeru Segni se je v Četrtek povrnil generalni tajnik italijanske škofovske konference msgr. Tetta-manzi ob predstavitvi dokumenta Evangeliza-cija socialnega. Ob teh stališčih in javnih nastopih Cerkve se skoraj samoumevno zastavlja vprašanje, ali se Cerkev po nekaj letih distance spet vraCa v italijansko politično areno? Odgovor je v dokumentu o Evangelizaciji socialnega, 56 strani dolgem tekstu, s katerim je italijanska škofovska konferenca dala navodila za evangelizacijo ne samo »sveta dela« paC pa socialnega, s čimer pojmuje obsežno in med sabo povezano območje dela, gospodarstva in politike. Med pomembnimi točkami je poziv k »oživitvi velikega gibanja delavcev na osnovi ideje in izkušnje dela, kot izraza človeka in kot partecipacije«. To je neke vrste zgodovinska alternativa »velikemu delavskemu gibanju, ki je temeljilo na določeni ideji in določeni stvarnosti dela«. Škofje opozarjajo pred nevarnostjo »enfatizacije središčno-sti tržišča« in menijo, da je potrebno politično n ara vnanje. Zavzemajo se za sindikat, ki naj ne bo birokratska struktura pač pa učinkovit zaščitnik pravic delavcev in njegove vloge osebka. Se jasnejši je doku- glede politike, saj talo »danes pob' vprašanje morah16 anje«. Po oceni e so italijanske e hudi bolniki, k1 reba zdraviti. A n6 la bi jih eliminira' na tragični način ne na manj bole6, neke vrste evtana' V odgovor Oa mja novinarjev 56 r. Tettamanzi zaV' enotnost in sku^ astopanje katolik0 !er zadeva pot p16 mja KršCansk6 nacije pa je m61111 »zelo dolga«; ki so pred o C P? dodal pa tudi, izključno proti6 aC pa zadeva vS e«. kakor pa v dok i Cerkev poudari o pravico janstva« v »spr vi stvamoti jav® . vljenja«, da OJ ivo j e religiozno 1 sporočilo, se z je danes v sod6 in ekonomske C ju »zahodni cm agat s sredstvu v ciljih«. cev se najbrž zaV6 škofovski dnev lire jasno P6, da tako delovanj izzove nove P Toda. dodaj« lire, ne bi a evangelijski turna subj i se izogiba m, ko,sefifda Sejo Škof)6- ic nekater £ i nasprotn v italijans£ icakovanje 1 ,rr»llkO«* ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sreda, 9. decembra 1992 IZREDNI DAVEK / ROK SE IZTE K A Samo šest dni za poravnavo davščine ISI Vplačila v veliki zamudi RIM - Za plačilo izrednega davka za nepremičnine ISI, ki je predhodnik bodočega rednega davka ICI, ostaja samo se šest dni. Obveznost bodo morali do 15. decembra opraviti vsi davkoplačevalci, ki te izredne davščine niso plačali do prvega roka, ki se je bil iztekel 30. septembra, vendar bodo morali tokrat znesku prišeti 3-odstotne obresti. Po podatkih finančnega ministrstva je ogromna večina italijanskih davkoplačevalcev prvi rok preprosto “prezrla": izredno davščino je do 30. septembra plačalo samo miUjon 580 tisoč obve-zancev, kar je državi navrglo komaj 1, 5 od načrtovanih 6,5 milijar-de lb. Manjka torej pet milijard lir, vendar je glede na to, da je po septembrskem roku obveznost poravnalo zelo malo davkoplačevalcev sklepati, da država tudi do iztekajočega se dokončnega roka ne bo iztržila načrtovane vsote. Krivdo za tako mlačen odziv italijanskih davkoplačevalcev valijo odgovorni predvsem na Severno ligo, ki glasno vabi k »davčni neubogljivosti« in svetuje, naj lastniki nepre- mičnin plačajo samo simboličnih 22 tisoč lb. Vendar je razlogov za to mlačnost več, glavni pa je najbrž v dvomljivi smiselnosti tega izrednega davka. Kakorkoli že, davek bo tako ali drugače heba plačati, opozarjajo pri finančnem mnistr-svu. Kdo tega nebo storil, sicer ne bo kazensko preganjan, v zameno pa bo moral potegniti iz žepa precej zajetnejšo vsoto: administrativne kazni znašajo namreč od dva do Štirikrat toliko kot davek sam, prištete pa jim bodo še 9-odstotne letne obresti in dodatna 40-odstotna taksa. Končni račun utegne biti torej pošteno zasoljen. Tiste, ki bodo davek plačali te zadnje dni naj spomnimo, da morajo prej ugotoviti katastrsko rento nepremičnine. Ce gre za stanovanje ozboma hišo, v kateri lastnik stanuje, je heba rento pomnožiti s 100, odšteti 50 milijonov in na znesek zaračunati dve promili. Za stanovanja in hiše, v katerih ne stanujemo in za gradbene površine pa je heba na enako dobljeni znesek zaračunati tri promile, kar velja tudi za garaže, pa čeprav sodijo v okvir prvega stanovanja. USTAVNE REFORME V ITALIJI Kakšen scenarij pripravlja dvodomna komisija za »drugo republiko« Vojmir Tavčar RIM - Dvodomna parlamentarna komisija za ustavne reforme se bo na plenarnem zasedanju spet sestala po božičnih in novoletnih praznikih. Medtem pa bodo njeni štirje pododbori smernice reforme, ki so bile sprejete po treh tednih razprave, prevajali v konkretne osnutke členov. Tako je ob koncu prejšnjega tedna sklenilo predsedstvo komisije, ki je kot zadnje dejanje uvodne faze še "opralo v Arnu” besedilo sprejetega dokumenta, ki zaradi odobrenih popravkov z jezikovnega vidika ni bilo ravno najboljše. Reforma bo dokončna šele potem, ko jo bosta dvakrat odobrili zbornici in ko jo bodo državljani potrdili na referendumu, že dokument z načelnimi smernicami, ki ga je odobrila komisija, pa nakazuje v marsičem novo ureditev države. Oglejmo si zato, kakšno republiko je doslej v grobih obrisih izrisala komisija. VOLILNI SISTEM Gre nedvomno za najtrši oreh, ki ga mora streti komisija. Po dolgem in napetem razpravljanju je komisija izločila najbolj ekstremni tezi - pro-porčni sistem in večinski uninominalni sistem po angleškem vzorcu - ter se opredelila za "pravilno ravnovesje” med tema dvema sistemoma, da se "zaščiti pluralno predstavništvo, obenem pa se spodbudi oblikovanje vladne večine”. V tem okviru je treba omogočiti tesnejši stik med kandidati in volilci, katerim je treba omogočiti večjo možnost izbiranja predstavnikov, programov in vladnih zavezništev. Komisija je načelno za to, da se diferencira način izvolitve dveh domov parlamenta in da naj bi bilo za senat značilno večje deželno predstavništvo, izbrano v uninominalnih volilnih okrožjih. Besedilo je očitno dovolj splošno, da je dobilo soglasje večine v komisiji. Vprašanje pa je, kako bodo te smernice v pododboru prevedene v konkretne člene, ker so si pogledi zelo narazen. PARLAMENT Komisija se je opredelila za dvodomni parlamentarni model, vendar po novem domova ne bosta imela povsem enakih pristojnosti, kot je bilo doslej. Eden od dveh domov (najbrž senat, vendar ime ni bilo zapisano) bi moral sprejemati predvsem zakone, ki zadevajo deželno stvarnost in bi moral prilagojevati zakonodajo direktivam Evropske skupnosti, drugi dom pa bi razpravljal o vseh ostalih problemih. Vsekakor pa bi o pomembnih institucionalnih problemih morala odločati oba domova, pod določenimi pogoji pa bi vsak od dveh domov lahko zahteval v preveritev in potrditev zakone, ki jih je sprejel drugi. Komisija je tudi sklenila, da je treba "krepko znižati število parlamentarcev”. DRŽAVA IN DEŽELE Komisija je zavrnila teze Severne lige, da bi omogočila združevanje dežel, kot je tudi zavrnila predlog DSL o federalni ureditvi države. Priporočila pa je vsekakor, da se deželam priznajo večje pristojnosti, med katerimi tudi možnost uvajanja davkov. Dežele bodo morale zagotoviti neko sprejemljivo raven storitev. Komisija bo spremenila formulacijo dosedanjega 117. člena ustave, ki navaja pristojnosti dežel, tako, da bodo v tem členu točno navedene pristojnosti države (obramba, pravosodje, itd.), vse ostalo pa bo prepuščeno deželam. VLADA Komisija je zavrnila možnost predsedniške republike po ameriškem ali francoskem vzorcu, kot tudi predlog republikancev o neposredni izvolitvi premiera. Predsednika vlade bo izbral parlament na skupni seji (mehanizem naj bi bil podoben onemu za izvolitev predsednika republike), premier pa bo nato lahko svobodno izbiral ministre. Dolžnost ministra ne bo več združljiva z dolžnostjo parlamentarca in uvedena je konstruktivna nezaupnica, se pravi, da je predsednika vlade mogoče zamenjati le, ko je že bil določen njegov naslednik. Ce parlament ne bi bil sposoben izbrati premiera, bi bil razpuščen in razpisane bi bile nove volitve. SODSTVO Komisija meni, da je treba spremeniti dosedanja ustavna določila, ki zadevajo sodstvo in predvsem poenotiti nekatere vloge. Odpravljene naj bi bile vse dosedanje razlike med navadnimi sodniki, upravnimi sodniki in sodniki računskega dvora. Vsi bi morali začeti kariero z natečajem, medtem ko danes nekatere člane Državnega sveta in Računskega dvora imenuje vlada. Sodniki naj bi opravljali samo svoj poklic in ne bi jim bilo več dovoljeno, da sprejemajo drugačne naloge, na primer razsodnikov v sporih med podjetji, konzulentov, itd. Uvedena naj bi bila tudi razlika med sodniki, ki sodijo in sodniki, ki vodijo preiskovalne postopke, se pravi javnimi tožilci, medtem ko je danes dovoljeno prehajanje iz ene funkcije v drugo. Zlasti ta opredelitev je izzvala veliko nezadovoljstvo sodstva, ki meni, da bi bila lahko krepko okrnjena neodvisnost javnega tožilca od politične oblasti. Spremenjena bi bila tudi sestava Višjega sodnega sveta, v katerem bi bili zastopniki vseh vej sodstva, ob njih pa tudi "laični” člani, ki bi jih kot doslej imenoval Parlament. JAMSTVA Dvodomna parlamentarna komisija meni, da je treba preurediti sistem nadzorstva nad upravnim delom države in dežel. Okrepiti je treba predvsem Računski dvor in uvesti kontrolo nad učinkovitostjo dela. VOJNA / SODELAVEC PRIMORSKEGA DNEVNIKA r PISMO UREDNIŠTVU Walter škerk pripoveduje: »Po grobni tišini nas je zajelo peklensko streljanje« Srbske krogle prerešetale dve vozili in ranile italijanskega televizijskega snemalca - Škerka je oplazila krogla, a rešil ga je neprobojni jopič - V Splitu čakajo na mirovni pohod Marjan Kemperle TRST - Pred dobrima dvema mesecema je iz Mostarja za Primorski dnevnik poročal, kako je pod drobci srbske granate padel mladi nemški fotoreporter Georg P suhi, v nedeljo pa je res nialo manjkalo, da bi se še sam znašel v »vlogi« žrtve jugoslovanskega konflikta. VValterja Skerka, doma iz Praprota, publicista, sodelavca našega dnevnika in italijanske televi-zije, ki že od julija lani stalno sledi vojni vihri na Balkanu, je v srbskem strelnem napadu na avtomobil, s katerim se )e v družbi italijanskih kolegov peljal proti urajevu, rešil neproboj-j11 jopič. Odbil je kroglo, ako je VValterju od tistih n . eljskih peklenskih nnnut ostalo na telesu le 1(110 znamenje modrice Vlgini rame. •J'-0 je v poletnih mese-1(1 Prihajal v uredništ-°; na bi pripravil čla-ek ali posebno stran o °)nih grozotah na fjrvaskem, v Bosni in r eICe8°vini, je večkrat ovednim kolegom ValP°Vedoval 0 odpra-sv . ln Pogosto omenjal t; °>n®prob°jni jopič. »V Slh krajih je neobhod- je ?Mreken. že res, da iZn] raS> a se vseeno PnnavLvS68^6’8 ? rešil uL jedaJ’ ko ga je Valter cudfga’ skuSa HPl ... skerk vso zadevo kohko »zmanjšati«. skn Gra* smo ga telefon-skem>nZl;!knik<< v split-je n ^k hotelu, kjer se noviT1Stanil skupno z Vlnarsko ekipo ita- lijanske televizije po nedeljskem »dogodku«. V kratkem pogovoru je bil zelo skop, kazalo je, kot da ne bi hotel govoriti o streljanju, nekaj pa je vendarle povedal in »razkril«, kaj se je dejansko dogodilo. »V nedeljo sem se skupaj z ekipo prvega italijanskega TV dnevnika peljal , proti Sarajevu. Sam sem vozil regato, za mano je snemalec Telegiornale Uno Roberto Cannariccio upravljal dostavno vozilo. Do streljanja je prišlo na območju med Ilidžo in aerodromom, ko smo bili med srbsko cono in takoimenovano "prosto cono“. Ko smo privozili na to območje, je postalo kar naenkrat vse zelo tiho. Ce živiš nekaj časa na vojnem območju, spoznaš, da je taka nenadna tišina sila nevarna, da se za njo skriva kaj hudega. Takoj sem ustavil in obrnil avtomobil. Takrat je počilo. Na nas so letele srbske krogle, prerešetale avtomobil in dostavno vozilo. Napadalcev sploh nismo videli, a sedaj je vsem nam jasno, da bi nas ubili, če bi nadaljevali. Mene je krogla oplazila, Cannariccia je ranila. Po napadu smo ga takoj peljali v ambulanto v Kiseljak, kjer mu je osebje srbskega Rdečega križa nudilo prvo pomoč, mu razkužilo rano, a krogle mu niso odstranili. Vsi skupaj smo se nato vrnili v Split, od koder so ranjenga snemalca pre- peljali v Italijo, medtem ko smo se drugi ustavili v tem dalmatinskem mestu.« Tako je VValter Skerk v nekaj besedah obnovil napad na snemalno ekipo TGl. Najavil je, da bo tudi sam nekaj podrobnejšega napisal v prihodnjih dneh. Včeraj popoldne je imel še polne roke dela z drugimi posli. Z italijanskimi novinarji, fotografi in snemalci je čakal na prihod trajekta iz Ancone, iz katerega bi se morali v Splitu izkrcati udeleženci mirovnega pohoda združenja Blaženi za mir. Le-teh naj bi bilo kakih 600, v njihovem načrtu pa je pohod do obleganega Sarajeva, da bi s tem opozorili mednarodno skupnost na vojne grozote na Balkanu. Trajekt bi moral v večernih urah pripluti v splitsko pristanišče, a bolj malo verjetno je, da mu je to uspelo. Nad splitskim območjem je namreč popoldne divjala nevihta, ki je razburkala morje, zaradi česar je moral trajekt poiskati zasilni pristan na Visu in bo prispel v Split najverjetneje šele danes zjutraj ali dopoldne. VValter Skerk bi moral vsaj nekaj poti slediti pohodu miru, včeraj pa še ni vedel povedati, kaj in kam potem. O tem bo sproti odločil. Kamor ga bo pot vodila, ne bo šel sam: odslej mu bo še bolj kot doslej delal družbo »življenjski prijatelj« neprobojni jopič. VValter škerk med postankom v Banja Luki PISMO UREDNIŠTVU Kaj hočemo in kaj zmoremo Spoštovano uredništvo Pred kratkim so na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani imeli posvet na temo Kaj hočemo in kaj zmoremo. Udeležba je bila dobra, razprava dovolj pestra, povzetki pa pomanjkljivi, kar delno opravičujem s časovno stisko. Nihče ni namreč v povzetkih omenil, da »hočemo in zmoremo« imeti napreden, konstruktiven odnos do narodnih manjšin, čeprav smo o vprašanju manjšin razpravljali. (Prilagam svoj prispevek Učni programi in manjšine). Ob taki površnosti se mi je vsiljevala zlobna misel, da so vse večine gluhe za vprašanja manjšin. Želim si, da vprašanja manjšin opredelijo naknadni povzetki, ki naj bi bili napisani v roku šestih mesecev, kot je rekel prisotni minister za šolstvo Gaber. S spoštovanjem • Edvin Švab Edinost: tri leta delovanja v korist manjšine Tri leta! Šestintrideset rednih mesečnih zborovanj družbeno-pohtičnega društva Edinost je za nami. Mogoče bi se že dalo govoriti o obračunu. O obračunu na razhčnih ravneh. Ko izrazito narodne organizacije še vlagajo obvestila o javnih manifestacijah v italijanskem jeziku, imamo v arhivu Edinosti izobilje odlokov tržaškega kvestorja z uradnim prevodom v slovenski jezik. Imamo množico zapisnikov o vročitvi omenjenih odlokov, s prevodom v slovenski jezik In to v brk naklepom vlade, ki je na pritisk znanih šovinističnih krogov hotela omejiti rabo slovenščine na samo kraško planoto. Po pravilu, da je treba tudi iz prejetih udarcev potegniti kaj koristnega, smo po ukazu o prekinitvi manifestacije 1. marca 1992 na Deželnem upravnem sodišču predložili prvi priziv v slovenskem jeziku, ki je bil gladko sprejet. Mimogrede je bilo nekaj manifestacij v Gorici in v videmski pokrajini, povsod s prijavo v slovenskem jeziku. Čelo kvestura v Vidmu je brez pripomb sprejela prijavo v slovenskem jeziku, kot je kasneje sprejelo prijavo v slovenskem jeziku republiško pravdnistvo v Tolmeču. Slovenska pohtična vodstva niso doumela vloge naših manifestacij. Verjetno bo potrebno Se nekaj let manifestacij skupinice manjšincev, da bodo vodstva razumela, ah pa so , kot si nekateri drznejo trditi, takoj po Travniku razumela, da jih rešitev vprašanja zaščite slovenske manjšine utegne hitro spraviti ob vodstveni položaj. O tem bi bilo dobro izmenjati nekaj poglobljenih besed predno bo prepozno, da bi preprečili, da zgodovina osvoji tako oceno. Policija, longa manus potitike, je dokaj slabo prestala preizkušnjo. Izkazalo se je, da je daleč od korektnega pojmovanja javnega reda in javne varnosti. Ko bi se po tržaških uticah podilo za tremi judi trideset naci-skinov, bi pobcija poskrbela za javni red in za javno varnost tako, da bi aretirala tri jude ah pa bi jim prepovedala, da se sploh prikažejo na utici. Omejitve in prepovedi naših zborovanj na javnem prostoru so polne za lase potegnjenih utemeljitev. Samo sodstvo je imelo priliko ugotoviti, da smo biti deležni samovoljnih in s tem protizakonitih omejitev. Po začetnih prepovedih zborovanj na trgu Zedinjenja Italije smo po sorazmerno mirnem obdobju prišti do prepovedi zborovanja 6. oktobra 1991, do prekinitve zborovanja 1. marca 1992 in do dopustitve istočasnega protizboro-vanja 3. maja 1992. Z oktobrom 1992 se je začela linija izrinjanja zborovanja, pod kakršnokoh pretvezo, s središča trga Zedinjenja Mije, odnosno s trga sploh. Samo sodstvo je imelo priložnost, da je s sarkazmom ocenilo neutemeljenost policijskih izvajanj o nevarnosti, ki jo naša zborovanja predstavljajo za javni red in javno varnost. Daleč je še Evropa! Tudi Italijanska republika, tista, ki je opisana v ustavi, je še daleč! Toda prav zaradi zvestobe, ki smo jo dolžni tej republiki, ne bi bilo prav, ko bi odjenjah. Samo Pahor NOVICE Slovenska skupnost odločno zavrača predloge o združevanju manjših občin TRST - Slovenska skupnost odločno zavrača predloge o združevanju manjših občin, ki jih je na tiskovni konferenci v Vidmu prikazal deželni odbornik Barnaba. O kakem združevanju Steverjana s furlanskimi občinami ali Doberdoba s kraji v Laškem sploh ni mogoče razpravljati, piše v tiskovni noti deželnega tajništva SSk, saj bi zadali hud udarec narodnostni podobi in krajevnim značilnostim omenjenih občin, ki so med drugim jasno zapisane v novih občinskih statutih. Pa tudi o drugih možnih združitvah bi bila potrebna podrobna družbena in gospodarska analiza, ki naj pokaže, ali so res koristne. Zgonik in Repentabor sta na primer že na poti usklajenega upravljanja različnih služb, kot to ustreza sedanjim potrebam, brez ukinjanja upravne samostojnosti. Vsekakor se mora o vsakem spreminjanju občin izrekati prizadeto prebivalstvo, kot to določa posebni statut naše dežele. Nihče ga nima pravice vsiljevati. Tudi o reformi gorskih skupnosti, ki jo predlaga deželni odbor, ima deželno tajništvo SSk vrsto pomislekov. SSk je vedno branila obstoj Kraške gorske skupnosti, in to zlasti iz dveh razlogov: zaradi homogenosti območja, ne glede na pokrajinske meje, in zaradi problema snujočega se kraškega naravnega parka. SSk je namreč od nekdaj mnenja, da bi ga najbolje upravljala ravno KGS. Dejstvo pa je, poudarja tiskovno poročilo stranke lipove vejice, da zakon 142 iz leta 1990 ne dopušča gorskih skupnosti, ki bi segale preko pokrajinskih meja, za ta zakon pa so v rimskem parlamentu skupno glasovale tudi stranke, ki se danes na krajevni ravni hudujejo nad tem določilom. SSk si vsekakor prizadeva za širše tolmačenje teh določil in pa pristojnosti naše dežele s posebnim statutom. V okviru deželne večine je Slovenska skupnost vsaj dvakrat rešila sploh obstoj tako Kraške gorske skupnosti kot Briške gorske skupnosti: enkrat pred leti, ko je bil pristojni odbornik socialist Carbone, enkrat pa pred dobrim mesecem pod sedanjim odbornikom Barnabo, ko je bilo spet veliko vidnih politikov za ukinitev obeh skupnosti. Tokrat pa je med drugimi pritegnil utemeljevanju Slovenske skupnosti o nujni ohranitvi obeh krajevnih uprav tudi predsednik deželnega odbora Turello. V bitki za gorske skupnosti ne gre torej le za njihovo razsežnost, temveč sploh za njihov obstoj. Točka 2 člena 28 zakona 142 vsekakor ne ukinja olajšav in posebnih posegov za gorska območja, ki bi izpadla iz gorskih skupnosti, če bi prevladali sedanji omejevalni predlogi. Delovanje deželnih svetovalskih komisij TRST - Splošni obračun za finančno leto 1992, finančni zakon 1993, večletni proračun za triletje 1993-95 ter razvojni plan bodo predmet razprave v deželni svetovalski komisiji za proračun, ki se bo sestala danes in jutri pod predsedstvom demokristjana Oscarreja Lepreja in ob navzočnosti predsednikov ostalih svetovalskih komisij. Jutri se bo sestala tudi posebna komisija za probleme potresnih območij (predseduje ji socialist Franco Vampa), istega dne pa bo zasedal tudi odbor za radiotelevizijsko službo (predsednik je Franco Brussa), ki bo preučila radijski spored deželne RAI za prvo trimesečje prihodnjega leta. Informativna kampanja civilne zaščite VIDEM - Mladina naj spozna nevarnosti, ki jih lahko prinašajo tako naravni pojavi kot človeška dejavnost in naj se jim zna izogniti ali jih vsaj delno preprečiti. To je namen informacijske kampanje, ki jo deželno ravnateljstvo za civilno zaščito vodi po osnovnih in nižjih srednjih šolah Furlanije - Julijske krajine že od šolskega leta 1987-88 od sodelovanju šolskih skrbništev in ki se nadaljuje tudi letos. »Namen naše pobude je predvsem omejevati nekatere nevarnosti za mlade, ki se v svoji mladostni zagnanosti lahko bolj pogosto znajdejo v kritičnih situacijah, ter jih primerno opremiti, da bi bili kos takim prigodam,« je dejal deželni odbornik za civilno zaščito Giancarlo Cruder. V okviru te kampanje so tudi že natisnili štiri biltene, posvečene nevarnostim za okolje, naravnim nezgodam, škodi, ki jo lahko povzroči človek in raznim možnim incidentom. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT letna 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FTEG TRST Sreda, 9. decembra 1992 NOVICE VREME / SUNKI DO 90 KILOMETROV NA URO IZ NAŠIH KRAJEV Danes predstavitev knjige Raoula Pupa o letu 1945 »Julijska krajina 1945. Podobe in problemi«. To je naslov knjige tržaškega zgodovinarja Raoula Pupa, ki jo bosta danes, ob 18. uri predstavila v dvorani zavarovalne družbe Ras na Trgu Republike 1 Elio Apih in Teodoro Sala. Knjiga, ki jo je pred kratkim izdala založba Editrice Gorizia-na, obravnava na nekoliko drugačen in bolj izviren način eno od najbolj razburkanih razdobij tržaške zgodovine. Posebna vrednost knjige je poleg bogate zgodovinarjeve pripovedi, h kateri je prispeval svoj literarni delež tudi Fulvio Anzellotti, obsežno fotografsko gradivo, ki ga je zbral Roberto Spazzali. Objavljenih je veC kot 150 fotografij, ki prihajajo iz arhivov kar šestih evropskih držav. Kraški gozdovi na obeh straneh meje v novi knjižni izdaji V dvorani predsedstva deželne vlade na Trgu Zedinjenja 1 bodo danes, ob 11. uri predstavili knjigo Diega Masiella »Kras - Gozdarske beležke«, ki jo je založilo Športno in kulturno združenje deželne uprave Gozdnih Čuvajev. Gre za bogat in izčrpen prikaz zgodovine, gospodarskega pomena in raznih zanimivosti kraških gozdov, ki se raztezajo na obeh straneh meje. Pri sestavi publikacije so sodelovali še Vanni Aizza, Franco Bersan, Fabio Gorian in Mladen Pre-bevšek.. Ob današnji predstavitvi, ki jo bo vodil ravnatelj tržaškega naravoslovnega muzeja Sergio Dolce, bodo orisali tudi načrt o »muzeju kraških gozdov«, ki ga je združenje izdelalo v bivšem gozdarskem rastlinjaku v Bazovici. Svetovalke SKR o problemih Vzhodnega Krasa Prejšnje dni so se na Opčinah srečale občinska svetovalka SKP Bruna Zomini Spetič in rajonski svetovalki Tatjana Malalan in Lija Luisa, da bi proučile proračun tržaške občine za prihodnje leto. Predvsem so ugotavljale, da je bil proračun predložen pozno, kar onemogoča rajonskim svetom, da bi opravili resen pregled in oceno postavk . Ze iz besed odbornika Segeheneja izhaja politična logika klestenja socialnih storitev in občinskih uslug, ki bi jih občinska uprava najraje izročila v roke zasebnikom. Se posebej je obsodbe vredna praksa oddajanja srenjskih zemljišč v razne namene brez predhodnega soglasja domačinov. Ce drži, da so po dolgih letih začeli obnavljati razsvetljavo na Opčinah, so še vedno odprta vprašanja razvojnih načrtov kraških vasi, kakor tudi uresničitev dolgo pričakovanih infrastruktur, kot so greznična in metanska mreža. Prav tako je odprto vprašanje prostorov za kulturno in športno udejstvovanje mladih in ostarelih, predvsem pa je skrajni čas, da se potrdi enako dostojanstvo vseh prebivalcev kraške planote z namestitvijo dvojezičnih tabel z imeni vasi. Dijaški domovi: pomoč Dubrovniku Društvo vzgojiteljev Slovenije, slovenski dijaški dom Kosovel iz Trsta in Slovenski dijaški dom Gregorčič iz Gorice so vCeraj odposlali zvrhan kamion solidarnostne pomoči prijateljskemu ženskemu dijaškemu domu v Dubrovniku. Prijateljska pomoč slovenskih kolegov obsega 40 kompletnih ležišč, od jogijev, rjuh, prevlek, blazin do navadnih in prešitih odej ter tono barve za prepleskanje poškodovanega doma. Škof Bellomi blagoslovil Marijin kip v mestu Kot je običaj, je tržaški škof Lorenzo Bellomi včeraj na praznik Brezmadežne vodil krajši verski obred pred kipom Matere Božje na trgu Gari-badi v Trstu. Udeležile so se ga tudi nekatere vidne krajevne politične in upravne osebnosti, kot vladni komisar Vitiello, poslanec Coloni, deželni svetovalec Rinaldi in drugi . Marsikdo je ob slovesnosti tudi izkoristil priložnost, da je škofu čestital ob 15-letnici službovanja v Trstu. Pri Korošcih praznovali sv. Barbaro V cerkvici pri Korošcih so v nedeljo z mašo in petjem cerkvenega pevskega zbora iz Milj, v katerem pojejo tudi številne pevke zbora Jadran, počastili sv. Barbaro, kateri je posvečena domača cerkev. Poleg domačinov so se prireditve udeležili novi škofov vikar Franc Vončina in elani Društva Slovencev miljske občine. O zgodovini cerkvice pri Korošcih in nekaterih drugih cerkev v okolici Trsta je v slovenščini in italijanščini spregovoril Kili jan Ferluga. (N.L.) Miklavžev sejem je pri kraju SinoCi so v Drevoredu XX. septembra zaprli zadnje stojnice krošnjarjev na tradicionalnem Miklavževem sejmu. »Odhajamo kar precej razočarani« so nam povedali nekateri izmed njih.»Najbolj nam jo je zagodlo slabo vreme, tako da smo imeli večji obisk le v petek, nedeljo in delno še v ponedeljek. Včeraj nas je pričakala še burja in smo morali stojnice pospravili še prej.« Prodaja je bila letos skromna. Prodali so za približno 40 odstotkov manj kot prejšnje leto. Temu je poleg neprijaznega vremena botrovala tudi drugačna usmerjenost kupcev, ki so izbirali bolj praktične in uporabne predmete, predvsem pa dejstvo, da draginja vedno bolj močno trka na vrata. (N.L.) Povratek burje oznanil nastop suhih in mrzlih dni Preplah zaradi razmajanega žerjava v bivšem hotelu Regina VCeraj je bilo tudi pri nas grdo vreme. Ves dan se je podil oblak za oblakom, občasno je kapljalo, sunki burje so presegali 100 kilometrov na uro, temperatura je padla: opoldne je bilo v mestu 7 stopinj Celzija, kar pomeni, da ni bila na vzhodnem Krasu, od Bazovice do Peska, veliko nad ničlo. PonoCi je bilo kajpada še hladneje, zeblo je. Burja, ki smo si je sicer v Času meglenih dni resnično želeli, je povzročila precejšnje nevšečnosti. Morje je bilo na moC razburkano in ob nabrežju se je pojavila tako imenovana visoka voda, vendar ne do takšne mere, da bi preplavila cestišče. Redka plovila so se znašla v razumljivih težavah, hujšega pa ni bilo. PaC pa je burja zaposlila gasilce: opraviti so imeli z odtrganim ometom, razbitimi šipami, odpihano strešno opeko ter razmajanimi dimniki in televizijskimi antenami. Pozneje so se namučili z roCico žerjava znotraj bivšega hotela Regina, ki jo je burja prevesila in je bilo nevarno, da se zruši na katero od ulic Geppa, Filzi in Milano, ki so jih zato začasno zaprli. V mestu ni bilo veliko prometa. Mnogi so izkoristili včerajšnji praznik, da so si vzeli štiri dela proste dni in se odpravili v zasnežene planine, drugi so.se odpeljali na kosilo Cez mejo, eni spet ostali na toplem med domačimi zidovi, številni pa šli po nakupih. Trgovine in veleblagovnice so bile namreč lahko odprte, zato pa je marsikdo že poskrbel za nakup daril, ki sodijo po gotovi tradiciji v božični Cas. Kakšno bo vreme v prihodnjih dneh? Ob koncu tedna se bo krepko zboljšalo in nastopil bo pravi mraz, napovedujejo vremenoslovci. Združitev dveh obmoCih visokega pritiska, ki se nahajata eno nad Španijo in drugo nad Rusijo, bo preprečila še nadaljnje dotekanje severnoatlantskih tokov, ki so prinesli za sabo nad Apeninski polotok zdajšnje slabo vreme. Slednje naj bi trajalo kvečjemu še dva dni. Simptom teh sprememb pa sta ravno pojav burje in padec temperature. Skratka, vremenske razmere bi se morale obrniti na bolje že pojutrišnjem oziroma najkasneje v soboto, ko bo nastopil suh mraz. Ob vsem tem velja še navesti, da se je stopnja onesnaženosti zraku v mestu zmanjšala in da se avtomobilistom menda ni treba bati nove prometne zapore. Pogled na razburkano morje (foto Ferrari) Burja je podila temačne oblake (foto Ferrari) Skedenj: Kdaj bo slovenščina res priznana? Trud Igorja Pavletiča Igor Pavletič je tudi v tej zakonodajni dobi edini Slovenec v Skedenj-skem rajonskem svetu. Za sabo ima, kot znano, težko in žal doslej neuspešno borbo za uveljavljanje slovenščine, ki ji Občina doslej še ni priznala mesta v tem izvoljenem telesu. Zupan Ri-chetti včeraj in Staffieri danes sta namreč mnenja, da slovenski svetovalci v tem rajonu nimajo pravice do prevajalca. To utemeljujejo z dejstvom, da Skedenj ne sodi v "uradno" narodnostno mešano področje in da v sosvetu ni nobenega svetovalca stranke Slovenske skupnosti... Tudi v novi zakonodaji ne bo imel Pavletič politično gledano "lahkega življenja". V primerjavi s prejšnjo mandatno dobo je edina novost ta, da je novega predsednika, demokristjana Roberta Zeza, izvolila široka koalicija, ki gre od KD do zelenih in SKP, medtem ko so fašisti, listarji in Severna liga ostali tako-rekoC v opoziciji. Po mnenju slovenskega svetovalca, ki pripada Komunistični prenovi, predstavlja to morda res majhen korak naprej. Predsednika in delovanje sosveta pa bo treba - kot je sam dejal - ocenjevati predvsem po dejanjih. Lista za Trst je vsekakor že predložila resolucijo Igor Pavletič za ukinitev Člena pravilnika rajonskih svetov, ki priznava pravico slovenskim svetovalcem (a ne v Skednju!), da na sejah spregovorijo v slovenščini. »Sele ob oceni tega predloga bomo lahko preverili stopnjo demokratičnosti novega predsednika in njegovih zaveznikov«, nam je glede tega pripomnil Pavletič. Skedenj se na splošno soooCa s precejšnjimi upravnimi težavami. Občinska izpostava v Ul. Roncheto je že dalj Časa zaprta, že kronični problem pa je onesnaženje, ki ga povzročata bližnja železarna in nova hitra cesta. ŠOLSTVO / ZANIMIVA POBUDA ZAHODNI KRAS / PRORAČUN RASIZEM Profesorji za »blažji« prehod naših dijakov iz nižje na višjo šolo Marjan Kemperle . Profesorica na pedagoškem liceju Slomšek Lili Čebulec je pred kratkim na vpraša-nje: «Kaj menite o "reformi" mature, ki jo predlaga minister za šolstvo Russo Jervolino?« med drugim odgovorila, da bi morali prenoviti ne le zaključni zrelostni izpit, pac pa celotno italijansko višjo srednjo šolo. To vprašanje je v Italiji že vrsto let aktualno. Številne politične sile in ministri za šolstvo so v zadnjih dveh desetletjih pripravili nickoliko predlogov o prenovi višješolskega študija, dogodilo pa se je, da so obtičali vsi ti osnutki doslej v predalih, kot je za italijansko politično sfero konec koncev že običaj. Dosedanji reformni predlogi so se v mno-goCem razlikovali, v zadnjih letih pa so vsaj v eni točki dobili nekakšen skupni imenovalec: obvezno šolo je treba podaljšati od 14. do 16. leta starosti. Obvezna šola naj bi se tako nadaljevala tudi na višji srednji šoli, to je v prvih dveh razredih, takoimenovanem »bie-niju«. Ko bo stopila v veljavo reforma višje srednje šole, bodo morali vsi obveznošolci prestopiti po opravljenem zaključnem izpitu na nižji srednji šoli še v višješolske klopi. Ta prestop predstavlja za dijake že sedaj hudo preizkušnjo. Prehod z »domače« šole na drugo, »višjo«, je v mnogih primerih kar travmatičen. Novo okolje, novi profesorji, novi sošolci, novi programi, nov način poučevanja, vse to lahko povzroči v dijaku določeno napetost, odpor, zavračanje, neprilagojenost novemu, kar se nato najbolj pozna pri njegovem učnem (ne)uspehu. Velikokrat se dogodi, da dijak že po nekaj mesecih opusti šolo (to velja predvsem za italijanske dijake, dogaja pa se tudi na naših višjih srednjih šolah). Kaj storiti, da bi, Ce že ne premostili, pa vsaj omilili težave, ki nastanejo pri prehodu dijakov na višjo srednjo šolo? To vprašanje si je v preteklem šolskem letu zastavila skupina slovenskih in italijanskih profesorjev nižjih in višjih srednjih šol. Skupina se je združila v koordinacijski odbor, ki je skušal na številnih sestankih tudi dobiti ustrezen odgovor na nelahko vprašanje. Pobuda, ki nosi naslov Usklajevanje uCnih vsebin nižje in višje srednje šole, je naletela na izjemen odmev. Prostovoljno je k njej pristopilo kar 95 profesorjev, slovenskih in italijanskih. V začetku letošnjega šolskega leta so dobila ta prizadevanja profesorjev svojo organizirano obliko s sestavo komisij za posamezna predmetna področja. Slovenski ravnatelji in profesorji so sestavili štiri komisije: komisijo za matematiko, za tuj jezik, za slovenščino in za italijanščino. Vsako komisijo sestavljajo po trije profesorji nižje srednje šole in po trije profesorji, ki poučujejo na višjih srednjih šolah. Prvi dve komisiji (za matematiko in tuj jezik) vodi ravnatelj proseške celodnevne nižje srednje šole prof. Humbert Mamolo, komisijo za slovenščino vodi ravnateljica liceja Prešeren prof. Nada Pertot, komisijo za italijanski jezik pa ravnateljica pedagoškega liceja Slomšek prof. Elvi Slokar. Pri tem je zanimivo tudi dejstvo, da je v vsaki komisiji, ki so jo sestavili profesorji italijanskih šol, tudi po en slovenski profesor, da bi tako prišlo, do večje koordinacije pri zanimivem projektu, obenem pa tudi zato, da bi slovenski elan opozarjal na tematike in probleme, s katerimi se sooCa-jo na italijanskih šolah. Projekt kaže na veliko' poklicno pripravljenost profesorjev do perečega vprašanja in pedagoško pozornost do delikatne tematike prehoda z nižje na višjo srednjo šolo. Posamezne komisije bodo nadaljevale z delom, z izmenjavanjem izkušenj in stališč skozi vse šolsko leto, ob koncu pa bodo izluščile predloge, ki bodo najbolj primerni za ureditev Cim manj travmatičnega »skoka« v prve razrede višjih srednjih šol. Kriško igrišče: Občini so zmanjkala sredstva Zahodnokraški rajonski svet zelo nezadovoljen s proračunom mestne občinske uprave Kriška cerkvica Sv. Roka (foto Križmančič) DRUŽBA / PREDSTAVITEV Srečanje ženske konzulte s komisarjem Pokrajine Za dograditev kriškega nogometnega igrišča je zmanjkalo denarja. To je mnenje zahodnokraškega rajonskega sveta, ki je po natančnem pregledu proračunskih dokumentov Občine Trst, ugotovil, da skuša uprava po zadnjem znesku 60 milijonov lir za ureditev travnate površine (dela so v teku) Črpati nadaljnjih 400 milijonov lir (za tribune, popravilo slačilnic itd.) kar iz deželnega zakona o Krasu. Ne samo, da v tem zakonu ni besedice o teh in podobnih posegih ter investicijah, temveč so to proračunsko postavko u-pravitelji vključili v izdatke za leto 1994 (!). Na Zahodnem Krasu so nezadovoljni z občinskim proračunom, Čeprav se zavedajo finančne stiske Občine. Dela za povezavo metanskega mrežja med Opčinami in Prosekom potekajo v zamudi, na slabšem pa je napovedana kanalizacija v Križu in na Proseku, da ne govorimo o javni razsvetljavi. Občinsko bilanco so negativno ocenili v dokumentu, ki je bil odobren z glasovi DSL, SSk in SKP. Ugotovili so tudi slabo stanje vseh šolskih stavb, posebno kriške in proseške osnovne šole. Na seji so podprli tudi predlog slovenskih kraških uprav ter Občin Zgonik in Devin-Nabrežina, da se mejni prehod Sem-polaj- Gorjansko uredi v mednarodni prehod B kategorije (brez tovornega prometa). Ce tega ne bo mogoče doseči, naj bo meja vsaj dnevno odprta med 6. in 24. uro. Predsedstvo ženske konzulte pri Tržaški občini se je včeraj sestalo z izrednim komisarjem Tržaške pokrajine Mariom Marrosujem, da bi mu predstavilo dejavnost letošnje sezone. Predsednica Ester Pacor je orisala cilje in izkušnje 13 združenj, ki so vključena v žensko konzulto. Omenila je predvsem velike težave žensk pri zaposlovanju in pri izkoriščanju socialnih služb. Obenem ga je seznanila z novostmi, ki zadevajo ženska vprašanja, ki so bila vključena v občinski in pokrajinski statut. Marrosu je spomnil na lastna prizadevanja za rešitev nekaterih vprašanj žensk, pristal pa je na prošnjo žensk, da bi izkoristili prostore pokrajine za študijski in dokumentacijski center, kar naj bi privedlo do ustanovitve stalnega observatorija za ženska vprašanja v Trstu. Predstavnice konzulte so obenem predstavile nekatere pobude združenja. Med temi sta izdaja tretje knjige o predavanjih na žensko tematiko in ustanovitev komisije za vprašanja otrok in mladostnikov. Mladi Palestinci proti rasnim izpadom Ob peti obletnici palestinske vstaje na zasedenih ozemljih (Intifada) in leto po zaCetku mirovne konference poziva tržaški odbor združenja Salaam Ragaz-zi delTOlivo k pomoči prizadetim otrokom v obliki njih začasne posvojitve, sicer pa apelira na mednarodno javnost, da pritisne na izraelsko vlado, naj naredi konec okupaciji. Salaam Trst zahteva neodvisnost in samoosvojitev ter priznanje palestinske države oziroma izvajanje resolucij OZN 242 in 338, toda istočasno izreka solidarnost z židovskimi skupnostmi v Evropi, ki so ta Cas tarča neracionalnega antisemitizma in rasizma nasploh-Ti pojavi so med drugim sad predsodkov in nevednosti, ki jih gotovi krogi izkoriščajo v podle namene. Židje, kakor tudi Romi i° priseljenci iz držav zunaj Evropske skupnosti - poudarja vsedržavni svet italijanskega odbora Salaam - so žrtve družbe, ki se boji različnosti in ki v kriznih Časih zvraCa svoje nezadovoljstvo na šibkejše sloje. Nasprotno pa bi morale razlike rasne, verske in kulturne narave pomeniti sredstvo za vzajemno bogatenje. TRST Sreda, 9. decembra 1992 OKROGLA MIZA Umetnost in Penisov kompleks Jasna Merku Pod enigmatskim naslovom "Parisov kompleks” je bila prejšnje dni v muzeju Re-voltelle okrogla miza na temo vrednotenja innetnosti. Pobudo je sprožila skupina Test v sodelovanju s kulturno organizacijo L’Officina ter s skupino za umetnostna srečanja iz Vidma. V uvodnem govoru so predstavniki pobude utemeljili, da so naslov posvetili Parisu, ker ga je namreč Jupiter prisilil, naj dodeli zlato jabolko najlepši in je moral tako izbirati med tremi: Venero, Minervo in Junono. Parisov kompleks je v resnici neologizem, kot je Pariš dal povod za izbruh trojanske vojne, tako bo danes predstavljal boj proti homologaciji in laži, ki nam jo vsakdanji stik s sredstvi množičnega obveščanja in potrošniška miselnost ponujata. O dejanski vrednosti umetnine so spregovorile priznane osebnosti, ki delujejo kot univerzitetni profesorji na različnih ustvarjalnih področjih v iskanju interdisciplinarne povezave in univerzalnih kriterijev pri presojanju vrednot posameznih umetnin. Okrogli mizi je predsedoval pisatelj in u-metnostni esejist Gillo Dorfles, avtor številnih publikacij na temo sodobne in uporabne umetnosti. V svojem posegu je Gillo Dorfles izrazil prepričanje, da smo v resnici zakom-pleksani, ker smo negotovi pri presojanju. Pariš je bil kot lepotec iz kraljeve družine manjverjetno zakom-pleksan. Pri ocenjevanju umetnine iščemo skupne kriterije za definicijo lepega, oziroma grdega. Umetnina nam lahko postavlja dvome in popolnoma izniči krite- rije ocenjevanja, ki smo si jih postavili. Lamberto Pignotti, profesor strukture upodabljanja v odnosu med besedo in podobo na bolonjski univerzi, je ugotavljal postopno izgubljanje filozofskih in estetskih kodeksov pri določanju vrednosti zaradi socialne in ekonomske problematike. ki stopata v ospredje. Režiser in pisatelj Giorgio Pressburger je orisal svojo vlogo režiserja na pol poti med igralsko in gledališko vlogo. Prepričan je o obstoju kompleksa, vsak režiser občuti namreč na lastni koži izbiro gledališkega teksta. Profesor s tržaške univerze Elvio Guag-nini je priznal, da ne Čuti Parisovega kompleksa, če ne takrat, ko mora soditi kot elan komisije za dodelitev nagrad. Pojmovni svet se razvija in z njim se spreminjajo tudi kriteriji ocenjevanja. Arhitekt Lucianu Semerani, profesor na beneški fakulteti, je poudaril, da se zanimanja usmerjajo v določenih krogih in postajajo večkrat izključna. Tudi na področju arhitekture opaža spreobrnitev ustroja in kriterijev pri ocenjevanju kakovosti. Glasbeni kritik in profesor na bocenski univerzi Ennio Simeon ni prepričan o tem, da se kriteriji ocenjevanja spreminjajo v različnih obdobjih. Bolj splošno razlikuje emotivno-subjektivho mnenje od tehnične ocene. Direktorica muzeja dr. Maria Masau Dan je konkretno orisala težave pri presojanju sodobne umetnosti, kjer so na dnevnem redu izbire za nove nakupe in določanja prednosti za restavratorska popravila. TEČAJI / V NEDELJO V DIJAŠKEM DOMU Izobraževalni tečaj za dolinske obrtnike Priredil ga je Obrtniški konzorcij v sodelovanju z ESO Damiana Ota V nedeljo se je v Dijaškem domu zaključil izobraževalni teCaj, ki ga je v sodelovanju z Ustanovo za razvoj obrtništva ESA priredil Obrtniški konzorcij Dolina. Tečaj sta vodila profesorja Nico Parmegiani, docent na ekonomski fakulteti, in Marcello Cherini, univerzitetni profesor sociologije. Namenjen je bil v prvi vrsti elanom dolinskega obrtniškega konzorcija, udeležili pa so se ga tudi mladi slovenski obrtniki, ki se s tem poklicem ukvarjajo izven omenjenega konzorcija. Skupina udeležencev je sledila intenzivnim lekcijam obeh profesorjev - med drugim gre za strokovnjaka, ki že dolgo let vodita seminarje za obrtniško ustanovo - ob novembrskih sobotah in nedeljah, seminarsko delo pa se je po enotedenskem premoru sklenilo prejšnjo soboto in nedeljo. Pobuda nedvomno dodatno vrednoti funkcijo dolinskega obrtniškega konzorcija, ki je Z nedeljskega izobraževalnega tečaja v Dijaškem domu S. Kosovel (foto Ferrari) sicer nastal s prvenstveno nalogo, da v dolinski občini ustvari obrtno središče za krajevne obrtnike. Sedaj pa si prevzame še hvalevredno vlogo, da svojim elanom nudi strokovno izobraževalno možnost. Osrednja tema teCaja so namreč bile osnove sodobnega podjetništva. Ob predavanjih omenjenih profesorjev sta prišla do izraza dva loCena, a vendar dopolnjujoča se sklopa tematik, ki zadevata po eni strani gospo-darsko-upravno obravnavo manjših podjetij, po drugi strani pa psihosociološko vlogo obrtniškega dela. V ospredju pozornosti so bile vsebine in razvojne možnosti konzorcija veC manjših obrtniških podjetij. Predavatelja pa sta ob tem poglobila razne teme, ki naj bi nudile osnovo za Cim smotrnejši in uspešnejši razvoj obrtništva v različnih družbeno-gospodar-sih okoliščinah, posebno na našem območju. TeCaj je prva tovrstna pobuda obrtniškega konzorcija Dolina. Glede na pomembnost izobraževaja tudi na tej ravni pa bo nadaljevanje teCaja predvidoma že v prvi polovici prihodnjega leta. ________PREDSTAVITEV KNJIGE MOZAIK SVOBODE_______________ Dr. Andrej Capuder gost DSI v Trstu Poleg avtorja je o knjigi in sedanjih razmerah v Sloveniji spregovoril založnik Mihelač Helena Jovanovič Dr. Andrej Capuder V Društvu slovenskih izobražencev so v ponedeljek predstavili tržaškemu občinstvu najnovejšo knjigo dr. Andreja Capudra, prvega ministra za kulturo republike Slovenije po osamosvojitvi, z naslovom »Mozaik svobode«. Gre za izbor kulturnih in političnih govorov ter intervjujev, ki so nastali v zadnjih sedmih letih. Capudrove nastope v javnosti so, posebno v Času, ko je bil minister, večkrat spremljale velike polemike in doživljal je tudi hude napade. Gost Dduštva slovenskih izo- bražencev je uvodoma na kratko opisal okoliščine, v katerih so ti govori in predavanja nastajali, in reakcije, ki so jih vzbudili. »Ta knjiga je obračun moje politike v zadnjih sedmih letih,« je med drugim dejal. Capuder je bil v svojem uvodu namenoma kratek, da bi občinstvo imelo veC Časa za razgovor. Nekaj besed je pred diskusijo povedal še založnik knjige Mihelač. Pojasnil je, zakaj se je odločil za izdajo knjige »Mozaik svobode«. Capuder je bil gotovo eden POPOLNA LIKVIDACIJA zaradi zamenjave poslovanja s POPUSTI od 20% do 80% pri HOLLYWOOD moška in ženska oblačila TRST - Ul. S. Lazzaro 10/c TK NEKAJ PRIMEROV: • ženska PARKA • ženske JOPE - čista volna • FUSO’ • ZENSKE SRAJCE viskoza in svila • MONTGOMERYza moške in ženske • moške OBLEKE - čista volna • moška PARKA • modne moške JOPE čista volna • moške HLAČE • moške SRAJCE vabita danes, 9. decembra, ob 17.30 v prostore Tržaške knjigarne na predstavitev knjige Dušana Jelinčiča BISERI POD SNEGOM Spregorovil bo urednik Franc Vogelnik. Sodeloval bo Livij Valenčič. najbolj napadenih ministrov prve vlade, je dejal, in njegove posege so večkrat samovoljno interpretirali. Sedaj, ko so ti spisi zbrani, lahko vidimo, kaj je njihov avtor v resnici rekel. Poleg tega je ta knjiga, je še menil Mihelač, dragocen dokument Časa, pomemben za proučevanje obdobja, v katerem je prišlo do osamosvojitve Slovenije. O tej dobi je bilo že do sedaj povedanih vse preveč »resnic«. V pogovoru z občinstvom je dr. Capuder povedal še marsikaj o nastanku knjige in o njeni vsebini, nato pa se je pogovor zasukal v drugo smer, tako da je bil preostali del veCera posvečen predvsem notranjepolitičnim dogodkom v Sloveniji po nedeljskih volitvah. a KINO po 139.000 lir 94.500 lir po 15.800 lir po 39.000 lir po 159.000 lir 195.000 lir po 99.000 lir po 118.000 lir po 39.000 lir po 29.000 lir 'n Se mnogo artiklov po izredno ZNIŽANIH CENAH HOLLYWOOD - Ul. S. Lazzaro 10/c - TRST ILIRIKA MENJALNICA Obveščamo vas, da smo odprli novo poslovalnico v Sežani na Partizanski cesti 37/a, telefon (067) 31 - 410. Se priporočamo! Naše poslovalnice: IURIKA MENJALNICA, Sllovenj Gradec, Glavni trg 9, tel.: (0602) 42-908 IURIKA MENJALNICA, Postojna, Ljubljanska 9, tel.: (067) 23003 IURIKA MENJALNICA, Ilirska Bistrica, Cankarjeva 2, M: (067) 41-935 IURIKA MENJALNICA Mednarodni mejni prehod Jelšane, tel.: (067) 88-017 ARISTON - 15.30- 17.45-20.00-22.15 »I protagonisti«, r. Robert Altman. EXCELSIOR - 15.30, 17.00 ,18.45, 20.30, 22.15 »La bella e la bestia«. Produkcija Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un cuore in invemo«. NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Delitti e segreti«. NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Ossessione d’amore », i. Sharon Stone. NAZIONALE III - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE IV - 16.30, 19.00, 21.45 »Časa Hovvard«, i. Anthony Hopkins, Vanessa Redgrave. GRATTACIELO - 17.30, 19.40, 22.00 »Ragazze Vincenti«, i. Madonna, Gena Davis. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Guai in fami-glia». EDEN - 15.30, 22.15 »Le succhiatrici erotiche» , porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL- 15.45, 17.55, 20.00, 22.10 »Basic instinct«, i. Michael Douglas, Sharon Stone. Prepovedan mladini pod 14. letom. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.00: »Alien 3«, i. Sigourney VVeaver. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Taxisti di notte« r. Jim Jarmusch, i. Roberto Benigni, Wynona Ryder. RADIO - 15.30, 21.30 »I sensi, il piacere e il sesso» , porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VČERAJ-DANEŠ Danes, SREDA, 9 decembra 1992 VALERIJA Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.47- Luna vzide ob 15.54 in zatone ob 6.58 Jutri, ČETRTEK, lO.decembra 1992 MELHIJAD VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj, zraCni tlak 999,4 mb ustaljen, veter 43 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki do 90 km na uro, vlaga 63-odstotna, padlo je 6 desetink mm dežja, nebo oblaCno, morje močno razgibano, temperatura morja 14,1 stopinje. LEKARNE Od ponedeljka, 7. decembra , do nedelje, 13. decembra 1992 Normalen urnik lekarn : od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (tel. 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 (Milje) (tel. 274998). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, L argo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše pri- NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 361655). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. PRIREDITVE KULTURNI KROŽEK 1991 prireja v Četrtek, 10. decembra, ob 20.15 v Grudnovi dvorani v Nabrežini zaključno letno prireditev. Sodeloval bo pevski zbor Devinskega zavoda združenega sveta (vodi Piero Poden). SKAVTINJE IN SKAVTI 3. STEGA SZSO - TS vabijo na prireditev ob 40-letnici ustanovitve slovenskih tržaških skavtov v soboto, 12. decembra, ob 20. uri v Mladinskem domu v Boljuncu. Prikazali vam bodo skavtsko delovanje v Bregu nekoč in danes. Toplo vabljeni! BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraSkega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. PREDAVANJE Kako si pomagamo pri iSiasu, astmi in prehladu z bioenergetskimi masažami bo v nedeljo, 13. t. m., ob 9. uri v Domu na Brdini, Proseška 109, OpCine. Sledijo praktični prikazi. Vabljeni. KD PRIMORSKO priredi PEVSKI DRUŽABNI VEČER v soboto, 12. decembra, ob 20.30 v Srenjski hiši v MaCkoljah. Nastopila bosta MePZ Primorsko in kot gost veCera MePZ Societžl Alpina delle Giulie - CAI iz Trsta. Toplo vabljeni! ZSKD vabi na SEMINAR O LJUBITELJSKI KULTURI, ki bo v Gorici v Dijaškem domu v nedeljo, 13. decembra, ob 10. uri. KAMEN... razstava kamnitih izdelkov mladih domačih ustvarjalcev v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini od 11. do 13. decembra. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 12. decembra, na II. srečanje z besednim ustvarjalcem. Gost veCera bo znana pisateljica slovenskih uspešnic Marinka Fritz-Kunc. ZaCetek ob 18.30; prisrčno vabljeni. OBVESTILA SPI - ZVEZA UPOKOJENCEV CGIL bo zbirala na vseh svojih sedežih denar za nakup oblačil za 200 otrok iz Bosne, ki so nastanjeni v zbirnem centru v Postojni. V Skednju zbiramo denar na sedežu zveze v Ul. Servola 30 v uradnih urah. ZVEZA UPOKOJENCEV SPI - CGIL iz Križa poziva vse vaščane, da prispevajo v sklad za begunce BiH v Postojni. Prispevke zbirajo na sedežu ob torkih in petkih med 9. in 12. uro. ZSKD ponuja teCaj kitare - rock, country, pop - za vse starostne stopnje. Vodil ga bo kitarist Nevio Miklavčič. Za informacije in prijave smo vam na razpolago v uradih ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah. Rok za vpisovanje do 18. decembra letos. SD ZARJA BAZOVICA vabi na SILVESTROVANJE v Motelu Kozina. Igral bo ansambel Happy Day. Vpisovanje in informacije v krožku društva vsak večer, razen ob sredah, od 18.30 do 20.00. Na razpolago je Se nekaj prostih mest - pohitite! OBČINA DEVIN-NABREZINA obveSCa interesente, ki so že dvignili besedilo javnega razpisa selekcije za namestitev enega geometra (6. funk. kval.) za določen Cas, da se obrnejo na Urad Za osebje (soba St. 2) in da dvignejo popravljeno besedilo razpisa. Rok oddaje prošenj za pripustitev na navedeno selekcijo bo potekel dne 12. 12. 1992 ob 11.30. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1992/93 Se dva teCaja: teCaj osnovne informatike MS DOS 5 windows (40 ur) in teCaj windows (30 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 11. decembra na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Revoltella 37, tel. 394515. ROD MODREGA VALA TRST- GORICA vabi na 39. redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 13. t. m., ob 10. uri na Bukovju v Steverjanu. VZPI-ANED-VZED. V nedeljo, 13. t.m., ob 15. uri na openskem strelišču SPOMINSKA SVEČANOST ob 51-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu. Spregovorila bosta Stojan Spetič in Giorgio Marži. Predsedovala bo Kostanca Filipovič. Sodeloval bo MPZ Tabor. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI v sodelovanju z Arhivom republike Slovenije -Prosvetni dom. V nedeljo, 13. t.m., ob 16. uri odprtje dokumentarne razstave TRST MED VZHODOM IN ZAHODOM - Politično življenje v Trstu in coni A Julijske krajine leta 1946. Predstavitev Ciril Zlobec. Prisotna bo avtorica razstave in kataloga Nevenka Troha. Kulturni program izvajajo moški in ženski pevski zbor Tabor z recitatorjema Lidijo Sosič in Dragom Gorupom. MALI OGLASI OSMICO je odprl Zvonko OstrouSka v Zagradcu. Toči belo in Cmo vino. SONJA STRAIN je odprla osmico v MaCkoljah, Križpot 84. OSMICO je odprl Josip Pangerc po domače Pepi Petrine v Dolini St. 480. OSMICO je odprl Zahar v Borštu. OSMICO je odprl Slavko Švara v Trnovci 14. OSMICO ima odprto Just Škerlj - Salež 44. NUDIM lekcije iz angleščine in matematike, tel. na St. 416953. NUDIM lekcije iz matematike, kemije in angleščine. Tel. na St. (040) 380810. V VARSTVO sprejmem otroka na svoj dom ali na otrokovem domu, najraje iz okolice Križa, Nabrežine, Proseka. Tel. na St. 220662. OBRTNIK vgrajuje aluminijasta okna in blindira-na vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na St. (040) 228834. PRODAJAM malo rabljen otroški voziček peg perego, nahrbtnik za otroka do treh let in obleke za enoletnega otroka. Tel. (040) 772155. BELO POSTELJICO, otroški voziček, mizo za povijanje, otroški sedež za avtomobil prodam. Tel. na St. 228659. PRODAM audi 80 18S, sivosrebrne barve, letnik oktober 89, prevoženih 36.000 km. Tel. na St. 226207. FIAT IVECO dayli 35.8 v dobrem stanju prodam za 7.000.000 lir. Tel. na St. 228695. PRISPEVKI V spomin na dragega moža in oCeta dr. Marcela VerCa, ob 10. obletnici smrti, darujejo Milena, Sergij in Ivan 200.000 lir za Sklad Mitje Cuka. Ob 1. obletnici smrti Oresteja Michelija daruje Vera z družino 25.000 lir za SKD Skala - Gropada in 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob 2. obletnici smrti drage mame Slave Cebulec daruje sin Milko Cebulec 50.000 lir za SKD Tabor (OpCine). Namesto cvetja na grob Marice Ban daruje Živko z družino 100.000 lir za Skupnost družina OpCine. V počastitev spomina svojih dragih pokojnih daruje Anica 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V počastitev spomina dragega soseda Josipa Stoke darujejo družine Zorzet, Gruber in Starc 50.000 lir za SD Kontovel, 50.000 lir za ZPZ Prosek-Kontovel in 50.000 lir za AO Jaka Stoka. V spomin na Angelo Lenardon roj. Lozej darujejo svojci 200.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Angelo Lenardon vd. Lozej daruje Katerina Zavadlal 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. OBVESTILO ŠPORTNIM IN KULTURNIM ORGANIZACIJAM TER DRUŠTVOM Publiest sprejema voščila za tradicionalne božične in novoletne strani na Primorskem dnevniku DO 10. DECEMBRA na tel. št. 7796688 ali pa neposredno v uradih v Ul. Montecchi 6, III. nadstr., od 8.30 do 17. ure vsak dan, razen v soboto in nedeljo. MAJHNI POŽIRKI, VELIKA DOŽIVETJA GORICA Sreda, 9. decembra 1992 NOVICE Jutri okrogla miza s predstavniki Italijanov iz Pirana V dvorani P. Cocolin v Ul. Seminario 7 bo jutri ob 18. uri pomembna okrogla miza o položaju italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. Okroglo mizo prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Predstavniki Skupnosti Italijanov iz Pirana bodo prestavili stanje, želje, težave tamkajšnje manjšine. Sodelovali bodo generalni tajnik Skupnosti Italijanov iz Pirana Stefano Luša, dan IS iste Skupnosti Sandro Kravanja, predsednik športnih organizacij iz Pirana Plinio Tomasin in kandidatka na nedeljskih volitvah za slovenski parlament Amalia Petronio. Goste bo predstavil predsednik goriške ZSKD Rudi Pavšič. Srečanje naj bi omogočilo zbliževanje in tesnejše sodelovanje med manjšinama, predvsem pa naj bi neposredna informacija odpravila z zlonamernimi podtikovanji tukajšnjih nacionalistov glede tratmaja manjšin tostran in onstran slovensko-italijanske meje. DSL prireja srečanje s prosilci posojil za hiše Svetovalska skupina DSL prireja danes ob 17.30 v sejni dvorani goriškega pokrajinskega sveta na Korzu Italia javno srečanje z občani, ki so zaprosili za deželne kredite po znižani obrestni meri za nakup prve hiše. Dežela je zaradi finančne krize v bistvu ukinila nudenje tovrstnih posojil, kar je spravilo v velike težave nemalo družin, ki so se finančno že izpostavile z bankami. Na Goriškem je v takem stanju skoraj 700 prosilcev. Na današnjem srečanju bodo govorili deželna svetovalca DSL Ivan Bratina in Paolo Padovan ter predstavniki sindikata najemnikov SUNIA. Govor bo o korakih v odnosu do deželnih organov, ki naj bi v kratkem odločali, koliko denarja odmeriti v prihodnjem letu za prispevke za nakup hiš. Predavanja zveze CVCS o kooperaciji danes ne bo Center prostovoljcev za kooperacijo z državami v razvoju sporoča, da danes napovedanega predavanja o novih razsežnostih kooperacije v 90. letih ne bo. Ciklus srečanj na to temo se bo nadaljeval v torek, 15. t.m„ ob 20.30 v kinu Vittoria s predavaj anjem filma»Laafi«iz Burkine Paso. V petek, 18. decembra, pa bo na pokrajini javna razprava na temo: Vloga Dežele FJk v sprejemanju priseljencev in vključevanju v tukajšnje družbeno tkivo. Sodelovali bodo senator Darko Bratina, direktor deželnega urada za priseljence Aldo Odorico in videmski župnik Pierluigi Di Piazza, ustanovitelj centra za priseljence v Zuglianu. REFORMA / MNENJA ZUPANOV O BARNABOVEM OSNUTKU Občine hočejo same odločati o združevanju Doberdob bliže Sovodnjam - Usoda KGS O preoblikovanju krajevnih uprav, posebej gorskih skupnosti, je govor že dalj Časa. Zdaj pa je deželni odbornik Barnaba naenkrat pohitel, pripravil osnutek zakona, ki ga je deželni odbor pred kratkim tudi odobril. Osnutek so v glavnih obrisih že tudi predstavili javnosti in sicer na srečanju, ki je bilo v Vidmu. Podrobnejšo dokumentacijo v obliki zajetne študije, bodo v prihodnjih tednih dostavili občinam in drugim ustanovam. Ne glede kako se bo zadeva iztekla, je že zdaj gotovo, da bo predlog deželnega odbora spodbudil zelo ostre polemike. Osnutek zakona naj bi predložili v razpravo in odobritev v začetku prihodnjega leta, torej samo kakšen mesec pred zapadlostjo mandata deželnega sveta. In prav ta okoliščina zbuja upanje, da gre le za osnutek, ki bo ostal tak. Iz prakse je znano, da se pred volitvami navadno ne sprejemajo odločitve o kočljivih vprašanjih. Predlagana prerazporeditev, tako gorskih skupnosti, kakor občin pa je prav gotovo take vrste vprašanje. Cilj, ki ga v osnutku zakona zasleduje dežela je, da bi v doglednem Času skrčili (približno za sto) število majhnih občin, v smislu večje funkcionalnosti. Preureditev gorskih skupnosti pa narekuje državni zakon. Združevanje manjših občin naj bi v konCni stopnji pomenilo zagotavljanje kvalitetnejših storitev, pa tudi bolj gospodarno poslovanje, omejevanje izdatkov pa naj bi bilo v ozadju predvidene (tudi z državnim zakonom) reorganizacije gorskih skupnosti. V deželi naj bi postopoma skoraj za tretjino zmanjšali število ob Cin, po drugi strani pa temeljito oklestili število gorskih skupnost z dosedanjih deset na šest. V vsej deželi naj bi po novem, seveda Ce bo osnutek odobren v taki obliki, kot je bil zasnovan, imeli samo šest gorskih skupnost, med temi tudi moCno zreducirano KGS, ki pa bi zajemala območje le treh občin na Tržaškem, goriški del Krasa pa bi priključili Briški, oziroma Goriški gorski skupnosti. Kaj o predlogu Dežele, oziroma deželnega odbornika menijo župani treh slovenskih občin na Goriškem? ”V tem trenutku mislim, da je potrebna hitra, odločna in široka pobuda celotne skupno- sti” ugotavlja Ivan Humar, ki smatra predlog Dežele glede združevanja občin - števerjan-sko naj bi združili v eno samo občino skupaj s sedanjimi občinami Slo-vrenc ob Soči, Fara , Moš in Sovodnje ob SoCi -nesprejemljiv. Razlogov za nestrinjanje s takim predlogom je veC, od gospodarskih, do kulturnih in etničnih. Namesto združevanja je mogoCe boljše usluge in storitve zagotoviti s večjim sodelovanjem, ki že obstaja. Dr. Mario Lavrenčič meni, da je odobritev in objava osnutka del predvolilne igre, ki jo je sprožil odbornik Barnaba in morda še kdo. "Osnutek glede občin jemljemo seveda na znanje, vendar edino kot delovno hipotezo, ali razmišljanje. Na združevanje ne mislimo, na sodelovanje pa. Bliže, od Ronk, katerim nas hočejo priključiti, pa so nam seveda Sovodnje. Menim pa da so občine povsem avtonomne ustanove, ki same odločajo o svojem statusu, združevanju ali ločevanju. NihCe jih v to ne more prisiliti”. Nekoliko bolj nevarna utegni biti zadeva glede preurejanja gorskih skupnosti, razmišlja dober-dobski župan. Vendar bi se dalo tudi to premostiti z malenkostnim popravkom zakona. To, da KGS sega na območje dveh pokrajin bi se dalo premostiti in naš primer menda niti ni edini. Sicer pa so v sami večini precejšnja nesoglasja, ki utegnejo osnutek obsoditi na neuspeh. ”V Sovodnjah se seveda ne navdušujemo nad tem kar predlaga Dežela”, nam je včeraj po telefonu povedal župan Primožič. Od Fare in drugih občin, ki naj bi se združile v večjo upravno enoto jih tudi fizično loCuje SoCa. Ob morebitnem tesnejšem sodelovanju pa pride najprej v poštev sosednja občina Doberdob. In še glede KGS: gre za območje, ki tvori zaokroženo celoto in ki ga ni mogoče vnovič razkosati. "Osnutek deželnega odbora glede preureditve občin lahko smatramo le kot pobožne Zelje”, sodi pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti na Goriškem in predsednik Briške gorske skupnosti, Hadrijan Corsi. Občine so pac avtonomne ustanove in jih bo najbrž težko prepričati v smiselnost formiranja večjih. VeC moči bo imela Dežela glede preureditve gorskih skupnosti, Čeprav tudi tu ne bo manjkalo težav in polemik. KNJIGA / ZBIRKA OBZORJE IN SLED Srečanje s poezijo Marka Kravosa Pesnika, ki je bil gost Kulturnega doma, je predstavil dijak liceja Trubar Jan Bednarik Neva Klanjšček Ob izidu nove pesniške zbirke Marka Kravosa “Obzorje in sled” je goriški Kulturni dom priredil v prostorih knjižnice Damir Feigel srečanje z avtorjem. Marka Kravosa in njegovo poezijo je po pozdravu Nade Sanzin doživeto predstavil Jan Bednarik, dijak gimnazije-liceja Primož Trubar. Pojasnil je, da “dojema Kravos prostornine misli in prostornine telesnosti. Ve, da je življenje vsakdanjost in jo sprejema v vseh njenih sferah. Človeškosti se približuje, ker obravnava tudi intimistične teme. Oddaljuje se od nje, v kolikor se nedolžno posmehuje nesreči. Vendar njegov posmeh je vselej zadržan. Njegova poezija je prežeta s čutnostjo, ne pa s patetičnostjo ali osladnostjo. Ta Čutnost se razvija predvsem v blagohotnem, zavestnem antiheroizmu. Nekatere pesmi so žalostne, navzlic svojemu lahkotnemu izrazju. Najbrž pa so toliko prodornejše v svoji živosti, saj so vseskozi osmisljene in ozemljene, blizu modernega Človeka in njegove ■ H > r y zatrte ljubke nemoči.” Izbor Kravosovih pesmi je zatem občuteno podala Barbara Rustja, nekaj sklepnih misli pa je še prispeval pesnik sam. Govoril je o polivalentno-sti svoje poezije; tako ljubezenske poezije zajamejo neko tesnobo, ki gre preko ljubezenske teme in izraža grozljivo podobo današnjega sveta. Poudaril je, da mora poezija izhajati iz vsakdanjih, drobnih, peščenih stvari, saj v velikih dejanjih smo najmlajši; življenje se kaže namreč v vsakdanjosti. Z leve: Jan Bednarik, Marko Kravos, Nada Sanzin (foto Studio Reportage) NESREČE / AVTO JE V OVINKU ZANESLO V CIPRESO štiriindvajsetletna Dobeidobka žrtev prometne nesreče v Dolu Ana De Lorenzo umrla kmalu po sprejemu v bolnišnico Anna De Lorenzo mamo Almo, staro mamo, sestro Lucijo in bratoma Michelejem ter Aleksandrom. Bila je znana in priljubljena tako med vaščani, ki so jo seveda vsi poznali, kot tudi v Gorici, kjer je delala kot prodajalka v Marko Marinčič trgovini s konfekcijo. V tržaški bolnišnici na Katinari se je vCeraj nekoliko izboljšalo stanje 28-letnega Micheleja Gergoleta iz Tržiča, Ul. Don Fanin 54, ki se je težko ponesrečil prejšnjo noC v Ul. San Polo v TržiCu. Gergolet se je v razmeroma blagem ovinku zaradi slabe vidljivosti in najbrž tudi zaradi pomanjkljivih prometnih oznak zaletel s fiatom ritmo najprej v drog električne napeljave in nato v zid, ki obdaja dvorišče bližnje hiše. Po nesreči so ga v komi sprejeli v oddelku za oživljanje na Katinari, kot rečeno pa se je včeraj njegovo zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo. V Gorici se je predsi-noCi ob 22. uri v trčenju v križišču Korza Verdi in Ul. S. Chiara lažje ponesrečil 20-letni Giacomo Rogantini, Ul. Baiamonti 22. Zdravil se bo 8 dni. Mlada, komaj 24-letna Doberdobka je vCeraj ponoči izgubila življenje v prometni nesreči na državni cesti št. 55 skozi Dol. Žrtev je Ana De Lorenzo iz Doberdoba, Trg sv. Martina 7. Dekle se je peljalo v peugeotu 205 s fantom, 23-letnim Fabiom Sambom prav tako iz Doberdoba, Goriška ulica 3/A. Malo po polnoči sta se vračala domov po odseku državne ceste med Gabrjami in Devetaki. Deževalo je, cesta je bila spolzka. Na zadnjem od vrste ovinkov, prav pri odcepu ceste proti mejnemu prehodu Devetaki, je avto zaneslo v levo. Sambo je skušal naravnati vozilo, ki pa se je zavrtelo sredi ceste in se z desnim bokom silovito zaletelo v cipreso ob levem robu državne ceste. Reševalci so takoj prihiteli na poziv mimoidočih avtomobilistov. Dekle so iz razbitin avtomobila pomagali izvleci gasilci. Z rešilcem službe 118 so jo prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer pa so zdravniki takoj uvideli, da je njeno stanje brezupno. V trčenju je dobila zlome obeh stegnenic in v kolku ter težke poškodbe v trebuhu. Kmalu po sprejemu v bolnišnico je dekle podleglo poškodbam. VeC sreCe je imel voznik peugeota. Fabiu Sambu so namreč zdravniki ugotovili poškobe vezi na kolenu ter rane in udarce. Sprejeli so ga na 30-dnevno zdravljenje v ortopedskem oddelku. Vest o tragični nesreči je vCeraj moCno odjeknila v Doberdobu, kjer je Ana živela z Peugeot 205 v katerem se je peljala mlada Doberdobka (foto Studio Reportage) ANDREJEV SEJEM / TUDI VCERAJ DE2 Stojnice so pospravljene ostajajo le še zabavišča Po nedeljskem navalu obiskovalcev je vreme včeraj spet negativno pogojevalo obisk in kupčije na sejmu Tako kot se je začel, z dežjem namreč, se je osrednji del Andrejevega sejma vCeraj tudi končal. Premraženi kramarji so zaceli odhajati že sinoči, nic kaj zadovoljni z zadnjim dnevom sejma. Po drugi strani pa je bil obisk zlasti v nedeljo tolikšen, da jim je zagotovil dovolj kupčij in dobička. VCeraj se je v dvorani UGG zaključila tudi razstava drevesc, ki jih gojijo s tehniko bon-sai. Razstava je privabila številne radovedneže in ljubitelje, ki so včeraj imeli možnost prisluhniti tudi predavanju o negi teh rastlin. Andrejev sejem se vsekakor v veliko veselje najmlajših nadaljuje še do nedelje na zabaviščih. Ogled drevesc bonsai (foto Studio Reportage) TRŽIČ / ČUDNA BANČNA ŠTORIJA Izginilo naj bi 100 milijonov Ob koncu tedna iz neprekinjene blagajne hranilnice Hudomušneži so zadevo že povezali s praznovanjem Miklavža, ki ga v TržiCu še posebej Častijo, tudi s prirejanjem znanega sejma. Iz blagajne Goriške hranilnice v ulici Duca D’Aosta naj bi namreč ob koncu tedna izginila Čedna vsota denarja. Govori se o približno stotih milijonih. Takoj velja pojasniti, da ne gre za rop in niti ne za vlom ali drug nasilen naCin prisvajanja denarja. In prav v tem je vozel zadeve, ki ga do zdaj še niso uspeli razvozlati. Deloma zaradi včerajšnjega prazničnega dne in odsotnosti bančnih funkcionarjev, v pretežni meri pa prav gotovo v svrho uspeha dela preiskovalcev. Ce ni bilo vloma, Ce ni bilo ropa ali drugega nasilnega dejanja - poudarjamo, da vCeraj do poznih popoldanskih ur sicer še ni bilo uradne potrditve izginotja denarja - je drugih možnosti, ki bi opravičevale izginotje tolikšne vsote bolj malo. Povedati velja še, da naj bi denar izginil iz neprekinjene blagajne, kamor trgovci in nasploh klienti banke, ob vsaki uri lahko vložijo denar. Zato pač, da ga ne držijo doma ali v trgovini, kar ni najbolj varno. Blagajno naj bi neznani storilci izpraznili v noči od sobote na nedeljo. V Miklavževi noCi. Odtod tudi namigovanje, da naj bi bil paC na delu dobri striček, da mu je zmanjkalo denarja za nakup daril in da ga je paC vzel tam kjer je bil...Sicer pa ne dvomimo, da bodo preiskovalci že v kratkem razkrili celotno ozadje zaenkrat še zmeraj precej meglene zgodbe. JI PRIREDITVE SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi jutri ob 20.30 na društveni ve C er v predavalnico knjižnice v ulici Croce. Vlado Klemše bo predvajal diapozitive o krožni poti pod Mont Blancom, Aldo Rupel pa o kajakaškem spustu po Vipavi. VOKALNA SKUPINA SOVODENJSKA DEKLETA in PAZ Vinko Vodopivec iz Ljubljane bosta v petek; 11. t.m., ob 20.30 nastopila v Kulturnbem domu v Sovodnjah na koncertu v počastitev Vinka Vodopivca. O skladatelju bo spregovoril Joško Kragelj, režiser večera je Janez Starina. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI priredi v petek, 11.t.m., ob 20.30 v občinski telovadnici v Doberdobu predavanje z diapozitivi na temo "Neznano Posočje - jame, vode, favna”. V GOSTILNI PRI MI-LJOTU V DEVETAKIH bo nocoj ob 21. uri jazz koncert Robert Bonisolo Quarteta. Ob 19. uri bodo v gostilni odprli razstavo štirih goriških oz. tržiških slikarjev. □ OBVESTILA FOTOKLUB SKUPINA 75 in MO KD SOVODNJE prirejata začetniški fotografski tečaj v Kulturnem domu v Sovodnjah. Predavanja bodo danes, 9., nato pa še 14., 16. in 21. decembra. Interesenti dobijo vse podrobnejše informacije pri Silvanu Pittoliju (tel.884226) in Tanji Vižintin (tel. 882338). ROD MODREGA VALA TRST-GORICA vabi na 39. redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 13. decembra, ob 10. uri na Bukovju v Steverjanu. KMEČKA ZVEZA obvešča, da jutri zapade rok za prijavo grozdja z zaščitnim poreklom DOC, do 15. decembra pa je čas za prijavo vina. Nasi odbornici Sonji Klanjšček želimo srečno življenjsko pot z možem Paolom. Odbor združenja Dijaški dom KINO GORICA VITTORIA 19.30-22.00»Casa Howard«-Rež. James Ivory. Igrata Anthony Hopkins in Vanessa Redgrave. CORSO 17.45-22.00, »Infelici e contenti«. VERDI Danes zaprto-Jutri: 17.00-22.00»La citta della gioia«. TRZIC EKCELSIOR zaprto. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, dr. Aleša-ni, Ul. Carducci, tel-530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽICU CENTRALE, Trg Repu' blike 26, tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU _ LEKARNA PRI JEZ1T RU, Vrtna ul. 2, tel-78300. Jamarski klub Kraški krti izreka svojemu elanu in odborniku Micheleju De Lorenzu ifl družini iskreno sožalj6 ob izgubi sestre Ane- nenadomestljiv drage sestre An svojemu nogom6 landru in družin ^«7 K/florlnSt PRIMORSKA Sreda, 9. decembra 1992 _____ILIRSKA BISTRICA / NE ČAKAJO NA DELITEV_ Do poslovnih prostorov v nekdanjih vojašnicah Namesto da bi vojaški objekti propadali, so jih uporabili v drugačne, bolj uporabne namene. Se to izplača? Matjaž Stare ______IDRIJA / CIPKARSTVO___ Idrijska čipka na poti v širni svet Dandanašnji idrijske žene ne vrtijo več klekljev zaradi potrebe kot nekoč Z odhodom zadnjega ešalona jugo armade oktobra lani, je Ministrstvo za obrambo lani sprejelo v upravljanje cel kup vojaških objektov. Okrog lastnine, ki še vedno sodi v delitveno bilanco nekdanje SFRJ, so še med ministrstvom in nekaterimi občinami (Kranj, Ajdovščina) vnemale ostre polemike glede nadaljne namembnosti in uporabe zemljišč in objektov. Večina zagovornikov prenosa vojaške lastnine v civilne roke je v tem videlo enkratno priložnost, da pride poceni do prostorov za namestitev obrtnega in podjetniškega sektorja. Vse lepo in prav, če se ne bi (vsaj v bistriškem primeru) dokazalo zlato pravilo angleške potrošniške miselnosti, da je poceni kupljeno, drago plačano. Nekako podobno Zgodbo so doživljale tudi vojašnice v Ilirski Bistrici in poleg njih še ves teren, ki je sodil pod vojaško upravo. V bistriškem primeru zaenkrat še ne gre za razprodajo bivše vojaške lastni-ne(kot tudi drugod ne), ker te ni mogoče uradno kupiti, saj Slovenija še ni postala njen formalno pravni naslednik. Se pa da, da ne bi ležala brez koristi in da ne bi propadala, drugače jo uporabiti in izkoriščati. Na takš- no zamisel so prišli že marsikje, na primer v Ajdovščini, Tolminu, in še kje, kjer so nekdanje vojaške objekte uporabili za druge namene, pri tem pa vprašanje lastnine ostaja še naprej odprto. V Ilirski Bistrici so zainteresirane stranke, ministrstvo za obrambo, ilirskobistriška občina in nekaj čez štirideset podjetnikov rešitev našle v najemnem odnosu. Nekdanja bistriška vojašnica v Trnovem je tako postala zametek bodoče obrtno - industrijske cone, v kateri je zaenkrat prostora za okoli 50 gospodarskih subjektov. Strateška opredelitev razvoja znotraj območja, ki do sedaj še ni bila uradno potrjena v nobeni občinski inštituciji, zagovarja izključno ekološko čiste projekte. Tako naj bi se v coni razmestile le dejavnosti prehrambenega značaja, predelovalna industrija, storitvene dejavnosti in skladišča. Večina objektov je v dobrem stanju. Toda ker doslej niso služili takšnemu namenu, žal, niso prilagojeni gospodarskim dejavnostim, zato bo potrebno v njihovo usposobitev vložiti kar nekaj denarja. Tu pa se pričenja zatikati. Čeprav še ni izdelana investicijska dokumentacija za ureditev območja in tudi podjetja nimajo lastnih investicijskih načrtov, je že na prvi pogled razvidno, da ne bo šlo za majhna vlaganja. Poleg usposobitve objektov je tu še vprašanje infrastrukture, kamor sodijo vodovod, telefonija, kanalizacija in elektrika, kar bo šlo na stroške zdajšnjih najemnikov. Mnogi tega pri podpisu zakupne pogodbe niso upoštevali in so kasneje, soočeni z bremenom stroškov, ki niso bili ravno majhni, od nje odstopili. Ostali so se pač sprijaznili z rizikom. “V tuje zidove je še žeblje škoda zabijati, “ imajo navado reči starejši in izkušeni ljudje. In tu gre prav za to. Kljub temu, da je v zakupni pogodbi upoštevana predkupna pravica, je rizik, ki ga bodoči investitorji sprejemajo, velik. Nikjer ni upoštevana pravica do nadomestila za vlaganja, če se slučajno nakupu odpovedo. V tržnem gospodarstvu, kjer vladata le logika denarja in trga, se kaj rado zgodi, da kdo omaga že na samem začetku. Se posebej pogosti so ti primeri takrat, ko investicije niso kreditno podprte. Kreditov za naložbe v tuje zidove pa v Sloveniji praktično ni mogoče dobiti pri nobeni banki. Je že mogoče, da se bodo večini naložbe obrestovale, če bodo sčasoma postali lastniki nepremičnin, ki jih imajo v zakupu. Sam odkup, ko bo mogoč, bo z obzirom na trenutno uradno ocenjeno vrednost objektov v nemških markah, verjetno cenejši od vlaganj v objekte in infrastrukturo, toda predkupna pravica še ne pomeni, da se bodo objekti prodajali po izklicnih cenah. Zakupniku daje le prednost pred ostalimi konkurenti, da postane pravni lastnik po ceni doseženi na licitaciji. In kaj lahko se zgodi, da bo le-ta za finančno izmozganega najemnika previsoka. Očitno ostaja odprtih vrsta pravnih vprašanj tovrstnega zakupa, ki jih pravnikom Ministrstva za obrambo še ni uspelo razrešiti v korist stranke, kot jim to veleva zakon. In poldruga marka, ki jo morajo najemniki odšteti za vsak kvadratni meter, je preveč, za to svojevrstno državno loterijo. Končno pa: jih je mar kdo silil? Čeprav je živosrebrni studenec idrijskega rudnika, ki je pet stoletij preživljal generacije rudarjev, njihovih družin in oblastnikov, že usahnil, njegova bogata kulturna, tehnična in zgodovinska dediščina še dandanašnji uravnava življenjski utrip staremu rudarskemu mestu in njegovim prebivalcem, ki so na svojo bogato preteklost močno navezani. Idrijčani so močno navezani na nekdanje vrednote in tradicije: dve od teh še posebej iztopata in pomenita kar nekakšno "zaščitno” znamko za Idrijo. To so idrijski žlikrofi in znamenita čipka. Roman Bric Ročno izdelana izvirna idrijska čipka se od podobnih, strojno izdelanih, loči že na prvi pogled. To dragotino so zaščitili tudi s posebno blagovno znamko oziroma oznako. Vsakovrstni izdelki iz pravih čipk so v Idriji na voljo v posebni trgovini malega podjetja Čipka, ki ima trenutno 78 zaposlenih. Čipke zanj delajo ženske tudi pri nekaterih zasebnikih. Več kot 300 klekljaric z območja Idrije in Cerkljanske pa tudi iz tolminskega in žirovske-ga konca oskrbuje malo idrijsko firmo, ki čipke vgrajuje v prtičke, pregrinjala, zavese, posteljnino in druge finalne izdelke za okras prostorov, pohištva in intimne garderobe. Direktor idrijskega podjetja Čipka Lucijan Lipušček nam je povedal, da je povpraševanje po izdelkih idrijske čipke precejšnje, polovico proizvodnje v malih serijah pa prodajo za znane kupce po naročilu. Na željo naročnika celostno opremijo tudi razne gostinske prostore in stilne objekte, poslovne in druge namenske prostore, katerim da čipka svojevrsten videz. Kar 55 odstotkov izdelkov z idrijsko čipko prodajo na slovenskem tržišču, približno 35 pa na Hrvaško. Dobrih 15 odstotkov izdelkov gre v izvoz, zlasti v Italijo, nekaj manjših pošiljk pa so izdelali tudi za naročnike iz drugih evropskih držav in celo izjaponske. Z idrijsko čipko, ki je zaradi izvirne ročne izdelave cenjena zlasti pri zahtevnejših kupcih, bi radi prodrli tudi v Avstrijo, Nemčijo in druge evropske dežele, dokaj obetavni pa so bili tudi nedavni stiki z britansko trgovsko mrežo Liberty, ki je za idrijsko čipko pokazala precejšnje zanimanje. Lipušček:»Cipko ščiti poseben zakon.«(Foto: R. Bric) NOVICE Sirene so umolknile KOPER - 2e tretji teden stavkajoči koprski gasilci so začeli prejšnji teden vsako uro po pet minut vključevti sirene. 2e naslednji dan pa so s tem paranjem ušes prenehali, ker so se na policijo pritožili nekateri Koprčani in ker je gasilcem uporabo sirene v stavkovnem boju prepovedal tudi glavni republiški požarni inšpektor. Toda stavki še ni videti konca. Od četrtka naprej bodo gasilci svojemu direktorju preprečili vstop v njegovo pisarno, na predsednika sveta gasilske brigade pa izvajajo pritisk drugače. Ker je zaposlen pri zavarovalnici Adriatic, so se odločili, da bodo poslej vsa zavarovanja sklepali z drugimi in ne s to zavarovalnico. (FO) Povolilna provokacija? AJDOVŠČINA - Presenečeno je pogledala tajnica ajdovskega območnega odbora svobodnih sindikatov, ko je zjutraj na povolilni ponedeljek pritisnila tipko na avtomatski tajnici, kjer je utripajoča lučka naznanjala sporočilo. Iz aparata se je slišal glas v nemščini, ki je spraševal “kdo pozna nationalpartei" oz. nacionalno stranko Zmaga Jelinčiča. Klic naj bi prišel iz Munchna, kamor bi bilo treba poklicati na številko 9949 00391308. Profesorica nemščine Doroteja Cigoj, ki so jo na sindikatih prosili za prevod čudnega sporočila, je povedala, da smiselno sporočila ni moč uporabiti, razen če gre za provokacijo. Povedala je tudi, da glas na traku ne pripada kakemu Nemcu, ki mu je nemščina materin jezik. Zanimivo bi bilo vedeti, ali so še kje drugod naleteli na podobna sporočila.(AL) Koledar z Varlovimi slikami SEŽANA - V mesecu decembru bo Kulturni center Srečka Kosovela izdal koledar, ki bo opremljen s slikami domačega slikarja Ivana Varla. Februarja v mesecu kulture, namreč pripravljajo umetnikovo retrospektivno razstavo. Koledar bo pripravljen tako, da se bo iz njega lahko izdelalo katalog. Z nakupom koledarja bodo občani podprli pripravo razstavnega kataloga, ki bo izšel ob otvoritvi razstave. Cena koledarja je 600 tolarjev. Naročila zbirajo v upravi kulturnega doma. (OKS) Nemška kostnica iz 1. svetovne vojne VIPAVA / VINOGRADNIŠTVO Cepljenke iz trsnice Vrhpolje so iskane Naprodaj so tudi avtohtone sorte Kljub slabem vremenu je v primorskih vinogradih živo. Vinogradniki že obrezujejo in povezujejo trte, obnavljajo vinograde. Te dni je 43 kooperantov vrhpoljske trsnice, izkopalo vlože-nih 1.25 milijona cepljenk vinske trte. Od tega bodo trsničarji dobiti med 600 in 630 tisoč Prvorazrednih cepljenk. Direktor trsnice Jože 2gur je ocenil letošnji Pridelek (po njem so Vrhpoljci največji v državi) na okoli 50 °dstotkov. Največ je Malvazije nato rebule in chardonnaya, sauvigno-9a> tokaja in laškega riz-jlnga. Rdečih sort merlota, barbere in caberneta 0 rta trgu po 15 tisoč cepljenk, po nekaj tisoč Pa bo avtohtonih sort, Po katerih je posebej na Vipavskem vse več povpraševanja. Gre predvsem za sorte kot so eten, pinela, poljšakica, riška glera, klarnica in Pergulin. Pri teh sortah e bo množične selek-Be ker jih je malo. Zato Pa bodo začeli s klonsko l6 ekcijo in tako dobili „ ^virusne klonske pljenke, s čimer so siiičarji že začeli. V tic iCi 80 pripravili 80 q ?c cepljenk tudi za sort aiCit°.’ Predvsem k ’ ki jih sadijo v v askem primorju. °Peranti, doma veči-p ,a iz Vrhpolj, Dupelj, ^daiM in s Slapa, v 2en?.recju vložijo v sadik)0 °koli 30 tisoC dru».' Gre predvsem za potreb^0 p°dietie’ saJ )e dela 110 Veliko ročnega P=,)‘eV„ed» ‘"M™ k««- CePlienVPreVZame V6C tu]enk, pae odvisno od Artur Lipovž tega, koliko bo zmogel z družino. Materialni stroški so sorazmerno visoki in znašajo v ceni okoli 55 odstotkov, z bruto plačilom 70 tolarjev pa mora kooperant pokriti svoje delo, traktorske ure in material (folija, parafin, gnojila ipd). Plačilo dobijo kooperanti po prodaji cepljenk, to je od januarja do junija. Kljub temu da zaslužek ni več takšen kot nekoč, je še vedno zanimiv. V trsnici, kjer te dni razvrščajo cepljenke po kla-sah, so začeli z redno prodajo. Cepljenke gredo predvsem v primorske vinograde(na Krasu, ob morju in Vipavskem), so pa kupci zanje tudi od drugod. Cena za eno cepljenko znaša 110 tolarjev. Vinogradnikovo delo se začne pozimi (Foto: 0'Hara) AJDOVŠČINA / »OUVERTURE« Sodelovanje z Evropo v razvojnih programih Priložnost zo vso severno Primorsko Artur Lipovž Obisk predstavnic evropskega programa Ouverture Kate Stili in Viole Lier v severnoprimorski regiji oziroma v Ajdovščini je pritegnil zanimanje strokovnih in vodilnih ljudi občin, ministrstev in zavoda za zaposlovanje. Program je eden od dvanajstih v okviru Evropske skupnosti, razpolaga s skladom v višini okoli 6 milijonov ekujev in temelji na povezovanju in sodelo-, vanju regij in mest iz ES in srednjo ter vzhodno Evropo. V projekte sta vključena po dva zahodna in en vzhodni partner. Projektno sodelovanje je mogoče na več področjih, največ, okoli 60 odstotkov projektov pa poteka na področju lokalnega ekonomskega razvoja. Program je doslej odobril skupaj 35 projektov, medtem ko jih je 15 v postopku. Bi-stve-no za program je, da pomaga navezati stike med partnerji s podobnimi interesi. Občine iz takoimeno-vane posoške regije so sodelovale že doslej. Izražen je bil tudi skupni interes za razvoj podjetništva in podeželja. Predstavnici sklada sta razmišljali o irskem in še nekaterih drugih partnerjih, ki imajo bogate tovrstne izkušnje. Obiskali so tudi podjetniški inkubator v bivši vojašnici Pale in turistično kmetijo na Gočah. KOPER Božično-novoletni sejem na tižnici Na svoji zadnji seji je koprski izvršni svet prižgal zeleno luč za božično-novoletni sejem. Ta letos ne bo na Titovem trgu kot zadnji dve leti, ampak se bo preselil na koprsko tržnico. Organizator sejma - koprska Propaganda - pripravlja bogat kulturni program v času sejma, ki bo odprt od 21. do 31. decembra. Vsi kupci bodo sodelovali v nagradnem žrebanju na Silvestrovo, srečneži pa bodo prejeli motorne žage. Skupna vrednost nagrad je 150 tisoč tolarjev. Na sejmu bo prodajalo 40 trgovcev. Otroci bodo Božička pričakali na božični večer, z dedkom mrazom pe se bodo poveselili od 28. do 30. decembra. PIRAN Slane zimske kopeli Deževje in jugo sta včeraj zjutraj dvignila gladino morja, tako da je voda zalila piranski Taritnijev trg. V zimskem času je takšna poplava dokaj pogosta neprijetnost, ki so je Pirančani že navajeni. Lastniki na trgu parkiranih avtomobilov so vedno pravočasno opozorjeni s sireno. A se pogosto tudi zgodi, da kakšno vozilo ni pravočasno umaknjeno in ga zalije voda, kar lastnikovemu mehaniku prinese precej dela in zaslužka. Da bi takšne poplave preprečili, bi bil to prehud tehnični in finančni zalogaj. 2ato se bo še marsikakšen avtomobil »napil« morske vode, dokler ne bo Tartinijev trg povsem zaprt za promet. ________SEŽANA / MALODUŠJE ROKOMETAŠEV________ Štolfa: »Zakulisne igre v slovenskem športu načenjajo delavnost in uspešno pot vsem športnikom« Olga Knez Stojkovič Sežanski rokometni klub Partizan je v sezoni 90/91 nastopal v 2. republiški ligi. V letu 1991 je dosegel največji uspeh v svoji zgodovini z uvrstitvijo v polfinale pokala v Sloveniji. Kljub temu se niso uspeli uvrstiti v višje tekmovanje, kar so ponovno poizkušali v sezoni 1991/92, ko so osvojili 3. mesto. Po raznih zapletih pred reorganizacijo tekmovalnega sistema so zaradi ozkih klubskih interesov nekaterih slovenskih klubov pristali v 3. državni ligi. Posledica tega je malodušje v celotnem klubu, za kar so tudi sklicali izredni občni zbor, na katerem so poizkušali pridobiti tudi sponzorje na svojo stran in s tem vrniti klubu mesto, ki mu gre. Aleks Štolfa, predsednik RK Sežana, je dejal: “Delo v klubu sloni na nekaj navdušencih, ki pa jih zakulisne igre, ki so žal prisotne v slovenskem rokometu, kot tudi nasploh v slovenskem športu, odvračajo od bolj zagnanega dela. Aktualen je tudi problem finansiranja, saj nam sredstva, dodeljena preko športne zveze, zadoščajo le za izvedbo četrtine predvidenega dela. Tako se moramo sami znajti in je predvsem od tega odvisno, ali bo klub še naprej obstajal. Najbolj žalostno je to, da država ne omogoča podjetnikom, da bi vlagali v šport, ampak jih celo odvrača od tega." Rokometaši rokometnega kluba Sežana tekmujejo v šestih tekmo- valnih razredih, in sicer med člani, med mladinci, med kadeti, med starejšimi in mlajšimi pionirji in v predselekciji (v takoimenovanem mini rokometu). V 1991. letu so mlajši pionirji osvojili 2. mesto v republiki takoj za Seširjem iz Škofje Loke in pred Pivovarno Laško. Ti mladi fantje predstavljajo tudi "sanjsko” generacijo, na katero Sežanci v prihodnjosti računajo. Povejmo se, da je sežanski igralec Tomaž Božeglav izbran v kadetsko reprezentanco Slovenije. TOLMIN - V Tolminu pravijo, da so turistična društva tudi zato, da spodbujajo druge k aktivnostim. Pri tem pa jim je treba pomagati. Tako je zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine tik pred tem, da uredi kostnico nemških vojakov iz 1. svetovne vojne ob sotočju Soče in Tolminke. Najugodnejše pogoje za to delo je ponudilo podjetje Optim iz Idrije. Ureditev dovozne poti, popravilo strehe in manjših poškodb je stalo okoli milijona tolarjev. Urediti morajo še pozlačen mozaik v notranjosti zgradbe. Čeprav je neurje medtem streho poškodovalo, jo je izvajalec del na svoje stroške zopet popravil, kar je vredno javne pohvale in tudi dobra poslovna poteza. (MM) Drugi otroški parlament NOVA GORICA - Jutri, v četrtek, 10. decembra, bo zasedal takoimenovani otroški parlament. Sestavljajo ga učenci iz vseh osnovnih šol v občini (po dva predstavnika), letošnja tema razprav pa je naravnana na otrokom prijazno šolo. To je tematika, o kateri se pri nas že dolgo rezpravlja, haska pa je malo. O otrokom prijazni šoli pa so govorili tudi ob tednu otroka, noverfibra letos. Zasedanja otroškega parlamenta se bo udeležil tudi predsednik občinske skupščine Sergij Pelhan. Sodelovali bodo tudi nekateri predstavniki občinske skupščine in izvršnega sveta. V petek, 11. decembra pa bo zasedal tudi republiški otroški parlament. Zasedanja se bosta udeležila po dva učenca iz vsake občine. Podobne oblike vključevanja otrok v svet odraslih poznamo že iz bližnje preteklosti. Pokazale so se da ne gre za politizacijo otrokovega razmišljanja, ampak za njegovo pravico do svobodnega izražanja lastnih misli in potreb. (VC) Božično in novoletno praznovanje NOVA GORICA - Nezadržno se bližajo božični in novoletni prazniki in z njimi kup prireditev, ki so povezane z njimi. To je tudi čas tradicionalnih obdarovanj otrok, srečanj z Božičkom in dedkom Mrazom ter pravljičnimi bitji iz njunega spremstva. Obdarovanje otrok od drugega leta dalje je v novogoriški občini že tradicionalno. Zanj je vedno poskrbela Zveza prijateljev mladine ob pomoči podjetij in posameznikov. Tudi letos se nočejo izneveriti otrokom, zato je poslala pismo s povabilom, naj sodelujejo s finančnimi prispevki. Z zbranim denarjem bodo kupili darila in financirali prireditve, ki se bodo dogajale v dneh h koncu leta. Denar je treba nakazati na 2R 52000-678-80191 do 15. decembra letos ali sporočiti po telefonu 065/22192, kako ste se odločili. Pravljični sprevod dedka Mraza je predviden za nedeljo, 27. decembra, popoldne (VC) GOSPODARSTVO Sreda, 9. decembra 1992 NOVICE Obisk ruske delegacije LJUBLJANA - Od 4. do 9. decembra se mudi na obisku v Sloveniji delegacija Ruske federacije pod vodstvom V. N. Dimitrijeva, načelnika oddelka MVES Ruske federacije. Poglavitni namen obiska je reševanje konkretnih vprašanj v zvezi z gospodarskim sodelovanjem med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo in dogovor o delovanju mešanega slovensko-ruskega komiteja. Delegacija se bo pogovarjala s predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, GZS, Banke Slovenije, Združenja bank ter s predstavniki različnih podjetij. (A.L.J.) Slovenska delegacija v Krasnojarsku LJUBLJANA - Delegacija slovenske vlade, ki jo bo vodlila namestnica ministra za zunanje zadeve Vojka Ravbar, se bo med 9. in 12. decembrom na povabilo krasnojarskega okraja mudila na obisku v Ruski federaciji. Delegacija se bo predvidoma srečala s predstavniki vlade, parlamenta in z nekaterimi zastopniki gospodarstva in bank tega dela Ruske federacije. Namen obiska so pogovori o medsebojnih gospodarskih odnosih in različnih oblikah gospodarskega sodelovanja: poleg vseh oblik trgovine tudi dolgoročne proizvodne kooperacije, skupna vlaganja idr. (A.L.J.) Torek na Ljubljanski borzi LJUBLJANA - Uspeh delnic - tako v uvrščeni kotaciji kot na prostem trgu - se je nadaljeval tudi med včerajšnjo dražbo vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi. To potrjujejo tečaji delnic, ki so dosegli dovoljeno raven rasti teCaja. Ta se lahko v po novih pravilih Ljubljanske borze v primerjavi z zadnjo dražbo poveCa le še za 10 odstotkov. To mejo so včeraj dosegle delnice Nike, Dadasa in Leka. Zaradi omejitve rasti tečaja pa promet z delnicami ni bil nič manjši. Borzni strokovnjaki napovedujejo, da bo zanimanje za trgovanje z delnicami naraščalo vsaj do konca leta. Med trgovanjem z obveznicami so se včeraj precej povečali tečaji obveznic, ki so jih izdale občine. Tečaj republiških obveznic prve izdaje se je včeraj gibal med 116, 6 in 117, 0 odstotka in se je v primerjavi s prejšnjim borznim sestankom povečal le za 0,1 odstotne točke. Tečaj republiške obveznice druge izdaje se je vCeraj gibal med 90,7 in 91,2 odstotka. Med trgovanjem z republiško obveznico prve izdaje so borni posredniki iztržili 1, 5 milijona nemških mark (v tolarski protivrednost), med trgovanjem z republiško obeznico druge izdaje pa le desetino te vrednosti. Sicer pa je bil včerajšnji promet na Ljubljanski borzi precej nižji kot običajno. Posredniki včeraj sploh niso trgovali s kratkoročnimi vrednostnimi papirji. Dvodelni blagajniški zapisi Banke Slovenije, ki jih je ta izdala decembra, bodo zapadli Cez dva jutri, kar pomeni, da posredniki z njimi na borzi ne bodo več trgovali. (STA) LJUBLJANA /ELEKTRIKA Gospodinjstva plačujejo redno, industrija pa ne Po novem letu višje cene elektrike - Nov tarifni sistem Slovenska vlada je približno pred tremi tedni sprejela nov tarifni sistem in podražitev električne energije; vlada objave tega ni namenoma zadrževala, vendar v Uradnem listu ni bilo prostora do 4. 12., ko je bil novi tarifni sistem tudi objavljen. To je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal slovenski minister za energetiko Franc Avberšek. Hkrati je poudaril, da je namenoma zavlačeval s tiskovno konferenco o novem tarifnem sistemu, saj ni hotel, da bi se ta tema uporabila v predvolilne namene. Minister je pojasnil značilnosti novega tarifnega sistema, katerih bistvo je, da se bo v januarju prihodnjega leta električna energija podražila v povprečju za 10,4 odstotka. To bo po njegovem mnenju prispevalo k porastu inflacije za dva odstotka. Cene električne energije bodo v januarju za gospodinjstva višje za 27,7 odstotka, oziroma 35 odstotkov v celem letu, v industriji bodo višje za 15,2 odstotka, neposrednim odjemalcem pa se bo elektrika v januarju pocenila kar za 22 odstotkov, kar bo v letu 1993 znašalOlO, 2 odstotka. Minister Avberšek je poudaril, da je električna energija pri nas še vedno poceni, saj denimo v razvitih zahodnoevropskih državah plačujejo zanjo povprečno 16,6 pfeniga za kilovatno uro, pri nas pa tudi po novem tarifnem sistemu le 7,6 pfeniga. Razmerje med cenami, ki jih plačuje inndustrija, in cenami v gospodinjstvu je v Evropi približno 1:1,7, pri nas pa po novem znaša 1:1, 56. Po novem letu bodo gospodinjstva v Sloveniji, ki porabijo do 275 kilovatnih m na mesec, plačevala v januarju 1538 tolarjev, tisti, ki porabijo 700 kilovatnih ur, pa nekaj manj kot 4000 tolarjev. Glede velikih odjemalcev, med katerimi je vsekakor poglavitni TGA Kidričevo, je Avberšek dejal, da vlada v prihodnjem letu ne bo veC dopuščala neplačevanja električne energije. Kot je poudaril, si sam ni upal izklopiti elektrike Kidričevemu, vendar prihaja Cas, ko ekonomski dejavniki postajajo pomembnejši kot politični ali socialni. Odločitev, ali bodo TGA Kidričevo izklopili elektriko ali ne, je vendarle v rokah vlade oziroma države in ne elektroenergetskega sistema. Ključna ugotovitev je po njegovem mnenju, da Kidričevemu ne bodo mogli več zaračunavati električne Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO energije zgolj po 4 pfenige za kilovatno uro. Dejstvo je tudi, da je proizvodnja aluminija dvakrat večja, kot jo v Sloveniji potrebujemo; za primerjavo - v Nemčiji proizvedejo le polovico potrebnih količin aluminija, ostalo pa uvažajo. Glede spornega poračuna za oktober, november in december, ki je posledica podaljšanja poletne sezone, je minister Avberšek dejal, da bodo te zneske uporabnikom obračunali pri prvih naslednjih obrokih. NEMČIJA / UKREPI ZA STABILNO VALUTO Marka je v tujini trdnejša kot doma Inflacija zdaj trikrat večja kot v prejšnjem desetletju - Visok proračunski primanjkljaj Davor Savin V Evropskem denarnem sistemu ima glavno vlogo valuta najmočnejšega evropskega gospodarstva, se pravi nemškega. Nemški ekonomski mastodont naravnava korak drugim udeležencem gospodarske skupnosti, narekuje njihovim nacionalnim bankam, da svojo obrestno politiko krojijo po Bundesbanke, da torej njihove valute spremljajo nihanje marke. Povečanja vrednosti nemške marke v letu 1992 ni bilo mogoCe preprečiti. V zadnjih nekaj mesecih so angleški funt, lira, pezeta, fancoski frank in eskudo složno drseli navzdol, pri Čemer so se dotikali spodnje meje, ki jo dovoljuje sistem skupnega valutnega plavanja. Evropske banke so pospešeno kupovale lastne valute in ustvarjale umetno povpraševanje za temi valutami z željo, da bi preprečile njihovo hiranje. Brez uspeha. Devalvacije so se vrstile druga za drugo. Na drugi strani oceana je podobno usodo doživljal dolar, njegova najnižja točka je bila v nekem trenutku 1 dolar za 1,39 nemške marke. Zdi se da se je položaj začel speminjati. Visoke obrestne mere, ki so bile veC kot dve leti privlačne za prelivanje kapitala v nemški gospodarski prostor, zdaj vse bolj krepijo depresijo v tej deželi. Napovedi za nemško gospodarstvo v letu 1993 postajajo vse bolj neugodne.Z združevanjem Nemčije se je odprla velika finančna vrzel v skupni državi. Plačati je bilo treba tisto, kar je centralno plansko gospodarstvo vzhodnega dela dežele v prejšnjih letih ostalo dolžno. Zagotovitev plaC in socialne pomoči prebivalcem vzhodnih pokrajin, zamenjava vzhodnonemške marke brez vrednosti za zahodni denar, naložbe v osnovno infrastrukturo, vse to je pripeljalo nemški proračun v velik primankljaj (ocenjujejo, da bo v tem letu znašal 175 milijard mark). Zvezni proračun je 'sesal denar z nesluteno hitrostjo. Inflacija je narasla na 3,5 odstotka letne rasti. Po kriterijih zahodne Evrope je to malo, vseeno pa je zdaj inflacija skoraj trikrat višja kot v prejšnjem desetletju. Poleg tega je država iz prejšnjega neto izvoznika kapitala postala njegov uvoznik. Posledica? VeC jih je. Ena med njimi je, da se je količina denarja povečala Cez vse predvidene okvire. Bundesbanka odgovarja na to z večkratnim povečanjem obrestnih mer v zadnjih 24 mesecih. Te so zdaj okoli dva in polkrat večje od ameriških. Primanjkljaj zvezne in deželnih vlad, hkrati pa industrije, ki je v državni lasti, bo v tem letu presegel potrebe po posojilih v istem letu: nemška vlada ocenjuje, da bo znašal okoli 180 milijard DEM. Ta številka pa ni zanesljiva, ker so jo dobili na temelju zastarele predpostavke, da se bo industrijska proizvodnja v naslednjem letu povečala za okoli 6 odstotkov, zdaj pa se je to pokazalo za neizvedljivo. Številne napovedi govorijo celo o ničelni stopnji rasti nemškega družbenega proizvoda v letu 1993, v najboljšem primeru o rasti v višini do 2 odstotka. Po vsej verjetnosti v prihodnjem obdobju nemške obrestne mere ne bodo padle ali pa bo njihovo znižanje zelo skromno. Zato je toliko bolj veC možnosti, Ce ne bi podpisali najavljenega »solidarnostnega sporazuma«, ki naj bi združil vladno znižanje proračunskih izdatkov s sindikalnim omejevanjem rasti plač, in Ce se ne bodo umirili pritiski na nadaljnje povečevanje cen. Vsekakor pa so visoke obrestne mere kot instrument omejitvene denarne politike nujne, da bi izravnali inflacijski učinek ekspan-zivnega proračuna. ZADRUŽNIŠTVO / POSPEŠENA DEJAVNOST DEŽELNE ZVEZE ZADRUG FJK Zadružno gibanje pričakuje večjo pozornost Dežele za svoje potrebe Kmetijska zadruga se ogreva za konzorcij zadrug iz primarnega seKtorja Deželna zveza zadrug iz Furlanije-Julijske krajine, katere aktivne Članice so tudi nekatere slovenske organizacije - med njimi na prvem mestu Kmetijska zadruga v Trstu, ki jo vodi predsednik Boris Mihalič - je v tem zaključnem obdobju leta znatno pospešila svoje delovanje na vseh področjih. Tako je na nedavnem obenem zboru v Vidmu začrtala smernice za prihodnje leto in nanizala vrsto področnih razvojnih načrtov, ki jih bo predložila deželni upravi v zvezi s proračunom za leto 1993. Vlada je namreč za prihodnje leto krepko oklestila deželne »dotacije«, kar bodo krepko občutile vse gospodarske dejavnosti, še posebej pa tiste, ki so po strukturi in obsegu dela šibkejše in med katere sodi tudi zadružništvo. Deželna zveza zadrug šteje 358 članic, med katerimi daleC prevladujejo organizacije skromnih razsežnosti. Dovolj je podatek, da je lani na 3 7 večjih enot odpadlo kar 85 odstotkov vsega opravljenega prometa, kar znaša nekaj veC kot 590 milijard lir. Iz tega sledi, da so vse ostale zadruge zabeležile le skromen letni promet. V lanskem letu so bile aktivne samo konzumne zadruge (takih je v Zvezi 31 s skupaj 146 tisoC elani), vse ostale pa so bile na meji rentabilnosti ali pa v deficitu, kar je treba pripisati predvsem splošnemu upadanju gospodarskega trenda, v dobri meri pa tudi neugodnim kreditnim pogojem na tržišču. Kako naj bi torej deželna uprava v okviru svojih pristojnosti podprla zadružništvo v Furlaniji-Julijski krajini? Predvsem tako, da bi zadrugam omogočila najemanje potrebnih bančnih kreditov po zmernejših obrestnih merah čziroma z zagotavljanjem kreditov na daljši rok kot doslej. Marsikaj bi deželno vodstvo nadalje lahko storilo v prid zadružništvu, ko bi poenostavilo administrativne postopke, ki zadevajo poslovanje zadrug. To velja še zlasti za zadružne organizacije, ki opravljajo razna specifična dela, nudijo tržišču takšne ali drugačne storitve, na primer tudi kultur- nega in socialnega značaja, in pa za tiste, ki se udejstvujejo na področju gradbeništva. Takih zadrug je v Zvezi kar 98 s skupaj 4.500 elani, od deželne uprave pa zahtevajo, naj v prihodnje nameni veC sredstev za gradnjo ljudskih stanovanj, za katera je v večjih mestih, a tudi na podeželju Čutiti veliko pomanjkanje. Kar zadeva posebej Kmetijsko zadrugo in preostalih 60 organizacij, ki delujejo na primarnem področju, pa predsednik Mihalič meni, da bi se morale združiti v poseben konzorcij, ki naj bi skrbel za enotno razvojno politiko in za specializirano gojenje nekaterih specifičnih kultur (na Tržaškem pa naj bi npr. obveljalo naCelo »nazaj k oljki«). Široke možnosti pa se na tem področju ponujajo tudi v sodelovanju s sorodnimi organizacijami iz vzhodnoevropskih držav, s sosednjo Slovenijo in s Hrvaško pa še posebej v cvetličarstvu, ribogojstvu, agrobio-logiji in živinoreji. Tem problemom je namenjeno srečanje zadru-garjev iz Furlanije-Julijske krajine, ki bo v ponedeljek, 14. t.m. v hotelu Astoria v Vidmu in ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki deželne uprave. O možnostih tesnejšega sodelovanja s Slovenijo pa bo tekla beseda na sestanku deželnih zadrugarjev s predsedstvom Zadružne zveze Slovenije, ki bo tri dni kasneje v Ljubljani. (E.F.) VIDEM / ODPIRANJE NOVIH BANČNIH PODRUŽNIC KOT PO TEKOČEM TRAKU Zavod CRUP se ozira tudi na slovensko tržišče Furlanija-Julijska krajina je z mrežo poslovalnic že zasičena, toda bližina Vzhoda privablja nove banke Marko Waltritsch VIDEM - V zadnjih dveh letih so v Furlaniji-Julijski krajini razne banke odprle veC kot 150 podružnic. V načrtu jih je še nekaj, pa Čeprav je trg v glavnem nasičen. Nekatere banke pa bodo kljub temu še odpirale nova okenca, kajti vsaka od njih ima svoje specifične potrebe in svojo kliente-lo. V glavnem so te podružnice odprle domače banke oziroma takšne, ki imajo sicer svoje centrale zunaj dežele, vendar že do leta poslujejo pri nas. V zadnjih letih pa so odprle podružnice tudi nekatere banke, ki se doslej niso zanimale za našo deželo, pa so prišle k nam, ker se želijo približati tržiščem Srednje in Vzhodne Evrope. Do tega je prišlo še zlasti v Vidmu. Marsikdo si je želel kaj podobnega tudi za Trst, pa Čeprav je to mesto že kar nasičeno. Trst bo vsekakor doživel večje zanimanje bank le, ce bo odobrena prosta finančna cona offshore. Med bankami, ki imajo precejšen delež pri odpiranju podružnic je tudi videmsko-pordenonska hranilnica CRUP. Ta je odprla kakih dvajset filial, tudi zunaj obeh matičnih pokrajin, videmske in pordenonske, v katerih svoje delo opravlja že veC kot sto let. Ker so šli po vodi poskusi, da bi se v eno samo združile tri deželne hranilnice (tržaška, goriška in CRUP) so vse tri odprle podružnice tudi v drugih pokrajinah Furlanije-Julijske krajine. CRUP ima na primer dve podružnici v Trstu in eno v Gorici, v kratkem pa naj bi na Goriškem odprla še filialo v Slovrencu, furlanski vasici med Gorico in Krminom. Ker pa odpiranje in vzdrževanje podružnic veliko stane, so se odločili - pravi generalni direktor Giuseppe Zuccato - za podružnice francoskega tipa z le nekaj uslužbenci. Zavod CRUP je že dalj Časa tesno povezan s hranilnico iz Verone. Potem, ko so tudi videmsko hranilnico privatizirali, je namreč tista iz Verone (posluje v pokrajinah Verona, Vicenza, Bellu-no, Ancona in Asti, po poslovanju je na Četrtem mestu med hranilnicami v Italiji) kupila 25 odstotkov njenih delnic in v ta namen vplačala 400 milijard lir. Ta sveži denar zavodu CRUP omogoča širjenje in utrjevanje dejavnosti. Videmsko-pordenonska hraniclnica pa seveda gleda tudi na evropski vzhod. Povezana je z avstrijsko »Steirische Sparkasse« iz Gradca, v sodelovanju z drugimi bankami pa ima v načrtu tudi prodor na bližnje slovensko tržišče. NAŠ POGOVOR / EGON MEDEN V IMENU TRGOVCEV SDGZ Trst kljub vsemu ostaja eden od najbližjih nakupovalnih »rajev« za vzhodnoevropske odjemalce Boris Simoneta Zemljepisna lega Trsta, ki je z Balkana najbližje dostopno središče zahodnega kapitalističnega sveta, je malim podjetniškim strukturam tradicionalno narekovala opredelitev za trgovino na drobno. Po dolgih letih cvetočih poslov -predvsem na raCun kupcev iz jugoslovanskega zaledja - se je pred dvema letoma, ob zaostritvi političnih odnosov med republikami in posledično vojno vihro ta začarani krog nenadoma razbil in kar Cez noC je zmanjkala kokoš, ki je nosila zlata jajca. Krajevna trgovina je moCno občutila to recesijo in marsikateri trgovec je bil tik pred stečajem, Ce že ni moral prekiniti svoje dejavnosti. V zadnjem Času pa se temu sektorju le obetajo boljši Časi, in to zaradi vse intenzivnejšega dotoka kupcev iz drugih vzhodnih držav. O trenutnem položaju in o perspektivah smo se pogovorili z Egonom Medenom, načelnikom sekcije za trgovino na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. V ta sektor sodijo trgovci z oblačili, obutvijo, nadomestnimi deli za avtomobile, zlatnino, drogerijo in živili. »Do leta 1990 je dobro delala vsa mala trgovina. Služili niso samo trgovci v Terezijanski Četrti in še zlasti na RdeCem mostu, ampak je imelo korist vse gospodarstvo v pokrajini, tako da je bilo dela dovolj za vse kategorije. Ta trgovinski tok se je z vojno v bivši Jugoslaviji nepričakovano in grobo presekal, kar je na začetku lanskega leta povzročilo krizo s prav travmatičnimi posledicami. Spomladi so zaceli -sicer izključno v Terezijansko Četrt - prihajati prvi madžarski kupci, ki so tako zaceli nadomeščati nekdanjo jugoslovansko klientelo. Ta prihod je bil še kako dobrodošel, Čeprav je bila njihova kupna moC zelo šibka. Jeseni 1991 se je število Madžarov povečalo in tudi finančna razpoložljivost kupcev je poskočila od prejšnjih deset ali največ dvajset mark na sto mark po osebi. Krog madžarskih odjemalcev se je zaCel postopoma širiti, pravi boom pa smo doživeli novembra, ko se je obisk madžarskih kupcev raztegnil skozi ves teden, medtem ko je konec tedna na tržaške trgovine navalila prava večtisočglava množica.« Dotok odjemalcev iz vzhodnih dežel torej narašCa in tudi obseg kupčij doživlja spodbuden zagon. Gospod Meden, kako si razlagate ta pojav? »Cene so ugodne, naša ponudba pa konkurenčna, ker smo se znali prilagoditi profilu, potrebam in povpraševanju kupca. Jugoslovanski odjemalci so bili bolj zahtevni in v promet je šlo srednje kvalitetno blago. Za Madžare pa je odločilna cena: Ce je dostopna, kupijo blago ne glede na njegovo kvaliteto.« Po katerih artiklih je največ povpraševanja? »Ugotavljam, da nimajo veliko fantazije, kupujejo predvsem trenerke, sintetične majice, športne copate, nogavice in hlaCne nogavice, pa 14-karatno zlatnino. Zanimivo je, da hočejo Madžari vse blago po isti ceni in se težko prilagajajo ponujeni izbiri, medtem ko so Jugoslovani kakovost dobro razlikovali. V zadnjem Času sicer začenjam opažati določeno miselno odpiranje tudi pri madžarskih kupcih, ki so se nekako zaceli prilagajati Poljakom. Pred letom so namreč zaceli prihajati k nam tudi Poljaki, ki so višje ustrojeni, njihovo povpraševanje je na višji kvalitetni stopnji. Glede kupcev iz neposrednega zaledja pa beležimo določen obisk iz Slovenije in Hrvaške, medtem ko pride Srbov bolj malo.« Kupujejo madžarski gostje blago zase, ali gre za prekupčevalce? »VeC ali manj se ponavlja slika in model klientele iz prejšnjih let. Ob torkih, sredah, Četrtkih in petkih nas obiščejo predvsem prekupčevalci, ob sobotah pa prihajajo zasebniki kot turisti, ki nakupijo blago za svojo rabo.« Bo Trst po vašem mnenju lahko ohranil ali celo razširil tržišče za svojo trgovino na drobno? »Seveda, Trst je eno izmed dveh geografskih težišč za vzhodno Evropo. Imamo 30-letno tra- dicijo, ki jo treba ohraniti in kvalitetno še bolj okrepiti ponudbo, pa tudi izboljšati socialne strukture, ki bi bile namenjene tem enodnevnim obiskovalcem. Po mojem bi morali s posebno študijo na osnovi obstoječega položaja nakazati možnosti in oblike bodočega razvoja. Drugi zelo obiskani trgovski pol je poleg Trsta Carigrad, kamor posebno poleti gravitirajo prebivalci vzhodnoevropskih držav. Turčija namreC prideluje bombaž in ima poceni delovno silo, tako da lahko ponudi blag0 srednje kvalitete P° konkurenčnih cenah.« Kakšen pa je odnos med trgovci krošnjarji? »Krošnjarji dejansko ne predstavljajo konkurence, ker so njihove cene nekoliko višje, da nadomestijo prisilo0 počivanje ob slabem vremenu. Zato je nujna specializacija, da se vsakdo usmeri na dva ali najve° tri artikle.« Na koncu razgovora pa še beseda o tem, kakšne so perspektive. »Komaj Čakamo na konec oboroženeg3 nasilja, da se normah2^ rajo tako Človeški odnoSJ kot tržne razmere, kar o omogočilo programiranj posegov. Trenutno dela mo precej dobre kupclJ samo trgovci iz Tere zijanske Četrti, vsi. p3 upamo, da se bo razšin tako tržišče kot tudi Ste vilo kupcev. Sedanj dotok kupcev namre precej niha, venda tržaški trgovini na dr° no dovaja življenjsk potreben kisik.« GOSPODARSTVO Sreda, 9. decembra 1992 MENJALNIŠKI TEČAJI 8. decembra 1992 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 61,50 62,05 8,65 8,79 6,70 6,98 Avtohiša Ljubljana* 61,50 62,10 8,69 8,89 6,84 7,12 BTC terminal Sežana* 61,70 62,40 8,65 8,80 6,73 6,95 Banka Vipa, Nova Gorica 61,75 62,37 8,70 8,79 6,75 7,01 Banka Zasavje 61,20 62,30 8,70 8,85 6,90 7,35 Bobr Fužine 61,60 61,95 8,70 8,85 6,80 7,10 Bobr Trzin 61,60 61,95 8,70 8,85 6,80 7,10 Burin* 61,60 62,10 8,70 8,90 6,85 7,15 Capital marketing Vrhnika* 61,00 61,80 8,65 8,80 6,80 7,10 Come 2 Us* 61,40 62,40 8,60 8,80 6,80 7,20 Creditanstalt - Nova banka 61,20 62,00 8,65 8,85 6,90 7,30 Dolenjska banka Novo Mesto 61,00 8,80 6,85 7,20 62,20 8,60 Dom na trgu 61,/ 1 61,99 8,72 8,79 6,85 6,99 Dom - Kaffe* 61,70 62,00 8,74 8,80 6,90 7,07 Emona Globtour* 61,10 61,95 8,60 8,79 6,73 7,02 Eros Ljubljana* 61,70 62,10 8,70 8,85 6,60 7,05 Eros Kranj* 61,70 62,20 8,70 8,85, 6,70 7,10 Feniks Portorož* 61,50 62,10 8,60 8,82 6,72 7,02 Fiba d.o.o. Koper 61,55 62,08 8,60 8,82 6,65 6,99 Kida* 61,60 61,95 8,71 8,79 6,85 7,00 Hipotekarna banka Koper* 61,50 62,30 8,60 8,85 6,85 7,15 Hram Rožice 61,75 62,10 8,60 8,90 6,70 7,20 Hranilno kreditna služba 61,50 62,10 8,71 8,82 6,75 7,10 (lirika Ilirska Bistrica 61,30 62,45 » 8,40 8,68 6,70 6,94 llirika Slovenj Gradec 61,70 62,10 8,/1 ti,// 6,78 7, n llirika Postojna 61,73 62,18 8,67 8,75 6,86 6,94 llirika Sežana 61,66 62,18 8,72 8,81 6,80 6,94 Invest Škofja Loka 61,50 62,50 8,70 8,88 6,80 7,12 Italdesign* 61,/6 62,40 8,70 8,80 6,84 6,98 Klub Slovenijales 61,70 62,10 8,65 8,80 6,80 7,10 Komercialna banka Triglav d.d 61,55 62,43 8,66 8,87 6,86 7,06 Komercialna banka N.G. d.d. 61,41 62,98 8,51 8,90 6,62 6,98 Kompas Hertz Celje* 61,70 62,00 8,70 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Velenje* 61,40 61,80 8,65 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Idrija* 61,80 62,80 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Tolmin* Kompas Hertz Novo Mesto* 61,80 61,80 62,80 62,20 8,60 8,60 8,80 8,80 6,80 6,80 7,10 7,10 Kompas Hertz Krško* 61,60 62,20 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Bled* 61,60 62,10 8,65 8,80 6,80 7,10 Kompas Holidays* 61,50 62,20 8,70 8,85 6,78 7,10 Kompas Fintrade 61,20 62,00 8,65 8,82 6,80 7,15 Kreditna banka Maribor d.d.* 61,00 62,10 8,63 8,78 6,60 7,20 ~ Libertas Koper* 61,50 61,95 8,63 8,80 6,76 7,00 Ljubljanska banka 60,50 62,00 8,55 8,81 6,77 7,04 MA 61,70 62,20 8,65 8,85 6,80 7,10 Media* 61,70 62,00 8,65 8,80 6,80 7,00 Mercator Turist 61,50 62,20 8,56 8,80 6,73 7,07 O.M.D.B.* 61,60 62,00 8,65 8,85 6,70 7,10 Otok 61,70 62,31 8,70 8,80 6,84 7,05 Petrol* 61,65 61,95 8,65 8,80 6,60 7,05 Pionir Avtohiša Novo Mesto 61,40 61,95 8,70 8,81 6,70 7,05 Poštna banka Slovenije* 61,05 62,10 8,55 8,74 6,50 6,99 Publikum Ljubljana 61,70 61,99 8,65 8,79 6,80 7,05 Publikum Celje 61,65 62,15 8,70 8,82 6,80 7,09 Publikum Dobova 61,40 62,40 8,55 8,90 6,90 7,11 Publikum Kranj 61,65 62,19 8,71 8,82 6,85 7,09 Publikum Krško 61,40 62,40 8,85 8,90 . 6,90 7,11 Publikum Maribor 61,70 62,19 8,70 8,79 6,72 7,15 Publikum Metlika 61,70 62,50 8,50 8,70 6,75 7,00 Publikum Mozirje 61,50 62,19 8,55 8,85 6,90 7,20 Publikum Novo Mesto 61,50 62,50 8,55 8,80 6,80 7,10 Publikum Piran 61,40 62,35 8,45 8,65 6,73 6,90 Publikum Šentilj 61,70 62,19 8,70 8,79 6,72 7,15 Publikum Šentjur pri Celju 61,70 62,00 8,65 8,80 6,85 7,19 Publikum Trebnje 61,80 62,50 8,55 8,85 6,85 7,19 Publikum Žalec 61,65 62,25 8,65 8,81 6,80 7,09 Publikum Sevnica 61,50 62,50 8,55 8,85 6,85 7,19 Probanka Maribor 61,00 62,00 8,65 8,77 6,90 7,20 Roja 61,70 61,95 8,70 8,78 6,70 6,95 Simotisk* 61,60 62,10 8,65 8,80 6,90 7,15 SKB banka d.d. Ljubljana 61,77 61,95 8,77 8,80 6,91 7,05 SZKB* 61,65 62,10 8,70 8,82 6,75 7,10 Slovenska investicijska banka* 61,50 62,10 8,45 8,80 6,85 7,10 Sonce Slovenijaturist Ljubljana 61,60 62,10 8,70 8,82 6,80 7,05 61,72 62,04 8,71 8,78 6,88 7,00 Sl- hranilnica in posojilnica 61,75 62,20 8,70 8,80 6,80 7,00 Splošna banka Koper* 61,40 62,63 8,42 8,70 6,75 6,97 Splošna banka Celje 61,30 62,00 8,68 8,80 6,91 7,06 SZKB 61,50 62,10 8,71 8,82 6,70 7,10 Štajerska banka obrti in pod j. 61,40 62,00 8,65 8,76 6,90 7,20 Ja rta rus Postojna 61,42 62,27 8,42 8,65 6,73 6,92 tentours Domžale 61,60 62,10 8,70 8,85 6,65 7,15 T„. °urist Service Portorož 61,40 62,20 8,55 8,70 6,75 7,09 •ori* 61,60 62,00 8,70 8,85 6,60 7,20 Trias* 61,60 62,10 8,70 8,83 6,80 7,15 61,70 61,90 8,72 8,79 6,90 7,00 Valuta* v/elja danes: * 61,70 62,20 8,65 8,85 6,70 7,13 MENJALNICA H I D A Pokrita tržnica ljubljana menjamo tudi lire, dolarje, franke, krone, funte, in guldne VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 239 z dne 8. decembra 1992 — Tečaji veljajo od 9.12.1992 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 65,4058 65,6026 65,7994 Avstrija 040 šiling 100 860,6724 863,2622 865,8520 Belgija 056 frank 100 294,1776 295,0628 295,9480 Kanada 124 dolar 1 74,0773 74,3002 74,5231 Danska 208 krona 100 1562,6294 1567,3312 1572,0334 Finska 246 marka 100 1886,9031 1892,5808 1898,2585 Francija 250 frank 100 1775,7841 1781,1275 1786,4709 Nemčija 280 marka 100 6055,5297 6073,7510 6091,9723 Grčija 300 drahma 100 — 46,0390 46,1771 Irska 372 funt 1 — 160,8329 161,3154 Italija 380 lira 100 6,8760 6,8967 6,9174 Rep. Hrvaška 385 h n/, dinar 100 — 15,0000 — Japonska 392 jen 100 76,0574 76,2863 76,5152 Nizozemska 528 gulden 100 5390,3299 5406,5495 5422,7691 Norveška 578 krona 100 1482,0909 1486,5506 1491,0103 Portugalska 620 escudo 100 68,1247 68,3297 68,5347 Švedska 752 krona 100 1408,2134 1412,4508 1416,6882 Švica 756 frank 100 6760,3934 6768,7356 6801,0778 Velika Britanija 826 funt šterling 1 150,8432 151,2971 151,7510 ZDA 840 dolar 1 94,2119 94,4954 94,7789 Evropska Skupnost 955 ECU 1 119,3060 119,6650 120,0240 Španija 995 peseta 100 84,4141 84,6681 84,9221 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 9.DECEMBRA 1992 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni del skupaj tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. 12. 1992 (prodajaukinjena) 1,000,000 585,568 607,247 1,192,815 60,7375 117,1135% 121,4495% 119,2815% 100,000 58,557 60,725 119,281 2) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA. 1993: 1,000,000 570,712 595,237 1,165,949 60,7375 114,1423% 119,0474% 116,5949% 100,000 57,071 59,524 116,595 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 8. DECEMBRA 1992 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni A banka 10,00 14,00 Banka Zasavje 14,00 19,00 Hida* Hipotekarna banka Koper* 10,00 12,00 15.00 18.00 llirika Postojna 12,50 16,50 llirika Ilirska Bistrica 12,50 16,50 llirika Sežana 12,50 16,50 Libertas* 11,00 16,00 SKB 10,00 15,00 Sonce 13,00 16,00 Tori* Tečaj velja danes: 12,00 18,00 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 7. DECEMBRA 1992 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1375,00 1415,00 nemška marka 875,00 890,00 francoski frank 254,50 262,50 holandski gulden 771,00 793,00 belgijski frank 42,00 43,35 funt šterling 2160,00 2220,00 irski šterling 2280,00 2360,00 danska krona 223,00 230,00 grška drahma 6,00 6,85 kanadski dolar 1075,00 1110,00 japonski jen 10,95 11,35 švicarski frank 965,00 990,00 avstrijski šiling 123,00 127,00 norveška krona 211,50 218,00 švedska krona 201,50 208,00 portugalski escudo 9,00 10,00 španska pezeta 11,50 12,40 avstralski dolar 950,00 980,00 madžarski florint 11,00 15,50 slovenski tolar 13,30 14,00 hrvaški dinar 1,20 2,00 4. DECEMBRA 1992 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni! ameriški dolar 10,9000 11,4000 kanadski dolar 8,5000 8,9000 funt šterling • 17,1500 17,9500 švicarski frank 770,5000 805,0000 belgijski frank 33,5000 34,7000 francoski frank 202,5000 210,5000 holandski gulden 613,0000 637,0000 nemška marka 690,7000 714,7000 italijanska lira 0,7740 0,8140 danska krona 177,0000 184,0000 norveška krona 167,0000 174,0000 švedska krona 159,5000 166,5000 finska marka 212,5000 223,5000 portugalski escudo 7,6000 8,0000 španska peseta 9,5500 10,0500 japonski jen 8,7500 9,0500 slovenski tolar 10,7000 11,7000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh datkov nismo prejeli. V/r: Zveza slover pa za 1 enoto v iških bank v Cele 2,0000 ■alute.Novih po->vcu. 7. DECEMBRA 1992 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1380,00 1420,00 nemška marka 872,00 886,00 francoski frank 255,00 261,00 holandski gulden 772,00 792,00 belgijski frank 41,80 42,80 funt šterling 2160,00 2210,00 irski šterling 2295,00 2345,00 danska krona 223,00 233,00 grška drahma 6,00 7,00 kanadski dolar 1080,00 1110,00 švicarski frank 965,00 980,00 avstrijski šiling 123,00 127,00 slovenski tolar 14,00 14,70 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 9. decembra 1992 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 867,8458 870,6884 Francija Nemčija frank marka 100 100 1790,5845 6106,0000 1796,4495 6126,0000 Italija lira 100 6,9334 6,9561 V.Britanija funt 1 152,1005 152,5987 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 94,9971 itnih poslih je mo; viz oz, poseben c 95,3083 !no odstopanje iogovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM - - SKB Banka d.d. DEM 61,06 61,25 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 9.decembra 1992 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 61,10 61,30 Bank Austria DEM 61,06 61,29 UBK banka DEM 61,00 61,30 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM ■iF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o večjih pr zavezujen aju in v s e. 61,05 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku io kupovati dadu s tekst 61,30 agi srednjih drugih va-zmanjžano in proddjo Dih se tečaj n prodajati om, ki do- 7. DECEMBRA 1992 v LIRAH valuta (*) nakupni srednji prodajn ameriški dolar HHHH 1386,640 - ECU ___ ■ 1727,340 - nemška marka - 878,450 - francoski frank - 258,220 - funt šterling — 2187,420 mm holandski gulden 781,730 - belgijski frank - 42,690 mmm španska pezeta - 12,210 danska krona - 226,610 - irski šterling - 2326,090 - grška drahma - 6,680 - portugalski escudo - 9,868 - kanadski dolar - 1085,860 mmm japonski jen - 11,126 - švicarski frank - 981,340 - avstrijski šiling - 124,860 - norveška krona - 215,150 - švedska krona - 204,290 - finska marka 273,930 avstralski dolar - 958,450 - 1 (*) indikativne kotaciie zavoda Banca d'ltalia 8, DECEMBRA 1992 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1,555 - francoski frank - 29,325 mm nizozemski gulden - 89,015 - belgijski frank - 4,858 mm španska peseta - 1,394 - danska krona mm 25,805 mmm kanadski dolar mmm 1,223 - japonski jen mm jggl,256 - švicarski frank - 111,640 - avstrijski šiling - 14,213 mm italijanska lira mmm 1,135 - švedska krona - 23,255 - * 8. DECEMBRA 1992 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,50 12,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Ločilo 11,00 12,00 Italija Kmečka banka Gorica 14,00 14,70 Italija Tržaška kreditna banka 13,30 14,00 Hrvaška Privredna banka Zagreb 6,10 7,00 . DEVIZNI TRG BEOGRAD | 8. DECEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6675,7282 6695,8156 6715,9030 Francija frank 100 13794,8210 13836,3300 13877,8390 Nemčija marka 100 46939,6300 47080,8730 47222,1150 Italija lira 100 53,4258 53,5866 53,7474 Švica frank 100 51615,1250 51770,4360 51925,7470 ZDA dolar 1 747,7500 758,0000 752,2000 V.Britanija funt 1 1172,4693 1175,9973 1179,5253 | opombe Povzeto po Reuterju. 1 9. DECEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 5809,2757 5826,7560 5844,2363 Kanada dolar 1 500,9068 502,4140 503,9212 Francija frank 100 11992,0855 12028,1700 12064,2545 Nemčija marka 100 40877,0000 41000,0000 41123,0000 Italija lira 100 46,3954 46,5350 46,6746 Japonska jen 100 514,3962 515,9440 517,4918 Švica frank 100 45508,1597 45645,0950 45782,0303 Velika Britanija funt 1 1017,5103 1020,5720 1023,6337 Slovenija tolar 100 660,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar iračun carir 1 d in starega 636,6593 i deviznega varče 638,5750 ivanja. 640,4907 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 — — — Kanada dolar 1 — — — Francija frank 100 — — — Nemčija marka 100 — — — Italija lira 100 — — — Švica frank 100 — — — R. Hrvaška dinar 100 — — mi Jugoslavija dinar 100 — — — R. Slovenija tolar 100 — — HHHHH ZDA dolar 1 — SVET Sreda, 9. decembra 1992 NOVICE RUSIJA / POGAJANJA O VLADI IRAK / PROTISLOVJA Nov britanski predlog za danske težave BRUSELJ - Velika Britanija bo svojim partnerjem v ES danes predstavila nov predlog za rešitev danskega pravno-politiCnega problema v zvezi z odobritvijo sporazuma iz Maastrichta, se je izvedelo iz diplomatskih virov v Bruslju. Predlog naj bi poleg danske zahteve po novem referendumu, ki naj bi ga izvedli spomladi, upošteval tudi pripombe s ponedeljkovega sestanka zunanjih ministrov dvanajsterice. Precej ostro je nastopil danski zunanji minister Uffe Elleman Jensen. »Če partnerji v ES ne bodo ugodili našim zahtevam, ne bo nič s sporazumom iz Maastrichta,« je zagrozil. (STA/AFP) Kmetje protestirajo BONN - Več deset tisoč Janetov je v torek prišlo v Bonn in protestiralo proti kmetijskemu sporazumu med ES in ZDA. Demonstracije okoli 50 tisoč kmetov so potekale pod geslom »GATT - da, uničenje kmetov - ne«. Predsednik nemških kmetov Con-stantin Freiherr Herman je dejal, da sporazum ogroža obstoj na tisoče kmetov v ES in jih pozval, naj z nenasilnimi demonstracijimi pokažejo svoje nezadovoljstvo. (STA, DPA) Odločnejši vojaški poseg v Tadžikistanu DUSANBE - »Okoli 4 tisoč pripadnikov vojaških enot Skupnosti neodvisnih držav je potrebno čim-prej razporediti na kriznih žariščih v Tadžikistanu, da zaustavijo prelivanje krvi,« je izjavil poveljnik teh sil Boris Piankov. »Krvavi spopadi se nadaljujejo, razmere v Dušanbeju so še zmeraj zelo napete, število beguncev je vse večje in vse kaže, da se bo konflikt še bolj stopnjeval,« je povedal poveljnik v intervjuju za televizijo SND. Rusija, Kazahstan, Kirgizija in Uzbekistan so že novembra sklenili v Tadžikistan poslati svoje vojake, ki naj bi jih razporedih med sprti strani. (APP) Pogajanja o Kurilih bodo 16. decembra TOKIO - Japonska in Rusija se bosta začeli pogajati o Kurdskih otokih 16. decembra v Moskvi, je spo-ročd japonski zunanji minister Vatanabe. To bodo prva uradna pogajanja med državama, potem ko je predsednik Jelcin v zadnjem trenutku odpovedal septembrski obisk v Tokiu. Na vprašanje, ah bo Jelcin obiskal Japonsko še pred sestankom sedmih najbolj razvitih držav v začetku julija prihodnje leto v Tokiu, je Vatanabe odgovoril, da bo to odvisno od razvoja dogodkov v Rusiji. Japonska zahteva vrnitev štirih Kurdskih otokov, ki jih je Sovjetska zveza zasedla leta 1945, in zavrača večjo gospodarsko pomoč Rusiji, dokler ta spor ne bo rešen. (STA, APP) Obletnica palestinskega upora GAZA, VVASHINGTON - Na zasedenih arabskih ozemljih se ob peti obletnici Intifade (začetka palestinskega upora proti izraelski okupaciji) nadaljujejo demonstracije, nasdje in pogrebi. Palestinci so že razglasih splošno stavko. Poveljnik izraelskih enot Moše Jaalom pa je dejal, da je Iritifada mrtva, saj Izraelci skušajo upor Palestincev preprečiti, in ne več nasilno zadušiti kot v preteklosti. Bližnjevzho-dna mirovna pogajanja v VVashingtonu pa so zašla v slepo ulico. Predstavnik palestinske delegacije je povedal, da napredka ni pričakovati pred 20. decembrom, ko bo Bill Clinton postal novi predsednik ZDA. (APP) Varnostne sile zavzele mošejo AJODIJA, LONDON - Indijske varnostne sile so v torek zjutraj brez enega samega izstreljenega naboja zavzele porušeno mošejo, ki so jo v nedeljo razdejali hinduistčni skrajneži. Iz okolice mošeje so odgnale tudi okoh 15 tisoč hindujcev. Indijski parlament je obenem izglasoval zaupnico premiera Narasimu Rau, ki je zagotovil, da bodo mošejo v Ajodiji ponovno zgradili. Zaradi rušenja muslimanske mošeje pa so svoje ogorčenje nad hindujci pokazali tudi muslimani v Veliki Britaniji. Tako so v West Bromwichu, Co-ventryju, Birminghamu in Manchestra skrajneži skušah podtakniti požar v tamkajšnjih hindujskih templjih. (STA, APP, DPA) Mešetar Jelcin ne da prvega ministra Za Gajdarjo - soodločanje o ključnih ministrih Zrak pod nadzorom, na tleh pekel V Bagdadu trdijo, da iraški strokovnjaki v Srbiji sestavljajo velikanski top Aleksander S. Terehin MOSKVA - Predsednik Rusije Boris Jelcin z današnjim dnem iz taktike pasivne obrambe prehaja v fazo izsiljenega kompromisa. Na sedmem kongresu ljudskih poslancev Ruske federacije je kot edino profesionalno in sploh vplivno avtoriteto za predsednika vlade predstavil dosedanjega vršilca dolžnosti Jegorja Gajdarja. Predsednik ne odstopa od kongresu nenaklonjenega politika, zato se je moral zateči h kadrovskemu kompromisu. Z zakonodajno pobudo se namreč odreka delu lastnih pristojnosti na področju imenovanja ključnih vladnih ministrov, kar dokazuje, da gre za kadrovsko mešetarjenje. Kongres je doslej prepričljivo in dokončno razblinil nekatere domneve in mite o superavtoriteti predsednika države, ki kot »niti gospod niti tovariš« z nedosegljivih višav opazuje boj za oblast. Tudi po Jelcinovi zaslugi se je prvi del kongresa v Kremlju končal s pičlim iztržkom za predsednika, zato tudi del najožjih sodelavcev opozarja, da se je glava države na kongres slabo pripravila. Jelcin rešuje, kar se rešiti da. K temu ga je prisilil tudi sestanek s predstavniki 18 parlamentarnih frakcij, ki so ga opozorili na »neustrezen ton« komuniciranja predsednika države z najvi- šjim zakonodajnim telesom. Zato je s posebno zakonodajno pobudo, ki naj prinese konsolidacijo, napovedal, da je pripravljen delih polnomočja s parlamentom pri imenovanju ministrov za zunanje in notranje zadeve, za obrambo in varnost. Ta del vlade je predsednik torej pripravljen žrtvovati v zameno za potrditev kandidature arhitekta gospodarske reforme Jegorja Gajdarja. Jelcin še ni bil nikoli tako pohleven kot danes. Ali bo opozicija s tem zadovoljna ah pa bo to samo še povečalo njene kadrovske apetite, bo pokazalo glasovanje, preloženo na sredo. Opozicija predsedniku ironično očita, da se je celo Napoleon zaradi državnih interesov ločil od žene Joshephine, Jelcin pa se ne more od Gajdarja. Toda predsednik ni Napoleon in ne odstopa, saj v Gajdarjevi avtoriteti vidi notranje in zunanje zagotovilo, da se bodo gospodarske reforme nadaljevale. Poleg tega pa je prepričan, da Rusija v tem trenutku nima boljšega predsednika vlade. Če bo Kongres zavrnil Gajdarje-vo kandidaturo, mu lahko predsednik še za tri mesece podaljša mandat vršilca dolžnosti. A to bi končni obračun samo odložilo na prihodnjo pomlad. Če je seveda predsednik pripravljen dotlej spoštovati ustavo. Jegor Gajdar - jeziček na tehtnici (Telefoto: FaH) Aliah Baktvar BAGDAD - Stara vzhodnjaška zgodba pripoveduje, kako je starejši sosed zaradi nesoglasij ukazal mlajšemu, naj ne hodi več po skupni ulici. Mlajši sosed je dvajset let spoštoval prepoved in hodil samo po pločniku. Starejši sosed je bil ponosen, ker mlajši spoštuje ukaz, mlajši pa je hodil po varnejši poti. Isto zgodbo lahko uporabimo tudi za območje prepovedi preletov iraških letal na šiitskem jugu Iraka, pod 32. vzporednikom. Tam Republikanska garda z elitnimi enotami iraške armade s 120.000 vojaki izvaja množični teror in odmetava celo strupe v močvirja na jugu. Vendar je zahodnim letalom prav malo mar, kaj se dogaja spodaj, važno je, da Sadam spoštuje resolucijo o prepovedi letalskih preletov. Nadzor nad tem zračnim prostorom se je začel 27. avgusta letos, pri njem pa sodelujejo ZDA, Francija in Velika Britanija. Operacija nosi ime Južna straža. Nad 36. vzporednikom se razprostira Kurdistan, ki je pod nadzorom Zahoda in zračnega ščita, kakor so ga zasnovali aprila 1991. Imenovali so ga operacija Zamah kladiva in za izvedbo te operacije so uporabili oporišče Nata Incurluk v Turčiji. Kurdi nadzorujejo celotno področje, ki ni pod nobeno jurisdikcijo iraške vlade, s svojim parlamentom, vlado in vojsko. Položaj je miren, izjema so le občasne teroristične akcije vtihotapljenih članov Sada-move tajne policije. Iraško gospodarstvo je pred zlomom, vrednost iraškega dinarja, ki je nekoč veljal 3,3 ameriškega dolarja, je zdaj zaradi nenadzorovanega tiskanja denarja komaj pet centov. Medtem ko inšpektorji združenih narodov trdo garajo v svojih misijah po Bagdadu, se iraška vojaška industrija nemoteno razvija, še posebej, odkar so imenovali za vojnega ministra polkovnika Alla Huseina, Sadamovega zeta in nesojenega marionetnega predsednika kuvajtske vlade po zasedbi. V Bagdadu pripovedujejo, da so iraški vojaški izvedenci že v ZRJ, kjer naj bi montirali »super top« po iraško-britanski licenci. Režim je že pozabil na izgube v zalivski vojni Mojih idej o nasilju ne moiele uničili RUDOLSTADT -V tem vzhodnonemškem mestu se je začelo sojenje voditelju skrajno desničarske Nemške nacionalne stranke 31-letnemu Thomasu Dienelu zaradi obtožb, da je odgovoren za protiži-dovska dejanja in rasistični program svoje stranke. »Priznam, da sem v sinagogi v Erfurtu izpisal pro-tižidovsko besedilo in sploh mi ni žal, da mlade Nemce spodbujam k tako plemenitim dejanjem, kot je izgon tujcev iz države,« je pred sodniki povedal Thomas Die-nel, ki se ima za naslednika Hitlerjeve stranke. »Mojih rasističnih in neonacističnih idej ne morete uničiti,« je povedal vodja stranke, katere najožje jedro šteje približno 50 neonacističnih skrajnežev, privržencev pa ima na tisoče. Sodišče v Rudolstadtu mu sodi tudi zaradi njegovih izjav, ki jih je izrekel na nekem zborovanju v Saalfeldu 13. septembra. »Storili bomo vse, da Kitajcev, Vietnamcev in črncev ne bo več v Nemčiji. Z obžalovanjem moram povedati, da v Aus-chvvitzu med drago svetovno vojno niso pobili niti enega Zida.« (APP) PISMO IZ BUENOS AIRESA ■ ■■■■S* V Argentini še en čudež čudodelnika iz Moskve 1—1^—H Alejandro Briner Ge bi nam pred desetimi leti kdo rekel, da ne bo več konflikta Vzhod-Zahod, da bo berlinski zid zrušen, da bosta obe obe Nemčiji združeni in da bodo v Sovjetski zvezi uvedli tržno gospodarstvo, bi ga kratkomalo prijeli za ramena in ga odložili v najbližji norišnici. Kljub temu pa se je vse to zgodilo: tako imenovani socialistični blok je izginil, kot bi šlo za čarovnijo, in začetnik procesov, ki so spremenili tek stoletja, je bil človek, ki že zavzema vidno mesto v zgodovini - Mihail Gorbačov. Ni torej nenavadno, da je prihod Gorbačova v Buenos Aires prejšnji teden zbudil izjemno pozornost. Zanimivo je, da so leve sile prihod bivšega generalnega sekretarja popolnoma prezrle, medtem ko je konservativni in tradicionalni tisk posvetil dogodku kar največ prostora. Razvnela se je celo bitka med dvema najbolj slavnima televizijskima novinarjema, ki bo odločala, kdo se bo srečal z odličnim obiskovalcem. Končno se je Gorbačov pojavil na prvem televizijskem programu, naslednji dan pa na dragem. Nekdanji voditelj Sovjetske zveze je prek prevajalke razlagal dogodek, ki še vedno pretresa najbolj občutljive državljane na svetu. Kaj se je zgodilo v Sovjetski zvezi in predvsem, kaj se bo še zgodilo. Je kapitalizem premagal komunizem? Ali misli, da je njegov načrt propadel? Po dvajsetih, morda tridesetih minutah programa je veliko gledalcev preklopilo televizijski kanal. Nekateri so pričakovali napeto televizijsko nanizanko, kjer bodo na vsa vprašanja dobili odgovore. Nič takega se ni zgodilo, ker je bil predmet pogovora tako zapleten, kot je prihodnost človeštva. Po drugi strani pa je Gorbačov izbral dvoumen slog, poln subjektivnih in nekonkretnih odgovorov. Skoraj na vsako vprašanje gospodarstvenikov ali navzočih študentov je odgovoril z vihtenjem zastave osebne svobode in s poudarjanjem, da je človeško bitje nadvse pomembno. »Kar razglašate vi, se ujema s krščanskimi načeli,« mu je rekel novinar Mariano Gron-dona. »Tako je,« je bil takojšen odgovor. »Verjamete v Boga?« »Verjamem v človeka.« Govoril je o novi družbi XXI. stoletja in razložil, da niti čistokrvni komunizem niti čistokr- vni kapitalizem ne moreta rešiti problemov človeštva. Trditev, ki pravzaprav ni nič kaj izvirna, pa je kljub temu povzročila vladno polemiko. Med sestankom s predsednikom Mene-mom je bilo mogoče opaziti, da se nista strinjala glede vpliva, ki ga bodo imele ZDA v prihodnjih desetletjih. Če- prav se je obiskovalec odrekel metanju strelic proti severnim državam (molčal je celo, ko je pisatelj Ernesto Sabato trdil, da Severnoameri-čani zaužijejo 80 odstotkov mamil na svetu), pa tudi ni nasedel na odprto projenkijevsko Menemovo stališče. Najmočnejša polemika pa se je razvnela v Teatru Coliseu, kjer so za okroglo mizo razpravljali o ceni, ki jo mora družba plačati za prilagoditev tržnemu gospodarstvu. Občinstvo, ki je moralo plačati 600 dolarjev za vstopnico, je bila presenečeno nad mnenjem Gorbačova, ki se je ujemalo s stališčem gospodarstvenikov stranke radikalov, češ da ni mogoče dati prednosti gospodarstvu pred družbo, ki revne obsoja na obupen položaj. S takim stališčem se nista strinjala navzoča ministra za zunanje zadeve in gospodarstvo. Slednji je celo rekel, da bi bil Gorbačov še vedno na oblasti, če bi v Sovjetski zvezi uvedli argentinski gospodarski načrt. Videti je, da je oče perestrojke in glasnosti v kratkem bivanju v Buenos Airesu dosegel nekaj spodbudnih čudežev. Javno je nasprotoval Menemovi brezpogojni podpori ZDA in izzval prvo javno polemiko med uradnim stališčem in opozicijo o posledicah sedanjega prilagoditvenega načrta. Se več: govoril je najvišjim vojaškim oficirjem in jim polagal na srce, naj se ne vmešavajo v politične boje. »V moji deželi,« je rekel, »vojska ni nikdar sodelovala v državnih udarih in je celo preprečila, da bi uspel poskus udara avgusta lani.« V družbi, ki je postala še bolj občutljiva zaradi neuspele spremembe smeri v Venezueli prejšnji teden, so besede Gorbačova zvenele kot opozorilni signal. Morda so nas je njegovi govori nekoliko razočarali, ker ni navedel novih podatkov, a ugled, kakršnega ima, je povečal težo vsaki njegovi trditvi. Dosegel je, da smo Argentinci spet razmišljali o svoji politični m gospodarski stvarnosti. To je še eden izmed njegovih čudežev. SVET Sreda, 9. decembra 1992 __________BIH / VOJNA UBIJA____ Kakor bo v Bosni, tako bo v Evropi Kljub strahotam svet ni doumet kaj se dogaja Zekerijah Smajič/STA SARAJEVO - Ko je bil znani nobelovec Elie Wi-Bsel pred kratkim sarajevski gost, ga je Alija Izetbegoviti osebno obvestil o bosansko-hercegov-ski tragediji, posebno o trpljenju nedolžnega muslimanskega prebivalstva. Govoril mu je o tjnicevanju mest, o pokolih na mestnih ulicah, mučenjih ujetnikov v taboriščih in posilstvih in vse podkrepil tudi s številkami in dokumenti. Na vse te dokaze je nekdanji taboriščnik nacistične »mašinerije« odgovoril nepričakovano hladno in lakonično: »Gospod IzetbegoviC, isto so mi rekli tudi Srbi.« Eden izmed Unproforjevih častnikov, francoski polkovnik Martin Sartre, mi je celo priznal, da se je pred prihodom v bosno letošnjega julija zelo studiozno pripravljal za svojo dolžnost v Sarajevu. »Kljub vsemu temu pa sem prišel v popolnoma neznan svet,« je povedal. Francoz, Nemec ali American je pričakoval, da bo v Bosni in Hercegovini srečal Bosance in Hercegovce, izhajajoč Pac iz lastnih nacionalnih izkušenj. Vsak, ki se namreč rodi v Franciji, s tem že avtomatično postane Francoz. V Bosni |n Hercegovini pa pričakajo tujce Srbi, Hrvati, hhislimani, Židje, Romi in Jugoslovani. Mnogim je zato nejasno, za kaj tu v resnici gre. V nekdanji Jugoslaviji namreč nikoli niso bili razmejeni pojmi državljanstva, nacionalnosti in veroizpovedi. Vse večjemu številu tujcev v Bosni in Hercegovini je težko razumeti, da so Srbi pravoslavci, da pa niso vsi samo Srbi. Francoski polkovnik navaja zanimiv pripetljaj iz sarajevskega naselja S tub, ko se mu je neki mladenič predstavil kot Hrvat. Pokazal mu je osebno izkaznico, v kateri so bili zapisani muslimansko ime in priimek in sarajevski naslov. Zmedeni Francoz je ostal brez besed, mladenič pa je pojasnil: »Musliman sem po očetu, po narodnosti sem Hrvat, ker tako želim, nisem hrvaški državljan, po veri pa sem ateist.« Bosna je tvorba, kakršne ni nikjer na svetu. To dokazuje tudi Sarajevo, v katerem je bilo pred vojno 120.000 mešanih zakonov, kjer se stolpi džamij, cerkva in sinagog skoraj dotikajo. Stoletja so verjeli, da je to prednost. Na enakem načelu sloni določba Združenih narodov, češ da je to obrazec za prihodnost Evrope. Kot da bosansko-her- cegovska tragedija odkriva resnična razmerja medcelinskih zablod, lažne demokracije, nemorale in dvoličnosti tistih, za katere so vsi verjeli, da poznajo globalne probleme svetovne ureditve. Osem mesecev vojne, kakršne svet še ni videl, vsiljuje sklep, da so avtorji srbskega peklenskega naCrta, imenovanega velika Srbija, še kako dobro vedeli, da Evropa in svet dolgo ne bosta mogla razumeti, zakaj pravzaprav v Bosni gre. Pomembno vlogo je imela tudi propaganda v Beogradu, Banja Luki, Falih in Kninu, ki je velikemu delu sveta vsilila lažna stališča, po katerih so Srbi žrtve »podivjanega muslimanskega fundamentalizma, ki ga podžiga Homeinijev ogenj iz Irana«. Dlje ko bo napredni svet okleval z iskreno željo, da bi doumel resnične razmere v BiH, toliko bliže bo Miloševič svojemu namenu, genocidu, medetniCnemu sovraštvu, ki povzroča razdor med narodi. To pa je tisto, kar si srbski voditelji želijo. Namen množičnih posilstev namreč ni samo seksualno izživljanje, ampak v prvi vrsti zbujanje skrajnega zgražanja do nasilnežev, množičnih pokolov in uničevanja naroda in izzivanje sovraštva, ki ga ne bo nikoli veC konec. To je namreč prvi pogoj, da ljudje nikoli več ne bodo mogli živeti skupaj. Vsak dan veC je Muslimanov in Hrvatov, ki ne skrivajo, da za nobeno ceno ne bi več živeli s Srbi. Cim veC pa je takšnih, tem bolj je zadovoljen KaradžiC, ker bo v Ženevi lahko zagovarjal razdelitev narodov in razmejitev področij. Na televiziji tako imenovane Republike Srbske je mogoče vsak dan po desetkrat videti skrbno pripravljen televizijski spot s sporočilom: »Razdelimo se, da bomo živeli srečno!« Zato vsak izgubljen dan v iskanju pravih svetovnih in evropskih ukrepov, ki bi ustavili pohod velikosrbskih ideologov, Evropo korak za korakom približuje isti usodi. Bog ne daj, da bi si tudi vsi Rusi želeli živeti v isti državi, potem bi šele nastal svetovni pokol. Zunaj sedanje Rusije živi v štirinajstih nekdanjih republikah približno 35 milijonov Rusov, največ pa jih je v Ukrajini in Kazahstanu, dveh najveCjih sovjetskih republikah poleg Rusije, ki imata tudi jedrsko oborožitev. V torek v Sarajevu tudi drv niso mogli sekati (Foto; Kamenko Rajič) _____________GRČIJA / PRED ED1NBURGHOM_ Zadnji joker grškega premiera Micotakisa pred evropskim vrhom Računa na pravilo konsenza in načelo solidarnosti v skupnosti SRBIJA / BOJ ZA PRESTOL Panič naj se oglasi ob letu T. i. jugoslovanskemu premieru ne dovolijo niti na srbski jug ATENE - Makedonsko 'Vprašanje je najšibkejša a°mina v partiji, ki jo z Evropsko skupnostjo igra fFSka vlada. Ce ta domi-115 Pade, se bosta celotna §r®ka zunanja politika in Notranja stabilnost drža-Ve znašli na nevarnem razP°tju. Prav zato skuša Premier Konstantin Mi- Biserka Povse - Tasič Y«uurgna potegniti iz o kav a poslednji joker, ?a hi z njim preprečil Av°i Poraz in morebitno stabilizacijo države. Grčija ostaja dosledna Pfl svoj; opredelitvi, Ceš a si lahko sosednja skopska republika na-aen? katero koli ime, le aziva Makedonija ne. konservativna vlada pre-Jera Konstantina Mico-c sa ko skušala prepri-, 1 Preostale Članice ^ajsterioe v Edinbur-’ na) potrdijo recept °nske deklaracije, ji fklaracija Makedoni-Zn» • a Pavico do pri-ia P°d njenim ime-vlia ’ s\cer Pa ji zagota-0Jj n®dotakljivost meja Wnma zemeljsko ce-b20st-Poročilo pose- Sedufoc dp°jlanca pred' vse slabših turško-grških odnosih in potegovanje obeh nasprotnic za višji položaj v zvezi Nato in za večji vpliv na Balkanu. Zahodna Trakija, kjer po neuradnih podatkih živi približno 140 tisoč ljudi turškega porekla, je za zdaj mirna. Strah, da bi Grčija prav zaradi Trakije vstopila v novo dramo, prihaja od zunaj. Turški zunanji minister Sulejman Demirel je namreč pred nedavnim izjavil, da se zanimajo za položaj svojih sonarodnjakov tako v severnem Iraku kot v Bosni, Bolgariji in zahodni Trakiji. V grško-turških odnosih ostaja seveda odprto tudi ciprsko vprašanje, svojevrstne težave pa najmlajši Članici dvanajsterice povzročajo tudi kurdski begunci in prilivi Albancev. Tako se lahko zgodi, da bo ob morebitnem priznanju Makedonije padla le prva domina. Ce bi v Edinburghu preložili britansko formulo make- donskega priznanja, bi se s preostalimi dominami še vedno utegnila ukvarjati Micotakisova vlada, Čeprav je že močno oslabljena. Ce pa bi se Članice dvanajsterice poslovile od mehanizma konsenza, ki velja za urejanje njihovih notranjih odnosov in izbrale formulo možnega posamičnega priznanja Makedonije, bi grški domino verjetno igrala druga vlada. Ni skrivnost, da večini Evropejcev in tudi Zdru- , - w in ena je očitno °dWn °’ da lizbonska veti h, ne more zaži-to niQpra^s^ Grčija je za- brit5V0 por°cil° (°P- zavrnil- P°nudbo) ostro prede j Srski ministrski *adnje6-k P°se8el P° izsijig™ adutu> se pravi skem r)3?11 X maastricht-N i^,. fu, je vprašanje, 8ih r>ntPreostane na dra- balCsllCialnih Sokole vp‘ km žariščih? Da d°kazUi Xn)e umestno, )ei° znamenja o 7 r-j T Grški premier Konstantin Mlcotakis ženim državam Amerike zdajšnja vladna zasedba v Grčiji ustreza in jim ni do tega, da bi se s tem podrla naCela težko vzpostavljenega dogovora iz Maastrichta. To dokaj glasno spoznanje bo zadnji adut Konstantina Micotakisa na tokratnem vrhunskem sestanku v Edinburghu. Ni naključje, da je minister za gospodarstvo in finance Manos prav te dni predstavil parlamentu šestletni gospodarski program tako imenovanega približevanja evropski denarni in gospodarski skupnosti. Minister je napovedal nadaljnjo stabilizacijo nacionalne valute drahme, toda tudi splošno nepriljubljeno zviševanje davkov in preprečevanje davčnih utaj. Kot smo zvedeli, so davčni izvedenci že zaCeli preglede v 75 podjetjih v državi. Ce naletijo na davčne utaje, imajo pravico zapreti prodajalne v treh do dvajsetih dneh. Glavni boj pa je namenjen zniževanju inflacije, ki naj bi do konca leta znašala 15 odstotkov, prihodnje leto pa 12 odstotkov. Zahtevam skupnosti prilagojen gospodarski program, ki bo zaradi različnih omejevalnih ukrepov verjetno naletel na resno neodobravanje v delu domaCe javnosti, je grškega pol koraka k Maastrichtu. Drugo polovico naj bi z zavrnitvijo priznanja Makedonije Kira Gligorova enkrat za vselej storila Evropska skupnost. Tudi tako lahko razumemo Micotaki-sov poslednji joker. Draško Draškovič BEOGRAD - Ameriški podjetnik Milan Panič, še vedno neuradni predsedniški protikandidat Slobodanu Miloševiču, vodi svojo volilno kampanjo v Beogradu in po Vojvodini. Ker raziskave kažejo, da v Vojvodini zaradi »kolonistov« in beguncev nima zadostnega števila glasov, mora razmisliti o kampanji na srbskem jugu, prav tam, kjer pred Miloševiča razprostirajo rdeCe preproge. Za Srbijo pa velja pravilo »što južnije to tužnije«, župan odločilnega volilnega središča Niša pa Paniču sporoča, naj nikar ne hodi k njim, saj imajo v mestu »zelo pomembne priprave na utrditev gospodarskega položaja«. Ce pa že ravno ho- če, sporoča župan Paniču, naj pride »prihodnje leto«, se pravi takrat, ko bodo volitve že mimo. Južneje od Niša, natančneje v Prištini, je eden prvih ljudi iz hierarhije srbske pravoslavne cerkve metropolit Amfilohije Radovič zaCel odvračati ljudi in volilce od Milana Paniča z izjavami, da je »globoko v skrbeh za duhovno stanje srbskega naroda«, da nikakor »ni primemo, da v najbolj tragičnih zgodovinskih okoliščinah svojo usodo zaupa Milanu Paniču, ki ni preverjen na nobenem drugem področju, razen na poslovnem«. V Beogradu Paniča podpirajo neodvisni mediji in televizijski Studio B. Vse to pa ne more prepričati birokratov iz volilne komisije, da ima Panič tudi pravico do uradne kandidature za predsednika. TragikomiC-nost položaja kaže tudi dejstvo, da je predsednik volilne komisije hkrati tudi predsednik vrhovnega sodišča Srbije. Tako je Pani-čeva pritožba v teh dneh potovala od volilne komisije do vrhovnega sodišča in potem nazaj na volilno komisijo, pri Čemer imajo vsi trije naslovi imajo istega predsednika. Vsi ti razlogi zadoščajo, da srbska opozicija resno razmišlja o bojkotu, Ce že ne vseh, pa vsaj predsedniških volitev. Hkrati pa so vodje opozicije že napovedali veliki miting v Beogradu, kjer naj bi spregovorili o tem, zakaj se ne morejo udeležiti volitvev, saj so opozicijski kandidati v vse težjem položaju, bolj ko se predvolilna tekma zaostruje. II | 13 NOVICE Nova vrsta hladne vojne LONDON - »Okoli 7 milijonov ljudi v Evropi, Aziji in na Bližnjem vzhodu potrebuje nujno Človekoljubno pomoC, Ce hoCe preživeti zimo,« je v torek izjavil predsednik človekoljubne organizacije Oxfam David Bryer. Po njegovem mnenju je veC milijonov ljudi ogroženih zaradi nove vrste hladne vojne. Vojna, lakota in nizke temperature na ozemlju nekdanje Jugoslavije ogrožajo veC kot 2 milijona ljudi. Podobno je v Afganistanu, kjer bi hrano in toplo zavetišče potrebovalo veC kot 3 milijone ljudi. V iraškem Kurdistanu, kjer so zlasti pozimi izredno nizke temperature, lakota grozi veC kot 750 tisoC ljudem. (STA/AFP) Rusija ne prodaja orožja BiH in Srbiji MOSKVA - Visoki predstavnik ruskega zunanjega ministra je odločno zanikal govorice, da Rusija prodaja orožje Bosni in Hercegovini in Srbiji. »Obtožbe, da poteka prodaja orožja na tako visoki državni ravni, so popolnoma neutemeljene,« je dejal neimenovani predstavnik ruskega zunanjega ministrstva. Obenem je povedal, da v Moskvi nic ne vedo o ruskih prostovoljcih, ki naj bi se borili na strani srbskih sil v BiH. »Rusija spoštuje resolucijo Varnostnega sveta OZN, ki prepoveduje prodajo orožja na ozemlje nekdanje Jugoslavije, mogoče pa je, da to počnejo različne skupine in posamezniki,« meni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva. (CINA) Priznanje Makedonije še pred Edinburghom? SKOPJE, ATENE - Ponedeljkova izjava britanskega zunanjega ministra Douglasa Hurda, ki je dejal, da bi Makedonijo lahko priznali še pred vrhom ES v Edinburghu, je v Grčiji povzročila veliko ogorčenja, je sporočil makedonski radio. V vseh komentarjih, ki so jih posredovale grške radijske postaje, se kaže veliko negodovanje ob Hurdovi izjavi. Najbolj pa mu zamerijo, da je v izjavi uporabil ime Makedonija, s Čimer je »javno podprl imperialistično politiko Skopja«. (STA) Embargo proti ZRJ kršijo Grčija, Romunija in Madžarska ZAGREB - Ce OZN s posebno resolucijo do 15. januarja ne bo našla prave rešitve za ustavitev spopadov v BiH, bodo islamsko-ardbske države uporabile nafto kot orožje za vzpostavitev miru v BiH. To sta na torkovi tiskovni konferenci v Zagrebu povedala hrvaški zunanji minister Zdenko Skrabalo in predsednik islamske skupnosti v Zagrebu Sefko Omerbašič. Govorila sta predvsem o srečanju Konference islamskih držav, ki je bilo pred kratkim v Džedi. Med državami, ki naj bi kršile naftni embargo proti ZRJ, so v Džedi omenjali predvsem Grčijo, Romunijo in Madžarsko. (G. G.) Turčija razpihuje spopade v Bosni BEOGRAD - Vlada ZRJ je obtožila Turčijo, da neposredno podpira muslimanske sile v BiH in tako prispeva k stopnjevanju vojne v tej državi, so zapisali v posebnem poročilu, ki ga je objavila beograjska agencija Tanjug. »Odločitev Ankare, da na ozemlje BiH pošlje posebne enote turške vojske, bo samo podaljšala vojno tragedijo. To turško dejanje je tudi v nasprotju z duhom londonske konference in bo samo spodbudilo islamske skrajneže v BiH,« menijo v Beogradu. (AFP) Še ena žrtev na Kosovu VUCITRN - Odbor za varstvo človekovih pravic v Prištini je sporočil, da je srbski policist v torek zjutraj v bližini vojašnice ubil 50-letnega Albanca Rustema Rustollija. Rustemi je v bližini vojašnice v Vucitrnu skupaj z drugimi Albanci prodajal drva, ko je nanj streljal srbski policist. PriCe trdijo, da je bil pri tem ustreljen tudi en policist. Po najnovejšem incidentu na Kosovu se je med albanskim prebivalstvom spet povečala negotovost. Podobno je bilo tudi, ko so srbski policisti v Prištini ustrelili dva preprodajalca cigaret. (AFP) VOLITVE ’92 14 Sreda, 9. decembra 1992 / ANALIZE / VOLITVE PO VOLILNIH ENOTAH r POGAJANJA / REZULTATI n Slovenski politični prostor po novem nadzoruje le pet strank Liberalni demokrati so najmočnejši v industrijskih središčih - Volilni bazen desnih strank je še vedno podeželje - Levica sili v nepravo koalicijo Miran J. Lesjak LDS žl.10 LDS 30.10 LDS ZA AS Najmočnejše parlamentarne stranke po volilnih enotah V uredništvu Republike smo s pomočjo volilnih komisij, ki delujejo po osmih volilnih enotah za državni zbor, zbrali neuradne volilne izide o poteku volitev na teh lokalnih nivojih. Izkupičke novih parlamentarnih strank po posameznih volilnih enotah za državni zbor smo analizirali iz dveh zornih kotov. Najprej smo ugotavljali, katere politične stranke so v posameznih volilnih enotah zasedle prva tri mesta, potem pa smo izločili še prve tri najboljše uvrstitve vsake parlamentarne stranke v vsaki od osmih volilnih enot. Tako smo prišli do ponekod presenetljivih in zgovornih rezultatov. Na osmih lestvicah (osem volilnih enot) se na prvih treh mestih izmenjuje pet strank iz novega državnega zbora, in sicer Liberalno-demokratska stranka (LDS), Slovenski krščanski demokrati (SKD), Združena lista (ZL), Slovenska nacionalna stranka (SNS) in Slovenska ljudska stranka (SLS). Samo v treh volilnih enotah so se prve tri stranke (LDS, SKD in ZL) razporedile v enakem vrstnem redu kot na republiški ravni. Tak vrstni red torej velja v 4. volilni enoti, ki obsega del Ljubljane, Domžal, Kočevsko in del Dolenjske, v 5. volilni enoti, ki združuje celjsko regijo in del Koroške, ter v 6. volilni enoti z revirji, Dolenjsko in Belo krajino. Z drugimi besedami, končni vrstni red zmagovitih strank je enak vrstnemu redu v volilnih enotah, ki obsegajo območja osrednje Slovenije. LDS je stranka, ki je zmagala v vseh osmih volilnih enotah, na drugo in tretje mesto pa sta se v 1. volilni enoti uvrstili SKD in SNS, v 2. volilni enoti ZL ih SKD, v 3. volilni enoti SNS in SKD, v 7. volilni enoti ZL in SKD ter v osmi volilni enoti SKD in SLS. Na podlagi predstavljene uvrstitve najmočnejših parlamentarnih strank bi bilo mogoCe narisati nov regionalno-politicni zemljevid države. Na njem bi lahko opazili, da imajo leve politične stranke posebej moCno volilno zaledje na Primorskem in Štajerskem, desne pa na Gorenjskem, Dolenjskem in v Prekmurju. O tem, kako močno volilno zaledje imajo desne stranke na Gorenjskem, priCa tudi podatek, da je predsedniški kandidat SKD prav v kranjskih vaseh, torej v 6. volilnem okraju 1. volilne enote, najbolj resno ogrožal svojega tekmeca Milana KuCana. V tem volilnem okraju je Bizjak zbral 41, 72 odstotka glasov, KuCan pa 42, 66 odstotka. Poleg tega pa je v 6. volilnem okraju na Gorenjskem krSCanskodemo-kratski poslanec Nace Polajnar premagal demokrata in predsednika skupščine Franceta Bučarja. z 21-odstotno razliko. Toda namesto da bi risali zemljevid, smo raje zbirali podatke o treh najboljših uvrstitvah parlamentarnih strank v osmih volilnih enotah. Tako smo ugotovili, da je Liberalno-demokratska stranka zbrala največ glasov v 5., 6. in 7. volilni enoti, torej na območjih z največjimi industrijskimi središči (Maribor, Celje, Ravne na Koroškem, Velenje, »rdeči revirji« itd.) oziroma najveCjo gostoto delavstva. Značilno je, da se v mnogih od teh mest najbolj drastično zrcalijo posledice gospodarske krize in da so zato socialni problemi najhujši. Na podlagi vsega tega lahko sklepamo, da ima LDS, ki si želi, da bi pod vodstvom Janeza Drnovška zasedla sredinski politični prostor, v resnici moCno levo usmerjene volilce, med katerimi je veliko takšnih, ki so nezadovoljni s svojim zdajšnjim ekonomsko-socialnim položajem. Združena lista je največ odstotkov zbrala v 2., 3. in 6. volilni enoti, torej na Primorskem, v Ljubljani z okolico in v Zasavju z revirji. Zanimivo je, da sta SKD in SLS vsaka posebej po največ glasov zbrali v istih volilnih enotah. Tako so dobili krščanski demokrati največ odstotkov glasov v 8. volilni enoti (17, 57 odstotka), nato v 1. in končno v 6. volilni enoti. SLS pa je zbrala naj večje odstotke v 8. volilni enoti (14, 52 odstotka), ki pa ji sledita 1. in 6. volilna enota. Če drugega ne, ti podatki dokazujejo, da se obe stranki potegujeta za iste volilce, ki povečini živijo v ruralnem okolju, torej po prekmurskih in prleških, dolenjskih in gorenjskih vaseh. Da je gorenjsko volilno telo precej desno usmerjeno, pa dokazujejo tudi prve tri najboljše uvrstitve Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke. Ta se je najbolje odrezala v 1. volilni enoti (15,50 odstotka glasov), ki ji sledita urbanizirani 3. in 4. volilna enota s sedežema v občinah Ljubljana Center in Ljubljana Bežigrad. V obeh enotah je SNS krepko prekoračila desetodstotno mejo, nad katero so se povzpele prve tri najmočnejše parlamentarne stranke. Med tem je SNS na Jesenicah dobila svojega neposredno izvoljenega poslanca, v Tržiču, kjer je Zmago Jelinčič pred meseci streljal na skupino Neslovencev, pa je ta stranka dobila največ glasov v tej regiji. Trije najvišji odstotki Demokratske stranke v 3. volilni enoti s sedežem v občini Ljubljana Center (7, 94 odstotka), v 4. volilni enoti s sedežem v občini Ljubljana Bežigrad in v 2. volilni enoti s sedežem v Postojni pa dokazujejo oziroma potrjujejo dvoje: prvič, da volilci DS prihajajo predvsem iz urbanih okolij in, drugič, potrjujejo tezo, da je Slovenska nacionalna stranka veliko glasov pobrala prav demokratom. Pučnikovi socialdemokrati (SDSS) so največ glasov zbrali v 7. volilni enoti (4, 88 odstotka), nato pa v 8. in 4. volilni enoti. Zeleni Slovenije imajo podoben rezultat: najuspešnejši so bili v 8. volilni enoti (4,55 odstotka), nato pa v 5. in 4. volilni enoti. Toda odstotki vseh treh nazadnje omenjenih strank so tako nizki, da v primerjavi z odstotki velikih zmagovalcev ne pomenijo ničesar. Sicer pa tudi opravljeni pregledi glasovanj po osmih volilnih enotah dokazujejo, kako majhen politični pomen ima vsaka posamezna parlamentarna stranka z dna lestvice najmočnejših slovenskih strank. Na podlagi analize volilnih izidov po posameznih volilnih enotah bi lahko vsaka stranka prišla do poučnih sklepov, ki bi jih morala upoštevati pri načrtovanju strategije in pri vodenju politike stranke do posameznih socialnih slojev. Po drugi strani pa bi se strankarska vodstva prav na temelju analize volilnih izidov po volilnih enotah lažje odločala o ta Cas najpomembnejšem političnem vprašanju: vstopiti v vlado ali preiti v opozicijo. Sklenitev koalicije med LDS in SKD bi - še zlasti glede na prej predstavljene rezultate glasovanja po volilnih enotah - pospešila proces združevanja levih strank. S takšno koalicijo bi se morala namreč LDS utrditi v sredini, zato pa bi se spremenilo strankino volilno telo, med katerim v tem trenutku prevladujejo izrazito levo usmerjeni volilci. Te bi lahko prevzele stranke združene levice, in to toliko prej zato, ker bi se Združena lista ob koaliciji LDS-SKD znašla v opoziciji in tako nujno postala dežurni kritik Drnovškove vlade. Ob takšnih, slej ko prej utemeljenih predvidevanjih o srednjeročnih političnih trendih, pa presenečajo aktualna prizadevanja Združene liste za oblikovanje vlade levosredinskih strank. Levosredinska vladna koalicija bi namreč na srednjeročno najbolj škodila prav Združeni listi oziroma strankam levega parlamentarnega spektra. V njej bi si namreč primat na raCun Združene liste izborila LDS, levica nasploh pa bi v prihodnji volilni kampanji postala tarča kritik opozicijskih desnih strank. V te primeru bi tudi proces dokončne profilacije in združevanja levih strank najbrž potekal počasneje, saj stranke, ki bi sodelovale v vladni koaliciji in vladi, ne bi bile tako zainteresirane za povezovanje, kot Ce bi se znašle v opoziciji. Pogledati kaže Se, kakšne procese bi sprožila levosredinska vladna koalicija na desni strani političnega spektra, če bi vladna koalicija med LDS in SKD krščanske demokrate prisilila, da se premaknejo proti sredini, bi jih, nasprotno, levosredinska koalicija potisnila na desno in v opozicijo. Zaradi opozicijskega položaja vseh desnih strank pa bi se - tako kot na levici - tudi na desnici zaustavil ali upočasnil proces dokončne politične profilacije strank. Volilni izidi parlamentarnih strank po volilnih enotah (v %) enote stranke^^ 1 2 3 4 5 6 7 8 LDS 21.10 20.55 22.46 22.50 30.10 27.02 24.45 19.41 SKD 16.03 13.78 14,52 14.50 12.76 15.32 11.64 17.57 ZL 12.22 16.83 13.92 13.80 12.20 13.35 16.12 10.94 SNS 15.50 8.60 14.69 12.90 8.34 8.74 7.45 3.25 SLS 8.50 7.45 6.95 6.81 8.17 9.42 8.00 14.52 DS 4.83 5.06 7.94 5.46 3.45 4.18 4.65 4.41 ZS 3.03 3.52 3.76 3.79 3.87 3.09 4.03 4.55 SDSS 3.16 2.81 2.50 4.15 2.61 2.14 4.88 4.44 SDSS v parlament skozi zadnja vrata Za zaprtimi vrati o novi vladni koaliciji Tanja Starič Dva dneva po volitvah je vse jasnejša podoba prihodnjega državnega zbora, v katerem bo - po neuradnih podatkih - zmagovita LDS zasedla 26 poslanskih sedežev, krščanski demokrati 15, Združena lista 14, nacionalna stranka 11, ljudska stranka 9, demokrati pet, Zeleni štiri in socialdemokrati tri. Liberalni demokrati, ki jih poznamo iz prejšnje skupščine ali vlade in ki bodo med drugimi poslanci v državnem zboru, so Janez Drnovšek, Herman Rigelnik, Davorin Kračun, Jože Protner, Zoran Thaler, Jaša Zlobec, Vika Potočnik, Janez Kopač, Tone Anderlič, Tone Partljič in Jožef Školč. Krščanskodemokratska poslanca bosta zagotovo Lojze Peterle in Ignac Polajnar, za Združeno listo pa bodo v parlamentu sedeli Rado Bohinec, Ciril Ribičič, Borut Pahor in Miran Potrč, za ljudsko stranko Ludvik Toplak, Marjan Podobnik in Alojz Metelko. Zagotovo bodo v državnem zboru poslanci nacionalne stranke Zmago Jelinčič, Andrej Lenarčič in Stefan Matuš. Čeprav nihče od demokratskih kandidatov ni bil izvoljen neposredno, bodo v parlamentu Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, France Bučar in Igor Omerza. Poleg demokratov so tudi Meni in socialdemokrati v parlament prišli brez »neposredno« izvoljenih poslancev. Gre seveda za znamenite ostanke, po katerih se bo delila večina poslanskih sedežev. Neposredno je bilo namreč izvoljenih samo 37 poslancev, 51 sedežev pa si bodo stranke razdelile iz ostankov glasov. Tako bo na primer z glasovi strank, ki niso kandidirale v vseh enotah, v parlament prišla socialdemokratska stranka, ki bo dobila tri poslanske sedeže. Zagotovo bosta torej poslanca prvi in drugi s strankine nacionalne liste - Janez Janša in Jože Pučnik. Čeprav je denimo liberalna demokratka Metka Mencin premagala dosedanjega obrambnega ministra v njunem okraju, bo Janša poslanec, Metka Mencin pa ne. Liberalni demokrati so sploh »žrtev« volilnega sistema. Pomembna in znana imena so namreč za čim boljši uspeh stranke kandidirala tudi v okrajih, ki so LDS manj naklonjeni. Čeprav so »zmagali« proti kandidatom drugih strank, so ob končnem »preštevanju« dobiti manj kot drugi, v nekaterih primerih manj znani liberalnodemokratski kandidati in so tako izgubiti poslansko mesto. V parlament niso prišli ministri Slavko Gaber, Miha Kozinc, Janez Širše in Miha Jazbinšek. Zunaj bodo po vsej verjetnosti ostati tudi Pavle Gantar, Bogomir Kovač in Mile Šetinc. Seveda pa so nekaj znanih imen izgubile tudi druge stranke -med prenovitelji zagotovo ne bosta poslanca Sonja Lokar in Janez Kocijančič, enako velja za ministrico Jožico Puhar, med Zelenimi ne bo Vaneta Gošnika, Huberta Požarnika, med krščanskimi demokrati Cirila Kolešnika, Danijel Starman pa zagotovo ne bo član državnega sveta ... Od parlamenta in vlade se poslavljajo tudi vsi socialistični poslanci in ministri -Viktor Žakelj, Borut Suklje, Darja Lavtižar-Bebler, Jože Smole, Ivo Daneu in drugi. Razočaranje stranke je še večje, ker so tudi njihovi največji aduti (na primer mariborska županja Magda Tovornik) dobili presenetljivo malo glasov. Naši viri navajajo, da se Im v bližnji prihodnosti lahko zgodila dolgo napovedovana združitev s socialdemokrati, ki so, kot rečeno, vendarle v zadnjem hipu prestopiti volilni prag. Izvedeti smo tudi, da po porazu socialistov Dušan Semolič ne bo ostal na mestu predsednika Svobodnih sindikatov in da naj bi to funkcijo prevzel eden od elanov Združene tiste. Nekoliko težje pa je še vedno -prav zaradi zapletenosti volilnega sistema - natančno napovedati, kdo vse bo, razen prej naštetih neposredno izvoljenih poslancev, sedel v parlamentu. Tudi imena poslancev bodo namreč pomembna pri oblikovanju vladne koalicije. Janez Drnovšek je včeraj nadaljeval pogovore s predstavniki strank, vendar je za zdaj znano le to, da bo LDS verjetno skušala izpeljati projekt »velike koalicije« liberalni demokrati - krščanski demokrati - Združena lista, Ciril Ribičič je v imenu liste včeraj povedal, da sicer vnaprej ne zavračajo nobene povezave, da pa koalicija LDS - SKD vzbuja »začudenje in tudi ogorčenje«. Oglasila se je tudi demokratska stranka, ki pravi, da »ni v položaju, ko bi določala, kakšne bodo vladne koalicije«. Krščanski demokrati so še vedno »v samoti«, poznavalci pa napovedujejo, da se bodo pogajanja zares začela, ko bo dokončno znano, kateri poslanci bodo sedeti v parlamentu. KAMPANJA / FINANCIRANJE Volilci bi bili bolj veseli gotovine kot pa gore reklam Stolček v parlamentu je nekatere stal nekaj sto tisoč DEM Mija Gačnik, Boštjan Lajovic Volitve so minile in prihaja čas, ko se stranke lahko zamislijo nad sredstvi, ki so jih potrošile v predvolilni kampanji. Da ta vsota javnosti nikoli ne bo znana, je bilo jasno že, ko poslanci niso sprejeli zakona volilni kampanji. In čeprav so strankarski veljaki vseskoz obljubljali, da bodo javnost seznanili s številkami, tega doslej ni storil še nihče. Le Slovenski krščanski demokrati so dosedaj navedli, da so razobesili 108 velikih obcestnih panojev, po vsej Sloveniji pa 10.000 plakatov s podobo Peterleta in Bizjaka, da so posneli 10 različnih televizijskih spotov in predvajali 700 radijskih reklam ter prevozili skupaj 30.000 kilometrov. Številke, ki sicer ne povedo dosti. Lahko pa s preprostim računom ugotovimo, da so denimo za velike obcestne panoje odšteli 38.000 DEM ali samo za radijske reklame približno 119.000 DEM. Nesporni zmagovalci pa so SKD postali tudi po številu plakatov samo v mestu Ljubljana, kjer jih je viselo skupaj 864, kar znaša okoli 28.000 DEM. Združena lista je med drugim porabila 28.000 DEM za plakate na velikih panojih, samo v Ljubljani je za plakate na panojih podjetja Snaga potrošila 6900 DEM in za televizijske spote najmanj 19.000 DEM. Slovenska ljudska stranka pa 18.000 DEM za velike plakate, malih so imeli po Sloveniji razobešenih nič manj kot 32.000. Cena plakata, razobeše-nega pri podjetju Snaga, znaša približno 130 tolarjev na dan. Ce torej pri SLS plakatov niso lepili na mestih, kjer je plakatiranje prepovedano, je vsota, ki naj bi jo plačali, nič manj kot 1, 040.000 DEM. Veliko presenečenje teh volitev - Jelinčičeva Slovenska nacionalna stranka - je blestela tudi v spretnosti vodenja kampanje. Od vseh plakatov, ki jih je bilo videti, niso plačali niti za enega. Enako Grosovi liberalci. Vsaj v Ljubljani ne. Volilne kampanje SNS pravzaprav sploh ni bilo, bil je le Zmago Jelinčič, ki si je sam zamislil tudi televizijski spot za svojo stranko, stroški zanj pa so - v primerjavi z vsotami, ki so jih za podobne stvari odštele druge stranke, znašali borih 2000 DEM. SNS je glede na volilni odstotek tudi najbolje izkoristila vloženi denar, kandidati za njihov antipod pa so socialisti in demokrati. Prvi so nam prostodušno povedali, da jih je kampanja veljala 200.000 DEM (od teh dolgujejo še 50.000), glede na rezultat pa smo izračunali, da so za en odstotek glasov »zapravili« 65.000 DEM. Izkoristek demokratov utegne biti še slabši, vendar je od njih še težje dobiti podatke, kot zvabiti nasmeh na njihova lica. Da si boste lažje predstavljali, koliko denarja so v DS namenili Ogromno denarja, plakati pa na tleh (Foto: TRIO) za volitve, povejmo, da so samo za znamenite celostranske oglase v vseh slovenskih dnevnikih na t.i. »črni petek demokratov« o koaliciji med LDS in SKD plačali skupaj dobrih 38.000 DEM. Relativni zmagovalci letošnjih volitev LDS so nam povedali, da znašajo stroški njihove kampanje »manj kot milijon DEM«, seveda pa niso povedali, koliko manj, ker da še niso prišli vsi računi. Ravno to, »da še niso prišli vsi računi« , bo zagotovo tudi najpogostejši izgovor strank, da jim ne bo treba objaviti številk, zarad1 katerih bo marsikog3 bolela glava. Seveda Pa cene televizijskih > radijskih reklam, pla .g tov in vsega, kar nam J ostalo v spominu iz pre dvolilne tekme, ni vS^ kar so stranke vložil® potencialne volilcej Najem letal, ki so p°let? la z zastavami stfan.J glasbenikov, stroški pC. spektov, nalepk, zlože . in še bi lahko našteva > so stali toliko, da glede na številke, ki P bodo stranke morda o J vile, lahko vsoto nur z nekajkrat pomnožit® dve. AVSTRIJA, KOROŠKA Sreda, 9. decembra 1992 Razdvojenost koroških Slovencev ne koristi uveljavitvi njihovih interesov Prejšnje dni sta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza v Domu prosvete v Tinjah že četrtič podelila Einspielerjevo nagrado. Letošnji nagrajenec je mednarodno priznani politolog univ. profesor dr. Anton Pelinka. Slavnostni govor ob podelitvi je imel predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc. Nagrada poimenovana po »očetu koroških Slovencev«, politiku in publicistu Andreju Einspielerju, je namenjena nemško govorečim osebnostim, ki imajo velike zasluge za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Prvo nagrado sta ob 100-letnici smrti Andreja Einspielerja prejela predsednika nemško-slovenskega koordinacijskega odbora Krške škofije dr. Ernst VValdstem in dr. Valentin Inzko, drugi nagrajenec je bil bivši rektor celovške univerze univ. profesor dr. Giinther Hodi, tretji pa bivši avstrijski zvezni predsednik dr. Rudolf Kirch-schlager. Ob podelitvi nagrade je profesor Anton Pelmka, vodja instituta za politične vede na innsbruški univerzi ter vodja dunajskega centra za raziskovanje konfliktov, v razgovoru za »Republiko« in za »Primorski dnevnik« zavzel stališče do položaja koroških Slovencev, upoštevajoč spremenjene politične razmere v Sloveniji. REPUBLIKA-PD: Gospod profesor Pelinka, kaj vam pomeni Einspielerjeva nagrada? PELINKA: Nagrada me veseli in mi je v čast. Podelitev pa mi pomeni predvsem spomin in potrditev, da Avstrija m avstrijska demokracija ne smeta zaiti v past etničnega fundamentalizma. Past, ki si jo za Avstrijo zaenkrat lahko predstavljamo z nemško nacionalnimi predznaki. V to past se je Avstrija že enkrat ujela. REPUBLIKA-PD: Vidite nevarnost, da bi se kaj takega zopet ponovilo PELINKA: Ta nevarnost zagotovo ne prihaja v obliki Paradnega koraka leta 1938, prihaja Počasi, pogosto se Pojavlja v podzavesti, na primer v obliki germanizacije, se je ne vsiljuje odprto, marveč je rezultat socialnega Pritiska. V Avstriji opažamo germanizacijo do ne nemško govorečih narodnostnih skupnosti. To je del oz. aktualna oblika tega atničnega fundamen- INTERVJU Koroške korenine etničnega čiščenja Ivan Lukan talizma. REPUBLIKA-PD: Popis prebivalstva v Avstriji leta 1991 je pokazal, da se je število pripadnikov skoraj vseh narodnostnih skupnosti zvišalo. Edina izjema so koroški Slovenci, ki so ostali na skoraj istem številu oz. so celo nazadovali. PELINKA: Sigurno je zanimivo, da prvič po več desetletjih spet narašča število nenemško govorečih narodnostnih sku- nosti v Avstriji. rav tako je pa zanimivo, in to je negativna plat, da so koroški Slovenci iz tega pozitivnega trenda izvzeti. Moja razlaga za ta pojav je, da je na Koroškem nemški nacionalizem slej ko prej močno prisoten, močnejši kot na Gradiščanskem. Pritisk germanizacije oz. valovi germanizacije so na Koroškem dalje prisotni - v nsprotju z ostalim vseavstrijskim trendom. REPUBLIKA-PD: Je morda ena od razlag za stagnacijo nazadovanje števila koroških Slovencev v tem, da se nahaja politično vodstvo narodnostne skupnosti na razpotju. V slovenski narodnostni skupnosti se razpravlja o dveh, dokaj nasprotujočih konceptih. Prva predvideva širše odpiranje manjšine v smer multikulturnosti, drugi gre v smer zapiranja in se nagiba bolj k konzer-vaciji jedra narodnostne skupnosti. PELINKA: Ta tendenca razdvojenosti narodnostne skupnosti je resen problem. Kot Neslovenec ne želim presoditi, katera stran ima prav. Za to mi niti ne gre. Gre za to, da ta daljnosežna razdvojenost škoduje slovenski narodnostni skupnosti pri uveljavljanju njenih interesov na Koroškem. REPUBLIKA-PD: S tem smo pri vprašanju, kako je mogoče bolj učinkovito uveljaviti interese narodnostne skupno- sti. Koroški Slovenci razpravljajo o različnih modelih, od reform obstoječih struktur, do snovanja nove oblike zastopstva koroških Slovencev, katero bi nadomestilo obe osrednji organizaciji. Del narodnostne skupnosti je za ustanovitev nekega slovenskega parlamenta, neke narodnostne zbornice. Bi taka zbornica bila lahko impulz za to, da bi koroški Slovenci znova strnili svoje sile? PELINKA: Mislim, da je to tisto vprašanje, ki trenutno razdvaja oba tabora med koroškimi Slovenci. Po mojem je koncept narodnostne zbornice ali narodnostnega parlamenta izvedljiv samo pod pogojem, če ga podpirajo vsi Slovenci. Samo tedaj bi to bilo smiselno. Če pa koncept odpira 50 odstotkov lovencev, 50 odstotkov ga pa odklanja, potem je oči-vidno, da tak parlament ne bo v stanju uresničiti zaželen namen, namreč krepiti slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. To se pravi: najprej bi Slovenci morali doseči složnost v načelnih vprašanjih. Kaj tej složnosti potem sledi, je skoraj sekundarnega pomena. 2e sama složnost mora biti cilj in princip za narodnostno skupnost, ki je porinjena ob zid, kot so to koroški Slovenci. REPUBLIKA-PD: Poznate slovensko narodnostno skupnost relativno dobro. Vidite tako složnost v načelnih vprašanjih na obzorju? LahJco k temu tudi prispevajo politične spremembe v Sloveniji? PELINKA: Pogoji za to so morda bolj ugodni kot prej, saj se slovenska narodnostna skupnost na Koroškem ne povezuje več z Jugoslavijo in z njenim komunističnim sistemom, in tudi ne več s komunistično vlado v Sloveniji, ki je bila del te Jugoslavije. Einspielerjevo nagrado je letos prejel univerzitetni profesor dr. Anton Pelinka Lahko bi bil optimist, predvsem zaradi tega, ker ni več mogoče denuncirati interese slovenske narodnostne skupnosti kot komunistične, ker ta komunizem ne obstaja več. Kljub temu sem previden, ker je to upanje teoretične narave. Žal še ne vidim praktičnih rezultatov, toda možnosti, da koroški Slovenci zdaj lahko pokažejo na demokratično Slovenijo, lahko pozitivno vplivajo tudi na proces poenotenja znotraj narodnostne skupnosti. REPUBLIKA-PD: Torej le resne možnosti? PELINKA: Da. Prvič vidim možnost, da se v tem prostoru razpravlja ne da bi se konfrontirali z diktaturo, da se dela politika, da se navezujejo kulturni kontakti. To odpira nove možnosti tudi za narodnostne skupnosti, da prispevajo svoj delež k kooperaciji, ki presega meje, na primer slovenske, italijanske, hrvaške, avstrijske. Te nove, široke možnosti ter odpad grozeče slike komunizma pa je treba koristiti. REPUBLIKA-PD: V vašem govoru ob prejemu Einspielerjeve nagrade ste orisali »strašno vizijo«: eksodus ali izginotje koroških Slovencev s koroških tleh; - avstrijski Avstrijec Pelinka pa bi bil obsojen na življenje z nemško (nacionalnimi) Korošci. PELINKA: To seveda ni bila realna slika, marveč slika, preko katere sem hotel transportirati Pettauersko sliko o »Mestu brez Židov«. Seveda mislim, da ta slika nima realnega ozadja ter da se tudi ne bo uresničila strašna vizija eksodusa koroških Slovencev kot se je uresničila za žide. S to vizijo sem hotel opozoriti na predstavo etničnega čiščenja, ki je bila razvita ne šele v p ost jugoslovanski vojni 1991/92. Predstava etničnega čiščenja ima več, daleč v preteklosti segajočih korenin. Ima tudi koroške korenine! Ce bi se to etnično čiščenje uresničilo, s katerimi sredstvi in če je to samo stalni socialni pritisk in pritisk germanizacije, potem menim, da bi Avstrija obubožala. Za to obubožanje mi je šlo, in pred tem sem hotel svariti ter hkrati pozivati koroške Slovence, naj za voljo Avstrije in za volje naših skupnih interesov, ostanejo Avstrijci. REPUBLIKA-PD: Gospod profesor, hvala za pogovor. I CELOVEC / ODMEVI NA VOLITVE V SLOVENIJI NOVICE Izid je prispevek k stabilnosti Gneča za prostore v novi vladi CELOVEC -Volitve v Sloveniji Se vedno odmevajo tudi na Koroškem. Poleg predstavnikov koroških Slovencev, je včeraj zavzel stališče do slovenskih volitev tudi namestnik koroškega deželnega glavarja in predsednik socialdemokratske stranke Peter Ambrozy. Izvolitev Milana Kučana za predsednika Slovenije je označil kot pomemben prispevek k evropski stabilizaciji, poudaril pa je tudi, da je slovenski predsednik Slovenijo s previdnostjo peljal skozi dobo nasilnega preobrata na Balkanu in bistveno prispeval k osamosvojitvi države. »Mednarodno priznanje Slovenije je bilo tudi priznanje za Milana Kučana«, je zapisal Arnbrozy v čestitki slovenskemu predsedniku ter izrazil željo po krepitvi sosedskih odnosov med Koroško in Slovenijo. Včerajšnji koroški dnevniki namenjajo slovenskim volitvam precej prostora. Neodvisni »Kleine Zeitung« poroča o »Gneči za sedeže v novi vladi«, njegov posebni poročevalec v Ljubljani, Giinther Lehofer, pa meni v komentarju o volitvah, da je Drnovšek pragmatik, ki bi lahko bil na čelu tako levosredinske kot tudi desno-sredinske vladne koalicije. Njegova odločitev bo - ne glede, kako se bo zmagovalec parlamentarnih volitev odločil - ideološka. Rezultat Krščanskih demokratov komentira »Kleine Zeitung« kot »dušilo« za Peterleta, v odstopu predsednika SDP Cirila Ribičiča pa dnevnik vidi potezo, s katero združena levica lahko postane zanimiva tudi za vstop v vlado. Uspeh Jelinčiča pa uvršča v »evropski trend«. »Karntner Tages-zeitung«, dnevnik socialdemokratske stranke pa poroča, da je v Sloveniji pri vrhu vse ostalo pri starem, obžaluje pa, da slovenski socialdemokrati po vsej verjetnosti ne bodo prestopili praga parlamenta. Z namigom na referendum v Švici, kjer se je večina prebivalstva izrekla proti vključitvi v Evropski gospodarski prostor, pa dnevnik ironično zaključuje: »Na poti v novo Evropo so zdaj celo Slovenci prehiteli Švicarje ...« Svičarski »ne« ima posledice tudi za Avstrijo DUNAJ - Uspeh nasprotnikov Evropske skupnosti (ES) in Evropskega gospodarskega prostora (EGP) pri referendumu v Švici je imel velik odmev v avstrijski politiki. Zvezni kancler Vranitzky je obžaloval švicarsko odločitev, a hkrati optimistično izpostavil, da se glede avstrijske poti v EGP - tudi če bo zdaj zaradi Švice nekoliko daljša - ničesar ne bo spremenilo. Referendum o pristopu k EGP je kancler izključil, ta odločitev je stvar odgovornosti zvezne vlade. Svičarski »ne« k EGP je kajpada naletel na pozitivne reakcije pri avstrijskih nasprotnikih ES in EGP. Avstrjski Zeleni so izpostavili svoj demok-racijskopolitični pomislek, češ zdaj je dan spet dokaz za to, da skupne Evrope ni mogoče graditi s 50-odstotnimi večinami, temveč z drugačnimi vsebinami in s politiko, ki bi res prepričala veliko večino prebivalstva. Vodja svobodnjakov Haider pa je švicarsko odločitev takoj vzel kot povod za oster napad na avstrijsko vlado in za zahtevo po avstrijskem referendumu o EGP. Avstrija pripravljena na pogajanja z ES DUNAJ - Avstrijski zunanji minister Alois Mock je poudaril, da je Avstrija pripravljena na takojšnja pogajanja glede njenega vstopa v Evropsko skupnost, če bi se za to izrekli šefi vlad ES na njihovem srečanju konec tedna. Mock sicer še ne pričakuje tozadevnega slepa, če bi se to zgodilo, pa bi bil »pozitivno presenečen«. Glede švicarskega »ne« k Evropskemu gospodarskemu prostoru meni Mock, da položaj Avstrije ni primerljiv s švicarskim. Zahtevo avstrijske opozicije po referendumu o EGP pa je avstrijski zunanji minister zavrnil. Pravljica mladih igralcev SKOCIJAN - Mladi igralci v Škocijanu so v nedeljo zvečer uprizorili ekološko pravljico Vike Grobovškove »Do tiste stezice, tam je moje« v dramaturški priredbi režiserja Petra Militarova in mentorice skupine Helke Mlinarjeve. Ob tem so Skocijančani tudi gledališko opremili dvorano Kasslovega kulturnega doma, ki je odslej sposobna sprejeti tudi zahtevnejše gledališke predstave. Rešiser Militarov je iz preproste naravovarstvene zgodbe ustvaril zelo pirjetno predstavo z veliko plesa in glasbe. Pri tem sta mu pomagala koreograf Zdravko Ha- derlap (Ikarus) in domači glasbenik Hanzej Kežar Ml. Lepo pravljično sceno je izdelal domači likovnik Kristijan Sadnikar, luč je postavil in izvedel Zoran Najdenov, osnutke kostumov pa je zasnovala Breda Varl. Besedila pesmic je napisal Marjan Belina. Največja kvaliteta nedeljske premiere je nedvomno sproščenost in razgibanost škocijanskih mladih igralcev, veliko glasbenih vložkov in kvalitetno petje. Tudi aktualizacija zgodbe o onesnaževanju okolja in nevestnem ravnanju z naravo je močno poudarjena. Predstava je po svoje zelo vzgojna, tako za igralce kot gledalce. Odrska dejavnost si je po lanskoletni uprizoritvi Mucinega doma in s sedanjo uspešno premiero ekološke pravljice že kar utrdila svoje mesto v kulturnem življenju Slovencev v tem kraju, ki je bilo prav na tem področju dolga leta precej nerazvito. (H.V.) Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem: Celovec * Grabštanj * Rožek * Šmihelj/Pliberk Beljak * Hodiše ‘Selo * št. lij Bekštanj * Kotmara vas pri Škocijanu * Št. Primož Bilčovs * Labot * Svatne * Struga Bistrica ob Zilji * Loče * Šteben * Tinje Brnca * Ločilo * Šentilj * Velikovec Borovlje * Miklavčevo * Šentjakob * Vernberk Čajna * Podrožca * Škocijan * Vrba Galicija * Podgorje * šmarjeta * Železna Globasnica * Psinja vas v Rožu Kapla Goselna vas * Podklošter * Šmohor * žrelec LJUDJE IN DOGODKI Sreda, 9. decembra 1992 NOVICE Umrl tudi četrti član družine Diotallevi F ANO - Včeraj so se uresničile Črnoglede napovedi anconskih zdravnikov, 54-letni Femando Diotallevi je podlegel smrtnim ranam. Družine Diotallevi ni veC, saj je ostale elane pokončal neznani morilec v noCi na ponedeljek. Preiskovalci so vedno bolj prepričani, da je bil morilec samo eden, in sicer pravi profesionalec, ker je od 18 strelov le enega zgrešil. Prav tako je bil izredno izurjen, saj je moral vsaj enkrat zamenjati okvir samokresa. Iz tulcev kalibra 7, 65 se za sedaj lahko le sklepa, da je uporabil polavtomatski samokres z dvojnim okvirjem in ne brzostrelne pištole, ker bi v takem primeru z rafali sprožil veC strelov v prazno. Državni pravdnik iz Pesara Gaetano Savoldelli se je včeraj sestal s preiskovalci, ki morajo poiskati odgovor na ključno vprašanje, zakaj je prišlo do tako srhljivih umorov? Med preiskovalci se vedno bolj utira prepričanje, da je bil morilec znan Dio-tallevijem in jih je zato vse pokončal. Vez med njim in družino pa je Adolfo Diotallevi, ki je bil po vsemu sodec prvi ubit in je morilcu odprl vrata. Preiskovalci sedaj išCejo med Adolfovimi prijatelji in znanci. Morilčeva »profesionalnost« je vsekakor pomembna sled. Božji otrok v živih jaslicah bo letos Žid iz Betlehema? RIVISONDOLI (L'AQUILA) - JezušCek v živih jaslicah, ki jih vsako leto organizirajo v abruškem Rivisondoliju, bo letos pravi Zid in celo iz Betlehema, vsaj tako trdijo v Rivisondoliju, kjer so tudi navedb njegovo in imena staršev, kar pa ob trditvah, da je kristjan vzbuja sum, da je letošnji abruški JežušCek Palestinec, saj se imenuje Elias Kumsieh, očetu je ime Nidal, materi pa Su’ad. Vsekakor pa je v vsakem primeru semit, kar je v sedanjih Časih obujanja antisemitizma in nestrpnosti do tujcev pomenljivo in spodbudno. V Rivisondoliju so karabinjerji že budni, saj so razni desničarski krogi že obsodili tako »bogokletno« izbiro. SE; m V avtobusni nesreči kar 96 mrtvih jj NAIROBI - Sestindevetdeset mrtvih, med katerimi je tudi 12 otrok, je obračun tragične nesreče v Keniji, ko je prepoln avtobus zgrmel s ceste v neko reko. NesreCa se je zgodila kakih 40 kilometrov severno od Nairobija. Po podatkih oblasti, je v avtobusu bilo prostora za 50 potnikov, šofer pa je vanj strpal kar 112 oseb. BENETKE / VAL SLABEGA VREMENA RIM / OB BREZMADEŽNEM SPOČETJU Beneško laguno pestili izredna plima in burja Poplave v delti Pada, v Markah je razbesnelo morje rušilo priobalno cesto in železnico, v Alpah pa sneži BENETKE - V Benetkah in Chioggi so se včeraj pred zoro ljudje zbudili ob turobnem zavijanju siren, ki so ponovno napovedovale izredno plimo. Ta je nekaj pred 8. uro začela vdirati v nižjeležeCa poslopja, ob 8.30 je dosegla 1 meter in 34 centimetrov, svoj višek pa nekaj minut po 10. uri, ko je dosegla kar 1 meter in 42 centimetrov nad povprečno gladino morja. To je najhujša plima od 1. februarja leta 1986, ko je beneška »visoka voda« dosegla 1, 65 metra. Voda je zalila veC kot 60% Benetk, vdirala je v pritlična stanovanja, v trgovine, vdrla je tudi v cerkev Sv. Marka in do skrajnosti zagrenila življenje Benečanom, saj je tudi tokrat občina nesmotrno postavila brvi, da pa bi bila mera polna, jih je tokrat marsikje voda odnašala, saj so bili postavki prenizki, tako da so debele deske »zaplavale«. Na Trgu sv. Marka je bilo pol metra vode, kar zgovorno dokazuje s kakšnimi težavami so se včeraj ubadali Benečani. Kot reCeno, je to najhujša plima v zadnjih šestih letih, najhuša je bila 4. novembra 1966, ko je plima dosegla višino 1 metra in 94 centimetrov. Benetke pa se morajo zahvaliti včerajšnji burji, ki je s sunki do 85 kilometrov na uro precej manj dvignila morje, kot bi to storil močan jugo, da ni bilo še hujših zapletov. Je pa zato težji davek plačala Chioggia, kjer je morje doseglo 1, 65 metra in zalilo dobršen del mesta, saj je burja vodo z Beneške lagune »potisnila« h Chioggi. Gasilci so imeli polne roke dela z evakuacijo starejših in onemoglih, ki bivajo v pritličnih sobah, tako stanje je trajalo veC ur, saj je morje le počasi upadalo. Burja je vCeraj povzročila precej nevšečnosti tudi v delti Pada, saj je ovirala nemoten pretok zaradi povodnji naraslega Pada. Izredno stanje so proglasili na območju Codigora in Porto Garibaldija, kjer je Pad v dveh krajih »pljusnil« preko bregov. Podoben položaj je bil tudi na širšem območju Ferrare, kjer je težave povzročal tudi Reno. Zaradi burje razbesnelo morje pa je rušilo obalo vzdolž vsega zahodnega dela Jadrana. V Markah je morje odneslo del jadranske železniške proge, pri Senigallii pa je poškodovalo priobalno cesto. Zaradi močnega dežja, orkanskega vetra in celo zračnih vrtncev so bile precejšnje nevšečnosti v Toskani, Kampaniji in v Markah. Padec temperature pa je povzročil moCno sneženje v vsem alpskem loku, saj se je meja sneženja v Aosti in v Venetu spustila vse do 400 metrov nadmorske višine. V Furlaniji-Julij-ski krajini je snežilo vse od Tablje, tako da je bila v vsem alpskem loku obvezna zimska oprema, (voc) Za beneške trgovce je bil včeraj zares črn dan, saj z vedri niso bili kos plimi (AP) Gasilec Claudio Aureli je včeraj na Trgu Spagna salutiral kipu Device Marije (AP) , Jadranski koledar 1993 1993 s knjižno zbirko Veliko več kot lep božični dar CE55.000 UR 1 JADRANSKI KOLEDAR ZBORNIK 1993 Življenje na Primorskem in dogajanje v svetu nekdaj in danes: problemi in ustvarjalnost, kronika dogodkov, portreti ustanov in vidnih osebnosti. Stališča, dokumenti, slike, razvedrilno in koristno branje. Zbornik z nadihom morja. Str. 208. NAMIZNI JADRANSKI f§j "" 'Wm KOLEDAR 1993 1 ‘‘•k Da vsega ne I VgHflLi boste nosili v J glavi ali na 1 begotnih lističih: praktičen, lepo i h/'* oblikovan, naš v najširšem pomenu IHBp besede. Pavel Medvešček SKRIVNOST IN SVETOST KAMNA Zgodbe o čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem so bogato ilustrirane z barvnimi posnetki kapelic, predmetov in krajev, ki se jih še drži stara vera prednikov. Kulturna dediščina in nadvse zanimivo odkrivanje skrivnih moči v našem okolju. 106 fotografij Rafaela Podobnika, str. 198. Stanko Klinar STO SLOVENSKIH VRHOV Avtor je v besedi in sliki označil tako gore v Sloveniji, kot tudi vrhove na Koroškem in Primorskem v Italiji, pa tudi daljna gorstva, ki jih je slovenski človek “obiskal” in osvojil, npr. Himalajo, Ande. Bogat vodnik z dragocenimi popotnimi, kulturnozgodovinskimi in naravoslovnimi podatki. Okr. 140 barvnih slik, 272 str. Igor Škamperle SNEG NA ZLATI VEJI Roman o mladostniškem dozorevanju v tržaškem predmestju Sv. Ivan, v Postojni in Ljubljani. Brstenje ljubezni, predvsem pa dramatičen dialog z gorami, s kamnitnimi stenami, zaradi česar je to obenem tudi roman o alpinizmu. Str. 224 Naročila sprejemamo: v TRSTU — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6 v GORICI — v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635969 v ČEDADU — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. Ristori 28, tel. 731190 v SPETRU — v knjigarni Cernetig Francesca, Condominio al Centro ali po telefonu na št. 727536 * po telefonu od 8.30 do 13. ure, tel. 040/7796420 • preko raznašalcev Primorskega dnevnika ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA ZNANJE Sreda, 9. decembra 1992 17 ASTRONAVTIKA / NI MOGOČE POZABITI, KAKO SO BILE VON BRAUNOVE RAKETE ZLORABLJENE Raketa ni bila le grozljivo orožje, ampak tudi prvi korak na poti v vesolje Pred pol stoletja je skupina nemških vojaških oficirjev in znanstvenikov stala ob peščenem gričevju pri ribiški vasici Peenemiinden ob obali Baltika. Nadzorovali naj bi izstrelitev prvega uspešnega balističnega izstrelka na svetu. Ko je 14 metrov dolga raketa V-2 dosegla višino 80 kilometrov in domet 120 kilometrov, se je generalmajor VVermachta VValter Domberger zasukal proti civilnemu in tehničnemu direktorju projekta Wer-nerju von Braunu: »Ali veste, kaj smo danes uresničili?« je vprašal. »Danes se je rodila vesoljska ladja.« Rakete, ki so nosile v vesolje ameriške in sovjetske satelite v petdesetih letih in so spustile ameriške astronavte na Luno v letu 1969, so bile neposredne naslednice raket V-2. toda Domberg-erjev komentar je bil daleč pred časom, saj je bila V-2 predvsem orožje; Hitler jo je imenoval celo maščevalno orožje. Uporabil je veC tisoč teh raket, ko je bombardiral London in druga evropska mesta v zadnjih obupnih poskusih ob koncu druge svetovne vojne. Ko se je približala petdeseta obletnica uspešne izstrelitve V-2, sta 3. oktobra 1942 nemška letalsko-ve-soljska industrija in vlada sklenili, da bosta proslavili tehnični dosežek, ne da bi se ozirali na njegovo temno stran. V tem so se kar precej ušteli. Ko so pripravljali uradne ceremonije na preizkušCevali-šCu Peenemiinde, so iz- bruhnili protesti tako v Nemčiji kot tudi v tujini. Nenehno je naraščal priti sk posebno v Veliki Britaniji, kjer je VVinston Churchill, vnuk britanskega predsednika, opozarjal, »da civilizirane države sveta ne praznujejo orožij.« KonCno se je nemška letalsko-vesoljska industrija skupaj z vladnimi sponzorji odločila, da se bo slovesnosti odpovedala. Obrambni minister Volker Riihe pa je bil nasprotno mnenja, da proslavljanje ne bi moglo škodovati, saj tehnologije ni mogoče ločiti od zgodovine.Zgodovina V-2 sega nazaj v dvajseta leta, ko je skupina nemških raketnih zagnancev ustanovila Društvo za vesoljska potovanja. Eden od navdušenih elanov je bil von Braun, ki se je organizaciji pridružil takoj po diplomi na visoki šoli. Leta 1932, ko je von Braun dobil naslov univerze v Berlinu, je Domberg kot takratni kapetan mladega inženirja vključil v armadni raketni program. Skupina je izdelala na eksperimentalni postaji armade pri Peenemiindeju veC pionirskih zasnov, vključno z eno raketo V-2, še preden se je zaCela vojna . Hitler je pritiskal z zahtevami po orožju dveh vrst: po preprostejši in veliko počasnejši raket V-l, ki je bila kmalu pripravljena na akcijo; junija je nekaj dni pred zavezniško invazijo na Normandijo s prvim od vseh tisoč na reakcijski pogon gnanih nebalistiCnih izstrelkov Slika: Von Braun (desno) In Rudolf Nebel leta 1930 poslal na angleška tla. Danes velja, da je neposredna prednica znanih raket križark ali mane-vrirnih raket. Te leteCe bombe so ubile pet tisoC Britancev. Na sreCo pa so bile zelo nenatančne, saj so običajno letele na višini devetsto metrov s hitrostjo petsto šestdeset kilometrov na uro in so jih pogosto sestrelili tako s protiletalskimi topovi kot z lovskimi letali. Raketa V-2 pa je bila povsem drugačna. Ta balistični izstrelek na tekoče gorivo (oksidator je bil tekoči kisik, gorivo pa alkohol) je zagrmel v vesolje (ali skoraj na rob vesolja), nato pa padel nazaj z bojno glavo, ki je vsebovala eno tono eksploziva in tako udarila na cilj s hitrostjo 5630 kilometrov na uro. Nihče je ni mogel ne videti ne slišati niti ustaviti. Med septembrom 1944 in marcem 1945, ko so Nemci s svojimi napadi prenehali, je veC kot tisoC tovrstnih raket padlo na Britanijo. Zmagoviti velesili, ZDA in SZ, po vojni nista zasegli samo nepoškodovanih izstrelkov iz tovarne, ki je izdelovala te rakete, ampak so zajeli tudi znanstvenike, ki so jih ustvarili. Von Braun in veC kot stoj ego vib sodelavcev so zaceli delati za ameriško armado v Hunstvillu v Alabami. Tam so razvili prvo ameriško balistično raketo Redstone (kratkega pohvalil njegov prispe-dometa), nato pa Jupiter vek v ameriškem vesolj-(srednjega dosega). Ko je skem programu z beseda-von Braun leta 1977 mi: »Vsi ljudje na svetu umrl, je takratni predse- so imeli korist od njego-dnik ZDA Jimmy Carter vega dela.« Slika: Izstrelitev rakete V-2 K E M I JA Skrivnostni vonj za življenje M. Krmeu iy -ros je organ, katere-1^^ I ga vloge ne pozna--L Mmo dovolj. Cesto nas skrbi velikost in obti-ka nosu, običajno pa posvečamo malo pozornosti njegovi«dejavno-sti«. Vendar lahko Čutilo za voh spodbudi ali umiri naš libido, skratka igra pomembno vlogo pri spolni privlačnosti. Prav tako lahko vphva na naš delovni ritem in tempo. Nekatere družbe pa se njegove »moCi»že zavedajo. V poslovnih prostorih tako imenovanih »intebgentnih zgradb»na Japonskem se širijo prijetni vonji, ki ugodno vpli-vajo na storilnost delavcev. V poslopju Kaj ime Corporation v Tokiu imajo na primer zjutraj vonj po limonah, opoldne vonj po cvetju in popoldne vonj svežega gozda. Kaj pa meni Evropa? Katere vonjave so ji ljube? V Veliki Britaniji je eden najbolj priljubljenih vonj po limoni, medtem ko imajo Nemci raje naravnost gozdne svežine, »britanska različica« pa jim ne diši najbolj. Nekateri vonji so imeti 2e od Časov srednjega veka precejšnjo veljavo. Jasmin in sivka sta veljala na primer za blagodejna in pomirjujoča. Znanstvenih dokazov, da je res tako, pa nam do sedaj še niso ponudili. Raziskovanja v ZDA so pokazala, da se, Ce človek vdihava vonj po Pepermintu na pet minut (torej vsaj vsakih pet minut vdihne vonj po Pepermintu), njegova zbranost izboljša. To pride v poštev predvsem pri«dolgoCasnih« opravilih, kot so vožnje z letali, vlaki in avtomobili na daljše razdalje ter različna nadzomiška dela. Vse kaže, da vonj neposredno deluje na možgane, delno je povezan tudi z vidom, vendar ne za dolgo. Neki raziskovalec je to primerjal z«majhno količino kofeina«, hkrati pa se na ta način izognemo tveganju zaradi Čezmernega uživanja kave. V Veliki Britaniji so raziskovalci odkrili nekaj, za kar menijo, da bi bilo lahko nadomestek (mogoCe ga je vdihavati) za znano pomirilo valij. George Dodd in Don Jenkins z inštituta za olja pri VVarvvicku sta izolirala sestavino Človeškega znoja, za katero kaže, da pomirjujoče vpliva na ljudi, ki jih mučijo občutki tesnobe ali kakšne druge psihološke težave. Kemikalijo so poimenovali »materin vonj«. Ta besedna zveza nedvoumno kaže na prvo izkušnjo vsakega človeškega življenja. Na trži-šču«nastopa« ta vonj pod imenom OSMONE 1. Vonj, podoben vonju Ciste sveže kože, vdihnemo vsaj štirikrat na dan. Vonj oddaja neke vrste kaseta, sestavljena iz omrežja cevi in spužev. Prvi poskusi so bili presenetljivo uspešni. Ljudje, ki so prej jemali pomirila, so jih, odkar uporabljajo«kaseto«, tako rekoč nehali uporabljati. Strokovnjaki menijo, da ni nevarnosti zasvojitve zaradi upora-be«kasete«, saj je količina kemikalij, ki prodrejo v krvni obtok, bistveno manjša kot pri običajnih pomirilih. Skeptiki se seveda sprašujejo, ali ne gre uspeha nove iznajdbe pripisati zgolj place-boefektu. Drži pa, da je človeško Čutilo za voh zelo občutljivo, bolj kot najpopolnejši detektor dima.. Naš a« naklonjenost« določenim vonjavam naj bi, po trditvah nekaterih raziskovalcev, razkrivala našo osebnost. Raziskovanja v inštitutu za uporabno estetiko v Frei-burgu v Nemčiji kažejo, da so ljudje, ki jim je ljub vonj po limoni, po vsej verjetnosti dinamični in odprti, medtem ko naj bi bili tisti, ki imajo radi vzhodnjaške ali zacinjene vonjave, bolj vase zaprti, mirni in harmonični. Študije se nadaljujejo v VVarvvicku, z namenom da bi še natančneje ugotovili, katere sestavine možganov se odzivajo na vonjave vseh vrst. Če bodo našli povezavo med počutjem, osebnostjo in priljubljenostjo vonja (na biološki osnovi), bodo lahko parfumi v prihodnje tako zasnovani in pripravljeni, da bodo primerni za specifične možganske sisteme. Tudi skrivnost uspeha v družbi je lahko odvisna od organiziranega poznavanja telesne kemije. O tem so bile napisane že mnoge fantastične zgodbe, poljudna navodila za osebna uveljavljanja v družabnem življenju, vendar še zdaleč niso uspela pričarati resnične očarljivosti vonjav. KIRURGIJA / »ROBODOC« JE SVOJE DELO OPRAVIL BREZHIBNO Uporabnost robotov pri operacijski mizi Robota, ki pomaga operirati, si je omislil dr. VViltiam Baigar, ortoped iz Kalifornije. Baigar sicer zna umetne kolke vstavljati prav tako spretno kot njegovi kolegi. Glavico paC odseka od stegnenice in jo nadomesti s kovinskim delom. Čeprav je to sicer zahteven poseg, Bargar sredi operacije delo prepusti veC kot sto kilogramov težkemu robotu, imenovanemu Robodoc. Ta ne naredi nic herojskega, le v ostanek stegnenice izvrta čedno luknjo, v katero Bargar kasneje namesti »nogo« kovinskega nadomestka. Kljub temu pa je to prva uporaba robota pri operacijski mizi, v prihodnosti pa se roboti utegnejo naučiti še marsikatere kirurške veščine. Robodoca pa ne uporabljajo zato, da bi operacija potekala bolj hitro, ampak zato, ker svoje delo opravi bolj natančno od človeka. Inženirji pred tovrstnimi kirurškimi posegi že vnaprej pripravijo brezhibne posnetke bolnikovega kolka. Ponavadi je proteza dvodelna: sestavljata jo plastična ponvica, ki se prilega medenici, in kovinska glavica, ki se bo v ponvici vrtela. Iz glavice štrh približno 15 cm dolga nožiča, ki jo kirurg vstavi v kanal, izvrtan v preostali del stegnenice. Do sedaj kirurgom namreč nikoli ni uspelo, da bi to luknjo izvrtati na kar se da eleganten način. V roke so paC morali vzeti dleto in kladovi ter z njima dolbsti luknjo, dokler »nožiče« niso spraviti vanjo. Temu primeren je bil tudi rezultat, saj sta se proteza in kost v izvrtani luknji stikala le na kakih 20 odstotkih svoje površine. Ker pa se kost vraste v protezo le tam, kjer se z njo stika, je bil uspeh operacije vedno vprašljiv, saj bi se kolk lahko prej ati slej zaCel majati. Prav pri tem pa naj bi se Robodoc izkazal bolje kot stari ortopedi. Dr. Bargar in njegov kolega, veterinar dr. Hap Paul, sta skonstruirala napravo, ki z računalniškim tomografom (CT) napravi ho dimenzionalno sliko stegnenice, robotizirano roko, ki vrta luknjo, in računalniški program, ki ga nadzira zdravnik. Ko bolnika »odprejo«, kot temu pravijo kirurgi, operater celo stvar požene, naprava pa izvrta luknjo s svedrom velike hitrosti. Seveda so ta nestvor preskusiti najprej na truplih in na bolnih psih, v obeh primerih pa je gladko prekosil zmožnosti kirurškega dleta in kladiva. Pred dobrim mesecem so Robodoca uporabili tudi pri pravem bolniku, svoje delo pa je opravil brezhibno, ne da bi trenil z očesom. Če mu bo to uspelo še devetkrat zapored, mu bo vsemogočna EDA (Uprava za hrano in zdravila) dovolila opravljanje takšnih posegov. Vsaditev umetnih kolkov je zelo pogost poseg, saj samo v "Ameriki na leto opravijo Četrt milijona takih operacij. Ker vsako deseto opravijo zato, da bi popraviti napake, narejene pri prvi operaciji, bo pločevinasti asistent povsod dobrodošel. Morda bi ga lahko naučil še Česa, meni dr. Bargar. M. E. ZGODBA 2 ............ Znanstveniki s planeta Zeros preizkušajo um Bojan Rauter Kosič -|—^red veC deset tisoC leti na poskusnem plane-1—7tu. Na zemeljskih bitjih, podobnih naravnim JL prednikom Žercev, povzročijo znanstveniki s planeta Zeros biološko anomalijo, ki je za »ano-maliste« osnovni vzrok za razvoj civilizacije, »evolucionisti« pa jo kajpak zavračajo, Ceš da je njihov vzpon nad živalski svet posledica naravne evolucije... Nekaj Časa se ni zgodilo nic posebnega, nato pa so poskusni zajčki na poskusnem planetu naenkrat zaceli kazati znake, ki jih je predvidevala hipoteza anomalistov. Biti so zmedem, spregledovali so realne dražljaje iz okolja, tudi tiste, na katere so prej zelo odločno reagirali, v povsem normalnih položajih pa so se obnašali, kakor da vidijo nekaj, kar sploh ni obstajalo. Po njihovem izrazu je bilo mogoCe sklepati, da doživljajo zelo Čudna Čustva, vrednotenja in vzgibe, brez razloga so se zaceli bati živali in drug drugega, niso si veC zaupali kot nekoč, njihova komunikacija pa je postala zelo otežena, ker je vsebovala veliko novih, individualnih, drugim nerazumljivih znakov, kretenj in glasovnh oblik ... Skratka, začeli so kazati vse znake haluciniranja: v njihovi notranjosti se je sprožil tok imaginarnih podob in Čustev, ki je prekril podatke normalne percepcije ter jih pahnil v subjektivni, pri vsakomur drugačen imaginarni svet - prav to pa je bila primarna posledica biološke anomalije. Prej ali slej je bilo pričakovati pojav prvih prilagoditvenih potez. Vsaj anomalisti so bili zaradi njihove zamude že nestrpni, saj jih je nasprotni tabor že krepko zbadal in se pripravljal na tolažilno zmagoslavje. ■yn res: že zelo kmalu so eksperimentalci - tako I so namreč Zerci poimenovali svoje poskusne JLzajCke - zaceli kazati tudi znake logičnega sklepanja in kreativnosti. Problemske situacije, ki so jih prej povsem zbegale, so pričeli reševati na nov, zelo smiseln način, in sicer veliko uspešneje kot pred padcem. S pomočjo orodja so si gradili vama in zelo funkcionalna zavetišča, medsebojno razumevanje se je izboljšalo, njihov jezik je postajal vse bogatejši, socialna organizacija pa vse bolj strukturirana. Očitno je torej bilo, da se njihov imaginarni svet, ki jih je bil tako oddaljil od realnosti, pričenja realnosti postopoma približevati, seveda na povsem nov, logiki inteligentnega mišljenja primeren način. Bili so na začetku izredno dolgega procesa ukinjanja svojega mentalnega odmika, na začetku razvoja znanja ter na začetku razvoja tehnične kulture, ki ga je usmerjalo vsako novo znanje. Anomalisti so upravičeno doživljali zmagoslavje. A ne za dolgo. Ze kmalu se je namreč začelo dogajati nekaj, Cesar avtorji poskusa niso predvidevali niti v najtemačnejši fantaziji. Pričakovali so seveda, da bodo eksperimentalci že v kratkem Času dojeti škodljivost negativnh vidikov anomalije, in da bo odtlej povsem prevladal pozitivni prilagoditveni trend - tako se je vsaj zgodilo v zgodovini Zercev. Z eksperimentalci pa se je zgodilo prav nasprotno: odločno so prevladali negativni vidiki, pozitivne pa so uporabljali pretežno v podporo negativnim in le malo v prid svoji blaginji. -rerealne, fantazijske oblike njihovega imagi-|\ I namega sveta so jih tako zelo prevzele, da -L >1 so jih kovati v zvezde, jih upodabljati v risbah in kamnu, jih opevali kot nadnaravna bitja, okoli njih spletali Čudne zgodbe, v njihovo Čast postavljali nenavadne stavbe, v katerih so jih Častili s Čudnimi besedami in obredi in se predajali njihovi domnevni nadnaravni moči. Zerci svojih imaginarnih projekcij niso nikdar jemali resno, spoh pa jih niso mistificirali. Ze od začetka so nanje gledati z zadržkom, svoje umske moCi pa so raje usmerjali k razumskim elementom svoje imaginacije. Bolj prebrisani eksperimentalci so izkoristiti obsedenost svojih sobitij in se jih zaceli predstavljati kot poslanci višjih sil, celo kot take sile same. To je njihov socialni položaj zelo izboljšalo, družbo pa razdelilo v maloštevilne vladajoče in mnogoštevilne podložnike. Zerci takšne delitve niso nikoli poznali. Ker so se eksperimentalci pretirano bati drug drugega, se obtoževali in projicirali svoje prikazni v namišljenega sovražnika, so se pogosto napadali, se bojevali v majhnih in velikih vojnah, najpogosteje v prid interesom svojih poglavarjev, ki so vedno ostali živi in bogatejši za vojni plen, medtem ko so bojevniki umirati in trpeti zaradi hudih ran. Zerci se med seboj nikoli niso bojevali, vsak spor so znali rešiti v zadovoljstvo obeh strani. Pravzaprav se resno nikoli niso niti sprli. Svoje ustvarjalne sposobnosti so eksperimentalci uporabljati predvsem za proizvodnjo predmetov za učinkovitejše odstranjevanje nasprotnih sil, pa tudi pri izdelavi na prvi pogled povsem neuporabnih stvari, s katerimi so okraševali svoja telesa in bivališča. Vsi predmeti, ki so jih izdelovali Zerci, pa so bili nadvse funkcionalni, zato nikakor niso mogli razumeti, da so eksperimentalci z naravnimi dobrinami tako potratni. Najbolj nerazumljivo pa je bilo, da so eksperimentalci požigali gozdove, onesnaževali reke, ubijali in jedli živali ter nasploh uničevali pogoje za lasten obstanek. Zerci so vedno ustavili vsakršen poseg v okolje takoj, ko se je pokazalo, da mu škoduje. Zavedali so se, da bi škodoval tudi njim samim in drugim prebivalcev, s katerimi so si delili skupen dom. Skratka, postalo je jasno, da se je poskus iztrgal z vajeti in pričel ubirati povsem svoja, nepredvidljiva pota. To spoznanje seveda ni bilo razlog za slavje katerega od obeh znanstvenih taborov. Oba sta postala globoko zaskrbljena, njuno tekmovalno razmerje pa se je takoj sprevrglo v tesno sodelovanje z enim samim ciljem: ustaviti pogubni proces na poskusnem planetu... ŠPORT Sreda, 9. decembra 1992 ODBOJKA / V MOŠKI C-1 LIGI USPEH V PADOVI ODBOJKA / ZENSKA C-1 LIGA ODBOJKA / C-1 ZENSKE Valprapor Imsa še neprema Charro Padova - Valprapor Imsa 1:3 (11:15, 15:8,13:15,11:15) VALPRAPOR IMSA: Lutman (5+10), Superga (3 + 3), A. Feri (7+12), Buzzinelli (10+7), Slabile (7+18), Berzacola (0+2), Paoletti (0+0), Flo-renin, Rigonat, Petejan, PrinCiC, M. Feri (0+2). Valprapor ostaja tudi po 6. kolu nepremagan na vrhu lestvice. Tretjo zmago v gosteh so dosegli na račun mladinske vrste padovskega prvoligaškega kluba Charro. Treba je reci, da so gostitelji igrali s postavo »under 18«, kajti starejši mladinci so ob isti uri igrali v Rimu tekmo prvenstva »junior lea-gue«. V prvih treh setih Valprapor Imsa nikakor ni igral, tako kot smo bili doslej vajeni. Pokazalo se je, da prehajajo igralci s psihološkega vidika v fazo, ko nastopajo obremenjeni zaradi vloge favoritov, ki so si jo sami naprtili z izredno uspešnim začetkom sezone. Delno jih je izdala tudi prevelika želja, da bi se izkazali, saj si menda samo tako lahko razložimo neobičajno visok odstotek napak. Goriški odbojkarji so se razigrali šele v zadnjem setu, predvsem pa to velja za oba centra, Buzzinellija in Lutmana, ki sta v tem setu dosegla skupaj več točk in menjav kot trije tolkaCi v moštvu. V prvem setu sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu, le v konCnico so bili valpraporovci boljši. Drugi set se je odvijal v znamenju raztrgane igre na obeh poljih. O tem, zakaj je Valprapor Imsa ta set izgubil, pove vse podatek, da je Charro deset točk dosegel po napakah goriške šesterke. Najbolj dramatične je bil prav gotovo tretji set. Igralci Valpraporja Imse se nikakor niso mogli veC zbrati in Charro je tako povedel kar s 13:8. Tedaj je prišla na dan zagrizenost gostujoče šesterke, a tudi neizkušenost domače. Valprapor Imse je zaCel nadoknaditi zaostanek, zadnje tri od sedmih zaporednih točk pa je dosegel z blokom, enim Stabileja in dvema Buzzinellija. Tako kot se je končal tretji set, se je zaCel Četrti in na sploh lahko reCe-mo, da je bil ta set za val-praporovce najlažji. Predsednik OK Valprapor Sandro Corva: »To je bila doslej naša najslabša tekma. Nad igro fantov sem razočaran, a pozitivno je, da so v kritičnih trenutkih pokazali, da si želijo zmagati.« V soboto bodo valpraporovci igrali doma z La Sedio. Peta zmaga borovk po vrsti Proti šibki Alturi plove igrale poprečno Altura Omse - Bor Tombolini Drinks 1:3 (9:15,15:2,11:15,12:15) ALTURA: Dean (6 točk + 6 menjav), Srichia (6+5), Adami (7+9), Parovel (2+5), Scherl (2+1), De Cecco (0+0), Valencich (0+0), Chian-dussi (0+0), Bevacqua (0+0), Padovan (0+0), Drozina (0+0). BOR TOMBOLINI DRINKS: Maver (4+12), Nacinovi (3 + 1), Flego (6+1), Ažman (6+9), Vodopivec (4+10), Guštini (2+2), Gregori (2+2), Benevol (0+0), Grbec (0+0). GLEDALCEV: 150 Borove odbojkarice nadaljujejo s serijo uspehov. V derbiju proti Alturi so osvojile že peto zaporedno zmago in tako nepričakovano ostajajo na vrhu začasnega vrstnega reda. Resnici na ljubo je treba povedati, da plave sinoči niso igrale dobro. Zdi se, da je dekleta hudo obremenjeval občutek, da morajo v tej tekmi zaradi svojega položaja, dosedanje igre in šibkosti tekmeca (Altura je še brez točk) zmagati za vsako ceno, saj se nikakor niso mogle sprostiti. Podobno je po tekmi razmišljal tudi trener Christian Sore, ki je še dodal, da so se njegove igralke preveč prilago- dile nasprotnikovi igri. V začetni postavi borovk je tokrat spet zaigrala Flegova. Nadomestila je temperamentno Čokovo, ki je zbolela za mononukleozo in bo v najboljšem primeru spet nared po novem letu. Plave so v prvem setu dvakrat zbrale lepo prednost, a so se pustile dohiteti najprej pri peti, nato pa še pri deveti točki, vendar so nato set prepričljivo osvojile in nic ni dajalo slutiti, da jih v drugem setu Čaka pravi polom. Pa vendar: plave so delovale kot okamenele, z lastnimi napakami so podarile nasprotnicam deset točk, tem pa je treba prišteti še dva zgrešena sprejema servisa. Negativnemu preobratu je sledil pozitvni in v tretjem setu so borovke že povedle z 11:2, nato pa si spet privoščile nekaj napak in Altura je nadoknadila večji del zaostanka, vse do rezultata 11:9 oz. 13:11, vendar pa je bila končnica spet v rokah prisebnejših borovk. Zelo Čuden je bil tudi potek Četrtega niza. Plave so povedle kar z 8:0, se pustile pri tem vodstvu tudi ujeti, nato nanizale točko, a spet popustile in Altura je z vodstvom 11:9 pokazala, Paola Gregori (Tombolini) da želi igrati tie break. K sreči so se tedaj borovke prebudile. Debitantka, doslej poškodovana Gustinijeva, še ena predstavnica »strašnega« Borovega letnika 1976, je dosegla dve točki na servisu, Maverjeva in Ažmanova sta v bloku zaprli nasprotnicam vse poti do polja, po štirih match-žogah pa je odločilni udarec izvedla Nacinovijeva. Plave res niso blestele, toda ne smemo pozabiti, da gre za izredno pomlajeno ekipo, ki je doslej dosegla dosti več od pričakovanega. Za Koimpex premalo celo vodstvo z 2:0 Sodnik Slogo oškodoval Koimpex - Fontane TV 2:3 (15:8, 15:8, 11:15, 7:15,13:15) KOIMPEX: Brisco (6+5), Fabrizi (6+2), Garbini (0+0), Gregori (4+4), Magnaldi (0+1), Pertot (9+5), Pittoni, Sosič (1+2), Starc (4+0), Ukmar (11+7), Zotti (1+0). Številna publika je sinoči prav gotovo prišla na svoj račun, saj je lahko gledala lepo in napeto srečanje, tehnično na zelo visokem nivoju! Naša dekleta so se pomerila z enim od favoritov za konCno zmago in s svojim nastopom potrdila, da je ekipa v rasti. O končnem zmagovalcu so odločale nianse in ne nazadnje, žal, drugi sodnik, Tržačan Silli, ki je našim igralkam dobro znan po slabem sojenju že iz prve tekme v derbiju z Altu-ro. Po našem mnenju je prav drugi sodnik odločilno posegel v »tie breaku« v škodo Koimpexa, kar pušCa po tekmi vsekakor nekaj grenkobe. Koim-pex je zaCel zelo udarno in z brezhibno igro povedel z 2:0. Trener Peterlin je tokrat poleg Ukmarjeve postavil na krilo Irino Pertot, ki je s silovitimi udarci spravila na kolena sicer odlično obrambo gostinj. Omeniti velja tudi, da je sredi drugega seta prevzela režijo igre mlada Starčeva in kljub ostrini tempa in velikemu agonizmu dobro vodila Slogino ekipo. Po drugem setu so igralke Fontaneja zaigrale učinkoviteje, veliko so tvegale z ostrim servisom, absolutno pa so popravile igro v bloku. Tekma je postajala bolj izenačena vse do petega niza, ki je bil napet, agoni-sticno pa na višku. Kot reCeno, so odločale nianse in poglavje zase stranski sodnik, Cigar odločitvam se je Čudilo celo vodstvo gostujoče ekipe. Samo srečanje se je za slogašice začelo izredno ugodno, saj je prepričljivo dobila prvi iset, pri Čemer velja poudariti, da je bila Pertotova skoraj neustavljiva. V drugem setu so pobudo prevzele gostje, vendar le do sedme točke, ko je trener poskusil s Starčevo, ki je spremenila ritem igre in slogašice so set osvojile na osmi-ci.Tretji in Četrti set sta bila dokaj izenačena, vendar pa napad Koimpexa ni bil veC tako učinkovit, pešal pa je tudi sprejem, kar je onemogočilo graditev igre. (Inka) NOGOMET / PROMOCIJSKA LIGA Primorju je sreča povsem obrnila hrbet Burja prinesla Varmu uspeh na Proseku Glede na prikazano igro v včerajšnji zaostali tekmi bi si Prosečani zaslužili vsaj neodločen izid - Tudi včeraj Breg (2. AL) zaradi neugodnih vremenskih razmer ni igral Primorje res nima sreče: po porazu v nedeljo so včeraj po »zaslugi« burje izgubili še z Varmom (F. Križmančič) Primorje - Varmo 0:1 (0:1) STRELEC: Martinelli v 2’ PRIMORJE: Babich, Luxa, Tul, P. Stoka, Trampuž, Savarin, Podrecca, Miclaucich, De Marco (v 69’ Štolfa), Cre-vatin, Antoni. VARMO: Della Vedo-va, Fangione, Fasan, Pituel, Pinzan, Sannini, D’Antoni, Bernardis, Martinelli (v 81’ Marti-nis), Zanella, G. Danna. SODNIK: Franzin iz Tržiča Primorju letos nikakor ne gre. Pravega razloga pa tudi v društvu pravzaprav ne najdejo. »Z igro naše ekipe smo zadovoljni, zaslužila bi si veliko veC točk kot jih je doslej zbrala, fantje se trudijo, redno hodijo na treninge, tudi na tekmah, ki smo jih izgubili, nas nasprotnik ni nadigral,« je povedal predsednik Dario Kante. »Ne vem, Čemu bi to pripisal. Napad je opravil svoje, dal je nekaj golov, čeprav je tudi nekaj grešil. Morda šepa v obrambi, prejemamo preveč zadetkov, nekatere po nerodnosti. O kakšni zamenjavi trenerja pa se ne govori. Sicer ne joCemo nad svojo usodo, tudi to je del športa, vendar...« Zal je bilo tako tudi na včerajšnji zaostali tekmi proti Varmu, ko bi bil najbolj pravičen neodločen izid. Kaže pa, da je Primorju letos sreCa povsem obrnila hrbet. Tekla je druga minuta, ko je Martinelli (to je bil zanj prvi letošnji nastop po operaciji meniskusa) skoraj z roba igrišča, pri kotu, udaril žogo proti sredini kazenskega prostora; silovita burja, pravi protagonist tekme, pa je žogo preusmerila naravnost v nasprotni zgornji kot Babichevih vrat. To in še nekaj redkih udarcev, ki pa domačega vratarja niso spravili v težave, je bilo vse, kar je Varmo prikazal. Znal pa je pametno izkoristiti prednost izrednega zaveznika, silovitega vetra, ki mu je v prvem polčasu pihal v hrbet: žogo je brez pomišljanja udarjal naprej, saj se nikoli ni vedelo, kje bo končala, s skolikšno močjo bo poletela, kako se bo odbila. Na drugi strani Primorje dejansko ni moglo računati na dolge podaje do napadalcev, žogo je bilo treba dejansko »nositi« naprej. Na prvo akcijo domačih je bilo treba Čakati do 14. minute, saj je bila igra vseskozi raztrgana. V zadnjih 15 minutah so se sicer večkrat, Čeprav s težavo, le prebili na nasprotno stran terena, vendar brez uspeha. Morda bi bilo najbolje, Ce bi sodnik srečanje odložil, celih 18 minut pa je odlašal z začetkom tekme. Primorje je v drugem polčasu računalo na pomoC vetra. Res je sicer vseskozi napadalo, vendar so bili gostje izredno pazljivi in požrtvovalni, igralcu, ki je imel žogo, so bili stalno za »vratom«, niso ga pustili dihati in mu niso dovolili, da bi prišel do ugodnega položaja za strel. Ko so domači le izvedli par udarcev, pa je bil vratar Varma na mestu. »Upali smo na pomoC burje,« je menil VValter Husu, »a nismo bili posebno nevarni, nismo streljali na vrata. Na razpolago smo imeli dva prosta strela, vendar je Miclaucch udaril visoko, Antoni je tudi poskusil s kakih 40 metrov, a ko 'ne gre, ne gre. V nobeni akciji pa nam ni uspelo kakega igralca spraviti v ugoden položaj za strel. O sami tekmi ni kaj govoriti, igre zaradi vetra dejansko ni bilo. Seveda smo računali na zmago, a je tudi točka šla po vodi. Naš sedanji položaj pa v bistvu pomeni, da smo z eno nogo že v 1. kategoriji.« Sedaj je le upati, da se Primorja ne bo lotilo malodušje, kar bi lahko bilo usodno. (D.B.) 2. AMATERSKA LIGA BREG - Domio odložena zaradi premočnega vetra MLAJŠI CICIBANI Primorje - Roianese 4:0 (1:0) STRELEC: Kante (4 zadetki). PRIMORJE: Furlan, Antonini, Milic, Lonza, Stoka, Pipan, Kante, Furlan, Doroteo, Fusilli, Rebecchi in Suc. »Rdeče-rumeni« so z borbenostjo in požrtvovalnostjo dosegli dve važni točki. Nasprotnik je bil sicer dober, a ne borben kot primorjaši. V prvem delu so naši napadali in že v Četrti minuti prišli v vodstvo po zaslugi Kanteja. Nato pa niso prišli več do zadetka. V drugem delu pa se je spet izkazal Kante, ki je dosegel še tri zadetke. Fhi Primorju sta bila najboljša Kante in vratar Sokolu Indules derbi v ženski 0-2 ligi Sokol Indules -KmeCka banka 3:0 (16:14,15:5,15:13) Slovenski derbi v zenski C-2 ligi je sinoči v nabrežin-ski telovadnici zasluženo pripadel sokolovkam, kisov odločilnih trenutkih pokazale več zbranosti, poleg tega pa so boljše sprejemale kot Sovodenjke, kar je bilo dovolj za osvojitev derbija. Sama tekma je minila v pravem vzdušju derbija, pred razmeroma velikim številom gledalcev, od katerih pa jih je bilo veC z Goriškega kot iz Trsta oziroma iz Nabrežine. O samem derbiju bomo podrobneje poročali v naši jutrišnji številki. Ai Ling Marucelli (Sokol Indules) ODBOJKA / DEŽELNE LIGE Borovci spet brez moči Gladek uspeh Sočanov V ženski D ligi prepričljiva zmaga vrste Koimpexa Bor Friulexport izgubil proti vodilnemu Spilimbergu Olympia CDRje sinoči v Muši izgubila s 3:0 (F. Ferrari) Libertas Sacile - Bor 3:0 (15:2,15:7,15:10) BOR: Stulle (0+3), Koren (0+5), Coloni (4+3), Marega (4+6), Fur-lanič (1+2), Caputi (0+4), Bresich (1+2), Gombač (0+1), Latin (0+0), Pavlicam Kert, Ruttar. ZGREŠENI SERVISI: Bor 10, Sacile 11. TRAJANJE SETOV: 16, 19 in 19 minut. Gostitelji so bili za borovce daleC premočni in bolj izkušeni. Zaceli so zbegano in prvi niz izgubili brez reakcije. V drugem setu je Sacile pri vodstvu z 10:1 popustil, borovci pa so končno pokazali nekaj dobrih potez in se nasprotniku približal do rezultata 6:10, a je tedaj (po številnih menjavah servisa) nastopil zanje že običajen black-out. Dobro so plavi igrali v 3. setu, a le do vodstva s 7:3. Znova so popustili in z brezglavo igro zamudili priložnost, da bi prisilili nasprotnika k igranju 4. seta. Zaradi očitne premoči gostiteljev je trener Seppi na tej tekmi preizkusil nekaj novih kombinacij in tudi igralcev, ki ponavadi manj igrajo. Rezultat iz Vidma: Pre-venire - VBU 0:3 (5, 7, 9). MOŠKA D LIGA SoCa Sobema - Zaule Rabuiese 3:1 (15:12, 12:15,15:13,15:5) SOCA SOBEMA: S. Cotič (5 točk + 12 menjav), Tomšič (3+4), Braini (8 + 10), Klede (3+10), Muscau (3+1), Batistič (6+1), Igor Cotič (3+9), MuCiC (1+1), Ivo Cotič (1+0), Pahor (0+0). ZGREŠENI SERVISI: SoCa Sobema 10, Zaule 18. Samo srečanje je bilo precej borbeno, saj so gostje igrali dokaj dobro predvsem v obrambi. Po prvem izenačenem setu, ■ki so ga Sočani s težavo dobili, so v drugem gostje presenetili domačine, ki so igrali precej raztrgano in nezbrano. Tudi v tretjem setu gostitelji niso igrali najbolje, tako da so jih gostje skoraj presenetili. V Četrtem nizu pa so soCani le pokazali, kaj znajo, in tudi brez težav osvojili set in zasluženo zmagali. Naj omenimo, da si je v drugem setu poškodoval gleženj Luco Batistič, ki ni več vstopil na igrišče, zamenjal pa ga je Muscau. Za to zmago je zaslužna prav vsa ekipa. ZENSKA D LIGA Koimpex - Paluzza 3:0 (15:13,15:3,15:11) Bor Friulexport - Albatros Spilimbergo 1:3 (6:15,11:15,15:8,10:15) MOŠKA A-l LIGA IZIDI 10. KOLA Messaggero Ravenna -Maxicono Parma 3:1 (16:17, 15:13, 15:12, 15:12); Gabeca Monti-chiari - Sisley Treviso (danes ob 20. uri); Misura Milan - Jockey Schio 3:0 (15:12, 15:10, 15:8); Ven-turi Spoleto - Centroma-tic Prato 3:1 (11:15, 15:9. 15:4, 15:5), Lazio Rim -Charro Padova 3:1 (9:15. 15:5, 15:11, 15:11), Aqua; ter Brescia - Panini Modena 1:3 (15:12, 5:15. 11:15, 1:15), v soboto: Sidis Falconara - Alpi" tour Cuneo 0:3 (8:l5> 12:15, 7:15). VRSTNI RED: Sisley> Maxicono in Alpitour 16. Misura, II Messaggero in Charro 14, Gabeca 10. Panini in Centromatic 8, Lazio 6, Aquater, Jockey. Sidis in Venturi 4. ŠPORT Sreda, 9. decembra 1992 KOŠARKA / 3. KOLO EVROPSKEGA POKALA NOGOMET / POKAL PRVAKOV Smelt Olimpija zasluženo visoko premagala Broceni Dobra igro, odlično obrombo, zelo dober nastop mlodih V središču pozornosti PSV Eindhoven - Milan Začetek ob 20.30 - V pokalu UEFA bo danes v Istanbulu dokaj vroče (Galatasaray - Roma) - Juventus igra jutri Žarko Djurišič seje izkazal predvsem v drugem polčasu (Arhivski posnetek) Jure Zorčic Smelt Olimpija -Broceni 91:71 (51:35) LJUBLJANA: Dvorana Tivoli; Gledalcev: 2.000,; Sodnika: Maho (Avstrija), Berki (Madžarska). SMELT OLIMPIJA. Horvat 14 (1:2), Zaletel 2, Daneu 5 (0:2), Langston 15 (1:2), Hauptman 5, Kraljevič 15 (4:4), Gorenje 24 (5:7), Džurišič 12 (2:3). BROCENI: Berzins 2 (2:2), Mujznieks 23 (7:10), Zankovski 1 (1:2), Galvanovskis 6 (2:2), Valejko 14 (2:2), Zejdaks 12 (4:6), Spolitis 4, Jekapsons 9 (1:1). Košarkarji Smetla Olimpije so v tretjem kolu Pokala pokalnih zmagovalcev prepričljivo premagali goste iz Latvije, ki kljub visokemu prazu v Tivoliju niso razočarali. Priznati pa moramo, da smo od igralcev iz bivše Sovjetske zveze pričakovali veC, kot so po naporni vožnji prikazali v Ljubljani. Gostitelji so že v prvem polčasu zaceli dobro in si priigrali tik pred koncem polčasa najveCjo prednost 19 točk (rezultat je bil 45:26). Zopet so ponovili odlično agresivno posamično obrambo, ki se je obrestovala, v napadu pa je zopet dobro zaigral Mario Kraljevič, ki je bil ob Borisu Gorencu in Horvatu najboljši igralec domačih košarkarjev. Trener Sagadin je nerazpoloženega Hauptmana dvakrat zamenjal z mladim play-makerjem Klemenom Zaletelom, ki se je tudi vpisal med strelce. Gostje so na trenutke poskušali z conskim presingom po celem igrišču, vendar so Ljubljančani, predvsem v drugem delu svojo prednost le višali. Tri minute pred koncem je bila prednost že 28 točk (87:59), v zadnjih minutah pa so gostje zmanjšali razliko na 91:71. Reci je treba, da so le redki pričakovali tako gladko zmago Smelta Olimpije, ki kot kaže, kljub vsemu, lahko dostojno nastopa v evropski konkurenci, sploh pa ko se bo moštvu priključil še poškodovani center in najboljši igralec Slavko Kotnik. Smelt Olimpija je na trenutke igrala zelo dobro, včeraj pa je zelo ugajal eden izmed obeh Američanov, gibljivi Langston. Kaj reči o gostih iz Rige? Nedvomno lahko zaigrajo bolje in predvsem učinkoviteje, vendar so včeraj zvečer v Tivoliju le pokazali premalo, da bi nadigrali ali vsaj izgubili z manjšo razliko proti gostiteljem. EINDHOVEN - Za današnje srečanje 2. kola finalne skupine evropskega pokala v Eindhovnu med domačim moštvom PSV in Milanom vlada na Nizozemskem izjemno zanimanje. Ze od leta 1978 se nizozemske in italijanske ekipe niso srečale v pokalu prvakov. Sicer pa italijanska moštva niso imela sreCe na svojih nastopih s »tulipani«, saj niso nikoli zmagala, Milan pa je v sezoni 1969/70 izgubil s Feyenoordom z 0:2. Milančani pa bodo gotovo želeli pokazati svojo moC tudi na Nizozemskem in seveda skušali nadaljevati svoj zmagoviti pohod v tem pokalu ter kajpak osvojiti naslov evropskega prvaka.Milan bo igral z »nizozemsko trojko« (Van Bastenf Rijkaard, Gullit), v postavo se bo vrnil tudi Baresi. Njegova prisotnos v obrambi bo še kako pomembna, saj kaže, da »zadnja linija« brez njega zares ne zmore zaustaviti niti napadalcev ekip, kot je npr. ... Udinese.Tekma v Eindhovnu se bo pricea ob 20.30. DANAŠNJI SPORED 2. KOLA. Skupina A: 01ympique - Bruges, CSKA Moskva - Rangers Glasgow. LESTVICA: Bruges (Bel) 2, 01ympique Marseille (Fr) in Ranger Glasgow (Sko) I, CSKA Moskva (Rus) 0. Skupina B: PSV Eindhoven - Milan, IFK Goteborg - Porto. LESTVICA: Milan (It) 2, Porto (Fort) in PSV Indhoven (Niz) 1, IFK Goteborg (Sve) 0. Pokal UEFA Včeraj so že odigrali pet srečanj v tem pokalu. Porutgalska Benfica, ki je na prvi tekmi igrala neodločeno z 2:2, je včeraj v povratni tekmi premagala moskovski Dinamo z 2:0 in se uvrstila v Četrtfinale. Danes pa bo bržkone najzanimiveje v Istanbulu, kjer se bosta pomerila domači Galatasaray in Roma. Za to srečanje so v Istanbulu uvedli zelo ostre varnostne ukrepe, saj je pričakovati, da bo srečanje dokaj vroCe in se zato bojijo izgredov. Roma pa naj bi bila v prednosti, saj je doma že zmagala s 3:1. Roma bo danes igrala v naslednji postavi: Zinetti, Piacentini, Bonacina, Garzya, Benedetti, Comi, MihajloviC, Hassler, Caniggia, Rizzitelli. Tekma se bo pričela ob II. 55 (italijanski Cas) in jo bo prenašala italijanska TV na 3. sporedu. Srečanje tega pokala v Turinu med Juventusom in Sigmo iz Olomouca pa bo jutri ob 20.30 (prenos po Rai TV 1). TENIS / GRAND SLAM CUP V MUENCHNU BEOGRAD / ŠPORT IN VOLITVE NOVICE Ivaniševič boljši od Forgeta Leconte premagal Ferreiro Veliko pričakovanje za današnji nastop McEnroeja Goran Ivaniševič bi moral biti po napovedih eden od protagonistov (Telefoto AP) Vodstvo Zvezde moti TVspolDeposa Manj razburjenja za druga sporočila Srečko Klaps MUENCHEN Vodstvo tiskovnega središča muenchenskega Grand Siam Cupa je izmed štirih srečanj včerajšnjega prvega kola za dogodek dneva upravičeno razglasilo srečanje med Hrvatom Goranom Ivaniševičem in Francozom Guyem Forgetom, ki ga je po eni uri in 16 minutah dobil Splitčan 7:5 in 6:4. Glede na to, da je obema prvo teniško orožje moCan servis, je prvi niz odločil le en break, ki ga je Ivaniševiču uspelo izvesti v 11. igri. Kljub temu je Forget v drugem nizu povedel s 3:1, vendar mu je Ivaniševič v nadaljevanju odvzel dva servisa in proti pričakovanju slavil že v,dveh nizih. Na novinarski konferenci je povedal, da ni najbolj zadovoljen s svojo igro, glede na to, da je prvi dvoboj vedno najtežji, pa je še dejal, da bo v Četrtfinalu igral bolje. Velja še Povedati, da prav Splitčana poznavalci Predvsem pa »book-makerji« štejejo za enega glavnih favoritov za končno zmago na tem velikem turnirju. Prvo srečanje šest bilijonov dolarjev »težkega« Grand Siam t-npa je včeraj popoldne dobil Francoz Henry Leconte, ki je s 3:6, 6:3 in , 0 porazil Jdžnoafrikanca Wayna Ferreiro. Leconte, ki se je zaradi poškodbe na dvoranskem prvenstvu Francije (Pariz - Berci) na eniške terene vrnil šele P° dveh mesecih, v prvem nizu ni mogel parirati dobrim žogam, ki jih je Fereira pošiljal v igrišCe z zadnje Črte. Zato je v nadaljevanju spremenil taktiko igre in predvsem z odličnimi udarci na mreži izid dokaj hitro izenačil ter se z devetimi zapored dobljenimi igrami prebil v Četrtfinale, kjer bo igral z zmagovalcem dvoboja med Samprasom in Volkovom. Na novinarski konferenci je Leconte dejal, da je vesel svojega uspešnega povratka po poškodbi, saj je treniral le teden dni pred začetkom Compaqovega turnirja. Na vprašanje novinarja BBC-ja, Ce se veseli tudi novih 300 tisoč dolarjev na svojem bančnem računu, pa je kratko odgovoril. »Da, prav tako kot zmage, saj sem se za nastop v Muenchnu moral truditi na vseh štirih letošnjih Grand Siam turnirjih!« Avstralec Masur, ki se je med šestnajst najboljših na Grand Siam turnirjih prebil po odpovedi nastopov Borisa Beckerja, Jima Curierja in Ivana Lendla, se je v prvih dveh nizih dobro upiral Cehu Petru Kordi, saj je vodil že 6:2 in 5:3. Nato pa je Korda odgovoril s serijo neverjetnih returnov in srečanje dobil z 2:6, 7:5 in 6:4. V včerajšnjem zadnjem srečanju prvega dne tekmovanja sta se pomerila 8. nosilec, Nizozemec Richard Krajicek in Spanec Emilio Sanchez. Po pričakovanju je prepričljivo slavil Nizozemec, ki je Spanca ugnal v dveh setih: 6:3 in 6:2 V središču pozornosti 800 akreditiranih novi- narjev iz vseh celin se je že pred današnjim prvim dvobojem znašel 33-letni veteran teniškega »cirkusa«, American John McEnroe, ki je v Muenchnu napovedal slovo od profesionalnega tenisa. Tako se lahko zgodi, da bomo danes gledali zadnji teniški dvoboj »Big Maca«, v primeru zmage nad Švedom Niklasom Kulti jem pa se bo McEnroe v Četrtfinalu pomeril z Goranom Ivaniševičem. Današnji pari prvega kola od 14. ure dalje (neposredni prenos na SAT 1, Tele5 in Tele+2): 1. ) John MacEnroe (ZDA) - Niklas Kulti (Švedska); 2. ) An dre Agassi (ZDA) -Michael Chang (ZDA); 3.) Stefan Edberg (Švedska) -Mihael Stich(NemCija) 4.) Pete Sampras (ZDA) -Aleksander Volkov (Rusija). BEOGRAD - Eden privlačnih spotov Demokratičnega gibanja Srbije (DEPOS) je v prejšnjem tednu pri upravi Crvene zvezde dvignil veliko prahu in tudi razburjenja. Ker je predvolilna kampanija v Srbiji vse bolj vroCa, tudi sredstva za zapeljevanje volilcev postajajo vse manj izbirčna, seveda tudi tista sredstva, katerih namen je preprečiti podobne namere drugim. Demokratično gibanje je kot eden najmočnejših nasprotnikov Miloš' eviceve Socialistične stranke Srbije začelo svojo reklamno kampanjo z vrsto briljantno oblikovanih spotov, med katerimi je še posebej pritegnil pozornost javnosti tisti, BOLOGNA - »Ko nekdo, ki je vozil ferra-rija in ga nato odpustijo, postane televizijski komentator in začenja rovariti, za nagrado pa dobi še možnost, da sede v najboljše vozilo v formuli 1, medtem ko svetovni prvak in Senna ostaneta doma, potem sam res nimam kaj iskati. Nikdar nisem slišal toliko laži, kot na pravkar končanem prvenstvu formule 1,« je včeraj na tiskovni konferenci, ki jo je v Bologni priredil specializirani tednik Autosprint, dejal svetovni prvak Nigel Maja Marsicevič ki z geslom: »Postanimo spet svetovni prvaki« -kaže državljanom Srbije, ob sliki zmagovitega slavja Crvene zvezde, tudi prazno, Čeprav še zmeraj očarljivo lepo sliko Zvezdinega stadiona Marakana. Uporaba arhivskih materialov in slik stadiona za ilustracijo katastrofalne sedanjosti v Srbiji, je Izvršni odbor Crvene zvezde spodbudil, da je nemudoma sklical izredni sestanek. Takoj so objavili sporočilo, v katerem je rečeno, da je gradivo za televizijski spot uporabljeno brez posveta in soglasja pristojnih organov nogometnega kluba. Izvršni Mansell. Angleški pilot bo leta 1993 tekmoval v formuli indy. Včeraj se je polemično znesel nad Alainom Proštom in še dodal: »Kaj mislim o prihodnjem svetovnem prvenstvu formule ena? Sami si lahko predstavljate, kaj bo to prvenstvo brez Senne in svetovnega prvaka. Očitno je Prost zelo pomemben. Da lahko nastopaš v formuli ena, moraš imeti denar, motor, bencin in tudi oblast, ki te podpira. Doslej sem bil vedno korekten in odkrit.« odbor v njem zahteva, da se takoj ustavi predvajanje spota, za katerega meni, da je gradivo uporabil na neustrezen način v strankarski predvolilni propagandi, saj klub menda pripada vsem ljubiteljem, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Niti Demokratično gibanje Srbije, še manj pa Televizija Srbije se nista odzvala na te pripombe. Pri Demokratičnem gibanju so zelo zadovoljni z reklamnim sporočilom in zatrjujejo, da jim Crvena zvezda pravno ne more nic. Tehnični direktor nogometnega kluba Crvena zvezda Dragan DžajiC naj bi menda izjavil, da osebno nima nic s sporočilom Izvršnega odbora in tako spot še naprej veselo predvajajo na srbski televiziji. Podobno kot spote drugih strank in kandidatov, in med njimi tudi tistega, v katerem zloglasni vodja Belih orlov Željko RažnjatoviC Arkan, kandidat za skupščinskega poslanca iz Kosova ter vodja Zvezdinih navijačev, ki k volilni zmagi poziva ob tonskem zapisu navdušenega zmagoslavja Zvezdinih navijačev. Vendar pa to ne moti nikogar, kakor tudi marsikoga pri Zvezdi ni zmotilo, ko je obstoječa oblast na različne načine uspehe Crvene zvezde predstavljala kot del svojih uspehov. Za nekatere v Crveni zvezdi pa je vprašanje strankarske zlorabe očitno aktualno samo takrat, kadar gre za sedanjo opozicijo. FORMULA 1 / POLEMIKE Nigel Mansell izjemno kritičen do Alaina Prosta Boks še na Ol? LAUSANNE - O tem, ah bo boks ostal sestavni del olimpijskega športnega sporeda, bodo pri Mednarodnem olimpijskem odboru odločali šele po svetovnem prvenstvu, ki bo maja prihodnjega leta v Tampereju na Finskem. Kaže vsekakor, da nekdaj najbolj popularni športni panogi na svetu vendarle ne grozi izgon iz iger. Predsednik MOK Juan Antonio Samaranch je namreč poudaril, da so na zadnjih igrah v Barceloni opažih napredek (v primerjavi s Seulom) glede humanizacije tega športa. V poročilu zdravniške komisije o Barceloni je namreč reCeno, da niso zabeležili niti enega primera dopinga, nobenih možganskih poškodb in znatno zmanjšanje števila knock outov, kar je treba pripisati Čeladam in povečani debelini boksarskih rokavic. Samaranch je tudi poudaril, da svetovna boksarska zveza za amaterje zdaj veliko strožje doloCa, kdo sme nastopiti na igrah, iz seznama pa sistematično Črta premlade tekmovalce, ki nimajo ustreznih mednarodnih izkušenj. Sešel se je motociklistični odbor Alpe Jadran VIDEM - V Tricesimu pri Vidmu so se sestali člani motociklističnega odbora Alpe Jadran. Ob prisotnosti deželnega odbornika za šport iz FJK Cisilina so med drugim obravnavali vprašanje priznanja Slovenije in Hrvaške s strani mednarodnih motociklističnih zvez. Prav zaradi tega, ker do tega priznanja še ni prišlo, bo prihodnje prvenstvo Alpe Jadran na dirkališču na Grobniku pri Reki še vedno organizirala italijanska zveza. Kolesarstvo: Roche napovedal svoj umik za leto 1993 LEEDS - Stephen Roche je napovedal, da bo po koncu prihodnje kolesarske sezone prenehal z aktivnim tekmovanjem. Irec Roche, ki je pred petimi leti zmagal na Giru, Touru in na svetovnem prvenstvu je svojo določitev obrazlocil s tem, da mu športna aktivnost povzroča prevelike družinske probleme. »Počutim se kot ekonom lonbec, ki bo zdaj zdaj eksplodiral,«je slikovito opisal svoje počutje in poudaril, da so se doslej njegova žena in otroci žrtvovali zanj in da je zdaj Cas, da jim te njihove žrtve tudi na nek način poplača. Povedal je še, da je z letošnjo sezono zadovoljen, da upa, da bo prihodnja zanj še boljša, »potem pa bom rekel dovolj, pa Ce tudi bi se morda zgodilo, da bi bila prihodnja sezona najboljša v moji karieri.« Dva porotnika zahtevata nov proces za Tysona VVASHINGTON - Dva porotnika, ki sta sedela v poroti, ki je obsodila bivšega svetovnega boksarskega prvaka Mike Tysona na zaporno kazen zaradi posilstva, sta izjavila, da sta zdaj prepričana, da je bil Tyson obsojen po krivici in da upata, da bo prizivno sodišče v Indiani sprejelo sklep o obnovi procesa. Kot je znano, je bil Mike Tyson na prvostopenjskem sodišču obsojen na šest let zapora zaradi posilstva Cme lepotice Desiree VVashington. ŠPORT Sreda, 9. decembra 1992 NOVICE KOŠARKA / 7. KOLO DRŽAVNIH MLADINCEV KOŠARKA / DE2ELNI MLADINCI Pri deželnem odboru FIDAL porazdelili funkcije Pred kratkim se je v Trstu pod predsedstvom Romana Islerja sestal novoizvoljeni deželni odbor atletske zveze FIDAL in si porazdelil funkcije. Tako je bil za podpredsednika in namestnika predsednika imenovan svetovalec Taverna iz Torvisco-se, za drugega podpredsednika pa Luisa iz Gorice. Tajnik zveze bo Tržačan Cassano. Ob tem so izbrali tudi predsedniški svet, v katerem so predsednik, oba podpredsednika in svetovalci Bressanova iz Pordenona, Bulfoni iz Vidma in Werk iz Trsta. Kot je znano, je bil v novi deželni odbor izvoljen tudi slovenski atletski delavec Duško Švab, ki je v novem odboru FIDAL zadolžen za stike s tiskom. Za mladinski sektor je odgovoren Fulvio Werk iz Trsta, za absolutni sektor Romano Bulfoni iz Vidma, za amaterje in veterane Elisabetta Bressan iz Pordenona, za gorske teke pa je zadolčen Videmčan Alfio Fior. UISP vabi v Slovenijo Italijanska zveza šport za vse UISP organizira ob koncu leta od 29. decembra do 3. januarja bivanje v Planini pod Golico v Sloveniji. Kraj je le 15 km oddaljen od Kranjske gore, leži na nadmorski višini 970 m, obiskovalcem pa nudi možnosti za najrazličnejše aktivnosti. Dodatne informacije nudi UISP v Tsrtu, Trg Duca degli Abruzzi 3 (tel. 362776), kjer zbirajo tudi prijave. Košarkarsko prvenstvo naraščajnikov Ricreatori - Sokol 95:93 (51:47) SOKOL: Pahor 6 (3:3), M. Strac 4, Rizzante 8 (0:1), lori 25 (5:7), Stoka 26 (2:7), Franco 4, B.Strac 11 (5:5), Taučer 4. Naraščajniki Sokola so proti pričakovanju izgubili z Ricreatorijem. Igralci Sokola se niso izkazali, šepala je predvsem obramba, ki je domačinom dopuščala, da so brez večjih težav dosegah koše. Sokola je sicer v zadnji četrtini tekme že vodil za 6 točk, vendar pa vodstva niso uspeli ohraniti do konca. Povedati je tudi treba, da je Sokol zadnje tri minute igral le s 4 igralci, saj so morah zaradi osebnih napak na klop kar štirje njihovi igralci. Košarkarsko prvenstvo državnih mladincev IZIDI 7. KOLA: Jadran Farco - Stefanel 78:106, Benetton - Reyer 127:98, San Dona - Menta Piu 120:110. VRSTNI RED: Benetton Treviso 12, Reyer Benetke in Stefanel Trst 10, Menta Piu Gorica 6, Jadran Farco in San Dona 2. PRIHODNJE KOLO (14.12.): Reyer - San Dona, Stefanel - Menta Piu, Jadran Farco - Benetton (preložena na poznejši datum). Jadranovci častno izgubili s Stefanelom Branko Lakovič Jadran Farco - Stefanel 78:106 (39:55) JADRAN FARCO: Pavlica 10 (1:1), Briščik 2, Kapun, Starec 3 (:2), Rebula 20 (5:7), Godnič 4, Tomšič 22 2:3), Bordon 2 (2:4), Gregori 15, trener Drvarič. STEFANEL TRST: Zollia 5 (3:4), Balbi 7 (1:1), Magnelli 13 (7:9), Cielo 17, Pugliesi 13 (3:4), Tamburrini, Pasquale 2, Pilat 21 (3:5), Berton 14, Brunie-ra, Rusconi 14 (3:7), Grio, trener Iellini. SODNIKA: Bradaman-te in Zavarella iz Tržiča. TRI TOČKE: Gregori 3, Tomšič 2, Pavlica 1, Rebula 1; Berton 2, Magnelli 2, Cielo 1, Rusconi 1. DELNI IZIDI ČETRTIN: 27:20, 39:55, 57:80, 78:108. Kot je bilo pričakovati, je Stefanel tudi v povratni tekmi državnega mladinskega prvenstva premagal jadranovce, le da je bil v primerjavi s prvim srečanjem v Trstu ponedeljkov poraz vsekakor bolj »časten«. Predvsem zato, ker je Jadranova ekipa tokrat nastopila brez dveh standardnih igralcev, kot sta Ivo Milič in Matej Pettirosso. Res je, v Ste-fanelovih vrstah je tokrat manjkal oboleli Jan Budin, Iellinijeva ekipa pa ima toliko dobrih in enakovrednih igralcev, da je bila tudi njegova odsotnost manj »občutena« kot tista od obeh košarkarjev v Jadrano-vem moštvu. Jadranovci so, kot običajno v tem prvenstvu, odlično začeli in so celo spravili v težave goste, saj so po prvi četrtini vodili s 7 točkami razlike. V tem delu je bil Kristjan Rebula za goste skoraj nerešljiva uganka, saj je dal kar 13 točk, toda vsi Drvaričev! varovanci so zelo dobro igrali tako v obrambi kot v napadu. V drugi četrtini pa je Stefanel igral kot prerojen in z delnim izidom 19:0 tudi povedel. Odtlej so gostje imeli pobudo v svojih rokah in so svojo prednost le še večali. Kljub temu pa naši košarkarji niso popustili, dali so vse od sebe, očitno pa je bilo, da so gostje premočni. Predvsem je bila opazna njihova premoč pod košema, saj so njihovi, za dve glavi višji centri gospodarili pod obročema. »Vsem svojim fantom moram čestitati za veliko požrtvovalnost in borbenost, ki so ju pokazali skozi vso tekmo,« je po srečanju dejal Jadra-nov trener Janez Drvarič. Asistenca Kristjana Rebule (v beli majici) pod Stefanelov koš (Foto Ferrari) Borovci neuspešni Visok poraz cicibonašev Bor Radenska - Servo-lana Latte Carso 91:99 (55:50) BOR RADENSKA: Simonič 22 (3:3), Vidali 2 (2:2), Debeljuh 30 (4:7), Verri, Cupin 4, Bandi, Porporatti (0:2), Giacomi-ni 2, Grbec 20 (8:8), Samec 10 (2:3). TRENER: Martini. 3 TOČKE: Debeljuh 4, Simonič 1. ON: Radenska 34, Servolana 21. PON: Vidali (31), Samec (31), Giacomini (34), Debeljuh, Cupin (oba 38). Martinijev! varovanci so zapravili lepo priložnost za nov par točk na domačem parketu. Potem, ko so imeli ob odmoru pet točk prednosti, so v drugem delu srečanja zapravili preveliko število žog v napadu. Obenem niso zapirali prostora pod košema, tako da so gostje, ki niso na igrišču pokazali nič posebnega, razpolagali večkrat z zaporednimi napadi. Borov trener Martini pa ni mogel imeti na igrišču vedno zaželje-ne peterke, saj so naši naredili veliko naivnih osebnih napak, nekatere pa so bile zares dvomljive, saj sta sodnika borovcem, ki so igrali consko obrambo, dosodila skupno 34 osebnih napak, od katerih 21 prav v drugem delu srečanja. Poleg tega so belo-zeleni izgubili v napadu ogromno število žog. (U.A.) Don Bosco - Cicibona Radenska 133:47 (69:11) CICIBONA RADENSKA: Filipčič 10 (1:6), Punis 4 (2:2), Korošic, Rudež 4, Križmančič 9 (3:9), B arini 9 (3:9), Umer 3 (3:4), Škabar 6 (4:4), Bajc 2 (2:4), trener Mari. PON: Križmančič (30). TRI TOČKE: Filipčič 1. Ze končni izid jasno kaže o razmerju moči na igrišču. Don Bosco je namreč v tej deželni konkurenci očitno premočan (in ne samo za cicibonaše). Naši mladinci so bili predvsem v prvem polčasu precej zbegani, v nadaljevanju pa so se vendarle ohrabrili in v kratkem obdobju celo dosegli dve točki več od gostiteljev (17:15). Razlika med ekipama v korist Don Bosca pa je bila očitna in visoka zmaga je bila tu.Od posameznikov bi od slovenske ekipe pohvalili Križmančiča za igro v obrambi, Filipčiča za doprinos v napadu ter Barinija za nekaj lepih protinapadov. Pri gostiteljih pa sta se posebno izkazala Bačar s 25 točkami in Vlacci (22 točk in 4 »bombe«). Drevi zaostala tekma Kontovel - Santos Kontovel bo v okviru 10. kola deželnih mladincev igral drevi ob 21. mi v telovadnici doma Ervat-ti pri Briščikih zaostalo tekmo proti Santosu. OBČNI ZBOR FIPAV / POGOVOR Z BORISOM ŽERJALOM ŠD BREG / PRAZNOVANJE LOKOSTRELSTVO / PO NEKAJ ZLATIH SEZONAH »V vročem ozračju volitev slišali tudi slovenski poseg« Edini poseg iz FJK - Tržaško delegacija ni bila popolna Miklavž obiskal mlade člane društva iz Doline Pri Našemu praporju potrebujejo pomoč Potrebno je obnoviti vodstveni kader Rado Gruden Konec prejšnjega tedna je bil v Riccioneju vsedržavni občni zbor odbojkarske zveze FIPAV, na katerem so potrdili, vendar ne brez zapletov, Nicoloja Catala-na za predsednika, izvolili pa so tudi nov federalni odbor, v katerem je - kot tudi v prejšnjem odboru - iz naše dežele edini predstavnik Antonio Travaglini iz Vidma. Med približno tisoč delegati, ki so se udeležili vsedržavnega zasedanja in volitev novega vodstva je bil v tržaški pokrajinski delegaciji tudi odbojkarski delavec SD Breg Boris Žerjal. Povedati velja, da je na občnem zboru zastopal vsa tržaška slovenska društva (in tudi eno italijansko), bil pa je sploh edini iz Furlanije-Julijske krajine, ki je posegel v razpravo na občnem zboru in prisotne pozdravil tudi v slovenščini. Ker je šlo za precej burno zasedanje, ki je večkrat grozilo, da se bo sprevrglo v še kaj drugega, smo se o samem poteku zasedanja in o zakulisnih igricah na kratko pogovorili z Borisom Žerjalom. Bil si edini slovenski predstavnik in eden od treh iz Trsta na občnem zboru. Toda pokrajinska zveza je imela pravico do petih delegatov, kako to, da ni bila polnoštevilna? V zvezi s tem je bilo precej zapletov in tržaška društva niso pokazala pretiranega zanimanja, da bi se pojavila na občnem zboru. Skoda je tudi, da Slovenci te nezainteresiranosti - dva delegata, ki bi morala iti, sta skoraj v zadnjem trenutku odpovedala udeležbo - nismo znali izkoristiti, saj bi poleg mene kot delegat na občni zbor odšel lahko še kdo. Rad bi povedal, da je imel vsak delegat pravico, da zastopa svoje društvo in še 5 drugih, vendar pa skupno ne sme preseči 48 glasov. Na srečanju pred odhodom, ko naj bi se dogovorili za zastopstvo, je bilo od 30 vabljenih društev prisotnih le 9, med tistimi, ki so bila ob tej priliki nagrajena za lanske dosežke pa le Bor in Sloga. Samo zasedanje v Riccioneju pa je bilo precej vroče. Kaj se je pravzaprav dogajalo? Ze na uvodnem srečanju pokrajinskih predsednikov, kjer je tržaško zvezo zastopal Giorgio Tirel, je prišlo do precej napetega vzdušja, ki se je nato nadaljevalo ves čas zasedanja. Glavni vzrok je bil v tem, da sta se za mesto predsednika potegovala Paolo Borghi iz Ravenne in Nicolo Catalano iz Palerma, dvorana pa je bila dejansko razdeljena na pol: polovica za Catalana, polovica za Borghija. Pri tem je treba povedati, da so bili mnogo bolj glasni Borghijevi pristaši, medtem ko smo se v naši deželi in tudi slovenska društva odločila, da podpremo Catalana. Ta je bil izvoljen pred 18 meseci in naše mnenje je bilo, da je nakazal rešitve za izhod iz krize in smo zato trdili, da mu je treba dati možnost za nadaljevanje dela. Po drugi stra- ni pa je bil Borghi sicer res pred dobrimi štiridesetimi leti aktiven odbojkar, vendar pa se je v svet odbojke vrnil šele maja letos in takoj najavil svoj »pohod« na čelo federacije. V volilni kampanji je bil Borghi precej aktiven.. Imel je svoj štab, ki je po vsej Italiji zbiral glasove, pa tudi v Riccioneju so bili izredno aktivni. V razpravi je bilo v glavnem slišati le posege v njegovo korist, pa tudi drugače so bili njegovi pristaši izredno glasni. V razpravo si posegel tudi sam... Ob koncu sem imel poseg, ki so ga v začetku vsi pazljivo poslišali, ko pa sem najavil, da bom v imenu slovenskih društev oddal glasove za Catalana je prišlo do ploskanja in žvižganja. Pol dvorane je burno ploskalo, druga polovica mi je žvižgala. Mrmranje Bor-ghijevega dela dvorane se je nadaljevalo skozi ves čas mojega posega, ni pa bilo protestov, ko sem poseg zaključil v slovenščini in prinesel občnemu zboru FIPAV pozdrave slovenskih društev. O čem pa si še spregovoril? Poudaril sem pomen sodelovanja med odbojkarsko zvezo in ZSSDI, zavzel pa sem se tudi za ustanovitev posebnega odbora, ki bi skrbel za sodelovanje s Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in drugimi državami na tem področju, in predlagal, da bi bil sedež tega odbora v Trstu. Tudi SD Breg je priredilo za svoje mlajše člane Miklavževanje v občinski športni telovadnici. Sv. Miklavž je prinesel darila za otroke, ki obiskujejo otroško telovadbo, to so otroci od četrtega do osmega leta starosti. Letos obiskuje telovadbo kar osemintrideset otrok, ki pod vodstvom Katje Dolhar in Bon j e Koren dvakrat na teden marljivo vadijo. Ker je bil Sv. Miklavž preveč zaposlen, je v telovadnici le pustil > dve veliki torbi in ndto hitro odšel. Nato je otroke in njihove starše pozdravil predsednik Športnega društva Breg Corrado Švab, ki je podčrtal razveseljivo dejstvo, da letos obiskuje telovadbo zares lepo število otrok, k temu uspehu je pripomoglo tudi sodelovanje s šolskim ravnateljstvom. Švab je nato povabil vse prisotne na tradicionalno družabnost ob koncu leta, ki bo 23. decembra v občinski telovadnici ter naznanil, da bo januarja društvo priredilo posvet o športu v dolinski občini. Ob koncu je Sandy Klun, podpredsednik društva, porazdelil vsem otrokom člansko izkaznico in majčko. Po organizaciji uspelega lokostrelskega turnirja v Kulturnem domu v Gorici smo se hoteli pobliže seznaniti s sedanjim položajem pri lokostrelskem odseku Našega praporja. Na turnirju smo namreč opazili, da predstavniki Našega praporja niso nastopali, ker so bili popolnoma zaposleni z organizacijo. Poleg tega nismo videli ihti Bena Vižintina, ki je od samega začetka spremljal lokostrelstvo na Goriškem, najprej kot tekmovalec, kasneje kot trener. Prav njega smo vprašali za današnje stanje lokostrelstva pri Našem praporu. Beno Vižintin nam je povedal, da članstvo močno upada. Nastope na tekmovanjih so zapustili skoraj vsi tekmovalci, razen ožje skupinice treh ali štirih posameznikov. Tudi sam se je začel umikati, ker so zapustili ekipo najboljši, česar ni pričakoval. Temu so botrovali razni faktorji, predvsem pomanjkanje časa in volje do resnega dela. Tri do štiri treningi na teden so se marsikomu zdeli preveč, kakor če v drugih športih bi tega ne bi bilo. Popolnoma je padla tudi motivacija. Trenerski plani so bili vedno dolgoročni, da bi nekateri praporaši dosegli svoje najboljše uspehe okoli osemnajstega leta, ekipa pa precej dober nivo. Planirano delo se žal ni uresničilo, kljub temu, da je Naš prapor imel potencial, da bi lahko nastopal na državnem prvenstvu vsako leto. Lansko leto se je nekaj zataknilo in ni bilo nobenega nastopa, zato je Vižintin odstopil. Nekaj delovanja je le ostalo, vendar na ljubiteljski ravni. Ge ne ho v kratkem kdo odločneje prijel za delo, Obvestila SK DEVIN organizira 3., 10., 17. in 24. januarja prevoz in tečaj na snegu v Podkloštru (Arnoldstain). Za informacije in vpisovanje lahko telefonirate Skerku - 200236 ali Sosiču 220423. SK BRDINA organizira 20. decembra avtobusni izlet v Kranjsko goro ob tekmi svetovnega pokala. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131, na Opčinah, vsak ponedeljek od 19.30 do 20.30 do 14. decembra. Informacije na tel. št. 212859 in 299573. ŠPORTNO DRUŠTVO POLET organizira telovadbo za otroke v popoldanskih urah v pokritem prostoru na Poletovem kotalkališču v Repentabrski ulici. Vpisovanje in informacije na tel. 213420 ali pa od 10.00 do 12.30 na tel. 213403. bo stanje nevzdržno. Kar se tiče bodočnosti Našega praporja, je položaj zelo kritičen, predvsem ker ni osebe, ki bi hotela začeti vse znova. Vseeno pa se nekaj premika, konec leta ali v najslabšem primeru januarja, bodo lokostrelci Našega praporja zopet začeli z nastopi. Morda se bodo predstavil že v drugi polovici decembra na turnirju v Tolminu. V tem trenutku, meni Vižintin, lahko samo Zdenka Ferlat pride do določenih rezultatov, za druge bo treba še trd trening. Beno Vižintin je pustil treniranje, ker je spoznal, da ni veC potrebnega navdušenja, predvsem pa ga ni znal več podajati lokostrelcem. Vendar težave Našega praporja še zdaleč niso osamljene. Lokostrelstvu se slabo piše v vsej deželi, ker ni dovolj vabljivo za mlade. Kljub vsemu je Beno Vižintin zadovoljen z delom, ki ga je opravljal in s tem, kako je vplival na tekmovalce. Po njegovem mnenju so tisti, ki so trenirali pod njegovim vodstvom zdaj mnogo bolj bogati in gledajo na stvari drugače kot drugi športniki, ki so po navadi le stroji, ki morajo brezhibno ponavjati sheme itd. v tem smislu se zdi Benu Vižintinu, da je dobro opravil svoje delo, vedno pa je pripravljen priskočiti na pomoč, če bo prišlo pri lokostrelstvu Našega praporja do novega zagona in generacijske zamenajve, prevsem v vodstvu odseka (MJ) Slovenija LJUBLJANA DRAMA SNG LJUBLJANA DANES: ob 14.30 uri H. Ibsen: Peer Gynt. Zaključena predstava za Srednjo vzgojiteljsko šolo. NAPOVEDUJEMO: 18. t.m. J.B.P. Moliere: Svatba po sili. Premiera. Informacije in rezervacije na tel. 061/221-511. OPERA SNG LJUBLJANA DANES: ob 19.00 uri Verdi: Nabucco. JUTRI: ob 19.uri Puccini: Tosca. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro in od 16. do 19. ure, rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11.uri. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 19.30 E. Flisar: Kaj pa Leonardo? (za študentski A). JUTRI: ob 19.30 E.Flisar: Kaj pa Leonardo? (za abonma Četrtek in izven). Vstopnice za vse predstave v prodaji v PIC MGL vsak dan od 10. do 12. ure in uro pred predstavo. Tel. 210-852. KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 21.00 uri predstava Gledališča Ane Monro Tarzan v epizodi Veliki mrhovinar. Cena vstopnic 400 SIT, študentje 200 SIT. Informacije na tel. 061/33 22 88. GLEJ DANES: ob 21.00 uri predstava Glej a in Gra-pefruita Balkan Santa Claus, parapolitiCna pa-rajebancija. Cena vstopnice 300 SIT. Rezervacije med 11.00 in 13.00 uro na tel. 061/216-679. Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: koncert pianista Alexisa VVeissen-berga , napovedan za 19.30 uro(Gallusova dvorana), zaradi bolezni odpade. Informacije na tel. 222-815, prodaja vstopnic vsak delavnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure. SLOVENSKA FILHARMONIJA DANES: ob 19. 30 uri Revija odraslih ljubljanskih pevskih zborov in vokalnih skupin. Gost srečanja moški zbor Trta Zitara vas. KRIŽANKE - VITEŠKA DVORANA DANES: ob 19.30 uri koncert Ljubljanskega trobilnega kvinteta. Koncert je pripravljen v sodelovanju s Glasbeno mladino Slovenije. Informacije in rezervacije festival Ljubljana na tel. 061/226-544. OPERA SNG LJUBLJANA V PRIHODNJIH DNEH: 12. t. m. ob 20.uri bo koncert basista Franca Javornika v okviru Cikla Mojstri pevci, ki ga organizira Festival Ljubljana. Informacije in rezervacije na tel. 061/221-948. MARIBOR UNIONSKA DVORANA JUTRI: ob 19.30 G.Rossini: Stabat Mater (za koncertni abonma, abonente SNG in izven). Dirigent: Stane Jurgec. MURSKA SOBOTA CELJE KULTURNI DOM KUD ZARJA TRNOV-LEJ-CELJE V PRIHODNJIH DNEH: 11. decembra ob 19.30 uri gostovanje KUD Gledališka skupina Ljutomer s predstavo T. Partljiča: Moj deda socialistični mrtvak ali prvi primer policijske inšpekorice Darje, režija Stane Kralj. Informacije in rezervacije Zveza kulturnih organizacij Celje in na tel. 063/24-516. VELENJE GRAJSKA DVORANA JUTRI: 10. t. m. ob 19. uri koncert Ljubljanskega kvinteta trobil. Nastopili bodo: Tibor Ke-renkez, trobenta, David Spec, trobenta, Metod Tomac, rog, Aleš Snofl, pozavna in Damjan Ju-reš, tuba. BLED GRAD GRIMSCE V PRIHODNJIH DNEH: 11. decembra ob 19.30 uri koncert Ljubljanskega kvinteta trobil, v organizaciji Glasbene mladine Slovenije. KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK DANES: ob 19.30 uri premiera Gora Glvič: Plakat, Amaterskega gledališča Velenje, ežija Marija Kolar. JESENICE GLEDALIŠČE TONE ČUFAR V PRIHODNJIH DNEH: 11. decembra ob 19.30 uri premiera H. Ibsen: Nora. KOPER GLEDALIŠČE KOPER JUTRI: ob 17.00 uri premiera La scarpeta di visnu, Gledališke skupine O. S. v italijanskem učnem jeziku. LENDAVA KULTURNI DOM DANES: ob 19.30 uri gostovanje Gledališča Loža iz Kopra s predstavo Cehov: Snubač. Predstav je za izven. JUTRI: ob 8.00 in 10.00 uri Cehov: Snubač (zaključeni za šoli). Furlanija-Julijska krajina TRST KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 13. t. m., ob 16. uri, spevoigra Vinka Vodopivca Srce in denar. Režija Aleksij Pregare, dirigent Hilarij Lavrenčič. Edino gostovanje na Tržaškem. GLEDALIŠČE ROSSETTI Stalno gledališče FJK DANES: ob 20.30 premierska predstava gledališke skupine Gabriela Lavie z delom Johana Au-gusta La Signorina Giulia. Režija Gabriele Lavia. Nastopata Monica Guerritore in Ester Galazzi.Predstava v abonmaju, odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. SALA TRIPCOVICH V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 16. decembra, otvoritev novih prostorov v dvorani Tripcovich, kjer se bodo odvijale predstave gledališča Verdi. Otvoritveni koncert orkestra in zbora gledališča Verdi bo vodil Carl Melles. Solisti Tiziana Sojat, Helga Miiller Molinari, Etienne Dupre in Robert Holzer. GLEDALIŠČE CRISTALLO DANES: ob 20.30 ponovitev predstave Carpin-terija & Faragune Dne paia di calze di seta di Vienna v izvedbi La Contrada. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Orazio Bobbio. GORICA KULTURNI DOM GORICA V PRIHODNJIH DNEH: 15. decembra bo predstava SSG, P.A. Čehova, Češnjev vrt. 22. decembra: B. Slade, Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Predstave se bodo odvijale v teatru G. Verdi v Gorici (ul. Garibaldi 4), s pričetkom ob 20.30. Informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 21. in v torek, 22. decembra, ob 20.30 gostovanje gledališča iz Sardinije z delom A. Brofferia »II Vampi-ro». Režija Beppe Navello. Čedad gledališče ristori v PRIHODNJIH DNEH: v torek, 22. decembra, op 20.30 , Pierre Chesnot - L’inquilina del piano di sopra. Izvajajo gledališki skupini La Pro.Sa in rpatro. Režija Gianfranco De Bosio. Nastopajo Lia Tanzi in Giuseppe Pambieri. VIDIM gledališče palamostre DANES: ob 21. uri bo na sporedu Opera Om-rpa’ II ritomo di Butterfly v izvedbi gledališke lupine Banda Osiris. Koroška MESTNO gledališče DANES: ob 19.30 Shakespeare - Der VVider-sPenstigen Zahmung. Furlanija-Julijska krajina TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Do 13. decembra bodo na sporedu koncerti posvečeni 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 13. t. m., ob 11. uri koncert dua Emanuele (violina) in Lorenze (klavir) Baldini Na sporedu Tartini, Strauss, Schubert, Brahms. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. JUTRI: ob 20.30 Koncert za mir, ki ga organizira Tržaška letoviščarska ustanova pod pokroviteljstvom dežele FJK. Nastopil bo komorni orkester Alpe-Jadran pod vodstvom Romola Gessija. Na sporedu Vivaldi, Locatelli, Tartini in Čajkovski. Vstop prost. GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 11. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert orkestra Trieste Big Band. Dirigent Bruno Ritani. V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 12. decembra, ob 21. uri v okviru prireditev Ali frontiers, celovečerni koncert angleškega pevca, pianista in kitarista Petra Hammila. V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 17. decembra, ob 21.uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Pedersen.VeCer organizira Tržaški jazzovski krožek. V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 18. decembra, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice -Violina pri Kogoju ter sodobnikih. Izvajata Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Scek (klavir). Na programu Kogoj, Dallapiccola in Britten. V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 20. t. m., ob 21. uri jazz koncert skupine Mella & Allione quartetto. V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 koncert ameriških skladb za harfo Good-bye American Year 1492-1992. Nastopa Jasna Corrado Merlak. Na programu F. Vidali, N. Gustavson, P. Chertok, C. Salzedo, D. Ellington, C. Porter in G. Ghershwin. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopili bodo Bruno Canino, Antonio Ballista in Gruppo Amadinda. NAPOVEDUJEMO: 25. januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 20.30 koncert Stanislava Bunina, ki je bil napovedan za 27.11. Na sporedu Bach, Schumann in Chopin. GORICA STOLNA CERKEV V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 20. t. m., koncert , ki ga prirejata Slovenski center za glasbeno vzgojo in Glasbena matica. Skupina Con-centus ottoni iz veronske arene, pod taktirko dirigenta Silvia Michelija bo izvajal Purcellove, Haendlove, Bachove, VVagnerjeve in Tomasijeve skladbe. Koroška CELOVEC DOM GLASBE (Velika dvorana) DANES: ob 19.30 Klavirski koncert Stefana Vladarja (J. Haydn, F. Chopin, J. Brahms). VETRINJSKI SAMOSTAN DANES: ob 19.30 -Koncert kvartetov Szabo in Rachmaninovv (Spohr, Mendelsohn-Bartholdy). GALLO NERO (Pfarrhofgasse 8) DANES: ob 20.30 - Jazz Art: Daniel d‘Agaro, Ernst Glerum, U.T. Ghandi. LJUBLJANA KLUB K4 DANES: ob 19. uri Desert Hearts, ob 21. uri Mala Noche. V okviru 8. dnevov gay in lezbičnega filma. Informacije na tel. 061/113-282. STUDIA HUMANITATIS DANES: ob 19. uri (v prostorih na Tomšičevi 12) predstavitev knjige Cas sveta, s katero se je dokončala slovenska izdaja obse-nega sklopa Braudelovih globalnih zgodovinskih monografij s skupnim naslovom Materialna civilizacija od 15. do 18. stoletja. DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV DANES: ob 19.00 uri Literarni večer v prostorih društva na Tomšičevi 12. KINO DVOR JUTRI: okrogla miza in filmska predstava v organizaciji Ljubljanske skupine Amnesty International. Okrogla miza bo organizirana na temo kršitev Človekovih pravic staroselcev v Amerikah. S to prireditvijo se slovenska Amnesty International vključuje v mednarodno kampanijo Amnesty International, ki poteka od oktobra letos pod naslovom 500 let pozneje. SLOVENSKA FILHARMONIJA JUTRI: ob 13.00 uri (mala dvorana SF) predstavitev in tiskovna konferenca ob izidu audio kasete, laserske plošče in dvojezične (slo./ang.) knjige Ljudska pesem poje v meni- Slovene Folk Song. KRANJ FOTOKLUB JANEZ PUHAR DANES: ob 18.30 uri podelitev nagrad in projekcija izbranih diapozitivov natečaja na temo o naravi in na prosto temo. Furlanija-Julijska krajina TRST DVORANA BARONCINI Zavarovalnica Generali - Ul. Trento 8 V četrtek, 10. t. m., ob 17. uri prvo srečanje, ki ga prireja Tržaški semiološki krožek pod naslovom »II mostro, il vicino, Talieno« (Pošast, bližnji, tujec). Sodelovali bodo etnolog Gian Paolo Gri z videmske univerze, etnolog Milko Ma-tiCetov s Slovenske Akademije Znanosti in Umetnost iz Ljubljane, jezikoslovec Guntram Plangg z univerze v Innsbrucku, etnologinja Ulri-che Kindl z beneške univerze ter jezikoslovec Giulio Lughi s tržaške univerze. Drugo srečanje bo v ponedeljek, 14. t. m., ob 17. uri. NABREŽINA Jutri, 10. t. m., ob 20.15 bo v dvorani Igo Gruden na sporedu zaključna manifestacija društvenega delovanja Krožka 1991. Nastopil bo zbor Zavoda združenega sveta pod vodstvom Piera Poclena. GORICA DIJAŠKI DOM Zveza slovenskih kulturnih društev prireja v nedeljo, 13. t. m. deželni seminar o ljubiteljski kulturi. Na seminarju se bodo srečali vsi predstavniki naših kulturnih društev in skupin, da bi prosto spregovorili o zahtevah in potrebah, o smernicah in izbirah na področju ljubiteljske kulture. Koroška DUNAJ MUZEJ ZA LJUDSKO KULTURO Danes ob 18.00 predstavitev knjige dr. Pavla Zablatnika »Volksbrauchtum der Kartner Slovve-nen». Nastopil bo MoPZ koroških Slovencev na Dunaju, vodi Aleš Schuster. CELOVEC Univerza - bife Jutri ob 19.00 : občni zbor Kluba slovenskih študentk in študentov v Celovcu. LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 11. decembra ob 18.00 uri predstava Hudič in pastir v režiji Jana Zakonjška v Kulturnici. Gledališka blagajna je odprta v sredo, Četrtek in petek in uro pred predstavo. Informacije na tel. 061/314-795. KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI DANES: ob 9. in 10.30 uri Andersen -LainšCek: Snežna kraljica. Zaključeno za OS in VVO. DOMŽALE KNJIŽNICA DOMŽALE DANES: ob 17. in 18. url Račke - avtorska predstava Lutkovne skupine pri GM z Jesenic. Vstopnice si lahko zagotovite v predprodaji v knjižnici Domžale NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 9.30 H.C. Andersen: Slavček - v vrtcu Griček. Ob 11.15 ista predstava v vrtcu J. Pavletič. KOPER GLEDALIŠČE KOPER JUTRI: ob 17. uri premiera pravljice La scarpeta di Visnti v izvedbi gledališke skupine osnovne šole z italijanskim uCnim jezikom. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE CRISTALLO V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 13. t. m., ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica Cesarjeva nova oblačila v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča. VIDEM FELETTO UMBERTO OBČINSKI AVDITORIUM V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 13. t. m„ ob 15.30 druga predstava ciklusa L’Accordeon. Na sporedu bo pravljica II Teatrino di Gelsomina v izvedbi Lucie Osellieri. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 11.00 in 16.00 - Die chinesische Na-chtigall (Kitajski slavček), predstava za otroke po pravljici H. Chr. Andersena. BELJAK MLADINSKI CENTER HALLO (Nikolaigasse) JUTRI: ob 17.30 Otroški teater Nanu - Chaos in Manaos, dobrodelna predstava za otroke beguncev na Koroškem. LJUBLJANA NARODNA GALERIJA Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za uCence v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716. MODERNA GALERIJA V spodnjih prostorih galerije je odprta razstava Študentske grafike iz zbirke Akademije za likovno umetnost. Izbor obsega grafične liste slušateljev Akademije v letih 1966 in 1972. MALA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava slikarja Mitje Tuška. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 18.uro, ter v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnine ni. Tel. 061/214-106. GALERIJA LABIRINT Do 22. t. m. so na ogled dela tržaškega slikarja Avgusta Černigoja. Odprta vsak dan, razen ob nedeljah, od 10. do 19. ure. GALERIJA TIVOLI -MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 12. decembra je na ogled- razstava slik in instalacij korejske umetnice Baik Soon-Shil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 16. uro, v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnina je 40 SIT, za študente in upokojence 20 SIT. Tel. 061/225-632. CANKARJEV DOM V galeriji CD bo do 12. decembra na ogled razstava slik seulskega slikarja Cho-Boo-Sooa. Odprto od 12. do 20. ure, v nedeljo od 15. do 18. ure. Vstopnina 100 SIT, študentje in dijaki 50 SIT. Tel. 061/158-121. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava lutk Marjana Mančka Od skice do skice. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 ure in od 16.00 do 19.00 ure, ob sobotah pa od 10.00 do 13. ure, ob nedeljah je galerija zaprta. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-648. GALERIJA ZDSLU, KOMENSKEGA 8 Do 21. decembra je na ogled razstava najnovejših del akademskega slikarja Bojana Bense. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, med 10.00 in 18.00 uro. SKUC Do 11.decembra bo odprta razstava skulptur Rene Rusjan. Odprto od 12. do 20. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/216-540. PIONIRSKA KNJIŽNICA OTON ZUPANČIČ Do 19. decembra je na ogled razstava Vse je ostalo v Bosni. Na razstavi bodo predstavljena likovna in literarna dela bosanskih obok iz zbirnih centrov v Sloveniji. Razstavljena dela so rezultat natečaja, ki ga je razpisalo Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela. KUD FRANCE PREŠEREN N a ogled je razstava para-vanov in svetil Peba Lovrina. Razstavo si boste lahko ogledali do 19. decembra, vsak dan, razen v ponedeljek in nedeljo, od 15.00 do 24.00 ure. JAKOPIČEVA GALERIJA Do 31. decembra je odprta razstava arhitekta Tomaža Velene. Razstava je nastala v sodelovanju med Arhitekturnim muzejem in FAAG- šola za arhitekturo. KNJIŽNICA SISKA Do konca decembra bo na ogled razstava 19 slik slikarja Marjana Motoha z naslovom Tretje oko. Vstopnine ni. GALERIJA INSULA Na ogled je razstava risb Vladimirja Makuca. Galerija je odprta od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, v soboto in nedeljo zaprto. Vstopnine ni. Tel. 061/221-794. GALERIJA EQURNA Do 15. decembra bo na ogled razstava Marka Pogačnika Litopunktura Severne Irske - podoba boginje. Vstopnine ni. Galerija je odprta vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure, v sobota pa od 10. do 13. ure. Tel. 061/223-932. GALERIJA PIC LEK Do 11. decembra bo na ogled razstava Slovenija. Denarništvo - zgodovina, ki jo prirejata Lek in Numizmatič- ni kabinet Narodnega muzeja. Razstava je odprta vsak dan, tudi v soboto in nedeljo, od 15. do 19. ure. Vstopnine ni. Informacije na tel.; 061/182-161. NARODNI MUZEJ Do 13. decembra je odprta razstava Grajska dediščina iz obdobja od 14. do 17. stoletja (gostovanje1 Goriškega muzeja), na kateri lahko vidite izbor 95 kosov keramike in stekla, ki so jih arheologi izkopali na lokacijah gradov v Štanjelu, na robu Krasa, v Rihenbergu (današnji Branik) v Vipavski dolini, na Dobrovem v Goriških Brdih in na Kozlovem na Tolminskem. Vstopnina za odrasle 100 SIT, za skupine 50 SIT. Razstava je odprta od torka do sobote od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. V ponedeljek je muzej zaprt. Tel. 061/228-886. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Do 20. decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Doreta KlemenCiC-Maja. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Informacije: tel 061/323-968. Se danes in jutri je na ogled razstava plakatov Volitve 1990. Razstava je odprta vsak dan od 10.00 do 18.00 ure, razen v ponedeljek. Tel.: 061/323-968. IDCO Do 31. decembra bo odprta prodajna razstava iz programa ERGO. Vsi razstavljeni izdelki bodo pri nas prvič naprodaj. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10.00 do 18.00 ure. SOLA ZA ARHITEKTURO Do 10. decembra bo v 1. nadstropju Sole za arhitekturo, Cojzova 5, na ogled razstava 01ypia 2000. Predstavljen bo projekt študentov tehnične univerze iz Berlina: Vizije olimpijskega mesta 2000. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Do 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne dediščine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222. GALERIJA SV. DONAT Do 10. decembra bo na ogled razstava fotografij Damjana Galeta. 11. decembra ob 19. uri bo otvoritev razstave skulptur in olj Janeza Boljke. Galerija je odprta ob delavnikih med 10. in 12.30 ter med 16. in 19. uro, v soboto in nedeljo od 10. do 13.ure. Vstopnine ni. Tel.: 066/76-883. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA V decembru bo na ogled novoletna razstava, na kateri sodelujejo S. Putrih s keramiko, F. Golob s slikami in B. Putrih s skulpturami. SLIKARSKA HIŠA ŠMARTNO Na ogled je prodajna razstava slikarja Franca Goloba iz cikla Hvalnica Goriškim Brdom. POKRAJINSKI ARHIV Na ogled je razstava fotografij Mojmirja Maraža. Arhiv je odprt od 10. do 19. ure. LIKOVNA VITRINA ZAVAROVALNICE TRIGLAV Na ogled je razstava keramike Pine Putrih in likovnih del Franca Goloba. SOLKAN GALERIJA OS Na ogled je razstava Oblikovanje v glini Zmaga Posega. VILA BARTOLOMEI Na ogled je etnološka razstava z naslovom Skedenjska krušarica. KANAL GALERIJA RIKA DEBENJAKA Na ogled je razstava akvarelov in skulptur Petra Reharja. SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA Na ogled je razstava, posvečena 100-letnici rojstva muzealca, arhivista in pesnika Ludvika Zorzuta ter originalne skladbe Vinka Vodopivca. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA Na ogled so dela Poletne slikarske kolonije 92. SEŽANA MARIBOR MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Do 23. t.m. bo na ogled razstava Maribor skozi Cas -na razglednicah in predmetih. Muzej je odprt vsak dan med 8. in 18. uro ter v soboto med 9. in 12.uro. Tel. 062/211-671. FOTOGALERIJA STOLP Na ogled je razstava fotografij Božidarja Dolenca. Galerija je odprta v torek in Četrtek od 18. do 20. ure, v sredo in petek od 17. do 19. ure, ter v soboto od 10. do 12. ure. CELJE LIKOVNI SALON Do 13. decembra je na ogled razstava likovnih del Vladimirja Makuca. STARA GROFIJA Na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barn-bach. KOPER GALERIJA LOŽA Do 10. januaraja bo na ogled razstava grafičnih del Alberta Burrija z naslovom Dvojni trompe-l’oeil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573.. GALERIJA MEDUZA V decembru bo na ogled prodajna razstava slik, grafik in drugih drobnih umetnin, primernih za darila. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12.30 uro, popoldne pa od 17. do 19. ure, v soboto samo dopoldne. Informacije na tel. 066/73-573. PIRAN MESTNA GALERIJA Do začetka januarja bo na ogled arhitekturna razstava. Vstopnine ni. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. MEDUZA H Do konca decembra bo na ogled razstava Hommage Bosni - skice Dušana Grabrijana. Vstopnine ni. Odprto od torka do sobote med 10. in 14. uro, v nedeljo in ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA Na ogled je razstava slik Milovana ValiCa. MALA GALERIJA Na ogled je prodajna razstava slik Petra Reharja.. TUPELČE GOSTILNA JAZBEC Na ogled je razstava slik Poldeta Oblaka. TOLMIN KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Na ogled je razstava slik slikarjev Sandija Cerveka in Marjana Gumilarja. LITIJA GALERIJA MIRE PREGELJ Do 18. decembra bo na ogled razstava del slikarja Krištofa Zupeta. Galerija je odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. Ce si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem Času, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija). ILIRSKA BISTRICA GALERIJA BALADUR Na ogled je stalna razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Do 13. decembra je na ogled mednarodna likovna razstava Pannonia 92’. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE Na ogled je razstava Boži-daja Jakca: Risbe z zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v KoCvju, 1.-3. oktobra 1943. Razstava je posvečena 40. obletnici delovanja Muzeja Kočevje. KRANJ CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Na ogled je antološka razstava Jožeta Cesarja. GALERIJA CARTE-SIUS Ul. Marconi, 16 Se danes in jutri bodo razstavljali izbrana dela Emilio Greco, Concetto Pozzati, Lojze Spacal in Giuseppe Zigai-na. Razstavo si lahko ogledate od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30. GALERIJA RETTORI TRIBBIO Ul. delle Beccherie 7/1 Do 11. decembra je na ogled razstava posvečena slikarju Tristanu Albertiju. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30. LJUDSKA KNJIŽNICA Ul. Teatro Romano 17 Danes, 9. t. m., ob 17. uri otvoritev bibliografske in dokumentarne razstave ob 100-letnici rojstva Alberta Spainija. Ob 18. uri pa bo v dvorani Trgovskega združenja v Ul. San Nicold (II. nad.) srečanje v spomin na Spainija na katerem bodo sodelovali Giorgio Cusatelli, Carla Galinetto, Elvio Gua-gnini in Albertina Vittoria. MILJE DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Do 15. decembra je na ogled razstava slikarja Roberta Terminija. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do sobote, od 9. do 14. ure. Ob praznikih zaprto. SPETER BENEŠKA GALERIJA Do 13. decembra razstavlja furlanski slikar Claudio Co-laone. Koroška CELOVEC DEŽELNA GALERIJA (Burgasse 8) Danes ob 19. uri odprtje razstave »White Nois» VVolf-gang Reichman. V deželni galeriji razstavlja svoja dela slikar Markuš Pernhart. MESTNA HIŠA (Mala galerija) Na ogled je razstava slikarja Franza Kapleniga. SEMISLAVCE GALERIJA ROZEK -GUERINO Aggregate 1 in Aggregate 2, slike k arhitekturi polja, Tempirani prostor. BELJAK GALERIJA OB MESTNEM ZIDU (VVidmanngasse 30) Jutri ob 19. uri otvoritev razstave: Franz Xaver Oel-zant - skulpture in plastike. LINZ GALERIJA FIGL Na ogled je razstava »Ecce homo» likovnika Valentina Omana. BENETKE PALAČA FORTUNA Do 13. decembra je odprta razstava znanega ameriškega fotografa Roberta Map-plethorpa. Na ogled je 220 fotografij in collagesov v različnih tehnikah. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 19. ure. ZAGREB GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mal-dih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra BarišiCa, Zlatana Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda Jandriča, Vatroslava Kulisa, Peruška BogdaniCa in Hrvoja Sercara. DUNAJ VVIENER SECESSION Razstava slik in skulptur Oskarja Putza in VVernerja VVuertingerja. bo odprta do 13. decembra, vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure. Na ogled je razstava Mou-linex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. GALERIE CHOBOT Do 16.1.93 je odprta razstava jedkanic A.R.Pencka in skulptur Andreasa Urteila. GRAPHISCHE SAMM-LUNG ALBERTINA Do 31. januarja 1993 bosta na ogled razstavi del (1948 -1992) Johannesa VVanke-ja in del (1945 - 1992) Zorana Mušica . Galerija je odprta v ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 16. ure, v sredo od 10. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure. RUBRIKE O Sreda, 9. decembra 1992 Tomislav Kajfež Rimske najdbe v Simonovem zalivu Že v 1. stoletju pr. Kr. naj bi v Simonovem zalivu stalo eno največjih rimskih pristanišč ob zahodni istrski obali - Ostanki pristaniških objektov so razglašeni za kulturni spomenik T-k reden se bomo za-celi vzpenjati po -L stari cesti iz Izole proti Belvederju, bomo v Simonovem zalivu zagledali dobro ohranjeno arheološko najdi-SCe iz rimskih Časov. Sestavljata ga pristanišče in naselbina. Ostanke rimskega pristanišča je prvi opisal Pietro Coppo leta 1540, prav pesniški pa je opis arheološkega najdišča izpod peresa koprskega škofa Paola Naldinija iz 1700. »Blizu sv. Simona, na ravnici ob morju, se vzdolž Širokega zaliva razširja znano pristanišče, ki je pod tem imenom vneseno tudi v pomorske karte . Ce je morje mirno in je nebo jasno, lahko Se danes opazimo ostanke mogočnega pomola z velikimi železnimi prstani, ki so jih mogoče potrebovali za privezovanje ladij. Vidimo lahko tudi manjše prostore ali sobe z mozaičnim tlakom, lahko da so to nekdaj bile kurilnice ali kopalnice, ponekod pa poleg številnih medalj in žlahtnih kovin lahko najdemo tudi kose svinca ali medenine.“ Domačini so prihajali v stik z arheološkimi predmeti že v preteklih stoletjih, saj so najne naleteli pri delu na poljih in v vinogradih. Prve prave arheološke raziskave so v zadetku tega stoletja opravili avstrijski arheologi. Med obema vojnama so v Simonovem zalivu izkopavali italijanski arheologi, v petdesetih letih pa so delo nadaljevali arheologi iz ljubljanskega Narodnega muzeja in Pomorskega muzeja Sergej Mašera iz Pirana. Od leta 1986 vodi arheološke raziskave Medobčinski zavod za varstvo naravne ih kulturne dediščine iz Pirana v sodelovanju z Univerzo za klasične študije iz Lunda na Švedskem. Rimskodob-ni naselbinski kompleks v Simonovem zalivu se razprostira na istoimenskem rtiCu, ki je dobil ime po nekdanji cerkvici sv. Simona. Na severu naj bi segal do konca rtiča, na vzhodu do hudourniškega potoka Ricorvo, na jugu do strmega brega rtiča Kane in na zahodu do rimskega pristanišča. Celotno arheološko najdišče je bilo razglašeno za kulturni spomenik in je varovano s spomeniško-varstvenim režimom prve in druge stopnje. Pristanišče je prav monumentalna arheološka ostalina. Sodi med največja rimska pristanišča ob zahodni istrski obali. Zgrajeno je bilo po navodilih rimskega arhitekta Vitruvija. Sestavljajo ga obalni zid, pomol in valobran. Obalni zid je dolg 120 metrov in zgrajen iz apnenčastih blokov, dolgih do 3 metre. Pomol je postavljen pravokotno na obalni zid, razteza se proti severozahodu in je 55 metrov dolg ter 4 metre širok. Temelje pomola so zgradili iz kamnitih blokov po Vitruvijevih navodilih , tako da so širši od konstrukcije pomola in tvorijo stopnico. PreCno Cez pristanišče se od rta proti pomolu vleče 110 metrov dolg valobran, zgrajen iz apnenčastih blokov, dolgih 3 do 4 metre. Ostanki rimskega pristanišča so danes vidni v morju pod robom betonske obale in pomolom. Ob oseki pa iz morja molijo veliki bloki valobrana. Arhitrekturne ostaline, ki jih od leta 1986 raziskujeta Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Piranu in Univerza za klasične študije v Lundu, so verjetno del rfekoC razkošnega poslopja rimske vile. Morda gre celo za ostanke vile, ki uje bila del večjega naselja bogataških hiš, kakršne so imeli navado graditi premožni Rimljani ob obalah morja. Odkopani so bili nosilni zid stebrišča (porticus), pročelje stavbe, hodnik in dve sobi. Zid pročelja je trdno grajen iz obdelanega kamenja, ki ga veže malta. Na glavnih vhodih v sobi sta kamnita pragova z nosilci za teCaje dvokrilnih vrat. Iz hodnika pa v omenjeni sobi vodita manjša vhoda. Tla hodnika in obeh sob so pokrita z mozaiki. Mozaik v hodniku je enobarven, bel s Črno obrobo. V levi sobi je Crno-bel mozaik s križa-stim vzorcem in obrobo v obliki dveh Črnih trakov. Na pragu vrat, ki vodijo s hodnika v sobo na levi, je čmo-bel mozaik z vzorcem v obliki satovja. V sobi na desni pa je čmo-bel mozaik z bogatim geometrijskim vzorcem, obrobljen z dvotraCno pletenino. Mozaiki so nastali v začetku 1. stoletja. Rimsko naselbino na rtiču je z vodo oskrboval vodovod, sestavljen iz lončenih cevi, dolgih 40 do 42 cm, s premerom od 8,5 do 14 cm, ki so bile vstavljene druga v drugo, spoji pa so bili vezani z malto. Potek trase vodovoda so nam približno razkrile najdbe cevi pri hotelu Simonov zaliv in v naselju Jagodje, od kod so dobivali vodo, pa nam ni znano. Med areheološkimi izkopavanji so poleg arhitekturnih ostalin odkrili tudi številne drobne najdbe, veliko količino razbitih stre- šnikov in opek, med njimi nekaj kosov s peCati izdelovalcev, kot so bili npr. Lucius Quintus Thales, Crispi-nilla in Coelius. Veliko je tudi drobcev različnih lončenih posod, kot so amfore, vrCi, drobno namizno posodje, oljenke, keramične uteži za ribiške mreže in tako dalje. Med kovinskimi predmeti je veliko žebljev, delov različnega okovja, trnkov s sivnCenimi utežmi, svinčena utež enoramne tehtnice, dosti novcev in tako dalje. Najlepši kovinski predmet iz Simonovega zaliva je 7 cm visok svinčen kipec boginje Viktorije, ki je bil verjetno del opreme hišnega oltarčka, lararija. Celotno arheološko najdišče v Simonovem zalivu naj bi zgradili med 1. st. pr. Kr. in 2. st. po Kr.. Arheološko najdišče v Simonovem zalivu pri Izoli Fotografija: Tomislav Kajfež 10. decembra Težko bi našli kar koli v vseh ozirih tako popolnega, kot so orgle. Ta prastari instrumenti (najdemo ga že v starem Egiptu!) je preživel neverjeten razvoj. Združuje vrhunske dosežke vseh strok. Perfekcija v obdelavi najrazličnejših materialov, popolnost v konstrukciji, bleščeč zunanji videz in šokanten zvočni učinek, vse to je združeno v tem dosežku človeškega genija. Od najmanjših, prenosnih portativov, do monumentalnih, pet in več manualnih orjakov s po sto in več registri, seže ustvarjalni napor spretnih izdelovalcev, pravih vsevedov z izjemno umetniško zmogljivostjo. Tudi danes postavljajo mogočne in estetske orgle, zlasti v koncertnih dvoranah, vendar je mogoče trditi, da so zlasti poznobaročni instrumenti v bavarskih samostanih nekaj neponovljivega. Orgle, kraljica med instrumenti, so pomenile izziv za največje glasbenike. Eden teh je bil prav gotovo 10. decembra leta 1822 rojeni belgijsko-fran-coski skladatelj in organist Cesar Franck. V Liegeu rojeni naturalizirani Francoz se je zgledoval po Bachu in Wagnerju. Postal je pojem za pozno francosko romantiko. Do smrti je bil slavljen profesor na konservatoriju in organist v Parizu. RECEPT Zelena v modelu SESTAVINE: 800 g gomoljev zelene, 200 g ementalca, 100 g masla, 50 g smetane, 2 jajci, 2 svinjski krači, sol, poper, brinove jagode CAS PRIPRAVE: 15 minut Srednje velike gomolje zelene operemo in močno ostrgamo, nato skuhamo v slani vodi, vendar ne premehko. Potem zeleno olupimo in narežemo na tanke rezine. Ognjevarno posodo namažemo s svežim maslom, nadevamo vanjo plast rezin zelene, jih potresemo z naribanim ementalcem in s kosmiči masla ter pokrijemo z novo plastjo zelene. Na vrhu naj bosta spet sir in maslo. Posodo nato pokrijemo in postavimo na lonec, v katerem naj počasi vre voda. Jed naj tako stoji vsaj eno uro, da se sestavine med seboj dobro prepojijo; potem jo prelijemo s smetano in jajcem, postavimo v pečico in zapečemo. V isti posodi jo postavimo na mizo, zraven ponudimo zlatorumeno pečeno svinjsko kračo. Zeleno kuhamo približno 20 minut, vse sku-paj pa pečemo 20 do 25 minut. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Riž na maslu SESTAVINE: 250 g riža, 50 g masla, 3/41 vode Prebran in opran riž stresemo na stopljeno maslo in premešamo. Segrejemo vodo in jo prilijemo k rižu. PremeSemo, pokrijemo, kuhamo do vrelišča, potem izklopimo električno ploščo in kuhamo na izklopljeni plošči še 15 minut. Pazimo, da riža ne razkuhamo. Najboljši je pust, neslan, čvrst riž, ki ga ponudimo z dobro začinjenimi prilogami najrazličnejših okusov. (Neva Miklavčič Predan, iz knjige Štirje letni časi v kuhinji - jesen) MOJ VRT Naredimo adventni venec Milka Pance - CZP Kmečki glas ZDRAVA HRANA Ekološko kmetijstvo Milka Pance - ČZP Kmečki glas ~r~ 7~er je zima pred 1^ vrati in vrtovi večinoma že počivajo, o vrtnarskih opravilih le nekaj besed. Zamudniki naj nemudoma pospravijo zeleno, zelje, ohrovt, radie in drugo zelenjavo, ki ne prezimi. Peteršilj in por lahko ostaneta, da bosta spomladi hitreje odgnala. Zimsko špinačo, motovilec, radie in tržaški solatnik pa je bolje pokriti s plastičnimi tuneli, ker bodo tako rastli tudi pozimi. Danes popoldan, pa tudi jutri opoldne lahko tisti, pri katerih še ni zapadel sneg , in ki radi upoštevajo lunine mene, posadijo zimski Česen in Čebulo. To je najbrž zadnja priložnost, Čeprav bo nekaj ugodnih dni za to še prihodnji teden. Ce ste pozabili, zavarujte korenine vrtnic in krizantem z listjem, s slamo ali smrekovimi vejami. Prav pa bodo storili tudi tisti, ki bodo izpraznili vrtne pipe in bazenčke, ker jih bo sicer poškodovala zmrzal. In še nasvet za tiste, ki v teh dneh pobirajo z vrtov zadnje glave radiCa: odrežite ga s korenino. Na Primorskem jo namreč gospodinje vedno zrežejo med solato, ker je potem bolj okusna. Poskusite! Prav nic ne bo odveč, Ce boste kdaj pa kdaj pogledali tudi ozimnico. Jabolka, krompir in drugi pridelki bodo dalj Časa sveži, Ce bodo shrambe pogosto prezračene. Sproti odstranite tudi vse, kar gnije in plesni. Ce je shramba suha - to boste vedeli po tem, da so jabolka vsak dan bolj gobasta in uvela -postavite vanjo vedro vode.VeCeri pa so primerni za branje, kajti tudi vrtičkarji potrebujejo nova znanja. Sadjarjem priporočam, da vzamejo v roke knjigo Naš sadni izbor, v kateri strokovnjaki predstavljajo vse sadne vrste in sorte, ki jih je mogoče posaditi pri nas. Cvetje Privoščimo si prijeten sprehod v naravi in naberimo nekaj vrst zimzelenih vejic, da si bomo v predprazničnih dneh pripravili adventni oziroma božični venec. ObiCaj veleva, da je treba božični venec, okrašen s srcem in rdečim trakom, obesiti na vhodna vrata ali okna, lahko pa ga postavimo tudi drugam, da nam bo le v veselje. Najlepši, in Ce hočete, najbolj slovenski bo zagotovo tisti iz pušpana, vendar pa je pri nas veliko ljudi žal prepričanih, da je pušpan grm za grobove in ga je zato v podeželskih vrtovih vse manj..Sicer pa namesto pušpana lahko uporabimo tudi vejice zimzelenih lovo-rikovcev, smreke ali bora. Ce jim bomo dodali vejice jesenske rese in rdeCe šipkove plodove, ki jih je tudi še dovolj, bo naš adventni venec zagotovo najlepši. Se posebej, Ce ga bomo pripravili skupaj z otroci. To je povsem preprosto opravilo. Potrebujemo kos upogljive žice, ki jo napnemo okrog lonca primerne velikosti. Tako pripravimo vencev obod, ki ga enakomerno in na debelo ovijemo s slamo. Ce tega nimamo pri roki, bo zadoščala tudi vrbova veja, ki jo z rahlim zvijanjem v levo in desno zmehčamo tako, da lahko oblikujemo venec, ki ga na koncu zvežemo skupaj, Ce ne gre drugače, z žebljički. Vse, kar bomo dali v venec, oblikujemo v majhne šopke, s približno 5 centrimetrov dolgimi peclji, vse skupaj pa ovijemo v mah, ki ni samo za okras, ampak tudi zato, ker je v njem dovolj vlage, ki bo ohranjala svežino venca. Nato začnemo polagati šopke po obodu, sproti jih z vrvico dobro privežemo. Med vezanjem venec večkrat položimo na mizo, da preverimo, Ce polagamo šopke dovolj na široko. Šopke polagamo tako na gosto, da vedno pokrijejo stebelca tisitih pred njimi. Venec bo hitro spleten in zgrabilo vas bo, da bi spletli še enega. Ne daj- "Tk Tajbrž se bo mar- XI sikdo vprašal, -L 1 kakšno je ekološko kmetijstvo in v Cem se razlikuje od tradicionalno obdelane kmetijske zemlje. V Evropi se zadnja leta ta izraz uveljavlja za organizirano pridelavo hrane na kmetijah, ki ne uporabljajo veC m-ineralnih gnojil kemičnih zaščitnih sredstev in razkuženih semen. Pri nas se je, kdo ve zakaj, bolj udomačil izraz pridelava biohra-ne, v resnici pa gre za naravi prijazno kmetovanje brez uporabe kemikalij. V Sloveniji za zdaj pridelujemo samo vzorce take hrane, pa še za to ni mogoCe dobiti ustreznih potdil, kar je v razvitih evropskih državah seveda pogoj za pridobitev katere od zaščitnih tržnih znamk in hkrati jamstvo kupcem, da za drag denar ne kupujejo mačka v žaklju. kajti zakonov, ki bi urejali številna vprašanja ekološkega kmetovnaja, o katerem sicer govorimo že nekaj let, še vedno ni. Neformalne skupine, ki takšnemu načinu pridelave hrane že dlje Časa utirajo pot in združujejo vsako leto veC elanov, vedo povedati, da je poglavitni razlog za težave birokratska togost uradnikov ministrstva za kmetijstvo. Kakorkoli že, trenutno v Sloveniji na naravi prijazen način kmetuje kvečjemu deset kmetij, zato smo po zadnjih podatkih pristali na dnu tovrstne evropske lestvice, prehitele pa so nas celo države nekdanjega socialističnega bloka. Na Češkem so na primer v ekološko kmetovanje v zandjih dveh letih preusmerili že veC kot deset tisoC hektarov nekdaj tradicionalno obdelane zemlje, pri nas pa se peščica navdušencev bolj kot z zahtevno tehnologijo pridelave ubada s pravno praznino in pomankanjem denarja. Ob tem pa Imamo po mnenju mnogih domačih in tujih strokovnjakov prav na tem področju številne prednosti. Najprej je teba omeniti razmeroma zdravo okolje, ki je v drugih delih Evrope že tako načeto, da ni veC primerno za pridelavo hrane, še posebej tiste z oznako bio. Po drugi strani pa bi zaradi majhnosti pri pridelavi hrane ne smeli tekmovati s kmetijsko daleč bolj razvitimi državami, kar je zdaj dolgoročno cilj naše kmetijske politike. Namesto tega bi se, kot trdijo poznavalci, morali pametno odločiti za predelavo manjših količin hrane, zato pa bi bila ta kvalitetnejša npr. tako imenovana biohrana. Po njej je v Evropi vsak dan večje povpraševanje in bi jo bilo ob pomoči tujih vlaganj precej laže prodati, ker Evropska skupnost do zdaj še ni uvedla nobenih uvoznih omejitev. RADIO TV Sreda, 9. decembra 1992 23 ODDAJE V SLOVENŠČINI ® RAI 1 RETE 4 ® TMC B Koper SLOVENIJA 1 Video strani Program za otroke: Zlati prah: O Čudežnem zdravilu, ponovitev Denver - poslednji dinozaver, 6/20 del ameriške risane nanizanke, ponovitev Po belih in Črnih tipkah, 9., zadnja oddaja, ponovitev O praznikih: Sveti Miklavž, 1. oddaja, ponovitev Sestre, 1/7 del ameriške nadaljevanke, ponovitev Poslovna borza Poročila Poslovne informacije TV dnevnik I Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Risanka TV dnevnik II, vreme, šport Film tedna: Sodobni nemški film: Zbogom, lažni paradiž, VPS 2035 TV dnevnik HI, VPS 2215 Sprehodi po Stari Ljubljani, 9„ zadnja oddaja SOVA: Radio FM, 11/13 del ameriške humoristične naniz., VPS 2310 Sam Sobota, 4/6 del angleške nanizanke, VPS 2335 Video strani SLOVENIJA 2 Aktualno: Unomatti- Aktualno: Telesveglia, Tečaj angleščine Rayanovi, ameriška na, vmes dnevnik in vmes od 7.00 dalje Nad.: Doppio imbro- nadaljevanka gospodarstvo vsakih 30 min. vesti glio, 9.30 Potere Zdravniki s krili, av- Parola e vita Nad.: Marilena, 10.00 Rubrika: Zenska TV stralska nadaljevanka Dnevnik 1 iz Milana Marcellina, 10.30 Ines, Variete: T’amo TV (vo- Pojoči kmetič, am. gla- Vremenska napoved Celeste di Fabio Fazio) sbeni film Variete: Servizio a do- E Variete: A časa nostra TMC News - Šport Glasbeni vrtiljak micilio, vmes (12.30) E Kratke vesti Film: La donna che Novice dnevnik 1 E Nad.: Sentieri voglio (dram., ZDA Čarobna svetilka, Dnevnik in Tri minute p TG 4 vesti 1938, r. F. Borzagge i. otroški program Variete: Prove e provi-ni a Scommettiamo Variete: Buon pome-riggio Joan Crawford, Spencer Tracy) Robin Hood iz vesolja, risana serija che..? Nad.: Sentieri, Maria Risanke: Zorro Deček Dominic, 12. Italijanska kronika Rubrika o lepoti Variete: Arniči mostri del angleške nadalje- Otroški variete Nad.: Amanda, Febbre Rubrika: Zenska TV vanke Glasba: Nagrada Collo- d’ amore Vesti: TMC News Festival avtorske po- di, nato risanke TG 4vesti Pravljica pevke, ponovitev 2. V Parlamentu in vesti Aktualno: C’ eravamo Nan.: Maguy - Folle oddaje Mladinski variete: Big! tanto amati tra i folli Primorska kronika Aktualno: Italija, na- Kviz: La cena 6 servita Variete: 93 (vodi Um- Vse danes - TV dnev- vodila za uporabo TG 4 vesti berto Smaila) nik Variete: Ci siamo? T Športna oddaja: Mon- Rayanovi, ameriška Vreme in dnevnik Nad.: Gloria docalcio (vodi Luigi nanizanka Film: Non ci resta che Variete: Questo e amo- Colombo) Zdravniki s krili piangere (kom., 1984) re (vodi S. Vicario) TMC News in vreme Bersaglio Caffh italiano Kviz: Io, tu e mammš Film: Stalker (fant., SZ Sok moderne umetno- Dnevnik TG 4 nočne vesti 1980, r. Andrej sti Športna sreda Nan.: Ko jak Tarkovski, i. Aleksan- TV dnevnik Dnevnik in vreme der Kajdanovski, Čakalnica za ono- zadnji del) stranstvo, kriminalka Aktualno: CNN News .HHH i 1Sl CANALE 5 Video strani Osmi dan, ponovitev Miinchen: Tenis, prenos Sova, ponovitev Haggard II, 7., zadnji del ameriške nanizanke Sam Sobota, 3/6 del angleške nanizanke Slovenska kronika Regionalni programi - Maribor Psiho EPP TV dnevnik HTV Športna sreda KANALA Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, 48. del ameriške nadaljevanke Napoved sporeda in vreme Božidar Jakac: Podobe na filmskem traku, 12. del Male živali Ninja želve, 3. del risanke Neustrašne, pogumne in simpatične želve, junaki najbolj priljubljene risane serije... Risanka Kult-ura, pol ure kulture Hitri pobeg, ameriška komedija Drugačen svet, 48. del ameriške nadaljevanke Vreme Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM Video strani RAI 2 Metropolitan Police Otroški variete [M Ristorante Italia Film: Rivederti ancora (dram., VB 1949) Nan.: Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo, O motorjih, vreme Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo: Detto tra noi Vesti in iz Parlamenta Nan.: Jackie in Mike, nato šport Nan.: Hunter Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Film: Disperata difesa (dram., ZDA 1989) Aktualno: Mixer Dnevnik in vreme Film: Vicolo cieco Na prvi strani &} ITALIA 7 Variete: Maurizio Co- stanzo Show (pon.) Nan.: La časa nella Risanke prateria (i. M. Landon) Nad.: čara a čara Variete: ore 12 Nanizanka B Dnevnik TG 5 USA Today News m Sgarbi quotidiani Nad.: Aspettando il B Variete: Non š la RAI domani, Il tempo della Aktualno: Forum, nostra vita 15.15 Agenzia matri- Deželni programi moniale, 15.45 Ti amo Sette in allegria parliamone Nan.: Mississipi Otroški variete Il sasso nella scarpa Kviz: OK il prezzo 6 Film: Con lui cavalca giusto, 19.00 La ruota la morte (vestern, It. della fortuna 1967, i. Mike Mar- Dnevnik TG 5 shall, H616ne Chanel) Striscia la notizia Nevvs Line - Vesti Nogomet: PVS Variete: Colpo grosso Eindhoven-Milan story (pokal prvakov) Film: The Belle Star Aktualno: Spazio 5 Story (vestern, It. Variete: Maurizio Co- 1968) stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti Kino in Nevvs Line tEMP Avstrija 1 Jutranji spored, ponovitve raznih oddaj Moj partner s hladnim smrčkom, pon. filma Sinha Moča, 61. del Tekmeci na dirkališču Jaz in ti, otroški program Niklaas, risana serija Ognjena Čarovnica, lutkovna igrica Kralj iz Narnije, 1/18 del otroške serije Zvezde pripovedujejo svoje najljubše pravljice Mini Cas v sliki VVurlitzer Cas v sliki Blagoslovljena dvojica Naš VVilli je najboljši, nemška komedija Zorc-Clovek brez meja Pariz ponoči, britanska melodrama Mati Krol, poljski film RAI 3 ITALIA 1 © TELEFRIULI KOPER Primorska kronika I Studio 2 mladi Pregled tiska V kioskih, Televideo Otroški variete Drobci Nanizanke Kratke vesti iz Milana Odprti studio Proza: Le miserie di Nan.: Lepotica in zver monssh Tra vet Otroški variete Deželne vesti Variete: Unomania Popoldanski dnevnik Nan.: Happy Days Sola se posodablja Varieteji: E’ pericoloso Samo za šport šport, Twin Clips, Lo Športna rubrika Derby dici tu, 17.25 Mitico Dok. oddaja: Geo Film, nato šport D. Raffai odgovarja Variete: Karaoke Vreme in dnevnik Film: Giocattolo a ore Deželne vesti (kom., ZDA 1982, i. Telegiomale Zero Richard Pryor) Variete: Blob Šport: Posebnosti o Una cartolina nogometnih pokalih Mi manda Lubrano Nogomet: IFK Gote- Dnevnik ob 22.30 borg-Porto Milano, Italia Odprti studio, pregled Nanizanka tiska in Studio šport Kratke vesti Starlandia Nanizanka Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika o obrtništvu Ena rastlina na dan Film: Moše (zgod., It. 1976, 3. del) Rubrika Nočne vesti S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi DfD Hrvaška 1 Poročila TV koledar Zgodbe iz Monticel-la,18. del llHO Poročila TV šola ^ Zgodbe o lisici, 11. in 12. del jiltl Poročila Ko se svet vrti, 17.del ameriške nadaljevanke Monofon Poročila Slika na sliko Wynne in Penkowsky, ponovitev 1. dela Poročila Divji svet otrok, 10. del Poročila Santa Barbara, 270. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1 Kraljestvo senc, britanski film; igrajo: Joss Ackland, Claire Bloom in drugi; režija: Norman Stone Tisoč kilometrov za Hrvaško, dok. oddaja Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja QfQ Hrvaška 2 Video strani TV koledar Zasledujte ta avion, ponovitev francoskega filma Glasba in tv spored Dnevnik Nogometna sreda Košarka: Euroliga - Za-dar:01ympiakos, prenos iz Zadra Wynne in Penkowsky, 2/3 del nadaljevanke Glasbeni večer Horoskop TV spored za četrtek; Video strani u-uuruu" AVSmja z Čas v sliki Leksikon umetnikov Skupaj vami Zemlja in ljudje Hišni duh, serija Zarjovi lev, igra Lokalni spored Cas v sliki, vreme Kultura Usodna napaka, 1. del italijanskega tv filma Knjige meseca Cas v sliki Športna napoved Chris Barber jazz & Blues Band, posnetek iz dunajskega Metro- pola, 1991 Poročila; Tisoč moj- strovin @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Viljem Tell, francoska nadaljevanka Lovejoy, angleška kriminalka Igra Poročila Pregled dnevnih dogodkov Kupil bom to žensko, 113. del Svet denarja Za mladino Za boljši jezik Igra Risanke Dnevnik, telešport Nogomet, evropski pokali Druga madž. armada na Donu, dok. serija Dnevnik, BBC TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.40 Zbogom, lažni paradiž Nemški film turškega režiserja Tevtika Baserja Zgodba o duševnih stiskah in strahovih priseljencev I ^ zadnjih desetletjih 1 ? jjudje iz neraz- bli*»!- evropskih in VeliV ivhodnih držav boeatSv iskali del° v ^li SSOSfdniih de- tuj : ' Sdk različnih kul-Cl°veskA°»"vVp.lival na sledr,-- žlvljenja. Prav VeliLp Problem pa je bil skih ,,^at ,tudi tema film-p, upodobitev. filma2ltpeH noc°isnjega Tevfik udna )e Turek let lk Baser. ki i„ pre ^aser, ki je pet _____________,_________ _ Se uat 1Vel v Londonu, soočajo v novem okolju, tlil dornZa kratek Cas vr- Zbogom, lažni para-je odln^uV’ ,zatem Pa se diž je njegov dragi igrani Cijj Tevf'V^Vet’ v blem- projekt. Junakinja filma Poz°rrio lk zna izredno je mlada žena Elif, ki se Uterg v °Pazovati raz- je moževe tiranije otresla ’ katerih z um0rom. Obsodijo jo na šest let zapora in nenadoma se znajde med tujimi ljudmi, ki se sporazumevajo v tujem jeziku, sredi navad in običajev, ki jih ni vajena. Iztrgana je iz okolja, kjer je živela življenje tipične turške žene, ločena je od svojih majhnih otrok. Hkrati pa zaCne odkrivati nov svet, otrese se pritiskov, ki jim je bila doslej izpostavljena, s tem Cnostjo analitika izrisuje pa se začne njeno no-njihove duševne stiske tranje osvobajanje. V za-in strahove, s katerimi se poru se nauCi nemščine, iKrp . i —“'oii iaz- Sieg°vi rokrkTi11 2ivij° Ujo Hnrri ] ’ ko zapus- uomovino. Z natan- privadi se ritma, ki vlada za zidovi in vse bolj se zaveda same sebe. Mlada ženska postane nov človek, vendar se življenje izkaže za večno preizkušnjo. Elif se bo namreč morala vrniti v domovino, v Turčijo... RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96A; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Koncert; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.00. 6.30, 7.00,8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročilo; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 11.00 Moped Show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; ; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po pošti; 21.30 Metalna glasba; 22.20 Rock'n'roll radio. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15,00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Iz sporedov EBU; 16.45 Naši umetniki; 17.00 Rossinijeve opere; 19.35 Intermezzo; 20.00 Naša glasba; 21.30 Pro Musiča Antiqua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6- 104,3-107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled ti- ska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.00 Tolar ni vse; 10.30 Primorski val 202; 11.30 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Kandidati za državni svet; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.00 Zaključek - prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila 7.15, 12,30, 15.30, 19.30 Dnevnik, 6.00 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.45 Od komične popevke do demencialnega rocka; 16.00 Ob štirih popoldne; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.20 Single tednna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi; 19.20 New Age; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 8.40 Slov. glasba; 9.15 New Age, 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.45 Kantav-torji; 12.40 Ceciljanka 1992; 13.20 Krajevne stvarnosti; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na go-riškem valu; 15.00 Instrumentalni solisti; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 1492 ali kaj je kdo odkril; 18.30 Spirituals; 19.20 Zaključek sporedov. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom; 22.30 Drugi Trst. Radio Koroška 18,10 - 19.00 Glasbena sreda, 21.05-22.00 100-letnica pionirja raketne in vesoljske tehnike inž. Hermana Pogačnika. SATELIT SUPER 5.30 Victory, poslovne novice, The Mix; 12.30 Finančne novice; 12.40 Media Europe; 13.30 Novice; 14.00 Inside edition; 14.30 Se-rie Noire, 16.00 The Mix; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Sene Noire; 20.00 I Spy; 21.00 Inside Edition; 21.30 Focus; 22.00 Novice, reportaže; 22.45 US Market WRA; 23.00 The Buming Bed (ZDA 1984); 0.50 News Watch; 1.20 Focus, The Mix ali Night; 2.00 China News Europe. SKY ONE 6.00 DJ Kat Show; 9.40 Mrs Pep-perpot; 9,55 Playabout; 10.30 The pyramid game; 11.00 Let,s make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 St. Elsevvhere; 14.00 E Street; 14.30 Drugi svet; 15.20 Sdnta Barbara; 15.45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver; 16.45 DJ Kat Show; 18,00 Star Trek; The next generation; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Alf; 20.30 Družinske vezi; 21.00 S.I.B.S.; 21.30 The Heights; 22.30 Melrose Plače; 23.30 Studs; 24.00 Star Trek. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Hitrostno drsanje; 11.00 Eurofun; 11.30 Aerobika; 12.00 Evrogoli; 13.00 Biljard ; 14.00 Nogometna zgodba; 15,00 Tenis: pokal Davis (finale); 17.00 Nogometna zgodba; 18.00 Tenis: Edberg-Korda; 20.00 Hitrostno drsanje; 21.30 Športne novice; 22.00 Eurotop Event; 0.30 Športne novice SCREENSPORT 8.00 Aerobika; 8.30 Revs; 9.00 Nogomet; 10.00 Sguash; 11,00 Mofošport: Formula 3; 12.00 Aerobika; 12.30 Kegljanje; 13.30 Ameriški nogomet; 15.30 Boks; 17.30 Konjeništvo; 18.30 Kegljanje; 19.30 Kickboks; ; 20.30 Kolesarstvo: šestdnevna dirka; 21.30 Zimski triatlon; 22.00 Košarka; 24.00 Golf. MTV 7.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 The Real World; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most Wan-ted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24,00 Post Modern; 2.00 Video; 3,00 Yoi; 3.30 Nočni video. SKY MOVI ES 7.00 Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11.00 End Of The Line; 13.00 Stood Up; 14.00 Supermom's Daughter; 16.00 Vanishing Wildemess; 17.00 Up River; 18.50 End of the Line; 20.40 Entertainment Tonight; 21.00 Betrayal of Silence; 23.00 Predator 2; 0.50 Three for One; 3.50 The Lost Cdpone; 5.25 Ro-ger and Me. MOVIE CHANNEL 6.00 The Fighting Kentuckidn; 7.45 Dot and the Smuggler; 8.50 Gobots: Battle of the Rock Lords; 10.10 The Captive Heart; 12.00 Flamme on the Brabary Coast; 14.00 Hillbillys in a Haunted Hou-se; 16.00 Comet Ouest; 17.50 Tales of Hoffman; 20.00 lvory Hun-ters; 22.00 Gledalci izbirajo film; 24.00 The Pit and the Pendulum. PRO 7 5.25 Serije: Agencija Maxwell; 6.10 Vicky, 6.35 Risanke, 8.15 Neizprosna a,prisrčna, 9.05 Agentka s srcem; 10.05 Kavboj (vvestern, ZDA 1957); 11.50 Ulice San Francisca; 12.40 Show Billa Cosbyja; 13.10 Colt za vse primere; 14.00 Neobriti in daleč od domovine (kom., ZDA 1980); 15.50 Neizprosna, a prisrčna: Srečno pot, Max!;16.40 Risanke; 18.30 Show Billa Cosbyja: Medved Hugo; 19.00 Ulice San Francisca: ; 20.00 Poročila; 20.15 Kako se znebiš šefa? (kom., ZDA); 22.25 Jake in McCabe; 23.20 Razbojniki (vestem, VB 1988, i. Jack Polance); 0.55 Poročila; od 1.05 do 3.50 Max Headroom, 2.00 Poročila, 2.10 Looker (krim., ZDA 1981); 3.40 Poročila; 3.50 Harry Fox. 6.00 Jutranji program; 9.10 Serije: Marcus Welby, 10.00 Bogati in lepi; 10.30 Cena je vroča; 11.00 Tvegano; 11.30 Družinski dvoboj; 12.00 Opoldonski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Quincy; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Pogubna požrtvovalnost (ZDA 1987, i. Cheryl Ladd); 22.15 TV Štern, magazin; 22.45 Nogomet; 23.15 Nočni show Gottschalk; 24.00 Sunset Beat; 1.00 Strašno prijazna družina; 1.30 Kdo je šef?; 2.00 Quincy: Politični umor, 3.00 Ponovitve in serije: Hans Meiser, 4.00 Eksplozivno, 4.30 Affer Hours. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.30 Ponovitve: Sosedi, 9.05 Drops; 9.30 Halo, Hei-noi; 10.20 Vibes - Nadnaravni lov ' na srečo piramido (ZDA 1987); 12.00 Kolo sreče; 12.45 TV Borza; 13.35 Tenis: Grand Siam Cup; 17.05 Pojdi na vse; 17.45 Regionalna poročila; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.00 Šport; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Simam domotožje po tebi, mojo zelena dolina (Avstrija 1950); 21.55 Žgoče; 22,55 Schreinemakersova v živo; 23.35 Kitajska četrt (ZDA 1974, i. Jack Nicholson, Faye Dunaway); 1.50 Pregled programa. TELE 5 6,40 Vrhunski model; 7.05 Bim Bam Bino; 9.20 Sosedov primer; 9.50 Nevarni zaliv; 10.15 Umik; 10.45 Hop ali Top; 11.25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12.35 S prizorišča; 13.00 Bim Bam Bino; 16.30 VVildcat; 16.55 Fazit; 17.00 Tenis: Grand Siam Cup; 20.50 Umik; 21.20 Hop ali top; 22.05 Ljudje kot smo mi; 23.55 Boj proti mafiji; 0,45 XX Neznanec (VB 1958); 2,05 Worldnews Tonight; 2.35 Bradburyjev kabaret groze; 3.00 Ponovitve. VREME 24 Sreda, 9. decembra 1992 EVROPA / ŠE NAPREJ NESTALNO VREME S PADAVINAMI VČERAJ J pod -20 C-LloHO C° Ol0/0 C° Do,10 C' °l I 10/20 C"|___|20/30 C° 30 C* jasno poloblačno oblačno nevihta * sneg megla topla fronta hladna fronta okluzijo VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI... OSLO....... STOCKHOLM. K0BENHAVN. MOSKVA..... BERLIN..... VARŠAVA.... LONDON..... AMSTERDAM. BRUSELJ..,.. BONN....... FRANKFURT.... PARIZ...... DUNAJ...... MUNCHEN.... ZURICH..... ŽENEVA..... RIM........ MILAN...... BEOGRAD.... NICA....... BARCELONA. BUKAREŠTA.... CARIGRAD... MADRID..... LIZBONA.... ATENE...... LARNAKA.... TUNIS...... AL2IR...... MALTA...... JERUZALEM ... KAIRO...... 0/2 -3/-2 -1/2 4/5 -4/1 1/3 3/3 5/10 2/8 1/8 5/8 2/5 0/10 1/4 0/1 3/4 5/6 11/13 3/6 -1/3 7/8 6/17 -4/9 8/13 1/13 12/16 9/16 8/19 10/22 12/23 17/19 8/16 12/21 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.32 in zašlo ob 16.17. Dan bo dolg 8 ur in 45 minut. Luna bo vzšla ob 15. uri 51 minut in zašla ob 06. uri 56 minut. PUMOVANJE Danes: ob 2.19 najnižja -12 cm, ob 8.14 naivišja 53 ob 15.17 najnižja -67 cm, ob 21.56 najvišja 31 cm. cm, Jutri: ob 3.01 najnBa -12 cm, ob 8,50 najvišja 15.50 najnižja -69 cm, in ob 22.32 najvišja 35 52 cm, ob cm, ALPE-JADRAN / OBLAČNO S PADAVINAMI, DELOMA KOT SNEG TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... 1/2 TRST.......... 6/- CELOVEC.... -1/1 BRNIK........ 1/1 MARIBOR...... 1/1 CELJE......... 1/1 NOVO MESTO 2/2 NOVA GORICA 6/9 MUR. SOBOTA 2/3 PORTOROŽ... 11/9 POSTOJNA..... 1/1 IL. BISTRICA. 4/5 KOČEVJE...... 1/1 ČRNOMELJ... 3/3 SL. GRADEC... -1/1 BOVEC........ 2/4 RATEČE..... -1/-1 VOGEL.....'... -3/-3 KREDARICA.... -6/-6 VIDEM...... 6/- GRADEC....... 0/2 MONOŠTER... 0/1 ZAGREB..... 3/4 REKA......... 8/9 DANES O SALZBURG O GRAZ TRBIŽ O g ™E8 BELJAK q CELOVEC GORNJI SENIK o MURSKA SOBOTA . VARAŽDIN O O LJUBLJANA O PORDENONE sp y Op°sram v O NOVO m, oQ/Q * POSTOJNA^ O NOVO MESTO O ZAGREB K3B5SB TRST ° ** * :ka O KARLOVAC OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG j* JUTRI O SALZBURG V SLOVENIJI: Oblačno bo s padavi- SOSEDNJE POKRAJINE: Oblačno s pa-nami, v nižinah bo občasno tudi snežilo, davinami, ki bodo močnejše na Hrvaš-Na Primorskem bo pihala burja. Najvišje kem in v južni Avstriji. Predvsem na ob-dnevne temperature bodo od 0 do močju Alp bo snežilo. Ob Jadranu bo 5 °C, na Primorskem do 9 °C. pihala burja. iti mi nad 80% nad 60 VETER 1 NEVIHTE GORNJI SENIK °/ o GRAZ MURSKA SOBOTA VžP ČEDAD PP O KRANJ ° CEUE *y VIDEM O VARAŽDIN O VIDEI Z o o PORDENONE A/Z O LJUBLJANA X7|F- V SMF N n POSTOJNA GORICAG?^CAQ,POSTOJNA O NOVO MESTO O ZAGREB • */ d *Vv O UMAG PAZIN O KARLOVAC BBH * puu p 'P V SLOVENIJI: V četrtek bo še oblač- OBETI: V petek bodo padavine po-no s padavinami. Na Primorskem bo stopno povsod ponehale. Ponekod pihala burja. se bo tudi delno zjasnilo. Burja na Pri- morskem bo oslabela. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 62 Maribor 66 Celje 141 Trbovlje 76 Hrastnik 99 Zagorje 60 Šoštanj 10 Kritična 24 Uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 180, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 138, Sava HE Mavčiče: —, Sava Radeče: 336, Sora Suha: 182, Ljubljanica Moste: 212, Savinja Laško: 192, Krka Podbočje: 234, Kolpa Radenci: 180, Soča HE Solkan: 369. M *7 Uk HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Nakup voščilnic in znamk še pred gnečo bi bil za vas pravi korak, sicer boste, kot velikokrat doslej, prepozni in jezni nase. BIK 21-4/20-5 : Ce ste bili zadnje Čase le nekoliko preveč ekstravagantni, pa vsaj zdaj poskusite brzdati svoje razsipništvo. Ko vam kaj ne bo prav, povejte na glas. DVOJČKA 21-5/21-6 : Polni navdušenja ste in motivira vas zelja po uspehu. Zgodaj zjutraj se vam obeta dosežek, ki pa bo kljub vsemu naletel na precej nasprotovanj. RAK 22-6/22-7 : Danes boste popolnoma pozabili na domaCe obveznosti in skrbi, kar bo prav prijetna sprememba. Srečanje sredi dneva obeta finančno olajšanje. LEV 23-7/23-8 : Najverjetneje boste morali precej zmanjšati eas, ki ga velikodušno posvečate prijateljem. Sele potem boste izpolnili svoje obveze doma. DEVICA 24-8/22-9 : Razpoloženjski in čustveni izbruhi bodo spremljali večino današnjega dneva tako doma kot v službi. Temu boste ušli le z nekoliko veC pozornosti in samonadzora. TEHTNICA 23-9/22-10 : Jutro bo razkrilo Čudovite plane v zvezi z bližajočimi se prazniki, vendar na to zdaj pozabite in se osredotočite na nedokončane zadeve. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Zaradi vaše zadnje ekstravagance, ki si je ne bi smeli privoščiti, se v ozadju slišijo opozorilni zvonovi. Morali boste globoko poseči v skrite rezerve. STRELEC 23-11/21-12 : Na vrhuncu forme ste, sposobni izkoristiti vsako priložnost v službi, Se najbolj vas pa mika naloga, ki ji nadrejeni dajejo skrivnosten pridih. KOZOROG 22-12/20-1 : Reorganizirali boste svoje fizično počutje, rezultat bo izboljšanje, ki se bo odražalo tudi navzven. Duhovni odnos vam veliko pomeni in daje. VODNAR 21-1/19-2 : V naslednjih tednih boste večino svoje pozornosti posvetili otrokom, mlajšim osebam in sorodnikom. Ker se ne počutite sposobni za nove izzive, vam prav to ustreza. RIBI 20-2/20-3 : Zelo uspešen delovni dan vas Čaka, finančno poslovne zadeve se izboljšujejo in vaš odnos z nadrejenimi je odličen. Popoldne boste pretirano občutljivi. CESTE / NEVARNOST POLEDICE Ceste po Sloveniji so mokre in spolzke. Zavoljo ohladitve ponoči, se lahko na nekaterih izpostavljenih legah pojavi tudi poledica. Na Trojanah sneži, vendar se sneg še ne oprijemlje cestišča. Na gorenjskih mejnih prehodih je obvezna zimska oprema. Na r ^ zastoji ' ZAPRTA * CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA SAMO Z ZIMSKO ^ ^ OPREMO QOO ŠPORTNA PRIREDITEV cesti Col — Godovič — Črni vrh velja prepoved vožnje za vlačilce in tovorna vozila s priklopniki. Prav tako velja prepoved vožnje za tovorna vozila s ponjavam in za avtobuse na cesti Razdrto — Ajdovščina, saj na tem območju piha močna burja. GOSTA MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR belinka ambient ekološka barva za les v VEDNOST Popolni lunin mrk pl L, stik E 2:29 1 i r T V noči s srede na četrtek (z 9. nalO. december] bo popolni Lunin mrk, ki ga bomo videli tudi v naših krajih, če bo nebo jasno. Ker pada Zemljina senca na nasprotno stran od položaja Sonca, mora biti Luna v šči-pu, da pride do mrka. Nebo se zaradi Zemljinega vrtenja navidez vrti od vzhoda proti zahodu, zato tudi Luna vzhaja na vzhodnem obzorju. Ker pa Luna kroži okoli Zemlje, se glede na zvezde razmeroma hitro premika od zahoda proti vzhodu (13 stopinj na dan). Zato se bo Luna dotaknila Zemljine sence (začetek de nega mrka) najprej na zaho dnem (desnem) robu. To s® bo zgodilo ob 22. uri 59 UU nut in 4 sekunde. Teda) oo Luna na jugovzhodnem & lu neba 65 stopinj nad o zorjem. Popolni mrk se začel ob polnoči 6 minu 7 sekund in bo trajal do ■ ure 21 minut in 4 sekan ■ Potem bo Luna začela zapuščati Zemljino senco nh 9 ,,w 9fl minut in 8 s