----- 282----- Deželni zbori. Zbor goriški. V III. seji 24. t. m. ni bilo nič zanimivega. Obravnavali so se prevdarki raznih razlogov; popred pa je bral dr. Lavrič interpelacijo zastran vpeljanja slovenskega jezika v uradnije in šole. (To je ponovljenje lanske Tonkli-jeve interpelacije). V uradih se ima v 1. letu vse po slovenski uradovati in dotlej morajo znati vsi uradniki slovenski; v šolah pa se ima koj začeti slovensko podučevanje v vseh razredih in predmetih. Po tem takem smemo se nadjati, da bode na pr. na gimnaziji po 7 letih nemškega podučevanja drugo leto f)reskušnja zrelosti že slovenska. Na zadnje sta se vo-ila 2 odseka, za peticije in za deželno zdravstveno komisijo. V 4. seji 26. avgusta je bilo vse bolj živo ko v poprejšnji; oe živejše pa je bilo^neki poprej v klubih in zaupljivih zborih poslancev. Slo je za volitev poslancev v državni zbor. Ker je bilo preveč kandidatov, med kterimi je menda sosebno g. Depretis hrepenel po poslanstvu; ker so si bili materialni in narodni interesi navskriž in ker so se v vsako, že zarad skupin, iz kterih se morata poslanca voliti, težavno kombinacijo vtikale še osebnosti, bile so homatije do zadnje ure pred sejo velike. Po vseh mogočih in nemogočih sestavah, kterih vsaka je svoje ostre nasprotovalce imela, je konečni izid ta,^da sta izvoljena Leopold grof Strassoldo in A. Orne. — Ena poglavitniših zadev, okrog ktere so se sukali razgovori poslancev, je Pre-delska železnica; glede na-njo so želeli mnogi poslanci voditelja kupč. ministerstva Depretis-a, ali vse se je nazadnje razbilo na principu narodnosti in enakopravnosti med domačima našima narodoma. Kar se tiče Predelske železnice, moram povedati, da grof Strassoldo je ne bo podpiral, on je za Pontabeljsko črto, kakor tudi vsi ne mestni laški poslanci. — V deželni odbor so izoljeni : dr. Deperis (star), Gorjup (star), dr. Lavrič (nov) in dr. Pajer (star). Mikavna debata se je bila vnela že začetek seje, ko se je obravnaval deželni zalog, zastran znižanja plače odbornikov. Sprožil je ta predlog M. D o lijak, podpirala sta ga dr. Maurovich in dr. Lavrič, spodbijal ga je poročevalec finančnega odseka Gorju p. Ža znižanje je glasovalo 6 poslancev (5 na slovenski, 1 na laški strani). Grosp. deželni glavar se je sam plače odpovedal (2000 gold.). Po nasvetu finančnega odseka mu je zbor zahvalo izrekel, kteri je pritrdilo tudi občinstvo. Tudi v debati za znižanje odborniških plač so poslušalci pritrjevali govornikom za znižanje. O novih govornikih v tej seji prihodnjič še nekaj. Za danes imam še omeniti, da, predno se je prestopilo na dnevni red, sta čitala dr. Žigon in Dolijak vsak svojo interpelacija (po slov.); prvi zarad popravljenja ceste pri Dugi njivi, drugi zastran mitnice pri Gorici, imenito na koroški cesti. — Drugi pot znabiti še kaj pobirkov. — Prihodnja in zadnja seja bo v torek dopoldne. Zbor hranjsM. V 3. seji izročuje dr. Zarnik prošnjo dramatičnega društva za podporo, ktera se izroči peticij-skemu odseku. Potem stavi nujni predlog: naj deželni zbor sklene peticijo do Njegovega Veličanstva cesarja, naj bi blagovolilo pomilostiti obsojene zarad Janško-Velške dogodbe. Ko dokaže nujnost tega predloga s tem, da so obsojeni že v zaporu in da bode zborovanje cel6 kratko, utemeljuje svoj predlog posebno s tem, da omenja druge enake dogodbe in dokazuje, da so pa bili drugod sodniki take dogodbe sodili vse drugače, in to tako, da so bili obtoženci obsojeni le po 2—14 dni. — Deželni glavar misli, da deželni zbor nima pravice takih prošinj sklepati, in še le ko Svetec dokaže, da prositi ima pravico tudi vsaka oseba in vsaka pripoznano društvo, se predlog dr. Zamika po večini glasov (nemška stranka ni bila za to) sprejme in peti-cijskemu odseku oddd. — O porodnišnici in najden i š niči ljubljanski je poročal dr. Bleiweis za dežela sila važni predlog, naj se 1. julija 1871. odstrani naj-denišnica (niša, v ktero sena deželne stroške jemljejo nezakonski otroci) in kteri samo za prihodnje leto bodo šestdesettavžent goldinarjev stroškov prizadjali, je bil sprejet z veliko večino. — C. k. deželni predsednik Conrad odgovori na interpelacijo Svetčevo in družnikov njegovih zarad potrjenja postave o razdelitvi pašnikov, da se zarad enoličnosti čaka na določbe a enakih postavah v druzih deželah. — Sprejel se je dalje predlog deželnega odbora, da se prostori nekdanje vojaške stražnice tikoma šol in malo dvorišče v de-želnem šolskem poslopji začasno prepustijo za gimna-stične vaje učencem ljubljanske c. kr. učiteljske pripravnice in ž njo združene ljudske šole — se ve da se vsakoršne naredbe le narede na državne stroške in se mora telovadnica umakniti, ako bi deželni zastop te prostore potreboval za druge namene. — Zbor voli za namestnika v komisijo za uravnovanje davkov Jožefa Zevnika, grajščaka na Bokalcah in Jan. Urban-čiča, grajščaka na Turnu pri Kranji. — Pri volitvi oskrbnika deželne posilne delalnice se je poslanec Kromer zopet pokazal, da je še vedno stara togota, ------ 283 ------ pridobi si zato tudi svoj navadni zaslužek — smeh. Prav čudno graja deželni odbor, da ni priklenil gosp. Skodiarja z večim plačilom v Ljubljani in trdi o njem, da če njega ne bode, bode pa posilne delalnice konec. Deželni glavar Wurzbach pobija ta ugovor s tem, da pravi, da Skodlar je vse hvale vreden oskrbnik, a da zavoljo nobenega Človeka se ni še svet podrl; to pa Kromerja tako razkači, da prične s svinčnekom na mizo tleči. O tem govore še Svetec in dr. Suppan. Poročevalec dr. Costa je ovrgel Kromerjeve napade in sprejme se odborov predlog, vsled kterega se volijo trije, izmed kterih si vlada oskrbnika izbere. Večino glasov so dobili: Kunibert Drenik, Franjo Ka-stelicin KarolTekavčič. — Sprejme se potem odborov predlog zarad prihodnje uredbe muzeja z malim pristavkom Dežmanovim. Pri 5. in 6. točki, da se muzealnemu varhu povikša plača na 600 gold., se sprejme dr. Zamikov predlog, naj se z ozirom na vso prinaredbo prestopi na dnevni red. Ko je zbor potrdil nasvet deželnega odbora, naj se na prošnjo faranov v Veliki dolini od leta 1871. začenši na 6 let ima pobirati 5172% priklade na vse neposrednje davke faranov v Veliki dolini na Dolenskem za zidanje nove farne cerkve, in so se mnogi proračuni izročili finančnemu odseku, se voli novi deželni odbor, in sicer volijo veliki posestniki: Karol Dežmana in za namestnika France Rudeža; zastopniki mest, trgov in kupčijsko-obrtnijske zbornice: Luka Svetca in za namestnika dr. Razlaga, zastopniki kmečkih občin: dr. Janeza Bleivveisa in za namestnika Jan. Murnika, cela zbornica pa voli dr. C os to in za namestnika dr. Po-klukarja. V 4. seji se je sprejel predlog deželnega odbora, naj se potrdi volitev bar. Conrada za poslanca idrijskega mesta. Pintar, Razlag in Svetec se volijo, da pregledajo slovensko prestavo postave zastran porabe napeljevanja in grajenja voda, in postavo, po kteri se snujejo osebe, ktere imajo razsoditi, ali se z menitvo zemljišč gospodarstvo zboljša, in poročajo, ali je prava in dobra ali ne. — Dr. Jan. Bleiweis poroča o proračunih bolnišničnega, porodnišnega, naj-denišnega in norišnega zaklada za leto 1871., kteremu sporočilu zbor pritrdi. Pri debati o proračuni gledišči nega zaklada za leto 1871. se vname neka živahnost na nasprotni strani, ker se napenjajo dramatičnemu društvu odvzeti podporo 1600 gold. iz glediščinega zaklada. Dr. Kaltenegger predlaga, naj se sporočilo o tem nazaj da finančnemu odseku s tem, naj ob enem reši peticijo dramatičnega društva. Dr. Costa govori pa za to, naj se prošnja izroči deželnemu odboru, kteri naj jo reši. Kromer prosi razjasnila o tem, kaj se je naredilo s 600 gold., kteri so se vlani dramatičnemu društvu dovolili. Poročevalec Dežman pravi, da tega ne ve, al da se bo to razvidelo pri računu. Kromer se jako vjezi, ter pravi, da je mislil, da vendar kdo to ve. Deželni glavar odgovori, da je to „schlimm", ako kdo kaj tacega tirja, — na kar Kromer zarentači, da je še „schlimmer", če tega odbor ne ve. Dr. Costa jim po pravici očituje, da dobro ved6, zakaj seje denar porabil. Dežman je sam obiskaval predstave dramatičnega društva in jih tudi v svojem listu hvalil in to tudi ve, da šola in učitelji se dobč le za denar. Kromer še vedno noče vedeti, zakaj se je dalo onih 600 gold. in pravi, da bi se s tem napravil le slovenski dispozicijski zaklad, za kterega pa on ni. Dežman podpira predlog dr. Kalteneggerjev. On ve, da se je dalo dramatičnemu društvu 500 gold., trdi pa, da ne ve, zakaj so se porabili in pravi, da bi se bilo spodobilo, da bi bil deželni odbor povabljen, naj se prepriča o delovanji. On bi rad glasoval za 600 gold., ali za 1600 ne more glasovati. Zbor sprejme na to predlog finančnega odseka in pa dr. Costov. Ko pride na vrsto predlog: naj zbor dovoli za nemško gledišče 600 gld,, se vzdigne dr. Jan. Bleiweis in pravi, da se mu čudno zdi, da Kromer in njegovi družniki pri stroških za nemško gledišče besedice niso črhnili, ter se čudi, da je dr. Klun, kteri je vže 1848. leta eden najboljih komedijantov bil in s tem dokazal potrebo narodnega gledišča, danes proti tej podpori glasoval. Na besedo „ko-medijant" skoči dr. Klun na noge, nemška stranka mrmra, deželni glavar opominja dr. Bleivveisa, naj opusti osebnosti, in dr. Klun pravi, da leto 1848. in pa zdaj je vse kaj druzega. (To pa več o dr. Klunu ves svet ve, ni bilo treba še tega pritrjevati). V 5. seji 27. avgusta se bere interpelacija o uravnavanji gruntnih bukev, ktero deželni predsednik obljubi v prihodnji seji odgovoriti. O proračunu za leto 1871. in rač. sklepu za leto 1869. deželno-kulturnega zaklada poroča dr. Bleivveis in o računskem sklepu zemljiščine odveze za 1. 1869. dr. Costa s tem, naj se izroči to finančnemu odseku v pretres in poročanje. Ta predloga sprejme tudi zbor. O predlogu deželnega odbora zastran rabe jezika v vseh c. kr. uradnijah na Kranjskem poroča dr. Razlag. Temu nasprotuje nasprotna stranka s tem, da po Kalteneggerju pove, da se njih stališče od lani ni spremenilo in da toraj ne more za to glasovati. Ko dr. Costa predlaga, naj se ta postava en bloc prevzame in še dr. Razlag zagovarja odborov predlog, zbor sprejme dr. Costov predlog, zoper kterega je glasoval deželni predsednik baron Conrad-Eibesfeldski. — O predlogu deželnega odbora zastran učnega jezika v šolah in zastran pravo-znanstvene akademije ali vseučilišča je poročal dr. J. Bleiweis. Dr. Kaltenegger ponavlja to prej in dr. Costa predlaga, naj se tudi tej postavi en bloc pritrdi. Ko še dr. Bleiweis omeni, da je o tem v 3 zborih vže toliko povedal, da je težko še kaj novega dokazovati, se sprejme predlog dr. Coste, zoper kterega je tudi glasoval idrijskega mesta poslanec baron Conrad-Eibesfeldski. O predlogu deželnega odbora naj se potrdijo: a) postava zarad premembe §§. 12. 13. 15. 16. 32. in 37. deželnega volilnega reda; b) postava zarad premembe §§. 3. 5. 7. 8. in 9. deželnega volilnega reda, in c) po* stava zarad premembe §§. 10. in 11. deželnega volilnega reda — poroča dr. Costa. Pri prvi stavi dr. J. Bleiwei8, pri drugi in 3. Svetec predlog, naj se potrdi en bloc. Pri prvi in 2. pravi dr. Kaltenegger, da je njegove stranke stališče staro in da toraj ne bodo glasovali za postavi, pri 3. povč to baron Apfaltrern. Zbor sprejme te postave en bloc, zoper ktere je glasoval vselej tudi idrijskega mesta poslanec baron Conrad-Eibesfeldski. Konečno se pritrdi poročilu finančnega odseka o proračunu posilne delalnice za leto 1871. Pri tej priliki se tudi reši prošnja paznikov v delalnici s tem, da se jim plača ne more povekšati, posebno tudi zato ne, ker so se zdaj napravile tudi drugod delalnice in zatega del ni pričakovati, da bi v delalnico za naprej jih toliko prišlo, ko do zdaj. Deželnemu računovodji se dovoli 200 gold. remuneracije, ker se je njegovemu neutrudljivemu delovanji zahvaliti, da se je deželi pridobilo 19.000 gold. V 6. seji 29. avgusta odgovori deželni predsednik na interpelacijo dr. Poklukarjevo in družnikov, da se bode letos z odpisovanjem davka ravno tako ravnalo, ko prejšnja leta; in da bode vlada morebiti v prihodnjem zasedanji zboru predložila revizijo gruntnih bukev. O proračunu kranjskega deželnega zaklada z ozirom na njegove podzaklade za leto 1871. poroča dr. Razlag. Pri točki: „donesek k štipendijam za šolo sadjereje in vinoreje v Vipavi, ako bi se napravila, 600 gold/', po* ----- 284 ------ prime g. dr. Bleiweis besedo in podpira to primerno takole: Gosp. grof Lanthieri je naredil v občnem zboru družbe kmetijske velikodušno ponudbo, da hoče prepustiti za 30 let svoje posestvo Slap in če bode premajhno, še tudi druge potrebne zemlje, da se napravi vinorejna šola. Na to je vipavska občina prosila vlado podpore in je tudi sama podporo obljubila. Ministerstvo kmetijstva je na to prošnjo odgovorilo, da hoče program izvedeti, prej ko kaj dovoli. Vlada je zatega del sklicala komisijo, v kteri je bil zastopan deželni odbor z dvema odbornikoma, kmetijska družba in občina Vipavska pa tudi vsaka z dvema, nazoč je bil tudi grof Lanthieri. Program se je dodelal in vlada bi dala za ustanovitev 3000 gold., dalje pa 5 let vsako leto 2000 gld. Treba je te šole in zatoraj je tudi prav, da dežela jej na noge pomore. Najbolje se bo to napravilo, ako se dovolijo štipendije. Finančni odsek je tudi najdel, da se bo 1500 gold. v to obrnilo brez nove težnje. Deželni zaklad je namreč dozdaj plačeval 600 gold. za zidanje kovaško-zdravniške šole, ker se je pa ta dolg poplačal, se lahko ta znesek zdaj za vinorejsko šolo obrne. Ob enem se pa v to tudi obrne lahko prisežek kulturnega zaklada od 962 gold. 46 kr. Stavi naslednje predlog: slavni deželni zbor naj pooblasti odbor deželni, da sme, kedar bo vipavska šola gotova, donašati 1500 gld. Podpira še ta predlog g. dekan Grabrijan posebno s tem, da je ta šola potrebna, da presodki zginejo, kteri so proti vipavskemu vinu in da se po tej vinoreja ne le v Vipavi, ampak tudi na Dolenskem in Primorskem povzdigne. Ko še poročevalec dr. Razlag predlog podpira, ga zbor tudi sprejme. — Pri točki „dobrodelne naprave" spominja Kromer na ostro pregledovanje računov. Pri točki „stroški za poduk in omiko" omenja dr. Poklukar prošnje slikarja Ivana Franke-ta in stavi predlog, naj se mu dovoli tudi letos 200 gold. podpore. Sprejme se predlog dr. Kaiteneggerjev, naj se gre na dnevni red čez pismo c. k. vlade, zadevajoče postavo zastran porabe napeljevanja in grajenja voda, in postavo, po kteri se imenujejo osebe, ktere imajo razsoditi, ali se z me-nitvijo zemljišč gospodarstvo zboljša. Pintar poroča, da ste te dve postavi od vlade tako slabo prestavljeni v slovenski jezik, da ju ni mogoče popraviti v tako kratkem času in naj ju toraj vlada še pregleda in zopet predloži. Debate se udeleže o tej zadevi Dežman, Kal-tenegger in Razlag. Zadnji podira misli prvih dveh in na to predlogu odseka v to izvoljenega tudi zbor pritrdi. Zbor pritrdi sporočilu finančnega odseka o proračunu zemljiške odveze za leto 1871., in o proračunu za leto 1871. in rač. sklepu za leto 1869. deželno-kul-turnega zaklada. Sprejme tudi zbor predlog deželnega odbora, naj se dovoljuje občini Trati za 1. 1870. pobirati 33% priklado na vse neposrednje davke, in predlog, naj se odločijo nektere zemljiške parcele v občini Staridvor iz Loškega okraja in vtelovijo davkovski občini Jama okraja Kranjskega. Poročilo kranjskega deželnega odbora v svojem delovanji od 23. oktobra 1869. do 20. avgusta 1870. se je po predlogu dr. Kalteneg-gerjevem izročilo zarad kratkega zasedanja deželnemu odboru s tem nazaj, da ga v prihodnjem zasedanji predloži zboru. Sprejme se peticija na Njihovo Veličanstvo našega presvitlega cesarja zarad pomilostenja vseh za-volj Janško-Velških dogodeb obsojenih. Prošnji gg. Čik in Dolhof se niste mogli vslišati. V 7. seji 30. avgusta se je bralo naznanilo, da Jože Zevnik prevzame volitev v deželno komisijo za reguliranje gruntnega davka. Izroči se prošnja občine Srednje vasi v Bohinji zarad ceste iz Bitnega v Jereko deželnemu odboru v rešitev; odgovori vlada interpelacijo zarad Grosupelske ceste, da se bo še letos dodelala in dotičnemu cestnemu odboru izročila. Na to bere Svetec: „adreso na Njih ces. kr. apotolsko Veličanstvo", ktera se glasi tako-le: Z najponižnejšim spoštovanjem se bliža najzvestejše udani zastop vojvodstva kranjskega Najvišemu prestolu Vašega ces. in kr. apost. Veličanstva, da izreče najspošt-ljivejšo zahvalo za najvišje sporočilo, s kterim se je Vaše ces. in kr. ap. Veličanstvo blagovolilo obrniti do najzvesteje udanega deželnega zbora. Vpričo pomenitih dogodeb, kterih pozorišče je Evropa, šteje si najzvesteje udani deželni zastop za svojo sveto dolžnost, poslušati klic Vašega ces. in kralj, apost. Veličanstva, da bi sodeloval pri oskrbovanji tistih najvišjih zadev, kterih skupnost je sloveča zgodovina posvetila , in od kterih enotnega obravnovanja je države moč in veljava odvisna. Z največjo zadovoljnostjo se je povsod sprejel sklep Vašega Veličanstva vlade, držati se naj natančneje neutralitete, dokler lastne koristi niso v nevarnosti, temveč, ker je zavolj tega, da še notranjska vprašanja niso rešena, in da manjka vsestransko pripoznane podloge in oblike javnega prava, državi zunanjega miru silno potreba. Že v svoji preponižni adresi od 28. februarja 1867 je najzvesteje udani deželni zbor izrekel svoje prepričanje, da samo prostovoljna pogodba z vsemi kraljevinami in deželami cesarstva daje stanovitno in trdno poroštvo državne edinosti in moči, in njenega resnično ustavnega razvitka. Dogodbe, ki so od tistih mal nastopile, dokazujejo, kako utrjeno in resnično je ono prepričanje bilo. Poskušnje z ustavo, ktera nima pravoveljavne podloge, ktere večina narodov ni pripoznala, in jim je proti volji vsiljena bila, osnovati novo, brezimeno, tako imenovano cislajtansko državo, so edinost skupne države oškodovale, pogoje njenega bitja bolj in bolj izpodko-pavale, svojepravnost Kraljevin, dežel in narodov umanj-ševale, in se je razen tega po skušnjah izkazalo, da se one s svobodoljubnimi napravami ne nakladajo, in da se z vršiti ne dajo. Zatorej je neobhodno potreba, po eni strani, utrditi tiste naprave, ki jih zahteva državna edinost; po drugi strani avtonomijo kraljevin in dežel razširiti. Ohraniti in utrditi delegacije, in va-nje neposredno iz deželnih zborov kraljevin in dežel voliti, to so sredstva, da se doseže prvi namen. Pogodba med vladarjem in deželnimi zbori, ko pravnimi zastopniki kraljevin in dežel o tem, kako naj bi se prenaredilo javno pravo po tistem načinu, kakor se je sklepovala pragmatiška sankcija cesarja Karla VI. od 6. decembra 1724 ter po najvišji diplomi Vašega Veličanstva od 20. oktobra 1860 in po obljubi, storjeni v najvišem patentu od 20. septembra 1865 — ona prinese tisti notranji mir, ki je državi bitni pogoj moči na zunaj, in ki zadovoli vse njene narode. Vašega ces. in kr. apost. Veličanstva vladi bode pri tem tudi mogoče, sredstva in pota najti, da bi zadostila slovenskega naroda več ko pred 25 leti izrečeni, in potem vedno glasneje in glasneje ponavljani živi želji po združenji vseh pokrajin, koder prebiva, v eno administrativno, in kolikor mogoče državnopravno celoto. Združen bo slovenski narod ne samo svoje pravice in koristi lahko varoval, ampak se tudi za skupne državne namene s tisto trdnostjo potezal, ki mu jo bo združena moč dajala. Slovenci bodo živ, samosvesten trden jez proti Vašega ces. in kr. ap. Veličanstva in cesarstva sovražnikom, naj si pridejo od severa ali juga. Ko je s tem najzvesteje udani deželni zbor kranjski povedal svojo misel in svoje prepričanje o državo-pravnih razmerah sploh, naj mu Vaše ces. in kr. apost. ----- 285 ----- blagovoli najmilostljiveje dovoliti, da razodene zdaj nekaj pritožeb in želja, ki zadevajo samo kranjsko deželo in nje prebivalce. V tem obziru ni mogoče skrivati, da je katoliško čut mnogostransko žaleči duh, ki je zadnja leta vladal v postavodajalstvu in v zveršilu, prebivalstvo te dežele vznemirjal, in z veliko skrbjo za prihodnost napolnoval. Najzvesteje udani deželni zbor si nadalje ne more kaj, da ne bi pred najvišjim prestolom izustil svoje tožbe in žalosti, da se narodna ravnopravnost, tolikokrat slovesno obljubljena in celo po državnih osnovnih postavah zagotovljena, glede na slovenski narod še zmirom ni uresničila. Ne v javnih uradih, ne v šolah se ne zadostuje pravičnim zahtevam slovenskega ljudstva in Vašega ces. in kr. ap. Veličanstva vlada ni ne postav, ki jih je sklenil najzvesteje udani deželni zbor za uresničenje narodne ravnopravnosti, priporočila za najvišjo potrditev ne iz svoje inicijative, da bi se dosegel isti namen, zadostno poskrbela. Ravno tako je brez vspeha ostalo najzvestejega udanega deželnega zbora mnogoletno prizadevanje, da bi se sedanji oktrojirani, djanskim okoliščinam neprimerni, v mnozih rečeh nejasni deželni volilni red premenil, ter pravičneje in svoboljubneje prenaredil. To ustavljanje dosedanjih vlad Vašega ces. in kr. apost. Veličanstva, da niso hotele teh prenaredeb najzvesteje udanega deželnega zbora za najvišjo potrditev priporočiti, pa deželo našo tem bolj vznemirja, ker je obstoječi volilni red, ki z nejasnostjo mnozih svojih določil samovoljnosti vrata odpira, in s krivo razdelitvijo volilne pravice nekim volilnim skupinam prednosti daje, vedna nevarnost, da se deželni zastop napak sestavi, in ker so se ga prejšne vlade, kakor skušnja uči, res za ta namen posluževale, da bi umetni volitveni vspeh dosegle. Najzvesteje udani deželni zbor lahko s trdno zavestjo izreče, da je zahteva, naj se uresniči narodna ravnopravnost in popravi deželni volilni red, med naj-silnejšimi, ki jih ima dežela, in da zlasti zato, ker se ona spolnila ni, je nezaupanje do vlade bolj in bolj rastlo, in mir v deželi se umikal. Vaše ces. in kr. apost. Veličanstvo je blagovolilo najzvesteje udani deželni zbor najmilostljiveje poklicati, naj brez odloga voli v državni zbor. Najzvesteje udani deželni zbor bi po svojem prepričanji in po britkih skušnjah zastran državnega zbora, ki so prisilile naše poslance, da so iz njega izstopili, in Vaše ces. in kr. apost. Veličanstvo, da ga je razpustilo, moral volitev, ker se okoliščine med tem niso premenile, odreči. Ali najzvesteje udani deželni zbor razloge, ki so Vaše ces. in kralj, apost. Veličanstvo z ozirom na preteče vnanje nevarnosti nagnile, zbrati državne zastopnike okoli sebe, popolnoma pripoznava in navdan tistega domoljubja, ki ga je dežela naša v nevarnih časih vselej izkazovala, rad pripomore po svoji moči, da bo Avstrija za vse primerljeje pripravljena in oborožena. Za ta namen pošilja najzvesteje udani deželni zbor svoje poslance v državni zbor, po Vašem ces. in kr. Veličanstvu na 5. dan septembra t. 1. sklicani, ali samo za to, da volijo v delegacije in da se vdeležijo posvetovanja, ki ga zahtevajo vsled vojnih dogodeb denarne zadeve, in z izrecnim zavarovanjem, da to poslanje ne sme prejudic biti za prihodnje primerljeje. Naj se potem Vašega ces. in kr. Veličanstva vladi skoraj posreči, da po poti pogodbe, ki je edino prava podloga za stanovitne naprave, naredi živo zaželjeni notranji mir, in da tako v državi, vsled tega utrjeni in močni, pripravi za vse njene narode enako prijetno stanovališče svobode in blagostanja. Bog ohrani, Bog varuj, Bog blagoslovi Vaše ces. in kr. apost. Veličanstvo! Debate o tej najvažneji točki tega zasedanja so se vdeležili dr. Kaltenegger, dr. Zarnik, dr. Costa, dr. J. Bleiweis, Dežman in Svetec, potem ko je deželni predsednik tudi vladino stališče razjasnil. Večina zborova je sprejela predloge odbora, naj se sklene: 1) adresa se potrjuje, 2) deželnemu poglavarju se nalaga, da adreso p o primerni poti predloži Njih ces. in kralj, apost. Veličanstvu; 3) naj se v smislu adrese volijo poslanci v državni zbor. (O tej najvažneji debati prihodnjič na tanko.) Dr. Kaltenegger izreče, da on in njegovi družniki ne bodo volitve se vdeležili, in ker vidi, da vse nič ne pomaga, trdi, da je treba za sprejem omenjene 3. točke, da 2 tretjini nazočih poslancev zanjo glasujete. Al vse nasprotne zel6 puhle, rekli bi, zvijačne razloge za to pobijeta dr. Costa in Svetec, in na to se je začela volitev, ktere se je vdeležil tudi deželni predsednik. Izvoljeni so: iz poslancev velikega posestva grof Mar g h er i; iz poslancev mest, trgov in kupčijsko-obrtnijske zbornice Jan. Ho rak in Jan. Murni k in iz poslancev kmečkih občin: grof Bar bo, dr. Costa in Luka Svetec. Po končani volitvi je sklenil deželni poglavar zbor s trikratnim živio-klicem Njih Veličanstvu, v kteri je zbor navdušeno vskliknil. Deželni zbor štajarski. Deželni zbor štajarski je letos v tem drugačen, da šteje 6 Slovencev in še 11 druzih poslancev, ki ž njimi stoje na federalističnem stališču. Jako čudno je bilo v prvi seji to, da vlada zboru ni predložila cesarjevega važnega sporočila v slo ven s ke m jeziku; po Jakem ona čisto prezira slovenski narod, kteri biva na Stajar-skem. Cesarski namestnik baron Kubek kaže s tem, da ne pozna dežele in da mu ni mar ministerstva podučiti v tem, da ne hodi poti sprave, ako žali narodno pravo vseskozi zvestih štajarskih Slovencev. Kazal je pa ces. namestnik tudi s tem svoje popolno neznanje dežele, da je pokadil novega deželnega glavarja pl. Morica Kaiserfelda tako, kakor da bi cela štajarska dežela bila presrečna, da ima njega za deželnega glavarja! Da mu Slovenci na Stajarskem ne morejo dobri biti, ve vendar vsak, kdor se količkaj spominja, da je Kaiserfeld v svojem govoru 10. dec. 1866. leta kar naravnost rekel, da „v tej Avstriji gre nam Nemcem 1>rva rola, in da Nemcem na razpadu Avstrije ni nic ežeče, ako bi zvonca ne nosili v Avstriji" — in tace ga moža v zvezde kuje cesarski namestnik! Volitve so bile letos vse potrjene. — Že v drugi seji je stavil M. Herman predlog: „deželni zbor naj v očigled notranjim zmešnjavam in zunanjim nevarnostim izreče svoje želje in mnenje v najponižnejši adresi do Nj. Veličanstva". Al ta predlog ni našel milosti pri nemški večini — odbacnila ga je! - Poslanca Košar in Maassen sta stavila predloge, za ktere se volita odbora, a noben Slovenec ni bil voljen v nikakoršen odbor. — Dr. V o š-njak in tovarši stavijo do vlade vprašanje zarad vpeljave slovenskega jezika v srednjih šolah, ki se je glasilo tako-le: Ali hoče si. vlada:* 1. pri vseh sodnijskih in političnih uradih slovenske Stirske vpeljati slovenščino kot uradni jezik? 2. v Mariboru ustanoviti samostalno nižo gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, na gimnaziji v Celji vpeljati slovenski jezik kot učni jezik in skrbeti, da postane tudi na realni gimnaziji v Ptuji slovenski jezik učni jezik? 3. učni črtež mariborske učiteljske pripravnisnice tako spremeniti, da postane slovenščina učni jezik in da se bodo pripravniki izurjali in vadili v slovenski šoli? ----- 286 ----- 4. v Ljubljani ustanoviti pravniško akademijo s slovenskim učnim jezikom? Cesarski namestnik je obljubil odgovor. — Edino boljše v štajarskem deželnem zastopu je to, da M. Herman stopi v deželni odbor za odbornika.