Polje za kulturno udejstvovanje učiteljstva, predvsem za članstvo UJU. (Važna anketa za kmetijskosnadaljevalne šole v Celju.) V Celju se jc sestala dne 26. maja t. 1. anketa učiteljev kmetijsko=^iadaljevalriih šol in kmetijskih strokovnjakov z narne= nom, da začnemo širiti misel po nadaljnji izobrazbi naše podeželske mladine in ustanavljati prepotrebne izobraževalnice za šoli odrastle fante in dekleta. Poročila upraviteljev kmetijsko=nadaljeval= nih šol. Iz poročil upraviteljev kmetijsko=nada= ljevalnih šol posnemamo, da je bilo v mi= nulem letu v mariborski oblasti 12 šol s 15 razredi, v katerih se je izobraževalo 289 go= jjeenncceevv..  SSkkoorraajj  vvssii  uuččeennccii  po posečali pouk pprraavv..pprriiddnnoo  iinn  kkoonnččaallii  ššoollo z dobrim uspe-hhoomm..  SSttrroošškkee  tteehh  ššooll  ssoo  nosili skoraj iz; kklljjuuččnnoo  llookkaallnnii  ffaakkttoorrjjii::  oobčine, okirajni za= ssttooppii  iinn  ppoossoojjiillnniiccee..  VV  lljjuubblljjaannsskkii  oobbllaassttii  jje bilo v prejšnjih lleettiihh  ppeett  tteeččaajjeevv,,  vv  lleettooššnnjjem letu pa nobe= nega, ker jih domači interesenti niso podpis rali. Malo podporo učiteljem je dala država. Podpora za kmetijskosnadaljevalne šole v Sloveniji. Zastopstvo poverjeništva UJU v Ljub^ ljani je ob priliki zadnjega kongresa UJU v Beogradu, v avgustu 1926, opozorilo teda* njega ministra za poljoprivredo g. Puc< 1 j a o važnosti nadaljnje izobrazbe kmetijske mladine ter ga prosilo, naj vstavi v pro= račun potreben znesek za snovanje kmetijskosnadaljevalnih šol. Gospod minister P u= c e 1 j je upošteval našc želje in vstavil v proračun znesek 60.000 Din ter obljubil tudi pomoč glede tečajev za učitelje. Smatramo, da je s tem napravljen pirvi korak. Prepričani smo, da bo ta postavka v prihodnjem proračunu izdatno večja, da bo mogočc iti v polni meri na delo. Enako podporo priča* kujemo tudi od prosvetnega ministrstva. Tečaji za učitelje na kmetijsko*nadaljevalnih šolah. Potrebno pa je skrbeti istočasno s sno* vanjem kmetijskosnadaljevalnih šol, za iz« obrazbo učiteljev in učiteljic, ki imajo voljo in veselje do dela v kmetijskih in gospodinj= skih nadaljevalnih šolah. Istočasno moramo namreč skrbeti tudi za izobrazbo in pouk naših deklet, kar naj prevzamejo v prvi vr* sti naše učiteljice, da pridejo v čim tesnejši stik z našim ženskim naraščajem. Za izobrazbo učiteljev kmetijskonada= ljevalnih šol naj skrbi država. V ta namen naj prireja večtedenske tečaje na ktnetijskih šolah, pri katerih naj sodelujejo tudi učitelji, ki imajo izkušnje iz lastnega udej= stvovanja na takih šolah. Obveznost pouka. V kmetijskih in gospodinjskih tečajih naj bo pouk za sedaj še neobvezen, starrost poljubna. Kdor ima veselje in voljo do na= daljnje izobrazbe naj pride v šolo. Skušnja je pokazala, da se najbolj udejstvuje mla= dina od 17.—20. leta, pa tudi starejši. V po* šolski dobi, od 14.—16. leta, še ne kaže dovolj resnosti in pravega zanimanja. Prispevki za vzdrževanje. Lokalni faktorji: občine, okrajni zasto^ pi, zadruge in gospodarski zavodi morajo skrbeti predvsem za učne prostore in ostale potrebščine. Nagrade učiteljem in predava* tcljem naj krije v prvi vrsti državni pri* spevek. Referenti za kmetijskostiadaljevalni pouk in šolske vrtove. Ker bi bili pravilno urejeni in dobro oskrbovani šolski vrtovi prvo in najvažnej« še učilo pri kmctijskcm in gospodinjskem pouku, naj imenuje pristojno ministrstvo tudi za mariborsko oblast nadzornika za šolske vrtove. Tema nadzornikova jc pro* učiti tudi organizacijo kmetijsko=nadaljeval« nega šolstva v Sloveniji. Kmetijskosnadaljevalno šolstvo v drugih državah. Kmetijsko^nadaljevalno šolstvo je v le» pem razvoju v republiki Avstriji. Prvačijo pa Čehi, saj imajo 818 šol, v katerih je nad 38.000 učencev. Država pa skrbi tudi za izobrazbo učiteljev. Prkeja posebne tečaje in kurze ter daje udeležencem mesečno pod« poro po 500 Čk in za potne stroške po 150 Čk. * Prepričani smo, da bodo pokazali tudi pri nas lokalni zastopniki, oblastna skup* ščina in država dovolj zanimanja za to važ« no vprašanje vzgoje in izobrazbe naše po= deželske mladine. Učiteljstvo, ki je že do sedaj v več krajih brezplačno vršilo to kulturno dclo, se bo z veseljem odzvalo, čim bo razvoj tega dela postavljen na trdna tla. Prepričani smo. da more kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo iždatno pripomoči h kulturnemu napredku naroda in mu izboljšati težki gospodarski položaj. Vabimo vse tovariše in tovarišice, da se za to vprašanje zanimajo in po svojih močeh delujejo, da se tam, kjer so prilike ugodne, osnujejo že za prihodnjo zimo na naših osnovnih šolah kmetijske in gospo* dinjske nadaljevalne šole. Sk.