Dopisi.
MtD PTUJSKIMl PFETEPl jn p -boji vesei intermezzo. — Na splošno pobudo ptujskega občinstva je kolesar-ska družina ,.Zvonček" ustanovila lasten dramatičen odsek, ki pnpravlja narodno igrp ,.Z a k I a d". Stiridejanki s petjeni bo dal Ptujčanom znani komik igralefc Anton Haras ovič j ose. n j> obiležje Ig o režira iz pnjaznošti Roman Jagušič, ki je svojčas vodil vse gledališke predstave ,,Svobode'' v. veliko zadovoljstvo abčtr^-; stva Cis i dobiček je n?men'en š:o tnim svrham in deloma ,,.(adranski straži" v Ptuju. Kraj in čas prireditve se bo pra-vočasno objavil. —
PTUJ. — (Mo.dr.i kritikastri in rovar-ji na delu.) Prejeli smo od več strani za-nimive podatke, katere objavljamo s po-jasnili m nasveti ža nara naklonjeno jav-nost. Eden piše: ,,Zamerjajo Vam, da premalo ali nič ne napadate takozvane ptujske nemškutarije, katera po svo^i tr-dtoglavoMi slovi ne-!e do miroljubnega in složnega Kočevja, ampak tja gor do Graza..." Odgovor: 7.e ime lista ,,Na-rodna Sloga" pove vse. List- ni nast^) radi potrebe, udarjati z loparjem po mirnih in Iojalnih državljanih, četudi so neslovenske narodnosii. Tudi Nemci so Jugoslovani kot narodna manjšina, ki je zakonito priznana. Res je, da so v predvojnih lotih 1906-1908 in vzlasti ob izbruhu vojne in med vojno se dogajale stvari, katerih se sedanja generacija v svoji taktrriuvidevno tibrez.i\omno s a-muje. (Oče Zirovnik je bil bičan, oplju-van, zasramovan, zvezan in trpinčen ka-kor Kristuus na poJ.i na Golgoto; potem tragedija junaške Mahorireve hiše; o-pljuvana mati Senrarjeva, odlicni ]u-nakinja fz I. 1308, katen dogodek \e odprl oči tudi zaspanim in cesarskozve-stim ,,Slovencem" od Maribora do Lju-bljane. Datum iO. IX. I.108. L.under in Adamič. — Celo cesarski Dunaj-se je streznil radi p t u j s k e sramote ... In š? mnogo, mnogo ogabnili reminiscenc). Vendar moramo pomisliii, da je veliki preobrat z.brisal te žalostne spomine, amnestiral veliko množico zločincsv, ne-kak ^ general-pardon" je prišel čez vse grešnike, — last not least — tudi nad ti-ste sedanje ,,hejslovanarje", ki so bi-li svoj čas boli črnožolti kakor cesar-ska zastava; nad one velmože oddanes, ki se ponovno trkajo na svoja velena-rodna prsa, a so milo materino govo.i-
co imenovali ,,čhfnesjsche Sprache" je tudi prišlo odpuščanje, na njih Judeže-va prsa celo — jugoslovanska odliko-vanja... Sedaj se maščevati nad pred-VGjnimi zaslepljenci — bi bila politika psieka, ki za varnfm p/otom laja. To pa ni misija ,,Narodne Sloge," ki že-li, kakor smo že tolikokrat povdarjali — mirnega, složnega sožitja vseh .poštenih brez razlike nekaanjega političnega pre-pričanja ah' narcdnosti. — Dmgi modiu-je: ,,Pravijo, da dajate nemčurjem po-tuho. Za'.o ne marajo lista mnogi Slo-venci." — Odgovor: Ce je božja hčer-ka Resnica fstovetna s pojmom potu-he, imate prav. Očitek ,,potuhe" je grdo natoicevanje, ki meri na prozorni cilj, izpodkopati "Iistu oni -ugled, katerega si je pridobil v kratkem času obstoja. O-nim pa, ki so Iist vrnili, smo pa hvale-žni, ker so nam za številne nove naro-čnike, ki hoče:o vse fzvode od začetka, isti pcšh'... Silimo prav nikogar ne z listom, najmanj pa tiste ,,SIovence", o katerih bi se dalo mnog^o pijati in mar-sikaj gctovo ne preveč prijem€ga — cd-kriti... Ce pa bi bilo potrebno in v skladu s pregramom lista ter v i.ntere-su prave narodne slogfe bomo eno a!i d\e mastni rekli... Tretji, ki še očividno ni slekel kačje kože stare partizanskc; miselnosti 'čveka ( da oprostite izraz): ,,Preveč agitirate za \Iado, ki Vas v tej gorečnostj večkrat zapleni..." Odgo-vor: Blaginja. domovine bodi sleherne-mu največ i zakcn. Bedak bi bil vsak dr-žavijan, ki bi se upiral oblasti in tudi katoliška Cerkev uči, da je vsaka oblast od — Boga. ^ar se tice cenzure pa ni-kogiar nič ne briga. Zakon ima svojo pravico. Ker pa je svobodna javna kri-tika po zakonu zopei: dovoljena, se te pravice tudi poslužujemo. — Drugim rovarjem pa odgovorimo prihodnjič. Bi-lo bi nas strah, ako ne bi fmeli sovraž-nikov.                                              '   '
PTUJ,^_. —..(Občni zfaor invalidov,)¦-+,. Na Kraljevo se |e vrši.l v dvorani go-stilne ,,pn pošti" letni občni zbor U-druženja vojnih invalidov, ki je bil živ izraz bede najbednejših med bednimi. Dvorana je bila nabito polna, ker so mnogi revež.i videli v tem shodu rešil-no slamko v morju krize. Po izvolitvi odbora, kr je ostj; nzun pre^seariik0 stari je reterirai deleg^at g. Tomc' iz Ljubl.ane. Zboru je predsedoval g. Sen-čar Jožet. — Zelo živahna^ debata je delcma imela z-načaj upravičene ogor-čencsti radi odkupnin, počasnega reše-vanja prošenj; protez in drugih težav. Vodilni' govornik je vse tolažii, kolikor je moge!, priporočal — potrpljenje, (s katerto mastijo se nekateri mažejo že več let!) obljubil spremembo inv. za-kona, izrazil nado na novi proračun 1. aprila, (medklici: Vsako leto.je enkrat 1. april!) ki predvideva več miljonov za /nvalide itd. — V sklepni debati se je o^lasil k besedf fnvalid g. Leben, kt je ostro kritiziral izvršne odbore, češ: 13 let že mlatimo prazno slamo in uspehov ni nikjer. Apeliral.je na deleg^ate, ki so določeni za Kongres invahdov v Beo-giradu, naj se ne gredo samo sprehajat v prestolico. Navajajoč prav drastične primere, da neki 87 odst. invalid še-.ni-ma podpore in. neki 100 odst. invalid ne zdravniške pomoči, je kritiziral raz-mere v prcttzni delavnici ter clruge ne-dostatke. G. Leben >e žel priznanje svo» jih tovarišev. Okrog 13. ure se je žalo-stni zbor razšel. —
PfTUJ. — Prisrčna Grejcrričeva prosla\a. V za take svrhe mnogo prt-majhni prosvetni dvorani v minoritskem samostanu se je v nedejjo, 10. t.m. po-poldne vršila prav pnsrčna prodava v spomin 25. obletnice smrii goiiške- sbv-ca. Znani sjovenski pisatelj dr. Alojzij Remec je v pol.udnem predavaniu raz-ložil številnemu občinstvu življenje in delovan.e moža, ki j.e mcd vsemi pesniki
najbolj zadel strurjjo slovenske duše. Program so izpolnile deklamacije Gre-gorčičevih pesrni, a pevski zhor »Ceci-¦lija" je ubrano pod ..Pog^led v nedolžno oko." Nad eno uro {rajajoca proslava se je ob 16. uri zaključila. — Mnogti pri-jateliev gjoriškega siavca izraža željb, d^ bi kaka založba čim :prej izdala celotno zbirko  Gregorčičevih  pesmi. —
SV. URBA.V PRf PTUJU. - Na plemenito pobudo bratov Simoničev in drugih, ki so v ,,Narodni SlOgi.1' javnp izjavili, da so pripravljeni pospešiti silno nujno potrebno popravo ceste 5 tem, da zastonj navozi"o ves gramoz, ?e je oglasil urbar.ski rnjdrijan Rašlov Mi-ha: ,,Simoničov avto je pogiibraii ne-mre voziti, je že mogoče zariibljeni; — ne bo več k Sv. Urbanu pripeljal!" Na fako drznost ]e prfzadetf pametno odgo-vor'jl s tem, da se javno obveže napelja-ti ne prvotno obljubljenih 50, ampak lOOkubikcv gramoza. Poleg tega pa pla-ča V5e delavce za spravljanje "gnmoza. Ako kdo- v dobi kričeče brezposelnosti, posebno pa, ako je merodajen, ne pusti ubcgemu delavcu zaslužiti dnevno Din 10, pač ne ravna v smislu krščanske vere tisti, ki ima polna usta. Boga, v srcu pa
—  hudiča, ke~ v varstvu mu poverjene-ga brata v krušni stiski ne pozna. — ; (Cudno   ozadje   vrbaniskega   vojaškega spomenika.) V zadnji številki smo porb-ca-li o tej mučni zadevi, setlaj pa sm» dobi:i od  pnzadetih  sledeče  zanimivo pojasnilo: Na plošče, kamor bi morala
—  naravno — biti vklesana samo imena padlih vojakov vfbanjske fare so si da-li  vklesati  hekateri  še   hvalabogii  živf \eljaki svoja fmena, kar je dalo po-voq za pritožbo na oblast, ki je dala te piošče seveda odstraniti'.  Iste se še danes naha;ajo pri kamnoseku in čakajo
—  popravila. — Pod solncem božjim je res vse mogfbče, da bi pa hotel kdo iz svoje   častihlepnoti   na   račun   mrtvih zgraditi Jspomen.fk sebi, je malo — pre-več.  Kako je rekel pesr^k Aškerc?-— ,,V svojih. d e I i h ti boš živel večno ..."
MEjDRIBNIK. — V ,vasi Višnica na hrvaški me;i se je v noči od sta-i ega na novo leto odigrala pretresu-jcča žaloigra. Komaj 22-lctno dekle njen zarcčenec in 10-Ietni otrok sorodnikov so našli nenadno smrt vsled zadušenja. Kq so prieakovalci' Noyega leta legli k počitku, se je kraj peči vnela lesena stena. Vsi tnje so e v dimu zadušili. Mrtvece je.našel dekietov brat. Nesrečne žrtve so pokbpalj v Višmci 5. t.m. Veli-ka žalost je objek vso okolico. — Naj počivajo v bož em miu. —     — I. D. —
.   ZANIMIV PREDLOG in pobuda.
—  Iz vrst naših čitateljev je izšel zani-miv predlog. Ker je po zakonu zopet ¦ dovoijeno ustanavljanj^ društev, vzlasti ; pros\etnih organizacij, bi bilo po mnea- j ju. prijateljev našega lista zelo koristno, da se v krajih,. kjer šteje list najman.i 20-naročnikov,  ustanovi   d r u š t v o  ,,Na-rodna Sloga.'' .-r- Ideja je izvrstna in je izvedljiva. Vzeli smo jo v pretres: in čim bodo primerna pravila radi namena, pomena in delokroga predlagane orga-zaciie sestavljena, bomo ista dali obla-sti  v   pofrjenje.  Misel  je  sprožil   pre-prost kmet, ki je mnenja, da. bi taka or-ganizacija zasigurala obstoj lista ter po-spešila njegov razvoi. Predsedniki kra-{evnih  organizacij   bi  tvorih  konzorci3\ ] a organizacije same bi s čistim dobič-1 kom   od  prireciitev,  iger,  veselic,   pre-davanj, tomboi Hd. skrbele za tiskovnt sklad  ,,Narodne  Sloge."  —  Plsmenita pobuda   zares  jn  vredna  vpoštevanja, ker izhaja iz srca v trudnem delu izmu-čenega. kmeta bas v času, ko so se ra-znobarvni  rovarji  zakleli,  da  zmanjša-jo ugled lista fn nam z neumnimi kri-tikamf  naečejo   polena   pod   nc^ge.   — Prednji predlog pa je obenem dokaz* kako smotreno  mish s  krizo udarjenl mali človek na svoie glasilo, ki je za-
delo struno njegove duše. -— Z ozjrom na to poročilo prosimo nafe čitatelje za tpzadevna ppzitivna mnenja, torej zelimo nekako apketo naši.h nardčnikpv. L)o Svečnice naj ,bi dpspeli tozadevni dopisi. Zelje čitateljev morajb biti vsa-kemu Hstu merodajne. —