DR___V V NAŠI DRŽAVI. Finančni minisier je predložil narodni skupščini dne 5. avgusta več načrtov o povišanju davkov. Pred vsem pride v poštev zvišanje davka na poslovni promet, povišanje trošarine na sladkor in trošarina na vporabo električnega toka. V BRUGIE DRŽAVAH. Nemči.a še nima po voli.vah nove vlade. Vodja narodnih socijalistov ali fašistov Hitler se že mudi v Berlinu, kjer se pogaja ~adi spremembe vlade v smislu zahtev narodnih socijalistov, ki tudi po volitvah uprizarjajo bombne in druge krvave izgrede po večjih mestih. Hitlerjevci zahtevajo v novi vladi: državnega kancelarja in tri ministrstva. Velike vajc na merju je pričelo dne 6. avgusta italijansko vojno brodovje. Vaj se udelcžuje 130 bojnih. ladij, 30 podmornic in 200 letal. Francoski državni prora.iin 1932— 1933 straši s ¦jrimanjkljajem 8 milijard Skupna proračunska številka Francije, ki je znašala leta 1913 5 milijard, je narastla leta 1921 na 42 milijard, 1. 1931 na 50 milijard in pol in je danes dosegla v prvih 9 m~secih tekočega proračunskega leta 1932 41 milijard frankov. Iz pGtrsfae varčevanja. Poljsko vojno ministrstvo pripiavija načrt zakona, s katerim nameravajo skrajšati od 2 let na 15 mesecev aktivno službo pri vojski za vse pešce, ki so bili že prej člani vojaško upredeljenih mladinskih društev. Za druge vrste orožja pa bo ostala še naprej dosedanja službena doba. Povod za tak zakon je dala potreba varčevanja. Svetovna gospodarska konferenca se bo vršila v Lcndonu. Francosko zunanje ministrstvo že izdeluje predloge za ta posvetovanja. Na dnevnem redu konference bodo kmetijska vprašanja, predvsem določitev količine uvoza ameriškega žita v Evropo. Gospodarsko ozdravlj.enje podonavskih držav je v najtesnejši zvezi z evropsko uporabo ameriškega žita. Pred sklicanjem svetovne gospodarske konference mora priti do sporazuma med vsemi velikimi evropskimi državami, da bo predložen Američanom na posvetovanjih v Londonu praktičen predlog. Glavno vprašanje obnove svetovnega gospodarstva je olajšanje izmenjave blaga z znižanjem carin. Brezposelnost v Zdiuženih državah Severne Amerike znaša po najnovejših podatkih 11,238.000. Duhovnik kandidat za predsednika Združemh držav. Katoliški duhovnik James Cox je bil izvoljen za kandidata brezposelne stranke za predsedniške volitve. Spor med dvema južnoameriškima drža\_ma. Južnoameriški državi Bo- livija in Paragvaj sta mobilizirali vsa- . ka svojo armado in si stojita nasproti z oboroženo silo. Spor je nastal zaradi posesti neraziskane planote Granchaco, ki leži med obema državama ter hrani baje ogromna bogastva po pragozdovih, vrelce nafte in drevesa, ki dajejo tanin. Sporni del ozemlja je sicer nezdrav radi p.ehude vročine, moskitov in nepopisno nevarnih množin kač, a kljub temu bi ga rada izkoristila všaka izmed obeh držav. Vojsko med Bolivijo in Paragvajem skuša preprečiti Društvo narodov. Na vojno šTuje Bolivijo tamošnji kralj cina in železnic Simon Patino, ki bi rad denarno zasužnjil Grancliaco. — Bolivija je petkrat večja nega Paragvaj, kojega obseg je nekoliko večji kakor Jugoslavije. Bolivija šteje 2,900.000 prebivalcev, Paragvaj le 850.000. Ker so za slučaj vojne Bolivijci v znatni premoči, se je javil velik oddelek paragvajskih deklet in žen, da hoče braniti domovino v vojaški uniformi in z orožjem v roki.