32. FESTIVAL DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ 3.-5. SEPTEMBER 2021 v'Minoritski samostan na Ptuju www.dobroteslovenskihkmetij.si Štajerski Aktualno Podravje • Hajdinčani za poslušnost »nagrajeni«, ostali »kaznovani« O Stran 3 Ptuj, petek, 13. avgusta 2021 Letnik LXXIV • št. 62 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Markovci • Kup novih težav pred začetkom gradnje doma upokojencev Do prve lopate še zelo daleč Občina Markovci je ena izmed mnogih, ki že dalj časa načrtuje gradnjo doma starostnikov. Pri tem pa očitno nima najbolj srečne roke. Potem ko je najprej odstopil zasebni investitor, je zdaj padla v vodo tudi možnost, da bi varstvo starostnikov izvajal ptujski dom upokojencev. Kot kaže, pa bo zaradi zmanjšanja kapacitet treba spremeniti še projekt... Več na strani 2. Aktualno Podravje • Na Ptujski Gori • v 1 # # v pričakujejo več tisoč romarjev O Stran 2 Podjetništvo Majšperk • Cesta skozi Vrhe - odličen posel županje z Direkcijo O Stran 5 V središču Podravje • Vinogradniki na trnih: je zlata ali navadna trsna rumenica? O Strani 6 in 7 Podeželje Haloze • Pri Galunovih že 30 let zbiralnica mleka O Stran 9 Foto: CG, Dreamstime Psihiatrična bolnišnica Ormož Alkoholiki morajo za sprejem čakati vsaj en mesec Kronika • Slovenija, Hrvaška; čez mejo kar s testom, opravlje pred diskoteka" AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE p I i EGA TEDNIKA! Obsklepitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! Štajerski TEDNIK Simonov zaliv Več v notranjosti časopisa. 2 Štajerski Aktualno petek • 13. avgusta 2021 Podravje • Romarji množično v Marijina svetišča Na Ptujski Gori več tisoč romarjev Katoliška Cerkev v nedeljo obhaja praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je največji cerkveni praznik in od leta 1992 tudi dela prost dan. V cerkvah bodo potekala slavnostna bogoslužja, v večjih Marijinih svetiščih bodo maševali škofje. Foto: ČG Romarji bodo bogoslužja spremljali tudi z osrednjega trga na Ptujski Gori. Mariborska nadškofija posebej časti Marijo na Ptujski Gori, kjer se vsako leto na veliki šmaren zbere več tisoč vernikov. Praznovanje se bo začelo že jutri, na predvečer praznika in god svetega Maksimilijana Kolbeja. Po molitveni uri se bodo zbrani z lučkami v rokah podali po romarski poti. Natanko ob polnoči bo t. i. »poletna polnočnica«, nato pa bo sledilo nočno bedenje vse do prvega bogoslužja naslednjega dne. V nedeljo se bodo skozi ves dan zvrstile svete maše. Osrednji dogodek bo svečana sveta maša ob 10. uri, ki jo bo vodil mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl. Ob tem času se na Ptujski Gori zbere tudi največ vernikov in romarjev od blizu in daleč. Ker je bazilika premajhna za vse, so mnogi na prostem, kjer iščejo senco, hkrati pa lahko bogoslužje spremljajo preko zvočnikov. Za vstop v baziliko nujna maska Tako kot lansko pa bo tudi letošnje praznovanje zaradi epidemiološke situacije podvrženo več ukrepom. Kot so poudarili v svetišču na Ptujski Gori, so se ob letošnjih razmerah na obhajanje velikega šmarna pripravili ob spoštovanju navodil, ki jih je za preprečevanje širjenja okužb podala Slovenska škofovska konferenca. Obiskovalce bodo med drugim opozarjali, da mora biti pri verskih obredih v cerkvi in na prostem razdalja med udeleženci najmanj en meter (razen med osebami iz skupnega gospodinjstva). Prav tako si je treba pred vstopom v cerkev nadeti masko. Po besedah patra Martina Gašpariča s Ptujske Gore bodo ljudi usmerjali s pomočjo opozorilnih tabel, sicer pa jim pogojev, kot so PCT, ni treba preverjati. Namesto polnih avtobusov več družin in posameznikov Zaradi epidemije se je sicer število romarjev v zadnjem letu bistveno zmanjšalo. »Ko se vrata zaprejo, pa se okna odprejo,« razmere ponazori Gašparič in doda, da jih v tem času res ni obiskalo veliko organiziranih skupin, so pa prišli posamezniki in družine. Kot je razvidno iz zapisov v knjigi spominov, prinašajo s seboj prošnje, upanje in številne zahvale. Hkrati pa Marijo zavetnico s plaščem, ki pozdravlja romarje iznad oltarja, prosijo za zdravje, pomoč in varstvo. V Sloveniji je sicer Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Na ta dan verniki romajo do nekaterih manj in drugih bolj znanih Marijinih svetišč, kjer potekajo slovesna bogoslužja. Tudi na cestah je pričakovati gnečo, zlasti v bližini največjega romarskega središča na Brezjah. Estera Korošec Dogajanje v baziliki na Ptujski Gori: sobota (14. avgust) • 19.00: molitvena ura • 20.00: sveta maša (somaševanje vodi mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl) • Po maši procesija z lučkami, sledi nočno bedenje. • 24.00: polnočna sv. maša, kijo bo daroval novomašnik Simon Lampreht iz Svečine (nočno bedenje do jutra) Nedelja (15. avgust): • 6.30 in 8.00: sveta maša • 9.00: molitvena ura • 10.00: osrednja svečana sveta maša (somaševanje in posvetitev slovenskega naroda Mariji bo vodil mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl) • 12.30,16.00 in 19.00: svete maše • vi • • pričakujejo Markovci • Dom upokojencev Ptuj ne bo prevzel upravljanja bodočega doma starostnikov Še ena težava (in strošek) več pred začetkom gradnje Občina Markovci je ena izmed mnogih, ki že dalj časa načrtuje gradnjo doma starostnikov. Gradbeno dovoljenje že imajo v rokah, na spletni strani pa je bilo konec maja objavljeno javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije. Spomnimo, da je bilo s pismom o nameri načeloma dogovorjeno, da bo izvajanje institucionalnega varstva starejših v domeni Doma upokojencev Ptuj. Po besedah župana Milana Gabrovca pa zdaj ni več tako, kar je potrdila tudi Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj. Slednji namreč naslednjih pet let ne bo mogel povečevati posteljnih kapacitet, če bo uspel na enem izmed aktualnih javnih razpisov. »Pismo o nameri ni bilo v ničemer pravno zavezujoče, nam pa so prioritetne naše obstoječe enote in predvidena enota v Žabjaku,« je dodala Šiplič Horvatova. V začetku julija letos se je skupaj z županom Gabrovcem udeležila sestanka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer sta bila oba seznanjena z dejstvom, da skupno sodelovanje ne bo mogoče, zato so razpravljali o morebitnih rešitvah za nastalo situacijo. Tako po oceni predstavnikov socialnega ministrstva kot Šiplič Horvatove bi bila ena izmed možnosti ustanovitev javnega zavoda s strani občine. »To je po mojem mnenju veliko boljša varianta kot pa iskanje družbenika (zasebnika), ki bi seveda zahteval svoj delež,« je dodala Šiplič Horva-tova. Župan Gabrovec je za ustanovitev javnega zavoda Markovska občina je zato že začela pripravljati dokumentacijo, s katero bi lahko ustanovila javni zavod, ki bi prevzel upravljanje doma starostnikov. Novoustanovljeni zavod bi se lahko prijavil tudi na aktualni javni razpis za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše. Časa pa ni več veliko, saj je prijava mogoča samo do prvega oktobra. »Na ministrstvu so nam povedali, da bi bilo za nas najboljše, da ustanovimo javni zavod. To je namreč v tem trenutku edina možnost, da se prijavimo na razpis in pridobimo potrebno koncesijo. Trenutno smo v fazi odločanja, zato so o tem za zaprtimi vrati že razpravljali svetniki. Dokončno odločitev bo na seji podal občinski svet,« je pojasnil župan Gabrovec, ki se tudi sam nagiba k ustanoviti javnega zavoda. Ob tem je dodal še, da ima v takem primeru občina veliko večji nadzor Od podpisa (sicer že) drugega pisma o nameri pred letom dni med županom Milanom Gabrovcem in bivšo direktorico ptujskega Doma upokojencev, ki naj bi prevzel upravljanje novega doma, ni ostalo nič ... Spremembe projekta, investitorja, upravljavca... Ob tem pa smo neuradno izvedeli še, da bo verjetno treba zagnati postopek za spremembo projekta, saj naj bi se število posteljnih kapacitet s prvotnih okoli 160 zmanjšalo pod 120. Pristojno ministrstvo je namreč veliko bolj naklonjeno manjših objektov, čeprav je vprašljiva njihova finančna vzdržnost. Župan Gabrovec ob tem zatrjuje, da terminski plan ostaja enak in da začetek investicije nikakor ni ogrožen. Ta trditev sicer nikakor ne sovpada z njegovo trditvijo iz predvolilnega obdobja, ko je na tiskovni konferenci tik pred volitvami zagotovil, da bo dom upokojencev zgrajen leta 2022. Takrat smo v našem časopisu nehote napačno zapisali, da se bo dom začel graditi leta 2022 in si nakopali precejšnje negodovanje župana ter seveda javno opravičilo za napako. Očitno pa postaja, da seje precej bolj »zmotil« župan, saj začetka gradnje pred letom 2022 brez dvoma ni možno pričakovati. V Markovcih tako očitno nimajo posebne sreče s projektom doma upokojencev. Najprej ni bilo nič od potencialnega investitorja, kije bil pompozno predstavljen na začetku (šlo je za domačina Marijana Frasa s podjetjem Eko-Gradvest iz Ljubljane), zdaj pa je v vodo padla še možnost, da bi dom upravljal ptujski dom upokojencev.... (sm) Foto: arhiv občine Markovci Takšen naj bi bil po načrtih bodoči dom starostnikov u Markoucih nad delovanjem zavoda. Prednost njegove ustanovitve pa naj bi bile tudi ugodnejše cene za uporabni- ke. V domovih, ki jih prevzamejo zasebna podjetja, so cene za okoli 30 odstotkov višje. V travnik, kjer bi se po besedah župana iz leta 2018 zdaj že morala zaključevati gradnja in oprema novega objekta, še vedno ni zasajena niti prva lopata. Svetniki bi raje zasebnika kot zavod Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, so bili markovski svetniki in svetnice na sredinem srečanju bolj naklonjeni ponovnemu iskanju zasebnega investitorja, ustanovitve zavoda pa soglasno niso podprli. Predvsem zaradi dodatnih stroškov, ki bi jih ta prinašal za občino. Dom naj bi sicer po odprtju stroške pokrival sam, a le, če bo polno zaseden. Če bodo sobe samevale, pa seveda ne bo tako. Prvi korak do ustanovitve zavoda je zaposlitev direktorja/ice, za kar bo morala občina zagotoviti denar iz proračuna. Mesečni strošek prav gotovo ne bo zanemarljiv. Druga težava je čas, ki ga je na razpolago vse manj. Občina bi namreč morala dom, glede na pogoje za pridobitev koncesije, odpreti do konca leta 2023. Kdo bi lahko bil koncesio-nar, pa bo znano šele v začetku 2022. Torej je časa za gradnjo le leto in pol. Estera Korošec Foto: CG petek • 13. avgusta 2021 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Komunalni rebus stroškov in odpiralnih časov centrov za smeti po občinah V Markovcih in Gorišnici skrčili delovni čas zbirnih centrov Komunalno podjetje (KP) Ptuj je občine, kjer izvajajo smetarsko dejavnost, to so Hajdina, Markovci, Gorišnica in Juršinci, obvestilo, da bodo zaradi nepotrditve višjih cen zmanjšali obseg storitev. V Markovcih in Gorišnici so skrajšali delovni čas zbirnih centrov (ZC), oddaja odpadkov v ZC Gajke je za občane zgoraj navedenih občin postala izključno plačljiva, izvajalec dejavnosti zaenkrat nima v načrtu akcije brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov, pa tudi ne pranja posod za biološke odpadke. Razlog za tovrstno ukrepanje je po pojasnilu vodstva Komunale nujno optimizi-ranje stroškov, saj da se podjetje zaradi nepotrditve višjih cen pri po- slovanju na dejavnosti ravnanja z odpadki srečuje z rdečimi številkami. Zato je po zatrjevanju vodilnih v KP Ptuj novelacija cen nujna. „Že dlje smo opozarjali na nevzdržno situacijo v zvezi s cenami izvajanja predmetnih storitev, zaradi česar je bil pripravljen novi elaborat o oblikovanju cen, ki pa žal niso bile potrjene. Izpada prihodkov zaradi nepotrjenih cen več ne moremo pokrivati in nadomeščati v breme ostalih dejavnosti družbe. Primo- rani smo povzeti določene ukrepe zmanjševanja stroškov. Na podlagi sedaj veljavnih cen ne bomo mogli opravljati storitev v enakem obsegu in standardu ter na enak način, kot smo jo opravljali do sedaj. Optimizacijo z namenom zniževanja stroškov bomo primorani izvesti v najkrajšem času," sta v obvestilu lokalnim skupnostim navedla direktor KP Ptuj Janko Širec in Dejan Bele, ki dela na dejavnosti ravnanja z odpadki. Hajdinčani za poslušnost »nagrajeni«, ostali »kaznovani« KP Ptuj je medtem na spletni strani že tudi objavila obvestilo o spremenjenem delovnem času zbirnih centrov. Hajdinčani, kjer so svetniki spremembo cen potrdili, vendar ta zaradi nepotrditve v ostalih občinah ne more stopiti v veljavo, bodo imeli zbirni center še naprej odprt po dosedanjem razporedu, tam spremembe ne bo. So pa »kaznovani« Markovčani in Go-rišničani, kjer so delovni čas zbirnih centrov skrčili; markovski je odprt tri in gorišniški dva dni v tednu, oba pa tudi vsako zadnjo soboto v mesecu. Zbirni center Hajdina ima vrata odprta vse delovnike v tednu. V zbirnih centrih je po besedah direktorja KP Ptuj možno oddati tudi kosovne odpadke. Javnim službam lani za smeti 574.000 evrov Ptujsko komunalo smo skoraj tri mesece čakali na odgovor, katere dejavnosti na področju odpadkov za njih opravijo v Javnih službah (JS) Ptuj in koliko to stane. Porajalo se je vprašanje, zakaj bi zuna- njim občinam sploh služil ZC Gajke, če jih ima večina svoje. S tem, da imajo odpadki „postojanko" v Gaj-kah, so namreč povezani stroški. Prav tako stroški nastajajo še za druge storitve, ki jih JS Ptuj na področju odpadkov opravi za KP Ptuj. Širec je pojasnil, da so lani Javnim službam za dejavnosti v zvezi z odpadki plačali dobrih 574.000 evrov. Stroški so povezani s prevzemom odpadkov, njihovo delno obdelavo, skladiščenjem, prevozi iz zbirnih centrov ter odvozi kosovnih in nevarnih odpadkov. Do julija letos so lahko občani Juršincev, Hajdi-ne, Gorišnice in Markovcev v ZC Gajke odpadke oddajali brezplačno, sedaj je to ukinjeno. Letos je v izvajanju dejavnosti nastala še ena sprememba, in sicer KP Ptuj za prevoze dopadkov iz zbirnih centrov več ne koristi storitev JS, temveč jih izvaja z lastnim vozilom. Poslovno smetarsko sodelovanje med KP Ptuj in JS Ptuj pa kljub temu ostaja na več področjih. „JS Ptuj na ZC Gajke za nas opravljajo storitev skladiščenja, tehtanja, nakladanja in prevoza odpadkov do prevzemnikov, vse to se doda k osnovnim cenam prevzema. Potrebno je vedeti, da je za skladiščenje in manipulacijo z odpadki potrebno imeti ustrezne površine in okoljevarstvena dovoljenja, katera narekujejo pogoje za tovrstno dejavnost," je pojasnil prvi mož ptujske Komunale Janko Širec. Mojca Zemljarič Nepotrditeu višjih cen ravnanja s komunalnimi odpadki na območju, kjer dejavnost izvaja KP Ptuj, dviga precej prahu. Delovni čas zbirnih centrov Dan / Zbirni center Hajdina Markovci Gorišnica Ponedeljek 10-18 9-17 Zaprto Torek 8-11 12-16 Zaprto Sreda 10-18 Zaprto 9-17 Četrtek 12-16 8-11 Zaprto Petek 10-18 Zaprto 9-17 Sobota Po urniku 8-12 Vsaka zadnja 8-12 Vsaka zadnja 8-12 Vir: KP Ptuj Foto: MZ Spodnje Podravje • Ali obstaja povezava med komunalnim blatom in nitrati v podtalnici Inšpekcije nepristojne in ne ukrepajo ... Afera z nezakonito odloženim komunalnim blatom v Pivoli pri Hočah je zasejala tisoč in en dvom v zvezi z okoljskimi vprašanji. Med drugim, ali bi lahko bile tovrstne prakse odlaganja blata v naravi, ki so seveda nezakonite, med razlogi za obremenjenost podravske podtalnice z nitrati. Blato v Pivoli ni edini v Sloveniji odkriti primer. Bi bilo možno, da se je blato po njivah Dravskega in Ptujskega polja tudi podoralo in pronicalo v podtalnico? Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da Agencija RS za okolje (ARSO) povišane koncentracije nitrata v Dravski kotlini povezuje z uporabo gnojevke na kmetijskih zemljiščih, v določeni meri tudi uporabo neobdelanega blata iz greznic. Dodali so, da Inšpektorat RS za okolje in prostor nadzore izvaja v skladu z letnim načrtom dela in sprejetimi strateškimi usmeritvami, akcije nadzora pa načrtujejo na podlagi ocene tveganja. To je bilo vse, kar so bili na naše vprašanje pripravljeni odgovoriti, čeprav so kot regulator in nadzornik nedvomno soodgovorni za zatečeno slabo stanje podravske podtalnice Spomnimo, daje zgornja, tako imenovana plitva podtalnica na Dravskem in Ptujskem polju z nitrati tako kontaminirana, da za distribucijo in oskrbo prebivalcev ni primerna. Da zbijajo koncentracijo nitratov in atrazina ter vse skupaj uravnotežijo znotraj dovoljenih mejnih vrednosti, jo distributer meša z globinsko podtalnico. Presežene vrednosti nitratov v podtalnici Dravskega in Ptujskega polja, 2020 Merilno mesto Izmerjena vrednost mg / l Lancova vas 68,5 Bukovci 66 Draženci 60 Sp. Hajdina in Podova 58 Kidričevo in Šikole 55,5 Zagojiči 53,5 Sobetinci 53 Standard kakovosti za nitrate (mejna vrednost) je 50 mg / l in še katerega drugega okoljskega problema v državi. Poizvedovali smo tudi na kmetijskem ministrstvu in njihovi inšpekcijski službi. Povedali so, da mora inšpektorat vse svoje materialne ugotovitve in trditve izkazati s stopnjo gotovosti. „V tem primeru Inšpektorat nima dokazov, ki bi s stopnjo gotovosti potrdili zvezo med odlaganjem odpadnega komunalnega blata v naravo in povišanimi nitrati v podtalnici. Ker so bili nitrati v podtalnici ugotovljeni tudi pred nastankom dogodkov odlaganja odpadnega komunalnega blata v naravo, lahko trdimo, da odlaganje odpadnega komu- nalnega blata ni edini in prevladujoči faktor pri povečani vsebnosti nitratov v podtalnici." Kmetijski inšpektorat bi sicer lahko opravil nadzor, če bi bilo komunalno blato odloženo na kmetijsko ali gozdno zemljišče, medtem ko nadzor nad potmi in manipulacijami v zvezi z odpadnim komunalnim blatom izvaja okoljska inšpekcija, so nas podučili. Pometanje pod preprogo Jasnega odgovora na vprašanje, od kod nitrati v podzemni vodi Dravskega in Ptujskega polja, ni moč dobiti. Kot krivca za -L Foto: ČG Podzemne vode na Dravskem in Ptujskem polju so zaradi prisotnosti atrazina in nitratov najslabše v državi. takšno stanje se največkrat omenja kmetovanje, a je vprašanje, ali so morebitne druge dejavnosti in malomarna ravnanja popolnoma brez odgovornosti za nastalo stanje. Dejstvo je, da so vrednosti nitratov res prisotne na izrazito kmetijskih območjih: Pomurje, Dravsko in Ptujsko polje z intenzivnim poljedelstvom in živinorejo ter Savinjska regija s pridelavo hmelja. Gre za območja, na katerih so bili rezultati minulih šestletnih meritev podzemne vode kot edini v Sloveniji vsako leto ocenjeni kot slabi. Ker je podtalnica v Dravski kotlini onesnažena še z atrazinom, pomeni to dodatno obremenitev in enostavno pove, da je podzemna voda v tem delu Podravja najslabša v državi. Čeprav je atrazin prepovedan že skoraj dve desetletji in je v veljavi nitratna direktiva, s tem pa tudi omejena raba za okolje obremenjujočih kemikalij, se stanje podtalnice ne izboljšuje. Z vprašanjem slabe kakovosti podravske podtal- niče se je predlani ukvarjalo Računsko sodišče in v mnenju zapisalo nekaj navedb, ki bi marsikomu morale odpreti oči in vzbuditi odgovornost, a se ponovno ni nikjer nič resno ukrepalo, o čemer zgovorno pričajo podatki oziroma rezultati izvajanja monitoringov. Še več: na svetlo prihajajo primeri (denimo blato Pivola), ki dajejo vedeti, da se v Sloveniji z okoljem in naravnimi viri, tudi vodo, lahko počne dobesedno vse. Mojca Zemljarič Vir: ARSO 4 Štajerski Podravje petek • 13. avgusta 2021 Ptuj • Za naložbo nujno potrebni pogoji in soglasje ZVKDS Pod gradom načrtujejo ureditev avtobusnega postajališča Ptujska občina načrtuje ureditev avtobusnega postajališča pod gradom, nasproti enote vrtca Narcisa. Za dokumentacijo, kije pogoj za začetek izvedbe, so v letošnjem rebalansu zagotovili 20.000 evrov. Bolj kot denar pa bi problem lahko predstavljalo pridobivanje potrebnih soglasij in pogojev. S takšnim posegom namreč mora soglašati Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki pa je pri nekaterih drugih načrtih zahteval, da se območje grajskega kompleksa ureja celostno in ne parcialno. Obeta se tudi integracija avtobusnih prevozov na območju MO Ptuj. Urejeno avtobusno postajališče na parkirišču pod gradom bi bilo še kako potrebno in smiselno, a bo ta projekt kratkoročno gledano precej težko izvedljiv. Celotno območje, vključno s samim parkiriščem, je namreč v lasti države. Tudi načrti za postavitev objekta za turistično-informacijsko točko in lokal ostajajo nerealizirane ideje na papirju. Kot kaže, bo tako še kar nekaj časa, kljub dejstvu, da je prav to izhodiščna točka številnih turistov in domačih popotnikov. Načrtujejo pa na ptujski občini ureditev avtobusnega postajališča v bližini te lokacije, in sicer na nasprotni strani obstoječega postajališča pri enoti vrtca Narcisa (na desni strani proti centru mesta). A z nekoliko drugačnim namenom. Za izdelavo projektne dokumentacije in izgradnjo postajališča so v proračunu za leto so zagotovili 20.000 evrov, s pojasnilom: »Postajališče je potrebno ob izvedbi načrtovanega projekta integracije šolskih prevozov, javnega potniškega prometa in javnega mestnega potniškega prometa.« Eden izmed ključnih pogojev za začetek del pa je, da si občina pridobi soglasje ZVKDS. Vodja mariborske območne enote Srečko Štajnbaher o tem pravi: »Gre za poseg v vplivnem območju gradu. Vloge nismo prejeli, zato ne poznamo predlaganih rešitev.« Občina ne bo več plačevala podvajanja prevozov na enake lokacije Sredstva, zagotovljena v rebalansu naj bi zadostovala za plačilo stroškov študije o izvedljivosti projektov, projektne dokumentacije, nadzor in investicijski inženiring. Kot so pojasnili na Mestni občini Ptuj, pripravljajo projekt integracije javnega potniškega prometa na Za ureditev avtobusnega postajališča na tem območju bo treba pridobiti kar nekaj soglasij... celostnem območju občine skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo in promet. Opravljena je bila anketa o potrebah po javnem potniškem prometu ter tudi študija integracije s strani Arrive Štajerska, d. d., ki izvaja večino šolskih prevozov v mestni občini Ptuj: »Integracija za- jema prevoz občanov na javnih linijah, pogodbenih šolskih prevozih in mestnem prometu. Eden od ciljev trajnostne mobilnosti je zago- tavljanje učinkovite in enakopravne dostopnosti za vse, hkrati pa spodbujanje k potovalnim navadam, ki ne obremenjujejo okolja, pri čemer je poudarek na omejevanju osebnega motornega prometa in porabe energije. Sprememba bo pozitivno vplivala na izvajanje šolskih prevozov, saj se bodo učenci lahko posluževali storitev javnega potniškega prometa v svojo šolo tudi v primeru lokalnih migracij izven matičnega šolskega okoliša, hkrati pa ne bo več prihajalo do podvajanja prevozov iz istih krajev v več različnih šol, kar pomeni racionalizacijo porabe sredstev.« Na občini so prepričani, da bo imela načrtovana integracija prevozov več pozitivnih učinkov na področju prometne infrastrukture, mobilnosti starejših, dijakov in dnevnih migracij zaposlenih v mestni občini Ptuj. Obenem pa bo seveda prinesla racionalizacijo stroškov. Dženana Kmetec Foto: CG Juršinci • Slovesno ob 27. občinskem prazniku Najvišja priznanja krvodajalcu, kulturniku in policistu V Juršincih so zadovoljni, da so lahko letos občinski praznik znova proslavili, kot so bili tega vajeni v preteklosti: z velikim številom dogodkov in obiskovalcev. Letošnji juršinski nagrajenci brez manjkajočih Klavdije Pihler in Donalda Rusa, v družbi župana, podžupana, podžupanje in ravnateljice osnovne šole. Vrhunec prireditev je potekal v soboto z osrednjo slovesnostjo in kulturnim programom v Večnamenski športni dvorani juršin-ske osnovne šole, na kateri so bili glavni junaki letošnji občinski nagrajenci. Najvišja nagrada v Juršincih je občinsko priznanje, ki so za leto 2021 tri. Vinko Cvetko ga je prejel za dolgoletno sodelovanje pri aktivnostih v naselju Hlaponci in delovanje v Občinski organizaciji Rdečega križa Polenšak, zlasti pa mu gre zahvala kot krvodajalcu, saj je to dragoceno tekočino nesebično daroval že 83-krat. A Cvetko ni edini nagrajenec iz Hlaponcev, saj se mu je v zahvalo za delovanje v tamkajšnjem kulturnem društvu na odru pridružil še Alojz Rakuša. Občinsko priznanje je za aktivno in uspešno delo v juršinskem občinskem svetu pripadlo tudi Donaldu Rusu, zdaj že nekdanjemu svetniku, ki je moral s tega položaja odstopiti, saj je prevzel funkcijo prvega moža mariborskih policistov, v Juršincih pa bodo, kot je znano, jeseni izvedli nadomestne volitve za novega svetnika. Plakete so šle letos večinoma v ženske roke, in sicer ljudskim pevkam Kulturno-umetniškega društva dr. Antona Slodnjaka Jur-šinci za širjenje kulture ljudskega petja, samostojni podjetnici in frizerki Klavdiji Pihler za uspehe na področju podjetništva, Ani Novak za delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Gabrnik ter nekdanji direktorici Doma upokojencev Ptuj Jožici Šemnički za zasluge pri širitvi juršinske enote doma. Prejemnica plakete pa je za svoj prispevek na področju kmetijstva kmetija Čuš iz Gabrnika. Župan Alojz Kaučič je razdelil tudi tri zahvale. Domači župnik Dušan Todorovič jo je dobil za zasluge pri obnovi cerkve svetega Lovrenca, Lidija Kunčnik za uspešno vodenje KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci, Rudi Slaček pa za aktivno sodelovanje v Društvu rojaka Janeza Puha. SD Haloze • Košnja ob cestah enkrat do dvakrat letno Za košnjo letno do 20.000 evrov V poletnih mesecih morajo občine poskrbeti za urejenost ob lokalnih cestah in ostalih javnih površinah. Visoka trava ob cestiščih bi lahko ogrožala prometno varnost, zato se na teh območjih večinoma kosi dvakrat na leto. Košnjo trave opravljajo podjetja, ki so zadolžena za urejanje državnih in občinskih cest. V Halozah je glede na podeželsko območje trave kar precej. Posledično imajo občine različno visoke stroške za košnjo trave, ki se gibljejo med 6.000 in 20.000 evri. Občino Majšperk košnja trave ob lokalnih cestah in javnih poteh stane 20.000 evrov letno. Letos je bilo največ ur opravljenih v juliju (88 ur), kar je občino stalo 5.000 evrov. V juniju so za košnjo ob omenjenih površinah namenili 66 ur (3.700 evrov), v maju pa 27 ur (1.500 evrov). Košenje, ki se izvaja dvakrat na leto, izvaja koncesionar Jožef Žolger, s. p. Za ostale zelenice v občini skrbijo občinski delavci režijskega obrata, kar občino stane še dodatnih 35.000 evrov na leto. ■ r v 1 • . »v vi • Košnja igrisc v domeni športnih društev V občinah Podlehnik, Žetale in Zavrč je košenje trave prevzelo Cestno podjetje Ptuj. V Zavrču in Podlehniku kosijo dvakrat, v Žeta-lah pa enkrat letno. Podlehniška občina iz proračuna za to opravilo letno nameni 12.500 evrov. Še dodatnih 6.000 je treba zagotoviti za vzdrževanje zelenic in ostalih površin v občinski lasti, za katere poskrbi režijski obrat, nogometno igrišče pa kosi Športno društvo Podlehnik. Tudi v občini Cirkulane je košnja trave ob lokalnih cestah v domeni Cestnega podjetja Ptuj. V lanskem letu so za ta namen porabili 20.700 evrov. Ostale zelene površine v občinski lasti pa pokosijo občinski delavci, kar občino stane še dodatnih 6.000 evrov. V poletnih mesecih je treba poskrbeti za košnjo ob lokalnih cestah. Letni stroški občin za košnjo trave ob lokalnih cestah: Občine: Višina sredstev (v €) Majšperk 20.000 Podlehnik 12.500 Žetale 6.000 Zavrč 20.000 Cirkulane 20.700 Rekorderji v Zavrču: za košnjo do 25.000 evrov letno Žetalska občina je v lanskem letu porabila 6.000 evrov za koše-nje trave ob lokalnih cestah. Znesek je nekoliko manjši, saj kosijo samo enkrat na leto. Za urejenost ostalih površin skrbita hišnika občine in osnovne šole, občina pa sofinancira nabavo goriva zqa kosilnice v višini 300 evrov . V občini Zavrč je strošek ko-šenja lokalnih cest med 20.000 in 25.000 evri na leto. Za ostale zelenice skrbijo občinske službe (vzdrževalci), za nogometna igrišča pa športno društvo. Občina za redno letno vzdrževanje zelenic porabi še dodatnih 1.000 evrov. Estera Korošec Foto: CG Foto: SD Vir: občine petek • 13. avgusta 2021 Podjetništvo Štajerski 5 Majšperk • Cesta skozi Vrhe se bo urejala v širini 12 metrov Odličen posel županje z Direkcijo Do konca avgusta letos se bodo začela dela na regionalni cesti skozi Vrhe v občini Majšperk. V okviru investicije bodo prep-lastili regionalno cesto Majšperk-apaški križ v dolžini 1.050 metrov in na obeh straneh zgradili pločnike s kolesarsko stezo. Naročnik del je Direkcija RS za infrastrukturo (Direkcija), saj gre za regionalno cesto. Celotna vrednost gradbenih del znaša 1.085.265 evrov. Na osnovi sporazuma o sofinanciranju bo 879.433 evrov zagotovila Direkcija, preostanek, 205.832 evrov, bo prispevek majšperške občine. S tem denarjem bodo preplasti-li cesto, na celotni dolžini pa zgradili še pločnik, kolesarsko stezo, cestno razsvetljavo ter zaščitili obstoječi vodovod. Po besedah županje Darinke Fakin so vsi stroški natančno porazdeljeni v skladu s posebnim pravilnikom. Izris ureditve kilometra ceste skozi Vrhe. Po podatkih Direkcije bo občina Majšperk financirala ureditev obojestranskih pločnikov in kolesarskih stez ter javno razsvetljavo. Glede na znane cene gradbenikov je slabih 206.000 evrov iz občinskega proračuna za takšna dela izjemno, skoraj neverjetno malo. 3ÍK - jf, B^BBi Foto: CG Občina Majšperk bo za sanacijo ceste skozi Vrhe namenila okoli 200.000 eurou. Pričakovati je (glede na predstavljen načrt), da bo cesta zgled marsikomu: poleg 6-metrske dvosmerne vozne površine bosta na obeh robovih urejena še kolesarska steza in pločnik v izmeri slabih treh metrov, kar pomeni, da bo dejanska širina urejene ceste (z bankinama) dosegla 12 metrov. Na vsaki strani ceste trimetrska površina za kolesarje in pešce Kot so sporočili z Direkcije, so predvidene posebne površine za promet kolesarjev in pešcev na celotnem odseku, kar konkretno po-meni,d a bodo na vsaki strani ceste uredili pločnik v širini 1,2 metra in zraven še kolesarsko stezo v širini 1,50 metra, ob tem pa še polmetrski zaščitni pas. Vozni pas ceste pa bo širok 6 metrov. Pločnik bo od vozišča višinsko ločen z robnikom. Gradbena dela bodo končana v roku osmih mesecev po uvedbi v delo, kar je predvidoma maja prihodnje leto. Kot najugodnejša izvajalca sta bila s pomočjo javnega naročila izbrana Cestno podjetje Ptuj in Kitak. Predvidoma še letos začetek del na odseku Stoperce-Grdina Sicer pa se bo v majšperški občini najverjetneje še letos začela sanacija regionalne ceste, in sicer od Stoperc do Grdine v dolžini 1.470 metrov. V sklopu investicije bodo preplastili vozišče, uredili od-vodnjavanje ter zgradili pločnike in cestno razsvetljavo. Projektantska ocena vrednosti investicije znaša 1.656.764 evrov, od tega zneska bo Direkcija prispevala 1.447.573 evrov, občina Majšperk pa 209.191,13 evra. Objava javnega naročila za izvedbo del je predvidena še letos, ko bodo pridobljena vsa zemljišča. Estera Korošec Foto: DRSI Ormož • Načrti o urejanju vrtca v Miklavžu Milijon evrov za prizidek in obnovo Občina Ormož namerava na naslednjem razpisu ministrstva za izobraževanje kandidirati za sredstva za obnovo vrtca v Miklavžu pri Ormožu. Župan Danijel Vrbnjak je pojasnil, daje miklavški vrtec zadnji v občini, ki še ni prenovljen. Trioddelčni vrtec v Miklavžu so zgradili pred 41 leti. Vrtec je v dveh etažah, spodnja je zidana, zgornja montažna. Danes v vrtcu delujejo trije oddelki, vendar izven standardov, kot jih določa pravilnik. Igralnice ne ustrezajo prostorskemu normativu (kvadratura), nimajo sanitarne vode in umivalnikov, pa tudi ne izhoda na teraso. Zunanjost vrtca je solidna, saj je bil objekt pred tremi leti energetsko saniran. Zamenjali so stavbno pohištvo, toplotno izolirali strope in fasado, vgradili so toplotno črpalko. V eni od igralnic je obnovljeno pohištvo, enako tudi zunanja igrala. Elektro in strojne instalacije so potrebne temeljitega pregleda in prenove, talne in stenske obloge so dotrajane, manjkajo zunanji urejeni prostori, namenjeni igri otrok. Obnovo miklavškega vrtca so si na občini Ormož zamislili na na- čin, da bi obstoječi del preuredili in dodatno zgradili dve novi igralnici, upravne in večnamenske prostore, sanitarije in zunanje terase. Tako bi vrtcu namenili tri igralnice, v vsaki bi bilo prostora za 20 otrok, nova bi bila tudi vsa oprema. Del sedanjih vrtčevskih prostorov bi namenili za dve šolski učilnici, knjižnico in arhiv. Z izboljšavo prostorskih pogojev gredo predvsem bližje družinam, ki potrebujejo varstvo otrok v vrtcu in imajo šolajočo se mladino, so poudarili v vodstvu občine. Dokumentacija pripravljena, čakajo ■ v • • državni razpis Investicijo ocenjujejo na dobrih 900.000 evrov. 263.000 evrov bi prispevali iz občinskega proračuna, 642.000 evrov bi znašal prispevek države. Cilj obnove miklavške-ga vrtca je predvsem izboljšanje pogojev za izvajanje vzgojno--varstvenih in izobraževalnih programov, s tem pa tudi iti nasproti staršem, da otroke v vrtec in šolo vpišejo v domačem okolju. Občina ima za projekt pripravljeno vso dokumentacijo in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Na razpis ministrstva so nameravali kandidirati letos jeseni, vendar naj bi bil ta premaknjen v marec 2022. Če na razpisu ne bi uspeli, bodo po besedah direktorice občinske uprave Milene Debeljak vrtec v Miklavžu v vsakem primeru urejali, saj je vsa dokumentacija zanj izdelana. „Zamaknila bi se le dinamika izvedbe," je pojasnila Debeljakova. Mojca Zemljarič asmrnsam Foto: M Z Lokalna skupnost ima vrtec v Miklavžu namen obnoviti. Nadejajo se, da bi s tem pritegnili tudi več staršev, da bi se odločili za vpis otrok v domačem okolju. Sedaj je tako, da jih zaradi lažje logistike (na primer pot do službe) ali geografske bližine drugega vrtca vpisujejo tudi izven matične krajevne skupnosti. Sicer pa je v Miklavžu vključenost otrok v vrtec relativno nizka, saj po podatkih občine znaša okoli 60 odstotkov, medtem ko je republiško povprečje 82,5 odstotka. Ptuj • Mestni avtobus razširil linijsko mrežo Nova linija brez dodatnih stroškov Mestnega avtobusa, ki so ga Ptujčani od prvega dne vožnje sprejeli za svojega, na ptujskih cestah ni bilo od marca 2020 do julija 2021. Sproščanje epidemioloških ukrepov je omogočilo, daje to poletje ponovno na voljo uporabnikom. Sočasno je bila vpeljana nova linija, ki vozi do Turnišč in sojo uspeli zagotoviti brez dodatnih stroškov. Mestni avtobus, ki je po Ptuju začel voziti leta 2015, je za uporabnike vsa ta leta popolnoma brezplačen. Stroške obratovanja namreč v celoti krije proračun Mestne občine Ptuj. Ta je sicer v zadnjih mesecih na račun ukrepov, pod katerimi obratovanje avtobusov ni bilo smiselno, privarčevala več deset tisoč evrov. Za primerjavo: leta 2019 je strošek mestnega avtobusa znašal okrog 120.000 evrov, lani skoraj sto tisočakov manj. Tudi v prvi polovici letošnjega leta je v občinski blagajni ostalo kar nekaj neporabljenih predvidenih sredstev na tej postavki. Foto: CG Mestni promet obratuje od 1. julija 2021. S preureditvijo voznega reda do nove linije 1. julija letos je ptujski mestni avtobus ponovno začel voziti. Pogodba s podjetjem Arriva, ki je izvajalo prevoze, se je v vmesnem času iztekla. Z aneksom so jo podaljšali in omogočili vnovičen zagon te dejavnosti. Pogodbeni znesek je na mesečni ravni enak kot v času izvajanja pred epidemijo, nekaj več kot 10.000 evrov. Uvedena je bila tudi nova linija Turnišče, ki je po ugotovitvah strokovnih služb MO Ptuj dobro sprejeta, še posebej pri starejših uporabnikih mestnega prometa. S preureditvijo voznega reda jim je uspelo novo linijo zagotoviti brez dodatnih stroškov. Dženana Kmetec Sp. Podravje • Zavetišče Zonzani na prepihu Občine bodo ohranile pogodbe Večina občin Spodnjega Podravja je za zapuščene živali na svojih območjih poskrbela s pogodbami z dvema zavetiščema, mariborskim ali drameljskim (Zonzani). Ker je slednje trenutno ugodnejše, ga je izbrala tudi Mestna občina Ptuj. Zapuščene živali iz občine Majšperk pa tja vozijo že vse od leta 2008. Zonzani sicer pogodbeno sodeluje s 24 slovenskimi občinami. Foto: CG Zavetišče Zonzani ima tudi status hotela za živali. Pred časom pa je zaokrožila novica, da naj bi policija ovadila zavetišče zaradi suma mučenja živali in ponarejanja listin. Med drugim naj bi neupravičeno usmrtili mačka, ki je sicer bolehal za mačjim aidsom. »Po teh ljudeh pljuvajo posamezniki, ki ne vedo veliko o delu v zavetiščih in skrbi za zapuščene živali. Ko je žival bolna in možnosti za ozdravitev ni, se lahko uspava,« je povedala Kristina Pšajd, predsednica ptujskega Društva proti mučenju živali. Pšajdova omenjeno zavetišče v Dramljah zelo dobro pozna in je prepričana, da delajo dobro, tudi zato, ker imajo skoraj 30-letne izkušnje, hkrati pa so pridobili še status hotela, česar ne more imeti kar vsak. Tudi v občini Majšperk o morebitnih nepravilnostih v zavetišču Zonzani niso bili obveščeni. Z njim bodo sodelovali tudi v prihodnje, če se bo izkazalo, da so obtožbe neresnične. Kot so sporočili iz Policijske uprave Celje, je policija na tožilstvo vložila predlog za uvedbo postopka zaradi suma storitve kaznivega dejanja, tožilstvo pa lahko predlog v nadaljevanju sprejme (in uvede postopek) ali ga zavrže. Estera Korošec 6 Štajerski V središču petek • 13. avgusta 2021 Slovenija, Podravje • Največji množični odpoklici živil v državi Rakotvorne snovi v številnih izdelkih Redko se zgodi, da pristojni naenkrat odpokličejo toliko živil. V začetku tega tedna jih je bilo na seznamu že 90, med njimi cela vrsta priljubljenih mlečnih izdelkov, vsak dan pa se pojavljajo še novi. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je več slovenskih trgovcev, od Hoferja, Mercatorja in Spara do E.Leclerca, obvestila o umiku živil, ker vsebujejo aditiv E410 gumi, v katerem je bila ugotovljena prisotnost rakotvornega etilenoksida. * * fi ■ ¿..V-" V : '- :,' fŽf š - v '■■( 1 * . fly" / • if^H. : -• * ' - "y,: ..' i> . >-.<:, r • - V- , ■ * - , /4 V ■ ■ ! • & SWA ¡¡jjfS }. f® ** 4 '¿v. * »'Mimt ■ £2B'»J3Syi •a i Í.V» ' «v«-, ' - »t •»s&w^í , ^m^ MW.. - «C ,»:• V- . • ' >' wr ■ - v* I.. * '. i- v > v s ■ ¿ \ 'V ^¿CJpr , A mHii, ■ m* . -v v; / : . T • rt t/. - .. V .-, V-- ,-■■ > -p -. V začetku avgusta je zaživela spletna aplikacija Sopotnik za spremljanje stanja na kmetijskih površinah. Foto: gov.si 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 13. avgusta 2021 Dravci • Družabno srečanje z obujanjem starih običajev Zapel je klopotec, varuh vinogradov V Dravcih v občini Videm so drugo avgustovsko nedeljo pripravili družabno srečanje s postavitvijo klopotca. Prešernega vzdušja ni pokvaril niti naliv s točo, kije za kakšne pol ure prekinil dogajanje. Organizatorji so za prireditveni prostor izbrali idilično okolje domačije Korpič, kjer je tudi etnološka zbirka starih orodij in drugih eksponatov. V organizacijo so se vključili Krajevna skupnost Soviče-Drav-ci-Vareja, ki jo vodi predsednik Bojan Merc, Društvo za ohranjanje dediščine Haloz, na čelu katerega je Zvonko Korpič, in Kulturno-tu-ristično društvo (KTD) Klopotec Soviče-Dravci, ki mu predseduje Stanko Vegan. Na prireditvi se je zbralo lepo število obiskovalcev, organizatorji in nastopajoči so poskrbeli za prijetno vzdušje. Zapeli in zaigrali so ljudski muzikanti (pevci in godci), zaplesali so folkloristi, jezik sta brusili haloški opravljivki Liza in Cila. V Dravce ju je pot ponesla, ker sta se nadejali, da bosta pogoščeni s kakšno dobro cigansko pečenko. Kar odkrito sta priznali, da jima delo najbolj ne diši in kakšne pomoči pri delu od njiju ni pričakovati. Zato pa toliko bolj sučeta jezik in kaj dobrega pospravita v svoj želodček. Ko sta z nekaj domiselnimi šalami nasmejali občinstvo, je sledil prikaz mlačve, nakar se je ulilo kot iz škafa, padala je tudi toča. K sreči so obiskovalci ostali na suhem pod prireditvenim šotorom in v kolarnici ob njem. Ko se je vreme umirilo, so program prireditve nadaljevali. Sestavili so štiri ekipe, ki so se pomerile v družabnih igrah. Ena ekipa je zastopala občino Videm, druga Turistično društvo Podlehnik, tretja Folklorno društvo (FD) Rožmarin Dolena, četrta ekipa so bili domačini, člani KTD Klopotec. Tekmovalci so se pomerili v štirih igrah: luščili so koruzo, mleli koruzno zrnje, metali podkev in zadevali jabolka v brento. Zmagala je ekipa FD Rožmarin Dolena. Pozno popoldan so postavili klopotec, ki velja za simbol podravske vinorodne pokrajine. Postavljanje klopotca je nekoč pomenilo velik praznik za vinogradnika, saj se je na veselo druženje vabilo sorodnike in prijatelje. Tudi v Dravcih je bilo v nedeljo, 8. avgusta, tako. Zbranih je bilo veliko ljudi dobre volje, prijateljev ter ljubiteljev starih običajev in dediščine. Mojca Zemljarič Prikaz mlačve Mletje koruze je zahtevalo precej vzdržljivosti. Ena od iger je bila luščenje koruze na roke. Promocijsko sporočilo Back to school - nazaj v šolo najugodneje s Qcentrom Ptuj V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, v Qcentru na Puhovi, je v tem poletju izjemno pestro. Ne pozabite, da pri blagajnah vseh prodajaln v Qcentru še zmeraj prejmete kuponček, na katerega zapišite svoje podatke ter ga izpolnjenega oddajte v skrinjico na odru. 28. avgusta bomo z žrebom dobili prejemnike lepih nagrad: 1 x Android TV Toshiba, 1 x moško kolo, 1 x žensko kolo, 1 x otroško kolo ter 25 x Qcenter bon za 20 evrov. t aRossu Seveda pa v Qcentru Ptuj najdete tudi vse, da bodo vaši šolarji v novo šolsko leto vstopili dobro opremljeni. V trgovinah Pami in Pitarosso boste našli točno takšno obutev, kot jo potrebujete vi in vaši najmlajši. V kateremkoli letnem času brez športne opreme ne gre - vse za brezskrbne športne aktivnosti vas čaka v trgovinah Sportsdirect in Tomas sport. V prodajalni Bags&More imajo cel avgust posebne popuste na vse izdelke za šolo - šolske torbe, peresnice in druge potrebščine. Pred začetkom novega šolskega leta je treba poskrbeti tudi za osveženo garderobo - oblačila zase in za vaše šolarje dobite v prodajalnah Sinsay in Pepco. Ker se jeseni v ustaljene tirnice vračajo tudi starši, je prav, da tudi oni poskrbijo za nova oblačila. Bogato ponudbo oblačil za vse okuse najdete v prodajalnah Mana, NKD, Gamp in KIK. V prodajalni PAMI je na voljo posebna kolekcija obutve za otroke STONE, v kateri boste zagotovo našli primerno obutev za vaše šolarje - če ne najdete v Pami, ne boste našli nikjer. Poleg izjemno široke ponudbe čevljev lahko v trgovini Pami kupite tudi šolske copate, copate za športne aktivnosti in prosti čas. Za deževne dni so že na voljo tudi gumijasti škornji. V trgovini Pami nudijo do 50-odstotni sezonski popust na izbrane modele obutve, torbic, šalov, denarnic in pasov, na policah pa je tudi že nova kolekcija čevljev za otroke in mladino znamke Skechers. Za lahkoten korak ob vrnitvi v šolo bodo poskrbeli tudi v trgovini PITAROSSO, kjer je na voljo zelo široka ponudba obutve, cene določenih izdelkov pa so znižane tudi do 50 odstotkov. Ker so otroci radi modno urejeni, jih bodo zagotovo navdušili copati za najmlajše iz povsem nove kolekcije Champion. V prodajalni Pitarosso lahko kupite sveže modele športne obutve in obutve za prosti čas za deklice in dečke, ki jih sicer ne boste našli nikjer drugje. Navdušila vas bo mladinska kolekcija obutve Adidas za šport in prosti čas, pa tudi številni modeli obutve Skechers za dvoranske in zunanje športe ter za prosti čas - tudi iz veganskih materialov. ©•ocenterPt Foto: MZ Foto: M Z Foto: MZ petek • 13. avgusta 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Haloze • Največji dogodek leta TD Podlehnik Na Gorci že klo-klo-kloklopota ... Ob godu svetega Lovrenca (10. avgust) na Gorci vsako leto postavijo klopotec, ki s svojim ropotom preganja ptiče, nekateri verjamejo, da tudi točo, hkrati pa naznanja jesen in bližajočo trgatev. Turistično društvo Podlehnik je v sodelovanju z občino ta svečani in veseli dogodek organiziralo že 16. leto zapored. Obiskovalci od blizu in daleč so se zbrali ob Etnološkem muzeju na Gorci, kjer se je vse popoldne prepevalo in igralo. V okviru dogodka je namreč potekalo tudi 10. srečanje ljudskih pevcev in godcev. Obiskovalci so pod velikimi dežniki, ki so jih ščitili pred žgočim soncem, spremljali program, ki ga je pripravila in vodila Zdenka Golub, sicer tudi tajnica društva. V bližnjem kotlu so zadišale pečenke, zaradi katerih se je tisti dan marsikdo pripeljal med haloške griče. Kuharska ekipa Turističnega društva je namreč znana tudi po pripravi odlične domače kulinari-ke. Letos so pekli še ovčko, ki jo je podaril Milan Vinko. Slednja je bila nagrada za zmagovalca t. i. skrite tarče. Ta naziv si je prislužil Zvon-ko Korpič iz društva DOD Haloze Soviče-Dravce. Svoje nagrade pa ni odnesel domov, ampak jo je prijazno razdelil med vse obiskovalce na prireditvi. Pečeno ovčko so razdelili med vse goste na prireditvi. Zmagovalci šaljivih iger: Foto: Sandi Sprah Zlati pokal: KTD Klopotec Soviče -Dravce (hkrati so prejeli prenosni pokal, ki ga naslednje leto prejme zmagovalna ekipa) Srebrni pokal: Transporti Damjan Vidovič Bronasti pokal: skupina TD Podlehnik Zahvala: Haloške dekline Na Gorci že »ropota« klopotec in naznanja koncc poletja. Klopotec že odganja ptice in privablja častilce vinske trte Tudi letos niso pozabili na šaljive igre, ko se je bilo treba izkazati v različnih kmečkih opravilih, kot je na primer molža krave. Zlati pokal so domov odnesli člani KTD Klo-potec Soviče-Dravce. Nato pa je sledila svečana postavitev klopot-ca, ki ga je predhodno blagoslovil pater Janez Šamperl. Kot je povedala Zdenka Golub, tajnica TD Pod-lehnik, je klopotec v svoji izvirnosti predvsem odganjal in hkrati tudi privabljal: »Odganjal je ptice, privabljal pa je vse častilce vinske trte, grozdja in vina k vsakoletni novi trgatvi. Torej k »obračunu« zahtevnih opravil, trdega dela, predvsem pa svojevrstnega razumevanja razmerja med človekom in naravo. Melodija klopotcev je oznanjala vrhu- nec vsakoletnega prizadevanja, bila kronanje, ki je bilo rezultat naravnih možnosti in človekovega znanja. Tako bi moralo biti tudi še danes.« Kot je povedal Milan Vidovič, predsednik TD Podlehnik, so z letošnjo organizacijo prireditve in obiskom več kot zadovoljni. Veseli so, da so jim služili tako vreme kot epidemiološke razmere, ki še dopuščajo prireditve večjega števila ljudi na prostem. Lani to ni bilo več Foto: Sandi Sprah mogoče, zato je klopotec nekoliko bolj žalostno »prepeval« kot letos. V Turističnem društvu si prizadevajo za povezovanje ljudi skozi različne prireditve, hkrati pa se trudijo, da stari običaji in haloška tradicija med ljudmi ne bi zamrli. Praznovanje je trajalo vse do poznih večernih ur ob odlični kulinari-ki, dobri kapljici in glasbeni skupini Belšak. Estera Korošec Mestni Vrh • Stara preša in vinogradniška zbirka vabita Vina in domače dobrote na terasi sredi vinogradov V neposredni bližini Ptuja je po dolgih letih prizadevanj Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice junija letos na Mestnem Vrhu 27 zaživela nova turistična točka, Stara preša z vinogradniško zbirko, vrhunskimi lokalnimi vini, gibanicami in krapci v stalni ponudbi. Tako je mesto v svoji neposredni bližini dobilo še eno turistično privlačnost, ki izpričuje bogato vinogradniško in vinarsko tradicijo Ptuja in okolice. Za organizirane skupine pripravljajo tudi vodene vinske degustaci-je s ponudbo več vzorcev vin in v različnih kombinacijah s kruhom, sirom in kmečkimi sendviči ter narezki. Od 6. junija letos Stara preša odpira vrata ob nedeljah, od 12. do 18. ure. Vsako nedeljo za obiskovalce skrbi drug vinogradnik. Na voljo so suha, polsuha, posladka in sladka vina ter vina pozne trgatve vinogradnikov: Vina Potrč, Vinogradništva Lovrenčič, Vina Rebernišek in Vinogradništva Polanec. Stalnica v ponudbi so gibanice in krapci Turistične kmetije Lovrec ter sokovi kmetije Milana Vrega. Za organizirane skupine pa Staro prešo odpirajo tudi med tednom. Obisk vsako nedeljo boljši Prvo avgustovsko nedeljo se je za goste trudila nekdanja ptujska vinska kraljica Urška Repič (Vina Foto: Črtomir Goznik Vinogradniški muzej Stara preša na Mestnem Vrhu 27 urata za zdaj odpira ob nedeljah. Če je ureme lepo, je obisk dober. Foto: Črtomir Goznik Za vinsko in kulinarično ponudbo skrbi pet vinogradnikov oz. turistična kmetija: Vina Potrč, Vinogradništvo Lovrenčič, Vina Rebernišek in Vinogradništvo Polanec ter Turistična kmetija Lovrec. Za ponudbo jabolčnega in hruškovega soka pa poskrbijo na kmetiji Milana Vrega. Potrč). „Iz nedelje v nedeljo je obisk boljši. Potrebujemo pa še več promocije, da nas bo spoznalo še več Ptujčanov in drugih obiskovalcev. Za Ptujčane je obisk Stare preše lahko lep nedeljski sprehod, ki ga bodo zaključili s kozarcem vrhunskega vina, slastno gibanico ali jabolčnim in hruškovim sokom. Kupijo pa lah- ko tudi celo steklenico vina in celo gibanico. Čisto drugače je, če lahko na svojem domačem terenu predstaviš in ponudiš svoje vino, če ga nekdo okusi med vinogradi in na čudoviti terasi s pogledom daleč naokrog. Škoda le, da nas zadnje čase ob nedeljah moči dež in se moramo zato preseliti v notranjost Stare preše, ki pa ima prav tako svojstven čar že zaradi 109 let stare preše in manjše vinogradniške zbirke. Za obiskovalce so zanimive tudi trte, ki rastejo ob preši, gre za trinajst trt, ki uspevajo na območju Osrednjih Slovenskih goric. Trudimo se biti dobri gostitelji, da bi se obiskovalci pri nas kar najbolje počutili, postre- žemo jim tudi, če jih pot pripelje k nam takrat, ko bi že morali zapirati. Naša skupna želja je, da bi naša vrhunska lokalna vina spoznalo čim več ljudi, da bi Staro prešo in njeno zgodbo spoznalo čim več domačih in tujih obiskovalcev," je še povedala Urška Repič. MG 12 Štajerski Kronika petek • 13. avgusta 2021 Slovenija • Pred novim šolskim letom Za koga obvezen PCT in za koga (še) ne Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je pojasnil, da bo izpolnjevanje PCT pogoj za obisk predavanj v novem študijskem letu, s tem tudi soglašajo študentske organizacije. Za dijake pa je predlog, da se sprva prostovoljno samotestirajo, ob prehodu v rdečo epidemiološko fazo pa bi tudi zanje veljal pogoj PCT. Foto: Dreamstime/M24 »Naša želja je, da ostanejo šole odprte. Vemo, da je bilo to v preteklosti velik problem, z ministrstvom za izobraževanje znanost in šport bomo naredili vse, da bodo ostale odprte,« je danes v izjavi medijem dejal Vindišar. S študentskimi organizacijami so tako že dosegli soglasje, da bo izobraževalni proces na fakultetah potekal pod pogojem preboleli, cepljeni in testirani (PCT). Tako bo ta pogoj uveljavljen že ob začetku prihodnjega študijskega leta. V rdeči fazi tudi za srednješolce nujen PCT Za srednje šole je sicer svetovalna skupina za covid-19 predlagala tudi pogoj PCT, a »skupna želja je, da gremo s postopnim modelom«. Ta predvideva prostovoljno samotestiranje dijakov, ob prehodu v rdečo epidemiološko fazo pa bi bil tudi za njih obvezen pogoj PCT. Za osnovno šolstvo, ki je obvezno, pa bo veljalo, da se lahko učenci v zadnji triadi prostovoljno samotestirajo. »Verjetno bomo v primeru, če bo na nekem območju velik izbruh oz. žarišče okužb, odločitve o zapiranju šol sprejemali lokalno. Ampak generalno bomo skušali šole ohraniti odprte,« je zagotovil. Izpostavil je, da je precepljenost šolnikov velika težava, zato so pozvali predstavnike šolstva, da bi pomembno dvignili ta delež. Po nekaterih informacijah je precepljena okoli polovica šolnikov. Trenutno je največ okužb med mladimi, v starostni skupini od 15 do 24 let. Povprečna starost okuženih je 33 let. Zaradi večje kužnosti različice delta novega koronavirusa, ki je po kužnosti primerljiva z ošpicami, bi potrebovali bistveno višji delež precepljenosti - od 80 do 90 odstotkov prebivalstva -, da se epidemija ne bi širila. A precepljenih je manj kot 40 odstotkov prebivalstva z obema odmerkoma cepiva proti covidu-19, z enim pa 45 odstotkov. V starostni skupini od 18 do 24 let pa je cepljenih 31,2 odstotka, z enim odmerkom pa 37,2 odstotka ljudi. »S trendom naraščanja cepljenja ne moremo biti zadovoljni, številke so absolutno prenizke. To je daleč pod vrednostmi, ki bi bile potrebne, da bi epidemijo dejansko obvladovali,« je izpostavil Vindišar. Na teren mobilni timi, Slovenija že oranžna Tako načrtujejo dodatne mobilne cepilne time v prihodnjem tednu; ti naj bi bili zelo učinkoviti predvsem pri cepljenju na podeželju. Ob tem so tudi pozvali vse družinske zdravnike, da še bolj aktivno pristopijo k vabljenju k cepljenju starejših od 70 let. Tudi sicer Vindišar opozarja, da se epidemiološka situacija v državi slabša. »Zaenkrat smo še na začetku eksponentne rasti, ampak mislim, da bo podvojitveni čas, ki je blizu 14 dni, zelo hitro porastel in bomo prešli v eksponentno rast,« je dejal. Tako je že sredi tedna Slovenija izpolnila pogoje za oranžno fazo epidemije po merilih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni (ECDC), glede na napovedi Instituta Jožefa Stefana bomo v jeseni razmeroma hitro prešli v rdečo fazo. Tudi sicer naj bi poslej v Sloveniji upoštevali kriterije ECDC glede prehajanja med različnimi fazami epidemije, bi pa v to tudi vračunali obremenjenost zdravstvenega sistema. sta Na voljo mobilni aplikaciji v Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave Slovenija, Hrvaška • Testiranje s hitrimi testi: cene od 5 do 40 evrov Čez mejo kar s testom, opravljenim pred diskoteko Pogoj za vstop v Slovenijo brez karantene je PCT. Zahtevana so potrdila o prebolelosti koronavirusa v zadnjih šestih mesecih, cepljenju ali testiranju. Tisti, ki se te dni vračajo z dopusta na Hrvaškem in ne izpolnjujejo pogoja prebolelosti ali cepljenja za vrnitev brez karantene, iščejo različne možnosti za testiranje predvsem s hitrimi testi. Nekateri jih opravijo kar pred diskotekami, to je praviloma hitrejše in cenejše. Ponekod pa izvajanje testov za turiste, ki pri njih bivajo več kot tri dni, sofinancirajo občine. Hitri test vas lahko stane od 40 kun (5 evrov) pa vse do 290 kun (40 evrov). Hrvaška te dni beleži rekordno število turistov. Iskanje prostih nočitvenih kapacitet je trenutno izjemno težka naloga. Letošnji obisk - predvsem pred napovedanim „Krekovim" famoznim 15. avgustom - je presenetil tudi same Hrvate. Kot vsako leto, tudi to, Slovenci na Jadranu predstavljajo velik del gostov. Po številčnosti smo na drugem mestu. Ne glede na dejstvo, da odhod na dopust letos predstavlja tudi beg v normalo, pa je ob odhodu in prihodu v državo v izogib karanteni treba izpolnjevati nekatere pogoje. Ustrezna tudi cepiva, ki pri nas še niso registrirana Vstop v Slovenijo brez karantene je možen ob predložitvi potrdila o cepljenju. Pri tem se sicer razlikuje število potrebnih dni, preteklih od prejema cepiva. V državo brez napotitve v karanteno lahko vstopajo tako tisti, ki so cepljeni s cepivi, registriranimi pri nas (Pfeizer, Moderna, AstraZeneca in Johnoson), kot tisti, ki so se cepili s Sputnikom ali nekaterimi drugimi cepivi (Covishield, CoronaVac in Covid19-vaccine). Hrvaška te dni poka po šivih. Fotografija je nastala minuli teden na plaži v Biogradu. Vstop v državo brez odrejene karantene je dovoljen tudi pre-bolevnikom. Pogoj je, da so koronavirus preboleli v zadnjih šestih mesecih. Ustrezno dokazilo sta tudi PCR--test in hitri test, če je opravljen v državah članicah Evropske unije, državah članicah schengenskega območja, Avstraliji, Bosni in Hercegovini, Izraelu, Kanadi, Novi Zelandiji, Rusiji, Srbiji, Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske ali Združenih državah Amerike, na kontrolnih točkah na letalskih povezavah za mednarodni zračni promet pa tudi, če je opravljen v Turčiji. Nekaj možnosti opravljanja hitrega testa Cena testiranja v Zavodu za javno zdravstvo ali v bolnišnici v Zadru znaša 200 kun, potrebna je prehodna prijava. Agram bolnica Zadar cena: 290 kun. Kamp Zaton, pred diskoteko Saturnus: hitri test stane 200 kun. Na Pašmanu in Ugljanu se cene gibljejo od 150 do 200 kun: najcenejše je testiranje na Zavodu za hitnu medicino na Ugljenu (Kali). V Biogradu je testiranje po 200 kun možno opraviti na različnih lokacijah. Najcenejše - za vstop v diskoteko Aqua - znaša 80 kun. Ker ob testiranju izdajo potrdilo o opravljenem testu, pa ga nekateri uporabijo tudi za prehod meje. Na Murteru in v Pakoštanih je cena hitrega testa 200 kun, v Vodicah ga opravijo kar v turistični pisarni. Zelo poceni je test za goste, ki več kot tri dni bivajo v Šibeniku: 75 kun, a le v primeru, da se test opravi na Zavodu za javno zdravstvo. V Primoštenu je za enako storitev treba odšteti enkrat več (v Zdravstvenem domu). Tudi na letališču Split je hitri test zelo poceni: 75 kun v primeru bivanja v regiji vsaj tri dni. Na Visu je le ena testna točka: cena PCR-testa je 400 kun, hitrih testov ne opravljajo. Na Pagu je kar nekaj možnosti za pridobitev potrdila o testiranju, najceneje je v Domu zdravlja ter na parkirišču pred avtopralnico v Novalji, na obeh mestih stane sto kun. V večini primerov je cena hitrega testa 200 kun, ponekod gaje možno opraviti ceneje, na nekaterih mestih pa je dražje. Vsekakor seje pred odhodom iz Hrvaške smiselno pozanimati o različnih možnostih. Razlike so precej velike, saj lahko test opravite za 5 ali kar 40 evrov. Foto: Dreamstime/M24 Do potrdila o hitrem testiranju za le 5 evrov Zavod za javno zdravstvo Primorsko-goranske županije turistom omogoča testiranje po zelo nizkih cenah. Od 6. avgusta naprej na lokacijah, kjer izvajajo testiranje, tistim gostom, ki na območju Kvarnerja bivajo v komercialni namestitvi minimalno tri noči, omogočajo opravljanje hitrega testa s potrdilom za le 40 kun oziroma nekaj več kot 5 evrov. Storitev po nižji ceni izvajajo v naslednjih mestih: Reka, Opatija, Krk, Mali Lošinj, Rab, Cres, Crikvenica in Delnice. Enaka storitev, različne cene Kar se tiče Hrvaške, kjer je daleč največ slovenskih turistov, se je ponekod za testiranje bodisi s hitrimi bodisi PCR-testi treba naročiti, drugje to opravijo neposredno ob prihodu na testno točko. Razlikujejo se tudi cene za opravljeno (enako) storitev. Ker so hitri testi cenej- ši in zadostujejo za vstop v Slovenijo brez karantene, turisti praviloma uporabljajo to možnost. Ponekod del tega stroška krijejo posamezne občine. Seveda z namenom privabljanja čim večjega števila turistov, čeprav je glede na zasedenost več kot očitno, da bi bila Hrvaška polna tudi brez tega. Zanesljivost in smiselnost testiranja pa je druga tema. Dženana Kmetec Ce velikega Šmarna sonce peče, dobro vince v sod poteče. 6/31 16/32 17/32^ 20/35 27 21/32 f* Danes bo povečini sončno. Popoldne lahko predvsem v hribovitem svetu nastane kakšna vročinska nevihta. Jutranje temperature bodo od 14 do 19, na Primorskem okoli 21, najvišje dnevne od 28 do 33, na Goriškem do 36 C. OBETI: V soboto in nedeljo bo sončno in vroče, popoldanske temperature bodo med 30 in 35 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Nedelja 15.08.2021 Hitrost vefraZOntfs I Hitrost vetra1.2m/s Vir: ARSO petek • 13. avgusta 2021 Kultura Štajerski 13 Fredrik Backman: Tesnoba do roba Švedski pisatelj Fredrik Backman je najbrž največkrat brani pisatelj v našem bralnem kotičku. Upravičeno, saj vsakokrat znova navduši: z zgodbo, zapletom, humorjem, čeprav včasih kanček črnim, pa tudi z razpletom. Da o tem, kakšne knjižne osebe zna spraviti v eno samo Tokratni roman je kri-minalka, saj se dogajanje vrti okrog bančnega ropa, ki se potem sprevrže v ugrabitev in reševanje talcev. Čas dogajanja: dan pred silvestrovim. Dogajanje se začne z »manjšo« nerodnostjo: za bančni rop, ki bi se moral zgoditi, ropar izbere banko, v kateri sploh nimajo gotovine - v tako imenovani brezgotovinski banki. Zato seveda rop ne uspe. Zdolgočasena mlada bančna uslužbenka se z neodločnim nespretnežem še nekaj prepira, nato pa pokliče policijo - in zamaskirani ropar pobegne. Na ulici zagleda dva policista in hitro zbeži skozi vhod v najbližje večstanovanjsko poslopje, po stopnicah navzgor ... in na vrhu ugotovi, da ne more več nikamor, le v enem stanovanju sliši neke glasove in vstopi. Še vedno z masko na glavi in pištolo v roki. V tistem stanovanju najde skupino ljudi, ki so tja prišli na ogled tega stanovanja, saj je nepremičninska agencija pripravila vodeni ogled, ker je bilo stanovanje naprodaj. Maskirana oseba stoji torej tam s pištolo v roki - in zbrani na ogledu so prepričani, da gre za rop. Potem ugotovijo, da so najbrž postali talci. Ampak se ne obnašajo nič kaj talčevsko. Z roparjem/ugrabiteljem seželijo prepirati, dogovarjati, ga oštevati, ker se ne obnaša po njihovem pričakovanju ... Na nekem mestu v romanu pisatelj zapiše: 'Bančni ropar je sam ostal v veži, oklepal se je pištole in si tiho mrmral: »Najslabši talci, kar jih je kdaj bilo. Najslabši talci ste, da veste!«' (Str. 221.) Imamo torej najslabšega roparja in najslabše talce, tudi policista (oče in sin) nista ravno najuspešnejša ... Ampak na koncu romana se boste najbrž strinjali z mojo trditvijo, da so vsi po vrsti kar najboljši ljudje, pripravljeni razumeti drug drugega, si pomagati, malce lagati, če je ravno treba (pravzaprav ne bodo lagali, ampak se delali neumne, so sklenili na nekem mestu v romanu) ... Pisatelj se zna iz napak svoji junakov ponorčevati. Takole opiše upokojenca Rogerja (ki si je stanovanje ogledoval skupaj z ženo): »Roger je bil v službi vedno pomemben, spoštovan mož, celo šefi so ga tam poslušali. Upokojitev ni bila nekaj, kar bi si sam izbral, temveč nekaj, kar ga je nenadoma zadelo. Prve mesece se je vozakal mimo pisarne, včasih večkrat na dan, saj je upal, da bo videl kakšno znamenje, da ljudje tam notri ne morejo brez njega. Pa ga nikoli ni dočakal. Očitno ga sploh ni bilo tako težko nadomestiti, zato je šel domov, posel pa je mirno tekel naprej.« (Str. 184. - Saj najbrž vsak od nas pozna kakega 'nenadomestljivega Rogerja'; ste med njimi tudi vi?) Med ugrabljenci je tudi noseče dekle. Ena od starejših ugrabljenk ji je posvetila tole pesem svoje najljubše pesnice (iz avtorjeve Zahvale na koncu romana lahko sklepamo, da gre za švedsko pesnico Bodil Malmsten; kljub brskanju po spletu nisem zasledil, da bi bila njena dela prevedena v slovenščino): »Nič se ti ne sme zgoditi. / Ne, kaj pa govorim, / vse se ti mora zgoditi, / same čudovite stvari.« (Str. 379.) Naj se vam, spoštovani bralci, čim prej 'zgodi' roman Fredrika Backmana Tesnoba do roba. Jože Šmigoc zgodbo, niti ne govorimo. Ptuj • Razstava fotografij kulturne dediščine in zgodovine Dediščina preteklosti je dota za prihodnost Društvo upokojencev Sveti Andraž (Vitomarci) je v sindikalnem domu na Ptuju postavilo razstavo fotografij pod naslovom Kulturna predmetna dediščina in zgodovina občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Pri organizaciji razstave so pomagali še Pokrajinska zveza društev upokojencev Ptuj, Območna zveza svobodnih sindikatov Ptuj, Sindikat kmetijstva in Območni sindikat upokojencev Ptuj. Foto: Črtomir Goznik V ptujskem sindikalnem domu je na ogled razstava fotografij Kulturna predmetna dediščina in zgodovina občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Gre za razstavo, ki je del večje zbirke. Ta je rezultat večletnega dela posameznikov, društva in občine. Predmete, fotografije, stare listine in ljudsko izročilo so posamezniki zbirali mnogo let, največ pa Edi Kupčič ter Ana in Vinko Gomzi. Edi Kupčič je povezal zbiratelje v klub kulturne dediščine, ki deluje pod okriljem DU Sveti Andraž (Vitomarci). Zbrane predmete in orodja iz preteklosti si lahko obiskovalci na območju občine Sveti Andraž ogledajo že v šestih lokalnih muzejih. Največ te izjemne dediščine pa je na ogled v Hrgovi hiši v centru Vitomarcev in muzeju kovaštva v Novincih. V imenu komisije za kulturo pri Pokrajinski zvezi društev upokojencev Spodnje Podravje je na odprtju razstave govorila predsednica Danica Kurež. V današnjem hitrem tempu življenja je pomembno, da se občasno ustavimo, da se spomnimo svoje preteklosti in prisluhnemo staremu ljudskemu izročilu. „To so naše korenine, to je del nas. Zavedati se moramo, da je dediščina preteklosti v resnici naša dota za prihodnost. Naše okolje ima še veliko predmetne kulturne dediščine, zato je prav, da jo ohranjamo in prenašamo na mlajše generacije. Na način, da bodo to bogastvo znali ceniti, spoštovati in ohranjati. Tudi to je del naše narodne identitete. Danes mlajši rodovi slabo poznajo kulturno dediščino in zgodovino, ki nam jo ponujajo domači kraji. Življenje naših prednikov spoznavamo skozi šege in navade, skozi ljudsko izročilo, vendar je običajev, ki so se ohranili do danes, vedno manj. Zato smo ponosni na posameznike in na društva, ki to izročilo, ta delček preteklosti še ohranjajo, cenijo in prenašajo na mlajše rodove. To je prav gotovo DU Sveti Andraž (Vitomarci), predvsem klub zbirateljev in ljubiteljev stare ljudske dediščine, ki so kot ljubitelji stare ljudske dediščine vrsto let zbirali stare predmete in jih razstavili na različnih mestih, da bi jih predstavili širši javnosti. Posebej pa je treba še poudariti, da njihova etno skupina Mlatci tudi prikazuje kmečka opravila in kako se je nekoč delalo in rokovalo s temi starimi orodji. Te zbirke in opravila so tudi fotografirali, fotografije pa so na ogled na razstavi," je povedala Danica Kurež in povabila k ogledu te zanimive razstave. V občini Sveti Andraž je kulturna zelo čislana, vse prireditve, ki jih pripravlja KUD Vitomarci, ki ga vodi Valerija Toš Ilešič, so dobro obiskane. Letos praznuje že 130-letnico delovanja. Edi Kupčič, ki vodi klub zbirateljev kulturne dediščine, je povedal, da so v DU Sveti Andraž (Vitomarci) že leta 1998 začeli dejavnost ohranjanja predmetne kulturne dediščine, del tega pa je mogoče videti tudi na tokratni razstavi v sindikalnem domu. Osebno mu kultura veliko pomeni, brez nje ne bi mogel živeti. Dediščino in zgodovino Svetega Andraža je opisal že v štirih avtorskih knjigah, pri dveh pa je bil soavtor. Nove so v nastajanju, piše tudi pesmi, z dvema je ob Valeriji Toš Ilešič in Milanu Černelu, tudi obogatil kulturne utrinke ob odprtju razstave Kulturna predmetna dediščina in zgodovina občine Sveti Andraž. MG Ptuj • Potreti Aleksandra Saša Fenosa Portret ni isto kot fotografija V hotelu Mitra na Ptuju, ki je vse bolj priljubljeno razstavišče za ptujske likovne umetnike, je na ogled razstava uveljavljenega ptujskega frizerja in umetnika Aleksandra Saša Fenosa. Gre za risbe - portrete, ki so bolj ali manj nastali v zadnjih dveh letih, nekaj pa jih je ustvaril že pred tem. Pri večini je uporabil oglje, s katerim se v zadnjem obdobju malo bolj ukvarja. Vsake toliko časa ga zamikajo oz. spreminja tehnike, ki jih skuša skozi ustvarjanje nato tudi bolje spoznati. Portretiral je vse bližnje, sorodnike, prijatelje, ki jih s svojimi deli najraje preseneti za njihove praznike, jubileje. Posebnost Fenosove najnovejše razstave pa so portreti njegovih stanovskih kolegov, frizerjev. Načrtuje pa tudi že samostojno razstavo legend frizerskega poklica svojega obdobja. Za osnovo portreta je uporabil fotografije, ki si jih je izposodil z interneta ali jih je dobil pri samih portretirancih. „Za umetnika je vedno najlepši trenutek tisti, ko vidi, da je por-tretiranec zadovoljen, da je portret njegova najbližja podoba, da sem ga enostavno zadel. Seveda je zanje vedno tudi veliko presenečenje, ko jih presenetim za njihove praznike. Dobiti portret ni isto, kot če dobiš fotografijo. To jih gane na prav specifičen način, ki se ga ne da opisati z besedami. To je zapis nekega časa, ki ostane," je povedal Aleksander Saša — i: iffiKt. __ . _ Foto: Črtomir Goznik V hotelu Mitra na Ptuju razstavlja frizer in umetnik Aleksander Saša Fenos. Tokrat je na ogled postavil 32 risb - portretov. Fenos, ki vabi k ogledu razstave do 9. avgusta. Umetniki, kot je sam, ki niso akademsko izobraženi, a so kljub temu vrhunski v tem, kar ustvarjajo, pa si želijo, da bi mesto Ptuj končno prepoznalo tudi njihovo ustvarjalnost s tem, da bi jim dodelilo stalni razstavni prostor, da ne bi bili prepuščeni dobri volji lastnikov hotelov, lokalov in podobno. To bi bila na nek način tudi dodatna spodbuda, da se pokažejo s svojo energijo, potencialom, ustvarjalnostjo in s svojim delom še naprej bogatijo kulturo najstarejšega slovenskega mesta. MG 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 13. avgusta 2021 Zdravstveni nasveti Dušenje Zakaj pride do pojava dušenja Dušenje je občutek pomanjkljivega dihanja. Lahko nastane nenadoma oziroma zelo hitro (akutno) ali traja dlje časa (kronično). Vzroki za nastanek so lahko zelo različni. Dušenje je lahko posledica bolezni v sistemu dihal, bolezni srca, psihosomatskih stanj, poškodb in sistemskih bolezni. Tako je dušenje lahko simptom za zelo resno stanje ali pa le za neko prehodno motnjo. Kdaj in kako si lahko pomagate sami Predvsem je pomembno pomisliti na vzroke, ki bi dušenje lahko sprožili, in oceniti resnost dogajanja. Prva pomoč je vedno lahko položaj, ki dušenje olajša. Tako je priporočljiv sedeč položaj ali leža-nje s podloženim vzglavjem. Subjektivno pomaga tudi razrahljanje oblačil in premik iz zaprtega prostora oziroma zračenje. Če se bolnik zdravi zaradi astme, naj uporabi predpisana zdravila za širitev bronhijev (olajševalci). Če je vzrok za nastanek dušenja tujek v dihalih, prizadetega pustite, da kašlja, ko pa ne more več, izvedete Heimlichov manever, kot ste se ga učili pri prvi pomoči. Če se je občutek dušenja pojavil kot odgovor na stresno situacijo, je potrebno na prizadeto osebo pozitivno vplivati in jo poskusiti umiriti. Če bolnik izgubi zavest in neha dihati, morate začeti izvajati temeljne postopke oživljanja (masaža srca in umetno dihanje). Bolnika brez zavesti, ki sam diha, namestite v bočni položaj. Kdaj morate k zdravniku Takojšen pregled (tudi klic na 112) je nujen: • kadar je dušenju pridružena tudi bolečina v predelu prsnega koša, • kadar je dušenje tako hudo, da pomodrijo okončine, Foto: Črtomir Goznik Metka Petek Uhan • kadar se ob dušenju pojavijo tudi gobasti izpuščaji in otekline po telesu, kar bi lahko bilo posledica alergične reakcije (npr. po piku insekta, zaužitju zdravila ipd.), • če obstaja možnost za tujek v dihalih, • če se nenadno dušenje pojavi po poškodbi ali operaciji z imobilizacijo ali pri nekom, ki mora dlje časa mirovati, • ob astmatičnem napadu, ki ne popusti po zdravilih, • če ste bolnik z boleznijo srca, saj je dušenje lahko posledica popuščanja srca. Obisk zdravnika družinske medicine je nujen: • kadar se občutek dušenja še da prenašati, a mu je pridružena tudi povišana telesna temperatura in gre najverjetneje za virusno okužbo dihal, • ko dušenje sicer mine samo po sebi, a se večkrat ponovi, • kadar sicer blažji občutek dušenja traja dlje časa, • kadar se občutek dušenja pri sicer zdravi osebi sproži po stresni situaciji. Katere ukrepe zdravnika lahko pričakujete Ukrepi zdravnika bodo prilagojeni najverjetnejšemu vzroku za nastanek dušenja. Med osnovne ukrepe vedno sodita natančna anamneza (zbiranje podatkov) in pregled bolnika (pregled kože, pregled žrela, poslušanje dihalnih zvokov nad pljuči, poslušanje srčnih tonov, ocena morebitnih oteklin okončin pri bolnikih z boleznimi srca). Dodatne preiskave so lahko merjenje telesne temperature, merjenje vsebnosti kisika v krvi, rentgensko slikanje pljuč, merjenje volumna izdiha, elektrokardio-gram - določeno preiskavo izbere zdravnik po anamnezi in pregledu. Tudi zdravljenje bo potekalo glede na vzrok. Metka Petek-Uhan, dr. med., spec. družinske medicine ZD Ptuj Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / navodila za bolnike Zdravstveni mikroskop Piki žuželk načeloma nedolžni, izjeme so alergijske reakcije Večina pikov žuželk, kot so ose, čebele, sršeni in komarji, je nenevarnih in povzročijo le lokalne reakcije, kot so bolečine in otekline. Nevarne so preobčutljivostne reakcije na pik, ki lahko povzročijo anafilaktični šok. Takrat je potrebna zdravniška pomoč, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Po piku najprej odstranimo morebitno želo, mesto pa hladimo z mrzlimi obkladki. Uporabimo lahko mazila proti srbenju in lokalni alergijski reakciji. Pred piki žuželk pa se najbolje zavarujemo tako, da se izogibamo nevarnim območjem ter upoštevamo zaščito pred piki s primerno obleko, mrežami in repelenti, so pojasnili. »Alergijsko reakcijo po piku žuželk ima okrog 0,5 odstotka ljudi. Večina ljudi po pikih žuželk kožek-rilcev, kot so čebele, čmrlji, ose in sršeni, nima večjih težav. Takoj po piku začutijo bolečino, na mestu vboda pa se pojavita rdečica in oteklina, ki v nekaj urah izgineta. Če žuželka piči v usta ali vrat, lahko normalna oteklina oteži dihanje ali celo povzroči zadušitev. Če človeka piči roj žuželk, kar je več kot 100, lahko pride do sistemske zastrupitve,« je v navodilih za bolnike pojasnila specialistka družinske medicine Lea Gril-Jevšek. Foto: arhiv M24 Kako se pokaže alergijska reakcija Alergijska reakcija se lahko pokaže z veliko oteklino na mestu pika, ki ostane prisotna več dni. Sistemska reakcija se navadno pojavi nekaj minut po piku in skoraj vedno prej kot v eni uri. Simptomi so lahko blagi, kot so srbež, izpuščaj po koži vsega telesa, otekanje okrog oči, zmerni, kot so cmok v grlu in krči v trebuhu, ali težki,kot so omotičnost, dušenje in izguba zavesti. Bolniki s sistemsko alergijsko reakcijo imajo pri naslednjem piku največkrat podobne ali blažje simptome, redkeje je reakcija težja, je poudarila. Dodala je, da je ob morebitnem piku žuželke pomembno izogibanje ponovnemu piku. Zato je dobro poznati biološke značilnosti kožekrilcev in ukrepe, ki zmanjšajo možnost ponovnega pika. Poleg tega mora imeti alergična oseba pri sebi vedno set zdravil za samopomoč, ki ga uporabi, če jo piči žuželka in se začne razvijati alergijska reakcija. Ob težjih zapletih je svetovala tudi nujen obisk zdravnika. Kot učinkovite preventivne ukrepe proti pikom žuželk je med drugim navedla pazljivost pri pitju iz pločevink, zaprta okna in vrata čez dan, ustrezna oblačila ter čim manjšo uporabo dišečih izdelkov za nego kože. Poudarila je tudi, da naj oseba ne dela sunkovitih kretenj, če se ji žuželka približa. Glavo naj pokrije z rokami ali kosom obleke in se počasi umakne. sta Foto: Arhiv M24 Pomagajmo si . V toplem in vlažnem okolju se brazgotine celijo hitreje Brazgotina se pojavi ob celjenju globoke rane, ki sega pod povrhnjico, bodisi po padcu, okužbi, opeklini ali operaciji. Ali se bo naša koža brazgotinila bolj ali manj, je precej odvisno od genetskih dejavnikov, od mesta poškodbe, v veliki meri pa tudi od tega, kako zdravo se prehranjujemo in kako brazgotino negujemo. Kaj pa prehrana Izpostavljanje soncu lahko povzroči potemnelost in odebeli-tev brazgotin še najmanj eno leto po posegu. Zato je treba brazgotine ta čas redno pokrivati in uporabljati zaščitne kreme z visokim faktorjem. Kako nastanejo brazgotine Celjenje poškodovanega kožnega tkiva je občutljiv proces, ki ga delimo na več faz. Med vnetno fazo, ki traja od dva do šest dni, je rana otekla, pordela in boleča, saj se celice borijo proti vdoru bakterij. Za njo nastopi prolife-rativna faza celjenja, traja od tri do štiri tedne, ko začnejo celice vezivnega tkiva intenzivneje tvo- riti kolagen, nastanejo pa tudi drobne žilice, ki pospešijo hranjenje in celjenje ranjenega mesta. Za ta čas je značilna odebelitev robov rane oziroma nastajanje rdečkastih vozličkov. Celice, ki pomagajo pri čiščenju rane, lahko povzročijo, da je rana na površini vlažna, belkasta ali rumenkasta. Če je prisoten bel, gost gnoj, gre za infekcijo, ki jo je treba pokazati zdravniku. Maturacijska pa je tista faza, med katero brazgotina zori, zato se odvečni kolagen razgradi in postane brazgotina tanka, ploščata in belkasta. To traja od več tednov do nekaj let, pri otrocih lahko ves čas rasti. Tudi sicer so k brazgotinjenju bolj nagnjeni otroci in mlajši ljudje ter ljudje s temnejšim pigmentom. Pri občutljivih ljudeh se lahko razvijejo obsežne brazgotine že po zelo majhni poškodbi, kakršna je mačja praska. Študije so pokazale, da naše telo za lepo celjenje ran potrebuje cink, vitamin C, beljakovine, vse minerale, predvsem pa več železa. Nizka raven vitamina C in cinka povzroča zmanjšano tvorbo kolagena, s tem pa tudi slabše celjenje rane. Zato ne bo nič narobe, če se bomo z zdravnikom pred operacijskim posegom pogovorili o jemanju multivitaminskih dodatkov. Kajenje povzroča oženje žil in tako onemogoča preskrbo tkiv s kisikom in drugimi hranili, s tem pa zavira celjenje ran in povzroča brazgotinjenje. Zdravljenje brazgotin Rano moramo oskrbeti takoj po padcu, bolezni oziroma operaciji, brazgotino pa začnemo negovati že kakšen teden ali dva po odstranitvi šivov oziroma takoj, ko postane brazgotina povsem suha. Negujemo jo lahko še leto ali dve po poškodbi. Ni dobro, če se robovi ran vlečejo, zato telesna aktivnost še nekaj časa ni priporočljiva, ali pa si namestimo obliže, ki preprečijo raztegovanje rane. V toplejšem in bolj vlažnem okolju je rana oziroma brazgotina, lepše se celi, zato si pomagajmo s silikonskimi geli in obliži. Ob ranah po opeklinah so na voljo posebna kompresijska oblačila. Za zmanjšanje drobnih brazgotin so primerni dermovaljčki, ki z drobnimi iglicami naredijo drobne poškodbe v tkivu, kar prepreči nastanek večje brazgotine. Moteče brazgotine lahko zdravnik odpravi z injekcijami kortikosteroidov, kelo-idne pa lahko kirurg izreže, vendar s tveganjem, da se bo brazgotina ponovila. Vse vrste brazgotin lahko kadarkoli zabrišemo tudi z laserskim zdravljenjem, tiste, ki nastanejo zaradi aken, pa zmanjša ali povsem zabriše kemični piling, ki ga ne smemo zaupati kozmetičarki, temveč le izkušenemu dermatologu. Tea Dečman Foto: Dreamstime/M24 petek • 13. avgusta 2021 Za kratek čas Štajerski 15 E3 moški spolni organ hrvaško otočje sredi jadrana avtor: vladimir raziskova-milova- nje jam novič jezikač italijanski izdelovalec godal otok v irskem morju kralj kolhidev grški mitologiji raj ko lotrlc sipek pesek geometrijski lik globoko zaupanje km» ameriški emajlira ™ ruska kapa pretlačen kuhan krompir otok pri ugljanu ivan tavčar nordijski izraz za smuči TOMA2 Šalamun am. pevka ross vzhodno-afrlsko nadražilo egipčanski faraon gr. sklad. theodo-rakis kamen za brušenje kose op. pevec darian mesto pri veszpremu na madžarskem angleški zgodovinar (herbert) JU2NOAM. sesalec naš jezikoslovec (jernej) kratek izrek na začetku knjige ZA2IGALNA snow bombah juha iz mesa in zelenjave 7. grška črka britanski glasbenik (brian) vnašanje stiskanjem nalepnica polza-jedavka na koreninah humoristka putrih član reda sv. ignacija loyole oblika kisika nagecna plaži italijanski pesnik (enrico) nekdanje mesto v mezopotamiji mestece v dalmaciji ameriška igralka (jessica) trda snov iz kavčuka stanje vznemirjenosti jutranja zarja pot v gozdu pisatelj seliškar pevka viler italijanska igralka martinelli trenje šolska ocena grški bog ljubezni seč odprtina, luknja karl erjavec delovanje, ki temelji na volji modro barvilo ljudstvo na kavkazu gledališče reč, predmet Je modni dodatek valjaste oblike za gretje rok. Zelo priljubljen je bil na koncu 19. stoletja. razen za gretje rok je služil tudi za shranjevanje osebnih stvari. Bili so različnih velikosti in oblik, na začetku 20. stoletja so bili podobni majhnim blazinicam. Narejeni so bili iz svile, satena, tafta, peres, pa tudi iz volnenega blaga, gabardena in krzna. Pogosto so bili podloženi s satenom ter obrobljeni s tilom in umetnimi rožami. Na začetku 20. stoletja ga je začela izpodrivati ročna torbica. Imenujemo ga tudi rokovnik. EBONIT - trda snov iz kavčuka in žvepla, ki ne prevaja električnega toka, EPIGRAF - izrek na začetku knjige, THEODORAKIS, Mikis - grški skladatelj Amsterdam, Ptuj • Goran Turnšek na Pride Amsterdam 2020 • 1 • • v • i v v. i« • »v • j j »Covid je uničil nasa življenja, uničena je vsa spontanost« Ptujčan Goran Turnšek, plesalec in fotograf, ki že od leta 1996 živi in ustvarja v Amsterdamu, se je po končani plesni karieri posvetil fotografiji. Gre za umetniško fotografijo, kjer se ponavljajo plesni in gledališki elementi. Ples je minljiv, fotografija pa ostane za dlje časa, pravi o svoji fotografiji, s katero že dlje časa vzbuja veliko zanimanje tudi v tujini. Nazadnje je prejel nagrado na mednarodnem fotografskem tekmovanju v Budimpešti (BIFA). S serijo fotografij Gospa Slana je osvojil bronasto medaljo. Že ne- kaj časa pa načrtuje tudi razstavo na Ptuju. Če ne bi bilo koronak-rize, bi jo že lahko videli. Sam se že zelo veseli, da bo lahko svojo umetnost predstavil tudi v svo- jem domačem okolju. V tem času pa lahko njegovo fotografijo občudujejo v Queer Currents, ki je bit svetovno znanega Pride Amsterdam 2020, kjer Foto: Goran_Turnšek S fotografijami, ki jih je ustvaril v času zapiranja, od marca do junija 2021, se Goran Turnšek predstavlja v Queer currents, ki je del svetovno znanega Pride Amsterdam 2020. Tako zastopa Ptuj in Slovenijo ter je prepoznaven glas za LGBTQ skupino. zastopa Ptuj in Slovenijo, ter je prepoznaven glas za našo LGBTQ skupino. Turnškove fotografije so na ogled pod naslovom My Loc-kdown Life. „Pretvorili smo se v zaklenjeno čredo, kjer vlada skrbi za naše zdravje, na milost in nemilost smo prepuščeni farmacevtski industriji. Posnetki so takšni, kot so, z vtisom nesvobodnega, zatiralskega časa. Zaradi koronavirusa so nezakonite hišne zabave nadomestile velike zabave. Nenadoma smo bili spet za zavesami, tako kot v času epidemije HIV, ko se geji niso mogli prosto gibati. Naklonjenost je postala tabu, prepovedano se je dotikati. Covid je uničil naša življenja, uničena je vsa spontanost," je kratek vsebinski zapis Turnškovih fotografij, ki jih je posnel v času zapiranja, med marcem 2020 in junijem 2021. Pred tem pa je prav tako s fotografijo spomnil na epidemijo HIV v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat je v glavnem gejevska skupnost živela v strahu pred kontaminacijo, danes se okužba s covid-19 lahko zgodi vsakomur. MG Tedenski horoskop j OVEN (21. 3. - 20. 4.) Čeprav temperatura v naravi pada, se boste dobro počutili, uživali in boste srečni. Zaznamovala vas bo potreba po romantiki in nežnosti. Gradite že na majhnih pozornostih in bodite dojemljivi za spremembe. Ob koncu tedna vas bo obdajala sreča v ljubezni. BIK (21. 4. - 20. 5.) Sprostitev bo kot blagoslov in sami si morate vzeti čas, ki je namenjen samo vam. Bodite pa kreativni in ta teden bo še bolj do izraza prišel čut za barve in za barvno usklajenost. Notranji ponos pa vam bo pokazal pravo pot. Na delovnem mestu boste strmeli po pohvali. Dinamika prijateljev, družbe in drugih aktivnosti bo velika. Ravnali se boste po principu vsi za enega in eden za vse. Sreča vas v ljubezni ne bo zapustila, s partnerjem se pogovorita in tako bosta našla več skupnih interesov. Notranji nemir se bo stopnjeval. RAK TgP" (21. 6. - 22. 7.) Pred vami je teden, ko se vam lahko zgodi, da greste dva koraka naprej in enega nazaj. Potrebno je, da delate na notranji trdnosti in da spoznate, da ste v bistvu ljubljeni. Finančno boste uspeli in našli tisto pravo srečo. Izrazit bo četrtek, kajti povedali boste svoje mnenje. (1— ii iJ m LEV Iz vas bo sijala pozitivna energija in čas je, da stopite nekoliko naprej po stopničkah in naredite nekaj, kar si želite že dolgo časa. Ljubezensko življenje bo obdano s čustvi romantike in zadeve se bodo zgodile, kot si želite. Vedite pa, da ste samo kapljica v oceanu vesolja. S DEVICA (23. 8. - 22. 9.) Zdi se, da si ustvarjate navidezne težave in notranji nemir. Otipljivih dokazov pa ne bo toliko časa, dokler se ne boste sprostili. Ob vas so ljudje, ki vas lahko veliko naučijo in v njih. Ljubezen se vam bo izmikala, potrebno pa bo, da si postavite druge temelje. TEHTNICA J^ (23. 9. - 23. 10.) Poglobili se boste vase in boste v svojem svetu. Ideje se bodo vrstile in ustvarjalni boste. Na delovnem mestu vas bo zaznamovala diplomacija in tako boste lažje uspeli. Sledi čas duhovne preobrazbe in dejstvo spoznanja, da ste na pravi poti. Ljubezen; pesem o sreči. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Zadevam boste poskusili priti do dna, vendarle pa se zdi, da bo težje, kot ste si zamislili. Energija bo vendarle skrita v vas in svojo okolico boste prav prijetno presenetili. Na delovnem mestu pa vas čaka sreča, več bo tudi ugodnih priložnosti. Srečen dan: nedelja! DVOJČKA li^Vt (21. 5. - 20. 6.) STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Optimizem, dobra volja in sreča bodo popotnice, ki vam bodo vlile motivacije za prihodnost. Nesporno je, da imate veliko dela, vendar hitite počasi. Boste pa osvajali nova obzorja ter šli novim zmagam nasproti. Odločiti se boste morali; ali je močnejša ljubezen ali svoboda. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Zdi se, da se boste zaprli kot školjka, toda v sebi imate prelep biser. Čas je, da se soočite z notranjo močjo in da poiščete pravo motivacijo. Ne bojte se, da ne boste znali reči bobu bob. V ljubezni vas bo zaznamovala strast in iskrica lahko zaneti požar in ogreje vaše srce. Ú v (23. 7. - 22. 8.) c VODNAR (21. 1. - 18. 2. Reka življenje teče dalje in nasmeh bo popoln v dvoje. Ljubezen je nekaj svetega, kar dajete, spodbuja in oživlja, to boste kmalu spoznali tudi sami. Drugi ljudje pa vam bodo dajali spodbudo in lahko se zgodi, da bodo kot muze, ki dajejo možnost navdiha. Srečen dan: torek! RIBI (19. 2. - 20. 3.) Sami boste tisti, ki si lahko naredite dneve lepe. Ljudje bodo prihajali in odhajali. Pravi čas pa je tudi, da se polepšate in da preprosto živite popolnost življenja. Ustvarjalna moč in kreativno izražanje bo močno in uporabite ga sebi v prid. Srečen dan: sreda! 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. avgusta 2021 na ¡Scima£nipo£etm, dopuét v dmžbi Madia-Zedmka t» ékupuie OTOK VIS (24.-29. 9. 2021) ^^^mdicUmaM dopttít v ¿"¿M ^adiarVedMte mi 0i skupi«* <*W>. VELA LUKA - KORČULA 10. 10. 2021) Rezec irajte čim prej, da ne zamudite 5 dni brezskrbnih počitnic z družbe Radio-Tednik Ptuj in skupino ATP! Z^AT P AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI radioPTUI Štajerski TEDNIK. Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244150, patricija.atp@gmail.com. na mor |u v dru; :b Ra dsa Tednika Ptuj ri skuf fie ATP Informacije in rezervacije: Skupina ATP, Domino center Ptuj, M.: 70 2 4 150. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 21. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 18,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! známíf /*ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ : Davčna številka: , ; ; Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom polnujem naročilo Štajerskega tednika do pisriega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj posebno ponudbo smo pripravi« za ttete, ki se boste naročili na Štajerski tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 21. 8. 2021 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 28.8.2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 .z Ptuja. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. POSTATI NARCf.NIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! Štajerski radioPTUI Rokomet Trije Ormožani na evropsko prvenstvo Stran 18 Footgolf Svetovni prvak iz Argentine se rad vrača v Slovenijo Stran 18 Nogomet V 3. ligi bo zanimivo kot že dolgo ne Stran 19 Nogomet Kidričani v uvodu do dveh točk, Ptujčani ostali brez njih Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL tednik iPoilulajk na± na iuitoumm. ijilzlu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si V goste ekipi, ki je doslej prejela največ zadetkov Po nepopolnih štirih krogih v 1. ligi so na vrhu Mariborčani, sledijo pa jim edine tri neporažene ekipe -Koper, Olimpija (obe s tekmo manj) in Bravo. Na dnu sta Mura in Domžale (dve tekmi manj). Kidričani so doslej osvojili tri točke, trikrat so remizirali (Koper, Nogomet • NZS Bravo, Mura), enkrat pa izgubili (Kalcer). Podobno velja tudi za Celjane, njihove naslednje tekmece, ki pa so do istega izkupička prišli po povsem drugačni poti: s tremi porazi (Maribor, Koper, Bravo) in eno zmago (Tabor). Aluminij in Celje bosta v petek tudi odprla 5. krog, Pojasnilo NZS: napačna odločitev, a popolnoma pravilna ... Tekmo med Aluminijem in Muro bi si lahko ljubitelji nogometa zapomnili po prekrasnem zadetku Mitje Lotriča, ko je s 25 metrov pometel pajčevino iz gola pri stičišču prečke in vratnice, ali pa po prvem zadetku šumarjev v tej sezoni (zadeli so po pretečenih 300 minutah igre), a je vsaj toliko, če ne celo več pozornosti pritegnila neuporaba sicer v Kidričevem prisotnega sistema VAR. Spomnimo: v 12. minuti je Jaka Bizjak (Aluminij) žogo v naletu proti golu potisnil mimo vratarja Matka Obradovica (Mura), ta pa ga je z drsečim startom podrl izven kazenskega prostora (približno 18 metrov). Sodnik Vinčič je dogodek videl kot simuliranje Bizjaka, zato mu je pokazal rumeni karton in dosodil žogo za muraše ... NZS je podala uradno obrazložitev dogodka, v kateri je pojasnila, da je bila odločitev sodnika Vinčiča napačna, obenem pa je potrdila, da je bila neuporaba VAR pravilna. Razumi, če moreš ... Pojasnilo je sporno vsaj iz vidika, da prekršek vratarja izven kazenskega prostora ni potencialna možnost za rdeči karton. Resda vratar Mure za nekaj centimetrov (!) ni bil zadnji igralec, ampak Vinčič tega iz svoje pozicije zagotovo ni mogel nedvoumno oceniti. Druga sporna stvar je ocena, da pri prekršku Obradovica nad Bizjakom ni šlo za preprečitev čiste priložnosti za zadetek. A res? Kako pa so VAR sodniki ocenili, da Bizjak ob nemotenem nadaljevanju akcije ne bi zaobšel Obradovica in iz leve strani kazenskega prostora zadel gola? A so pri izračunu upoštevali najvišjo razvito hitrost Bizjaka in njegov povprečni udarec z levico s 15 metrov s strani? Če jim je to uspelo, potem resnično pohvale za hitro računanje . Opozorimo še na en vidik: Bizjak je v 12. minuti po krivici prejel rumeni karton, zaradi česar je bil nadaljnjih 78 minut tekme ogrožen zaradi morebitne izključitve v primeru morebitnega drugega rumenega kartona, medtem ko je bil Obradovic na drugi strani »čist« vseh 90 minut, čeprav bi moral že v 12. minuti prejeti vsaj rumeni karton. Samo ugibamo lahko, kako bi se tekma razpletla v primeru morebitne izključitve Bizjaka. Ali preprečitev takšnih situacij, ki lahko ključno vplivajo na razplet tekme, ni dovolj dober razlog za uporabo sistema VAR? ° JM Obrazložitev dogodka na tekmi Aluminij - Mura (NZS) V 4. krogu Prve lige Telemach je v 12. minuti tekme med Aluminijem in Muro sodnik napačno ocenil nepravilno posredovanje vratarja NŠ Mura ter dosodil indirektni prosti udarec zaradi domnevnega simuliranja igralca NK Aluminij št. 11 in ga opomnil. Pravilna odločitev bi bila direktni prosti udarec in opomin vratarju, ne pa izključitev vratarja, saj ob upoštevanju kriterijev, predvsem smeri in hitrosti žoge, ni šlo za preprečitev čiste priložnosti za doseganje zadetka. V skladu s Pravili igre in VAR protokolom bi v podobnem primeru VAR lahko posredoval le, ko bi sodnik nedvoumno moral izključiti vratarja. Ker pa v konkretni situaciji ni šlo za izključitev, VAR ni mogel posredovati. VAR sicer lahko posreduje v primeru napačne identitete. Vendar gre v skladu s Pravili igre za napačno identiteto le, ko sodnik opomni ali izključi napačnega igralca iste ekipe, ne pa v primerih, ko sodnik dosodi prekršek v korist napačne ekipe in posledično sankcionira napačnega igralca, razen ko bi šlo za čisto in očitno napako v zvezi z direktno izključitvijo, kazenskim udarcem ali doseganjem zadetka. Odločitev VAR, da v opisanem primeru ne posreduje, je bila torej popolnoma pravilna. poravnan dosedanji izkupiček na lestvici pa daje slutiti, da bo njun prvi medsebojni obračun v sezoni še kako napet. Šumarji so bili s točko proti mura-šem zadovoljni, predvsem zaključne minute tekme so namreč odigrali slabo in precej »viseli«. Znova jih je - tako kot vedno doslej v sezoni, ko je nastopil - nad vodo obdržal Luka Janžekovič. Kapetan je nedvomno prvo ime v zasedbi Aluminija v tej sezoni, že dvakrat se je znašel v idealni enajsterici kroga (za predstavi proti Kopru in nazadnje proti Muri). Trenerju Oskarju Drobnetu se je v nedeljo obrestovala pogumna poteza, ko je zamenjal sedem igralcev prve postave ter je v ogenj prvič v sezoni poslal Ploja, Pušavra, Mar-tica in Bizjaka. Na vprašanje, ali so vsi upravičili njegovo zaupanje in ali jih lahko pričakujemo v začetni postavi tudi proti Celjanom, pa je skrivnostno odgovoril: »Za Celjane pripravljamo nova presenečenja!« Ruski vlagatelji v Celju so pred letošnjo sezono na široko odprli denarnico in v knežje mesto pripeljali kopico novincev. Zvečine gre za perspektivne, a obenem precej neizkušene mladce, med katere spadajo Tamar Svetlin, Tjaš Begič, David Zec, Maj Miterndorfer, Žan Medved . Vsi so doslej pod vod- Nogomet • 2. SNL Foto: Črtomir Goznik Jaka Bizjak (Aluminij, rdeči dres) je bil udeležen v sporni situaciji v 12. minuti tekme z Muro, v kateri je prvič po prihodu v Kidričevo začel v udarni enajsterici. stvom Agrona Šalje dobivali kar zajetno minutažo, točkovni izkupiček ekipe pa je vseeno manjši od pričakovanj. Nedvomno gre v prvi vrsti za neuigranost in neizkušenost, saj tudi večina preostalih članov ekipe (Vrbanec, Zaletel, Flis, Šporn, Sok-ler, Božic ...) ni veliko starejših. Ekipa Celja je doslej na štirih tekmah sicer zabila pet zadetkov, a jih je prejela največ med vsemi, kar osem! To je lahko pomemben podatek tudi za šumarje, ki so doslej zabili le en sam gol, na drugi strani pa se lahko ponašajo tudi s precej trdnejšo obrambo od petkovih tekmecev - prejeli so le tri gole. V lanski sezoni sta se tekmeca pomerila štirikrat, uspešnejši pa so bili Kidričani, ki so slavili na zadnjih dveh tekmah, obakrat z minimalnim 1:0, oz. 0:1 (oba gola je zabil Haris Kadric). Ni pa tudi pozabljen dogodek z medsebojne tekme, ko je prav Kadric prejel enega najbolj bizarnih rdečih kartonov lanske sezone -Soklerja je namreč ugriznil . Tekme s Celjani so za privržence Aluminija zanimive tudi z vidika, ker tam igra nekaj nekdanjih šumarjev, na čelu katerih je nekdanji kapetan Aluminija Matic Vrbanec, ob njem pa še vratar Matjaž Rozman in Jure Matjašič, od letošnje sezone pa tudi 1. SNL, 5. krog: Celje -Aluminij, v petek ob 20.15 na Areni Z'dežele Žan Medved. Ob tem navijači iz naših koncev pomnijo tudi predstave Jona Šporna in Žana Flisa v dresu Drave. Lahko šumarji vpišejo prvo zmago ali pa morda Celjani prvi remi? Obe možnosti sta precej verjetni, izključen pa ni niti tretji znak, zmaga Celja. Vsekakor težka odločitev za stavničarje . JM Nafta bo slab začetek reševala na Ptuju Za nogometaši v 2. ligi sta dva odigrana kroga, le kranjskemu Triglavu pa je uspelo vknjižiti 100 % izkupiček šestih točk. Precej več je ekip, ki so še neporažene, naštejemo jih osem. Med njimi je tudi ptujska Drava. Ptujski ljubitelji nogometa so bili pred začetkom sezone upravičeno skeptični, pripravljalne preizkušnje pač niso vlivale kakšnega optimizma. Ob tem je bila ekipa številčno zelo omejena, kar se je nekoliko popravilo z zadnjimi prihodi (Nikpalj, Gajic, Bozgo). „Zavedamo se svojih pomanjkljivosti, predvsem poznega začetka priprav in pozne priključitve omenjenih igralcev. Sicer sem z delom fantov na treningih zadovoljen, pomembno pa je tudi to, da so bili zaradi tega nagrajeni tudi s točkami na tekmah. Z zadnjo zmago v Dekanih so si dodatno okrepili samozavest, a ostati moramo na realnih tleh. Začetek je rezultatsko dober, za pravo igro pa bo treba še precej postoriti," je dejal trener Drave Perica Ognjenovič. Naslednja preizkušnja čaka dra-vaše v soboto, ko se bodo pomerili z enim od tradicionalnih tekmecev - lendavsko Nafto. Ta je med letošnjim prestopnim rokom nekoliko prevetrila zasedbo, ki za potrditev visokih ambicij potrebuje nekaj časa. Iz Prekmurja so se novim izzivom naproti podali Jaka Bizjak (Aluminij), vratar Florijan Raduha (Ce- lje), Stjepan Oštrek (Koper) in Rok Pirtovšek (Rogaška), prišla pa sta vratarja Aljaž Cotman (Maribor) in Stefan Močic (Celje) ter Marsel Stare (Tabor), Žan Florjanc (Fužinar) in Žan Kumer (Triglav). Znova se je vrnil tudi nekdanji veliki up Nafte Mitja Novinič. u J ** mri l¡ L iS 1 ■tafeotMb- fl / /? iii^. v \ m Lendavčani v dveh dosedanjih tekmah - obe so odigrali na domačem stadionu - niso blesteli, izkupiček pa je vendarle slabši od prikazanih iger - pičla točka. S Krškim so remizirali (2:2), z Dobom pa so v infarktni končnici celo izgubili (2:3, gol so prejeli v 92. minuti). Štirje doseženi zadetki so opozorilo za posebno pozornost njihovi napadalni dvojici Nermin Haljeta - Marsel Stare, pet golov pa nedvomno kaže na neuigrano obrambno vrsto. Kako se bodo preizkušnje lotili v taboru Drave? „Gre za običajno tekmo, vsaka lahko s sabo prinaša oz. odnaša tri točke. Nafta je nedvomno zahteven tekmec, gre za močnega drugoligaša z visokimi ambicijami, a sami moramo v osnovi poskrbeti za svoj del naloge. Če ga bomo opravili tako, kot znamo, potem se lahko nadejamo pozitivnega rezultata," je dejal kapetan Drave Anton Rogina. JM Foto: Črtomir Goznik Perica Ognjenouic, trener Drave 2. SNL, 3. krog: Drava Ptuj - Nafta 1903, v soboto ob 18.00 na Mestnem stadionu 18 Štajerski Šport, pogovori petek • 13. avgusta 2021 Rokomet • RKJeruzalem Ormož 23. tabor tik pred vrati Trije Ormožani na evropsko prvenstvo Na Hrvaškem, natančneje v Varaždinu in Koprivnici, bo od 12. do 22 avgusta potekalo evropsko prvenstvo v rokometu za fante do 19 let. V skupini A bo skupaj z Islandijo, Srbijo in Italijo zaigrala tudi Slovenija, ki jo vodi Saša Prapotnik, sicer trener ormoškega Jeruzalema. „To bo drugo veliko tekmovanje za generacijo letnikov 2002 in mlajše, prvič na evropskem prvenstvu. V pripravljalnem obdobju smo odigrali štiri tekme in proti močnima tekmecema prikazali solidne predstave: proti Hrvaški smo enkrat zmagali (23:22) in remizirali (23:23), proti Madžarom pa dosegli zmago (28:25) in doživeli poraz (26:29). Verjamem, da bo ekipa tudi v pred-tekmovanju igrala na visoki ravni in izpolnila osnovni cilj, ki je uvrstitev med osem najboljših ekip. Smo v zelo nevarni skupini, kjer je mogoče prav vse, razen tega, da bi se v boj za mesta od ena do tri vmešala Italija. Z Islandci so fantje že igrali na Olimpijskem festivalu mladine leta 2019 in remizirali ter doživeli poraz. Za Srbe pravijo, da imajo eno najbolj talentiranih ekip v zadnjem desetletju - to bosta tekmi, kjer bomo morali biti pravi, če želimo napredovati v drugi del tekmovanja in se boriti za najvišja mesta," nam je po sredinem zadnjem treningu povedal trener Prapotnik. V RK Jeruzalem Ormož se marljivo pripravljajo na izvedbo že 23. rokometnega tabora, ki bo potekal v Ormožu od ponedeljka do srede, od 23. do 25. avgusta 2021. „Prijave sprejemajo do srede, 18. avgusta, prostih mest pa je le še 12. Prijavijo se lahko deklice/dečki letnika 2008 do 2014 na e-naslov: rkormoz@gmail.com ali telefon 040 619 722 (Uroš K.). Cena tabora je 60 evrov. Takoj po taboru mlade ormoške ekipe čaka od 27. do 29. avgusta nastop na turnirju v Ivančni Gorici. Nastopile bodo tri generacije: 2005/06, 2007/08 in 2009/10. V klubu je že zelo pestro," je nekaj informacij o dogajanjih v ormoškem klubu opisal predsednik Mladen Grabovac. Foto: Črtomir Goznik Blaž Fergola (z žogo, v zelenem dresu) Ekipa je priprave začela 18. julija, opravila pa jih je na Rogli in v Ormožu. Barve Slovenije bosta na EP branila tudi predstavnika Jeruzalema Denis Škrinjar in Blaž Fergola. Škrinjar si je letos minu-tažo, sicer skromno, nabiral v 1. A-ligi, Fergola pa je kot posojeni rokometaš Jeruzalema zastopal barve Velike Nedelje v 2. državni ligi. Oba igralca, ki izhajata iz OŠ Ivanjkovci, sta letos z mladinsko ekipo Jeruzalema osvojila srebrno medaljo. „Za zdaj moram svojo sezono pri mladincih in v 2. DRL oceniti z zelo solidno oceno, upam, da bomo vsi skupaj z dobrimi ekipnimi predstavami na reprezentančnem nivoju postavili le še piko na i uspešni sezoni. S fanti se odlično razumemo, smo marljivi na treningih in verjamem, da se nam bo to na EP obrestovalo. Trener Pra-potnik mi je namenil pomembno vlogo v obrambi, v napadu pa si bomo na položaju krožnega napadalca minutažo delili še soigralec iz Ormoža Škrinjar in Celjan Grego-rič. Naš cilj je uvrstitev med osem najboljših, po tihem pa upamo tudi na kaj več. Prvenstva se že zelo veselim, saj bo to zame in za ekipo pomemben korak pri nabiranju prepotrebnih izkušenj," nam je zaupal 195 cm visoki Fergola, ki se bo letos v članski konkurenci iz Velike Nedelje preselil v Ormož. Tekme na Hrvaškem si bo mogoče ogledati v živo, seveda ob upoštevanju vseh pravil organizatorjev. Druga opcija je ogled preko spletne Za uvod poraz proti Gorišnici Rokometaši Jeruzalema so vstopili v drugi teden priprav na novo sezono, ki bo imela drugič v zgodovini kluba evropski pridih. „Za zdaj treningi potekajo na atletskem stadionu v Ormožu, v dvorani smo z žogo opravili le dva treninga. To se nam je poznalo tudi na tekmi proti Gorišnici, kjer smo morali priznati poraz (31:32). Za našo ekipo velja, da je kot parna lokomotiva in da potrebuje čas, da se ogreje. Je pa tekma pokazala, da imamo za razliko od minulih sezon preveč napadalno in premalo obrambno naravnano ekipo, kar pa je daleč od dobrega. Ekipe s takim stilom igre so po navadi izpadle iz lige, česar pa si nikakor ne smemo privoščiti. Res je, da se bosta ekipi v nadaljevanju pridružila Denis Škrinjar in Blaž Fergola, vendar na 19-letnikih v 1. A-li-gi žal ne more sloneti obramba. Upam, da čim prej najdemo kakšno rešitev v enem izkušenem obrambnem igralcu," je prvo pripravljalno tekmo opisal trener Saša Prapotnik. V nadaljevanju priprav Ormožane čakajo še štiri tekme, in sicer dve proti Varaždinu ter po ena proti avstrijskemu Fuchse Brucku in italijanskemu Trstu, ki prihaja na priprave v Ormož. V taboru Jeruzalema iščejo še tekmeca za generalko pred prvenstvom (v petek, 3. septembra, na Hardeku). Za ta termin je bil predviden Superpokal v Ormožu, a ga žal ne bo, saj imata Trimo iz Trebnjega in Celje Pivovarna Laško že evropski preizkušnji. Zaradi vodenja reprezentance do 19 let na EP v Varaždinu bo do 23. avgusta s treningov odsoten trener Prapotnik. Ekipo tako na treningih vodita pomočnik trenerja Silvo Kirič in trener za fizično pripravo Mario Posaric. televizije Ehf.tv. Prvo tekmo je Slovenija že odigrala v četrtek proti Islandiji, v petek ob 16.30 pa jih v va- raždinski dvorani Arena čaka tekma proti Srbiji. Uroš Krstič Footgolf • Matias Perrone ponovno na Ptuju Svetovni prvak iz Argentine se vedno znova rad vrača v Slovenijo Na Ptuju bo konec tedna potekal največji letošnji slovenski footgolf dogodek, turnir FIFG 250, eden največjih v tem delu Evrope. Udeležba bo eminentna, poleg vedno boljših domačinov iz celotne Slovenije prihajajo še igralci iz osmih drugih držav, posebno pozornost pa bo nedvomno pritegnila argentinska dvojica Matias Perrone Nico Garcia. Prvi je svetovni prvak iz leta 2018, drugi pa je eden izmed najvišje uvrščenih igralcev na World Tour lestvici. Matias Perrone, ki je nedvomno največji promotor footgolfa v svetovnem merilu, v Slovenijo prihaja že tretjič. S svojo energijo, dostopnostjo, vrhunskimi igrami ter pripravljenostjo za prenos svojega znanja s področja footgolfa na druge, je zelo zaslužen tudi za razvoj footgolfa v Sloveniji. „Bovec in Ptuj ter njuno turistično ponudbo sva z Nicom seveda nekoliko že preverila v prejšnjih obiskih, kljub temu pa se je zelo lepo vračati v Slovenijo. Običajno prideva malce prej na turnir, po njem pa še vedno z veseljem ostaneva. V Sloveniji imava veliko prijateljev in skupaj spoznavamo lepote krajev ob Dravi in Soči. Sem se bova vedno znova rada vračala, še prej pa bi želela na igrišču pokazati tudi svoje znanje s področja footgolfa. Vedno znova rad naložim na socialna omrežja kak meni drag foto ali video spomin, povezan z obiskom turističnih znamenitosti, saj je pomembno, da ljudje s celega sveta vidijo lepote krajev in držav, ki jih obiskujem v povezavi s footgolfom," je dejal Perrone. Začetek evropske turneje v Sloveniji Argentinec se udeležuje številnih turnirjev na svetovni turneji. „Turnir v Bovcu je bil moj prvi letošnji evropski turnir. Moja svetovna turneja je sicer naporna, vendar zelo lepa, saj srečujem veliko veselih in pozitivnih obrazov. Letos sem igral že v Sloveniji, Španiji, Nizozemski, Švedski, Slovaški, Franciji, Veliki Britaniji, Mehiki, ZDA ... Čaka me še kar nekaj zanimivih in napetih turnirjev na drugih kontinentih. Hvala bogu, da imam kreativno službeno področje, da zanj potrebujem le računalnik in telefon: v času, ko ne igram footgolfa in raziskujem svetovnih footgolf destinacij, lahko v miru opravljam svoje službene obveznosti," je dejal vedno nasmejani Argentinec. Kakšna je vaša vizija razvoja fo-otgolfa v naslednjih letih? M. Perrone: „Zavedam se, da je treba narediti nove korake v pravo smer, nekateri si želijo, da bi se zadeve odvijale še hitreje. Hitrost ni vedno dobra, pomembni so dobri temelji in čas bo zagotovo pokazal, da gremo v pravo smer. Smo del športa, ki je v razvoju in zdravo konkurira številnim novim in tradicionalnim športnim disciplinam. Potrebujemo močno voljo in jasno strategijo, da bomo zdravo rasli po celem svetu. Pomembno je ljudi vključevati v procese footgolfa preko rekreacije, tekmovanj, promocijskih dogodkov, otroških kampov, team-buildingov za podjetja in skupine ... Nekateri bodo rekreativci, drugi ak- tivni igralci in bodo videli svojo pot v tekmovanjih, za nekatere bo to družinsko doživetje ali pa se bodo videli v organizacijskem delu, ki Aktualni svetovni pruak v footgolfu Matias Perrone se ponovno vrača v Slovenijo. „V Sloveniji imava z mojim športnim sotekmo-valcem Nicom Garcio veliko prijateljev in skupaj spoznavamo lepote krajev ob Dravi in Soči. Sem se bova vedno znova rada vračala." pa je prav tako zelo pomemben. V vsaki državi je enostavno treba najti prave ljudi, ki bodo liderji footgolfa. V Sloveniji se footgolf že razvija v več različnih krajih (Bovec, Ptuj, Ljubljana, Radenci in Olimje) in regijah in ravno to je pomembno. Vsi skupaj morate v Sloveniji razvijati novo športno disciplino, da vas bo javnost še bolje spoznala. Začeli bodo prihajati sponzorji, ki bodo videli svoje poslanstvo v športu, ki združuje generacije in kjer lahko dva-najstletnik premaga svojega očeta. Footgolf je lahko čudovit družinski šport, ki ga lahko igramo od svojega desetega leta do pozne starosti. V Argentini imamo kar nekaj ljudi, ki ga še vedno igrajo, čeprav so stari krepko čez sedemdeset let." Kakšne so vaše želje za naslednji dve leti? Boste na naslednjem svetovnem prvenstvu v Orlandu v ZDA branili naslov prvaka? V svetu footgolfa ostaja v spominu nepozabna tekma za naslov svetovnega prvaka v Marakešu, kjer ste premagali Bena Clarka iz Velike Britanije, s katerim sta privatno tudi zelo velika prijatelja. M. Perrone: „Žal je lani zaradi co-vida odpadlo SP na Japonskem, veselim pa se seveda novih izzivov SP v Orlandu. Z Benom sva odigrala res zgodovinsko tekmo v Marakešu, ki sem jo dobil in mi je z naslovom svetovnega prvaka tudi spremenila življenje. S takšno osebnostjo in s tako odličnim footgolfistom, kot je Ben, pa je zanimivo tako tekmovati kot sodelovati. Pred kratkim smo bili pri njem v Angliji, kjer smo imeli različna zanimiva druženja. Zelo mi je bilo všeč druženje z najmlajšimi footgolfisti, ki so naju zelo navdušeno poslušali. Upam, da so od tega tudi kaj odnesli." Kakšno je vaše mišljenje o tem, da bi footgolf postal del olimpijskih iger? M. Perrone: „Verjamem, da bomo tudi v svetu footgolfa dočakali ta zgodovinski dan! Footgolf je trenutno med opazovalci pri GAISF (Global Association of International Sports Federations), kar je prvi pomemben korak. Številni športi si prizadevajo za vključitev v olimpijsko družino. Za vse, ki igramo fo-otgolf, bi bilo fantastično nastopiti na olimpijskem prizorišču, npr. v Parizu 2024, Los Angelesu 2028 ali Brisbanu 2032. Verjamem v svetovno footgolf zvezo FIFG (Federation for International Footgolf), da si bo prizadevala za vključitev in vse bo prišlo ob svojem času." »Za zmagovanje v najvišjem rangu tekmovanj je poleg rednih treningov potrebno zaupanje v svojo igro in vedno tudi kanček sreče.« Kaj bi lahko svetovali slovenskim igralcem pri igri footgolfa? M. Perrone: „Vesel sem, ko vidim, kako kakovostno slovenski footgolf napreduje. Imate igralce, kot sta Gaj Rosič in Ian Emeršič, ki sta že na izjemnem nivoju. Za footgolfiste je treba ustvarjati dobre pogoje za trening footgolfa, saj brez treninga ni napredka. Z golf igrišči je treba najti termine ob koncu dneva, da lahko tekmovalci pilijo svoje znanje in iščejo prave linije zmagovalnih udarcev. V svetu najdemo veliko trening točk v športnih centrih, kjer najdemo eno ali dve luknji z zastavico, kjer lahko vadimo zaključne udarce, ki so ključni v igri footgolfa. Pomembno je, da vedno znova premagaš igrišče z izboljšanjem svojega najboljšega rezultata! Ponekod je treba biti agresiven, vendar hkrati izjemno pazljiv, saj vemo, da lahko spodrsljaj na eni luknji pokvari vrhunski rezultat. Izjemnega pomena sta tudi psihična in fizična priprava ter analiza igrišča pred turnirjem. Predvsem pa potrebujemo zaupanje v svojo igro in vedno tudi kanček sreče za zmagovanje v najvišjem rangu tekmovanj." Matija Brodnjak petek • 13. avgusta 2021 Šport, šport mladih Štajerski 19 Nogomet • 3. SNL vzhod Zanimivo bo kot že dolgo ne Približno mesec za prvoligaši in dva tedna za drugoligaši bodo z uradnimi tekmami sezone 2021/22 začeli tudi v 3. ligi. Za nas bo zelo zanimivo dogajanje v vzhodni skupini, kjer bo tekmovalo kar pet ekip, ki spadajo pod okrilje MNZ Ptuj. Na uvodu se bosta med seboj pomerili Bistrica in Videm. Kar tri ekipe se pred začetkom sezone spogledujejo z uvrstitvami v zgornji del tabele, to velja za Bistrico, Cirkulane in Videm. Prvi dve sta že v lanski sezoni krojili razvrstitev pri vrhu, predvsem Bistrica je bila izredno blizu napredovanju v 2. ligo (končno 2. mesto, z enakim številom točk kot Rogaška), veliko pa Prihodi: Podvinci: Bistrica: Matic Šlamberger (2000) Videm pri Ptuju Jakob Kolenko (2000) Hajdina Kristjan Fridrih (1998) Apače Timotej Modrič (2002) Apače Klemen Zupet (1999) Brunšvik Murat Bajraj (2000) Podvinci Videm: Gabrijel Jevšenak (2001) Dravinja Anej Milič (2000) Drava Ptuj Rok Ferčič (2001) Allerheiligen Domen Šeliga (2001) Hajdina Tim Ciganovic (2002) Aluminij Rene Čuš (2002) Drava Ptuj Cirkulane: Miha Mesarič (2002) Drava Ptuj Nik Pavalec (2002) Hajdina Daniel Ljubec (1992) Gralla Luka Kirič (1994) SV Mettersdorf Zavrč: Jaša Bojnec (2001) Drava Ptuj Blaž Jazbec (1991) Linden Leibnitz David Živič (2001) FC Ptuj Tadej Stiplošek (1991) St. Michael/O. Staš Mlakar (2002) Aluminij Žiga Maroh (2002) Drava Ptuj Aljoša Plajnšek (2002) Drava Ptuj Rene Murkovič (2003) MB Tabor Nogomet • 1. mladinska in kadetska liga Kidričani v uvodu do dveh točk, Ptujčani ostali brez njih Konec prejšnjega tedna se je začelo tekmovanje v 1. kadetski in mladinski ligi, v kateri tudi letos nastopata vrsti Aluminija in Drave. Več uspeha so v uvodu imeli šumarji. Mladinci in kadeti Aluminija so pod vodstvoma trenerjev Roberta Pevnika in Simona Vidoviča gostovali na Grosupljem, ki je v lanski sezoni zasedlo 11. mesto v 14-član-ski ligi (Kidričani so bili deveti). Dvoboja enakovrednih tekmecev sta se končala z remijem, pri čemer so bili pri kadetih s tem razpletom bolj zadovoljni domačini (izenačili so v zadnji minuti), pri mladincih pa gostje (do točke so prišli z golom Nejca Medveda v četrti minuti sodnikovega podaljška). Manj uspeha so imeli mladinci in kadeti Drave, ki so pod vodstvom Andreja Kvasa in lana Emeršiča gostili ljubljanski Bravo. Tudi v tem primeru je šlo za izenačeni ekipi, ki sta se v lanski sezoni borili za obstanek v 1. ligi (Bravo je bil 12., Drava pa 13.). ni zaostajala niti ekipa Cirkulan (3. mesto). Precej višje kot lani si želijo Videmčani, ki so uredili svoje vrste in se odkrito nadejajo napredovanja glede na lansko sezono. Manj glasne napovedi prihajajo iz vrst Podvincev in Zavrča. Prvi so bili lani z močno ekipo kandidati za višja mesta, a so jim poškodbe in kartoni tako redčili vrste, da so na koncu pristali v boju za obstanek. Zavrč je novinec v tej konkurenci, skladna s tem so tudi njihova pričakovanja in želje - mirna plovba med tretje-ligaši in hitra zagotovitev obstanka. V spodnji tabeli predstavljamo še novince pri vseh petih omenjenih klubih, kjer sta le Zavrč in Cirkulane (delno tudi Bistrica) posegla po izkušenejših okrepitvah, vse ostalo gre za mlade igralce, željne dokazovanja. Prav to je ena od pomembnih poslanstev tretjeligaškega tekmovanja. JM Foto: Črtomir Goznik Konec tedna bodo z nouo sezono začeli tudi klubi u tretjeligaški konkurenci, kjer bo v vzhodni skupini letos nastopalo kar pet ekip z območja MNZ Ptuj. Tudi na Hajdini so gledalci videli enakovredni tekmi, v obeh primerih pa so o zmagovalcu odločale malenkosti. Na žalost ptujskih modrih se je športna sreča v obeh primerih dotaknila gostov, čeprav bi si tudi dravaši zaslužili vsaj kakšno točko, če ne celo zmage. 1. mladinska liga 1. krog: Drava Ptuj - Bravo Nova KBM 2:3 Foto: Črtomir Goznik Kadeti Drave so v uvodni tekmi nove sezone na Hajdini minimalno klonili proti vrstnikom Brava. (1:2); strelci: 0:1 Dodig (25.), 1:1 Ja-nežič (27.), 1:2 Frlic (44.), 2:2 Dobnik (57.), 2:3 Medle (75.). Drava Ptuj: Amadej Vršič, Nejc Duran, Tim Očko, Blaž Baligač, Filip Janežič, Patrik Pivko, Matej Kraner, Žiga Krušič, Žiga Dobnik, Urban Toplak, Maj Ribič. Klop: Nigel Vrečar Vreznik, Valentin Vogrinec, Valentin Bolcar, Rene Šabeder, Marcel Petek, Bono Bezjak, Jaša Jerenko. Trener: Andrej Kvas. Brinje Grosuplje - Nova KBM Aluminij 2:2 (0:0); strelci: 1:0 Močnik (53.), 2:0 Močnik (68.), 2:1 Rahle (80.), 2:2 Medved (94.). Nova KBM Aluminij: Grega Ku-šar, Mark Meznarič, Žan Vidovič, Rok Schaubach, Anej Ferčec, Tai Kmetec, Tibor Knaus, Nejc Medved, Luka Benotič, Vito Popovič, Klemen Kozjak. Klop: Nejc Pesek, Tadej Še-balj, Nik Hren, Klemen Rahle, Maj Lorbek. Trener: Robert Pevnik. 1. kadetska liga 1. krog: Drava Ptuj - Bravo Nova KBM 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Stražišar (48., z 11 m). Drava Ptuj: Jan Lampret, Alen Pšajd, Tjan Kolednik, Gregor Dover, Anej Jelovica, Leo Čeh, Vito Smo-dič, Gašper Cugmas, Sašo Lovrec, Jan Senekovič, Sandro Čeh. Klop: Taj Vajs, Jan Lukič, Gal Kosar, Žiga Kosar, Vito Zagoršek Horvat, Matic Čuš, Nik Brlek. Trener: lan Emeršič. Brinje Grosuplje - Nova KBM Aluminij 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Pučnik (67.), 1:1 Grabljevec (80.). Nova KBM Aluminij: Jan Petek, Alen Colnarič, Luka Pučnik, Matevž Šega, Rok Cesar, Rene Škerget, Matej Rozman, Luka Zorec, Cene Gr-bavac, Dario Letonja, Anej Dukarič. Plavanje • OP Slovenije Na Koroškem trije kurenti Trije mladi člani Plavalne akademije Kurent so se pred tednom udeležili vrha poletne plavalne sezone, odprtega prvenstva Slovenije za kadete, mladince in člane v Ravnah na Koroškem. Najbolje je odplavala Ema Zorec (letnik 2007), ki je v večini disciplin postavila osebne rekorde. Posebej se je izkazala v eni najtežjih disciplin, na 400 m mešano, kjer je s časom 6:11,31 s v A-finalu osvojila odlično 6. mesto v absolutni kategoriji ter 4. mesto med kadetinjami. Špela Sedič (2006) je odplavala vse discipline proste tehnike: 100 m, 200 m, 400 m, 800 m, ter 1500 m. Najvišje se je zavihtela v najdaljši, s časom 21:12,29 s je osvojila 13. mesto v absolutni kategoriji. Med fanti je bil edini predstavnik Jurij Peteršič (2006), ki je kot kadet nastopil na svojem prvem kadetskem prvenstvu in popravil vse osebne rekorde. UR Šah • Članski svetovni pokal Nastopila tudi dva člana Šahovskega društva Ptuj V ruskem Sočiju se je zaključil turnir za svetovni pokal za člane in članice, na katerem je nastopilo 206 šahistov in 103 šahistke, ki so si pravico priborili na predhodnih kvalifikacijah, nekateri pa so bili glede na status uvrščeni neposredno. Med njimi je bil tudi aktualni svetovni prvak, Norvežan Magnus Carlsen (2847), ki pa je doživel »hladen« tuš, saj ga je že v polfi-nalu premagal 23-letni Poljak Jan Krzystof Duda (2738), ki je z zmago v finalu proti Rusu Karjakinu (2757) dosegel svoj doslej največji uspeh. Carlsen se je moral zadovoljiti s tretjim mestom, ko je z 2:0 premagal Rusa Fesdosceva (2700). Nastopila sta tudi dva člana Šahovskega društva Ptuj, sicer ukrajinska državljana. VM Jurij Krivo-ručko (2699) je bil v prvem krogu prost, v drugem pa je z 0,5:1,5 iz- Klop: Nik Fras, Angelo Macanovič, 6. NOVA KBM ALUMINIJ 2 0 2 0 2 Marin Galič, Tim Metličar Fric, Anej 7. BRINJE GROSUPLJE 2 0 2 0 2 Pelcl, Anej Damjanovič, Lan Mesa- 8. RADOMLJE 2 0 1 1 1 rič. Trener: Simon Vidovič. 9. KRKA 2 0 1 1 1 Skupna lestvica 1. SML/1. SKL: 10. DOMŽALE 0 0 0 0 0 1. BRAVO MASTERCARD 2 2 0 0 6 11. MARIBOR 0 0 0 0 0 2. KOPER 2 1 1 0 4 12. MURA 0 0 0 0 0 3. ILIRIJA EXTRA-LUX 2 1 1 0 4 13. TRIGLAV KRANJ 0 0 0 0 0 4. OLIMPIJA LJUBLJANA 2 1 0 1 3 14. DRAVA PTUJ 2 0 0 2 0 5. A2S CELJE 2 1 0 1 3 JM gubil proti hrvaškemu velemojstru Brkiču (2592). Prav tako je v drugem krogu izgubil VM Jurij Kozu-bov (2653) in tako tudi on zaključil tekmovanje. Od dveh Slovencev se je bolje odrezala VM Laura Unuk (2407), ki je tekmovanje zaključila v drugem krogu, medtem ko je VM Matej Še-benik (2492) svoje nastope zaključil že v prvem. Pri šahistkah je zmagala ruska velemojstrica Alexandra Kosteniuk (2485), ki je v finalu premagala reprezentančno kolegico Alexandro Goryachkino (2611). Najboljše tri so si priborile pravico nastopa na kvalifikacijskem turnirju za naslov svetovne prvakinje 2022, prav tako pa tudi najboljši šahisti za moškega svetovnega prvaka (številke v oklepajih so trenutne ratin-ške točke). Silva Razlag Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 20.15: Celje - Aluminij; V SOBOTO OB 17.00: Domžale - Bravo; OB 20.15: Maribor - CB24 Tabor Sežana; V NEDELJO OB 17.00: Mura - Kalcer Radomlje; OB 20.15: Olimpija - Koper. 2. SNL RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 18.00: Brežice Terme Čatež -Gorica; V SOBOTO OB 17.30: Roltek Dob - Krško, Primorje - Jadran Dekani, Vitanest Bilje - Krka; OB 18.00: Drava Ptuj - Nafta 1903, Triglav Kranj - Rogaška; V NEDELJO OB 17.30: Rudar Velenje - Beltinci Klima Tratnjek, Fužinar Vzajemci - Ilirija. 3. SNL vzhod RAZPORED 1. KROGA, V SOBOTO OB 17.30: Kety Emmi Bistrica -Videm, Koroška Dravograd - Zavrč, Zreče - Dravinja, Posavje Krško - Korotan Prevalje, Šmarje pri Jelšah - Dobrovce; V NEDELJO OB 17.30: Šmartno 1928 - Podvinci, Šampion Brunšvik - Cirkulane. 1. mladinska liga 2. KROG: Nova KMB Aluminij - Krka (v petek ob 17.00), Radomlje - Drava Ptuj (v soboto ob 17.00). 1. kadetska liga 2. KROG: Nova KMB Aluminij - Krka (v petek ob 15.00), Radomlje - Drava Ptuj (v soboto ob 15.00). Na Destrniku turnir z bogatim spremljevalnim sporedom Na Destrniku bo v soboto, 14. avgusta, domače športno društvo organiziralo velik nogometni turnir. Na njem bodo na igriščih z umetno travo in tartanom pod osnovno šolo nastopili otroci (od 9. ure naprej), člani (ob 17. uri) in veterani (ob 19. uri). Pestro bo tudi zunaj igrišč, saj organizatorji pripravljajo številne aktivnosti, od delavnic, animacij, na voljo bo napihljiv pikado, igrala, prisotne bodo maskote, obiskovalcem pa bodo ponudili tudi bogat srečelov. Celotno dogajanje bo spremljala glasba, za katero bodo poskrbeli DJ-ji, od 15. ure dalje pa bo živa glasba. Posebna zanimivost bo nastop svetovno znane akrobatske skupine Dunking Devils, ki se bo predstavila v popoldanskem delu sporeda. Prijave za turnir organizatorji sprejemajo do petka, ko bo ob 19. uri opravljen žreb. Dodatne informacije lahko dobite na tel. št. 031 204 913 (Damjan Žerjav). Footgolf • Mednarodni spektakel na Ptuju Od 13. do 15. avgusta bo na golf igrišču na Ptuju potekal največji letošnji domači footgolf turnir serije FIFG 250 - Ptuj Footgolf Open 2021. Gre za enega največjih te vrste v Evropi. Eminenten turnir bo vseboval petkov trening, večerno druženje v dominikanskem samostanu ob lokalnih kulinaričnih dobrotah ter dva izjemno zanimiva tekmovalna dneva (v soboto med 9.30 in 16.30, v nedeljo med 9.30 in 18.00). Nekaj dni pred začetkom je bilo prijavljenih več kot 100 igralcev iz osmih držav, vključno z aktualnim svetovnim prvakom Argentincem Matiasom Perronejem. Turnir si lahko ogledajo tudi gledalci - vstopnine ni! Veljajo pravila PCT v skladu z organizacijo turnirja! Tekmovalo se bo v naslednjih kategorijah: - moški do 45 let - moški nad 45 let - ženske - absolutno - mladinci do 18 let - ekipno: troboj Slovaške, Madžarske in Slovenije (petek in sobota ob 17.00) JM 20 Štajerski Ljudje in kultura petek • 13. avgusta 2021 Ptuj • Festivalski vikendi Art Stays Veliko zanimanje za razstave med tujimi obiskovalci Sobotno poletno dogajanje na Ptuju bodo vse do 18. septembra bogatili festivalski vikendi Art Stays. Le-ti ponujajo vodene oglede razstav, delavnice, pogovore z umetniki in večerno dogajanje na odrih in v galerijah. V letu 2022 bo festival sodobne umetnosti praznoval že 20-letnico. V okviru festivalskih vikendov pa že to poletje napovedujejo praznovanje jubileja, na oder vabijo umetnike, ki so zaznamovali bogato zgodovino festivala. Med prvimi je bil Marko Batista z izjemnim AV performansom Skrita forma digitalne materije. Na Mestnem trgu na Ptuju je potekala likovna delavnica za najmlajše Art Stays - Structura s Tjašo Čuš, bratoma Malek in ŠCD Eleja, ki jih je organiziral Zavod za turizem Ptuj. Ljubitelji sodobne umetnosti pa so si pod vodstvom umetnostne zgodovinarke in kustosinje Doroteje Kotnik, zunanje sodelavke Galerije mesta Ptuj in sodelavke festivala Art Stays ogledali osrednjo razstavo 19. festivala sodobne umetnosti Art Stays v Galeriji mesta Ptuj in razstavo v dominikanskem samostanu. Pri tem je izpostavila rdečo nit letošnjega festivala, temo Structura in kako se dela umetnikov povezujejo s to tematiko. Otvoritveni vikend 19. festivala sodobne umetnosti Art Stays, ki je letos potekal pod naslovom Structura, je bil resnično uspešen uvod v ptujsko poletje razstav in umetnosti. „Razstave, ki so zapolnile vsa ptujska razstavišča, so se odprle v nizu štirih večerov v dominikanskem samostanu, Galeriji mes- ta Ptuj, razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, v Miheličevi galeriji, Galeriji Magistrat, nas ptujskem gradu in v galeriji FO.VI v Strnišču. Ptuju so ponovno dale pečat slovenske poletne likovne prestolnice. Strnjeno in bogato dogajanje otvoritvenega vikenda je iz covid spanca v mesto in galerije privabilo res veliko obiskovalcev od blizu in daleč. 19. festival sodobne umetnosti Art Stays se je začel uspešno, trajal pa bo vse do 18. septembra, ko se bodo razstave tudi zaprle," je povedal direktor festivala Art Stays Jernej Forbici. Foto: Črtomir Goznik Na Mestnem trgu na Ptuju so potekale delavnice za najmlajše s Tjašo Čuš, bratoma Malek in SCD Eleja. Foto: Črtomir Goznik V okviru festivalskih vikendov potekajo tudi vodeni ogledi razstav. Lepo število obiskovalcev pa si je razstave letošnjega festivala ogledalo v zadnjih štirinajstih dneh, ko se je povečalo tudi število turistov na Ptuju. Turisti, ki jih zanima sodobna umetnost, so navdušeni nad tem, kaj ponujajo posamezne razstave. Vodja Galerije mesta Ptuj Dušan Fišer je povedal, da med obiskovalci prevladujejo tujci (Francozi, Nizozemci, Belgijci, Italijani), kar je zelo spodbudno. Gre bolj za družinski tip obiskovalcev, prihajajo cele družine. „Lahko rečem, da gre za resnične poznavalce sodobne umetnosti. Komunikacijo z njimi poskušam vzpostaviti tudi z mojo instalacijo, ki je na nek način interaktivna, obiskovalci vstopajo v njo, podoživijo ta poseben prostor v njej. Izredno so navdušeni. To je morda nekaj, kar pušča vtis o Ptuju, tudi znotraj umetnosti, ne samo kot neko panoramsko podobo, ki ima tudi svojo privlačnost. Zdi pa se mi, da je pomemben tudi nek vsebinski del, da jim ostane neka duhovna sfera, ki nas kot umetnina nagovar- ja. Obiskovalci so presenečeni, da je Ptuj kot takšno malo mesto tako mednarodno in tako zelo aktualno s svojimi razstavami," je še povedal vodja Galerije mesta Ptuj Dušan Fišer, ki je po zaprtju osrednje razstave 19. festivala sodobne umetnosti Art Stays že napovedal tudi veliko razstavo Marike Vicari, ki jo imamo že za Ptujčanko, saj je že od začetka vpeta v festival Art Stays, tudi njegova direktorica skupaj z Jernejem Forbicijem. MG It— m abavne a> ^ lasbe Ptuj 2021 PUHOV MUZEJ ym V SAKUSAKU, JURSINCI Wf Petek, 3. septembra 2021 ob 19.30 uri Število vstopnic je omejeno. Kupite jih lahko v tajništvu Radia-Tednika Ptuj. radioPTUI Štajerski SSlû Občina Juršinci O^XISLo Original Hasmonika RUÏj&R Lahkota prihodnosti WA ANpro Tech nik d .0.0. petek • 13. avgusta 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Spodnje Podravje • Bomo letos dosegli rekordno število porok na Ptujskem? Lansko leto je bilo leto korone, letošnje je leto porok Lanskoletno korona leto je preprečilo marsikatero poročno slavje. Samo v prvi polovici leta 2021 so na Upravni enoti Ptuj skoraj že dosegli lanskoletno celoletno število opravljenih poročnih obredov. Glavnina porok seveda poteka prav v teh mesecih, od maja do septembra, te bomo nadaljevali s takšnim trendom - kar bo v veliki meri odvisno od epidemioloških razmer in ukrepov - bi na Ptuju lahko letos podrli rekord v številu sklenjenih poročnih zvez. Po mesecih bolj ali manj striktnih omejitev smo se bolj številčnih druženj in raznoraznih slavij vsi veselili. Sproščanje ukrepov, kar omogoča veliko bolj normalno izvedbo različnih dogodkov, je prispevalo tudi k povečanju števila opravljenih poročnih obredov v zadnjih mesecih. Marsikdo, ki si je želel majhno, intimno poroko, je sicer situacijo izkoristil in poročne zaobljube izrekel lani. Poročnih obredov niti ni bilo tako malo, kot bi morda glede na situacijo pričakovali. Je pa statistično gledano padec vendarle opazen. V letu 2020 je bilo na Upravni enoti Ptuj maja sklenjenih 15, junija 37, julija 22, avgusta 35 in septembra 18 porok. Skupaj je lani v zakonski stan stopilo 127 parov. To je glede na leto 2019, ko se še torej nismo ubadali s korono, okrog 15 odstotkov manj. Leta 2019 je bilo namreč na Ptuju skupaj 151 porok. Že avgusta dosegli številke iz leta 2019 Letošnje številke bodo skoraj zagotovo presegle ne le leto 2020, pač pa (skorajda zagotovo) tudi leto pred tem. Samo do začetka avgusta so na Upravni enoti Ptuj opravili 110 porok. Torej že doslej skorajda toliko kot lani v celotnem letu. V mesecu maju letos se je na UE Ptuj poročilo 14 parov, junija in julija pa po 32. Tudi začetek letošnjega avgusta je s tega vidika zelo obetaven: doslej so opravili pet poročnih obredov, do konca meseca imajo še 33 prijav. Že avgusta bodo torej, če bo vse po sreči, dosegli številke iz obdobja pred epidemijo. V primeru nadaljevanja s takim tempom jih bodo celo presegli. Čeprav je jesen negotova z vidika ukrepov, pa kar nekaj parov poroko načrtuje tudi v drugi polovici leta. Samo za september je oddanih 12 prijav. To pa seveda niso dokončne številke, do konca leta je še kar nekaj mesecev. »Prijava za obred je možna vsaj deset dni pred želenim terminom in največ šest mesec prej v primeru, da se obred izvede na Magistratu ali dvorcu Sterntal. Kadar je lokacija obreda izven že omenjenih prostorov, pa najmanj mesec dni pred datumom poročnega obreda,« pojasnjuje Boris Miočinovic, vodja Oddelka za upravne notranje zadeve na UE Ptuj. Po upadu števila opravljenih poročnih obredov lani, kar je predvsem posledica omejitev, povezanih s covidom-19, se torej stanje letos na tem področju normalizira. A kot poudarjajo na ptujski UE, je Poročni obred lahko stane 170 evrov Poročni obredi, ki se izvajajo ob uradno določenih dnevih za to (ob sredah na Upravni enoti in ob sobotah v uradnih prostorih Mestne hiše na Ptuju ter dvorca Sternthal v Kidričevem), so brezplačni za mladoporočence. Za vse ostale lokacije izven uradnih prostorov mladoporočenci plačajo predpisano takso 170 evrov. predvidevanje trendov za prihodnje negotovo: »Število porok bo v prihodnje odvisno od vsakokratnih zdravstvenih razmer in s tem povezanih ukrepov. Pri opravljanju poročnih obredov se držimo navodila in ukrepov pristojnega ministrstva in priporočil NIJZ.« V zadnjem letu in pol so se navodila, povezana z izvajanjem porok, velikokrat spreminjala. V epidemiološko najtežjih časih sta lahko bili na poročnem obredu zraven ženina in neveste prisotni le priči. Mnogi so zato ta veseli dogodek prestavili na ugodnejše čase. Zdaj je neprimerno lažje organizirati in izvesti poročno slavje. Kako dolgo bo tako, pa najbrž ne ve nihče. Dženana Kmetec Slovenija: lani manj porok in manj razvez Demografsko statistiko v Sloveniji v letu 2020je zelo zaznamovala epidemija covida-19. Sklenjenih je bilo 5.214 zakonskih zvez, kar je skoraj četrtina manj kot leto prej. Mesec z največ porokami je bil avgust, ko jih je bilo nekaj nad 1.000. Razvez je bilo lani medtem 1.774 ali 28 odstotkov manj kot leto prej. Največ razvez je bilo v tretjem četrtletju, ko so jih zabeležili 557. Letos 596 porok in kar 652 razvez V prvem četrtletju letošnjega leta statistika ni bistveno drugačna. Manj je porok in več razvez kot v istem četrtletju prejšnjega leta. Kot navajajo na Statističnem uradu RS, je v prvem četrtletju zakonsko zvezo sklenilo 596 parov ali 33 manj kot v istem obdobju leta 2020, razvezalo pa seje 652 parov ali 193 več kot v prvem četrtletju 2020. Podravje • Direktor ptujskega Zavoda za zaposlovanje Žirovnik optimističen Na Ptuju veliko zanimanje za odpuščene delavce Kot smo nedavno poročali, seje število brezposelnih v evidenci območne službe zavoda Ptuj po odpuščanjih v Safilu zelo povečalo. Na ptujsko službo Zavoda za zaposlovanje se jih je iz tega podjetja prijavilo 410, a se jih je 73 do konca julija že odjavilo; vsi razen dveh zaradi zaposlitve. V avgustu pa zavod iz Safila pričakuje še vsaj 100 prijav med brezposelne. Tudi ti brezposelni naj bi imeli dobre priložnosti za zaposlitev. »Na regionalnem trgu dela vlada namreč precejšnje zanimanje delodajalcev za te delavce in večinoma se kar dogovarjajo za zaposlitve v avgustu in septembru,« je pojasnil direktor ptujske službe Zavoda za zaposlovanje Tomaž Žirovnik. Povpraševanje delodajalcev je po njegovih besedah veliko tudi v panogah gradbeništva, kmetijstva, gostinstva in turizma, sezonsko pa nekaj manj v proizvodnih dejavnostih (zaradi dopustov oz. kolektivnih dopustov). »Seveda pa je nekaj manj zanimanja za starejše delavce in osebe z omejitvami pri delu, za katere bodo potrebne spremembe kariernih poti in pomoč ukrepov aktivne politike zaposlovanja,« je opozoril. Povedal je še, da so bili tudi ti brezposelni še kot zaposleni deležni informiranj o nadaljnjih kariernih možnostih, individualnih svetovanj, Foto: Arhiv ST pa tudi možnosti vključitve v program Štartaj svojo kariero s potencialom, ki omogoča izobraževanja ter usposabljanja za nove karierne poti. »Vse z namenom čim hitrejše in čim kakovostnejše ponovne vključitve na trg dela,« je dejal in spomnil še na možnosti vključevanja v aktualne programe aktivne politike zaposlovanja, izmed katerih velja največje zanimanje za programa Usposab-ljam.se in Zaposli.me. sta Ptuj, Kidričevo • Diamantna poroka Mohoričevih 60 let strpnosti, spoštovanja in ljubezni Slavnostna potrditev diamantne poroke Ane in Miroslava Mohoriča iz Krčevine pri Vurbergu je potekala zadnji julijski dan v restavraciji Pan v Kidričevem. Prvič sta se poročila 29. julija leta 1961 na Ptuju, tudi zlato poroko leta 2011 sta imela na Ptuju. Srečna in zadovoljna sta, da sta dočakala tako visok jubilej skupnega življenja. Diamantne poroke so redke, zakonci, ki jih dočakajo, pa so v teh letih skupnega življenja tudi v resnici stkali tako trdne in plemenite odnose, da so kot diamanti. Strpnost, spoštovanje in ljubezen, to so tri glavne sestavine „recepta" za diamantno poroko, je povedala Ana Mohorič. V idiličnem okolju Krčevine pri Vurbergu živita že 41. leto. Nekoč je za hišo na izjemno strmem pobočju rasel tudi vinograd, ki pa sta ga z leti opustila. Celih 33 let sta skrbela za trse laškega rizlinga, šipona in sovinjona. Vino je bilo večinoma za prijatelje. Foto: Cilka Diamantna zakona Ana in Miroslav Mohorič Zdaj se bolj ali manj posvečata drug drugemu, rada tudi kartata, spremljata športne dogodke, skrbita za hišo in njeno okolico. Miroslav je bil nekoč nogometaš, član ekipe Drave, tekme ptujske Drave sta skupaj spremljala še vrsto let, tudi po tem, ko je Miroslav že odložil kopačke. V zakonu sta se jima rodila sin Denis (kamnosek) in hčerka Brigita (zdravnica). V jeseni življenja pa ju razveseljujejo vnuki: Samo, Marina, Oliver in Leo. Spoznala sta se kot plesalca pri folklori Ana in Miroslav sta se spoznala pri folklornem društvu, ki je imelo v tistem času vaje v Narodnem domu na Ptuju. Oba sta rada plesala, Miroslav si je Ano izbral za soplesalko. V tistih časih se je na ta način spoznalo in povezalo več mladih parov. Na nek način je bilo to plesno partnerstvo tudi garancija za uspešen zakon, povesta diamantna zakonca Mohorič. Ana je Ptujčanka, z dekliškim priimkom Hadler, v njeni družini je bilo 12 otrok, stanovali so v Jadranski ulici. Miroslav se je leta 1953 na Ptuj preselil iz Ljutomera. Izučil se je za kamnoseka. Kamnose-štvo pa je postalo njegovo prvo delo šele po 22 letih in pol, kolikor je bil zaposlen v Mlekarni Ptuj, najprej v avtoparku, nato v vzdrževanju, četudi je nekaj let ob službi kamnoseško delo opravljal v okviru popoldanske obrti. Foto: Črtomir Goznik Mohoričeua pred svojim domom v Krčeuini pri Vurbergu Do upokojitve pa je nato polnih 10 let imel kamnoseško obrt. To je nadaljeval sin Denis, zdaj pa je kamnosek že vnuk Samo. Tako se s kamnoseštvom pri Mohoričevih uspešno ukvarja že tretja generacija. Ani je bila zaposlitev v Ptujski tiskarni prva in zadnja služba, kot invalidka III. kategorije se je upokojila pri dobrih petdesetih letih. Delala je v materialnem knjigovodstvu, ob delu je končala ekonomsko šolo. V pokoju je že 29 let, prihodnje leto bo praznovala 80. rojstni dan. Miroslav se je po upokojitvi posvetil izdelavi predmetov iz kamna, ki so izdelani resnično vrhunsko in s filigransko natančnostjo. Njegovo umetniško žilico pa izpričujejo tudi edinstvene skulpture iz trsov. Diamantna zakonca si želita, da bi jima še naprej služilo zdravje, Ano sicer čaka operacija, ker ima težave s hrbtenico, tudi zato sta 60 let skupnega življenja slavnostno potrdila v restavraciji Pan, kjer je lažji dostop. V poročno dvorano Mestne hiše na Ptuju pa za zdaj še ne vodi dvigalo. Diamantnima zakoncema želi vse lepo tudi uredništvo Štajerskega tednika. mg 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. avgusta 2021 OKNA • NOT VRATA 02 I 7B0 04 24 ^ UNINGSI OSOJNIKOVA 12, PTUJ 0 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). V Štajerski tednik ■ časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeiiprvu Program TV Ptuj v Štajerski www.tednik.si 14. in 15. avgusta 2021, sobota ob 21.00, nedelja ob 10:00: Delegacija položila venec v parku spominov pri spomeniku na Vičavi. Spominska slovesnost ob dnevu spoštovanja vrednot NOB na Ptuju. Slavnostni govornik je bil Marijan Križman, predsednik Zveze združenje borcev za vrednote NOB Slovenije. 18. tradicionalno tekmovanje veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plovcem - Ptuj 2021. Tekmovanje, posvečeno 30-letnici samostojne države Slovenije. Rancarija na Ptujskem jezeru v organizaciji Brodarskega društva Ranca Ptuj. Najboljši čas si je priveslala ekipa Friki AP Grušovnik. Mestna občina Ptuj je pripravila sprejem Kristjanu Čehu, metalcu diska, na ptujski tržnici. Peto mesto na olimpijskih igrah v Tokiu je vrhunski dosežek 22-letnega ptujskega olimpijca. Tradicionalna postavitev klopotca velikana na Grajenščaku. Klopotec velikan, ponos Društva vinogradnikov Osrednje Slovenske gorice, z gromkim klopotanjem vabi na bližajočo se trgatev. Vabilo v svet glasbe v sobotni večer in nedeljski dopoldan. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK, 13. avgust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 TV prodajno okno 09:00 24. praznik občine Gorišnica, 2019 10:30 33. Maistrove prireditve v Voiičini 12:15 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Malo na okrog, Jurovski dol ^ 19:00 Koncert zborov in folklore OŠ Jur. Do! 20:05 Sloveniji za 30 let, OŠ Gorišnica 2021 21:50 Astro - v živo 23:00 Video strani SP SOBOTA, 14. avgust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Košnja trave v Šturmovcih 09:10 Ptujska kronika 09:30 Večerna pesem, OR PZ Ptuj 2015 11:25 Oddaja iz občine Miklavž 12:00 Video strani 17:00 TV prodaja 18:00 24. praznik občine Majšperk 19:00 130 let TD Ptuj, 2016 20:00 Predavanje - Demenca, Markovci 2015 22:00 Ujemi sanje 23:30 Video strani B< SIP K 'k « cnvrio se v Auši. ■ ,Ani na moram savno ^ ^ no našel notranji rror, zda) " V Hlačah sem ze našem Vi \rica ko ji «nuked pomenijo ueckot fukea. ženska postaneta, ko. >foo vsi stara iz modrimi nosovi modreci. AFORJZMIBVTRED» <>^^ Nagradno turistično vprašanje o o o ami vrhunci Ptujsko festivalsko poletje še zdaleč ni končano. Za to bodo vse do 18. septembra še poskrbeli tudi v društvu Art Stays, organizatorji letošnjega že 19. festivala sodobne umetnosti, ki bodo ves ta čas pripravljali zanimivo festivalsko vikend dogajanje. Prvo je bilo že 7. avgusta. Še vedno pa lahko obiščete tudi vse ptujske galerije in galerijo FO.VI v Strnišču, v katerih razstavljajo letošnji udeleženci festivala sodobne umetnosti. Vmes pa bodo festivalski gostitelji še v Društvu za rimsko zgodovino in kulturo Poetovio 69, organizatorji Rimskih iger, od 24. do 28. avgusta pa bo Ptuj gostil jubilejni, 25. festival Dnevi poezije in vina. Že prihodnji teden bo Ptuj dihal z rimsko zgodovino in kulturo. Ptujčani in obiskovalci od drugod si bodo lahko v živo ogledali delček rimske zgodovine Ptuja in okolice. Predstavile jo bodo rimske skupine. V rimskem kampu pa bodo 19. avgusta slavnostno odprli rimsko gledališče. To je še ena nadvse pomembna pridobitev, ki bo omogočila „rimsko življenje" na Štukih od pomladi do jeseni. Na novi lokaciji, na mestni tržnici, pa bo letos potekal jubilejni festival Dnevi poezije in vina. Začela seje namreč težko pričakovana obnova Stare steklarske delavnice in Vrazovega trga, ki je bil do letos središče tega mednarodno uveljavljenega pesniškega festivala. Za tiste, ki v tem času odkrivajo Slovenijo in njene zanimivosti, bo morda zanimiv tudi podatek o tem, da bodo danes na kopišču oglarske domačije Medved, Suhadole (Dole pri Litiji) prižgali največjo oglarsko kopo v Evropi. Začelo se bo ob 17. uri, častni govornik pa bo predsednik Evropskega združenja oglarjev Karl Josef Tieke. V Pivki pa so odprli Center o velikih zvereh Dina. V njem bodo obiskovalci s pomočjo sodobnih multimedijskih sredstev v prijetnem, modernem ambientu spoznali značilnosti velikih zveri in izzive sobivanja z njimi. Na spletni strani Statističnega urada Slovenije pa si vsak ponedeljek lahko ogledamo serijo videov, ki so dostopni tudi na njegovem YouTube kanalu. Skupaj gre za serijo kratkih promocijskih videov, ki na šaljiv način obravnavajo stereotipe o Slovencih. Le-ti so na voljo v slovenskem in angleškem jeziku, ponujajo pa veliko smeha ter statističnih podatkov v povezavi z obravnavanimi stereotipi, hkrati pa tujcem nudijo vpogled v slovensko kulturo in mti&što običaje. Tako izvemo, da ima kar 60 odstotkov slovenskih gospodinjstev svoj lastni vrtiček za pridelavo hrane: vrtičkarjenje in pridelava hrane je v Sloveniji zelo pomembna. Slovenci smo posebni tudi po tem, da gostom, ki nas obiščejo, najprej ponudimo copate, kar je za tujce prav tako posebej zanimivo. Letno pa kupimo ali uvozimo skoraj dva milijona copat in druge hi-F^jhaajll r-M-i mflj ' .....'^JMilll^ šne obutve. Slovenci pa smo vzorni tudi, kar zadeva medsosedske odnose. V zgodovini dvorca Rakičan je imela najpomembnejšo vlogo plemiška jaHijDr; j družina Batthyany. Med tistimi, ki so pravilno odgovorili na vprašanje o tem, katera družina je imela najpomembnejšo vlogo v zgodovini dvorca Rakičan, 9PiPil|j|li:iiiii^JiiiiliP^^ se je nagrade razveselila Marija Štumberger s Ptuja. Danes sprašujemo, na iBSlilitirli' katerem od gradov so bile turkerije inventar do leta 1907, ptujska zbirka slik, fiSip SilliP®® MlUL - a ^"ijkl š&mJI ki je le eden od mnogih primerov zanimanja za eksotične orientalske kraje, --ffiV■■■ • --. JSrni^' / kakršno je bilo v 17. in 18., pa tudi še v 19. stoletju razširjeno med evropskimi Mlin \ TfflK- : .....- -i* — — MU '''M"'* i izobraženci. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova /flililllft . JlUgl - - i.lkrr1 ■ .-■mIHlPiPIlSPP^St W 3, do 20. avgusta. ¡1 r" NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE I • -¿»••i.-»' Na katerem od gradov so bile turkerije inventar do leta 1907? ' »Hi in " * i H lme in Priimek: Foto: Črtomir Goznik | ^ | Slovenska gospodinjstva so posebna tudi po tem, da jih ima kar 60 odstotkov svoje lastne vrtičke za pridelavo hrane. Videi Statističnega urada Davčna števila: . Slovenije pa razkrivajo še več stereotipov o Slovencih, na podlagi katerih ^ Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. tujci spoznavajo slovensko kulturo in običaje. Foto: SD