k/'" — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dn,e 30. avg. 40 Macedoncev, iz Amerike je pa prišlo 35 Slovencev in Hrvatov; dne 1. sept. se je odpeljalo 16 Hrvatov, 4C Macedoncev in četvero Ogrov, a vrnilo 20 Hrvatov in 10 Macedoncev. — O napredku "Slovencev. Hrvatski list "Pokret" z dne 2. sept. t. 1. prinaša uvoden članek pod naslovom: "Napre-dak Slovenaca". Hvali Slovence, kako žilavo in vstrajno streme kvišku na vseh poljih kot izvrstni učenci Čehov —tako izvrstno, da jim smejo Čehi ttl-intam tudi prepustiti vodstvo slovanske politike v avstrijski državni polovici. Potem pa prihaja člankar na zadnjo ljubljansko krizo in označuje Hribarja kot moža, ki je pravzaprav privedel Slovence do tiste moči in u-gleda, ki ga danes imajo, zato tudi da je nanj padla trda roka vlade, ki hoče , Slovence nazaj potlačiti. Potem navaja znani članek "Neue Freie Presse", kako ,so Slovenci začeli dvigati glavo, kako da hočejo že komandirati nad 30 milijonov drugih državljanov, dasi jih je samih komaj en milijon in še to raztresenih, kako ustavljajo parlamentarno delo, kako so na Kranjskem povsod iztisnili nemški jezik, kako se vodijo slovenski zapisniki v deželnem zboru in odboru itd. Vse to spravlja člankar v neposredno zvezo z osebo Hribarja in sedanjo krizo v Ljubljani. — Ljubljanski "Slovenec" pa k temu pristavlja: "Veseli nas, da Hrvatje priznavajo naš napredek na gospodarskem, narodnem in političnem polju, samo resnici in jasnosti na ljubo naj se pri tem ostane na stvarnem potu. Slovenske zapisnike v dež. zboru, slovensko ura-dovanje, samoslovenske ulične napise v Ljubljani in najširšo gospodarsko organizacijo ter sploh ves preporod Slovencev je izvedla S. L. S. (Slovenska Ljudska Stranka) — ne Ivan Hribar in njegova stranka. (Op. ur. No, nas amerikanske Slovence veseli, da stara domovina napreduje in čast vsem, ki imajo v tem oziru kaj zaslug.) —Nova obrtna šola. Na novo stavbo obrtne šole na Mirju v Ljubljani so postavili že streho. — "Gasilni dom" v Zasipih pri Bledu je bil slovesno otvorjen dne 28. avg. — "Društveni dom" v Domžalah je bil UlagcisJuvij^H-«U>e-28. avRv -ob-ugro-liini udeležbi občinstva.^ Navzočih je bilo 4—5000 ljudi. Orlov je bilo v kroju 310, zastav 12 v velikem izpre- "vodu raznih društev od blizu in daleč — Mednarodni muzej za jamsko znanstvo v Postojni. Kranjski deželni odbor je dovolil odboru za zgradbo jamskega muzeja v Postojni 1000 kron podpore. — Novi konvikt za srednješolsko mladino v Ljubljani. Dne 1. sept. dop. ob 11. uri je blagoslovil prevzvišeni knezoškof konvikt za srednješolsko mladino. Slovesnosti so se udeležili: dežel, predsednik baron Schwarz, krški škof dr. A. Mahnič, predsedniški namestnik grof Chorinsky, stolni prošt J. Sajovic, prelat Kalan, sodni svetnik Milčinski, predsednik Vincencijeve družbe dr. Gruden, yeč gospodov kanonikov, različni zastopniki ljubljanskih zavodov, redov in kongregacij in več drugih mladinoljubov. Po blagoslovu je imel prevzvišeni kratek nagovor v kapeli; Jiovdarjal je, da je smatrala Cerkev vedno za svojo dolžnost mladino lepo vzgajati na korist Cerkvi in človeški družbi. Zato zmiraj na to dela, da se mladina vzgaja v zavodih, kjer si ohrani vero, utrdi v krščanskem življenju in privadi reda in dela. Veseli ga, da ve to tudi svetna oblast vpoštevati in uvaževati, ki se je po svojih zastopnikih tega slavlja udeležila. Največja hvala pa gre g. prelatu Kalanu, ki je požrtvovalno vso skrb za izvršitev konvikta prevzel in stavbo srečno dovršil. — Stavba je dvonadstropna, s pritličjem. V subterenu se nahaja kopališče, perilnica, lekarna, kuhinja; v pritličju in nadstropjih so pa spalnice, učne sobe, stanovanja za prefekte, obednica in bolniška soba. Stavba je oskrbljena z električno lučjo in centralno kurjavo, je prizidana na staro sirotišnico Collegium Mananum in tvori ž njo eno stavbo. Prostora ima sedaj cel zavod za 300 gojencev in je last Vincencijeve družbe. Zavod je namenjen za srednješolce in pripravnike. — Ljubljana brez župana. Dne 30. avgusta je bil Ivan Hribar zopet izvoljen za ljubljanskega župana. Od 23 glasovnic se je 22 glasovnic glasilo na Ivana Hribarja, eden listek je bil prazen. Sejo je vodil podžupan dr. Tavčar. Hribar se je zahvalil na zaupanju in izjavil, da sprejme izvolitev, ako dobi Najvišje potrjenje, češ, da bi občinske svetnike žalil, ako bi vzpričo temu zaupanju ne sledil njihovemu klicu Hribarjeva ulica. Sprejeto. V mestu Dr. Oražen je nato predlagal, naj se odslej imenuje Gosposka ulica Ivan je bil red in mir. Naslednjega dne je dobil podžupan dr. Ivan Tavčar od de želnega predsedništva dekret, v katerem se naznanja, da vlada vsled zo petne izvolitve Hribarja razpušča ob- činski svet ljubljanski. Posle občinske uprave vodi sedaj vladni komisar vitez Laschan. Ta uradnik je nemškega mišljenja, in vlada je z njegovim imenovanjem prizadela slovenskemu glavnemu mestu hud udarec, ki je po ben provokaciji. Vsi magistratni razglasi se morajo izdajati tudi v nemškem jeziku. Metropola vseh Slovencev mora zopet nemškovati, dočim se še v Celju, Mariboru, Ptuju, Gorici, Trstu, Celovcu in drugod noben vladni sistem ne zmeni za pravice Slovencev. — V pokoj gre predsednik ljubljanskega deželnega sodišča gospod Le-vičnik. Kakor poročajo listi, pride na njegovo mesto Nemec Adolf Eisner od graškega nadsodišča. Mesto predsednika ljubljanskega deželnega sodišča je slovensko posestno stanje in je imenovanje Nemca težka in očividna provokacija vlade. Že g. Levičnik je uveljavljal vse zahteve višjega deželnega sodišča proti rabi slovenskega jezika, kaj bo šele delal zagrizeni nemški nacionalec Eisner! — Žrtev septemberskih dogodkov. Odvetniški kandidat gosp. Žiga Vodu-šek je bil zaradi septemberskih dogodkov obsojen na štiri mesece ječe. Njegova prošnja za pomiloščenje je bila popolnoma odbita, prošnja za spregled pravnih nasledkov obsodbe pa je bila začasno odbita.^ — Pet vojakov pobegnilo od 17. peš-polka. Oblasti zasledujejo naslednje dezerterje 17. pešpolka: Anton Dolenc, doma iz Zminca; Janez Jemec iz Poljan v litijskem crkraju; Jožef Perčič iz Paradišča v ljubljanski okolici; Fr. Oven iz Prapreč y litijskem okraju; Anton Rajar iz novomeške okolice. — Slovenski pevec Na Dunaju se je dne 31. avg. zvečer pela v dvorni operi po daljšem presledku Smetanova opera "Prodaita nevesta". Kecala je pel naš slovenski rojak Julij Betetto, ki je imel uspeh večera na svoji strani. Občinstvo mu je navdušeno ploskalo ter ga štirikrat poklicalo na oder pri odprti sceni. — Jeseniško restavracijo je dobil Slovenec, g. Dojničar. —Jeruzalemski romarji. Dne 2. sept. se je odpeljalo iz Ljubljane 529 slovenskih romarjev v Jeruzalem. AMERIKANSKI SLOVENEC, 23. SEPTEMBRA 1910. 3. je dne 3. julija t. 1. zaklal svojo ženo [njegova krava na prostem. Pušnik je Marijo, s katero ni skupaj živel. Raj- ftiislil, da se mu bliža cigan. 40 orož-nica je služila potem, ko sta se z mo-lnikov je te dni zasledovalo cigane, na-žem ločila, kot dekla pri Mariji Noč i> roje tudi streljajo, stražilo kmečke hi- le, a cigani so se vedno pravočasno umaknili in sedaj so zapustili okolico, (We da-bi oblasti vedele kam so šli. — Nadomestna državnozborska volitev v Belikrajim. Po odstopu pl. Šukljeta se pot^g^j«--* r.o njegov man-.: clat prfit.' Jai c kot kandidat Slovenske Ljudske Stranke in deželni poslanec Engelbert Gang] kot kandidat narod-nonapredne stranke. Volitev bo dne 18. okt. t. 1. — Smrtna kosa. V Borovnici je u-mrla mati g. Ivana Žitnika in gospe Kobi, Marija Žitnik, stara 85 let. — V Ilirski Bistrici je umrla gostilničarka Josipina Samsa. — Na Dunaju v sa-natoriju je umrl ljubljanski lekarnar Milan Leustek, star 47 lpt; truplo so prepeljali v Ljubljano. — V deželni bolnici je umrl Franc Borštnar, kamnoseški mojster v Dravljah.—Na Verdu pri Vrhniki je umrl posestnik Jožef Hrenov. — V Ljubljani je umrl pleskarski mojster Josip Makovec, star 60 let. — V Ljubljani sta umrli gdčni. Antonija Žnidaršič in Lea Vrhovec. — Župnik Bobek umrl. V Godovi-ču pri Idriji je umrl dne 31. avgusta tamošnji župnik č. g. Alojzij Bobek. Rojen v Kranjski gori 5. oktobra 1855., je bil pokojnik posvečen v mašnika 26. julija 1879. ter nato poslan za kaplana v Loški potok. Deloval je potem kot kaplan v Št. Juriju pod Kumom, v Mokronogu in Šmarjeti, dokler ni leta 1889. dobil župnije Godovič, katero je upravljal do smrti. O. Gelazij Kobal umrl. Pri Sv. Križu na Vipavskem je umrl dne 28. avgusta o. Gelazij Kobal, bivši večletni dušni pastir v celovški deželni bolnišnici. — Kaplan Košak umrl. Dne 6. sept. je umrl v ormoški bolnici č. g. kaplan Jakob Košak. Rojen je bil dne 15. avgusta leta 1885 v Ljubljani, ordini-ran dne 15. julija 1908, služboval je najprvo kot kaplan pri Sv. Andražu v Slov. gor. in potem pri Veliki Nedelji. Radi bolezni je stopil v začasni pokoj. Soproga deželnega in državnega poslanca g. Povšeta umrla. Rodbina g. komerčnega svetnika, državnega in deželnega poslanca Frana Povšeta je zadela bridka, nenadna izguba. V ljubljanskem Leonišču je na srčni kapi dne 4. sept. umrla vzorna soproga in mati ga. Terezina Povše. — Nesreči. Strela je zadela v Moravčah dne 4. sept. ob pol sedmi uri zvečer gdč. Pavlo Koschier, hči vdove c. kr. okrajnega predstojnika. — 21 let stara Marija Čemažar iz Železnikov se je ubila pri trganju planik na Ra-kitovcu — Pravda proti Hladniku je veljala okolu 5000 K. Sodišče je te stroške naložilo Hladniku. — Še ena tri dni trajajoča porotna obravnava. Dne 5. sept. se je pričela pred ljubljansko poroto tridnevna razprava proti Francetu Martinjaku, železniškemu delavcu v Kurji Vasi pri Mostah. Martinjak je bil obsojen na kazen smrti na vešalih. —O velikem požaru v Črnomlju m\šc piše: V petek 26. avg. ob 10. uri dopoldne je tu izbruhnil velikanski požar in vpepelil v dveh urah sedem posestnikom vsa gospodarska poslopja. Začel je goreti skedenj posestnika Žukči&t. Odtod se je ogenj bliskoma razširil po bližnjih strehah in v pol uri objel eiiajst poslopij. Vsled pomanjkanja vode in silne naglice, s katero je švignil plamen po slamnatih strehah, sploh ni bilo misliti na uspešno gašenje.'Napornemu delu se je posrečilo le omejiti ogenj na štirih straneh, kar je omogočilo samo sadno drevje. K požaru sta prihiteli s hvalevredno naglico tudi pol žarni brambi z Doblič in Gradiča, a brez vode ni bilo mogoče ničesar storiti. Vzrok tolikemu požaru je bil brez dvoma naš "vodovod", ki je žalibog že par let samo neke vrste "zrakovod". Ker so ga dali meščani ravno zaradi ognja speljati tudi na pristave, je njih usoda sedaj toliko žalostnejša. Ako bi vodovod funkcioniral, bi oteli z "lahkoto pet poslopij; tako so pa morali vodo v sodih voziti iz oddaljenega'bre-ga. Če vodovod res nima tolikega pritiska, da bi prekoračil klanec do pristav, se naj poiščejo novi studenci, ker mesto Črnomelj že zaradi ognja ne.' sme biti dolgo časa brez s {am e ga in zanesljivega vodovoda. Škodo cenijo na 80,000 kj-on, zavarovalna svota znaša komaj desetino; nesreča je toraj občutna. Kdo je z»žgal, se ne ve; skoro gotovo zopet otroci, katerim puste sta-riši še zmiraj nositi polne žepe užiga-lic. Enkrat jih bo že izučilo. Pogoreli so: J. Žugčič (skedenj in kozolec),..reven; Karol Geltar (štiri poslopja); Martin Malnerič (skedenj); Marija' Zupančič (skedenj), zelo revna; Angela Skubic (dve poslopji); Jože Jeripai^ {kozolec); J. Kobetič (velika pristava), reven. V dvanajstih letih trikrat pogorel. V Jeličnem vrhu pri Idriji je posestnik Jakob Menart, po domače Podbregar. Pogorel je pred kakimi dvanajstimi leti prvikrat. Lani v maju je pogorela hiša drugič. Letos ga je zadela ta nezgoda že tretjič. V noči od sobote na nedeljo 28. avgusta je okoli polnoči udarila strela v vrh strehe, zažgala pr strešje in šinila potem v hišo.. Tu je razbila stensko uro in poškodovala dve žepni uri tako, da sta nerabni. Na steni je visel velik molek, ki mu je raztopila žico, jagode pa so se razsule po tleh. Podboje duri v sobi je razmaknila, da so domači komaj odprli duri. Vendar se je srečno rešilo vseh dva*- n/iist oseb. ki .o bilo v hiši. —Smrtna kosa. V Kaplji pri Vran-ikem je umrl dne 29. avg. veleposestnik Ivan Apat. — V Gradcu je umrl ieljski slikar in pleskar Albin Paradiž. — Na Vranskem je umrla gostilni-Sirjeva soproga Ana Lukman, rojena gank, vrla žena, zlata mati, skrbna spodinja. Nesreče. Vlak je povozil železn. žMbnca Antona Brateca v Laškem Mgu. —Utonil je v Pamečah pri Slo-V sjijegradcu mladenič Rudolf Rubin.— S rtjrtno ponesrečil se je 23 letni pose-1 jiiški- sin Gregor Marošek na Dobrni. ŠTAJARSKO Telefonske zveze na Sr. Štajerju se vedno bolj izpopolnjujejo. 'Tagesp.' poroča, da se bode v najkrajšem času uredila telefonska zveza s Friedber-gom in Hartbergom. Na Srednjem Štajerju bo kmalu že slednje gnjezdo pritegnjeno v telefonsko omrežje, na Spodnjem Štajerju pa imajo sedaj telefon le v Mariboru in Celju. Poslanci nemškutarskih mest poznajo edinole blazno hujskanje in gonjo proti Slovencem — vse drugo jim je pa deveta briga. — Predrznost celjskih nemškutar-jev. "Slovenec" poroča sledeče: "Vrhunec nesramnosti so dosegli (pri občinskih volitvah za okolico Celje) nem-škutarji s tem, da so mislili Slovence zasramovati na grozovit način. Ne le, da so imeli 100 kilogramov smodnika pripravljenega in bakljado, pri mesarju Rebenscheggu so imeli pripravljenega tudi osla. Če bi zmagali, so mislili tega osla odeti v slovensko trobojnico s sokolsko čepico ter mu dati napis: 'Zadnji Slovenec iz Gaberja" ter ga voditi po mestu. Res nečuvenol "Prosta ljubezen". Iz Gradca je izginil pred kratkim urednik socialističnega lista "Arbeitervville", občinski svetnik in deželni poslanec Jodlbauer. Z njim vred je izginila tudi žena nekega znanega demokraškega voditelja. Jodlbauer je oženjen 'in je pustil ženo svoji usodi. Popolnoma po manirah "proste ljubezni". Jodlbauer je igral graški soc. demokraciji vodilno ulo-go. — Lov na nevarne cigane. Iz Maribora z dne 31. avg. poročajo: Od julija meseca tekočega leta do zadnjih dni, je bilo v okrajih Konjice in Slovenji gradeč izvršenih ponoči več predrznih vlomov. Vlome so izvršili cigani Nikoličeve družbe pod poveljstvom glasovitih vlomilcev Jož. in Mihaela Nikoliča, ki sta 19. julija t. 1- pobegnila iz kaznilnice v Lepoglavi. Ljudje so ju opetovano videli v obleki kaznjencev. Ta ciganska tolpa že 'eta in leta nadleguje ljudi po Kranjskem, Primorskem in Štajerskem; čla"' te družbe imajo domove na raznih krajih Hrvaške, so pa doma iz Novega Mesta. Po dnevu so bili cigani vedno skriti v gozdnih skrivališčih, ponoči pa so se klatili okolu kmečkih domov. Cigani so imeli urejene signale z 'unčami, pa tudi druge signale. Preplašeno prebivalstvo je stražilo cele noči svoje domove in večkrat prepodilo- cigane, ki so strašili ljudi tudi s po cestah raztrošenimi listki, na katere so napisali razne grožnje. Te dni je posestnik Pušnik v okolici marenberški nevarno obstrelil orožnika Presečni- ma generalnega vikarja krške ško- je imenovan mil. g. stolni prošt lAnton Mueller v Celovcu. Rožek, 1. sept. Naš dični doma-^'iakademični slikar Peter Markovič, , ravnokar dovršil slikanje župnij-. lierkve v. Sv. Križu pri Slatini, je lil častno ponudbo iz Indiana-Jga v Severni Ameriki, ter lepo poda naj pride delat za tri leta v enskili cerkvah Severne ' Amerike. 'to ponudbo sprejel, se naš u-ik'se ni odločil. |iNa Dobraču .sta'se ubila obisko-JŠslikarske akademije dunajske, It* Bradaczek in njegov tovariš s:si. :Dne 30. avg. so ju dobili mrtva ftkozvano rdečo steno vojaki 8. fiia lovcev iz Podkloštra. I Lovska sreča saškega kralja. Iz j&. se poroča-31. avgusta, da je sa- aplj v kratkem času bivanja v svo- rbižkem lovišču ustrelil 24 div- Bgfc,''med njimi ^0 korenjaških ko-Tk, . Ml ' ■folom na Koroškem. Celovški povdarja, da pri gospodarskem polomu na Koroškem, ki so ga po-, vzročili Kayser, Palese in Weiss, ni prizadeta nobena slovenska posojilnica. Z druge strani pa se povdarja, da je pij polomu prizadetih krog 70 rajf-ajjr Weiss posodil tvrdki Kayser & Paleše iz osrednje blagajne, ne da bi bilo jio dovolilo načelstvo. zopet priliko, da se pokažejo v vsej svoji narodni nestrpnosti. Tržaški "Piccolo" že poziva italijanske družine, naj vpišejo ali naj delajo na to, da se bodo vpisale njihove slovenske služkinje z laškim občevalnim jezikom. To svojo gorostasno trditev utemeljujejo s tem, da slovenska služkinja občuje s svojo gospodinjo v italijanščini, ter je zato njen občevalni jezik italijanščina. Ne glede na to, da je mnogo laških gospodinj zmožnih slovenščine in tudi slovenski govorijo, je vendar škandal prve vrste, da hočejo Lahi oropati Slovence za stotine slovenskih deklet, ker občujejo včasih s svojo gospodinjo v kaki spakedrani italijanščini. Kako je to zlobno, se razvidi tudi iz dejstva, da občuje slovenska služkinja s svojimi prijateljicami m tovarišicami v slovenskem jeziku, in bi morala potem dosledno vpisati, da je njen občevalni jezik italijanski in — slovenski. In kakor Lahi, bodo gotovo tudi Nemci hoteli prakticirati ta frivolen način pomno-ževanja "kulturnega" nemškega naroda. — Ljudsko štetje in Slovenci v Gorici. Slovenci v Gorici so sestavili pripravljalni odbor v svrho potrebnih predpriprav za ljudsko štetje v Gorici, t. j. da se s posebnim štetjem Slovencev v Gorici cložene njih pravo število, ker uradno štetje bo falsilikat. — Vzor Mazzinijanca. Meči Mazzini-janci v Trstu, ki so v zaporu radi vele-izdaje, je tudi neki Socchi. Tega moža toži državni pravdnik tudi zaradi krive izpovedbe imena. Mož je namreč rojen Kraševec z lepim slovenskim imenom Skok. — Banka "Popolare triestina", katera je vživala že 40 let neomejeno zaupanje, je prišla v velike denarne stiske. Kaj je vzrok teh težkoč, ni znano. — Nova goriška deželna blaznica se otvori meseca oktobra. — Koprska razstava bo, kakor je baje sklenil razstavni odbor, 3. okt. t. 1. zaključena. — 5. sokolsko društvo se ustanavlja v tržaški okolici. HRVATSKO. — Ponarejalci denarja v Zagreba. Nedavno smo poročali, da krožijo na Reki in po Hrvaškem ponarejeni pet-kronski novci, o katerih se domneva, da imajo svoj izvor v Ljubljani. Sedaj je policiji uspelo izslediti ponarejalce, a ne , v Ljubljani, marveč v Zagrebu, oziroma Karlovcu. Je to neka družina Kralj: oče, mati, dva sinova in neka ženska. Josip Kralj ml. je bit že preje kaznovan radi ponarejanja denarja. — Vola pekli. Na zagrebški jesenski razstavi so pekli vola na ražnju od dne 1. sept. popoldne od 2. ure do prihodnjega dne zvečer. Tako obila pečenka rabi sevfcda primerno časa, da se skozi in skozi prepeče in zahteva precej strokovnjaštva. V Zagreb so poklicali mesarja Paviča iz Požege in. dva njegova pomočnika, ki so pripravili volovsko pečenko; tudi raženj je last požeške mestne občine in star nad 100 let. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke. Geo. Laich GOSTILNIČAR. 3501 • 95 Street, So. Chicago, III. Tel. So. Chicago 5844. Pošilja denar že več let v staro domovino, a še ni bilo slišati nikake pritožbe. ROJAKI DOBRODOŠLI! t— Lahi in ljudsko štetje. Bližajoče se ljudsko štetje daje tržaškim Lahom — Volitve v Hrvatski. V budimpe-štanskih političnih krogih se mnogo govori o bodočih volitvah v Hrvatski. Prevladuje mnenje, da se potroši tudi v Hrvatski kakor na Ogrskem za volitve obilo denarja, da se zdrobi moč koalicije! Tudi nameravajo korigirati srečo v korist vlade pod pretvezo vzdr- .ic.-xa.fwo~ .;•>!... način, kakor med Slovaki! Tudi če bi se prelivala kri, kaj to ženira grofa Khuena, ki hoče na vsak način dobiti v Hrvatski pokorno stranko. R. Pilcher, predsednik. Fred Bennftt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. VV. Woodruff, ass't kasir. ' National Kapital $100,000.00. Barber Building J-oliet, I1L TA BANKA vam plaža enako-visoke obresti kakor bank« t stari domovini. OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna bank« v Jolieto. H t* •i a •l >• ii i i Resnica a • • a • l I« f? f* $ •j $ •i a • l >• •i & Kdorkoli Slovencev je pošiljal M denarje v staro domovino K se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. ii 82 Co. New York, N. Y., t Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko Frank Sakser Cortlandt St., ali na njeno podružnico 6104 St Clair Ave.' N. E„ Cleveland, 0., da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi, kar mu je šlo. m ill [II r|) ft $ ? f t? rt it ti t? .,,,,miuIIMIIt||g||||||||||lt,t||||1|IT1|||||||||||||||||||t|||.||||||||||[(i ^ w 1 4. AMERIKANSKI SLO VttMm, aj. sis,*-1 £,mBRA 1910. A.MERIKANSKI SiX) VENEC Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovensli-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdtja ga vsaki petek 8L0VEKSK0-AM. TISKOVNA DROŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 509. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in.America. The Official Organ of the G. C. Slovenian C.atholic Union. Published Fridays by the gLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois. Advertising rates sent on application. Prva in edina sloveitska untjska tiskarna. CERKVENI KOLEDAR. -25. 26. ."27. 28. 29. sept. Nedelja Nedelja, spozn. Pondetjek Justina, dev. m. " Torek . Kozina' in Damij. " Sreda Večeslav, kralj.. " Četrtek . Mihael, arbang. " IVfk -■'Wij-emoniwi, $»»>*. ODPUSTITI IN POZABITI. —i—.——,— ^ "Odpustiti hočem storjeno jui žalitev, arnpak pozabiti je ne tnbrom njk-dar," kako dostikrat slišimo v življenj ti te besede, ki jih mnogi.ponavljajo, da-si jih ne bi izlepa izrodi, ko bi $wfjt]J,e presodili pomen, kateri tiči v njih. Odpustiti, ne tla bi zajedno tudi pozabili, je nenKigoče. Odpustiti- se pravi, kake razžalitve sc ne več spominjati, je šalivcu ne oponašati, in potemtakem •M- odpusčenja brc z pozabljenja ne mo-; remo misliti. — Angel sprave jc čist M) svet kakor njsigov izvor, in nikdar lip nior.e bivati v prsih človeka, ki natančno zaznamuje, odfiuščenja -svojih sl)"'ližnj'ikov, pa. z zadovoljstvom kaže na to ali ono točko v knjigi grehov in ..govori'; "Meni se'je zgodila velika,; težka krivica, ampak odpustiti jo hočem, dasi je ne 1116'rrm nikdar pozabiti." AH tiči v človeški naravi, tla se vzbujajo takile ;španlini, ne da bi jih spremljala jeza in mrŽijja? Kjer sta ti, ali .b.o mogel tam v resnici vladati duh ljtf* bežni in sprave? Stari Grki so si predstavljali, da sence njihovih umrlih pijejo iz reke pozabljenja, preden pridejo na drugi svet. Pozabljenje so smatrali stan narodi zii pogoj blaženosti. Mnogo potrebnejše nego za rajne duše je ipa v našem smislu pozabljenje za tisto, ki bivajo še na tem svetu, kjer se srečavajo človeške zmote, človeške »slabosti in strasti, kjer tako zelo potrebuje človek prizanesljjvo-Sti in,ciprostitve bližnjega. Kako mračna, kako žalostna bi bila duša, v katero bi bila kakor z bronastimi potezami vtisnjena vsaka trda beseda, vsaka mala, morda nenamerjena žalitev.— Ali je pa tudi resnično v.naši moči po^ zabiti? Vsekako lahko pozabimo, če le resno hočemo. Zmag največja jc odpuščen je, pravi, pesnik. Zato odpu-ščajmo in pozabljajmo! Saj potrebujemo vsak dan, vsako uro odpnščenja božjega in svojih bližnjih; zakaj bi sami z njim odlašali? Odpuščajmo! Glejte, saj ne vemo, ali ni ura, v kateri trdovratno odklanjamo spravo, bila poslednja, ki je dana nam, dana bližnje-niti. Kako radi bi morda stisnili ornrz-lelo rol^.o, poljubili za vedno zaprte ustnice, šepnili v uho, ki nas več ne sliši: "Odpustil sem; pozabiti hočem!" Ampak ločilna stena je postavljena med tem in boljšim življenjem. UMETNO NAMAKANJE ZEMLJE. Veliko zanimanje vzbuja v poljedelskih krogih kongres v prospeh umetnega namakanja zemlje, ki se bo vršil od dne 26. do 30. septembra v mestu Pueblo, Colorado. Vosemnajstič se snide ta kongres, in da se njegovo delovanje zasleduje tudi v inozemstvu s pozornostjo, dokazuje trideset do štirideset inozemskih zastopnikov, ki se bodo nahajali med na tisoče broje-čimi delegati domače dežele. Udeležili se ga bodo poljedelci, vladni zastopniki, kapitalisti, inženirji itd., in ker ima Colorado pokazati več vodovodov in drag za umetno namakanje, nego katerakoli druga država na zapadu, se udeležencem nudi izborila priložnost, proučiti in spoznati predmet tudi praktično. 2e mnogo se je storilo na tem polju. Pred manj nego devetimi leti je bil izdan dotični zavezni zakon, in že je na-, vstalo 25 načrtev za umetno namakanje, s katerim se ima poljedelstvu otvoriti 3,200,000 akrov zemlje, kar bi stalo približno 60 milijonov dolarjev. Nadaljnjih 13 načrtov se pridržuje v rezervi, da se z njimi doda poljedelski zemlji Združenih Držav še 3,270,000 akrov po izvršitvi že podjetjih napeljav. Za prebivalstvo 3yi milijona glav se na ta način ustvari srečna in dragocena domačija ter davčna moč raznih držav pomnoži za več sto milijonov dolarjev. Za umetno namakanje je že bilo izdanih 150 milijonov, ampak naložitev glavnice se je izplačala sijajno, kajti vrednost na umetno namakani zemlji vsako leto pridelanih žetev cenijo na 250 milijonov. Pri svoji ogromno pomnoženi plodovitosti je umetno namakana zemlja vstanu preživljati mnogo večje farmarsko prebivalstvo, nego Stara orna zemlja, in po zmerni-cenitvi popolnoma zadostuje 20 akrov za ži-vek družini peterih glav. Potemtakem ima umetno . namakanje tudi namen, pospeševati poljedelstvo v malem, ki se je povsod izkazalo kot blagoslov za prosveto. KAKO ROPAJO UBOGE INDIJANCE. Iz Sulphtira, Okla., se je predkrat-kim poročalo: Pred kongresnim odborom za preiskavo namišljenih sleparstev v kupčiji z indijanskimi zemljišči še je pojasno-valo, kako brezvestni zemljiški špekulant je ciganijo Indijance. Razmere so se označale kot sramota za Oklaljomo in je res komaj verjetno, da bi se moglo pred očmi oblastev kaj tačeg^a dogajati. Poročalo se je, da so znašali stroški za prodajo posestva necega 18 letnega mladeniča Indijanca $2075 več,'nego je bil skupiček nepremičnine. Poslanec P. P. Campbell iz Kansasa, član odbora, je. pozval kot pričo James Yarborugha, Indijanca rodu Chickasaw. Vprašal je pričo, ki se. je poindijanila po ženitvi, ali bi imenoval to "graft" ali tatvino, yarborugl) je odgovoril, da utmošnje ljiidstr:; iiusti," da je škandal, če se w).ore'kaj incega dogoditi .'in. u« je čas, da bi kaj .ukrenil'v zadevi kopgres, - Kdkor.,-.u- piica u»..y.Ma. ift ,aa»>fc. • VT-v,y; . ■ i i ... , r - vanfliu, i>r xfati" posestvo za $2800. Ob-'Staj'ilo je iz 140 akrov ■zemije. Kot prollračun j« varuh vlQ^j.l $850 kot nagrado /a varušivo, $1.650 za zbolfšavo /cmlje, $500' zaVnekl skedenj', $60 za kole, $'50 za plote, $68 za pricevalpe pristojbine ter še druge manjši; zneske. Pri sjvlepu kupčije je dolgoval varovanec varuhu $2075. Sedaj žuga varuh, da hoče, ak° se mu seota ne izplača, zarubiti drugo lastnino dečkovo. V nekem drugem slučaju je bilo za necega mladoletnega Indijanca prodanih 325 akrov zemlje, za kar je prejel svoto rici $350. Neki drugi Indijanec jc dobjl $120 za 200 akrov. Skratka, otrokoin umrlih Indijancev oklahom-Ske države, t. j. tretjini prebivalstva, se cčividno kradejo zemljišča, prisoje-na jim od vlade. Cene določajo zemljiški roparji Otroke plenijo diiloma njihovi skrbniki, deloma kupci. Vse to se dogaja pred očmi zapuščinskega sodišča. O taci h nesramnih dejanjih, ki se izvršujejo na miših rdečih varovancih, ne poročajo gotovi časopisi ničesar,' nasprotno se pa neprestano; lažejo o grozodejstvih ob Kohgu v Afriki. PLAČA JEKLARNIŠKEGA DELAVCA. Dve tretjini jekla rniškil; delavcev prejema plačo ne večjo nego $12 na teden; samo ena petina jih prejema več nego $15. Poglejmo, koliko izda plača $12 v Pittsburgh, pravi "Survey". Na sr<;čo-smo v prijetnem položaju, da lahko zajemamo iz.skrbno sestavljenih podatkov, gdčne. Byington o dohodkih in stroških devetdeseterih družin v Tlomesteadu, Pa. Dvaintrideset izmed teh je imelo manj nego $12 na teden. Njihovi povprečni tedenski stroški so bili $9.18, ali $477.36 na leto. Ampak teh dvaintrideset družin je povprečno imelo tako mnogo manj nego $12 na teden, da ne bi bilo prav, a ko bi presojali po njih. Kako se godi družinam, ki trosijo od $12 do $15 na teden? Gdčna. Byington nam navaja podatke za šestnajst družin v tej skupini delavcev, s povprečnimi skupnimi stroški $13.32, ali skoro $700 na leto. Te družine plačujejo okoli $10 na mesec za stanarino, ampak deset izmed njih živi z več nego dvema osebama v eni sobi, in samo pet jih ima mestno vodo v hiši. Povprečno plačujejo 24c na moža in dan za hrano, a štiri izmed šestnajstih družin trosijo manj nego 22c. Za obleko trošijo po $81.64 na leto. Petdeset centov na teden za zavarovanje jim zagotavlja samo pogreb v slučaju smrti. Edini znesek, ki je videti upapoln, je prebitek $2.83 za vse druge izdatke, Toda družine v tej skupini so imele plačevati še druge reči; 20c je znašal tedenski račun za opojne pijače in tobak, 47c je šlo povprečno na teden za zdravnika in zdravila, 42c za pohištvo in manjše gospo- dinjske stroške, tako da je preostalo samo $1.23 za-pocestno železnico, časopise, razvedrilo, odgojo in razne stroške. Ni čuda, da je nekaterim iz med teh šestnajstih družin preostajalo n: samo 3c na teden za razvedril6. Moderne šivanke so najprej prišle V rabo leta 1545. London, porabi okoli 14,000,000 tonov premoga na leto. VOHUNI. Vohunstvo spet cvete po Evropi. Razun Angležev Brandona in French;:, ki sta bila prijeta v Nemčiji, so bili po najnovejših poročilih prijeti tudi nekateri Nemci na Ruskem. Dotičiva brzojavka se glasi: "V piotrkovski gn-berniji pri vasi Dalmatova na Ruskem je padel na. tla zrakoplov. Balon "so preiskali orožniki, ki so našli v košarici dva nemška častnika in enega inženirja fotografa. V zaboju, ki je bil v košari, so bile fotograf ske. slike krajev v kališki in piotrkovski guberniji in šifrirane beležke. Orožniki so vse zaklenili, častnike pa aretirali in jih izbočili vojaški oblasti." Pozvedanje vojaških tajnosti je v Evropi zelo resna stvar. Vpričo povečanega pomena prikrivanja važnih napredkov na polju oboroževanja in opremljanja čet so velevlasti druga za drugo smatrale za potrebno, zap ret iti vohunstvu z zelo težkimi kaznimi. V vojni, kakor znano, čaka na samem dejanju prestreženega vohuna smrt, dasi se po sklepu haaške mirovne konference z dne 29. julija 1899 usmrčenje ne sme izvršiti brez prejšnje sodbe. Ampak tudi v mirnih časih opravlja vohun zelo nevarno delo; Francija je izdala že let.• 1886. ihUe-kosežne odredbe: proti vohunstvu v mirnem času, Anglija iti Iiali-ja^Tta Sledili vzgledu leta 1889. in Rusija 1892. Nemčija se je odločila šele leta 1893., izdati poseben kazenski zakon proti, pozvedbi in brezpravni'izročitvi vojaških tajnosti. Ta zakon razločuje tri stopnje hudodelstva: težko, premišljeno, lahko, premišljeno in malomarno izdajstvo. Kot kazni prihajajo v Nemčiji v ozir po tehtnosti dejanja zapor v trdnjavi, do treh let ali zapor v kaznilnici do desetih let in poleglega globe do 10^)00 marek. Slično v ostalih deželah. Vojak, ki prevzame v mirnih časih poizvedovanje 0 sovražnikovih slabo-tah, izpolnjuje patrijotično ali domoljubno dolžnost. Zato ga ne stavijo na enako stopnjo z vohunom, ki vrši izdajstvo iz zaničljivega pohlepa' po dobičku. Njegova dežela ga mora po najboljših močeh ščititi in branitf, čeprav se mora pri tem čuvati, da Sama ne pokaže sokrivde. Pomen časopisja. Na katoliškem: shodu v Augshurgu jc govoril nadškof monakovski,. Bellinger. o moči in pomenu ča- fisja. Med drugim se je izjavil, t.ako-k«'. VeT, TffiT^1!®?^ (V's.pjjiflJa sv. ki^t- His'- iff dilem. Potom časopisja se doseže marsikaj, kar" drugače ne dosežeta ne razum iti ne prebrisanost, Ča&dpisjft lahko dela satno hrup in nemir, in ako je cilj še tako ničev, ga doseže. Mi katoličani smo glede časopisja šibkejši in bomo tudi ostali, to pa iz pripro-šjega vzroka: mi ne moremo uporabljati sredstev, ki se jih poslužujejo nasprotniki brez pomislekov. Mi smo vedno v deunzivi; med tem, ko nas drugi z dvomljivimi sredstvi napadajo, Se moramo mi samo braniti. Od Vseli strani se nam prizadevajo krivice, mi pa ne moremo postati ofenzivni, ako-ravno ima nasprotnik zelo mnogo slabih strani. Naše katoliško prepričanje nam prepoveduje uporabo gotovega orožja. In potem še nekaj : mi ne smemo lagati. Nasprotnik se ne vstraši laži; iz komarja napravi slona, in kjer ne najde ničesar, si nekaj izmisli, samo, da nas sramoti. Končno bomo ostali tudi mi šibkejši, ker ne moremo iu ne smemo računati z nizkimi instinkti širokih mas, kakor to dela mnogokrat nasprotnik. Kar ta-le nudi, ne zahteva veliko duha, ne veliko spretnosti ter nobene eneVgije. Mi pa moramo naglašati načela, in to zahteva mnogo žrtev in samozatajevaiija. Samozataje-vanje pa ne ugaja, po senzacijah hlepeči masi. Iz vseh teh vzrokov, se moramo poslužiti drugih sredstev v našem boju. Z zaupanjem do Boga se naši možje in žene ne smejo ustrašiti denarnih žrtev, kadar se gre za dobro časopisje. Mi vsi moramo sodelovati in pomagati, da dvignemo duševni in literarni niveau našega časopisja. Svoboda na Mažarskem. Znani slovaški tovarnar Miloš Lacko z Liptovskega sv. Nikolaja je prišel v občino Vihodno, da bi tam pri svojih prijateljih agitiral za slovaškega kandidata v državni zbor, župnika Bello. Kakor hitro je občinski notar zvedel o prihodu Lacka, mu je zagrozil, da ga da s silo izgnati iz občine, če takoj ne odide. Ker se pa Lacko temu nezakonitemu ukazu ni podvrgel, sta prišla dva orožnika, ki sta ga odvedla v občinsko hišo, kjer . so ga začeli prav na surov način zaslišavati. Tepli so ga, da je bil ves krvav, vendar se pa Lacko ni upal ganiti, ker je dobro vedel, da bi orožniki rabili tudi orožje. Ko se je Lacko konečno skliceval na'zakon, jc stražmojster prijel za zakonik ter mu ga vrgel na glavo. Se-le po teh insultih so ubogega Lackota izpustili. Župnik Metod Bella se je odpovedal kandidaturi v okraju, ki je popolnoma slovaški in ki je tudi vedno volil slovaške narodne poslance, samo zaradi tega, ker je hotel preprečiti prelivanje krvi, brez katerega bi se volitve prav gotovo ne izvršile. Zares, prav lepe razmere so nastale na Mažarskem, odkar vlada nepristranski grof Ivhuen-Hedervary. Promet v nevvyorški luki je narastel za.62 odstotkov v zadnjih desetih letih. Precenjeno je, da jo na Japonskem nič manj nego 2,750 različnih vrst rastlinstva. Sok ananasov (pineapple) je izvrsten za prebavo, za čiščenje sluzi iz grla ter zdravljenje davice. Država New York je prednjačila med državami po številu iznajdnikov zadnje leto, kajti prebivalci newyorške dfžave so dobili 5,232 patentov. . Odgojii vsakega častnika v ruskih vojaških šolah stane $1,330, v nemških povprečno $875 in v avstrijskih povprečno $1,333. Za novega generala minoritov je izvoljen P. dr. Viktor Sottar, rektor samostana minoritov v Padui, star 57 let, rodom Švicar. 13,755 čeških otrok se je uradno naštelo na Dunaju. In za vse te tisoče Otrok ne zdržuje niti država niti dežela ene češke šole. Strupena muha. Iz Budimpešte pišejo, da je posestnika Matijo Walda pičila navadna muha. Waldu so v te-mešvarski bolnici odrezali roko, a kmalu nato je umrl na zastrupljenju krvi. Najbolj zdravi deželi sta Švedska in Norveška. Dokazano je statistično, da je v teh deželah umrljivost najmanjša. Številka umrljivosti pa se v teh dveh deželah tudi še vedno manjša. Glavni vzrok temu je gotovo raz-širjevanje popolne abstinence v teh dveh deželah. Novost na železnicah. Na Angleškem so uvedli v železniški promet zanimivo novost. Ondi nimajo, samo vozov za kadilce in nekadilce ter za dame, ampak so uvedli tudi vozove z napisom "Silence" — vozove za molčeče. V ta voz stopi vsak, ki nikakor noče, da bi kaj občeval s svojim sopotnikom. Senzacijonelno odkritje v Srbiji. "Narodni list" prinaša senzacioneino odkritje, da je bil srbski kralj Aleksander po nasvetu nekega starega svetovalca določil v tajnem testamentu sebi za naslednika princa Jurija Ka-ragjorgjeviča ter da bi bil ta testament tudi objavljen, ako bi kralj ne bil poginil tragične smrti. Zraven tega trdi i;st. da k ra4j-Alois»jitiUtir jv-iarafilisJ' 1. 1903. upad srbske vojske v Sfa.ro Srbijo in Macedonijo ter da bi se bila morda razvila v Prizrenu srbska zastava že koncem leta 1903, ako bi nihil končal kralj tako žalostno. Neverjetne sirovosti huzarskega stol nika. List "Egyetertes" poroča iz Ka-pošvara: Osmi huzarski polk je odšel v nedeljo iz Pečuha proti Ka-pošvarju, da bi imel v Lcngyeltoti vaje. Pred odhodom je poveljnik polka zapovedal, da ne sme nikdo stopiti s konja. Že na vse zgodaj je vladala neznosna vročina. Po par minutah je začutil liuzar Janez Virag/'slabosti. Jahal je k svojemu stotniku Štefanu Riemerju ter ga prosil, naj mu dovoli, da stopi s konja, Stotnik pa ni ustregel vojakovi prošnji. Po preteku desetih minut je Virag še enkrat prosil stotnika. Toda ta je na to jezno na vojaka za vpil, da se ne sme s konja stopili: "Povelje je povelje!" ter ga zapodil na njegovo mesto. Virag pa ni mogel več naprej. Skoraj nezavesten je padel s konja. V tem treno.tku je bil že stotnik pri njem ter udaril napol nezavestnega z ostro sabljo čez stegno. Zapovedal je vojaku, ki je bil ves v krvi, naj vstane. Ker pa ta (tega ni mogel storiti, ga zopet udari s sabljo ter mil odseka uho, z drugim ga pa rani na^čelu, Nato ga še enkrat udari ter mu prekolje glavo. Umirajočega vojaka je pustil ležati v mlaki krvi,: ter je zopet odjahal na čelo svojega eska-drona. Dvema Jiuzarjema je zapovedal, naj odpeljeta na vozu umirajočega v Pečuh. Stotnik si je prižgal cigareto ter jahal dalje, kakor bi se nič ne zgodilo. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka: MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo. Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku. Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško. Za nadalj ne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St., New York. NAPRODAJ LEPA FARMA OB-stoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t. 1., vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki lioče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet. NAPRODAJ LEPA MESNICA V Jolietu na jako finem kraju za trgovino vsake vrste. Več se poizve v uprav. Amerik. Slovenca, Joliet, 111. NAPRODAJ 2 VČLIKI IN LEPI hiši na N. Chicago cesti v Jolietu. Nizka cena. Več se pove v uprav. Am. Slovenca, ali pa pri M. H. Ne-manichu. NAPRODAJ VEČ LOT NA BROAD way, Center, Elizabeth in Summit Sts. v Jolietu. Prodajo se za gatov denar ali na lahke mesečne obroke. Jos. Mauser, lastnik, 200 Jackson St., Joliet, 111. J KJE JE MARTIN BRATANIČ? Kdo ve zanj naj mi pošlje njegov naslov, ali se naj mi sam javi radi važnih zadev. Mart Stepan, Soudan, Minn. 9-16-23 u NAPRODAJ DOBRA HIŠA S 5 SO-bami, plinom, vodnjakom in strešno vodo, dobra ograja in drugo potrebno. Proda sc poceni. John Koe-nig, 1115 N. Center St., Joliet, 111. NAPRODAJ SALUN BLIZU KO-lodvora na dobrem prostoru z veliko dvorano ter zraven tudi stanovanje s 6 velikimi sobami. Salun se dobi po jako nizki ceni. Sedaj je tukaj dovolj dela. Dela se po vseh tovar-neh in v premogokopih, a delavcev pomanjktije. Prodani, ker nisem pri zdravju. Prodam tudi 2 hiši po najnižji ceni z zemljiščem. Pojasnila se dobijo pri lastniku: J. Šebot, 1153 —1st St., La Salle, 111. NA PRODAJ HIŠA V ROCKDALU na lepem prostoru, 2 loti, lep vrt. Vprašati: Jos. Konte, 210 Bell view Ave. It NAPRODAJ TRGOVINA Z MLE-kom v Jolietu. Proda se radi slabega zdravja lastnika. Več pove Uprav, tega lista. It NAPRODAJ MESARIJA IN Poslopje s stanovanjem ua istern zein- '-ijrs-čtT;-■ tS^^i^r^fj Mueller, 713 N. Tiroadway, Joliet, (II. V sredi slovenske naselbine na "hribti". 42-3-45 NAPRODAJ POSEST NA 406-408 N. Bluff St. Po ceni za gotovino. Več pove: Rat. Terdich. It ORGANIST, VEŠČ UPRAVLJA, nja pevskih in tamb. zborov, Slovenec, če mogoče neoženjen. St Ani, Creation Church. Grand Ave. & Alpine St., Los Angeles, Cal. Ostani čist. Primerno čiščenje ust, nosa, grla in drugih naravnih votlin je od največje važnosti za njihovo ohranitev v zdravem stanju. To se najlaglje doseže po stanovitni rabi Severovega Antisep-sola. Ta se rabi kot grgralo v lečenje bolezni v grlu, obolenja vratnih žlez; kot vbrizgalo za katarne neprilike in ženske bolezni; kot ustno izpiralo in obrazno umivalo po britju, in za mno ge druge svrhe. V lekarnah; 25c z; steklenico. Izdeluje W. F. Severa Co Cedar Rapids, la. Ant. Kirinčič Cor. Columbi in Chicago Sti Točim izvrstno pivo, katero izdw uje slavnoznana Joliet Citizens Brc »*ry Rojakom sc toplo pripornfi-^ Naznanilo. Metropolitan Business College, Masonic Temple, Joliet, 111. otvarja Večerno Šolo, ki bo vsak pondeljek, sredo in petek. Učilo se bo pisati, čitati in govoriti angleško. Pišiti ali telefonirajte, za pojasnila. Pozor! Naznanjam rojakom in rojakinjam, da sem otvoril moderno grocerijo s polno zalogo mešanega blaga v našem poslopju , na 1003 N. Scott St., Joliet, 111. Priporočani se rojakom. St. Škrinar. Nova izdelovalnica oblek. Ga. Ida Pulil in gdč. Clara Schwerth naznanjati otvoritev nove izdelovalni-ce ženskih oblek, ki se bo imenovali "The Claire Millinery Shop", ki bo v soboto 24v sept. na 321 Jefferson St. nasproti ^ndersonove galerije. Izdelovale bodo ženske klobuke m obleke po raznih modah. Vsaka njih prijateljica dobrodošla! Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. 402 Ohio Street JOLIET, ILL. Ko se mudite v So. Čhicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni. JOS. ANSIK slovenska go£tilna mesarija iti grocerija. 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Oscar J. Stephen Sobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVIM NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavarjje tud. življenje proti nezgodam in bolei.nm. Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja. J Govori nemško in angleško. J JOHN GRAHEK i GOSTILNIČAR. fočiru vedno sveže pivo, fino kali* ornijsko vino, dobro žganje iii triis« .ajboljše smodke '"rodaiam mdi trdi in mehki preinop TELEFON 7612. «>T* N Broadway- TOLIET TI ' Tom Stefanoich N. W. Phone 392. 1000 N. Chicago St., Joliet, Ills. Xadar se želite okrepčati, dojdit« k ;neni, da vam postrežem g finimi •riiaSami. Bray-eva Lekarna depripofoSa slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet RABITE THUNDERBOLT MOKO Boljše ni na svetu. Prodajajo jo sledeče tvrdke v Jolietu: JOHN in ANTON PASDERTZ, SUGEL & MALESICIi,/ . STUKEL BROS.. ij GEORGE STONICII, GEORGE LOPARTZ, JOHN HRIVNAK. 11-11 Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago n^olje, a cene najnižje. FRED C. GRASSLE Kolači za svatbe (wedding cake) naia pekarija slaščic posebnost Telefon. 300 N. Bluff St., Joliet, IU« JOHN LORKOVICH, 1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod se priporoča občinstvu v Fittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok. ohn Stefanic na voglu Scott in Ohio ceat, Joliet, IU Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo pri. ietno dišeče smodke. Northwestern Phone 34«. JOLIET. AMERIKANSKI SLOVENEC. 23. SEPTEMBRA 1910. S. »»»»»» K. S* K. ****** »»»»»» JEDNOTA Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovam v državi Illinois 12. januarja 1898. Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois. GLAVNI ODBOR. sdsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. podpredsednik:.............Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa. I. podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, C6lo Slavni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City Blagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111. Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111 Pooblaščenec: ...'............... Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. frhovni zdravnik:......Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 16730 Anton Jakopin, roj 1892, zav. za $500, 1. razred, spr. 18. sept. 1910. Dr. št. 201 člana. ■K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 16737 Anton Vesel, roj 1886, zav. za $1000, 2 razred, 16738 Ivan Videtič, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 19. sept. 1910. Dr- žt- 249 £1*nov- K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 16739 Jurij Mirenič, roj 1889, zav. za $1000 2 razred, spr. 16. sept. 1910; 16740 Ivan A. Nemanič, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 20. sept. 1910. Dr. št. 116 članov. K društvu sv. Jožefa 16, Vi'rginia, Minn, 16741 Josip-Draskovic, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 16742 Josip Capan, roj 1888, zav. za $1000; 2. razred; 16743 Josip Ljubanovič, roj 1869, zav. za $1000, 6. razred; 16744 Ivan Do-mitrovič, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 15. sept. 1910. Dr. št. 196 čl. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 16745 Josip Stevanja, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred, 16746 Anton Zupančič, roj 1865, zav. za $1000, 6. razred, 16747 Franc Matjašič, roj 1880, zav. za $500, 3. razred; spr. 3. sept. 191q Dr. št. 322 članov. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 16748 Peter Medved, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 28. avg. 1910. Dr. št. 343 članov. K društvu Matere Božje 33, Pittsburg; Pa, 16749 Filip Novosel, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 19. sept. 1910. Dr. št. 159 članov. K društvu sv Jožefa 41, Pittsburg, I'a, 16750 Alojzij Kiren, roj 1894, zav. za $10.00, 1. razred, spr. 12. sept. 1910. Dr. št. 81 članov. K društvu sv Jožefa 43, Anaconda, Mont, 16751 Stanislav IJrazič, roj 1880, zav. za $1000, 3. razred; spr. 6. sept. 1910. Dr. št. 65 članov. K društvu Vit sv. Florijana 44, So. Chicago, 111, 16752 Ignac Denacic, roj 1884 zav. za $1000, 3. razred, spr. 4. sept. 1910. Dr. št. 178 članov. K društvu sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y, 16753 Ignac Ves, roj 1883, zav za $500 3. razred, 16754 Josip Košak, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred,' spr. 19. sept. 1910. Dr. št. 41 članov. K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Mura, 16755 Vid Karakas, roj 1875 zav za $1000, 5. razred, 16756 Jurij Rozman, roj 1873, zav. za $1000, 5 razred, 16757 Tomaž Karakaž, roj 1876, zav. za $1000, 4. razred, 16758 Ivan La.sič. roj 1876, zav. za $1000, 4. razred; 16759 Rudolf Pavliliac, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, 16760 Mihael Krznarič, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred; spr. 4. sept. 1910. Dr. št. 112 članov. K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo, 16761 Josip Sodja, roj 1866, zav. za $1000, 6. razred; spr. 4. sept. 1910. Dr. št. 60 članov. K društvu sv. Jožefa 56, Lcadville, Colo, 16762 Ivan Lešnak, roj 1879, zav. za , $500, 4. razred, 16763 Ivan Trautu, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. i......M. Sept. rnt>.----—'-.........................................Dr. Št. "118 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn, 16764 Ivan Debeljak,. roj 1891, zav. za $1000, 1. razred; 16765 Ivan Ulašič, roj 1870, .zav. za $1000, 5. razred, 16766 Franc Stare, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred; spr. 11. sept. 1910 Dr. št. 241 članov. Iv društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 16767 Josip Zidanic, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred,. 16768 Anton Tratnik, roj 1884, zav. za $500, 3. razred, 16769 Ivan Pihler, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; spr. 11. sept. 191 j i„ ..tiiiM l' i'j..,^;! nI v v ni, uri" . i,,t1.i ljevala: "Danes opoludne, ko sem bila v kuhinji, mi je rekla stara krmarica, da jo je nagovoril v gozdu neki tuji mož s sivo brado in s temnim, divjim pogledom. Povpraševal jo je najpreje po ljudeh v vasi in potem po naju, in ko mu je rekla, da je Enemoser najbogatejši v vasi in da se mu dobro godi, se je njegov obraz spremenil in je mr mral nekaj nerazumljivega. Oblečen je bil po tirolski šegi, toda ni bil od tukaj, ker krmarica, ki pozna vse ljudi v okraju, ga še ni nikoli videla. Vprašala ga je, odkod prihaja in kam namerava, pa se ji je le vražje smejal in izginil v gozd. Pri teh besedah je postal Enemoser bled, nekaka slabost ga je obšla, toda ojunačil se je in rekel: "E stara, postopač je pač bil! In ra di tega si delaš toliko skrbi? In praviš da se je smejal kot vrag! Mogoče pa je prišel po krmarico." Gospa Rezi je postala še bolj plašna "Lojze, in če-se tudi smeješ, me ob daja neka bojazljivost. Kaj pa, če je bil on, če je prišel po tako dolgem času, ter našo srečo Dalje ni mogla govoriti. Enemoser je udaril divje po mizi. "Tiho stara, niti besedice več!" Nato se je nekoliko pomiril "Dvajset let je minulo, odkar je bilo in dvajset let nisva o t >m govorila, in jaz sem ti bil za to hvaležen," je spre govoril s hripavim glasom. "Zakaj go voriš sedaj o teh rečeh, ki so že davno pokopane, pozabljene? Kar je bilo, je bilo, draga moja! In če bi bil greli li misliš, da bi bil nama ljubi Bog nebesih, ki vse ve, naklonjen?" Gospa Rezi je jokala. "Bog nama je podaril toliko le radi tega, da nam zamore potem več od vzeti Enemoser se je hotel razkačiti, toda se je pomiril, položil roko na njeno ramo in jo privil .k sebi: "Ne pregreši miri, je vzel v roke časnik, katerega je dobival enkrat na teden. Toda miru ni mogel najti, marsikaj mu je blodilo v glavi. Moj Bog, kdo bi mu zamogel prorokovati takrat, ko je še služil kot hlapec, da bo tako bogat gospod njegov zet! Bila je to gotovo velika sreča, za kar hoče hvaliti pobožno Vse mogočnega. Vnovič je zagrabil za časnik, ki mit je medtem izdrsnil iz rok, pa tudi sedaj ni mogel čitati. Zagledal je pastirja Janeza, ki se je potepal v tej poznej uri sumljivo na dvorišču, namesto da bi čuval živino na planinah. 'No, kaj vendar delaš tu?" je zakričal nad fantom. Deček, ki je menil, da ga nikdo ne opazuje, je bil ves raztrešen, ko je slišal gospodarjev glas. Imel je slabo est, "No, bodeš odgovoril? Ali so ti usta zamašena?" Pri teh besedah je skočil na dvorišče ter ga prijel za vrat. 'Poglej, poglej, kaj pa je to?" in gledal je na pismo, katero mu je iztrgal iz rok. "Naj je oddam gospodinji, ko gospodarja ne bo doma," je konečno iz-pregovoril. "Dal mi ga je tujec, ki je nosil okrogel klobuk in imel divjo brado. Dal ml je zato en goldinar in rekel, naj oskrbim, da me Vi ne zapazite." Enemoser je kimal z glavo. "Moji ženi in tuji mož?" ter zakričal nad fantom: "Kaj stojiš še? Glej, da se zgubiš in držiš gobec!" Pastir jo je odrinil in Enemoser se e podal v sobo. "Pismo na Rezi in od onega!" Čutil je, kar ga čaka. Hlastno je raztrgal zavitek, v kojem je tičal list velikimi slabimi črkami. Globoko je vzdihnil, in ko je pismo konečno prebral, je porosil njegovo čelo mrzel pot. Čital je enkrat in zopet vnovič, in ko je vse prebral ter vsebino popolnoma razumel, se je čutil slabega, gledal pred se, prebledel in s stokajočim vsklikom padel na stol. II. poglavje. V bližnjem gozdu je izviral izpod mahom obraščenega kamenja stu-denček, ki je padal v kristalno svetlih žarkih po skalovju v spodaj se naha-ajočo votlino, kojo je izdolbla voda i par sto letih sama, in se vila od tam kot skakljajoči potok po dolini. Do tu sta prišla Liza in njen zaročenec. Utrujena sta se vsedla na klop ob vodi. Imela sta si jako mnogo povedati, kakor bi sc spoznala še-!e da-No, to pa je že navada pri zaobljenih. Od prvega sestanka se poživlja vse, vse se zdi novo in pomembno, Dozdevalo se jima je, da je vsaka beseda, vsak pogled pomenil, da sta si sorodni duši in da imata hoditi skupno življenja pot. Konečno je bilo treba misliti na ločitev, ker se je moral Lorenc itak požu-riti, da pride v dolino še pred mrakom. Še zadnji poljub si je izprosil, obljubil, da jo poseti jutri in mahaje s klobukom v pozdrav, odrinil. Liza je gledala za njim, dokler ni izginil njenim očem, nato je globoko vzdihnila in se vrnila proti domu, Solnce se je že skrilo za goro in mir bližajočega se večera se je vlegel tiho in velečastno na zemljo. Le včasih je zbudilo žvrgolenje kakega ptička našo sanjavo zamišljeno Lizo. V dolini je zvonilo "Zdravo Marijo" in lahek ve terček je prinašal glasove na njeno uho. Naenkrat se je Liza zdramila iz svojega razmišljevanja. Pot se je vila o-krog neke skale in ko je prišla na ovinek, je zapazila sredi ceste možko postavo. Spoznala jo je takoj, bil je Kleinlercherjev Francelj. Hud strah jo je obšel. Fant ni bil brez vzroka na najslabšem glasu v celi okolici in od tistega časa, ko se je vr nila iz mesta, se je zelo bala njegovih divjih pogledov. Hotela se mu je izogniti, toda posrečilo se jej ni. "Zdravo! No, no, pusti si časa," s temi besedami opominjajo navadno Ti rolci hiteče potnike pred hitro utrujenostjo, a iz ust Kleinlercherjevega Francelja so donele zelo zasmehljivo "Zdravo Francelj!" je odzdravila Li za bojazljivo in nadaljevala svojo pot Francelj pa se je pridružil in, ker je bila pot zelo ozka, morala sta kora kati prilično tesno. S prestreljenim klobukom, na kojem se, Reza/' je rekel z najprijaznejšim I je tičalo pero divjega petelina, s stik Jpt "Iv se ne gleda. Glavna stvar je, kaj govori in kako misli. Kar se pa tiče mene, nisem bila, hvala Bogu, nikdar ponosna. Tudi ne vem, na kaj bi bili." "Tako? Tako? Toraj nisi? No, pa če nisi postala ponosna, zakaj si šla mimo "Belega vola", ne da bi vstopila in rekla: Bog Vas pozdravi, mama Kleinlercherjeva, Bog te pozdravi Francelj, kako Vam gre, jaz sem zopet tukaj. Vidiš, da sem te vjell" Liza je prišla v zadrego. Kaj naj bi odgovorila temu predrznežu! "Jaz nisem bila tudi pri drugih." "Ah, kaj drugi! Kaj so mi drugi mar! Sem jaz kakor drugi? Ali so tudi drugi tako težko pričakovali na tvoj povratek, kakor jaz? Življenje mi je bilo pusto, ker sem te pogrešal, štel sem mesece, tedne in dneve, da se vrneš. Ali morda ne veš, dekle, da sem ti dober in da sta se moj pokojni in tvoj oče dogovorila, da naju bodeta združila?" Liza se je stresla po celem životu Spomnila se je, da ji je Francelj že preje slično govoril. "O tem ne vem jaz ničesar in če je resnica, ni bilo skoro gotovo resno mišljeno, pač pa, kar v en dan govorjeno." "Kaj? Kar v en dan govorjeno!" je zakričal mladenič. "Ali se sklepajo take reči kar v en dan? Oho! toraj ti nočeš? Kar odkrito mi povej!" Ta surov glas je vzbudil Lizino jezo in trmo. "Ne, jaz tudi nočem! In sedaj me pusti pri miru, nimam s teboj surovim neotesancem ničesar opraviti!" Pospešila je korake, toda fant je skočil pred njo. "Kaj? Surov in neotesan! To morda zato, ker ne nosim rokavic in le jopič mesto fraka! To naj pač pomeni, da si kakega mestnega gospodiča že izbrala, tako žirafo, ki nosi lakaste čevlje in ti reče 'milostljiva gospica'." Liza se njegovih grozečih pogledov ni ustrašila. "In če bi bilo tako, imam ti li dati zadostila?" Fant se je skrčil kakor mačka pri skoku. "Seveda moraš dati, in če nočeš, zahtevam! Pravico imam in si je od vzeti tudi ne dam! Ves ta čas nisem čakal zaman in ^e mi ne daš zlepa, kar mi sliši, tedaj----." Preden je vedela prestrašena Liza, kako se je zgodilo, je planil divje na njo ter jo pritiskal krčevito na svoja prsa. Zakričala je na pomoč in k sreči ni odmeval njen krik zastonj. Naenkrat se je prikazala postava korenitega, približno 60 let starega moža. Na sivih laseh in na zgubančenem o-brazu mu je bilo vsaj videti, da mora biti toliko star. Njegova č'rna, ■/.<■ osiT vela brada je bila razmršgjia sivih, globoko ležečih oči oster in negotov. "Takoj izpusti dekle!" je zavpil nad Franceljnom. "Hočeš se delati poštenega fanta in napadaš žensko, ki se ne more braniti!" Francelj se je teh besedi in močne palice starčeve le zbal, in je izpustil svojo žrtev. Toda preden je odšel, je pogledal divje na tresočo se deklico in zavpil: "Kar sem rekel, sem rekel. Moja si in predno bi trpel, da te drugi raje ubijem tebe in onega!" Nato je pograbil za puško, ki mu je padla medtem na tla, potegnil klobuk trmasto na čelo in odšel. Sedaj je šele pogledala Liza svojega zaščitnika. Iz dežele ne more biti, če prav nosi tirolsko obleko, ker ga je videla danes prvič. Tudi tujec je opazoval Lizo, pozorno čudeč se njeni mestni obleki. "Vi ste gotovo poletni gost v vasi? jo je vp ' šal. Ona je zmajala smeje z glavo. "O ne! Sem pravo tirolsko dete in doma iz Eneinoserjevega dvorca v vasi. Ako želite iti z menoj, tedaj-- sed, pa npala se ni. Medtem pa je zabadal tujec svojo z železom obito palico v zemljo. "No, in se godi toraj Rezi dobro? Mislim pač tvojim starišem. Pa kaj povprašujem! Kjer prebiva tako lep angeljček, vlada gotovo mir Božji. Vsak seveda ne zadene tako dobro, kakor Alojz. Najbogatejši v vasi, pridno ženo m tako ljubkega otroka! Skoro sem mnenja, da je vse to preveč za njega." "Ali hočete iti z menoj?" ga je vprašala Liza prijazno. "Gotovo ste od hoje utrujeni in moji stariši---" Umolknila je, ker se je starčevega hudega obraza močno prestrašila. "Da naj vidim kako dobro se Vam godi!" ji je odgovoril porogljivo. "Mislim, da bi ne storila dobro ena in ista streha nad menoj in tvojim očetom Da pač zveš, prijatelja si nisva bila nikdar, in če bi ne bil ravno tvoj oče, o kojem sedaj govorim, tedaj--- Liza ga je hitro prekinila. "Ne govorite slabo o mojem očetu! Kdor ga pozna, ve, da se mu ne more ničesar očitati." ■ "Tako? Misliš, punca? Mogoče da imaš prav, pa ne razburjaj se takoj! Sicer mi ni na tem ničesar ležeče. Pri-oščim vsakemu svoje in tudi njemu. (Nadaljevanje na 7. strani.) Vina na prodaj glasom. "Ljubi Bog ni tako hudoben, da bi naju s tem kaznoval. Če je bil greh, je to moja krivda, a Večni naju ne bode kaznoval, ker sva se" — njegov glas se je tresel — "ker sva se pač zelo ljubila." Pritisnil jo je močnejše na prsa in jo vroče poljubil. To je povzročilo čarobno moč. Gospa Rezi ga je pogledala zaupljivo in se s solznimi očmi nasmehnila. "Moj Lojze, ti imaš prav! Skoro gotovo je bil kak postopač in te prosim, ne jezi se na svojo neumno ženo, ker te je na ta krasni dan razjezila." Poljubil jo je vnovič in jo prosil, nič več o tem govoriti, na kar je odšla v kuhinjo, da pripravi večerjo. Ko je bil Enemoser sam, je razmiš-ljaval in mrmral: "Pridna žena je le, če tudi ima večkrat svoje muhe," nakar se je vlegel na divan in, da se po njo na levih plečih in s puško na desni rami, je stopal Francelj s težkimi ko raki nekaj časa molčeč poleg svoje mlade družice. Tuintam se je ozrl divjim pogledom na deklico ob svoji strani, ki je bila smrtno bleda. "Sedaj ti moja prisotnost ni gotovo draga, ker ničesar ne govoriš," jo je konečno vprašal. Liza je pogledovala okrog sebe ka kor bi iskala pomoči. Saj je sama tem divjim, neotesanim fantom. "No, mislim, ker si postala tako po nosna, da ne želiš gledati vaškemu fantu v obraz," je pristavil jezno. "Se veda ti si sedaj dama, nosiš gosposko obleko, bereš romane in pri tem si pozabila naš jezik. To vse nas eden pač ne zna!" "Ne govori tako neumno, Francelj! Če se je človek čemu priučil, ni to go tov'o greh, in kako kdo govori, na to PAINEXPELLER" Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomočj, kakor razbita ladija na peščinah, . Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenju itd. poskusi vdrgnenje z PAIN EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York Pazite na varstveno znamko z sidrom Prekinila je. Starec sc je pri teh besedah stresel po celem životu in zi jal na njo presenečeno in začudeno. "Kaj govorite? Povejte mi še en krat, če nisem kaj preslišal! Iz Ene tnoserjevega dvorca? Tedaj je mogo če Alojz?" "Popolnoma prav, moj oče," je pri trdila Liza. "Vi poznate toraj moje stariše?" "To je lahko mogoče! Seveda je že dolgo časa, odkar nisem videl tvojega očeta in tudi tvoje matere ne. Takrat sem bil hudoben halodri, veš, dekle, ravno tak, kot oni lump, ki se ti je rav nokar vsiljeval. Tvoj oče je bil, ko je oženil Rezo, poštenjak. Jaz sem odšel na to daleč proč in sedaj, ko sem zopet tukaj, sem pošten, A on----" Držal je krčevito palico in poteze njegovega obraza so sc spreminjale Zdelo se je, kakor da hoče izreči psov ke, pa ko j» ugledal Lizo vso prestra šeno, se je naenkrat pomiril. "Daj, da te vidim, dete," je rekel in položil roko na njeno čelo ter zrl dol go v njen zarudeli obraz. "O da, ravno taka, ravno taka," in glas mu je zastal. Videti mu je bilo, da se bojuje sam seboj. "Veš, dekle," se je potem oprostil "poznal sem dobro tvojo mater še ta krat, ko je bila mlada kri, kakor ti se daj. Takrat sem imel tudi jaz ženo, in ravno isti dan, ko se je oženil tvoj oče, sem jo zgubil. In sedaj, ko sem ti gledal v oči, sem si mislil, če ne bi izgubil nje, bi imel morda tudi takega dekleta. Veš, radi tega sem se tudi razburil, na kar pa ne smeš paziti; ali si docela kaj slabega misliti." Globoko sočtUg^|rt3Ntolastilo Lize. Rada bi mu trsfs neka^Halažilnih be- Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gal, reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črno in muškotel pc 40c gal, reesling 45c gal. Staro belo vino po 50c gal. Sladki mošt 24 steklenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posode dam zastonj. "Hill Girt Vineyard" BOX 77. Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal Ustanovljena x>7x. T&b Will Connty Natlona] Bank Of Joliet Ulinoia. Prejema raznovrstne denarne nloga ter poiilja denar na vse ^e sveta. Kapital in preostanek $3 C. E. WILSON, predsedn Dr. J. M. FOLK, podpr HENRY WEBER, kas Ana Vog Izkušena babic 302 Ruby St, N. W. 1727, Katarina IZKUŠENA BABICA 309 Granite St. Joliet, 111». E. PORTER Brewing Co. EAQLE BPEWEJtW^ izdelovalci ITTI PALE ALE IN LONDON PORTE« POSEBNOST J« PALE WIENER BEE* J. C.Adler & Co. priporoča rojakom svojo Blesnica Tel. 101 Joliet, 111. J. J. KUKAR Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL. ZASTOPNIK vseh parobrodnih družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem knr«n. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna. Prodajam tudi trdi in mehki premog ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni. Zmagali smo! Vlada Združenih Držav je potrdila natanko način naših izdelkov in dovolila prodajati iste brez vladne licence. Spoznali so kot zdravila priznane vrednosti. Ta zmaga napravi zopet IOSBPH TBIHBIt'S • tOI*T(««» t*? Trinerjevo Zdravilno grenko vino. prvim zdravilom te vrste. Ni se štedilo stroškov niti časa, da je to zdravilno vino nadkrililo vsa druga in napravilo popolnoma čisto in vspešno družinsko pomoč. V vsaki .bolezni, v kateri opazite kak nered v želodcu ali izgubo moči in prave volje, to zdravilo najsigurneje pomaga. To je lek največje vrednosti zoper izg-ubo teka, slabost, nervoznost, izgubo prave volje, izgubo moči, slabo kri, zaprtij o, izgubo v tezi. in vse druge bolezni želodca in droba. Sestavljena je le iz rastlin in rdečega vina. znanstveno prirejeno tako, da donese gotov vspeh. BLEDE I1V BOLESTFNE ŽENSKE dobe veliko pomoč, če vživajo ta fini in ukusni izdelek, v katerem ni kake škodljive tvarine. Vsaka doza deluje jako dobro na človeško telo. Vzemite vsakokrat po eno dozo, kadar se počutite nerazpoloženim in takoj bodete čutili pomoč Spominjajte se, da TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO JE EDINO GRENKO VINO, katero je priznano KOT ZDRAVILO. Varujte se brezvrednih ponaredb. Dobiva se v lekarnah. JOS/TRINER, 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Trinerjeva Angelica Grenka Tonlka je najboljša Želodčna Grenčica na svetu.