28. maree 1965 fit. 3 Lete V
ZELEZAR
G'Č’A S‘ti/0 DEL jgcy-n-É3& a K O L E K T I V A i'E L E Z A R N E	E
IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA
za mesec. februar
Aglomeracija......................................  15,1
Elektroplavž |...................................... 18,2
Jeklarna ........................................... 15,3
Valjarna .	’.	. |.	.	. ... . . .	19,7
Siva livarna ...	.	. . . .	15,1
Livarna valjev ...................................  17.8
Obdelovalnica valjev	.	........	17,6
Samotna . .  ............................. .	.	25,9
SKÜPÄT"PODJETJE (brez sredic) !	. ! : ' .	174
STORSKI ŽELEZAR, Glasilo delovnega kolektiva Žele1 zame Štore — izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik
Stane Ocvirk — Uredniški odbor: Janez Barborič, Du-šan Burnik, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan žmahar — Tiska CP »Celjski tisk« Celje
Naše ljudstvo je odločno
spregovorilo
Dolga leta so protiljiidski režimi y bivši Jugoslaviji vodili politiko, ki je nosila državno barko v valbve nacifašizma. Peta kolona je imela vse lažje delo, izdajalski nacrti so zajemali vse večje število omahljivcev in hromeli vsako pošteno prizadevanje, da ohranimo nacionalno čast in izročimo vajeti oblasti v roke poštenim ljudem, ki jim je bila pri srcu nacionalna, gospodarska, kulturna in socialna svoboda. Vsi pošteni nameni so bili v kali zatrti in vsak poizkus razkrivanja izdajalcev domovine je bil preprečen. Končno je vlada pod vod- -stvom koalicije Cvetkovič — Maček podpisala 25. marca 1941 sramoten pakt, ki je izročal našo državo in naše narode v izkoriščanje nacistom in fašistom. Tedaj pa je nerazpoloženje ljudstva prekipelo, in j Beogradu je 27. marca 1941 prišlo do bučnih demonstracij, v katerih so domoljubne množice zavrgle trojni pakt in glasno povedale, da se ne daino vreči v nacifašistlčni voz. Demonstracijam v Beogradu so sledile demonstracije po drugih krajih naše dbmovine, tudi v slovenskih mestih smo demonstri-' rali in povedali, da pristop k trojnemu paktu za nas nb velja. Padla je vlada v Beogradu, oblast so
prevzeli ljudje iz druge garniture, ki pa tudi niso hoteli upoštevati ljudskega razpoloženja in ljudskih, zahtev. Položaj je bil silno napet, smrdelo je po smodniku, vse je nestrpno pričakovalo, kaj poreko v Berlinu in Rimu na tak naš oster nastop. Pa ni bilo treba dolgo čakati. Hitler je besnel, ker je moral odložiti pohod na Rusijo,. Musolini je tuhtal, kako kaznovati Jugoslavijo za kršenje pakta.
6. aprila 1941 ,só y zgodnjih jutranjih urah nemške eskadrile bomandirale lipomi Beograd, nato pa so z vseh strani prekoračile fašistične tolpe naše meje in pričale svoj morilski pohod po Jugoslaviji! Zdaj. sp je pokazalo, kako trhli so bili stebri, na katerih je slonela zgradba bivše Jugoslavije. Kralj in vlada so zbežali, omahljivi generali pa so lb. aprila podpisali kapitulacijo jugoslovanske vojske. Toda tudi ta akt je bil samo. slepilo, ' zakaj naše ljudsvo je kmalu pokazalo, da se ne bo pokorilo'zavojevalcem. Kmalu -je vstalo k uporu, ki ga ni zadušil noben okupatorjev pritisk in nobeno še tako hudo nasilje. Po štirih letih krvavih borb, požigov in najstrohovitejših metod za-strahovanja šo morali okupatorji zapustiti našo. domovino.
iiiuiuitiummiiiiiuiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiim!
S ŠTIRINAJSTE SEJE
DS PODJETJA
Na 14. zasedanju delavskega svetó podjetju," ki je .b.jlp’ 5. marca 1965 so člani delavskega sveta podjetja razpravljali in sprejeli pravilnik ó uporabi zaščitnih sredstev. Ta pravilnik pomeni napredek pri organiziranem varstvu vseh zaposlenih pri delu v našem podjetju. Delavski svet je še razpravljal o osnutku pravilnika o fizičnem zavarovanju podjetja in ga sprejel, tako da je tudi to s pravilnikom urejeno. Na predlog livarne • valjev je delavski svet podjetja odobril v livarni nova delovna mesta »asistent za vzdrževanje« in »dninski delovodja«, ukinil pa je delovna mesta »glavni delovodja, delovodja topilcev in delovodja kaluparjev«. Tako potrebo so narekovale proizvodne prilike v livarni valjev. Na predlog komunalnega oddelka je delavski svet ustanovil novo delovno mesto »skladiščnik živil«, ki bo vodil skladišče živil z vso potrebno evidenco. S svojim sklepom je delavski svet podjetja odobril viskladitev analitične ocene za
tista delovna mesta, ki v cevni livarni niso bila vsklajena leta 1964. Delavski svet podjetja je na tem zasedanju sklenil, da izda potrdila občinski skupščini, da ima podjetje zagotovljena denarna sredstva za novogradnjo centralne trafopostaje, elektro-delavnice v Štorah II. in obdelo-valnice valjev. Zaradi nemotenega izvajanja rekonstrukcije naše železarne je delavski svet pddjetja sklenil, da se prenese znesek 50 milijonov dinarjev iz neobveznega rezervnega sklada za leto 1963 v poslovni sklad in da se teh 50 milijonov da kot posojilo po 6 % obrestni meri Komunalni banki Celje, katera bo to posojilo vplačala kot delež pri najetju' posojila, za rekonstrukcijo železarne pri Splošni gospodarski banki v Ljubljani. Najetje tega posojila je potrebno zaradi podražitve gradbenih del. Na koncu je delavski svet podjetja na predlog upravnega odbora odobril, da sè za proslavo Dneva žpna đa enkratna dotacija, v znesku 100.000 dinarjev.
NOVA LIVARNA
NOVA LIVARNA NA PODROČJU ŠTORE II. PRIČENJA DOBIVATI DOLOČNEJŠO OBLIKO. NA SLIKI VIDIMO MONTAŽO STREŠNE KONSTRUKCIJE. DELA IZVAJA »KOVINARSKA« KRŠKO
KRVAVA ŽETEV NA RESEVNI
Kmalu po okupaciji naše dežele so se začeli na območju Re-sevne zbirati ljudje, ki so sledili pozivu KP in ÒF Slovenije k uporu proti okupatorju. Na Re-séyni je bila 20. junija 1941 tudi ustanovljena prva celjska četa, ki je zaradi domačih izdajalcev doživela po nekaj uspešnih akcijah tako tragičen konec v Zav-škovem mlinu pri Šentrupertu. Toda.borci in aktivisti niso obupali in čez Resevno so vodile še dalje kurirske poti, pri Muleje-vib je bila javka, dokler niso Mulejèvo družino odpeljali v zapore in naprej v taborišča. Gozdovi Resevrie, Javornika in Svetine pa so še nadalje nudili varno zatočišče borcem za svobodo našega ljudstva. Po prihodu XIV. divizije NOV so te hoste ponovno oživele. Seveda je sovražnik čistil to področje, kolikor je ' le mogel, toda iz leta v leto z manj uspeha.
Spomladi 1945 pa je moral sovražnik čistiti še bolj pogosto področja okoli važnih komunikacij, zato ni čudno, da je usmerjal svoje pogoste hajke tudi na področje Resevna—Svetina. Na tem področju je imel svoje zatočišče takrat tudi okrajni komite in okrajni odbor OF.
V dolini pod Resevno so imeli aktivisti 17. marca 1945 ponoči važen sestanek, s katerega so se vračali ' zelo pozno. Niso pa bili pravočasno obveščeni o pripravljeni nemški bajki. Ko sta aktivista Dušan Lah in Cvetka Jeri-nova hitela v objem resevenskih gozdov, sta padla v nemško , zasedo.. Cvetka je bila kmalu ranjena v nogo, zato jo je Dušan nesel, dokler je niso nemške krogle usmrtile, potem pa je kmalu adel tudi sam. To noč se . je na esevni mudil III. bataljon Kozjanskega odreda, ko jih je proti jutru iznenada stisnil nemški
obroč z vseh strani tako, da je v neenakem boju z mnogo številnejšim sovražnikom padlo čez 100 borcev bataljona, padel je komandir GajstASlapšak, padli so kurirji obeh obveščevalnih postaj, padel je junaški komandir Radej, ki je izčrpan in obkoljen legel na kurirsko pošto in prižgal bombo, da je ostalo le razmesarjeno truplo in koščki kurirske pošte, ožgani in okrvavljeni; sovražnik si ni mogel nič pomagati z njimi. 18. marec slavi v spomin na.te tragične dogodke svoj krajevni in občinski praznik Šentjur pri Celju, ki je v letih po svobodi doživel velik gospodarski razmah in socialno ter kulturno preobrazbo.
Teden dni po prvi bajki je sledila druga bajka na Resevno. toda takrat sp borci Bračičeve briga'de pošteno obračunali z zelenci, maščevali so se za mrtve tovariše.	Uršič Rudi
IZ EKONOMSKIH ENOT
VALJARNA. Delavski svet ekonomske enote valjarne je na svoji 11. redni seji, ki jo je imel
4.	marca letos napravil analizo izvršene proizvodnje v mesecn februarju. Ciani so bili s proizvodnjo prvih dveh mesecev letos zadovoljni, saj je ta nad planom, kar za 954 ton. Z izpleni so na obeh progah nad normativom, tako na fini progi za 1,5 % in na grobi progi za 0,8 %. Ko so vzporedno z analizo proizvodnje, zalog, porabo energije in drugega analizirali še obratne nezgode, ki so se povečale, so sklenili, da bodo klicali na odgovornost sle-
nika o nagradah, pohvalah in odlikovanjih niso imeli bistvenih pripomb, zavzeli so ®e zato, da naj se šteje čas potreben za dosego pravice do nagrade čas, ki je predviden v Pravilniku o oblikovanju ih delitvi osebnih' dohodkov. Sprejet je bil predlog za nabavo nekaterih nujnih osnovnih sredstev, poslovnega inventarja in .stroškov remonta s priporočilom, da se v interesu pravilnega izkoriščanja razpoložljivih sredstev napravi vrstni red pomembnosti za nemoteno proizvodnjo v obratu.
V obravnavi dosežene proiz-
vodnje v mesecu februarju so člani delavskega sveta enote izrazili zadovoljstvo nad doseženo proizvodnjo in sprejeli sklep, da se morajo brezpogojno upoštevati lanskoletna navodila obrato-vodstva, ki garantirajo kvaliteto ingotov.
LIVARNA SIVE LITINE. V tem obratu je imel delavski svet enote svojo redno 9. sejo 16. februarja na kateri je analiziral posebno tiste dele družbenega piana za leto 1965, kateri so vezani na delo v tej ekonomski enoti. V tej razpravi se je mnogo razpravljalo tako o kvaliteti, količini proiz-. vodnje, dobavnih rokih, reklamacijah, uslugah, težavah okoli surovin, delovni sili, obratovni in prodajni režiji in o drugem pomembnem, za uspeh obrata.
Razprava je pokazala, da se člani delavskega sveta enot živo zanimajo za reševanje nalog obrata, da bi bilo tako leto 1965 za livarno sive litine čimbolj uspešno. 'Na tem zasedanju je bil obravnavan še zaključni račun za leto 1964 iz katerega so člani delavskega sveta enot spoznali vse pokazatelje, dela v obratu
na osnovi katerih bodo lahko v letu 1965 usmerjali svoje sklepe.
Na koncu so sprejeli še operativni proizvodni načrt za mesec marec 1965.
*
ŠAMOT ARNA. Delavski , svet v šamotarni je imel svojo sejo 2, marca, na kateri je razprav-
ljal o sredstvih, ki so v družbenem planu podjetja za leto 1965 namenjena za nabavo osnovnih sredstev, remonte in nabavo drugega inventarja v obratu šamo-tarne. Člani delavskega sveta enote so bili mnenja, da so sredstva, dokaj nizka in da je dokaj pomanjkljiva obrazložitev predvidenih del v obratu.
Ko so člani delavskega sveta razpravljali o osnutku pravilnika ,o nagradah za stalnost v podjetju so bili mnenja, da je 15-letna doba previsoka, zato so se zavzeli za 10-letno neprekinjeno delo v podjetju, ki bi naj prišla v poštev za nagrado.
Na koncu so še predlagali, da naj pride do skupnega sestanka delavskega sveta enote, tehničnega, finančnega, in komercialnega sektorja, da bi se pogovorili §5 perspektivah v šamotarni.
• "F	.
GRADBENI ODDELEK, je na 6. redni seji delavskega sveta enote, ki je bila 3. marca obravnaval družbeni plan za lèto 1965, posebno se je ustavil pri nabavah tistih osnovnih sredstev, ki so potrebna za nemoteno delo tega oddelka. Na tem zasedanju je delavski svet enote- razpravljal še o osnutku pravilnika o nagradah in priznanjih in na koncu je še določil višino točk za poedine delavce, ki so prišli v oddelek.
tr'
ENERGETSKI OBRAT; je na zasedanju delavskega sveta enote razpravljal o financiranju osnovnih t-sredstev; poslovnega inventarja in remontov za leto 1965. Pri razpravi so sodelovali vsi člani- delavskega sveta enote, ki so s svojimi predlogi pripomogli, da bo obrat v letu 1965 skušal opraviti vse postavljene naloge. Na tem zasedanju so člani delavskega sveta enote izvolili tričlansko komisijo za sklepanje in odpoved delovnega razmerja.^ Na koncu1 so osvojili predlog, da naj se pri dodeljevanju -nagrad^ za neprekinjeno zaposlitev v našem podjetju upošteva 15. in 50-letna stalna zaposlitev.
MEHANIČNA DELAVNICA; je na 7. redni seji delavskega sveta enote obravnavala družbeni plan za leto 1965. Družbeni plan postavlja pred to delavnico odgovorne in težke naloge, katere bo morala opraviti za osnovne obrate in kupce obdelanih odlitkov. V razpravi, ki je bila, so prišle na površje mnoge težave, ki jih delavnica ima vse od neprimernih prostorov pa do reprodukcijskega materiala, katerega večkrat ni na trgu. Na tem zasedanju je bilo postavljeno še vprašanje vključitev delavnice v investicijski program izgradnje že-
lezarne in pa izdelava akcijskega programa za vzdrževalne službe. Postavljena je bila zahteva, da se naj vnese v družbeni plan še organizacija dela v tovarni.
■Nč-
ELEKTROOBRAT. Na svoji
7.	redni seji delavskega sveta elektroobrata so člani obravna-
hernega, ki ne bo nosil predpisanih zaščitnih sredstev.
V obravnavi osnutka pravilnika o nagradah, pohvalah in odlikovanjih so se zavzeli za to, da se naj nagradi tiste, ki dosežejo 15 in 30 let staža v našem podjetju in se naj razmisli o upoštevanju časa šolanja. Zavzeli so se za to, da se naj nagrajence zä racio-nalizatorske predloge objavi v Štorskem Železarju in na kratko opiše predlog in prihranek za podjetje.
Na tem zasedanju delavskega sveta enote so člani razpravljali še o predlogu, da se po obračunu Osebnega dohodka po finančnem uspehu združijo: plavž, jeklarna in valjarna. Člani delavskega sveta enot so se zavzeli za to, da se uredi pravilno in realno postavljanje akordov, drugače pa niso imeli pripomb. V razpravi o popoldanskem in nočnem dodatku pa so se zavzeli za povi-' Sanic nočnega dodatka od sedanjih 12,5 % ha 25 % in da naj .se uvede popoldanski dodatek v višini 12.5 % ' od vrednosti osebnega dohodka za popoldanski čas.
JEKLARNA. Delavski svet jeklarne je imel 7. redno zasedanje 23. februarja, 8. redno zasedanje pa 3. marca letos. Na teh zasedanjih so obravnavali vprašanja proizvodnje v mesecu januarju, katera je bila sorazmerno visoka. Analizirali so potek in stroške remonta SM peči v februarju in pri tem ugotovili, da kvaliteta del ognjestalnih zidarjev iž Vatrostalne ni,najboljša, dasiravno so delo nenehno kontrolirali. Tudi s kvaliteto ognjestalne opeke niso zadovoljni, zato so zahtevali ugotovitev kvalitete, katero bo izvedel Metalurški inštitut v Ljubljani. Na tem zasedanju so imenovali komisijo, ki naj preštudira osnutek pravilnika o oblikovanju in delitvi sredstev za Osebne dohodke. Komisija mora delavskemu svetu enote poročati, da bi lahko- dal pripombe in priporočila. Sklenili so, da naj obratovodstvo pred vsakim remontom skliče širši posvet vseh, ki so neposredno odgovorni za uspeh remonta in da se na osnovi predlogov in mnenj napravijo temeljiti načrti remonta. Istočasno so še postavili zahtevo, da imajo vsi, ki sodelujejo pri remontu vsa potrebna zaščitna sredstva, kar velja tudi za zidarje iz Zenice. Na osnutek pravil-
vali korigiran plan dobav osnovnih sredstev in poslovnega inventarja za leto 1965. Ugotovili so, da je nekaj osnovnih sredstev bilo pred korekcijo črtanih š seznama, vendar ta osnovna sredstva niso za obrat temveč, so to prepotrebna rezerva za osnovne obrate. Izrazili So prepričanje, da se bo o tem, kar j’e v planu izostalo še razmislilo in našlo ustrezno rešitev.
V obravnavi osnutka pravilnika o nagradah in priznanjih so se odločili, da se naj s praktično nagrado nagradi tiste, ki so v podjetju 15 in 30 let. Istočasno pa so člani delavskega sveta obrata predlagali, da se naj spremeni lestvica za staž, ker sedanja vjšiua dodatka za staž ne odgovarja. Prepričani so bili, da bodo organi upravljanja v podjetju kmalu rešili nakazano vprašanje dodatka za staž. Na koncu so. se odločili, da bodo predlagali spremembo HTV pravilnika v toliko, da se vključijo v HTV pravilnik tudi učenci v gospodarstvu.
obdelovaLnica VALJEV.
Člani delavskega sveta so na svojih zadnjih dveh zasedanjih obravnavali izvršeno proizvodnjo za prva dva meseca. Uspehi doseženi v prvih dveh mesecih dajo upanje, da bo pri takem tempu proizvodnje letni plan dosežen. Delavski svet enote je sprejel nekaj sklepov, ki naj pripomorejo k še boljšim uspehom. V obravnavi predvidenega trošenja sredstev za nabavo osnovnih sredstev . so člani delavskega svéla enote menili, da se naj razmisli o možnostih nabave tistih osnovnih sredstev, ki so za.obrat res. nujno potrebna. Na koncu je 'delavski svet v obdelovalnici valjev podprl predlog upravnega odbora podjetja, da naj se pri upoštevanju neprekinjenega delovnega staža, ki pride v poštev za podelitev nagrad .15 in 30,-letna neprekinjena doba. Delavski svet enote smatra, da morajo biti nagrade za vse 'enake.
O RAZVOJNEM ODDELKU
Y železarni Štore smo dobili v letošnjem februarju razvojni oddelek kot novo organizacijsko enoto železarne. V njegovem sestavu so: kemični in metalurški laboratorij, knjižnica z dokumentacijo in raziskovalci. Novo v razvojnem oddelku so razisko-
valci, ker so laboratorij in knjižnica v železarni obstojali že prej.
Za laboratorij smatramo, da »proizvajajo« — če lahko uupo-rabim' ta izraz — rezultate kemičnih analiz, metalografske določitve strukture, določitve trdote in driige podobne usluge. Z raziskovalnim delom se tudi vloga laboratorijev razširi, ker jih bomo uporabljali poleg, rednih uslug za proizvodne- obrate tudi za raziskovalno dejavnost. Osnovna sredstva — to so aparati, prostori in druge naprave — bodo na ta način bolje izkoriščena, razvojni oddelek pa bo lahko kot samostojna enota povečal ekonomski učinek svojih uslug.
V knjižnici se je v obstoječo knjižnico vključila tudi dokumentacije ' strokovne literature, ki jo že več kot leto in pol vodimo in zbiramo v okviru metalurškega laboratorija. Literatura je ena najvažnejših in 'najkoristnejših sredstev za riziskovalno delo, zato je priključitev knjižnice razvojnemu oddelku potrebna in koristna. Tudi v drugih pod jet jih je strokovna knjižnica vključena v razvojne oddelke (npr. v železarni Zenica je .v okviru Inštituta, v železarni Jesenice v okviru razvojnega oddelka). .
Na tej stopnji razvoja oddelka smo predvideli naslednje raziskovalce, za valje, za litino, za jeklo, za kemično analitsko delo ter za statistično kontrolo in analizo podatkov. Naloge raziskovalcev naj bi bile redno reševanje različnih problemov, ki se, v železarni pojavljajo. Z raziskovalnim delom se tudi do sedaj ukvarjajo jt: več ali. manj neorganizirano
naši inženirji in tehniki, ker jih v to silijo problemi v proizvodnji, da bi jih vedno pravočasno in uspešno reševali. Z raziskovalci pa bomo dobili ljudi, ki bodo na teh,problemih stalno zaposleni. Trenutno sta zasedeni le dve mèsti raziskovalcev, za
valje in za kemične analize, postopoma pa bomo raziskovalce poiskali tudi za druga predvidena mesta. Razvojni oddelek skuša za raziskovalno dejavnost pritegniti ' tudi strokovnjake iz proizvodnih obratov, saj je jasno, da morejo raziskovalne naloge s področja tehnolgije in osvajanje proizvodnje reševati predvsem ljudje, ki proizvodnjo najbolj poznajo.
Vzdrževanje razvojnega oddelka 'bo: temeljilo' na obračunavanju uslug. Laboratorija bosta kot samostojni enoti v okviru razvojnega oddelka zaračunavala svoje redne uslilge (analize, določitve in podobno) .proizvodnim obratom, Raziskovalne naloge se bodo postavile , v okviru letnega plana železarne, kakor tudi s posebnim dogovorom z obrati in tehničnim vodstvom v železarni. Raziskovalne naloge smatramo prav tako usluge, ki se obračunavajo kot ostala' naročila v železarni. Na ta način nameravamo postaviti, razvojni oddelek na ekonomsko, podlago, da bo. izvrševalec naročenih uslug, ne pa pasivna služba, ki jo proizvodni obrati »vzdržujejo«.
Že letošnji letni plan železarne zahteva- od razvojnega oddelka izdelavo vrste konkretnih nalog. ,Z uspešnim delom na teh nalogah bo tudi razvojni oddelek prispeval svoj delež k napredku železarne. -Predvsem pa si bo nabiral izkušenj za- težje in številnejše naloge, ki jih bo,moral reševati takrat, ko se bo po rekonstrukciji razširila tehnologija in proizvodnja naše železarne.
Z. T.
Delo organizacije ZK
V prejšnji številki našega glasila je bilo povedano, da bo' komisija za sklepe v nadaljevanju objavljala zanimivosti iz dela organizacije ZK v našem kolektivu.
Tovarniški komite je na VIL redni seji obravnaval delo osnovnih organizacij in s tem predvidel naloge posameznih članov komiteja v osnovnih organizacijah, mladinsko vprašanje in o odnosih v kolektivu.
Konferenca ZK in tudi analiza o delu osnovnih organizacij potrjujeta, da vse osnovne organizacije niso imeli najboljših pogojev za politično delo in so nekatere od teh organizacij v, preteklem obdobju imele sestanke bolj zaradi števila in ne reševanja ter obravnavanja političnih vprašanj. Ugotovljeno je tudi, da so nekatere osnovne organizacije obravnavale vprašanja iz
svojega ožjega področja, o širini pa ni bilo govora tudi takrat, ko so na vrsti širša politična vprašanja. Ugotovljeno je, da je bistvo dela osnovnih organizacij bilo največkrat v odvisnosti od politične razgledanosti članov ZK v osnovni organizaciji, deloma tudi od števila, članov.
Upoštevajoč, da imamo strokovne službe v podjetju in obratne delavske svete, ki šo dolžni temeljiteje obravnavati strokovna in gospodarska vprašanja ni potrebno, da so tudi komunisti po istem načinu deljeni v osnovne organizacije. Tovarniški komite je temeljito analiziral stanje, predlagal in sprejel sklep, da se število osnovnih organizacij zmanjša od 12 na 8 s tem, da so indirektni proizvajalci — komunisti vključeni v osnovne organizacije direktnih proizvajalcev. prav tako pa se združijo
nekatere osnovne organizacije v proizvodnih obratih:
Pri taki kadrovski okrepitvi, Čvrstem programu dela in aktivnem sodelovanju članov tovarniškega komite ja, opravičeno pričakujemo najboljše rezultate dela osnovnih organizacij.
Razgibanost mladinske organizacije .zasledimo posebej v času po konferenci ZK. Zelo prizadevni člani iniciativnega odbora so uspeli v svojem pripravljalnem delu združiti vse napredne mladince. Tovarniški komite opravičeno pričakuje, da bo mladinska organizacija vsestransko aktivna, kajti ugotovljeno je, da so' slabši rezultati dela v preteklem obdobju posledica slabe organizacije in vodenja mladinske organizacije. Novi komite, ki šteje 16 aktivnih mladincev ob vsestranski pomoči in sodelovanju ostalih političnih organi-
zacij zagotavlja uspeh mladine.
Na VIII, seji tovarniškega komiteja je obravnavan program dela komisij pri tovarniškem komiteju. Programe komisij je komite obravnaval in sklenil, da se jih dopolni, razmnoži in raz^ deli članom ZK. Značilnosti programov so naslednje:
—	Ideološka komisija predlaga ustanovitev večerne politične šole v jesenskem in zimskem času s programom politične šole v Celju in dopolnilnim programom, ki bo zajemal vprašanja našega področja.
—	Kadrovska komisija s programom dela predvideva večjo aktivnost pri sprejemanju novih članov ZK, priprave kadra za odgovornejše naloge političnih organizacij in organov delavskega samoupravljanja, ■ politično izobraževanje, predvsem perspektivnega kadra v okviru političnih šol, seminarjev in predavanj ter važno vprašanje, to je obremenitev posame.znih članov s funkcijami v organizacijah.
SiS" Ekonomska komisija bo ob-.
ravnavala gospodarska vprašanja in pravočasno seznanjala s svojimi ugotovitvami in nalogami posamezne osnovne organizacije in komuniste.
— Komisija za organizacijska vprašanja s svojim programom dela predvideva predvsem obravnavo odnosov in metode dela organizacije ZK v okviru političnih organizacij in organov delavskega samoupravljanja v podjetju in območju pripadajočega terena.
V	vseh osnovnih organizacijah je doslej obravnavan program dela. Izredna aktivnost komunistov v obravnavi gospodarskih in političnih vprašanj pospešuje reševanje doslej še , nerešenih in novih vprašanj kot izvršitev obveže po družbenem planu, izboljšanje organizacije dela v podjetju, nagrajevanje po učinku in vrsto drugih.
V	naslednji številki bo komisija za sklepe poleg dela komiteja podrobneje objavila delo osnovnih organizacij.
Komisija ,za sklepe
Uspela krvodajalska akcija, v Štorah
6. III. 19.65 je bila v Štorah krvodajalska akcija, ena najbolj uspelih akcij, kar jih je bilo v Štorah. Že v zgodnjih jutranjih urah‘so bili vsi prostori sindikalne podružnice do zadnjega kotička polni članov 1 kolektiva Žele-
nam kažejo podatki, ki smo jih zabeležili ob tej akciji.
Prijavljenih članov kolektiva jo bilo 145. od tega je darpvalo kri 136 članov kolektiva, le 7 je bilo odklonjenih zaradi zdravstvenih razlogov, Skupno je bilo 41 litrov darovane krvi.
; Najbolj je razveseljivo, da je sodelovalo pri tej akciji precejšnje število novih članov kolektiva, predvsem mladine, ki bodo lahko zamenjali stare krvodajalce, ki so darovali svojo kri že več kot 20-krat.,
Za tako uspešne krvodajalske akcije- v Štorah gre predvsem zahvala članom kolektiva, organom upravljanja, sindikalni pod-
Dr. Štrausova, šef transfuzijske postaje pregleduje darovalce krvi.
žarne; ki so se odločili, da varujejo svojo dragoceno tekočino, s katero bodo lahko v bolnišnici rešili življenja marsikateri materi, dojenčku, ali pa ponesrečneu,
ružnici in komisiji za krvodajalstvo pri sind, podružnici.
V letošnjem letu bo še. ena krvodajalska akcija v mesecu avgustu, ko je bolnišnica v Celju
Prostori so bili kar premajhni, da bi sprejeli takšno število darovalcev.
ki bi brez te dragocene tekočine morali umreti.
Kar zadovoljnega sem se počutil, ko sem gledal nasmejane obraze tovarišev, slišal -sem pa tudi marsikatero - šaljivo, ki je dajala še večji efekt delu transfuzijske postaje.
Da je akcija res dobro uspela
najbolj v kritični situaciji glede krvi. V imenu komisije in v svojem imenu se obračam na člane kolèktiva z željo, da bi tudi ta akcija kar najboljše uspela in da bi se prijavilo čim več darovalcev iz vrst kolèktiva pa tudi drugih članov s terena.
Pungeršek Franc
USTANOVNA KONFERENCA AKTIVA ZVEZE MLADINE
Že nekaj let nazaj je bilo opaziti stagnacijo v mladinski organizaciji Železarne Štore. Na pobudo tovarniškega komiteja Zveze 'komunistov so mladinci osno,-vali/ iniciativni odbor, ki je imel prvo nalogo ustanoviti osnovne aktive in izvesti ustanovno konferenco Zveze mladine. Iniciativnemu odboru je Uspelo vključiti v vrste ZM 236 mladincev.
. Skrbno pripravljeno konferenco je odprl predsednik iniciativnega odbora tov. Kragelj Jože in tudi podal referat o njegovem delu.
V začetku poudarja pomen izobraževanja; mladine, ki mora sloneti na sistematičnem delu, za kar pä ni poklicana samo mladinska organizacija, temveč tudi vse druge-družbeno politične organizacije. Samo tako bomo uspeli mlade vključiti v sistem samoupravljanja, V analizi tega vpra-
Letno kadrovsko poročilo so dobili obratovodje, člani organov upravljanja, predsedniki sindikalnih podružnic in sekretarji političnih organizacij, da bi se seznanili s kadrovsko problematiko in da bi s predlogi in pripombami prispevali svoj delež pri urejevanju kadrovskega vprašanja v podjetju.
Povprečno število zaposlenih je v primerjavi z letom 1963 za
2,1	% višje, v primerjavi z družbenim planom za 1,1 % nižje, v primerjavi s predvideno zasedbo po pravilniku pa za 12,6 % nižje. Pri proizvodnih obratih je povprečno število zaposlenih za 12 delavcev nižje kot v letu 1963, pri vzdrževalnih in pomožnih obratih za 13 delavcev višje, pri telinično-administrativnih službah pa za 19 delavcev višje. Skupno povprečje .zaposlenih je višje tudi zato, ker je bilo povprečno 22 delavcev zaradi šolanja (poklic livarja in strugarja) izločenih-iz proizvodnega procesa in smo jih morali nadomestiti z novimi.
V letu 1964 je podjetje zapustilo 288 ljudi, medtem ko jih je 332 na novo sklenilo delovno razmerje. Tako je bastala sprememba pri 620 zaposlenih. V letu 1963 so nastale spremembe pri
28,7	% delavcev. Od povprečja zaposlenih jih je v letu 1964 odšlo iz podjetja 14,34 %, prišlo pa 16,63 %, medtem ko jih je v letu 1963 odšlo 12,97 %, prišlo pa 15,71 %.
Fluktuacija kadra
Fluktuacija kadra po osebnih kvalifikacijah kaže naslednja razpredelnica:
sanja ugotavlja, da je, vodstvo Zveze mladine in ostalih organizacij temu posvečalo premalo pozornosti in obenem poudarja, da še v delu mladih zrcali tudi delo starejših članov kolektiva.
V	nadaljevanju se je dotaknil tudi drugih perečih vprašanj. Nerešeno vprašanje prehrane v Štorah še : posebno bremeni člane kolektiva, ki stanujejo v samskem domu. Kp obravnava notranje odnose v podjetju ugotavlja nujnost, da vsi 'spoštujemo norme, ki smo si jih postavili in da je vsak -odklon škodljiv in tuj sistemu samoupravljanja.
V	diskusiji so mladinci še dopolnili poročilo iniciativnega odbora. Poudarili so pomen kadrovanja v družbeno politični organizaciji, kakor tudi v organe samoupravljanja. Velja poudariti tudi pobude, naj še organizacija Zveze mladine ne zapira med tovarniške zidove, temveč se naj
Kvalifikacija	Število
Visokokvalificirani	4
kvalificirani	61
polkvalificirani	16
nekvalificirani	188
visokostrokovni	2
višjestrokovni	3
srednjestrokovni	10
nižjestrokovni	4
Skupno	288
Od skupnih prekinitev delovnega razmerja jih je 22,9% zaradi odhoda v JLA, 28,5 je Samovo jno zapustilo delo, 12,8 % je odšlo v preizkusni dobi, 11,1 % je odšlo sporazumno s podjetjem, 11,5;% je odpovedalo delovno razmerje, 8 % je bilo upokojenih,
5,2	% pa je odšlo zaradi drugih vzrokov. Tako je podjetje zapustilo iz objektivnih razlogov 37 % od skupnega števila delavcev, ki so prekinili delovno razmerje, medtem ko je 63 % odšlo v glavnem po lastni volji.
Največja fluktuacija se tudi v lanskem letu kaže pri nekvalificiranem kadru (65,3 %). V primerjavi z letom 1963 se je fluktuacija povečala v jeklarni, močno v valjarni, v obeh livarnah, v laboratoriju, na OTK in v komunalnem oddelku, medtem ko je na elektroplavžu, v šamotarni, v mehanični delavnici, v elektro-obratu, pri prometu in v skladiščih nižja. Tudi pri tehnično-ad-ministrativnih službah je fluktuacija nižja kot v letu 1963.
V primerjavi s preteklim obdobjem je število prekinitev delovnega razmerja v preizkusni dobi, po sporazumu in zaradi samovolje delavcev znatno večje, ker je bila izbira kadrov slaba,, ker šmo delavce pogosto nesistematično uvajali v delo in ker so imeli delavci velike možnosti za
4 ,
poveže z aktivi, na terenu - na Teharju, v Kompolah in drugimi.
Še mnoge druge pobude mladincev bò moral bodoči komite upoštevati pri svojem delu.
Iz plodne diskusije je razvidno, da mladina ni pasivna do dogajanj v kolektivu in izven njega, ,le da jr manjka primerno organizirano delo. Zato bo ena prvih nalog bodočega komiteja organizacijsko utrjevanje organizacije. Pray tako pa bo moral s polno odgovornostjo prisluhniti potrebam in željam mladih in reševati probleme, ki so bili nakazani na današnji konferenci.
Mladinsko konferenco . so pozdravili in povedali nekaj vzpodbudnih besed ter kritičnih zapa-žanj sekretar TK Zveze komunistov tov. Lončarič Jože, glavni direktor Železarne Štore .tov. Tugomer Yoga in predstavnik občinskega komiteja tov: Vohun j.
za leto 1064
.zaposlitev po drugih podjetjih v Celju. Delavci so v večjem številu samovoljno zapustili delo tudi zato, ker smo v letu 1964 omejili sporazume o takojšnjem prenehanju delovnega razmerja.
Poglaviten vzrok, da so delavci v preizkusni dobi prekinili delovno razmerjé, je pomanjkljivo uvajanje v delo med preizkusno dobo, kar kaže podatek, da je od sedemintridesetih kar 34 delavcev zapustilo podjetje v preizkusni dobi na lastno željo; izjavili so, da je delo v našem podjetju prenaporno, kar pomeni, da se niso prilagodili delovnim pogojem. Fluktuacijo so povečali tudi delavci iz Prištine, ki so po kratki dobi zaposlitve odšli iz podjetja.
Že dalj časa opažamo, da je fluktuacija pri mlajšem kadru (30 do 35 let) mnogo večja kot pri starejšem. Tako je lani odšlo (od skupnega števila delavcev, ki so prekinili delovno razmerje) kar 29 % delavcev, starih do 20 let, prav tako 29 % starih od 20 do 25 let, 15% od 25 do 30 let, le 10% od 30 do 35 let, nad 35 let pa 17%. .
Največ. delavcev zapusti podjetje v času prvega leta zaposlitve. Leta 1964 jih je odšlo (od skupnega števila delavcev, ki so prekinili delovno razmerje)
18,8	■ do 1 meseca zaposlitve, 12,7% do 3 mesecev zaposlitve, 16,2% do 6 mesecev zaposlitve, 9,1 % do 12 mesecev zaposlitve; skupno jih je torej do 1 leta zaposlitve odšlo 56,8 %, tistih pa, ki so bili zaposleni nad 1 leto pa
43,2	%. (Pri tem nismo upoštevali 91 prekinitev iz objektivnih razlogov).
(dalje na 4. strani)
Iz kadrovskega poročila
Iz kadrovskega poročila
(nadaljevanje s 5. strani)
Dejstvo, da je llnktuacija večja tako pri mlajšem kadru, kakor pri krajši dobi zaposlitve v podjetju, nas opozarja, da bomo morali dodatek na staž postaviti na stimulativnejšo osnovo.
Kljub temu, da je število delavcev, ki letno zapustijo podjetje 'razmeroma nizko, nas petletni podatki opozarjajo (61,61_% delavcev od povprečnega števila zaposlenih), da do problema fluktuacije ne smemo biti ravnodušni, saj lahko z boljšo kadrovsko politiko fluktuacijo močno omejimo. Število dohodov namreč iz leta v leto narašča.
‘ Sklenitve delovnega razmerja
Zaradi odhoda 288 delavcev in zaradi potreb po povečanju števila zaposlenih so organi upravljanja sklenili delovno razmerje s 332 novimi sodelavci. Sedemintrideset delavcev ali 11,14 % od novosprejetih je že v preizkusni dobi prekinilo delovno razmerje, v podjetju jih je ostalo 295 ali 14,4 % od povprečnega števila zaposlenih. Od novosprejetih delavcev jih je 34,6 % prvič sklenilo delovno razmerje, 17,5 % . se jih je vrnilo iz JLA, 47,9 % pa jih je prišlo iz drugih podjetij. Največ novih delavcev se je zaposlilo v valjarni in livarni sive litine. Na povprečno število zaposlenih je dobila največ novih delavcev livarna valjev (33,3%), na drugem mestu je ekspedit (25,7 %), na tretjem pa promet (21,9 %).
/Pregled novozaposlenih delavčev po izobrazbi:
Izobrazba	Število
fakultetna	4
višješolska	2
srednješolska	15
nižješolska	5
poklicne šole	64
izpiti za KV	8
osnovnošolska	234
brez šol	2
Skupno	552
Od ' delavcev z osnovnošolsko izobrazbo jih ima 26 osem razredov, 34 sedem razredov, 47 šest razredov, 43 pet razredov, 70 štiri razrede, 12 tri razrede in 2 dva razreda.
Od skupnega števila novospre-jetih jih 236 ni imelo strokovne izobrazbe (dva med njimi, ki sta bila nepismena, sta podjetje zapustila).
58% od novosprejetih delavcev jih stanuje v Štorah ali bližini, 62 % pa jih prihaja na delo z vlaki in avtobusi. Največ novoza-poslenih je iz občin Celje in Šentjur.
Zaradi odhoda večjega števila delavcev je nastalo predvsem pomanjkanje nekvalificiranih delavcev. Delavcev, ki bi stanovali v bližini podjetja nismo mogli dobiti. Tudi Zavodi za zaposlovanje delavcev niso imeli prijav-ljencev za naše potrebe. Z o-biskom nekaterih krajev smo dobili nekaj kmečkih fantov, vendar so nekateri od njih že v kratkem času odšli. V valjarni in jeklarni smo pri fizično zahtevnejših delih zaposlili 16 delavcev iz Prištine, ki pa se niso mogli prilagoditi težkim pogojem dela v poletnih mesecih in jih je .zato 13 kmalu odšlo. Od dvajsetih delavcev iz Knina, ki smo jih zaposlili pozneje, pa sta do konca leta odšla le dva, kljub temu, da so bili zaposleni pri fizično zahtevnih delih (v hladnejšem letnem času so se laže prilagodili težkemu delu).
S področja Knina bomo lahko dobili še več sodelavcev, Vendar bomo morali, če bomo zaposlili večje število delavcev iz oddaljenejših krajev, rešiti vprašanje družbene prehrane in samskih stanovanj.
V zadnjih petih letih smo zaposlili 1.345 delavcev, to je skoraj 70% vseh zaposlenih.
Ker je bil odliv strokovnega kadra (predvsem VK in KV delavcev) večji kot priliv, smo mo-
rali izgube nadomestiti z internim izobraževanjem.
Struktura zaposlenega kadra Ob koncu leta 1964 je bila kvalifikacijska struktura naslednja:
Stopnja strokov- 1 nosti '	sc c « ■s s, ■ m §■ © cn' >c« N.
visokokvalificirani	4,98
kvalificirani	33,82
polkvalif ici rani	12,61
nekvalificirani	35,35
visokostrokovni	1,12
višjestrokovni	0,29
srednjestrokovni	5,62
nižjestrokovni	6,21
Skupno	100
Od skupnega števila zaposlenih je 13,2% strokovno-administra-tivnega kadra. Pa zahtevah pravilnika precejšnje število delavcev nima ustrezne strokovne izobrazbe. Čeprav stopnje izobrazbe, določene po pravilniku, niso povsem realne, bo vseeno treba del kadra prekvalificirati s strokovnim izobraževanjem. Analiza delovnih mest z ozirom na dejansko potrebno izobrazbo bo izdelana v letu 1965.
Medtem ko je bila povprečna starost zaposlenih leta 1963 34 let, je bila ob koncu lanskega leta bli.zu 35 let. 18 % vseh zaposlenih je starih do 25 let, 52 % od 25 do 40 let, 18% od 40 do 50 let, 11 % od 50 do 60 let, 0,5 % pa nad 60 let.
Manj kot 20 let delovne dobe' ima 78% vseh zaposlenih, 18 % od 20 do 30 let, 3 % od 30 do 35 let in 1% nad 35 iet.
Ob koncu leta 1964 je bilo v podjetju zaposlenih 236 žensk. Od teh jih dela 47,5 % pri admi-
Večkrat opazimo, da ,si delavci iz odpadnega materiala izdelujejo orodje za domačo uporabo. Tako je tudi Romih Alojz iz kurilnice v soboto 13. III 1963 bb
10. uri dopoldne, torej med delovnim časom, brusil na brusilnem stroju staro sekiro. Vedel je, da s tem krši pravila podjetja, ker ni imel za to potrebnega dovoljenja. Vse pa bi potekalo v najlepšem redu, če ne bi pri tem delu poškodoval sebe' ih brusilni stroj.
Kako je prišlo,do nesreče? Pri brušenju mu je rezilo sekire potegnilo ihed brusilno ploščo in nastavek (nastavek je bil predpisan, to je 3 mm odmaknjen od brusilne plošče). Pritisk je bil tako močan, da je nastavek odmaknilo za ca. 150 mm od brusilne plošče. Kakšna je bila napetost nam prikazuje slika, kjer se tudi. vidi odmaknjen nastavek in posledice sil, ki so nastale pri premiku nastavka . — počeno ogrodje stojala brusilnega stroja (puščice).
In on? Z desno roko je držal sekiro, tako, da je imel drugi in tretji prst desne roke" v' ušesu
nistrativno - strokovnem delu,
52,5	% pa v proizvodnih obratih in v komunalnem oddelku. Število zaposlenih žensk se od lanskega leta ni spremenilo.
Od skupnega števila delavcev, zaposlenih v podjetju, dela 41,7% v treh izmenah, 12 % v dveh izmenah, 45,5% pa v eni izmeni. 64,4% jih dela dopoldne, 19,6 % popoldne, 16 % pa ponoči.
Zaposleni v Železarni Štore stanujejo v dvainsedemdesetih krajih, največ v Štorah, Celju, Kom-polah, Prožinski vasi, Grobel-nem in Šentjurju. Neugodne zVe-ze za prihod na delo imajo delavci iz Lipoglava, Loč, Poljčan, Dobrne, Jurkloštra, Šmartnega -ob Paki in Šmartnega v Rožni dolini. (Pri tem nismo upoštevali krajev, ki so oddaljeni od postaj javnih prevoznih sredstev ali od podjetja in tako izgubijo delavci precej časa s hojo. Takih primerov ni malo).
Delavci Železarne stanujejo na območju sedmih občin. 59 % v celjski, 29 % v šentjurski, 9 % v šmarski, 2 % v laški, 1 % pa v ostalih občinah.
50 % delavcev se vozi na delo z rednimi avtobusi, 2% z lokalnimi, 13 % z vlaki, 55 % pa bodisi peš, i bodisi s kolesi, motorji ali osebnimi avtomobili. Število vozačev se je v primerjavi z lanskim letom povišalo za
14,8	%, ker smo sklenili delovno razmerje z delavci iz bolj oddaljenih krajev in ker se je precej članov kolektiva preselilo iz Štor v Celje. Podjetje je plačalo za 23 % večje prevozne stroške kot leta 1963; s prvim marcem 1964 so še namreč povišale prevozne tarife za približno 10 do 15 %, pa tudi število vozačev se je povečalo.	Mastnak Olga
(Dalje v prihodnji številki)
seki re. Ko je sekiro potegnilo navzdol, jo je obrnilo in mu pri tem poškodovala omenjena prsta. Istočasno ga je nastavek udaril v spodnji del Mesa tako, da ga
je zbil po tleh. Zaradi navedenih poškodb je ’ moral iskati pomoč pri zdravniku.
Čeprav visoko kvalificiran strugar je vendar povzročil:
1.	kršil je pravila podjetja:
2.	povzročil je okvaro brusil-silnega stroja;
3.	pri delu se je poškodoval.
Za zaključek še priporočilo!
Za vsa privatna dela si priskrbimo potrebna dovoljenja (da ne bo potrebno delati na skrivaj in z naglico), pri delu pa bodimo previdni.
Na Višji tehniški šoli, oddelku za strojništvo v Novem Sadu je v januarju tega leta diplomiral za strojnega inženirja (I. stopnja) naš strokovni sodelavec tov. SLAVKO. TRIPIČ, zaposlen v pripravi proizvodnje kot tehnolog melianške obdelave.
' - K doseženemu uspehu iskreno čestitamo!
Da se ne bi ponovilo...
Z gasilskega občnega zbora
V soboto 15. februarja je bil v Gasilskem domu v Štorah občni zbor gasilcev naše -Železarne. Tega zbora so se poleg predstavnikov gasilskih organizacij iz Celja in Raven udeležili še predstavniki družbeno političnih organizacij in organov upravljanju na čelu s predsednikom delavskega sveta Železarne tovarišem Ocvirk Francom. Občni zbor je bil pregled bogatega dela društva v preteklem letu, katero je
no ustaviti proizvodnjo. Člani so se z vodno stihijo borili, kolikor ,so pač., imeli mqČi, in sredstev. Pri reševanju- so bili gasilci do pasu v vodi,' samo da se obdaruje čim več.. Zadnja poplava in druge reševalne akcije narekujejo, da se letošnje leto v podjetju ustanovi štab, ki bo vodil delo vseli reševalcev, tako gasilcev kot ostalih, .seveda bi ta štab tudi odločal kaj in kako se naj ukrepa v ogroženih objektih. Gasilci
Pogled na udeležence občnega zbora. Desno tovariš Mežek, častni predsednik društva.
bilo za štorske gasilce nadvse uspesno.
Iz poročil, katerega sta podala predsednik društva diplomirani strojni inž. Plevnik Slavko,, in poveljnik operativne enote društva tovariš Krumpak Štefan, je bilo razvidno celotno delo društva, razvidno iz slanja Orodja in opreme in požarnovatuo stanje v Železarni Štore. V poročilu So zajeti tudi razni predlogi, tako za boljše delo dfiištva kot za še večjo požarno varnost- v podjetju in za izobraževanje zaposlenih v preventivni smeri. Storjenega je bilo mungo, vendar bo potrebno še marsikaj, da bi se v popolnosti doseglo požarno var; no delo. Da je tako, potrjuje dejstvo, da je bilo še vedno preveliko začetnih požarov, ki so ravno zaradi pravilne intervencije gasilcev bili pravočasno pogaženi in niso povzročili večje materialne škode. Začetni požari niso potrebni in vsak izgovor, ki naj upraviči nastanek, je odveč, kajti iz vsakega začetnega požara je prej ali slej pričakovati večjo, škodo, ki nam lahko prekine proizvodnjo.
Mimò intervencij pri gašenju požarov pa so gasilci morali večkrat' intervenirati zaradi vdora talne vode v obrate in v naselje Štore, Največja taka intervencija je bila 23. oktobra lani, ko je narasla Voglajna poplavila tako "naselje Štore, kakor tudi del tovarne, ki bi, če ne bi bilo intervencije gasilcev morala clel-
so to potrebo Opazili in borno dali upravi podjetja in organom upravljanja predlog za sestavo takega štaba.
Še in še bi se dalo govoriti, O delu marljivih gasilcev, vendar o tein drugič. Povem naj samo še to, da-so si lepo uredili učilnico -in jo opremili z eksponati orodja, opreme in naprav za gašenje. Ta , učilnica z učnimi pripomočki je .najlepša, tovrstna U-čilniča v okraju, ki bo služila tako gasilcem kot delavcem, ki sie;še bodo seznanjali s požarno problematiko v podjetju. Učilnica pa jim ne bo samo za Učenje temveč bodo v . njej našli tildi razvedrilo ob televizorju, pri prebiranju knjig' in igranju . šuha. To in še drugo, kar so napravili in kar še. imajo namen, govori, da so delavni in da so na uspehe svojega dela tudi ponosni.
Da je društvo dobro in od gasilskih forumov visoko cenjeno pa • gre zasluga tako upravi in organom upravljanja v Železarni Štore, kot vsem družbeno političnim organizacijam Štor, ki imajo razumevanje za delo društva in mu pomagajo pri njegovem delu. Želja -vseli je, da bi društvo izpolnilo vse zadane naloge, ki imajo en sam cilj; pomagati bližnjemu in skupnosti v borbi za doseganje čimboljše proizvodnje, in varnega dela. Želja pa je tudi. da gasilci še naprej sodelujejo pri vseh, akcijah, ki jih bodo organizirale dfuge organizacije.
Mackošck
Tov. Krumpak je podelil pionirjem in mladincem priznanja za uspehe
v preteklem letu.
Piše dr. LUDVIK
. ZDRAVNIK SVETUJE
POGLAVJA OH IGIENI
(nadalj. iz prejšnje številke)
stranišča naj bi bil takšen, da zapira odvodno cev, da ne morejo Strupeni plini, ki se tvorijo po greznicah, uhajati v stranišča. To je mogoče pri straniščih z vodnim izpiranjem s tako imenovanimi sifoni. To je cev, upognjena v obliki ležeče črke »S« v takšnem stanju, ki zadržuje vodo in tako zapira stranišče proti greznici. Kjer ni vodovodov še da vodno izplakovanje^ stranišč improvizirati's.'tem, da v primerni višini postavimo večjo posodo z vodo. Ta posoda naj ima odvodno cev v straniščno školjko. Nedostatek pri tem pa je, da moramo to posodo večkrat polniti. Odvodne cevi stranišč naj po najkrajši poti odvajajo iztrebke in druge odpadke v greznico. Greznice so jame, ki so izkopane," da zajemajo odplake iz stranišč. Zaradi tega morajo biti cementirane, da ne more njih vsebina pronicati v okolico. Pokrov teh jam mora biti prav tako iz cementa, ki tesno zapira greznico, da ne morejo smrdljivi in strupeni plini iz nje okuževati okolico. Vsebina greznic obstoja iz organskih snovi; ki tvorijo pri razkrajanju najrazličnejše pline med katerimi je mnogo strupenih npr. žveplo-vodik, ogljiko-vodik, arženove spojine, ogljikova kislina in drugi. Važno je, da to vemo, ker moramo pri čiščenju greznic podvzeti določene varnostne ukrepe, da dotičnik, ki se' bavi s, čiščenjem greznic ni življenjsko ogrožen. Odvodi tako. imenovanih pretočnih vod iz teh greznic mora jo--biti izpeljani po zaprtih ceveh v kanalizacijo — kjer je takšna, ali pa dovolj daleč od stanovanj v tako imenovane ponikalnice. To velja za stranišča," nameščena v stanovanjskih stavbah. Za stranišča izven njih pa ,sp, pravila, ki jih moramo s higienskega stališča upoštevati, nekoliko drugačna. Navadno so to na prostem stoječe utice, ki imajo svojo greznico ali pa so.spojene direktno z gnojišči. Običajno so greznice čisto preproste) neobzi-
dane odprte jame, ki nudijo vse možnosti za pronicanje njih tekoče vsebine v bližnjo dkolico, kjer širijo smrad in Šo zbirališče muh in sličnega mrčesa.. Higienski zahtevek za takšna stranišča je v prvi vrsti vzdrževanje čistoče in po možnosti preprečevanje naštetih nedostatkov in njih posledic. Da moramo takšna odprta stranišča razkuževati, posebno ob pojavu neke nalezljive trebušne bolezni, ni samo' higienski zahtevek, temveč tudi zakoniti predpis. Kot razkužilo ' za to je najbolj prikladno in poceni živo apno ali še bolje klorovo apno, s katerim po-sipljemo stranišča. Isto kot za stranišča s posebno greznico, velja za stranišča, ki so v zvezi z gnojišči. Gnojišča so navadno samo na kup zneseni ali zvoženi odpadki iz živinskih hlevov. V, zadnjem času se to izboljšuje, ker je kmet spoznal dragocenost gnoja in se je priučil dvigati njegovo vrednost s primernim postopkom; Gnojišče mora imeti svojo gnojno jamo, ki mora biti cementirana, da ne dopušča pronicanje tekoče vsebine v okolico. Gnojnica iz hlevov pa mora biti izpeljana v te jame v zaprtih ceveh. Gnojišča morajo biti čimbolj oddaljena od stanovanjskih prostorov in najmanj 50 m oddaljena od najbližjega vodnjaka.	»
K higieni stanovanj moramo dodati še odstranjevanje smeti in , drugih odpadkov, kot npr. odpadki iz kuhinje, kosti in slično'. Običajno se ti odpadki odlagajo na gnojišča, včasih pa tudi v nalašč za to pripravljene smetiščne jame. Tudi tem moramo s higierL-skega stališča posvetiti nekaj pozornosti. Ker se v te jame odlaga tudi material, ki se razkraja in gnije ter tvori nezdrave pline, kisline in vlago, je treba tudi tie prostore primerno zagraditi, da se ne morejo iz njih širiti strupeni plini in smrad, ki bi ogrožali bližnjo okolico. Tudi te jame je treba razkuževati ž živim apnom. Vse povedano pa je. seveda le kratek izvleček tega, kar tvori jedro higienskega pojmovanja z ozirom
Higiena v tovarniških obratih
V že objavljenih sestavkih sem skušal s preprostimi besedami povedati nekaj o osnovnih pojmih in zahtevah osebne in stanovanjske higiene, sedaj pa bi načel novo važno poglavje, poglavje o obrtni, predvsem pa obratni higieni. Kioliko je delaven človek v različnih obrtih ogrožen v svojem zdravju, je pogojeno s specifičnostjo obrti in individualnosti delavcev. Vemo, da postoje različne poklicne bolezni in ne samo to, temveč, da je delavec ogrožen posebno v takšni obrti, kjer je izpostavljen kemičnim snovem, posebno v obliki strupenih plinov in tekočih kemikalij. Ker pa obstajajo za obrt posebni varnostni predpisi z zakonito veljavo, senebomo pbširno bavili s tem predmetom, temveč bomo raje obravnavali obratno higieno, ki je v našem slučaju važnejša zaradi obstoja tukajšnje tovarne z različnimi obrati. Naše stremljenje bi moralo biti usmerjeno V glavnem v skrb ža zdravje delovnega človeka in ža odstranitev vsega kar ogroža njegovo zdravje in delovno sposobnost. Moderne tovarne so v tem pogledu že tako grajene, da upoštevajo ustrezne varnostne kakpr tudi 'higienske mere. Vendar pa zahtevajo nekateri obrati poudarjeno higiensko zaščito zaradi svojstvenosti ogrožanja zdravja delavca v dotičnem obratu. Poudariti moram, da se ta spis nanaša v glavnem na lokalne prilike in hočem v glavnem obravnavati štorsko železarno. Vsi. vemo, da je to star obrat, ki ni bil grajen, ustrezno higijenskim zahtevam temveč v kapitalistič-jiem smislu, to je s čim manjšimi izdatki ustvariti čim večji dobiček. Da je bilo s takim pojmovanjem škoda vsakega izdatka,
ki bi bil potrošen za zaščito delavca v varnostnem in higienskem oziru, je odveč, omenjati. Tako so 'ostali obrati v takšnem stanju vse dokler jih ni socialistična oblast prevzela v svoje upravljanje' in zapela uvajati potrebne naprave, ki naj ščitijo delavca in ohranjajo njegovo zdravje in delovno sposobnost. Kaj je glavpo, kar moramo nuditi delavcu v njegovém obratu na njegovem delovnem mestu?
Prvo je preskrba zdravega zraka in njegov dovod do delovnega mesta. Ta zahteva je skupna za vse obrate in delovišča. Kje ni podana možnost, da se že po načinu izgradnje dotičen objekt lahko dobro prezračuje, je naša dolžnost, da s. primernimi pregraditvami ustvarimo pogoje, ki ustrezajo tej zahtevi in če to ni možno, da z drugimi napravami, kot so vgraditev ventilatorjev, ekshaustorjev in zračnih kanalov, ) lakoimenovanih dušnikov, naredimo óbrat takšen, da v tem oziru zadovoljuje higienske zahteve in predpise. Tudi naprave za očiščenje zraka pokvarjenega z dimom, prahom ali celo strupenimi plini, morajo biti na razpolago. To so naprave, ki z razprše--vanjem potrebnih kemikalij raz-1 kužujejo in čistijo zrak. Kakor zrak je potrebna tudi razsvetljava delovnega mesta. Ta mora biti predvsem zadostna in enakomerna z žnosljivo lučjo. Najboljša je električna, ki jo lahko modificiramo celo v dnevno svetlobo in tako najbolj ustrežemo zahtevi po svetlobi. Pri starih obratih vidimo, da za to pri graditvi nihče ni skrbel in so grajeni tako, da jih je treba razsvetljevati celo podnevi, pri največji sončni svetlobi. Pravilna razsvetljava | delovnega mesta in prostora ni sa-
Iz zgodovinejtelezarne
V prejšnji številki smo prosili vse tiste, ki imajo stare slike, da jih posodijo. Nekaj smo jih prejeli ter objavljamo prvi dve. Ostale pa bomo v prihodnjih številkah Železarja.
Slika predstavlja pudlarje. Izvira verjetno iz leta 1905. Kdor bi poznal posamezne delavce, prosimo da to
; sporoči uredniku tov. Ocvirku.
Na tej sliki so valjarji. Slika narejena tudi verjetno 1905. leta. Vemo samo za nekatera imena: V zadnji vrsti stojijo od leve proti desni, drugi Zupanc Anton, tretji Dolinšek Jože, četrti Šlatav Ivan, šesti Soline Jernej, v drugi vrsti: drugi Krajnc Ludvik, sedmi Soline Ivan in tretji spredaj sedi Haberl.
mo potrebna zaradi varnosti in preprečevanja nesreč, temveč tudi zaradi preprečevanja obolenja oči. Istočasno z razsvetljavo obratnih prostorov moramo omeniti tudi ogrevanje delovišč, ki naj bi1 bilo takšno, da ustvarja enakomerno toploto vseh prostorov. Razume se, da ,v tovarnah, posebno v starih, to skoraj ni mogoče doseči, vendar mora biti naše stremljenje usmerjeno v to, da se vsaj delovni prostori po možnosti enakomerno ogrevajo. Nadalje ogroža zdravje delovnega človeka zaprašitev delovnega prostora. Prah kot 'glavni ogro-ževalec zdravja zasluži največ pozornosti. Iskati in najti moramo način kako preprečiti njegov nastanek. Čiščenje in snaga sta najvažnejša pri omejevanju nastanka, zapraševanja. Zato naj bi bili v obratih tla in stene iz takega materiala, ki ga je najlažje
čistiti. Stene naj bodo večkrat prebeljene, tla pa redno čiščena. Tudi vse naprave, ki bi lahko' razvijale prah in s tem onečišča-le zrak, jè treba zavarovati z odpraševalnimi napravami.
' Škodljivost prahu obstoja v. tem, da z mehaničnim draženjem sluznice bronhijev (dihalne cevčice) ustvarja stanje, ki vodi zaradi vnetja sluznice do kroničnega bronhitisa, kar olajšava druga obolenja. Vsa ta obolenja zaprašitve pljuč se vključuje v diagnozo ronhokonioze«. Vendar pa obstoja tudi v prahu razlika v pogledu škodljivosti. Najbolj škodljiv je kremenčev prah, ki ustvarja obolenje,'nazvano silikoza. V drugi vrsti je železni prah, ki povzroča takozvano si-derozo. Nevarnejša in težja obolenja predstavlja Silikoza, ki povzroča v pljučah takšne spremembe pljučnega tkiva, da je
prizadeti resno ogrožen in oviran v svoji delovni sposobnosti. Obrati, v katerih so na j več je možnosti teh obolenj, so v 'prvi vrsti samotama in obrati 'v katerih še dela s peskom. Za preprečitev zaprašenja zraka je v prvi vrsti potrebna zadostna ventilacija in lovlenje s prahom onesnaženega zraka v takozvane prasne komore kjer se prah useda, a očiščen zrak odhaja v obrat. V najbolj prašnih'obratih pa je nuino potrebno, da nosijo delavci pramerne maske. Tudi je priporočljivo v takih obratih zrak večkrat ovlažiti z razpršilci in tako ustvariti pogoje za usedanje prahu. Naša naloga s higienskega vidika je torej ta, da pokrenemo vse preprečevanje takšnih stanj, ki ostvarjajo možnosti ogrožanja zdravja delovnega človeka.
LETNI OBRAČUN ŠPORTNIKOV
V
Z občnega zbora TVD Partizan-Kovinar Store
V telovadnici je bil 20. februarja redni letni občni zbor te-lesnovzgojnega društva Partizan-Kovinar Štore. Na njem so športniki podali obračun e svojem-delu v preteklem letu ter si zadali naloge za v bodoče. Tz referata predsednika društva tovariša Kavka Franca povzemamo nekaj misli. Med drugim je dejal: Razvoj in stopnja kvalitete, ki postopoma rasteta v našem društvu sta vidna na vsakem koraku. To potrjujejo tudi nastopi naših članov na različnih tekmovanjih. V skrbi za kvaliteten dvig članov pa je nekoliko zaostala skrb zase nadaljnje vključevanje novih članov. Minimalen porast števila članstva v društvu nam narekuje, da je potrebno temu vprašanju posvetiti v nadaljnjem delu več pozornosti in načrtnosti pri delu. Pri tein nas mora voditi načelo.: da je telesna vzgoja tesno povezana z razvo-jèm življenjskega in družbenega standarda. Ta pa mora biti
Rokometaši so v tem obdobju formirali še drugo ekipo, ki je tudi že posegla v prvenstvena tekmovanja. Prvo moštvo je v spomladanskem delu osvojilo
2.	mesto v okrajni ligi ter s teni pridobilo pravico za vstop v štajersko ligo. To je bila za n j ili vsekakor velika preizkušnja, saj niso imeli izkušenj za takšna tekmovanja. Doživeli so pri tem marsikaj kot pristransko sojenje, podcenjevanje itd., vendar iih to iti omajalo, da se nebi še naprej borili. Po končanem prvenstvu so zasedli 7. mesto pred Partizanom-Griže in MT L Maribor. To je za začetek dober uspeh, čeprav bi z boljšo taktiko in malo več športne sreče lahko dosegli boljše mesto.
Letošnje vremenske razmere’ so bile ugodne za delo' smučarske sekcije, ki je to tudi izkoristila. Organizirali so smučanje pod. strokovnim vodstvom v neposredni okolici Štor v zimskih počitnicah pa , smučarsko šolo v
Košarkarska sekcija v tem obdobju ni napredovala kot smo pričakovali ih želeli. Vzroki so še vedno v pomanjkanju trenerjev. Poudarjeno je bilo, da na tem področju ne bomo imeli u-spehov. dokler ne bomo imeli lastnega kvalitetnega vodniškega kadra. Prva. ekipa .je tekmovala v okrajni ligi in na vseh'turnirjih občinskega prvenstva. Poleglega so . bili tildi na turnirju v Rogaški Slatini in v Celju.’ Na vseh teh tekmovanjih pa niso beležili posebnih zmag, kar je odraz samorastniškega dela.
Na tein občnem zboru je bil izvoljen tudi novi odbor društva, katerega sestav je naslednji:
Kavka. Franc kot predsednik, Markovič Rajko podpredsednik, Veber Tine tehnični sekretar, Kljakovič Ratomir . blagajnik, Sivka Jože gospodar, Ocvirk Sonja predsednik košarkarske sek-cije, ITiti Martin predsednik rokometne sekcije, Ožek Franc predsednik nogometne 'sekcije,
Telovadnica društva je zasedena vsak dan: dopoldne učenci o hmletke in ŠIKC popoldne pa oddelki
• »Partizana«
usmerjena na vsestranski telesni 'razvoj mladine v cilju krepitve duha in telesne moči. Zato mora biti osnovna naloga društva oziroma novega vodstva čimširše vključevanje predšolske in šolske mladine.
Razvoj Štor vzporedno z rastjo novih tovarniških objektov zahteva tudi vlaganje dela sredstev v rekreativne namene. Manjši fizični napor našega delavca in skrajšani delovni čas sta dva važna mejnika, ki nam športnim delavcem in organom upravljanja narekujeta usmerjati delavca po napornem delu v rekreativni šport na naših športnih objektih.
Tovariš' Veber Tine, tehnični sekretar društva pa je podal poročilo o delu društva oziroma njegovih sekcij.
,V gimnastični sekciji redno vadi 8 Oddelkov od. cicibanov- pa do najstarejših članov in članic. Podrobno je nakazal nastope in tekmovanja članov, in mladincev, katerih je bilo skupaj 6, poleg tega pa je nayedel, tudi nastope., našega člana državnega reprezentanta Tineta, Šrota.
Nogometna sekcija je v zadnjem času poživila svoje delo, zahvaljujoč novemu vodstvu. Sedaj redno trenirajo; imeli pa so tudi nekaj nastopov: prvo moštvo S prijateljskih srečanj; v tekmovanju okrajne lige pa so bili po spomladanskem delu tekmovanja na' drugem mestu, po jesenskem delu pa na čebrtem mestu. Mladinci te - sekcije so imeli pet prijateljskih srečanj. Največ uspehov lahko trdimo, da so imeli pionirji, ki so imeli 13 prijateljskih srečanj in od tega kar v 8 srečanjih zmagali.
Za eno izmed najbolj delovnih sekcij društva lahko štejemo kegljaško sekcijo. Trostezno keg-jlišče je vedno polno zasedeno. -Kegljači so imeli v preteklem letu vrsto nastopov in tekmovanj. v katerih so pokazali dobre rezultate. Osvojili so tudi več pokalov iri priznanj.
kateri je bito 64 tečajnikov v dveh skupinah. Člani te sekcije so dosegli v tej sezoni zelo lepe uspehé.
Mlada namiznoteniška sekcija je pričela z redno vadbo, ki pa je že dala prve uspehe. Tekmovali so že v občinski ligi, ter só v močni konkurenci med 14 ekipami dosegli 3. mesto. Udeležili so se še nekaj drugih tekmovanj ter bili povsod uspešni: enkrat
1.	mesto, 'enkrat 2. in enkrat
3.	mesto. '
Na 1. redni seji upravnega odbora TVD Partizan-Kovinar je bil sprejet program dela za naslednje obdobje. Program obsega 9 točk za katere upajo športniki, dh jih bodo uresničili. Najprej je naveden veliki telovadni nä-stop za Dan mladosti, ki naj bi bil centralna prireditev na kate-,ri bodo poleg oddelkov društva sodelovali tudi Oddelki športnikov iz osnovne šole in ŠIKC.
V	letošnjem letu praznujemo več pomembnih obletnic. V to praznovanje se bo vključilo društvo z. več športnimi turnirji, katerih pričetek je predviden, v mesecu juniju..
Društvo bo letos po daljšem premoru ponovno organiziralo spomladanski in jesenski kros, za katerega bo potrebno pridobiti, čimveč udeležencev.
Šola smučanja, ki je v programu je že doživela svojo realizacijo; predvidoma pa je, da bi baia tudi naslednjo zimo.
V	okviru možnosti imajo namen - organizirati tudi šolo plavanja na celjskem kopališču. Ta šola je predvidena za šolske otroke v čašu počitnic.
Jeseni bo društvo praznovalo
Golob Jože predsednik namiznoteniške sekcije, Krajnc Srečko predsednik kegljaške sekcije, Mackošek Anton predsednik gimnastične sekcije, Mlač Branko predsednik smučarske Sekcije, Ocvirk Stane član, dr. Doplihar Aleksander član in Zelič Franc član.
Y nadzornem odboru pa so: Čuvan Olga, ing. Jože Urbančič in Krajnc Emil.
Častno razsodišče: Lončarič Jože, Klinar Tone in Golob Jože.
obletnico »53 let športa V Štorah«. Najbolj bo pri tem sodelovala nogometna sekcija.
Program predvideva tudi dva društvena izleta na katerih naj bi sodelovale vse sekcije društva.
Na veliko prireditev »Pohod ob žici okupirane, Ljubljane« bo društvo kot vsako leto poslalo dve ekipi.
Nadaljnji dve točki programa obravnavata ureditev športnih objektov kot čiščenje, pleskanje ograje in ppdobno ter izgradnja letnéga telovadišča:
Pri izgradnji rekreacijskega centra na Svetini bo moralo sodelovati tudi naše društvo za kar bo potrebno za zemeljska dela formirati posebno delovno brigado. Vsak član društva pa naj bi Opravil pri ureditvi športnih ob jektov 10 tir :''prostovoljnega dela. Poleg 'tega pa bodo morali vsi člani društva š prostovoljnim delom sodelovati pri izgradnji rekreacijskega .centra na Svetini.
Ena izmed osrednjih nalog društva v bodočem obdobju bo nedvomno kljub zadovoljivemu številu članstva še nadaljnje vključevanje novih članov predvsem mladine.'
Program dela TVD Partizan-Kovinar
Športni jubilej
Na občnem zboru sta prejela priznanje za 50 let udejstvovanja v športu dva najstarejša člana društva — kegljača KERSTAJN MIRKO in FILIPIČ ANTON. Oba še sedaj aktivno sodelujeta v svoji sekciji. Ob tem redkem jubileju so jima športniki zaželeli, da bi bila še dolgo med njimi.	,
ŠPORTNE NOVICE
Najboljši štorski smučarji mladinci in elani so sé udeležili Efenkovega» memoriala v slalomu nd Paškem Kozjaku. V izredno močni konkurenci je zmagal Četina Janko iz Celja, naši najboljši pa so se plasirali Kroflič Tin e na 6; mesto, Kroflič Jože ira 10. 'mèsto in Rozman Frane na 12. mesto od 26. nastopajočih v članski konkurenci.
Pri mladincih je3*zmagal Potočnik Alojz, Branik Maribor, naši pa so se plasirali':; Vrečdr Franc na' 4. mesto. Ožele Tone na
5.	mesto in Stojan Jože na 12. mesto od 42 nastopajočih. Vsekakor je to eden največjih uspehov naših smučarjev.
Ob zaključku smučarske sezo-ue pri nas je b/ilo na Svetini organizirano» smučarsko tekmovanje za vse oddelke in meddruštr „veni dvoboj Store—Šentjur, mladincev in članov v: slalomu.
Nastopilo je 64 tekmovalcev, rezultati pa So naslednji:
Pionirji:
1.	Klinar Bojan '35.8 Store
2.	Sotlar Mišo 42.8 Store ■
3.	Kolšek Milan 43.6 Štore Mladinci:
1.	Brilej Zvone 1,11.5 Štore
2..	3. Ožek Tone 1,12,0 Štore
2.,	5. Stojan Jože 1,12.0 Stòré,/ Člani :
1. Kroflič Tine 58,3 štore
,2. Mastnak Maks 1,03.6 Štore
5.	Ing. Urbajs Franc 1,06.4 Šentjur.,
Starejši člani1:
1.	Debeljak Ciril 35.0 CT Celje
2.	Čaužek Martin 35.5 CT Celje
'3. Ing. Tratnik''Zorah 38.4
Štore
Rezultati dvoboja!
Člani:
\. štore 3,00.7 2: Šentjur 5,48.2 Mladinci:
1.	Štore 3,35.5 . 2. Šentjur 4,18,8 Prireditev je odlično, uspela, predvsem zaradi dobrih suežnih razmer in solidne; organizacije tekmovanja.	Tine Veber
Kot vsako leto, je tudi letos društvo »Partizan« priredilo v telovadnici maškerado za cicibane. Na sliki želo uspeli maski »Kekec in Mojca« (Urška in Andrejček Opaka)
Tudi igrice na prostem so sestavni . del telesne vzgoje cicibanov. V oddelku cicibanov je vključenih 40 otrok.
(iNaclalj. iz prejšnje številke). Komaj sem si opomogel od tega presenečenja, že smo morali zopet v letalo. Pred nami je bilo še skoraj 8 ur neprekinjenega leta, čez severni Pacifik do Tokia. Naše letalo se je nekam s .težavo, dvignilo in bilo : nam je kar' tesno pri srcu, šaj je znano, da je pri velikih reakcijskih letalih najbolj problematičen prav, vzlet ih pristanek.. .Oddahnili smo si šele, ko je letalo- zaokrožilo, visoko, in pur stilo za seboj le maketo v obliki šahovnice zgrajenega mesta:. Se zadnji pogled na mavrično ožarjene gore'v daljavi, ki so nas kot zadnji glasnik Ameriške celine pozdravljale , z S»riasvidance« --
1
zamajalo, o čemer so drugi, dan tudi poročali časopisi. Varno šmo sé počutili šele tedaj, ko smo. otrplih ; udov vstopili v letališko dpslopje, kjer sd nas pozdravili olimpijski funkcionarji,, ljubke Japonke pa so nam ..s prisrčnim pozdravom in šopki rož zaželele dobrodošlico.'.
Od letališča do olimpijske vasi smo se peljali po novi moderni cesti ekspres-way. Spotoma smo občudovali to gigantsko mojstrovino dežele.. vzhajajočega .sonca. To moderno cestišče je zgrajeno v celoti iz, železobetona in sloni večji del na mogočnih nosilcih 'tako,, da lahko .pelje po najkrajši poti . preko . številnih drobnih \uli-
Pred nastopom na drogu: Lisički, Ono, Cerar, Titov, Šaklin in Endo
mislim pa, da jc 1.a pozdrav pomenil: »srečno za Vedno«. Ko smo bili približno na polovico, poti med Alasko in Japonsko smo zašli v področje temnih oblakov, ki ko: segali celo nad višino našega.
čic in kanalov. Večkrat smo se vozili v višini drugega ali tretjega nadstropja,’'; mestnih zgradb. Izredno zanimivi' in slikoviti -sp bili .bdcepi, kjer ni bilo nobenih, križišč, ampak šo. še Cestišča pre-
piše: TINE ŠROT
VTISI Z OLIMPIADE
leta. Verjetnopje globoko' pod nami divjal tajfun, šaj. je letalo' stresalo,. kot da bi bilo iz lepenke. Prej bako mirna vožnja se je. spremenila v pozibavanje, ki sp ga. spremljali sunki in padci, 'taka da smo'?si',morali pritrditi pasove. Kp smo preš!: to neugodno področje'
piotala v elegantnih nadvozih. Ta moderna prometna žila je prva .etapa v izgradnj i- velikega kompleksa,’ ki naj. bi rešil probleme nevzdržnega Tokijskega prometa. V prejšnjih razmerah je trajala vožnja . od letališča d.o , središča mesta povprečno - 2 uri, sedaj pa
Naša reprezentanca v mimohodu na svečani otvoritvi
je ‘ bil let : zopet' miren in naši obrazi sp spel dobili -normalno barvo,;.. Medtem nas je ujela nočni po kratkem spanju' smo. se prebudili šele, ko nam je prì]etili-glas stevardese naznanil, da se bližamo Japonski. Na obzorju se; je pokazalo. ogromno razsvetljeno: področje, katerega odsev je segal nekaj 100 metrov nad zemljo. Podobno je bilo velikemu požaru, vendar šmo se malo pozneje prepričali, da gre le za v neonski razsvetljavi kopajoči - še Tokio. Nepopisen je bil pogled na morje luči v- najrazličnejših barvah, ki so dajale pravljično podobo, največjemu mestu na svetu.
Počasi smo se spuščali na letališče Haneib. Naše potovanje bi skoraj imelo nesrečen epilog, saj: se je letalo' pri pristanku močno
smo potrebovali 30 minut. Nič manj ni • bila zanimiva enotirna železnica, ki je spremljala omenjeno cesto.
Ob prihodu v olimpijsko vaš naš ni ničesar bolj zanimalo kot postelja, kajti bili smo izredno utrujeni od nenavadne poti, zato smo takoj legli k počitku.
Olimpijska vas -p- Olimpyc Village. — Olimpijsko naselje je bilo v bistvu že prej zgrajeno, v njem so prebivali ameriški oficirji. Celotna vas je bila dokaj obsežna, ležala pa je blizu velikih športnih objektov, poleg Znanega parka Meji.
Naselje šo sestavljale pretežno pritlične: ali enonadstropne hišice zgrajene v tipičnem Japonskem , stilu. V notranjosti^ šo bile zelo okusno urejene in dokaj prostor-
ne, Prehodi med posameznimi objekti so bili povezani z asfaltnimi stezami. Lepo negovana zelena trava, posejana z ljubkimi grmiči, je dajala okolju prijeten vtis domačriošii.
Organizatorji so mislili na vsè; poleg stanovanj so zgradili trgovino, v kateri je bilo izbrano blago, ki privlači še tako razvajene turiste. Pred glavnim vbodom je stalo montažno, poslopje v katerem jè bila pošta, banka in drugo.
Za zabavno in družabno življenje so postavili veliko zgradbo, ki je imela nažiy Internacional, klub, v kateri je bilo poleg velike dvorane z odrom, na katerem so bile zabavne prireditve ■ še več manjših prostorov, opremljenih s televizorji in razkošnimi foteli. Pri »šanku« pa so prikupna japonska dekleta . ponujala najrazličnejše brezalkoholne pijače in sladoled Trf; seveda ■ zastonj,. Omenjeno ugodnost smo na debelo, izkoriščali. Nedaleč vstran je bilo veliko poslopje v katerem so bile vsak večer gledališke ali filmske predstave. Tako smo imeli -priliko občudovati izbrane japonske umetnike, ki so nam posredovali . na umetniški način; v eksotičnem stilu svojo bogato kulturno mistično preteklost.
V naj večji zgradbi so bile jedilnice, ki so delovale na principu samopostrežbe. Edino, kar - mi v Tokiu ni bilo' všeč je bila brana, ki kljub raznovrstnosti - še zdaleč ni imela tistega okuša kot naša ljuba domača ...
Ker je bila olimpijska' vas precej razsežna,' smo imeli na voljo
veliko število, koles, ki smo jih jfemaii in. puščali kar na cesti ali pred stanovanji. Med številnimi športniki iz vsega sveta, ki so se posluževali omenjenih koles, je bilo precej.'takih,- ki so prvič sedli; na; kolo, zato ni čudno, da so le-ti povzročali številne karambole. Največ koles je bilo vedno pred jugoslovansko hišo to .sé pravi, da smo bili Jugoslovani, tako -kot povsod, tudi tukaj najbolj »komot«.
Olimpijsko naselje je imelo od jutra do večera zelo živahen utrip. Mnogi atleti, predvsem dolgoprogaši, so trenirali kar. v vasi. Tekali so posamezno ali v skupinah V vsakem vremenu, . Občudovali smo njihovo Vztrajnost, vendar so še nam nekateri zdeli pri tem opravilu že nekoliko »premaknjeni«. Večina športnikov jo bila. oblečenih kar v trenerke, na katerih so’imeli napis svoje države. Tako ni. bilo težko prepoznati številne športne zvezde iz razrili) dr-
Nekoč sem opazoval zabavni program v. olimpijskem klubu, ker sem bolj nizke rasti, sem se prebijal v ospredje, da bi bolje videl, nenadoma je., zadelo obme orjaško télo, tako da sem se kar opotekel, jezno sem se obrnil ter pogledal n^vljudneža, bila je Tamara Press^— olimpijska zmagovalka, ki šp opazila ni, da je zadela ob tako drobno oviro.
Veliko bolj prijeten vtis je napravil name Don Schollander, ki je ob neki priliki moral, prav tako kot jaz, čakati na večerjo. Radovedno sem ga opazoval, kako je živahno razpravljal s , svojimi 'kolegi-plavaici. Dajal.je vtis prijaznega dečka z večnim nasme-hom.
V okolju olimpijske vasi; sem imel sčasoma priliko spoznati mnoge svetovne in olimpijske' rekorderje, ki pa so imeli vsi enako lastnost — bili šo izredno skromni.
Pred glavnim vhodom v- olimpijsko vas, je bilo parkiranih nekaj sto avtomobilov ; različne velikosti, ki šo ob točno določeni uri vozili reprezentance iz različnih panog na treninge in tekmovanja.
Trenirali- smo v petih velikih dvoranah, ki so bije raztresene na raznih koncih Tokia. Vse te dvorane so bile brezhibno urejene. Opremljene so bile ,z' najboljšimi orodji in drugimi pripomočki. -Ko smo opazovali omenjene naprave, smo se nehote spomnili na pogoje v katerih životari naša telesna vzgoja.
Prve dni so bili naši treningi bolj klavrni pot posledica utrujenosti, ki smo je občutili, zaradi porušenega ritma spanja, kar' je bilo nujna posledica 8-urne razlike v času, ki obstaja med‘Evropo in Japonsko. To smo občutili zlasti prve dni, ponoči smo gledali v zrak, podnevi pa, ko smo morali trenirati, se nam je pošteno dremalo. Toda sčasoma smo se popolnoma aklimatizirali. Že na predolimpijskem tekmovanju —. leto prej, isti strokovnjaki proučevali ta problem in ugotovili, da rabi .organizem za omenjeno prilagajanje 8 do 9 dni. Da je bila njihova ugotovitev pravilna smo lahko ugotovili na la'stnem počutju,
. Nestrpno smo pričakovali otvo-
ritev olimpijskih iger. Nekaj dni pred tein pomembnim dogodkom je bilo izredno slabo vreme. Na' otvoritveni dan pa j c bilo nebo brez oblačka, kar jè dalo svečanim dogodkom še lepši pečat.
Kakšni dve uri pred . otvoritvijo je krenila dolga kolona av-
tobusov iz olimpijske vasi, v katerih smo bili izbrani športniki iz celega šveta, proti centralnemu stadionu. Na poti skozi mesto šo nas prijazno pozdravljali de-setitisoči Japoncev. Na - velikem prostoru pred stadionu so se zvrstili v povorko po nacionalnosti. Jugoslovani šmo vkorakali v Sta-
dion predzadnji, za nami so bili še' satrto prireditelji — Japonci. Ogromna arena je. bila nabito polna. Ob gromki koračnici smo defilirali mimo glavne tribune, s katere nas je pozdravljal Japonski cesar Hirohito, ob navdu-
Tine Šrot pred nastopom na bradlji
šenih ovacijah 85.000 glave množice gledalcev. Ko smo se razporedili po zeleni trati stadiona so se začele uvodne Svečanosti. Najprej je govoril predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Brunda ge, nato pa je .japonski cesar proglasil, dà iso 18 olimpijske:’ igre uradno otvOrjene. Ko je zaplapolal; olimpijski .ogenj jc zadonela olimpijska himna, na nebu pa so reaktivna l'etnia z izpušnimi plini začrtala pet olimpijskih krogov v različnih barvah. Nepopisni šo biti občutki, ki so me' spreletavali v tem veličastnem spektaklu.
Takoj po otvoritvi, ki je bila 10. oktobra so se začela tekmovanja v najrazličnejših disciplinah olimpijskega sporeda. Telovadno tekinovanjè je bilo na sporedu 18. iii 20. okiobru. Med tem časom smo bili tako zaposleni z lastnimi pripravami, da smo, le bežno spremljali živahen športni utrip, Udeleženci olimpijskih iger smo imeli; brezplačen vstop samo na centralnem stadionu, kjer šo bile atletske prireditve. Zelo radi bi videli tekme v plavanju, Toda' naš poizkus, da bi prišli v plavalni stadion, se je izjalovil, Sicer prijazni. japonski vratarji, so nam odločno dokazali. dà brez vstopnic ni mogoče 'v stadion. Večina vstopnic pa je bila že'zdavnaj razprodanih. Ni nam p .reòstato drugega, kot da spremi jamo pomembnejša tekmovanja ob televizorjih v olimpijski vaši.
Če na kratko ocenim naše tekmovanje lahko rečem samo to, da smo v danih pogojih dali vse od sebe. Vendar nas je pri-tem spremljala smola, ki je bila rezultat Zaključnih priprav. Naš
odhodom ■ v Tokio snel mavec z noge, .ki si jo je poškodoval na treningu, jè z največjo težavo, šele ha tekmovanju, uspel preizkusiti poškodovano' nogo. Sarajevčan Vidovič je zbolel tako, ,da je bil zadnji teden pred nastopom v postelji.
(Dalje na 10. Stràni)
Pred olimpijsko vasjo so prišli na račun zbiralci avtogramov
tèkmovàlgc Petrovič je tik pred
Olimpijski stadion med svečano otvoritvijo
KAVKAZ 1963
Na obzorju se je ravno svetlikalo, ko se je naš vlak ustavil v Ki-slovodsku. To je bila postaja našega štiridnevnega potovanja preko Sovjetske zveze. Izstopili smo o jutranji hlad. Vseh skupaj, z vodjo dr. Miho Potočnikom nas je bilo ravno deset alpinistov. Cilj naše odprave je bilo centralno Kaokaško gorovje z glavnim vrhom Elbrus (5633 m). Kislovodsk je eno izmed številnih turističnih središč v Kavkaškem predgorju, ki slavi po zdravilni miniralni vodi. Po njej je tudi dobil ime.
S sovjetskimi tovariši alpinisti smo bili domenjeni, da nas tu pričakajo z avtobusom, da bi nas pripeljali o alplager ^Elbrus«, naj-večeje alpinistično taborišče o centralnem delu Kavkaza. Bili smo res veseli, da smo se poslužili novega transportnega sredstva. Vsi smo bili .že do grla siti vožnje z vlakom, čeprav se lahko v Sovjetski zvezi pohvalijo z odlično organizacijo v železniškem pro-
metu, ki mirno lahko tekmuje z zapadno Evropo.
Ko smo stopili iz postajnega poslopja smo na cesti zagledali precej čudno vozilo, ki bi mu lahko pripisali tudi vlogo avtobusa iz prvega obdobja avtomobilizma. Ob pogledu nanj nas je obšlo rahlo upanje, da to morda le ni tisti avto, ki naj bi prispel po nas. Želeli smo si namreč, da bi čimprej prispeli v alpinisično taborišče, da bi čimprej zagledali in občudovali Kavkaške gore. Do tja pa je bilo še daleč, najmanj 200 kilometrov. Temu avtobusu pa nismo pripisovali več kot 30 km na uro in še precej defektov na vsakih 50 km.
Medtem pa se nam je prismejal nasproti dobrodušen mužik in nas hitel spraševati, če smo alpinisti iz Jugoslavije. S ponosom je nato pokazal na avtobus, ki smo ga malo preje opazovali s takim nezaupanjem in nas prosil naj čimprej natovorimo prtljago. Pozne* je smo zvedeli od šoferja-mužika, da je imet avtobus že 500.000 prevoženih kilometrov. Temu se nismo preveč čudili, saj bi mu na
Avtor članka je Peter Ščetinin ing. met., ki se je nedavno zaposlil pri nas v jeklarni.
pogled lahko pripisali še več. Kljub temu pa nas je ta avtobus prepeljal s presenetljivo naglico in kmalu sem začutil globoko spoštovanje do tega motornega veterana, ki je prav z lahkoto zmagoval, strme klance in razdrapane gorske ceste. Po štirih urah bož-nje smo se ustavili v alplagru ^Elbrus«. Tu je bil torej naš glavni stan in izhodišče za vse ture. Nismo še vsi izstopili iz avtobusa, ko se je okoli nas nabrala množica radovednežev. Nekdo je prinesel šopek rož in kmalu smo se zapletli v žavahnem razgovor. Sprejeli so nas z vsem gostoljubljem in prijateljstvom, ki nas je obdajalo ves mesec našega bivanja med sovjetskimi alpinisti.
V načrtu smo imeli več težkih tur, toda z vodstvom alpinističnega taborišča smo imeli hude boje, preden smo uresničili vsaj del tega, kar smo nameravali. Za vsak vrh, na katerega smo se hoteli povzpeti, smo morali najprej dobiti dovoljenje in z največjo teža-
vo smo se izognili takoimenovani -trenirooki«, obveznem štiridnevnemu treningu v ledu in skalah, kateremu je podvržen vsak alpinist, ki pride v alpinistični tabor. Deloma smo se strinjali z ostro disciplino, ki je vladala med sovjetskim alpnisti, kajti tu razmere v gorah čisto drugačne, kot smo jih navajeni pri nas ali v Zapadnih Alpah.
Alpinisti se v takih taboriščih, kot je bil naš alplager »Elbrus* zbirajo iz vseh koncev Sovjetske zveze, večinoma prihajajo iz ravninski predelov in dosti je takih, ki prvič vidijo gore od blizu. Vodstva taborišč uvajajo skoraj vojaško disciplino in s tem preprečujejo večjo število nesreč, ki bi nastale zaradi zagnanosti neizkušenih aIpiriistov-začetnikov. Pri tem pa niti nè upoštevamo velikih objektivnih nevarnosti, precej večjih kot v naših hribih.
Razdalje v teh gorah so ogromne. Dostopi do vnožja sten in vrhov trajajo tudi po več dni. Gorske doline, porasle z bujno floro segajo daleč pod vrhove in se nadaljujejo v velikih ledenikih, kjer prežijo na človeka zahrbtne, s tanko plastjo snega pokrite razpoke.
Zavetišč ni ali pä so zelo redka. Največja nevarnost pa so hitre vremenske spremembe, ki nastopijo včasih tudi v par urah in
lahko presenetijo alpiniste sredi največjih težav v steni.
Mi, smo imeli : izredno srečo. Ves čas našega bivanja v Kavkazu je bilo vreme lepo. Uspeli smo zavzeti več težko pristopnih vrhov, od katerih sta bila za nas Jugoslovane pomembna predvsem dva: Elbrus, najvišji vrh na Kavkazu in Pik »Svobodne Španije«, čigar stena, ki smo jo preplezali, velja za eno najtežjih v centralnem Kavkazu.
Še danes mj je ostala v spominu ta najtežja in zame morda tudi najlepša tura na Pik »Svobodne Španije«. Še danes vidim kako sestopamo po ledeniku Kaška-Taš. Počasi, nikamor se nam ne mudi, saj je še zgodaj popoldne. Daleč spodaj nä snegu vidimo bleščeče šotorsko krilo in nekaj črnik pik se premika sem in tja. To so gotovo ruski alpinisti, ki gredo jutri na steno »Svobodne Španije.« Ozremo se v steno, ki smo jo danes preplesali. Njena severna stran je vsa prekrita s snegom in ledom. Tam nekje v drugi tretini smo prišli iz sončne vzhodne strani v senco na severni strani. Gora, ki kipi s svojimi mogočnimi ledenimi previsi in črno steno v modro nebo, bi mi gotovo zbujala večje spoštovanje, če je ne bi preplezal v tako kratkem času.
» Glejte ju«, nenadoma zaslišim klic poleg sebe. Visoko gori gledam zeleno liso, ki se premika po zaledeneli zajedi., Pod njo še ena enaka, stoj pri miru. Varuje. Sta že iz najhujšega,- si Vdahnemo. T o sta naša dva ruska spremljevalca, ki smö ju v steni pustili daleč za seboj. Danes še ne bosta videla vrha. Malo me zapeče vest. Zakaj - jima nismo pomagali? Prišli bi skupaj na vrh. Vest pa pobije hudobni duh v meni. Saj sta vendar naša »inštruktorja, Inštruktorjev pà res ne" bomo vlekli, Ge bi takrat vedeli, da se tako hitro bližamo vrhu, bi ravnali drugače. Tako pa smo hiteli, da nas ne bi noč zajela.sredi stene. Rusi so tako ali. tako navajeni vsaj enkrat bivakirati v vsaki steni, smo' si mfslili. Zelena lisa v zajedi silno počasi, napreduje. Celi kosi ledu se krušijo v globino.. Gotovo bo Kolja popolnoma očistil zajedo. .
Ledenik postaja vse bolj položen. Črne pike ob šotoru so medtem postale velike. Okoli šotora se potikajo štirje ljudje. Še. nekaj sto metrov in že si prisrčno stiskamo roke: iHarašo, očin hara-šo, tovarišči, čestitamo!« Posedimo nekaj časa pri njih. Pogostijo nas z vročim čajem, ki so ga pristavili že takrat, ko so nas opazili visoko gori na ledeniku. Toplo se jim zahvalimo za njihovo gostoljubje. Ti alpinisti so se izkazali že. v taboru. Ta dan bi morali iti oni v steno Svobodne Španije, pa so še nam velikodušno umaknili. Za nas je bila to zadnja tura in ; le malo dni smo imeli še na razpolago. Samo zato, da bi tudi mi preplezali to steno, so nam dali prednost. Čeprav se je vreme kujalo in ni bilo gotovo, da bo jutri lepo,. se, niso jezili, ampak so nas gostoljubno sprejeli in se z "nami vred veselili našega uspeha.
Kakšno uro smo se zadržali pri njih. Z njihovim daljnogledom sem opazoval steno. Kolja je bil še vedno v zajedi, Če bosta napredovala tako počasi, bosta res morala bivakirati v steni.
Poslovimo se od ruskih tovarišev. Še slabo uro se spuščamo po ledeniku, skačemo čez razpoke in že stojimo pri naših šotorih. Od nekod se je prigtfdila megla in ' oblaki so popolnoma pokrili steno. Kuhamo st juho in čaj. Še danes bi lahko sestopili v dolino, toda odločimo se, da bomo raje počakil naša dva inštruktorja. Počasi se mrači. Hladno postaja, zato zlezemo v šotore. Po dva v vsakega. Prejšnjo noč je bilo slabše. Po trije smo se tlačili o vsakem šotoru,
Gore, ki jih pokrivata večni led in sneg
Premišljujem našo turo:
Že ob dveh zjutraj je začel Ante rogoviliti in nas spravljati pokonci. Kmalu zatem so set začele okoli šotorov motoviliti zaspane postave. Čez pol ure pa smo se že premikali v soju čelnih svetilk po ledeniku navzgor. Sveži zrak nam je kmalu zbistril glave., Pot čez ledeniške' razpoke, katerih globino smo lahko iv temi slutili, ni bila lahka. Ob pol petih zjutraj
slu, kjer je stal možic s podpisi plezalcev na listkih. Od stolpa do prvega prostora za bivak je bilo kake štiri raztežaje (120 m). Skala je postajala težja. IV. težavnostne stopnje. Še vedno sva plezala vzporedno. Kljub težkima nahrbtnikoma sva napredovala izredno hitro. Na- bivaku sva si oddahnila. Počakati sva morala drugo navezo, ki je bila kmalu pri naju. KO sipo bili vsi štirje spet skupaj,
Kavkaške gore
smo stali na platoju pod vzhodno steno Svobodne Španije. Pred nami se je dvigata navpična, granitna stena, pod ’ njo pa 200 metrov visoko, strmo zaledenelo snežišče, Hiteli smo še' navezovati, Šest ljudi za tri navezane nas je bilo. Rusa Kolja in Boris, Ljubo,in Lojze ter Ante in jaz. Kot po napadi, sva se z Antejem prva zakadila v ledeno strmiho. Nekje na, sredi sva naletela na prop zapreko, veliko previsno razpoko. Antè se. je spustil vanjo in se čez nekakšen mostiček priplazil na drugo stran, pod previs. Vanj • je zabil moj cepin in kmalu se je znašel v gladkem ledenem žlebu, ki je segal do kopnih skal. Zmanjkalo je vrvi. Sledil sem mu. V prepisu se mi je zataknilo. Moral sem izpuliti cepin in pulil sem . ga na oso moč, pa ni šel ven. Ubogi Ante, držati ‘je moral na ramah vseh mojih 77 kg in presneto težak nahrbtnik, Končno sem razbil led okoli cepina, da sem si ga priboril nazaj. Kmalu nato sem stal pri Anteju. Druga naveza,
smo družno nadaljevali pot, Rusa pa smo pustili zadaj: Boris in Kolja sta namreč napredovala izredno počasi, V ledu sta naš še kar dohajala, p kopni skali pa nàm še zdaleč nista bila koš. Začela sta varovati že tam, kjer smo nit igraje plezali, To pa je bilo tudi povsem razumljivo, saj plezanje o trikumi čevljih (čevlji z velikimi žeblji na podplatih) po gladki . skali vsekakor .ni šala.
, Od bivaka drži originalna smer naravnost navzgor. V iaborti so nam jo odsvetovali, češ, da po njej močno pada kamenje. Neka ruska naveza, ki je pred dnevi plezala tod, se je padajočemu kamenju izognila' z Varianto, ki je vodila od bivaka na desno in nato navpično navzgor na greben in po njem na vrh. Kljub opozorilom smo najprej poskusili po originalni smeri. Pa nismo prišli daleč. Nenadoma je 'zagrmelo, vsul še je cel plaz kamenja in se ‘s, truščem razbijal tam, kjer bi morali cèz nekaj časa stati mi. Brez besed smo se obrnili. Pa pojdemo varianto!
Na vrhu Elbrusa (5633 m)
Ljubo in Lojze, nama je tesno sledila. Rusa-pa sta bila nekoliko bolj zadaj. Hitro sva napredovala po ledenem žlebu in kmalu sva dosegla kopno skalo. Druga naveza je malo zaostala. Snela sva dereze in nabralavrv z zanke, jo vrgla čez rame, pa jo ubrala po lahkih skalah V smeri »kontrolnega stolpa c. Tako so pravili me-
Od bivaka šem še spustil 25 metrov desno navzdol in obstal pred nekakšno navpično zajedo. Že na prvi ■ pogled sem videl, da ne bo šlo lahko. Prvi meter je šlo brez klina, potem pa se mi je ustavilo. Skala je postala previsna. Teža nahrbtnika me je vlekla navzdol. Moral sem zabiti klin. Obe-tdal j e na 9. strani)
Z vgraditvijo novega transformatorja na elektroplavžu je proizvodnja znatno porasla. Prizori kot je na sliki si sedaj sledijo bolj pogosto
kot prej.
O modelni mizami v »Železarju« bolj poredko zasledimo kakšen prispevek. Vendar so tudi tu stvari o katerih bi lahko pisali. V delavnici je nekaj problemov, kot ventilacija, utesnjenost in še nekateri, za katere mizarji želijo, da bi bili kmalu rešeni.
Foto zapiski
V podjetju je vedno več električnih naprav. Če hočemo, da bodo v redu delovale jih je potrebno skrbno vzdrževati. Za to pa vestno skrbijo naši električarji. Na sliki vidimo dva, ki sta posegla v drobovje. zamotane naprave, da bi spet pravilno delovala.
Odhod v pokoj pomeni v življenju važem dogodek. Tisti, ki odide se poslovi od svojih sodelavcev in dela katerega je opravljal dolga leta. Da bi se to slovo vtisnilo v spomin, priredijo organi upravljanja in uprava podjetja vsakokrat skromno svečanost. Predstavljamo vam posnetek z dveh takšnih slovesov.
(Nadalj. s prejšnje strani) sil serri streme in napredoval za 20 centimetrov. Se en klin. Vpel sem vrv in se potegnil kvišku. Nenadoma sem začutil, da zopet lezem navzdol. Granit ob klinu se je drobil, klin je popuščal. Srce mi je začelo hitreje utripati. Take zajede in še s tako težkim, nahrbtnikom pa še nisem plezal. Končno! Bil sem na vrhu zajede. Nad menoj se je bočila navpična, skoraj gladka stena, kratka,, toda težka. Se nekaj za Anteja. Veselil sem se, da bom. lahko gledalec. Kmalu je' bil Ante pri meni in tudi že mimo: Poskusil se je s previsno počjo, toda morala je biti prediv ja, kajti umaknil éè je in poskušal na levi strani. Sedaj mu je šlo dobro, toda že čez nekaj metrov se je zopet ustavil. Skrajno težak prestop iz odprte stene o plitvo poševno poč je bilo z nahrbtnikom na ramah in brez klina, ki o gladki steni ni prijel, nemogoče premagati. Po nekaj neuspelih poskusih je Ante obesil nahrbtnik na spodnji klin in brez njega kmalu prišel čez težko mesto na stojišče. Do nahrbtnika sem priplezal brez težav. Tu pa sem se moral z eno roko držati za droben oprimek, z drugo pa odpenjati nahrbtnik in ga stlačiti na rame. Ante mi je pri tem pomagal z napeto vrvjo. Vendar si nikakor nisem mogel oprtati Antejevega nahrbtnika. Končno sem si ga z
KAVKAZ
vzponko vpel za pas. Teži dveh nahrbtnikov ' pa nisem bil kos. Nisem se mogel dvigniti brez Antejeve pomoči. V tegu vrvi me je spravil čez težko lhesto; in sopihajoč sem obstal pri njem. Stojišče na katerem sva Stala, je bilo ravno na razu med vzhodno in severno stenò, V obraz mi je pihal leden veter. Poslovila sva se od sonca in se spoprijela z ledom in snegom. Med skalo in ledom je zijala ozka špranja, ravno dovolj široka za dlan.
Dvigala se je strmo kvišku in nekje v višini 30 metrov od stojišča izginila za previsom, Kaj je bilo tam zadaj, sem lahko samo slutil. Počasi in previdno šem napredoval. Ni bilo tako težko, kot se mi je v začetku zdelo. Se bolje bi pa šlo, če bi imel na nogah dereze. Z desno roko sem gvozdil, z levo pa šem držal cepin in lovil z ' njim ravnotežje. Naklonina o tem ledenem žlebu je bila precejšnja. Previdno sem postavljal noge v plitve stope, ki sem jih površno skopal. Po 35 metrih je bilo žleba ' konec, obstal sem na prostranem stojišču, kjer so bivakirali prvopristopniki. Od tod naprej jè šla siner po zasneženem grebenu. Ta nam ni delal več težav in čez eno uro smo stali na vrhu. Ura je bila šele pol dvanajstih. V taboru so nam dejali, da bomo brez dvoma bivakirali, če ne v steni pa vsaj na vrhu.
Spustili smo se z vrha o sedlo. Odločili smo se, da se povzpnemo še na sosedni Bžeduh. To je bilo sicer proti predpisom, ker bi morali to povedati v taboru. Toda Rusi bi nas verjetno gledali po strani, češ, kaj bi radi z Bžedu-liom, saj vam bo že Svobodna Spdnija dala dovolj opravka. Višinske razlike med vrhom Bže-duha in sedlom je bilo ca. 200 metrov. Vendar je bil dostop lahek. Lojz je .ostal o sedlu. Trije pa smo se zagnali v strmino, kot da bi nam. gorelo za petami. Po 25 minutah mo stali na vrhu. Smešno, preizkušene norme smo postavljali dobesedno na glavo. Na vseh turah je Ante forsiral peklenski tempo.
Čez četrt ure smo bili zopet rf sedlu in s tem je bila naša tura končana. Čakal nas je samo še sestop po iedeniku do šotorov ...
Po povratku v dolino nam je preostal samo še en dan. Ta dan je bil morda najsrečnejši od vseh, kar smo jih doživeli v taboru, saj smo proslavljali uspešen zaključek naše odprave na Kavkaz. Bil pa je tudi najbolj žalosten dan. Morali smo, vzeti slovo od čudovitih Kavkaških gora in ljudi, s katerimi smo bili ves čas tesno povezani in ki so se ravno tako veselili naših uspehov, kot' mi sami. Odšli smo v upanju, da se bomo še kdaj vrnili.
V mesecu februarju 1964
Novo sprejeti člani kolektiva :
DR A VINC, Dominik iz Sodne vasi, NK delavec', livarna sive litine; ŽALER Ernest iz Vrbnega pri Šentjurju, NK delavec, valjarna; LONČAR Franc iz Ogorevca, KV strojni ključavničar, promet; REŽONJA Adam iz Pečovja, NK delavec, ekspedit; ZORC Franc iz Štor, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica; MLAKAR Janez iz Svetlega dola, NK delavec, valjarna; TERŽAN Henrik iz La-žiš pri Dobju, NK delavec, valjarna; GR ABNER Ana iz Kom-pol, NK delavka, komunalni oddelek; KRIŽNIK Anton iz Podloga pri Planini, NK delavec, livarna sive litine; BUDNA Friderik iz Gorice pri Dobju, NK delavec, livarna sive litine; FERENČAK Stanko iz Prožinske vasi, KV livar, livarna sive litine; PLANKO Anton iz Paridola, NK delavec, livarna sive litine; NOVAK Otmar iz Jele pri Dobju, NK delavec, livarna sive litine; GORZEK Martin iz Migojnice pri Grižah, inženir fizike, VŠ pripravnik; KOLAR Anton iz Dobrine, Loka pri Žusmu, KV kurjač, energetski obrat; ŽAVRŠEK Anton iz Bukovja — Gorica pri Slivnici, NK delavec, elektroplavž; FILEJ Ivan iz Začreta pri Škofji vasi NK.delavec. livarna sive litine.
Odšli iz podjetja:
KLADNIK Marjan, PK posluže-valee peči v valjarni, jé samovoljno zapustil delo ; GALUF Martin, KV- topilec kupolke v livarni valjev, odpuščen v poskusni dobi; SALOBIR Ivan, PK posluževalec peči v valjarni, je samovoljno zapustil delo; POLUTNIK Franc, KV brusač ingotov, je samovoljno zapustil delo; BUKOVŠEK Jakob, PK pomočnik paznika drobilca rude na. elektroplavžu, ie samovoljno zapustil delo;' čAlfŠ Vinko, KViizpraznilec odlitkov v livarni valjev, je samovoljno zapustil, delo, POTEClN Edvard, pomočnik formar ja PK v livarni sive litine, odšel sporazumno s podjetjem.
Poročili so se :
. VER Dl.NEK Stanko iz skladišča; ŽABERL Ernest iz valjarne; ŠUSTER Maksimiljan iz priprave
Na nekem mestu lahko- beremo naslednji stavek: ... POSEBNO PA TE S SVOTIMI - USPEHI IZSTOPAL POVERJENIK N. N....
Ko smo stavek 'prebrali, si nismo čisto na jasnem, če ni poverjenik N. N. pravkar pripoto-toval in sedaj ravnokar izstopa iz vlaka ali avtobusa? Res je namreč, da v vsakdanjem življenju izstopamo iz vozil, iz vlaka, tramvaja, in pod. V našem stavku je pisec želel poudariti, da je bil odbornik izredno uspešen, da je imel vidnejše uspehe; zato pa ga seveda ni treba siliti k izstopanju. Misel bomo torej raje izrazili takole: POSEBNO VIDNE USPEHE PA JE IMEL ODBORNIK N. N.... ali: ODBORNIK N. N. JE S SVOJIMI USPEHI PREKOSIL DRUGE...
Član društva je prejel opomin: ČLANARINO PORAVNAJTE TEKOM TEKOČEGA. ' MESECA ...
Je morda že kdo potožil: »Kar sakoma se mi suče, v glavi!.« Ni! Zato pa nerednega plačnika članarine raje opomnimo: ČLANARINO PORAVNAJTE ŠE V TEM MESECU... ali pa: ČLANARINO PORAVNAJTE DO KONCA MESECA MARCA...
V zapisniku beremo: PREDLAGA SE, DA BI SE IZNESLO KONKRETNE PREDLOGE... Torej s samb od sebe se je predlagalo« in »samo od sebe naj bi se
proizvodnje; FLIS Justina iz materialnega knjigovodstva in MALGAJ Albin iz livarne sive litine; JAZBEC Avgust iz valjarne.
Naraščaj v družini so dobili:
TEPEŠ Rudolf iz jeklarne; ZAVSKI Štefan iz valjarne; KAR-NOVŠEK Martin iz valjarne; ŠKORJANC Leopold iz oddelka tehnične kontrole; GABERŠČEK Katja iz valjarne in GABERŠČEK Jože iz priprave proizvodnje.
Izostanki:
Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 3.366 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 1.600, zaradi izredno plačanega dopusta 272, zaradi opravičenih izostankov 112, zaradi neopravičenih izostankov 36 in zaradi ostalih izostankov 113 delovnih dni, torej' skupaj 5.799 delovnih dni.
NEZGODE
Elektroplavž:
BIZJAK Franc. Pri čiščenju ponovce je uporabljal sekalo po katerem je udarjal sodelavec ■ s kladivom. Sodelayec je pri udarcu s kladivom zgrešil sekalo in imenovanega udaril po kolku.
JELENC Ivan, Pri čiščenju razlivnega voza ga je sodelavec udaril z železnim droerom katerega je uporabljal pri čiščenju. Udaril ga je nad desnim očesom.
Valjarna:
GRADIČ Ivan. Ko je šel na delovno mesto je nerodno stopil in 'si pri tern zvil,levo nogo v gležnju.
BURIČ Jože. Pri spremljanju gredice v valičnici od grobe proge do Škarij je stopil na valjčni-čo in padel. Pri padcu se je opekel na podlaktu leve roke.
TURNŠEK Stanku je na grobi progi pri zadnjem vtiku ingot padel na dvigalni kavelj, kateri ga je udaril po ličnici.
KOCMAN Alojz. S sodelavci jé nakladal na štiriosnik vez v.zmeti. Zaradi neskladnega dela pri nakladanju ga je konec vzmeti udaril po obrazu ter mu poškodoval nos in ustnice.
Livarna sive litine:
GRAČNER Franc. Pri vlivanju
bilo izneslo« kljub navzočnosti ljudi? Razen tega iznašamo pohištvo iz hiše ali podobno; tudi beseda predlog že pove, da je to nekaj, kar predlagamo.
Takšen stavek je nekoliko zanemarjen in ga lahko brez stroškov prevedemo na slovenski jezik: NAT BI PRISOTNI STAVILI PO MIŠLJENJU TOV. N. N. SVOJE PREDLOGE...
Malo čudno se nam zdi, če beremo: OBKROŽITE VSE KANDIDATE, KATERE BOSTE VOLILI • • • Nič ne bo hudega, če se včasih izognemo stenografskemu stilu tolmačenja, pa bo misel tudi po smilsu lepše izražena. Stavek bi napisali: OBKROJTK ZAPO-REDNE ŠTEVILKE PRED IMENI KANDIDATOV NA LISTI... ali pa: OBKROŽITE NA LISTI IME-1 NA KANDIDATOV, KATERE BOSTE VOLILI...
NA SESTANKU JE NEKDO PREDLAGAL, DA JE TREBA VSE PRIZADETE INTERESENTE ŠE ENKRAT DOBRO PRETRESTI ... Predlagatelj verjetno ni želel .prizadetim nič hudega, vendar, ali njegov predlog ne izzveni kot grožnja ? Namesto interesentov bi namreč morali »pre-.tresti« njih prošnje, vloge, pritožbe ali podobno! Torej: PROŠNJE (VLOGE, PRITOŽBE itd.) PRIZADETIH JE TREBA VZETI ŠE ENKRAT V PRETRES .. I
z ročno ponvico mu je brizgnilo tekoče železo za čevelj' in mu opeklo stopalo desne noge.
KUNSTIČ Jožef. Ko je brusil ulitek, Si je pri tem porezal ob ostrem robu sredinec lève roke.
SEVŠEK Andrej. Pri brušenju na stabilnem brusilnem stroju mu je kljub zaščitnim očalam padel drobec v oko.
SKALE Leopold. Pri vlivanju na centrifugi mu je nekaj kapljic tekočega železa brizgnilo za čevelj leve noge in ga opeklo.
Modelna mizama:
CIZEJ Cvetko. Na krožni žagi je žagal letev, pri tem se mu je zabodel kos lesa v kazalec desne roke.
Energetski obrat:
GAŠPER Branko. Pri demon-taži zračnega kompresorja se je utrgala vrv, s katero so spuščali tram. Tram mu je padel na ,za-pest desne roke.
GAJŠEK Mirko. V Samotami je vršil premik vagončkov. Pri tem je iztiril voziček, on pa je odskočil, se spotaknil in padel po tračnicah. Poškodoval si je koleno desne noge.
Ekspedit:
KNEŽEVIĆ Uroš. Ko je zapenjal z verigo paličasto železo se je skladovnica zrušila in ga udarila na nart leve noge.
PUŠNIK Martin. Pri zapenjanju klešč na kupu ingotov je zaporni vzvod klešč zdrsnil ter ga udaril na palcu leve roke.
GAJŠEK Karl. Pri razkladanju ferromangana je hotel vreči večji komad v prekueniky pri tem pa je udaril z levo roko ob prekucnik in si poškodoval kazalec.
Komunalni oddelek: GRMEK Marija. Pri pomivanju posode je bila nagnjena nad pomivalno korito. Ko je dvignila levo nogo je zadela ob vedrico vrele vode, ki jo je v tem trenutku nesla mimo sodèlavka. Dobila je opekline po levi nogi.
Na poti so se poškodovali:
Jeklarna:
GRAČNER Ivan. Zaradi poledice je padel, ko je 'šel v službo in si poškodoval levo roko in rebra.
Livarna valjev:
ESIH Ivan. Na poledeneli cesti sè je peljal s kolesom v službo» Pri srečanju z avtomobilom je padel in si zlomil mezinec leve roke.	•	.
Vse prevečkrat v govoru in pismenih sestavkih analizira-m o in sicer vse od kraja, kar nam pride na misel. Prav je, če govorimo o kemični analizi, psihološki analizi, matematični analizi,' ekonomski analizi, analizi stroškov, analizi tržišča; stroške sicer lahko tudi razčlenjujemo. Predmet analize mora hiti vsekakor neka celotnost. Besedo »celotnost« smo že skoraj pozabili, saj največkrat srečujemo stavek »zadevo je treba kompleksno obravnavati«. Na vprašanje zakaj tako, bi prišli z odgovorom v zadrego.
V nagovorih tudi večkrat apeliramo. Zakaj neki? Apel je bil starodaven grški slikar in ni napak, če , se ga spominjamo raje pri razgovorih o umetnostih. Apel pomeni po naše klic, poziv', apelirati na koga pa: sklicevati se, obračati se na koga ; namesto jeli glagolov pa po potrebi in smislu lahko rečemo tudi: želimo, zahtevamo, poudarjamo. Ko znancu čestitamo k rojstnemu dnevu, mu gotovo ne bomo rekli »apeliramo na mnoga leta«.
Na V a b i 1 i h , ki jih razpošiljamo, bi bilo smislu nasprotujoče, če bi na koncu pripisali: UDELEŽBA STROGO OBVEZNA.
Ločiti moramo vedno med p o -zivom in vabilom. Poudarkov o dolžnosti udeležbe med obema oblikama ne smemo prepletati.
Cvetke iz naših logov
5.	do t. I. 1965 »ZARADI LJUBEZNI« — japonski ČS film.
10. do 11. 4. 1965 »ENOOKI JACK« — ameriški barvni YY film.
17. do 18. 4. 1965 »TAKO VELIKO SRCE« — francoski film.
24. do 25. 4. 1965 »OKO ZA OKO« — ameriški barvni CŠ film.
FILMI V CELJU
KINO UNION
25. 3.-26. 5. :»MOJ DOBRI PRIJATELJ«, sovjetski film 27- 3.—31. 3. »HUD BANON«, ameriški barvni CS film 1. F— 5. 4. »JEROSIMO«, ameriški barvni CS film h. 4—14. 4. »NAJDALJŠI DAN«, ameriški barvniCS film
KINO METROPOL
25. 3,—26. 3. »NA VRVI«, češki film
27- 3, kinoteka »OPOROKA DR. MABUZE«
28. 3.-29. 3.; »GULIVERJEVA POTOVANJA«, amerišik barvni , 30.	—31. 3. »SANJURO«, japonski film'
1. '||f- 4. 4. »GEPARD«, italijanski film 5.	— 6. 4. »UMRETI ZA MADRID«, francoski film
7. m.9. 4. »PROMETEJ Z OTOKA VIŠEVICA«, jugosl. film 10.	—13. 4. »TOM JONES«, angleški film
14. ,^15; 4. »ČLOVEK IZ HRASTOVEGA GOZDA«, jugosl. film
MATINEJE
4. 4. »ANATZ DRONLfNA«! italijanski barvni film — Union 18. 4. »AMBICIOZNA«, francoski barvni film -	— Union
Vtisi z Olimpiade
(dalje s 7. strani)
Jaz sem imel natrgano mišico, ki mi je povzročala velike težave. Z ozirom na to je bila naša Uvrstitev na 11. mesto, uspeh. Če nas ne bi spremljale omenjene nevšečnosti bi se prav gotovo uvrstili od 6. do 8. mesta.
Miro Cerar je v dvanajstero-boju (obvezne in poljubne vaje) tekmoval solidno, vendar so ga tu in tam »škodili sodniki. Že je kazalo, da bo Miro pristal v skupnem plasmaju na H. ali III. mesto, ko ga je prav na zadnjem orodju doletela izredna ismola. V trenutku so mu pošle moči tako, da je zagrešil dve grobi napaki. Zaradi tega sp mu sodniki odtrgali 4 desetinke, kar ga je potisnilo na 8'. mestò. Toda kljub temu smo bili zadovoljni, saj je Miro prišel kar na treh orodjih v finale.
Z veliko nervozo smo spremljali Cerarjev nastop v finalu. Na konju je imel pred ostalimi finalisti malenkostno prednost iz predtekmovanja, zato je v finalu telovadil zelo pametno, ko ga je med izvajanjem nekoliko zaneslo si je olajšal zelo nevaren element tako, da je lahko speljal vajo brezhibno do konca.
Oddahnili smo si šele, ko je napovedovalec proglasil Cerarja za zmagovalca. Medtem, ko je prejemal zlato kolajno so ob zvokih naše himne dvignili našo zastavo na najvišji drog. Z velikim ponosom in radostjo v srcu srna spremljali ta izreden podvig našega šampiona, ki je na tako časten način ponesel ime
naše: domovine v daljno Japonsko in po celem svetu.
Tudi na bradlji smo upali, da bo prejel vsaj- srebrno kolajno. Toda medtem, ko je vse najtežje elemente izvajal izredno elegantno in zanesljivo, je tik pred koncem vaje izgubil ravnotežje pri najlažjem elementu in padèl z orodja. Ta nesrečni spodrsljaj ga ni vrgel iz tira, nasprotno,, na .drogu ni imél kakšnih posebnih možnosti, vendar je za sijajno izredno vajo prejel najvišjo oceno 9. 85 in bronasto kolajno.
Kako pomembno vlogo igrajo živci v izredno napornem telovadnem tekmovanju najbolje potrjuje smola olimpijiskega zmagovalca Enda, ki je zaradi majhne nepazljivosti, ki je bila posledica predhodnega tekmovanja, izgubil v finalu kar dye zlati in eno srebrno kolajno. .
ZAHVALA
Ob izgubi moje mame VERBIČ MARIJE se v svojem in v imenu sorodnikov iskreno zahvaljujem vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji potil Prav tako se iskreno zahvaljujem Združenju borcev NOV Store in DPD Svobodi za darovane vence ter pevcem za zapete žalost inke. Posebno pa hvala vsem, ki so nam v zadnjih dnevih njenega življenja in ob smrti kakorkoli pomagali. Hvala tudi za vsa izražena sožalja.
Verbič Miško
	
	mmmmllmsi
	
	
Kaj je botrovalo temp dogodku. 15. 3. 1965 so vagoni naletili od strani na žerjav ter ga naslonili na streho skladišča.