TIM 9-10

Revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine, 28. letnik, maj-junij 1990, cena 18 din, poštnina plačana v gotovini.

• Timova priloga: Mustang P—51 D •

• Klopotec • Kitarski ojačevalnik •

Božidar Grabnar

LOK

Danes vam ponujamo navodila, kako lahko z navadnim žepnim nožičem izdelate pravo pravcato
lovsko orožje. Seveda pa to ne pomeni, da se boste potem na vrat na nos odpravili na lov. Lok, ki
ga imamo v mislih, naj vam le krajša manj prijazne počitniške dni, nikakor pa naj ne služi za
zalezovanje sosedove muce.

Za izdelavo loka boste rabili solidno, kakih 120 cm dolgo leskovo, jesenovo ali gabrovo palico,
debelo najmanj poldrug palec (kake 3 centimetre). To boste urezali med sprehodom po gozdu.
Poleg tega boste rabili še močno vrvico, dolgo vsaj 1,5 m, tanko žico in (če med sprehodom ne
boste našli šojinega peresa) nekaj kurjih, gosjih ali račjih krilnih peres.

Za puščico vzemite jerebikovo, maklenovo ali drenovo dvoletno mladiko, ki naj bo dolga okrog
60 cm. Na enem koncu ji napravite zarezo za tetivo, konico pa ji ovijte (obtežite) z žico. Bolj
zahtevni naj puščico opremijo s stabilizatorjem, se pravi s peresom, ki bo puščici zagotovil
stabilnejši let. Del, ki je nakazan na sliki, boste izrezali ter ga precepili na dvoje, potem pa ga
z nitjo privezali na zadnji konec puščice.

Tako je lok, ki je sam po sebi nedolžna igrača, vse dotlej, dokler boste z njim streljali v tarčo,
gotov. Tarča je lahko zavržena konzerva, obešena na vrvico, star pisker ali kaj podobnega.
Prijetne počitnice vam želim!

NAŠ POGOVOR

TIM«

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi
pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Ču¬
den, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Marjan Tomšič, Miha
Zorec • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar
• TIM izhaja desetkrat letno • Naročnina za drugo
polletje je 45 din, posamezen izvod stane 9 din • Revijo
naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6,
p,p. 541/X, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603-
50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofi¬
nancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost,
Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje
Slovenije.

Oproščeni plačila temeljnega davka od prometa proizvo¬
dov na podlagi mnenja Republiškega sekretariata za
prosveto in kulturo SRS št. 421-1/7 z dne 17. januarja
1973.

Za zadnjo letošnjo naslovnico in vesel start
v poletje smo izbrali fotografijo tekmovalnega
modela rakete Merkur. Velika redkost je na¬
mreč posnetek, na katerem uspe fotograf ujeti
model tik po startu.

186671

Pred vami je zadnja  - dvojna številka letošnjega letnika.
Upam, da vam bo obilica načrtov in zanimivega branja
v njej popestrila poletje. Ker vem, da boste v teh dneh
deležni dobrih nasvetov z vseh strani, vas ne bom moril
z napotki, kako preživeti in kaj početi med počitnicami, ki
so pred vami, To je čas, ki vam pripada in ki ste si ga trdo
zaslužili.

Želim vam, da bi bil uspeh v šoli čim boljši, predvsem pa
seveda čim več prijetnih sončnih dni, ki bodo tako ali tako
minili kot blisk. Komaj se boste dobro zasukali, že bo tu
september In z njim novo šolsko leto. Taisto velja tudi za
Tim, ki vas bo - kot vsako leto - že pričakal na vaši šoli.

Vse tiste pa, ki letos zapuščate osnovnošolske klopi,
vabim, da Tim naročijo na dom. Zadostuje dopisnica,
poslana na naš naslov, ki je objavljen  v kolofonu. Vseka¬
kor upam, da bomo tudi v prihodnjem šolskem letu ostali
prijatelji; z naše plati bomo storili vse, da bo revija vsaj
tako pestra in zanimiva kot je bila doslej.

Urednik

TIM 9/10 89/90 321

PRVI KORAKI

Bojan Rambaher

DOMAČE

STRELIŠČE

Igra je preprosta in jo poznate iz
zabavišč. Za domačo uporabo
boste poiskali otroško pištolo za
streljanje z gumijastimi pušči¬
cami. Nadaljnji pomemben del
igre je vrtljivo kolo sreče, ki je
razdeljeno na vrsto polj, po¬
dobno kot bi rezali okroglo torto.
Posamezne izseke morate poz¬
neje grafično dodelati. Nanje
lahko nalepite slike, ki ste jih
izrezali iz revij in časopisov, ali
jih opremite z različnimi napisi,
na primer s stavki o sreči in ne¬
sreči iz horoskopa, ali pa kratko
malo vanje vpišete številke in si
izmislite v zvezi z njim razne
igre. Številko, ki jo boste zadeli,
vam bo pri igri določila puščica,
ki jo boste izstrelili v vrteče se
kolo sreče. Ena izmed možnosti
je tudi ta, da na izseke nalepite
igralne karte in se tudi v tem
primeru domislite raznih iger.
Kako pa boste to naše domače
strelišče izdelali? Vrtljiva tarča
premera 260 mm je izdelana iz
lesene deske debeline 20 mm.
Iz enakega materiala izdelajte
tudi okvir. Sredi tarče in v zad¬
njem delu okvirja je izvrtana od¬
prtina za vijak M5.

V zvezi s pogonom vaše tarče
se morate odločiti za eno izmed
dveh rešitev. Če si boste izbrali
prvo, preprostejšo rešitev, to po¬
meni, da boste kolo sreče vrteli
z roko. Če si boste izbrali drugo,
bolj zapleteno rešitev, boste mo¬
rali kupiti in nato za pogon tarče
priključiti modelarski elektromo-
torček. Tarča se vrti prek jer¬
menskega pogona. Elektromo-
torček pritrdite na nosilec v obliki

črke L, tega pa fiksirajte k zad¬
njemu delu. Postopek je viden
z načrta. Elektromotorček poga¬
nja ploščata baterija ali ustrezen
transformator za avtomobilsko
dirkališče ali miniaturno želez¬
nico. Vrtljivo tarčo boste poga¬
njali s priklapljanjem in prekinja¬
njem stika.

Pištola, s katero boste streljali
v tarčo, je vložena v nasproti
ležečo stranico tako, da se
v izrezu ležišča ne premika. Cev
naj bo naperjena proti spod¬
njemu delu tarče, da se ne bi
zgodilo, da bi puščica tarčo po
nesreči zgrešila. V ležišče je pi¬
štola pritrjena s kovinskim tra¬

kom in vijakom. Pozor! Pištola
mora v vsakem primeru meriti
natančno in samo v tarčo, in to
pod pravim kotom. Fiksirana
mora biti zato, da ne omogoča
premikanja in s tem streljanja
v poljubni smeri.

Streljali boste z otroško pištolo,
ki jo lahko dobite v vsaki trgovini
z igračami. Kupiti morate tudi
puščice z gumijastimi čepi, ven¬
dar boste morali puščice
ustrezno predelati za naš na¬
men. Snemite gumijaste čepe in
na puščico spredaj vsadite čvr¬
sto kovinsko žico, da bi se puš¬
čice z lahkoto zapičile v leseno
tarčo. Priporočamo vam, da na

322 89/90 TIM 9/10

PRVI KORAKI

sprednji konec puščice dodatno
nataknete kovinski prstan, da se
puščica ne bi po nepotrebnem
razklala. Puščica tako pridobi
tudi na stabilnosti.

Za konec vam seveda želimo
srečno roko pri igri z domačim
streliščem. Ponovno bi vas le
opozorili na varnostne ukrepe.
Puščice ste si preuredili v ne¬
varno orožje, zatorej niti za šalo
ne streljajte v druge predmete,
živali in ljudi, ker lahko koga
resno poškodujete. Naša igra je
namenjena izključno za igranje
na način, ki smo ga opisali.

Bojan Rambaher

DARILO ZA
OČETA

Danes vam predstavljamo načrt
univerzalnega podstavka za
orodje, ki bo zanesljivo razvese¬
lil vsakega očeta, kajti odrasli
ponavadi nikoli nimajo časa, da
bi se lotili izdelave takšnih prak¬
tičnih in poceni izdelkov. Raje
stopijo v trgovino in si takšne
reči preprosto kupijo.

Kot vidite na sliki, ima podstavek
dva nivoja. V zgornjo deščico
lahko spravite razna dleta, izvi¬
jače, klešče, pile, svedre in
drugo okroglo in pravokotno oro¬
dje. Velikost in razpored lukenj
lahko priredite po lastni želji. Do- §
datno lahko opremite tudi stra- ^
niče podstavka, ki pri nas niso
obdelane (razen leve stranice,
kamor smo zataknili kladivo), vi
pa jih lahko priredite tako, da
boste nanje zataknili kladiva in
manjše sekire.

Sestavljanje se začne z zgornjo
deščico, ki je torej namenjena
različnemu orodju. Iz dveh lese¬
nih deščic dimenzij 19 x 150
x 500 mm sestavite eno samo
deščico in vanjo izvrtajte odpr¬
tine za orodje, ki ga nameravate
shraniti v našem podstavku. Od¬
prtine bodo torej imele različno
velike okrogle, trikotne, kva¬
dratne ali pravokotne oblike. Od¬

prtine v deščico najprej izvrtajte
s svedrom, nato pa obdelajte na
ustrezno obliko z žagico in ra-
špo. Pazite, da bo do takrat le¬
pilo že suho in deščici dobro
zlepljeni. £ e  želite biti res na¬
tančni, lahko deščice še prelaki-

rate ali prelepite s samolepilno
tapeto z vzorcem lesa, v kolikor
ste uporabili slabši les.

Nadaljnji sestavni del podstavka
je »pritličje«. Za osnovo upora¬
bite vezano ploščo debeline
5 mm, ki jo nato narežite na po¬

tim 9/10 89/90 323

FOTOREPORTAŽA

samezne sestavne dele po na¬
šem načrtu (deli 2, 3, 4, 5, 6 in
7). Najprej zlepite obodna dela
3 in 5 in ju nalepite na dno 2.
Nato pritrdite srednji del 4 in
stranici posameznih polic (del
7). Ko ste vse dele namestili na¬
tančno pravokotno, jih pustite,
da se dobro posušijo.

Naslednji korak je izdelava ro¬
čaja in stranic podstavka. Stra¬
nici 8 izdelajte iz deščice dimen¬
zij 20 x 50 x 520 mm, ročaj 9 pa
iz okrogle palice premera 30mm
in dolžine 540mm. V stranici

Tomaž Perša

zgoraj izvrtajte ustrezni odprtini
za ročaj ter luknje za vijake 11 in
12. Ko ste izdelali vse sestavne
dele, se lahko lotite montaže.

Pri sestavljanju najprej pritrdite
eno stranico, najbolje levo. Od¬
prtine 12 izvrtajte tudi v del 5 in
vstavite vanje vijake (ti naj bodo
M5 x 3mm z ugreznjeno glavo).
Spodnji del pritrdite s podlož-
kami in maticami. Gornji del pri¬
trdite z vijaki M5 x 30 in nazad¬
nje dodajte še ročaj 9. Na enak
način pritrdite tudi ročaj in stra¬
nico na drugi strani. S tem ste

pravzaprav končali, razen da
morate z žebljčki pritrditi še dr¬
žalo za kladivo (del 13), ki je
izdelano iz usnjenega traku.
Verjetno ni treba posebej po¬
udarjati, da morate pred mon¬
tažo vse posamezne sestavne
dele dobro zbrusiti in prelakirati
z brezbarvnim ali barvnim lakom
po vaši izbiri.

Predstavljeni načrt lahko izve¬
dete natančno po navodilih ali
pa ga uporabite le kot osnovo za
izdelek drugačnih dimenzij - po
lastnih željah in potrebah.

MESTNO TEKMOVANJE MOTORNIH
ČOLNOV IN JADRNIC

5. in 6. aprila je na bazenu Belinke in na Kose¬
škem bajerju potekalo odprto prvenstvo Ljubljane
za motorne čolne razredov MČ ter jadrnic vseh
razredov. Oba dneva je tekmovanje motil dež,
tako da organizatorji niso izpeljali celotnega pro¬
grama. Kljub dežju pa se je tekmovanj udeležilo
kar lepo število modelarjev. Opaziti je, da pri nas
njihovo število narašča. Osnovni problem pa je
predvsem denar, saj ga šole za razvoj tehničnih
panog dobijo zelo malo in si vsak učenec krije
stroške iz svojega žepa oziroma iz žepa staršev,
Ob robu tekmovališč je bilo opaziti veliko rado¬
vednežev, ki so si ogledali tekmovanja. Foto
utrinke s teh dveh tekmovanj si lahko ogledate
spodaj.

Zelo lepo izdelan model je osnovni pogoj za dobro
plovbo

Katera bo hitrejša?

324 89/90 TIM 9/10

FOTOREPORTAŽA

Na tekmovanju je bilo tudi veliko radovednežev

Lepo število nastopajočih je zelo razveseljiva stvar

Zadnje priprave pred štartom

Med mladino je vedno več zanimanja, kar dokazuje ta
slika

Veliko spretnosti je potrebno, da tak model pomoč¬
niki ujamejo

TIM 9/10 89/90 325

Matej Pavlič

IZDELEK ZA DOM

BLACK &
DECKER -
IZDELKI ZA DOM

KLOPOTEC

Na željo številnih bralcev TIMA smo
za letošnjo počitniško številko pri¬
pravili vse potrebne napotke za izde¬
lavo pravega slovenskega klopotca,
ki je bil svojčas po naših vinskih
goricah nepogrešljiv, danes pa jih je
ostalo le še nekaj. Zamenjali so jih
staniolni in polivinilni trakovi ter
druga navlaka, ki le kazi vinograd,
škorci in kosi pa nemoteno nadalju¬
jejo s pojedino. Osnovni namen klo¬
potca je plašenje ptic, vendar pa to
ni vse: klopotec je slovenski narodo¬
pisni predmet s staro tradicijo; nek¬
daj okras naših domačij in vremen¬
ski pripomoček, saj kaže smer in
moč vetra.

Klopotce, ki so se včasih v mnogo¬
glasnem zboru oglašali od začetka
zorenja grozdja do trgatve, so izde¬
lovali v različnih velikostih - od
manjših pa do zelo velikih. Vetrnice
največjih so imele tudi do štiri metre
premera! Velik, lep in glasen klopo¬
tec je bil ponos lastnika oziroma iz¬
delovalca, zlasti kmečkih fantov. Ker
današnji mladini, pa tudi odraslim
- izvzemši tistim iz domovine klopot¬
cev - ta naprava skorajda ni več
znana, izdelava pa še manj, bo načrt
zanjo še toliko bolj dobrodošel. Izde¬
lava sicer ni pretirano zahtevna,
vendar vseeno terja nekaj znanja in
izkušenj, zato prosite očeta, naj vam
pri delu pomaga. Tistih nekaj kosov
trdega lesa se bo že našlo pri hiši,
namesto električnega orodja Black
& Decker, s katerim smo izdelek na¬
redili mi, pa lahko uporabite tudi na¬
vadno ročno žago in drugo orodje, ki
ga gotovo imate v delavnici.

Orodje

Za izdelavo klopotca potrebujemo
žago (zelo se obnese nova Black
& Deckerjeva večnamenska elek¬
trična žaga s komercialnim imenom
Alligator, ki je podobna »lisičjemu
repu«), kladivo, klešče, škarje za
pločevino ali žago za kovine, rašpo,
dleto, vrtalnik ter svedre za les in
kovino.

Material

Ker noben od sestavnih kosov ni
prav posebno velik, bodo za dele
klopotca primerni kakršni koli
ostanki lesa, ki jih boste našli doma
ali pa vam jih bodo odstopili na žagi
oziroma v mizarski delavnici. Upo¬
števajte, da morajo biti nekateri se¬
stavni deli iz čimtršega lesa, ker so
med vrtenjem klopotca zelo obreme¬
njeni. Če je le mogoče, si priskrbite
bukov ali hrastov les; smrekov razen
za drog in rep ni primeren. Potrebo¬
vali boste še nekaj žebljev, debe¬
lejšo pocinkano ali bakreno žico,
belo lepilo in zaščitni premaz za les,
ki bo preprečeval, da bi voda in
sonce preveč ne škodovala konč¬
nemu izdelku.

Izdelava

Mere v načrtu so podane v milime¬
trih in ustrezajo srednjeveliki izvedbi
klopotca. Kdor bi rad naredil več¬
jega, naj sorazmerno poveča vse
mere v načrtu, material in izvedba
pa ostaneta nespremenjena.

Osnovni del klopotca je ogrodje,
imenovano okvir ali »jarem«. Ta je
sestavljen iz več elementov, ki so
med seboj zlepljeni in zbiti z žeblji.
Vodoravna letev (1) in pokončnika
(2) so iz 30 mm debele bukove de¬
ske. V prvo letev izvrtamo odprtino
za nosilni drog (13), v pokončnika pa
lukji za prečno letev (3) in polkrožni
odprtini za os klopotca (4). Utore
naredimo z žago, odvečen les pa
izbijemo z dletom in kladivom. Za
luknje lahko uporabimo kronske sve¬
dre (pri Black & Deckerju jih proda¬
jajo v kompletu z oznako A 8092 in
A 8093), uporabni pa so tudi Praktik
svedri, ki so namenjeni prav vrtanju
lukenj z večjimi premeri. Prečno le¬
tev (3) na obeh koncih z rašpo obde¬
lamo v okroglo obliko, ki se mora
natančno prilegati odprtinam v po-
končnikih (2). Iz 2-3 mm debele alu¬
minijaste pločevine izrežemo po dva
dela 5 in 6 ter ju ukrivimo v obliko,
prikazano v načrtu. Originalni klo¬
potci teh podložk sicer niso imeli,
zato pri gradnji niso obvezni, so pa
priporočljivi, saj se os manj obrablja,
klopotec pa se zaradi manjšega tre¬
nja bolje vrti.

Os (4) ali »gredelj« iz bukove letve
z merami 30x30x475 mm je morda
videti kompliciran, vendar sploh ni.
Paziti moramo le na dimenzije. Z ra¬
špo karseda natančno obdelamo
oba okrogla dela osi, okoli katerih se
bo kasneje vrtel klopotec, na premer
20-25 mm. Skozi luknje bomo kas¬
neje potisnili žične varovalke, ki
bodo preprečevale snemanje vetr¬
nice oziroma drsenje kolesca levo in
desno po osi.

326 89/90 TIM 9/10

IZDELEK ZA DOM

Sedaj se lotimo izdelave kolesc ali
»potačkov«, ki bodo nasajeni na
gredelj. Klopotec ima lahko le en par
kolesc s štirimi kladivci ali »mac-
Ijeki«, lahko pa na os drugega ob
drugem nanizamo tudi več kolesc.

Udarci kladivc si bodo tedaj ob
ustreznem zamiku posameznih seg¬
mentov sledili veliko hitreje in večji
bo tudi ropot, ki ga bo klopotec pov¬
zročal. Odločitev je seveda prepuš¬
čena vam.

Okrogli plošči kolesca (7) s preme¬
rom 90 mm izrežemo z vbodno žago
iz 8-10 mm debele deščice (ali ve¬
zane plošče, če ne gre drugače). Na

TIM 9/10 89/90 327

IZDELEK ZA DOM

uravnotežiti: če jo z odprtino nata¬
knemo na v steno zabit daljši žebelj,
se mora postaviti vodoravno. V na¬
sprotnem primeru z rašpo odvze¬
mamo les toliko časa, da se to res
zgodi. Ko kraka elise nataknemo na
os klopotca, ju s kosom nerjaveče in
dovolj debele žice, pretaknjene
skozi konec osi, zavarujemo, da bi
se slučajno ne snela.

Kosovnica

sredini naredimo pravokotno odpr¬
tino velikosti 30 x 30 mm (enako kot je
presek osi), centimeter od oboda pa
izvrtamo štiri luknjice 03 mm. Di-
stančnik (8) je iz štirih ploščic z me¬
rami 35 x 30 x 5 mm, tolkalca (9) pa so
iz bukovih kvadrov z merami
70x40x25mm, Njihova oblika je
prikazana v načrtu. Osi kladivc nare¬
dimo iz 3 mm debele bakrene ali po¬
cinkane žice, ki jo na koncih s kleš¬
čami ukrivimo, da se ne bi snele.
Macljeki naj bodo vpeti tako, da so
lahko gibljivi oziroma vrtljivi okoli
svojih osi.

Klopotec mora imeti še (10). Ta
mu omogoča, da ga veter vedno
obrne v tisto smer, iz katere najmoč¬
neje piha. Že na začetku smo na¬
mreč rekli, da je klopotec tudi vre¬
menski pripomoček. Nekatere stare
izvedbe so imele za rep uporabljeno
sirkovo ali brezovo metlo, mi pa

bomo raje vzeli 8-10 mm debelo
smrekovo deščico, ki jo bomo
s strani pribili na spodnji del jarma.
Zvočno desko (11) ali »blanjo«, ki
naj bo iz bukovega ali topolovega
lesa, obesimo na dve kljukici ob
jarmu tako, da bo visela 5-10 mm
stran od letev. Od velikosti blanje je
glas klopotca najbolj odvisen. Če bo
manjša, bo dajala višji ton, če pa
bo večja, bo klopotec pel nižje. Vča¬
sih obesijo namesto deske tudi plo¬
čevino, kar pa je stvar okusa.
Izdelati moramo še eliso ali vetrnico
(12), ki ima štiri krake. Po dva in dva
skupaj naredimo iz 1 m dolge smre¬
kove letve s presekom 80x40 mm, ki
ne sme imeti grč. Pravokotna odpr¬
tina v sredini vsake elise se mora
tesno prilegati osi klopotca, utor pa
naj bo res pravokoten. Le tako se bo
vetrnica vrtela enakomerno. Pred
sestavljanjem jo je priporočljivo še

Kdor se je natančno držal gornjih
navodil, ima sedaj pred sabo izdelan
klopotec, ki že veselo zareglja, če
vetrnico rahlo poženemo v desno
smer. Pred montažo izdelek še ne¬
kajkrat dobre prebarvamo z enim od
zaščitnih premazov za ies, ki jih je
mogoče dobiti pri nas. Kdor želi,
lahko uporabi tudi žive nitro- ali oljne
barve.

Montaža je prepuščena vaši izbiri,
saj je višina droga odvisna najbolj od
tega, kam mislite klopotec postaviti,
če imate kovinsko cev, naj vam
nekdo 150 mm pod vrhom nanjo na-
vari obroček s premerom 50-60 mm,
na katerega boste skozi luknji v le¬
tvah 1 in 3 nataknili jarem klopotca.
Za drog, drevo ali »ranto« (13) je
primerno tudi tanko smrekovo deblo
(vrhač). Zgornji del mu zožamo, tako
da po dolžini in premeru ustreza luk¬
njam v ogrodju. Le tako se bo klopo¬
tec na vrhu droga lahko obračal.

Na koncu opozarjamo še na ne¬
kaj: v krajih z močnim vetrom, ki
v najslabšem primeru lahko polomi
klopotec, so na del jarma pod blanjo
pritrdili dve kljuki, skozi kateri so
vstavili letev, imenovano zapah ali
»rigel«. Tega v zelo močnem vetru
potisnete med krake vetrnice, ki se
potem ne bo mogla vrteti.

Če le ne bo kakšne toče, potem
mora biti letos vina na pretek, saj
bodo številni (po naših načrtih izde¬
lani, seveda) klopotci iz slovenskih
vinskih goric prav gotovo pregnali
vse požrešne škorce in kose.

328 89/90 TIM 9/10

ZA SPRETNE ROKE

TISK

S KROMPIRJEM

Tisk s krompirjem vsi poznamo in ga povezujemo
predvsem z otroškimi igrami ter prvimi poskusi
zahtevnejšega umetniškega izražanja naših malč¬
kov. A spoznali bomo, da je tiskanje s krompirje¬
vim pečatom lahko enostavna in uporabna umetni¬
ška tiskarska tehnika ter prav prijetno opravilo tudi
za odrasle otroke. S pomočjo krompirja lahko ti¬
skamo na papir in blago ter celo na les in kera¬
miko. To je mogoče zaradi visoke vpojnosti krom¬
pirja, ki je idealen nosilec za mnoge barvne sub¬
stance. Slaba lastnost krompirjevih pečatov je nji¬
hova kratka življenjska doba, saj se hitro izsušijo,
vendar za spretne roke to ne predstavlja večjega
problema, ker je nov pečat hitro izrezan in obnov¬
ljen. Pri vzorčenju nas seveda omejuje velikost
tiskane površine, ki jo določa velikost krompirja,
vendar si pri tem pomagamo s sestavljanjem ce¬
lotnega motiva iz več elementov. Za takšne, bolj
zapletene vzorce, si predhodno izdelamo osnutek
iz papirja.

Za izrezovanje pečatov in tiskanje ni potreben
talent, le nekaj spretnosti, potrpežljivosti in smisla
za vzorčenje. Vzorce si lahko zamislimo sami,
lahko pa jih posnamemo. Začnemo seveda z eno¬
stavnimi oblikami, da pridobimo nekaj spretnosti in
izkušenj pri ravnanju s pečatom, barvo in čopičem.
Za izdelavo pečata potrebujemo velik oster nož
z gladkim rezilom, majhen oster nož za izrezova¬
nje, svinčnik z vodotopno mino, rezilo za linorez
brez držala, lesen okrogel zobotrebec, časopisni
papir in trden, svež krompir. Dober pečat dobimo
le, če je krompir dovolj velik in svež ter če pri
razpolavljanju pazimo, da je rez raven in gladek.
Dokler je površina krompirja še vlažna, nanjo z vo¬
dotopnim svinčnikom narišemo pomožne črte in
nato želeni motiv. Pri risanju pomožnih črt pazimo,
da jih s konico svinčnika ne vtisnemo v površino
krompirja. Z rezilom za linorez brez držala (v skraj¬
nem primeru lahko uporabimo tudi pero ali debe¬
lejšo slamico) izdolbemo obrise po vzorcu, ki smo
ga na površino narisali s svinčnikom. Rezilo obr¬
nemo tako, da ne moremo zarezati v narisani
motiv in ga tako poškodovati. Izogibamo se izrezo¬
vanju tankih črt, ker se te pri tiskanju lahko zlomijo
in pokvarijo vzorec. Globina reza je približno 6mm,

da lahko tanek sloj pečata odrežemo, če se povr¬
šina za tiskanje iztroši ali poškoduje. Z malim
ostrim nožem obrežemo krompir točno po zuna¬
njih izdolbenih obrisih motiva. Tako obrezan pečat
laže držimo v roki, pa tudi laže ujamemo vzorec,
kadar tiskamo sestavljeni motiv.

Obrisi, ki se na pečatu skoraj stikajo, poglobimo in
izostrimo z zobotrebcem. Motiv izrežemo pazljivo,
ker morebitni ostanki prav tako vsrkajo barvo pri
nanašanju in jo odtisnejo ter s tem pokvarijo vzo¬
rec.

Pečat odtisnemo na časopisni papir, da odstra¬
nimo odvečno vlago s površine in na pečat nane¬
semo barvo s širokim čopičem iz prave dlake.
Motiv poskusno odtisnemo. Če se odtis zliva, smo
nanesli preveč barve, če je nepopoln, je bil nanos
pretanek. S poskusnim odtisom tudi ugotovimo, če
so na pečatu potrebne spremembe. Pri popravkih
ne smemo pozabiti, da je odtis zrcalna slika pe¬
čata. Čopič pred nanašanjem barve na površino
pečata odcedimo ob rob lončka z ban/o, da pre¬
prečimo predebel nanos barve. Paziti moramo
tudi, da barve preveč ne razredčimo, ker se v tem
primeru odtis razlije. Pregosta barva, nasprotno,
povzroči nepopoln odtis. Z nekaj zaporednimi po¬
skusnimi odtisi torej ugotovimo ustrezno debelino
nanosa, gostoto barve ter kvaliteto pečata.
Pomemben je tudi način tiskanja. Hitro in eno¬
stavno motiv odtisnemo tako, da pečat nastavimo
na željeno mesto nekaj mm nad površino, na
katero tiskamo, ter pečat pritisnemo enakomerno
navzdol. Če moramo za kratek čas prekiniti tiska¬
nje, pečat postavimo v vodo, ker bo le tako ostal
svež. En dan ga lahko v vodi hranimo v hladilniku,
potem pa ni več uporaben.

Za tisk s krompirjem so primerna osnova tanke,
svetle tkanine z gladko površino iz naravnih in
umetnih vlaken ali mešanic. Vsako novo blago je
obdelano s površinskim nanosom, zato ga mo¬
ramo oprati pri temperaturi, ki je zanj predpisana.
S pranjem tudi zmanjšamo poznejše krčenje tka¬
nine. Blago pred tiskanjem gladko zlikamo. De¬
lovno mesto prekrijemo z vpojnim papirjem, da
vpija barvo, ki pri tiskanju prehaja skozi blago.
Vsakič, ko premaknemo blago ali tiskamo drug
kos blaga, moramo papirno podlogo zamenjati, da
ne pride do neželenih odtisov in madežev.

Če se pri tiskanju motiva zmotimo, napako, če
vzorec to dopušča, prikrijemo s pretiskanjem več¬
jega motiva. Tiskamo s permanentnimi barvami za
blago, ki jih nanašamo na pečat s čopičem. Če
želimo potiskati temno podlago s svetlim vzorcem,
moramo nanašati posebne prekrivne barve (DEKA
- DECK), da barvni ton ni zatemnjen.

Če zaradi pregoste barve ali nekvalitetnega odtisa
dobimo nepopoln motiv, ga popravimo ročno s čo¬
pičem.

Tkanine, potiskane s tekstilnimi barvami, je po¬
trebno, ko se barva posuši, po hrbtni strani preli-

TIM 9/10 89/90 329

ZA SPRETNE ROKE

Trden okrogel krompir razpolovimo z ostrim nožem
tako, da je rez popolnoma gladek in raven. Z vodo¬
topnim svinčnikom označimo najprej pomožne črte
in nato narišemo vzorec. Pazimo, da s konico svinč¬
nika ne pritiskamo premočno v površino krompirja.

Z rezilom za linorez izdolbemo začrtani obris vzorca.

kati z likalnikom pri temperaturi, ki jo dopušča
surovinska sestava blaga.

Barve za blago lahko med seboj mešamo, da
dobimo želene barvne tone. Mešamo jih lahko
z vodo do 10% (da se motiv pri tisku ne razliva) ali
z originalnim proizvajalčevim zgostilom, ki daje
svetlejše oz. bolj vodene barvne tone iste barve.
Pri izboru materiala moramo upoštevati, da nanos
barve povzroči malce trši otip blaga, kar je najbolj
opazno pri zelo tankih materialih. Tkanine za tisk
morajo biti ustrezno goste, da barvo pri tisku zadr¬
žijo na površini.

Tiskamo lahko tudi na primerno goste pletenine.
Uporabljamo nerazredčene barve, pred tiskanjem
večjih površin pa v vsakem primeru naredimo po¬
skusni odtis.

Če tiskamo gotove izdelke, npr. pulover, moramo
med prednji in zadnji del puloverja, rokava oz.
površine, ki jo tiskamo, podložiti dovolj debel sloj
papirja, da se motiv ne odtisne tudi na hrbtno
stran.

Če nameravamo tiskati večje površine blaga, je
priporočljivo pred nabavo večje količine materiala
narediti poskusni odtis, da se ugotovi primernost

Pečat izrežemo z majhnim ostrim nožem po zunanjih
izdolbenih linijah.

materiala za tiskanje. Za zagotovitev kvalitete ti¬
skanega izdelka dodatno priporočamo tudi pralni
poskus. Potiskani vzorec se opere (všit v vrečko,
ki ima eno stranico iz volnene, drugo pa iz bom¬
bažne tkanine) pri temperaturi 40-60°C glede na
surovinski sestav predpisanega blaga in namemb¬
nost izdelka.

Poleg tekstilij lahko s krompirjevim pečatom poti¬
skamo tudi papir, les in keramiko. Na papir ti¬
skamo s tempera, akvarel, plakatnimi in ostalimi
vodotopnimi barvami. Čeprav je tisk možen na
skoraj vse vrste papirja, je priporočljivo narediti
poskusni odtis pred tiskanjem večje površine, ker
je učinek močno odvisen od kvalitete papirja. Ce¬
nene in vpojne vrste papirja so zelo primerne za
tisk, vendar zadušijo briljantnost barv. Tudi bre¬
zlesni beli papir zagotavlja zelo dobre odtise.
Izbira predmetov iz surovega, neobdelanega lesa
na stojnicah s suho robo in v DOMU je res velika.
Tudi te lesene predmete lahko prav tako eno-

330 89/90 TIM 9/10

ZA SPRETNE ROKE

stavno potiskamo kot papir, če je le površina
gladka. Prelivanje barve v les preprečimo tako, da
barv ne mešamo z vodo, temveč s sintetičnimi
razredčili (npr. lak za tapete - TAPELAK). Lončke
z barvo moramo oprati takoj po uporabi. Potiskano
leseno površino nato pred vlago in umazanijo zaš¬
čitimo s prozornim lakom. Pred tiskanjem je pripo¬
ročljivo leseno površino obrusiti s smirkovim papir¬
jem. Posebnih tiskarskih barv za keramiko ne poz¬
namo. Uporabljamo podglazurne barve, s katerimi
običajno barvamo keramiko. Pečat iz krompirja
pred tiskanjem z barvami za keramiko osušimo
(odtisnemo v pivnik). Tiskamo direktno na žgane
lončene površine. Ko se barve popolnoma posu¬
šijo, glineni izdelek prekrijemo s transparentno
glazuro in žgemo pri približno 1040°C.

Sama tehnika tiska na keramiko je podobna teh¬
niki tiska na papir ali blago, zahteva pa poznava¬
nje barvanja in žganja keramike. Potrebna je tudi
ustrezna oprema - peč za keramiko.

TISKANJE
S ŠABLONO
IZ LINOLEJA

Tehnike tiskanja s šablono iz iinoleja se zelo hitro
lahko naučijo tudi laiki. Podobna je grafični tehniki
linorez. Za izdelavo šablone potrebujemo svinčnik,
papir, indigo papir, lepilni'trak ter 3-4 mm debelo
ploščo linoleja, pribor rezil za linorez, žepni ali olfa
nož, valjar, čopič, gobico ali valjar iz penaste gume
ter barvo.

Motiv, ki ga želimo tiskati, narišemo na papir kar
najbolj natančno in posamezna polja motiva obar¬
vamo. Risbo z lepilnim trakom pritrdimo na linolej
ploščo skupaj z indigo papirjem. Motiv prekopi¬
ramo ter ploskve, ki jih nameravamo izdolbsti,
označimo. Ne smemo pozabiti, da bo odtis slike na
blagu zrcalna slika risbe na linoleju. Površina lino¬
leja mora biti nekaj cm večja od motiva. Za več¬
barvni motiv izrežemo šablono za vsako barvo
posebej, vendar morajo biti linolej plošče popol¬
noma enako velike. Obrise površin posameznih
barv prekopiramo tako, da glede na celoten motiv
pri tisku ne bo prišlo do zamika barv. Preden se
lotimo rezanja linoleja, ga rahlo segrejemo, da se
zmehča, ker ga tako laže dolbemo. Režemo
vedno v smeri od sebe, da preprečimo nevarnost
poškodbe. Globino vdolbin reguliramo s pritiskom
roke, s katero režemo, z drugo roko pa pridržu¬
jemo linolej. Obrise motiva zarišemo z olfa nožem,
izdolbemo s konturnim rezilom, male površine in
linije režemo z dletom, večje površine pa z nožem

Motiv na linolej ploščo prekopiramo s papirja prek
indiga.

za dolbenje. Izdelan negativ operemo z detergen¬
tom, da odstranimo mastni sloj in posušimo na
ravni podlagi. Ploščo iz linoleja je priporočljivo
pritrditi na vezano ploščo, da bi bil odtis na blago
kvalitetnejši.

tim  9/10 89/90 331


ZA SPRETNE ROKE

Ko se barva posuši, blago po hrbtni strani prelikamo.

Na šablono iz linoleja lahko nanesemo barvo s ši¬
rokim čopičem, ki mora biti dovolj mehak, da je
nanos barve enakomeren in popoln. Uporabimo
lahko tudi gobico ali valjarček iz penaste gume.
Pred uporabo šablone na večjih površinah tkanine
izvedemo poskusni odtis na istovrstnem blagu, da
lahko popravimo morebitne napake na šabloni.
Poleg premalo poglobljenih mest nam poskusni
odtis pokaže nejasne robove in napake v samem
motivu. S pomočjo poskusnega odtisa tudi ugoto¬
vimo pravšnjo gostoto barve in debelino nanosa
barve. Negativ lahko obarvamo z več barvami
istočasno s pomočjo čopiča; tako nam za isti motiv
ni potrebno izdelati šablone za vsako barvo pose¬
bej, izognemo pa se tudi zahtevnemu iskanju ra-
porta - torej napakam zaradi premaknitve posa¬
meznih barv vzorca.

Na šabloni moramo označiti tudi raportne pike,
oznake, ki nam pomagajo pri ujemanju in nadalje¬
vanju vzorca pri tiskanju. Razdaljo od roba linolej
plošče do meje raporta natančno prenesemo prek
meje raporta na notranjo stran motiva ter z zarezo
označimo na hrbtni strani linolej plošče oz. vezane
plošče, če smo z njo utrdili linolej ploščo.

Ko na podlagi poskusnega odtisa odpravimo vse
napake in preizkusimo natančnost oznake raporta
(dela vzorca, ki se ponavlja) za nadaljevanje in

ujemanje vzorca, se lahko lotimo tiskanja večje
površine tkanine.

Pri tiskanju na blago moramo paziti, da je pritisk
šablone na površino tkanine čim večji, da se barva
dovolj globoko vtisne v blago. Pritisk lahko pri
manjših površinah izvajamo z roko, pri večjih pa si
pomagamo z valjarjem. Seveda moramo pred
uporabo valjarja poskrbeti, da je šablona nepre¬
mično pritrjena na blago, da se motiv pri uporabi
valjarja ne premakne. Ko odstranjujemo šablono,
z eno roko pridržimo blago, šablono pa z drugo
roko hitro dvignemo. Če je potrebno, potiskan
motiv retuširamo s čopičem.

Blago potiskamo z istim motivom v eni ali več
barvah, ali pa si za vsako barvo, ki jo bomo tiskali,
pripravimo posebno šablono. Pri tiskanju začnemo
z najsvetlejšimi barvami. Pred tiskanjem naslednje
barve se mora predhodna barva dobro posušiti.
Če tiskamo večbarvni motiv in smo si za vsako
barvo pripravili posebno šablono, označeno z ra-
portnimi pikami, s pralnim svinčnikom na blagu
označimo vse štiri vogale šablone ter raportne
pike, da lahko pri tiskanju naslednje barve motiva
ujamemo vzorec. Pri ponavljanju oz. nadaljevanju
vzorca pa ustrezne raportne pike na šabloni hori¬
zontalno ali vertikalno ujamemo s pikami na blagu.
Po tiskanju blago osušimo in po hrbtni strani preli¬
kamo pri najvišji temperaturi, ki jo material pre¬
nese, da fiksiramo barvo.

Za delo potrebujemo čas in mir. Nesmiselna je
dekoracija le enega koščka blaga, ker je priprava
šablone in delovnega mesta prezahtevna. Ša¬
blono iz linoleja uporabimo predvsem za gometrij-
ske vzorce, tudi za op-art vzorce je primerna.
Blago s potiskanimi vzorčki lahko prilepimo na
vizitke in tako izdelamo enkratne voščilnice. Teh¬
nika je uporabna tudi za potiskanje dekorativnih
blazin, setov, blaga za senčnike namiznih svetilk,
ki ga napnemo na kovinski okvir ipd. Za tisk upora¬
bimo nerazredčene pigmentne barve DEKA, TA-
LENS, ki jih lahko kupimo v MLADINSKI KNJIGI
- GALERIJA ARS, ali druge goste tekstilne barve.

Položite kovanec približno
75 cm od stene. Recite prijate¬
lju, da lahko kovanec obdrži,
če mu ga bo uspelo pobrati
s tal - vendar pod določenimi
pogoji.

Ti pa so naslednji: stopiti
mora tako, da se bo s petami
dotikal stene in jim med pobi¬
ranjem ne sme odmakniti, niti
jih dvigniti od tal. Če bodo ti
pogoji izpolnjeni, vam zago¬
tavljamo, da mu kovanca ne
bo uspelo pobrati. Poizkusite
sami, pa boste videli, da je to
nemogoče!

POBERI

KOVANEC

POTREBUJETE:

kovanec

(in prijatelja, da ga potegnete
za nos)

332 89/90 TIM 9/10

PRVA IGRAČA

Bojan Rambaher

POSKUS

S

KROGLICAMI

V svetu, ki nas obkroža, prihaja
vsako sekundo do neskončne
množice trkov. To velja predv¬
sem za neviden mikrosvet,
a tudi v »našem velikem svetu«
se neprestano srečujemo z zale¬
tavanjem in trki. Ko brcnemo
žogo, zadenemo z roko ob stol
ali vidimo trčenje dveh avtomo¬
bilov, so vse to samo primeri
vzajemnih trkov dveh teles. Pri
teh trkih lahko govorimo o dveh
fizikalnih zakonih - o zakonu
ohranjanja gibanja in o zakonu
ohranjanja kinetične energije.
Resničnost teh zakonov lahko
demonstriramo na preprost na¬
čin s pripomočkom - pravzaprav
igračo, ki jo vidite na naši sliki in
vam jo predstavljamo tudi na na¬
črtu.

Na lesenem stojalu so obešene
jeklene kroglice tako, da se doti¬
kajo in njihova središča ležijo
v osi. Pri prvem poskusu dvig¬
nite skrajno kroglico in jo spu¬
stite. Kroglica se mora gibati na¬
tančno po premici, ki leži v osi
ostalih krogel. Ko zadene v prvo
naslednjo kroglico v vrsti, ta
ostane skoraj negibna. Ne pre¬
maknejo se tudi druge kroglice,
razen zadnje, ki odskoči na do¬
ločeno oddaljenost. Pri vračanju
ta kroglica zadene v najbližjo
prvo kroglico v vrsti, a odmakne
se zopet zadnja kroglica, ki je
bila prej prva. Tako nastane ci¬
klus, pri katerem se premikajo,
oziroma odskakujejo samo zad¬
nje kroglice v nizu. Pri tem si
velja zapomniti, da se sredinske
kroglice ne premikajo. Te samo
prenašajo energijo udarca
z lastno prožnostjo, čeprav se to
zdi na prvi pogled neverjetno.
Zadnja kroglica, prek katere se

V

■1 1

4-

t



12 -

200

06 - 8 .


CVJl

TIM 9/10 89/90 333

PRVA IGRAČA

ne moreta več predati impulza
gibanja niti kinetične energije,
odskoči z energijo, ki je enaka
energiji, ki je bila podeljena prvi
kroglici.

Pri drugem poskusu odmaknite
dve kroglici. Presenetljivo je, da
tokrat odskočita zadnji dve kro¬
glici, in nikoli samo ena. Podo¬
ben rezultat dobimo, če odma¬
knemo in spustimo tri kroglice,
štiri kroglice ali celo več. Vselej
odskoči toliko kroglic, kot smo jih
spustili.

Razlaga tega pojava je kljub
vsemu dokaj preprosta. Kroglice
se obnašajo natančno po zako¬
nih, ki smo jih navedli na za¬
četku. V primeru prožnih trkov
gre za ohranjanje momenta gi¬
banja in ohranjanje kinetične
energije. Pojasnimo našo trditev
na primeru dveh kroglic. Pri do¬
ločeni masi vsake kroglice je
moment gibanja obeh kroglic
enak seštevku mase in hitrosti,
torej 2 mv. Na drugem koncu
niza kroglic odskoči kroglica
mase M s hitrostjo V, moment
gibanja pa je označen z MV. Ker
govorimo o prožnemu trku, velja
enačba mv = MV, ki ima samo
dve rešitvi.

Če je V = 2 v, in torej M = m, bi eno
samo kroglico odbilo z dva¬
kratno hitrostjo kot je bila hitrost
padajočih kroglic. Pri predpo¬
stavki M = 2m in V = v torej
odskočita dve kroglici z enako
hitrostjo kot je bila hitrost pada¬
jočih kroglic. Zraven pride se¬
veda do ohranitve kinetične
energije 1/2 mv 2 . Ker govorimo
o dveh kroglicah, je vrednost ki¬
netične energije mv 2 .

Če bi na drugem koncu odsko¬

čila samo ena kroglica, bi imela
hitrost 2v in njena kinetična
energija bi bila 1/2 m (2v) 2
= 2mv 2 . Iz tega izhaja, da bi bila
vrednost kinetične energije ene
kroglice dvakratna v primerjavi
s celotno energijo prvih dveh
kroglic, kar bi bilo možno samo
v neuspešni risanki, ne pa tudi
v resničnem svetu. Tako je torej
uporabna samo druga možnost,
ko pride do odskoka dveh kro¬
glic, katerih kinetična energija se
ravna po energiji padajočih kro¬
glic (mv 2  = mV 2 , torej v = V).
Po zaslugi matematike lahko to¬
rej še pred poskusom zvemo,
kaj se bo zgodilo med njim. Na
podoben način lahko pojasnimo
tudi bolj zapletene primere, ka¬
dar delamo poskuse z več kro¬
glicami. V takšnih primerih je po¬
ložaj nekoliko bolj zapleten, ker
je odvisen tudi od položaja po¬
sameznih kroglic v trenutku na¬
leta.

V resnici seveda vsak trk ni do¬
cela prožen in najbolj oddaljene
kroglice ne ležijo natančno
v premici. Pride tudi do izgub
zaradi zračnega trenja itd. Iz
tega razloga pride do hitrega du¬
šenja pojava, ki bi v idealnih
okoliščinah trajal neskončno
dolgo.

Globlji študij tega efekta bi bil
preveč zapleten, ker bi bilo treba
upoštevati plastično deformacijo
v trenutku naleta, relativen pre¬
mik sredine kroglice, povratek
v okroglo obliko po trenutni
sploščitvi na mestu trka itd.
Lahko pa rečemo, da nam po¬
skus tudi brez tega pomaga
osvetliti in predstaviti nekatere
osnovne fizikalne pojave.

Sedaj se lahko lotite izdelave
pripomočka, s katerim boste de¬
lali poskuse. Sestavljen je iz sto¬
jala, na katerem so obešane
kroglice.

Za izdelavo stojala potrebujete
dva lesena kvadra 12x12  mm,
vezano ploščo debeline 5 mm,
čvrsto in tanko nit, parno število
kroglic za ležaje premera naj¬
manj 14 mm, upogljivo žico de¬
beline 0,7 do 1 mm, drobne žeb¬
lje, disperzno lepilo za les in
epoksidno lepilo.

Zgornjo deščico stojala izdelajte
iz ravne vezane plošče debeline
5 mm. Notranjo odprtino izža-
gajte z modelarsko žagico na¬
tančno po načrtu in robove zbru¬
site z brusnim papirjem. Odda¬
ljenost sredin odprtin v zgornji
deščici je odvisna od premera
uporabljenih kroglic in je vselej
enaka njihovemu premeru. Od¬
prtine izvrtajte z vrtalnim strojem
in svedrom premera 0,8 do
1 mm. Po načrtu obdelane deš¬
čice zlepite z disperznim lepilom
v obliko U in pustite, da se vse
posuši. Tako izdelane noge pri¬
lepite na robove zgornje deščice
in celo stojalo dokončno obru¬
site. Zravnajte vse neravnine in
nato stojalo pobarvajte s čopi¬
čem ali barvo v razpršilu.

Za izdelavo ušesc na kroglicah
si najprej izdelajte preprost pri¬
pomoček. V sredino jeklene pa¬
lice premera 6-8 mm z žagico za
železo ali pilo zbrusite žleb, ka¬
kršnega vidite na sliki. Za izde¬
lavo ušeca uporabite žico debe¬
line 1 mm. Ušesce na palici pre¬
mera 2-3 mm zvijte po sliki in
nato vložite v našo pripravo (le
to vpnite v primež) tako, da bo

334 89/90 TIM 9/10

PRVA IGRAČA

očesce pravokotno na gornjo
ravnino priprave, vzdolžna os
priprave pa bo šla skozi sredino
očesca (glej sliko). Prosti konec
žice ovijte okrog priprave in
ostanek nato odščipnite s kleš¬
čami. Tako pripravljena očesca
nalepite z epoksidnim lepilom na
ležišča kroglic, ki jih morate pred
tem seveda razmastiti in narahlo
zbrusiti s smirkovim papirjem.

S čvrsto nitjo se sedaj lahko lo¬
tite obešanj kroglic. Potrebujete
tudi raven kvader, s katerim bo¬
ste podložili kroglice, da bodo
vse visele na enaki višini. Nit na
zgornji deščici lahko vselej za¬
vežete prek sosednje odprtine,
ali še bolje, v vsako luknjo zatla¬
čite žebljiček; nit, ki ste jo poteg¬
nili skozi odprtino, pa zavežite
na žebljiček. Vselej najprej pri¬

vežite eno stran, nato narav¬
najte kroglico, potem pa šele pri¬
vežite drugo nit. V ušescih kro¬
glic ne delajte vozlov, ampak nit
raje večkrat ovijte okoli ušesca.
S tem je priprava za poskus iz¬
delana in lahko se lotite »igra¬
nja« ter preizkušanja zakonito¬
sti, ki smo vam jih predstavili na
začetku članka.

Bojan Rambaher

KEYENCE -
POPOLNOMA
NOVA IGRA

Znano vam je, da je na Zahodu
industrija igrač prav tako po¬
membna kot druge industrijske
veje. Inženirji in drugi poklicani
si neprestano izmišljajo nove
igrače, s katerimi bi prodrli na
tržišče. Nekatere igrače pa na¬
stanejo tudi po naključju.
Podrobnosti o leteči igrački
znamke Keyence so bile prvič
objavljene lani v japonski reviji
Radio Control Technique.
Keyence je izdelek, ki je nastal
pravzaprav po naključju. Japon¬
ski konstruktor je premišljeval,

kako bi izboljšal nek izdelek svo¬
jega podjetja. Na začetku je imel
pogonsko enoto, ki je bila izde¬
lana za otroški elektroletalski
model in miniaturni giroskop.
Pozneje je dodal še propelerja in
po nekaj tednih dela je nastal
nekakšen leteči krožnik, ki je
hkrati odgovarjal zahtevam po
letalskih modelih, sestavljenih
s čim manj dela in zahtevam po
tem, da zasedejo čim manj pro¬
stora pri prenašanju.

Pogon omogočajo štirje agre¬
gati, sestavljeni iz majhnega
elektromotorja s prenosom
1:5,4, in propelerji premera
135 mm. Teža vsakega prope¬
lerja je 7,5 grama. Za napajanje
agregata je uporabljena baterija
teže 40 gramov, sestavljena iz
šestih nikelj kadmijevih akumu¬
latorjev s kapaciteto 120 mAh,
razumljivo s sintranimi elektro¬
dami.

Srce cele naprave je elektronski
blok, sestavljen iz sprejemnika,
dveh giroskopov (teže 6 in 8 gra¬
mov) in impulznih elektronskih
regulatorjev. Vsi deli so integri¬
rani v celoto in nameščeni
v srednji del. Pogonske elektro¬
motorje napaja napetost, ki je
»razkosana« na impulze dolžine
20 ms. Pri pogonu imata glavno
besedo oba giroskopa. Informa¬
cije o položaju naprave, ki jih
preskrbita tipali v giroskopih,
omogočajo po ustrezni obdelavi
regulacijo vrtljajev posameznih
motorjev tako, da naprava ob¬
drži stabilni položaj.

Letečo igračko upravljamo z ra¬
dijsko vodenim pilotom, to je
s praktičnim oddajnikom
z dvema križnima vzvodoma.
Z desnim nadzorujemo gibanje
navzgor in navzdol ter premik
v levo in desno, z levim pa giba¬
nje naprej in nazaj. Pri nagibu
levega vzvoda na stran se na¬
prava vrti v smeri ali proti smeri
gibanja urinih kazalcev.

Pri spuščanju nove letalne
igračke imajo seveda prednost
tisti, ki že znajo rokovati z radij¬
sko vodenimi modeli, po infor¬
macijah iz japonskega članka pa
se v usmerjanju Keyencea hitro
izurijo tudi novinci. Keyence se
prodaja v kompletu s pogonsko
napravo in oddajnikom za
upravljanje.

TIM 9/10 89/90 335

ZA SPRETNE ROKE

Matej Pavlič

VŽIGANJE
V LES,
PLUTO ALI
USNJE

Najbrž ste se že kdaj ustavili ob
stojnici, na kateri so Ribničani
prodajali suho robo, in z zanima¬
njem opazovali temne izžgane
okraske na krožnikih, šatuljah in
še čem. Verjetno vas je zami¬
kalo, da bi tudi sami poskusili
narediti kaj podobnega. Toda
kako? Še ne dolgo tega je bil to
problem, danes pa je tehnika
vžiganja ornamentov v les, pluto
in usnje dostopna vsakomur.
Treba je imeti le HOBI ORNA¬
MENT komplet in nekaj dobre
volje. Šoloobvezni otroci širom
Slovenije omenjeni komplet že
poznajo, saj ga uporabljajo pri
tehničnem ali likovnem krožku.
Za vse ostale pa bodo v nadalje¬
vanju naštete možnosti obliko¬
vanja s tem preprostim a kvali¬
tetno narejenim pripomočkom
nekaj novega, saj ga izdelovalec
prodaja le po pošti in ga v trgovi¬
nah ni mogoče dobiti.

Komplet HOBI ORNAMENT se¬
stavljajo:

- spajkalnik 25 W THS Iskra
(skupaj s konico za spajkanje)

- 20 ornamentnih štampiljk,

- igla za pisanje in risanje,

- podstavek za ornamentne
štampiljke in spajkalnik.

Ornamentne štampiljke so obli¬
kovane tako, da jih je mogoče
vstavljati v grelno telo običaj¬
nega Iskrinega spajkalnika. (Ta
je istočasno tudi osnovni pripo¬
moček vsem tistim, ki bi se radi
ukvarjali z elektroniko in spajkal¬
nika še nimajo.)

Za delo s kompletom zadostuje
manjša pisalna, delovna ali ku¬
hinjska miza, ki jo za vsak pri¬
mer zavarujemo s kosom debe¬
lejšega kartona, vezano ploščo

hobi ornament

Primeri uporabe kompleta HOBI ORNAMENT, v katerem je 20 različnih
nastavkov: možnosti je očitno res veliko.

ali lesonitom. Manjši izvijač za
pritrjevanje štampiljk v grelno
telo spajkalnika, kakršne koli
klešče za prijemanje oziroma
menjavanje segretih konic,
OLFA nož, mehak čopič in koš¬
ček finega brusnega papirja go¬
tovo že imate doma, risalno oro¬
dje (šestilo, svinčnik, radirko, tri¬
kotnik) pa prav tako.

Ornament, ki ste si ga zamislili,
narišite na podlago. Pomagajte
si s pomožnimi črtami, ki omo¬
gočajo enakomerno in pravilno
nanašanje vzorca. Upoštevajoč
širino štampiljk je priporočljivo
narisati kar mrežo in vanjo vne¬
sti ornament. Če na podlago ni

mogoče risati - takšen primer je
pluta - si pomagajte s šablo¬
nami, ki jih izrežete iz kartona.
Na njih označite položaje posa¬
meznih štampiljk in ustrezne
razdalje med njimi.

Spajkalnik morate pri vžiganju
v kateri koli material držati nav¬
pično oziroma pravokotno na
podlago, saj bo le tako odtis po
vsej površini enakomeren.
Važna je tudi moč pritiska in
temperatura, zato je vedno treba
počakati dve do tri minute, da se
nanovo vstavljena štampiljka
dovolj segreje. Najbolje je, če jo
pred vžiganjem preizkusite na
kosu lesa.

336 89/90 TIM 9/10

ZA SPRETNE ROKE

Posebno pri simetričnih vzorcih pomožne črte, narejene z risalnim
orodjem, zelo olajšajo delo.

8000

A

O

r

A

a

A

n


A

Oblike štampiljk, ki so poleg spajkalnika in stojala v kompletu HOBI
ORNAMENT.

NAROČILNICA

Nepreklicno naročam po povzetju komplet HOBI ORNAMENT za
350,00 dinarjev

Ime in priimek_

Ulica_

Kraj in pošta_

Telefon_Podpis_

Kovinski podstavek v kompletu
je namenjen odlaganju štam¬
piljk, ki niso v uporabi, na stojalo
pa je možno nasloniti tudi spaj¬
kalnik. Niti štampiljk niti spajkal¬
nika torej ne puščajte ležati na
mizi, saj lahko pride do opeklin,
poškodb robov nastavkov ali
celo do požara.

Zamenjava štampiljk je prepro¬
sta: zadostuje le pol obrata
z manjšim izvijačem. Ko vijak
popusti, s kleščami odložimo na¬
stavek v stojalo in vzamemo
drugega.

Komplet HOBI ORNAMENT
skoraj ne potrebuje vzdrževanja.
Zadostuje, da s finim brusnim
papirjem občasno odstranimo
tanko oksidno plast, ki se sča¬
soma naredi na površini štam¬
piljk in zaradi katere se le-te po¬
tem dalj časa segrevajo.
Vsestransko uporabnost kom¬
pleta HOBI ORNAMENT bo naj¬
bolje spoznal vsak sam, zato na
tem mestu omenimo le še nekaj
nasvetov: najboljše rezultate

daje vžiganje v bukov ali javorov
les, ki nima izrazitih letnic. To
velja enako za deščice kot za
furnir, iz katerega lahko naredite
lepe in originalne voščilnice, saj
je z enim od nastavkov mogoče
po podlagi tudi risati in pisati. Po
končanem vžiganju površino na¬
rahlo obrusite s finim brusnim
papirjem. Tako boste odstranili
pomožne črte in temne lise
v okolici vžganih ploskev, do ka¬
terih je prišlo zaradi večje tem¬
perature. Površino nato obrišite
s širokim mehkim čopičem, da
odstranite prah, ki je nastal pri
brušenju. Po želji lahko obrušen
ornament še lakirate, saj bo tako
obstojnejši.

Če želite kupiti komplet HOBI
ORNAMENT, čitljivo izpolnite
naročilnico na levi; nalepite
jo na dopisnico in pošljite na
naslov HOBI ORNAMENT, p.p.
28, 64290 Tržič.

Znesek 350,00 dinarjev, ki
vključuje tudi poštnino, boste
plačali poštarju, ko vam bo
prinesel pošiljko na dom.

TIM 9/10 89/90 337

MODELARSTVO

SOVJETSKA
RAZISKOVALNA
RAKETA MR-20

Eden stalnih eksponatov paviljona Kozmos na mo¬
skovskem VDNH (razstava dosežkov narodnega
gospodarstva) je enostopenjska raziskovalna ra¬
keta MR-20. Razvili so jo v sedemdesetih letih iz
rakete MR-12. Od svoje predhodnice se razlikuje
predvsem po notranji konstrukciji motorja in obliki
stabilizatorjev. Raketa je predvidena za najrazlič¬
nejše raziskave zgornjih slojev atmosfere in bliž¬
njega vesoljskega prostora na višinah od 50 do
250 km.

Zgorevalno komoro motorja tvori cev, zvarjena iz
nekaj segmentov. Prednja stena komore se lahko
sname, zadnji del s šobo pa je privit v zgorevalno
komoro. Spodnji del komore je v dolžini 1300 mm
toplotno izoliran.

Blok pogonskega goriva je sestavljen iz dveh
enako dolgih elementov, spojenih z elastično man¬
šeto. V motor se vstavlja z zgornje strani, ko je
odstranjen čelni del komore. Premer centralne
odprtine v bloku goriva je 100 mm, zunanja povr¬
šina pa je prevlečena s slojem inhibitorja.

Gorivo, ki ga uporablja, in konstrukcija motorja
omogočata eksploatacijo rakete MR-20 v toplot¬
nem razponu od +40°C do -40°C, torej praktično
v vsakem klimatskem pasu in ob katerem koli
letnem času.

Raketa je opremljena s štirimi kovinskimi stabiliza¬
torji, pritrjenimi na krožni prstan, ki objema zunanji
plašč šobe. Vsi stabilizatorji so nekoliko osno za¬
maknjeni, da je raketa med letom dodatno stabili¬
zirana z rotiranjem okoli vzdolžne osi (do 400
obratov v minuti). Poleg tega ima na dveh nasproti
ležečih stabilizatorjih premični krilci (elerona), kr¬
miljeni z napravo, ki se nahaja v glavi pod aerodi¬
namičnim okrovom. Sistem zagotavlja stabilen let
rakete tudi pri namestitvi koristnih tovorov različnih
mas in dimenzij. Začetno rotacijo dobi raketa s po¬
močjo spiralno postavljenih vodil na lansirani na¬
pravi.

Del rakete s koristnim tovorom, ki ga sestavljata
dva odseka, hermetični in nehermetični, sta pri
startu zaščitena s kovinskim aerodinamičnim okro¬
vom. Glava nosi kompleksno znanstveno apara¬

turo, ki jo sestavljajo merilne in druge naprave ter
kontejnerji s snovmi za formiranje umetnih obla¬
kov. Razen te si lahko uporabniki rakete izberejo
tudi eno iz desetine drugih kombinacij znanstvenih
naprav za različne namene.

Del rakete s koristnim tovorom se lahko med letom
loči od motornega odseka in je v tem primeru
opremljen s pristajalnim sistemom. Podatki, ki jih
med letom registrirajo merilne naprave, se posre¬
dujejo prek radiotelemetrične postaje v tovornem
odseku spremljevalnim postajam na Zemlji. Vse
naprave na krovu funkcionirajo avtonomno in po
vnaprej predvidenem programu.

Pred startom je potrebno vsako napravo posebej
priključiti in preizkusiti na kontrolno - preizkusni
aparaturi. Raketa vzleta s posebne lansirane na¬
prave. Motor se aktivira električno na daljavo.
Električni vžigalnik s pirotehničnim polnjenjem
(črni smodnik) se vstavi v zgorevalno komoro med
predstartno pripravo.

Vertikalni domet rakete znaša, odvisno od mase
koristnega tovora, 200 do 250km.

Glavni tehnični podatki:

startna masa
masa koristnega tovora
masa trde pogonske snovi
srednja potisna sila (F„ r )
čas delovanja motorja
celotni čas poleta
dolžina rakete
premer trupa
razpon stabilizatorjev

1630-1750kg
130-250 kg
1200 kg
100kN
25 s
480 s
9000 mm
420 mm
1360 mm

Nekaj napotkov za izdelavo makete

Namen tega članka je predstaviti potrebne po¬
datke, ki bi modelarju zadoščali za gradnjo ma¬
kete. Pri pripravi dokumentacije sem se oprl na
obstoječe pisno gradivo v tuji literaturi ter na lastne
meritve tehnološkega duplikata, ki je razstavljen
v paviljonu Kozmos (VDNH - Moskva). V zvezi
s samo izdelavo makete naj bo prepuščeno vsa¬
kemu posamezniku, da sam izbere način gradnje
in materiale, ki se mu zde najprimernejši. Pri tem
želim le opozoriti na nekatere osnovne prijeme, ki
naj pripomorejo, da bo izdelek funkcionalen in kot
maketa čimbolj verodostojen.

Glede merila, v katerem bo izdelana maketa, pred¬
lagam dve možnosti. Pri prvi vzemimo za izho¬
dišče premer standardnega motorja, torej 18mm.
Tako lahko uporabimo večino kalupov, ki jih že
imamo v domači delavnici. Upoštevati moramo
tudi debelino stene trupa. Merilo zaokrožimo na
najbližje celo število (npr. 1:22). Premer trupa bo
v tem primeru 19,1 mm.

Naslednja možnost temelji na novih določilih
športnega pravilnika FAI za makete višine. Dodani
člen obravnava omejitve premera in dolžine ma-

338 89/90 TIM 9/10

0006

MODELARSTVO

TIM 9/10 89/90 339

MODELARSTVO

kete. Odslej mora imeti model te kategorije (S5)
najmanjši premer trupa 40 mm vsaj na razdalji , ki
predstavlja 20% celotne dolžine modela. Ta pa
znaša najmanj 500mm. Oblika rakete MR-20, ki je
praktično v celoti cilindrična, res ni več najbolj
primerna za višinski model v spremenjenih pogo¬
jih, vendar le v primerjavi z dvostopenjskimi mo¬
deli, ki imajo ožjo drugo stopnjo. Kot enostopenj¬
ska maketa (npr. v merilu 1:10) ustreza predpisom
(0  42 mm) in predstavlja konkurenčen tekmovalni
model med podobnimi enostopenjskimi izved¬
bami.

Materiali so seveda poljubni. Za izdelavo glave
priporočam lipovino, ker ima gosto, skoraj homo¬
geno strukturo in omogoča kvalitetno izvedbo
ostrih prehodov. V primerjavi z balso je lipovina
skoraj brez por, zato ne bomo imeli večjih težav
z gladko površino, ki je osnovni pogoj za brez¬
hibne barvne nanose in s tem tudi avtentičen
končni izgled. Toda ne pozabimo, da ima lipov les
višjo specifično težo, zato izstruženo glavo ob¬
vezno izvotlimo.

Trup lahko napravimo iz papirja po metodi s spiral¬
nim navijanjem rjavega lepilnega traku z vodotop¬

no 89/90 TIM 9/10

MODELARSTVO

nim lepilom, ali pa s perforirnim trakom. To so
klasični načini, ki so modelarjem že dobro znani in
o katerih smo že večkrat pisali. Odvisno od merila
napravimo trup s tremi ali petimi ovoji. Papirnati
trupi sčasom pokažejo znake staranja. Zaradi
vlage v zraku se pojavijo določene deformacije kot
so gubanje površine, krivljenje, odstopanje posa¬
meznih plasti in podobno. Zato vsakomur, ki je že
osvojil tehnologijo laminiranih trupov iz steklene
tkanine in epoksidne smole, priporočam, da se
brez razmišljanja odloči za slednjo.

Če bomo stabilizatorje izrezali iz balse, jih moramo
obvezno prekriti z japonskim papirjem ali tanko
celuloidno folijo, na kateri lahko zelo natančno
ponazorimo lomljeno obliko profila.

Ulivanje v negativne kalupe daje sicer izvrstne
rezultate, vendar teža naglo preseže še sprejem¬
ljive okvire, zlasti pri večjem merilu. V tem primeru
je smotrneje laminirati stabilizatorje v dvodelnem
kalupu.

Barvanju posvetimo še posebno pozornost. Brez
pazljive predpriprave površine tudi najbolj fin
barvni nanos ne bo dal željenih rezultatov. Barvna
shema rakete MR-20 kljub precejšnemu številu
barv ni preveč zahtevna. Od premaznih sredstev
so primerni barvni nitrolaki, ker se hitro sušijo.
Nekoliko več dela bo z mešanjem lakov, da bomo
ujeli ustrezne barvne nianse. Temu se lahko izog¬
nemo, če nam uspe dobiti primerne lake za pla¬
stične makete. Znani tuji proizvajalci, kot je Hum-
brol ali Revell, ponujajo široko paleto lakov v najra¬
zličnejših barvnih tonih. Ne glede na to, katere
lake izberemo, jih v vsakem primeru nanašamo na
maketo z brizganjem; z ustno fiksirko, hobi pištolo
ali retuširko.

Na koncu še beseda ali dve o pogonu. Ker gre za
maketo, izberimo predvsem zanesljiv modelarski
raketni motor. Če imamo več možnosti, vzemimo
takšen motor, za katerega lahko utemeljeno skle¬
pamo, da bo deloval brez napak - torej motor
določenega tipa oziroma serije, pri kateri je ugo¬
tovljeno najmanj primerov nepravilnosti v delova¬
nju.

Totalni impulz motorja naj bo izbran odvisno od
velikosti makete in lansirnega poligona. Pri maketi,
ki bi letela previsoko, utegnemo imeti težave z vra¬
čanjem. Tu igra pomembno vlogo tudi pristajalni
sistem, strimer ali padalo. Maketa ni tekmovalni
model za trajanje leta, zato ne pretiravajmo z veli¬
kostjo padala. Navadno zadošča ožji strimer - ali
manjše padalo - tolikšno, da model lahko varno
pristane v bližini lansirne rampe.

Za hip se vrnimo še k tekmovalni kategoriji S5
(makete za doseganje višine) oziroma natančneje
S5C, standardni podkategoriji, v kateri se uporab¬
ljajo motorji totalnega impulza od 5,01 do 10.00
Ns. Pri odločitvi glede motorja ne more biti nikakrš¬
nega omahovanja. Izbrati je treba najprimernejši
motor in mu prilagoditi optimalno maso makete.

Božidar Grabnar

HELIKOPTER

Model, ki je pred vami, ne zahteva veliko modelar¬
skega znanja. Gradivo zanj boste zlahka našli,
preživeli pa boste z njim tudi marsikatero prijetno
urico; tako med delom kot pri spuščanju.
Potrebovali boste kos 3mm debele trde balse,
furnir iz mehke balse debeline 1 in 2 mm, gumo
s presekom 1x3mm, košček pločevine debeline
od 0,6 do 1 mm, žico s premerom 0,6 in 0,8 mm,
modelarsko lepilo in močnejši sukanec.

Od orodja boste rabili le modelarski nož, škarje za
pločevino, kombinirke in brusni papir.

Načrt modela je narisan v naravni velikosti, tako
da se lahko kar lotite dela. Svetujem vam, da iz
tršega kartona najprej izdelate šablone za posa¬
mezne dele, ki jih nato čimbolj natančno izrežite iz
balse ustrezne debeline. Najprej iz 1 mm debelega
balsinega furnirja izdelajte štiri liste za oba rotorja
in jih profilno zbrusite na debelino 0,8mm. Po dva
boste uporabili za zgornji (ZG) in dva za spodnji
(SP) propeler. Oba para listov navlažite v mlačni
vodi, jih pod kotom 150° položite na steklenico od
radenske ter pritrdite z gumeno nitjo ali vivico kot
kaže slika A, nato pa jih dodobra osušite v ogreti
kuhinjski pečici. Trup (2) s presekom 2x3mm
izrežite iz trše balse. Od mesta, na katerem bodo
nalepljeni deli št. 3, nosilec poševno obrusite, tako
da bosta imela konca presek 3x3,5mm. Oba tri¬
kotnika kot tudi trikotni opori zanju (4) izrežite iz
balse debele 1,5 mm. Zdaj izdelajte štiri papirnate
nosilce (5) za cevke rotorjevih listov. Izdelajte jih iz
štirih slojev tankega papirja, ki ga navijte na jedro
s premerom 0,3 mm. Pred tem ga namažite po eni
strani z lepilom in pazite, da se vam med suše¬
njem ne prilepi na jedro.

Iz koščka pločevine izdelajte nosilec osi gornjega
rotorja (6). Luknjice za os propelerja izvrtajte še
preden nosilec ukrivite v dokončno obliko. Nosilec
prilepite in povežite z nitjo k trupu helikopterja kot
kaže risba B.

Zdaj pa se vrnimo k listom rotorjev. Popolnoma
suhe jih odvežite s steklenice. Iz trde balse pre¬
mera 3x3mm zbrusite štiri nosilce (7). Na eni
strani jih boste obrusili v okroglo obliko in jih
vstavili v cevko (5), na drugem koncu pa jih klina¬
sto obrusite in prilepite nanje liste rotorja, tako kot
kaže risba. Gotove polovice rotorjev potisnite v pa¬
pirne cevke in naravnajte v pravilnem kotu s po¬
močjo šablon, kar kaže risba C. Os zgornjega
rotorja izdelajte iz jeklene žice; če te nimate pri
roki, bo dobra tudi pisarniška sponka. Zdaj spojite
polovici rotorja s koščkom balse (8) in ga natančno
na sredini prevrtate. Vanj pritrdite kljukico kot kaže
risba B. Med ležaj in os rotorja vstavite koraldo, da
bo trenje med vrtenjem manjše.

TIM 9/10 89/90 341

MODELARSTVO

Spodnjo kljukico pretaknete skozi luknjico v ročici Kljukico upognete prek dela 12 in nosilca 2, jo

spodnjega rotorja, ki je s pomočjo končka balse zalepite in povežete z nitjo. Na trup prilepite še

(12) prilepljen na glavni nosilec (uporabite lahko trikotni napenjali za niti, ki povezujeta oba konca

košček balse, ki vam je ostal pri izdelavi nosilca), trupa in skrbita za to, da se trup pri navijanju

342 89/90 TIM 9/10

MODELARSTVO

gumene niti ne upogne. Niti morate, preden ju
pritrdite, temeljito napeti, sicer ne bosta opravljali
svoje funkcije. Tako je naš vrtiljak .pripravljen za
vzlet. Preden pa navijete gumo, s pomočjo šablon

na sliki C še enkrat prekontrolirajte nagib zgor¬
njega in spodnjega rotorja. Kot vidite, je nagib
listov zgornjega rotorja večji (45°) od spodnjega
(30°).

TIM 9/10 89/90 343

MODELARSTVO

Teža gotovega modela ne pre¬
sega treh gramov, zato za po¬
gon zadoščata dve niti s prese¬
kom 2x3 mm, dolgi kakih
400mm. Gumo namažite z rici¬
nusovim oljem; če tega nimate,
bo dobro tudi olje za lase. Zdaj
navijte gornji rotor v smeri vrte¬
nja urinih kazalcev (približno
200 zasukov). Ko spustite gornji
rotor, se bo pričel helikopter
navpično vzpenjati. Če ste se pri
izdelavi natančno držali navodil,
bi moral model že pri prvem
startu uspešno poleteti in doseči
višino nekaj deset metrov ter
nato mehko pristati na tleh. Pa¬
zite! Ne startajte v vetrovnem
vremenu, da vam vaš helikopter
za zmeraj ne uide!

TRIK Z NOŽI

POTREBUJETE-
pet jedilnih nožev
(primernejši so taki z daljšim
rezilom)

Položite štiri nože na mizo in
zastavite prijateljem vpraša¬
nje, če zna kdo dvigniti nože
s preostalim, petim nožem.
Morda bo kdo poizkušal, ven¬
dar vam zagotavljam, da mu
brez navodil, ki slede, zago¬
tovo ne bo uspelo. (Mimo¬
grede, noži naj ne bodo ostri,
da ne bo nesreče.)

Da bi izvedli ta navidez nemo¬
goč trik, morate upoštevati
naslednja navodila:
prvi in drugi nož postavite
tako, da se njuni rezili prekri¬
vata. Tretji nož postavite po¬
ševno prek njiju, z ročajem od
sebe. S četrtim storite isto,
vendar tako, da kaže v drugo
smer. Zdaj pa pride tisto bi¬
stveno. Konico petega noža
previdno potisnete skozi na¬
stalo trikotno odprtino in
z malo spretnosti bo vaša
»kompozicija« čez nekaj tre¬
nutkov že v zraku.

344 89/90 TIM 9/10

MODELARSTVO

Bojan Rambaher

NENAVADEN

TANDEM

NA

GUMIJAST

POGON

Med preproste modele na gumi¬
jast pogon, ki nam dokazujejo,
kaj vse lahko leti pri pravilnem
položaju težišča in ustreznih no¬
silnih površinah, sodi tudi model
Tandem. Idejo za njegovo ne¬
običajno obliko smo dobili kar pri
obliki kuhinjske posode.

Ves model je sestavljen iz balze:
nosilni površini in navpično
repno smerno krmilo iz balze de¬
beline 1 mm, in trup iz balze de¬
beline 5 mm. Nadalje potrebu¬
jete propeler premera T50mm,
okoli dva metra gumijaste niti
prereza 1 x3mm, nekaj plastič¬
nih palic premera 20 do 30 mm,
0,5 m jeklene žice premera 0,8
do 1 mm, lepilo, čist napenjalni
lak ali površinski lesketajoči se
nitrolak in košček svinca za ob¬
težitev in uravnoteženje modela.

tek namočite v vročo vodo, nato
pa jih pazljivo zvijte na loncu
premera okoli 200 mm. Prekriva¬
joče se konce nosilnih kril zale¬
pite s samolepilnim trakom in
nato pustite, da se popolnoma
posušijo, najbolje pa kar do dru¬
gega dne.

Ko boste sneli obe ploskvi
z lonca, ju sestavite tako, da bo¬
sta imeli premer 200 mm, prekri¬
vajoča se dela pa označite na
dolžini 40 mm. Odvečna konca
balze odrežite z britvico. Prekri¬
vani mesti kot po sliki B natrite
z lepilom, konca pritisnite dru¬
gega na drugega, položite na
ravno desko in obtežite, dokler
se lepilo popolnoma ne posuši.
Iz ostankov zbrušene balze, ki
ste jo uporabili za nosilne
plošče, izrežite navpično repno
smerno krmilo (2) in robove zao¬
blite s finim brusnim papirjem.
Trup (3) je iz letvice prereza
5x10mm  in dolžine 400mm iz
srednje trde balze. Spredaj na¬
njo nalepite del 4 iz balze debe¬
line 5 mm. Pazite na pravilen kot
osi propelerja. Na del 4 nalepite
spodaj plastični tok za os prope¬
lerja (5). Če nimate ustreznega
toka, ga lahko nadomestite s pri¬
mernim odrezkom tulca kemič¬
nega svinčnika. Ko se spoj
osuši, še enkrat nanesite lepilo
in„sprednji del trupa z delom 4 in
tokom pazljivo prevežite z nitjo.

Os 6 propelerja je iz jeklene žice
premera 0,8 do 1 mm. Najprej
upognite s kleščami z okroglimi
čeljustmi kljukico za obešanje
gumijastega spleta. Os poteg¬
nite skozi tok, navlecite nanjo
kroglico 7 in propeler 8. Os nato
spredaj pred propelerjem upog¬
nite s kleščami s ploščatimi če¬
ljustmi do pravega kota in od¬
večno žico odščipnite.

Podvozje (9) upognite po načrtu
iz enako debele žice kot ste jo
uporabili za os propelerja. Na
podvozje nataknite plastična ko¬
lesca 10, konca podvozja upog¬
nite navzdol in odvečno žico
odščipnite. Podvozje prilepite
z gornje strani na trup in ga
trdno prevežite s čvrsto nitjo.

Iz ostankov žice upognite zadnjo
kljukico gumijastega spleta (11).
S spodnje strani jo zapičite
v trup, dodatno prilepite in prav
tako prevežite s tanko nitjo.

Iz balze debeline 5 mm izrežite
in natančno obrusite podložno
letvico 12 za sprednjo nosilno
površino in jo z gornje strani za¬
lepite v trup. Nanjo potem prile¬
pite nosilno krilo. Ko se lepilo
posuši, prilepite zadaj na trup
zadnje nosilno krilo. Med suše¬
njem s sprednje strani kontroli¬
rajte, če se obe krili prekrivata,
kar pomeni, da ležita natančno
v osi. Nazadnje prilepite, neko¬
liko nenavadno, s spodnje strani

Gradnja modela - sestavni
deli

Načrt je narisan v naravni veliko¬
sti. Obe skladni nosilni površini
(1) izdelajte iz plošče lahke
balze debeline 1 mm. Če nimate
balze te debeline, zbrusite balzo
debeline 2 mm na 1 mm. Balzo
brusite načeloma prečno ne le¬
tvice v lesu, najbolje z brusnim
kvadrom, ki smo ga na straneh
naše revije že opisali. Zmanjšan
tloris polizdelka nosilnih površin
je narisan na načrtu na sliki A.
Zbrušene dele iz balze za trenu¬

TIM 9/10 89/90 345

MODELARSTVO

Tone Pavlovčič

PULZOREAKCIJSKI

MOTORJI

skozi rep motorja. Ta izhod daje
potisno moč, obenem pa v zgo¬
revalni komori ustvari vakuum,
ki odpre ventile in skozi odprtine

Vsi modelarji poznajo pulzore-
akcijske motorje, imenovane
DYNA-JET, ki so naprodaj v
vsaki modelarski trgovini v za¬
mejstvu. Motor daje 3,75 kg poti¬
ska, kar, na oko preračunano,
daje 2,5 KM za vsak kilogram
potiska; to je približno 10 KM.
Včasih je bil modelarjem na vo¬
ljo tudi šibkejši motor znamke
FURER, ki je dajal le 1 kg poti¬
ska. Tak motor sem imel nekoč
na vezanem modelu, s katerim
sem tudi nastopal. Konstrukcija
motorja ni skrivnost, saj sem ga
izdelal iz domačih materialov, pri
čemer sem za izpušno cev upo¬
rabil telo zračne tlačilke za kolo.
Motor je deloval odlično, pa če¬
prav sem moral večkrat menjati
ventile, ki sem jih izdelal kar iz
britvic.

Vsi ti motorji so precej poeno¬
stavljena in pomanjšana iz¬
vedba prav takega motorja kot
ga je imela zloglasna nemška
leteča bomba V-1.

Princip delovanja motorja je zelo
preprost. Za pričetek delovanja
je potreben stisnjen zrak iz je¬
klenke ali zračne tlačilke. Zrak
usmerimo na uplinjač motorja, ki
je v bistvu le Ventu rijeva cev, iz
katere hitrost zraka vleče bencin
iz rezervoarja in ga potiska skozi
odprtine v glavi. Potiska zato,
ker se morajo lamele, pritrjene
za glavo, vdati pritisku zraka.
Gorivo vstopi v zgorevalno ko¬
moro, v kateri se vžge s po¬
močjo prav take svečke, kot jih
imajo sedaj ročne motorne
žage. Danes so motorji brez
svečk, saj je enostavneje imeti
na izhodu šobe odprt ogenj, ki
ga hlapi goriva sami potegnejo
v zgorevalno komoro. V tej eks¬
plodira in pri tem zapre ventile,
moč pa se usmeri skozi izpušno
šobo ali, kot enostavno rečemo,

Pogled modela od spredaj. Premer krila je 1400 mm. V »V« repu je vidna
izpušna cev pulzoreakcijskega motorja.

Model, na katerem je lepo viden pulzoreakcijski motor.

Model vzleta z rampe

348 89/90 TIM 9/10

MODELARSTVO

TIM 9/10 89/90 349

MODELARSTVO

je narejen. Vstavimo še motor in
namestimo napajanje ter stikalo.
V tem modelu je prostora tudi za
daljinsko upravljanje, ki je na¬
meščeno zadaj za rebrom 6.
Težišče je na sredini modela.
Paziti moramo, daje tudi napaja¬
nje pravilno postavljeno in ni pre¬
več spredaj ali zadaj. Pri spušča¬
nju modela vam želim obilo
uspeha. Če boste naleteli na te¬
žave, se lahko obrnete na na¬
slov: Perša Tomaž, Celovška
159, 61000 Ljubljana (telefon¬
skih informacij ne dajem).

Rebra so narisana v merilu 1:1,
vse ostale dele pa je potrebno
povečati.

352 89/90 TIM 9/10

TIM 9/10 89/90 353

ZVEZA ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO

SLOVENIJE

SVET ZA TEHNIČNO VZGOJO MLADINE 61001 Ljubljana, Lepi pot 6, poštni predal 99

Komisija za logiko Telefon: (061) 231-727,231-743

RAZPISUJE

5. republiško tekmovanje iz logike za učence 7. in 8. razredov osnovnih šol in dijake srednjih šol ter

študente.

Moto 5. republiškega tekmovanja je

Z LOGIKO NA POČITNICE

Izbirna tekmovanja po šolah ali občinah bodo 21. ali 22. septembra 1990. Republiško tekmovanje bo
v soboto, 20. oktobra 1990 v Ljubljani, na Pedagoški akademiji.

Generalna pokrovitelja tekmovanja sta DO METALKA in DO LEK.

Šole, ki bodo organizirale izbirno tekmovanje, se morajo prijaviti na razpis do 1. junija na Zvezo
organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6, 61000 Ljubljana.

Na ta naslov naj do 10, septembra tudi sporočijo, koliko nalog za posamezne skupine potrebujejo za
izvedbo tekmovanja.

Učenci šol, ki ne bodo organizirale izbirnega tekmovanja, se lahko prijavijo do 30. avgusta na najbližji
šoli, kjer bodo tekmovanje izvedli, ali pa se na tekmovanje uvrstijo z reševanjem nalog v Mojem mikru in
Pionirju. Naslov šole dobite na telefonu 061/267-380.

Šole, organizatorice izbirnih tekmovanj se obvezujejo, da bodo sprejele tudi učence drugih šol. šole naj
do 30. septembra pošljejo na naslov ZOTKS (Komisija za logiko) naslednje podatke:

1. Rezultate po skupinah

2. Ocenjeno rešitev najboljših dveh učencev (za vsako skupino)

3. Skupno število tekmovalcev

Komisija za logiko bo do 10. oktobra poslala na šole seznam izbranih tekmovalcev za republiško
tekmovanje.

Za pripravo tekmovalcev uporabite knjigo R. Smullyana: Aliča v deželi ugank. Hkrati vas opozarjamo na
različne zabavne matematične naloge v Pilu, Preseku, Pionirju, Timu, Našem delavcu, Proteusu,
Dnevniku in Mojem mikru.

Predsednik Komisije za logiko pri STVM:

dr. Izidor HAFNER

354 89/90 TIM 9/10

PRILOGA

Tomaž Perša

MUSTANG
P-51 D

Za izdelavo modela potrebujete balso debeline 1,
2, 3, 5, 10, 15, 20mm, letvice 3 x 5 in 3 x 8mm,
celuloid (za kabino), bukov les debeline 10mm (za
nosilce motorja), plastične vijake (za pritrditev kril
na trup), folijo za prekrivanje kril, kolesa premera
0  62 in 0  15mm, lepilo, brusni papir in lak.

TRUP

Vsa rebra najprej prerišemo na trši papir. Na na¬
črtu je zaradi pomanjkanja prostora narisana
samo leva polovica rebra, desna pa je simetrična.
Rebra so narisana v velikosti 1:1 in jih ni treba
povečevati. Vsa rebra so izdelana iz trde balse
debeline 3mm. Rebri 7 in 8 sta narisani skupaj,
ker sta skoraj povsem enaki, le da je rebro 8 neko¬
liko daljše. Ko imamo vsa rebra izrezana in obru-
šena in smo se prepričali, da so povsem taka kot
so narisana na načrtu, vzamemo letvice debeline
3 x 5mm in jih zalepimo v utore na rebrih. V utore
na rebrih 1,2, 3, in 4 zalepimo še nosilec motorja,
ki mora ustrezati velikosti motorja, ki ga bomo
vgradili v model. Ker je model mišljen za motor
prostornine 3,5cm 3 , so tudi nosilci takih dimenzij.
Ko so vsa rebra pritrjena in spojena z letvicami,
moramo na zadnji del trupa zalepiti zadnje krilo.
Nato zalepimo še smerno krilo in prekrijemo trup
s srednje trdo balso debeline 1 mm. Z balso prekri¬
jemo tudi rep in zadnje krilo (višinski stabilizator).
Ko smo prekrili ves trup, moramo počakati, da se
lepilo dobro posuši in šele potem model obrusimo
do željene oblike. Model nato temeljito prelaki-
ramo in primerno obarvamo. Originalna barva mo¬
dela je srebrno-siva.

KRILA

Rebra so izdelana iz balse debeline 2mm in so
v načrtu narisana v merilu 1:1. Ko imamo izrezana
vsa rebra, v utore zalepimo letvice. Na prednji del

zalepimo letvico iz balse debeline 10mm in jo
obrusimo v polkrog. Na koncu kril zalepimo balso
debeline 20 mm in jo obrusimo v kapljo. V sredino
krila moramo zalepiti še nosilce vijakov za pritrdi¬
tev kril na trup, ki so narejeni iz vezane plošče
debeline 3mm. Na rebro B pride pritrjen nosilec
koles, ki ga dobro utrdimo. Ko je vse to zalepljeno,
krilo prekrijemo z 1 mm debelo balso, prek nje pa
pride folija za prekrivanje kril ustrezne barve.

ZADNJE KRILO

Vsa rebra so narejena iz balse debeline 1,5mm.
Vanje zalepimo letvice, ki ustrezajo utorom na
rebrih. Ko se lepilo posuši, moramo vse lepo obru¬
siti in na koncu prekriti celotno površino z balso
debeline 1 mm. Krilo je treba samo še dobro
prelakirati in primerno obarvati.

SMERNO KRILO - REP

Ta del modela je v celoti izdelan iz balse. Rebra so
narejena iz balse debeline 1,5mm. V utore zale¬
pimo letvice iz balse, nato pa vse temeljito obru¬
simo, tako da dobimo željeno obliko. Na koncu vso
površino prekrijemo z balso debeline 1mm. Vse še
enkrat prelakiramo in pobarvamo.

KABINA

Za kabino potrebujemo celuloid debeline 1mm, ki
ga primerno oblikujemo v obliko solze.

Na koncu vstavimo v trup še rezervoar primerne
velikosti in zalepimo bovdne za povezavo med
servomotorji in krili. Na nosilce za kolesa pritrdimo
kolesa in vstavimo napravo za daljinsko vodenje.
Z malo predelave lahko na krilo vgradite tudi tako-
imenovane elerone (zakrilca) kot je to narisano
v načrtu. S tem bo model pridobil na stabilnosti in
ubogljivosti v zraku. Pri spuščanju modela vam
želim obilo uspeha in zabave. Glede kakršnih koli
nejasnosti pri izdelavi modela se lahko obrnete na
naslov: Tomaž Perša, Celovška 159, 61000 Ljub¬
ljana (telefonskih informacij ne dajem).

Oznake

a - aluminij
b - celuloid
bi - bukov les
r - rezervoar
s - smrekove letvice
v - vezana plošča
j - jeklena žica

Številka poleg malih črk pomeni debelino tega ele¬
menta.

Številka pomeni oznako elementa (Npr. 4 - pomeni
rebro št. 4.)

Z velikimi črkami so označena rebra krila (npr. B - re¬
bro, četrto od sredine).

TIM 9/10 69/90 355

DALJINSKO VODENJE

Jan I. Lokovšek

REGULATOR
TIM LXVII-I

Uvod

TIM LXVII-I je elektronski regulator,
ki skrbi za sotek dveh pogonskih
motorjev. Letenje z dvomotornimi le¬
talskimi modeli je poseben izziv, ki
pa se mnogokrat slabo konča in to
v glavnem zaradi težav s pogonom.
Sotek obeh motorjev je namreč
predpogoj za uspešno tako »na¬
vadno« letenje kakor tudi za izvaja¬
nje figur. Najbolj kritične operacije,
kot so vzlet in pristanek, so posebej
zahtevne. Pri vzletu še nekako
uspemo naravnati oba motorja, saj
se drugače niti ne odločimo za vzlet.
Najhuje je, ko moramo po ponesre¬
čenem poskusu pristajanja ponovno
dodati plin (angl. Pull-Up) in narediti
še en šolski krog. Veliko takih mane¬
vrov se konča z lomom, saj je pri
majhni hitrosti in neenakem delova¬
nju obeh motorjev model skoraj ne-
vodljiv. Zlato modelarsko pravilo za
neenako (nekontrolirano) delovanje,
predvsem pa za izpad enega 'mo¬
torja pravi: izključi tudi drugi motor in
pristani brez pogona! Dodajanje
plina drugemu motorju ob izpadu pr¬
vega vodi v nesrečo! Ideja, da bo
povečana moč enega motorja izrav¬
nala izpad drugega, pri večini mode¬
lov ne drži, ampak samo pokvari
vodljivost.

Tako sem se na prigovarjanje mojih
modelarskih tovarišev lotil elektron¬
skega regulatorja, ki sam skrbi za
sotek. Ideje seveda niso nove, saj
imajo vsi pravi dvo- ali večmotorni
avioni take regulatorje in so že razči¬
stili z večino problemov soteka, če¬
prav se kakšna nesreča tu in tam še
primeri, pa še to predvsem zaradi
napačnih reakcij posadke.

Opis delovanja

Večino principov regulacije sem
ohranil; predvsem takoimenovani
»Master/Slave« princip. V letalstvu
ločijo glavni (Master) motor, ki je na¬
vadno levi (Port Engine), in stranski
(Slave) motor, ki je desni (Starboard
Engine). Po tem principu reguliramo
plin glavnemu motorju, stranski mo¬
tor pa mu sledi in sicer na osnovi
števila vrtljajev. Obema motorjema
moramo torej meriti število vrtljajev,

Sl. 1. Blok shema merilnika vrtlja¬
jev

elektronika pa mora popravljati plin
stranskemu motorju tako, da bo imel
vedno enako število vrtljajev kakor
glavni motor. Razmere ilustrira po¬
enostavljena (blok) shema na sliki 1.
Povelje za plin dobimo iz sprejem¬
nika za daljinsko vodenje. Prek po¬
srednika ga pošiljamo servomeha-
nizmu za plin glavnega (Master) mo¬
torja. Ta signal je glede na original le
nekoliko zakasnjen, saj po pravilu ne
smemo motorju prehitro dodajati
plina, da ga ne zaduši.
Servomehanizem za plin drugega
(Slave) motorja pa dobi povelje

- ali iz istega posrednika kot prvi in
se obnaša do pičice enako;

- ali pa iz regulatorja, odvisno od
položaja stikala S.

Kako deluje regulacija? Kot smo de¬
jali, ima vsak motor svoj merilnik vrt¬
ljajev. Diskriminator primerja obe
vrednosti in »primerno« obdelano
razliko posreduje prek stikala servo-
mehanizmu za plin drugega (Slave)
motorja.

Zadeva je videti preprosta. Ne poza¬
bite pa, da je to regulacijska zanka,
v kateri pač moramo pazljivo urav¬

nati ojačanje, zakasnitev in morda
še kaj, da bo delovanje zadovoljivo.
Regulator vklapljamo in izklapljamo
s stikalom, ki je bodisi zunanje sti¬
kalo na trupu modela, ali pa kontakt
releja posebnega vezja za vklop, če
imamo na voljo še kak prost kanal.
To pomeni, da dajemo povelje za
plin z eno samo ročico oziroma izko¬
riščamo za to en sam kanal. Kaj to
pomeni, bomo videli kasneje. Po¬
glejmo shemo vezja na sliki 2.
Osnovno vodilo pri konstruiranju
tega vezja je bilo narediti vse čim
bolj enostavno. To olajša gradnjo,
obenem pa je tudi delovanje zane¬
sljivejše.

V zgornji veji vezja potuje povelje do
servomehanizma glavnega motorja.
Povelje pretvorimo najprej v eno¬
smerno napetost s pomočjo RC
člena R1C1 in ga ojačimo v prvem
operacijskem ojačevalniku. Tako
ustreza povelju minimalni - srednji
- maksimalni plin enosmerna nape¬
tost 1,7 V - 2, 5 V - 3,3 V. Izmerimo
jo lahko na merilni točki 1 (MT1). To
napetost posredujemo prek upora
R5 časovniku 1 (555), ki to napetost

356 89/90 TIM 9/10

DALJINSKO VODENJE

C2 R6


i  rr

“ RJ2 R]3

rJ R J? rTjo JLL-, 1,

D3 D4

-o+5V Mo-H H

izhod I

4 8

3

5 5 5

2 7 -

R11

r ■ J  I ^V-jT ^

L_X

¥ k  r

MT2 “*■ y  P3

LaT li

F 1 -'gg, Rj™ J^jpi

izhod II

Sl. 2. Shema regulatorja TIM
LXVII-I

spet pretvori v impulze, primerne za
krmarjenje servomehanizma.

Spodaj imamo dva merilnika vrtlja¬
jev, ki se sestojita iz optičnega
sklopnika (nem. Gabelkoppler) in
časovnika 555. Tak merilnik je že
preizkušen v regulatorju za helikop¬
ter v lanski številki 9-10 in ponovno
obdelan v letošnji osmi številki.
Izhod je zopet enosmerna napetost,
ki je odvisna od vrtljajev. To nape¬
tost lahko izmerimo na merilni točki
2 (MT2) za glavni oziroma MT3 za
stranski motor. Ko motor stoji, je ta
napetost minimalna, 18000 vrtljajem
na minuto pa ustreza napetost 3,5 V.
Odnos je linearen, napetost pa ena¬
komerno narašča z naraščanjem vrt¬
ljajev. Vrednost elementov v vezju je
izbrana tako, da je ta številka
(18 000) naj večje možno število vrt¬
ljajev, ki ga merilnik lahko še izmeri.
Odvisna je od vrednosti upora R11
(R22) in kondenzatorja C7 (C 15).
Obe napetosti - števili vrtljajev pri¬
merja operacijski ojačevalnik 2 s pri¬
padajočimi elementi. V tem delu
vezja tako nastavljamo ojačanje
s trimerpotenciometrom P4, zakas¬
nitev pa s trimerpotenciometrom P3,
ki tvori skupaj s C9 RC zakasnilni
člen. Ta signal nato posredujemo

prek R15 in operacijskega ojačeval¬
nika 3 ter upora R16 časovniku 2, ki
to napetost pretvori v impulze, pri¬
merne za krmiljenje servomeha¬
nizma.

Med obema časovnikoma (1 in 2)
lahko vzpostavimo povezavo, če
sklenemo stikalo S. Takrat krmili ne¬
posredno povelje iz sprejemnika tudi
drugi časovnik in sicer po poti: MT1,
stikalo S, operacijski ojačevalnik 3,
upor R16 in časovnik 2. Ta signal
gre neposredno iz izhoda prvega
operacijskega ojačevalnika, upor
R15 pa je prevelik, da bi drug signal
lahko vplival na to vejo.

V vezje sem dodal še diodi D3 in D6,
ki poskrbita, da bi krmilna napetost
ne presegla dovoljenih skrajnih
vrednosti, da ne bi krmilna ročica
servomehanizma »zategnila«.

Na prijateljev predlog sem v vezje
vključil še eno omejitev, ki je nare¬
jena s pomočjo diod D1 in D2 ter
upora R4. Ta pomeni, da se tudi
v primeru, ko regulacija deluje, polo¬
žaji servomehanizmov ne morejo ra¬
zlikovati za več kot 25 do 30% celot¬
nega hoda krmilne ročice servome¬
hanizma. Za vsak slučaj...

Če vam to ni všeč, lahko to pove¬
zavo tudi opustite.

V vezju potrebujemo še napetost, ki
ustreza sredinskemu povelju (M).
Generiramo jo s pomočjo četrtega

operacijskega ojačevalnika. Časov¬
nika 1 in 2 prožimo s primernim sig¬
nalom prek kondenzatorjev C2 in
C10.

Izbira materiala

Operacijski ojačevalniki so v integri¬
ranem vezju LM124 ali LM324. In-
vertorji so del vezja 4049, časovniki
pa so vrste 555. Optični sklopnik se
sestoji iz svetleče diode in fototranzi-
storja. Kupimo ga lahko pod oznako
CNY 37, TCST 2000 ipd. Diode so
univerzalne silicijeve (1N914). Upori
so Iskrini, moči 1/8 ali 1/4 W. Trimer-
potenciometri naj bodo za vodo¬
ravno montažo. Elektrolitski konden¬
zatorji so miniaturni, po možnosti
tantalovi. Ostali kondenzatorji so ke¬
ramični; pazimo le na C4, C7, C12 in
C15, ki so v časovnikih in morajo biti
zato malo boljši, da vezje ni preveč
odvisno od temperature.
Potrebujemo še ploščico enostran¬
sko kaširanega vitroplasta ter origi¬
nalne priključke za servomehanizme
RC sistema, ki ga uporabljate.

Gradnja

Vezje gradimo v tehniki tiskanega
vezja. Ploščica ima mere
60x90 mm. V merilu 1:1 jo prikazuje
slika 3.

TIM 9/10 89/90 365

DALJINSKO VODENJE

Sl. 3. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1:1

Naredimo tebelo vrednosti in vezave posameznih sestavnih delov na
ploščico tiskanega vezja.

Sponke, ki so vredne posebne po¬
zornosti, imajo drugačno obliko. To
so predvsem zunanje sponke, no¬
žiče št. 1 integriranih vezij in sponke,
ki jih moramo povezati med seboj.
Vrstni red montaže sestavnih delov
ni bistven; navadno začnemo z naj¬
večjimi deli kot so integrirana vezja
in trimerpotenciometri. Pri integrira¬
nih vezjih bodimo pozorni, kje je
sponka »1«, pri elektrolitskih kon¬
denzatorjih in diodah pa na polari-
teto ali če hočete, kje je katoda ozi¬
roma plus sponke. Vsi upori so mon¬
tirani v vodoravni legi, prav tako tudi
timerpotenciometri. Kondenzator za
blokiranje napajanja je dvojni, če¬
prav je v shemi narisan samo eden.
Zato je v tabeli oznaka C17 in C17’.
Ker znaša najmanjša razdalja med
sponkami samo 2,5 mm, pazljivo
preglejte gotovo ploščico, da ne bo
nezaželenih kratkih stikov. Na koncu
prispajkate še kable za oba sklop-
nika, sprejemnik in oba servomeha-
nizma.

TABELA I

Element

R1

R2

R3

R4

R5

R6

R7

R8

R9

R10

R11

R12

R13

R14

R15

R16

R17

R18

R19

R20

R21

R22

R23

R24

R25

R26

R27

R28

R29

C1

C2

C3

C4

C5

C6

C7

Sponka 1

1

3

5

7

9

11

13

15

17

19

21

23

25

27

29

31

33

35

37

39

41

43

45

47

49

51

53

55

57

59

61

63

65

67

69

71

Sponka 2

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

22

24

26

28

30

32

34

36

38

40

42

44

46

48

50

52

54

56

58

60

62

64

66

68

70

72

Vrednost

27K

27K

120K

10K

2K7

220K

100K

108E

4K7

220K

120K

15K

120K

330K

56K

2K7

220K

100K

180E

4K7

220K

120K

15K

120K

330K

56K

56K

220K

220K

10pF/10V

4n7

1 pF/35V

10nF

2n2

100nF

10nF

Opomba

Iskra

Iskra

Iskra

Iskra

Iskra

Iskra

Iskra

Iskra

Iskra

Iskra*

Iskra

Iskra

Iskra

Iskra

Iskra

Iskra

Iskra

Iskra

Iskra

Iskra

Iskra*

Iskra

Iskra

Iskra

Iskra

Iskra

Iskra

Iskra*

Iskra*

+ na 59

+ na 63

366 89/90 TIM 9/10

Uravnava

Za prvo uravnavo potrebujemo od¬
dajnik, sprejemnik, en servomehani-
zem in V-meter. Sestavimo RC si¬
stem in preverimo delovanje še brez
našega vezja, da vidimo če je kr¬
milna ročica servomehanizma zares
v srednji legi. Na mesto servomeha¬
nizma sedaj priključimo naše vezje
in merimo napetost na merilni točki
1 (MT1). Zavrtimo drsnik trimerpo-
tenciometra P1 tako, da dobimo na
MT1 napetost 2,5 V, ko je krmilna
ročica oddajnika v sredini. Ko pa jo
premikamo, se ta napetost spremi¬
nja: za 0,8 V pri minimalnem plinu
izmerimo 1,7 V, pri največjem pa
3,3 V, Sklenimo stikalo S in merimo
napetost na MT5. Pri sklenjenem sti¬
kalu mora biti napetost na MT5
enaka napetosti na MT1.

Priključimo servomehanizem na
izhod I in preverimo, če sledi pove¬
lju. Zavrtimo trimerpotenciometer P2
tako, da bo sredina povelja ustrezala
nevtralnemu položaju krmilne ročice
servomehanizma. Ponovimo ta po¬
stopek z izhodom II in trimerpotenci-
ometrom P5. To mora delovati ne
glede na to, kaj se dogaja na strani,
kjer sta oba merilnika vrtljajev. Na-
daljna uravnavanja sledijo šele po
montaži celotnega vezja v model.

Montaža v model

Ne bomo se motil, če trdim, da je od
pravilne montaže sklopnika in kulise
odvisno skoraj vse. Na os motorja
moramo namreč montirati kuliso, ki

DALJINSKO VODENJE

Tak preizkus lahko naredimo le tako,

Interarirana vezia da poženemo motor in merimo na-

---'-- petost na MT2 za prvi oziroma na

IC1 = CD4049 _MT3 za drugi motor. Motor krmilimo

TIM 9/10 89/90 367

DALJINSKO VODENJE

* glej besedilo!

ves sistem. Za začetek naj bo stikalo
S sklenjeno, trimerpotenciometra P4
in P3 pa v srednji legi.

Posebej zaženemo in preizkusimo
vsak motor zase. To moramo nare¬
diti, saj tečeta pri sklenjenem stikalu
S oba servomehanizma sočasno.
Poženimo sedaj oba motorja; stikalo
S naj bo še vedno sklenjeno. Zani¬
mivo je primerjati število vrtljajev
obeh motorjev, čeprav sta enaka,
imata enaka propelerja in prisegli bi,
tudi enak plin. Preskus pokaže, da je
razlika tudi čez 30 %, z najbolj skrb¬
nimi nastavitvami piina in uplinjača
se komaj približamo 20%. Zdaj je
čas, da odpremo stikalo S in opazu¬
jemo dogajanje na drugem (Slave)
motorju. Če regulator dela, mora do¬
biti natanko enako število vrtljajev
kot glavni motor. Razlika sme zna¬
šati le nekaj %. Na prvi (Master)
motor preklop stikala ne sme vpli¬
vati. POČASI spreminjamo plin od 1/
3 moči motorja pa do polne moči.
Drugi motor MORA natanko slediti
prvemu. Če ne, potem moramo po¬
praviti nastavitev trimerpotenciome-
trov P4 in P3. P4 regulira ojačanje
v zanki. Ojačanje povečamo, če je
razlika med številoma vrtljajev obeh
motorjev večja od 5% in zmanj¬
šamo, če regulacijska zanka zaniha.
Vrtenje drsnika v smeri urinega ka¬
zalca pomeni večanje ojačanja. Pri
tem ne pozabimo, da moramo spre¬
minjati plin res počasi, dokler zanka
ni uravnana.

S trimerpotenciometrom P3 nastav¬
ljamo zakasnitev v zanki. Nesmi¬
selno je namreč hitreje dodati plin,
kot ga motor lahko sledi z večanjem
števila vrtljajev. Zakasnitev torej
zmanjšamo, če motor sledi prepo¬
časi - in povečamo, če zanka za¬
niha. Vrtenje drsnika P3 v smeri uri¬
nega kazalca pomeni zmanjševanje
zakasnitve.

V večini primerov mora regulator de¬
lovati, ne da bi zakasnitev morali
bistveno popravljati.

Če sploh ne deluje ali pa ne deluje
v redu, potem je 99% verjetnost, da
je nekaj narobe z enim od merilnikov
vrtljajev. Zato vam še enkrat pola¬
gam na srce, da najprej temeljito
preverite oba merilnika in ju preizku¬
site, sicer vse ostalo nima smisla.
Možne napake? V prvi vrsti so to
elementi časovnika: predvsem C7
(C15) in R11 (R22). Sledijo R12
(R23) in C8 (C16). Preverite tudi
upore diskriminatorja (R13, R14,
R24, R25) in ali je na izhodu četr¬
tega operacijskega ojačevalnika res
2,5 (2,4) V (M)!

368 89/90 TIM 9/10

MODELARSTVO

Ne pozabite, da je ta regulator na¬
prava, ki je v letečem modelu in tam
si odpovedi res ne moremo privoš¬
čiti. Nobenih čudnih šopov žic, sla¬
bih spojev in grdega lotanja ali neza¬
nesljivih priključkov ne sme biti, pa
tudi sama RC naprava naj bo zares
zanesljiva, s preverjeno dobrimi ba¬
terijami!

Letenje

Ni odveč ponoviti, da morate posa¬
mično preveriti oba motorja, dobro
nastaviti igle v uplinjaču in sploh po¬
skrbeti za zanesljivost. Ko zaga¬
njamo, je stikalo S sklenjeno; zaga¬
njamo pri 1/4 do 1/3 plina. Ko tečeta
oba motorja, odpremo stikalo pri 1/4
plina in preverimo delovanje regula¬
torja od minimalnega do maksimal¬
nega plina. Moram opozoriti, da je
pod 1/4 delovanje manj zanesljivo.
Zato ne zmanjšujmo plina pod to
vrednostjo, če ni nujno potrebno.
Zadeva je bolj udobna, če imamo
namesto ročnega stikala vezje za
preklop in preklapljamo kar na od¬
dajniku, posebno še, ker lahko nare¬
dimo to tudi med letom, če je kaj
narobe. Če je zares kaj narobe, po¬
tem se spomnite pravila. Izklopite
motor(ja) in pristanite brez; enako
velja tudi, če vam iz kakršnega koli
razloga ugasne eden od motorjev.
Pri vzletu navadno ni težav. Oba
motorja imata polno moč in če je kaj
narobe, prekinemo vzlet dokler smo
še na stezi. Pristanek je bolj zaba¬
ven. NIKAKOR ne zmanjšajmo moči
na manj kot 1/3 (1/4), sicer bo lahko
problem pri ponovnem dodajanju
plina, če približevanje stezi (angl.
approach) ne bo uspešno. Poma¬
gamo si z zakrilci in zračnimi zavo¬
rami, tam pa vedno rabimo vsaj
40% moči, da je letalo vodljivo. Na
splošno v modelarskem svetu velja,
da je potrebno plin dodajati počasi,
posebno še, kadar ima model
majhno hitrost. Čeprav lahko motor
hitro »prime«, pa povzroči večje te¬
žave moment pogonskega vijaka
(predvsem pri enomotornih mode¬
lih).

Če vas ne moti, si lahko zakasnitev
vgradite v vaš regulator sami. Po¬
trebno je le povečati vrednost elek¬
trolitskega kondenzatorja C1 (tudi
do 33 (xF). Takrat ni možno dati pol¬
nega plina za noben motor prej kot
v dveh do treh sekundah.

Na koncu naj poudarim, da imamo
pred seboj le prvi prototip regulatorja
v najbolj preprosti obliki. Kasneje bo
na voljo tudi zahtevnejši in boljši!

Bojan Rambaher

GUMENJAK

DROZG

Eni najprimernejših modelov za
mlade modelarje in za modelarje
začetnike so modeli z gumija¬
stim pogonom. V preprostejših
izvedbah jih je mogoče izdelati
zelo hitro, imajo majhno težo, če
pa se modelar še potrudi in dela
natančno, je nagrajen z mode¬
lom z dobrimi letalnimi sposob¬
nostmi. Ker je naša revija name¬
njena predvsem mladim mode¬
larjem, vam danes predstav¬
ljamo načrt za prav takšen mo¬
del.

Vse sestavne dele izdelajte, še
preden se lotite sestavljanja.
Vse letvice narežite iz balze de¬
beline 3 mm, pri čemer za po¬
moč pri rezanju z nožem upora¬
bite jekleno ravnilo. Z njim si
lahko mnogokrat olajšate delo
tudi ob drugih priložnostih. Za
nadaljnje delo si pripravite le¬
sene ali pločevinaste šablone, ki
jih boste uporabili za izdelavo
reber - rebra lahko izdelate
vsako posebej ali vsa hkrati. Za
lepljenje uporabite acetonsko le¬
pilo. Delajte potrpežljivo in
skrbno, ker bodo od vaše na¬
tančnosti odvisne letalne spo¬
sobnosti bodočega modela.

Material

Za gradnjo modela boste potre¬
bovali balzovo deščico debeline
3 mm, tanek papir za prevleko,
acetonski napenjalni lak, jekleno
žico premera 1,2 mm in dolžine
kakšnih 300 mm, propeler pre¬
mera 200 mm, dve plastični ko¬
lesi premera 20 do 24 mm, bam¬
busovo trsko, že omenjeno ace¬
tonsko lepilo in delovno orodje
ter pribor.

Izdelava delov

Delati začnite pri krilu. Čeprav je
izdelano v enem kosu, boste
njegovi polovici sestavljali lo¬

čeno. Iz tega razloga vam pred¬
lagamo, da si narišete levo polo¬
vico krila na poseben papir.

S pomočjo risalnih žebljičkov
pripnite na načrt naletno letvico
K 1, pri kateri najprej zaoblite
naletni rob, nato pa še odtočno
letvico K 2, ki jo posebej zbrusite
v obliko topega klina (oblika le¬
tvice je razvidna s slike rebra
K 3). Med naletno in odtočno
letvico vlepite rebra K 3, pri če¬
mer pazite, da bodo posamezna
rebra ležala natančno pravo¬
kotno na obe letvici. V zareze na
rebrih namestite letvice K 4 (po¬
zor, letvica je nameščena
kakšna 2 mm pod profilom re¬
bra) in ko se lepilo dobro posuši,
snemite obe polovici krila z na¬
črta. Odrežite konce letvic K 1 in
K 2, letvico K 4 pa lahko pustite,
ker mora segati skoraj do osti
krila.

Obe polovici krila pritrdite s sre¬
dinskimi rebri na načrt in ju dvig¬
nite pod označenim kotom. Pra¬
vilen in enakomeren kot boste
dosegli tako, da konca krila pod¬
ložite z lesenima kvadroma, pri
čemer mora biti konca krila dvig¬
njena za 35 mm nad delovno de¬
sko. Ko ste to napravili, med sre¬
dinska rebra vlepite vezne dele
K 5, K 6 in z obeh strani letvice
k 3 še stojnice K 7. Dodajmo naj
še podrobnost, da morata biti
oba vezna dela izdelana na
enak način kot letvici K 1 in K 2.
Nazadnje prevlecite rebra s pa¬
pirjem in krilo je izdelano.
Naslednji je na vrsti trup. Na na¬
črt z risalnimi žebljički pripnite
letvici T 1, T 2, sprednji del trupa
T 3, T 4, T 5, zadnji del trupa T 7,
T 8 in dodajte prečko T 6 in del
T 14. Vsa stična mesta zalepite
in ko se lepilo osuši, nastalo
stranico snemite z načrta. Po
enakem postopku sestavite tudi
drugo stranico.

Sedaj obe stranici s spodnjimi
letvicami pripnite na načrt, ju
zgoraj in spodaj spojite s prečko
T 9 in deli T 10, T 11 in T 12. Pri
delu pazite, da bosta obe stra¬
nici ležali na podlagi natančno
pravokotno. Ko se lepilo osuši,
trup snemite z načrta, z brusnim

TIM 9/10 89/90 369

MODELARSTVO

372 89/90 TIM 9/10

MODELARSTVO

večkrat in to z različnimi začet¬
nimi hitrostmi, preden se do¬
končno odločite, da boste spre¬
menili uteži.

Če je vse v redu z mirnim jadral¬
nim letom modela, se lahko lo¬
tite druge faze metanja, in sicer
spuščanja z »motornim« pogo¬
nom. Primite model za sprednji
del in z vrtenjem propelerja
v smeri urinih kazalcev zavrtite
gumijast splet za osemdeset
obratov. Model nato vzamete
v eno roko, z drugo roko pa pri¬
držite propeler. Z modelom v po¬
polnoma vodoravni legi napra¬
vite nekaj korakov in ga spustite.
Model bi moral lepo poleteti
v vodoravni črti. Če model
»pumpa«, vložite med glavo mo¬
dela in zgornji del trupa tanko
podložko - na primer iz balze.

Če model pikira, vložite pod¬
ložko v spodnji del trupa. Let
modela popravljajte s podlaga-
njem podložk na različna mesta
tako dolgo, da bo let lepo enako¬
meren in vodoraven.

Pri letu na gumijast pogon se
lahko pokažejo tudi nekatere
druge težave. Model na primer
nepričakovano zaokroži na
stran. V tem primeru morate po¬
praviti lego osi propelerja v na¬
sprotno smer. Os uravnavajte
tako dolgo, dokler napaka ne bo
odpravljena. Ko let modela po¬
polnoma zadovoljuje vse vaše
želje, lahko začnete postopoma
zviševati število navojev gumija¬
stega pogonskega spleta. Ko
ste dokončno opremili model,
razmestili vse podložke in ste
z letom pri najvišjih navojih pro-

perelja zadovoljni, zalepite še
navpično repno smerno krmilo
(zadnji del, prej zalepljen samo
v dveh točkah) v dokončen polo¬
žaj.

Za konec pa še pomemben na¬
svet. Če bi se zgodilo, da bi gu¬
mijasti splet prevečkrat zavrteli
in bi se utrgal, bi seveda uničili
tudi trup. Iz tega razloga vam
priporočamo, da že na začetku
izdelate dva enaka spleta, nato
pa enega vrtite tako dolgo, do¬
kler se ne strga. Zapomniti si
morate seveda število zasukov
pri katerih se je splet strgal.
Splet kasneje v modelu vselej
zavrtite za kakšno desetino vrt¬
ljajev manj in prepričani smo, da
se boste tako izognili mnogokrat
zelo neljubemu dogodku in po¬
pravljanju modela.

Bojan Rambaher

TEKMOVALNI RAKETOPLAN DAN

Model tekmovalnega raketo¬
plana Dan je konstruiran z na¬
menom, da bi dosegli dobre ja¬
dralne sposobnosti, možnost
lahkega upravljanja, nizko težo
modela, in, kar je mnogokrat
zelo pomembno, tudi dobro vid¬
ljivost.

Zelja po čim boljših jadralnih
sposobnostih pogojuje po drugi
strani čim bolj vitko krilo. V tem
primeru bi se nam model pri
vetrovnem vremenu hitreje izgu¬
bil izpred oči. Po drugi strani
začne vitko krilo iz lahke, v tem
perimeru pa večinoma tudi iz
mehke balze, pri motornem letu
zelo hitro nihati in trepetati,
s tem pa obstaja nevarnost, da
bi model čez nekaj časa razpa¬
del. Dan je torej primerno robu¬
sten model, hkrati pa so tudi nje¬
gove jadralne in letalne sposob¬
nosti sprejemljive in so bile pre¬
izkušene pri spuščanju več pro¬
totipov oziroma modelov.

Izdelava delov in
sestavljanje

Krilo (del 1) izrežite iz lahke,
toda trdne balze debeline 7 mm

in ga po obodu obrusite na na¬
tančno debelino oziroma dimen¬
zijo. Spodnjo stran zgladite s fi¬
nim brusnim papirjem oziroma
brusnim kvadrom. Gornjo stran
obdelajte najprej z obličem in jo
nato z brusnim papirjem zbrusite
v profil, ki je prikazan v našem
načrtu. Pri oblanju in brušenju
pazite na to, da bo profil na obeh
straneh krila simetrično enak.
Do prelomljenega ušesa ima
profil krila enako debelino, proti
koncu pa je nato krilo polagoma
in enakomerno vedno tanjše.
Primerno zbrušeno krilo dvakrat
prelakirajte z nekoliko bolj red¬
kim napenjalnim lakom. Ko se
vsaka plast laka posuši, jo zgla¬
dite z drobnozrnatim smirkovim
papirjem. V nalakirano krilo
z britvico ali ostrim skalpelom
izrežite odprtine za zmanjšanje
teže krila. V odprtine vlepite di¬
agonalna rebra (del 2) iz odrez¬
kov balze debeline 1,5 mm. Ko
se lepilo posuši, rebra z gornje
strani zbrusite, da bi popolnoma
ustrezala obrisu profila krila. Pri
tem pazite, da ne boste obrusili
Jaka in že zbrušene površine
krila in si s tem napravili dvojno

delo. Krilo z vlepljenimi rebri
nato natančno uravnotežite
tako, da ustrezno odbrusite
stene odprtin v krilu na težji po¬
lovici krila. Uravnoteženje krila
je pomembno tako za dvižni let
modela kot tudi za njegove ja¬
dralne sposobnosti.

Krilo prevlecite s tankim mode¬
larskim papirjem in dva- do tri¬
krat prelakirajte s čistim nape¬
njalnim nitrolakom. Vedno laki¬
rajte obe strani krila hkrati, krilo
pa naj se suši naslonjeno na
odtočni rob, ker s tem omejimo,
če že ne popolnoma preprečimo
zvijanje krila zaradi sušenja
laka. Nazadnje krilo prelakirajte
še s plastjo površinskega leske¬
tajočega se laka. Kot smo ome¬
nili, vsako plast po sušenju paz¬
ljivo prebrusite, pri čemer pazite,
da na robovih odprtin in rebrih
ne prebrusite papirja.

Lakirano krilo prerežite na me¬
stu pregiba, postrani zbrusite
stični rob oziroma površino in
krilo zlepite pod topim kotom.
Krilo podprite v ustreznem polo¬
žaju, dokler se lepilo popolnoma
ne osuši.

Repni ploskvi (dela 3 in 4) izre-

TIM 9/10 89/90 373

IGRA

Jernej Bohm

AVTOMOBILSKE

DIRKE

So stvari, ki ljudi vedno privla¬
čijo; marsikoga avtomobilske
dirke, toda le malo je takih, ki se
lahko pohvalijo, da so sedeli za
volanom dirkalnega avtomobila.
Navadni zemljani lahko o tem le
sanjarimo. Toda želja nas žene,
da skušamo najti nadomestilo in
tako je morda nastala tudi igrica,
ki sem jo nekoč opazil v neki
reviji. Nič posebnega, porečete,
ker ste takšnole avtomobilsko si¬
mulacijo že ničkolikokrat pognali
na domačem računalniku. Toda
te računalniške igrice ne bo mo¬
goče pognati na počitnicah, ker
bo pametneje računalnik pustiti
doma in prednost dati žogi, ma¬
ski, ribiški palici, knjigi... Včasih
so lahko počitniške urice hudo
dolgočasne in takrat je potrebno
kaj narediti za boljše počutje. In
začuda, nenadoma postanejo
nadvse zanimive in prijetne že
skoraj pozabljene igrice naših
staršev. Za to, da priredite avto¬
mobilsko dirko ob morski obali
ali kje v planinah, potrebujete le
list karirastega papirja in svinč¬
nik.

Avtomobili so za vse nastopa¬
joče enaki. Enake lastnosti
imajo motorji, zavore in krmilni
mehanizmi. Vozilo je na voljo
tudi popolnim začetnikom brez
nevarnosti, da se med tekmo
poškodujejo. Dirkačem je dovo¬
ljeno, da silijo vozilo do meje
zmogljivosti brez nevarnosti, da
bi odpovedalo. Vseeno pa brez
razburljivih situacij ne bo šlo, saj
avta ni moč ustaviti na mestu, če
malo prej drvimo še s 300km/h.
Neusmiljeno boste zleteli
s proge in tako žalostno končali
dirko. Zmagovalec bo tisti, ki bo
najhitreje prevozil progo.
Skratka, avto bo potrebno voziti
smelo in preudarno.

Če ste nestrpni, se kar takoj lo¬
tite gradnje avtodroma. S svinč¬

nikom določite traso. Lahko nari¬
šete progo, ki je podobna tisti
v Zeltvvegu ali Nursbringu, lahko
pa si jo postavite čisto po svoje
(slika 5.).

Čas je, da vas seznanim
z zmogljivostmi avtomobila,
s katerim boste dirkali. Prve kilo¬
metre bomo prevozili še skupaj.
Poglejte sliko številka 1 : smo na
startni liniji v točki 0. Pritisnite na
plin; pa kar brez strahu! Če bo
nevarno (nepravilno), bom pri¬
skočil na pomoč. Ne štedite
z gumami! Naj cvilijo. Smo že
v točki 1. Motor odlično deluje in
strahovito pospešuje. Ta hip
smo prevozili točko 2. Hitrost na¬
šega bolida vedno bolj narašča,
tako da je v točki 3 že zavidanja
vredna. Oglejmo si opravljeno
pot in.preštejmo prevožene kilo¬
metre med posameznimi toč¬
kami (predstavljajo jih višine
kvadratkov oziroma kar kvadrati

- kot jih bomo odslej imenovali).
Število kvadratkov je naslednje:

- med točkama 0 in 1 smo pre¬
vozili 1,

- med točkama 1 in 2 smo pre¬
vozili 2,

- med točkama 2 in 3 pa kar 3,
torej vedno po enega več!

Ko sem sešteval prevožene ki-
lomtere, ste me tako pozorno
poslušali, da ste nehote odma¬
knili nogo s plina. Tako zelo po¬
vršni med pravo dirko seveda ne
boste smeli biti. Pa nič zato; raje
preštejte prevožene kvadratke,
saj ste se v točko 4 pripeljali
brez pospeševanja. Trije so, kar
je enako prevoženi poti med toč¬
kama 2 in 3. Ponovno ste poza¬
bili na pedal za plin in tako ena¬
komerno nadaljevali vožnjo do
točke 5. Prevozili ste zopet
3 kvadratke. Fiziki se s tem pov¬
sem strinjajo, kajne?

Sl. 1. Testni poligon za začetnike.

376 89/90 TIM 9/10

IGRA

Avto ima tudi zavoro. Pritisnite
nanjo. Močneje! Da, tako, da se
sliši cviljenje gum. Hitrost v točki

6 je že manjša, zavirajmo pa vse
do točke 7. Pravilno ste ugoto¬
vili: z avtomobilom lahko zavi¬
ramo največ za en kvadrat od
ene točke do druge. Ko se boste
približevali oviri, boste morali
pravočasno začeti z zaviranjem!
še nekaj se lahko naučimo, če si
le dovolj natančno ogledamo
sliko 1. Točke 0,1,2, 3, 4, 5, 6 in

7 ležijo v presečiščih horizontal¬
nih in vertikalnih črt, ki sestav¬
ljajo karo vzorec na papirju.
Tako se boste gibali tudi v pri¬
hodnje. Razdalje med točkami
imenujemo poteze. Do sedaj
smo torej naredili že 7 potez.
Nogo s plina in zavore; obrnite
volan vozila v desno! Ni kaj reči,
mrcina je okretna. Prispeli smo
v točko 8. Tu izravnajte krmilo in

B18

A16

A15

A17

P  B17

B16

Sl. 4. Dovoljeno križanje poti dveh
avtomobilov - v sečiščni točki se
tekmovalca nista pojavila isto¬
časno.

ga v točki 9 obrnite v levo, v točki
10 pa ga ponovno zravnajte.
Preprosto in logično! V točki 11
zavijte v levo, v točki 12 pa vo¬
lana ne izravnajte! Avto še
vedno zavija v levo.

V točki 13 preglejmo, kako smo
zavijali. Da, ugotovitev je točna:
vozilo smo obračali (v levo ali
desno) le za en kvadratek bolj
kot v prejšnji potezi. Avto sedaj

BI 6

Sl. 3. Zaletavanje vozil tudi ni do¬
voljeno. Tekmovalec B mora izve¬
sti drugačen manever, sicer sledi
diskvalifikacija.

TIM 9/10 89/90 377

IGRA

že znate šofirati! Ustavite se,
prosim, v točki C.

Zelo dobro!

Prosim, posluh! Rad bi pojasnil
pravila, ki se tičejo same dirke.
Startna mesta žrebamo. Na zna¬
menje starterja pritisnete na plin,
vendar tako, da najprej nariše
svojo potezo tekmovalec, ki je
startal s startnega mesta A, sledi
mu tisti z mesta B in tako naprej.
Zmagovalec je tisti, ki prvi pre¬
vozi ciljno črto. Slika 2 prikazuje,
kako ne smemo prevoziti
ovinka. Za tekmovalca je dirka
v tistem trenutku končana. Ne¬
malokrat se boste zaman trudili,
da ne bi tako ali drugače zleteli
s proge. Pogled morate imeti
uprt daleč naprej. Poslednje pra¬
vilo prepoveduje zaletavanje
med vozili (slika 3), pač pa je
dovoljen in možen primer s slike
4; zakaj, pa res ni težko ugoto¬
viti. Za nameček še posnetek
neke dirke na sliki 5 - in mnogo
zabave vam želim med počitni¬
cami!

TRIK

Z NOVCEM

POTREBUJETE:
litrsko steklenico,
kovanec, ki je večji od grla
steklenice

Na mizo položite kovanec in
nanj pazljivo postavite stekle¬
nico. Naloga, ki se zastavlja
je, kako spraviti kovanec iz¬
pod steklenice, ne da bi se pri
tem dotaknili steklenice. Na¬
loga je na vsak način neizved¬
ljiva, vsaj vaši publiki se bo
zdelo tako. Za vas, ki se neko¬
liko spoznate na naravne za¬
kone in seveda tudi na zakon
o vztrajnosti, pa bo to mačji
kašelj. Vzeli boste kuhinjski
nož, in z rezilom ostro udarili
po kovancu, tako kot kaže
risba. Kovanec in rezilo se bo¬
sta izumuznila še preden bo
steklenica utegnila reagirati,
zato bo ostala lepo pokonci.

PRIDI K MENI,
KOVANEC

POTREBUJETE:
tri kovance, od tega enega
manjšega in dva večja,
kozarec, s prtom pogrnjeno
mizo.

Kozarec, obrnjen na glavo,po¬
stavite na oba večja kovan-
ca;še prej ste mednju položili
manjši kovanec, tako da je
pod poveznjenim kozarcem
na sredini.

Zdaj zastavite svojim prijate¬
ljem vprašanje, če si kdo upa
spraviti manjši kovanec izpod
kozarca, ne da bi se pri tem
dotaknil bodisi kozarca ali ko¬
vancev. Seveda bo mnogo
ugibanja, pa tudi ponesreče¬
nih poizkusov; zagotavljam
vam, da brez uspeha. Zdaj pa
nastopite vi. Preprosto zač¬
nete s kazalcem praskati prt
v bližini kozarca proti sebi in
ne bo minilo veliko časa, ko
se bo mali kovanec ponižno
priplazil izpod kozarca!

ZAMAŠEK,

V SREDO!

POTREBUJETE:
kozarec z vodo,
zamašek

Napolnite kozarec z vodo do
polovice in spustite vanjo za¬
mašek. Zamašek se bo vsako¬
krat stisnil k steni kozarca. Da
bi ga spravili na sredino
vodne gladine, boste izvedli
naslednji trik. Kozarec boste
napolnili z vodo čisto do roba.
Tedaj bo zamašek v vsakem
primeru obstal na sredini
vodne gladine. Kako to?
Vzrok je v fizikalni lastnosti
vode - površinski napetosti.

378 89/90 TIM 9/10

ELEKTRONIKA

Matej Pavlič

MALI TIMOV ELEKTROTEHNIČNI PRIROČNIK -16
Preglednica funkcij integriranih TTL vezij

Z našim elektrotehničnim priročnikom, v katerem tokrat predstavljamo TTL družino integriranih
vezij, smo v dveh letih prišli že do šestnajstega nadaljevanja. Precej stvari, ki bi jih mladi ljubitelji
elektronike radi vedeli, je še ostalo, zato naprošamo bralce, naj se oglasijo s pripombami in
predlogi, ki nam bodo pomagali pri oblikovanju rubrike v prihodnjem letniku.

SN 7400 štiri NAND vrata z dvema vhodoma
SN 7401 štiri NAND vrata z odprtimi kolektorji na
izhodu

SN 7402 štiri NOR vrata z dvema vhodoma
SN 7403 štiri NAND vrata z odprtimi kolektorji na
izhodu

SN 7404 šest invertorjev

SN 7405 šest invertorjev z odprtimi kolektorji na
izhodu

SN 7406 šest invertirajočih ojačevalnikov z odpr¬
timi kolektorji na izhodu

SN 7407 šest ojačevalnikov z odprtimi kolektorji
SN 7408 štiri AND vrata
SN 7409 štiri AND vrata
SN 7410 tri NAND vrata s po tremi vhodi
SN 7411 tri NAND vrata s po tremi vhodi
SN 7413 dvoje NAND Schmitt trigger vrat s po
štirimi vhodi

SN 7414 šest Schmitt triger vrat
SN 7416 šest invertirajočih ojačevalnikov z odpr¬
timi kolektorji

SN 7417 šest ojačevalnikov z odprtimi kolektorji
SN 7420 dvoje NAND vrat s po štirimi vhodi
SN 7422 dvoje NAND vrat s po štirimi vhodi z od¬
prtim kolektorjem

SN 7423 dvoje NOR vrat s po štirimi vhodi
SN 7425 dvoje NOR vrat s po štirimi vhodi
SN 7426 štiri NAND vrata z odprtimi kolektorji
SN 7427 tri NOR vrata s po tremi vhodi
SN 7428 štiri NOR močnostna vrata s po dvema
vhodoma

SN 7430 NAND vrata z osmimi vhodi
SN 7432 štiri OR vrata s po dvema vhodoma
SN 7433 štiri NOR močnostna vrata s po dvema
vhodoma

SN 7437 štiri NAND močnostna vrata s po dvema
vhodoma

SN 7438 štiri NAND močnostna vrata z odprtimi
kolektorji

SN 7440 dvoje NAND močnostnih vrat s po štirimi
vhodi

SN 7442 BCD v decimalni dekoder
SN 7445 BCD v desetiški dekoder, odprti kolek¬
torji na izhodu

SN 7446 BCD v sedemsegmentni dekoder
SN 7447 BCD v sedemsegmentni dekoder
SN 7448 BCD v sedemsegmentni dekoder
SN 7450 dvoje AND/OR invertirajočih vrat
SN 7451 dvoje AND/OR invertirajočih vrat
SN 7453 štiri AND/OR invertirajoča vrata
SN 7454 štiri AND/OR invertirajoča vrata

SN 7460 dvoje ekspanderjev s po štirimi vhodi
SN 7470 JK flip-flop
SN 7472 JK flip-flop
SN 7473 dvoje JK flip-flopov
SN 7474 dvoje D flip-flopov
SN 7475 štirje D fiip-flopi
SN 7476 dvoje JK flip-flopov
SN 7480 enobitni seštevalnik
SN 7481 16-bitni RAM pomnilnik
SN 7482 16-bitni RAM pomnilnik
SN 7483 štiribitni seštevalnik
SN 7484 16-bitni pomnilnik z dvema vpiscval-
nima vhodoma

SN 7485 štiribitni primerjalnik

TIM 9/10 89/90 379

ELEKTRONIKA

SN 7486
SN 7489
SN 7490
SN 7491
SN 7492
SN 7493
SN 7494
SN 7495

SN 7496

SN 7497
SN 74100
SN 74104
SN 74107
SN 74109
SN 74110
SN 74111
SN 74116
SN 74118
SN 74121
SN 74122
SN 74123
SN 74124
SN 74125

SN 74126

SN 74128
SN 74132
SN 74136
SN 74141
SN 74142
SN 74143

SN 74144

SN 74145
SN 74147
SN 74148
SN 74150
SN 74151

štiri EXOR vrata s po dvema vhodoma

64-bitni RAM pomnilnik

desetiški števec

8-bitni premikalni register

delilnik z 12

4-bitni dvojiški števec

4-bitni premikalni register

4-bitni premikalni register s paralelnimi

vhodi in izhodi

4-bitni obojestranski premikalni regi¬
ster

6-bitni dvojiški števec
osem D flip-flopov
JK flip-flop
dvoje JK flip-flopov
dvoje JK flip-flopov
flip-flop

dvoje flip-flopov

dvoje štiribitnih pomnilnikov

šest vmesnih pomnilnikov

monostabilni multivibrator

monostabilni multivibrator

dvoje monostabiinih multivibratorjev

napetostno kontrolirani oscilator

štiri AND močnostna vrata z izhodi

s tremi stanji

štiri AND močnostna vrata z izhodi
s tremi stanji

štiri NOR močnostna vrata

štiri NAND Schmitt trigger vrata

štiri EXOR vrata z odprtimi kolektorji

BCD v desetiški dekoder

števec z decimalnimi izhodi

števec s sedemsegmentnimi izhodi

(15 mA)

števec s sedemsegmentnimi izhodi
(15 V)

BCD v desetiški dekoder
4-bitni desetiško v BCD pretvornik
3-bitni desetiško v BCD pretvornik
16-bitni multiplekser
8-bitni multiplekser

SN 74153
SN 74154
SN 74155
SN 74156
SN 74157
SN 74159
SN 74160

SN 74161

SN 74164

SN 74165

SN 74166
SN 74167
SN 74170
SN 74173
SN 74174
SN 74175
SN 74176

SN 74177

SN 74178

SN 74179

SN 74180
SN 74181
SN 74183
SN 74184

SN 74185
SN 74190

SN 74191
SN 74192

SN 74193
SN 74194

SN 74195

SN 74196
SN 74197

SN 74198
SN 74199
SN 74221
SN 74246

SN 74247

SN 74251

SN 74256

SN 74273
SN 74279
SN 74283
SN 74290
SN 74290
SN 74290

dvojni 4-bitni multiplekser
4 na 16 dekoder
dvojni 2 na 4 dekoder
dvojni 2 na 4 dekoder
multiplekser

4 na 16 dekoder z odprtimi kolektorji
sinhroni desetiški števec z asinhronim
brisanjem

sinhroni dvojiški števec z asinhronim
brisanjem

8-bitni premikalni register, serijski
vhod, paralelni izhod
8-bitni premikalni register, paralelni
vhod, serijski izhod
8-bitni sinhroni premikalni register
sinhroni desetiški števec
16-bitni RAM pomnilnik
4-bitni D register z izhodi s tremi stanji
6-bitni D register z brisanjem
4-bitni D register z brisanjem
desetiški števec z možnostjo programi¬
ranja

dvojiški števec z možnostjo programi¬
ranja

4-bitni pomikalni register, paralelni
vhod in izhod

4-bitni pomikalni register, paralelna
vhod in izhod ter brisanje
8-bitni paritetni generator
4-bitna aritmetično logična enota
seštevalnik

BCD v dvojiški koder z odprtimi koiek-
torji na izhodu
dvojiški v BCD pretvornik
sinhroni desetiški prednastavljivi šte¬
vec

sinhroni dvojiški prednastavljivi števec
sinhroni desetiški prednastavljivi šte¬
vec

sinhroni dvojiški prednastavljivi števec
4-bitni univerzalni premikalni register
z brisanjem

4-bitni premikalni register s paralelnimi
vhodi in izhodi
desetiški števec do 70 MHz
4-bitni dvojiški števec z možnostjo pro¬
gramiranja

8-bitni pomnilnik z brisanjem
8-bitni univerzalni premikalni register
dvojni monostabilni multivibrator
BCD v sedemsegmentni dekoder, oja¬
čevalnik z odprtim kolektorjem na
izhodu (30 V)

BCD v sedemsegmentni dekoder, oja¬
čevalnik z odprtim kolektorjem na
izhodu (15 V)

8- v 1-podatkovni zbiralnik s tri-state
izhodi

dva inverterja in dvoje NAND vrat

s komplementarnimi izhodi

8-bitni D register z brisanjem

štiri RS vrata

4-bitni seštevalnik

desetiški števec

dva desetiška števca

dva desetiška števca

380 89/90 TIM 9/10

ELEKTRONIKA

Matej Pavlič

VVALKIE-TALKIE ZA ZAČETNIKE

Enostaven oddajnik za ultrakratke valove z FM
modulacijo, ki deluje v frekvenčnem pasu 80-100
MHz, je bil za mlade ljubitelje elektronike vedno
zanimiv in dobrodošel projekt. V kombinaciji z obi¬
čajnim radijskim sprejemnikom, naravnanim na
FM področje, je to kompleten walkie-talkie z do¬
metom okrog 500 metrov, če je vezje natančno
narejeno in dobro oklopljeno proti motnjam.
Oddajnik je sestavljen iz majhnega števila elek¬
tronskih komponent, ki jih ni problem dobiti, saj jih
izdelujejo tudi pri nas. Le za lončasti trimerkonden-
zator se bo morda treba nekoliko potruditi; če ne
bo šlo drugače, ga vzemite iz kakega starega
pokvarjenega tranzistorskega sprejemnika.

Vezje naredimo na ploščici pertinaksa ali vitropla-
sta. Tiskano vezje v načrtu ni posebej narisano,
saj je tako preprosto, da ga bo zmogel sam obliko¬
vati tudi popoln začetnik, ki si izkušnje v elektroniki
šele nabira. Oddajnik je mogoče sestaviti tudi na
univerzalni montažni ploščici.

Tuljava ob anteni je samonoseča in je torej brez
tuljavnika oziroma telesa. Na telo svedra 0  6-8 mm
navijemo štiri navoje z lakom izolirane bakrene
žice, debele 1-1,5mm, mednje pa še dva navoja
mehke telefonske PVC žice premera 0,75mm.
Vse skupaj utrdimo s kapljico cianoakrilatnega
lepila; ko se ta posuši, tuljavo previdno snamemo.
V dolžini enega centimetra vsem priključkom od¬
stranimo izolacijo, lak oziroma oksidno plast. Tako
bomo tuljavo laže prispajkali v vezje.

Z nastavljivim kondenzatorjem bomo izbirali že¬
leno frekvenco med 80 in 100 MHz, kjer v bližini ni
močnejših radijskih postaj. S potenciometrom 47
kSŽ uravnavamo modulacijo. Oddajnik bo deloval
najbolje tedaj, ko bo frekvenca v radijskem spre¬
jemniku popolnoma enaka frekvenci v našem od¬
dajniku.

Za napajanje uporabimo 4,5-voltno ploščato bate¬
rijo, še boljša pa je 9-voltna, saj je z njo celotno
vezje precej manjše.

Antena oddajnika je iz 50-1 OOcm dolge bakrene
žice premera 1,5-2 mm, dobro pa se obnese tudi
zložljiva (teleskopska) antena odsluženega tranzi¬
storskega sprejemnika.

Oddajnik ima kristalni mikrofon.

Vezje moramo obvezno vgraditi v škatlico, ki naj
bo iz 1 mm debele aluminijeve pločevine. Le tako
bodo motnje karseda majhne. Dimenzije ohišja
niso podane, saj so odvisne od velikosti ploščice
tiskanega vezja in velikosti baterije. Če se boste
malce potrudili, sestavljen oddajnik ne sme biti
večji od škatlice cigaret.

Na koncu vas opozarjamo na to, da v FM frek¬
venčnem pasu sprejemnika vedno izberete tisto
mesto, kjer v bližini ni močnejših radijskih postaj,
sicer boste z oddajanjem, namenjenim le svojim
prijateljem, motili tudi vse tiste sosede, ki bodo
imeli v tistem trenutku radio nastavljen enako kot
vi.

Seznam elementov
R1 - 50 k (trimer)

R2 - 100k
R3 -1 k5
R4 - 1k2
R5 - 270k
C1=C2 - 10^F/9V
C3 - 150pF
C4 - 400 pF (trimer)
T1 - AC 550
T2 - AF 272
Kristalni mikrofon
Baterija 4,5-9 V
Tuljava - glej tekst
Antena - glej tekst

TIM 9/10 89/90 381

ELEKTRONIKA

Miha Zorec

KITARSKI

OJAČEVALNIK

2

Ton-kontrola in prva fuzz
enota

Slika 3 prikazuje vezje za ton-
kontrolo in prvo fuzz enoto. Obe
vezji sta narejeni z enim integri¬
ranim vezjem NE 5532 AN, ki
vsebuje dva operacijska ojače¬
valnika. To integrirano vezje
daje izredno dobre rezultate,
vendar lahko uporabimo tudi
kakšno podobo integrirano
vezje, ki vsebuje dva operacij¬
ska ojačevalnika, pri tem pa mo¬
ramo paziti na razpored priključ¬
nih nožič.

Vezje za ton-kontrolo vsebuje tri
filtre; visokofrekvenčni filter
(VF), ki prepušča frekvence nad
mejno frekvenco 2 kHz (ele¬
menti filtra so: C13, P2 in C14),
filter za srednje frekvence (»pre-
sence«), ki prepušča frekvence
okoli resonančne frekvence
1 kHz (R14, P3, R15 in C15) in
filter prepustnik nizkih frekvenc
z resonančno frekvenco pri¬
bližno 200 Hz (R18, P4, C16 in
R10).

Maksimalno ojačanje tega vezja
je okoli 15 dB. Kot pri predojače-
valniku (prejšnja številka TIMA),
so vrednosti uporov karseda
nizke, saj je tako šum zaradi
uporov nižji. To ima za posledico
tudi nizko vhodno impedanco
vezja oz. filtrirne mreže. Na
srečo ima predojačevalnik dobro
izhodno stopnjo, ki prilagaja
izhod predojačevalnika na rela¬
tivno nizko vhodno impedanco
vezja za ton-kontrolo.

Nivo filtriranega signala iz
izhoda operacijskega ojačeval¬
nika A1 reguliramo s potencio¬
metrom P5; z njim določamo
tudi prisotnost tega signala na
mešalni stopnji (vhod D5).

Signal iz predojačevalnika krmili
tudi prvo enoto za fuzz efekt, ki
je narejena z operacijskim oja¬
čevalnikom A2. Popačenje sig¬
nala (distorzijo) doseženo
z dvema antiparalelno vezanima
paroma germanijevih diod, ki
povzročajo tako imenovani
»soft-cliping« efekt.

Zvok, ki ga dobimo iz te fuzz
enote, je podoben zvoku, ki je
značilen za kitarske ojačeval¬
nike, zgrajene z elektronkami,
vendar le, če je vhodni signal
(signal iz predojačevalnika) do¬
volj velik.

S potenciometrom P6, vezanim
v povratni vezi operacijskega
ojačevalnika A2, določamo oja¬
čanje signala iz predojačeval¬
nika, s tem pa tudi intenzivnost
efekta. Čim močnejši signal
pride na diodno vezje, tem moč¬
nejši je fuzz efekt. Pri tem mo¬
ramo paziti, da ojačanja opera¬
cijskega ojačevalnika ne pove¬
čamo do mere, ko začne že sam
operacijski ojačevalnik rezati si¬
nusni signal, kar ni zaželeno. Na
srečo ima uporaba germanijevih
diod za posledico relativno visok
največji vhodni nivo signala, ki
znaša okoli 1 Vr MS -  Silicijeva di¬
oda D5 povečuje prisotnost viš-
jeharmonskih frekvenc, kar daje
značilen rezek zvok. Jakost sig¬
nala iz prvega fuzza na E vhodu
mešalnika določa potenciometer
P7.

Druga fuzz enota in
indikator nivoja

Vhod (točka B) drugega vezja za
fuzz efekt (slika 2) je prav tako
priključen na izhod predojače¬
valnika. Dva operacijska ojače¬
valnika (A3 in A4) integriranega

vezja NE 5532 AN, diodi D10 in
D11, ločilni kondenzator C20 (tip
MKT) ter pest uporov sestavljajo
zelo efektno fuzz vezje, ki obrne
negativne polperiode sinusnega
signala med pozitivne polperi¬
ode izmeničnega signala (po¬
dobno kot Gretzov spoj usmerja
izmenično napetost). Pri tem do¬
bimo signal, ki ima dvojno frek¬
venco vhodnega signala. Popa¬
čen signal vodimo prek potenci¬
ometra P8, s katerim določamo
jakost signala, na mešalno stop¬
njo (točka F5).

To vezje vsebuje tudi indikator
nivoja (level indicator), ki ga
predstavlja komparatorsko vezje
z operacijskim ojačevalnikom
A6 (polovica integriranega vezja
TL 072 CP, (drugo polovico upo¬
rabljamo za mešalno stopnjo),
ter s signalno LED diodo D4.
Indikator nivoja je dodan dru¬
gemu fuzz vezju zato, ker je sig¬
nal iz polnovalnega usmernika,
kar tudi je drugo fuzz vezje, di¬
rektno proporcionalen signalu iz
predojačevalnika.

Mešalna stopnja

Električna shema za ta model je
na sliki 3. Operacijski ojačeval¬
nik A5 enostavno sešteva sig¬
nale iz štirih vhodov (D, E, F in
EXT). Jakosti vhodnih signalov
nastavljamo s potenciometri
v predhodnih vezjih. Le za vhod
EXT (zunanji vhod) jakost na¬
stavljamo s potenciometrom
P10. Nivo izhodnega signala
(master volume) mešalne stop¬
nje nastavljamo s potenciome¬
trom P9. Z njim kontroliramo tudi
delovanje izhodne stopnje.

382 89/90 TIM 9/10

ELEKTRONIKA

Končna stopnja

Tudi končna stopnja (slika 4) je
zelo enostavna. Uporabljeni so
relativno poceni tranzistorji,
s katerimi se da doseči veliko
moč z malo popačenji. Kot kr¬
milna tranzistorja (»drajverja«)
sta uporabljena tranzistorja BD
139 in BD 140. Močnostna tran¬
zistorja sta komplementarni par
BD 245 in BD 246, kot ekviva¬
lentna tranzistorja pa lahko upo¬
rabimo BDW 51C in BDW 52 C.
Ti tranzistorji so izdelani za vi¬
soko napajalno napetost in za
moči do 125 W.

Za temperaturno stabilizacijo
končne stopnje služita diodi D1
in D2. S trimerjem P1 nastav¬
ljamo mirovni tok skozi izhodne
tranzistorje T4 in T5. Mirovni tok
končne stopnje nastavimo v od¬
sotnosti vhodnega signala oz.
pri zaprtih potenciometrih, pa
tudi zvočnika še ne priklopimo.

Pri teh pogojih vežemo med plus
napajanja in emitor tranzistorja
T4 miliampermeter in s trimer¬
jem P1 nastavimo tok skozi in¬
strument na okoli 50 mA. Če je
mirovni tok prevelik, se izhodna
tranzistorja T4 in T5 grejeta že
pri neobremenjenem ojačeval¬
niku; če je mirovni tok premaj¬
hen, pa končna stopnja ne de¬
luje z zadovoljivo močjo. Vsak
izhodni tranzistor je potrebno
montirati na hladilno rebro povr¬
šine okoli 200 cm 2 .

Tuljava L1 omejuje zgornjo frek¬
venčno mejo ojačevalnika. Na¬
redimo jo tako, da na upor R11
navijemo 20 ovojev bakrene la¬
kirane žice, debele vsaj 0,7 mm.

Da je na uporu R11 dovolj pro¬
stora, vzamemo upor moči okoli
5 W. Zaporedno s tem uporom je
vezan elektrolitski kondenzator
C6, ki služi za ločitev eno¬
smerne komponente napetosti
od izmenične komponente
izhodnega signala. Kondenzator
C6 hkrati ščiti zvočnik. Upor R12
služi za praznenje kondenza¬
torja C6 v primeru, če zvočnik ni
priključen.

Napajalni sistem za
končno stopnjo

Za napajanje končne stopnje
uporabimo enostaven usmernik,

ki ga vidimo na sliki 5. Transfor¬
mator ima na sekundarnem na-
vitju napetost dvakrat po 25 V,
njegova moč pa mora biti vsaj
120 W. Gretz, ki ga uporabljamo

TIM 9/10 89/90 383

ELEKTRONIKA

v tem usmerniku, mora prenesti
tok vsaj 4,5 A, sicer lahko pride
do pregretja.

Za glajenje usmerjane napetosti
imamo elektrolitski kondenzator
C7. Kapacitivnost tega konden¬
zatorja je zelo pomembna, saj
eliminira brum in razne druge

motnje iz omrežja in okolice. Na
splošno je zaželjena čim večja
kapacitivnost kondenzatorja C7,
vendar pa se zaradi cene ome¬
jimo na vrednosti med 4700 pF
in 20000 pF. Do višje kapacitiv-
nosti lahko pridemo s paralelno
vezavo večih kondenzatorjev,

A5 = 1/2 IC3 =
1/2 TL072CP

C21

j

J a  100n

pri čemer moramo paziti na po-
lariteto (+ pole skupaj in - pole
skupaj). Kondenzator oz. kon¬
denzatorji za kapacitivnost z oz¬
nako C7 morajo prenesti napa¬
jalno napetost 80 V.

Ploščica tiskanega vezja za
končno stopnjo je na sliki 6,
montažna shema pa na sliki 7.

Napajalni sistem

Vezja z manjšo porabo električ¬
nega toka napajamo z usmerni-
škim vezjem s slike 8. To je eno¬
staven usmernik z izhodno sta¬
bilizirano napetostjo 15 V. Upo¬
rabljena sta regulatorja napeto¬
sti 7815 in 7915, ki stabilizirata
izhodno napetost. Poleg gladil-
nih kondenzatorjev, katerih ka-
pacitivnosti naj bodo čim večje,
potrebujemo še transformator
sekundarne napetosti 2 x 15 V, ki
lahko zagotovi tok okoli 1 A, ter
dve mali hladilni telesi, na kateri
montiramo napetostna regula¬
torja.

R1 = 47 k
R1 = 2k7
R3 = 180Q
R4 = 3k3
R5 = 100Q
R6 - 100Q
R7 = 0,33 £2/5 W
R8 = 0,33 Q/5W
R9 = 100 £2
R10 = 100Q
R11 = 100Q/5W
R12 = 1 k/1 W
R13 = 2k7
P1 = 250Qtrimer

C1 = 2p2/16V
C2 = 100pF
C3 = 47 m.F/ 16 V
C4 = 47pF
C5 = 100 pF/16 V
C6 = 1000 uF/63 V
C 7 = glej tekst
C8 = 100nF/100 V

T1 = BD139
T2 = BD139
T3 = BD140
T 4 = BD140
T4 = glej tekst
T5 = glej tekst

D1 = 1 N 4148
D2 = 1 N 4148

384 89/90 TIM 9/10

ELEKTRONIKA

Montaža

Celotno napravo montiramo
v primerno ohišje, ki naj bo ko¬
vinsko, saj tako ščitimo ojače¬
valnik pred zunanjimi motnjami.

Ohišje mora biti narejeno tako,
da zagotavlja dobro hlajenje hla¬
dilnih reber, na katerih so
izhodni tranzistorji. To rešimo
lahko tudi z ventilatorjem ali pa
hladilna rebra montiramo zunaj

ohišja. Pri montaži reber je treba
paziti tudi na to, da so žice za
maso posameznih vezij (točke
0) vezane v isto točko, kar od¬
pravlja motnje in predvsem br¬
nenje ojačevalnika.

Seznam elementov za
predojačevalnik

R1 = 1M
R2 = 220 Q
R3 = 820 Q
R4 = ik
R5 = 1k2
R6 = Ik2
R8 = 10Q
R9 = 1k
R10 = 1 k
Ril = 220Q

R12 = 56 Q
R13 = 2k7

C1 = lOnF
C2 = 10nF/16V
C3 = inF
C4 = 220 n F
C5 = 10 (jF/40V

C10 = 100nF
C11 = 100 ^F
C12 = 68pF

p 1 = 100k log.

Tl = BF 256 C
T 2 = BC550C
T3 = BC550C
T 4 = BC550C
T5 = BC550C
T6 = BC560C

TIM 9/10 89/90 385

ELEKTRONIKA

Vlado Zupan

ENOSTAVNO

ELEKTRONSKO

STIKALO

K kretnica
G tir

n naravnost
o odklon.

Položaj kretnic za vsako od štirih
poti mora biti sledeč:

Večkrat na maketi lahko speljemo
vlak prek več kretnic na prvi, drugi ali
tretji tir. Enostaven primer na postaji
kaže naša slika 1, kjer imamo poleg
glavnega tira še tri stranske vzpo¬
redne. Če hočemo, da bo vlak zape¬
ljal na tir G4, bomo morali kretnico
K1 premakniti v smer »odklon«, kret¬
nici K2 in K3 pa naravnost. Pritisniti
bomo torej morali tri stikala in obe¬
nem vsakokrat pomisliti, v katero
smer mora biti obrnjena posamezna
kretnica. Enostavneje bi bilo, če bi
za vsako pot pritisnili le eno samo
stikalo, ne da bi premišljali, kako
mora biti kretnica obrnjena. Vsako
stikalo bo odprlo le eno »pot« - in to
vedno isto. To bi lahko izvedli z več-
polnimi stikali in releji, enostavneje
in ceneje pa bo z diodno matriko.
Kako bodo v našem primeru delo¬
vale diode? Slika 2 nam kaže she¬
matično povezavo dveh trenutnih
stikal S1 in S2, treh diod D1, D2 in
D3 ter dveh žarnic L1 in L2 z izvo¬
roma izmenične napetosti 16 V. Ko
pritisnemo stikalo Sl, se sklene prvi
tokokrog. Dioda D1 deluje kot
usmernik - prepušča samo pozitivne
polvalove in s tem zmanjša napetost
za nekaj več kot polovico (sama di¬
oda tudi »požre« nekaj desetink
volta). Dioda D2, ki je vgrajena v tej
smeri, zapre pozitivni polval; deluje
kot zaporna celica. Tako žarnica L1
sveti, L2 pa ostane temna. Če pritis¬
nemo stikalo S2, svetila obe žarnici.
Na obeh je nekaj več kot 7 V. Dioda
D3 je vgrajena samo zato, da tudi L2
sveti le s polovično močjo.
Prenesimo sedaj ta princip na našo
progo! S pomočjo prikazane diodne
povezave želimo vključiti po eno iz¬
med štirih možnih »poti«, ki jih she¬
matsko prikazuje slika 3. Posa¬
mezne oznake pomenijo:

za pot G1
za pot G2
za pot G3
za pot G4

K1-n

K1-o,

K1-o,

K1-o,

K2-o

K2-n, K3-0
K2-n, K3-n

Če bomo hoteli, da bo vlak zapeljal
na tir G3 ali po poti G3, bi morali pri
navadnem sistemu stikal premakniti

kretnico K1 z njenim stikalom v polo¬
žaj »odklon«, kretnico K2 v položaj
»naravnost« in kretnico K3 v »od¬
klon«. Pri predlagani diodni vezavi
pa bomo pritisnili le na stikalo G3 in
vse tri kretnice se bodo postavile
v naprej izbran položaj.

Na osnovi take shematske skice je
treba nato narisati vezalni načrt kot
ga prikazuje slika 4. V celoti bomo
uporabili 11 diod. Varnostna dioda
D2 bo tipa 1N4003, vse ostale pa
tipa 1N4001. Da se bo mehanizem
kretnic sploh lahko premaknil, bo
treba zvišati napetost, za kar poskrbi
elektronski kondenzator C, ki naj
ima najmanj 2200 (xF in 40 V.

Slika 5 nam končno kaže, kako ve¬
žemo diode in žice na montažno
ploščico. Trije pari žic na zgornjem
robu ploščice gredo do kretnic, štiri
žice na levi pa do štirih stikal, ki
vključujejo posamezne vozne poti.
Žice morajo imeti premer 1 mm, da
ne bi bilo prevelikih izgub napetosti.
Vse kretnice morajo imeti tuljave
enakega tipa. Montažna ploščica
ima luknjice v rastru 2.5x2.5 mm.

Način delovanja diod

Izdelava

ploščici

povezav

montažni

386 89/90 TIM 9/10

ELEKTRONIKA

Najbolj ustreza taka, ki ima robove
luknjic kaširane s tanko plastjo ba¬
kra. Tovrstne ploščice so sicer
dražje, imajo pa to prednost, da je
vsako spajkano mesto od drugega
izolirano in lažje je dodati pravo koli¬
čino cina. Vzeli bomo elektronsko
spajkalo, ki zagotavlja enakomerno
temperaturo, sicer pa nam bo še
večkrat prišlo prav pri elektrifikaciji
makete. Dobro je imeti tudi eno¬
stavni večnamenski merilec napeto¬
sti, toka in upornosti.

Vezni načrt (slika 4) je simbolični
prikaz vezav in ne kaže, kako naj
bodo posamezni elementi na ploš¬
čici razporejeni. Praktično pa je, če
upoštevamo pri razporeditvi elemen¬
tov na montažni ploščici vezni načrt
vsaj kot okvirni vzorec. Ko pristo¬
pimo k izdelavi, se držimo nasled¬
njega reda:

- priključne žice vseh elementov
upognemo skladno z razdaljami
med luknjicami pravokotno na ele¬
ment,

- žice vtaknemo v luknjice tako, da
je element na zgornji strani ploščice,
žice pa gledajo spodaj iz luknjic,

- žice oščipnemo kake 3 mm pod
ploščico,

- s činom zalijemo končke žic v po-
bakrenih obročkih,

- pri tem pazimo, da je spajka te¬
koča (mora se svetiti),

- ne smemo spajkati zdržema več
kot dve sekundi, ker bi se element
lahko preveč segrel in.s tem uničil.
Tudi bakren obroček okrog luknjice
lahko odstopi od ploščice. Če se
nam spoj pri prvem poskusu ne po¬
sreči, raje počakajmo nekaj trenut¬
kov in poskusimo znova.

Spajkano mesto je neoporečno, če
element trdno sedi v luknjici, če se je
spajka enakomerno razlila okoli žice
(okrogle kapice so sumljive) in fie
spajka ni stekla prek bakrenega
otočka. Ko smo tako pritrdili posa¬
mezne elemente, jih moramo na
spodnji strani montažne ploščice še
povezati z žico med seboj. Na sliki
5 so te povezave prikazane s preki¬
njeno črto. Uporabimo bakreno žico
premera 0.5 mm, ki jo prej pocinimo.
Preprečiti moramo križanja žic; če
ne gre drugače, speljemo eno žico
po zgornji strani ploščice. Če tudi na
tak način ni mogoče in morata biti
obe žici spodaj, ju je treba »obleči«
v plastično izolirano cevko ali bu-
žirko.

Na koncu le še to: velja poskusiti, saj
je na tak način mogoče narediti še
celo vrsto drugih povezav na naši
maketi.

Razporeditev tirov in kretnic na
postaji

TIM 9/10 89/90 387

MALE ŽELEZNICE

Vlado Zupan

RAJ ZA
LJUBITELJE
MALIH
ŽELEZNIC

Marca je bil v Niirnbergu že 41-
tič odprt mednarodni sejem
igrač. Razstavni prostori v več
velikih halah obsegajo prek
90.000 m 2 . Ponudba igrač in iz¬
delkov za razne konjičke je ne¬
verjetno velika. Za ljubitelje ma¬
lih železnic je na razpolago ve¬
lika stavba, ljudi pa je vedno
polno - več odraslih kot otrok.
Izdelovalci vlakov in tirnega ma¬
teriala imajo seveda prvo be¬
sedo, veliko pa je tudi tovarn, ki

Slika 1. Nemška tovarna M+F izde¬
luje neverjetno natančne modele,
ki pa so tudi izredno dragi.

Slika 2. Švicarsko precizno so iz¬
delani modeli tovarne FULGUREX
iz Lausanne

prikazujejo hišice, mostove, dre¬
vesa, signale, figurice, avtomo¬
bilčke in še celo vrsto izdelkov,
brez katerih makete ne bi mogle
dajati resničen videz. Če pomi¬
slimo na izredno skromno izbiro
vsega tega pri nas, se človeku
sredi take »Indije Koromandije«
v Niirnbergu kar v glavi zvrti!
Proizvajalci vlakov imajo ob¬
sežne makete, na katerih je vse,
kar je mogoče kupiti - in vlaki
hitijo, se srečujejo, signali se od¬
pirajo in zapirajo.

Če že ne moremo vsega tega
videti, pa bi rad ob tej priliki naše
ljubitelje vsaj seznanil z mož¬
nostmi, ki se ponujajo v tujini.
Poglejmo seveda najprej vlakce!
Na prvem mestu so nemški pro¬
izvajalci, med katerimi prednja¬
čita Marklin in Fleischmann. Mo¬
deli so izdelani skrbno in s števil¬
nimi podrobnostmi. Ohišja loko¬
motiv so večinoma iz kovinske
zlitine, tako da so te razmeroma
težke in varno tečejo po progi.
Glavni poudarek je na velikosti
HO, poleg tega pa nudi Marklin
še modele I in Z, Fleischmann
pa modele N. Izstopa tovarna
M+F (Merker+Fischer), katere
modeli so izdelani neverjetno
natančno do najmanjših podrob¬
nostih, zato pa tudi petkrat dražji

od drugih. Te si lahko omislijo le
zelo bogati »železničarji«! To¬
varna ARNOLD iz Nurnberga se
je specializirala na velikost N,
zato pa je izbira zelo široka. Iz
istega mesta je tudi proizvajalec
TRIX, ki nudi izdelke po zmernih
cenah. Vzhodna Nemčija se
predstavlja s tovarno PIKO, ka¬
tere modeli so cenejši, pa morda
nekoliko manj skrbno izdelani
- in plastični. Vagone je dobro
obtežiti, da lepše tečejo po tirih.
Naša soseda Avstrija ima na
Dunaju dve tovarni: LILIPUT in
KLEINBAHN. Salzburška to¬
varna pa ROCO izstopa po kva¬
liteti, prvi dve pa sta v Avstriji
dokaj cenejši od nemških izdel¬
kov. Veliko tega je možno dobiti
v Celovcu. V Italiji je na prvem
mestu RIVAROSSI, ki ima
skrbno izdelane modele in zato
razmeroma visoke cene. Ce¬
nejši so izdelki tovarne LIMA iz
Vicenze. Iz Švice naj omenim
tovarni FULGUREX in METRO¬
POLITAN, ki nudita »švicarsko
natančno« ročno izdelane mo¬
dele, ki so zato seveda primer¬
no dragi. Francozi nudijo izdel¬
ke proizvajalcev JOUEF in
FRANCE-TRAINS. Po kvaliteti
so nekje v sredini. Od evropskih
tovarn velja omeniti še angleške

388 89/90 TIM 9/10

MALE ŽELEZNICE

Slika 3. Industrijska dizelska loko¬
motiva tovarne Fleischmann

Slika 4. Ranžirna lokomotiva veli¬
kosti N, ki jo izdeluje nemška to¬
varna Arnold

Slika 5. Spalnik francoske tovarne
FRANCE-TRAINS ima polno detaj¬
lov

modele TRIANG-HORNBY, ki
pa ponazarjajo le angleške loko¬
motive in vagone ter so zato za
naše makete malce nenavadni.
S tem je kratek pregled glavnih
evropskih proizvajalcev malih
vlakov končan, seveda če ome¬
nim na koncu tudi našo MEHA-
NOTEHNIKO, ki večino svojih
izdelkov proda na tuja tržišča.
Med tovarnami, ki delajo hiše,

Slika 6. Električno gnan prtljažni
vagon švicarske tovarne METRO¬
POLITAN

drevesa in drug »drobiž« za ma¬
keto, izstopajo z obširno po¬
nudbo res lepih izdelkov nemški
proizvajalci FALLER, KIBRI in
VOLLMER. Njihovi katalogi so
že kar debele knjige. Za njimi
nekoliko zaostaja POLA, ki pa
ima tudi nekaj lepih zanimivih

Slika 7. Francoska tovarna JOUEF
nudi zanimiv model parne loko¬
motive

hišic. Pretežno na »zelenje« so
se usmerile tovarne BUSCH,
NOCH in HERPA, sicer pa se
proizvodni programi vseh teh
»pomožnih« proizvajalcev v
marsičem prepletajo. Posebej

Slika 8. Potniški vagon avstrijske
tovarne LILIPUT je kopija origi¬
nala

■ TIM 9/10 89/90 389

MALE ŽELEZNICE

visoka, tovarna pa nudi sedaj
tudi kosmiče SIFLOR v štirih
barvah, da se lahko sam lotiš
izdelave dreves, kar je čisto po¬
ceni. Iz Danske se na tem po¬
dročju uveljavlja HELJAN, iz Ve¬
like Britanije pa BUILDER, Ne¬
katere tovarne so se usmerile
pretežno na izdelavo raznih
električnih izdelkov od stikal, re¬
lejev, signalov do svetilk, mo-

Slika 12. Avstrijska tovarna ROCO
dela tudi znane »krokodile«

torčkov in raznih električnih ele¬
mentov. Naj navedem le nem¬
ške BRAVVA, HERKAT, CON-
RAD, SCHNEIDER in HEKI
ter švedsko BN, ki nudi le
11 x 4 x 2 mm» velike«zvočnikeza
lokomotive.

Veliko je tovarn, ki prikazujejo
modelčke avtomobilov v veliko¬
sti HO. Na prvem mestu je Wl-
KING iz Berlina, ki ima zelo ve¬
liko izbiro lahkih plastičnih, dokaj
natančno izdelanih vozil. Ome¬
nim pa naj vsaj še ROSKOPF iz
Traunsteina, BREKINA iz Um-

Slika 13. Mestni trg iz hišic to¬
varne VOLLMER daje resnično
podobo

Slika 9. Italijanski RIVAROSSI
dela tudi starinske lokomotive

je le treba omeniti tovarno
SILHOUETTE iz Munchna, saj
izdeluje povsem realistična dre¬
vesa, ki jih na fotografiji skoraj
ne moreš ločiti od naravnih. Se¬
veda je cena temu primerno zelo

Slika 11. Angleški modeli TRI-
ANG-HORNBY so malce nena¬
vadni za naše makete

Slika 10. Vagonček tovarne TRIX,
naložen z lesom

390 89/90 TIM 9/10

MALE ŽELEZNICE

Slika 15. Tovarna BREKINA nudi
bogato izbiro tovornjakov

kircha in ALBEDO iz Heilbronna.
Pri vsakem bomo našli kaj zani¬
mivega. Maketa brez ljudi je mr¬
tva in naj zato na koncu nave¬
dem še proizvajalce figuric. Da¬
leč največjo izbiro ljudi - od pot¬
nikov, dimnikarjev, železničarjev
do godbenikov, nogometašev in
še kaj ima nemška tovarna
PREISER, ki nudi te figurice
v številnih velikostih od Z do I.
Poleg tega izdeluje tudi speci¬
alne avtomobile, avione in razne
živali. Seveda to ni poceni, saj
so vse te mini-figurice pobar¬
vane ročno. Zato je desetkrat
ceneje kupiti figurice v »suro¬
vem« stanju in se sam lotiti bar¬
vanja. Tudi tovarna MERTEN iz-

Slika 16. Tovarna BRAWA se je
specializirala na električno
opremo

deluje figurice, vendar je izbira
manjša.

Naštel sem nekaj glavnih proiz¬
vajalcev, katerih izdelki so sko¬
raj nujni za ljubitelje malih želez¬
nic. Kdor bo želel kaj od vsega
tega, bo pač moral čez mejo.
Zakaj pa bi kupovali tam samo
pralne praške? Nemški izdelki
so v Nemčiji cenejši kot v Av¬
striji ali Italiji. Vse tovarne vsako
leto izdajo obsežne in lepe kata¬
loge s ceniki, da lahko že doma
ugotovimo, v kakšni meri je
možno naše želje uresničiti.

Slika 17. S figuricami tovarne
PREISER je mogoče ustvariti res¬
nične prizore

TIM 9/10 89/90 391

NA KRATKO

Bojan Rambaher

VESOLJSKI

SONDI

MAGELLAN

IN

GALILEO

Ferdinand Magellan, ki se je ro¬
dil okoli leta 1840 na Portugal¬
skem, je služil kot vojak v Indiji in
Afriki. Leta 1515 se je odpovedal
portugalskemu državljanstvu.
V službi španskega kralja je 10.
avgusta 1519 iz Seville s floto
petih ladij odplul na znamenito
dvoletno potovanje okrog sveta.
Galileo Galilei, rojen 15. febru¬
arja 1564, je bil italijanski fizik,
matematik in filozof. Bil je zago¬
vornik in utemeljitelj eksperi¬
mentalne matematične metode
raziskovanja narave. Skonstru¬
iral je daljnogled, kot prvi opisal
kraterje in pogorja na Mesecu,
pege na Soncu in štiri mesece
planeta Jupiter. Podprl je ideje
Giordana Bruna in Kopernikovo
teorijo o vesolju, zaradi česar je
prišel v spor s cerkvijo in se je bil
na inkvizicjskem procesu v Rimu
prisiljen odreči se svojih prepri¬
čanj, če je hotel ohraniti življe¬
nje. Umrl je 8. januarja 1642 in
šele leta 1979 je papež Janez
Pavel II javno razglasil, da je
katoliška cerkev Galilea obtožila
po krivici.

Ta dva moža, katerih imeni sta
stopili v zgodovino človeške civi-
lizcije in znanja, sta dala naziv
dvema medplanetarnima son¬
dama, ki sta se s krova ameriške
rakete podali na pot proti Veneri
in Jupitru. Najprej je prišel do
besede Magellan. Njegov cilj je
Venera, ki je znanstvenike vse¬
lej zelo privlačevala. Že naše
prednike je begala s tem, da je

ob Soncu in Mesecu tretje naj¬
svetlejše telo na nebu.

Največ pozornosti so posvetili
Veneri Sovjeti. Prvim se jim je
posrečilo poslati v atmosfero
Venere sondažni modul. Pa ne
samo to; velik odziv so dosegli
tudi s tem, da so pristajalni mo¬
dul spustili tudi na površino tega
planeta. To je bil brez dvoma
izvrsten dosežek. Venera je na¬
mreč nenehno ovita v nepredu¬
šen plašč mraka in na njej vla¬
dajo dobesedno peklenske raz¬
mere. Tlak na površini dosega
približno takšno vrednost, ki od¬
govarja zemeljskemu tlaku
v oceanih na globini enega kilo¬
metra, temperatura na površini
tega razžarjenega planeta pa se
suče od 450 do 490° Celzija. Za
človeka res nevzdržni pogoji.

Gosta atmosfera je sestavljena
v glavnem iz ogljikovega diok¬
sida (okoli 70%), ostanek pa je
v glavnem dušik. Skozi gost
mrak na površini lahko »gle¬
damo« le z radarskimi napra¬
vami. Podatke za prve zemlje¬
vide sta nam poslali sondi Ve¬
nera 15 in 16 (1983-1984) in
Pioneer Venus 1 (1978). Na teh
zemljevidih pa manjka področje
pod južno zemljepisno širino
63°, oziroma na njih niso ozna¬
čene podrobnosti. Sonda Ma¬
gellan leti proti Veneri prav s to
nalogo, da namreč dopolni bele
lise na zemljevidu Venere. Po¬
datki bodo zanesljivo bolj na¬
tančni kot dosedanji. Pioneer
Venus 1 je nosil aparature, ki so
razločevale predmete velikosti
20 do 90 km, sondi Venera 15 in

392 89/90 TIM 9/10

NA KRATKO

1,2 - Sondi Gali-
leo (1) in
Magellan
(2) z no¬
silno ra¬
keto, ki ju je
spravila na
medplane¬
tarno pot.

3 - Magellan
v krožnici
okoli Venere

1 - slikanje povr¬

šine

2 - pošiljanje

dobljenih po¬
datkov na
Zemljo

3 - kontrola polo¬

žaja z orien¬
tacijo na dolo¬
čeno zvezdo.

SESTOPNI MODUL SONDE GALILEO

Pokrov sestopnega modula - A
sesfopni modul - B

1 - padalo, 2 - antena, 3 - detektor za
strele, 4 - toplotni ščit

Po zaviranju se oba pokrova sestopnega
modula ločita, s padalom pa se spusti
samo sestopni modul.

GALILEO OB PLANETU JUPITER

1. Konec leta 1995, 150 dni pred prihodom do Jupitra, se od matične sonde loči
sestopni modul.

2. Decembra 1995 sestopni modul pada skozi atmosfero Jupitra s hitrostjo 49km/s. Za
primerjavo naj povemo, da bi z enako hitrostjo potovali od Evrope do New Yorka le
dve minuti.

3. Orbitalni glavni del matične sonde Galileo se spusti v krožnico okoli Jupitra.

4. Aerodinamično zaviranje sestopne sonde na hitrost padanja okoli 150 km/h.

5. Po odprtju padala se varovalni ščit loči od sestopne sonde, padalo pa omogoči
" zaviranje v oblačnem delu atmosfere planeta.

6. Po 75 minutah bo začel sestopni modul pošiljati izmerjene podatke orbitalnemu
delu matične sonde.

TIM 9/10 89/90 393

NA KRATKO

16 sta razlikovali podrobosti veli¬
kosti 1-2 km, sonda Magellan
pa bo »videla« celo objekte, ka¬
terih premer je borih 330 metrov!
Sonda bo stopila v krožno orbito
okoli Venere 10. avgusta letos.
Eliptična krožnica bo imela smer
od severa proti jugu. Sonda Ma¬
gellan bo obkrožila Venero
v treh urah in devetih minutah.

V krožnici okoli Venere bo
sonda vsakokrat sestopila na
minimalno oddaljenost 248 km
nad severnim polom in bo za¬
čela po 37 minutah snemati vse
do višine 2110 km. Nad južnim
polom se bo dvignila na krožnici
do višine 7840 km in posnete
slike in druge podatke poslala
proti Zemlji. V 243 zemeljskih
dneh, v katerih se Venera enkrat
zavrti okoli svoje osi, bo foto¬
grafska naprava na Magellanu
posnela skoraj celotno površino
Venere.

Celoten program je bil načrtovan
že prej, vendar je katastrofa ve¬
soljskega plovila Challenger leta
1986 premaknila začetek novih
raziskovanj na kasnejše ob¬
dobje. Sondo je poslala na 'pot
proti Veneri posadka rakete At-
lantis 5. maja lani. Ves projekt
bo stal 530 milijonov dolarjev.
Pa še nekaj tehničnih podatkov
o sondi Magellan. Sonda je
težka 3,8 tone in ima pogonske
in korekcijske raketne motorje,
ki jo bodo brez težav potisnili
v krožnico okrog Venere. Pri
obliki sonde izstopata predvsem
dve dokaj veliki plošči s sonč¬
nimi baterijami in štirimetrska ra¬
darska antena. Osnovni znan¬
stveno - raziskovalni program
na krožnici okrog Venere je na¬
črtovan za obdobje osmih mese¬
cev. Tvorci sonde Magellan pa
hkrati trdijo, da sonda pri nor¬
malnem obratovanju in če ne bo
kakšnih nepredvidenih tehničnih
težav porabi tako malo goriva,
da bi se utegnila njena življenj¬
ska doba podaljšati tja do pet let.

V noči na 19. oktober 1989 je
druga posadka Atlantis poslala
na dolgo medplanetarno pot še
sondo z imenom Galileo, ki je
bila na ta let pripravljena že od

leta 1986. Tudi pri tej sondi je
načrtovani start zamujal zaradi
omenjene nesreče rakete Chal¬
lenger. Kljub dobremu načrtova¬
nju start leta 1989 ni minil brez
napetih trenutkov. Neizprosne
zakonitosti vesoljske matema¬
tike so pogojevale start sonde
najkasneje do 21. novembra leta
1989. Če sonda ne bi poletela
do tega dne, bi se naslednje
»startno okno« v vesolju odprlo
šele čez dve leti! Start rakete
Atlantis je bil najprej prestavljen
zaradi napake na enem izmed
računalnikov, ki je nadziral delo¬
vanje pospeševalnega raket¬
nega bloka, nadaljnji odlog pa je
zahtevalo izredno neugodno
vreme na področju vzletnega
centra Canaveral. Težave so
nastale tudi zaradi glasnih prote¬
stov ameriških ekologov, ki so
opozarjali, da je na krovu sonde
Galileo (in torej tudi v raketi At¬
lantis) majhen plutonijev reaktor.

V primeru nesreče pri startu bi
po mnenju ekologov lahko prišlo
do velikega onesnaženja člove¬
škega okolja.

Majhne jedrske reaktorje in radio-
izotopne naprave so v vesoljskih
objektih zaradi daljše obrato¬
valne dobe v ZSSR in ZDA upo¬
rabljali mnogo let. Majhen reak¬
tor je napajal tudi raziskovalne
naprave, ki so jih na Mesečevi
površini pustile posadke vesolj¬
skih ladij Apollo. Znanstveniki
tudi zaradi lastne varnosti zato
dobro vedo, kako zavarovati te
reaktorje in zagotoviti ustrezno
varnost. Iz tega razloga je ame¬
riška televizijska postaja CBN še
na sam dan vzleta rakete Atlan¬
tis s sondo Galileo neprestano
ponavljala podrobnosti o preiz¬
kušanju varnostnih ukrepov
v zvezi z 20 kilogramskim pluto¬
nijevim reaktorjem ter s tem sku¬
šala potrditi brezhibnost izdela¬
nega reaktorja.

Galileo leti proti Jupitru po po¬
sebni poti. Najprej mimo planeta
Venera, nato pa še dvakrat
okrog Zemlje, da bi z gravitacij¬
skim pospeškom na območju
obeh planetov sonda dobila

ustrezno hitrost za let proti od¬
daljenemu Jupitru. Temu naj¬
večjemu planetu v našem sonč¬
nem sistemu se bo sonda Gali¬
leo približala na začetku zime
leta 1995 po šestletnem letenju
skozi medplanetarni prostor
v skupni dolžini 3,8 milijarde ki¬
lometrov.

Ko bo prispela v bližino krožnice
okrog Jupitra, bo sonda izstrelila
340 kg težak raziskovalni modul,
ki bo s hitrostjo 493 km/s vstopil
v atmosfero planeta, nato pa bo
med kroženjem po orbiti nizko
nad planetom pošiljal znan¬
stvene podatke h glavni sondi
Galileo, vse dokler ga ne bodo
uničili neusmiljeni pogoji v viso¬
kotlačni Jupitrovi atmosferi. Ma¬
tična sonda Galileo se bo s svo¬
jim raketnim motorjem 7. 12.
1995 ustalila v krožnico okoli Ju¬
pitra. Krožnica bo po načrtih
imela pericenter 385.000 km.
Sestopni modul se bo nameč od
matične sonde oddaljil že sto
petdeset dni pred prihodom do
Jupitra.

Na krovu sonde Galileo se na¬
haja občutljiva snemalna apara¬
tura. Znanstveniki pričakujejo,
da bodo posnetki, ki jih bo po¬
slala sonda proti Zemlji, v mno¬
gih pogledih precej bolj natančni
od posnetkov, ki jih je leta 1979
posnela sonda Voyager 2.
Glavni cilj projekta Galileo je pri¬
dobivanje novih podatkov o ke¬
mični sestavi in fizikalnih lastno¬
stih atmosfere planeta, razisko¬
vanje njegovih prstanov, prei¬
skava njegovih mesecev in mer¬
jenje magnetnega polja. Sonda
nosi s seboj petnajst različnih
znanstvenih aparatur; šest jih je
na sestopnem modulu, devet pa
na matični sondi. Celotna teža
sonde je 2,25t. Projekt bo stal
kar 1,4 milijarde dolarjev, kar po¬
meni, da govorimo o najbolj iz¬
popolnjeni ameriški sondi in
v tem smislu do sedaj največji
ameriški investiciji.

Projekta Magellan in Galileo naj
bi vsekakor poglobila in razširila
naše znanje o planetih Veneri in
Jupitru ter o našem bližnjem ve¬
solju.

394 89/90 TIM 9/10

TIMOVA FANTASTIKA

Robert J. Martin

Čudežno
cepivo

Prevedel Žiga Leskovšek

Zdravnik je s pisalnikom zastal na diagramski kri¬
vulji na svoji mizi.

»Če se ne motim, ste dobili že tretje zobe.«
Pacient je prikimal.

»Tako je, doktor. Toda, tokrat so zrasli zelo po¬
časi. «

Zdravnik ga je vprašujoče pogledal. »Mar je to
edini razlog, da mislite, da potrebujete dodatno
injekcijo?«

»Oh, ne... seveda ne.« Možakar se je nagnil
naprej in na mizo položil roko, z dlanjo obrnjeno
navzgor.

»Lani sem imel nesrečo. Trapasta reč, izgubil sem
palec.«

Opravičujoče je zmignil z rameni. »Trajalo je sko¬
raj pol leta, da je ponovno zrasel.«

Zdravnik se je razmišljujoče naslonil na stol.
»Hmmm, razumem.« Moški je napravil nezaveden
gib k svojemu žepu in zdravnik se je nasmehnil.
»Dajte no, kar kadite, če vas je volja.« Dvignil je
diagram in zamrmral:

»Šest mesecev... vse predolgo. Nenavadno, da
temu že takrat nismo posvetili pozornosti.« Nekaj
irenutkov je tiho prebiral in nato začel izpolnjevati
obrazec, ki je bil pripet k mapi.

»No, mislim, da bi po vsej verjetnosti tokrat res
morali dobiti dodatno injekcijo. Opraviti boste mo¬
rali določene teste. Ne, da bi bilo kaj dvomiti,
vendar želimo biti popolnoma gotovi.«

Videti je bilo, kot da se je moški srednjih let pomiril.
Ob ponovnem razmisleku pa je zaskrbljeno okle¬
val.

»Zakaj? Je morebiti nevarno?«

Zdravnikov obraz je preletel komaj opazen po¬
smeh, ki se je v hipu spremenil  v pomirjevalen
nasmešek.

»Oh, ne. To je povsem nenevarno. Nikakršne
nevarnosti ni. Regeneracijo tkiva imamo kar dobro
pod nadzorstvom. Vendarle pa sem prepričan, da
se zavedate, da so akti s popolnimi podatki po¬
trebni za nadaljnje raziskave in razvoj vede.«
Pacient se je pomiril in postal bolj zaupljiv. »Razu¬
mem. No, vem, da je slišati nekoliko neumno,
vendar pa ne maram injekcij. Ni to, da bi me
bolelo: prej bi rekel, da sem nekoliko staromoden.
t/se to se mi zdi še vedno malce grozljivo.« Neko¬
liko zmeden je zastal in  v obrambi vprašal:

»Je to nenavadno?«

Zdravnik se je zdaj odkrito nasmehnil.

»Sploh ne, sploh ne. V zadnjih letih so se dogodki

odvijali z vrtoglavo naglico. Domnevam pač, da
ljudje potrebujejo več časa, da uskladijo svojo
duševnost z družbenim razvojem, katerega sa¬
mega po sebi sprejemamo kot logično, dejansko
stanje.«

Zdravnik je odrinil stol od mize.

»Morda tega niti ni tako težko razumeti. Vzemiva
na primer ogenj. Človek je več kot sto tisoč let živel
v strahu pred ognjem, in to upravičeno, saj ga ni
znal krotiti. Tukaj je načelo popolnoma isto. Naj¬
prej se je treba naučiti, kako se pred stvarjo obva¬
ruješ, nato kako jo nadzoruješ in nato se je treba
naučiti, kako se jo da koristno uporabiti.«

Pomignil je proti možakovi cigareti. »Človek se še
vedno nagonsko boji ognja, čeprav ga uporablja.
V primeru regeneracije tkiva, kjer so se spre¬
membe zgodile s tako hitrostjo, v času ene same
generacije, je nagonski strah še celo bolj razumljiv
- vendar vam zagotavljam, da ravno tako neupra¬
vičen. «

Zdravnik je vstal in s tem nakazal, da je sestanek
pri koncu. Medtem, ko je pacient vstajal in naglo
ugašal cigareto, je zdravnik stopil izza mize. Polo¬
žil je roko na možakova ramena.

»Sprostite se. Ne razburjajte se. Naj  ras prav nič
ne skrbiI Živimo v čudovitih časih. Razen v pri¬
meru, če bi se vam pripetila kaka resnično huda
nesreča, ni nobenega razloga, da ne bi živeli še
vsaj petinsedemdeset let. Navsezadnje je to vi¬
rusno raziskovalno središče, kjer opravljamo tako-
imenovana popravljalna dela, še kako upošteva¬
nja vredno.

Ko sta stopala proti vratom je moški zmajal
z glavo.

»Imate že prav, doktor. Do sedaj ste opravili veliko
dobrih del in menim, da strokovnjaki že veste, kaj
delate, čeprav morda ljudje tega ne razumejo.«
Ob vratih je zastal in se napol obrnil k zdravniku.
»Toda, hote! sem vas vprašati še nekaj. To zdra¬
vilo, no, to cepivo, od kod izvira? Zdi se mi, da sem
nekje slišal, da je bilo, preden ste ga ukrotili, nekaj
drugega - nekaj nevarnega. Imenovalo naj bi se
drugače. Ali veste, kaj mislim?«

Zdravnikova roka je zastala na kljuki.

»Da, vem,« je mračno odvrnil. »Le malokateri
nestrokovnjak se spominja tega. Le zapomnite si,
kar sem vam povedal. Pri vsaki od teh stvari je
enako: najprej varstvo, nato nadzorstvo ter nato
koristna uporaba .«

Obrnil se je k pacientu. » V davnih časih, še preden
smo začeli uporabljati to cepivo pri regeneraciji
tkiva in smo s tem skoraj odpravili starost in bo¬
lezni, je aktivna sestavina tega cepiva sama pov¬
zročala celo vrsto bolezni.«

Zdravnik je odprl vrata in moškemu naklonil dolg,
preiskujoč pogled.

»Od takrat smo prehodili dolgo pot. Veste, v tistih
časih smo to bolezen imenovali rak,« je tiho pove¬
dal.

TIM 9/10 89/90 395

TIMOVI OGLASI

O o

PRODAM brezhibno ročno CB po¬
stajo (walkie-talkie) LAFAYETTE
PRO 2000. Ima 40 kanalov, dis-
plej, možnost napajanja z dese¬
timi 1,2 V NiCd celicami ali usmer¬
nikom in možnost priključitve zu¬
nanje antene. Največja moč je
4 W.

Matej Ferme
Ceneta Stuparja 140
61231 Ljubljana-Črnuče
Tel. 061/376-678

PRODAM vrsto zanimivih načrtov
s področja zabavne elektronike;
za spisek priložite znamko!

Andrej Vodenik
Goriška 1
63000 Celje

KUPIM tri enake kristale (Q) od
27,205 do 27,405 MHz.

Mitja Čač
Šerugova 18
62000 Maribor

PRODAM transformator z izhodi
4,5 V, 6 V in 12V - 6A; dizel motor¬
ček 1,5 cm 3  in napetostni regula¬
tor od 0 do 25 V - 6A.

Marko Petje

Tel. 068/47-327 po 15. uri

PRODAM model DV jadralnega le¬
tala Flamingo. Model je zelo pri¬
meren za učenje. Razpon kril
264 cm. Cena je ugodna.

Miha Kuntu
Letonjeva 8
62000 Maribor
Tel. 062/36-979

PRODAM nov računalnik Commo-
dore 64 z vso opremo in 40-ka-
nalno CB postajo z močjo 40 W.
Borut Komoc
Klanc 10
65230 Bovec

UGODNO prodam DV napravo
Robbe economic. Komplet vse¬
buje polnilec, akumulatorje in dva
servomotorja. Cena kompleta je
1650 din. Prodam tudi dirkalni av¬
tomobilski model z novim motor¬
jem HP (3,5 cm 3 ) za 750 din.

Bojan Sep

Ulica Roberta Kulovca 45
62000 Maribor
Tel. 062/305-945

PRODAM nedokončan model ja¬
drnice Pionir A1. Kupim pa letal¬
ski motorček 1,5cm 3  in programe
za Oric NOVO 64.

Danilo Milošič
Vareja 2A

62284 Videm pri Ptuju

PRODAM električne orgle znamke
BONTEMPI ES 4100.

Aljoša Motore
Artiče 49/c
68253 Artiče

PRODAM DV model letala
CESSNA CARDINAL 177, nerab¬
ljen motor OS MAX 6,5 cm 3  z izpu¬
hom in eliso, DV model cross av¬
tomobila KANGAROO z elektro
motorjem in DV model gliserja
COBRA z elektro motorjem.

Jure Valentič
Medvedova 19
61000 Ljubljana
Tel. 061/312-801

ARA SOFT vam nudi najnovejše
igre za C-64 (BATMAN 1, 2, 3,
CRAZY CARS II itd.) na BASF ka¬
setah - UGODNO!

Iztok,

tel. 061/645-080 od 19. do 20. ure

PRODAM najnovejše knjige za ZX
Spectrum. Imam tudi dva nova
mini vvalkmana v velikosti vžigal¬
nika, uvožena iz Koreje (ugodno)!
Iztok, tel. 061/645-080 od 19. do
21. ure

PRODAM kros formulo (hitrost
25km/h) in 8 NiCd akumulatorč-
kov s polnilcem, ali zamenjam za
DV avto Buggy z močjo motorčka
od 1,5 do 2,5cm 3 .

Janez Kopač
Dragomelj 110
61230 Domžale
Tel. 061/377-056

EUROPE STUDIO vam nudi najno¬
vejšo in najkvalitetnejšo disko,
rock in heavy metal glasbo. Prve
naročnike čakajo nagrade in po¬
pust. Preizkusite našo kvaliteto.
Boštjan Horvat
Moše Pijade 50
62000 Maribor
Tel. 062/302-062

ELEKTRONIKI! Nujno kupim na¬
slednji material: upori - 0,1/5 W
žični upor (4 kose), IC 7812 (2
kosa), IC TBA 820 M + podnožje;
potenciometer 10klog. (1 kos);
tranzistorje BC 212 (8 kosov);

transformator 220 V/28 V - 2 A;
ohišje: dol. = 200 mm, širina
= 120 mm, višina = 100 mm; 4 Bled
stikala; kondenzatorje: 10 nF (3
kose) keramične, 470 pF (1 kos)
keramičen, 100nF (2 kosa) kera¬
mična, 220 pF (1 kos) keramičen,
0,22 ^F (1 kos) folijski ali zame¬
njam z doplačilom za KIT komplet
STEREO-DECODER.

Peter Vicman
Kumen 19

62344 Lovrenc na Pohorju

PRODAM kasetofon NORD-
MENDE MONOCORDER 1560 (za
računalnik, odlično ohranjen), A/
D PRETVORNIK 0804 (s tem pre¬
tvornikom lahko vaš ZX SPEC¬
TRUM postane digitalni oscilo¬
skop), integrirano vezje SP 0256-
AL 2 (vezje generira 59 glasov,
zraven dodam načrt sintetizatorja
govora za ZX SPECTRUM). A/D
pretvorniku dodam tudi navodilo
za uporabo in kaseto s programi.
Roman Tušek
Reka 1
63270 Laško

OMEGA & ORION SOFTVVARE
vam ponuja stare in nove pro¬
grame za ZX SPECTRUM. Veliki
popusti - znižane cene. Za kata¬
log priložite znamko.

Dalibor Igrec
šolska 2
62341 Limbuš

PRODAM DV model Piper PA-18
Super Cub z 2,5cm 3  motorjem in
42 MB hard disk za Amigo 500/
1000/2000 ali PC.

Gregor Malenšek
Nad mlini 48
68000 Novo mesto
Tel. 068/25-046

PRODAM DV napravo Robbe
Terra Top 40 MHz z enim servo-
mehanizmom in bencinski motor¬
ček COX 0,8 cm 3  z baterijo za
svečko.

Brane Bogovič
Anžurjeva 8 c
61000 Ljubljana
Tel. 061/486-035

PRODAM model DV avtomobila
na električni pogon in dva servo
motorja MULTIPLEX, drobni ma¬
terial (osi, elise, kardani).

Tomaž Demšar
Na Rojah 7
61210 Lj-Šentvid
Tel. 061/50-398

396 89/90 TIM 9/10

TIMOVI OGLASI

PRODAJAM najnovejše igre za ra¬
čunalnike C-64 in C-128 na kase¬
tah in disketah. Ugodna cena, hi¬
tra in kvalitetna storitev, na¬
gradna igra in brezplačen katalog.
Peter Baloh
V. Vlahoviča 33
63321 Titovo Velenje

TAKOJ kupim albume naslednjih
disco pevcev in skupin: Latin Lo-
ver, Lilac, Sylvester, Divine, Roy,
Mozart, Francy, Lee Marrovv, Da-
mian, David Lyme, Ken Laszlo,
Fred Ventura, Mike Mareen, Extra
Vaganze, Man to man, Goo Goo,
Paradise, Sweet Conection, Patric
Corley, Time, Vanessa, Kirn Ta-
ylor, Linda Jovizo, Roman Bayz.
Mitja Lončarič
Vide Janežič 9
61110 Ljubljana

PRODAM DV napravi ROBBE-SU-
PRA in ROBBE-STARION - kom¬
pletni, letalske motorje
HP-6,5cm 3  in os MAX 4,08 cm 3 ,
letalske modele COBRA, TAXI, DV
jadralno letalo, dvokrilec SMITH
MINIPLANE, 2 Graupner servomo-
torja, DV čoln in MULTI MIX (me¬
šalnik za razne namene) za Gra-
upnerjevo napravo.

Tel. 061/312-686

PRODAM računalnik ORIC-64,
vvalkman, fotoaparat z bliskavico
in kasete. Izdelujem pa kojak si¬
rene in resonančne izpušne cevi
za motorje (MZ 200 din, Jawa 150
din, Tomos 150 din).

Dejan Arbi
Žvarulje 2 a
61411 Izlake

Tel. 061/73-360 od 15. do 18. ue.

PRODAM COMMODORE 64/II,
z igralno palico, kasetnikom ali
disketnikom.

Tomaž Huč
Gabrščkova 103
61000 Ljubljana
Tel. 061/266-347

PRODAM kolo BMX po polovični
ceni (dobro ohranjeno) in Atlas
svetovne zgodovine.

Darko Rigler
Podgrad 3

69250 Gornja Radgona
Tel. 069/74-715

PRODAM 40 cm dolgo rolko.

Peter Bregar
Medno 52
61210 Lj. Šentvid
Tel. 061/50-554

TOMOS avtomatik prodam, letnik
88 z litimi platišči. Cena 4000 din.
Primož Žuntar
Nizka 44

63332 Rečica ob Savinji
Tel. 063/831-781

NUJNO kupim načrt za MC-12 in
elektro motor. Motor naj ima po
možnosti več kot 13000 vrt/min.
Jure Pirc

Ul. 29. Hercegovske divizije 1
61113 Ljubljana

PRODAM najnovejše igre C-64
(CRAZY CARS II, BAT MAN 2,
TURBO AVT RUN 1, 2, 3, 4) itd. na
BASF kasetah.

Iztok Kuzma

Tel. 061/645-080 od 7. do 23. ure

NOVO! Zelo ugodno prodajamo
male univerzalne polnilce baterij.
Cena 300 din.

Tel. 062/772-838

PRODAM računalnik ORIC-64 in
ELEKTRO PIONIR.

Igor Knez
Briše 1 a
61411 Izlake

Tel. 061/73-860 od 15. do 17. ure

PRODAM DV napravo MICRO-
PROP PCM PROFESSIONAL
- komplet set in F3B MODUL ter
vsa stikala, motor COX 1,5 cm 3 , os
MAX-58, ZX SPECTRUM - vse
zelo malo rabljeno.

Bogdan Makuc
Pavšičeva 28
61370 Logatec

PRODAM računalnik Schneider
CPC 6128 z zelenim zaslonom GP
65, disketami, elektronsko igralno
palico, mnogo literature in ostale
opreme. Cena po dogovoru.
Primož Hočevar
Šlandrova 6
63420 Titovo Velenje
Tel. 063/856-108

UGODNO prodam kompletni DV
napravi Graupner FM 4014 in C 6,
DV jadralno letalo 2,5 m razpona,
DV elektro avtomobila SG Gem-
mini in Robbe, eksplozijski motor
ENYA 5 cm 3  in nov ladijski motor
Picco 6,5 cm 3  z dušilcem.

Tel. 061/51-734

PRODAM večje število načrtov:
Windy (čoln razreda MČ-2 in MČ-
3) 40,00 din, Victoria (maketa
jahte) 80,00 din, Tomi (čoln ra¬
zreda MČ-1) 40,00 din, Samy (jadr¬
nica razreda G) 50,00 din, HD-12
(čoln razreda FSR E+2kg) 50,00
din, M22 (jadralno letalo A1) 50,00
din, Mustang (maketa motornega
letala 3,5 cm 3 ) 80,00 din, Dandy
(jadralno letalo) 70,00 din, Cessna
20 (motoro letalo 3,5 cm 3 ) 80,00
din. Poleg tega pa imam n a zalogi
tudi več modelarskega materiala
in kit kompletov zgoraj navedenih
načrtov. Cene kit kompletov se
gibljejo odvisno od cene materi¬
ala.

Tomaž Perša
Celovška 159
61000 Ljubljana

Tel. 061/552-026 (od 15.30 do
16.00)

HITRO in poceni snemam pro¬
grame in igre za Commodore 64/
128. Pišite za brezplačen katalog.
Ugodno - 15% popust!

Mitja Semeja
Ljubljanska 32
61241 Kamnik

PRODAM dele za računalnik ZX
Spectrum 48 K (modulator, zvoč¬
nik, procesor Z 80, čip ULA, origi¬
nalni napajalnik, kable, gumijasto
tipkovnico (membrano) ter masko
za tipkovnico). Prodam tudi
usmernik 25 V/2 A z digitalnimi
prikazovalniki toka in napetosti za
2700 din ter EPROM programator
za ZX Spectrum s programom za
1500 din.

Uroš Bizjak
Sv. Duh 64
64220 Škofja Loka
Tel. 064/633-257

NUJNO prodam ZX SPECTRUM
48 K s kasetnikom, vmesnikom za
JOYSTICK, JOYSTICKOM ter 10
do 15 kasetami z igrami in upo¬
rabnimi programi.

Gregor Cičigoj
Kovačičeva 3 b
66000 Koper
Tel. 066/23-704

TIM 9/10 89/90 397

IZKORISTITE
IZJEMNO PRILOŽNOST!

Rednim naročnikom revij TIM in Življenje in tehnika, ki so poravnali četrtletno
naročnino, dajemo možnost, da do 15. junija kupijo knjige Tehniške založbe
Slovenije po precej znižanih cenah.

Običajna Cena s

PRIROČNIKI cena popustom

Večavtorjev: STROJNO TEHNOLOŠKI PRIROČNIK. 468,00 360,00

Več avtorjev: KAKO DELUJE-ZDRAVILA. 120,00 93,00

STROKOVNE KNJIGE

A. Kostnapfel: TRANSPORT V INDUSTRIJI. 33,00 25,60

M. Kos: KONSTRUKCIJSKA DOKUMENTACIJA. 98,00 76,00

M. Kos: RAZVOJNE SMERI DVIGAL. 140,00 107,50

B. Oblak in sodelavci: OSEBNI RAČUNALNIK PRI ZDRAVNIKOVEM DELU. 123,00 95,00

K. Ishikawa: KAKO CELOVITO OBVLADOVATI KAKOVOST. 208,00 160,00

POLJUDNA ZNANOST

P. Likar: UTRIP ZNANOSTI. 26,00 20,00

VSE O AVTOMOBILU

H. M. Chollet: VOZILO . 123,00 95,00

R. Vernez, W. Wienny, R. Zahner: AVTOELEKTRIKA. 123,00 95,00

ZBIRKA VAŠA DOMAČA DELAVNICA

R. Horstmann: OBLAGANJE STROPOV, TAL IN STEN. 57,00 44,00

R. Horstmann: PLESKARSTVO ZA VSAKOGAR. 57,00 44,00

K. H. Bose: VARČEVANJE Z ENERGIJO. 65,00 50,00

H. H. Gores: VARNOST NAŠEGA DOMA. 57,00 44,00

E. Wiegand: POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC. 57,00 44,00

H. Ameln: CENTRALNO OGREVANJE. 65,00 50,00

H. Richards: POPRAVILO IN VZDRŽEVANJE KOLES. 78,00 60,00

H. J. Schiffer: ZGRADIMO Sl RASTLINJAK. 57,00 44,00

W. Michel, R. Horstmann: BARVANJE, LAKIRANJE, ZAŠČITA LESA. 65,00 50,00

H. J. Schiffer, M. Rascher: KAMINI IN LONČENE PEČI. 78,00 60,00

K. H. Bose, K. Spatz: VODNJAKI, KAPNICE, ŽLEBOVI . 78,00 60,00

K, H. Bose: VODOVODNE INSTALACIJE . 78,00 60,00

W. Prieser: NOTRANJE LESENE KONSTRUKCIJE IN OBLOGE. 74,00 57,00

ZNANSTVENA FANTASTIKA (ZBIRKA SPEKTRUM)

M. Remec: MANA. 91,00 70,00

I. Asimov: GOLO SONCE. 84,00 65,00

I. Asimov: JEKLENE VOTLINE. 91,00 70,00

I. Asimov: ROBOTI JUTRANJE ZORE. 117,00 90,00

B. Strugacki: HROŠČ V MRAVLJIŠČU. 84,00 65,00

D. Adams: RESTAVRACIJA OB KONCU VESOLJA. 65,00 50,00

D. Adams: STOPARSKI VODNIK PO GALAKSIJI . 65,00 50,00

D. Adams: ZBOGOM IN HVALA ZA VSE RIBE. 65,00 50,00

D. Adams: O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM . 65,00 50,00

M. Tomšič: VETER VEČNOSTI. 84,00 65,00

Več avtorjev: KAKO JE BIL REŠEN SVET. 91,00 70,00

ZBIRKA KLASIKI FANTASTIKE

H. G. Wells: NA ZVEZDAH SPOČETI. 91,00 70,00

H. G. Wells: VELIKANI PRIHAJAJO:. 91,00 70,00

H. G. Wells: ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU. 91,00 70,00

Conan Doyle: IZGUBLJENI SVET . 91,00 70,00

Bram Stoker: DRAKULA . 117,00 90,00

Jules Verne: V OSEMDESETIH DNEH OKOLI SVETA. 91,00 70,00

R. L. Stevenson: DOKTOR JEKYLL IN GOSPOD HYDE. 98,00 70,00

UGANKE

Pavle Gregorc PREMEŠANE ČRKE

VI LE ZIJAJTE...

...ves večer v ekran. Kaj je to, kar gledate?

KRIŽANKA

Vodoravno: 1. človeku podoben stroj, ki opravlja dolo¬
čene gibe dozdevno samostojno, 5. gozdni delavec, 9.
gib nihala, 13. moško ime, 14. tovarna pohištva v Cer¬
knici, 15. šport trdih pesti, 16. udarec s sekiro, 17. izloček
žlez v ustih, 18. seno, 19. soglasnika besede MOČ, 20.
kratica za stoletje, 21. svetla in obstojna kovina (Cr), 22.
elektronka z anodo in katodo, 24. revija, ki je pred teboj,
25. krhka kovina (Zn), 26. lesni polizdelek, 27. pretvornik
v telekomunikacijah, 28. vodno vozilo, 29. brezalkoholna
pijača, 30. žlahtni piin (Ar>.

Navpično: 1. izumitelj ladijskega vijaka (Josef), 2. pre¬
vleka opečnega zidu iz malte, 3. odrasel samec goveda,
4. pijača starih Slovanov, 5. reka v Albaniji, 6. veletok
v zahodni Evropi, važna vodna pot, 7. to, kar vsadimo, 8.
oznaka za tehnično atmosfero, 9. zvezda, ki nenadoma
zažari in postopoma izgine, 10. letoviški kraj pri Opatiji,
11. oznaka za »hišni svet«, 12. vrsta žita, 14. večja
stanovanjska stavba, 15. z vinogradi in sadovnjaki po¬
raščeno gričevje med Sočo in Idrijco, 17. plaha gozdna
žival, 18. zmleto žito, 19. toaletna potrebščina, 21. bat,
23. manjši jadranski otok med Molatom in Škardo, 24.
nateg, 25. črki, med katerima je v abecedi črka Č, 26.
predlog, 27. enaka soglasnika.

SKRIVALNICA »POKLICI«

DOLFI ZIKMEYER
MIRKO VAČAN
DARKO VINARKO
PAVLI ČARGO
KARLI VARTAN
SIMON TERČEK
PEPI LOTHAR
JOŽE LAZAR

Vsaka od osmih gornjih oseb skriva v svojem imenu
in priimku poklic, ki ga opravlja. Primer MLA (DEN
TIST) NIK je dentist. Kateri poklici so to?

PIRAMIDA

Pri piramidi dobimo vsako naslednjo besedo tako,
da črkam prejšnje besede dodamo novo črko in vse
črke premešamo.

1. znak za kemijski element dušik, 2. kemični znak za
nikelj, 3. drugo ime za kositer, 4. turistično mesto na
francoski Ažurni obali, 5. makedonski pesnik, ki je padel
med NOB (Kočo), 6. dajatev, ki jo je treba plačati ob
uvozu blaga, 7. trajnica s suličastimi listi in lepimi cvetovi
(pri nas uspeva npr. na Golici), 8. daljica, ki omejuje
mnogokotnik.

ŠALJIVE BISTROUMNOSTI

1. Kdaj lahko vodo prenašamo v situ?

2. Zakaj bele ovce pojedo več kot črne?

3. Primož je trdil, da je polovica števila 12 število 7.

Sošolci so se smejali tej njegovi trditvi, vendar jim je
Primož dokazal, da je imel prav. Kako?

TIM 9/10 89/90 399

UGANKE

MREŽA

Pri mreži so opisi za vodoravne in navpične besede
med seboj pomešani. S pomočjo črk, ki so že vpi¬
sane v lik, morate zahtevane besede pravilno razpo¬
rediti v lik.

Reka, ki priteče k nam iz Avstrije in na kateri so hidrocen-
trale Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Fala in Mariborski
otok - najzahtevnejša tekaška proga, tek na 42,2 km

- prevodnik za oddajanje in sprejemanje elektromagnet¬
nih valov - orodje za vrtanje - prijeten vonj ali okus

- poleg dolžine in višine značilna dimenzija telesa - pre¬
vodnik v elektrotehniki - ustrojena koža živali - cev ali
kanal za odvajanje dima - ekvator - plod dateljeve
palme - posoda za tekočine - prid - enota iz desetih
delov - gozdarski poklic - seštevanec, število, ki ga
seštevamo - delo enega dne (na kmetih) - ženska, ki
skrbi za živali - preprosta enocelična žival, menjačica

- hormon trebušne slinavke, ki uravnava presnavljanje
sladkorja v organizmu, njegovo pomanjkanje povzroča
sladkorno bolezen - redka, mehka kovina, podobna
cinku (In).

REBUS

REBUS V STRIPU

ENAKE ZAČETNE IN KONČNE ČRKE

Vse besede v tej izpolnjevanki imajo enake začetne
in končne črke. V pomoč navajamo ostale črke (brez
začetnih in končnih) besed, ki jih zahtevajo opisi in
jih moraš vpisati v vodoravne vrste lika.

AAAA - Č - lil - JJ - L - M - NNN - 00 - RR
-S-U-V-Z

1. naslovni junak Jurčičeve povesti o slovenskem jani¬
čarju (Jurij), 2. sir iz osoljene smetane, 3. rabelj, 4.
močan zob v zadnjem delu čeljustnice, 5. »dom« kokoši,
6. zgleden pisatelj ali umetnik, ki je ustvaril nesmrtna
dela.

Navpično brane črke na poljih s krogci dajo ime za
gumi iz sokov raznih tropskih dreves. Beseda je
sestavljena enako kot vse ostale v liku.

NAGRAJENCI TIMOVE SLIKOVNE KRIŽANKE TIM št.
8/89-90

Marko Maršič
Juleta Gabrovška 21
64000 Kranj

Ivo Uhan
Ravnik 28
68232 Šentrupert

Zlato Mahič
Jakopičeva 29
61241 Duplica

400 89/90 TIM 9/10

NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA

Pavle Gregorc

ISKRA

CE V OKOLICI
NI NOBENE
PRAVE ENERGIJE,

UPORABIMO BATERIJSKI VRTALNIK ISKRA.

a Iskrah

Naprava je primerna za delo tam, kjer električne energije ni ali pa
jo je do delovnega prostora težko napeljati. Hitrost vrtanja je
nastavljiva, ravno tako tudi smer vrtenja. Zato lahko z njim tudi
privijamo ali odvijamo vijake. Ključ pa je vedno pri roki, saj ga
shranimo kar v vrtalnik.

Iskra

orodje za domiselne roke.

Če želite, o električnem orod|u Iskra več podatkov, nam pišite no naslov: Iskra ERO,
ProdoiO- Trg revolucije 3, Ljubliana 61000, tel K)61) 213-213

ali Iskrina predstavništva.

ljubl|ona, Kotnikovo 6, tel. (061) 312-322

Maribor, portizonska 11, tel (062) 20-251

362 89/90 TIM 9/10

TIM 9/10 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ TIM 9/10 89/90 363

TIM 9/10 89/90 357

360 89/90 TIM 9/10 TIM