NOVI TEDNIK
NT&RC
28. december 1989 • številka 52 • leto XLIII • cena 78.888 din
CIK skupaj z Avseniki silvestruje v Vinski gori.
Str. 22
Iskrice za srečo
Mateja Svet v Zrečah prejela naziv športnice leta. STR.20
V Celju zgradili največji Eif-
flov stolp iz vžigalic.
Str. 32
Monika Seleš vošči z Rogle
srečo bralcem Novega tednika.
Str. 11
Največja želja Damjana Skut-
nika se je uresničila.

2. STRAN - 28. DECEMBER 1989
NT&RC
MALI OGLASI - INFORMACIJE
V novo leto
z novo podobo
Pred vami je, spoštova-
ni bralci, zadnja letošnja
številka Novega tednika.
Predstavlja se vam v novi
podobi in v (vsaj pretež-
no) novi vsebinski zasno-
vi. Novi tednik, ki ga bo-
ste, upamo, brali v novem
letu, bo imel vse leto takš-
no grafično podobo kot je
danes pred vami. Sodi-
mo, da je podoba bolj so-
dobna, privlačnejša, časo-
pis sam pa manj rubrici-
ran. Želimo, da postane
še bolj zrcalo časa in do-
gajanj, vseh naših plura-
lizmov, vse pestrosti raz-
ličnih mnenj v današnji,
v Evropo zazrti demokra-
tični družbi.
Nova podoba časopisa
in njegova drugačna or-
ganizacija pa napoveduje
tudi spremembe v organi-
ziranosti hiše, ki ga
ustvarja. Kot kažejo raz-
prave v občinah celjskega
območja bomo kmalu
ostali brez dosedanjih
ustanoviteljev - občin-
skih konferenc SZDL
s celjskega območja. Še
več - kaže, da bomo ostali
brez ustanoviteljev sploh
oziroma, da se bomo usta-
novili sami in tako postali
povsem neodvisen časo-
pis. Družbena podpora,
ki smo jo prejemali letos
ni dosegla več niti treh
odstotkov potrebnega de-
narja in zato hišo, ki hoče
in želi postati odlična,
žali.
Tudi zaradi tako
skromne družbene sub-
vencije ste, spoštovani
bralci, časopis plačevali
nekoliko dražje. Današ-
nja številka že stane
7 konvertibilnih dinarjev.
Vemo, dragi smo, toda še
naprej vam obljubljamo
zanimiv, bralen, provoka-
tiven, odprt in k jasnim
ciljem zazrt časopis. Ob-
ljubljamo vam več razi-
skovalnega novinarstva,
več »vročih« tem, razbija-
nje zadnjih tabujev, več
mnenjskih rubrik in od-
piranja tem, ki vas zani-
majo. Obljubljamo tudi
več prostora za politični
in drugačen marketing,
več TV in radijskih spore-
dov. več bralnosti, nov,
izviren roman, aktualne
feljtone, drugačen, še
boljši humor, solidarnost-
ne in drugačne humane
akcije in še kaj.
Z upanjem zremo v pri-
hodnost našega in vašega
časopisa. V to, da bomo
začrtane cilje uresničili
pa verjame vseh štiride-
set članov našega uredni-
štva, ki se vam (zlasti za-
radi vaših številnih to-
vrstnih želja) v tej številki
tudi predstavljamo na
skupinski fotografiji.
Prepričani smo v uspeh
naše hiše NT&RC in želi-
mo, da bi se družina naših
bralcev še naprej širila,
kajti skupaj bomo še
močnejši, boljši, bolj pri-
pravljeni na izzive sodob-
nosti.
BRANKO STAMEJČIČ
V današnji številki bo-
ste zaman iskali koledar.
300 milijonov dinarjev,
kolikor bi stal, smo na-
menili v sklad naših ak-
cij Pomagajmo. In poma-
gali bomo skupaj. Dam-
janu Skutniku smo že.
Zdaj pomagamo planin-
cem, v novem letu bomo
še številnim drugim. Ta
naša skupna pomoč pa je
vredna bistveno več kot
koledar, zato smo prepri-
čani, da se mu boste radi
odrekli.
Delegati glasovali za odkup Emovih stanovanj
Delegati celjske občinske skupš-
čine so v torek med drugim spreje-
li predlog izvršnega sveta, s kate-
rim bodo iz povečane prispevne
stopnje za stanovanjsko gospodar-
stvo zagotovili vračilo posojila
banki, ki bo občini posodila sred-
stva za odkup dela Emovih stano-
vanj. V tem naj bi Emo rešili pred
stečajem, v republiki pa naj bi
v teh dneh sprejeli spremembo za-
kona o stanovanjskem gospodar-
stvu, po katerih bo mogoč nakup
stanovanj iz solidarnostnih sred-
stev.
V občini Celje so torej nekoliko
prehiteli dogajanje v republiki. Ko
so namreč delegati sprejeli višine
prispevnih stopenj za financiranje
družbenih dejavnosti in nekaterih
področij infrastrukture, so s tem po-
trdili predlog, da bi za stanovanjsko
gospodarstvo združevali 2,68 od-
stotkov iz dohodka. Od tega bi bilo
0,68 odstotkov namenjenih vračilu
posojila banki v višini 953 milijard
dinarjev ali 8 milijonov dolarjev.
Republiški pravobranilec samou-
pravljanja je že pred časom izdal
odločbo, po kateri odkup stanovanj
iz solidarnostnega fonda ni v skladu
z zakonod£yo. Vendar pa n£y bi šlo
v celjskem primeru za povečano
prispevno stopnjo za stanovanjsko
gospodarstvo, kar pomeni, da ne bi
krnili obstoječega solidarnostnega
fonda. Stanovanja, ki bi jih odkupili
od Ema, bi predstavljala poseben
fond, s katerim naj bi po predlogu
delegatov gospodarile organizacije,
ki bodo združevale sredstva za vra-
čilo kredita. Na zasedanju skupšči-
ne je predstavnik izvršnega sveta
ocenil, da gre v tem primeru za mej-
no zakonsko rešitev. Če v republiki
ne bodo sprejeli dodatnih zakon-
skih opredelitev tega vprašanja, pa
lahko v prihodnje prispevno stop-
njo še vedno zmanjšajo, so menili.
Razprav na to temo je bilo na
skupščini kar precej. Marjan Drev,
predsednik KPO Ema je ponovno
poudaril pomen pridobitve dodat-
nih finančnih sredstev za konsoli-
dacijo firme in za zagotavljanje nor-
maine razvojne osnove. Menil je, da
je odprodaja nepremičnin v svetu
najbolj donosna in ponekod v Slo-
veniji so se tega že lotili, v Celju pa
se zapleta zaradi nevoščljivosti in
provincialnosti. Poudaril je, da je
vsaka sanacija tveganje, vendar je
hkrati zagotovil, da je lahko v Emu
uspešna v treh do štirih letih, za kar
daje tudi osebno jamstvo. Eden od
delegatov je nato predlagal, da bi
morala takšno jamstvo dati tudi
predsednik skupščine in izvršnega
sveta, vendar je ostalo le pri predlo-
gu. Sicer pa je večina delegatov iz-
razila svojo podporo predlogu o do-
kupu stanovanj, ker so ocenili, da
pomeni to rešitev organizacije pred
stečajem in posledicami, ki bi bile
finančno veliko težje, kot bo dodat-
no zbiranje sredstev iz prispevne
stopnje. Na ta račun so zmanjšali
višino nekaterih drugih stopenj, na
primer za ljudsko obrambo in inter-
vencije v osnovni preskrbi, medtem
ko so ukinili prispevka za krajevne
skupnosti in za izgradnjo objektov
posebnega družbenega pomena. Iz
povečanega prispevka za komunal-
ne objekte in naprave skupne rabe
bi financirali tudi krajevne skupno-
sti, vzdrževali bazene in drsališče.
TC
Delegati so na seji sprejeli tudi
odlok o prenosu nalog interesnih
skupnosti na izvršni svet in skupš-
čino v skladu z ustavnimi zakoni
ter odlok o določitvi volilnih enot
za volitve v zbore občinske skupš-
čine.
Sprejem za Rigelnika
Ob podelitvi najvišjega družbenega priznanja Pred-
sedstva SFRJ, nagrade Avnoj predsedniku poslovod-
nega odbora Gorenja, Hermanu Rigelniku, so se včeraj
na krajši slovesnosti v celjski poročni dvorani zbrali
njegovi prijatelji in sodelavci s celjskega območja.
Odlikovanja za delavce Libele
Ob 95-letnici Libele je Alojz Korošec dobil orden
zaslug za narod s srebrno zvezdo, z redom dela s srebr-
nim vencem pa so nagradili Janeza Brodeja, Milana
Boršiča, Jakoba Tanška, Miška Sreša in Avgusta
Krajnca.
Fronta v žrelu pluralizma
¥ Celju razmišljali o razpustitvi predsedstva občinske
konference socialistične zveze
Enega prvih davkov pre-
navljanju političnega pro-
stora v Sloveniji plačuje
Občinska konferenca SZDL
v Celju. Pravzaprav nič ne-
navadnega, če vemo, da ima
zaradi osamosvajanja moč-
nih frontnih delov (recimo
ZKS in ZSMS) s tem težave
tudi njihova republiška
konferenca. V Celju, iz-
vzemši Ljubljano, je sociali-
stična zveza po besedah
Slavka Pezdirja namreč
največ naredila za osamo-
svajanje opozicijskih zvez.
Proces je enega svojih vr-
hov dosegel prejšnji četr-
tek, ko bi se moralo sestati
predsedstvo celjske sociali-
stične zveze.
Čeprav bi moralo predsed-
stvo prejšnji teden spregovo-
riti o kočljivi in zanimivi te-
matiki (poslovanju in sanaci-
ji Ema ter izvajanju ustavne-
ga zakona za izvedbo amand-
majev k ustavi Slovenije
v Celju), se seje ni udeležilo
dovolj članov predsedstva.
Kakor na nesklepčni pro-
gramski konferenci OK
SZDL, ki je propadla zaradi
neudeležbe delegacije druž-
benopolitičnega	zbora
skupščine občine, tudi na
predsedstvo ni bilo večino-
ma članov njenih kolektiv-
nih članov, družbenopolitič-
nih organizacij. Kot je menil
Slavko Pezdir, predsednik
OK SZDL Celje, je to posle-
dica osamosvajanja kolek-
tivnih članov, ki znotraj soci-
alistične zveze več ne vidijo
toliko lastnih interesov in se
pričenjajo obnašati kot kla-
sične stranke. Prihaja do ne-
kakšne blokade frontne or-
ganizacije, ki tako ne more
zagotoviti niti kvoruma na
svojih organih, ki bi lahko
spremenili pravila organizi-
ranja, delovanja in odloča-
nja. Nekakšen začarani krog
torej. Pezdir je priznal, da je
zaradi tega razmišljal celo
o razpustitvi predsedstva,
vendar je odločitev prepustil
prisotnim članom predsed-
stva. Večina se je nato raje
odločila za možnost, ki jo je
ob Pezdirju ponudil tudi Vi-
ki Kranjc. Predvsem zato,
ker so soglašali z oceno, da
SZDL v Celju vendarle še ni
izrabila vseh možnosti za
svojo prenovo in ker so me-
nih, da imajo občinske orga-
nizacije celo več možnosti
v nabiranju volilnih glasov
kot njihova republiška orga-
nizacija. Zato so se odločili,
da sestavijo dva štaba. Prvi
naj bi takoj pričel sestavljati
seznam kandidatov, s kateri-
mi bi občinska socialistična
zveza šla na volitve, drugi pa
bi sestavil seznam aktivno-
sti, s katerimi naj bi se OK
SZDL v najkrajšem času
prenovila v tem smislu, da bi
odpravila predvsem vse ne-
potrebne blokade zaradi ne-
zainteresiranosti.
BRANE PIANO
Priznanja in odlikovanja
Ob dnevu oboroženih sil
vsako leto tudi na Celjskem
podelijo državna odlikovanja
in republiška ter pokrajinska
in občinska priznanja, prilož-
nost pa izkoristijo za pohvale
in objavo napredovanj tudi
štabi teritorialne obrambe.
V	Celju je dobil medaljo za-
slug za narod Alojz Hrnčič,
medaljo za vojaške zasluge pa
Miodrag Miloševič in Igor Vu-
kotič. Plaketi ZRVS Slovenije
so dobili Poveljstvo garnizije
JLA v Celju in Jože Tanšek,
znake ZRVS pa Janez Gonze,
Franc Ulaga in Roman Za-
pušek.
Pohvalo republiškega ko-
mandanta TO je v Mozirju pre-
jel Jože Kumer, pohvali ko-
mandanta pokrajinskega štaba
TO Jože Dobrove in Ivan Ze-
bec, pohvali komandanta mo-
zirskega štaba TO pa Apolon
Marolt, Miran Podpečnik in
Bojan Mikek. Niko Pirnat je
dobil značko za SLO in DS.
V	Žalcu je priznanje republi-
škega sekretariata za LO dobil
Mladen Melanšek, zlati znak
SLO Peter Knapič, srebrni
znak pa Jani Robas. Pohvalo
komandanta TO Slovenije je
prejel Borivoj Rijavec, pohvale
komandanta pokrajinskega
štaba TO pa Stane Leskovšek,
Ervin Korun, Marko Ocvirk,
Peter Dajčar in Bogomil Po-
lavder. Priznanja ZRVS so do-
bili Emil Pižorn, Franc Brezni-
kar in Jože Pajk.
V	Slovenskih Konjicah je
veliko plaketo JLA dobil Ko-
nus, srednjo plaketo TO Unior
in Konus, pohvali komandanta
TO SRS pa Alojz Groleger in
Daniel Oplotnik. Podelili so
tudi šest pohval komandanta
TO ZŠP, KS Zreče pa je dobila
njegovo zahvalo. Plaketo
ZRVS je dobila OŠ Boris Vin-
ter iz Zreč, več posameznikov
pa zlate značke, plakete in zna-
ke ZRVS.
V občini Laško je red za vo-
jaške zasluge s srebrnimi meči
dobil Darko Presker, priznanje
republiškega sekretarja za
ljudsko obrambo pa Hinko
Wimmer. Pohvali republiške-
ga komandanta TO sta dobila
Irma Prosen in Pavle Kavšek,
pokrajinskega komandanta Iz-
tok Gospodarič, Janez Deže-
lak, Zvone Skorja, Franc Šo-
lar, Ludvik Vuga in Franc
Kapun.
Zvonko Murgelj je Šmarju
pri Jelšah prejel red zaslug za
narod s srebrno zvezdo, Franci
Podhraški plaketo ZRVS Ju-
goslavije, Milan Zagode pa zla-
to značko ZRVS Jugoslavije.
Plaketo ZRVS Slovenije je do-
bil moški pevski zbor Zdravi-
lišča Rogaška Slatina, znak
ZRVS Slovenije pa Ljeki
Ljujldjuraju. Priznanji sekre-
tariata za LO Slovenije sta pre-
jela Metod Černoša in Alek-
sander Turnšek, občinska priz-
nanja sveta za LO Mitja Cim-
peršek, Marjan Muršič in Jože
Šepec, pohvali republiškega
štaba pa Branko Žogan in Ot-
mar Prevolšek.
V Šentjurju so priznanje Re-
publiškega sekretariata za LO
dobili Zdravstveni dom Šent-
jur in Ivan Žogan.
Največ priznanj in pohval so
letos podelili v občini Velenje,
odlikovanja pa le tri. Medaljo
za vojaške zasluge so dobili
Ivan Matko, Tomaž Ročnik in
Janez Kos. Pohvale koman-
danta TO Slovenije so dobili
Anton Planine, Dušan Zrim-
šek, Vinko Camlek in enota za
ognjeno podporo TO Velenje,
ki je bila obenem proglašena
tudi za najboljšo enoto v po-
krajini. Zlati znak ZRVS Jugo-
slavije je dobil Rudi Zevart,
plaketo pa OOZB Velenje. Po-
delili so tudi več pohval ko-
mandanta pokrajinskega štaba
TO, zahval in odličij občinske-
ga štaba TO, pohval koman-
danta OŠTO Velenje in priz-
nanj občinskega sveta za LO
Republiški sekretariat za LO
pa je KS Bevče dodelil poseb-
no priznanje.
Laško že zaostaja
Negativne tendence, ki se
zrcalijo v gospodarskih gi-
banjih v republiki, odseva-
jo tudi v Laškem gospodar-
stvu. Tako Laščani ugotav-
ljajo, da bo ob zaključku le-
ta, po pregledu poslovnih
rezultatov, položaj neobe-
tajoč.
V	občini imajo šest izgu-
barjev, od katerih sta največ-
ja Železniško gospodarstvo,
tozd za promet Zidani most
in laški Rudnik rjavega pre-
moga. Oba skupaj imata več
kot osemdeset odstotkov
vseh izgub v gospodarstvu
občine. V negospodarstvu
pa sta največja izgubarja la-
ški in radeški tozd Zdrav-
stvenega centra Celje. Po iz-
ločitvi Bora Laško iz Lesni-
ne pa se je tudi ta znašel
v večjih likvidnostnih teža-
vah kar se zrcali tudi v odha-
janju delavcev iz te delovne
organizacije na druga delov-
na mesta.
V	zadnjih dveh mesecih se
je industrijska proizvodnja
nekoliko izboljšala, zato bo-
do leto zaključili približno
tako kot lani, kar pomeni, da
ne bo večjih izgub. Laščani
pa ugotaljajo, da še vedno
krepko zaostajajo za republi-
škim in regijskim gospodar-
skim povprečjem. To se kaže
najbolj v deležu akumulaci-
je, ki se je v primerjavi z re-
gijskim ob polletju kar pre-
polovil. Ob polletju je na-
mreč znašal okoli šest od-
stotkov, septembra pa le še
nekaj več kot tri. Navedene
težave se zrcalijo tudi v oseb-
nih dohodkih.
Laški gospodarstveniki
ugotavljajo tudi, da so letos
več uvažali kot izvažali, če-
prav se je izvoz v primerjavi
z enakim obdobjem lani po-
večal zc 15 odstotkov.
N.G.
KOP družbeno podjetje
Izvršni svet šentjurske občine je sprejel sklep o ustanovitvi
družbenega podjetja KOP, Komunalno obrtnega podjetja
v Šentjurju. Samoupravni organi in vodstvo KOP-a so predla-
gali ustanovitev družbenega podjetja. Po živahni razpravi
v izvršnem svetu ali naj bo KOP v prihodnje družbeno ali javno
podjetje so se odločili za družbeno podjetje. KOP opravlja dejav-
nost posebnega družbenega pomena, zato sije izvršni svet zago-
tovil v nadzornem odboru večinski del. O sanaciji KOP-a bodo
poročali na seji skupščinskih zborov. Poročilo govori o pozitivni
sanaciji.	BJ
SLOVENSKO JAVNO
MNENJE 1988/89
Kriza
51,1 % anketiranih je v slovenskem javnem mnenju
89 zaupalo vladi Anteja Markoviča, da nas bo rešila
iz krize.
22,9% pa ne ve, ah bi ji zaupalo ali ne. (Zanimivo ob
tem je, da 17,6% meni, da bi bile razmere mnogo
boljše, 30,4% da bi bile malo boljše in 29% da bi bile
enake, če bi še živel Tito).
Večina anketiranih se popolnoma strinja, da bi za
izhod iz krize moralo postati pravilo spoštovanje razlik
med republikami in pokrajinami, da bi Jugoslavija
morala vstopiti v EGS, da je treba ukiniti prispevke in
fond za nerazvite, da morajo biti vse oblike lastnine
enakopravne, da lahko vsakdo prične z gospodarsko
dejavnostjo in da samo družbena lastnina ni sposobna
zagotoviti ekonomskega napredka. Med tremi mož-
nimi potmi iz krize se jih je največ, 54,2%, odločilo za
novo koncepcijo samoupravljanja z uvedbo tržišča
v gospodarstvu, 18,6% za obnovo meščanske družbe
po zahodnem vzorcu, 5,6% pa za vrnitev k državnemu
socializmu, trdi roki in avtoritarnemu režimu. Zani-
mivo bo videti, kakšno bo SMJ 90, posebno še, ker
letos pokajo šivi t. i. realsocializma po celem svetu.
Sicer pa SMJ 89 ob vprašanju, ali ima socializem
v svetu perspektivo, teži k temu, da se ne bo razvijal
naprej. Tak odgovor je namreč dalo 42,5% anketiranih,
medtem ko jih 24,6% meni, da se bo razvijal naprej.
REPORTAŽA
NT&RC
28. DECEMBER 1989 - STRAN 3.
Komu prinaša hmeljarstvo dobiček?
Minuli teden so svoj letoš-
nji izkupiček preštevali
hmeljarji. Bili so ogorčeni.
Čemu, to pojasnjuje kmet
Vlado Marovt iz Topovelj.
»Letošnja letina je precej
slabša kot smo predvidevali.
To je en razlog za nezado-
voljstvo. Drugi razlog je
obračun, saj v zadrugi in Ex-
port Importu niso upoštevali
naših stroškov in zahtev. La-
ni smo za kilogram hmelja
dobili na roko šest nemških
mark, letos pet nemških
mark. To velja za sorto gol-
ding, ostale sorte so imele še
nižjo ceno, okrog štiri mar-
ke. Izplačilo je predlagal di-
rektor, skupaj s hmeljarskim
starešino, ki se očitno z vod-
stvom lažje pogovarja kot
ostali hmeljarji.
Tretje, zaradi česar smo
silno nezadovoljni, je predla-
gana nova hmeljarska po-
godba. Novo vodstvo Export
Importa nas hoče očitno na-
praviti povsem odvisne od
njih. Slišimo, da v tujini od-
pirajo posredniška podjetja
in da bomo hmelj odslej pro-
dajali direktno Export Im-
portu. Kako bo potem ta pro-
dajal hmelj naprej, nam ni
znano, govori se o desetih,
dvansgstih markah. Ob tem
nam direktor zadruge razla-
ga, da bi za hektar hmelja
morali dobiti 12 do 14 tisoč
mark. Kje pa smo slovenski
hmeljarji? Trdim, da ne do-
segamo niti polovice tega de-
narja. To so za nas boleče
stvari in mislim, da ne bomo
uspeli vse dotlej, dokler se
celoten sistem ne bo spreme-
nil, dokler ne bodo spoštova-
li človeka, ki ustvarja.
Hmeljarji smo nezadovolj-
ni tudi zaradi tega, ker eno-
stavno nimamo vpogleda
v stvari. V Poslovni skupno-
sti za hmeljarstvo, kjer se
stvari rešujejo, nas zastopa
direktor zadruge. Ravno za-
radi tega se hmeljarji bori-
mo, da bi bili kot posamezni-
ki člani te Poslovne skupno-
sti. Če se stvari ne bodo ure-
dile, prihodnje leto ne bomo
oddali hmelja. Če pa nas bo-
do s številkami prepričali, da
se hmeljarstvo ne izplača in
ne pokriva stroškov, potem
se bomo pač odločili za dru-
go proizvodnjo. Sem pa pre-
pričan, da se hmeljarjenje še
vedno izplača, to trdim na
osnovi izkušenj hmeljarjev
v tujini.«
V Savinjski dolini so štirje
zasebniki, ki imajo registri-
rano prodajo hmelja. Se bo-
do hmeljarji torej odločili za
prodajo po drugi poti? »Prav
gotovo bomo morah najti
drugo pot, če ne bomo našli
skupnega jezika,« pravi Ma-
rovt. Obenem pa: »Smo za
solidarnost, za to, da ostane-
mo skupaj, toda naj nas ne
izkoriščajo. Brez skrbi, hme-
ljarji bomo pravi čas izraču-
nali in preračunali, kam se
nam izplača pristopiti.«
IB
Gorenjevo
specialno
orožje
Že oktobra je Gorenje
v Tacnu strokovni jav-
nosti in domačim stro-
kovnjakom predstavilo
svoj nov izdelek, avto-
mat kolibra 5,6 milime-
tra. Ta mesec je Beograj-
ski časopis Metak obja-
vil vse tehnične podatke
in oceno avtomata. Pov-
zemamo najzanimivejše
podatke.
Avtomat je podoben
nekaterim že znanim iz-
delkom tujih tovarn,
v marsičem pa pomeni
precejšnjo izboljšavo av-
tomatov, ki so namenjeni
predvsem policijski in
vojni uporabi za borbe na
razdaljah do 150 metrov
- predvsem na valovitem
terenu in v mestih. Če-
prav se plastični horizon-
talni magazin polni s stre-
livom majhnega kalibra,
je orožje učinkovito zara-
di izredno hitrega rafalne-
ga streljanja.
V minuti je tako teore-
tično iz njega mogoče iz-
streliti med 1200 in 1600
krogel oziroma realno
v eni sekundi 20 krogel.
Precej delov avtomata je
iz plastike, tako da s praz-
nim magazinom tehta le
2,88 kilograma, s polnim
pa 3,45 kilograma. Z zlo-
ženim kopitom je orožje
dolgo le 48 centimetrov,
v serijski izvedbi pa k nje-
mu sodi še dušilec. Za av-
tomat MGV-176 (številka
pomeni število nabojev
v magazinu) je mogoče
dokupiti tudi lasersko
merilno napravo.
BP
Pomoč prizadetim
Komisija za ocenjevanje ško-
de po naravnih nesrečah pri iz-
vršnem svetu občine Laško je
te dni predlagala občinskemu
izvršnemu svetu, da bi nudil
finančno pomoč tistim obča-
nom, ki so ob letošnjih polet-
nih neurjih utrpeli škodo na
premičninah, kamor sodijo po-
hištvo, bela tehnika, orodje,
kurjava in podobno. Skupna
finančna pomoč naj bi predvi-
doma znašal okoli tri milijarde
dinarjev. Na seznamu oškodo-
vancev je kar 139 oseb.
Prav tako je komisija predlo-
žila izvršnemu svetu Laško naj
nudi v pomoč sredstva za grad-
njo nadomestnih gradenj iz
sredstev republiške solidarno-
sti tistim krajanom, ki jim je
neurje poškodovalo stanovanj-
ske hiše. Na seznam za nado-
mestne gradnje so uvrstili 14
krajanov, finančno pomoč za
najnujnejšo sanacijo, kasneje
pa tudi nadomestno gradnjo,
pa so predlagali za tri krajane.
Na seznamu kmetov, ki so
jim poletna neurja poškodova-
la gospodarska poslopja je 19
kmetij, zgradili pa naj bi jim
nadomestna gospodarska po-
slopja.	N. G.
Razpletanje velenjskega
stanovanjskega klopčiča
Jeseni smo pisali o tem,
da so v velenjski stanovanj-
ski skupnosti kar »po doma-
če« delili posojila za stano-
vanjsko gradnjo iz sredstev
vzajemnosti in da so nena-
mensko trošili sredstva za
solidarnostno stanovanjsko
gradnjo.
Nekateri odgovorni s sta-
novanjske skupnosti so ta-
krat dokazovali, da ni bilo
v postopkih nič spornega in
da za vsem stojijo samou-
pravni organi stanovanjske
skupnosti. Zadevo pa naj bi
v napačni luči prikazali tisti,
ki imajo nerazčiščene račune
z glavnimi akterji celotnega
dogajanja. Vendar pa so do-
godki v zadnjih mesecih po-
kazali, da stvari le niso tako
jasne in neoporečne, kot so
skušali nekateri dokazovati.
Po pregledu samoupravne
delavske kontrole in njenem
poročilu družbenemu pravo-
branilcu se je izkazalo, da je
šlo za številne nepravilnosti
zlasti pri delitvi omenjenih
posojil. Samoupravni delav-
ski kontroli pa se je proble-
matika pri financiranju grad-
nje nekaterih objektov in
s tem povezanimi sumi, daje
šlo za nenamensko porab-
ljen denar, zdela preobsežna,
da bi jo do konca novembra
sploh uspeli obravnavati.
Samoupravna delavska
kontrola pri stanovanjski
skupnosti občine Velenje se
je pregleda postopka o dode-
litvi posojil za stanovanjsko
gradnjo na osnovi 26. nateča-
ja iz začetka letošnjega fe-
bruarja lotila s pomočjo šte-
vilnih zapisnikov, pismenih
izjav in pogovorov s člani od-
bora za solidarnost in vza-
jemnost ter komisije za do-
deljevanje posojil. Ugotovila
je, da je prišlo že v razpisnih
pogojih do odstopanj od pra-
vilnika, ki določa pogoje in
merila z pridobitev posojil.
Pri dodeljevanju posojil niso
upoštevali ekonomskega in
socialnega položaja prosilca.
Samovoljno so sprejeli do-
datne kriterije za ogled sta-
novanjskih objektov in na
osnovi samovoljno določe-
nih kriterijev sprejeli priori-
tetni red pri dodeljevanju
posojil. Na lestvico naj bi
upravičence razvrstili po
abecednem redu in šele kas-
neje so to spremenili v razvr-
stitev po številu zbranih
točk.
Pravnica v strokovnih
službah sisov je na seji sicer
komisijo za dodeljevanje po-
sojil opozorila na nepravil-
nosti, vendar so jih vseeno
sprejeli. Samoupravna kon-
trola je ugotovila, da točko-
vanje sploh ni bilo opravlje-
no in da predloga prednost-
ne liste ni sprejemal odbor
za solidarnost, kot bi to mo-
ral v skladu z zakonskimi ak-
ti. To je storil šele naknadno,
medtem pa so nekateri upra-
vičenci že dobili posojilo.
Postopek 26. natečaja je zato
po oceni kontrole nezakonit,
pri tem pa nosi del krivde
tudi LB-TB Velenje, saj so
bila sredstva, določena z raz-
pisom, prekoračena, ker jih
ni bilo dovolj, pa so bili
oškodovani nekateri upravi-
čenci. Banka je ob tem odgo-
varjala, da se je le ravnala po
sklepih komisije, Tone Hla-
din, vršilec dolžnosti vodje
skupnih služb SIS material-
ne proizvodnje v tistem času
pa je ugovarjal, češ da je bilo
zaradi inflacije ravnanje ban-
ke in komisije pravilno.
S svojimi ugotovitvami je
samoupravna delavska kon-
trola seznanila tudi družbe-
nega pravobranilca samou-
pravljanja občin Mozirje in
Velenje. Ta je ocenil, da so
ugotovitve kontrole takšne,
da je kljub temu, da je že
veliko zamujenega, vendarle
treba ukrepati. Celoten po-
stopek pri dodeljevanju po-
sojil iz sredstev vzajemnosti
je bil v nasprotju z veljavnim
pravilnikom.
Pravobranilec ocenjuje, da
je bil predsednik komisije za
dodeljevanje posojil Alojz
Batič tisti, ki je določal svoj-
stven sistem dodeljevanja
kreditov in ki je botroval te-
mu, da se ni ravnalo po pra-
vilniku. S tem pa pravobra-
nilec ne izključuje odgovor-
nosti strokovnih delavcev in
vodje delovne skupnosti. Za-
to predlaga razrešitev pred-
sednika komisije in uvedbo
postopka za ugotavljanje kr-
šitve delovne obveznosti
strokovnih delavcev. O vsem
tem naj bi razpravljala tudi
skupščina stanovanjske
skupnosti, ki pa z novim le-
tom preneha delovati in vse
pristojnosti prevzame izvrš-
ni svet. Ali to pomeni tudi
konec dosedanjih kršitev za-
konskih aktov, pa je že dru-
go vprašanje.
T. CVIRN
SLOVENSKO JAVNO
MNENJE 1988/89
Ustava
Vroča tema minulega leta so bila republiška
ustavna dopolnila.
Večina anketirancev (66,6%) meni, da bi morala
imeti Slovenija v spremenjeni ustavi večjo politično,
gospodarsko in kulturno samostojnost kot doslej, le
13% pa meni, da zadostuje dosedanja.
Tisto, kar je morda še zanimivejše, so odgovori na
vprašanja o slovenskih ustavnih dopolnilih. 26,3%
anketirancev ni vedelo za spremembe ustave, 4% jih je
prebralo dopolnila v celoti, 25,7% deloma, le delno jih
je pregledalo 19,2% vprašanih, 24,8% pa jih sploh ni
pregledalo.
Od teh jih je dopolnila v celoti razumelo 8% anketira-
nih, 31,2% je delno vedelo, za kaj gre, 3% jih ni razu-
melo, 57,3% pa sploh ni bralo dopolnil.
Kljub temu je 60,2% anketirancev menilo, daje slo-
vensko ustavo potrebno spremeniti, 64,7 pa jih meni,
da je potrebno pripraviti tudi novo jugoslovansko
ustavo. Zanimivo je tudi, da 74,2% anketiranih ni nikoli
prebralo slovenske ustave.
Izrazite so tudi tendence javnega mnenja, ki gredo
v smeri povečanja politične, gospodarske in kulturne
samostojnosti, pri čemer pa ne bi mogli zaznati
nekakšnega ozkega slovenskega egoizma. Pri tem, ko
se Slovenci zavzemajo za večjo vlogo svoje republike
kot države in kot demokratične samoupravne skupno-
sti, namreč takšno pravico priznavajo tudi vsem dru-
gim v Jugoslaviji.
SVET MED TEDNOM
Piše Darijan Košir
Leto pretresov
Leto je naokrog. Kar težko se je ozreti nazaj in ga premeriti,
saj je bilo »nabito« z vznemirljivimi in prelomnimi dogodki, ki
se še kar naprej vrstijo in kot da nam ne pustijo do sape. Prav
na božič je doživel najhujšo kazen eden največjih političnih
tiranov novega veka - Nicolae Ceausescu. Njegova smrt pa je
bila v nekem smislu kulminacija verižne reakcije padcev
vzhodnoevropskih socrealističnih režimov - od Bolgarije do
Vzhodne Nemčije. Po bitki so vsi generali pametni in zdaj
marsikdo govori, da je bilo globoke spremembe v vseh teh
državah pričakovati. Toda, roko na srce, vse preveč smo bili
navajeni na železno zaveso in nič manj železne oblike vlada-
vine onstran nje.
Konec koncev so bili še najbolj presenečeni sami državljani
in partijska vodstva teh držav. Erich Honeckerje najbrž mislil
popolnoma resno, ko je še pred dvema mesecema izjavljal, da
bo berlinski zid stal še vsaj sto let. Zdaj je zid le še razpadajoči
simbol preteklosti. Tudi paranoični Nicolae Ceausescu po
padcu vseh preostalih vzhodnoevropskih režimov ni mogel
verjeti, da se bo tf> zgodilo tudi njemu in je pred svojo zadnjo
potjo v Iran izjavil, da bo do sprememb, kakršne si želijo
»zahodni imperialisti* v Romuniji (na želje svojega ljudstva
nikoli ni pomišljal), prišlo šele, ko bodo v Romuniji »na vrbah
rasle hruške«. Eden simbolov vstajnikov v začetku splošnega
upora so bila prav drevesa, ovešena s hruškami.
Epicenter silovitoh pretresov v Vzhodni Evropi pa je bil
v - Moskvi, kar je že samo po sebi v nasprotju z vsemi pričako-
vanji in logiko tudi najpronicljivejših političnih analitikov še
pred nekaj leti. Ni nobenih dvomov, Mihail Gorbačov je
s svojo perestrojko spremenil politično podobo sveta, čeprav
ima z njo v lastni državi še veliko več preglavic od za ljudi
otipljivih dosežkov (spodobnega življenjskega standarda).
Ugledni ameriški tednik Time je Gorbačova upravičeno izbral
za osebnost desetletja. Le ugibati je sicer mogoče, kam bo
njegova perestrojka pripeljala - nekateri napovedujejo odhod
Gorbačova s političnega prizorišča že v naslednjem letu
- a svet, zlasti pa socialistične države, ne bodo nikoli več enak.
Toliko je še bilo razburljivih, pomembnih in pretresljivih
dogodkov v tem letu, da jih tukaj niti našteti ni mogoče.
Temno senco na svetovno politično prizorišče je vrgel pokol
demonstrantov za demokracijo na pekinškem Trgu nebeškega
miru. To je bilo tudi leto razpletov v številnih kriznih žariščih,
od Afganistana, do Kampučije in Namibije. V številnih drža-
vah so prišli na čelo novi ljudje - v Indiji je bil poražen Radživ
Gandhi, v Čilu več ne vlada zloglasni Pinochet, v Argentini je
prišel na čelo Carlos Menem, japonski premier Takešita je bil
žrtev korupcijskega škandala, japonska je dobila novega
cesarja, Iran je izgubil fanatičnega imama Homeinija...
Še in še bi lahko naštevali. Namesto tega voščimo bralcem
Novega tednika srečno in v Jugoslaviji manj dramatično leto
1990.
Diktator je mrtev!
Romunija je po dolgih letih (desetletjih) osebne oziroma
družinske diktature klana Ceausescu naposled svobodna!
Ljudstvo, ki je trpelo bolj kot katerokoli drugo ljudstvo
v sorodnih evropskih režimih, je vzelo pravico v svoje roke
in izvedlo ljudsko vstajo (lahko rečemo tudi državni udar)
in prevzelo oblast, usmrtilo diktatorja in za pomlad napo-
vedalo svobodne volitve, na katerih naj bi legalno izvo-
ljene politične sile na oblasti nadomestile komunistično
partijo, ki je v dneh ljudske vstaje dobesedno izginila
s političnega prizorišča; dokaz več, da v državi ni vladala
partija, ampak družina Ceausescu, ki jo je varovala dobro
izurjena varnostna služba z zloglasnim imenom Securi-
tata.
Cena te vstaje je bila res velika. Govora je bilo celo
o 70.000 mrtvih in več kot 300.000 ranjenih, a te številke je
težko preveriti. Namreč, nova ljudska oblast kljub vsej
-	vendarle vidni - organiziranosti deluje zmedeno in stvari
rešuje na hitro, od primera do primera, pri čemer gre
marsikdaj tudi za psihološko vojno: tako nenehno spremi-
njajo podatke o številu mrtvih, kot so nenehno spreminjali
izjave o tem, kje je pobegli diktator. Na koncu so ga le ujeli
in njegova usoda je bila kruta; najbrž že drži, da najbolj
kruto končajo tisti tirani, ki so najbolj kruto ravnali z last-
nim ljudstvom. Zato pa svoje ne bi smeli zameriti novi
oblasti, ker je na vrat na nos obglavila voditelja in njegovo
ženo, a vendarle se zdi, da bi morali biti bolj strpni in
pripraviti sojenje po mednarodnih aktih, na katerem bi se
izvedelo za vse storjene zločine v času diktature, v poduk
tistim, ki ne vidijo, kam takšna in podobna politika pelje.
Zdi se še, da so novi prvaki Romunije s tem dejanjem
izgubili del ugleda.
Drama se je pletla precej časa, ko pa je prišlo do iskre
(demonstracije v Temišvarju), se je požar hitro vnel.
Romunija je bila dejansko na robu eksistence: gospodar-
stvo (sloni na petrokemični industriji, kije izrazito neaku-
mulativna) je bilo - strukturalno gledano - povsem zavo-
ženo, k čemur je prispevala ihta pri odplačevanju dolgov
tujini; zaradi usmeijenosti v izvoz so povsem zaprli meje
za uvoz in radikalno zmanjšali ponudbo doma, zaradi
česar Romunija skoraj deset let ni uvažala tuje tehnologije
in je zategadelj postala pravi tehnološki muzej, še huje pa
je, da so bile trgovine prazne in da so ljudje po deset ur
čakali v vrstah za kruh, medtem ko so jajca in podobne
luksuzne predmete videli le ob velikih praznikih; v državi
je divjal teror milice po imenu Securitata, zaradi česar je
bilo delovanje opozicije povsem minimalno, če pa seje že
kdo oglasil, je moral takoj v zapor ali vsaj v hišni pripor;
zaradi terorja so ljudje nenehno bežali čez mejo na Ma-
džarsko in v Jugoslavijo, kjer pa so - velja za našo državo
-	obmejni delavci ravnali skrajno nerodno in jih takoj
vračali v Romunijo ali pa vsaj v center OZN za begunce na
Padinski skeli, odkoder so jih vozili nazaj v rodno
doovino, včasih pa so naši graničarji kar s streli iz avtomat-
skega orožja poskrbeli, da te »formalnosti« niso bile več
potrebne...
Zato sploh ni čudno, daje bil gnev Romunov tolikšen in
da so bili pripravljeni - ko seje že začelo - iti do konca, ne
glede na morebitne žrtve. Kmalu se je pokazalo, da sistem
sloni le na nekaj ljudeh, ki jih podpira policija; ta se je
najbolj krčevito upirala, ker njenih zločinov, storjenih
v preteklosti, ne bi mogel sprati niti morebitni prehod na
stran vstajnikov. Od tega spoznanja do končne zmage, ki
smo jo lahko spremljali tudi neposredno prek TV ekranov,
potem res ni bilo več daleč...
4. STRAN - 28. DECEMBER 1989
NT&RC
MALI OGLASI - INFORMACIJE
LB Sb - delniška družba
V	Celju so prejšnji petek opoldne ustanovili prvo
delniško družbo, Ljubljansko banko - Splošno banko
Celje, ki je izpolnila vse zahteve za ustanovitev del-
niške družbe.
S tem so v celjski banki sprejeli model kapitalske
povezave bank oziroma ustanovitve koncema Ljub-
ljanske banke s krovno banko materjo in bankami
hčerami, med katerimi je tudi LB-Sb Celje.
V	novo organiziranost je vstopila celjska banka
z solidno kapitalsko osnovo, ob polletju so namreč
skladi znašali 75 milijonov zahodnonemških mark, ter
s primerno tehnično in tehnološko opremljenostjo, kar
skupaj vliva otpimizem pred napovedano tržno tekmo.
Gre za model s profitnimi centri, torej se bo z dobič-
kom razpolagalo tam, kjer bo ustvarjen, za model, ki
zagotavlja kredibilnost in tudi prečiščene bilance pri
delničarjih.
O vsem tem so veliko govorili že v javni razpravi. Po
zagotovilu odbora ustanoviteljic na predlagani model
ni bilo bistvenih pripomb, zato tudi na ustanovnem
zboru ni bilo nasprotovanj ustanovitvi delniške
družbe.
Na zboru so sprejeli tudi statut ter za predsednika
nove banke imenovali Nika Kača, za njegova pomoč-
nika pa Jožeta Vebra in Karlo Kajba. Imenovali so tudi
15 članski izvršilni odbor, ki ga sestavljajo največji
delničarji ter štirje predstavniki, ki jih je imenoval
direktor banke.
R. PANTELIČ
Emo potrebuje sapo
Za Emo ne bo prave reši-
tve, če mu ne bo uspelo zaje-
ti sape, so dejali prejšnjo
sredo na tiskovni konferen-
ci, ko so vodilni delavci
Ema predstavili rezultate
poslovanja in poglede v pri-
hodnost. S 1. januarjem
1990 namreč Emu poteče
ukrep družbenega varstva.
Emo je v letu 1989 relativ-
no dobro posloval. Povečali
so namreč fizično produktiv-
nost, poslovali brez tekoče
izgube, zmanjšali število za-
poslenih za 120, prodali več
kot lani. Kljub vsemu je bre-
me obresti za kritje stare iz-
gube in kritje slabe lanske
prodaje preveliko in bi traja-
lo najmanj pet let, da bi ob
sedanjem letnem tri odstot-
nem povečevanju lastnih vi-
rov sploh prišli na stopnjo,
ko bi lahko v frrmo karkoli
vložili.
Rešitev je zato po mnenju
začasnega vodstva le v od-
prodaji stanovanj, kajti le
s tem bi Emo dobil možno-
sti, da sploh začne resno sa-
nacijo. Da gre pri tem sicer
za socializacijo, se zavedajo
tudi v Emu, kjer pa vseeno
upajo, da jim bo Celje poma-
galo (v času, ko ta prispevek
izide, bo to že znano).
V primeru, da bi skupšči-
na sprejela Emov predlog in
predlog IS o odprodaji sta-
novanj, potem bo vsak član
Emove vodilne ekipe plačal
osebno varščino 4 tisoč za-
hodnonemških mark. Po
mnenju banke se mora vsak
tudi obvezati, da ostane
v Emu najmanj štiri leta.
Šele v tem primeru bi lah-
ko začeli izvajati sanacijski
program, ki zajema vrsto
ukrepov, med njimi ustano-
vitev profitnih centrov, z so-
vlaganjem domačega in tuje-
ga kapitala, ekološko sanaci-
jo in seveda ukinitev vsega
tistega, kar ne daje rezul-
tatov.
RP
Cilj - Evropa 2000!
Konusova reorganizacija v družbeno podjetje
»Prehod Konusa v model program-
ske in projektne organiziranosti ni
reorganizacija, kakršnih smo bili va-
jeni v preteklosti, pač pa prava no-
tranja revolucija, v katero je zajeto
skoraj petletno delo vodilnih in dru-
gih odgovornih delavcev Konusa. To
pa pomeni, da model naše nove orga-
niziranosti ni bil izdelan zaradi zako-
na o podjetjih, ampak da z njim sov-
pada slučajno,« komentira opredeli-
tev za novo organiziranost Konusa
generalni direktor Jurij Pokorn.
S 1. januarjem bo delovna organiza-
cija postala Podjetje Konus, ki tako
sledi lastni doktrini: »dosledno za ju-
tri«. Poslej se bo proizvodna dejavnost
odvijala v pošlovno-proizvodnih eno-
tah. Temeljno organizacijsko obliko za
skupne dejavnosti pa bo predstavljal
sektor. Temeljne organizacije blagov-
ne hiše bodo iz poslovnega sistema
izločili in bodo postale samostojna po-
djetja, z določenim lastniškim dele-
žem podjetja Konus. Osnovno organi-
zacijsko obliko za oblikovanje poslov-
nih proizvodnih enot bo predstavljala
delovna enota. Tako se iz sedanjih de-
lovnih enot v tozdih Koterm, Tehnična
konfekcija in umetno usnje, oblikujejo
poslovno proizvodne enote z enakimi
nazivi. Tozd Koko, Filtri Loče, Usnjar-
na Ljutomer in Vzdrževanje se bodo
v celoti preoblikovali v poslovno pro-
izvodne enote z enakimi nazivi. O takš-
ni obliki organiziranosti Konusa
v družbeno podjetje, s trgovinskim in
proizvodnim delom in samostojnimi
firmami v Pliberku in Leningradu ter
kooperacijami, je 1700-članski kolek-
tiv odločal na referendumu minuli
petek.
Takšni modeli organiziranosti so
v razvitem svetu že znani in so, kot je
to tudi Konus, računalniško podprti.
»Ob izgradnji sistema kakovosti in
integralnega informacijskega sistema
smo začrtali strateške cilje razvoja de-
lovne organizacije do leta 1995 in 2000,
ob tem pa upoštevali Evropo 92 kot
strateško točko integracije evropskega
trga in možnosti, ki jih ponuja Konusu
daljni Vzhod,« dodaja Jurij Pokorn.
V novo organiziranost prehaja Konus
pripravjen za boj z razvojno tržnim
konceptom. Zdaj je pravi čas. Navse-
zadnje, tudi zavoljo nove zakonodaje.
MATEJA PODJED
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Hvalabogu, da je 1989 za nami!
Le še štirje dnevi nas ločijo od slovesa - leto 1989 bo
naposled za nami. Mislim, da se boste vsi strinjali z menoj,
da gre za 365 dni, kakršnih že dolgo ni bilo, polnih gorja,
negotovosti, takšnih in drugačnih sprememb, neizpolnje-
nih pričakovanj, strahu in drugih tegob. Pa vendar smo
vse skupaj le preživeli, kar je ponoven dokaz, da smo
trdoživ narod, ki si ne dovoli, da bi obupal tudi takrat, ko
na koncu temnega predora ni videti kančka svetlobe!
S čim vsem se letos nismo srečali, kaj vse smo morali
letos doživeti!
MRTVI NA KOSOVU: Nezaceljena rana Srbije in Jugo-
slavije - Kosovo - se je v prvem četrtletju še bolj odprla.
Stavka rudarjev v Starem trgu, se je končala s popolnim
neuspehom (nobena od njihovih zahtev ni bila izpolnjena,
odstopi Rahmana Morine, Husamedina Azemija in Koleja
Shiroke so bih le namišljeni), posledice pa občutijo tako
rudarji (v zaporih ah odpuščeni z dela) kot vse kosovsko
gospodarstvo (v rudniku izpolnjujejo letni plan le s polo-
vico, vse kaže, da ga bo treba zapreti). Njej so sledile
demonstracije, kjer je v uličnih spopadih padlo 25 ljudi (2
miličnika in 23 civilistov). Predsedstvo SFRJ je vpeljalo
posebne ukrepe na Kosovu, od katerih sta še v veljavi
delovna obveznost (s 37.000 ljudi se je zmanjšala na 7000
\judi) in prepoved zbiranja z namenom demonstriranja (v
praksi velja le za pripadnike albanske narodnosti).
MOČNA SRBIJA: Med žalovanjem za umrlimi na
Kosovu in tajnimi pogrebi (mrtvih demonstrantov niso
smeh javno pokopavati) so v Beogradu 28. marca slovesno
razglasih Močno Srbijo, enotno republiko; »pošteni Vojvo-
dinci« in »pošteni Albanci« so se sprijaznili z vlogo
severne in južne province v republiki, ki sojo, kot vse leto
poslušamo očitke, SeverOzahodnjaki »izkoriščali, ji kradli
tovarne, surovine, se bogatih na njen račun« in podobno.
Po devetih mesecih je položaj na Kosovu, ki mu vlada
Srbija, še slabši, izseljevanje Nealbancev se še povečuje,
srbsko gospodarstvo je pod vodo, še zlasti ker se ni posre-
čila pohtična akcija - vpis ljudskega posojila »za preporod
srbskega gospodarstva«.
DOPUST IN INFLACIJA: Inflacija, ki je rasla iz dneva
v dan, je mnogim požrla tudi zaslužen dopust. Cene so bile
take - že vsakdanje, da o »morskih« sploh ne govorimo
-	da si mnogi niso mogli privoščiti niti sindikalnega dopu-
sta, saj so plače zadoščale komaj za preživetje.
SLOVENSKA USTAVA: Takšne hajke, kot se je začela
proti Sloveniji in Slovencem ob sprejemu dopolnil
k ustavi SR Šlovenije, že dolgo ni bilo. Ne pomnijo je
verjetno niti slovenski partizani, ki so preživeli mnoge
sovražne ofenzive. Jabolko spora je bila zahteva, ki jo
imajo zapisano mnoge suverene države po svetu, celo
v realsocialističnem taboru, da ima suveren narod pravico
do samoodločbe (avnojski sklep iz leta 1943), ta pa vklju-
čuje tudi pravico do odcepitve. Sloveniji v nekaterih delih
države to pravico zanikajo, pripravljeni so bili (Črnogorci)
to ustavno določilo razveljaviti celo - z orožjem. Spor
okrog slovenskih ustavnih dopolnil se bo zavlekel v leto
1990, ker Ustavno sodišče SFRJ še ni reklo zadnje besede.
»MITING RESNICE«: Niso se še pomirile strasti okrog
slovenskih ustavnih dopolnil, že je Kosovopoljec Bogdan
Kecman, nekdanji boksar, hotel spremeniti Slovenijo
v boksarski ring, v katerem bi »ljubitelji ene in edine
resnice« - po narodnosti Srbi in Črnogorci, celo po en
Albanec in slovenski janičar iz Beograda naj bi se pojavila
v Ljubljani - Slovencem razložili, zakaj Močna Srbija na
svojem ozemlju ne zna narediti reda in ustvariti ozračja,
v katerem bi bila premagana mednacionalna nestrpnost in
nezaupanje. Po mnenju Kosovopoljcev '- kasneje se je
pokazalo, da so bili člani kosovopoljske potonike (božurja)
le lutke v rokah Beograda - slovenska javna glasila in
slovenski politiki tako slabo obveščajo slovenski narod
o dogajanju na Kosovu, da mu je treba odpreti oči in s silo,
če ne gre drugače, povedati, kako v južni provinci Srbije
preganjajo in zatirajo Srbe. O preganjanju, mučenju in
zapiranju Albancev na Kosovu pa slovenski narod že tako
preveč ve.
GOSPODARSKA VOJNA SRBIJE: Ker Kosovopo^jci
niso bih ushšani - jasno jim je bilo dano vedeti, da v Ljub-
ljani niso zaželeni, kar je tomažu Ertlu in njegovim fantom
v modrem prineslo veliko simpatij - se je razhudila prva
dama Močne Srbije. Radmila Andjelkovič, soplesalka
Jožeta Smoleta ob letošnjem vlaku bratstva in enotnosti
(zadnjem v zgodovini SFRJ?), je dokaj nespretno prebrala
razglas, ki ga je dobila na mizo na seji predsedstva RK
SZDL Srbije. Srbija je spet napovedala vojno - tokrat
Sloveniji oziroma njenemu gospodarstvu. Srbski gospo-
darstveniki, ki se boje za svoje stolčke (imajo preveč pri-
merov, ko se je tiho nestrinjanje s politiko v Močni Srbiji
končalo z odstavitvijo), so se vživeli v vlogo Ostržka in
kimali in kimali.Povzročili so velikansko škodo (gospodar-
sko in celo za zdravje ljudi), kije niso sposobni plačati; po
drugi strani so naredili precejšnjo korist tudi slovenskemu
gospodarstvu, saj se je bilo prisiljeno preusmeriti se še
bolj v izvoz, na tujem trgu pa je dobilo tudi cenejše - pred-
vsem pa kakovostnejše - surovine.
MARKOVIČEVO BOŽIČNO DARILO: Brez bele brade
in rdečega plašča je v skupščini SFRJ nastopil predsednik
ZIS Ante Markovič. Pod božično smreko nam je nastavil
konvertibilni dinar, up, da se bomo morda le prebili iz
krize; toda v svežnju sta bila tudi zamrznitev /plač, pred
tem pa še neizmerno povečanje številnih cen, vključno
z gorivom, da o šampanjcu za novo leto niti ne govorimo.
NASTOP MODRO-RUMENIH: Brez rdeče barve
-	z modro zastavo in z rumeno zvezdo, ki pomeni željo po
priključitvi k Evropi, že zdaj, takoj - so se za konec leta
v Cankarjevem domu zbrali delegati 11. kongresa Zveze
komunistov Slovenije. Odločili so se za večstrankarski
sistem, čeravno lahko pomeni za komuniste morebitni
poraz na pomladanskih volitvah. Vendar bo ZKS pod
novim vodstvom dr. Cirila Ribičiča, ki si bo prizadevala,
da bo ZKJ zveza samostojnih republiških partijskih orga-
nizacij, za pomlad leta 1990 imela na volitvah močne
adute. Na čelu vseh bo slovenski najpolitik leta 1989
-	Milan Kučan, njegov adut pa dogajanje, h kateremu je
odločilno prispeval, da se je Slovenija že postavila ob bok
demokratičnim deželam.
Če še tega ne bi bilo, bi lahko zapisali le: hvalabogu, da
je leto 1989 za nami...
Oče zapušča nedoletne otroke
Slovenska kmečka zveza
bo na spomladanskih voli-
tvah nastopila samostojno.
Tako so se odločili člani
upravnega odbora Sloven-
ske kmečke zveze in Zveze
kmečke mladine na svoji se-
demurni seji. Bila je minuli
teden v prostorih srednje
kmetijske šole v Šentjurju.
Sklep o samostojni poti je
videti enostaven. Toda pot
do odločitve je bila dolga,
mučna, povzročila je tudi
nekaj odstopov, morebiti
celo razkol v vrstah Kmeč-
ke zveze.
Problem je nastal zato, ker
člani izvršilnega odbora niso
našli skupnega jezika o tem,
ali naj Kmečka zveza na voli-
tvah nastopi samostojno ah
naj se poveže z Demosom.
Odločil naj bi upravni odbor,
kjer pa so bila mnenja spet
deljena. Predsednik Sloven-
ske kmečke zveze Ivan
Oman je v razpravi dejal, da
sicer ne gre za bistvene vse-
binske razlike med organiza-
cijo kmetov in Demosom,
pač pa le za taktične poteze,
ki govorijo v prid samostoj-
nemu nastopu Kmečke zve-
ze na volitvah. Menil je, da bi
Kmečka zveza, če bo nasto-
pila z lastno kandidatno listo
na volitvah za delegate druž-
benopolitičnega zbora, zago-
tovo dobila nekaj glasov, ki
jih, vključena v Demos, ne bi
dobila. Oman je tudi jasno
povedal, da Kmečka zveza je
opozicija, v ta položaj pa jo je
potisnila sama oblast, ki ni
pripravljena reševati proble-
mov kmečkega življa.
Predsednik Zveze sloven-
ske kmečke mladine Marjan
Podobnik je dejal, da se zve-
za kot stanovsko politična
organizacija ne sme spustiti
na raven zgolj politične
stranke, temveč mora ohra-
niti značaj stanovske, torej
nadstrankarske organizacije.
Zavzel se je za samostojen
nastop na volitvah in menil,
da bi bilo nesmiselno priča-
kovati podporo ostale opozi-
cije pri recimo povečevanju
stopenj za razvoj hribovske-
ga kmetijstva. Po njegovem
bo tisti del opozicije, ki za-
stopa delavce, takšnemu sta-
lišču kmečke zveze vedno
nasprotoval. Povsem druga-
če je razmišljal profesor
Franc Zagožen, ki je nujnost
sodelovanja Kmečke zveze
in Demosa utemeljeval z dej-
stvom, da bodo volitve že
brez samostojne liste kme-
tov dovolj zapletene. Kmeč-
ka zveza bi po njegovem kot
najbolj razvejana opozicijska
skupina morala ponuditi
svoje organizacijske storitve
drugim opozicijskim skupi-
nam. Razprava je podprla
obe stališči, tisto o samostoj-
nem nastopu Slovenske
kmečke zveze na volitvah in
tisto, ki se zavzema za njeno
vključitev v Demos.
Sledilo je tajno glasovanje,
ki je prineslo dokončno od-
ločitev. Dvajset članov
upravnega odbora je glaso-
valo za samostojen nastop,
štirinajst članov bi šlo raje
v Demos. Čeprav so torej
prevladali tisti, ki so zbrali
lastno pot, se je razprava še
naprej vrtela okrog volitev.
Stvari so se zapletle tako da-
leč, da je svoj izstop iz izvr-
šilnega odbora zahteval eden
ustanoviteljev in glavni ide-
olog Kmečke zveze profesor
Franc Zagožen. Pridružil se
mu je tudi drugi najvplivnej-
ši član, kmet Ivan Pučnik iz
Slovenske Bistrice. Odsto-
pov člani upravnega odbora
niso sprejeli, ponovno bodo
razpravljali na eni prihod-
njih sej. Težko pa je verjeti,
da bosta Zagožen in Pučnik
spremenila svojo odločitev.
Po njunem mnenju se na-
mreč Kmečka zveza s tem,
ko se odreka skupnemu na-
stopu na volitvah, odreka
morebitni zmagi opozicije.
Kmečka zveza je po mnenju
obeh napravila grobo politič-
no napako. Napako zato, ker
ima Kmečka zveza sicer
močno članstvo, okrog 30 ti-
soč ljudi, z bojkotom mleka
je dokazala, da lahko mobili-
zira množice, vendar ima
v svojih vrstah premalo stro-
kovnjakov. Te ima v svojih
vrstah ostala opozicija.
Vsekakor šentjurska seja
lahko pomeni preobrat v de-
lovanju Kmečke zveze. Ali
kot je dejal nekdo izmed
udeležencev: »S tem, ko iz
izvršilnega odbora odhaja
profesor Franc Zagožen, je
tako, kot če bi oče zapuščal
svoje nedoletne otroke.«
IRENA BAŠA
Ob zaključku redakcije,
torej po seji upravnega od-
bora, smo v uredništvo do-
bili izjavo Slovenske Kmeč-
ke zveze in Zveze kmečke
mladine. V njej so zapisali
takole: V zadnjem obdobju
prihaja do različnega opre-
deljevanja položaja Sloven-
ske kmečke zveze v politič-
nem prostoru. Da ne bo dvo-
mov - kmečki zvezi sta opo-
zicija obstoječemu sistemu.
Z ustanovitvijo Demosa se
je na slovenskem politič-
nem prizorišču jasno začr-
tal program, ki zahteva po-
polne politične in gospodar-
ske spremembe. Ob Demosu
pa priznavamo avtonomno
alternativno pozicijo tudi
drugim organizacijam ali
delom teh organizacij. Zato
smo prepričani, da je za de-
mokracijo v Sloveniji po-
treben skupen blok in na-
stop proti dogmatizmu in
sprenevedanju. Slovenska
kmečka zveza stopa ob bok
vsem alternativnim politič-
nim organizacijam in giba-
njem, ki so se odločila za
demokracijo. Prestopimo še
enkrat prag, da nas ne bodo
streljali na ulicah.
Potem, ko so člani uprav-
nega odbora končali neka-
jurno razpravo okrog voli-
tev, so govorili tudi o od-
kupnih cenah. Predvsem
o ceni mleka. Člani eko-
nomske komisije pri Kmeč-
ki zvezi, ki jo vodi J£mil Er-
javec, so v teh dneh pripra-
vili izračune in razmerja
znotraj mlečne reproverige.
Po njihovih podatkih dobi
rejec realno, zaradi zamika
plačil, 20 do 27 odstotkov od
prodajne cene. V slovenski
skupščini je bil objavljen
podatek, da dobi rejec 52
odstotkov. Kmečka zveza
trdi, da gre za nominalen
podatek, da dobi rejec 52
odstotkov. Kmečka zveza
trdi, da gre za nominalen
podatek, toliko bi rejci do-
bili, če ne bi bilo zamika
plačil. Po oceni kmečke zve-
ze torej za zavestno zavaja-
nje delegatov, predstavniki
Dolenjske pa so zaradi tega
zahtevali odstop kmetijske-
ga ministra Kneževiča, ki
takšno zavajanje dovoljuje.
Ekonomska komsija Kmeč-
ke zveze je menila, da bi
razmerja morala biti takš-
na: trgovina naj dobi 15 od-
stotkov, mlekarna 35 in rej-
ci 48 odstotkov.
KONGRES ZKS
NT&RC
28. DECEMBER 1989 - STRAN 5.
Jugoslavija v Evropo, Celjsko v Slovenijo!
Kako so se na 17. kongresu ZKS komunisti pripravljali na volitve In kako lahko regijski komunisti s tem pridobijo
zaupanje volllcev ob lokalnih težavah!
Usoda kongresa
Ko je Milan Kučan v pe-
tek na prvem plenarnem za-
sedanju ugotovil, da je nje-
gov predlog sestave delov-
nega predsedstva 11. kon-
gresa ZKS sprejet, je pred-
sedstvo poprosil, da »prev-
zame usodo kongresa v svo-
je roke«. Kako pomenljiva
je bila ta besedna figura, ti-
sti trenutek ni vedel še nih-
če, razen morda Kučana sa-
mega.
Sredi kongresa, v soboto
popoldan, se je izkazalo, da
je imel (ponovno) šmentano
prav. Čeprav namreč delov-
no predsedstvo ob nobenem
predlogu in temi ni namerno
skušalo peljati razprave v ne-
ko vnaprej določeno smer, je
precej nespretno krmarilo
med nasprotujočimi si raz-
pravami, kot kongresne od-
ločitve sprejemalo le večin-
ska mnenja in pozabilo
v kočljivih trenutkih na no-
tranjo partijsko demokrati-
zacijo, ki so si jo na svojem
kongresu omislili hrvaški
komunisti; da bi namreč
v čistopise kongresnih doku-
mentov lahko vnesli tudi sta-
lišča manjšin med delegati.
Za primer lahko vzamemo
kar ekološko - energetsko
resolucijo komunistov iz Ve-
lenja, ki morda za vse slo-
venske komuniste ni toliko
pomembna, njena vključitev
pa bi velenjski partiji pome-
nila pospešek v nujno občin-
sko rehabilitacijo in precej
večje možnosti na spomla-
danskih volitvah.
Čeprav je bil Gojko Brvar,
tokrat v vlogi delegata in ne
novinarja, po Kučanovem
govoru mnenja, da z refera-
tom še ni bilo vse rečeno in
da bo imel kongres še veliko
dopolnil, je ob koncu verjet-
no spremenil svojo oceno.
Kakor je namreč Kučan pred
odhodom s čela slovenske
partije odprl vsa vrata demo-
kraciji, pluralizmu in manj-
šinskim mnenjem, so se kas-
neje tista v lastnem stanova-
nju (znotraj same ZKS) ne-
koliko priprla. Morda le
v funkciji učinkovitosti zak-
ljučkov, morda pa tudi zara-
di javno ne razglašanih res-
nic o dejstvu, da je tudi zno-
traj ZKS nekaj struj, ki se
med seboj razlikujejo pred-
vsem v dojemanju dvojega:
koliko naj bo ZKS v lastnih
vrstah stranka komunistov
in koliko socialistov ter v ko-
likšni meri naj se še obnaša
kot zveza, ki vendarle še ima
velik vpliv na slovensko vla-
do. Če parafraziramo Darka
Hudelista, bi osrednji struji
v ZKS lahko razdelili na »ra-
dikalno reformatorsko« in
na »že, ampak« strujo. Naj-
lepše se je omenjeno pokaza-
lo na zadnjem plenarnem za-
sedanju, ko je bilo najprej
treba očistiti izjavo o prete-
klosti vseh zahtev do sod-
stva, kongresv pa je zavrnil
tudi predlog Željka Ciglerja,
da ZKS predlaga obnovitev
postopka proti četverici. Za-
nimivo je, da so za obnovitev
glasovali že razrešeni Kučan
in oba kandidata za predsed-
nika CK ZKS, Ribičič in Mu-
ževič.
Zakaj Smole ne spi
Predsednik slovenske so-
cialistične zveze se je prvega
dne kongresa med odmorom
pritoževal, da vso noč ni spal
in se je premetaval po poste-
lji, tako da je komaj prišel na
kongres. Je bila njegovih te-
žav kriva predkongresna ne-
gotovost ali kaj bolj posvet-
nega, ni znano.
Milan Kučan je v uvodnem
referatu, kot br reklr gosto-
besedni poročevalci, »izpol-
nil vsa pričakovanja in jih
celo presegel.«
V njegovem nastopu ni bi-
lo negotovosti in nejasnosti.
Ker so bralca o potankostih
obvestili v minulih dneh že
drugi, navajam le poudarke,
ki življenjsko tičejo naše ob-
močje ali pa so v soglasju
z nekaterimi pobudami
v predkongresnih razpravah
komunistov s Celjskega. De-
jal je, da je potreben premi-
slek preteklosti, ki bo poteg-
nil ločnico med pozitivnim
in negativnim ter vrnil do-
stojanstvo in politično ter
človeško celovitost ljudem,
ki so v različnih političnih
obračunih ostali po krivici
zaznamovani in izobčeni. Pri
tem pa naj ne gre za nado-
meščanje strokovne zgodo-
vinske sodbe s političnimi
ocenami, ampak za prizna-
nje napak in za samokritično
soočanje z lastno prete-
klostjo.
Zakaj Smole ne more spati
torej ni znano. Morda, ker
ZKS še vedno vodi v teku
preko ovir. Kučan: »Smo to-
rej za politični pluralizem,
tudi za strankarsko obliko
tega pluralizma, predvsem
pa za polno svobodo in vpliv
državljanske pobude kot te-
meljne oblike in pogoja za
uveljavljanje civilne druž-
be.« O Jugoslaviji: »Škoda
se nam zdi energije, ki bi jo
morah vlagati zgolj v pripra-
vo poraza naših nasprotni-
kov. Oni so svoj cilj jasno
formulirali: gre nam za to, da
spravimo komuniste z obla-
sti! Pritiski, da se razbije de-
mokratična Jugoslavija, po-
trebujejo, in zato že dolgo iz-
zivajo, le še nespameten ko-
rak z naše strani, ki bi sprejel
logiko zaostrovanja in vrača-
nja enakega z enakim. Ta ko-
rak je del naše opozicije ob-
čitno pripravljen storiti, pre-
pričan, da bo račun plačal
nekdo drug. Glede tega se
prav gotovo ne motijo, kajti
plačah ga bomo Slovenci,
z izgubo komaj osvojenega
prostora demokracije, naci-
onalne suverenosti in enako-
pravnosti znotraj SFRJ in
njenega veljavnega ustavne-
ga sistema. Takšen epilog je
mogoč. Toda predvsem od
nas samih, naše državljanske
zrelosti in odgovornosti je
odvisno, ali bo tudi uresni-
čen.« Ko se je po Kučano-
vem govoru, h kateremu se
bomo še vračali, k besedi
priglasil Jože Smole, je pred-
sedujoča Sonja Lokar to na-
povedala z besedami: »Na
naši prvi plenarni seji želi
govoriti tudi tovariš Jože
Smole, predsednik sociali-
stične zveze, organizacije, ki
smo ji komunisti pomagali
stopiti na njeno življenjsko
pot.« Znano ni tudi, ali je Lo-
karjeva s tem mislila na nek-
danjo Osvobodilno fronto ali
pa na sedanje capljanje RK
SZDL za partijskimi oprede-
litvami ...
Ringaraja socializem
Ko je na drugem plenar-
nem zasedanju kongres
sprejel resolucijo o podpori
demokratičnim procesom,
ki so pripeljali do padca ro-
munskega režima, so se ne-
kateri novinarji iz Srbije v ti-
skovnem središču Cankarje-
vega doma zgražali nad dej-
stvom, da je v resoluciji do-
sledno izpuščan izraz »soci-
alistična« Romunija. Dve uri
kasneje, ko smo skupcO na
monitorjih spremljali poziv
romunskega sveta za narod-
no rešitev, ki nikjer v opre-
deljevanju svojih ciljev ni
omenjal S9cializma, so bih
lepo tiho. Še enkrat se je to-
rej potrdilo, da slovenski ko-
munisti znajo pravočasno
oceniti razmere in dogodke
tudi izven domovine, neo-
bremenjeni s socialistično
frazeologijo. Obenem pa, da
diskreditiranje socializma
v praksi vzhodnoevropskih
držav ne pomeni obenem tu-
di absolutni propad ideje so-
cializma. Kučan: »...je očit-
no tudi to, da ima socializem
na slovenskem boljšo popot-
nico v prihodnost kot soci-
alizmi tistih evropskih pre-
delov, kjer so s tanki in v kr-
vi dušili željo po svobodi in
človeškem ter državljan-
skem dostojanstvu.«
Sicer pa je ZKS že pred
časom prva izrekla tudi ostre
kritike povojnega »realsoci-
alističnega« razvoja starih
industrijskih središč in »so-
cialističnega« zaviranja po-
deželja. Prav v zvezi s tem je
kongres sprejel tudi posebni
resoluciji, ki sta zametke do-
živeli tudi na Celjskem. Prva
je dobila naziv Resolucija
o Mariboru oziroma o starih
industrijskih središčih, dru-
ga Resolucija o slovenskem
podeželju. Morda se velja le
diplomatski neprožnosti ko-
munistov s Celjskega zahva-
liti, da v prvi težave celjske
zastarele in okorne »sociali-
stične« industrije niso dobile
več prostora, Ivanu Moserju
iz Šentjurja pa, da resolucija
o podeželju ni doživela uso-
de nekaterih drugih, ki so bi-
le obrezane v kratke amand-
maje. Moser v razpravi na
eni izmed štirih kongresnih
skupin ni ponavljal že znano
in delegatom razdeljeno re-
solucijo, temveč jo je podprl
z grozljivimi statističnimi
podatki s podeželja (v tem
primeru šentjurskega).
Ringaraja okoli socializ-
ma, ki žal vse prepogosto kot
termin dobiva pridih nega-
tivnega, namesto da bi kot
civilizacijska in neuresniče-
na ideja prejemal kompli-
mente izražene skozi prak-
tične predloge, se je dogodil
tudi na zadnjem plenarnem
zasedanju kongresa. Ob
sprejemanju predloga, da
nsg CK ZKS v kratkem skli-
če neformalni pogovor
kongresa slovenskih komu-
nistov, je treba na tem mestu
še enkrat pudariti, da priču-
joči članek ne povzema vse-
ga dogajanja, marveč le spe-
cifična opažanja, ki se mi zde
pomembna za našo lokalno
raven. Morda je potrebno od
generalnega poudariti le, da
so programske usmeritve (ki
jih mora natančno opredeliti
in časovno zastaviti novo
vodstvo ZKS) usmerjeno
predvsem v nadaljnje enako-
pravno uveljavljanje Slove-
nije v federaciji, demokrati-
zacijo ZKJ, v svojih republi-
ških usmeritvah in resoluci-
jah pa so usmerjene pred-
vsem na volilce. Saj jih pač
ne bo mogoče izvesti, če ko-
munisti na spomladanskih
volitvah dožive popoln
poraz.
Če je kongres med drugi-
mi prejšnji vikend sprejel tu-
di sklep, da naj slovenski de-
legati na 14. izrednem kon-
gresu ZKJ skušajo doseči,
da se ZKJ preoblikuje v zve-
zo samostojnih republiških
organizacij (nasprotni sklepi
pa ZKS ne bodo obvezovali),
to pomeni dvoje. Da po eni
strani ZKS ne bi več izgub-
ljala članov, ki nočejo več bi-
ti avtomatsko tudi člani
ZKJ, in da bi se ZKS v Slo-
veniji lahko legitimno zavze-
mala za razvoj Sloveniji pri-
mernega političnega siste-
ma. Ker ob tem kongres ni
pozabil poudariti tudi, da
ZKS ob tem ne bo pozabila
kako bo ob volilnih nastopih
pomembno tudi razširjanje
tradicij lokalne samouprave
v svoje metode dela in zaje-
manje lokalnih družbenih
pobud in programov, pa je
treba ugotoviti, da so zdaj
dokončno pred izzive sodob-
nosti in pod neizprosno kriti-
ko lokalne javnosti postav-
ljene tudi regijske občinske
organizacije ZKS. Njihov
uspeh ali neuspeh na bližajo-
čih se volitvah pa ne bo toli-
ko odvisen od dobro ali sla-
bo zastavljenih programov,
temveč od tega, kako bodo
že pred volitvami znali kri-
tično presojati odločitve ob-
činskih vlad (smešno, marsi-
kod so jih še po starem sami
postavljali), koliko bodo pri-
spevali k integraciji skupnih
projektov različnih lokalnih
zvez in strank in kako bodo
znali (tudi to je pomembno)
presojati politični trenutek
in zavzemati všečne politič-
ne poze v sredstvih obvešča-
nja, javnih razpravah in na
predvolilnih debatah.
Vse, kot že zapisano, kar
so na 11. kongresu ZKS ko-
munisti namreč izrekli po-
membnega za naš konec Šta-
jerske (o starih industrijskih
središčih in slovenskem po-
deželju), bo namreč moč naj-
bolje izvesti le, če bodo ko-
munisti dovolj glasov volil-
cev dobili tudi na svojih kra-
jevnih vohščih in v lastni ob-
čini-	BRANE PIANO
Bistva
Resolucija o Mariboru ozi-
roma o starih industrijskih
središčih:
Stara industrijska središča
v Sloveniji (med njimi tudi
Celje) plačujejo največji da-
vek do včerajšnji vsiljeni in-
dustrialistični razvojni logi-
ki, uveljavljeni z dominacijo
partijske države nad interesi
civilne družbe. Zato se bo
ZKS zavzemala za pomoč
tem okoljem z republiškimi
olajšavami in dopolnjeva-
njem velikih industrij
z majhnimi in srednjimi po-
djetji.
Resolucija o slovenskem
podeželju:
ZKS se bo zavzemala, da
skupščina SRS sprejme dol-
goročno strategijo razvoja
slovenskega podeželja s si-
stematično in stabilno pod-
poro razvoju kmetijstva, za-
družništva in drugega po-
djetništva. Vzporedno naj bi
ekonomski razvoj, poselje-
nost in demografski razvoj
podeželja spodbudili tudi
z naložbami republike v po-
deželske cestne povezave,
vodovode in telefonsko
omrežje.
Kdo je v novem Centralnem
komiteju:
V novi Centrali komite
ZKS sta bila s Celjskega
predlagana Bojan Kontič iz
Titovega Velenja in Želj ko
Cigler iz Celja. Dovolj glasov
za izvolitev je dobil le Zeljko
Cigler.
s predstavniki vladajočih in
opozicijskih strank v prosto-
ru poslovne skupnosti Alpe
Jadran, je bil del delegatov
za sklic vseh strank, drugi pa
za sklic samo demokratičnih
strank. In čeprav je treba pri-
trditi mnenju enega izmed
delegatov, da fašistov na
takšno srečanje pač ne gre
vabiti, se nihče ni domislil
izraza »socialističnih strank
in strank socialistov, zraven
pa vseh, ki so še bolj levo«.
V Jugoslavijo in na
volitve
Da ne bi bralec dobil na-
pačnega vtisa o poudarkih
SLOVENSKO JAVNO
MNENJE 19SB/S9
Evropa zdaj
V obdobju, ko zveza komunistov sestopa z oblasti,
ne misli pa je izpustiti iz rok, so zanimivi tudi odgo-
vori na vprašanje, ali je politika ZK skladna z inte-
resi ljudi.
Večina anketiranih meni, daje sedaj bolj skladna kot
v preteklosti in da posebnih sprememb ni. Približno
petina jih meni, da je manj skladna, medtem ko je
neodločnih še nekaj manj. Zanimivi pa so nekateri
izbrani odgovori po različnih skupinah. Tako so sred-
nješolski profesorji mnenja, da politika sedanjega
(nekdanjega - Kučan) vodstva obeta korenite premike
v miselnosti in delu ZK. Znanstveniki menijo, da »pro-
svetljeni absolutizem« še ni garancija za radikalne
spremembe in daje treba času pustiti čas. Pisatelji in
svobodni umetniki so še bolj kritični, saj menijo, da
jim je prej (partiji) zadoščala oblast, zdaj jim je všeč še
popularnost. Ves čas pa so to večidel isti ljudje. Direk-
torji vehkih DO menijo, daje ZK začela bolj upoštevati
slovenski narod in ne več slovenski (lumpen) proleta-
riat, duhovniki pa: zmeraj isto poje slavček. Zdravniki
menijo, da je na kongresih dovolj pozitivnih stališč, ki
pa se v praksi ne izvajajo, sodniki, tožilci in občinska
uprava pa so mnenja, da je ZK kot mastodont, ki se
komaj prilagaja okoliščinam ter da ostaja bolj po iner-
ciji, kot po potrebi.
Volitve
Eno pomembnejših vprašanj, povezanih z našo
vsakdanjostjo in bližnjo bodočnostjo je vprašanje
volitev.
Anketirancem v Slovenskem javnem mnenju 88/89
so postavili vprašanje, kako naj poteka kandidacijski
postopek za delegate skupščine in druge državne
funkcije. Odgovori so takšni:
1.	- kot doslej naj kandidate postavlja SZDL ob
sodelovanju ZK, Sindikata... 12,6%
2.	- kandidate naj postavljajo sami občani oz.
delavci v podjetjih 55,4%
3.	-vsaka organizacija oz. zveza jih postavlja sama in
skrbi za agitiranje do vohtev 17,2%
4.	-kaj drugega 2,2%
5.	-ne ve 12,5%
Da se občani v večini zavzemajo za to, da bi bile
volitve na vseh ravneh neposredne, dokazujejo tudi
odstotki ob vprašanju, kakšno je mnenje o predlogih,
ki jih v zvezi z volitvami vsebujejo ustavna dopolnila.
Kar 76,3% anketirancev je namreč za neposredne voli-
tve za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupno-
sti v občinski skupščini, medtem ko se za dosedaji
način ogreva le še 8,3% anketirancev. 15,3% vprašanih
je bilo ob tem vprašanju neodločnih.
Kar 86,8% anketiranih pa je za to, da bi predsednika
in člane republiškega predsedstva volili neposredno.
6. STRAN - 28. DECEMBER 1989
NT&RC
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Celjski alpinisti gredo na Nanga Parbat
Enega najtežjih osemtlsočakov se bo lotila kar številna odprava
Celjski alpinisti spet pri-
pravljajo zanimivo in zah-
tevno odpravo - prihodnjo
pomlad naj bi se poskušali
povzpeti na 8.150 metrov vi-
sok Nanga Parbat v Kara-
korumu, pakistanskem delu
Himalaje. Gre za vrh, ki »se
ponaša« verjetno z največ
neuspešnimi odpravami, po
odmevnih uspehih celjskih
alpinistov na Gaurishan-
karju in Trango Towerju pa
se zdi Nanga Parbat kar ne-
kakšen logičen cilj.
Dovoljenje za vzpon velja
od prvega maja prihodnje le-
to, glavnina celjske odprave
pa naj bi v Pakistan odpoto-
vala s kombijem (tako kot na
odpravo Trango Tower).
Alpinisti z našega območja
so kar pogosto sodelovali
v odpravah na osemtisočake.
Franček Knez, Jože Zupan,
Franc Čanžek, Ivč Kotnik in
Aco Pepevnik so precej pri-
pomogli k uspešnosti naših
odprav v Himalaji. Vrh je do
sedaj osvojil le Kotnik (Ma-
kalu), drugi pa tudi niso ime-
li prave sreče, čeprav so med
samim vzponom večkrat do-
kazali, da so sposobni priti
na vrh. Neuspešen je bil tudi
poizkus celjske odprave, ki
si je poleg Trango Tovverja
določila kot stranski cilj še
osem tisoč metrov visok
Brod Peak. Gre za enega laž-
je dostopnih osemtisočakov,
vendar pa je po uspehu na
Trango Towerju tudi zmanj-
kalo časa, da bi naredili kaj
več na Brod Peaku. Vrh so
takrat naskakovali Bojan
Šrot, Slavko Cankar in Smi-
ljan Smodiš, medtem ko je
Franček Knez, ki je tudi so-
deloval v odpravi, že pred le-
ti izjavil, da ga vrhovi osem-
tisočakov ne zanimajo. Za-
dovoljil se je s tem, da je
v spodnjem delu Brod Peaka
potegnil prvenstveno smer.
Nanga Parbat bo tako prva
samostojna klubska odprava
s celjskega območja na kak-
šen osemtisočak. Cilj je zah-
teven in bo morebiten uspeh
dovolj odmeven tudi v alpi-
nističnem svetu. Gre namreč
za enega najbolj nedostop-
nih osemtisočakov, ki je do-
bil ime »Nemška gora«, po-
tem ko je tam pred vojno
umrlo nekaj najboljših nem-
ških alpinistov, ki so zaman
naskakovali vrh.
Prvemu je uspelo priti na
vrh Hermanu Bullu leta 1956
(podatek ni natančno prever-
jen). Na vrh je splezal po dol-
gem grebenu. Na Nanga Par-
batu je, seveda, bil tudi slav-
ni Reinhold Messner; vrh sta
osvojila skupaj z bratom, ki
pa se je pri sestopu ponesre-
čil in umrl.
Jugoslovani smo na Nanga
Parbatu zabeležili le dva ne-
uspešna poizkusa. Morebi-
ten uspeh Celjanov bi torej
tudi pomenil, da so se uspeš-
no vključili v akcijo Planin-
ske zveze, da bi Jugoslovani
osvojili vseh štirinajst osem-
tisočakov na svetu. Sicer pa
se prihodnje leto, mesec dni
za Celjani, pod Nanga Parbat
odpravlja tudi močna mari-
borska odprava.
Nanga Parbat je torej alpi-
nistično zanimiv, a vsekakor
težak cilj, pri odločitvi zanj
pa so igrali pomembno vlogo
tudi stroški; je namreč »naj-
cenejši« osemtisočak, saj je
do njegovega vznožja le štiri
dni hoda, tako da so stroški
za nosače precej znižajo.
Celjani so si izbrali sever-
no steno, ki je visoka približ-
no 4 tisoč metrov. Južna ste-
na, ki jo bodo naskakovali
Mariborčani, je še nekoliko
višja.
Kako težko dostopen je
Nanga Parbat, govori tudi
izjava slavne Serpe Tenzing
Norgaja, ki je bil prvi na
Everestu skupaj s še bolj
slavnim Hillaryem. Izjavil
je, da mu ni bilo še nikoli
tako težko, kot med vzpo-
nom na Nanga Parbat.
Jedro odprave sestavljajo
preizkušeni himalajci, ki so
bili uspešni že na dveh celj-
skih odpravah; Slavko Can-
kar, Smiljan Smodiš in Bo-
jan Šrot so bili na vrhu Ga-
urishankarja, Cankar in Šrot
pa še na vrhu Trango Tower-
ja. Ne gre pozabiti tudi hima-
lajskih izkušenj Franca Čan-
žeka, s Himalajo pa sta se
tudi že srečala Brane Povše
in Aleš Stopar (na Gauri-
shankarju). V odpravi pa bo
sodelovalo tudi nekaj mla-
dih, a obetajočih celjskih al-
pinistov, ki naj bi si na Nan-
ga Parbatu pridobili potreb-
nih izkušenj. Odpravi se bo
pridružilo tudi nekaj alpini-
stov iz drugih slovenskih
klubov.
Čeprav to ne bo »razkoš-
na« odprava, pa bo vseeno
potrebno zbrati več kot 80
tisoč zahodnonemških
mark, v to vsoto pa ni všteta
še oprema, tako osebna kot
skupna za bazni in višinske
tabore. Večji del so, oziroma
še nameravajo, celjski alpini-
sti zaslužiti z višinskim de-
lom. Tako so letos že oprav-
ljali obsežnejša dela v celjski
Cinkarni in v Rogaški Slati-
ni, kjer so obnavljali fasado
hotela Donat, ter v Lisci
v Sevnici. Žal pa takšen na-
čin zbiranja denarja (ki pa je
v teh časih še edino realen),
zahteva tudi precej časa, kar
je v tem primeru šlo na rovaš
slabše pripravljenosti za od-
pravo prihodnje leto.
SREČNO ŠROT
Cerkev Sv. Duha posvečena
Letošnji božič je bil za vernike na Celjskem še posebej
slavnosten, saj je bil prvič cerkveni obred v novo zgrajeni
cerkvi Sv. Duha. Velik finančni delež pri izgradnji cerkve so
prispevali verniki sami, precej denarja pa bo še potrebno
zbrati za opravljanje zaključnih del. Na polnočnici se je
v sv. Duhu zbralo toliko ljudi, da vsi niso mogh pod okrilje
cerkve in so polnočnico spremljali na cerkvenem dvorišču.
Z novim šolskim letom naj bi se v Sv. Duhu pričel tudi
verouk, ko bo cerkev že predvidoma izgotovljena, medtem
ko bodo maše v bodoče tam redno. Opravljal jih bo župnik
Drago Svetko, v prihodnosti pa razmišlja, da bo potreboval
še pomoč kolegov. Cerkev so posvetili v soboto dopoldne,
medtem ko bo blagoslovljena takrat, ko bodo vsa dela
opravljena. Sedaj v cerkvi še ni klopi, urediti morajo okolico
in opraviti še nekaj del.
Foto: EDI MASNEC
Nova stanovanja le v Žalcu
Samoupravna stanovanjska skupnost v žalski občini je
pripravila plan novogradenj za prihodnje leto. Ker denarja
primanjkuje, je plan dokaj skromen, pa še ta bo odvisen od
dotekanja sredstev. Prihodnje leto bo v Žalcu zgrajenih 35
stanovanj v soseski V. V krajevni skupnosti Polzela načrtu-
jejo pričetek upravnega postopka za gradnjo 25-stanovanj-
skega objekta. Iz sredstev solidarnosti pa načrtujejo v tej
krajevni skupnosti še kompletno obnovo graščine v Zalo-
žah. S tem bodo pridobili 19 obnovljenih stanovanj.
I.B.
Pomoč ob pravem trenutku
Na COŠ Fran Roš v Celju obiskujeta osmi razred dva izjemno
nadarjena učenca. Gre za Tejo Tomše in Iztoka Kavklerja. Oba
sta se uvrstila že na visoka mesta na različnih osnovnošolskih
tekmovanjih v regiji, republiki in v državi.
Zato so jima na ljubljanskem Inštitutu Jožef Štefan ponudili,
da se vključita v tečaj Osnove samostojnega pridobivanja zna-
nja, pisanja in javnega govorjenja. Ker je cena tečaja 1100 nem-
ških mark in ker je povezan s štirinajstdnevnim bivanjem
v Ljubljani, je psihologinja COŠ Fran Roš, Olga Petrak, napisala
več prošenj celjskim delovnim organizacijam, da bi jima
finančno priskočile na pomoč. Brez obotavljanja so se vse vabilu
odzvale in zbrali so celo precej več denarja, kot ga mlada,
obetavna učenca potrebujeta.
N.G.
Na Polzeli nova zasebna trgovina
Pred prazniki je Egon Pukmaister na Polzeli v neposredni
bližini Tovarne nogavic, odprl novo prodajalno z mešanim bla-
gom. To je na Polzeli že četrta zasebna prodajalna in, kot je
povedal lastnik, je zelo dobro založena, odprta pa je od pol
osmih do sedmih zvečer, ob nedeljah od devete do enajste ure,
prav tako pa tudi ob praznikih.	.p ip
Priznanja človekoljubnosti
Mirko Žlrovnlk pa Je daroval kri kar 194-krat
V Celju so podelili prizna-
nja za večkratno darovanje
krvi kar 528 krvodajalcem.
Celjska občinska organiza-
cija Rdečega križa je podeli-
la priznanje krvodajalcem za
25 in 50-kratno darovanje kr-
vi, ostala' priznanja pa v de-
lovnih organizacijah.
Za 5-kratno darovanje živ-
ljenjske tekočine je dobilo
srebrno plaketo 45 krvoda-
jalcev, za 50-kratno darova-
nje pa so dobili zlato plaketo
Martin Jošt, Štefan Novak,
Edvard Selič, Boris Viden-
šek in Tomo Zolgar, ki živijo
v Celju ter Slavko Sovtošek iz
Šentjurja in Janez Žekar iz
Ponikve pri Grobelnem.
Med 54 celjskimi krvoda-
jalci, ki so darovali kri že več
kot 50-krat, so se letos že vsi
odločili za darovanje. Naj-
večkrat, že 154v-krat, je daro-
val kri Mirko Žirovnik, upo-
kojenec, ki zdaj živi v Tito-
vem Velenju. V prvih letoš-
njih enajstih mesecih je
v Celju 110 krvodajalcev več
kot v istem času lani, ugotav-
ljajo na Rdečem križu. V Ce-
lju je krvodajalcev nad 6 od-
stotkov prebivalstva. V osta-
li Jugoslaviji so podatki
manj ugodni, saj je po petlet-
nem povprečju, do vključno
1987, bilo v Sloveniji 5,8 od-
stotka krvodajalcev, nad
3 odstotke krvodajalcev pa
so imeli samo še na Hrva-
škem in v Vojvodini. BJ
Vse več je krvodajalcev
V decembru so bile na Celj-
skem tri krvodajalske akcije
Rdečega križa Slovenije: v Me-
stinju in Šmarju v šmarski ob-
čini ter v Nazarjah v mozirski
občini. V Nazarjah so imeli že
poleti 2 redni akciji in tudi 2 za
potrebe celjskega transfuzij-
skega oddelka. V Rdečem kri-
žu Slovenije pravijo, da stalna
prisotnost v zavesti organiza-
torjev izkazuje, da se akcije
lahko dobro organizirajo.
V Sloveniji naj bi 6 odstotkov
krvodajalcev od skupnega šte-
vila občanov bila raven, ki naj
bi jo v vseh občinah dosegli in
tudi ohranjali. Po republiških
podatkih je bilo leta 1987 v mo-
zirski občini 572 krvodajalcev,
lani pa 829. Leta 1987 je bilo
tako v tej občini med občani
3,5 odstotka krvodajalcev, lani
pa že 5,7 odstotka. V šmarski
občini so prav tako lahko zado-
voljni: leta 1987 je bilo 1355 kr-
vodajalcev, lani pa 1732. Tako
se je število krvodajalcev z 3,6
odstotka občanov povečalo na
lanskih 5,3 odstotka občanov.
V žalski občini so bile v tem
mesecu tri krvodajalske akci-
je. V Šempetru je kri darovalo
129 krvodajalcev, v Preboldu
141, od katerih jih je bilo iz
Tekstilne tovarne kar 121. Ak-
cija v Petrovčah ni uspela.
K odvzemu krvi je prišlo le 38
krvodajalcev.
Oddaja sredi trgovine
Po dolgem času je Radio Celje spet pri-
pravil javno radijsko oddajo. Tokrat je radij-
ska karavana s svojimi gosti - znanimi pevci
in glasbeniki - gostovala v Prodajnem cen-
tru Kovinotehne na Hudinji. Oddaja je bila
nekaj posebnega že zato, ker se je odvijala
dobesedno sredi trgovine, prvič pa je bila
tudi neposredno posredovana v eter. Prena-
šali sta jo kar dve radijski postaji: Celje in
Šmarje.
Obiskovalcem Prodajnega centra so se
v živo predstavili ansambel Bratje iz Oplot-
nice, gledališki igralec Bogomir Veras,
kvartet Frankolovčani, harmonikar Zoran
Zorko in ansambel Vikend, s katerim je na
koncu zapel tudi Alberto Gregorič. Na foto-
grafiji so v ozadju Bratje iz Oplotnice, spre-
daj pa deklice iz plesne skupine Igen žreba-
jo nagradne kupone, ki jih je Kovinotehna
podarila vsem kupcem, ki so med 11. in 22.
decembrom pri njih kupili blago za več kot
5 milijonov dinarjev. N. K. Foto: E. M.
SLOVENSKO JAVNO
MNENJE 1988/89
Nove stranke
V zadnjem letu je prišlo do ustanovitve vrste novih
političnih zvez.
Nastale so slovenska demokratična zveza, slovenska
kmečka zveza, slovenska socialdemokratska zveza, slo-
vensko krščansko socialno gibanje in druge. 33,6% anketi-
rancev v celoti odobrava ustanovitev samostojnih politič-
nih organizacij, 34,8% to v glavnem odobrava, 21,6% je
neodločnih, 6,1% v glavnem ne odobrava, 3,9% pa sploh
ne odobrava. Ob vprašanju, kateri od novih organizacij
pripisujejo največji pomen, seje največ anketiranih (40%)
odločilo za odgovor, da so vse enako pomembne za razvoj,
23,1% pa nobeni ne pripisuje posebnega pomena. Med
posameznimi zvezami je največ odstotkov (8,2) dobila slo-
venska kmečka zveza.
JLA
Pomembno vlogo v našem javnem mnenju imajo tudi
vprašanja, povezana v JLA.
Konfliktnost pojavljanja vprašanj o odnosih Slovencev
do vojaštva se je posebej kazala v obliki trdovratnega
vztrajanja treh sintagem, ki so v preteklem letu funkcioni-
rale v slovenskem in jugoslovanskem družbenem pro-
storu: protiarmadno razpoloženje v Sloveniji, napadi na
JLA, vojaške starešine, na družbeni sistem SLO in samo-
zaščite in sintagma o kontrarevoluciji oziroma specialni
vojni, ki naj bi se dogajala pri nas.
In zakaj tako? Morda zato, ker je 64,9% anketiranih
mnenja, da je treba omogočiti tudi civilno služenje voja-
škega roka (21,8% da ne), ali zato, ker jih 70,5% meni, da bi
bilo za obrambo koristno, če bi slovenski fantje služili
vojaški rok v Sloveniji. Prav tako 63,6% anketirancev
meni, da daje naša država preveč denarja za oborožitev.
Ob vsem tem pa 11,5% vprašanih meni, da obstajajo mož-
nosti, da bi v še bolj zaostrenih kriznih razmerah v Jugo-
slaviji prevzela oblast JLA, 36% se zdi, da je to samo
verjetno, 24,7% jih meni, da ni verjetno, 7,4% pa da sploh
ni verejtno. Neodločnih je ob tem vprašanju ostalo 20,4%
vprašanih.
Gorica: kaj
prihodnje leto?
Svet krajevne skupnosti
Gorica pri Slivnici je iz po-
treb iz vaških skupnosti na-
redil osnutek A programa
dela v prihodnjem letu. V os-
nutek se je kot prednostna
naloga uvrstila sanacija vo-
dovoda Gorica-Javorje.
V	prihodnjem letu načrtuje-
jo tudi asfaltiranje 400-metr-
skega odcepa ceste Javorje-
-Helena, dokončanje asfalti-
ranja cest v Bukovju in Dro-
binskem, nadaljnjo posodo-
bitev ceste Turno-Slivnica,
asfaltiranje 400-metrskega
odcepa ceste Paridol-Zapu-
že ter sanacijo plazov in ure-
ditev ceste Turno-Javorje.
V	planu so tudi redna sprem-
ljajoča dela: jgramoziranje
vaških cest, kotnunalno ure-
janje vasi in naselij ter širitev
telefonije po vaških skupno-
stih. Začeli naj bi tudi z iz-
gradnjo avtobusnega posta-
jališča v Gorici. Načrti iz
B programa pa se bodo ude-
janili pov uresničitvi A pro-
grama. Člani sveta krajevne
skupnosti so zadovoljni z le-
tošnjo realizacijo plana sa-
moprispevka.
NT&RC
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
NT&RC
28. DECEMBER 1989 - STRAN 7
Rajanje v Žalcu
V telovadnici osnovnošol-
skega centra v Žalcu je bilo
v soboto popoldne rajanje za
otroke. Pri žalski delavski
univerzi, ki je rajanje pripra-
vila, so pripravili bogat pro-
gram. Otroci s starši so si
najprej ogledali predstavo
plesnega gledališča Mojce
Horvat iz Ljubljane, sledila
je otroška modna revija, kjer
so mladi manekeni predsta-
vili modele Topra, Korsa in
Jutranjke. Vse, česar so se
v plesni šoli Kazine, ki ima
podružnico sedaj v Žalcu na-
učili, je pokazalo več kot 250
šolskih in predšolskih otrok.
Med odmorom je dedek
Mraz delil izžrebana darila,
starši z otroci pa so si lahko
ogledali še razstavo igrač,
razstavo otroške knjige in
šolskih potrebščin Mladin-
ske knjige. Vse so lahko tudi
kupili. Na sliki: Med nasto-
pom plesne šole Kazina iz
Žalca.
T.TAVČAR
Dedek Mraz na
drsališču
Celjski tekmovalci tudi
letos pripravljajo drsalno
revijo s prihodom dedka
Mraza. Revija bo v Mest-
nem parku v petek 29. 12.
in soboto 30. 12. ob 17. uri.
Svoje nastope bodo pri-
kazali tako najmlajši drsal-
ci, ki so pred nekaj dnevi
prvič stopili na ledeno plo-
skev, kot tudi starejše tek-
movalke, ki imajo vidno
mesto v državnem merilu,
vključno s Špelo Pere.
Na koncu bo vse prisotne
pozdravil dedek Mraz na
drsalkah.
M. H.
Peli so
v Vojniku
Tudi letos so v Vojniku
pripravili zdaj že 9. srečanje
malih vokalnih skupin. Or-
ganizatorja sta bila KUD
F. Prešeren in sekcija meša-
ni oktet Lokvanj, pokrovite-
lja pa krajevna skupnost
Vojnik in ZKO Celje. Prijet-
no prireditev je začel Milan
Brecl kot predstavnik ZKO
Celje, v svojem nagovoru pa
je omenil pomen takšnih sre-
čanj, kjer manjše vokalne
skupine ohranjajo lepo do-
mačo pesem, gojijo pa seve-
da tudi tujo in umetno. Žal
zaradi konca leta in različnih
praznikov tokrat dvorana ni
bila povsem polna, kar pa je
velika škoda, saj so vse sku-
pine pripravile izredno prije-
ten večer najrazličnejših pe-
smi. Predstavile so se na-
slednje male vokalne skupi-
ne: Podoglarji z novim ime-
nom celjskega obrtnega
združenja, Kompole, Fran-
kolovčani, Celjski oktet, žen-
ski vokalni sekstet iz Buko-
vice, Slovensko goriški no-
net Centrovod iz Lenarta,
Koroški oktet z Raven, In-
grad iz Rog. Slatine, Loški
oktet in domačini Lokvanj,
ki je 9. srečanje začel z Pre-
šernovo Zdravljico, vse sku-
paj pa se je končalo s pesmi-
jo Sveta noč, ki so jo zapeli
vsi nastopajoči in tudi mnogi
v dvorani.
Letošnje srečanje malih
vokalnih skupin v Vojniku
je bilo na lepi kvalitetni rav-
ni, razveseljivo pa je, da je
vedno popolnejša tudi orga-
nizacija samega srečanja.
T.VRABL
SLOVENSKO JAVNO
MNENJE 1988/89
Mednacionalni odnosi
Da so težnje o separatizmu zgolj sredstvo za dosego
nekaterih političnih ciljev, dokazujejo tudi odgovori
na vprašanja, kako so se anketirani pripravljeni
povezovati s pripadniki drugih narodov.
Večina anketiranih se namreč zavzema za prijatelj-
ske stike, dobre sosedske odnose in tudi dobre
delovne odnose ter tudi najtesnejše stike, medtem ko
so odgovori, ali bi se drugih izogibal in se z njimi družil
čim manj, zanemarljivi.
Kljub temu pa so po mnenju anketiranih odnosi
v Jugoslaviji za 42,2% vprašanih slabi, za 18,8% zelo
slabi, le za 9% dobri in za 24,8% niti dobri niti slabi.
Hkrati jih 17,9% meni, da se bodo odnosi izboljšali,
36,6 je mnenja, da se bodo poslabšali, 18,5% jih meni,
da bodo ostali nespremenjeni. 27,1 % anketiranih pa se
ni moglo odločiti in ni vedelo, kaj bi odgovorili.
Kosovo
Kosovo je nedvomno temeljni problem jugoslovan-
skih mednacionalnih odnosov.
Večina anketirancev iz Slovenije v SJM 89 upravi-
čeno sodi, da konflikti na Kosovu zadevajo vso Jugo-
slavijo. Večina (43,4%) se popolnoma strinja, da je to,
kar se dogaja na Kosovu, rezultat poHtike srbskega
vodstva za uveljavitev velike Srbije. 32,4% anketiranih
tudi meni, daje pri dramatični gladovni stavki starotr-
ških rudarjev šlo za množičen spontan protest Alban-
cev proti omejevanju njihovih pravic in zamenjavi nji-
hovih voditeljev. 38,6% jih meni, da je zadeva v zvezi
s tem še nejasna, 16% pa, da so z rudarji manipulirali
albanski politiki.
42,9% anketiranih je tudi mnenja, da so lahko čistke,
zapiranja in zamenjave le začasna rešitev, in da bodo
nemiri izbruhnili še v ostrejši obliki. 30,3% jih meni, da
bo to razmere le še zaostrilo, le 4,2% pa, da bo to
razmere izboljšalo. 58,5% jih je tudi zavrnilo sodelova-
nja slovenskih miličnikov v združenem odredu, 67,9 pa
jih je zavrnilo tudi sodelovanje vojnih obveznikov iz
Slovenije pri vzdrževanju izrednega stanja na Kosovu.
V zvezi s tem je delno ali pa v celoti odobrilo množično
zborovanje v Cankarjevem domu in hkratno množično
podpisovanje izjave za mir in sožitje ob dogodkih na
Kosovu kar 74,4% anketiranih.
NT&RC
NAGRADNI KUPON
Zlatarstvo
VILI KRAGOLNIK
Nagradna uganka:
FPOHPZMR
21361594 - je vrednost nagrade
Rešitev je ime mesta v Evropi,
ki je znano po zlatarstvu in
zlatarskem oblikovanju
(vstaviti morate še dva samoglasnika)
Nagrada je ženski prstan s tremi
briljanti; nagrajenca bomo izžrebali
med kuponi s pravilnimi rešitvami
v silvesterski oddaji Radia Celje
Zopet sta
se vzela
Na Štefanovo pred 50 leti je bilo
hladno kot »vrag<? in snega do kolen.
Vendar Lovrenc in Terezija Hriber-
nik niti pomislila nista na mraz, saj
sta bila srečna kot le malokrat v svo-
jem življenju. Takrat sta se namreč
vzela.
Lovrenc, ki je iz Razgor vsak dan
hodil v službo v Emo s kolesom, je
odšel od doma nekoliko prej, tako da
se je lahko peljal mimo Terezijine hiše
v Ljubečni čim bolj počasi. Ker se je
tako oziral za njo, Terezija ni imela
prav nič proti, da se poročita.
Trdo delo na hriboviti zemlji in v to-
varni, ki je dala komaj dovolj kruha za
njiju in otroke Francija, Štefana, Ivana
in Marijo, je tako pospešilo čas, da niti
pomislila nista, da letos praznujeta zla-
to poroko.
EDI MASNEC
[jTJI OBNOVA
LbS gradbeno in obrtno
podjetje
Lava 11/1, 63000 CELJE
OBVEŠČAMO vse delovne organizacije in
zasebnike, da DO GOP »OBNOVA« Celje
nudi oz.
prodaja
DEPANDANSO NA
GOLTEH.
Morebitni interesenti se lahko osebno
zglasijo na gornji naslov, ali po telefonu na
štev. 063 31-231, int. 32, kjer boste dobili vse
želene informacije.
PRIJETEN ODDIH V ZIMSKI IN LETNI IDILI.
8. STRAN - 28. DECEMBER 1989
NT&RC
MALI OGLASI - INFORMACIJE
S krvavega oblaka v debelo govno
Aktualna In spektakularna uprizoritev Hlengovega Osvajalca v SLG Celje
Devetnajst let po krstni
uprizoritvi na odru Mestne-
ga gledališča ljubljanskega
so celjski gledališčniki šele
drugič na Slovenskem po-
novno preizkusili in potrdi-
li umetniško univerzalnost
in aktualno vznemirljivost
tragikomedije Andreja Hi-
enga Osvajalec. Avtor je
razgibano dramsko dogaja-
nje sicer postavil v slikoviti
čas španskih krvavih osva-
janj Mehike v začetku 16.
stoletja, a zgodovinska dej-
stva in junake uporabil le
za razmeroma trden okvir
umetniško svobodnega
oblikovanja dramskega de-
janja in karakterjev.
Svet Hiengovih dramskih
oseb je prikazan v procesu
razpada in razkroja po navi-
dez veličastni vojaški zmagi
za špansko kraljestvo in Kri-
stusa, po razočaranju utruje-
nih španskih plemičev in nji-
hovega poveljnika Felipa,
ker ga španski kralj ne ime-
nuje za podkralja.
Dobri vojščaki očitno niso
dovolj dobri gospodarji nad
osvojenim ozemljem, veli-
častni, samozavestni osvaja-
lec don Felipe se pred naši-
mi očmi razkraja v nemočne-
ga, otročje bebastega starca,
ki mu od strastne privrženo-
sti španski kroni in Kristusu
na koncu ostane le spozna-
nje: »Svet, moj dragi padre,
je eno veliko, črno, kužno
sranje!« Le življenjska pot
Felipejevega sina Baltasarja
se v preblisku mladeničeve-
ga spoznanja obrne proti
vsesplošnemu razkroju in
gnitju, od životaijenja »cu-
njastega človeka« k uporne-
mu in drznemu poskusu ak-
cije po načelih časti, a je ta
obupni poskus zaustavljen
z brezprizivno smrtjo. Želez-
no kolo zgodovine nenehno
grabi in požira v svoj smrtni
objem osvajalce in osvobodi-
telje vseh vrst ter njihove
otroke, vse zmage in vsi zma-
govalci so le začasni, v vsaki
zmagi tiči kal poraza, v vsa-
kem življenju domuje smrt.
Hiengovo trdno zgrajeno
in literarno izredno bogato
besedilo je režiser Vinko M6-
derndorfer ob sodelovanju
dramaturga Janeza Žmavca
postavil na oder spoštljivo
do detajlov in celote, čeprav
je moral bogato gradivo me-
stoma selekcionirati in se ni
izogibal aktualističnim po-
udarkom. S številnim ter pri-
zadevnim umetniškim in
tehničnim ansamblom je
ustvaril zgledno ambiciozno,
gledališko bogato, monu-
men talno in poglobljeno
v detajlih, univerzalno in ak-
tualno ter vznemirljivo upri-
zoritev. Če je bil v začetku
sedemdesetih let v središču
tedanje pozornosti mladi
upornik Baltasar (vpliv izku-
šenj generacije leta 68), se je
ob aktualnih dogodkih
v svetu sam vsihl v ospredje
hk izvotljenega, razočarane-
ga, zrušenega in osamljene-
ga osvajalca Felipeja kot me-
tafore sodobnih zgodovin-
skih poražencev evropskega
vzhoda. Iz spektakularnega
prologa, v katerem smo pri-
če pristanku osvajalnih
španskih ladij na viharni in
tuji ameriški obali, iz občutja
negotovosti v popolnem ne-
redu, v katerem trčita dva
globusa, dve civilizaciji, az-
teška in evropska, krščan-
ska, nas avtor in režiser vodi-
ta skozi tri simetrično pove-
zana dejanja. V prvem deja-
nju poudari režiser bleščavo,
red in togost španskega
osvajalskega plemstva ter
uničujočo moč krščanske ci-
vilizacije, ki tako rekoč pred
našimi očmi razkraja vred-
note indijanske avtohtone
kulture in civilizacije. V dru-
gem dejanju spektakularno
z ognjem ilustrira Baltasarje-
ve spomine na krvave in uni-
čevalne osvajalske pohode
in njegovo napoved neustav-
ljivega propadanja kulture
španskih konkvistadoijev.
V	tretjem dejanju ustvari
s pomenljivim zabijanjem
(sodov ali krst) v ozadju, po-
bijanjem muh in razrašča-
njem sovraštva med akterji
občutje končnega razpada.
Če je pri Hiengu na koncu še
odprt žarek upanja z jokom
Baltasarjevega in Caetanine-
ga dojenčka, se Moderndor-
ferjeva predstava zaključi
z neuslišanim indijanskim
prizivanjem življenja v mr-
tvo Baltasarjevo telo, azte-
ška in evropska kultura, po-
ganska in krščanska vera, fi-
zika in metafizika sta ob Bal-
tasarjevem truplu nemočni.
V	spominu ostaja brezuspeš-
no kikirikanje nemega Indi-
janca nad truplom, nad pri-
zoriščem pa ogromna črna
krogla, ki je nadomestila dve
svetli bližajoči se krogli iz za-
četnega prizora. Svet je zdaj
en sam, človek na njem pa
tako nemočen in sam. Ne-
močni krik nemega Indijan-
ca je zadaj krik človeka so-
dobne kontinentalne civili-
zacije, je izrekanje neizreklji-
ve praznine v svetu sovra-
štva in vsakršnega osvajal-
stva.
Za bogato in funkcionalno
likovno podobno uprizoritve
je poskrbel scenograf Rober-
to Stell, ki je realističnemu
interierju navdihnil vtis mo-
gočne, simetrično zgrajene
zgradbe, skoraj trdnjave
z ogromnimi železnimi vrat-
mi v sredini, skozi katera pri-
haja in odteka zgodovina.
Polkrožni interier pa je hipo-
ma tudi razpiral v fantastič-
ne prizore spominov, asoci-
acij in poudarjenih gledali-
ških simbolov. V izvedbi
zahtevne scenografije mu je
slikarsko pomagal Štefan
Marflak (redka in funkci-
onalna poslikava železnega
zastorja), kiparsko pa Zdrav-
ko Jerkovič (zlasti z ogrom-
no indijansko masko, ki jo
v trenutku razčetveri krščan-
ski križ). Časovno in stilno
pomenljiva, barvno bogata
in usklajena je kostumogra-
fija Alenke Batlove, ki po-
membno spodbuja občutje
propadanja. Skladatelj Jani
Golob je zvočno podpiral
kontraste med dvema kultu-
rama, ustvarjal primerna
vzdušja in razpoloženja. Za
natančno petje je poskrbel
korepetitor Miro Podjed, za
mestoma stiliziran odrski
gib koreografka Ksenija
Hribar in za tekočo odrsko
izreko lektorica Emica An-
tončič.
Janez Bermež je v vlogi Feli-
peja ustvaril monumentalen
lik razkrajajočega se osvajal-
ca in oblastnika, ponosnega
zmagovalca in bučno zlom-
ljenega in uporniško vztraj-
nega v prvem dejanju, don
kihotovsko zmedenega in
jasnovidnega v drugem deja-
nju ter kralja Leara v cunjah
z dokončnim spoznanjem
svojega poraza v tretjem de-
janju. Bojan Umek je v liku
Baltasarja gradil od razvaje-
nega in nadvse ciničnega
mladeniča, ki dolgo časa na-
domešča svojo odločitev in
boj z nadomestki, kot je pe-
telinji boj. Kljub zavesti
o neuspehu upora se odloči
za samouničevalo akcijo, da
bi se rešil iz vsesplošnega
razpadanja in gnitja. Zahtev-
na dvojna igra otroške scrk-
Ijanosti in drznega cinizma,
navidezne igre in notranje
krhkosti ni vselej dovolj raz-
vidna. Jana Šmidova je
v vlogi Margerite poudarila
trpnost in vdanost pokristja-
njene Indijanke, ki pa nosi
v sebi ogromo breme poniža-
nja lastnega rodu in jalove
ženske ter vedno težje prikri-
va globoko sovraštvo in maš-
čevalnost do moža in njego-
vih. Ljerka Belakova je
v vlogi Caetane najprej bi-
stra in računarska ženska, ki
se zaveda, da se zlata ne pri-
meta ne kri in ne blato, iz
razočaranja pa beži v pija-
nost in vedno bolj očitno so-
vraštvo. Bogomir Veras je
Felipejevega	zvestega
spremljevalca, duhovnika
Suanzo, obdal z nepredirlji-
vo pološčenostjo in zvesto-
bo, skozi katero nikoli ne
predre odsev njegove notra-
njosti. Človek, ki popolnoma
pripada veri, ideji, oblasti,
a pristaja v celoti nase kot
funkcijo. Bistveno bolj
sproščena, čeprav v podobni
funkciji sta lika služabnikov
Pedra in Pabla v izvedbi Mi-
ra Podjeda in Staneta Poti-
ska, ki jima je zlasti na začet-
ku manjkalo temperamenta
in radoživosti, ki izhaja iz
prilagodljivega pristajanja
na zvestobo in služenja
v varnem zavetju drugih.
V vlogah mrkih in trdih vite-
zov sta nastopila Marjan
Bačko in Bruno Baranovič,
zvitorepega in izdajalskega
tajnika je upodobil Iztok Va-
lič. Izjemno sugestivno in
pomenljivo vlogo nemega
Indijanca (s katerim režiser
skozi vse dramsko dogajanje
poantira temeljni civilizacij-
ski spopad) kot nemočne žr-
tve uničujočega evropocen-
tričnega rasizma in vztrajne-
ga izrekovalca in prizivalca
življenja samega je telesno in
glasovno asketsko izrazil
Drago Kastelic. V vlogah
konkvistadorjev in Indijan-
cev so nastopih še Zvone
Agrež, Borut Alujevič, Ma-
ko Boben, Peter Boštjančič,
Igor Sancin, Irena Mihelič,
bobnar Agim Brisoni, mladi
Baltasar pa je bil Anže
Čater.
SLAVKO PEZDIR
Mrha, ne enodnevnica!
Delegati zaupali kulturo 77 članskemu odboru
Kultura se bo še dogajala,
kljub temu, da je z 20. de-
cembrom letos prenehala
delovati skupščina Kultur-
ne skupnosti Celje. Delegati
so se bili odpoklicali sami
z dvigom rok, a bi lahko re-
kli, da vendarle z nostalgijo
v srcu.
Skupščina Kulturne skup-
nosti Čelje je ves čas svojega
delovanja po zaslugi uporab-
nikov, izvajalcev in predse-
dujočih dobro delala, pred-
vsem pa so pomembni rezul-
tati njenega dela. Vse do
konca. Zdaj bo njeno funkci-
jo prevzel 11-členski odbor,
ki bo deloval pod streho iz-
vršnega sveta. Do novega le-
ta je v kulturi brezvladje, kar
pa po številnih kulturnih do-
godkih in prireditvah v teh
dneh, resnici na ljubo, ni ču-
titi.
Seja skupščine Kulturne
skupnosti Celja je bila
v vsem svojem obstoju in de-
lovanju samo enkrat, pa še to
za las, nesklepčna. Bile pa so
seje kulturne, kakor je bilo
slišati ob razpustu zadnje iz
delegatskih vrst. Še posebej
vestni so bili izvajalci, saj so
se sej udeleževali 80 ah več
odstotno. Vsi skupaj so si
prizadevali, da bi, kljub su-
him časom, čimveč zastav-
ljenih nalog uspešno uresni-
čili.
Tudi na zadnji seji so spre-
jeli izhodišča za program de-
la za prihodnje leto. Imeno-
vani odbor, so dodali, čaka
obvezujoča naloga, zato so
mu predložili, da se pri svo-
jem delu drži vsebinskih iz-
hodišč, in da si n^j za temelj-
ni cilj zastavi predvsem
vzdrževanje tega, kar v kul-
turi imamo in ne dovoliti
padcev. Zavzemati se je po-
trebno za dvig kulture, ne
glede na to, da program ne
predvideva večjih naložb.
Tudi financiranje bo poslej
urejeno drugače, v glavnem
za muzeje in gledališče, ki
bodo financirani iz republi-
ke, medtem ko vzdrževanje
objektov ostane v skrbi do-
mači občini. To dejstvo si
mora odbor še posebno zapi-
sati za uho. Vse ostalo ostaja
v glavnem nespremenjeno.
Zavest, ki so si jo v času si-
sov pridobili delegati, bo
marsikdaj pripomogla, da ne
bo potrebno govoriti ali pisa-
ti, da je potrebno položaj
kulture dvigniti.
Za slovo je delegate upra-
vičeno skrbelo, kaj bo s kul-
turo prihodnje, a so bih
kljub temu zadovoljni, da so
delček sebe vložili v kulturo,
poklicno in ljubiteljsko.
MATEJA PODJED
KULTURNA SKUPNOST OBČINE
CELJE
bo v skladu s 1. in 2. členom Pravilnika
o nagrajevanju umetniškega in zaslužnega dela na
področju kulture v občini Celje
nagradila ob kulturnem prazniku
slovenskega naroda 1990
kulturne delavce, ljubiteljska
kulturna društva, sekcije in OZD
s področja kulture
-	za pomembne umetniške dosežke, objavljene, raz-
stavljene ali izvajane v obdobju zadnjih dveh let;
-	za posebne uspehe pri odkrivanju, ohranjanju in
popularizaciji kulturnih vrednot v zadnjih dveh letih
in
-	za posebno pomembno življenjsko delo na po-
dročju kulture.
Vabimo TOZD, KS, DPO in društva ter posameznike,
da pošljejo ustrezne predloge z utemeljitvami odbo-
ru za kadrovska vprašanja, štipendiranje in nagraje-
vanje pri skupščini KSOC najkasneje do 15. januarja
1990, na naslov Kulturna skupnost občine Celje,
Gregorčičeva 5 a.
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču bo danes ob 11. in
12. uri profesor pantomime in mima Andres Valdes z asi-
stentko Jano Kovač učence OŠ Ivan Kovačič Efenka iz
Celja popeljal v svet tišine in giba. Ob 18. uri bo za izven
predstava Štefana Zweiga VOLPONE v režiji Francija
Križaja.
Jutri ob 12. uri bodo izvedli delo Auranda Harrisa
ANDROKLES IN LEV, v režiji Helene Zaje. V soboto, 30.
decembra ob 10. uri gostuje v okviru 4. Tedna otroškega
programa Lutkovno gledališče iz Ljubljane s predstavo
Franeta Puntarja ZA VRATI ZAJEC. Predstava je zaklju-
čena za Zlatarne Celje, sopokrovitelja programa. Ob 15. uri
pa bo ista predstava za abonma Mravljica. Ob 16. uri pa bo
zaključek 4. Tedna otroškega programa, na katerem bodo
sodelovali: plesna skupina Pionirskega doma Cvetke Jeri-
nove iz Celja pod vodstvom Ane Vovk Pezdirjeve, plesna
skupina Igen iz Celja, najljubši gost pa bo seveda dedek
Mraz.
V	stalni prodajni galeriji IZBA v Celju na Slomškovem
trgu 11, si lahko vsak ponedeljek, torek, sredo in petek od
10. do 13. ure ter od 17. do 19., ob sobotah pa od 10. do 13.
ogledate pestro ponudbo najrazličnejših likovnih del
Zavoda za kulturne prireditve Celje.
V	Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju na Muzejskem
trgu 1 a, si lahko do konca letošnjega leta ogledate raz-
stavo o Otonu Župančiču in Vladimirju Nazorju.
V	Likovnem salonu v Celju si lahko do konca leta
ogledate razstavo kiparskih del akademskega kiparja
Franca Purga iz Celja.
Godba rudarjev in keramikov iz Liboj ter oktet Adora-
mus iz Polzele, prirejata novoletne koncerte, ki bodo:
v soboto, 30. decembra v Domu Svobode Liboje, 1. janu-
arja ob 18. uri v hotelu Golding v Žalcu ter v torek, 2.
januarja prav tako ob 18. uri. v Kulturnem domu na
Polzeli.
V	Avtorski galeriji Kellder v Sv. Marjeti št. 57 je na
ogled kolekcija »mixed rriedia« avtorja Borija Zupančiča,
nagrajena v New Yorku leta 1988.
V	Zdravilišču Laško bo do konca leta na ogled razstava
likovnih del Brede Marušič.
V	Laškem dvorcu v Laškem bo do 3. januarja na ogled
razstava likovnih del akademskega slikarja in grafika
Petra Krivca iz Vojnika. Razstavo sta pripravili Zveza
kulturnih organizacij občine Laško in Muzejska zbirka
Laško.
Na graščinskem dvorišču v Laškem (pri občini) bo
otroke še danes in jutri ob 16. uri obiskal dedek Mraz.
V	Rimskih Toplicah bo dedek Mraz obiskal otroke pri
blokih in sicer jutri in v soboto ob 16. uri.
V	avli Doma kulture v Slovenskih Konjicah je le še
danes na ogled razstava »Slovenske Konjice danes«, ki jo
je ob svoji 30-letnici pripravila Delavska univerza Sloven-
ske Konjice.
V	Zrečah bodo danes dopoldan izvedli otroško igro
Plešoči osliček, jutri ob 17. uri pa bodo vrteli film Čudež
v 8. ulici.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do
začetka januarja na ogled razstava BOŽIČNE PODOBE
V STARIH GRAFIKAH, ki si jo lahko ogledate vsak torek,
četrtek in soboto med 10. in 12. ter 16. in 18. uro.
V	Pivnici mineralne vode v Rogaški Slatini pa razstavlja
svoja dela akademska slikarka Darinka Pavletič Lorenčak
iz Celja.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo
v soboto, ob 19.30 uri novoletni koncert Celjskega ples-
nega orkestra Žabe ŽPD France Prešeren iz Celja in Celj-
skega godalnega orkestra Celje. Dirigenta bosta prof.
Edvard Goršič in prof. Nenad Firšt.
V	galeriji turistične agencije Dober dan v Šempetru
v Savinjski dolini je odprta razstava likovnih del Jureta
Cekute in Josipa Ipavca.
Danes bo v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju
ob 18. uri novoletni koncert Simfoničnega orkestra Glas-
bene šole Velenje, pod taktirko Dušana Lipnika.
V	knjižnici v Titovem Velenju pa bo ob 17. uri glasbena
pravljica z Janezom Bitancem.
SLOVENSKO JAVNO
MNENJE 1988/89
Uprl bi se
Kaj bi storili, če bi v Sloveniji prišlo do poskusa
ukinitve revije Mladina, Odbora za varstvo človeko-
vih pravic, Kmečke zveze, do preprečevanja izraža-
nja misli in podobno?
1	- uprl bi se, ne glede na posledice 14,8%
2	- bil bi ogorčen, po svojih močeh bi nasprotoval
59,9%
3	- ne bi mi bilo vseeno, a nasprotoval ne bi 14,2%
4	- odobraval bi tako ravnanje 1,1%
5	- ne vem, neodločen 10%
Nepriljubljeni
Ali lahko navedete kakšnega aktivnega sloven-
skega oz. jugoslovanskega politika, katerega ideje so
za vas nesprejemljive?
1.	Slobodan Miloševič	60,7%
2.	Stane Dolanc	4,8%
3.	MiroslavŠoloviČ	4,4%
4.	Stipe Šuvar	0,6%
5.	RaifDizdarevič	1,4%
6.	Mihail Kertes	1,3%
7.	Branko Mikulič	0,8%
8.	Radmilovič	0,4%
9.	Janez Stanovnik	0,9%
10.	RahmanMorina	1,1%
11.	Trifunovič	0,4%
12.	drugi	6,0%
13.	ni navedel nikogar	35,4%
REPORTAŽA
NT&RC
28. DECEMBER 1989 - STRAN 9.
Podjetniki novega kova
Na Golovcu raste sodobno zasnovano mednarodno podjetje
Yu-Stip je hitreje in bolj kot kdo drug
izkoristil možnosti, ki jih ponuja nova za-
konodaja in daje upanje, da dolga leta plan-
skega gospodarstva niso povsem uničila
podjetniškega duha.
Iz nekdanje ideje o verigi trgovin in loka-
lov za uslužnostno dejavnost je zrastlo so-
dobno zasnovano podjetje, ki že uspešno tipa
na tuje trge ter si ustvarja temelje za uspešno
mednarodno podjetje. O Yu-Stipu in razvoj-
nih ciljih smo se pogovarjali z Dušanom Je-
rebom, ki je vodja Yu-Stip Inženiringa.
Poraja se občutek, da ste vedno nekoliko
pred časom; kakor hitro zakonodaja odpira
nove možnosti, ste na to že pripravljeni.
Jereb: »Tu imamo srečo, da ima Nace
Krumpak, ki je tudi predsednik Yu-Stipa,
zelo dober občutek za politiko. Doslej je zelo
dobro predvidel, kako se bodo stvari razvija-
le in, ko se je v zakonodaji kaj novega pri-
pravljalo, smo mi temu že sledili prav po
njegovi zaslugi. Tako je bilo na primer tudi
s Kneisslom; ko so se vrata zunanje trgovine
odprla tudi za zasebnike, smo mi takorekoč
že imeli v žepu pogodbo o zastopanju te av-
strijske firme.«
Toda glavni predmet po-
slovanja Yu-Stipa naj bi
vendarle bil turizem.
Jereb: »Dejansko tudi je,
saj se vse vrti okrog turizma,
čeprav imamo registrirano
zelo široko paleto dejavno-
sti: vodenje investicijskih
projektov, trgovino v tranzi-
tu na debelo, izvozno-uvoz-
no dejavnost, transportni in-
ženiring in agencijsko dejav-
nost (turistično). Smo pa
pravzaprav šele na začetku
in dohodek nam večinoma
prinaša trgovina na debelo.«
Ustanovitveni kapital
-	2,5 milijona šilingov - je
prispevalo 6 ustanoviteljev.
Največji delež ima Nace
Krumpak, ki je tudi pred-
sednik firme. Eden izmed
ustanoviteljev firme je tudi
avstrijski državljan, ki ima
sicer že svojo firmo v tujini.
O vseh pomembnejših stva-
reh odloča skupščina, ki jo
sestavljajo solastniki.
V kratkem naj bi se število
solastnikov Yu-Stipa pove-
čalo za štiri.
Zakaj pa potem silite
v turizem, kjer vsi tarnajo
o slabem zaslužku, če vam
trgovanje prinaša dovolj?
Jereb: »Denar je potrebno
nalagati, da se veča premože-
nje naše družbe. Mi smo se
odločili za turizem, ker me-
nimo, da ima prihodnost, saj
je to najbolj učinkovit izvoz,
neobremenjen s carinami,
uvoznimi kontingenti in dru-
gimi ovirami. V turizmu zato
je prihodnost. Začeli pa smo
kot obrtniki; potrebovali
smo večji objekt, pa so nam
ponudili Belo školjko pri
Kotoru, ki je bila v nekem
smislu zavožena investicija.
Yu-Stip je startal v 10
kvadratnih metrov veliki
pisarni s štirimi zaposleni-
mi. Danes imajo sodobno
opremljene prostore v gobi-
ci pri Dvorani Golovec,
kmalu pa bodo zgradili na
Golovcu še tri gobice za po-
slovne prostore; 80 odstot-
kov denarja za to gradnjo so
že zbrali.
Graditi so začeli brez zaklju-
čene finančne konstrukcije
in brez raziskave trga. Mi
smo se projekta lotili in v za-
četku aprila bomo apartmaje
že ponudili kupcem. Gradi-
mo pa še 300 apartmajev
-	kompleks Kameno - na Sv.
Štefanu in hotel s 580 poste-
ljami v Poreču, ki bosta od-
prta konec maja. Gre za inve-
sticije skupaj vredne približ-
no 60 milijonov zahodno-
nemških mark.«
Kakšen je vaš delež?
Jereb: »Mi imamo v vsa-
kem kompleksu do 10-odsto-
ten delež. Približno 64 od-
stotkov dobijo gradbeniki,
do 30 odstotkov pa lastnik
zemljišča. Gradbinci se po-
tem običajno umaknejo, pro-
dajo svoj delež. Mi bomo
svoj delež obdržali; vsak od
teh turističnih kompleksov
bo samostojno podjetje, ki
ga bomo iz Yu-Stipa le fi-
nančno nadzorovali. Poleg
dobička-izračunali smo, da
se mora vloženi denar povr-
niti v osmih letih - so naš
interes tudi lokah v teh nase-
ljih. Tako bomo razvijali tudi
mrežo trgovin in uslužnost-
ne dejavnosti, torej idejo,
s katero je Nace Krumpak
začel.«
Kdo pa bo polnil te turi-
stične zmogljivosti?
Jereb: »V vsakem od teh
kompleksov bo domicilni
agent, ki bo imel svoj delež
v podjetju, in bo skrbel, da
bodo postelje čimbolj zase-
dene. Mi pa imamo registri-
rano tudi agencijsko dejav-
nost, ki jo nameravamo raz-
Objekti, ki jih odpirajo
prihodnjo pomlad, so vred-
ni približno 60 milijonov za-
hodnonemških mark. Takoj
zatem naj bi se lotili grad-
nje novih turističnih kom-
pleksov v vrednosti približ-
no 100 milijonov mark. V ta
namen so formirali tudi ri-
žični sklad. Za vsak projekt
namenijo nekaj začetnih
sredstev iz tega sklada, ko
pa projekt uspe, se mora
v sklad vrniti trikratna
vrednost tega vložka.
viti. Poleg tega ustanavljamo
oziroma še bomo podjetja
v tujini. Ta bodo strateško
nadzorovana, kar pomeni, da
bomo v Celju odločali o nji-
hovi poslovni politiki. In ta
podjetja nam bodo tudi po-
magala polniti te turistične
zmogljivosti. Skratka, objek-
ti, ki jih gradimo ob morju,
ne bodo zgrešena investi-
cija.«
Kako pa bodo tekli ti po-
sli s tujino?
Jereb: »Prihodnji mesec
bomo ustanovili skupaj
z madžarskim Palasaom in
avstrijskim partnerjem po-
djetje na Madžarskem. To bo
prav tako družba z omejeno
odgovornostjo, preko katere
bomo potem zgradili dva ho-
tela ob Blatnem jezeru in
zdraviliški kompleks ob av-
strijski meji.«
kaj pa vam bodo hoteli na
Madžarskem?
Jereb: »Krog bomo zaklju-
čili z Avstrijci. Tudi na Du-
naju bomo namreč ustanovi-
li svoje podjetje, ki bo poleg
drugega skrbelo za agencij-
ske posle. V madžarskih ho-
telih naj bi torej letovali Av-
strijci, šilingi od prodanih
kapacitet pa se bodo stekali
v Celje. Mi bomo Madžarom
za ta denar nudili kapacitete
ob Jadranu, za katere so zelo
zainteresirani, nimajo pa
konvertibilnega denarja.
Delo Yu-Stipa temelji na
maksimalni kapitalski po-
vezanosti znotraj sistema;
nihče ne more voditi pro-
jekta ali opravljati kakšne
ključne funkcije, če nima
svojega kapitalskega deleža
v Yu-Stipu. Tako dosežejo
maksimalno motivacijo za-
poslenih.
Krog bo tako zaključen,
Madžari, ki jih Jadran zelo
zanima, pa bodo ob našem
moiju tudi pomagah graditi
hotele. To bomo realizirali
z blagovnimi tokovi; Mad-
žarska firma bo k nam izva-
žala razno blago, mi ga bomo
prodajali in denar nalagali
na poseben račun, ter ga po-
tem vložili v turistične ob-
jekte, za katere bodo zainte-
resirani.«
Je s tem vaš prodor na tu-
je trge zaključen?
Jereb: »Naš cilj je še ZRN;
tam smo pred podpisom po-
godbe z nekim podjetnikom.
V Italiji še iščemo primerne-
ga podjetnika. V glavnem pa
bomo gradili na vzhodu. Na-
slednja je na vrsti Poljska.«
Zakaj na vzhod?
Jereb: »Ker smo šele na za-
četku, ker nimamo zgodovi-
ne; mi si naš ugled, naše re-
ference šele ustvarjamo in
vzhod je najbolj primeren za
takšne posle, ker si tam krče-
vito prizadevajo, da bi se
vključili v evropske podjet-
niške tokove.«
Pa so ti cilji realni?
Jereb: »Menimo, da so, če-
prav se moramo kadrovsko
pošteno okrepiti. V Yu-Stip
Inženiringu smo trije zapo-
sleni, prihodnje leto pa bo-
mo zaposlili še pet strokov-
njakov. Potrebujemo vrhun-
ske strokovnjake, zato ne bo-
mo hiteli. Ker pa imamo pri
nas že kar nekaj ugleda, vse
kaže, da bomo privabili ne-
kaj res uglednih in sposob-
nih gospodarstvenikov
s Celjskega.«
Imena?
Jereb: »O tem še ne bi go-
voril.«
Veliko gradite v Črni go-
ri. Zakaj?
Jereb: »Gre za minulo delo
Načeta Krumpaka, ki je tam
postavil hotel Palas še, ko je
bil zaposlen v Razvojnem
centru. Je pa črnogorsko pri-
morje eno najleših in tja gra-
vitira lep del Madžarske, ker
se vklaplja v naše posle. Belo
školjko smo prevzeli, ker
smo takrat kot zasebniki pač
potrebovali večji posel. Tako
kot sedaj stojijo stvari, takš-
nega posla verjetno ne bi
prevzeli. Lokaciji na Sv. Šte-
fanu se nismo mogh in tudi
nismo hoteli odreči (Kame-
no), prav tako ne lokaciji
v Poreču. Naš prvi naslednji
cilj pri nas je Medžugorje.«
Kaj pa zakonodaja pri
nas: Je ustrezna za takšno
podjetništvo?
Jereb: »Zakonodaja pri
nas je sedaj kar ustrezna, če-
prav nam tujci še ne zaupajo
najbolj. Tako bomo v Celju
v glavnem subzastopniki za
tuje firme, pogodbe o zasto-
panju s tujimi firmami pa bo
podpisovalo naše podjetje
v Avstriji. Tako kot je sedaj
primer s Kneisslom. Težave
pa so tudi pri nas doma, ker
razni subjekti ne spremljajo
oziroma ne izvajajo te nove
zakonodaje.«
kdo konkretno?
Jereb: »Banke, na primer.
Problem je v tem, da banke
ne spremljajo posle, ampak
podjetja, torej se ne obnašajo
podjetniško. Mi smo začeh
z 2,5 milijona šilingov usta-
novnega kapitala, sedaj pa je
naša firma vredna že približ-
no 5 milijonov šilingov. Za
naše razmere je to precej,
a vendarle zelo malo glede
na objekte, ki jih gradimo.
Banke za kredite zahtevajo
ustrezno zavarovanje, kar bi
nam pobralo tričetrt dobič-
ka. Če si majhen, si v takš-
nem bančnem sistemu obso-
jen, da boš tudi ostal maj-
hen. Mislim pa, da ni vloga
banke, da je v vsakem poslu
trikrat, štirikrat zavarovana,
banke morajo stopati tudi
v riziko in prevzeti podjetni-
ško funkcijo.«
Yu-Stip bo v najkrajšem
času imel dve takoimenova-
ni strateško vodeni firmi
v tujini (kar pomeni, da bo-
do v Celju vodili njuno po-
slovno politiko). Prihodnji
mesec naj bi začela delati
firma na Madžarskem.
Ustanovitveni kapital je
5 milijonov forintov (600 ti-
soč šilingov), ustanovitelji
pa so madžarsko podjetje
Palas (50 odstotkov), dunaj-
ska firma Tour on Trade (10
odstotkov) in Yu-Stip (40
odstotkov). Pred ustanovi-
tvijo je tudi podobna firma
na Dunaju.
Pri nas je zaenkrat pri-
pravljena za registracijo
podobna firma v Črni gori
(solastnika bosta vsak do
polovice Yu-Stip in črno-
gorski Zavod za razvoj in
napredek), v načrtu pa ima-
jo še firmo v Čitluku, katere
cilj bo »osvojitev« Medžu-
gorja. Vse to so družbe
z omejeno odgovornostjo.
Prejšnji teden pa so tudi
podpisali pogodbo o usta-
novitvi družbe z omejeno
odgovornostjo Yu-butik, ki
je pravni naslednik poslov-
ne skupnosti z istim
imenom.
Vseeno pa nova podjetja
rastejo kot gobe po dežju.
Jereb: »Podjetje v Jugo-
slaviji ni tako težko ustano-
viti. Sedanja liberalizacija je
potegnila za sabo pravo ma-
sovnost, modo ustanavljanja
podjetij. Toda, to so v glav-
nem podjetja z dvema, štiri-
mi milijardami ustanovitve-
nega kapitala in ve se, da
imajo te firme kratek vek
trajanja. Njihov cilj je doda-
ten zaslužek ali špekulacija.
Te firme so začetek nekega
podjetništva pri nas, vendar
jih bo čas močno selekci-
oniral.«
Kaj pa druge jugoslovan-
ske blokade? Bojkot, na
primer.
Jereb: »To so kvazi bojko-
ti. Poslovodni delavci so na
eni strani pod pritiskom de-
lavcev, na drugi strani pa je
njihova kariera in status od-
visen od političnih organiza-
cij v občini in republiki. Ti
ljudje, ki jim je ekonomski
interes popolnoma jasen, so
smešno ubogi. Toda eko-
nomski interes je še vedno
prevladal nad pohtičnim in
mi še naprej dobro delamo
z njimi - z nekaterimi moda-
litetami. V Kamenem smo
povezani Slovenci (inženi-
Yu-Stip se je razvil iz ide-
je, ki je imela sprva ime Yu-
Spit. Ker pa so že takrat
imeli evropske ambicije in,
ker »spit« pomeni v angleš-
čini pljunek, so nekoliko
premetali črke.
Prvotna ideja, ki jo je Na-
ce Krumpak kot inovacijo
tudi zaščitil, je predstavlja-
la takoimenovani skupen
program turistične ponud-
be, katerega bistvo so bile
takoimenovane gobice - še-
sterokotni montažni objek-
ti, v katerih bi krepili pred-
vsem izvenpenzionsko po-
nudbo; od trgovinic do ma-
lih pivnic, pekarn, pralnic
in podobno. Gobice naj bi
locirali v večjih turističnih
središčih oziroma ob večjih
turističnih objektih. Ven-
dar pa je bilo zelo težko do-
biti lokacije za takšne ob-
jekte in, če bi vse skupaj po-
enostavili in obrnili na ša-
lo, Yu-Stip si je pač začel
sam graditi hotele in turi-
stična naselja, da bo lahko
zaživela tudi veriga manj-
ših lokalov.
ring), Vojvodinci (gradbinci)
in Črnogorci (lastniki zem-
lje), v Poreču pa gradimo
Slovenci, Bosanci in Vojvo-
dinci.«
Kaj pa Markovičevi
ukrepi?
Jereb: »Ti ukrepi nam gre-
do na roko, ker bodo najprej
prizadeli velike, centralizira-
ne in toge sisteme, ki jim
manjka fleksibilnosti, moti-
vacije in identifikacije s fir-
mo, njihovi fiksni strošni pa
so neverjetno visoki. Zaradi
kupne moči bodo morali zni-
žati cene, ker drugače ne bo-
do prodajali in bodo zašli
v likvidnostne težave. Toda
fiksnih stroškov ni mogoče
tako enostavno znižati in tu
bodo imeli velike probleme.
Pri nas je režija minimalna
in se bomo stroškovno lahko
veliko hitreje prilagodili kot
veliki sistemi; tuje naša stra-
hovita prednost.«
Kaj pa inflacija?
Jereb: »Inflacija je bila
prostor za špekulacije, s ka-
terimi se je dalo prikrivati
nedelo. Tu je bil družbeni
sektor v prednosti, zato smo
mi za te čase, ko bo potrebno
delati, veliko bolje priprav-
ljeni.«
Verjetno pa ste vi vseeno
tudi špekulirali z inflacijo?
Jereb: »Vsak je špekuliral
z inflacijo, toda naši prihod-
ki so bili neprimerno manjši,
kot prihodki velikih siste-
mov, zato tudi naši inflacij-
ski dohodki niso bili veliki.«
V čem so še vaše pred-
nosti?
Jereb: »Mi lahko tudi
kakšno večjo pogodbo skle-
nemo v enem dnevu. V druž-
benem sektorju gre to skozi
bolj zapleteno proceduro in
traja tudi po štirinajst in več
dni, v tem času pa se lahko
marsikaj spremeni in posel
gre po vodi. Naša velika
prednost je tudi v motivaciji;
vsi ključni ljudje v Yu-Stipu
imajo delež v naši družbi. Ta-
ko so neposredno zainteresi-
rani, da dobro poslujemo,
ker se s tem veča tudi njihov
delež, njihovo premoženje.«
Imaš delež tudi ti?
Jereb: »Tudi.«
Kaj ti osebno predstavlja
mesto vodje Yu-Stip Inženi-
ring?
Jereb: »Zame je to velik
izziv, ker lahko več in hitreje
odločaš. Je pa to zahtevno
delo, ki terja maksimalno
identifikacijo s firmo. Med
tednom me družina zelo ma-
lo vidi.«
Je tudi zaslužek temu pri-
meren?
Jereb: »Sedanje omejitve
pri osebnih dohodkih so tudi
nas nekoliko prizadele. Ven-
Ko bodo turistični kom-
pleksi Bela školjka, Kame-
no in Poreč spomladi zgra-
jeni, bodo samostojna po-
djetja, ki bodo organizirana
na čisto delničarskem prin-
cipu. Yu-Stip jih bo nadzo-
roval le finančno.
dar pa se zavedam, da s tem,
ko raste premoženje Yu-Sti-
pa, raste tudi moje premože-
nje in to daje človeku dovolj
motivacije.«
SREČKO ŠROT
SLOVENSKO JAVNO
MNENJE 1988/89
Odcepitev
O slovenski nacionalni politiki danes odprto raz-
pravljamo in govorimo.
Pa vendar še vedno 47,5% anketiranih v SMJ 89
meni, da je slovenska politika premalo samostojna.
Tem se pridružuje tudi 7,4% tistih, ki menijo, da sploh
ni samostojna, medtem ko jih 24,4% meni, daje dovolj
samostojna in 1,5% daje še preveč samostojna.
Kar 71,6% anketiranih je mnenja, da bi imela Slove-
nija izven okvira Jugoslavije nove možnosti razvoja,
8,1% jih meni, da ne bi imela nobene možnosti razvoja,
20,3% pa je neodločnih. 46,7% jih tudi meni, daje ob
sedanjih razmerah smiselno razpravljanje o odcepitvi,
28% jih meni, da ni smiselno, 25,2% pa je neoprede-
ljenih.
Proces
Leto 89 bomo pomnili tudi po procesu proti četve-
rici
Slovensko javno mnenje kaže, daje za 37,3% anketi-
ranih poziv Odbora za človekove pravice k državljan-
ski nepokorščini zaradi tega, ker so Janšo in tovariše
poslah v zapor, sprejemljiv, za 26,6% pa je nesprejem-
ljiv, medtem ko so ostali bili neopredeljeni. Večina
(44,5%) tudi soglaša z zahtevami, ki so jih sprejeh na
raznih zborovanjih glede obsojene četverice, medtem
ko 42% anketiranih ni nič shšalo o teh zahtevah. 38,6%
vprašanih tudi soglaša z majniško deklaracijo, le 4,8%
pa z njo ne soglaša, medtem ko so ostali neopredeljeni
ali pa o tej stvari nič ne vedo.
In na čigavi strani so anketiranci? 22,1% podpira
slovensko poHtično vodstvo, 15,3% podpira Odbor,
24,4% podpira vodstvo in Odbor, 22,2 je neopredelje-
nih, 15,9% pa ne ve za kaj gre. 42,2% anketiranih tudi
meni, da je slovensko politično vodstvo izgubilo na
ugledu zaradi prisilnega privoda J. Janše v zapor.
10. STRAN - 28. DECEMBER 1989
NT&RC
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Dediščina je v zavesti vsakega človeka
Smo, ko se svojih korenin zavemo, prav! prof. Anka Aškerc
Trije glavni razlogi so mi
bili povod za pogovor s prof.
Anko Aškerc, ravnateljico
Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine Celje:
v zgodovino interesnih skup-
nosti se je zapisala kot zad-
nja, a izredno uspešna pred-
sednica skupščine Kulturne
skupnosti Celje; delovno po-
dročje, ki ga opravlja kot
strokovnjakinja na Zavodu je
vse preveč skrito za fasade že
uresničenih projektov obno-
ve; in navsezadnje: kaj Anka
Aškerc kot angažirana druž-
bena delavka misli o vsakda-
njem življenju.
V nove, lepo urejene prosto-
re Zavoda za varstvo naravne
in kulturne dediščine, nad
Kompasom v Celju, ki ima
s posameznimi detajli opreme
pridih preteklosti, s sodobno
računalniško tehniko pa se na
drugi strani spogleduje s pri-
hodnostjo, je prihajal utrip po-
uličnega sejma in v polmraku
sij novoletnih lučk. Beseda je
najprej nanesla na tempo
zadrjh dni v letu, ko ljudje hi-
timo, kot da nam bo jutri kaj
ušlo... Potem pogovor zastavi-
va o kulturni skupnosti, katere
predsednica skupščine je bila
do pred tednom dni.
-	S kakšnimi željami boste
pospremili celjsko kulturo na
pot v novo obdobje, zdaj, ko je
samoupravna interesna skup-
nost za kulturo presahnila?
»Prepričana sem, da bodo
družbene dejavnosti, kljub po-
kopu, živele naprej. Želim, da
s prekinitvijo samoupravnih
interesnih skupnosti ne bi pri-
šlo do stresnih in prelomnih
situacij v kulturi, in da ne bi
bilo potrebno kdaj kasneje
ugotavljati, da nismo ravnali
prav.
-	Sisovskemu odločanju
smo že pred časom prilepili
etiketo dragega papirnatega
odločanja in apatijo delegat-
ske baze. Kako ste se vi sooča-
li z njim in obremenitvami ob
vašem rednem strokovnem
delu na Zavodu?
»Morda je bila naša skupšči-
na izjema, vendar brez pridrž-
kov trdim, da so živahne raz-
prave delegatov, dobro vpelja-
na strokovna služba in dobra
udeležba na sejah, vodili celj-
sko kulturo po pravi poti, zato
se kot predsednica skupščine
dodatnega dela nisem prestra-
šila, ampak me je, prej kot to,
razveseljevalo. Moj pogled na
svet je pač tak, da mora človek,
ne glede v katerem času in
okolju živi, živeti polno in se
ne sme zapirati v stisnjen krog.
Vsakdo lahko družbi nekaj da.
Pač tisto, kar zna in zmore. Jaz
sem dala in dajem kulturi zgolj
tisto, kar znam in vem, zato
o obremenjenosti niti ne raz-
mišljam. Z izkušnjami, ki jih
imam, želim na področju kul-
ture Celju še dajati svoj delež
za skladen in hitrejši razvoj. Če
sem kot predsednica skupšči-
ne Kulturne skupnosti Celje
ravnala tako, (to sicer naj oce-
njujejo drugi), sem lahko mir-
na in zadovoljna. Seveda pa
s pokopom interesne skupno-
sti moje delo v kulturi v širo-
kem smislu, ne bo presahnilo.«
- Te niti pa so tako ali tako
tesno prepletene z vašim po-
klicem in funkcijo ravnatelji-
ce zavoda, ki ste mu zvesti na-
tanko dve desetletji. Kako pa
ocenjujete to svoje poklicno
obdobje?
»Kot obdobje, ki je minilo
kot blisk. A če ga že naj oce-
njujem, se moram vendarle
spomniti, da smo naredili velik
napredek od tedaj, ko smo bili
pri zavodu zaposleni trije lju-
dje, do danes, ko nas je 19.
Predvsem smo delo razširili na
različna področja, ki prej še ni-
so bila v zavesti ljudi. Mislim
predvsem na varovanje kultur-
ne in naravne dediščine, kar
smo kot dejavnost sprejeli po
letu 1981. Pri tem Zavod ni šel
svojo pot avtomatično in brez
težav, ampak sčasoma. Pri tem
pa smo ves čas skušali držati
vajeti razvoja čimbolj čvrsto
v svojih rokah. To delo me je
popolnoma prevzelo in preže-
lo, ker je tako zelo vpeto
v vsakdanje življenje velikega
števila ljudi in imetnikov kul-
turne dediščine. Daje mu svo-
jevrsten šarm, čeprav je težko,
zlasti zato, ker je bilo v teh le-
tih včasih težko prepričevati,
da gre za stvari, ki jih nikakor
ne smemo pozabiti ali izbrisati
iz naše zavesti in okolja, am-
pak, da so to korenine naroda.
Le če narod zna ceniti svojo
zgodovino, lahko previhari vse
vihaije. To je tudi izziv, ki nas
na Zavodu animira za angaži-
rano delo. Del tega nosim
v sebi.«
- Korenine so eno, narav-
nanost za danes in jutri, dru-
go. Prav te dni so se računal-
niško podprli in stopili v ko-
rak s časom. Bi rekli temu
nov izziv?
»Pravzaprav nuja. Dolga leta
smo bih izrazito revna kultur-
na institucija, ljudje s pisalno
mizo, svinčnikom in lastnim
raziskovalnim delom. Ta čas
pa je moral tudi za nas miniti.
V zadnjih letih smo dobili ne-
kaj tehnične opreme, letos tudi
nove prostore in s pomočjo
Kulturne skupnosti Slovenije
dva računalnika, tretjega smo
kupili sami. Prav te dni se
spoznavamo z njimi. Zdaj bo-
mo lahko dokumentacijo in
urejanje posodobili in postavi-
li na raven, ki je v svetu že
pravilo. Hranimo namreč veli-
ko trajne dokumentacije, po-
trebne za naše vsakdanje delo.
Šele na začetku smo, vendar
bomo že prihodnje leto prišli
na celovito računalniško obde-
lavo.«
- Tisto, kar je bolj na očeh,
je, na primer, obnova starega
mestnega jedra Celja. To po-
staja primer zgledne, visoko
profesionalne obnove, kar
priznavajo ljudje in strokov-
njaki tudi od drugod. Rezulta-
ti dela so postali opazni šele
v zadnjih letih, ko je Celje
močno spremenilo svojo po-
dobo.
»Ljubo nam je, da je temu
tako, vendar to ni samo zaslu-
ga našega Zavoda, temveč
predvsem zasluga spremenje-
nega odnosa do dediščine in
starih mestnih jeder, pa Stano-
vanjske skupnosti in posamez-
nikov. Še posebej pa me veseli,
da so za fasadami obnovljena
tudi stanovanja in lokah ter
ulice, kar šele kot celota daje
mestu svež in pomlajen videz.
Pot je bila trnova, a je zdaj tako
uhojena in vidna ter zasidrana
v zavesti ljudi, daje ni mogoče
več zaustaviti, četudi bodo časi
še tako hudi.«
-	V bogati zakladnici obno-
ve omeniva še en tak biser:
grad Podsredo.
»To je objekt, ki smo ga zače-
li obnavljati, ko je bil v razsulu.
Zdaj je že obnovljen in v upo-
rabi delovne organizacije Spo-
minski park Trebče, ki je veli-
ko pripomogla k uresničitvi
projekta.«
-	Kaj pa celjski grad. Celja-
ni smo ponosni in navezani
nanj. Radi bi ohranili te mo-
dre korenine. Kaj je z njegovo
usodo?
»Problem svoje vrste je prav
celjski Stari grad. Obnova je
opletena z objektivnimi teža-
vami sanacije kot grad iz prav-
ljice z bršljanom. Pri našem
delu je podobne obnove težko
meriti z letom, dvema. V dese-
tih letih pa se je marsikaj pre-
maknilo. To bi rada povedala
ljudem od obrambnega siste-
ma, ki smo ga obnovili, do
dvižnega mostu in še kaj, a tu-
di mi, žal, s tempom obnove
Starega gradu nismo zadovolj-
ni. A gre pri tem predvsem za
čisto klasično pomanjkanje
denarja za obnovo. Prišli smo
do trenutka, ko moramo na
glas spregovoriti o močnejšem
investitorju, ki bi bil kos sana-
ciji Starega gradu pospešiti in
dokončati. Kultura je za to pre-
šibka. Usodo obnove Starega
gradu bo nosilo še naslednje
srednjeročno obdobje. Upam.«
-	Anka Aškerc, da ne bi go-
vorili samo o delu na vašem
strokovnem področju: ali mi,
ali pa nam, lahko kaj zaupate
še o sebi?
»O sebi pravzaprav nerada
govorim. Naj morda povem, da
sem se nekoč hotela zapisati
matematiki, da sem se kasneje
odločila za študij sociologije,
in da sem se v tretjem letniku
na Filozofski fakulteti zapisala
umetnostni zgodovini? V sebi
sem začutila vzgib dinamike za
takšno delo. Celjanka sem in
danes mi je ljubo, da živim in
delam v Celju, ki ga imam ra-
da. Zapisana sem temu mestu,
okolju in ljudem, ki me obda-
jajo. Bom uporabila Štihove
besede: tu imam svoj zgodo-
vinski spomin. Korenine svo-
jih prednikov.«
-	Tudi sina, za katerega ži-
vite...
»Tudi zato.«
-	Danes imamo zaposleni
starši, matere še posebej, pre-
malo časa za družino, za otro-
ke. Kaj mislite vi? Ali pa, kaj
so vam dali vaši starši?
»Mnogo več, kot lahko mi
danes damo našim otrokom.
Predvsem zato, ker so bile ne-
koč naše mame doma. To nas
lahko vse tiste, ki smo močno
angažirane in v službah, skrbi.
Meni je dala moja mama pred-
vsem topel dom. Varnost do-
mačega ognjišča. Nam niso
starši zjutraj dali ključa okoh
vratu. Pri nas je bil vedno nek-
do doma. Temu se reče varno
domače ognjišče. Mi smo do-
ma ob večerih veliko prepeva-
li. Svoje stiske smo lahko vsak
hip položili v mamino naročje.
Danes jih morajo otroci nositi
s seboj tohko časa, da imamo
starši zanje čas. Vidite, to topli-
no doma mi je dajala mama,
oče pa širši razgled in odnos do
družbe in gibanja v njej, ker je
imel izrazito kritičen odnos do
življenja okoh nas. Jaz imam
bogato dediščino z doma in to
je prednost, ki jo človek nosi
s seboj celo življenje. Po svojih
najboljših močeh jo skušam
ohranjati. Osebno in našo kul-
turno in naravno dediščino.«
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Šest hektarov zemlje za en klobuk
Pred tridesetimi leti Je bila kosilnica mltraljez, ki Je streljal po socializmu
Oče slovenskega naroda
Janez Stanovnik je pred ča-
som obljubil, da bodo v de-
želi na sončni strani Alp
imenovali posebno komisi-
jo, ki bo razkrila tako ime-
novane kulaške procese in
ljudem povrnila škodo, ki
so jo utrpeli. Moralno in
materialno.
Jože Mastnak
Rozalija Mastnak
Jože Mastnak iz Lokarij
v šentjurski občini teh ob-
ljub ne jemlje prav zares.
A vseeno govori o stvareh, ki
so se okrog šestdesetih let
zarisale v spomin trinajstlet-
nega dečka. Spomin na joka-
jočo mater, ki so ji grozili
s Starim piskrom. Spomin
na očeta, ki ni hotel kloniti.
Ljudi le bilo treba
spraviti na kolena
Danes je Mastnakova do-
mačija ena največjih in naj-
sodobnejših domačij v šent-
jurski občini. V hlevu je 45
glav živine, iz njihove zbiral-
nice odpeljejo vsako leto
preko 70 tisoč litrov mleka.
Poprečje po kravi znaša 4600
litrov mleka, s te domačije
odpeljejo na tržišče 4 do
5 ton mesa. »To so čisto za-
hodne norme, zemljo izko-
riščamo do skrajnih meja in
res ne vem, kako dolgo bodo
ti hektari še redili živino,«
»pravi Jože.
Kdove, kakšna bi bila
Mastnakova domačija danes,
če ne bi bil sprejet zakon
o zemljiškem maksimumu
in če bi bila šestdeseta leta
bolj naklonjena kmečkemu
življu. Takrat so Mastnakovi
izgubili šest hektarjev zem-
lje. »Prišli so ljudje iz sodiš-
ča, imeli so posestni list in
enostavno vzeli tisto, kar se
jim zdelo, da imamo preveč.
Pobrali so najlepše parcele,
tiste ob cesti,« je začel Jože.
Potem pa: »Mati je jokala,
štirje majhni otroci smo se
stiskali k njej. Pa ni nič po-
magalo. Sodnik je zagrozil,
da se bo šla hladit v stari pi-
sker, če ne bo podpisala. Kaj
nam je preostalo drugega,
kot da smo se uklonili?« Ma-
ti Rozalija, ki je vse to doživ-
ljala na lastni koži, je dopol-
njevala njegovo pripoved:
»Pritožih smo se, pa ni nič
pomagalo. Nihče nas ni
vprašal, kaj bodo jedli otroci,
kaj bo jedla živina. Vzeli so.«
Za odvzeto zemljišče je
Mastnakov ata dobil obvez-
nice. Vsako leto so mu izpla-
čali toliko, da si je lahko ku-
pil en klobuk. »Vsa naša
zemlja je bila vredna en sam
klobuk na leto,« še danes ne
more verjeti Jože. Del odvze-
tega zemljišča so Mastnako-
vi nekaj let imeli v najemu.
»Najemnina sicer ni bila hu-
do breme,« pravi Jože. »To-
da zemlja ni bila naša, nikoli
si nismo upali vlagati vanjo,
zato je zemlja siromašna. Pa
je bilo kar prav, da v zemljo
nismo vlagali, saj nam jo je
lani kombinat odvzel. Trdili
so, da bodo bolje obdelovali
to zemljišče, dajo potrebuje-
jo. Nič ne bom rekel,« pravi
Jože. »Vem le, da smo mi po
vsakem strnišču zemljo pre-
orah, sejali krmne rastline,
na travniku je bilo po pet od-
kosov. Kako dela družbeni
sektor, pa tako in tako vsak
sam vidi.«
Podobna usoda, kot Mast-
nakove, je doletela še mnoge
druge Šentjurčane. Jože jih
našteva: »Gologrančevi na
Blagovni, Brunškovi, Guzej
Trnovec. Spominjam se, Go-
logranca so zaprli, blizu Ma-
ribora je bilo prisilno delo za
tiste, ki se niso hoteli ukloni-
ti. Vse te kmetije, ki so jih
tako nasilno zatrli, so bile ta-
krat že prave družinske kme-
tije. Dalo se je na njih dobro
gospodariti, jih obdelovati
s stroji. Skratka, to so bile
kmetije, za kakršne si vssg na
papirju danes prizadevajo.«
A ni bil samo odvzem zem-
ljišča tisto, kar Mastnakovim
budi trpke spomine na tiste
dni. Mastnakov ata je bil člo-
vek, ki se zlahka ni podredil
oblasti. Po letu 48 bi moral
v obdelovalno zadrugo. Nje-
gov odločni ne mu je na gla-
vo nakopal obvezno oddajo.
Jože in Rozalija se spominja-
ta skupine mož, ki so priha-
jali v njihov dom. »Kar jim je
prišlo pod roko, to so odne-
sli. Svinjsko mast, kruh,
v hlevu prašiče in govedo.
Če smo hoteli imeti kaj zase,
smo morah vse poskriti, za-
kopati v zemljo. Že tako smo
morali zmanjšati čredo,
v hlevu je bilo le po petnajst
glav. Zmanjšali smo površi-
ne s pšenico, okopavinami.
In še tisto, kar smo pridelali,
so nam odnesli. Prišli so lju-
dje z okrajnega urada,
spremljali so jih njihovi hla-
pci, menda so bih to rudarji,
močni in nasilni ljudje. Vse,
kar so videli, so odnesli
v Šentjur, tam je bila ne-
kakšna zbiralnica. Še kruha
nisem mogla dati svojim
otrokom,« je bila trpka Roza-
lijina pripoved.
Kosilnica kot
mltraljez
Zemljišča, ki so bila kme-
tom odvzeta, je dobila
v upravljanje zadruga Bla-
govna. Ta je z zemljišči
upravljala vse do združitve
z zadrugo Bodočnost in ko
seje Bodočnost preimenova-
la v Kmetijski kombinat, je
zemljišče prešlo v roke last-
ne proizvodnje. O zadrugi na
Blagovni Jože nima slabih
spominov. »Ta zadruga je bi-
la zelo uspešna. Imela je ka-
pital, kupovali so traktorje,
stroje, mlatilnice in s temi
stroji potem opravljali razne
storitve kmetom. Ljudje so
v svojih rokah imeli celotno
upravljanje. Imeli so svoj
upravni odbor, zadrugo je
vodil predsednik upravnega
odbora, upravnik zadruge je
bil samo uslužbenec, ki je
delal pod nadzorstvom
upravnega odbora. Zadruga
Blagovna se je kasneje, ne
po svoji volji, priključila Bo-
dočnosti in vsi stroji so šli
v Šentjur. Traktorje, kosilni-
ce - vse to je dobila lastna
proizvodnja, kamione je do-
bil transport, gotovina pa je
šla v skupno blagajno kom-
binata. Vse to hočemo zdaj
nazaj,« pravi Jože. Dobro se
spominja tudi tega, kako so
kmetom prepovedali kupo-
vati stroje. »Tistih traktor-
jev, ki so iz Blagovne prišli
v Bodočnost, šentjurski
kmetje nismo smeli kupiti.
Lahko so jih kupovali kmet-
je iz Hrvaške, šentjurski
kmetje pa ne. Podobno je ve-
ljalo tudi za druge stroje. Ni-
česar šentjurski kmet ni
smel kupiti, da se ne bi pre-
več razvijal. Takrat nam je
upravnik Bodočnosti dejal,
da kmet ne sme imeti kosil-
nice. Da je to mitraljez, ki
strelja po socializmu.«
Jože teh stvari še danes ne
more prav dobro razumeti.
Pa tudi nekaterih drugih
stvari: »V vseh teh letih sem
zamenjal pet, šest upravni-
kov. Nihče ni dolgo zdržal
v tej naši kooperaciji. Stalno
so pritiskali na nas kmete in
strokovnjake v kooperaciji,
stalno smo bih manj vredni.
Je potem čudno, če koopera-
cija še danes nima potrebnih
strokovnjakov?,« se sprašuje
Jože. In ob tem razmišlja:
»Družba kot celota se bo mo-
rala spremeniti, spremeniti
svoj odnos do kmeta in po-
ravnati krivice. Vsaj do či-
stih kmetov, ki jim je zemlja
edini vir zaslužka.«
IRENA BAŠA
REPORTAŽA
NT&RC
28. DECEMBER 1989 - STRAN 11.
Pravljica v kruti igri profesionalizma
Ekskluzlvnl Intervju z Monlko Seleš, našo teniško zvezdo
Šestnajst let je dopolnila
2. decembra ta deklica iz
Novega Sada, ki je o nedav-
ni zmagi na ekshibicijskem
turnirju v Esnu postala sre-
dišče zanimanja svetovne
teniške javnosti. Premagala
je šest let starejšo bolgarko
Manuelo Maleevo in mnogi
so se spraševali, kakšen bi
bil izid finalnega dvoboja
z doslej nepremagljivo Stef-
fi Graf, ki je pred tem tur-
nirjem zbolela. Uradno je
Monika zdaj na šestem me-
stu svetovne lestvice, real-
no pa jo je mogoče postaviti
na stopničko, dve, morda
celo tri, višje.
In zgodilo se je, da je to
dekle preživelo kar čeden
kos letošnjega decembra na
Rogli, v zimskošportnem in
rekreacijskem centru zre-
škega Uniorja. Kraja, kjer
naj bi si nabirala moči za na-
daljnje spopade v teniškem
profesionalnem cirkusu, do
takrat ni poznala. Preprosto
sta se z očetom odločila za
predlog Večerovega uredni-
ka športne rubrike Aca Pa-
sternjaka, četudi so bila »v
igri« mnogo bolj zveneča in
poznana tovrstna svetovna
središča. Družina Seleš zdaj
ve, da se je odločila prav.
Navdušena in polna lepih
vtisov se je minuli teden po-
slovila od zreškega Pohorja
in odpotovala na Florido.
Sleherni Monikin dan bi-
vanja na Rogli je bil skrbno
načrtovan, programiran, za-
to so bih toliko bolj presene-
čeni nad njeno privolitvijo,
da se sreča in poklepeta z na-
mi, ki so bili le eni od števil-
nih »vsiljivcev«, ki so kalili
vsakodnevni utrip priprav
oziroma rekreativnega oddi-
ha. Dobre pol ure v hotelski
sobi je zadostovalo, kajti Mo-
nika govori hitro in pove
več, kot bi kdo drug v pol-
drugi uri. In tisti njen smeh,
značilen samo za Moniko Se-
Monika zdaj prejema me-
sečno tudi po 5 tisoč pisem,
najbolj pa je vesela tistih iz
domovine. Pišete ji lahko na
naslov: Monika Seleš,
N.B.T.A., 5500 th 34 Street
West, Bradenton, Florida
34210.
leš! Smeh, ki pravzaprav ni
pavi smeh, ampak neke vr-
ste mašilo, zadrega, vseka-
kor pa je ljubek. Samo par-
krat se je zasmejala drugače:
iz srca, in takrat je bila to
Monika izpred mnogih let. Iz
nje je zasijal otrok, tisti, kije
lovil proste urice na redkih
teniških igriščih Novega Sa-
da. Takrat, ko je Monika za-
čela s tenisom, so bila v tem
mestu le tri teniška igrišča,
zdaj jih je šestnajst.
Od atleta do
teniškega trenerja
Bila je stara pet let, ko je
njen oče Karol, takrat znani
jugoslovanski atlet, razpel
vrv med Selešovo hišo in
drevesom ob njej in napravil
skromno teniško igrišče.
Drobna Monika je vihtela lo-
par in ga kar hitro odvrgla,
rekoč da tega športa ne ma-
ra. Je pa potihoma občudo-
vala svojega brata, ki je bil
zanjo pravi teniški as, si poz-
neje ogledovala njegove šte-
vilna teniška priznanja, po-
kale, medalje. Pa je spet po-
skusila, pri sedmih letih, ko
je brat osvojil državno pr-
venstvo. Pri dvanajstih letih
je že začela razmišljati o res-
ni teniški igri in o profesi-
onalizmu. Oče, ki je čitno
pravočasno zaznal hčerkino
nadarjenost, seje atletiki po-
vsem odpovedal in se ves
predal tenisu. Začel je s prvi-
mi urami tenisa, bil je pravi
začetnik, njegova stalna »na-
sprotnica« pa je bila Monika.
Dneve in dneve, vztrajno,
načrtno. Karol Seleš je po-
stal Monikin trener, kar je še
danes. Vloga očeta je bila
v hčerkinem razvoju in vzpo-
nu odločilna, najpomemb-
nejša, mama Ester pa je
medtem bdela nad hčerkini-
mi domačimi nalogami in
drugimi šolskimi obvez-
nostmi.
Kakšna je Monika?
Na to vprašanje se spet
značilno zasmeji, rekoč: »Če
bi rekla, da sem dobra, bi si
kdo mislil, da se hvalim.
O sebi je težko govoriti,
o tem naj govore drugi. Sicer
pa največ časa preživim na
teniških igriščih, na trenin-
gih, tekmovanjih. Treniram
vsak dan, razen sobote po-
poldne in nedelje, ampak na
to sem navajena od malih
nog. Zaradi tenisa se ne mo-
rem veliko družiti s prijate-
ljicami, zaradi potovanj pa
več izostajam iz šole, ampak
to kmalu nadoknadim. Po
drugi strani pa spet veliko
vidim, to, kar mojim vrstni-
kom ni dano. Na potovanjih
veliko doživim, se srečujem
z mnogimi ljudmi.« Monika
zdaj obiskuje pouk II. stop-
nje na ameriški srednji šoli,
vse njene ocene pa so A, to-
rej najboljše. Lahko bi dobi-
la štipendijo za šolanje na
Univerzi, kateri koli v Zdru-
ženih državah, verjetno pa se
bo odločila za profesionali-
zem. Zdaj že tri leta živi
v Bradentonu na Floridi in
takoj po jutranjem pouku
prične s treningom na teni-
ški akademiji. Na izpite se
pripravlja na potovanjih, na
avionu, med turnirji, v ho-
telih.
Monika Seleš je izredno
močna osebnost. Po materi
je prevzela lastnosti, kot sta
mirnost, treznost, po očetu
pa temparament, ki se kaže
v njeni teniški igri. Ima svoj
lasten odnos do vrhunskega
športa, četudi včasih, ko go-
vori o njem in o sebi, deluje
naivno, otroško. O marsičem
odloča sama, seveda pa še
vedno upošteva nasvete svo-
jega trenerja, očeta. Za Moni-
ko je značilna tudi nepred-
vidljivost. Kar naenkrat jo
nekaj piči in to tudi stori, na
začudenje prisotnih. Vstane,
na primer, od hotelske mize,
prav med kosilom, odhiti
brez besed in se čez čas vrne.
Kot se je to zgodilo na Rogli,
ko je »mimogrede« odigrala
Tale Monikin kužek je sicer majhen, a sila temperamenten
in popadljiv. Ne boste verjeli, šavsniti je nameraval
samega direktorja zreškega Uniorja, Marjana Osoleta.
partijo ping-ponga v športni
hali. Igra pač svojo igro živ-
ljenja in tudi v številnih in-
tervjujih se igra življenje.
Kot da to ni Monika, okoli
katere se je začel vrteti svet,
kot da še prav na zaznava,
kdo je, kaj pomeni v svetov-
ni teniški eliti. Je kot Alica,
ki se zvedavo sprehaja po ču-
dežni deželi, ki pa jo, z razli-
ko od pravljične deklice, že
dobro pozna. Zato tudi ne
skriva, da je njena velika že-
lja nekoč zmagati na Grand
slam turnirju in premagati,
že kar v enem od naslednjih
turnirjev, doslej nepremag-
ljivo Steffr.
A posebnih preglavic si
s temi načrti ne dela. Časa za
zmage ima še na pretek. »Za-
res ni pomembno, kdaj bom
osvojila svoj prvi Grand
slam turnir. Bila bi vesela, če
bi prihodnje leto lahko osvo-
jila mednarodno prvenstvo
Francije v Parizu.« pravi, pri
tem pa se zaveda, da mora
izboljšati svoj servis, se fizič-
no ojačati, pridobiti na hitro-
sti. Zdaj je gotovo, da bo leta
1992 nastopila na Olimpij-
skih igrah v Barceloni. V Se-
ulu je ni bilo, in prav zaradi
tega je hudo jezna na vrhove
v Teniški zvezi Jugoslavije,
ki jo niso hoteli povabiti na
kvalifikacije za Seul. In
sploh ima s to jugoslovansko
institucijo slabe izkušnje, saj
ji ni takrat, ko bi jo najbolj
potrebovala, nikoli stala ob
strani. Zdaj se Zveza na veli-
ko zanima zanjo, a zdaj je
prepozno. Vsakogar odkla-
nja, z njimi noče imeti nobe-
nega opravka. Sicer pa bi
o tem vedela še več povedati
Mima Jaušovec, naša nova
zvezna teniška trenerka, ki
jo Monika izredno ceni in na-
poveduje, da bo, ne ve še si-
cer kdaj, zaigrala tudi za ju-
goslovansko teniško repre-
zentanco.
Brez psihologa
Monika ne potrebuje no-
benih psiholoških priprav,
nima strokovnjaka, ki bi
bdel nad njenim notranjim
počutjem. Vse opravi sama
s seboj. »Pomembno je, da si
čustveno močna osebnost.
Pred dvobojem se okoli četrt
ure ogrevam, tekam, si odpo-
čijem. Imam pa pred vsako
nasprotnico tremo, ne glede
na to, kakšnega svetovnega
»kalibra« je. Najresnejše
konkurentke pa vidim
v Martinezovi, Fernandezo-
vi, Sanchezovi, Capiatijevi,
a tuje še veliko mladih, ki se
lahko kar naenkrat pojavijo
in hitro povzpnejo.«
Ostala bo
Jugoslovanka
Ali se bo svoji domovini
kd^j izneverila, je najčešče
vprašanje novinarjev, ki jo
oblegajo, in vprašanje, kdaj
bo premagala Steffi. Kar raz-
jezi se, ko komentira razna
natolcevanja o trganju vezi
z Jugoslavijo. Demanti je že
samo bivanje na Rogli in
Monika se rada fotografira, tudi
v tem je profesionalka.
zvestoba teniškemu klubu
Branik, katerega članica je
še danes. Vedno bo igrala za
Jugoslavijo, pravi.
Monlkina tehnika, ki
čudi
Monika ima svoj sten način
igre: lopar drži z obema ro-
kama in to tako pri back-
hand kot pri forehand udar-
cih. Kar neverjetno je, kako
ji s takšno tehniko uspeva
obvladovati tako hitro igro.
Zato so mnogi teniški stro-
Zgodovina tenisa sega več
kot 700 let nazaj. Izmed antič-
nih iger z žogo nobena ni bila
posebno podobna elegantni
igri, ki se je v zgodnjem sred-
njem veku začela širiti iz
Francije. Kmalu si je pridobi-
la mnogo privržencev zlasti
med plemiči, predvsem v Ita-
liji, Angliji in Nemčiji. V ma-
tični deželi pa so tenis igrali
tudi rokodelci, ki so pri tej
igri radi stavili. Že takrat
uspehov v igri niso točkovali
po dekadičnem številčnem si-
stemu, marveč po sistemu, ki
ima za osnovo število 60. Do
tega je prišlo tudi zaradi
vrednosti tedanjega denarja
- kovancev. Igro so v Franciji
imenovali jeu de paume in so
jo igrali sprva na prostem,
pozneje pa skoraj samo še
v plesnih dvoranah. Okrog le-
ta 1600 so jih samo v Parizu
našteli okoli 250. Vsa Evropa
je prav Francozom priznava-
la izredno spretnost in graci-
oznost pri igri. Že takrat so
žogo udarjali s forehandom in
backhandom. Okoli leta 1450
so loparje že napenjali s čre-
vesnimi strunami in jih v Ita-
liji imenovali rachetta, v An-
gliji pa racket. Polagoma se je
za igro tudi udomačilo ime te-
nis, ki jo nekateri izvajajo iz
francoske besede »tenez«, kar
je bil vzklik pri servisu in je
pomenil »sprejmi« žogo. Tudi
v Angliji so tenis sprva igrali
v dvoranah, Henrik VII. pa je
1529. leta zgradil znamanito
igrišče Hampton Court. Kot
v vsakem angleškem športu
je bil tudi pri razvoju tenisa
pomemben delež univerz, kjer
so to igro že od nekdaj igrali
na travi, ki je bila seveda po-
sebej na kratko pristrižena.
Leta 1874 je major W. C. Wing-
field zbral prva teniška pravi-
la, ki so v bistvu še danes os-
nova tekmovalnih določil.
V Nemčiji se je tenis razmah-
nil zlasti v času Bismarcka,
a tudi pri nas so ga igrali že
po prelomu zadnjega stoletja.
kovnjaki prepričani, da bi bi-
la še boljša, če bi lopar držala
z eno roko. Monika se s tem
pač ne strinja. »Od vsega za-
četka držim lopar z obema
rokama in veliko ljudi je ho-
telo to mojo tehniko spreme-
niti. Z očetom pa sva si rekla,
da jaz na tak način igram do-
Snega pa ni in ni bilo, čeprav je bilo tudi smučanje na programu.
bro in da zato ni razloga za
spremembo. Seveda sem se
naučila tudi udarcev z eno
roko, a ti pridejo v poštev le
izjemoma. Prepričana sem,
da moj forehand z eno roko
ni tako dober kot z obema,«
pripoveduje, in še pove, da
se še ni odločila, ali bo igrala
na mednarodnem prvenstvu
v Melbournu. Najverjetneje
bo igrala svoj prvi turnir v le-
tu 1990 v Chicagu, neobre-
menjena, kdaj in kako hitro
bo napredovala na svetovni
lestvici. »Veste, nobena med
nami ne želi igrati na preveč
turnirjih, seveda pa je treba
na njih iztržiti čim več točk.
Strah pred poškodbami je
velik in kaj lahko se zgodi,
da zaradi tega prekineš za le-
to dve. Veliko se še moram
naučiti...«
Nasvldenle na Rogli
Monika Seleš je bila s pri-
pravami na Rogli izredno za-
dovoljna, prav tako njen oče
Karol, mami Ester pa je bilo
precej dolgčas, saj se za
šport ne zanima kaj dosti.
Zjutraj je Monika tekala po
gozdu, veliko kolesarila, pla-
vala, preizkušala naprave
v trim-kabinetu. »Nisem ver-
jela, da imajo v dvorani kar
tri teniška igrišča,« je pove-
dala, oče Karol pa dodal, da
je Rogla resnično idealen
center za pripave športni-
kov, takšen, ki bi se lahko
kosal z najboljšimi v svetu.
Telefonski klic iz
Essna
Novinar Aco Pasternjak,
ki je postal že kar družinski
prijatelj Seleševih, je bil tudi
koordinator Monikinega bi-
vanja v Jugoslaviji, Sloveniji
in na Rogli. Neposredno po
Monikini zmagi v Essnu je
pri njemu doma zazvonil te-
lefon. Povedala mu je, da so
se odločili za Roglo. Ko jo je
vprašal, kje je oče Karol, mu
je odgovorila: »Jaz urejam
poslovne reči, medtem pa
moji starši slavijo mojo zma-
go.« Takšna je Monika, ljub-
ljenka svetovnega občinstva,
ki se je že navadilo na njene
čudne glasove pri servisih.
Pravi, da to počne podza-
vestno, prizna pa, da kar pre-
cej glasno in kar neprijetno ji
je, kadar se »sliši« na televi-
zijskem posnetku. A tudi to
je del imidža Monike Seleš,
svetlolase dolgolaske, ki je
naš ponos, njena sreča pa, da
ima vedno ob sebi očeta, ma-
mo, ki ji spleta lase v kito in
majhnega kužka z imenom
Astro. Peljala ga je na spre-
hod, ko smo se poslovili...
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
12. STRAN - 28. DECEMBER 1989	ZAN1MIVSTI
NT&RC
REPORTAŽA
Zavarovanje - konkurenca s severa
Naše želje po vstopu v Evropo so zaenkrat na področju zavarovanja bolj resno vzeli Avstrijci
Na prvem mestu so Japonci, sledijo
Američani, Nemci, Švedi in prebivalci
drugih zahodnoevropskih držav. Jugo-
slovanov na tem seznamu skorajda ni.
Beseda je o življenjskem zavarovanju,
o tem, koliko polic življenjskega in nez-
godnega zavarovanja pride na prebival-
ca posamezne države. Dogodki zadnjega
leta kažejo na to, da si bolj kot domače
zavarovalnice trudijo uvrstiti nas na te
lestvice predvsem avstrijske zavaroval-
nice, ki jim je domače tržišče že preozko.
Nič čudnega, saj je zavarovalnic v sosed-
nji deželi kar sedemdeset.
Znano je, da v tujini posvečajo veliko
pozornost življenjskemu zavarovanju, saj
to skozi varčevanje omogoča prebivalcem
zadržati tudi v poznih letih soliden stan-
dard ali pa, v primeru nesreče, invalidno-
sti in smrti, zagotavlja socialno varnost
družinam. Naše zavarovalnice niso izna-
šle pravega modela življenjskega zavaro-
vanja niti za tiste, ki bi znali in zmogli to
dobro plačati. Bo zdaj, ko prihaja tuja
konkurenca, kaj drugače?
Koliko Jugoslovanov trenutno na tak
način varčuje v tujini in si s tem ustvarja
še drugo pokojnino? Kako je bilo sploh
mogoče, da so Avstrijci tako hitro osvojili
dobršen del jugoslovanskega tržišča?
S tema in še drugimi vprašanji sva z Uro-
šem Mencingerjem, kolegom iz maribor-
skega Večera obiskala g. Heinza Bernerja,
direktorja graške direkcije Dunajske
mestne zavarovalnice (Wiener Stadtische
Versicherung - WVP) in Siegmunda Birn-
stiengela, enega najmlajših direktorjev te
avstrijske zavarovalniške firme.
»Ob nakopičenih gospodarskih in poli-
tičnih problemih in ob takšni inflaciji, kot
jo imate v Jugoslaviji, je težko misliti na
prihodnost in na starost, zato smo bili zelo
presenečeni nad odzivom v Jugoslaviji.
Natančne številke nimam, vendar lahko
povem, da smo samo v zadnjem letu dni
sklenili v Avstriji, na Madžarskem in v Ju-
goslaviji 60 tisoč novih pogodb življenj-
skega zavarovanja,« je bil uvodoma neko-
liko skrivnosten direktor Heinz Berner.
Glede na precejšnjo zasičenost avstrijske-
ga trga in dejstvo, da so Avstrijci pričeli
s prodajo na Madžarskem nekako v istem
času kot pri nas, lahko sklepamo, da je
v Avstriji trenutno življenjsko zavarovano
med 10 in 20 tisoč Jugoslovanov. Pri tem
je najboljše tržišče Dalmacija in ostali
predeh Hrvaške ter zaradi bližine in go-
spodarske moči tudi Slovenija.
V zadnjem času je bilo največ ugibanj
in razprav predvsem o legalnosti tega po-
sla, saj po naših zakonih tuje zavarovalni-
ce pri nas ne morejo sklepati zavarovanj.
Povsem drugače pa je, če gredo ljudje čez
mejo in tam sklenejo zavarovanje. Ob na-
ših željah po odpiranju v svet je, kot pra-
vijo tudi v zavarovalnici Triglav, zadevo
nemogoče preganjati. Edino zdravilo pro-
ti konkurenci je boljši program.
»Že v kratkem odpiramo informativna
centra v Ljubljani in Zagrebu, trudimo pa
se, da bi odprli tudi prvo poslovalnico
v Mariboru. Res je, da smo bili prvi s takš-
nim programom na vašem tržišču, kar je
prednost v tržnem boju. Vendar, želeh
smo sodelovati z vašimi zavarovalnicami,
ponudbo smo poslali tudi gospodarski
zbornici, a pravih odgovorov oziroma do-
govorov še ni. Primer: hrvaška Croatia bi
bila pripravljena sodelovati, če bi ona do-
bila 85 odstotkov, mi pa le 15. Vsak količ-
kaj pameten poslovnež se lahko takšne-
mu predlogu smeji. Mi smo ta program
razvijali več kot desetletje, z njim smo
konkurenčni v Evropi,« je povedal direk-
tor največje avstrijske zavarovalniške
družbe, ki ima kar 14 odstotkov kapitala
vseh zavarovalnic sosednje države.
Po besedah sogovornikov ima namreč
WVP kar 27 milijard šilingov vloženih
v nepremičnine, vrednostne papirje, hote-
le, gozdove, ceste itn., kar jim daje več kot
milijardo šilingov letnega dobička. Okoli
90 odstotkov te vsote vrnejo svojim zava-
rovancem, ki jim za 15 letno zavarovanje
nudijo približno 50 odstotni dobiček,
možnost pokojnine zraven pa za isto pre-
mijo še življenjsko in nezgodno zavarova-
nje. Tega, kar so ustvarili, ne želijo razpro-
dati, pripravljeni pa so se dogovarjati. To
še posebej velja za zavarovanje nepremič-
nin. Povpraševanje pri tujcih je po tovrst-
nem zavarovanju pravzaprav večje kot za
življenjsko zavarovanje, vendarle pa na
tem področju po besedah Heinza Berner-
ja ne bo šlo brez dogovora z našimi zava-
rovalnicami. Če tega ne bodo dosegli, z za-
varovanjem nepremičnin tudi ne bodo
poizkušali sreče na našem tržišču.
»Kar zadeva življenjsko zavarovanje pa
vsega skupaj ne gradimo le na množično-
sti temveč predvsem na kakovosti. Hoče-
mo zadovoljne stranke, ki mislijo na svojo
starost,« je dodal Siegmund Birnstiengel.
Zavarovalne organizacije se bodo lah-
ko v bodoče organizirale kot delniške in
mešane družbe in kot javna in tudi za-
sebna zavarovalna podjetja. Vse oblike
teh organizacij bodo lahko ustanavljale
družbene pravne osebe razen, kadar bi
šlo za družbe za vzajemno zavarovanje,
kjer bi lahko bile ustanovitelji tudi fi-
zične osebe. Te novosti prinaša nov
predlog zakona o osnovah sistema zava-
rovanja lastnine in oseb, ki ga je nedav-
no tega ZIS dostavil Skupščini SFRJ.
Mešane družbe bodo lahko razen doma-
čih ustanavljale tudi tuje pravne osebe,
ki pa ne bodo mogle vložiti manj kot 20
in več kot 49 odstotkov začetnega kapi-
tala.
Avstrijci tudi priznavajo, da jim je šla
na roko naša inflacija in dejstvo, da naše
zavarovalnice niso smele skleniti zavaro-
vanja v devizah. Tako je prišlo pravzaprav
do absurdnega položaja, saj so naše repu-
bliške monopolne zavarovalne organiza-
cije, marsikatera teh je, kot se spominja-
mo, pospravila z domačo konkurenco,
morale prepustiti monopol Avstrijcem in
organizaciji WVP, ki ima kar pet odstot-
kov Lloydovih delnic in ki ji predseduje
dunajski župan dr. Helmut Zilk. Vse to
ponuja varnost, ki je ob obljubljenem do-
bičku tudi najpomembnejša pri odloči-
tvah, kam vložiti prihranke.
»Ne zdi se nam, da bi počeli ilegalne
stvari, še posebej, ker smo s tem progra-
mom prisotni v celi Evropi. Zdi se mi
čudno, da bi ob vaših željah po vstopu
v Evropo vi odpirali vrata le na nekate-
rih področjih. Res je sicer, da kapital
trenutno uhaja iz vaše države, a treba je
vedeti, da za vas ni izgubljen, saj se bo,
oplojen za 30 do 50 odstotkov vrnil
k vam. Razen tega pa bomo tudi mi vla-
gali v vaši državi. Seveda le tam, kjer bo
poslovni interes obojestranski,« je pove-
dal Heinz Berner.
Če se napovedana konvertibilnost naše
valute ne bi uresničila, tega pa si gotovo
nihče ne želi, se bodo naše zavarovalnice
lahko spustile v enakovreden boj le tako,
da bodo smele ponujati svoja življenjska
in nezgodna zavarovanja v devizah. Ali
bodo zmožne obljubljati takšne dobičke,
je druga stvar. Znano je namreč, da doslej
svojega denarja niso vlagale tja, kjer bi
bilo z vidika dobička vedno najbolj smo-
trno (res, da tudi zato, ker so, kot npr.
zavarovalnica Triglav, finančno krepko
podpirale tudi takšne akcije, kot je npr.
akcija »minus deset odstotkov«). Kakor-
koli že, sedaj prihajajo časi, ko se bo treba
soočiti z več tuje in morda tudi domače
konkurence. Svoje bo pri tem morala reči
tudi vlada, spremeniti se bo morala tudi
invalidsko pokojninska politika, verjetno
pa tudi banke, saj so takšni zavarovalni-
ški programi konkurenčni tudi sedanjim
varčevalnim.	D D
Ko je življenje ena sama
zmeda
Rozlka Gobec bi rada službo za sina
Kdo ve, kaj pričakujejo ti-
sti, ki se s svojimi problemi
obrnejo na nas? Morda ver-
jamejo, da bodo težave
s tem rešene, da se bo nekdo
spomnil in priskočil na po-
moč. Ali pa gre zgolj za to,
da se z nekom pogovorijo,
da mu potožijo in si olajšajo
dušo. Verjetno je šlo pri Ro-
ziki Gobec za vse to, ko je
prišla k nam in želela, da bi
pisali o njeni usodi. Če smo
s tem karkoli prispevali
k reševanju njenih težav, pa
nisem povsem prepričan.
Zgodba je zapletena in se-
ga več kot desetletje nazaj.
Začela se je srečno, tako kot
pri vseh mladoporočencih.
Pa kaj, ko ni dolgo trajala.
Leta 1972 je družina Gobec
uradno razpadla, vendar pa
je še vedno živela skupaj, saj
eden od zakoncev ni imel
kam. Ob razvezi so sina Loj-
zeka in hčerko Marjanco do-
delili materi. Medtem so se
odnosi med zakoncema po-
pravili in kupila sta si staro
hišo v Tovarniški 6. Ko pa je
življenje postalo spet nez-
nosno, ko so se prepiri vrsti-
li, so nekega dne Roziki po-
pustih živci in morala je
v bolnišnico. Njen bivši mož
je oba otroka odpeljal na
Center za socialno delo in
predlagal, da gresta v rejo,
dokler se mati ne vrne, ker
sam ne more skrbeti zanju.
Otroka sta tako leta 1977 res
šla v rejništvo k Justini Fi-
javž na Frankolovo. Zadeva
naj bi bila začasna, vendar
traja ta začasnost deloma še
sedaj, saj je hčerka Marjanca
še vedno pri rejnici. Sin Loj-
zek se je medtem vrnil k ma-
teri, vendar je po končani
Srednji ekonomski šoli brez
zaposlitve. In to je tisto, kar
Roziko v zadnjem času pose-
bej teži.
0 skrbniških
sposobnostih nekoč
in danes
Tovarniška 6 je sedaj ob-
novljena, lepo urejena hiša.
V zgornjem nadstropju si je
bivši mož uredil življenje
z novo družino. Spodnje pro-
store pa si je po nekajletnih
pravdanjih priborila Rozika.
Ko je namreč prvič prišla iz
bolnišnice, je eno stanovanje
v hiši zasedel bivši mož,
v drugem pa so že ob prodaji
hiši stanovali tuji ljudje. Ro-
zika tako ni imela kam, če-
prav bi ji pripadala polovica
hiše. Uredila si je zasilno bi-
vališče tako rekoč na hodni-
ku in takrat ji zaradi stano-
vanjskih razmer otrok niso
vrnili. Da vse to ni moglo ko-
ristiti njenemu zdravstvene-
mu stanju, verjetno ni treba
posebej poudarjati. Spet so
sledila zdravljenja v bolniš-
nici, otroka pa sta ostala na
Frankolovem, tam obiskova-
la osnovno šolo in se nato
vpisala na srednjo. Ohranila
sta stike z materjo, kije med-
tem uredila stanovanjski
problem. Po podatkih Cen-
tra za socialno delo v Celju
sta se leta 1985 oba otroka
odločila, da bi šla k materi,
Rozika pa je takrat želela
vzeti le Marjanco, vendar ni
vložila ustrezne prošnje za
obravnavo. Zdravniki ji po-
leg tega niso izdali potrdila,
da je sposobna skrbeti za
otroka, pa tudi oče se ni stri-
njal, da bi zanju skrbela ma-
ti. »Če takrat nisem mogla
skrbeti zanju, ko sem to žele-
la, kako da se je to naenkat
obrnilo? Sedaj pa očitno lah-
ko skrbim za sina brez služ-
be,« se jezi Rozika.
Lojzek na vse to molči. Le-
to dni je sicer delal na Zdr u-
ženih osnovnih šolah, ven-
dar so ga vzeli le za določen
čas. Sedaj hodi vsak teden:
na skupnost za zaposlovanje
in zaman piše prošnje. Se
slabo leto bo prejemal nado-
mestilo za brezposlenost, ki
znaša po decembrskem iz-
plačilu 12 milijonov dinar-
jev. Rozika je od leta 1987
invalidsko upokojena in
njen decembrski prejemek
naj bi znašal 16 milijonov di-
narjev. Skupna vsota je
skromna, vendar po podat-
kih Centra za socialno delo
še vedno višja kot pri pre-
jemnikih denarne pomoči
kot edinega vira preživljanja,
saj znaša po zadnjem poviša-
nju ta pomoč nekaj več kot
6 milijonov dinarjev.
Dve plati rejništva
»Kako bova živela, ko Loj-
zek ne bo več prejemal nado-
mestila?« se sprašuje Rozi-
ka. »Pa tudi drugače je neiz-
najdljiv, nima nobene druž-
be, ne vem, kaj bo z njim, če
bom šla spet v bolnišnico«,
dodaja. Rejnici očita, da
otrok ni ničesar naučila, da
je Lojzek zapravil svojo mla-
dost pri delu na kmetiji. »Ce-
lo pretepala sva se, kadar sva
se z rejnico sprla,« dodaja
Lojzek in pove, da je moral
podnevi delati, ponoči pa se
je lahko učil. »Skoda, da se
že prej nisem vrnil k mami in
da sem toliko časa zapravil
na Frankolovem,« ugotavlja
Lojzek. In zakaj je sestra še
vedno pri rejnici, če je tako
nevzdržno, sprašujemo. »Z
mamo sta povsem različnih
značajev, pa se ne razumeta
najbolje,« pravi Lojzek.
Rejnica Justina Fijavž se-
veda pove drugačno zgodbo.
O tem, da so bih z Lojzekom
ves čas problemi, da se ni
učil, čeprav si je stvari hitro
zapomnil, da ni hotel poma-
gati pri delu, da sta se res
stepla, ko mu je nekoč ugas-
nila televizijo sredi napetega
športnega dogajanja... Zelo
je bil navezan na mamo, ugo-
tavlja rejnica. Očitno ga je lo-
čitev zelo prizadela in to se je
poznalo tudi pri njegovem
vedenju. »Nazadnje sem ga
pustila raje pri miru, kot da
bi si bila ves čas v laseh«,
pravi Fijavževa, ki je vdova,
brez svojih otrok, z majhno
kmetijo in ena od številnih
rejnic na tistem območju.
Sedaj je pri njej le še Marjan-
ca, ki je bila ob našem obi-
sku v šoli, obiskuje namreč
VEKŠ in se zaenkrat menda
sploh ne misli vrniti k mami,
niti stikov z njo ne mara ime-
ti. »Zelo ji je zamerila, ko je
ni vzela k sebi takrat, ko bi jo
lahko,« pravi rejnica.
Ko bi imeli čarobno
paličico...
Zgodba ima torej več plati,
predvsem pa ozadje, ki ga ni
mogoče izbrisati. Neurejene
razmere v družini so prizade-
le tako otroke kot mater, to
kar se dogaja sedaj, je le lo-
gična posledica vsega doži-
vetega, zamujenega in izgub-
ljenega. Zgodbo zaokrožuje-
jo delavci Centra za socialno
delo v Celju. S problemom
družine Gobec so se ukvarja-
le Neda Lebič in Romana
Tominšek, ki sta zadolženi
za rejništvo, pa tudi Zinka
Romih, ki skrbi za denarne
pomoči v krajevni skup-
nosti.
Direktor Centra Branko
But ugotavlja, da so vsa leta
ogromno delali pri reševanju
težav, spodbujali odnose
med starši in otroki. Rejni-
štvo naj bi bilo vselej začasni
ukrep, vendar pa v večini
primerov postane stalni, saj
se razmere v domačem oko-
lju ne spremenijo. V primeru
Gobčevih But ugotavlja, da
je bilo rejništvo zelo uspeš-
no, saj sta oba otroka konča-
la srednjo šolo, Marjanca pa
se je vpisala tudi na višjo,
kar ni pogost pojav med
otroki v reji. Center je poma-
gal pri iskanju prve zaposli-
tve za Lojzeka, sedaj pa ga
obravnavajo enako kot vse
ostale občane,.^saj so svojo
funkcijo zaščite otrok opra-
vili. Poleg tega v primeru
Rozike in Lojzeka ne gre za
materialno ogroženost, kot
bi veljalo za številne primere
v celjski občini, meni Bran-
ko But.
Zgodba se tu konča. Vsaj
zaenkrat. Rešitve, ki bi zado-
voljila Roziko, ni in tudi mi
je nimamo. V prihodnje bo-
mo o podobnih usodah pisali
vse bolj pogosto in vse slabši
občutek bomo imeli pri tem.
Kakšen smisel ima vse sku-
paj, če rešitve in pomoči ni?
TATJANA CVIRN
Foto: EDI MASNEC
REPORTAŽA
NT&RC
28. DECEMBER 1989 - STRAN 13.
Če bi pomagal k skupni blaginji
in če bi lahko, bi postal komunist
Tako pravi župnik Dori Pečovnik Iz Brez nad Laškim
Izidor Pečovnik se je rodil
leta 1955 na Vranskem.
V osemdesetih letih je kot
mlad kaplan prišel v šent-
pavelsko župnijo (Prebold).
Kaj kmalu je postal eden iz-
med najbolj znanih Savinj-
čanov. Vključil se je v kraj,
prepeval v pevskem zboru
Svobode, bil aktiven pri
Partizanu, se družil z mladi-
mi in starimi in našel stoti-
ne prijateljev, od najbolj
prepričanih komunistov do
vernikov.
Predstavljamo torej Dorči-
ja, župnika, ki trenutno
opravlja svoje poslanstvo
v Svetem Rupertu nad La-
škim (op. p. Breze).
Ste videli oddajo Zdravo
in v njej reklamni film Peka,
Zlatarn Celje, Pivovarne La-
ško in M Cluba? V tem re-
klamnem filmu župnik naj-
prej opravi poročni obred
v cerkvi, potem pa sledi se-
veda poročno slavje. Če je
kdo mislil, da je v vlogi du-
hovnika nastopil igralec, se
moti. To delo je odlično
opravil župnik Dorči, sicer
tudi eden izmed vodilnih
v nogometnem klubu Pax,
v katerem igrajo duhovniki.
Naj mi bo v tem intevjuju
oproščeno, če bom Dorčija
tikal. Tako sam hoče in pra-
vi, da je to najbolj sveta in
hkrati normalna stvar ogo-
varjanja med znanci in prija-
telji.
-	Kako si se kot mlad člo-
vek, tam nekje proti koncu
šestdesetih let, odločil za
duhovniški poklic? Časi so
bili takšni, da je bila to brž-
čas morda še težja odločitev
kot danes?
Pečovnik: »Za to morajo
biti močni nagibi. Zase lah-
ko rečem, da je odločitev do-
zorela v enem popoldnevu.
Deževalo je in v župnišče sta
me poklicala prejšnji župriik
na Vranskem, sedaj naslovni
škof Vekoslav Grmič in Vla-
do Rutar, ki je sedaj tajnik
slovenskega duhovniškega
društva. Vprašala sta me, kaj
mislim po osnovni šoli. Dejal
sem jima, da bi rad postal
modni krojač, ker se mi je to
zdelo čisto normalno, saj je
bil tudi oče krojač. Predlaga-
la sta mi, da bi šel v malo
semenišče v Maribor in obi-
skoval tamkajšnjo gimnazi-
jo. Po štirih letih bi se seveda
lahko odločil, če bom šel štu-
dirat teologijo. V primeru, da
bi si premislil, ne bi imel ni-
kakršnih obveznosti do ma-
lega semenišča. Moram reči,
da je bila botra tista, ki je na
mene versko precej vplivala,
pa tudi Grmič je bil tako ši-
rok človek, da sem dobil
mnogo navdihov tudi od nje-
ga. Do srečanja v župnišču
nikoli nisem pomislil, da bi
postal duhovnik. To je bila
nekakšna skrivnostna odlo-
čitev.«
-	Kakšna so bila leta, ko
si v Mariboru obiskoval
gimnazijo, stanoval pa
v malem semenišču. Kak-
šen je bil odnos profesorjev
do tistih, ki naj bi morda
kasneje postali duhovniki?
Pečovnik: »Vtaknili so nas
v razred, kjer je bila struktu-
ra drugačna kot v paralel-
kah. .Med petnajstimi fanti
nas je bilo enajst iz malega
semenišča, poleg nas pa še
petnajst deklet. Deklet je bi-
lo torej v našem razredu več
kot v ostalih. Mislim, da je
bilo to načrtno, saj si lahko
predstavljate srednješolce
v letih, ko se človek najbolj
išče. Trije profesorji so nas
tolerantno jemali in nas
obravnavali kot bodoče te-
ologe, ostali pa so se ves čas
nekako trudili, da bi nas one-
mogočili. Bili so celo posku-
si, da bi kdo od nas dobil
ugodnejše štipendije kot
ostali, vendar moram reči, da
kakšnih večjih problemov ni
bilo. Če si je kdo ob maturi
premislil, pa tudi ni bilo pri-
tiskov s strani cerkvenih
predstojnikov in je imel
vsakdo svobodo izbire. Sicer
pa naj povem, da sva od ti-
stih enajstih iz malega seme-
nišča postala duhovnika ob
koncu le dva.«
- Se danes pozna pomanj-
kanje duhovnikov?
Pečovnik: »To ni le naša
značilnost, pač pa je to pro-
blem tudi v drugih državah.
Povprečna starost v mari-
borski škofiji je šestdeset let.
Preko štirideset župnij je iz-
praznjenih in treba jih je so-
upravljati. Tako ostane manj
časa za pastoralno dejavnost,
saj je treba reševati proble-
me, v katere smo vsi skupaj
vkleščeni zaradi gospodar-
skih oziroma ekonomskih
težav. Osebno pa menim, da
bi se morali tudi v malih se-
meniščih bolj prilagoditi ča-
su in razmeram. Preveč to-
gosti je še, ki marsikoga kas-
neje odvrnejo od želje po du-
hovniškem stanu, čeprav je
nekaj sprememb že opaziti.«
- Po maturi v mariborski
gimnaziji ste se torej odlo-
čili za študij teologije...
Pečovnik: »Tri leta sem
študiral v Ljubljani na teolo-
ški fakulteti. Po drugem let-
niku smo morali k vojakom,
kjer je prav gotovo bilo veli-
ko izzivov. Vojaški rok sem
služil v Sarajevu in oficir za
varnost me je mnogokrat
skušal prepričati, da še
imam čas za to, da bi se odlo-
čil za kakšen drug poklic,
bolj atraktiven in času pri-
meren, kot je poudarjal.
Vendar tudi tu takrat še ni
bilo tako hudo ali pa smo
opazili manj pritiskov kot
danes. Bil sem tako rekoč pi-
sarniški delavec v komandi
stana. Verjetno so oficirji ves
čas mislili, da si bom premi-
slil, po drugi strani pa je slu-
ženje vojaškega roka sredi
študija na teološki fakulteti
tudi preizkus za cerkvene
predstojnike. Kdor ne bo
spremenil mišljenja niti
v JLA, ta bo verjetno vztrajal
tudi kasneje.«
- Po vrnitvi od vojakov
se je nadaljeval študij na te-
ološki fakulteti...
Pečovnik: »Tretji letnik
sem opravil še v Ljubljani,
zadnje tri letnike pa smo bo-
goslovci s Štajerskega nada-
ljevali v Mariboru, na oddel-
ku ljubljanske fakultete. To
je bila želja mariborskega
škofa (op. p. takrat dr. Mak-
similijan Držečnik). Veliko
zaslug za zadnje tri letnike
študija v Mariboru je imel
Vekoslav Grmič, ki je v ljub-
ljani predaval dogmatiko, ko
pa je postal škof v Mariboru,
v Ljubljani ni mogel več red-
no predavati, v Mariboru pa
je še lahko. Sreča je, da je
Grmiča razumel tudi njegov
predhodnik, škof dr. Maksi-
milijan Držečnik. Oba sta bi-
la prepričana, da se dokonč-
na duhovnikova osebnost
oblikuje v zadnjih treh letih
študija. V Mariboru je bila
miselnost v mnogočem dru-
gačna, zato je bilo v Ljublja-
ni nekaj časa kar precej od-
porov proti mariborskemu
oddelku. Bile so celo zahte-
ve, da se ukine. Sedaj, ko Gr-
mič ni več škof, razlik sko-
rajda ni več in vsa stvar se je
utišala.«
- Kot mlad duhovnik si
prišel v župnijo Sveti Pavel
(Prebold). Se je bilo težko
znajti?
Pečovnik: »Srečo sem
imel, da sem prišel v kraj, ki
je zelo liberalen, saj se imam
tudi kot duhovnik za zelo li-
beralnega človeka. V tistih
zgodnjih osemdesetih letih
so se začeli odpirati ventili
v naši družbi, graditi mosto-
vi dialoga in srečanja z dru-
gače mislečimi in to ne le
v Cerkvi, pač pa v vsej druž-
bi. Tu sem se zares znašel in
lahko vam povem, da sem
imel dobre odnose tako s se-
kretarjem partije kot pred-
sednikom občine in ne na-
zadnje najbolj vernimi fara-
ni. Mislim, da so me imeli
ljudje radi in še danes imam
zares mnogo prijateljev v Sa-
vinjski dolini. Po nekaj letih
sem bil premeščen v Mari-
bor, v eno največjih župnij,
v župnijo Svetega Rešnjega
telesa. Tu sem imel manj
možnosti za stike s tistimi iz-
ven Cerkve. Ogromno je bilo
pastoralnega dela, srečaval
pa sem se z izredno napred-
no in sproščeno mladino.
Trikrat na teden smo imeli
srečanja z mladimi in štu-
denti. Pri tem sem odkril,
kako hitro lahko še vedno
mlad človek pride v razko-
rak z mišljenji le malo mlaj-
ših. Le nekaj let mlajših vča-
sih nisem mogel povsem raz-
umeti. Sčasoma sem si zaže-
lel v kakšno podeželsko žup-
nijo, kjer bi imel več stikov
z vsakodnevnim življenjem.
Škof mi je predlagal Šoštanj,
kamor sem tudi odšel, sedaj
pa sem v Svetem Rupertu
(Breze).
-	V teh časih seveda ne
gre, da te ne bi vprašal za
mnenje o naših trenutnih
družbenih gibanjih, stran-
kah in seveda tudi o tem,
v kolikšni meri sta poveza-
ni Cerkev in politika.
Pečovnik: »V interesu cerk-
ve je, da se duhovnik ne bi
neposredno ukvarjal s politi-
ko. To bi bilo seveda idealno.
Moram pa reči, da je kljub
temu vendarle še precej du-
hovnikov, ki bi radi na tak
ali drugačen način tudi poli-
tično delovali, če že ne nepo-
sredno, pa vsaj posredno.
Moram pa reči, da so tisti du-
hovniki, ki jim največkrat
očitajo političnost, še naj-
manj politični. V času veli-
kih sprememb je naloga vsa-
kogar, da se opredeli. Mene
so vabili, da postanem član
socialdemokratov, vabili so
me zeleni, pa kmečka zveza
in krščanski demokrati, ven-
dar lahko mirno trdim, da je
za duhovnika najprimernej-
še mesto socialistična zveza,
kjer so vsaj za zdaj bili zdru-
ženi vsi, ne glede na prepri-
čanje, mišljenje in tako na-
prej.«
-	Zanima me tvoj odnos
do komunistov. So lahko
komunisti tudi verni in ver-
niki komunisti?
Pečovnik: »Vernik je po
mojem lahko član partije,
mislim pa, da je zveza komu-
nistov zamudila, ker tega ni
dala v svoj statut. Sam bi se
verjetno takrat, ko sta se
Cerkev in država odprla
k dialogu, odločil in vstopil
v zvezo komunistov, če bi
s tem lahko pomagal k skup-
ni blaginji.«
-	Misliš, da Cerkev danes
dovolj hitro sledi spremem-
bam in gibanjem v svetu?
Pečovnik: »Pozitivni pre-
miki v Cerkvi so se začeli
pred dobrimi dvajsetimi leti
pod vplivom vatikansko-
cerkvenega zbora, ki je želel,
da bi v cerkev vnesel neko
pomlad. V začetku je bilo to
pomlad čutiti, vendar so pre-
vladale težnje, češ da preveč
hitre spremembe niso do-
brodošle in proces se je zara-
di delovanja konzervativnih
sil začel počasi zaustavljati.
Kljub temu je še čutiti etiko
koncilskega duha, ki prodira
sicer bolj posamezno. Jaz
sem še vedno za to, da bi bila
cerkev bolj demokratična in
decentralizirana ter da bi po-
samezne škofije zaživele
v vsej svoji pristnosti. V tem
času je bilo res že nekaj po-
bud, ki so jih ljudje z vese-
ljem sprejeli. Mislim na pri-
mer na skupno odvezo. Se-
daj se pojavljajo novi pogle-
di na ločene, ki kljub vsemu
želijo živeti z zakramentom
cerkve. To sta denimo pro-
blema, ki ju bo treba čim
prej rešiti, če cerkev ne želi,
da bi izgubila te ljudi.«
- Kaj pa celibat?
Pečovnik: »To je še vedno
problem. Ko duhovnik .do-
zori' morda začuti, da je mo-
goče celibat potreben. Težko
pa je to za teologa, ki se odlo-
ča za posvečenje, torej ta-
krat, ko še nima stikov
s prakso cerkve na terenu.
Mislim, da bo to vprašanje
v bodoče težko rešiti. Druge
cerkve so to sicer storile, mi-
slim pa, da so delno izgubile
moč in edinost. Res pa je tu-
di, da celibat lažje razumejo
duhovniki kot laiki.«
-	Povrniva se vsaj k delč-
ku politike in povezanosti
cerkve z njo. Papež je obi-
skal že skoraj ves svet, pri
nas pa ga še ni bilo. Se kot
duhovnik zaradi tega poču-
tiš prikrajšanega?
Pečovnik: »Nimam nič
proti, če papež pride v Jugo-
slavijo. Trdim pa, da bi bilo
veliko bolje, če bi bil več ča-
sa v Vatikanu oziroma doma.
To bi bilo v prid verskemu
življenju. To, kar počenja se-
daj, je bolj v prid cerkveni
politiki. Ker papež veliko po-
tuje, prav gotovo dela škodo
Cerkvi, saj ima premalo ča-
sa, da bi prisluhnil napred-
nim teologom in škofom.
Treba je namreč razlikovati
cerkev kot institucijo in cer-
kev kot božje ljudstvo.«
-	Odnos do božiča se je
uradno spremenil tudi pri
nas...
Pečovnik: »Kar se sedaj
dogaja z božičnim prazni-
kom, ni usluga cerkvi, pač
pa potrošništvu. Prepričan
sem, da bo recimo pri pol-
nočnicah že drugo leto manj
obiska kot letos. Sedaj pa
smo po letih zatišja nekatere
prisilili k praznovanju, dru-
gim pa vzeli intimnost praz-
nika.«
-	Povrniva se k začetku.
Imate zaradi svoje miselno-
sti tudi kaj težav?
Pečovnik: »Tudi te se kdaj
pa kdaj pojavijo, toda človek
mora biti iskren najprej do
samega sebe, potem lahko
lažje prenaša kakšne krivice.
Če pa si me želel vprašati,
kakšni so bili komentarji za
moj nastop v reklamnem fil-
mu na televiziji, potem mo-
ram reči, da so mi zanj česti-
tali celo cerkveni predstojni-
ki. Graj vsaj zaenkrat še ni-
sem slišal.«
JANEZ VEDENIK
Foto: LJUBO KOTBER
SLOVENSKO JAVNO
MNENJE 1988/89
Dovoli verske svobode
Slovensko javno mnenje 88/89 teži v večini k temu,
da je glede svobode osebnega izpovedovanja vere,
dovolj verske svobode.
Takšnega mnenja je namreč 63,3% anketiranih, med-
tem ko je nasprotnega mnenja, 32,1 % vprašanih. 38,1 %
anketiranih tudi meni, da sta vera in povezanost
s cerkvijo potrebni tudi današnjemu človeku, 23,4%
meni, daje vera potrebna le človeku, ki si ne more, ali
ne zna drugače pomagati v stiskah in težavah vsakod-
nevnega življenja, medtem ko 5,9% vprašanih meni, da
vera človeku danes ni potrebna (17,4% o tem nima
mnenja, 11,4% pa jih je prepričanih, da človeku danes
zadoščajo osebna verska prepričanja, medtem ko mu
cerkev ni več potrebna). 81,1% slovenske populacije
pa odobrava obisk papeža Janeza Pavla II. v Jugosla-
viji in Sloveniji.
Zunanja politika
Med Slovenci je izrazita, lahko bi rekli odločilna
usmerjenost v evropski kulturni, družbeni, civiliza-
cijski prostor, kar se izraža skozi pripisovanje pred-
nosti pomenu povezave z evropskimi državami.
Hkrati s tem javno mnenje v večini teži k prizadeva-
nju za mir in enakopravnost med narodi (43,3%) ne
glede na to, ali je to velikim silam všeč ali ne. 16,4%
anketiranih sicer še meni, da moramo biti za ta načela,
vendar tako, da se velikim silam ne zamerimo, 19,8%
pa jih meni, da naj skrbimo le za svoje probleme,
svetovne probleme pa naj si ureja vsak sam. 14,7% je
pri zadevi še neopredeljenih, 5,8% pa misli, da se bomo
prej ali slej morali priključiti enemu ali drugemu
bloku.
V zvezi s konferenco neuvrščenih, ki smo jo imeli
v letu 1989, pa skoraj 45% anketiranih meni, da ta
sploh ni pomembna oz. da je imela zelo majhen
pomen, srednji pomen ji je pripisalo 19,5% anketira-
nih, dokaj velikega 16,3%, izjemno pomembnega 4,1%,
neodločnih pa je ostalo 15,3% vprašanih.
14. STRAN - 28. DECEMBER 1989
NT&RC
INFORMACIJE
NASVET, KI PRIHAJA
IZ DOBRE HIŠE
Enkrat tedensko in to
v
četrtek
Tu smo zato, da tudi vi izveste, kaj je novega. Z leve na desno (od spodaj navzgor): Bojan Batistič, Mitja Umnik, Nataša Gerkeš, Valter
Leben, Cvetka Arlič, Mojca Aužner, Edi Masnec, Franček Pungrečič, Tatjana Cvirn, Vojko Zupane, Irena Baša, Ivana Stamejčič, Maijela
Agrež, Mateja Podjed, Brane Jeranko, Tea Podgoršek, Evgen Zohar, Janez Vedenik, Nada Kumer, Srečko Šrot, Jože Cerkovšek, Boris
Rosina, Erika Majcen, Mitja Tatarevič, Manja Žohar, Sašo Matelič, Rado Pantelič, Franjo Bogadi, Edo Eilnspieler, Branko Stamejčič.
(Na fotografiji manjkajo: Zdenka Stopar, Tone Vrabl, Milena Brečko-Poklič, Milica Leber, Majda Klanšek, Janez Klanšek, Bojan Pišek,
Brane Piano, Jožica Dajčar).
NT&RC
PISMA BRALCEV
NT&RC
28. DECEMBER 1989 - STRAN 15
ODMEVI
Protestno pismo
Občinski odbor ZZB NOV
občine Žalec, predsedniki in
tajniki KO ZZB NOV iz 15
krajevnih skupnosti smo na
seji dne 15.12.1989 med dru-
gim obravnavah tudi članek
pod naslovom »Grobišče
pod jezerom - krvava drama
Teharij«, objavljen dne 14.
12. 1989 v NT in ogorčeno
ugotovili neresnico, da je
v Grižah bilo pobitih 140
mladoletnih fantov.
Ker so neresnične infor-
macije povzročile vehko ne-
zadovoljstvo med ljudmi,
posebno še med borci NOV,
ne le Griž, pač pa celotne ob-
čine Žalec, je bil sklep razšir-
jene seje, da se zahteva od
odgovornega avtoija vesti
o pobitju mladih fantov
v Grižah, da to dokaže, kdaj
in kje se je to dogajalo. Za
dokazano neresničnost pa
bomo zahtevah kazensko od-
govornost.
Pripominjamo, da nihče
od občanov Žalske občine,
ali krajanov Griž ni nikoh ve-
del za nobeno množično gro-
bišče pobitih okupatorjevih
ah kvizlinških vojakov.
Dejstvo pa je, da so mno-
žična grobišča pobitih slo-
venskih rodoljubov, ki jih je
okupator s svojimi hlapci in
kvislingi pobil samo zato,
ker so ostali zvesti sloven-
skemu ljudstvu in se vključi-
li v borbo proti okupatorju
za osvoboditev izpod naci-
stičnega jarma.
Spomenik v Grižah priča,
da je dalo življenje za svobo-
do 145 krajanov od katerih
sorodniki še večinoma živijo
in so še žive priče dogajanj
pred, med in po drugi sve-
tovni vojni.
Od-odgovornih ljudi Nove-
ga tednika Celje zahtevamo,
da vzamejo zadevo resno in
da o rezultatih ugotovljenih
dejstev nas in javnost v naj-
krajšem času informirajo.
RADO CILENŠEK
predsednik OO ZZB NOV
občine Žalec
V	vašem listu sem lahko
18.12.1989 prebral reportažo
»Krvava drama Teharij« iz-
pod peresa vašega novinarja
tov. Panteliča. Dobil sem tu-
di anonimne grozilne tele-
fonske klice, toda še preden
sem sploh vedel za omenje-
no reportažo.
Najprej sem sklenil, da
vam ne bom pisal, a sem se
premislil. V zvezi z dne 14.
12. 1989 objavljeno reportažo
»Krvava drama Teharij«,
v kateri se brez osnove ome-
nja moje ime, s čimer se nana-
ša škoda moji osebni integri-
teti in poslovnemu ugledu,
objavite zato prosim sledeče.
Moje ime se je, se in se bo
nedvomno pojavljalo v raz-
ličnih povezavah s polprete-
klo zgodovino, nikakor pa ne
s Teharjem in njemu podob-
nimi kraji. Zakaj? Med vojno
sem bil namreč 1943. leta
sprejet v VOS in kasneje
v OZNO. Služba, kateri sem
s ponosom pripadal, se je
v vojnem viharju spopadala
z nasprotniki vseh barv.
Vedno sem pripravljen za to
svoje delovanje odgovarjati
pred organom, ki je za to
pozvan - to pa je skupščin-
ski organ za nadzor dela
SDV.
V	Teharjih nisem nikoh
bil, razen če ne štejem svojih
občasnih voženj, toda po le-
tu 1956, skozi ta kraj, ker
sem odhajal iz sorodstvenih,
zdravstvenih in poslovnih
razlogov v Rogaško. V času,
o katerem govori reportaža
(maj, junij 1945), sem se na-
hajal službeno v Milstatter-
see, visoko v avstrijskih Al-
pah s posebno nalogo. Vrnil
sem se šele koncem junija.
Zelo kratek čas sem službo-
val v Ljubljani in bil preme-
ščen v Maribor. Po letu 1950
sem v Murski Soboti oprav-
ljal naloge v zvezi s kontrolo
gibanja sovjetskih in mad-
žarskih oboroženih sil na na-
čiri kot to pač dela obvešče-
valna služba. Po letu 1953
sem opravljal iste naloge
v Subotici. Od leta 1957 do
novembra 1968 sem bil funk-
cionar v Zvezni službi DV,
nato pa do konca leta 1973
podsekretar v RSNZ.
Na mnoge naloge sem in
bom ostal ponosen.
EGON CONRADI
Franc Šolar je bil po vojni
za Bežigradom, kjer je bilo
taborišče za nemške ujetni-
ke, ne pa na Teharju, kjer je
sedaj smetišče, in je bilo tam
civilno taborišče.
FRANC KOŽELJ
Bukovžlak
Odgovor na
protestno pismo
Presenečen sem nad vašo
»ugorčeno ugotovitvijo«, da
je grobišče v Grižah nestvar-
no. Prisilili me boste, da tudi
grobišče v Grižah odkrijemo
in vam ponovno dokažemo
vašo štiridesetletno resnico.
Borci Žalca o Teharjih, Jo-
štovem mlinu, o kosteh, ki
so bile in še ležijo pod trgovi-
no Lesnina, Grižah, postav-
ljajte vprašanja svojim so-
borcem, kot so Štefka Čater
(por. Klančišar), Tatjani Je-
zernik, Emiliji Gabrovec,
Ivu Jurčecu, Edvardu Gol-
cu, Golčevem sekretarju Bo-
gataju in mnogim drugim.
Tovrstna vprašanja ne za-
stavljajte meni. To so dejanja
vaših »soborcev«.
V protestnem pismu se
oslanjate na okupatorja in
njihove zločine. Zavedajte se
že enkrat, da zločini okupa-
torja ne morejo in ne smejo
opravičevati zločinov vaših
soborcev! Ubijanje otrok in
žena je vedno bil in bo zlo-
čin. Kost otroka, ki sem jo
videl in imel v rokah v Koš-
nici ni pravljica ampak...
Morali boste ponovno od-
govoriti o okoliščinah smrti
komandanta 13. brigade Mi-
lenka Kneževiča, ki je sku-
paj s 24 borci umrl 25. 4.1945
v Zičah. Ljudje govorijo čud-
no zgodbo!
Borci ne dovolite sebi, da
se tako dopisujemo. O pol-
pretekli zgodovini boste mo-
rah sami spregovoriti. Mi-
slim, da je minil čas, ko je
lahko naprimer borec Stare
iz Hude luknje poklical poli-
cijo in dal legitimirati Lelja-
ka, ker seje ta zanimal o »dr-
hali«, kot je on imenoval žr-
tve boljševizma. V primeru
da tega ne boste storili, bo-
mo o tej prelomnici narodne
zgodovine spregovorili mi
mladi.
Sam želim podpreti vse ro-
jake v tujini, ki se še vedno
morajo truditi za priznanje
pravice do slovenskega dr-
žavljanstva. Sam želim res-
nično demokratično sožitje
naroda. Le kulture in gospo-
darska prostost, kadar imata
zagotovilo v politični svobo-
di, moreta ustvariti pogoje za
mir in blaginjo. Ob teh vred-
notah, ki so jamstvo za rast
vsake družbe, bo mogoče
zbrati vse narodne sile (tudi
one izven rodne grude). Se
pravi narodna sprava.
Zavedam se, da ste se gle-
dali preko pušk. Toda te pu-
ške, milo rečeno, ne morejo
biti krive za zmote, ki ste jih
počeli. Ne morejo pa biti tu-
di obveza nam mladim, da
živimo samo v vašem izroči-
lu, ki v celem svetu doživlja
poraz.
Torej! Moja proizvedova-
nja nimajo za cilj razburkati
revanšizma, maščevanja.
Imajo za cilj zanamcem in
nam mladim povedati, da
lahko živimo edinole v spra-
vi. V spravo pa ne moremo
brez obojestranske resnice.
In še. Šoler Franc je de-
man tiral svojo prisotnost
v lagerju na Teharjih. Maja
letos se z mano ni hotel po-
govarjati, dne 19. 12. po obja-
vi intervjuja pa me je pokli-
cal. Povedal mi je, da je on
bil v taborišču za nemške
ujetnike in da ni imel zveze
z lagerjem OZNE. Res pa je,
da se je 14. 7. 1945 preselil
v lager OZNE, toda takrat bi
naj bil lager že prazen. Od
mene je zahteval opravičilo.
Povem naslednje.
Tine Velikonja, ki je bil za-
prt v lagerju na Teharjih je
dne 9. junija 1989 v intervju-
ju za Mladino povedal, da je
500 preživelih iz lagerja bilo
izpuščenih 15. avgusta 1945.
Ostro protestiram zaradi
početja Šolerja, ki je dan za
objavljeno reportažo strašil
ljudi po Teharju in sihl
v njih, da ne govorijo.
Za prisotnost Evgena Con-
radija v lagerju na Teharju
nimam drugih dokazov ra-
zen spominov in govoric vaš-
čanov. Še naprej naj ostane
ponosen na delo, ki ga je ta-
ko zvesto opravljal. Resnič-
no mu želim, da bi njegovo
ime ne bilo na spisku nad-
zornih organov SDV. Je
eden izmed redkih vedeve-
jevcev, ki je danes v nepoli-
cijski službi podjeten.
ROMAN LELJAK
PREJELI
SMO
_i: ■ ___
Še nekaj o vrtcih
za našo in
avstrijsko mejo
Sodelovanje s slovenskimi
- dvojezičnimi vrtci na av-
strijskem Koroškem se tvor-
no nadaljuje. Majsko sreča-
nje predstavnikov društva
»Naš otrok« iz Celovca,
vzgojiteljic iz slovenskega
vrtca z istim imenom in nji-
hove avstrijske inšpektorice
v vrtcu Anice Cernejeve
v Celju je rodilo več dogovo-
rov. Tako smo se junija trije
predstavniki celjskih vrtcev
in skupnosti otroškega var-
stva udeležili praznovanja
jubileja 40-letnice predšol-
ske vzgoje in vzgojiteljske
šole v Celovcu - s skupnim
delovnim naslovom strokov-
nih posvetov »Vrtci v spre-
minjanju - šola v spremem-
bah«. Z avstrijske tako stro-
kovne kot politične strani
smo bili toplo sprejeti. Naš
dvodnevni obisk je bil izpe-
ljan z ogledom Izobraževal-
nega centra v Celovcu, v ka-
terem je tudi vzgojiteljska
šola, ki ima svoj vrtec - vad-
nico za bodoče vzgojiteljice.
Tu smo lahko videli vrtec
»po meri otrok«, ki si ga pov-
sod želimo. Šolanje vzgojite-
ljic je pri njih do letos trajalo
4 leta. Z novim šolskim le-
tom pa so prešli na 5-letno
izobraževanje. Tu smo, kar
se tiče trajanja izobraževa-
nja, po dolgoletnih prizade-
vanjih, korak naprej, ker
imamo višjo vzgojiteljsko šo-
lo. Prednost njihove šole pa
vidimo v učnem načrtu, po
katerem se učenke od 1. let-
nika dalje sistematično prak-
tično usposabljajo v vadnici.
Tako jim je zagotovljena
boljša in neposrednejša po-
vezava med teorijo in prak-
so. Vzgojiteljice, ki delajo
v dvojezičnih vrtcih so imele
pouk v nemščini, ob tem pa
so obiskovale krajši tečaj
slovenskega jezika.
Ko smo si ogledah nekaj
vrtcev, smo ugotovih, da so
zelo različno organizirani in
financirani. V deželi Koroški
obiskuje vrtce okoh 30%
vseh predšolskih otrok (v
Sloveniji okoh 60%). Na po-
svetu je bil izpostavljen pro-
blem nezadostnih finančnih
sredstev, da bi lahko zadovo-
ljevali vsestranske razvojne
potrebe predšolskih otrok
v vrtcih. Enotnega sistema
družbenega financiranja
predšolske vzgoje in varstva
otrok tu nimajo.
Videh smo slovenski
-	dvojezični vrtec »Naš
otrok«, ki je nastal čisto na
pobudo staršev, mimo vseh
strank. Z občasno pomočjo
nekaterih društev in zvez ga
večinoma sami financirajo
z enakim deležem, ne glede
na višino ustvarjenega dru-
žinskega dohodka. V dvoje-
zičnih vrtcih najdemo tudi
samo avstrijsko govoreče
otroke, ki so iz soseske dvo-
jezičnega vrtca. Drugi av-
strijski vrtci so organizirani
v stanovanjskih soseskah
v okviru podjetij, strank in
tudi cerkve, ki jih v velikem
deležu tudi sofinancirajo.
Vrtci delujejo v Avstriji
v različnih pogojih in stan-
dardih. Povsod pa je otro-
kom na voljo opazno več
prostora kot pri nas, tako
v vrtcu kot zunaj njega.
V skupini največ 30 otrok, ki
im^jo na voljo dve igralnici,
delata dve vzgojiteljici. Pre-
hrano in počitek otrok nima-
jo tako organizirano kot pri
nas. Ker im^jo starši druga-
čen delovni čas, lahko zjutraj
zajtrkujejo skupaj. V vrtec si
otroci prinašajo s seboj svojo
malico. V nekaterih vrtcih
imajo organizirano kosilo,
v nekaterih pa pridejo starši
po otroka po 4 ali 5 urah, ker
jim gre predvsem za to, da je
otrok deležen v vrtcu vzgoje
in socializacije, ki jo bo po-
treboval za nadaljnji razvoj.
Naše sodelovanje se je na-
daljevalo prve dni septem-
bra na seminarju, ki ga je or-
ganizirala Krščanska kultur-
na zveza iz Celovca v Mladin-
skem centru na Reberci.
Udeležile so se ga vzgojitelji-
ce, ki delajo v slovenskih
dvojezičnih vrtcih. Iz naših
predlogov so izbrale teme
Igra in dobre igrače ter
Estetska-likovna vzgoja
predšolskega otroka, ki smo
jih popestrili še s predstavi-
tvijo dobrih igrač - izdelkov
nekaterih naših drobnih pro-
izvajalcev in z razstavo likov-
ne ustvarjalnosti predšol-
skih otrok iz vrtca Anice
Černejeve. Z video kasetami
na teme o družbenoorganizi-
rani skrbi za predšolske
otroke, ki jih je financiral ZC
-	TOZD Zavod za socialno
medicino in higieno, smo
predstavili udeleženkam se-
minarja pogoje življenja
otrok v naših vrtcih.
V	delovnem in domačem
vzdušju seje med nami spro-
stil pogovor o raznih aktual-
nih - skupnih problemih
predšolske vzgoje, v sloven-
skem jeziku, s prijetnim
prizvokom koroškega na-
rečja.
Obljubili smo si, da se bo-
do naša srečanja še nadalje-
vala, če ne prej, se dobimo
na sejmu Vse za otroka v Ce-
lju, ki ga je organizator SRC
Golovec s tedna otroka v ok-
tobru letos žal prestavil na
maj prihodnje leto.
ANA ČETKOVIČ-V.
Koncentracije
radona v Celju
niso nevarne?
V	zvezi z radioaktivnostjo
stanovanj v Celju dajemo do-
datno obrazložitev za naše
stališče, da gre za velik pro-
blem, ki ga skuša del stroke
bagatelizirati. Pri tem izhaja-
mo iz osnovne opredelitve,
da je vsaka radioaktivnost
nad naravnim ozadjem škod-
ljiva in jo je treba prepreče-
vati, skratka ukrepati. Ze sa-
mo dejstvo, da gre za pove-
čano radioaktivnost, z medi-
cinskega vidika, povzroča
zaskrbljenost, strah in tesno-
bo, kar vse pomeni resno
škodo za zdravje. To velja ne
glede na to, ah gre za uteme-
ljeno ah namišljeno nevar-
nost. Če je tveganje za zdrav-
je neke doze sevanja majhna,
s tem še ni rečeno, daje spre-
jemljivo. Podcenjevanje pro-
blema ne pomeni nič druge-
ga kot poizkus zaščite neod-
govornosti in neučinkovito-
sti tistih, ki so dolžni ukrepa-
ti. Pošteno bi bilo, da ti pre-
pustijo delo drugim. V tej
zvezi opozarjamo na gradivo
ZKS Evropa zdaj, kjer so za-
pisali: »Breme storjene ško-
de in odgovornosti nosijo
predvsem dosedanji nosilci
državne oblasti in tisti, ki so
imeli moč političnega, go-
spodarskega ter znanstveno-
raziskovalnega odločanja«.
Pri tem je očitno, da so »do-
sedanji« še vedno na oblasti
in da bomo o »novih« lahko
začeli govoriti šele po spo-
mladanskih volitvah v naši
republiki.
Strokovnjaki in predstav-
niki oblasti, ki zatrjujejo, da
gre za nenevarno stanje, bo-
do resnico dokazali najlaže
na ta način, če bodo sami sta-
novali v takšnih stanovanjih
kot so v Celju in s tem doka-
zali, da zaupajo svojim trdi-
tvam.
Predvsem je nerazumljivo,
da za tako pomembno po-
dročje naj ne bi bilo denarja,
čeprav so projekti za celovi-
to ugotavljanje problema
stari že nekaj let. Od tistih, ki
so projekte pripravili, priča-
kujemo, da bodo javno obja-
vili, komu so jih poslali, sku-
paj s predračuni in obrazloži-
tvijo, od tistih, ki so jih dobi-
li, pa javno pojasnilo, zakaj
so financiranje zavrnili.
O tem, daje sevanje opeke,
proizvedene iz elektrofilter-
skega pepela iz Šoštanjske
termoelektrarne, škodljivo,
pa predvsem tole: če bi ta
opeka ne bila škodljiva, bi jo
zagotovo izdelovali še na-
prej, zlasti, ker je bil zanjo,
zaradi privlačne cene, velik
interes.
Glede na tolmačenje škod-
ljivih in neškodljivih vred-
nostih pa tole: po zmernih
ocenah v Veliki Britaniji po-
meni koncentracija 100 be-
kerelov na m3 sevalno dozo
5 milisivertov na leto, kar
predstavlja nevarnost za
smrt zaradi pljučnega raka
pri 0,5% populacije, ki je tej
dozi stalno izpostavljena.
Agencija EPA iz ZDA trdi,
da koncentracija radona 150
bekerelov na m3 daje v enem
letu dozo 20 milisivertov, kar
pomeni življenjsko nevarno
sevanje za 6% ljudi, ki so
stalno izpostavljeni takšni
dozi. Po nemških podatkih
daje poprečna koncentracija
50 bekerelov za bronhialni
epitel sevanje 15 milisi-
vertov.
Glede opravljenih meritev
v Celju smo prepričani, da
-	glede na čas meritev
-	predstavljajo poprečje. Pri
tem se opiramo na meritve
v Titovem Velenju, ki so bile
opravljene v daljšem časov-
nem obdobju, praktično
v vseh letnih časih. Nelogič-
no bi bilo, da bi smeh biti
celjski stanovalci nekajkrat
bolj obremenjeni kot tisti, ki
pri nas delajo poklicno z izo-
topi. V Celju je treba še pose-
bej povedati, da ne manjka
industrijskih snovi, ki so tu-
di radioaktivne in da je Celje
nasploh onesnaženo mesto.
Treba je torej na problem
gledati z vidika celovitega
vpliva onesnaženega okolja
na človeka. Znano je tudi, da
je efekt sevanja odvisen od
jakosti in trajanja, osebne
občutljivosti, življenjskega
okolja, starosti, spola, pred-
hodnih bolezni. Pri dejavni-
ku »trajanje« zato sprašuje-
mo: Kako lahko nekateri
strokovnjaki trdijo, da celj-
ske doze niso škodljive za
daljše obdobje, da o potom-
stvu ne govorimo, če pozna-
jo problem le kakih pet let?
Ob zatijevanju strokovnja-
kov, da je meja škodljivosti
800 bekerelov, pa se sprašu-
jemo, zakaj naj bi sploh
opravljali meritve. Se splača
porabiti mihjarde dinarjev
za to, da bi ljudem lahko sve-
tovali, naj stanovanja zračijo.
Pri tem pa posebej poudarja-
mo, da zračenje v Celju, zara-
di inverzije in onesnaženega
zraka, v 105 do. 165 dni na
leto sploh ne pride v poštev.
Tudi sicer prezračevanje ne
pomeni sanacije, say osnovni
razlog sevanja ostane.
K ugotavljanju stanja v Ce-
lju in drugod sodi zagotovo
še dejstvo, da poleg radona
poznamo še druge sevalce
v stanovanjih, kot so U-238,
Th-232, K-40.
Zato smatramo, da je treba
premagati dosedanjo misel-
nost in da se morajo o pro-
blemu izreči tako fiziki kot
medicinci, biologi, pravniki,
politiki, še zlasti pa javnost.
Za zd^j smo slišali predvsem
mnenja nekaterih fizikov in
politike. Ob zaključku pa
znova poudarjamo našo os-
novno opredelitev: Vsaka
radioaktivnost nad narav-
nim ozadjem je škodljiva in
jo je treba preprečiti!
JANEZ ČERNEJ
PRITOŽNA
KNJIGA
Zakaj tako?
Pod tem skromnim naslo-
vom bi lahko zapisali pre-
prosto vprašanje celjskemu
Izletniku, zakaj ni možno na
avtobusni postaji v Žalcu že
dalj časa kupiti vozovnic za
lokalni promet. Ko so pred
meseci uvedli te vozovnice,
jih je bilo v Žalcu možno ku-
piti najprej v kiosku s časni-
ki in revijami, nato pa
v okrepčevalnici Izletnika.
Oboji pa so se tej prodaji od-
povedali iz preprostega raz-
loga, ker za prodajo niso bili
nagrajeni. Tako so za tretje
prodajno mesto našh blagov-
nico Nama, ki pa je žal vsak
dan odprta šele od pol osmih
zjutraj dalje, zaprta pa je
v večernih urah, ob sobotah
popoldne, nedeljah in praz-
nikih. Ljudje pa se vozijo
v službo zjutraj, na obiske ob
koncu tedna. S^j je res, da
lahko kupijo vozovnico pri
šoferju, vendar krepko draž-
je kot običajno. Sprašujem
se ah je res potnik kriv, da ne
more v redni prodaji kupiti
vozovnic, le-to pa dražje pla-
čuje v avtobusu. Tisti, ki ku-
pi več vozovnic na »zalogo«,
pa lepo kreditira Izletnik.
Rekli so tudi, da bodo šoferji
pri tem sistemu razbreme-
njeni. Nasprotno, imajo še
več dela s prodajo vozovnic
in menjavanjem denarja.
Najboljša je bila preprosta
varianta s sprevodnikom, pa
kaj, ko žehmo s »tehniko«
naprej.	TV
Vhod v Stari
pisker
Ko sem 31. oktobra, tako
kot vsako leto, obiskala Stari
pisker in prižgala svečo na
kralju, kjer so bih ustreljeni
talci, sem spet žalostno ugo-
tovila, da je vhod v ta objekt
takšen, ko je bil pred letom
dni. Pri tem mislim na zane-
marjenost in umazanijo, kije
prisotna povsod v tem pro-
storu. Vhodna vrata so obdr-
sana, prostor, skozi katerega
se pride na dvorišče, kjer je
bilo morišče, pa daje videz
zapuščenosti. Prav klavrn je
pogled na nihajna vrata, ki
so potrebna pleskanja, razbi-
te lestence na stropu, kjer je
polno pajčevine, oguljene in
umazane stopnice, ki vodijo
v zgornje prostore, ter uma-
zano in zanemarjeno okno
na stopnišču. Skratka,
»šlamparija« na vsakem ko-
raku.
Res je sramota za Muzej re-
volucije in stanovanjsko
skupnost, da ne moreta sku-
paj z uporabniki stanovanj-
skih prostorov (odvetniki,
javno tožilstvo), ki so v stav-
bi, kjer je vhod v Stari pi-
sker, ustrezno urediti tega
objekta, da bi imel dostojen
izgled, ki ne bi bil v sramoto
Celju in Celjanom. Tudi ob-
činski odbor ZZB Celje bi se
pri reševanju tega problema
lahko bolj angažiral, ker na
to opozarjam že več let.
ANA MOŠKOTEVC
16. STRAN - 28. DECEMBER 1989	ZAN1MIVSTI
NT&RC
REPORTAŽA
Ko si sam, si izpostavljen viharjem
Iz avanturlzma v pustolovščino, ki bi mladega Celjana lahko stala tudi življenje
Tujska legija, v originalu Legion Etrange-
re-zatočišče raznolike druščine pustolovcev,
kriminalcev in deklasiranih ljudi iz vsega
sveta, po drugi svetovni vojni pa tudi pribe-
žališče političnih vojnih zločincev. Prve tuj-
ske legije so nastajale že davnega leta 1831
kot bojne francoske enote izven ozemlja
Francije z namenom, da s plačanimi najem-
niki različnih narodnosti razširi svoj koloni-
alni imperij.
Po uspehih v kolonialnih ekspedicijah proti
domorodcem v Severni Afriki (Alžir, Maroko)
so njene enote uporabljali za intervence v dru-
gih državah: na Krimu (1855), v Italiji (1859),
v Mehiki (1862), v Ammanu, Tonkinu, na For-
mozi. 1911 je tujska legija sodelovala v pacifi-
kaciji Maroka, po prvi svetovni vojni pa pri
zadušitvi domorodskih vstaj v Maroku in Siri-
ji. Med drugo svetovno vojno je intervenirala
na Norveškem. Obnovljena in modernizirana
se je 1946. borila v Indokini proti narodno-
osvobodilni vojski Vietnama vse do zaključka
te vojne leta 1954. Danes je to še vedno legalna
organizacija pod okriljem Francije, ki ima svo-
je čete v Džibutiju,_ Južnoafriški republiki, na
Korziki in še kje. Še vedno jo tvorijo vojaki-
plačanci z vsega sveta, ki v legiji izgubijo iden-
titeto, ki nikoli ne vprašajo koga in zakaj ubija-
jo, njihov cilj je le vojskovanje. In med te je iz
pustolovskih nagibov zašel Celjan, ki danes
šteje štiriindvajset let, ko je bil v legiji, pa mu
jih je bilo osemnajst. Nadeli so mu ime Jean
Duvais. Naj ostane zavit v meglo pod tem ime-
nom tudi v naslednjih vrsticah.
Celjska »ulična fakulteta«
Skoraj deset let bo že, kar je Jean prvič odšel
z avtostopom v Nemčijo. Bilo mu je petnajst
let. Kasneje so si potovanja sledila, nemirni
Jeanov duh je neprestano iskal nekaj novega,
vznemirljivega. Ko je obiskoval krajši čas pi-
ransko pomorsko šolo, je bil pogosto v sosed-
nji Italiji. Genovo, Benetke, Rim je poznal kot
lasten žep in takrat je slišal številne vznemirlji-
ve zgodbe. Ker v Piranu v šoli ni šlo, se je vrnil
v Celje in poizkusil ali bi mu ustrezalo postati
avtomehanik. Prosti čas je preživljal z mešano
druščino. Igral je kitaro pri nekem celjskem
bandu, s kolegi pa so radi popivali, cigaretam
je sledila marihuana in še ne polnoletni Jean je
brodil v umazano godljo, ki je postajala vse
gostejša.
Bolj kot ne prepuščen sam sebi in ulici je
opravil ulično fakulteto, ki mu je vtisnila svoj
pečat v način življenja in razmišljanja. »Vse mi
je nekako 'laufalo', kar preveč fino je bilo. Spili
smo kaj, vzeli kakšen joint in uživali.« Toda
življenje je zavito in nepredvidljivo in lepega
dne se je Jeanu vse uprlo. Spoznal je, da mu do
propada manjka le še korak in kot rešilne bilke
se je oklenil misli, da bi prekinil stike s svojo
druščino. To mu je, kot pravi, lahko nudila le
tujina.
»Že leto dni preden sem šel v tujsko legijo
sem čutil, da bom nekam moral iti, da tako ne
bom mogel več živeti. Zapustila me je tudi
punca in morda je bil to povod, da sem se malo
zamislil nad vsem. Trdno sem se odločil, da
prekinem stike s prijatelji, z alkoholm in z dro-
go. Če človek nima urejenih družinskih raz-
mer, če si na cesti, si izpostavljen viharjem. Ko
vidiš, da prihajaš do meje, ko ne boš več videl
prihodnosti, se odločiš za veliki korak.«
Toda tujska legija vendar ni rešitev? Tam
ljudje popivajo, uživajo drogo, da o drugih
stvareh sploh ne govorimo? »Na to takrat, ko
sem šel, nisem mislil. O legiji sem vedel toliko
kolikor veš o njej sedaj ti, to je skorsg nič. Kako
priti vanjo pa človek, ki se za to resno zanima,
na ta ali oni način že izve. Danes prihajajo
k meni mladi fantje in me sprašujejo, kako bi
prišli v legijo. Tisti, ki pride in vpraša, prav
gotovo ni primeren zanjo, če bi bil res trdno
odločen, me ne bi zasliševal, kako je tam. In ko
mu povem dovolj groznih stvari, namenoma
vse še potenciram, ga mine veselje.«
Pred petimi leti, bilo je pozno jeseni, se je
Jean odpravil v Marseille v Francijo. »Ko sem
izstopil iz vlaka, sem na zidovih postaje videl
plakate, ki so vabili v legijo. Vprašal sem neke-
ga šoferja, na katero številko avtobusa moram
gledati, da bom prišel do vojašnice. Mislim, da
je tja vozil avtobus številka šest. Pred vhodom
meje ustavil stražar. Ko sem povedal, da bi rad
med legionarje, me je pričel naganjati. Ker me
ni mogel odvrniti od namere, je vdan v usodo
poklical oficirja. Tako sem padel v to 'sceno'.«
»... Tu je bikovska glava generala Frango-
isa de Negriera, čigar vojaška filozofija, zgoš-
čena v en sam zlovešč stavek, še zmerom
pozdravlja novince, ko prihajajo v marsejsko
polkovno vojašnico: Vam, legionarjem, je na-
menjena smrt, in poslal vas bom tja, kjer jo
boste srečali zagotovo.«
(vsi navedki z mastno odtisnjenimi čr-
kami so povzeti po knjigi Hugha Mc
Leaveja »Prekleti umirajo počasi«)
»Pasje« življenje legionarjev
- novincev
Prihodnji dan je moral podpisati petletno
pogodbo ter opraviti temeljite zdravniške pre-
glede. Legionar mora biti brezhibnega zdravja.
Gorje, če zdravniki odkrijejo, da ni zdrav! Tak-
šen novinec namreč čez noč izgine. Kam, lah-
ko legionarji le ugibajo. Po natančno opravlje-
nih pregledih prideš v roke »gestapu«. Gre za
legionarsko policijo, ki ima svojo mrežo raz-
predeno po vsem svetu. O tvojem bivšem živ-
ljenju skuša izvedeti vse, navadno pa novincu
koga iz svojih vrst podtaknejo, da ga kakšen
mesec dni opazuje. Tega se novinci najbolj
boje.
Potem, ko legionarjevi dokumenti izginejo,
ko njegovo ime izbrišejo, ko mu s francoskim
imenom skušajo vtisniti novo identiteto, se
prične trdo delo. Urjenje. Za vse to so plačani.
Vsak mesec prejemajo po 4 tisoč frankov, od
tega jim polovico izplačajo, ostalo pa nalagajo
na bančni račun in smejo skupno vsoto dvigni-
ti šele po petih letih legionarjenja.
»Mesec in pol smo hodili samo po gozdovih,
trenirali, se učili orientacije, izvajali napade in
obrambe, hranili so nas z na pol surovim me-
som, da bi tudi tako v nas ubili Človeka. Ne
smeš imeti vesti, biti moraš zaprt, čim bolj
ubijalski. Vojak mora prenesti vse in nikoli ne
sme omagati. Z avtomatskim orožjem streljaš
kar na pamet, nikamor ne meriš. Pravega legi-
onarja lahko njegov nadrejeni pretepe, pa se ta
za to ne bo zmenil in bo šel kar dalje, ne bo se
spraševal zakaj. Prestopiti mora neko mejo, ki
je v realnosti, pri običajnih ljudeh ni mogoče.
In ravno zato, ker moraš zatreti vse kar je
človeškega v tebi, se toliko legionarjev zapija
in drogira.« Tisti, ki vsega tega ne zmorejo,
delajo ali v kuhinji ali kot zidarji ali pa jih
preprosto ni več. Skratka - legija je začarani
krog brez izhoda. Veliko je dezerterjev, toda
kar v sedemdesetih odstotkih se begi ne posre-
čijo.
»Nekoč smo imeli neko zabavo. Ko je eden
izmed legionarjev pričel oponašati junaka risa-
nega filma, je neki oficir ponorel. Vpil je, da si
legionarji tako neumnih šal ne smejo privošči-
ti, pri tem pa je legionarja pretepal in brcal, ne
da bi gledal kam padajo njegovi udarci in koli-
ko ga bo poškodoval.«
»Vzravnajte se, golazen! Trebuh not, prsa
ven. Zdaj pa napnite ušesa. Lčgion Etrangere
se je začela leta 1831, ustanovil jo je franco-
ski kralj Louis Philippe, ker jo je potreboval
za operacije zunaj Francije. Vselej so jo uvrš-
čali med najelitnejše oddelke francoske
vojske.«
Oficirji, ki so jim Človeka izbili že davno
preden so to postali, se zživljajo nad legionarji,
zato si je, kot pravi Jean, treba prizadevati, da
najkasneje v desetih letih postaneš nekdo s či-
nom, saj dlje takšnega maltretiranja prav goto-
vo ni mogoče vzdržati.
K urjenju sodita temeljita fizična in psihična
pripravljenost. Med drugim so bili ob zaključ-
ku več mesečnega urjenja sposobni s 25 kilo-
grami bojne opreme na sebi preteči 40 kilome-
trov. Vsak dan so imeli tudi dve uri pouka
francoščine, kajti oficirji v komuniciranju ne
priznavajo drugega jezika. Vse legionarske bit-
ke novejše dobe snemajo na video kamere,
posnetke pa prevajajo novincem ter jih učijo
kakšnih napak naj ne delajo.
Ko so osnovne, štirimesečne priprave mimo,
imajo legionarji nenadoma časa na pretek. Pri-
čenjajo popivati, uživati drogo in skoraj ves
denar porabijo le za to. Pa še izposojati si
morajo. Tudi kasneje, v Afriki na primer, je
med legionarji alkoholizma in narkomanije ve-
liko zato, ker so v neprestani bojni pripravlje-
nosti, toda v 95 odstotkih ne počnejo ničesar,
čakajo na akcijo, v petih odstotkih pa jo izva-
jajo.
»... samomorilcev je v legiji preveč, da bi
to v francoski armadi kdajkoli priznali.«
Jean pripoveduje, da se je drogi in pijači
v legiji z lahkoto uprl, ker je kmalu spoznal, da
bo moral od tam pobegniti. Hotel je med »mi-
sijonerje«. Gre za ilegalno organizacijo, ki jo
podpira kapitalistična mafija. Pogoj za vstop
v to organizacijo je opravljeno urjenje v tujski
legiji, dolžnost »misijonerjev« pa je za denar
početi vse, kar jim naročijo. Mesečno prejema-
jo deset tisoč dolarjev. »Nameraval sem tam
ostati dve leti, nato pa bi dezertiral in si v Av-
straliji kupil kakšen gostinski lokal. Toda še
pred vsem tem sem moral dezertirati iz legije.«
Po sedmih mesecih legionarjenja je del načr-
ta uresničil.
Beg
»Urjenje sem opravil zelo uspešno, saj sem
se uvrstil med deset najboljših. Lahko sem
izbiral, kam bi rad šel. Namenoma sem se od-
ločil za 6. regiment v Džibutiju, kjer bi bil
miner-diverzant. S tem sem hotel zabrisati ofi-
cirjeve dvome, saj je slutil, kaj nameravam.
Njim je namreč v interesu, da legionarji popi-
vajo in se drogirajo, saj jih lahko imajo tako
pod komando. Že med urjenjem v Franciji
sem ugotovil, da je vse skupaj sranje, da nas
vlečejo za nos. Vedel sem, da če me bodo
. poslali v Afriko, beg ne bo več mogoč. Name-
ravali so me poslati tudi na Korziko, kjer bi
moral opraviti še skoke s padalom, zato sem se
odločil za hiter beg. K sodelovanju sem najprej
pridobil nekega Jugoslovana, ki pa je vsem
sonarodnjakom zadevo hitro razbobnal, zato
s tem ni bilo nič. Več sreče sem imel z Italija-
nom, kije izhajal iz zelo bogate družine in je bil
v legiji zato, da bi vsem dokazal, da je lahko
samostojen, da zmore prenesti marsikaj. Do-
menila sva se, da greva oba med ,misijonerje'
in da morava zato ostati na evropski celini.
Predlagal sem mu, naj prosi preko nekega pri-
jatelja svojega očeta za pomoč pri begu. Iz
legije namreč brez nekoga, ki ti od zunaj po-
maga, ni mogoče pobegniti. Italijanov oče je
poskrbel, da naju je na bližnji črpalki čakal
nekdo z avtom. Ze nekaj dni pred begom sem
opazoval nihajna vrata, skozi katera naj bi po-
begnila in ko ni bilo nikogar v bližini, sem jih
mazal z maslom, da ne bi škripala. Tiste noči
sva se ob pol enih dobila z Italijanom na stra-
nišču. Potem sva se splazila mimo dežurnega
oficirja, kije bral časopis. Pred vojašnico, ki jo
obdaja ograja iz bodoče žice, seje sprehajal gor
in dol stražar na razdalji 300 metrov. Vedela
sva, da gre pri begu za veliko tveganje. Ko
nama je stražar obrnil hrbet, sva stekla do
ograje, jo preplezala, kar nama ni bilo težko
glede na to kako izurjeni smo bili, in na drugi
strani legla na tla, saj se je stražar obrnil in
koračil nazaj. Ko nama je zopet obrnil hrbet,
sva stekla do nizkega vinograda, zopet legla,
ker se je stražar obrnil, in nato na vso moč
zopet tekla. Ko sva prišla v bližino bencinske
črpalke, sva se vrgla na tla in čakala, kdaj bo
prispel avto. Nisva čakala dolgo. Nato smo
morali v pol ure priti do italijanske meje, ki
smo jo prestopili v Ventimigliu. Tik pred mejo
n£yu je plačanec odložil in nama razložil, kje
morava po hribih prestopiti mejo, da ne bi
naletela na patruljo. Proti šesti zjutraj sva bila
v Ventimigliu. Tam naju je čakal Italijanov
prijatelj in odpeljali smo se proti Rimu. Pričel
je siliti vame, češ, zak£y hočem še kar riniti
nekam dalje. Povedal sem mu, da sva se z Itali-
janom tako dogovorila, zato naj nama da mir.
Toda moj pobegli tovariš seje skisal in ni hotel
dalje. Potem me je prepričeval še njegov oče
naj ostanem v Italiji, kjer da mi bo našel službo
z vsaj tolikšnim zaslužkom kot sem ga preje-
mal v legiji. Zavrnil sem ga in se odločil, da
grem domov. Opozorili so me, da ne smem na
ambasado, temveč naj grem kar na mejni pre-
hod. V Gorici sem se prijavil carinikom, da
sem brez dokumentov, potem so me dolgo
zasliševali miličniki in me končno pustili do-
mov. Iz Nove Gorice sem telefoniral mami, da
prihajam.«
Ko je šel v legijo, je Jean dom zapustil ne da
bi povedal kam odhaja. Šele po treh mesecih je
poklical mamo. Ko jo je klical sedaj iz Nove
Gorice, pravi, niti ni bila posebej presenečena.
In kako se je vživel v nekdanje okolje? »Po
vrnitvi sem se počutil zelo zajebano. Začeti
znova je bilo obupno. Imel sem še nirte
da bi kam šel, potem pa so me priteti
kolegi, prepričevali so me, da bi }im
pripravili koncerte, pričel sem hodije,
nato sem prejel še poziv za voj skope!
. služiti vojaški rok. Tam sem bil polpio
v štabu, kjer so me gnjavili z vprašanji,
risal naj bi jim celo načrte! Kaj pa šelrav
hecno se mi je zdelo v naši vojskijjo
primerjal z legijo. Tisto streljanje«in
podobno...«
Jeanov celjski vsakdan
Danes je Jean zaposlen v eni izmfcih
delovnih organizacij. Pravi, da je tjcar
dolgo in da morebiti prihodnje letoieč,
kajti nemirni in pustolovski duh jeino
je v gibanju in nenehno nekaj išče.jbo,
ki jo je imel pred odhodom v legijike
prekinil. S pijačo in drogami je op*lje
se mu zdi zakotno mesto in zato imaiib-
ljano, pa K 4, kjer se dobiva s kolijer
vadi tudi z bandom, pri katerem ignda
je pravzaprav samotar. O legiji in rrfjih
ne razmišlja več.
Njegovo obzorje je brez formalnetbe
neverjetno široko, način razmišljanjfsi-
koga nenavaden, toda v bistvu pra\|>o-
zitiven in v njem ni niti sledu agrejin
nasilja. »Si morebiti iz legije pobegaza-
to, ker se ti je uprlo, da bi v tebi u)ve-
ka?« Zamislil seje, pokimal in dejaire-
biti tudi zato. »Sovražim nasilje injna
živce, toda vsak, ki mu omeniš legfrej
pomisli nanj. Tisti, ki ni bil tam, sne
more in ne zna predstavljati kaj to lioh
je.« Jean ne mara filozofiranja. Trdina
tleh. Ne poglablja se v podrobnosijje
šel, zakaj se je vrnil, zakaj je bil pribiti
tudi med »misijonerje«.
Ko se je vrnil iz legije so starši mre-
mu njegovemu kolegu prepovedal ije
z njim, češ, kaj boš z legionarjem! Tu si
tega ni dosti jemal k srcu. »Mene nujo
klasične stvari, rad pa imam življeiim
vsako uro življenja in moje bistvo jere-
stano kaj počnem.«
Ali ga ni strah, da bi ga legija nekoč in
se mu za dezerterstvo maščevala? »se
vrnil, sem se ponoči včasih res zbujio,
da mi sledijo, potem sem to prebole se
zavedam, da sem bil premajhna rib ne
iskali. Res pa je, daje pri njih že neoro,
da so vame vložili veliko denarja, Fm
jim ušel. Toda rad imam razburljMa-
vadno življenje, zato se s tovrstnimiine
obremenjujem.«
Preden sem pripravila pogovor z i se
nisva poznala. Toda ko sem se spuste
sila razburljivo pustolovščino, ob Ne-
dolžnosti pa bi se Jean krohotal rte.
meje bilo, priznam, nekoliko strah.fer-
jih krožijo strašne govorice in v ženjio-
sti sem bila nekoliko v skrbeh. Želje
predlagal sestanek za ob pol deveter,
me je nemalo šokirajo in ko je ob dpi
uri z avtom prišel pome in predlagava
v Titovo Velenje, sem na debelo lila
slino. Skušala sem vztrajati, da bi <£e-
lju, pa me je razorožil z vprašanje! se
bojiš vožnje z avtom?« Seveda je *or
odklonilen in že sva drvela proti Tifle-
nju. Iz minute v minuto sem se ' in
preživela sem razburljiv večer z. ki
v svoji notranjosti skriva mehko
mero inteligence ter vrlino, ki jo d»ko
srečamo - odkritost. Marsikaj semJPi-
sala, nekaj sem namenoma zamolč'
In marsikaj mi je povedal, a goto^t-
no, da je še več obdržal zase.
NATAŠ^Š
Foto: EDO EII®H
NT&RC
REPORTAŽA	28. DECEMBER 1989 - STRAN 17.
Damjan je hitro postal »Srečko«
Deček s Klanca nad Dobrno že Ima električni voziček
»Če bo akcija uspela, bo
Damjan postal »Srečko«, so
povedali	Skutnikovi
s Klanca nad Dobrno pred
začetkom akcije za nakup
električnega invalidskega
vozička za enajstletnega pe-
tošolca. »To se je uresničilo.
Bolj srečen ne bi mogel bi-
ti,« je vesel in ganjen hkrati
Damjanov oče.
»Čisto samostojen sem...
in srečen,« pove deček, do
nedavnega odvisen od dru-
gih, ki že ima nov, tako žele-
ni invalidski voziček. »Pe-
ljem se lahko do prijateljev,
igram se, vse je drugače.
Zdaj se lahko premikam
sam, s prejšnjim invalidskim
vozičkom pa sem moral ved-
no koga poklicati, da me je
kam peljal.«
Damjanov oče, Rudi Skut-
nik se spominja, da sprva
kar ni mogel veijeti, da je
voziček že doma, pri hiši.
»Akcija naj bi se predvido-
ma končala do novega leta,
voziček, ki je stal 15 tisoč
nemških mark, pa so dobili
»zgodovinskega« 12. decem-
bra. »Damjan ni mogel verje-
ti, da je voziček že doma.
Prej mu tudi nisem hotel.po-
vedati. Ko sem ga konec ted-
na pripeljal iz Kamnika in
položil na nov voziček, je sa-
mo gledal ah je to mogoče.
Bil je presrečen. Tudi jaz
sem hodil tistega dne gledat
voziček vsake pol ure. Sam
nisem mogel verjeti, da je
voziček tukaj. Saj pravim:
beseda hvala je premalo.
V srcu čutimo, da so ljudje
še pripravljeni pomagati.
Danes ^je ta akcija, jutri bo
druga in tudi, če bo še kakš-
na, sem osebno pripravljen
pomagati sočloveku. S skup-
nimi močmi se da nekaj do-
seči. Če ni denarja, ne moreš
nič,« ne skriva veselja Dam-
janov oče.
Skutnikovi povejo, da seje
Damjan, ki ima cerebralno
paralizo, zelo dobro privadil
novega vozička: »Vozi se le-
po, umirjeno, tako, da ni te-
žav«. Koliko sošolcev v kam-
niškem zavodu za usposab-
ljanje invalidne mladine, od
koder ga pripelje oče vsak
teden domov, ima takšen so-
doben, nujni življenjski pri-
pomoček, kot ga ima zdaj
Damjan: »Maja iz Šmarja ga
ima, a ne istega in pa »eden«
iz drugega nadstropja«. Maja
ga ima s pomočjo akcije
Sentjurčanov, kjer je zapo-
slena njena mama in tudi
zdomcev. Damjan pa ga je
dobil s pomočjo sodelavcev
njegovega atija v zdravilišču
Dobrna in akcije Novega
tednika in Radia Celje. V za-
četku akcije Novega tednika
in radia Celje se je že v pr-
vem tednu nabralo 5 starih
milijard, ki so takrat pome-
nile več. Nato smo v akciji
kmalu zbrali že 41 starih mi-
lijard. »Vse kaže, da mu bo
uspelo,« smo zapisali. In ta-
ko naprej.
Ko so Skutnikovi na začet-
ku opazili odmev, so tihoma
začeli upati v uspeh akcije.
»V srcu upamo, da je sin da-
nes močnejši. Tudi midva
z ženo sva močnejša. Fantje
le samostojen in se že vozi od
soseda do soseda«. Po maka-
damu, pa vendar. Prihodnje
leto bodo poskušali tudi ure-
diti cesto v strmini nad Do-
brno. Starša z invalidnim
otrokom pravita, da ju je no-
va Damjanova samostojnost
tudi notranje pomladila.
S sodobnim električnim vo-
zičkom je odpadlo precej do-
datnih bremen.
V šoli se Damjan seveda
počuti boljše kot prej. Veseli
se bližnjih počitnic: »Vozil
se bom.« Ležita mu matema-
tika in telovadba, manj pa
slovenščina, družba, narava
in angleščina. Lani je izdelal
z dobrim uspehom. Ko sem
ga vprašal k^j bi rad delal, ko
bo odrasel, je rekel da še ne
ve. Mogoče svojih tihih želja
še noče izdati. S sodobnim
električnim vozičkom bo
prihodnja življenjska pot
prav gotovo bližja in lažja.
Zlasti v teh strminah.
V njem in v njegovih star-
ših bo ostala zavest, da v naj-
večji stiski ni ostal sam. S so-
sednjega klanca se pripodi
fante, ki se je razveselil Dam-
janovega konca tedna. Dam-
jan se mu je tokrat odpeljal
nasproti sam. Vsem, ki so
v akciji sodelovali, je invalid-
nega dečka res uspelo vrniti
njegovim vrstnikom.
Hvala!
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Za družino Skutnik se je z novim vozičkom začelo novo
življenje.
Damjan in prijatelj - vsak s svojim vozičkom.
Teharje je dokončno pre-
lomilo dve dobi. Govori
o vojaškem kaosu, kaosu
ideologije. Govori o tem,
govori pa predvsem, da člo-
veku ni uspelo ohraniti svo-
jega dostojanstva, svojega
nedotaknjenega ponosa, go-
vori o popolnem moralnem
razsulu človeka.
Ob teh besedah bi se člo-
vek moral globoko prestraši-
ti. Množica neprijetnih vpra-
šanj je, ki se zgrinjajo nanj.
To bi moralo biti težko bre-
me. Odtujenost časa je bila
očitna. Po prihodu partije na
oblast je bila pahnjena s poti
kakršnakoli duhovna moč
posameznika, na dan je pri-
šla politična ponižanost in še
marsikaj. Prihrumela je za-
nesenjaška, fatalna, slepilna
in vsekakor meglena doba.
O tem času je treba jasno
povedati, da je bil popolno-
ma v rokah partije in da se je
moralo do pike natančno iz-
vajati tisto, kar je velevala.
Bližnji konec vojne, očitna
zmaga partizanskih enot, je
prisilila vse protikomuni-
stično nastrojene oborožene
enote, predvsem slovenske
domobrance, pa tudi člane
njihovih družin, da so se
umaknili iz države. Na pragu
je bila popolna sovjetizacija.
Zlorabljena beseda demo-
kracija se je pričela širiti
prav iz Sovjetske zveze. Sta-
lin je obljubil močne, neod-
visne in suverene države.
V Potsdamu je Stalin celo
obljubil Churchillu, da bodo
v vseh državah, kjer bodo
Rusi sodelovali pri osvobo-
ditvi ah pa jih osvobodili,
imeli svobodne volitve, v ka-
terih bodo udeležene vse po-
litične stranke razen fašistič-
nih. Kakšna ironija! Danes
po štiridesetih letih to zlo-
rabljeno besedo, častitljivo
in vzorno besedo, prvič po-
stavljamo ali vsaj poskuša-
mo postaviti v pravo luč.
Vrniti se ji mora prvotna
vsebina in to je vladavina,
v kateri narodi vladajo sami
sebi prek političnih strank,
ki enakovredno tekmujejo
v postavljanju svojih kandi-
datov za parlament in vlado.
Samo to je resnična demo-
kracija.
Diktatura partije
Med drugo svetovno vojno
je partizansko gibanje v Slo-
veniji in v Jugoslaviji zahte-
valo, da se mora vsak posa-
meznik podrediti njihovemu
vodstvu in povelju. Od sa-
mega začetka so hoteli imeti
popolno politično subordi-
nacijo, popolno vladavino.
Svoje gibanje so razumeli
kot edino popolno, edino
pravo za boj proti okupator-
ju, imeli so se za »demokra-
tične«. Dogodki so pokazali,
da so že od samega začetka
želeli pričeti komunistično
revolucijo, izkoristiti trenu-
tek in jo poimenovati kot
ljudsko, vseljudsko revolu-
cijo.
To kaže predvsem leto
1943, po kapitulaciji Italije.
Takrat so zastopniki Sloven-
ske ljudske stranke izdelali
načrt, kako bi skupno s par-
tizani rešili slovenske ljudi iz
italijanskih taborišč. Komu-
nistično vodstvo v Ljubljani
naj bi načrt odobrilo, zavrni-
la pa ga je patizanska ko-
manda. Globina tega neskla-
dja kaže tisto, kar se dogaja
danes. Po revoluciji, po zma-
gi partizanstva, mora vladati
jugoslovanska partija. To je
bil sveti cilj in vsak tekmec
bi bil preveč, odveč. Komu-
nistična partija je želela svo-
jo diktaturo, druge stranke
so kot režim, v katerem bi
bilo njihovo delovanje ne-
omejeno, parlamentarno.
Bratomorna vojna, ki je na-
stala kot posledica, je pred-
vsem produkt trenutka, ki je
bil takrat v Evropi takšen, da
so divjali vojaštvo, moč, faši-
zem in boljševizem.
Končni obračun bratomor-
ne vojne, divjanja v Sloveni-
ji, se je pričel po kapitulaciji
Nemčije v Evropi. Domo-
branstvo je bilo neupraviče-
no in upravičeno obtoženo
kot sodelavec okupatorja in
pod tem imenom je bilo v isti
koš strpano tudi ostalo do-
moljubno slovensko ljud-
stvo, ki se ni strinjalo z reži-
mom, kakšen mu je visel nad
glavo.
Obračun je bil krvav, veli-
ko bolj krvav kot bi si človek
to lahko predstavljal.
Spomnim se svojega šola-
nja. Belogardistično in so-
vražno ljudstvo, so me po-
učevali, je skupaj s sovražni-
ki bežalo pred narodno
oblastjo. Tajni, prikriti arhi-
vi, prepoved branja tujega
časopisja je omogočilo takš-
no zavajanje, takšno pitanje
mladih ljudi z lažmi. Domo-
branske enote so se umakni-
le nekaj kilometrov za seda-
njo državno mejo v roke bri-
tanske vojske. Britanske, ne
nemške. Razlika je očitna in
govori popolnoma drugače,
osvetljuje novo plat zamol-
čane krute zgodovine slo-
venskega ljudstva.
Mestno smetišče
Teharje se danes počasi
utaplja, molče umira. Šteje
morda še samo tisoč prebi-
valcev. Nekoč, takoj po vojni
je bilo Teharje občina, danes
pa ni niti denarja za tajnika
KS. Kraj umira med železar-
no Štore, Cinkarno in
Emom, tremi največjimi
onesnaževalci.
Teharje ima svojo zgodovi-
no že iz fevdalnega časa, te-
harski grofje še danes ponos-
no kraljujejo v vseh turistič-
nih in zgodovinskih bukvah.
Od 45. leta naprej na Te-
harju niso zgradili niti enega
državnega ali družbenega
objekta, ne delovnev organi-
zacije, ne podjetja. Življenje
teče otopelo, prebivalci
o njem ne govorijo z optimiz-
mom. Ni politične organiza-
cije, ki bi spremenila njihovo
zavest, prelomila brezbriž-
nost. Teharje je v večnem
zimskem spancu. Tako lah-
ko kratko in jedrnato opiše-
mo Teharje kot samo še kra-
jevno skupnost.
Nekoč je bilo drugače, cve-
telo je od kmetijstva, cvetele
so močne kmetije.
Takšen oris Teharja pa po-
trjuje tudi načrt celjske obči-
ne: ta pravi, da je Bukovžlak
primeren za deponije smeti.
Tako se lahko Teharje danes
pohvali edinole z mestnim
smetiščem, z eno polno de-
ponijo odpadnih surovin in
še z eno, ki prav sedaj raste
pod vasjo Proseniško.
Ali pa, kakor je povedala
tajnica KS Teharje: »Ne mo-
rem veijeti, da je bilo na Te-
harju taborišče, da se je vse
to res dogajalo. Moram priz-
nati, da sem bila ponosna na
Teharje, predvsem zaradi
»grofovske« zgodovine. Na
žalost pa nas občina Celje ne
priznava in nas ima za kra-
jevno skupnost smetišč.«
O mraku, ki je legel nad
glave in duše ljudi, tajnica
krajevne skupnosti ni vedela
ničesar. Je že tako, da drugi
veliko več vedo o našem do-
mačem pragu in to o senčnih
plateh. Tega je krivo politič-
no zgodovinopisje.
Nekateri še vedno živijo
v slavni preteklosti, še vedno
imenujejo našo državo oazo
miru, še vedno pleteničijo
o obljubljeni deželi in po-
dobno. Pozabljajo pa na os-
novna izhodišča moderne
Evrope, ki jih ta obljubljena
dežela vztrajno in vestno kr-
ši. Ni jim mar za načelo brez-
prizivnega Spoštovanja
mednarodnega prava, krši
pravice narodov do samood-
ločbe, ne uveljavlja osnov
človekovih pravic in svoboš-
čin, nima posluha za huma-
nitarna vprašanja, tržno iz-
menjavanje idej ima za so-
vražna dejanja, avtorje teh
idej za sovražnike in še in še.
Jugoslavija je podtalna
rdeča zarotnica, bi lahko go-
vorili o nas in mnogi nas res
gledajo tako.
Je pa tudi res, da se človek
vsega navadi, tako rekoč mo-
ra se soočiti z resnico, da po-
staja državni teror vsakdanja
stvar oblastnikov socializ-
ma. Kosovo in Kitajska zgo-
vorno pričata prav o tem.
Vedno ko poslušam pove-
ličevanje briljantnih trenut-
kov polpretekle zgodovine,
pridem do sklepa, da nisem
za prihodnost vreden ničesar
in celo, da sem odveč. To kar
so oni storili, je in mora biti
božanstvo.
Bitko šele
začenjamo
Kdo je izbral prav Teharje
za obračun ideologij, da je
kot takšno poleg Kočevske-
ga Roga madež domoljubne-
ga in zavestnega ljudstva?
Usoden je bil geografski po-
ložaj Teharja. Kolone hrva-
ških domobrancev z druži-
nami, veliko število ustašev
in četnikov se je prav mimo
Teharja valilo naprej proti
Koroški. Železnica iz smeri
Zidanega mosta je imela po-
membno vlogo v prevozu
»nasprotnega tabora« iz no-
tranjosti Slovenije.
Nadaljevanje prihodnjič
18. STRAN - 28. DECEMBER 1989
NT&RC
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Atkine družabne zanke
Namesto uganke, vam tokrat Atka
prinaša koš igric, ki se jih boste lahko
igrali v veseli novoletni družbi. Prijet-
no zabavo vam želi!
Nevarna sedmlca
Igralci sedijo v krogu in kolikor mogo-
če hitro štejejo eden za drugim. Namesto
sedmice morajo reči Bum! Enako tudi za
vsa števila, ki so deljiva s sedem, ali števi-
la, ki vsebujejo sedmico. Takole: 1, 2, 3,4,
5, 6, Bum! 8, 9, 10, 11, 12, 13, Bum! 15, 16,
Bum! 18... Kdor se zmoti, ga soigralci
kaznujejo. Družba si v drugem krogu lah-
ko izbere tudi kakšno drugo število.
Povej na P
Vsak igralec ima na voljo minuto časa,
da pove čimveč besed na določeno črko.
Igro lahko naredimo težjo tako, da dolo-
čimo, da lahko igralec imenuje le samo-
stalnike, imena, mesta, živali...
Mamica gre nakupovat
Izžrebani igralec je mamica, ki gre v tr-
govino. Kupi le eno stvar (recimo lipov
čaj) Potem reče: »Mamica gre v trgovino.
Kupi nekaj na L.« Igralci potem po vrsti
imenujejo živila ali predmete na L. Tisti,
ki ugane, kaj je mamica kupila, je mami-
ca v naslednjem krogu.
Hišica lesenega možička
Vodja igre dvigne vžigalično škatlico
in reče: To je hišica lesenega možička.
Škatlico poda soigralcu, ki mora stavek
dopolniti. Na primer: »To je majhna hiši-
ca lesenega možička.« Ta spet poda škat-
lico naprej naslednjemu, ki spet dopolni
stavek. Čim daljši je stavek, tem težje ga
je pravilno ponoviti. Kdor tega ne zmore,
plača kazen, ali mora iz igre.
Podoba na obroke
Vsak igralec dobi list papirja in svinč-
nik. Na list nariše glavo. Potem list pre-
pogne tako, da soigralec ne more videti,
kaj je narisal, vidni sta le črtici, ki ozna-
čujeta vrat. Igralci potem lističe zamenja-
jo in vsak nariše telo in roki. Spet pre-
pognejo liste in jih zamenjajo. Zdaj vsak
nariše noge. Nastale bodo prav smešne
prikazni.
Vprašanja In odgovori
Vsak igralec napiše na list papirja vpra-
šanje in odgovor. Potem list pretrga tako,
daje na enem delu vprašanje, na drugem
pa odgovor. Vprašanje da vodji igre, od-
govor pa zadrži. Vodja igre premeša
vprašanja. Potem zastavi prvo vprašanje,
prvi igralec pa odgovori. Nastajajo naj-
bolj nenavadne kombinacije: Ali si napi-
sal domačo nalogo? Da, kadar me brat
pretepa. Igra je bolj zanimiva, čimveč je
igralcev. Sicer pa se lahko dogovorite, da
vsak napiše več vprašanj in odgovorov.
Zvočno iskanje
Igrica jev izpeljanka znane igre »vroče-
hladno«. Žrtev zapusti prostor, medtem
pa ostali skrijejo v sobi določen predmet.
Eden od igralcev je dirigent, ki izbere,
katero pesmico bodo prepevali. Ko pride
žrtev v sobo, igralci pojejo. Dirigent skrbi
za dinamiko. Čim bliže je igralec skrite-
mu predmetu, tem glasneje poje zbor,
čim bolj je oddaljen, tem tišji so pevci.
Sedi na stol
Pripravimo stole. Eden igralec ostane
brez njega. Igralci, ki sedijo na stolih pre-
pevajo. Ko vodja igre zakliče: »Tiho!« se
brž presedejo. Igralec, ki stoji, skuša za-
sesti enega od stolov. Če se mu to posre-
či, postane žrtev tisti, ki je ostal brez
stola. Igrico lahko igramo tudi drugače:
igralci plešejo okoli stolov in ko vodja
igre zakliče: »Sedi!« se čim hitreje vsak
usede. Tisti, ki ostane brez stola, plača
kazen. Igraje težja, če stole »razmečemo«
po sobi ali, če jih oddaljimo od »ple-
sišča«.
Pobiranje krompirja
V sobi pripravimo tekmovalno stezo:
nanjo položimo štiri do pet krompirjev.
Igralcu še pred tem zavežemo oči. Z zave-
zanimi očmi se igralec odpravi na pobira-
nje krompirja. Ko najde prvega, ga mora
odnesti na start. Krompir lahko išče tudi
več igralcev hkrati. Zmaga tisti, ki jih
zbere več.
Polžje dirke
Določimo dolžino teze, recimo od ene
do druge stene in izberemo čas 60 ali 120
sekund. Vsi igralci, razen vodje se posta-
vijo na start in skušajo stezo prehoditi
v določenem času. Pri tem se ne smejo
ustaviti, niti gledati na uro. Vodja prever-
ja čas na uri s sekundnimi kazalci. Tisti,
ki se cilja dodakne najbližje predpisane-
mu času, je zmagovalec in postane vodja
v novem krogu.
Križ in krog
Žrtvi zavežemo oči. V sobi mora nare-
diti devet korakov. Po tretjem, petem,
sedmem in devetem koraku mora s kre-
do na tla narisati križ. Nazaj grede mora
križe obkrožiti. Kdor obkroži več križev
je zmagovalec. Če so tla takšna, da po
njih ni mogoče brez škode risati, lahko
igralec spušča nitke. Tja grede rdeče, na-
zaj grede rumene. Kdor jih uspe spustiti
na isto mesto, zmaga.
Novo leto prihaja
Člani dopisniškega krožka
na osnovni šoli Edvard Kar-
delj v Slovenskih Konjicah so
pred novim letom naredili ne-
kaj anket. Najprej so spraše-
vali: ZAKAJ SE VESELIM
NOVEGA LETA?
Ker mi dedek Mraz prinese
igrače, in ker okrasimo novo-
letno jelko (Denis Malič)
Ker bomo pet minut pred
polnočjo odprli steklenico
šampanjca. (Mojca Tisovic)
Ker sem lani dobil veliko da-
rilo. (Franjo Videčnik)
DOBRI
DfDfK mi pmsi mi
drsalke- in se kaj! jaz
rada BEREM. JAZ &ADA
MČUMM. te POZDMLJA
TA MAI?A JUHART
o i E v » a rje-J
Ker bomo tisti dan vsi doma,
in ko bomo čakali novo leto,
bomo odprli šampanjec. (Pa-
trik Kolar)
KJE BI SILVESTROV AL?
Pri dedku Mrazu in Palčkih.
Tam bi imel zabavo in dedek
Mraz bi darila delil, delil...
Palčki bi poskrbeli za zabavo
in dogajali bi se čudeži. (Sintija
Križnič)
V Kulturnem domu. Tam bi
pripravili prijetno zabavo, pri-
reditve bi se odvijale celo noč,
gledali bi filme... (Kristjan
Košič)
S sošolkami. Čudovito bi se
imele. (Petra Lamut)
V lepem, urejenem prostoru,
polnem okraskov. (Karmen
Kukovič)
Meni je najlepše doma. Ob
polnoči bi šli na dvorišče in
spuščali rakete. (Patrik Kolar)
Na morju. (Nevenka Grašič)
KAJ BI OBLEKEL ZA SILVE-
STROVANJE?
Nekaj po zadnji modi: svile-
no bluzo in mini krilo. (Jasna
Kvas)
Jaz bi oblekel nekaj neobi-
čajnega, da bi me vsi občudo-
vali. (Roman Klokočovnik)
Oblekla bi super kavbojke in
majico, ki bi mi segala do pop-
ka. (Karmen Kukovič)
Kupil bi moško obleko - mo-
derno in črnega metuljčka.
(Patrik Kolar)
Rada bi imela dolgo, široko
obleko in črne, lakaste čevlje.
(Petra Lamut)
Kot posebnost: klobuk in le-
po svileno kravato. (Kristjan
Košič)
Če bi šla silvestrovat, bi
oblekla črno krilo, belo bluzo
in krznen plašč. (Mojca Ti-
sovic)
Karkoli - samo da bi bilo vse
novo. (Nevenka Marguč)
DRAGI DEDEK MRAZ l
PRIMESI Iti ČOKOLADO
IN AVTO IN ŠE FORMULO.
PRIDNO SE UČIM
NI P0MA6AM OČIJU.
B&LEZ JERNEJ
t tinto
OŠ £ KA«DEU
JI.ov. »OHJIC.E
KAJ BI ZA NAJDALJŠO NOČ
IMELI NA MIZI!
Sarmo in palačinke. (Petra)
Čokoladno pecivo (Roman)
Sadna kupa mora biti. Ni jo
težko pripraviti. (Patrik)
Razne dobrote, ki jih ne jem
vsak dan. (Jasna)
Mami mi je povedala, da so
okusni polži. Jaz pa pravim:
»Fuuuuj!« (Karmen)
DRA6I DEDEK
MRA7J PROSIM
prnesi n kuIka IN
MIŠKO, ALENU PA
VOKtfEN. ATEKU PA
TRI PARE: N06A/IG.
ASaATOMŠE
4 RAZ06.0
OŠ £ V A U.DELJ
SLO\J KONJlC£
Vesela šola iz Radolfzella
To so Veseli šolarji ob zaključku imenitne prireditve
v Bohringnu pri Radolfzellu ob Bodenskem jezeru, ki jo je
pripravil učitelj slovenskega dopolnilnega pouka Vladimir
Donaj ob asistenci tovarišic Marjance Klepac iz Arbona in
Melite Lašič iz Rankweila. Njihov nasmešek velja vsem vrstni-
kom v domovini z najlepšimi željami za uspešno in srečno novo
leto 1990.
MITJA UMNIK, Foto: WOLGANG STAFFELT
Sadne torte, razne kompote,
sladkarije vseh vrst, bogate na-
rezke. (Sintija)
Pizzo in limonado. (Luka)
Krompir in mnogo vrst me-
sa. (Denis)
Veliko sladoleda. (Nevenka)
Državljanom po celi Jugoslaviji
želimo vse dobro v letu 1990
DO LEDO
REPORTAŽA
NT&RC
28. DECEMBER 1989 - STRAN 19.
NOČNE
CVETKE
• Danijel G. iz Zgornje
Hudinje je spet zavil k Ber-
nardi H. Tokrat je tako dol-
go tolkel po vratih, da jih je
precej zdelal in si zaslužil
ovadbo za kaznivo dejanje,
ker je poškodoval tujo
stvar. Danijela obiski pri
Bernardi kar precej sta-
nejo.
• Mladoletnik Cvijetin
Z. se je dobro opremljen (v
žep je vtaknil bokser in
spray solzilec) napotil v re-
stavracijo v Novi vasi. Tam
je pripravil krajšo predsta-
vo, ki pa sojo prekinili mi-
ličiki in mu zaplenili rekvi-
zite.
• V petek sta Marko D.
iz Ulice frankolovskih žr-
tev in Bogdan D. iz Vrunče-
ve na Titovem trgu v Celju
napadla Fuada A. Fuad ni
prostovoljno sodeloval
v predstavi, prav tako kot
tudi Marko in Bogdan ver-
jetno nič kaj rada ne bosta
šla k sodniku za prekrške.
• V petek zjutraj so raz-
dejali gostilno Brioni v Tr-
novljah Martin S. iz Ipavče-
ve, Boris K. iz Košnice, Al-
fonz K. iz Malgajeve in Jan-
ko O. iz Stanetove. Vsi štir-
je so že gostovali v naši ru-
briki. Tokrat so naredili
precej neprijetnosti oštiiju,
saj so tudi napadali goste,
očitno pa le niso bili v pre-
moči, ker so približno ob
drugi uri pobegnili z avto-
mobilom. Daleč v takšnem
stanju niso bih sposobni
priti - že na Ljubečni so se
prevrnili z avtomobilom in
pridno počakali miličnike.
• V nedeljo je Zoran M.
v Levstikovi brez vzroka
udaril Mojco Ž., čeprav jo
niti ne pozna. Zoran bo mo-
ral pred sodnika za pre-
krške, Mojca pa ima še
možnost, da ga zasebno to-
ži zaradi razžalitve.
S. Š.
Prehiteval v škarje
Celjsko višje sodišče je
zvišalo kazen na 8 mescev
zapora 22-letnemu Petru
Klinarju iz Radeč, ker je na
magistralni cesti v Košnici
pri Celju prehiteval v škar-
je in povzročil nesrečo,
v kateri je voznik, ki je pri-
peljal iz nasprotne smeri,
umrl.
Do nesreče je prišlo lani
prvega julija, približno pet
minut pred šesto uro, ko je
Klinar vozil v koloni iz La-
škega proti Celju. V Košnici
se je v desnem nepregled-
nem ovinku, kjer je na sredi-
ni ceste tudi neprekinjena
bela črta, odločil za prehite-
vanje. Zapeljal je čez črto na
levi vozni pas, iz nasprotne
smeri pa je takrat pripeljal
prav tako z osebnim avtomo-
bilom Slavko Ž.. Prišlo je do
silovitega trčenja, v katerem
je Slavko Ž. dobil tako hude
rane, da je še isti dan umrl
v celjski bolnišnici.
Prvostopenjsko sodišče
v Celju je Klinarja obsodilo
na pogojno kazen leto dni za-
pora na preizkusno dobo
3 leta. Za takšno kaznivo de-
janje je sicer v kazenskem
zakoniku zagrožena kazen
od enega do osem let zapora,
prvostopenjski senat pa je
pri izreku kazni upošteval,
da Klinar prej še ni bil kaz-
novan, da je dejanje priznal
in obžaloval.
Pritožil se je javni tožilec
in predlagal izrek nepogojne
kazni, višje sodišče pa mu je
pritrdilo. Klinarjevo vožnjo
je ocenilo kot izredno drzno,
saj je začel prehitevati v ne-
preglednem ovinku in gre
torej za visoko stopnjo kriv-
de, ki je pravzaprav na zgor-
nji meji zavestne malomar-
nosti. Upoštevali pa so vse
olajševalne okoliščine in mu
izrekli kazen 8 mesecev za-
pora, kar je kljub temu še
pod zakonskim minimu-
mom in gre za izredno omili-
tev kazni.
S.Š.
Prodaja
avtomobila
Celjsko sodišče je obsodilo
na 2 meseca zapora, pogojno
na eno leto in na denarno ka-
zen 500 tisoč dinarjev Marja-
na G., zasebnega gostinca
s Kidričeve ceste v Celju.
Marjan G. je bil obsojen, ker
se je pri prodaji avtomobila
izognil plačilu davščine.
Marjan G. je marca leta 1987
uvozil rabljeni osebni avtomo-
bil Opel Kadett na ime Petra
H., potem pa ga brez pogodbe,
registrirane na občini, prodal
naprej. Kupec je avto spet pro-
dal naprej, nova lastnica pa je
zahtevala registracijo pogodbe
in v njej vpisan znesek, ki gaje
dejansko plačala za avtomobil.
Na to pa Marjan G. ni pristal,
ker bi moral plačati prevelike
davščine.
Sodišče je pri izreku stran-
ske (denarne) kazni upoštevalo
tudi okoliščino, da je obtože-
nec lani posloval z izgubo.
Na sodbo seje pritožil obdol-
ženec, vendar pa je višje sodiš-
če menilo, da pritožba ni upra-
vičena in je potrdilo prvosto-
penjsko sodbo.
S.Š.
Umrl v bolnišnici
V	mariborski bolnišnici je
v sredo zvečer umrl 46-letni
Alojz Tavčar iz Podvina pri
Polzeli. Tavčar se je ranil že
pred dnevi, ko je padel s kole-
som z motorjem, vendar sprva
ni kazalo, da bi bil huje ranjen.
Naslednji dan pa se mu je sta-
nje poslabšalo; odšel je
v zdravstveni dom, od koder
so ga poslali v celjsko bolnišni-
co, kjer so ugotovili, da ima
zlomljeno lobanjsko dno in so
ga zato odpeljali v mariborsko
bolnišnico, kjer pa mu tudi ni-
so mogli rešiti življenja.
Vožnja po levi
V	soboto popoldne je 39-let-
na Marija Karmen Trglavčnik
Koren iz Celja vozila z oseb-
nim avtomobilom iz Žalca pro-
ti Celju. Približno 200 metrov
pred odcepom za Babno je za-
vila na levo stran ceste, na-
sproti pa je takrat pravilno po
desni strani pripeljal z oseb-
nim avtomobilom 30-letni Jan-
ko Horvat, prav tako iz Celja.
Horvat je zaviral in se umikal,
vendar nesreče ni mogel pre-
prečiti. V nesreči sta se oba
voznika huje ranila in so ju
prepeljali v celjsko bolnišnico.
Nevarno prehitevanje
V	petek zvečer je 26-letni
Zvonko Krajnc iz Bodreža
med vožnjo z osebnim avtomo-
bilom po lokalni cesti iz Šent-
jurja proti Ponikvi v naselju
Hotunje po klancu navzdol
prehiteval drugo vozilo. Zaradi
neprimerne hitrosti je vozilo
zaneslo na levo stran ceste,
kjer je trčil v nasip in obstal
v jarku. V nesreči sta se voznik
in sopotnik, 30-letni Milan
Roje, prav tako iz Bodreža, hu-
je ranila. Miličniki sumijo, da
je Krajnc vozil vinjen.
KOMENTIRAMO
Voznik, kdo bo
tebi pamet dal?
Konec leta je krasen čas za
obračune in preštevanja. Bo-
jim se, da bilanca vsesloven-
ske prometno-preventivne
akcije ne bo takšna, kot bi si
želeli. Celo kot laik se mo-
ram vprašati, kako je bila ak-
cija izpeljana. Sem namreč
(kot vsi) tudi udeleženec
v prometu, takorekoč upo-
rabnik akcije -10%.
Bolj čuteče zmoti že na-
slov: -10%. Šlo naj bi ven-
darle za človeška življenja in
ne za proizvodni načrt kakš-
ne tovarne. To bi sicer še
zlahka spregledali. A če po-
gledamo podrobneje, naslov
kar ustreza tistemu, kar se
(ne) skriva za njim.
Marketing je široka zna-
nost, brez njega se ne proda-
jajo ne čevlji, ne zlati prepe-
čenec in tudi takšne akcije
ne. Še štiri desetletja vase za-
verovani realsocialistični po-
litiki so spoznali, da je treba
ljudi kar naprej informirati,
prepričevati, snubiti. Žuga-
nje s prstom: vozite previd-
no, ne sedajte vinjeni za vo-
lan ... in upanje v nenadno
samoosveščenost voznikov,
motoristov, kolesarjev, peš-
cev, je prazna iluzija. Pre-
ventivne prometne kontrole
so zaradi smešnih kazni, ki
jih sproti požira inflacija, iz-
guba časa.
V tujini so ugotovili, da je
več kot polovica takoimeno-
vanih žrtev nesreč, torej ti-
stih, ki formalno pri nesreči
niso ničesar zakrivili, s svoji-
mi napačnimi reakcijami po-
magala, da se je zgodila ne-
sreča. Ponekod so že pripra-
vili posebne, izpopolnjeval-
ne tečaje za reagiranje v ne-
varnih situacijah. V naših av-
tošolah se kandidat komaj
kdaj sreča z zasneženo cesto,
kaj šele s poledico ali čem
drugim.
Mastno zaračunani zdrav-
niški pregledi za kandidate
tečejo po tekočem traku. Do-
kler si le kandidat, velja
zdravniško potrdilo leto dni,
ko postaneš lastnik rožnate
izkaznice, se živ krst več ne
zanima, ali si še sposoben se-
sti za volan.
Avtomobili s prižganimi
lučmi so sredi belega dne iz-
jema. Še celo v polmraku ni-
so redki brez njih. Prav zani-
mivo bi bilo izvedeti, koliko-
krat bi bil namesto »Izsilil
prednost« v črni kroniki bolj
upravičen naslov: »Spregle-
dal ga je«. Sicer pa se je na
lastne oči mogoče prepričati,
koliko slabše so že v oblač-
nem vremenu vidni razni
esembejčki in drugi zamol-
klo obarvani avtomobili.
Kresničke, odsevni znaki
za pešce, so na naših cestah
zamrli prej kot muha eno-
dnevnica. Kdo torej še raču-
na na zavest o lastni var-
nosti?
Naj me torej kdo prepriča,
da so se snovalci lotili akcije
zavzeto in premišljeno in ne
le zato, ker morajo pač tudi
miličniki imeti svoj letni
plan.
NADA KUMER
Prijeli posiljevalca
Velenjski miličniki in celjski
kriminalisti so komaj dva dni
po posilstvu prijeli 21-letnega
Bogomirja Š. iz Lipja pri Tito-
vem Velenju. Bogomir Š. je
utemeljeno osumljen, daje 14.
decembra v enem od velenj-
skih stanovanjskih blokov po-
silil 14-letno deklico in jo tudi
ranil. Gre za kvalificirano obli-
ko posilstva nad osebo, mlajšo
od štirinajst let. Bogomirja Š.
so predali preiskovalnemu
sodniku.
Prijel vlomilca
Delavec Železarne, 21-letni
Darko M. je v noči na ponede-
ljek ob treh zjutraj vlomil
v prostore mladinske organiza-
cije v Štorah in odnesel črno-
beli TV sprejemnik in kaseto-
fon z zvočnikoma. Pri tem ga
je zalotil Bojan S. Prišlo je do
prerivanja, vendar ga je Bojan
uspel prijeti in zadržati do pri-
hoda miličnikov.
Zaprl pot kolesarki
Prejšnjo sredo popoldne se
je pripetila nsreča na Ljubljan-
ski cesti v Celju, ko je 58-letni
Edvard Pulko iz Celja pri izpe-
Ijevanju iz Ulice pete Preko-
morske brigade z osebnim av-
tomobilom zaprl pot 52-letni
kolesarki Štefki Rataj iz Celja.
Kolesarka je padla in se huje
ranila.
Neprimerna hitrost
V nedeljo zvečer je 20-letna
Brigita Vovk iz Trat pri Gro-
belnem vozila z osebnim avto-
mobilom iz Mestinja proti
Šmarju pri Jelšah. V kraju Be-
lo jo je zaradi neprimerne hi-
trosti na mokrem in spolzkem
cestišču zaneslo v levo, tako da
je trčila v nasip ob cesti, vozilo
pa seje prevrnilo na desni bok.
V nesreči se je sopotnik, 21-
letni Boris Zapušek iz Grobel-
nega, huje ranil. Voznica in so-
potnik nista bila privezana, ker
v vozilu ni bilo varnostnih
pasov.
Meso v ognju
Svoj čas so imeli celjski že-
lezničarji svojo sušilnico me-
sa kar na podstrešju čuvajni-
ce ob Mariborski cesti. Ven-
dar pa so jo kasneje, ko so
prišli na trg zamrzovalniki,
počasi opustili.
Slavko H., ki sedaj dela v tej
čuvajnici kot referent mehani-
zacije, pa si je spet zaželel pre-
kaj enega mesa med prazniki,
zato je prinesel v službo deset
kilogramov mesa in ga spravil
na podstrešje čuvajnice ter za- •
kuril v leseni sušilnici.
Ko pa je prejšnjo sredo ob
dveh popoldne odšel domov,
se ni prepričal, če v sušilnici
gori. Manj kot dve uri po nje-
govem odhodu se je vnelo pod-
strešje. Gasilci so hitro posre-
dovali, tako da škode ni za več
kot 150 milijonov dinarjev.
Zgorelo je del ostrešja in pa,
seveda, meso.
Organi za notranje zadeve so
Slavka zaradi tega ovadili jav-
nemu tožilcu, osumljen pa je
kaznivega dejanja povzročitve
splošne nevarnosti.
S.Š.
93 POROČA
Celjski poklicni gasilci so
prejšni teden k sreči samo en-
krat resneje posredovali, ko so
gasili »službeno« prekajevalni-
co mesa v železniški čuvajnici.
V Tkanino na Lavi so morali
zaradi napake na alarmni na-
pravi, opravili pa so še gasilske
straže v gledališču in Kovino-
tehni, kjer je obstojala nevar-
nost, da bi zagorelo.
Sicer pa so bili gasilci tudi
prejšnji teden precej vsestran-
ski. Pri Tkanini so se šli elek-
tričarje; ker so »pravi« elektri-
čarji preobremenili novoletno
razsvetljavo, so jo morali gasil-
ci odklopiti. Poleg tega so
prejšnji teden odprli vrata av-
tomobila pozabljivemu vozni-
ku, podirali drevesa, prevažali
pitno vodo in opravili 14 cest-
nih reševanj.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ŽALEC
Objavlja na podlagi določil Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) ter odloka
o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Žalec in na podlagi 31. seje Upravnega odbora
sklada z dne 20. 11. 1989
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš v zazidalnih
soseskah: ZAHODNI DEL »VRT PETROVČE«, soseski »D« ŠEMPETER
ter SOSESKI IV. B POLZELA
V	vseh soseskah je predvidena gradnja in-
dividualnih stanovanjskih objektov. Tipi
stanovanjskih objektov bodo določeni z lo-
kacijsko dokumentacijo. Cena stavbnega
zemljišča kot odškodnina za pravico upo-
rabe zemljišča znaša 518.100 din za m2
zemljišča.
V	tej ceni ni upoštevano:
-	prispevek za spremembo namembnosti
kmetijskega zemljišča
prispevek za zaklonišče
-	prispevki za priključitev na komunalne
naprave, ki jih plača investitor pred izdajo
gradbenega dovoljenja
-	stroški pridobitve dokumentacije za iz-
gradnjo objekta.
KOMUNALNA UREDITEV OBSEGA:
SOSESKA ZAHODNI DEL VRT PETROVČE:
cestno omrežje v asfaltni izvedbi, kanaliza-
cijsko omrežje, vodovodno omrežje, javna
razsvetljava.
SOSESKA »D« ŠEMPETER: cestno omrež-
je v asfaltni izvedbi, vodovodno omrežje,
elektroenergetsko soglasje za priključek
stanovanjskega objekta.
SOSESKA IV. B POLZELA: cestno omrežje
v makadamski izvedbi, vodovodno
omrežje.
Sklad stavbnih zemljišč občine Žalec si
pridržuje zase in ostale izvajalce pravico
posega v zemljišče za popravilo oziroma
izgradnjo komunalnih naprav.
Ponudniki za pridobitev stavbnega zemljiš-
ča morajo do pričetka razpisa vplačati
varščino v višini 10% skupne vrednosti
gradbene parcele na žiro račun SKLADA
STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ŽALEC št.
50750-654-175.
Ob uspeli ponudbi se varščina upošteva
kot delno plačilo kupnine. Ob neuspeli po-
nudbi se ponudniku vrne brez obresti naj-
kasneje v 8 dneh po izvedenem javnem
razpisu.
Varščina se uspelemu ponudniku ne vrne
v kolikor po opravljenem javnem razpisu
odstopi od sklenitve pogodbe.
Prednost pri pridobitvi zemljišča se ugo-
tavlja na podlagi stanovanjskih, socialnih
ter zdravstvenih razmer ponudnika in nje-
govih družinskih članov ter oddaljenosti
stavbnega zemljišča do kraja zaposlitve
ponudnika.
Rok za pričetek gradnje objekta je eno leto
po sklenitvi pogodbe o oddaji stavbnega
zemljišča v uporabo, rok za izgrdnjo objek-
ta do III. gradbene faze je tri leta po skleni-
tvi pogodbe.
Ponudbe se dostavijo v zaprti ovojnici na
naslov: SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OB-
ČINE ŽALEC ulica SAVINJSKE ČETE 5, ŽA-
LEC z oznako na ovojnici »ZA JAVNI
RAZPIS«.
Ponudbi je potrebno priložiti:
-	potrdilo o višini povprečnega osebnega
dohodka ponudnika in njegovih družinskih
članov
-	potrdilo o premoženjskem stanju
-	potrdilo o zdravstvenem stanju v prime-
ru bolezni ali invalidnosti ponudnika
-	družbenih članov
Rok za dostavo ponudbe je 12. januar
1990.
Prispele ponudbe bo obravnavala komisija
za oddajanje stavbnih zemljišč dne 15. ja-
nuarja 1990 v prostorih ZAVODA ZA PLA-
NIRANJE ŽALEC.
Stavbno zemljišče za katero je objavljen
javni razpis, se odda ponudniku, ki najbolj
izpolnjuje razpisane pogoje. Komisija bo
o izboru obvestila vse ponudnike.
Komisija bo obravnavala samo ponudbe
prispele do navedenega roka.
Uspeli ponudnik je dolžan skleniti pogod-
bo o odaji stavbnega zemljišča v roku 8 dni
po pravnomočnosti sklepa o izboru uspe-
lega ponudnika. Vrednost celotne odškod-
nine mora uspeli ponudnik plačati najkas-
neje v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe
o oddaji stavbnega zemljišča.
Interesenti si lahko ogledajo zazidalne na-
črte - parcelacijske načrte stavbnih zem-
ljišč pri ZAVODU ZA PLANIRAJE ŽALEC Ul.
heroja Staneta 3, ŽALEC.
20. STRAN - 28. DECEMBER 1989
NT&RC
MALI OGLASI - INFORMACIJE
V Zrečah razglasili športnika leta
V soboto zvečer so v športni
dvorani v Zrečah razglasili naj-
boljše slovenske športnike za
letos. V tradicionalni anketi
Društva športnih novinarjev
Slovenije je sodelovalo 89 no-
vinarjev in stalnih sodelavcev
uredništev. Za najboljšo slo-
vensko športnico so proglasili
Matejo Svet, za najboljšega
športnika pa Andreja Jelenca.
Izbirah so tudi najboljša mo-
štva. Tako so si prvo mesto
med moštvi v tako imenovanih
posamičnih športih razdelili
slalomisti (Abramič, Štrukelj,
Čižman) in kajakaši, na četrto
mesto pa so se uvrstile kegljav-
ke Ema. Najboljše slovensko
moštvo v športnih igrah pa je
postal nogometni klub Olimpi-
ja. Izbirali so tudi najbolje pri-
pravljeno tiskovno službo na
velikih prireditvah v Sloveniji
v iztekajočem se letu. Največ
glasov je prejela tiskovna služ-
ba, ki je delovala na svetov-
nem prvenstvu v veslanju na
Bledu, tiskovna služba na mla-
dinskem svetovnem prven-
stvu v keglanju v Celju pa je
prejela le en glas in se uvrstila
na šesto mesto.
Prireditev v Zrečah je bila
slabo obiskana, nekoliko pre-
dolgovezni pa so bili tudi po-
govori novinarjev z nagrajeni-
mi športniki, zato bi podobne
prireditve nujno potrebovale
nov, svež koncept.
Foto: LJUBO KORBER
Velenjčanke končale z zmago
Tekmovanja za točke v po-
sameznih ligah v prvem tek-
movalnem delu so se v prejš-
njem tednu pretežno končala.
To velja tudi za rokometa&e
v 2. zvezni ligi, kjer so razoča-
rali Celjani, ki so doživeli
tretji zaporedni (usodni?) po-
raz proti novincu Vojvodini
v Novem Sadu, ko so po stre-
ljanju sedmerk izgubili 31:29
(14:14, 25:25, 27:27).
Najboljša strelca sta bila
Ivandija 6 in Jeršič 5, vsaj z go-
li pa sta razočarala Jašarevič in
Krka, saj sta dala vsak samo po
enega.
Znova so odlično zaigrali ro-
kometaši Šoštanja, ki so doma
premagali Železničarja 30:26.
Lesjak je dal 10, Šerbec pa
9 golov, tako da sta oba bila
najzaslužnejša za nov lep
uspeh šoštanjskih rokome-
tašev.
Lestvica: Aero je kljub pora-
zu še vedno na 2. mestu, ven-
dar z že osmimi točkami zao-
stanka za Istraturistom. Šo-
štanj je o zadnji zmagi na odlič-
nem 4. mestu, zanimivo pa je,
da se je drugi in tretji ekipi
(Aeru in Partizan Bjelovar) pri-
bližal na dve točki.
S prvenstvom bodo nadalje-
vali 24. februarja, ko bo Aero
gostoval pri Metalcu, izredno
zanimivo srečanje pa bo
v T.Velenju med preseneče-
njem prvenstva Šoštanjem in
vodilnim Istraturistom. Zdaj je
na potezi Šoštanj, da pomaga
z eventuelno zmago Celjanom.
Bomo videli!
Prvi del prvenstva v 2. zvez-
ni ligi so uspešno končale tu-
di rokometašice Velenja, ki so
v zadnjem kolu doma prema-
gale ekipo Lokomotive 23:19.
Znova je bila najuspešnejša
strelka Zidarjeva, ki je dala se-
dem golov. Zanimivo je, da so
Velenjčanke nastopile brez
v prvem delu sezone najboljše
Karičeve, ki je odšla iz T. Vele-
nja, ker se pač ni mogla dogo-
voriti s klubom glede finanč-
nih zadev. Njene zahteve so bi-
le previsoke za klub, ki se že
vrsto let ubada prav s pomanj-
kanjem denarja. Seveda pa je
v takšni situaciji težko dati ne-
komu (pa čeprav je izredno do-
ber) mnogo več, kot ostalim, ki
tudi dajejo svoj delež k uspehu
velenjskega ženskega rokome-
ta. Velenjske rokometašice so
v trinajstih kolih sedemkrat
zmagale, enkrat igrale neodlo-
čeno (kasneje so točko dobile)
in petkrat izgubile. Tako imajo
po prvem delu 15 točk in zao-
stajajo za vodilno ekipo Po-
dravke za pet točk. Od ekip
v drugem delu lestvice pa so
toliko odmaknjene, da se ni
bati za obstanek. Spomladan-
ski ah drugi del prvenstva se
bo začel 24. februarja, ko bodo
velenjske rokometašice pod
novim trenerskirh vodstvom
(dosedanji uspešni trener Miro
Požun bo v klubu prevzel ko-
ordinacijo za delo vseh ekip)
nastopile doma proti Mlinote-
stu, ki je na 12. mestu.
Premor do drugega dela pa
bodo v velenjskem rokoment-
me klubu tudi izrabili, da bi
izboljšali organizacijo, saj je
doslej breme ležalo preveč na
ramenih skupinice entuziastov
in igralk. Klub se mora organi-
zacijsko okrepiti.
KOMENTIRAMO
Presenečenje se imenuje Šoštanj
Končan je prvi del prvenstva
v 2. zvezni rokometni ligi. Veli-
ko smo pričakovali in tudi
mnogo dočakali. Prijetnega in
neprijetnega. Prijetno prese-
nečenje se imenuje Šoštanj,
neprijetno Aero Celje. Slednji
so bili med glavnimi tremi
kandidati za naslov prvaka in
vrnitev v 1. zvezno ligo. Žal pa
so po začetnem porazu s Slo-
bodo Dita v Tuzli nanizali
v zadnjih treh kolih še tri (v
Umagu z Istraturistom, doma
s Šoštanjem ter v Novem Sadu
z Vojvodino), tako da bodo
»prezimili« na sicer drugem
mestu, vendar z osmimi točka-
mi zaostanka za vodečo ekipo
Istraturista.
Ob tem je prijetno presenetil
neobremenjeni Šoštanj, ki se
je kot novinec uvrstil na odlič-
no četrto mesto s samo dvema
točkama zaostanka za Aerom
in Partizanom Bjelovar. Ko
smo pred začetkom prvenstva
mishh, da bodo Šoštanjčani
»pomagali« Celjanom s prema-
govanjem ostalih preprek pa
zdaj vidimo, da jih s tem poho-
dom celo ogrožajo.
Še posebej napeto bo spo-
mladi, ko je razpored srečanj
med vodilnimi izredno zani-
miv. Vodeča ekipa Istraturist
gostuje tako pri Aeru kot Par-
tizanu in Šoštanju. Ta igra
v prvih dveh kolih doma z vo-
dečimi in Partizanom (z obema
je v prvem delu v gosteh kot
novinec izgubil z golom razli-
ke). Celjani morajo na pot
k Partizanu v Bjelovar in Šo-
štanju, doma pričakujejo Istra-
turista. Kje torej nadoknaditi
osem točk. Če smo veliki opti-
misti - samo v spodrsljaju dru-
gih ekip, razen Aera in Šošta-
nja, ki je odlična asistenca
v boju za vrh. Če bosta bitko
zdržala, pa je vprašanje, ki naj
najbolj muči tiste, ki vodijo
celjsko rokometno ekipo in ki
so polnih ust o končnem uspe-
hu zdaj daleč od njega.
TONE VRABL
Celjanke tretje
Končan je tudi prvi del
prvenstva v republiški
ženski odbojkarski ligi,
kjer so se z našega območ-
ja najbolje uvrstile Ce-
ljanke.
Pristale so na 3. mestu pa
čeprav bi z malo več sreče
in ob bolj zbranih igrah lah-
ko bile tudi višje. Vrsto pr-
vih kol so bile celo na sa-
mem vrhu. Ljubno Glin
Nazarje je šesto in Topolši-
ca Kajuh osma med dva-
najstimi ekipami. Rezultati
zadnjega kola v prvem de-
lu: Koper Cimos-Celje 3:1,
Mislinja - Topolšica Kajuh
3:0 in Triglav - Ljubno Glin
1:3. S prvenstvom bodo na-
daljevali 11. februarja.
Slabše so se uvrstile eki-
pe v moškik republiški li-
gi, saj so vse tri v drugem
delu lestvice. Topolšica je
osma, Šempeter deveti in
Braslovče zadnje, dvanaj-
ste. Rezultati zadnjega ko-
la: Mislinja - Topolšica 3:1
in Šempeter - Braslovče
3:1. Tudi moški bodo nada-
ljevali s prvenstvom 11. fe-
bruarja.
Ocena po prvem delu bi
bila naslednja: Celjanke bi
lahko dosegle več, to pa ve-
lja tudi za Ljubenčanke,
medtem ko je Topolšica
ostala v mejah zmožnosti.
V moški ligi so vse tri ekipe
razočarale, kar še posebej
velja za Braslovče, ki so bi-
le nekdaj znan odbojkarski
kraj.
TV
Kors tone na lestvici
Košarkarice Korsa Rogaške
so po torkovem porazu doma
s Splitsko trgovino ponovno
izgubile, tokrat na gostova-
nju pri ekipi Bečeja s 65:58
(31:27).
Pri Korsu so uspeli zbrati de-
nar za pot, igralke so same pri-
peljale novega trenerja Jamni-
ka iz Ljubljane, vendar ladje,
ki se je nenadoma začela po-
tapljati, niso prav nič zaustavi-
li na jeni poti navzdol. Organi-
zacijsko so sedaj tako slabi, da
se v klubu ne znajdeš, ko bi se
rad obrnil na koga z namenom
dobiti informacijo, izjavo ipd.
Nesreča pa nikoli ne pride sa-
ma, in na poti proti Bečeju se
jim je pokvaril avtobus, nakar
so morali počakati na drugega,
vendar na tekmo niso prišli
pravočasno. Na nedeljo dopol-
dan preloženo srečanje so Sla-
tinčanke odigrale šele proti ve-
čeru, po mnenju kapetanke
ekipe Mojce Ciglar pa tako sla-
bo letos še niso igrale. Strelke
za Kors: Pešič 15, Virant 10,
Germ 40, C.Jezovšek 9. A.Je-
zovšek 2, Kokolj 10, Ciglar 4 in
Jurše 3. Liga še ni končana,
Kors ima štiri poraze in je četr-
ti na lestvici, Splitska trgovina
pa le dva po srečni zmagi do-
ma po podaljških. V nasled-
njih dveh kolih (13. in 20. janu-
arja) bodo Slatinčanke doma
gostile ekipo Partizana (52:101)
in Novega Zagreba 88 (73:74),
pri katerih so v prvem delu
osvojili obe točki.
Menci Weilguni, član Izvrš-
nega odbora KK Kors: »DO
Kors in TKS nam ne zmoreta
zagotoviti dovolj denarja za ne-
moteno tekmovanje, v zaradi
neugodnih potovanj zelo dragi
1. B ZKL. Če tem težavam do-
damo še kratek stik, do katere-
ga je prišlo med igralkami in
trenerjem Lukičem, je jasno,
da so bile igralke pod priti-
skom in so »izgorele« v želji po
zmagi nad Splitsko trgovino.
V novem koledarskem letu si
moramo zagotoviti dovolj fi-
nančnih sredstev, izbrati nove-
ga predsednika kluba in najti
trenerja za daljše obdobje. Če
bomo uspeli na kakšnem tež-
jih gostovanj, še lahko dohiti-
mo in tudi prehitimo vodeče
Splitčanke. Trenutno prevla-
duje predlog, da bi se kljub
združil s košarkarji Rogaške.«
Košarkarice Cometa so izgu-
bile v 12. kolu že osmič. V Di-
vači jih je premagal Cimos
z 61:59 (40:29). Deset minut do
konca so Konjičanke zaostaja-
le 16 točk in skoraj bi jim po
dobri igri v obrambi uspel pre-
obrat. Comet bo 6, 1. gostil
ljubljansko ID Ježico.
Medtem ko so košarkarji
v republiški ligi počivali, so
košarkarji Polzele, ki se borijo
za vstop vanjo, v II. republiški
ligi na gostovanju pri Litij iz-
gubili z 91:85, čeprav so ob pol-
času vodili za dve točki, kasne-
je pa celo za 15 štiri minute
pred koncem (70:85). Polzelani
do konca niso več uspeli zadeti
koša, domači pa so jih dali za-
poredoma 21. Turnšek 32, Ben-
čan 23 in Cizej 13 so bili naj-
boljši strelci ekipe Polzele.
DEAN ŠUSTER
Zmaga in poraz celjskih kegljavk
V	dveh zaostalih srečanjih zvezne kegljaške lige so kegljavke
EMO Celje odigrale srečanji proti Adrii v Ankaranu in zmagale
za 127 kegljev, medtem ko so dan pozneje v enem od pomemb-
nih srečanj izgubile na Reki proti istoimenskem klubu za 52
kegljev.
Zanimivo je, da so celjske kegljavke imele najboljše moči
v izredni Mariki Kardinar, ki je s 447 podrtimi keglji v Ankaranu
in 476 keglji v srečanju proti Reki postavila dva rekorda keg-
ljišča. Ob njej je bila zelo dobra še Mikčeva 412 in 465 ter
Petakova 425 in 421 podrtih kegljev. S tem so celjske kegljavke
trenutno na drugem mestu in zaostajajo za Rijeko 4 točke. Toda
v drugem delu tekmovanja imajo mnogo ugodnejši razpored in
lahko zamujeno nadoknadijo.	JOŽE KUZMA
Novoletni turnir v judu
V	soboto je celjski judo klub Ivo Reya skupaj s COŠ Frana
Roša pripravil deseti Novoletni turnir v judu za pionirje. Udele-
žilo se gaje dvanajst ekip iz slovenskih klubov oziroma okoli 100
tekmovalcev. Pionirji so merili moč vil kategorijah, odlično pa
so nastopali mladi Celjani, ki so se ekipno uvrstili na drugo
mesto in za prvouvrščenim Impolom iz Slovenske Bistrice zao-
stali le za dve točki.
V	treh kategorijah so Celjani zmagali. Tako so bili prvi Kle-
men Ferjan v kategoriji 34 kg, Jernej Petrak v kategoriji 38 kg ter
Mlinarevič v kategoriji 60 kg. Ostali Celjani so se uvrstili po
naslednjem vrstnem redu: Cvitan je bil v kategoriji 28 kg tretji,
Bevc-Lakner drugi v kategoriji 38 kg, enako tudi Bednjički
v kategoriji 42 kg ter Košir v kategoriji 50 kg. Novoletni turnir
so vzorno pripravili Celjani, ki so jim finančno na pomoč prisko-
čile celjske delovne organizacije. Najboljši posameznik turnirja
je bil Aleš Kunst iz Branika. Mlade Celjane čaka prvo tekmova-
nje že prvi vikend novega leta, ko se bodo udeležili turnirja
Pohorski bataljon v Slovenski Bistrici.	N. G.
Tešovič misli na
svetovno
prvenstvo
Dejan Tešovič, plavalec
celjske Klima Neptuna, šteje
osemnajst let, ponaša pa se že
z nekaj odličimi rezultati. Le-
tos je zasedel odlično četrto
mesto na Evropskem prven-
stvu v daljinskem plavanju.
Tekmovanje je bilo septembra
v Starem gradu na Hvaru, pro-
ga pa je bila dolga 5 km. Zaradi
dobre uvrstitve so ga izbrali tu-
di med kandidate za svetovno
prvenstvo, ki bo januarja 1991
v avstralskem mestu Perthu.
Med šestimi kandidati za ude-
ležbo s kar štirje Slovenci.
Selektor državne reprezen-
tance za daljinsko plavanje
Vinko Šoljan meni, da ob Na-
cetu Majcnu in Draganu Kvr-
diču vidi priložnost za uspeh
tudi v plavalcu Dejanu Tešovi-
ču, vendar je poudaril, da bo za
to potreboval priprave na
morju.
In kaj meni o tem Dejan?
»Vesel sem, da sem na sezna-
mu kandidatov za svetovno pr-
venstvo v Perthu v Avstraliji.
Tam bomo nastopih kot tri-
članska moška in ženska eki-
pa. Največji reprezentančni
problem bo zbiranje denarja za
pot, moja naloga pa bo, da se
pripravim za okronanje moje
plavalne poti, saj plavam že od
sedmega leta, ko sem zaradi
bolezni moral splavati v zdra-
vilišču Meline pri Herceg-
novem.«
JOŽE KUZMA
Poraz hokejistov na Bledu
V nadaljevanju 1. B zvezne
hokejske lige je Cinkarna go-
stovala na Bledu, kjer je izgu-
bila z domačini 10:5 (1:3, 4:0,
5:2).
Strelci za celjsko ekipo so bi-
li Žolek in Perčič vsak po dv
ter Bulatovič 1. Kazenske mi-
nute: Cinkarna 10, Bled 6.
Pred okoli 500 gledalci so tek-
mo sodili Jeseničani Dremelj,
Pogačar in Ulčar. Tudi v tem
derbiju kola so celjski hokeji-
sti nastopili oslabljeni, saj ima-
jo še vedno veliko poškodova-
nih igralcev. Priložnost so do-
bili mladi, ki pa kljub dobri
igri niso bili kos nasprotniku.
Vodja ekipe je bil Jože Do-
jer: »Nastopili smo oslabljeni.
vendar so naši mladi igralci
navdušili, saj so igrali tako do-
bro kot že dolgo ne. Žal pa pro-
ti ekipi, ki ima pet Jeseničanov
iz prejšnje sezone, kaj več ni-
smo mogli doseči. Upam, da
bodo poškodovani igralci
kmalu okrevali in da bomo pr-
venstvo nadaljevali v popolni
postavi. V soboto, 30. decem-
bra bomo ob 18. uri igrali do-
ma v Mestnem parku nasled-
nje kolo za točke, nasprotnik
pa bo ekipa Zagreba.«
Gostovali so tudi pionirji
Cinkarne, ki so v Kranju pre-
magali Triglav 5:3 (1:0,1:1,3:2).
Strelci so igrali zelo dobro, kar
velja za vse peterke, tako da si
pohvalo za uspeh zasluži celot-
na ekipa. Tudi pionirji Cinka-
ne bodo v soboto, 30. decem-
bra nastopili doma, ko se bodo
ob 12. uri srečali z ekipo Za-
greba.
Močno pomlajeno moštvo celjske Cinkarne.
Foto: TONE TAVČAR
RADAR
ŠPORT - INFORMACIJE
NT&RC
28. DECEMBER 1989 - STRAN 21.
NA KRATKO
Strelci Kovinarja
Štore tretji
SD Impol je v Slovenski Bi-
strici pripravila tradicionalni
novoletni turnir z zračno pu-
ško, kjer je nastopilo kar 30
ekip iz vse Slovenije, med po-
samezniki pa tudi jugoslovan-
ski reprezentant in olimpijec
Rcčmond Debevec. Na odlično
3. mesto so se uvrstili strelci
Kovinarja Štore v postavi
Franc Hočevar, Vili Ravnikar
in Branko Malec, ki je s 374
krogi med posamezniki osvojil
7. mesto.
Strelci Kovinarja Štore so
nastopili tudi na tekmovanju
v Leskovcu pri Krškem, ki ga
je pripravila SD SOP. Zmagala
je ekipa Impol iz Slov. Bistri-
ce, znova tretji pa so bili pred-
stavniki Kovinarja Štore v isti
postavi, kot je nastopila na
prej omenjenem tekmovanju.
Prvi dve mesti sta osvojila
predstavnika Kovinarja Štore
Vili Ravnikar, ki je zmagal in
Branko Maleck.
T. JAGER
Štirje plavalci
v Beogradu
Štirje mladi plavalci PK Kli-
ma Neptun so se udeležili mi-
tinga mladih plavalcev do 14
let v Beogradu. Organizator je
bil PK Vračar. Odličen je bil
Goran Jurak, ki je osvojil štiri
prva mesta (50 m kravi, 200 m
kravi in 400 m kravi ter 200 m
mešano) in eno drugo (100 m
prsno). Ostali trije tekmovalci
Ljubiša Stojanovič, Andrej
Ocvirk in Andrej Košar so se
uvrstili od 4. do 13. mesta. Vsa
četvorka pa je bila uspešna tu-
di v štafetah: 3. na 4 x 100
kravi, 2. na 4 x 100 m mešano.
V štafeti 4 x 100 kravi so s ča-
som 4:14,55 dosegli tudi re-
kord Slovenije za pionirje. Na
mitingu je nastopilo kar 266
plavalcev iz 33 klubov, zato so
upehi Celjanov še toliko po-
membnejši.
Državni rekord
Matjaža Kolčana
V Mariboru je bil velik pla-
valni miting za mlajše in starej-
še pionirje, katerega so se ude-
ležili tudi plavalci iz Celja. Za-
nimivo je, da so vsi plavalci
izboljšali svoje dosedanje
osebne rekorde, kar je zelo
obetavno. Med posamezniki so
bih odhčni Sanja Kraryc, ki je
svojila 3. mesto na 100 m prsno
pri st. pionirkah, pri ml. pionir-
kah je bila Katja Roš prva na
100 m mešano, ponovno pa je
blestel Matjaž Kolčan, ki je na
50 m hrbtno osvojil 2. mesto,
na 100 hrbtno pa celo 1. ter pri
tem s časom 1:14,36 postavil še
državni rekord za ml. pionirje.
Dva uspeha Marjana
Črepana
FIDE šahovski mojster Mar-
jan Črepan iz Petrovč je dose-
gel dva nova lepa tekmovalna
uspeha. Tako je nastopil na
mednarodnem turnirju v Itali-
ji, kjer se je pomeril med 56
tekmovalci in zmagal. Šestkrat
je zmagal in trikrat igral neod-
ločeno. Drugi je bil tudi Jugo-
slovan Komenjevič, tretji pa
Italijan Pangnoti.
Črepan se je udeležil tudi vi-
kend turnirja v Beogradu, kjer
je med devetdeset šahisti (na-
stopili so tudi predstavniki Ita-
lije in Bolgarije) osvojil 3. do 4.
mesto. Ob tem je treba omeni-
ti, da so nastopili tudi trije ve-
lemojstri, 15 mednarodnih
mojstrov in 53 FIDE mojstrov,
torej je bil turnir kvahtetno iz-
redno dobro zaseden, uspeh
Črepana pa še toliko večji.
V	zadnjih dneh letošnjega le-
ta pa Črepan nastopa na moč-
nem turnirju v Brnici v Av-
striji.
JOŽE GROBELNIK
Najboljši strelci Iz
Rečice
Na strelišču v Rečici pri La-
škem je bilo 7. kolo občinske
strelske lige z zračnim stan-
dard orožjem, kjer je nastopilo
67 strelcev. Med ekipami je
zmagala SD D. Poženel I iz Re-
čice pri Laškem, sledijo pa SD
S. Rozman Laško, SD T. Bo-
stič Z. most, SD A. Kerše Pivo-
varna Laško, SD D. Poženel II
Rečica itd., medtem ko so bih
med posamezniki najboljši Ro-
man Erazem, Damjan Sajovic,
Tone Kožar, Boris Gorišek in
Franc Plaznik.
VINKO LAVRINC
Uspešni mladi
karateisti
V	Murski Soboti so pripra-
vili 3. novoletni turnir za
mlajše in starejše pionirje ter
mlajše mladince, kjer je na-
stopila tudi skupina šestnaj-
stih članov društva za karate
iz Celja ter v različnih katego-
rijah osvojila osem zlatih,
srebrnih in bronastih medalj.
Med mlajšimi pionirji sta bi-
la Alojša in Simon Naglič dru-
gi oz. tretji, med mlajšimi pi-
onirkami je zmagala Nina Der-
žek, Ana Kanduč je bila tretja,
med starejšimi pionirji je bil
Zoran Baltič drugi, tretja me-
sta pa so osvojili še Dijana Ša-
linočki med starejšimi pionir-
kami, Matjaž Korošec med
mlajšimi mladinci in Dolores
Šalinočki med mlajšimi mladi-
kami. Nastopilo je 80 tekmo-
valcev. Lani so Celjani osvojili
samo eno medaljo, letos pa
osem, kar je dokaz dobrega de-
la z mladimi tekmovalci, ki
obetajo lepo prihodnost dru-
štvu.
kovinOtehna
SEZNAM NAGRAD IN DOBITNIKOV
V NOVOLETNEM NAGRADNEM
ŽREBANJU, KI JE BILO V SOBOTO,
23. 12. 1989 V KOVINOTEHNI CELJE
- TEHNIČNA TRGOVINA - PC
HUDINJA OB 11.00 URI
1.	Garnitura posode EMO - Alojz MARTIN-
ČIČ, Jagnjenica 12, 61433 Radeče
2.	Garnitura posode EMO - Pavel GNUS,
Košnica 30, 63000 Celje
3.	Lesni premaz BOHOR - Jože LOVEC,
Rilmska 18, 62319 Poljčane
4.	Lesni premaz BOHOR - Hilda ČRNILO-
GAR, Ul. Frankolovskih žrtev 34, 63000
Celje
5.	Garnitura kozarcev Steklarne Rogaška
Slatina - Darko Poljšak Maistrova 14,
63000 Celje
6.	Garnitura kozarcev Steklarne Rogaška
Slatina - Blaž KRŽE, Livada 10, 61000
Ljubljana
7.	Parni likalnik ELMA - Irena ROTER,
Šentrupert 7, 63303 Gomilsko
8.	Parni likalnik ELMA - Anton GAJŠEK,
Gorica pri Slivnici 72, 63263 Gorica pri
Slivnici
9.	Kavni mlinček GORENJE - Jože LIPOV-
ŠEK, Čopova 25, 63000 Celje
10.	Kavni mlinček GORENJE - Tomo KO-
LARIČ, Cesta na Dobrovo 79, 63000 Celje
11.	Mešalec za sadje ISKRA - Adam GO-
BEC, Breze 26, 63471 Breze pri Celju
12.	Mešalec za sadje ISKRA - Vesna
ROJC, Kardeljeva 10, 63310 Žalec
13.	Ročni mešalec GORENJE - Ivan ALIF,
Ob Železnici 2, 63000 Celje
14.	Ročni mešalec GORENJE - Franc AR-
LIČ, Škale 20, 63320 Titovo Velenje
15.	Vrtalni stroj ISKRA - Štefan DOLER,
Petrovče 25, 63301
16.	Vrtalni stroj ISKRA - Mira KREMPUŠ,
Mariborska 218, 63211 Škofja vas
17.	Bojler TIKI - Anica LANG, Goce Delče-
va 6, 21000 Novi Sad
18.	Bojler TIKI - Karolina MIKOLA, Grobel-
no 50, 63231 Grobelno
19.	Sesalec ISKRA - Olga SKUTNIK, Šer-
cerjeva 10, 63320 Titovo Velenje
20.	Sesalec ISKRA - Ivan ŠUSTER, Cesta
na Pečevje 9, 63220 Štore
21.	Hladilnik GORENJE - Ivan ALIF, Ob
Železnici 2, 63000 Celje
22.	Kosilnica MIO STANDARD - Roman
KOROŠEC, Cvetna ulica 28, 63230 Šentjur
pri Celju
23.	Barvni televizor GORENJE - Jože LA-
PAN, Gallusova 3, 63000 Celje
OSTANITE ŠE NAŠ KUPEC TUDI V NOVEM
DESETLETJU.
SREČNO 1990 VAM ŽELI VAŠA TRGOVINA
KOVINOTEHNA CELJE - Prodajni center
Hudinja
ZAUPANJE ZA ZAUPANJE
NAKUPNA KARTICA »TEKO«
Izid žrebanja z dne 26. 12. 1989
1.	dobitek TV sprejemnik prenosni št. »TEKO« kartice 00600
2.	dobitek Multipractik št. »TEKO« kartice 00232
3.	dobitek Ž. plašč »MURA« št. »TEKO« kartice 00197
4.	dobitek darilna košarica št. »TEKO« kartice 00051
5.	dobitek darilna košarica št. »TEKO« kartice,00458
6.	dobitek darilna košarica št. »TEKO« kartice 00725
7.	dobitek darilna košarica št. »TEKO« kartice 00936
8.	dobitek darilna košarica št. »TEKO« kartice 00124
9.	dobitek darilna košarica št. »TEKO« kartice 01011
10. dobitek darilna košarica št. »TEKO« kartice 00293
Dobitke lahko dvignete v komercialnem sektorju TEKO Celje,
Veleblagovnica T
Vsem dobitnikom iskreno čestitamo
MIERX
PETROL
DO Trgovina Ljubljana p. o.
TOE Celje
Celje, Trnovlje pri Celju 215
Delavci Petrola
iskreno čestitamo vsem
poslovnim partnerjem in našim
odjemalcem ob Novem 1990
letu
DOBRE STVAR
SE SAME HVALIJO
ZATO JE NAŠA NALOGA PREPROSTA
POVEDATI VAM MORAMO SAMO, KJE JIH LAHKO VIDITE!
HOČE, LEVEČ, LJUBLJANA, KRANJ
KRITINE, KI PRINAŠAJO PROFIT!
ZASTOPA IN UVAŽA
PRODAJA GRAMEX LJUBLJANA IN HMEZAD EXPORT IMPORT ŽALEC
22. STRAN - 28. DECEMBER 1989
NT&RC
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Z Avseniki, ki so predstavili novo skladbo o dedku Mrazu so nastopili tudi otroci iz Vinske Gore.
Avseniki silvestrovali v Vinski gori
V Vinski gori v žalski ob-
čini, so prejšnjo soboto že
nazdravili novemu letu. In
to v imenitni družbi svetov-
no znanih Avsenikov. Ko-
zarce so v čast 1990 letu vi-
soko dvignili milionskemu
TV avditoriju silvestrskega
Video meha, ki bo na spore-
du ob polnoči na silve-
strovo.
Da je bilo veselo ne gre
dvomiti, saj so poleg gostite-
ljev in gledalcev iz vse Slove-
nije sodelovali vsi naši naj-
boljši narodno zabavni an-
sambli. Poleg Avsenikov, ki
so imeli »glavno« besedo, so
na novoletni oder stopili še
Slaki, Henček, Slovenija,
Celjski instrumentalni, Zaje,
Ottavijo Brajko, Robert
Smolnikar ter domači Šent-
janški fantje. Za oder pa smo
stopili tudi mi in za naše
bralce skušali zvedeti, kar
največ zanimivosti v pogo-
voru z ustvarjalci novoletne-
ga Video meha.
Slavko Avsenik: »Že na
koncertu ob naši 35 letnici
smo videli, daje v Vinski go-
ri odlična publika ter zelo
primerna večnamenska dvo-
rana. Ne premajhna in ne
prevelika, takšna, da lahko
postavimo odličen stik s po-
slušalci. Naša želja je bila, da
to oddajo izpeljemo tu.«
Franc Špegl - TD Vinska
gora: »Prodali bi lahko tudi
10 tisoč vstopnic, če bi bile
za to možnosti. Ko je bilo
v prejšnji oddaji Video meha
objavljeno, da bo novoletna
oddaja pri nas, so po Vinski
gori pričeli peti telefoni, klici
iz vse Slovenije. V nekaj
urah smo prodali vseh tisoč
vstopnic za obe predstavi.
V odboru TD dela nekaj čez
20 ljudi, v večini poročenih
parov, tako da ni slabe volje,
če se po kakšni uspeli prire-
ditvi ali sestanku vrnemo
kasneje domov.«
Jože Klobovs - režiser:
»Skoraj vse kamere ljubljan-
ske TV so nam pobrali na
partijskem kongresu, tako
da smo morali poprositi za
sodelovanje kolege zagreb-
ške TV. Priznati morate, da
,dečki' v slovenski narodni
noši kar dobro izgledajo, nov
ambijent pa jim je dal inspi-
racije za odlične posnetke.«
Boris Kopitar - voditelj:
»To je bila Evropa sredi Vin-
ske gore. Odlično vzdušje,
odlična publika in še boljši
nastopajoči. Razume se, da
je sodeloval ansambel Nika
Zajca s katerim tudi sam
prepevam. Bog ne daj, da
nam bi kdo žvižgal, saj smo
imeli s sabo kakšnih sto na-
vijačev. ..«
Lojze Slak: »Nekateri so
nas že odpisali za vekomaj,
pa se ne damo. Po odhodu
kitarista, smo k sodelovanju
začasno povabili Štefana
Franceta (Savinjskih 7). Raz-
umeti morate, da se z glasbo
ukvarjamo amatersko, da
hodijo člani našega ansam-
bla v službe in so pogosti na-
stopi nekaterim že v breme.
Verjetno bomo odslej le sne-
mali in se tu in tam podali na
kakšno turnejo. Februarja
nas čaka naporna turneja po
ZDA.«
Mirko Polutnik - CIK:
»Menim, da so vsi naši an-
sambli v trenutni krizi. To pa
zaradi ,velikih rib', ki jedo
manjše. Hočem reči, da an-
sambli (Avsenik, Slak, Mu-
ženič.. .),ki vzame člana dru-
gemu ansamblu in ta mora
vzeti zopet drugemu, poteg-
ne za sabo celo verigo spre-
memb, ki se ne umirijo tako
kmalu. Skoraj ni nastopajo-
čega, ki ne bi na tej prireditvi
imel sprememb v svojem se-
stavu.«
Henček Burkart: »Naša
pevka Metka Kastelic je zbo-
lela in v ansambel se je do-
bro vklopila njena sestra
Ema. Odslej z nami nastopa
tudi Janko Ropret.«
Jože Galič - Slovenija:
»Sodeloval sem na Lojtrci
v Celju in na tej v Vinski gori
in moram reči, da sem se
v tej dvorani, če že ne boljše,
pa vsaj drugače počutil. Mi-
slim, da bo to odlična odda-
ja, gledalci pa bodo lahko
obe primerjali na TV zaslo-
nih ob novem letu. Sicer pa
smo polno zasedeni z božič-
nimi koncerti po Sloveniji,
katerih bo pred novim letom
kar 20.«
EDI MASNEC
RADIO CELJE
Četrtek, 28. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Dopoldne
z vami, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica; Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 17.00 Kronika, osmrt-
nice, 17.15 Novoletni ples, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 29. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Petkov
mozaik, 10.00 Poročila, 10.30 Žveplometer, 11.00 Zaključek;
Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00
Kronika, osmrtnice, 18.00 Glasbeni večer na RC, 19.00 Zaključek
sporeda.
Sobota, 30. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Dopoldne
z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 11.00 Zaključek;
Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek,
15.00 Poročila, 16.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00
Kronika, osmrtnice, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 19.00 Zak-
ljuček sporeda.
Nedelja, 31. 12.: SILVESTERSKI SPORED RADIA CELJE!
Ponedeljek, 1. 1.1990: NI ODDAJE!
Torek, 2. 1. 1990: NI ODDAJE!
Sreda, 3. 1.: 8.00 Pozdrav in napoved, 8.05 Poročila, 8.15
Pogled v Delo, 8.30 horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte: bivalna
kultura, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Novo
do 13-tih, 13.30 Za najmlajše, 14.15 Aktualni trenutek, 14.30
Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RLJ), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Studio CE, 19.00 Zaklju-
ček sporeda.
Radio Celje oddaja na UKW frekvencah 100,3 in 95,9 MHz
- stereo, in SV 963 kHz od 8.00 do 19.00.
Silvestrski program Radia Celje
Poslušalci Radia Celje so se
v zadnjih letih že navadili, da
lahko zadnji dan v letu poslu-
šajo program ves dan. Letos je
bilo takšnih oddaj že več, še
posebej z uvedbo oddaje
»Opoldanska mavrica«, ki naj
bi bila po novem letu redna
oddaja.
Silvestrski program na Ra-
diu Celje bo letos predvsem
razvedrilen in po duši poslu-
šalcev. Zato bodo voditelji pro-
grama poizkusili vzpostaviti
z njimi čimbolj neposreden
stik ter v razgovorih izvedeti
kar največ zanimivosti in seve-
da izpolniti tudi glasbene želje.
Stalnih rubrik v tej oddaji
pravzaprav ne bo, če odšteje-
mo prebiranje horoskopa za
dvanajst mesečnih znamenj in
pa predstavitve najbolj poslu-
šanih skladb zabavne in narod-
nozabavne glasbene scene pri
nas in v svetu. Od nagradnih
ugank lahko napovemo samo
žrebanje kuponov iz Novega
tednika za nagradno igro Zla-
tarstva Vilija Kragolnika, ko
bo srečni izžrebanec dobil pr-
stan z briljanti v vrednosti več
kot dve (stari) milijardi din.
Poslušalce Radia Celje in tu-
di bralce Novega tednika vabi-
mo, da letošnji zadnji dan od 8.
do 19. ure preživijo ob posluša-
nju tega programa in tudi so-
delujejo v njem.
Radio Šmarje pri Jelšah
Ponedeljek: 13.00 Napoved, 13.30 Šport, 14.00 Novice, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
Torek: 13.00 Napoved, 13.30 Kultura in Turizem, 14.00 Novice,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
Sreda: 13.00 Napoved, 13.30 Aktualno,.14.00 Novice, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
Četrtek: 13.00 Napoved, 13.30 Iz domačih krajev, 14.00
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Poročila, 17.30 Lestvica domačih, 19.00 Zak-
ljuček.
Petek: 13.00 Napoved, 13.30 Zabavnoglasbeno popoldne in
prispevki o mladih, 14.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Poročila, 18.30
Novice, 19.00 Zaključek.
Sobota: 13.00 Napoved, 13.30 Za vsakogar nekaj, 14.00
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
Nedelja: 8.00 Napoved, 9.00 Za najmlajše, 10.00 Poročila,
11.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Zdravstveni nasveti, 12.00 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
Radio Šmarje oddaja na UKW frekvenci 93,7 kHz.
Discoteka
Casablanka
pokrovitelj LZM
Lestvica zabavnih melodij
bo v letorl990 štartala z no-
vim pokroviteljem, diseote-
ko Casablanka, ki domuje
v prostorih Zavoda Golovec
v Celju.
Ta discoteka se je lepo
uveljavila tako med mlajšimi
kot tudi med starejšimi obi-
skovalci, saj razen klasične
disko glasbe v svoje goste
večkrat povabi tudi znane iz-
vajalce raznih glasbenih zvr-
sti. Tako bo na silvestrski ve-
čer goste zabaval ansambel
Hot, hot, hot, na novega leta
dan pa bo v tej diskoteki na-
stopal ansambel Neki to vole
vruče.
Ansambel Slovenija se najde povsod, kjer odmeva dobra domača glasba.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	LAMBADA - KAOMA	(7)
2.	MIXED EMOTIONS - ROLLING STONES	(4)
3.	DONT VVANNA LOSE YOU - GLORIA ESTEFAN	(5)
4.	THE WAY THAT YOU LOVE ME - PAULA ABDUL	(3)
5.	OBLAKI SO RDEČI - DON MENTONI BLUES BAND	(7)
6.	OBRIŠI SUZE GENERACIJO - NOVI FOSILI	(3)
7.	THE BEST - TINA TURNER	(9)
8.	TOI SOLDIERS - MARTIKA	(8)
9.	ANOTHER DAY IN PARADISE - PHIL COLLINS	(1)
10. ZATE- POP DESIGN	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15.
Domače melodije:
1.	SLOVENCI SMO VESELJAKI-RUPAR	(6)
2.	LJUBEZEN- DOBRI ZNANCI	(9)
3.	VRAČAM SE Z GORA -NAGELJ	(5)
4.	KO MLADA SVA BILA-ŠTAJERSKIH 7	(3)
5.	FLORJANSKA POLKA-VESNA	(7)
6.	TVOJA UUBEZEN NAJ ME VODI-MIHELIČ	(2)
7.	CVETJE V VETRU-STRMINA	(7)
8.	MUZIKANT IMEJ ME RAD-PTUJSKIH 5 IN SESTRI POTRČ (2)
9.	ZA MATERIN PRAZNIK-BRATJE IZ OPLOTNICE	(1)
10. SPET SVA SKUPAJ-HMEUARSKI
INSTRUMENTALNI KVINTET	(6)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15.
TELEVIZIJSKI SPORED
NT&RC
28. DECEMBER 1989 - STRAN 23.
Sobota,
30. dec. 1989
LJUBLJANA I
7.35-1.00 TELETEKST RTV LJUB-
LJANA, 7.50 VIDEO STRANI; 8.00
OTROŠKA MATINEJA: PONOVITVE
ODDAJ TEDNA; 8.00 RADOVEDNI
TAČEK: BISER; 8.15 LONČEK, KU-
HAJ: FIŽ0L0VA TORTA; 8.30 ZBIS:
Matija Valjavec: PASTIR; 8.55 CICI-
BAN, DOBER DAN: MALI ČAROV-
NIK IN SNEŽINKE; 9.10 OTROCI
GLASBE, ameriška zabavnoglasbe-
na oddaja; 9.30 NAJLEPŠE PRAV-
LJICE SVETA: JAGUARJEVI DIA-
MANTI (Argentina); 9.55 ZSOLNY,
likovno glasbena miniatura; 10.15
KONCERT ZA UNICEF, ponovitev;
11.15 Televizija: SEDANJOST IN
BODOČNOST, angleška dokumen-
tarna serija; 12.10 DINAR, ponovi-
tev; 12.50 EPP; 12.55 OBERST-
DORF: SMUČARSKI SKOKI, pre-
nos; 15.10/15.30 DOMAČI ANSAM-
BLI: ANSAMBEL OTTAVIA BRAJ-
KA; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 ŽA-
RIŠČE, ponovitev; 16.25 EP VIDEO
STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1;
16.45 POSLOVNE INFORMACIJE;
16.50 RISANKA; 17.00 ZADNJI SA-
MOROG, ameriški risani film; 18.30
EP VIDEO STRANI; 18.35 SKRIV-
NOSTNI SVET, ameriška dokumen-
tarna serija, 5/12; 19.00 RISANKA;
19.15 TV OKNO; 19.20 EPP; 19.30
TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME;
19.59 UTRIP; 20.15 EPP" 20.20
ŽREBANJE 3x3; 20.30 KRIŽKRAŽ;
22.00 EPP; 22.05 TV DNEVNIK 3;
22.15 VREME; 22.20 EP VIDEO
STRANI; 22.25 D. Marlowe-D. Wic-
kes: JACK RAZPARAČ, angleška
nadaljevanka, 2/4; 23.10 MED DVE-
MA ŽENSKAMA, ameriški film; 0.50
VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
13.50 VIDEONOČ, ponovitev; 18.10
KAKO BITI SKUPAJ, oddaja TV Za-
greb; 18.40 K. A. Hoefner: HAREM,
ameriška nadaljevanka, 1/4; 19.30
TV DNEVNIK; 20.10 Filmske uspeš-
nice: ciklus filmov Richarda Burto-
na: KOMEDIJANTI, ameriški film;
22.30 SATELITSKI PROGRAMI
- POSKUSNI PRENOSI (do 1.00)
ZAGREB I
8.50 TV KOLEDAR; 9.00 IZBOR IZ-
OBRAŽEVALNEGA PROGRAMA;
9.00 POŠTNI NABIRALNIK; 9.15 TV
LEKSIKON; 9.30 MOZAIKI IN FRE-
SKE RIMSKEGA CESARSTVA;
10.10 NEMŠČINA; 10.35 HE-MAN
IN GOSPODARJI VESOLJA, risan-
ka; 11.10 ZAKON V LOS ANGELE-
SU, ameriška nanizanka; 11.50
PREZRLI STE, POGLEJTE; 12.50
TELEVIZIJSKI DRUŽINSKI MAGA-
ZIN; 14.20 FANT IZ BROOKLYNA,
ameriški mladinski film; 16.10 SE-
DEM TV DNI; 16.55 TV DNEVNIK 1;
17.10 NARODNA GLASBA; 17.40
TV DRAMA, ponovitev; 18.30 TELE-
OBJEKTIV, dokumentarna oddaja;
19.15 VREME; 19.30 TV DNEVNIK
2; 20.15 METEOR, ameriški film;
21.50 TV DNEVNIK 3; 22.05 ZABA-
VA VAS PRLJAVO KAZALIŠTE;
23.10 INTNERMEZZO; 23.15 NOČ
IN DAN, MURPHY BROVVN, ameri-
ška nanizanka, SCHVVARZVVALD-
SKA KLINIKA, nemška nad. 14/23,
A. HITCHCOCK VAM PREDSTAV-
LJA; 1.30 POROČILA
KOPER
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR
(posnetek) 13.30 TV NOVICE
13.40 »SOTTOCANESTRO« - od-
daja o košarki (ponovitev)
14.30 BASKET NCAA 15.30 TV
NOVICE 16.00 NOGOMET, angl.
prv.: ASTON VILLA-ARSENAL/
nep. prenos 17.45 »AMERICAN-
BALL« 18.15 JUKE BOX 18.50 TV
NOVICE 19.00 RAZISKOVALNA
BAZA 19.30 TVD STIČIŠČE
20.00 RALLY: PARIZ-DAKAR/nep
prenos 20.30 OD IGRIŠČA DO
IGRIŠČA 21.30 NOGOMET, špan-
sko prv. (posnetek) 23.00 TV NOVI-
CE 23.10 NOGOMET, angl. prv.
(ponovitev)
Nedelja,
31. dec. 1989
LJUBLJANA I
7.55-4.10 TELETEKST RTV LJUB-
LJANA, 8.10 VIDEO STRANI; 8.20
OTROŠKA MATINEJA: A. Lindgren:
PIKA NOGAVIČKA, ponovitev šved-
ske nanizanke, 15/21; 8.50 POLET-
JE V ŠKOLJKI, slovenski mladinski
film, 1. del; 10.20 D. Marlowe-D.
VVickes: JACK RAZPARAČ, ponovi-
tev angleške nadaljevanke, 2/4;
11.10 DOMAČI ANSAMBLI: AN-
SAMBEL VLADA SREDENŠKA;
11.35 KMETIJSKA ODDAJA TV BE-
OGRAD; 12.35 J. Dieti: VELIKO
SEDLO, 9. - zadnji del češkoslova-
ške nadaljevanke; 13.40 KOLO
SREČE, ponovitev; 15.15 SKUPNI
NOVOLETNI SPORED ZA OTROKE
JRT; 16.25 EP VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45 PO-
SLOVNE INFORMACIJE; 16.50 Ro-
mance: LJUBEZEN S TUJCEM, an-
gleški tv film; 18.30 SKRIVNOSTNI
SVET, ameriška dokumentarna se-
rija, 6/12; 18.55 EP VIDEO STRANI;
19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO;
19.20 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2;
19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 U.
Koder-K. Hribar: BIKEC FERDI-
NAND, MUSICAL; 20.50 MOPED
SHOW; 21.15 TRIBUTE TO TOMMY
DORSEY, 2. del; 22.15 JU HU HUJ,
ČRTOVA KLAVIROLOŠKA RAZMI-
ŠLJANJA; 22.45 ZLATA KASETA;
0.25 NOVOLETNA VIDEOGODBA;
1.25 IZ NOVOLETNIH PROGRA-
MOV JRT; 2.25 ČLOVEK KOT ME-
DUZA, angleški film (do 4.15)
LJUBLJANA II
10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za
JLA in GENERAL, AMERIŠKI FILM
(ČB); 12.50 SATELITSKI PROGRA-
MI - POSKUSNI PRENOSI; 15.05
ŠPORTNO POPOLDNE; 16.55 K. A.
Hoefner: HAREM, ameriška nada-
ljevanka, 2/4; 17.45 CARMINA BU-
RANA, opera, Prenos iz Berlina;
18.55 DROIDA, risanka; 19.30 TV
DNEVNIK; 19.55 PREMOR; 20.05
MATI POSIUŠAJ PESEM MOJO,
španski film; 21.30 NOVOLETNO
ŽREBANJE LOTA; 21.35 NADRE-
ALISTI, oddaja tv Sarajevo; 22.35
ČESTITKE IZ TUJINE; 23.05 NOVO-
LETNI VIDEOMEH; 0.45 LABIRINT,
angleški film; 2.20 ROPOT V BABI-
LONU; 3.10 SATELITSKI PROGRA-
MI - POSKUSNI PRENOSI (do 4.30)
ZAGREB I
7.55 POROČILA; 8.00 GRAND PRIX
MESAMA, zabavna glasba; 8.45
NARODNA GLASBA; 9.30 NEDELJ-
SKI PROGRAM ZA OTROKE; 11.00
RISANI FILMI; 12.15 NARODNA
GLASBA; 13.15 ROANOAK, ameri-
ška nadaljevanka, 1/3; 14.05 NE-
DELJSKO POPOLDNE; 15.55
BREZREPI MUC V MAČKAMERIKI,
švedski risani film; 17.15 SKUPNI
NOVOLETNI SPORED ZA OTROKE
JRT; 18.30 NOVOLETNA TV SRE-
ČA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 NO-
VOLETNA EP ODDAJA; 21.00 NO-
VOLETNO ŽREBANJE LOTA; 21.05
NOVOLETNI PROGRAM; 21.05 TV
KABARET; 21.25 NARODNA GLAS-
BA, 1. del; 21.40 SHOW PRO-
GRAM; 22.10 GLASBA RAZPOLO-
ŽENJA, 1. del; 22.30 POP GLASBA;
22.50 NARODNA GLASBA, 2. del;
23.10 NADREALISTI; 23.40 GLAS-
BA RAZPOLOŽENJA, 2. del; 0.00
NOVOLETNA ČESTITKA; 0.05 PE-
SMI IN PLESI JUGOSLAVIJE; 0.50
GLASBA RAZPOLOŽENJA, 3. del;
1.15 POP GLASBA; 1.50 EVER-
GREENI; 2.30 SENTIMENTALNI
BLUES, ameriški film (do 3.50.)
KOPER
9.15 RAZISKOVALNA BAZA (po-
novitev) 10.30 TENIS (ponovitev)
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR
(posnetek) 13.40 Ml V NEDELJO
20.00 RALLY PARIZ-DAKAR/nep.
prenos 20.30 UMETNOSTNO DR-
SANJE, World prof. VVashington
22.00 TV NOVICE 22.10 BASKET
NBA 23.45 ZLATI JUKE BOX
Ponedeljek,
1. januar 1990
LJUBLJANA I
7.55-2.05 TELETEKST RTV LJUB-
LJANA, 8.10 VIDEO STRANI; 8.20
OTROŠKA MATINEJA; 8.20 SNEŽE-
NI MOŽ, risani film; 8.45 RADO-
VEDNI TAČEK: ZVEZDA; 9.00 VIŠE
KOT MAVRICA, sovjetski film, 1/2;
10.15 POLETJE V ŠKOLJKI, 2. del
slovenskega mladinskega filma;
11.50 NOVOLETNI 3x3; 12.10
EPP; 12.15 DUNAJ: NOVOLETNI
KONCERT, prenos; 13.30 GAR-
MISCH-PARTENKIRCHEN: SVE-
TOVNI POKAL V SMUČARSKIH
SKOKIH, vključitev v prenos; 15.30
DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL
SLAVČEK IN STOPARJI; 16.00 MO-
PED SHOW, ponovitev; 16.25 EP
VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK
1; 16.40 POSLOVNE INFORMACI-
JE; 16.45 ROMANCE: CLOUD
VVALTZER, angleški TV film; 18.25
TV OKNO; 18.30 EP VIDEO STRA-
NI; 18.35 SKRIVNOSTNI SVET,
ameriška dokumentarna serija, 7/
12; 19.00 RISANKA; 19.12 EPP;
19.15 TV OKNO: 19.24 EPP; 19.30
TV DNEVNIK 2, ŠPORT; 19.55 VRE-
ME; 19.59 EPP; 20.05 KING KONG,
ameriški film; 22.15 TV OKNO;
22.20 EPP; 22.25 TV DNEVNIK 3,
ŠPORT, VREME; 22.45 EPP; 22.50
LETNI KONCERT BIG BANDA RTV
LJUBLJANA, 1. del; 23.40 ZVEZA,
ameriški film; 0.55 IZ NOVOLETNIH
PROGRAMOV JRT; 1.55 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
9.00 IZ NOVOLETNIH PROGRA-
MOV; 14.00 VELIKA PARADA KO-
MEDIJ, ameriški film (ČB); 15.25
POBALINI IN RAZBOJNIKI, ameri-
ški film; 17.00 IZ NOVOLETNIH
PROGRAMOV; 18.40 K. A. Hoefner:
HAREM, ameriška nadaljevanka, 3/
4; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PRE-
MOR; 20.00 ZLATA KASETA, pono-
vitev; 21.35 UUBUANA-LONDON,
zabavnoglasbena oddaja; 22.20
ČLOVEK KOT MEDUZA, angleški
film, ponovitev; 0,05 SATELITSKI
PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI
(do 2.00)
ZAGREB I
7.35 POROČILA; 7.40 TV KOLE-
DAR; 7.50 LOJTRCA DOMAČIH;
8.35 NOVOLETNI GLASBENI TO-
BOGAN; 9.30 DAVY CROCKETT IN
GUSARJI, ameriški film; 11.00 TAM
KJER RASTE DOBROTA, OTROŠKI
MUSICAL; 11.40 POTEPUŠKI PES,
ameriška nanizanka; 12.10 EP RE-
PORTAŽA TV LJUBLJANA; 12.15
DUNAJ: NOVOLETNI KONCERT,
prenos; 13.30 GARMISCH-PAR-
TENKIRCHEN: NOVOLETNA SKLA-
KALNA TURNEJA, prenos; 15.15
POROČILA; 15.20 NOVOLETNE
ROČK ČESTITKE; 15.50 SUPER-
MAN II, ameriški film; 17.50 PESNIK
NA SREBRNI CESTI, dokumentar-
na oddaja, 1/2; 18.20 PESMI 89,
zabavna oddaja; 18.50 NOVO LETO
PRI RAKUNIH, risanka; 19.15 RI-
SANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00
ŠAMPANJEC, ŠAMPANJEC, zabav-
na oddaja; 21.10 KING KONG, ame-
riški film; 23.25 TV DNEVNIK 3;
23.45 NASHVILLE, zabavna oddaja;
1.10 NOČ IN DAN, ČRNI GAD, an-
gleška nanizanka, POGLED
V OGLEDALO, francoska nadalj., 1/
4, ČUDEŽNI SVET ŽIVALI, doku-
mentarna serija; 3.25 POROČILA;
3.30 KAKOR VEŠ IN ZNAŠ, ameriški
film; 5.00 NOVOLETNA VIDE-
OGODBA. ODDAJA TV LJUBLJANA
(do 6.00)
KOPER
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR
(posnetek) 13.30 TV NOVICE
13.40 OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA
(ponovitev) 15.30 TENIS (ponovi-
tev) 17.30 WRESTLING SPOT-
LIGHT 18.00 NOGOMET, Angl.
prv.: NOTTINGHAM FOREST-LI-
VERPOOUnep. prenos 18.45 TV
NOVICE (med odmorom)
19.45 TVD STIČIŠČE 20.30 ZLATI
JUKE BOX 22.00 BASKET NB (pos-
netek) 22.30 BOKS 24.10 NOGO-
MET, arg. prv. (posnetek)
Torek,
2. januar 1990
LJUBLJANA I
7.40-1.15 TELETEKST RTV LJUB-
LJANA, 7.55 VIDEO STRANI; 8.05
OTROŠKA MATINEJA; 8.05 ŽIV
ŽAV; 9.05 ZGODBE IZ ŠKOUKE;
9.35 VIŠE KOT MAVRICA, sovjetski
film, 2/2; 10.50 PETERS POP
SHOW; 11.50 NINOČKA, AMERIŠKI
FILM (ČB), ponovitev; 13.35 LOJ-
TRCA DOMAČIH; 15.05 VRNI SE,
SNOOPY, ameriški risani film;
16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV
DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE IN-
FORMACIJE; 16.45 POLETNO
GLEDALIŠČE, ameriški film; 18.35
TV OKNO; 18.36 EP VIDEO STRA-
NI; 18.40 SKRIVNOSTNI SVET,
ameriška dokumentarna serija, 8/
12; 19.05 RISANKA; 19.12 EPP;
19.15 TV OKNO, 19.24 EPP; 19.30
TV DNEVNIK 2, ŠPORT; 19.55 VRE-
ME; 19.59 EPP; 20.05 A.Kantof:^J-
Besnard: LEPOTEC Z OTOKA, 6.
- zadnji del francoske nadaljevan-
ke; 20.55 EPP; 21.00 TV OKNO;
21.05 JUGOSLAVIJA V LETU 1989;
22.05 EPP; 22.10 LETNI KONCERT
BIG BANDA RTV LJUBLJANA, 2.
del; 23.00 TV DNEVNIK 3, ŠPORT,
VREME; 23.20 POGREB V LOS AN-
GELESU, francoski film; 1.05 VI-
DEO STRANI
LJUBLJANA II
11.30 IZ NOVOLETNIH PROGRA-
MOV; 18.05 TELESKI '90, PRIPRA-
VIMO SE NA SMUČANJE, 4. odda-
ja; 18.40 K. A. Hoefner: HAREM, 4.
- zadnji del ameriške nadaljevan-
ke; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PRE-
MOR; 20.00 UMETNIŠKI VEČER;
20.00 FLASH GORDON, ameriški
animirani film; 21.30 ZAUPNO PO-
ROČILO O STRIPU, kanadski doku-
mentarni film; 23.00 SATELITSKI
PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI
(do 1.00)
ZAGREB I
7.45 POROČILA; 7.50 TV KOLE-
DAR; 8.00 KMALU BO NOVO LETO,
oddaja za otroke; 9.00 MALI VIDEO
ŠLAGER, oddaja za otroke; 9.35
SUPERMAN III, ameriški film; 11.35
J.Strauss: NETOPIR, opereta;
13.35 ROPOT V BABILONU; 14.25
POROČILA; 14.30 LOV NA ZELENI
DIAMANT, ameriški film; 16.10 NE-
DOLŽNE ŽRTVE, 3. - zadnji del,
francoske nadaljevanke; 17.05 HA
HALO - HA HALO, humoristična
oddaja; 17.40 PESNIK NA SREBRNI
CESTI, dokumentarna oddaja, 2/2;
18.55 SNEŽENI MOŽ, risni film;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 ŽREBA-
NJE LOTA; 20.05 ROKOUUB, hu-
moristična oddaja; 21.00 CIKLUS
FILMOV Petra VVeira: GALLIPOLI,
avstralski film; 22.40 TV DNEVNIK
3; 23.00 ŽEUOTEKA, zabavna od-
daja; 0.00 NOČ IN DAN, COSBYJEV
SHOW, ameriška nanizanka, PO-
GLED V OGLEDALO, francoska na-
dalj., 2/4, ČUDEŽNI SVET ŽIVALI,
dokumentarna serija; 2.15 PORO-
ČILA
KOPER
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR
(posnetek) 13.30 TV NOVICE
13.40 NOGOMET, arg. prv. (pono-
vitev) 15.30 BOKS (ponovitev)
16.15 VVRESTLING SPOTLIGHT
18.50 TV NOVICE 19.00 RAZISKO-
VALNA BAZA 19.30 TVD STIŠČIŠ-
ČE 20.00 RALLY: PARIZ-DAKAR/
nep. prenos 20.30 BOKS 21.30 JU-
KE BOX 22.00 TV NOVICE
22.10 SMUČARSKI TEDNIK - OD-
DAJA O ZIMSKIH ŠPORTIH
23.00 EUROGOLF 24.00 NOGO-
MET, špansko prv. (ponovitev)
Sreda,
3. januar 1990
LJUBLJANA I
8.35-11.10 in 15.25-23.30 TELE-
TEKST RTV LJUBLJANA; 8.50 VI-
DEO STRANI; 9.00 MOZAIK, po-
novitev; 9.00 SPORED ZA OTRO-
KE IN MLADE: FORMULA B M X;
9.30 POBALINI IN RAZBOJNIKI,
ameriški film; 11.00 VIDEO
STRANI; 15.40 VIDEO STRANI;
15.50 TELESKI '89, PRIPRAVIMO
SE NA SMUČANJE, ponovitev 4.
oddaje; 16.25 EP VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 PO-
SLOVNE INFORMACIJE; 16.45
ROPOT V BABILONU, ponovitev;
17.35 JU HU HUJ, ČRTOVA KLA-
VIROLOŠKA RAZMIŠLJANJA,
ponov.; 18.05 EP VIDEO STRANI;
18.10 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE; 18.10 ZBIS: Jože Šmid:
DEDEK JEŽEK; 18.25 M. Slana:
PINKA POTEPINKA, lutkovna
igrica; 19.05 RISANKA; 19.12
EPP; 19.15 TV OKNO; 19.24 EPP;
19.30 TV DNEVNIK 2. ŠPORT;
19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05
FILM TEDNA, DIPLOMIRANEC,
ameriški film; 21.50 TV OKNO;
21.50 EPP; 22.00 TV DNEVNIK 3,
ŠPORT, VREME; 22.20 SVET
V LETU 1989; 23.20 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI
- POSKUSNI PRENOSI; 18.30
MOSTOVI; 19.00 SKRIVNOSTNI
SVET, ameriška dokumentarna
serija, 9/12; 19.30 TV DNEVNIK;
19.55 PREMOR; 20.00 ŽARIŠČE;
20.30 GALA KONCERT Z LUCI-
ANOM PAVAROTTIJEM; 22.05
SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI (do 23.30)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 A. Lind-
gren: PIKA NOGAVIČKA, šved-
ska nanizanka, 14/21; 9.00 KAKO
JE GRINCH UKRADEL BOŽIČ, ri-
sani film; 9.25 NEKOČ JE BILO,
oddaja za otroke; 9.55 RISANKA;
10.20 POROČILA; 10.25 SUPER-
MAN 2, ameriški film, ponovitev;
12.25 POROČILA; 12.30 V PO-
MLADI ŽIVLJENJA, ameriški
film, 15.30 POROČILA; 15.40
NOČ IN DAN, ponovitev nočnega
programa; 17.00 TV DNEVNIK 1;
17.20 STARE OBRTI, izobraže-
valna oddaja; 17.50 A. Lindgren:
PIKA NOGAVIČKA, švedska nani-
zanka, 14/21; 18.20 RISANKA;
18.45 PLAVI PROGRAM, POTO-
PIS; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 FILMOSKOP,
oddaja o filmu in igrani film;
22.35 TV DNEVNIK 3, 22.55 PO-
ROČILA V ANGLEŠČINI; 23.00
NOČ IN DAN, COSBYJEV SHOW,
ameriška nanizanka, POGLED
V OGLEDALO, francoska nadalj.,
3/4, ZGODBA O ROCKNROLLU,
ameriška dok. ser.; 1.15 PORO-
ČILA
KOPER
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR
(posnetek) 15.30 TV NOVICE
13.40 ZADETKI TEDNA 15.30 TV
NOVICE 15.40 RAZISKOVALNA
BAZA 17.15 SMUČARSKI TEDNIK
- ODDAJA O ZIMSKIH ŠPORTIH
18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT
18.50 TV NOVICE 19.00 ODPRTA
MEJA 19.30 TVD STIŠČIŠČE
20.00 BASKET NBA 22.00 TV NO-
VICE 22.10 ZLATI JUKE BOX
23.30 BOKS 24.15 NOGOMET,
angl. prv.: EVERTON - MACHE-
STER CITY (ponovitev)
Četrtek,
4. lanuar 1990
LJUBLJANA I
8.35-11.05 in 12.30-050 TELE-
TEKST RTV LJUBLJANA; 8.50 VI-
DEO STRANI; 9.00 MOZAIK, po-
ovitev, SPORED ZA OTROKE IN
MLADE: INDIJANSKE LEGENDE;
9.25 ŠOLSKA TV; 9.25 SLOVEN-
SKA MESTA: PIRAN; 10.10 SVE-
TILA; 10.25 MOZAIK, ponovitev,
MOSTOVI; 10.55 VIDEO STRANI;
12.45 VIDEO STRANI; 12.55
INNSBRUCK: SVETOVNI POKAL
V SMUČARSKIH SKOKIH, prenos
(do 15.15/15.30); 15.15 VIDEO
STRANI; 15.25 MOZAIK, ponovi-
tev, MOSTOVI; 15.55 ŽARIŠČE,
ponovitev; 16.25 EP VIDEO
STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1;
16.40 POSLOVNE INFORMACI-
JE; 16.45 MOZAIK: ŠOLSKA TV;
16.45 SLOVENSKA MESTA: PI-
RAN; 17.30 SVETILA; 17.45 TV
OKNO; 17.50 EP VIDEO STRANI;
18.00 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE; 18.00 NAJLEPŠE PRAV-
LJICE SVETA: ŠKOLJČNO BR-
DO; 18.25 CICIBAN, DOBER
DAN: V ZASNEŽENI DEŽELI, 1.
del; 19.00 RISANKA; 19.12 EPP;
19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO
JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2, ŠPORT; 19.55 VRE-
ME; 19.59 EPP; 20.05 E.Reitz:
DOMOVINA, nemška nadaljevan-
ka, 10/11; 21.25 TV OKNO; 21.30
EPP; 21.35 TEDNIK; 22.35 TV
DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME;
22.55 RETROSPEKTIVA: »KO-
MEDIJA NA SLOVENSKEM
ODRU«, G. Feydeau: BARILLO-
NOVA POROKA; 0.40 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI
- POSKUSNI PRENOSI; 17.25
TELEKSI '90, PRIPRAVIMO SE
NA SMUČANJE, 5. ODDAJA;
18.00 REGIONALNI PROGRAMI
TV LJUBLJANA - STUDIO LJUB-
LJANA; 19.00 ALO, ALO, angle-
ška humoristična nanizanka;
19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PRE-
MOR; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30
V HRIBIH SE DELA DAN: PO-
PREK ČEZ POHORJE, dokumen-
tarna serija, 1/8; 21.00 PLESNI
NOKTURNO: GOVORICA TELE-
SA; 21.15 SPREMINJANJA: DE-
LAVNICA MARKA POGAČNIKA,
dokumentarna oddaja; 22.00 VE-
ČERNI GOST; 22.30 SATELITSKI
PROGRAMI - POSKUSNI PRE-
NOSI, (do 0.00)
ZAGREB I
8.25 TV KOLEDAR; 8.35 SONČ-
NICA, ODDAJA ZA OTROKE, 5/6;
9.00 ŠOLSKI PROGRAM; 9.00
IGRE NA SNEGU; 9.15 NAŠI PRI-
JATELJI ŽIVALI: OVCA IN KOZA;
9.30 IZ VAŠEGA ČTIVA: JOSIP
KOZARAC; 10.00 NAŠI LIKOVNI-
KI: SLAVA RAŠKAJ; 10.30 RE-
ZERVIRAN ČAS; 12.50 POROČI-
LA; 12.55 INNSBRUCK: SMU-
ČARSKI SKOKI, prenos; 15.00
GLASBENA ODDAJA; 15.30 PO-
ROČILA; 15.40 NOČ IN DAN, PO-
NOVITEV NOČNEGA PROGRA-
MA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20
STARE OBRTI, izobraževalna
oddaja; 17.50 SONČNICA, OD-
DAJA ZA OTROKE, 5/6; 18.20 RE-
ZERVIRAN ČAS; 18.40 RISANKA;
18.45 DOKUMENTARNI PRO-
GRAM; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 ČRNO NA BE-
LEM, POLITIČNI MAGAZIN;
20.50 KVIZKOTEKA; 21.55 TV
DNEVNIK 3; 22.15 POROČILA
V	ANGLEŠČINI; 22.20 NOČ IN
DAN, FALIČNI PENZION, angle-
ška nanizanka, POGLED
V	OGLEDALO, francoska nadalj.,
4/4, A. Hitchcock VAM PRED-
STAVLJA; 0.20 POROČILA
KOPER
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR
(posnetek) 13.30 TV NOVICE
13.40 NOGOMET, angl. prv. (pono-
vitev) 15.30 TV NOVICE
15.40 BOKS (ponovitev) 16.00 NO-
GOMET, špansko prv. (posnetek)
18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT
18.50 TV NOVICE 19.00 ODPRTA
MEJA 19.30 TVD STIŠČIŠČE
20.00 RALLY: PARIZ-DAKAR
20.30 RAZISKOVALNA BAZA
-	Posebna oddaja 22.00 TV NOVI-
CE 22.10 »MON-GOL-FIERA«
-	oddaja o nogometu
Petek
S. januar 1990
LJUBLJANA I
8.35-12.45 in 14.55-1.20 TELE-
TEKST RTV LJUBLJANA; 8.50 VI-
DEO STRANI; 9.00 MOZAIK, po-
novitev; 9.00 SPORED ZA OTRO-
KE IN MLADE; 9.30 V HRIBIH SE
DELA DAN: POPREK ČEZ PO-
HORJE, dokumentarna serija, 1/
8; 10.10 SPREMINJANJA: DE-
LAVNICA MARKA POGAČNIKA,
dokumentarna oddaja; 10.45 E.
Reitz: DOMOVINA, nemška na-
daljevanka, 8/11; 12.35 VIDEO
STRANI; 15.10 VIDEO STRANI;
15.20 TELESKI '90, PRIPRAVIMO
SE NA SMUČANJE, ponovitev 5.
oddaje; 15.55 ŽARIŠČE, ponovi-
tev; 16.25 EP VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 PO-
SLOVNE INFORMACIJE; 16.45
MOZAIK, ponovitev, tednik;
17.45 ...; 18.05 TV OKNO; 18.10
EP VIDEO STRANI; 18.15 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE;
18.15 POJDI NEKAM, NE VE SE
KAM: ZLATO JABOLKO, lutkov-
na serija TV Zagreb, 1/8; 18.30 A.
Lindgren: PIKA NOGAVIČKA,
švedska nanizanka, 16/21; 19.00
RISANKA; 19.12 EPP; 19.15 TV
OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDE-
TI; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK
2, šport; 19.55 VREME; 19.59 ZR-
CALO TEDNA; 20.14 EPP; 20.20
NAFTA, angleško-norveška do-
kumentarna serija, 1/8; 21.15 TV
OKNO; 21.20 ULICE SAN FRAN-
CISCA, ameriška nanizanka, 10/
13; 22.10 TV DNEVNIK 3, šport,
VREME; 22.30 OČI KRITIKE;
23.10 KABARET, ameriški film;
1.10 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI
-	POSKUSNI PRENOSI; 18.00
REGIONALNI PROGRAMI TV
LJUBLJANA - STUDIO MARI-
BOR; 19.00 DOMAČI ANSAMBLI;
ANSAMBEL VLADA SREDEN-
ŠKA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55
PREMOR; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30
VEČER POPULARNIH ZBOROV;
21.55 SATELITSKI PROGRAMI
-	POSKUSNI PRENOSI (do 0.00)
ZAGREB I
8.00 TV KOLEDAR; 8.30 ŠARAM
BARAM, zabavnoglasbena odda-
ja za otroke tv Skopje, 1/8; 9.00
ŠOLSKI PROGRAM; 9.00 ZIMSKI
ŠPORTI; 9.15 NAŠI PRIJATELJI
ŽIVALI: PUJS; 9.30 IZ VAŠEGA
ČTIVA: ZVONIMIR GOLOB; 10.00
NAŠI LIKOVNIKI: IVAN RANGER;
10.30 REZERVIRAN ČAS; 12.30
POROČILA; 12.40 REZERVNI
ČAS; 15.30 POROČILA; 15.40
NOČ IN DAN, ponovitev nočnega
programa; 17.00 TV DNEVNIK 1;
17.20 STARE OBRTI, izobraže-
valna oddaja; 17.50 ŠARAM BA-
RAM, zabavnoglasbena oddaja
za otroke TJ Skopje, 1/8; 18.20
RISANKA; 18.45 ODDAJA O KUL-
TURI; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 ZAKON V LOS
ANGELESU, ameriška nanizan-
ka, 6/20; 21.00 GLASBENA RAZ-
POLOŽENJA; 21.45 TV DNEVNIK
3; 22.05 KULTURNI MAGAZIN;
23.05 POROČILA V ANGLEŠČI-
NI; 23.10 NOČ IN DAN, DOM.
LJUBI DOM, angleška nanizan-
ka, Schristabel, angleška nada-
ljevanka, 1/4, ZLOČINI STOLET-
JA, ameriška dok. serija; 1.25
POROČILA
KOPER
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR
(posnetek) 13.30 TV NOVICE
13.40 »MON-GOL-FIERA« - odda-
ja o nogometu (ponovitev)
15.00 TV NOVICE 15.30 RAZISKO-
VALNA BAZA 16.00 »AMERICAN-
BALL« 16.45 BASKET NBA
18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT
18.50 TV NOVICE 19.00 ODPRTA
MEJA 19.30 TVD STIŠČIŠČE
20.00 FOOTBALL NFL 22.00 TV
NOVICE 22.10 »SOTTOCANE-
STRO« - oddaja o košarki
22.50 TENIS 24.45 EUROGOLF
24. STRAN - 28. DECEMBER 1989
NT&RC
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Silvestrska večerja
aperitiv
vermuth, vUjamovka, sok
prdjed
briosi s šunko ali šunkino peno
kanapeji
svinjska ribica v lisnatem testu
rdeče vino
glavna jed
čista juha iz vdovskega repa
polnjena bržola s šampioni
gnjatni žličniki z zeleno solato
Laški rizling
mlada raca
rdeče zelje
krompirjevi kroketi
črno vino
Baselski kruhki
potica
črna kava
šampanjec »Zlata penina«
Priprave
BRIOSI S ŠUNKO ALI ŠUNKINO
PENO
Najprej pripravimo testo za briose in
sicer vzamemo 1 kg moke, 200 g surovega
masla, žlico kvasa, žličko sladkorja, dve
jajci, 2 del mleka, vodo in sol. Iz teh sesta-
vin zamesimo testo in pustimo, da vzha-
ja. Pred oblikovanjem testo še enkrat
pregnetemo. Nato oblikujemo majhne
kruhke, za pest velike in jih pri 180 stopi-
njah spečemo.
400 g kuhane puste šunke narežemo na
majhne koščke. Stresemo jih v mešalnik,
dodamo 200 g surovega masla in zmiksa-
mo v pire. Po potrebi začinimo s soljo in
poprom. S tem nadevom napolnimo
majhne kruhke.
KANAPEJI
Kanapeji so majhni obloženi kruhki.
Naredimo jih iz belega, polbelega in čr-
nega kruha, ki je narezan na zelo majhne
koščke. Ti so lahko kvadrati, pravokotni-
ki, zvezde. Vsi naj bodo brez skorje. Na-
mažemo jih lahko s surovim maslom,
s sardelnim maslom, s širnim namazom
itd. Okrasimo jih s sirom, klobasami, oli-
vami, orehovimi jedrci itd. Pri tem pride
do izraza domišlija.
svinjska ribica v listnatem
testu
Svinjsko ribico očistimo kožic in ga
natremo s česnom, posolimo in ga speče-
mo v pečici. Pečen frle vzamemo iz peka-
ča, ga namažemo s pikantno gorčico ter
ohladimo. Za nadev vzamemo 200 g šam-
pionov in 100 g šunke, ter vse skupaj se-
sekljamo in prepražimo na maslu, popo-
pramo in dodamo zdrobljen česen. Zali-
jemo s kozarčkom šerija in dodamo žlič-
ko paradižnikove mezge. Po navodilu od-
tajamo listnato testo in ga razvaljamo
v tako obliko, da lahko varvj zavijemo frle.
V sredino testa damo nekaj nadeva, nanj
položimo frle in ga namažemo s preosta-
lim nadevom. Testo namažemo z rume-
njakom, da se bolje oprime nadeva in ga
nato zavijemo okoli fileja, prav tako ga
namažemo z rumenjakom tudi zunaj. Ru-
lado z lepo oblikovanimi koščki listnate-
ga testa pečemo 35 minut pri 200 stopi-
njah. Topel frle serviramo na pogreti
plošči in ga razrežemo šele pri mizi.
Cista juha iz volovskega repa
600 g volovskega repa in drobovino ene
kokoši damo kuhat v 31 mrzle vode. Do-
damo šopek jušne zelenjave, čebulo,
v katero zabodemo en klinček, strok čes-
na, nekaj zrnc popra in malo muškatnega
oreščka. Juha naj se kuha počasi dve uri,
tako da se komaj pozna, da vre. Nato jo
precedimo in poberemo z nje vso maščo-
bo. Nato vzamemo 125 g surovega zmle-
tega mesa brez žil in ga dobro premeša-
mo z vodo, beljakom in na lističe nareza-
nim korenčkom. Potem počasi dolivamo
ohlajeno juho in počasi segrevamo do
vrelišča. Dodamo popečeno čebulo in
pustimo na plošči, da se prepoji, toliko
da ne zavre. Močna juha mora biti čista in
zlato rumena. Nato juho precedimo skozi
prtič, dosolimo po okusu, še enkrat se-
grejemo in jo dopolnimo s 5cl šerija. Ju-
ho nalijemo v skodelice in takoj postre-
žemo.
POLNJENA BRŽOLA S ŠAMPINJONI
Za posameznega gosta potrebujemo
eno bržolo iz zgornjega prsnega dela po
150 g. Za nadev pa potrebujemo 150 g pu-
stega govejega mesa, 150 g svinjskega
mesa, 2 v mleko namočeni žemlji brez
skorje, 1 jajce, 1 jedilno žlico sesekljane-
ga peteršilja, 500 g svežih šampinjonov,
40 g moke, 1 strok česna, eno žlico sesek-
ljanega peteršilja, 40 g maščobe.
Svinjino, govedino, ožete žemlje in po-
lovico že prej prepraženih in ohlajenih
šampinjonov zmeljemo v multi prakticu
ali v mesoreznici. Vežemo z jajcem, zači-
nimo s soljo in poprom, dodamo nekaj
sesekljanega peteršilja in dobro preme-
šamo. Bržole tanko potolčemo, začinimo
s soljo in poprom, premažemo z nade-
vom, zvijemo, zvežemo ali spnemo z zo-
botrebci. Od vseh strani zlato rjavo zape-
čemo na maščobi, zalijemo z nekaj juhe
in bolj pečemo kot dušimo približno 30
minut, pri tem pa pridno polivamo. Ko je
pečeno, vzamemo meso iz posode in ga
postavimo na toplo. Očiščene šampinjo-
ne razrežemo na rezine. Čebulne kocke
prepražimo na maslu, dodamo gobe,
zmečkan česen in sesekljan peteršilj ter
dušimo začinjeno s soljo in poprom in
naribanim muškatnim oreščkom. Ko vsa
tekočina izpari je pripravljeno.
Sok od pečenke, v katerem so se pekle
bržole, zalijemo z govejo juho, prevremo
ter vežemo z gladko mešanico smetane in
moke, nato pa pretlačimo. Dodamo osta-
lo polovico gob in omako dobro posoli-
mo. Z mesa odstranimo nitke, ga name-
stimo na srebrn pladenj, polijemo s so-
kom in potresemo s sesekljanim peterši-
Ijem.
gnjatni žličniki z zeleno so-
lato
Dobro prežvrkljamo pol litra mleka
s tremi jajci, žlico raztaljenega masla in
posolimo ter dodamo 600 g moke in ste-
pemo v gladko testo. 200 g kuhane šunke
narežemo na majhne koščke iln jo vme-
šamo v testo. V vrelo slano vodo dajemo
zličnike, ki smo jih oblikovali z dvema
čajnima žličkama. Kuhamo jih 5 minut
ter jih odložimo na cedilo ter preplakne-
mo pod mrzlo vodo. Dobro odcejene žlič-
nike zložimo v nepregorno posodo, ki
smo jo predhodno dobro namazali z maš-
čobo ter vse skupaj postavimo v pečico,
da se enakomerno pogreje. Kot prilogo
ponudimo zraven še zeleno solato.
pečena mlada raca
Za štiri ljudi računamo eno raco, težko
okrog 2 kg. Raco operemo, malo nasoli-
mo, notranjost natremo z majaronom,
prekrižamo in zvežemo noge ter položi-
mo v globji pekač. V segreti pečici (230
stopinj) jo malo zapečemo, zmanjšamo
temperaturo, prekrijemo z aluminijasto
folijo, zalivamo z lastnim sokom in duši-
mo do mehkega. Če sok povre, dolijemo
malo mesne juhe. Ko je meso mehko,
odstranimo folijo in z ostrim nožem zare-
žemo kožo na prsih, da se popeče vsa
maščoba. Ko je raca dobro pečena jo vza-
memo iz pekača in shranimo na toplem.
Mast odlijemo, preostali sok od pečenja
pa prelijemo v posodico in gladko vme-
šamo žličko moke, prilijemo 3 del juhe in
en del konjaka, zavremo, precedimo in
shranimo v posebni posodi na toplem.
RDEČE ZELJE
lkg rdečega zelja otrebimo, operemo,
zrežemo ali naribamo. V maščobi prepra-
žimo sesekljano čebulo in žličko sladkor-
ja, dodamo zelje in na rezance narezana
jabolka (2). Malo zalijemo, solimo, začini-
mo z lovorovim listom in enim klinčkom.
Okisamo z 2 žlicama kisa. Dušimo 40 mi-
nut. Vmes večkrat prilijemo malo vode.
Nazadnje mu primešamo 2 žlici brusnic
in pol skodelice rdečega vina.
krompirjevi kroketi
30 g masla in dve jajci penasto umeša-
mo. Dodamo 500 g ohlajenega in nariba-
nega krompirja, 50 g moke, malo nariba-
nega muškatnega oreščka in sol. Vse
pregnetemo v testo, ki ga oblikujemo
v 5 cm dolge svaljke. Te paniramo in oc-
vremo.
bazelski kruhki
400 g medu in 200 g sladkorja pri nizki
temperaturi štedilnika razpustimo. 300 g
neolupljenih mandeljev na debelo sesek-
ljamo, dodamo olupke dveh limon in po-
maranč ter vse skupaj primešamo mede-
ni masi. Dodamo še 3 žlice ruma, po pol
žličke mletega cimeta in klinčkov, ter ne
smemo pozabiti na žličko jelenove soli,
ki smo jo prej raztopili v rumu. Dodamo
750 g moke in dobro pregnetemo v glad-
ko testo. Na povoščenem pekaču testo
razvaljamo in spečemo pri 180 °C. Pečeno
takoj prelijemo s kuhano sladkorno gla-
zuro in zrežemo na majhne pravokot-
nUce'	BORIS JAGODIČ
Novoletni coctaili
Americano
1/2 vermut, 1/2 bitter, limo-
nina rezina in dodatek sode.
Bloodv Mary
4/10 vodke (ledene), 6/10
paradižnikov sok (leden),
2 brizga Worchestershire
omake, poper, sol in dva
brizga limoninovega soka.
Manhatan
2/3 whisky, 1/3 rdeči ver-
mut, vložena češnja.
Martini dry
3/4 gin dry, 1/4 vermuth
dry, limonina rezina.
Martini sweet
2/3 gin dry, 1/3 rdeči ver-
mut, vložena češnja.
Alaska
3/4 gin, 1/4 chartreuse.
Aleksander
1/3 konjak ali vinjak, 1/3
kakav liker, nekoliko tekoče
sladke smetane.
Bronx
1/3 gin dry, 1/3 pomarančni
sok, 1/6 vermut dry, 1/6 rdeči
vermut.
Caruso
1/3 gin dry, 1/3 vermut dry,
1/3 zeleni mentol liker.
Whlte ladv
2/4 gin dry, 1/4 cointreu ah
triple sek, 1/4 hmonov sok.
Adonis
1/3 prošek, 1/3 vermut, sok
stisnjene pomaranče. Vse
skupaj premešamo in doda-
mo nekaj kock ledu.
E.P.
HOROSKOP
•	OVEN_
Potihem še vedno čakate, da se vrne, a se lahko zgodi, da boste precej
razočarani. Vse prevečkrat ste ugodne razplete situacij jemali kot nek^j
povsem samoumevnega, čeprav ste imeli v resnici le ogromno srečo. Sedaj
pa se bo potrebno kar precej potruditi, dasiravno vam to preveč ne diši.
•	BIK
Zadnji čas je že, da se ozrete okoli sebe in ugotovite, da na svetu niste sami.
Zaenkrat vam vaš vzvišen odnos še kar nekako uspeva, toda vse prehitro se
boste ujeli v mreže svojih žrtev. Poskusite narediti nek^j več za svojega
partnerja, ki vam bo to vsekakor znal vrniti z .obrestmi'.
•	DVOJČEK
Naj vam ne bo žal, četudi ste morebiti preveč razodeli svoja nagnjenja do
osebe, ki vam že dolgo ne gre iz misli. Ni se vam potrebno sramovati vaše
odkritosti, Sctf je to edini način, da se ponovno ne zapletete v mreže svojih
blefiranj. Pazite se nenadnega presenečenja in nikar ne pustite, da bi odšlo
kar mimo vas.
•	RAK
Poskusite se no malo umiriti, saj boste v nasprotnem primeru kaj kmalu
občutili vso težo preteklih napak, kijih vsekakor ni bilo malo. Po drugi
strani pa vas lahko takšen kaos privede do nepričakovanega dobitka. Izbira
je predvsem vaša, saj bodo posledice zadele prav vas. Toda goije, če bo šlo
vse narobe..._
•	LEV
Obeta se vam zanimivo igranje s čustvi, ki pa vas lahko kaj hitro izigra in za
seboj pusti samo razočaranje. Ponovno si boste upali veliko več kot pa je
v vaših močeh, kar bo presenetilo predvsem tiste, ki se vam stalno motajo
okoli nog. Kljub okoliščinam, ki vam niso naklonjene, boste iz poslov
potegnili kar največ.__
•	DEVICA_
Osrednja napaka, ki se vas drži v tem obdobju je vztrajno vztrajanje pri
vašem načinu življenja. Vse preveč ste naivni, kar vas lahko privede do
popolnega obupa. Svoje načrte zadržite rqje za sebe in jih ne razlagate prav
vsakemu bežnemu znancu. Tako v ljubezni kot tudi poslu so donosnejše
hitre odločitve; odlaganje lahko prinese le neuspeh.
•	TEHTNICA
Na srečo nimate moči, da bi se uprli skušnjavi. Je že tako, da je prepove-
dano sadje najslajše. Do izraza bo prišla vaša vroča narava, tako da boste
v pravem trenutku zasijali v svoji najboljši izdaji. Nikar si zaradi tega ne
delajte skrbi, prepustite se svojemu instinktu ter uživajte dokler lahko. Za
zdravje in denar boste pač poskrbeli kdaj drugič.
•	ŠKORPIJON
Nikakor ni dobro, da poskušate prinašati odločitve, ki se vas prav nič ne
zadevajo. Prijatelj vam lahko še kako zameri, saj ste se začeli vse preveč
vpletavati v njegovo osebno življenje. Če se boste preveč sukali okoli
takšnih reči, se vam lahko zgodi, da boste na koncu kratek konec potegnili
prav vi._
•	STRELEC_
Reje se držite tople postelje in domačega ognjišča. To bo vsekakor koristilo
vašemu zdravju, prav tako pa lahko takšno okolje obilo doprinese k odnosu
z vašim partnerjem. Čeprav si morda ne boste želeli korenitih sprememb,
se vam v sredini tedna obeta dokaj neprijetno presenečenje, ki vas bo
ponovno prisililo k resnejšemu pristopu k poslovnim zadevam._
•	KOZOROG__J__
Temu, kar si želite, se ne boste mogli odreči; temu, kar nočete, pa se ne
boste znali izogniti. Ostane vam le še to, da se končno ozrete okoli sebe in
opazite nekoga, ki vas ima že dolgo na očeh. Obeta se vam prijetna
pustolovščina, seveda pod pogojem, da boste uspeli vsaj za kratek čas
pozabiti na svoje skrbi._
•	VODNAR__~
Še vedno se niste uspeli izkopati iz nedoločenega položaja, zato morate biti
skrajno previdni pri prinašanju odločitev. Prav v stiski pa boste lahko
spoznali svoje resnične prijatelje. Nikar ne zvračajte krivde za nastalo
situacijo na svojega partnerja, sqj tudi on nima neskončnega potrpljenja.
•	RIBA__
Ne bodite zamorjeni zaradi priložnosti, ki ste jo zamudili. Vtem trenutku je
pri vas potrebna predvsem hitra in odločna akcija, saj vas lahko le ta
pripelje do uspeha. Glede partnerja ste lahko v tem trenutku povsem mirni
in sigurni, čeprav v zadnjem času v njegovo zvestobo niste bili čisto
prepričani._ _
bodeči
NOVI TEDNIK
Tukaj počiva naš dinar novi,
bil je še mlad, a je preminil.
Niso izpolnili se upi njegovi,
preveč se z ničlami je poredil.
Z operacijo vzeli so štiri mu ničle,
»novi« na nogah trdno bo stal,
relacije z marko zdaj so le pičle,
na listah tečajnih spet je pristal.
Naj živi konvertibilno leto 1990!
Ne vemo, če bo - sliši se pa lepo.
- Da ne bo spet dež obljub?
Lahko z naravo
Toper sta doleteli kar
dve nesreči naenkrat
- naravna in politična.
Zima brez snega in srb-
ski bojkot.
Ampak samo milo zi-
mo bi še nekako prema-
gali.
En onesnažen
Podatki kažejo, da
v velenjski občini niso
najbolj onesnažene Za-
vodnje, ampak Graška
gora. Gora jurišev.
Je to krivo, da jim v tej
občini primanjkuje pra-
vih jurišev?!
V novo leto bomo vstopili
s konvertibilnim dinarjem
- vsaj vstopili bomo.
Naj se ve
Interna banka Merxa
je letos posojala le malo
denarja celjskim delov-
nim organizacijam.
Njihovo načelo je na-
mreč bilo, da vlagajo de-
nar le v solidne firme.
Aut-aut: avt
Pravijo, da Emov Mar-
jan Drev nekatere rešitve
postavlja v znamenju ali
- ali, ali po domače aut-
aut.
Da zaradi tega Emo ne
bo šel »avt«!
REPORTAŽA
NT&RC
28. DECEMBER 1989 - STRAN 25.
Nagradna novoletna križanka Novega tednika
Rešene križanke pošljite do 8. januarja 1990 na naslov: Novi
tednik, Trg V. kongresa 3a, Celje, s pripisom »novoletna
križanka«. Žreb bo med reševalce s pravilnimi rešitvami
razdelil 11 lepih nagrad:
1. nagrada 10 milijonov dinarjev
2. nagrada 2 milijona dinarjev
8 nagrad po milijon dinarjev
Želimo vam veliko sreče pri reševanju križanke in pri žrebu,
ter prijetne praznike.
26. STRAN - 28. DECEMBER 1989
NT&RC
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NIČ NI TAKO VARNO, DA NE BI POTREBOVALO ZAVAROVANJA
Zavarovalna skupnost TRIGLAV,
Območna skupnost Celje sklepa vse
vrste premoženjskih in osebnih za-
varovanj v družbenem in zasebnem
sektorju.
V zasebnem sektorju lahko skle-
nete:
-	požarna zavarovanja,
-	zavarovanje stanovanjskih pre-
mičnin,
-	zavarovanje stekla in vloma,
-	nezgodna zavarovanja,
-	življenjska zavarovanja,
-	avtomobilska zavarovanja,
-	transportna zavarovanja,
-	zavarovanje živali in
-	zavarovanje posevkov.
Z različnimi vrstami premoženjskih
in osebnih zavarovanj si lahko zago-
tovite jamstvo v primeru škode ali
nesreče.
Zavedamo se, da je inflacija močno
vplivala na kvaliteto nekaterih zava-
rovanj. Zato smo pripravili spre-
membe in novosti pri sklepanju za-
varovanj, ki naj bi odpravile razko-
rak med jamstvom na začetku in na
koncu zavarovalnega obdobja, pri
reševanju škodnih primerov pa va-
lorizacijo odškodnin vsem zavaro-
vancem, ki so zavarovanje sklenili
po 17. 11. 1988.
Zavarovancem, ki imajo sklenjeno
življenjsko zavarovanje, bomo po-
leg obveznosti po polici iz osnovne-
ga življenjskega zavarovanja izpla-
čali tudi obresti na matematično re-
zervo osnovne in dodatne zavaro-
valne vsote. Upravičencem, ki jim
je bila izplačana zavarovalna vsota
ali odkupna vrednost življenjskega
zavarovanja od 1. 7. 1989 bomo na-
knadno nakazali obresti, če znašajo
vsaj 2,000.000 din.
Naši zavarovalni zastopniki in de-
lavci v predstavništvih:
-	Laško
-	Moziije
-	Slovenske Konjice
-	Šentjur pri Celju
-	Šmarje pri Jelšah
-	Titovo Velenje
-	Žalec
vam bodo svetovali in ponudili naj-
boljšo možnost za popolno zaščito
vašega premoženja. Hkrati vam bo-
do svetovali tudi najprimernejši na-
čin poravnave zavarovalne premije.
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
želi vsem sedanjim in bodočim zavarovancem
srečno novo leto 1990
INFORMACIJE
NT&RC
28. DECEMBER 1989 - STRAN 27
28. STRAN - 28. DECEMBER 1989
NT&RC
INFORMACIJE
BLIBELA
CELJE je staro industrij-
sko središče. Svojstven pe-
čat mu daje kovinskopre-
delovalna industrija z dol-
goletno tradicijo, kar pa ni-
kakor ne pomeni, da gre za
zastarelo in tehnološko za-
ostalo industrijo.
Prav nasprotno - delov-
ne organizacije častitljive
starosti izražajo izjemno
življenjsko silo. Prav ta jim
zagotavlja nenehno prisot-
nost v prvih vrstah tehnolo-
škega napredka.
Mednje prav gotovo sodi
LIBELA, industrija tehtnic
in finomehanike, ki je v svo-
jem 95 let trajajočem ob-
stoju prehodila strmo pot
od prvih obrtniških začet-
kov, do današnje sodobno
urejene tovarne.
Začetki današnje LIBELE
segajo daleč v leto 1894.
Sprva majhno podjetje se
je lepo razvijalo vse do II.
svetovne vojne, ki je močno
zavrla napredek. Šele po
osvoboditvi se je začel pra-
vi napredek, ki je kmalu
obrodil sadove. Zdaj je LI-
BELA sodobno, tehnološko
zaokroženo podjetje z okoli
tisoč zaposlenimi, ki ne-
nehno snujejo nove sodob-
no oblikovane izdelke, ki
po svoji tehnološki zasnovi
sledijo razvoju tehtalne, bi-
rotehnične in ogrevne teh-
nike v najrazvitejših deže-
lah sveta.
Dasiravno današnje naj-
sodobnejše tehtnice po
svojem videzu nimajo prav
nič skupnega s častitljivo
starimi tehtalnimi naprava-
mi, pa vendar najdejo svojo
uporabno vrednost v vseh
delih človekovega okolja.
Tako tehtnice za dom, ka-
kor tehtnice za vse vrste in-
dustrij, kmetijstva, trgovine
in transporta, so rezultat
prizadevanj razvojne skupi-
ne LIBELE, ki v sintezi
z inovativnimi težnjami
vseh zaposlenih obvladuje-
jo tako klasične mehanske
sisteme, kakor tudi najso-
dobnejše mikroračunalni-
ško vodene sisteme.
Razvojni potencial LIBE-
LE, izražen v številu vseh
zaposlenih, dandanes ubi-
ra popolnoma nove poti.
V popolnosti ugoditi željam
uporabnika je načelno
stremljenje, iz katerega se
zrcali motiv, katerega reali-
zacija vodi k humanizaciji
delovnih pogojev, štednji
materiala, denarja in časa.
Zato tudi danes - na pragu preloma v novo desetletje - delovni ljudje LIBELE brez
bojazni vstopajo v evropske integracijske procese in vsem, ki so jim pripravljeni slediti
želijo obilo zadovoljstva
ob uspehih v novem letu 1990
INFORMACIJE
NT&RC
28. DECEMBER 1989 - STRAN 29.
30. STRAN - 28. DECEMBER 1989
NT&RC
MALI OGLASI - INFORMACIJE
PRODAM
motorna vozila
OSEBNI avto Talbot-simca 1100,
letnik 80, prodam. Informacije
po telefonu 21-631.
OPEL kadet (karavan), letnik 71,
registriran, prodam. Telefon
(063) 831-116.
LADO nivo, staro dve leti, 14.000
prevoženih km, prodam. Peter
Topole, Jagoče 8, Laško.
PEUGEAUT 504 GL, letnik 78, novo
obnovljen in avto 101, letnik 79,
prodam. Telefon (063) 783-162.
RENAULT 11, letnik 87, prodam.
Telefon 701-698, popoldan.
BMW 2002, letnik 72, generalno
obnovljen, registriran do 7. jul.
1990, prodam. Telefon (063) 712-
452, po 20. uri.
ŠKODO 120 LS, letnik 1979, pro-
dam. Antlej, Ipavčeva 12, Celje.
ŠKODO 110, športno, ter različne
dele za R 4, prodam. Stanko Vo-
dušek, Olešče 18a, Laško.
R 12, letnik 75, vozen, neregistri-
ran, prodam. Informacije na Po-
hlinovi 7, telefon 34-663, po-
poldan.
ZASTAVO 750, letnik 73, obnovlje-
no, registrirano do 10. 10. 90,
prodam. Branko Žaberl, Jakob
17, Šentjur.
AVTO VW 1200, letnik 75, prodam.
Klicati v večernih urah, telefon
785-213.
JUGO KORAL 55, februar 89,
ugodno prodam. Telefon 21-191,
popoldan.
JUGO 55, letnik 88, prevoženih
20.000 km, prodam. Telefon
(063) 779-378.
stroji
PAJEK za obračalnik, širina 3,5 m,
prodam. Informacije po telefonu
(063) 824-270.
TRAKTORSKO brano, novo, pro-
dam. Šifra: TRAKTOR.
TRAKTOR Zetor 7011 prodam. Te-
lefon (063) 731-614, od 18. do 19.
ure.
SIPOV obračalnik 160 prodam. Ro-
bert Romih, Turno 5, Gorica/
Slivnici. Telefon 745-264, od 18.
do 20. ure.
posest
HIŠO v Celju prodam ali zame-
njam za 21/2 sobno stanovanje
z garažo, z doplačilom. Šifra:
UGODNO.
HIŠO, gospod, poslopje, blizu Ce-
lja, prodam. Šifra: NOVEJŠA
GRADNJA.
HIŠO z zemljiščem (1.200 m2) na
Marofu pri Jurkloštru ugodno
prodam. Do hiše asfalt. Telefon
26-728.
STARO HIŠO v okolici Celja vza-
mem v najem. Šifra: TAKOJ.
NOVEJŠO VRSTNO HIŠO, oddalje-
nost 2 km do centra Celja, ugod-
no prodam. Telefon 31-758, po
18. uri.
VRSTNO HIŠO v 5 fazi, 500 m2,
v Hruševcu, pošta Šentjur, pro-
dam. Marjan Žan, Brezovje 10,
Šentjur.
stanovanja
DVOSOBNO STANOVANJE, pri-
merno tudi za predstavništvo,
v Celju, blizu sejma, prodam.
Rebevšek (063) 31-587.
gradbeni material
BRUNA 11 x 3 cm, »folcana«, pro-
dam. Franc Jurkošek, Kanjuce
6.
akustični aparati
- glasbila
BARVNI TV sprejemnik ISKRA
AZUR in pralni stroj Gorenje,
ugodno prodam. Telefon 33-559.
VHS VIDEOREKORDER prodam.
Telefon 36-943, kličite od 18. do
20. ure.
HARMONIKO Delicia, novo, pro-
dam. Tel. (0601) 83-626.
KLAVIRSKO harmoniko Hohner,
120 basov, 5. glasno Verdi VN,
prodam za 4000 DM dinarske
protivrednosti. Šifra: HARMO-
NIKA.
oprema
SPALNICO zaradi selitve ugodno
prodam. Informacije po telefonu
št. 27-826.
FRANCOSKO	POSTELJO
150x200, prodam. Telefon 25-
231.
živali
PRAŠIČA, težkega 170 kg, doma-
če reje, prodam. Ivan Jeranko,
Pristava/Meetinju.
PUJSKE za nadaljnjo rejo ali za
odojke, vam jih tudi pripravimo,
prodam. Anton Juhart, Novo Te-
panje 11, Slov. Konjice.
PRAŠIČA, 140 kg, prodam. Golo-
granc, Ogorevc, Štore.
PRAŠIČA domače reje prodam.
Kajin, Trnovlje 113, Celje
KRAVO, devet mesecev brejo,
drugega teleta prodam. Gomil-
šek, Ostrožno, Prvomajska 15.
KRAVO, 3. teleta, prodam. Leber,
Primož 28, telefon 741-588.
ostalo
VEČJO količino vina (jurka, izabe-
la), prodam. Alojz Vidmajer, Ul.
Bačke Palanke 4, Žalec. Telefon
714-474.
NOV traktor IMT 539 s kabino In
telico simentalko, brejo 8 mese-
cev, prodam. Telefon (063) 748-
177.
Srečno novo leto
želi sorodnikom in
znancem Kokličeva Mici iz
Frankolovega.
RABLJEN hidrofor in več drugih
starinskih predmetov prodam.
Ogled možen vsak dan. Telefon-
ska številka (063) 831-676.
MATURANTSKO obleko št. 38 pro-
dam. Telefon 701-502.
RAČUNALNIK ZX spectrum 48 K,
z vso opremo, prodam. Telefon
31-957, med 19. in 21. uro.
SKRINJO 340 1 Gorenje, čelni na-
kladalec za traktor, klavirsko
harmoniko, 96 basno, prodam.
Telefon 36-531.
SMUČARSKE ČEVLJE, tekmoval-
ne, model San Marko, št. 40, no-
ve, prodam. Telefon 701-437.
STANOVANJA
SAMSKI MOŠKI išče garsoniero
ali manjše stanovanje. Ponudbe
pod PREDPLAČILO PLUS«.
SOBO oddam fantu, sostanovalcu,
s posebnim vhodom. Telefon
35-671.
ZAPOSLITEV
ŠIVILJO s prakso takoj zaposlimo.
Pogoj samostojno krojenje. Te-
lefon 776-671.
DOBER ZASLUŽEK S prodajo
iskanih artiklov. Inf. na telefon
33-441, med 7. in 8. uro.
POMOČ v nočnih urah iščemo za
bolnico. Perko, Nušičeva 1,
Celje.
jy4i i'm
ROLETE, žaiuzije izdelujemo in
montiramo. Telefon 27-225, po-
poldan.
STAREJŠI upokojenec s hišo in
lepim vrtom v okolici Celja, blizu
avtobusne postaje, išče žensko,
upokojenko ali delavko v službi,
zadnja leta, za gospodinjo. Sta-
rost od 40. do 60. let. Možno
dedovanje ali poroka. Sem brez
obveznosti. Ostalo po dogovo-
ru. Šifra: DOBRA KUHARICA.
SILVESTROVANJE - Madžarska,
3 dni. Odločite se danes. TA Do-
ber Dan, telefon 701-305.
Na zelo ugodni lokaciji v Marija
Gradcu pri Laškem dam v na-
jem prostore, ki so zelo ugodni
za kakršno koli servisno obrt.
Kličite na telefon (063) 731-193.
PROSTOR za mirno obrt oddam
v najem. Predplačilo zaradi
adaptacije. Šifra: PETROVČE
CENA MALIH OGLASOV
-	do 10 besed	600.000 din
-	vsaka nadaljnja beseda	50.000 din
Hkrati obveščamo bralce Novega tednika, da bo
mali oglas objavljen v tekoči številki v primeru, da
ga naročite najkasneje do ponedeljka do 17. ure,
objavo oglasa pa je mogoče naročiti tudi vsak dan
po telefonu 29-431.
Naslovov oglaševalcev, ki so objavljeni pod šifro,
v uredništvu nimamo. Vsi interesenti morajo oddati
pismene ponudbe, skladno z vsebino oglasa in
navedbo šifre v oglasni oddelek.
Naročniki Novega tednika imajo pravico do enega
brezplačnega oglasa, do deset besed, na leto.
Vsem občanom in delovnim kolekti-
vom občine Celje želimo srečno in
uspešno 1990, ribičem v novem letu
pa predvsem čiste vode ter dober
Pr'Jem	RIBIŠKA DRUŽINA
VOGLAJNA ŠTORE
V oglasnem oddelku
Novega tednika na Tr-
gu V. kongresa 3/a od-
slej sprejemamo ogla-
se za tekočo številko
še ob ponedeljkih do
17. ure, objavo oglasa
pa je poslej mogoče
naročiti tudi vsak dan
po teletonu.
nama
NOVO
ZANIMIVO
DRUGAČNO
I. etaža Prodajnega centra NAMA
Leveč
-	nove butične prodajalne
-	oblačila za šport in prosti čas
Banny
-	usnjena konfekcija
-	svečana oblačila in modni dodatki
-	butik za mlade
Zavod ŠRC »GOLOVEC« Celje
organizira
VELIKO SILVESTROVANJE
31. 12. ob 20. uri.
Igral bo ansambel PREROD.
Čakajo vas prijetna presenečenja.
Vsaka 50. vstopnica nagrajena.
Predprodaja vstopnic pri Slovenijaturistu in blagajni
bazena, cena v pred prodaj i je 1.250.000 din, na dan
prireditve 1.500.000 din. Informacije na tel. 33-233.
Iščemo dobrega gospodarja za
restavracijo na Starem gradu
Od novega gospodarja pričakujemo kakovostne go-
stinske storitve in organizacijo prireditev.
Pisne priiave pošljite na naslov:
TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE
63000 Celje, Tomšičev trg 7
Tovarna nogavic POLZELA
prodaja
na podlagi sklepa delavskega sveta dne 5. 1. 1990
naslednje osnovno sredstvo:
stružnico tip TS 4
izklicna cena 200.000.000 din
Licitacija bo ob 12. uri v prostorih vzdrževanja Tovar-
ne nogavic Polzela, kjer je možen tudi ogled stružni-
ce od 10. ure dalje.
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati
kavcijo v višini 10% vrednosti od izklicne cene pri
blagajni podjetja. Izlicitirani znesek mora kupec po-
ravnati najkasneje v 3 dneh, sicer kavcija zapade.
Davčne obveznosti poravna kupec.
Prodaja bo po sistemu videno-kupljeno in kasnejših
reklamacij ne bomo upoštevali.
Dežurstva zdravstvenih domov
Zdravstvena služba je v vseh zdravstvenih domovih na našem
območju organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordina-
cijah, v zdravstvenem domu v Titovem Velenju pa je zdravnik
dopoldne, dežuren v sprejemni pisarni. V zdravstvenih domovih
v Celju, Šentjurju, Žalcu, Šmaiju in Rogaški Slatini ter izme-
noma tudi v zdravstvenih postajah I^ozje, Bistrica ob Sotli in
Podčetrtek je dežurna zdravstvena služba med 19. in 7. uro
zjutraj naslednjega dne, v Slovenskih Konjicah, Titovem Vele-
nju in Laškem pa zdravniki dežurajo med 20. in 7. uro zjutraj
naslednjega dne.
Telefoni: Celje: 26-113, Šentjur: 741-511, Slovenske Konjice:
751-522, Šmarje: 821-021, Rogaška Slatina: 811-621, Žalec:
711-138, Rogatec: 826-016, Kozje: 770-010, Podčetrtek: 882-018,
Bistrica ob Sotli: 784-110, Titovo Velenje: 856-711 in Laško:
731-233.
INFORMACIJE
NT&RC
28. DECEMBER 1989 - STRAN 31
DA BOSTE LAŽJE
OSTALI NAŠ
NAROČNIK
V letu 1990 boste vsi naročniki lahko
naročnino za Novi tednik plačevali
mesečno. Vsi naročniki imajo 10 odstotni
popust na ceno posameznega izvoda
časopisa, povrhu pa še en brezplačni mali
oglas in kot darilo še brezplačno čestitko
v sporedu Radia Celje.
Izračunajte - takšne ugodnosti vam lahko
ponudi le odlična hiša!
DA BOSTE LAŽJE
POSTALI NAŠ
NAROČNIK
Novi tednik je bran, Novi tednik je iskan.
Zagotovite si svoj izvod! Izpolnite
priloženo naročilnico in postanite član
družine odlične hiše, v kateri imate vse
naštete ugodnosti.
TRŽNICA
Za praznike dva
dni zaprta
V soboto, 30. decembra, bo
celjska tržnica odprta od 7. do
14.30 ure, v nedeljo, 31. 12. (na
Silvestrovo) pa od 7. do 11. ure.
Po daljšem času bo celjska trž-
nica zaprta DVA dni skupaj in
sicer v ponedeljek ter torek, 1.
in 2. januarja 1990. Z normal-
nim »zimskim« obratovalnim
časom bo začela v sredo, 3. ja-
nuarja 1990, ko bo sprejela pr-
ve prodajalce in seveda kupce
med 7. in 15.30 uro. V prvih
dveh dneh novega leta bodo
zaprte tudi vse ostale zanimive
prodajalne ob tržnici, kot mes-
nica, ribarnica, kiosk za proda-
jo časnikov in cigaret, bife Dal-
macija itd.
GREMO
V KINO
KINO UNION
do 3. 1. 90: OBTOŽENA
-	ameriški film
do 3. 1. 90: LETALSKA
AKADEMIJA - ameriški
film
KINO MALI UNION
do 3.1. 90: RAIN MAN - ame-
riški film
KINO METROPOL
do 3. 1. 90: GREŠNA ZADO-
VOLJSTVA - ameriški film
Matineje
30.	12.: COCA COLA KID I.
-	ameriški film
KINO DOM
Mladinski program
28. 12.: VIJOLIČASTA KRO-
GLA - sovjetski film
KINO RADEČE
31.	12.: RAMO, NEOBORO-
ŽEN IN NEVAREN - ameri-
ški film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
28.	12.: RIBA PO IMENU
VANDA - ameriški film
29.	12.: POVRATNI OGENJ
-	ameriški film
30.	in 31. 12.: SALSA-ameri-
ški film
KINO DOM MOZIRJE
28.	12.: MAMA JE PONORE-
LA - holandski film
30. in 31. 12.: OSTANI PRI
MENI - ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
29.	12.: PALČIČE - ameriški
film
30.	in 31. 12.: UPOR NA LA-
DJI BOUNTY - ameriški
film
KINO LUBNO
29.	12.: SUPER DESETKA
-	ameriški film
30.	in 31. 12.: LA BAMBA
-	ameriški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
28.	in 29. 12.: ZMAJI ZA
VEČNO - ameriški film
30.12.: D.O.A.-ameriški film
Nočni film:
29.	in 30. 12.: VONJ PO GRE-
HU - ameriški film
KINO TITOVO VELENJE
28. 12.: NORA ZABAVA
V	EVROPI - ameriški film
29.12.: U.H.S. - ameriški film
30.	12.: NORA ZABAVA
V	EVROPI - ameriški film
2. in 3. 1.: NINJA PRIHAJA
-	ameriški film
Nočni kino
28. in 29. 12.: ANINA OBSE-
SIJA - ameriški film
31.	12.: JAVNE AFERE
-	ameriški film
DOM KULTURE
28. 12.: KRVOSESI-jugoslo-
vanski film
KINO ŠOŠTANJ
Nočni kino
30. 12.: ANINA OBSESIJA
-	ameriški film
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila ljuba
žena, mama in stara mama
ROZIKA
KRAMPUŠEK
Debro 13, Laško
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom, ki
ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in
cvetje ter hvala za vsa izrečena sožalja.
Posebna hvala govorniku za poslovilne besede ter duhovni-
ku za opravljen obred.
Iskrena hvala vsem.
Žalujoči mož Ivan, hčerka Nada z družino in ostalo
sorodstvo.
Dežurstva trgovin
V	času Novoletnih praznikov, bodo imele prodajalne z živili
naslednji odpiralni čas:
-	v soboto, 30. decembra bodo od 7. do 15. ure odprte vse
prodajalne z živili, z neživili do 12. ure, razen veleblagovnice
TEKO, ki bo odprta do 15. ure.
-	v nedeljo, 31. decembra bodo odprte prodajalne: Diskont
v Cankaijevi od 7. do 12. ure, prodajalna Štručka od 7. do 11. ure,
Celjska tržnica od 7. do 11. ure, Mesnica v Linhartovi od 7. do 11.
ure, cvetličarna v Prešernovi od 8. do 11. ure ter kiosk pri bolnici
v času obiskov.
V	ponededeljek, 1. januarja 1990 bodo vse prodajalne ZA-
PRTE.
-	v torek, 2. januaija bodo od 7. do 11. ure dežurne naslednje
prodajalne: Mera, Potrošnik - Market na Ljubljanski cesti,
samopostrežna Soča, blagovnica Nova vas (živilski oddelek),
market Ostrožno, market Dolgo polje, samopostrežna Lipa
Štore, market Vojnik (živilski oddelek); prodajalne Centra Celje:
Solidarnost na Lavi, Vogl^jna, Otok - Trubarjeva ulica, poslo-
valnica Center na Tomšičevem trgu, Sedmica v Ul. 29. novem-
bra, Mercator na Hudinji ter cvetličarna v Miklošičevi ulici.
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 6.30 do 14.30 ure, redna
dopoldanska ambulanta za male živali pa je od 8. do 10. ure, sicer
pa imajo redno dežurno službo organizirano v popoldanskem m
nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
Zjutraj naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob
koncu tedna in v času novoletnih praznikov. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan razen
ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
od 7. do 9. ure. Do 2. januarja 1990 bo dežural dipl. vet. Marjan
Lešnik, telefon 831-219, od 3. januarja dalje pa dipl. vet. Ciril
Kralj, Ljubno, telefon: 840-112.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-
rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
vsak dan, od 15 do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizi-
rano dežurstvo. Od danes dalje, tudi v času novoletnih prazni-
kov, bo dežural dipl. vet. Marjan Drešček, Ul. Miloša Zidanška 2,
telefon: 741-660.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega
dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
postaji: 751-166.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: V občini Laško je vete-
rinarska služba v rednem delovnem času od 7. do 15. ure organi-
zirana na veterinarskih postajah v Laškem in v Radečah. Dežur-
stvo od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne je za celo občino na
veterinarski postaji v Laškem, telefon 731-485. V primeru odsot-
nosti veterinarja v času dežurstva lahko pustite sporočilo pri
vratarju Pivovarne, telefon: 731-121.
NT&RC
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZDL občin Celje,
Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgorovni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Predsednik časopisnega in programskega sveta: Viki Kranjc
Redakcija: Maijela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
Tajnica redakcije: Mojca Aužner.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana
Cena posameznega izvoda je 70.000 dinarjev. Mesečna naroč-
nina je 270.000 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 6.000.000
din. Številka žiro računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd
Novi tednik, Trg V. kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
32. STRAN - 28. DECEMBER 1989
NT&RC
ZAN1MIVSTI
KOLEDA 1990
po ljudskem motivu
Koledniki so včasih peli:
Oj kole-kole-koledo
lepo leto mlado!
Da bi prav veselo blo,
imelo mastno brado -
oj kole-kole-koledo!
Mi za njimi bi povzeli:
Oj kako bi blo lepo,
če bi verjeti smeli,
da v novem prav tako
bli dobrih bi vesti veseli:
Da hladen zid se ruši,
kije med ljudmi na duši.
Da le ni Malta Jalta,
da svet si vse bližji je,
in da so se tiranije,
se kot karte zrušile...
Oj kole-kole-koledo,
daj stori zdaj še to,
da pamet sreča naše,
da sami kovčke spokajo.
O j kole-kole-koledo.
•
Da s pretopljenimi topovi,
zgrajeni bi bili mostovi
od ljudi do soljudi,
ljudstvi in med narodi!
Da besede in ideje
ne postavljale bi meje;
da kot čebele med vrtovi
bile bi pelod med svetovi.
Če smel cveteti bo vsak cvet,
prijaznejši bo, boljši svet.
Prizanesi leto nam vse to,
oj kole-kole-koledo.
Oj kole-kole-koledo
4ei6 lepe-mlado,
da bi prav veselo blo
imelo mastno brado.
Oj kole-kole-koledo.
Mlado leto, daj ohrani
vse dobro nam od lani,
a tega res ni malo,
od včeraj nam ostalo.
Pozabi na vse žalostno,
oj kole-kole-koledo.
Oj leto mlado, daj prinesi
v deželo nam kaj pameti -
vsaj toliko je raztresi
na dan volitev med ljudi,
da bi v imen poplavi,
za pravšnje se odločili.
A h koritu nam ne spusti
preveč pujsov, saj se ve,
da če piče primanjuje
vsem se apetit odpre,
da šibek spet ostane lačen,
že sit pa rad se prenažre.
Politikom prinesi hlače,
takšne močne, irhaste,
širokih hlačnic, ker pač skače
tisto kar jih v hlačah je -
al'pa če se kaj primeri,
v javnosti zavoha se.
Krmarju naš'mu daj moči,
da nas pripelje čez čeri,
ki jih bržčas ne pozna,
ve pa vsaj, kam naj pelja.
Če nam sreča ne bo mila,
če se barkača razleti,
če »kuhar« pride do krmila,
bog daj k bregu splavati.
Daj sveti Anton vsem deklinam
plodne dedce v postelje
in sveta Ana, da se prime
kar bo in kar vsejano je.
Politika ne more nič,
če se brez mitingov primeri
do Triglava - vse na ič.
In Demosu daj trop poslancev
prikorakat v parlament,
Manj bo prismojenih žgancev,
če bodo kohi - saj ni šment -
drug drugmu v piskre gledali.
Oj kole-kole-koledo,
leto novo in mlado,
prišepni Jugi na uho,
da nič in nič in vedno nič,
kjer ni nič, tud'nič ne bo
če kjs kaj malega je blo
ga ničle hitro pojedo,
bo dinar ničen prav tako,
če mu le ničle zbrišemo,
oj kole-kole-koledo.
Zdaj vsak zase koledujemo!
Vsak v sebi nosi tihe želje,
kaj bi mu bilo v veselje.
So srca nam koledniki,
želijo več, kot se zgodi.
Zato se z mislijo tolaži,
če želiš si - torej si!
Koledniki gredo po svetu
- novo leto voščijo -
prepevajo v staro vižo
sto želja zavijajo.
Če vse se - ali nič - zgodi
da sva le JAZ in TI,
tako prešteti bomo vsi!
Pavlova šestnajsta plača
Celjan Pavel Jazbec se je
pred letom dni dobil s svoji-
mi prijatelji, da se skupaj
dogovorijo za silvestrova-
nje na Šmohorju. Mimogre-
de so v njegovi sobi opazili
velik Eifflov stolp iz vžiga-
lic, ki ga je med služenjem
vojaškega roka v prostem
času gradil vztrajni mlade-
nič, po poklicu avtomeha-
nik. V višino je meril skoraj
meter in vsem se je zdelo
nemogoče, da bi večji sploh
lahko obstajal.
Verjetno se jim je zdelo
smešno, ko se je Pavel posta-
vil, da v letu dni zgradi tri-
krat večji stolp, takšnega do
stropa. Za šalo in stavo so
mu ponudili vsak svojo de-
cembrsko plačo, eden izmed
petih prijateljev pa naj bi pri-
speval toliko buteljk, kolikor
jih gre na spodnjo polico. Da
je bil hec še večji, so poklica-
li tudi priče, očeta in mamo
in slavnostno podpisali do-
kument o stavi. Morda je bi-
lo prav zaradi tega silvestro-
vanje veselo, pa tudi zaradi
tega, ker naj bi Pavle stavo
izgubil in za kazen bi se letos
na njegov račun zopet veseli-
li na Smohorju.
Gradnja se prične
Sprva je tudi sam vzel za-
devo bolj za šalo kot zares.
Gradnja je dobro napredova-
la. Vseeno je po službi tu in
tam popravil kakšen avto,
šel v družbo, zvečer pa vle-
kel do dveh, treh zjutraj. Ko
je videl, da čas beži, je delal
deset in več ur dnevno. Vsa-
ko vžigalico posebej je zaž-
gal, jo sčistil, namazal z lepi-
lom in sestavil. Tako, da se
mu je pričelo sanjati in ne-
koč je v takšnem stanju sredi
noči vstal ter nevede pohodil
del stolpa. Ko se je zjutraj
zbudil in videl razdejanje, je
hitro izračunal, da je izgubil
14 dni dela in da se mu ne
izplača več truditi. Starši so
ga prepričali, da je vendarle
nadaljeval in ko je videl, da
je stolp že precej visoko,
dnevi pa se iztekajo, sije vzel
še tri dni dopusta. Po 4658
ura dela ga je na preseneče-
nje prijateljev dokončal pred
rokom.
V Gulnnessovo
knjigo rekordov
Seveda vsi skupaj niso
mogli veijeti očem in so m-
rali pogledati, kako je z rt
kordi v Guinnessovi knjigi
rekordov. Menda je največji
Eifflov stolp iz vžigalic visok
2,36 m, Pavlov pa je za 20 cm
večji. Zanj je porabil 41.563
vžigalic, 3 kg lepila, lkg la
ka. Tako bo Pavle decembra
poleg dvanajste plače dobil
še 4, na spodnjo polico stol
pa pa naj bi postavili 50 bu
teljk.
Ker decemberska plača ni-
ti ne bo tako slaba in fantje
niti za silvestrovanje ne bi
imeli, je Pavle nekoliko po-
pustil in vzel le polovico sta-
ve. Silvestrovali pa bodo zo-
pet na Šmohoiju, čeprav ne
čisto na njegov račun. Verja-
memo pa, da bodo zbijali ša-
le na račun trmastega mlade-
niča, »ki podnevi plete in po-
noči para, pa vseeno sešije
svojo srajčico!«
EDI MASNEC
LISTAMO
PORUMENELE
STRANI
Zbira:
Miloš Ukor
Slovenec, 29. december 1929
Čiščenje hodnikov. Mestni magistrat opozarja hišne
posestnike in posestnike zemljišč v mestu na določilo
cestnopolicijskega reda, glasom katerega morajo biti hod-
niki do 7 ure zjutraj očiščeni, v zimskem času pa dovoljno
posuti s pepelom, peskom, žagovino ali podobnim, da se
na ta način preprečijo nezgode na gladkih in zamrzlih
hodnikih. Proti onim, ki tega določila ne bi upoštevali, bo
mestni magistrat nastopil z vso ostrostjo. Poleg tega so
oni, ki se ne bi pokoravali in bi se radi tega zgodile
nesreče, odgovorni za poškodbe kazensko in civilno
pravno.
Vsaj v zimskih mesecih smo dolžni posvetiti lepi knjigi
nekaj svojega časa in ljubezni. Ljudska knjižnica katoliško
prosvetnega društva, kije vsak delavnik ves dan odprta in
se nahaja na Cankarjevi cesti št. 4, Vam pod najugodnej-
šimi pogoji nudi veliko izbero lepega čtiva. Posetite jo ter
si oglejte imenik knjig. Knjižnica si sproti nabavna vse
knjižne novosti, ki jih je po njih tako umetniške kot
vzgojne vrednosti mogoče uvrstiti v javno knjižnico.
Pohorje, je središče zimskega športa. Po celem Pohorju
je zapadlo zadnje dni novega snega za 20 do 30 cm na
zamrznjeni podlagi. Za smuko je ugodno. Zanimiv pojav
je, da je bilo na Pohorju zadrge dni precej ljubljanskih
zimskih športnikov pa tudi zagrebških in drugih. Tako
postaja Pohorje radi ugodne snežne konjunkture središče
našega zimskega športa.
Kakšne na silvestrovo
Se sprašujete, kakšno garderobo si bi nadeli na Silvestrovo? Nekaj predlogov so na to vprašanje podali manekeni
plesnega studia Forum v izredno zanimivem večeru, ki so mu dali naslov Igra svetlobe in čara. Poleg omenjenih
manekenov iz Celja in Maribora so na predstavi sodelovali tudi plesalci tega studia ter Arsen Dedič in Tatjana Dremelj.
Nekaj predlogov za silvestersko garderobo smo s te prireditve za naše bralce ujeli v naš objektiv. g^j masNEC