Dopisi. Od sv. Lorenca na Dravsketn polji. (Letina. — Nov župnik. — Pomilostenje.) Jeseni nas je bilo lani neugodno vreme sila mudi!o, le siloj smo še svojo setev v zemljo spravili, nekaj pa 8tno je popolnem opustili. Vendar se je žito, hvala Bogu, dosebmal že precej obraslo, in če ga ne bo pa zdanje deževje zadržalo, utegnemo še lepe žetve učakati. Zadnjo nedeljo smo bili malo rmaza imeli, pa ruenimo, da nismo, tudi po vinogradib ne, kaj škode imeli. Na cvetno nedeljo smo, kakor so nam nazuauili, novega župnika preč. g. Franca Rat a iz Frama doli dobili, nii jib smo radi sprejeli, ker nam niso več ueznaui, posebno pa ae za to, ker upamo, da bomo poleg njih se tudi čast. g. kaplana obdržali. Biez drugega sv. opravila bi se za naše rulade ljudi zruerom v strabib bili. Hudobija je že tudi pri naa do vrha prirasla. Svitli cesar so bili lani lep denar tistim odločili, ki so po toči posebno škodo trpeli. Ali nekaterim malopridnežein je to vse premalo bilo in so od župana St. Vodušeka več darii terjali. Njegova žena, katero so bili samo doma našli, jim je zato nekaj žarkib povedala, pri tem pa so ji tiuli nekateie besede ušle, ki so jib oni hitio pobrali, nekaj zasukali, in reva je bila vsled ujib pri okjožai soduiji v Celji zavoljo razžaljenja njih veličanstva na pet mesecev ječe obsojena. Lehko si človek misli, koliko hud udarec je to za posteao županovo hišo bilo. Ali človek obrača, Bog pa obrne. Županu se je svetovalo, naj bi sel avetlega cesarja prosit milosti. In vrli mož je to storil, Njih veličanstvo lepo slovenski poprosil pomilostenja svoji žeai, in kar je prosil, je izprosil: Že takrat so mu bili svitli cesar slovenski obljubili, da ga bodo, če se bo le dalo, uslišali, in sedaj je prišla vest, da so žeui celo kazen odpustili. Slava Njib veličaastvu! slovenski kmetje pa vidite iz tega, kako je treba vam v beaedi previdni biti, pa da iinate tudi vi v svetlem cesarji dobrega očeta. Iz Ormoža. (Dopolnilna volitev v okrajni zastop.) V velikem posestvu izvoljeni g. Kofler je nebal biti okrajni zastopnik• namesto njega pa se bode volil novi zastopnik v tej skupini. Razpisana je že volitev na den 17. aprila. Nedavno je bilo čitati v ,,Sttd8teirische Post", kako tukajšnji g. sodnik Kmetič pooblastila lovi od velikoposestnikov, zvunaj ormoškega okraja bivajočih, da bi le piipomogel v zastop spraviti si privižeaca nemškutarja, kakega liberaluha, vsikdar napadajočega naSe dotuačine, ki bi zasmehoval aaš slovenski jezik in se ne brigal za blagor tega okraja. Istina je namreč, da narodna stranka »ima stalne večine, in da v ninogib slučajib odločuje nemškutarstvo pod vodstvom tukajšnjega sodnika; zato je pa v okraji še uiarsikateri nered; marsikaj se noora predrugačiti, da se izpolnijo želje tukajŠDjega ljudstva. Ta dopolnilna volitev bo sicer le en gla8 dala eni ali drugi stiauki; pa že ea glas je odločilen in le z cuim glasom je narodna stranka propala pri volitvi udov v okrajni solski svet. Obračamo se toraj do vseh kmečkih velikoposestnikov, naj nikakor ne zaruudijo priti k volitvi ob pravem času in naj da^ vsaki svoj glas narodneoia kandidata: gosp. ŠimonuKaadričn, gostilniČarja v Oiiuoži, za katerega bodo glasovali vsi ormoški naiodnjaki. Gosp. Kandrie pozna dobro celi okraj iu ujegove potrebe, ker ga kot vinckupec mnogokrat prebodi; kazal je do sedaj tudi vsikdar zuiernost, pa tudi odločnost v naroduib zadevab. Ne dajte se toiaj pregovarjati od svojib nasprotnikov, naj se zovejo Kruetiči, ali Petovaii, ali Dirmajeri, posebno pa ne od občinskega sluge Kukovca, ali pa od Mart inc-eljna, Vi, ki nad 60 gld. dače plačujete! Nočemo posebno omeujati vrlib Siediščaaov, izkazali so se vsikdar uarodai in složni in upamo tudi to za seda.j iu za naprej, posebno piičakujerao to od gosp. Čuleka, kakor župana vsikdar narodnega Središča. Pozivljamo pa posebej iu po imeau te le velike posestaike, naj glasujejo za narodno stvar iu naj se ua vsaki način volitve udeležijo, natnreč gospdde: Stiberc Blaž iz Pušinec, Ivanuša Martin iz Huma, Simonič Jožef iz Ivanjkovec, Rajh Alojz od 8v. Miklavža, Skerlec Martiu od sv. Tomaža, Canjkar Lorenc iz Savec, Majcen Tomaž iz Bratonečic, Mubič Andraž iz Cvetkovec, Kralj Jožef iz Pavlovec, Horvat Anton ia Munda Simon, oba iz Cvetkovec, Alt Ivan iz Velike nedelje, Meako Jožef iz Savec in Munda Jurij iz Bratonečic. — Toraj naprej zastava Slave! Iz Kostrivnice pri Slatini. (Tukajšnjemu čast. gosp. župniku) Gašperju Lesjaku je v torek 28. marcija ob treb popoldne nekdo iz ene sobe zlato žepao uro, ki je 67 gld. veljala, in en bankovec za 5 gld., iz druge sobe pa 7 gld. srebrnega deuarja ukradel. Žnpnik so bili le za malo časa sobo zapustili, in v tem času je neki nvandrovec" v farovž šel. On je neki mesarski pomagač, 20 let star, nosi črno suknjico (šlifer), visoke, nagubane, pod koleni zapete škornje (mebikanke). Prišel je od Rogačke Slatine, in je šel iz farovža naPodplat; naprej pa, se ue ve, kam, najbrže na Celje. Od sv. Jurija na južnej železnici. (Priden župan). Naša občiua ima saruo 75 kr. občinske doklade. Druge srenje plačujejo mnogo večjih, nekatere n. pr. Šmarijski trg pa tudi okolica p) 1 fl. 23 kr. Tcmu 6e moramo res čuditi, posebno če sledeče pomislimo: Imamo n. pr. 4razreduo ljudsko in kmetijsko nadaljevaluo šolo, za kojo je vpisanib čez 600 otrok s 4 učitelji. Za stanovanje učiteljev pa skrbi občina. Za popravilo cerkve snuo v dveb letib nad 2000 fl. potrosili. Farovški blevi stanejo nad 3000 fl. Popravilo mo8tov, bervij, kanalov, jarkov in občinskib cest stane na leto čez 300 fl. Teh izdatkov prcpriča nas občinski ra(5un. Pri nas skrbi pa blagi župan tudi za zboljševanje živinoreje (za žlabna plemena govejc živine in svinj), za žlabua travDiška in poljska 8emena. Skrbi pa župan tudi za povzdigo sadjereje; razdelilo se bode brezplačno že čez nekoliko let več tisoč požlabnjenega drevja razuib plemen med kmete in splob rued tiste, koji imajo zemljo za sadno drevje. Kakor povsod je tudi tukaj semtertja kakšen zagrizljivi polovičnež, kateremu je vsak uapredek ti n v peti, ter se blagitn u-jeljavam ustavlja. Ali tako dela neumnost, neveduost ali grda zavist. Pameten tlovek ve takšuo delovanje dobro oceujevati. V zaalugo šteti moramo vse te koristne upeljave, zavode, naredbe in šc vestno postopanje in štedeuje pri občinskcm zastopuištvu naseniu runogo spostovauemu občinskemu predstojuiku č. g. Dr. Ipavicu. Že 12 let ta blagi gospod to častno oiesto zavzema a še krajcarja za svoj trud do sedaj od občine ui zahteval, a koristil pa njej je že mnogo. Bog dju povrni! Slava iuu ! Iz Ljutornera. (Društvcne i azmcre) so začele v zadujem času uekako čudue postajati. Stiauke, ki so poprej trdao vkupaj stale, so se začcle drobiti ia razpadati, in bojimo se, da se iz tega nebi celo osebna sovražtva poiodila. Vzrok teniu pa je vprašauje o lastuiui preoiožeaja, ki se v občiai ljutomerskej aahaja, ter še dozdaj ni bilo na nikogar ime v zemljišeuih knjigab vpisano. V občini Ljutomerakej nahaja se namreč precej premoženja, s kterim so pred letom 1848 goapodarili in ga uživali aami tržanje, to je: tako zvani purgarji, kteri so si od taistega tudi večkrati kaj rued seboj razdelili, in se poaebno njib uasledniki toraj sedaj iinajo tako zvane purgarske deleže. Posleduji toraj rečeiao premoženje držijo za svojo lastnino, in so od tega tudi dozdaj korist uživali. Zdaj pa pri narejanji novib zemljiščnih knjig prišla je ta reč zopet v pretres. Purgarji 80 premoženje za svojo lastnino naglasili, in občinaki odbor je tudi temu pritrdil in izrekel, da po pravu le taistim ališi do tcga prenioženja popolna pravica lastnine. Med tem prišla je ta reč tudi deželnemu odboru do ¦/.uanja. Taisti, da poravua nasprotje, pošlje enega svojib udov, da tukaj posreduje, in res se je terau tudi posrečilo purgarje nakloniti, da od terjatve do lastnine odstopijo in si pridržijo samo pravico uživauja do tega piemoženja, ker bi po tem takem bilo zavarovano, da se premoženje ne razdruži in ne raztepe. (Konec prib.) Iz Koroškega. (Družba sv. Mobora z asramovana.) V štev. 8. nSlov. Gosp." nabajamo sestavek o slavnej družbi nv. Mobora, v kterem se nam kaže, kako lepo se razcveta iu koliko dobrega sadu da je uže obrodilo delovanje omenjeue družbe. Pisatelj onega članka priporoča knjige za šolske knjižnice iu z veseljem oinenja, da 8e uže veliko šol po Slovenskem nabaja nied njenimi udi, ter pravi: rGospodje duiiovniki in učitelji ter sploh vsi solski prijatelji skrbite za mladeži poateno berilo od diužbe sv. Mohora!" Vse drugače pa misli nek slovenskokoroški nčitelj. V štev. 3. v Celovci izhajajočega lista nFreie Stimmen" spravil se je nad siavno Dašo družbo, ter udriba po njej ua prav surnv način. Slovensko ljudstvo koroško jelo je se probujati in zavedati, ter zabteva, naj se upelje v naae Ijudske aole slovenščina kot učni jezik, kar ediuo je tudi prav. To pa tega ,,slovenskega učitelja" (,,Volksstinime" tidi, da leta učitelj ni nikdo drugi, nego g. Valentinič.) atrašno jezi iu v svojej vročici razbija okrog sebe, sramoti slavno družbo, napada slovenske rodoljube, kteri so tako predrzni, da 8e podstopijo ljudstvo podučevati, ter na pravi pot naroduega in krščauskega izobraženja na, eljevati. Pa čujmo, kaj lela učcnjak piše. Nsfj prvo vpraša: nZakaj pa se voditelji ljudstva tako za slovenačino poganjajo?" Potem pa odgovarja in piae dalje tako: ,,Eu sam uzrok je ia lcta naai razjasnjuje vse. Naša nova šola, v kterej se po vsib krajih Koroake pred vseni gleda na znanje uemškega jezika, opoviia lete gospodc v izpcljavi svojega naroduega, ob enem uazadnjaškega progiama. Sloveuski kmet, kteremu je zelo na tem ležeče, da se ueniščine povoljno nauči, jel bi s časoma duševno svojo hrano izneuiškib bukev zajemati, družba sv. Mohora v Celovci, ktera svojim udom molitvene bukve, življenje svetnikov in druge filozofične (?) razprave prinaaa, kterih del pa slovensko ljudstvo vsled novega pismenega jezika ne razume, ne zadovolila bi več svojib družabnikov, kterih 90 odstotkov pripada voljnim ovčicani duhovsčine na deželi. Družba bi toraj.jela očividno birati in sloven8ki kmet, ki samo g. fajmoštru na Ijubo plačnje društveni donesek euega goldinarja, pozueje pa druitvene knjige nečitane v prabu ležati pusti ob enem pa g. župniku kot slepo orodje posaraezuih volitvah služi, leta slovenski kmet utegnil bi se premisliti, otresti veiige raz sebe in jo potegniti v tabor naaprotuikov, v kterem se itak uže vsi izobraženi Slovcnci znajdejo. Proč tedaj z neniškiiui aolami in uemškim izobraževanjem v imcuu sv. M o ho ra! On ne potrebii;e izobraženib Slovencev, družba njegova zamore le obdržati se, ako neuninost in fanatizem (prenapetnost) v Slovencib prevladuje. Kaj neki mar le-tiru voditeljern Ijudstva našega, ako ouo škodo trpi, da le slovenski kniet Moborjev goldinar plača." Tako piae leta ^sloveuski učitelj'1! Tako pisati zainore le človek, kteri je zdravi razuui čisto izgubil iu kterega vodi slepa strast in grozno sovraštvo do vsega slovenskega. (Dalje prih.)