ns|f i| i ■ ■
'-v



/
alorenaki dnevnik v ZJedhgemhdrfavah.
ik dtn izYzemli in praznikov.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The oniy Slovenic da%
in the United Stale* Issued every* day~czcop Sundays and TTi iTTiliija.
CZLKFON PISARNE; 4687 OORTLANDT.		<ed m Bscoad-C	n— Matter, September 21, 190S, at tke Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Oongrass of Ma	rek 3, 1879-	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
HO. <2. — ŠTEV. il	i		NEW YORK, TUESDAY, MARCH 16, 1909. — TOREK, 16. 8UŠCA, 1909.		volums xvn. — umrac im
Premogarji in predsednik njihove organizacije.
PREMOGARJI ŠE VEDNO NE VLADA SOGLASJE IN MNOGI NASPROTUJEJO LEWISU.
Predsednik Lewis se ni vdeležil skupnega posvetovanja pre-■logarjev v Scrantouu.
SLABO ZNAMENJE.
Wilkes - Barre, Pa., 15. marca. I'rcsMgarji sedaj ne govore druzega, niigtt • dejstvu, da predsednik pre-nuf»nk« organizacije, Lewis ne bode prisostvoval konferenci premogarjev, pri k te rej se bode določilo naj a* li dotedanja pogodba med pre->rji ii njihovimi delodajalci obnovi, ah naj «e pa prične s straj-kmm, hm preteče sedanja pogodba. Spio/nm > sasireč masno, da se dolge če« se vlad«. soglasje med Lew;-•xmm in sekurimi pokrajinskimi predsedniki ineioruc organizacije. Vsrsdar pa to če si raaatrsti glavnim vzrokom, da Lewis se pride h konferenci, ktera se bode vršila v ttcrootona. Kot predsednik vseh premogarjev, mora on najboljše vedeti, ktero pomoč jim je pričakovati od strani premogarjev v okrajih mehkega premoga.
Tudi pri skupnem posvetovanju premogarjev in njihovih delodajalcev v Philadephiji, je prišlo večkrat do navskrižja med Lewi som in pokrajinskimi predsedniki in Lewis sam pripoznava, da bi nekteri pokrajinski predsedniki raje imeli, da se premogarska unija uniči, kakor da bi privoščili Lewisu kak vspeh.
Premogarji imajo pa zopet svoje lastne vzroke, da nasprotujejo Lewisu, čegar zadržanje v mnozih ozirih ni korektno. Da ima on mnogo nasprotnikov, se je dokazalo že pri zadnji konvenciji premogarjev ▼ Indianapolisu, kjer je le malo manjkalo, da Lewis ni propadel in da ni bil na njegovo mesto izvoljen pre-mogarskim predsednikom Thomas Walker. ki je socijalist.
Premogarji niso zadovoljni z Le-wigom. Nek premogar je ravno te dni dejal, da je najboljše, ako se sedanja pogodba z delodajalci obnovi, kajti mnogo koristnega se ne bode doseglo, dokler se vodje premogarjev •medseboj ne zjediaijo. Lewis je pa v ostalem človek, o loerera se ne sme misliti, da bi zastopal izključno le koristi premogarjev.
Pittsburg, Pa.. 15. marca. Tukaj se vsa javnost sedaj bavi le z vprašanjem, bode li prišlo do štrajka premofrarjev ali ne. S tem vprašanjem se ne bavijo le lastniki premo-govih rovov v Pittsburgu, temveč tudi v vseh druzih mestih Pennsyl-vanije. Lastniki rovov mehkega premoga so danes izjavili, da bodo lastniki rovov trdega premoga dne 31. marca zaprli svoje rove, toda podrobnejše o tej zadevi niso hoteli gororiti. Nadalje se tudi zatrjuje, da so lastniki rovov trdega premoga nakopičili zalogo premoga, ktera ob-seza 10.000,000 ton. Samo v Readings Je pripravljenega 2.500.000 ton premoga za slučaj, ako pride do štrajka. Lastniki rovov se že sedaj posvetujejo, kako naj pod rale pre-»og.
Philadelphia, Pa., 15. marea. Tajnik devetega okraja premoga rske
org»ni7j»eije ie dane« izjavil, la bode brezdvomno prišlo <k> .štrajka premogarjev. Preje so lastniki rovov vedno privolili v kake koncesije, sedaj so pa jednostavno vte želje premogarjev zavrnili. Tukaj se bode vršila 5e jedna skupna konferenca med premogarji in njihovimi delodajalci, toda končala se bode najbr-že brez vsakega vspeha, in temo bode sledil št raj k.
Umri za Roosevelta. Detektiv Petrosino.
v ITALLJI UMORJENI DETEKTIV PETROSINO, JE IMEL NALOGO ČuVaTI BIVŠEGA PREDSEDNIKA.
Zatrjuje se, da so newyorskega detektiva umorili njegovi lastni ogleduhi.
V NEAPOLJTJ IN TAORMTNI.
Rim, 15. marca. Iz Neapolja se brzojavlja, da je prišel minoli petek v Palermu ustreljeni newyorški detektiv Petrosino v Italijo z nalogom, da mora tam skrbeti za varnost predsednika Roosevelta, ko se bode mudil nekaj časa v Italiji na svojem potu v Afriko. Tako zatrjuje namreč Ferdinando de Robertis, bivši carinar v Salernu in intimen prijatelj umorjenega Petrosino. Robertis je potoval skupno z ustreljeni m iz Kima v Neapolj. Med potom sta se p<>govariala o raz.iih stvareh in mod tem mu je Petrosino povedal, da je prišel v Italijo 7. namenom, da čuva življenje bivšega prei~ednika Roosp-velta.
Ko je prišel Kobertis v Neapolj, ni molčal in je povsodi pripovedoval, čemu je prišel Petrosino v Italijo, ne da bi mi>lil, da na ta način škoduje -vojemu prijatelju. Petrosino mu je povedal, tla ji- prišel v Italijo tu Ji z namenom, da opazuje one zločince, ktere so nedavnp poslali iz Amerike nazaj v Italijo in kteri so bili na -umu. da strežejo predsedniku Rooseveltu po življenju. Najbolj se je bilo bati tega napada v Neapolju in v Taormini. Petrosino je pokazal svojemu prijatelju tudi fotografijo bivšega predsednika, na kterej je bilo zapisanih par prijateljskih bese-dij. Tudi sam Petrosino je bil prepričan o tem. da je Rooseveltovo življenje v nevarnosti, kakor hitro pride na italijanska tla. vsled česar -e je podal v Sicilijo, da bi tam čuval predsednika, preoblečen kot redovnik, ker inače bi ga lahko spoznali.
Tukaj se tudi zatrjuje, da so Pe-trosinija umorili njegovi lastni ogleduhi. Ljudje, ki so se vrnili iz Amerike so dobro vedeli, da se Petrosino mudi v Italiji. Napadalci so ga spoznali v nekem restavfentu. kjer je obedoval. Minoli petek, oziroma na dan umora je dobil tudi anonimno pismo, v kterem mu je nepoznani pisec naznanil, da mu preti smrt. Po-leir teg-a pi?zna je dobil še jedno, s kterim so ga nepoznanci pozvali na ono mesto, na kterem je bil kasneje umorjen.
Newyorska policija odločno zani-kuje vest, da je poslala Petrosina v Italijo, da bi tam čuval življenje bivšega predsednika Roosevelta. Poslali so ga v Italijo le radi tega, da bi na licu mesta preiskal, kako bi bi-io mogoče najboljše preprečiti naseljevanje italijanskih zločincev v Ameriko.
Južne republike.
Haytski skrivarji.
HAYTSKA VLADA JE UKRENILA VSE POTREBNO, DA PREPREČI NEZAKONITO UVAŽANJE BLAGA
Kljub temu pa najbrže ne bode s tem ničesar dosegla, ker so uradniki nepošteni,
SREDNJA AMERIKA IN DRUGO.
Predsednik William H. Taft
našemu uredništvu.
dtrajk telegrafistov v Pariza.
Paris, 15. marea. Tukajšnji telegrafisti, kteri so v Franciji državni uradniki, so pričeli minolo soboto itrajkati. Vlada jim je p« sedaj za-pretila, da jih bode odslovila in da potem sploh ne bodo zamogli več dobiti uradniške službe, in vsled tega se jih je vse polno vrnilo na delo, sedaj brzojavna služba
PERZIJA IN RUSIJA
Perzijsko vojaštvo je požgalo več vasi in pomorilo mnogo ljudi.
Petrograd, 16. marca. Listu Novo-;e Vrernja .-e poroča iz -hrte. da se ie napotilo 1000 perzijskih konjenikov in r»00 pešcev ob reki Amu Darji proti Julfi, ktero n^esto <e nahaja na ruske j meji. Vojaki so opustošili vse vasi, skozi ktere so prišli in vse likor je znano, je vojaštvo požgalo polno vaščanov to postrejjali. V ko deset vasi in v štirih so bivali ruski podaniki. Vojaki so na nepopisno surov način domačine morili. Vse polno žensk je skušalo plavati s svojimi otroci preko reke na ruski breg, toda vojaki so na nje streljali in vse pomorili. Tristo begunov je pribeža-lo v Rusijo.
Port au Prince, Hayti, 15. marca. V novejšem času je skrivarenje z raznim blagom tako z uvoznim, kakor tudi z izvoznim v tolikej meri naraslo, da je vlada prisiljena nastopiti odločne.korake, da to v nadar-lje prepreči. Vsled tega je včeraj naznanila trgovcem, ki se bavijo z izvozom in uvozom, da jim bode odvzela pravice trgovanja, ako bodo uvažali carini podvrženo blago pod ! napačno krinko, oziroma, ako bodo javili .ia lažnjiv način o vsebini za-; bojev, ki prihajajo v deželo. Vlada je bila na ta način tekom časa pre-varena že za milijone dolarjev. Tr-i govei >o se pri takem uvažanju bla-j i;a čutih dosedaj popolnoma varne, ! vendar so pa mnenja, da se na tem polju v bodoče ne bode mnogo spre-j mi-mlo. kajti trgovcem je poštenost havtskih uradnikov dovolj poznana. Vsi ti uradniki imajo malenkostno plačo in tako prav radi še poleg tega kaj prislužijo pri trgovcih.
Port au Prince, Martinique, 15. rr.area. Vse polno haytskih prognan-eev, kteri so živeli tukaj in med kte-rimi je tudi general Lafontant, so danes odpotovali iz Martinique v St. Thomas, od kjer bodo potovali dalje v svojo domovino. Hayti. Tje se ni.-o smeli dosedaj vrniti, ker jim je bila vlada dosedaj nasprotna.
Rumena mrzlica je za sedaj zgino-la z otoka. Zadnji slučaji te bolezni so se pripetili dne 31. januarja.
Asuncion, Paraguay. 15. marca. Med Zjed. državami in Paraguayem je prišlo do sklenitve pogodbe glede razsodišča in medsebojnega izroče-vanja zločincev. Pogodbo je podpisal v imenu Zjed. držav poslanik Mr. O'Brien.
New Orleans. La., 15. marea. Kakor -e danes semkaj poroča, so nastale med srednjeameriškimi republikami potežkoče vsled nasprotovanja, ktero vlada med niearaguajskim in guatemalskim predsednikom, Ze-lava in Cabrera. Na jednej strani se pripravljajo za vojno Nicaragua in I I»'ii luni-, na >1 mire j pa fJuatemala in Salvador. Spornih vprašanj je vse polilo. toda do sovražnosti dosedaj še ni prišlo. Mogoče ?e bode vojna prav lahko preprečila, kakor hitro pridejo vojne ladije Zjed. držav na jutr. Danes se tudi dementuje vest, da je prišlo že do boja med topni-čarkama Nicarague in Salvadorja.
Panama. Panama, 15. marea. Semkaj se javlja, da se Nicaragua sedaj pripravlja tudi na vojno proti republiki Costa Rici. V San Juan del Sar je že poslala vse polno vojnega materijala. Podrobnosti o prepiru med Nicaraguo in Costa Rico, še niso znane. San Juan del Sur je znana luka republike Nicarague.
V 54. številki "Glas Naroda" smo povodom inauguracije našega novega predsednika William Howard Tafta objavili članek, s kterim smo novemu predsedniku čestitali v našem, kakor tudi v imenu naših pristašev in naročnikov.
Med drugim smo v tedanjem članku objavili tudi sledeče vrstice:
"Dne 1. novembra v minolem letu, oziroma tedaj, ko se je zaključila republikanska kampanja za predsedniške volitve, bilo je vsakomur, ki je pazljivo razmotrival poročila o uspehih te ali one stranke, znano, da bode pri volitvah dne 6. novembra izvoljen predsednikom Zjedinjenih držav kandidat republikanske stranke, William Howard Taft. Istega dne
je urednik našega listi v imenu uredništva "Glasa Naroda" tedaj v Cin-
dokler se ne stopi sneg na Balkanu. Z mobilizacijo v Avstriji na vse,mo-goče načine hite. Gališki in sedmo-graški polki so pozvali sedaj tudi rezerviste pod zastave in to velja tudi o vseh slovenskih polkih. Vse to vojaštvo odpotuje te dni v Herceg-Bosno. Cesar Fran Josip se jfc v če-
cinnatiju, Ohio se čudečemu pred- že ob sedmih zjutraj pdpeljal iz sedniskemu kandidatu Taftu čestital
kot bodočemu predsedniku Zjedinjenih držav. Naš urednik je bil skoraj prvi med svojimi newyorskimi tovariši, ki je dobil potem od novoizvoljenega predsednika Tafta zahvalno pismo, v kterem se predsednik William Howard Taft zahvaljuje uredništvu našega lista za čestitke in tudi za naklonjenost, izkazano mu povodom volilne kampanje."
Ker se nam je od gotove strani očitalo, da nismo baš pristaši res-nicoljublja, podajamo na tem mestu reprodukcijo izvirnega predsednikovega pisma.
WILLIAM HOWARD TAFT
cincinnati, ohio
November 3, 1908«
My dear Sir:
I beg to acknowledge receipt of your favor of the 1st of Novecxver, and thank you for writing me and for your interest and support, as also for your good wishes.
Very sincerely yours.
Mr. Victor Valjavec.
82 Cortlandt Street, New York City.
S tem upamo, da je ustreženo vsem. a pred vsem pa uašej javnosti.
■iSi-hoenbrunna na Dunaj, kar se dosedaj še nikdar ni zgodilo. Ko se prične vojna, bodeta proti Srbiji in Črni Gori operirali dve avstrijski vojski in vrhovno povelje bode prevzel avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand.
Berolin, 16. marea. V uradnih krogih vlada največji pesimizem glede položaja na 3alkanu. Srbski odgovor na avstrijsko noto je položaj št poslabšal, tako, da na mir ni več misliti. Avstrija je pa prisiljena za sedaj še mirovati, ker jej še nijedna velevlast ni zagotovila, da ostane neutralna. Avstrija bode še enkrat pozvala Srbijo, naj miruje in potem jej pošlje ultimatum. Tukaj se zatrjuje, da Rusija ni vplivala na zadnji srbski odgovor. Mogoče je tudi. da bode Evropa še enkrat skušala v Belgradu posredovati.
Nemčija upa, da bode avstro-srb-ska vojna lokalizirana, tako, da radi te vojne kasneja ne bode prišlo še do večje evropske vojne. Tukajšnja borza je skrajno deprimirana in le i malo je manjkalo, da ni prišlo do
■ panike.
j _
Srbski odgovor na zadnjo avstrij-\ sko noto je tak, da so pričeli Nemci . v Avstriji še bolj ajritirati za vojno, j Vse cene na dunajski borzi so vsled ! teg;a padle. Avstrija bode na srbski i odgovor odgovorila še z večjo mo-j bilizaeijo. Tozadevna proklamacija 1 se že tiska v državni tiskarni na Dunaju. Na Dunaju se tudi zatrjuje, da bode vlada vojni stranki nasprotovala in da je cesar Fran Josip ponovno osobno nastopil v prid miru.
Dunaj, 16. marca. V zasebnih krogih na Dunaju se zatrjuje, da pošlje Avstrija že te dni v Srbijo svoj ultimatum, s kterim bode dala Srbiji povsem kratek rok za ugoditev avstrijskim zahtevam. Ako potem odgovor ne bode povoljen, se prične ta-: koj vojna, kar se zamore že koncem tega tedna zgoditi.
Pred vojno med Avstrijo
in
POSEBNO ZASEDANJE KONGRESA.
—-o—
Cannon zopet zbornični predsednik.
Washington. 16. marca. Včeraj se je pričelo posebno zasedanje kongre-i sa. V zbornici se je takoj pričel boj za novi hišni red. Mnogo zastopnikov je odločno nastopilo proti dosedanjemu zborničnemu predsedniku Joe Cannonu, toda slednji je končno zopet prodrl, dasiravno so izdelali nekaj pravil, po kterili se bode moral tudi Cannon ravnati, tako, da v nadalje ne bode tako neomejeno pa-ševal, kakor dosedaj.
AVSTRIJA JE PRIVOLILA V SRBSKE ZAHTEVE GLEDE PODALJŠANJA ROKA.
Na Dunaju se trdi, da se že ta teden prične vojna s Srbijo.
NE NAPREJ IN NE NAZAJ.
Potres na skrajnem Iztoku.
Petrograd, 15. marca. Na raznih ruskih opazovalnicah potresa so sdizmografl zaznamovali jake potresne sunke, kteri so se pripetili na Filipinih, ali pa na otoku Formozi.
Požar ▼ tovarni V Joe Terresovej tovarni zamah v Brooklynu je nastal požar, ki je napravil za $6000 škode. Kako je nastal požar, ni znano.
Belgrad, 15. marca. Srbska vlada je poslala Avstriji novo noto, v kterej javlja avstrijski vladi, da bi bilo za avstrijske diplomate najboljše, ako bi trgovinsko pogodbo s Srbijo obnovili, oziroma, da bi jo predložili parlamentom na Dunaju in v Budimpešti, dasiravno je doba za ratifikacijo dosedanji trgovinske pogodbe že potekla. Ako pa Avstriji tega ni mogoče več storiti, potem je Srbija j pripravljena sedanjo pogodbo, ki po-j teče dne 31. marea. milostno podalj-! sa t i še do 31. deeembra.
To naznanilo je obudilo v Avstriji j velikansko senzacijo, ker iz njoga je • videti, da se v Srbiji norčujejo iz vseh avstrijskih predlogov. Srbija nastopa sedaj še bolj samozavedno in do gotove mere tudi izzivalno, kar bi gotovo ne počenjala, ako bi se srbska politika ne vodila v Rusiji.
Dunaj, 16. marca. Na Balkanu vladajo sedaj še take vremenske razmere, da je takojšnja vojna operacija med Avstrijo in Srbijo za par dni še izključena. V ostalem pa Avstrija še neče pričeti z vojno, ker je 12. t. m. pričela šele z mobilizacijo gališkega in sedmograškega kora. Ta mobilizacija še ni gotova. Avstrijski načrt je bil ves čas, odkar so se pričele obravnave s Srbijo, ta^a m
Srbija prisili, da pripozna aneksijo Herceg-Bosne in da prične Srbija tudi z demobilizacijo. Tega pa Avstrija dosedaj ni dosegla in tako jej je nemogoče iti nazaj. Srbski odgovor na zadnjo avstrijsko noto je bil tak. da v njem ničesar ni odgovorjenega. kajti Srbija prepušča vpraša- j so nje o Herceg-Bosni evropskim vele- | vlastim.
Ker pa Avstrija ne more nastopiti proti velevlastim, jej sedaj ni preostalo nič druzega, nego privoliti Srbiji nadaljui rok. da zamore ugoditi avstrijskim zahtevam.
Istodobno se pa zatrjuje v Avstriji. da je avstrijska potrpežljivost sedaj pri kraju in da. ako Srbija v kiatkem povoljno ne odgovori na avstrijske predloge, potem prevzamejo avstrijski generali os odo Avstrije v svoje roke.
Belgrad, 16. marca. Skupština je včeraj jednoglasno sprejela vladin predlog, glasom kterega naj postane pravoveljaven minimalni tarif, ako bi se Avstrija branila sedanji trgovinski provizorij podaljšati. Zajedno ji srbska vlada naročila tudi svojemu poslaniku v Carigradu, naj naznani turški vladi, da Srbija ne bode nikdar zasedla sandžak Novi Pazar. kakor je to Avstrija v novejšem času zatrjevala.
Dunaj, 16. marca. V vseh nemških avstrijskih krogih vlada nepopisno ogorčenje vsled vsebine srbskega odgovora in tu se trdi, da se Srbija iz Avstrije javno norčuje. V uradnih krogih se izjavlja, da je srbski odgovor nezadosten, toda drugačnega odgovora ni bilo pričakovati, ker je vsem znano, da si Srbija ne želi druzega, nego vojne. Sedaj bode Avstrija v Srbiji zopet protestovala in zahtevala, da se jej v kratkem naznani, čemn Srbija še vedno mobili-zuje. Potem pošlje Avstrija v Belgrad svoj končni ultimatum.
Na Dunaju se zatrjuje, da se prične vojna početkom aprila kajti večje operacije so za sedaj nemogoSe,
TEPENI NEMŠKI IZZIVALCI.
Veliki nemiri v Pragi na Češkem.
Dunaj, 16. marca. Iz Prage se javlja, da je prišlo v nedeljo do velikih protinemjjkih izgredov, kterih se je udeležilo na tisoče ljudi. Pri tem so domačini pretepli 158 nemških pri-tepencev, kteri so po ulicah izzivali našemljeni z nemškimi trakovi; 28 Nemcev je bilo tako pretepenih, da so jih odnesli v policijske stražnice.
jim zdravniki zavezali rane. Izgredi so se vršili večinoma na Vaelavskem namesti in v Kralovskih Vinohradih. Policija je proti množici nastopala z golimi meči in pri tem je mnogo osob aretovala.
Dečki v Afriko.
V Hegewichu, Ind., so prijeli tri dečke iz Chicaga. 111., ki so potovali k bivšemu predsedniku Rooseveltu. da bi ga prosili, naj jih vzame seboj v Afriko. Oboroženi so bili z revolverji in lovskimi noži. Dečke so poslali domov v Chicago.
Denarje v staro domovino
za za
za
z 3 za za
pošiljamo:
; 10.35	........................50 kron.
20.55	........................100 kron.
41.10	........................200 kron.
102.75	........................500 kron.
205.00	........................1000 kron.
1020.00	........................5000 kron.
Razne novosti
iz inozemstva.
RUSKE VOJNE LADIJE OBIŠČEJO V KRATKEM JAPONSKE LUKE V ZNAK PRIJATELJSTVA.
i.i
Na Japonskem se čudijo, čemn je bil imenovan poslanikom Zjed. držav, Strauss
RAZNOTEROSTI.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nSKazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljat ve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-ceje do $25.00 ▼ gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje sneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft
FRANK SAKSER CO., <2 Cortlandt St., New York, V. Y.
6104 St. Glair Ave^ N. R, Ohk
Tokio, 15. marca. Na Japonskem ?e vrše velike priprave za sprejem ruskih vojnih ladij, ktere pridejo v kratkem na obisk v japonske luk«-. Te vojne ladije bodo prve. ktere pridejo v prvič po vojni na Japonsko. Prvi ruski vojni ladiji prideta na Japonsko Korejec in Gljak in tema bodo sledile križarke Sivuč. Pavel III. in Džibuti, kterih vsaka nosi po 17.000 ton. Te vojne ladije bodo zavzele mesto onih, koje so bile ▼ vojni z Japonsko potopljene.
Tokio. 14. marea. Ve*t. da .je vlada Zjed. držav sklenila poslati v Tokio za svojega poslanika dosedanjega trgovin?kega tajnika Straussa je tukaj obudila dokaj iznenadenja. ker je prišla popolnoma nepričakovano. Dosedaj se je domnevalo, da bode sedanji poslanik O'Brien ostal na Japonskem ?aj se jedno leto, kajti med tukajšnjim uradnistvom si je pridobil mnogo prijateljev.
Peking, Kitajska, 15. marca. Kitajska vlada je dovolila 100 mil. dolarjev za reorganizacijo kitajske vojne mornarice. Vladar je sedaj pozval v Peking admirala Sa, da izvrši vse potrebne načrte za obnovitev in povečanje kitajske vojne mornarice.
Kodanj, Danska, 15. marca. Včeraj so se tukaj vršile v prvič mtmi-cipalne volitve, pri kterih so tudi ženske glasovale za ženske kandidata. Po novem zakonu imajo namreč vse ženske, ki so prekoračile starost 25 let, pravico glasovanja. Včerajšnji dau je bil tukaj praznik. Volilna borba se je vršila v prvej vrsti med socijalizmom in >©nservati-zmom.
Berne, Švica, 15. marea. Mrs. A. G. Vanderbiltova iz New Yorka, je v I.ausani podarila $5000 za tamo-šnjo otročjo bolnico.
Rim, 15. marca. Volitve v poslansko zbornico v Italiji so sedaj dokončane. Izvoljenih je bilo petsto poslancev in od teh je tristo takih, ki so pristaši dosedanje vladine politike. Najmanj sto poslancev opozicije -e zopet vrne v poslansko zbornico.
Kodanj. Danska. 15. marca. Pri volitvah v zastopstvo tuk mesta, ktere so sedaj končane, in pri kterih so volile v prvič tudi ženske, je bilo izvoljenih sedem ženskih kandidatov.
Minsk, Rusija, 15. marca. Nepoznani morilci so včeraj ustrelili generala Slavinskega. šefa tuk. zaporov. Morflci to ušli in dosedaj jih Se niso našli.
Bilbao, Španska, 15. marca. V Apatamonasterio so razkopavali podstavo nekega starega poslopja, ktero je nedavno zgorelo in pri tem so delavci danes našli na stotine zlatnikov iz dobe kralja Karla ITT.
Rotterdam, Nizozemska, 15. marca. Norveški parnik Masook, ki je plul v Sunderland, je v'eraj zavozil v nemški parnik Margaret ha, ki je plul iz Chile v Hamburg Nemški parnik -e je takoj potopil in pri tem je dvajset mornarjev utonil«. Tudi parnik Matcot je pošk«vdovan.
ii.i -'■ : 'i:-.; :>■•■:


Davek na pivo.
Washington. 15. marea. ( V zastopniške j zbornici se bodo tekom današnjega dneva bavili s predlogom o reformi carinskega tarifa, da si na ta način vlada izposluje nove dohodke. Kakor se zatrjuje, se bode davek na pivo izdatno povišd. Tudi se bode določila carina na kavo in čaj, ktera predmeta se je dosedaj uvažalo v republiko carine prosto. Na vsak funt kave se bode določila carina po 4 in na vsak funt čaja po 10 centov. Carino na vlito jeklo bodo odpravili, d očim bodo carino na ieleio znižali,
. /	: . . . M:
Drobnosti.
K&A1TJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 23. febr. se je z ju£nega kolodvora v Ljubljani odpeljal® t Ameriko 46 Slovencev, 40 Hrvatov in 30 Macedoneev.
Mobilizacija. "Die Augsburger Postzeitung" javlja, da je avstro-ogrska vojna uprava ukazala mobilizacij« 15. armadnega kora v Sarajevu, 13. armadnega kora v Zagrebu, 7. armadnega kora v Temeevaru in 9. armad nega kora v Litomeržicah.
MobHizaeija se izvrSi 1. aprila. 12. armadni kor v Sibinju na Sedmo-gralkem in 3. annadni kor (slovenski) v Gradcu sta bila mobilizovana 12. manea.
Kranjska hranilnica išče zastonj urednika za časopis, ki ga hočejo o-•novati ljubljanski Nemci, da bi begali Slovence z lažnjivimi članki.
Umrl je v Idriji trgovec Valentin Traven.
Kranjske vodne sile. Deželni odbor je sklenil, da sestavi kataster
vseh studencev in vodnih sil na Kranjskem, ki bi mogli služiti za preskrbo pitne vode ali kot gonilne nww-i v tehnične svrhe.
PRIMORSKE NOVICE.
BALKANSKE NOVICE.
Hišne preiskave v Dalmaciji Dubrovnik, 24. febr. List "Dubrovnik" je bil včeraj zaplenjen. Obenem je državna oblast izvršila hišno preiskavo v uredniških prostorih. Preiskava je bila brezuspešna. Policija je upravništvu odnesla glavne knjige. Govori se, da se izvrše hišne preiskave še v uredništvu "Crvene Hrvatske" v Dubrovniku in "Boke" v Kotoru.
"Balkanska federacija". Solun, 24. febr. List "Journal de Saloni-que", ki je v tesni zvezi z Mlado-turki. nasvetuje, naj bi Turčija, Srbija. Bolgarska, Grška, Črna gora in Rum unija stopile med sabo v zvezo in osnovale balkansko zvezo na podlagi carinske skupnosti in složne obrambe proti tujinskemu uplivu.
Belgrad, 24. febr. Nasvet glede balkanske federacije se v tuk. krofih živahno komentuje. in sicer v simpatičnem smislu. Vladno glasilo I "Samouprava" je članek "Journa-i la de Salonique" dobesedno ponati-; snila.
Srbski narodno - obrambni odbor za vojno. Belgrad, 23. febr. Odbor za narodno obrambo je imel včeraj se-j jo, na kteri je sklenil, da prekorači 40.000 prostovoljcev v tistem trenot
Oravioo 300 žandarjev, Id so vel občinskih predstojnikov, ki ao za Pop* agitirali, zaprlL Vzlic temu bo ma-žarski kandidat propadel, ker bodo
za Romana glasovali tudi Švabi. Minister za notranje zadeve, Andrassy, je poslal v Oravico pismo, kjer pozdravlja kandidaturo S i egusz tuszo vo, češ, da je Raman, ki priznavat ogrsko državno idejo. Res, čeden Ru-mun mora to biti.
V mrtvašnici ae je zbudila neka 401etna ženska, mati štirih otrok, ki je živela v Tausu na Češkem v on-aotni sirotišnici. Zadela jo je kap in. odnesli so jo takoj v mrtvašnico, da bi drug dan truplo preiskali. Ponoči pa pokliče nekdo grobarja, Ješ, da naj gre nemudoma na pokopališče, kjer je v resnici našel žensko, ki je vsa obupana in prestrašena trgala pokopališka vrata. Odprl je in jo peljal domov, kjer se zopet prav dobro počuti.
je obedovala v gostilni na '1 Stari pošti". Bučar je bral sonet "O Vrba, srečna, draga vos domača" in se jokal. Globoko ginjeni so trčili gostje s kozarci in jih izpraznili do dna v spomin onega, ki je šel tja, odkoder ni povratka. Diužba je tudi sklenila, va, spočita, nekoliko močnejša in ma-da se opravi čez teden dni, dne 17. njša, a drugače nji podobna kot jaj-februarja, za umrlim maša zadušni- ce jajcu, vrgla je najprej pogled v
Ob šestdesetletnici Prešernove smrti.
A tvoj pepel da tihi mir pokriva! Ti hitro vzet, veliko si končal!
Fr. Levstik.
Dne 18. avgusta leta 1846 je bil imenovan Prešeren za advokata v
ku bosansko mejo, ko bi srbska vla-S reč no je padel v Trstu iz okna v <ja se sramotno vlada avstrijskemu 3. nad.-tropju na dvorišče 61etni pritisku. Zborovanja se je udeležilo ' Kranj, kamor se je preselil takoj sep-Hunibtrt Binder. Zdravnik, ki so ga tudi 50 častnikov in zastopnik pre- tembra meseca. Res je, da je nesreč-takoj poklicali, ni našel na fantu no- j -tolona-dednika Gjorgja profesor uj pesnjt v Kranju le preveč izpol-h."u zunanje poškodbe.	j Pavlovič, ki je v njegovem imenu j njeval, kar je že prej obetal:
Poskusen samomor 121etnega deč- pozdravil zborovalce. Popoldne, ko i ka. — V Trstu je 121etni sin dr. T. se je izvedelo, da se sestavi koalicij- j 4'Cel dan iz pravd koval bom rume-Markla, sanitarnega nadzornika, du- sko ministerstvo, se je na ulicah hal i r, trkal klorofonn v namen, da zbrala velika množica, ki je navdu- I zvečer s prijatli praznil bom bokale, »e usmrti. Dečka so rešili. Vzroki, seno klicala: "Živela nova vlada! t preganjal z vinom bom skerbi obla-
Doli z Avstrijo! V vojno, v vojno
zakaj je to delal, niso znani.
Smrtna kosa. Dne 23. febr. so pokopali v Gorici Terezijo vdovo Kavčič, ki je umrla po dolgem bolehanju že v visoki starosti.
Samomor. V Fari v Furlaniji se je obrnil mesar Leopold Kast-eian. Bil h;)-r r.ck"l:ko zmešan.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Ustrelil je med fantovskim pretepa?« pri S» Trojici na Štajerskem » r. r jako miren in priljubljen fant Ježovski fanta Antona Krablja v srce. Javil ^ je sodišču.
ObsojeD slovenski "veleizdajnik". Porm-ajo iz Gradca, da je vojaško sodišče po .-.koraj polletni preiskavi >dilo narednika kranjskega do-
ke."
RAZNOTEROSTI.
A kljub temu je vendar ves čas
pridno delal. Pripravil je svoje pes-
Vsled ljubosumnosti je ustrelil na mi za natisk' 3rečno zvršL1 dolgoletne
Dunaju 2Sletni mizar F. Miler, vr- V^vde, plačeval dolgove in skrbel za
nivši se zvečer od skupne veselice,
svojo zaročenko ter njenega očeta ! Meseca septembra leta 1848 je pri A. Ko zamika. — Oba sta obležala poslednjič v Ljubljano posetit svo-
uirtva. or: se je javil policiji.	\ otroka in mater njuno. Bil je ubit
na duši. izpremenjen na telesu, komaj
Ponarejene bankovce sta prinesla 2 neznana gospoda iz Monakovega v Inomost, kjer so jih pri menavanju zasačili. Pri preiskavi so dobili se precejšnjo zalogo 20 in 50kron>kih bankovcev, ki so bili namenjeni v promet.
so ga izpoznali.
Od Vseh svetih ni šel več iz sobe, imel je trebušno vodenico in trpel velike bolečine, ker ni mogel na postelji ne sedeti ne ležati. Enkrat so mu I vzeli vodo, a ni bilo upanja, da ozdra-
kor bufet, in če bi jih enkrat zmanjkalo, bi gotovo ne bilo nekaj prav in bi se jih nehotč pogrešalo. Ko je zvečer prejšnja blagajničarka iztegnila svoje odrvenele noge in zlezla z svojega prostola in je nastopila no-
ca, kakor se je tudi zgodilo.
kot, če sede v njem naši stari znanci,
Čez tri leta, dne 3. julija 1- 1852,	in ako bi jih ne bilo, bi se ji zdelo,
so slovesno postavili na Prešernov	da ni nekaj v redu. Nastopili so novi,
grob nagrobni spomenik. Izdelal ga	spočiti natakarji in se sukali urnih
je kipar Tomaa iz pisanega rdečka-	krač med mizicami, a vsakdo se je
stega marmorja. Oblika mu je bila	najprej prijazno nasmehnil svojim
bizantinska, visok steber na štiri	starim znancem.
vogle, s križem na vrhu. Na spred- Bila je zima in mraz, prišla je spo-
nji strani se bere pod zlato liro besede:
DR. FRANCE PREŠERIN, rojen v Verbi 3. decembra 1800, umeri v Krajnji 8. febr. 1849.
Spodaj:
"Ena se Tebi je želja spolnila, V zemlji domači da truplo leži."
Na nasprotni strani se bere pod zlatim vencem:
1' V pesmih ueumerlimu
postavili časritelji njegovi 1852."
Šestdeset let že počiva nas največji pesnik na kranjskem pokopališču ' jatef>> pri sv. Križu. Njegovi telesni ostanki so že razpali v prah, duh njegov pa živi med nami, nas bodri, vedri, tolaži in navdušuje. Mir tebi v domači grudi še vnaprej, nesmrtni pe-
mlad in približalo se je poletje in prišla bo jesen, a zanje ni ne letnih časov, ne dneva in noči. Kavarna je njihov grob in oni so v njem živi mrliči.
Počasi sem šel med mizicami in se približal njihovemu kotu.
"Ali dovolite, da prisedem?"
4* Prosimo.''
"Z vami, gospod Čelešnikar, sva bila menda nekoč sošolca v gimna-ziju?"
"Da, bila sva, do četrte šole."
"Vi ste bili prvi odličnjak v šoli. Kako vam gre pa sedaj? Kaj pa de-
Ust&novljeno
Bol. Pod. Društva.
16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI ODBOR: John Beden«, predsednik, P. O. Box 154,
Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Loo Hromek, tajnik, P. O. Box 263, FrooteoM, Blat Mnrij, blagajnik, P. O. Box 294, Frontanne,
UPRAVNI ODBOR:
Frank Markoviž, Frontenac, Frank Premk, Cherokee, Knnsaa. Frank Buehman, Bad ley, Funs«« Anton Lesjak, Cbieopee, Kanaaa
proti izhodu, a blagajničarka je stereotipno pokimala z glavo.
Tako se je končal dan našega u-metnika in jutri se bo pričel novi.
Špiritisti!
vec nas!
vi. Do Božiča ni izgubil svojega hu-Samomorilka. Kontoristinja Pavla; morja, zadnjih šest tednov je zelo Landau na Dunaju se je zastrupila j vpešal. Dekan Dagarin mu je bil temo i. ra;iskejra polka št~27'jurja Zi- \ Z lysolom" ZaPustiIa Je pismo, v kte-j daj izp0vednik in tolažnik. -rf- <a v lSa, e no ječo Zakaj je rem Pravi» da damje svoje truplo ( Dne 6. februarja napravi ustno svo-bil pravzaprav mož obsojen, ne ve dunajskema ^učilišču, ter zahteva j jc po5lednjo voljo: hišno opravo osta-iiv krst, pravijo pa. da radi — "ve- da ne p0k°pljej0-	vi svoji sestri Katarini, vse drugo
leiz.iaj"", <• š da se je nasproti svo- Število bogoslovcev v Pragi. Le- j svoji hčeri Ernestini in svojemu sinu jim tovarišem, ki so :ra potem denun- tos je vstopilo v prvi letnik bogoslo- Franju. Dne 7. februarja je posebno cirali, i *ki v v<i bo kak.-
da se bo Avstro-Ogr- vnice v Pragi polovico manj dijakov hudo trpel; dne 8. februa.-ja ob 8. uri Sib-jo slabo godilo, ako kot lani. topilo jih je v češki od-I zjutraj vzdih no: "Vzdignite me, za-d: upra velesila pri>kočiIa delek 9, v nemški 3 0; iz vsakega od- ! dušiti me hoče!" Ko to izgovori, p«■«;<.>£■, Po drugi verziji pa delka je pa že po jeden izstopil, mirno umrje.
• k zakrivil ničesar druge- Kljub vsem ugodnostim se eežko di- Načelnik narodne straže v Kranju, >i:i j.- bil na sumu. da je jaltvo bogoslovja ogiblje. Mladi lju- Konrad Loker, takoj pošlje posebneži ir . seča n^aja dve notici Ue namreč nočejo prodajati svojega ga poslanca v Ljubljano sporočit ža-s-v.i-kih krojrov" za nek prepričanja. Bolje je stradati kot pa lostno novico. Drugi dan se je po
prodati.	Ljubljani delil ta-le mrtvaški list:
Pa b i ž. pr\ a ali druga verzija j Čez 11 let oproščen. Segedinski resnična, er.o ,e eotovo, da je kazen, porotniki so oprostili kmeta Ivana k: je zadela uboire^a Zidanška, na- Horvata, kteri je bil pred 11 leti ob-
li Zi<
P
-rwa,
ravnost drakonska.
Pretepači slovenskih visokošolcev v Gradcu pred sodnijo oproščeni. Ko
nov. m. I. ~la deputacija slo-n	In- k rektorju uni-
k zj» Slovence u!u in da dvo-\ seui'iliškem dijakom tudi veto. Navalili je potisnili od vse-Zinzendorfovo in nekaj pa v Glacis
-ti
vprašanju, icntškim odposlanstvo ni bilo -o na Slovan učilišča »ko Bradhof ulic
sojen, ker je baje zastrupil svojo i taščo. Po novih pričah se je zdaj do- • kazala Horvatova nedolžnost!
Slovansko združenje. "K. L. "i
•rlasilo poljske ljudske stranke po- j zdravlja osnovanje te parlamentarne ' -kupine. kteri pripisuje velik pomen, i Dr. Ivratnaru priznava velike zasluge, ki si jih je pridobil s svojim delovanjem v tej smeri. Nemške provo-kacije so to delo pospešile, s Slovanskim združenjem je podan ne samo protest proti vladi in nemški koalici-
u'. co in pn tem pretepu >o "urista	ji ampak tudi obrisi novega grupira-
Vla>liniini Travnerja iz Ljubljane <lo	nja strank, s kterim bo morala via-
krvi pretepli i.i	suvali, ko >e je	da računati. Slaba stran združenja
'.iiosv«»;.< !! na tla zgrudil. Pred so-	tič-i v tem. da manjkajo v njem Po-
d išče m so ti ac-n^ki vitez.: seveda	ijaki in ogromna večina Rusinov.
vse i una""
"Slovenskemu družtvu v Ljubljani je dal gospod vodja narodne straže v Krajnji žalostni prigodek na znanje, da je naš slavni pesnik France Prešerin. doktor pravice in c. kr. pravdoslednik v Krajnji, 8. dan tega meseca ob osmih dopoldne, po dolgi bolezni in previden s smrtnimi zakramenti umrl. — Pogreb b<> v soboto, 10. dan tega meseca ob desetih dopoldne Slavnimu možu poslednjo čast skaza!i, povabi slovensko družtvo prijatle in znance rajneiga, vse ude slovenskiga družtva in sploh vse domorodce, naj pridejo v saboto v Krajnj k pogrebu. — V Ljubljani, 8. dan svečana 1849. Natisnil Jožef Blaz-nik."
To je drugi mrtvaški list v sloven-
Mrtvo pokolenje.
Dr. Leop. Lenard.
Otožno gledam jaz na naše pokolenje; v prevarah in v kesanju njemu čas
beži,
brezplodno v večnost se izgublja mu
življenje,
prerano stara pod bremenom strasti.
Po mestu so pričeli prižigati svetilke, po ulicah in po kavarni se je pričelo razvijati novo življenje, blagajničarka je odšla s svojega visoce- j * ga prestola in nastopila je njena to-varišiea — a oni so sedeli za svojo mizico v kotu kavarne kot poprej in bodo sedeli dalje v noč. Nikdo ne vpraša, kdaj so prišli in dokler bodo sedeli, nikomur ne pride na misel vprašati, čeme sede oni trije gospod-
" Danes sem pisal ono, kar slovenskemu pisatelju še največ nese. Za Repešnika zlagam inserate. Dobim kronico od vsacega."
"Kaj tukajle v kavarni t"
"Da, v kavarni gre še najlažje. Tu imaš gorko po zimi in hladno po let; kakor želiš."
"Ali znate biti surovi, gospod Če-lešnikar? "
"Cemu vprašate?"
''Ker mislim, da bi se pri nas ta lastnost dala dobro uporabiti za reklamo. Sestavite, na primer, tak in-serat: "Osel, tepec, lump, falot, baraba je, kdor trdi, da pri Kreveljčku v Blatnih ulicah ni najboljšega blaga!" — "Zaslužiš, da ti jih tvoj mož našteje po grbi, če ne boš kupovala v prvi jugoslovanski špecerijski trgovini 'Pri Padišahu'." Taki inserati bi vlekli."
"Bom poskusil."
"Od česa pa živite? Vam uese pisateljstvo dovolj za življenje, ali imate še kakšne druge dohodke?"
Poleg pisateljevanja se pečam še s tem, da delam dolgove."
"Ste pa imenitni. Vsak človek pa
je v kotu.
Življenje, ki kipi naokrog v bolj ! res ne more delati dolgov. Ali vam
ali manj burnih, spenjenih, krepkih valovih, se ne zadeva ob nje. Leže na bregu reke življenja, a pod njimi
to kaj veliko nese?"
Za mimogrede. Samo, če bi ljudje ne bili tako nerodni, da bi ne tir-
hite valovi, delajo vrtince, šume, se • nazaj. Nedavno se je na primer
penijo in spet razbijajo in izgubljajo v globokih, temnomodrih tolmunih. A njih se ne dotaknejo. Žive, "ker je živeti treba" in ne pričakujejo rešitve od nikoder, "ne od ljudij, ne z neba". Z nameni in strastmi življenja se igrajo, kot otroci s kamenčki na ulici.
Popoludne je bila kavarna kakor izumrla, zaspana. Gospodično je silil spanec in prsti so obstajali pri kvačkanju, natakarji so se sprehajali leno in počasi po obširni dvorani, gosti so bili redko sejani pri mizicah. Samo oni so sedeli na svojih prostorih, najvernejši in najvztrajnejši obiskovalci.
Po ulicah je pa šumel in kipel vroč delaven dan. Nikdo ne imel časa, da bi se vstavil. Vse je gnala neizprosno naprej mogočna reka živi jen;
Polasroma so pričeli prihajati gostje. Solidni in spoštovani gospodje,
eden mojih upnikov obrnil na mojega hišnega gospodarja po informacije s sledečimi vprašanji: 1. ali je ^es, da je Čelešnikar pisatelj? 2. ali ima kakšno definitivno službo? 3. ali bi ga bilo mogoče z uspehom zarubi-ti? Možu se je menda v glavi zmešalo, da je stavil vprašanja, ki drugo drugo izključujejo. Kdor ima stalno službo, ne bo na Slovenskem pisatelj, in kdor je pri nas pisatelj, njega gotovo ni mogoče zarubiti."
"Kaj pa Mevžuikar? O njem se že nekaj časa nič ne čuje."
"On je že izgubljen za umetnost in za slovstvo. Dobil je službo in potem se je oženil, zdaj pa uči paglavce v šoli. Sic transit gloria mundi. Pri nas mora biti pisatelj ali umetnik lačen. Če je sit, neha delati. To je kot amen v očenašu."
"Torej kako je z vami: Ali ste vi pisatelj, ker ste lačni, ali ste lačni,
Napisal I. Kevc.
Na obal sinje Adrije je legla jasna in mrzla zimska noč. Na ažurnem nebu je z nervozno živahnostjo migljalo neštevilo srebrno svitlih zvezdic. Valčki Jadranskega morja so ta-jinstveno šumljali in semtertja brezuspešno poskušali izstop na obrežne livade ter se zopet otožno žuboreče izlivali nazaj v neizmerno morsko vodovje. Čez dol in plan razlil se je nočni mir, le tam od katedrale se je culo zamolklo mrmranje božičnih zvonov. Sveta noč!
Izza areaskega ozidja stopil je na ulico visok in simpatičen mlad mož. Postal je ter dolgo nemo zrl tja čez Širno morsko plan.
"Daleč, daleč tam si,...... daleč
od mene proč!" vzdihnil je.
Globoko brezdno zija mej nama,.. .... ločena sva za vselej! — — Ali srce moje to neutehljivo srce, hrepeni po tebi in te ljubi neizmjerno. —
In ti si me tudi ljubila........Les-
kečeš se sicer v zlatu in biserih, ali srečna nisi, kajti moža imaš, ki ga ne ljubiš, ki te ne more osrečiti. — Z bleščečega okna druzega nadstropja zreš tja doli pred doževo palačo, tja na pisano vrvenje na Markovem trgu. A jaz te gledam v duhu iz daljave...... in srce mi koprni ljubezni.
— Spomini, Spomini! Vedi Bog, se li kedaj spomijaš onega, ki te tako brezmejno ljubi?! Ti-li stopi kedaj pred oči podoba moja?! Oh, tega ne vem, in to me boli in muči!......
Ali nocoj, na sveti večer, čul sem da se po nenaravnih potih dado do-
znavati čudne reči......Brrr! Mraz
me stresa. Milostljivi Bog, oprosti mi, ako zaidem to noč na ta pota,^y to družbo.--Miru nimam, ne pokoja, dokler ne izvem resnice: misli
li še kaj name ona — B......Brrr!'
Stresel se je zamišljeni mož po vsem životu, ter dolgih korakov krenil proti sredini mesta.*
ško utajili, da >e ,odnik dr.	Slovansko združenje ima zato velik skem ->eziku- -prvega je osem let presort u.-,!: -.i prepričal o njih krivdi	pomen, ker Nemci v prvič naleteli jJe oskrbel P^ren 6am prijatelju in jih je oprostil. Državno pravdniš-	na močno solidarno skupino, ktera " AndreJu Smoletu.
tvo, ki je dosledno vlagalo prizive	bode v zvezi s Poljskim kolom mno- j Dokler PfCŠeren ležal na mrtva"
proti slovenskim obtožencem zaradi	gokrat v parlamentu odločevala ter i škem odru'vsta de.lal® °bxf^a°®h
septembartkih dogodkov, ker so do-	bode podala dokaz, da ni nikakor
bili po njegovem mnenju premalo	potrebno, da bi vlada stala pod nem-
kazni, ni vložilo tokrat priziva. O-	<kim terorizmom. Ako bode znalo
proščenje je vzbudilo v slovenskih	združenje vzdržati solidarnost, se
dijaških krogrh veliko presenečenje,	mu bode posrečilo, ustvariti stalno
Jutr je sodnik več verjel nemškim	parlamentarno večino. Pa tndi Če bi
pretepačem kakor pa izpovedbam	odigrala samo protestno nalogo pro-
/nprisf ženih policijskih stražnikov.	. ti nemški objestnosti in centralistiš-
Srbski vohuni v Gradcu. "Pester	kim težnjam, bode tudi s tem zvrši-
Lloyd" ve poročati, da se je obrnilo	la veliko delo.
reč srbskih vohunov v Gradec. Vsled Sumljiv dogodek ▼ armadi. Budim-
tega be je upeljalo skrbno straženje	pešta, 20. febr. Listi priobčujejo br-
pri vseh vojaških napravah.
HRVATSKE NOVICE.
6tra j k jetniških paznikov v zagrebških ječah. Povodom zaprtja srbskih veleizdajnikov se je število jetnikov pri zagrebškem sodišču tako pomnožilo, da. so morali poklicati še 0 pomožnih paznikov. Kljub tej pomoožitvi imajo vendar pazniki tako mučno in naporno delo, da je 12-nrna služba postala neznosna, posebno pa še pri tako malenkostni plači. Vsled tega so poslali sodnemu ravnateljstvu dopis, v kterem odločno odklonijo vsako nočno službo ter so jo samovoljno opustili.
zojavno vest iz Velikega Varadina, da so tamkaj aretirali nekega avstro
egrskega nadporočnika srbske narodnosti baš v trenotku, ko je hotel razstreliti v zrak skladišče smodni-' a in streljiva v petrovaradinski trdnjavi.
Častnika je vojaška patrulja, obstoječa iz štirih mož pod vodstvom stotnika, transportirala v Zagreb.
Nove nasilnosti proti Rumunom. V Oravici kandidira na mesto rajne-za Rumuna dr. Brediceru, Jurij Pop, predsednik rumonske narodne stranke. Mažari so postavili nekega runi iraškega renegata Siegesztusza. Da bi slednji zmagal« so komandirali t
častno^ stražo prt dva in dva študenta ljubljanske akademične legije. O Prešernu-mrličn piše neki očividec: "Njegov obraz je bil miren — skoro čisto nič izpremenjen; ustnici sta bili trdo zaprti, le desni kot ust se mi je zdel nekoliko zategnjen."
Pogreb je bil jako slovesen. V soboto dne 10. februarja so prenesli mrtveca v veliko cerkev, kjer je opravil dekan Dagarin mašo zadušnico s sedmimi leviti. Nosili so umrlega pesnika kolegi, kranjski narodni slražniki, a na rakvi je vihral pesni-ka-gardista "Sturmhut". Ob rakvi so hodili v vrsti študentje ljubljanske akademiške legije. Ko so prinesli [lesnika po cerkvenem opravilu i z cerkve, je bil ves trg poln ljudij. Pogreba se je udeležilo lepo število narodnjakov iz Ljubljane (dr. Janez Bleiweis, dr. Strupi, dr. H. Hahn, dr. Schmau, dr. Ahačie, urednik Matej Cigale in Bučar), iz Radovljice (Gu-seli, Negro, Surga, Wagner in Ho-mann), iz Tržiča (okrajni predstojnik dr. Schrey in Albert Jabornegg), z Bleda (Prešeren), s Jesenic (Pes-
ki so prišli po obedu na "črno utrujem uradniki in profesorji, ki ker ste pisatelj ? " so se po suhoparnih uradnih urah " ^ ice versa.
prišli razvedrit med časnike, nata-' Med tem sem vzel v roko časnik karji se pa marljivo sučejo okrog teh in vrgel pogled na politične novice, solidnih in stalnih gostov. Vsakemu "Kaj pa rečete o naši politiki?" berejo že z oči, kaj bo: Ka\a ali čaj,1 "Politika je take vrste vlačuga, "Tagblatt" ali "Prese"? Nekdo kaj mene nič ne zanima." je prišel pokazat novo obleko, one-1 '1 Kaj pa rečete o novem šolskem mule kavalirju je koncem meseca nadzorniku? "
zmanjkalo za obed v navadni gostil-1 "Jaz sem vesel, da se mi ni treba ni in si je radi tega privoščil nobleso,' veš spominjati na šolo.'' da si je prišel pri vezat dušo v ka-j "Ali ste vi načeloma nasprotnik arno z mlečno kavo in tremi kruhi. političnih in narodnih vprašanj, češ, To so slučajni gosti, katerim se po- da se ne strinjajo s stališčem abso-sveča manj pazljivosti.	j lutne umetnosti?"
Koliko bolj proti večeru, toliko več j 1 * Jaz sploh ne poznam nobenega gostov se nabira v prostorih. Nek v stališča in nobenega načela. Kadar časnik pogreznjen suh gospodič po- imam denar pijem, če ga nimam, se-gleda nejevoljno na mogočno damo, dim v kavarni in premišljujem, kako ki je na kanapi poleg njega zavzela bi kje koga napumpal, če ni drugače, mesta za dva, okrog majhne mizice vzamem predujem na to, česar ne v sredini se je vsedlo nekaj gospej bom napisal, ako je pa urednik le ali gospodičen v živih toaletah. One- preveč siten, pa tudi kaj napišem. gale gospoda je pustila njegova bolj- Življenje je tako in vi ga ne izpreme-ša polovica samo pod pogojem v ka- nite, tudi, če se na glavo postavite.
Pri "Porta Aurea" bilo je okoli desetih zvečer živahno vrvenje različnega ljudstva. Preko oken raznih nadstropij razlival je na ulico svit božičnih drevesc, a tu pa tam so u-darjali na uho prijetni glaski ubranega glasovirja. In tu-le se je od vsih štirih vetrov zbirala nocoj neka ta-jinstvena družba. Nemo so si podajali roke. K veČemu se je čul kak potihni: "Servus." Na dano znamenje suhega čmobradega in zlatimi očali oboroženega človečeta pomikala se je ta čudna družba, ^estoječa iz sedmero oseb različnih tipov in starosti navzgor proti obzidju sivega kaste-la ter tajinstveno izginila pri vratih dvonadstropne hiše.
V eksotično opravljeni sobi, obdani z rudečimi stenami, na katerih so visele kaj mične venerine in druge slike, sedela je okoli okrogle mize prej opazovana družba. Nad mizo je visela — obkrožena z vencem čudovitih cvetlic — svetilka ki je razlivala svojo zeleno svetlobo po rude-čih stenah in bledo-resnih obrazih.
''Deset je preč, še malo počakaj-mo", rekel je potihnim glasom črao-bradec. — "Dobro predsednik," od-
šepnil je Prasnik ter nekako bojefe zabliskal z očmi.
"Tovariši, ura je prišla! Na dela torej z upom in dobro voljo." pozval je predsednik navzoče molčeče obraze. — Roke sedmerih oseb so se sklenile; resni, švigajoči pogledi so M menjali. — Mediumu so osteklenela oči in kmalu je izgubil zavest. Miza se je zavrtela in dvignila; šip? v oknih in steklenic omari so zabrenkale in po vratih je zahrsknilo. — Duhovi so prihajali....................
"Kedo si?" je vprašal črnobradea na pol tresočim glasom. — Jezik me-diuma se je preobrnil in slišal se j« nek votel nerazumljiv glas. — po' trenotnem odmoru so se stisnile ro-I ke še tesneje in na ponovno vprašanje: "keuo si?!" začul se je razločen tanek glas: "B........" Iu na
vprašanje: kje si? sledila je beseda: " Venezia."
Med mučnimi intermezzi vršila so se razna vprašanja in odgovori. Trudne roke so obnemogle, seja ja bila zaključena in namen dosežen. — Bolno srce je biio trenutno ozdravljeno in duša je dobila potrebne moči za nadaljnje mukotrpno življenje.. ......Miza je postala mirna in medium se je prebudil. Bil je vidno izmučen in zaspan. — Steklevina je
ponovno zažvenketala...... Tajin-
stvena družba je odhajala. — Oddahnili so se. — Vse na okoli je mirno. — Nad mestom in okolico, kakor tndi nad morsko gladino ležala je gor-ka megla ter nekako neprijetno vplivala na ves organizem. V daljavi je vdarilo na zvon — ena ura. — Spremljajoči duhovi so zbežali ter §o mej brzojavnimi in telefonskimi žicami, z rezkim brizganjem dajali duška svoji jezi.
Skrivnostni elementi so se pomikali mimo Augustovega templja do obrežja. Zmenil se ni nikdo za pomorski signal, ki je neprenehoma dajal znamenje, v pomoč ladiji, ki je v na« dogledni bližini zašla v megleni noči na plitvo in je vsled tega v nevarnosti. Kakor sive sence, so se izgubili "špiritisti" v megleno noč. "Vera mu je pomagala!"
Leseni železniški čuvaj.
Ta smešni slučaj se poroča z Ogrskega. Ko je nedavno večerni vlak državne železn"ce drčal mimo železniške Čuvajnice, se je inženirju, ki se je peljal v vlaku, zazdel čuvaj, ki je stal pred čuvajnico, zelo komična figura. V svoji preoblastnosti veli vlak ustaviti in si čuvaja od blizu ogleda. Čuvaj je bil kos lesa, ogr-njen v čuvajevo uniformo, ob strani pa je imel pritrjeno svetilko; resnični Čuvaj je pa v čuvajnici nemoten spal spanje pravičnega. Njegova praktična misel ga je topot seveda toliko stala, da so ga odslovili iz službe.
varno, da jo vzame s seboj. Tudi na Predaj se vetrom, naj gre, kamor j zvala se je družba, pogledala v zele-
cesti pred okni se razvija novo živ-	hoče!"
ljenje. Ljudje se vračajo z večernih	Zame je postalo pozno. Pokličem
sprehodov v pisanih, lepih toaletah,	natakarja, da mu plačam in hočem
delavci hitč iz tovarn, med njimi po-	oditi.
mika počasi svoje odrvenele noge	"Plačam pa še jaz," — reče go-
suha komptoaristinja, ki se lačna	spod Čelišnikar ter se obrne k 6vo-
vrača iz urada in premišljuje, kako	jemu tovarišu: "— dveh krajcarjev
bi se ta mesec dalo prihraniti pri	mi manjka, daj mi jih."
sladkorju za kavo, da bi bilo za nov	"Imam ravno za svoj račun, sem
klobuk ali za bluzo.	natančno preštel" — odvrne.
Koliko sprememb tekom enega pol-	"Plačam pa jutr^Saj je vse eno.
dneva in večera na ulici in v kavarni,	A danes dobi za napitnino celo de-
samo oni sedč, kakor so sedeli, od-	setieo."
kar so Sli iz stanovanja. Oni spadajo	"Klanjam se gospodu 1" — klicali
no luč in globoko vzdihnila.---
"Prasnik, si li dobro razpoložen? Čaka nas skušnjava, huda noč"! je vprašal črnobradec — bil je predsednik in vodja — na levi sedečega mu, karikaturi podobnega človečeta, u-padlih lic Širokih ušes, Šibke, nizke in zelo čudne postave, tako, da bi nad njim sam Darwin dvomil, je li naslednik opice, ali le kak potomec onega v arhaični periodi živečega žabjega plemena. — In to človeče je bilo — medium.
"No, upam, da po j de; poskusimo,
jak in Poto&nik). Večina pogrebcev ravno tako k dekoraciji kavarne, ka- mo od vseh strani natakarji« ko je iel jaz imam sicer korajio ali
Kako se na Nemcih maščuje bojkot.
Nemški "rajh" bojkotira vse izdelke iz Češke, posebno pivo, je5-pren in hmelj. Ta bojkot pa občutno zadene ne jamo Čehe, ampak tudi Nemce. Nemški oddelek deželnega kulturnega sveta je odposlal k namestniku češke kraljevine Couden-hove posebno ceputacijo, da intervenira pri nemški vladi, da bojkot poneha. Namestnik je obljubil, da stori, kar je v njegovi močL
Kaznovani vladni detektivi
Tudi vladni detektivi vladi še niso dovolj vladni. Na Dunaju je vlada razpustila klub kriminalnih detektivov, načelniku Neuhoferju in referentu Mahru oivzela službo. Detektivi so baje zahtevali zboljšanje službenih razmer in so bili tako napram predstojnikom premalo spoštljivi.
Francoska vojna mornarica.
Pariški list "Matin" poroča, da namerava minister vojne mornarice predložiti parlamenta zakonski načrt za gradnjo šest novih oklopnjaž. Skupni stroški so proražunjeni na 330 milijonov frankov. Vendar M ta svota tako zazdeli, da se letni proračun vojne mornarice pomaofila za 38 do 48 milijonov.


Anglija in
indijski knezi.
Mmi um iaali še reš-patraiati na&im iitate-
m tagajaje t IatoČnej Indiji u 4a Med ljudstvom Taka porodila prihajala H—caVnr potem ia Bom-t kakega draaaga indijskega kraja ia vaa poročila javljaj« o ne-mihk, pri kteri h imajo lastniki Indije, AjRgteai, vedno obilo poala, da čuvaja av«je gospodstvo in čestokrat tudi sveje življenje proti domačinom
Zaačilna pri vsem tem pa je, da ae gibciaje za neodvisnost najbolj raaširja alaati v onih pokrajinah, ktere aa v direktnej upravi Anglije, kar ui aek> spominja na sadnjo veliko nstajo v Indiji, koja se je zavr-Šila ki pred petdesetimi leti. Podaniki mcHjekik odvisnih vladarjev, takoavaaik maharadžov, radiov, ni-aaaaev ia aabokov se aadrže še vedno aalo mirno in ia indijskih držav, ktere riaaje ia dandanašnji svojo domačo vlado, doaedaj še ni bilo ni jed nega poročila a kakej usta j i. Mogoče je tema aarok, dejstvo, da se Indijci in mohamedanei počutijo pod vlado domačih knezov mnogo boljše in zado-voljnejie, kakor oni njihovi rojaki, ki se morajo pokoriti direktno angleškim guvernerjem. Morda je temu tudi vsrok, da jih domači knezi ne izkoriščajo tako, kakor angleški go-vernerji. Morda je pa tudi vpljiv domačih knezov na domačine zelo velik, in da knezi rabijo svoj vpljiv vedno le v prid Anglije. Ako pa segajo tajne revolueijonarne organizacije tudi t države domačih vladarjev, čemu se nečejo domači vsemogočni vladarji vdeležiti ustaškega gibanja, ktero se tako hitro razširjat Orni ne pre-vaamejo indijski knezi vodstva n-staje t
Anglija se vedno ni gospodar vsej Indijk Naravno, odkar je prevzela od iztočnje indijske drušbe upravo ae-kterih krajev v Indiji, so se dežela, ki so pod direktno angleško apravo, tako pomnožile, da s* domači knesi na svojih prestolih ne počutijo več tako varnim, kakor preje, ko je še imenovana družba gospodarila v Indiji. Nijeden med temi kaezi ae ve, kedaj pride on aa vrsto, da občnti trdo angleško pest. Ako se kedo med ejimi nekoliko napašno vede, oziroma ako ni povsem udaa Angliji, potem pridejo Angleži kar preko noči v njegovo glavno mesto, ga odstavijo ia posade na prestol najmlajšega člana njegove dinastije, kteri se je v kadetskej šoli v Meeretu naučil biti pokornim angb-škcmn "velikrmn inogulu", oziroma angleškemu kralju. V tej šoli s*- riamr^ vliva mladini lojalnost kar na slice, tako, da so gojen m lega zavoda prav gotovo tudi potem lojalni, ko zasedejo prestol svojih prednikov. Kadetaa šola jo napravila med indijskimi prestolonasledniki prave čudeže. Tam se na-uče pred vsem angleški jesik in angleško apravo, o kterej se trdi, da je najboljša na svetu. Tam se uče prestolonasledniki v vojevanju in oni isti stotnik, kterega mora tak pri ne vedno slušati, pride šestokrat potem, ko je major, kot angleški resident v glavno mesto onega vladarja, kterega je preje vzgojevaL Tako ga mora prina tudi kasneje kot vladar obogati. V vojaških taboriščih in na vežba-liščih je tak pri ne spoznal angleško moč, ne da bi zamogel sapopaati, da Jc la asoš dokaj navidezna, in potem
vlada v avojej dišavi tako, kakor mn ukaže njegov nekdanji poveljnik ia sedanji angleški resident v njegovem glavnem mestu. Resident u sledi potem vedno več Angležev v deželo in Anglija se vedno bolj vdomači v teh deželah, tako, morda že pri prihodnji generaciji v Indiji ne bode mjednega pravega 4taroindijskega vladarja.
Da se pa te kneze in vladarje indijskih držav še bolj pridobi za Anglijo, se najboljšim in najpokornej-šlm med njimi, podele razni redovi, ktere je ustanovil indijski cesar, oziroma angleški kralj. Poleg redov jim dele tudi razne naslove, kajti zate so ravno tako pristopni, kakor Evropejci, ki še vedno mislijo, da je "naslov" nekaj vzvišenega. Vsak radža je nepopisno vesel, ako postane " veliki radža" in ako dobi kot tak na svoja prsa srebrno angleško zvezdo, on ne ceni nijedno izmed svojih, na milijone dolarjev vrednih bisernih ovratnic, ki so okrašene z dragocenimi diamanti in velikanskimi safiri, tako visoko, kakor angleško srebrno zvezdo, na kterej je poleg njegovega! izredno dolgega imena, zapisano tudi ' "K. C. S. J." ali pa G. C. J. E., kar! pomenja Knight Comander Star of j India, ali pa Grand Cross Indian J Empire. Svoj knežji naslov je dobil od dolge vrste svojih prednikov, kteri seeajo petdeset ali pa še več generacij nazaj v skrajno zgodovinsko i dobo. On je mogoče zastopnik jedne izmed najstarejših dinastij na svetu, I toda na vse to ni tako ponosen, ka- j kor na svoje pobocništvo, katero mu je podelil angleški kralj. Tako imajo 1 na primer v Indiji maharadžo dežele j Kuč-Beliar, ki je popolnoma Evropejec. Z tem se je nedavno seznanil ameriški konzul povodom dvornega1 plesa v Kalkuti. Tedaj je bil še l»rd : Curzon indijski podkralj, in njegova ( žena, hčerka ehicaškega trgovca Lei-terja, je bila tedaj z ozirom na dostojanstvo v Indiji na višji stopinji, kakor vse ostale kraljice in kneginje v Indiji. Omenjeni konzul je upal, da bode našel na dvora, kteri vlada 300 milijonom ljudi, vse polno indijskih knezov, ki vživajo milost indijskega podkralja, vendar se je pa v tem pogledu zelo varal. Ko so ga angleški pobočniki podkralja sprejeli s ponosom, kakor da bi Neangleži bili le ljudje druge vrste, so ga pove-dli v plesno dvorano, ki je pa bila napolnjena s samimi Angleži in njihovimi ženami, tako. da je vse izgledalo tako, kakor da bi se ples vršil v Co vrntsrardenn v Londonu, m« pa
Indiji in v Calculi.
Na d ni tre j strani vrl i k«- dvorane j< hita napravljena est rada. ki je Irila določena izključno le za za podkralja in njegovo ebicaško ženo, za štabne častnike in višje angleške uradnike. Kt dor je hotel iti na estra-do, je bil jedno3tavno zavrnjen po mladih angleških pobočnikih. Omenjeni konzul je pozdravil Miss Lei-terjevo, oziroma ženo podkralja, in se je pri tem napram njej začudil, kako je mogoče, da na plesu ni niti jednega indijskega kneza. Podkralji-ca je pa takoj odgovorila, da je v dvorani nek maharadža, in je pri tem s svojim pahalom pozvala k sebi nekega gospoda, ki je stal v neposredni bližini oblečen v salonsko obleko in okrašen na prsih z širokim vladarskim trakom. Po obrazu se ni skoraj nič razločeval od ostalih gostov, le
nekoliko je bil ogorjen. Potezn ju je Lady Curzon medsebojno predstavila
in tako je naš konzul zvedel, da govori z maharadžo iz Kuč Behara. Maharadža je pričel takoj govoriti
v najčistejšej angleščini in sicer o Londonu in o konjskih dirkah v Asco-tu, o operi in koncertih. In to je bil jeden izmed najuglednejših domačih indijskih knezov. Bil je na svojo črno obleko ponosnejši nego na indijsko narodno nošo; bil je ponosnejši na svoje kraljevo pobočništvo, kakor na
govori gladko angleščino in francoščino in njegovi milijonski dohodki mu dopuščajo, da lahko živi menjaje, sedaj v Kapurtali, potem v Londonu
in tudi v Parizu. Nedavno je pomnožil rodbino svojega harema še z neko prekrasno fipanjolko in sedaj je v pariške j družbi kot popolen gentleman skrajno priljubljen, kajti njegovo mnogoženstvo je povsem stranskega pomena. Zopet drugi vladarji, ki žive še po staroindijskih običajih in
Ka ta način so domači vladarji naravno pri domačinih zgubili obilo u-gleda, toda to Angležem še ni zadostovalo. Dandanašnji ne sme ni jeden knez zasesti več prestola svojih prednikov, ne da bi Anglija v to privolila in bila pri teh slavnostih zastopana. S tem so domačini zgubili obilo samozaupanja, toda v novejšem času, jela je tam tudi samozavest zelo hitro napredovati, in sedaj tudi navadni Indijci že dobro vedo, da je
angleškega kralja pred raznimi katastrofami, ktere so se dogajale zlasti na kolenih in tudi drugod. Počene hlače pa vedno ponižajo dostojanstvo. Vsled tega omislijo knezi v novejšej dobi, za angleške goste vedno stole in fotelje. Da pa knezi ne sede nižje nego njihovi angleški prijatelji, se poslužujejo tudi oni stolov. Večji vladarji imajo celo zlate in srebrne prestole. Pri takih slavnostih ženske niso nikdar navzoče.
Sredi dvorane se vsedeta novi knez in zastopnik Anglije. Na desno slednjega se vsedejo angleški uradniki in na levo kneza princi njegove dinastije. Potem izroči podkralj knezu darilo vlade, katero se imenuje "kilat" Ako pa tega ne dobi, potem se mu podari častna obleka, ktero mora takoj obleči, kajti h 'tilatu' spadajo tudi dragulji za turban, dragulji okrašeno orožje in često-krat tudi sloni in topovi, pred vsem pa biserna ovratnica. Indijski knezi se ne poslužujejo žezla in kron, temveč oni nosijo kot viden znak svojega dostojanstva biserne ovratnice Ko se novi knez v stranski sobi pre-obleče v častno obleko, se vrne na prestol in sedaj mu zastopnik angleške vlade dene krog vratu biserno ovratnico. Končno se med streljanjem topov prečita "zanad", ali ee-Barsko pripoznanje novega kneza in potem se izroči navzočim "atu in pan" oziroma kruh in sol, kteri običaj je tudi med nami Slovani v obi čaju. Novi knez podari potem zastopniku angleške .vlade takozvano "nazareno", oziroma dragulje in veliko svoto denarja v zlatih mohu-rih (kovan denar) kar je običajno dvakrat in tudi trikrat toliko vredno kakor "kilat".
Istodobno morajo tudi vladarjev vazali plačati novemu knezu svojo "nazareno" in da si to dobavijo, morajo seveda tudi oni tembolj izkoriščati svoje podanike.
Ko končno v največje veselje Indijcev angleška družba odide, potem ostane morda še vedno angleško vojaštvo, ki je prišlo kot častna straža uradnikov v mesto. Čestokrat se pripeti, da vojaštvo potem več ne odide. To si je Anglija morda že pred nameščenjem novega kneza določila in na ta način postane dotično kraljestvo še bolj odvisno. Tako je par angleških polkov pod poveljem nekega generala , vedno v bližini velikega nizama v Hyderabadu. Vojaštvo je nastanjeno v Likanderabadu, ktero mesto je oddaljeno le dve uri od glavnega mesta. Čestokrat ustanove Angleži tudi velike posadke baš na meji te ali one kraljevine, tako da zamore vojaštvo vsaki čas v slučaju
kterih Anglija ni zamogla tako hitro v njih največja moč.
to. da je vladar velike indijske drža- pridobiti za pokorščino, so se končno j Nijetlna slavnost se „a indijskih treh ali štirih držav, kupi Anglija
tri Avstrije in Ogrske, je še vedno pod vladanjem domačih vladarjev, kteri razpolagajo z prebivalstvom, ki šteje 63 milijonov osob. Toda to prebivalstvo je ločeno v Bramanee, Budiste in Mohamedance, kteri se zopet medsebojno sovražijo. Tako-zvani Hindu-knezi so vsled vere zje-dinjeni. dočim so mobamedaaaki knezi zopet medsebojni prijatelji. Toda to jim ne koristi, ker se njihove dežele ne drže jed na druge. Braman-ska država Travancore je aa primer oddaljena par tisoč milj od Bikanir-ja. Kakor hitro je opaziti mad Bra-manci kako gibanje, stopijo angleške oblasti na stran mohamedaacev, ali pa obratno. Poleg vsega tega pa skrbi Anglija tudi zato, da kuesi niso baš dobri medsebojni prijaielji.
Indija ima nad osemste držav! Vsaka ima svojo lastno vlado, ima svoje finance, poštno in davčao spravo, svojo lastno vojsko itd. ia le zunanje zadeve upravlja Anglija. Za to pa mora vsaka država dati Angliji na razpolago goloto številu vojaštva in plačevati tribut v gotovem denarju. To vojaštvo štej*: v mirnem času le karih 20.000 mož tu tributi znašajo na leto $fi.000.0oo. Ta svota se naravno ne prišteva k davkom, kterih dobi Anglija v*ak<> leto neštete milijone.
Največje države v Indiji kraj Hyderabada, Mysore, Baroda ia Kashmir, ktera slednja je sama večja, kakor Anglija z Irsko, ki pa ima le tri milijone prebivalcev. Države Radžputane so skupaj jedva tolike, kakor Ogrska in imajo deset milijonov prebivalcev. V Indiji imajo tudi države, ktere vladajo domači knezi, ki so jedva tolike, kakor kaka nem. ška državica v Evropi in v kterih je komaj toliko prebivalcev, kolikor ima kak večji nevvvorški hotel natakarjev. To velja posebno o Bundel-kundu, Mabikanti in Katjavaru, oziroma o onem polotoku, ki sega severno od Bombava v Arabsko morje. Ako človek tamkaj potuje, zamore v jednem dnevu prejezditi po pet držav. Država Radžpar šteje le 160 hektarov in ima 125 prebivaleev. Ki-roda je ravno tolika in ima 241 prebivalcev. Tudi Virampura ia Vernoti Monti nista mnogo večji, vendar pa imata vsaka po 400 prebivaleev. Radža države Bundeikund vlada nad 8000 prebivalci in razpolaga tndi z vojsko,ki šteje 10 konjenikov, 200 pešcev in tri topove. Mesto Shuja-walpur je glavno mesto držav Dabla Dir in Dabla Gozi. Kneza obeh držav stanujeta v jednem in istem mestu, toda vsak ima svojo posebno vojsko. Kljub temu pa živita srečno ii. prijateljsko. Najmanjša država potrebe odkorakati proti glavnemu j med vsemi je Hota Barkera v srednji mestu. Tam pa kjer se spajajo meje j Indiji, ki meri 120 hektarov in ki
Tako je v Indiji cela vrsta knezov, ki so Angliji povsem udani in na ktere se zamore osrednja vlada popolnoma zanesti in sicer že radi tega, ker je Anglija umela uravnati položaj v Indiji tako, da so tu pa tam morali občutiti angleško moč, ali pa da so dobili v nekterih slučajih od Anglije kako ugodnost. Počet kom minolega;
udali na ta način, da so dobili lepo-jdvorih ne proslavlja tako sijajno, doneče priimke in plemstvo. Osem; kakor prevzetje prestola po novem indijskih mohamedanskih knezov jekne2u K velikim knezom, kterih dobilo naslov sultana; indijski maha- kra,jestva so vePja np£JO klerakoli radža iz Travanhore. oziroma najjuž- evroj)ska .ležela razun Rusije, priha-nejše indijske države, je dobil vsled ja ob tafcih prilikah kot zastopnik
svoje poslušnosti priimek "Samšir-Džang", kar pomenja po naše "cesarjev meč". Maharadža iz Datije in Dolpura je dobil naslov "Loken-
običajno večje zemljišče, na kterem ' ustanovi stalni vojaški tabor iz kte- , rega lahko odkorakajo čete v vsako izmeti teh držav.
Toda tudi na drug način je Anglija umela omejiti moč indijskih via-1 darjev. Ako opazujemo zemljevid !
ima ravno toliko prebivaleev.
Prihranjena pot.
indijskega cesarja, podkralj sam in sicer v spremstvu vsega svojega šta- i Iztočne Indije, vidimo, da so države ba in obitega vojaštva. Pri manjših ' domačinov popolnoma ločene od mor-
, . . . ...	. ,dra" ali "euvatelja zemske doline .
stoletja je bil med indijskimi knezi t ,	.	..
j Uuedeskim knezom je pa najbolj priljubljen naslov "Bahadur", kar po-
nek nezadovoljnež, namreč maharad-1 ža iz Kapurtale, ki je Anglijo nad vse na svetu sovražil. To je bilo dokaj neugodno, kajti Kapurtala se nahaja v neposrednej bližini Lahore, in mahardža je razpolagal z nepreglednim bogastvom. Njegova zasebna zemljišča so obsegala več tisoč štiri-jaških milj in so bila mnogo večja, kakor njegovo kraljestvo. Ko je prišlo do ust a je, se je pridružil nasprotnikom Anglije; toda Angležem se je posrečilo ustajo zadušiti in maharadža je moral ostaviti svoj prestol, nakar sn njeeovo kraljestvo pridejali n.iir!« sk« mu ozemljij.
l*o je bil hud nauk za imenovane-
ga
je hi
kneza.
menja "junaka" ali pa "zmagovalca 'Ta priimek ima skoraj tretjina vseh indijskih knezov in poleg tega tudi nekoliko višjih domačih uradnikov. Naslov "Savadži" dobe pa le posamezni knezi v Radžputani, oziroma v "deželi kraljevih sinov". Beseda "savadži" bi pomenjala v slovenščini nekako: "za četrtino boljši, kakor drugi zemski prebivalci".
Le jednega naslova se indijski knezi ne smejo posluževati, in ta je "veličanstvo". Maharadža pomenja po slovenski "veliki kralj", "radža" pomenja "kralja", toda kljub temu morajo vsi indijski knezi zadovo-
in ko je potem kmalo ]jjii z naslovom "visočanstvo". Celo
zopet pričela ustaja. je bil popolnoma ukroten. kajti otroci, ki so se enkrat opekli, se običajno boje ognja. Pri drugi ustaji je dal Angležem vse svoje čete, ktere je imel na svojem zasebnem posestvu, na razpolago, in se jc pri tem tako dobro obnašal, da je angleška vlada po sklenitvi miru proglasila njegova zasebna zemljišča zopet za neodvisno kraljestvo, v kterem je on kraljeval kot maharadža. Ob nekej kasnejši priliki, je vladi zopet izkazal izvrstne vsluge in potem je dobil svojo prejšnjo državo kot zasebno last nazaj. Današnji maharadža, oziroma njegov naslednik, je toraj knez svojih zasebnih posesti, in zasebni posestnik svoje kneževine! On je popolnoma Evropejec,
nizam v Hejderabadu, čegar kraljestvo je \ Indiji največje, je za Angleže le navadno " visočanstvo". V prejšnjih časih je ljudstvo primerjalo svoje vladarje t božanstvom, toda tudi to dejstvo so znali Angleži na premeten način spremeniti. Preje so bili le vladarji " maharadže * % odkar so pa Angleži zavladali v Indiji, so podelili ta naslov tndi mnogim bogatim trgovcem in veleposestnikom, kteri so se izkazali naklonjeni Angležem. V takozvanej "zlatej indijski knjigi", v kterej so navedeni vsi plemiči in vladarji, je najti imena stoterih in stoterih novopečenih 'maharadžo v'. Slednji pa seveda nimajo naslova "visočanstvo".
knezih zastopajo angleškega kralja provincijonalni governerji. rezident-je ali pa agentje angleške vlade. Takim slavnostim se pravi v Indiju "dubar" in nameščenje novega vladarja se vrši vedno v velike j dubar-skej dvorani, brez ktere ni nijedna kraljevska palača v Indiji. K tej slavnosti pridejo vedno vsi dostojanstveniki dotične države in sieer v najlepšej svečanej obleki, okrašeni z dragulji kakoršnje premore le Indija, in oboroženi s srednjeveškim orožjem. Vsak večji vladar ima tudi nekaj vazalov, oziroma feudalnih ple-mičev, kteri mn morajo plačevati vsakoletni tribut in ti plemiči se imenujejo takuri, serdarji, šahi bi in nabohi. Tudi ti pridejo k slavnosti z velikim spremstvom in obilimi zastavami, godbami, sloni in jezdeci i r. svojih starodavnih gradov v ghivuo mesto kraljestva.
Dvorana je divno okrašena in pogrnjena z takozvano slavnostno preprogo, na katero se gospoda vsede prekrižanih nog. Nekteri imajo pa le pravico sedeti tako, da je le polovico njihovega telesa na preprogi, dočim se morajo zopet drugi zadovoljiti z tem, da sede aa golih tleh, dočim jim je dovoljeno dotakniti se z vso roko, ali pa le a jednim samim prstom slavnostne preproge. V prejšnjih časih so knezi vsedli običajno na kak zavoj preprog, kteremu se pravi "gadi". Vendar pa ta zavoj ni bil dovolj visok, da bi zamogel obvarovati ozke hlač« zastopnikov
ja. Niti Hyderabad, niti Mysore in tudi Baroda nimajo nijedne Inke. To velja naravno tudi o pravej knežji deželi Indije, Radžputani. Kamorkoli se knezi obrnejo, pridejo vedno le na angleško ozemlje. Le kneževini Travancore in Cochin v južnej Indiji sta ob malabarskem obrežju, mejita pa vsled tega na kopnem na angleško ozemlje.
Na ta način so vsi takozvani vladarji Indije popolnoma odvisni od Anglije. Ako bi se zamogli oni zje-diniti, zamogli bi postaviti proti Angliji na stotisoče evropski izvež-banih vojakov, kajti vsaka pojedina država ima svojo lastno vojsko. Hyderabad razpolaga z vojsko, ki šteje 40.000 mož, Mysore ima 25.000, Baroda 20.000 vojakov itd. vse do najmanjše indijske države, ki ima jedva par ducatov vojakov. Vendar je pa to zjedinjenje nemogoče. Veliki knezi Radžputov (kraljevih sinov) v ITdajpuru, Jodporu, Javpuru, Alvar-ju itd., domnevajo, da so prezvišeni. da bi se zamogli združiti z drugimi nižjimi dinastijami, s kterimi nečejo niti občevati. Radžpnti sovražijo Mahrate, oboji sovražijo Džate, vsi trije so sovražniki Tamilov, vsi štirje nasprotujejo Bengalcem in vseh pet se sovraži medsebojno. Ravno tako je tudi indijsko prebivalstvo razdvojeno radi kast, ktere še vedno obstoje. Poleg tega je prebivalstvo tudi ločeno vsled različnih ver.
Več nego polovica indijskega cesarstva, ktera polovica je večja nego
Dijak medicine: "Tako, sedaj pm lahko temu črepinjo odprem in pogledam v njegove možgane.''
Smola.
Mornar: "Tako, ako sedaj v vode skočim, niti vtoniti ne moram, kar sem s smolo namazan!"


"GLAS NARODA''
(Slovenk Daily.)
«n«d and pabikhad by Um •COVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK BAXJSER, President. VICTOR YAUAVEC, Secretary. LOUIS BENBDIK, Tnuorer c*Uu» of Business of the corporation and
tddrwMfe of above officers: 81 Cortlandt Mrwt, Boroosh of Manhattan, New York
Wty, »• T__
le leto Telia Met sa Ameriko in
Oanado.........$3.00
. pol leta.........1.50
„ leto sa mwto New York . . .	4.00
.. pol leta ia m«U> New York .	2.00
Kvropo sa vse leto.....4.50
.. pol leu.....2.50
„ „ detet leta ....	1.76 7 Mtvropo pošiljamo sknpno tri Številke.
GfeAS HAJSODA" izhaja vsak dan k-vseinii aedelj in praznikov.
«OLAS NARODA"
("Voice of the People") «very day, except Sundays and
Holidays. Haoacription yearly $3.00.
advertisement on acreemeat.
Dopisi 0rem podpisa in osobnoeti »e ne aafcianejo.
Denar naj u> olagovoh pošiljati po SLoaey Order.
Pri iprenenitii kraja naročnikov »roeuno, da se nam tudi prejšnje blvalldče nasnani, da hitreje naj-Ismo naslovnika
Dopisom in poeil]atvaia naredite naalov: «OLAS NAkODA"
t? Cortianit Street, New Yoik City. Telefon: 4C87 Cortlandt
Česa ne smemo storiti!
Pisatelj II. C. Brown je nedavno povedal nekaj zanimivega o Mr. J. B. Dukeju, ki je predsednik tobačnega trusta. Kot tak dobiva Duke velikansko plačo — ktera je tako velika, da bi zadostovala v vsakem oziru za deset navadnih ljudi, kteri vsi bi za-mogli udobno in lepo živeti. Nekdo ga je potem vprašal, kaj pravzaprav oi počne, da zasluži toliko plačo, in Duke mu je na to odgovoril: "Pri 11 ni se te <jrre -amo za ono, kar jaz delam. Ono. kar j>očnem, ni nikakor važna -it .ar. kniti jaz dobivam toliko plaf-o pred vsem za ono. česar ne počnem, oziroma za one napake, kterih ne storim.*'
To je skrajno pameten odgovor in \sled tega [»oživljamo vse naše čita-ti-lje, in sicer mlade in stare, naj iiekoliko premišljajo o tem odgovoru.
Svet je jKiln ljudi in ljudje so zopet polni različnih idej. Toda kljub temu moramo priznati, da oni, ki imajo največ idej in idealov, nikdar kaj ne dosežejo, kajti par slabih idej pokvari vedno vse ono, kar je dobrega. Te vrste ljudje pričenjajo in poslujejo toliko različnih stvari, da končno, ko pridejo do stvari, ki je v resnici dobra, neče nihče več misliti na nje, tako. da tudi dobre ideje pri njih ostanejo brez v?ake vrednosti in da je vsak uspeh izključen.
Naj ve ja nuetnost na svetu pa je zmožnost odbrali prave ideje in jih znati ločiti od slabih, kar se mora vedno storiti, ako se želi doseči kak uspeh. Vse slabo je treba vedno odstraniti. Ako kedo govori s svojim *"*dodajalecm ali s kom drugim, mora v.-dno j>ri t i le s svojimi dobrimi idejami na dan. Treba je pa imeti vedno saj jedno dobro idejo, mesto de-
i . - slab' Pri tem je treba pj» v«'.Tiio 'iva/.e dejstvo, du je le oni. k v.-. -n N'K SME storiti. pravi modrijan. k »i mu je uspeh za-
Vse to v.'!ja :::*. vse poklic« ua sve-1 tu, piv«! -eni j a s>- za nu:s .še, ki živimo v Ameriki. Marši kedo. ki vztraja pri svoje j ideji, o kterej ne ve, je h dobra ali slaba, stori na ta : način v,*č škode, kakor koristi, oče-! ruur >«■ liodemo morda v kratkem tu-: di uewyorški in <lrugi Slovenci pre- i pričali. < Movek, ki ima veliko spo-' sobnost za zabavo otrok — govorimo Se o naših newyorskih razmerah —i brezdvomno osreči to deco, koja se njegovim šalam rado smeje in jih. odobrava. Ko pa koncem konca pri-de na dan s tem, da pričenja deco zabavati s — streljanjem, potem se; nehote oglasita mati in oče, ki od-1 ločno izjavita, da bi bilo mnogo bolj- j še, ako bi se lak človek nikdar ne; pojavil med deco. Pripomnimo naj' še na tem mestu, da je med nami vendar le mnogo ljudi, kteri vedo, česar NE SMEJO storiti in ti naj bodo merodajni za vse druge...
* Dobrim idejam se ni treba nikdar izogibati, toda zapomni naj si vsakdo. da je mnogo bolje odločiti se za feklep, «la je ta ali ona ideja slaba, nego čakati, da pride kedo drugi do spoznanja, kako slabo je to ali ono, kajti potem je že prepozno in od vse ideje ne ostane nič druzega, kakor blamaia in smeh.
Zberite torej Vaše misli, rojaki, odberite si le prave nazore, nikdar pa ne dvomljive, tudi ako prihajajo iz navidezno še tako čistega vira! Pred vsem je pa treba, da vsakdo dobro ve za ono, česar naj NE stori.
Pred vsem pa vedite, da živimo v dvajsetem stoletjn in poleg tega v^
napredne j in svobodnej republiki, kjer vlada ustavno in postavno zajamčena svoboda misli. Pomislite
tudi, da nam ni več mogoče vrniti se nazaj v ona stoletja, koja so že minola in vsled tega: pozor! Bližali se Vam bodo ljudje in sicer direktnim potom, ali pa tudi potom ' vsakojakih zakrinkanih cirkularjev, za kterimi ne tiči nič druzega, nego business in zopet business, čegar je-| dini cilj je izmamiti od Vas dolarje in zopet dolarje v vsakovrstne name-i ne — za kterimi se pa skriva zopet business. Ako pa dobite zakrinkane šifkartaške cirkularje, pa naj že bodo slednji v kakoršnjejkoli obliki, potem se spominjajte na današnji članek, in uverjeni smo, da bodete potem dejali: "Glas Naroda" je na pravem mestu in pravilno tolmači sedanje čase...
Premogarji in lastniki rovov.
Minoli četrtek se je, kakor smo javili našim čitateljem, vršila v Phila-delpliiji med zastopniki premogarjev in lastnikov rovov skupna konferenca in tem povodom je prišlo do prizora, kteri nikakor ni bil v določenem programu.
Konferenca se je sešla, kakor znano, da se posvetuje o novej pogodbi, ktero morajo skleniti premogarji s svojimi delodajalci, da tako nadomestijo sedanjo pogodbo, ktera poteče s 1. aprilom.
Le neradi so prišli lastniki pre-mogovih rovov k skupnemu posvetovanju s premogarji, oziroma njihovimi zastopniki. To so storili v ostalim le radi tega, da napravijo na ta način javnemu mnenju potrebno koncesijo, ne pa da bi napravili svojim delavcem kako uslugo, kajti znano je, da svoje premogarje oni vedno 1 rezirajo.
Prizor pa, ki ni bil v programu, je tak, da nam jednim mahom predoči ves položaj, kakoršen vlada sedaj na polju premogove obrti.
Lastniki premogovili rovov so se pri skupnem posvetovanju z zastop-riki premogarjev vedli po možnosti ponosno in prezirljivo. Pred vsem so izjavili, da bodo obravnavali z delegati premogarske organizacije le kot z osobami, ne pa kot z zastopniki premogarske organizacije. Pri tem se je naravno zopet najbolj odlikoval predsednik Reading železnice, znani Baer, kteri se ni mogel premagati, da bi javno ne pokazal, kako skrajno zaničuje organizacijo tisočerih in tisočerih vslužbencev one železnice, ki je lastnica večine premogovih rovov v okrajih trdega premoga. Pri tem je ponosno povdarjal: "Jaz sem za odprto delavnico in za tako se bodem zavzemal, dokler bodem na svetu." — Tak nastop najbogatejšega lastnika premogovih rovov je naravno razburil delegate premogarjev in delegat imenom Andrew Malti je takoj vstal in naznanil navzočim, da bi jim rad stavil neko vprašanje. Ne da bi pri tem čakal na dovoljenje. se je okrenil k Baerju in nadaljeval: "Vi ste izjavili, da se zavzemate za odprto delavnico! To- j da ali niste baš vi lastnik zaprte de-t lavn: e. v kterei določate novoljno \ << !M premogu, ktero moramo mi vsi plačevati ?"
Predsednik konference, oziroma! Mr. Ba<r sam, .se je začudil, da ga: /.anion- povsem navaden delavec :ia j lak način nagovoriti — njega, ki je! \( hdar najmogočnejši lastnik pre-: n osovih rovov. Toda delegat se s j ter. ti dal ugnati, temveč je nadalje-' v 1: "V časopisju sem čital, da ste; v lastniki rovov, nakopičili zalogo j premoga, ktera zuaša dvanajst mili-; jonov ton premoga, in da vam je prav vse jedno, se li premogarji odločijo za to, da se z delom nadaljuje, ali pa za štrajk!" — Matti je bil še pripravljen, da pove lastnikom premogovih rovov še par britkih resnic v brke, toda slednji niso navajeni poslušati resnice in vsled tega so se pričeli jeziti. Baer je vrgel v skraj-nej jezi na mizo neko knjigo ter jezno zakričal nad delavcem: "Ako ne prenehate, vas vržem na ulico!" .Matti pa, ki je velikan, da mu ga ni para, je vstal in se vzravnal ter pomilovalno pogledal na govornika, kterega je potem smehljaje se vprašal, kedo bode njega vrgel na ulico. Končno so Mattija ostali premojrar-ski delegatje pomirili, kajti vedeli so. da še ni prišel trenotek, v kterem st ima lastnikom rovov povedati resnica. —
* » *
Vendar pa ta dogodek hipoma razsvetljuje ves položaj med premogarji in delodajalci in sicer v onej-luči, v kakoršnjej je v resnici. Lastniki premogovih rovov so pričeli obravnavati z delegati premogarjev le radi tega, da na ta način ugodijo javnemu mnenju. V ostalem so pa za trdno sklenili, da ne bodo delali raz-
like med unijskimi in neunijskimi delavci. Nadalje žele oni tudi, da pride med njimi in premogarji do boja. ker so se na to pripravili, tako, da ako pride do štrajka, dobe oni velikanske dobičke. Ako se namreč v slučaju štrajka proda pripravljenih 12,000,000 ton premoga za dražjo ceno (kakoršnja je v dobi štrajkov v običaju), pomenja to za lastnike premogovih rovov par milijonov dolarjev čistega dobička.
Premogarji pa, na kterih strani je pravica, morajo, ako pride do boja, pokazati Baeru svojo moč; vendar pa moramo staviti vprašanje: bode li ta moč dovolj jaka, da dovede pravico in resnico do končne zmage?! — Da, ako bodo prišli premogarji do zavesti, da razpolagajo z veliko močjo, ktero je pa treba znati na pravilen način upotrebiti! Toda v tem pogledu je pri njih opažati dokaj pomanjkljivosti!
DOPISI.
Pleasant Valley, Pa.
Dragi mi Glas Naroda:—
Komunistične občine s posebnim ozirom na Sev. Ameriko.
m.
Prve občine na komunistični podlagi so se ustanovile v Severni Ameriki koncem sedemnajstega stoletja, in sicer so bile vse brez izjeme verskega izvora. Največ izmed njih je razpadlo že v nekaj letih; maloktera se je povzpela nad dvesto glav. Nekaj malo izmed njih je bilo ustanovljenih po ženskah, o kterih pa se pripovedujejo najrazličnejše stvari.
Najstareja komuna, o kteri je znano, da se je ustanovila v Ameriki (1680), je "Labadist Community" kakor sekta protestantovskih mistikov. —
Leta 1803 so se presili v Ameriko virtemberški separatisti. Ime so dobili od todi, ker niso hoteli niti v cerkev niti služiti vojake. Ker so se tako "separirali" od drugih, jih je oblast močno preganjala, dokler jih ni nastopilo okolo šeststo duš pot preko morja. Kupili so neftaj nad 2000 hektarov zemlje in se zavezali,
Posebnih novic nimam poročati., tla delajo vsi drug za drugega pod
Kar se dela tiče, se ne moremo posebno pohvalit; delamo 3—4 dni na teden, pa še takrat pomalo, tako, da če človek varčuje, ima komaj za vsakdanje potrebe. Slovencev nas je mnogo v tem kraju. Imamo tudi dve društvi, ki dobro napredujeta, ker so rojaki zavedni.
načelom skupnosti in da nihče nima v nobenem slučaju pravice zahtevati odškodnino za kterikoli svoj posel. Nekaj let za tem so prodali svoje zemljišče za $100,000 in se preselili proti zapadu, kjer so ustanovili v In-diani mesto Harmony. Pomnožili so se na tisoč duš. Ali kraj je bil ne-
K sklepu mojega dopisa pozdrav-j zdrav in s svojimi sosedi so živeli ljam vse Slovence po Zjed. državah, j v neprestanem prepiru. Tedaj ja pri-zlasti po Minnesoti, in objednem že-1 šel v Ameriko Robert Owen, ki je lira. da bi kaj več dopisovali o de- j bil pripravljen ta svet kupiti. Leta lavskih razmerah, ker nas zelo zani-j3S24 je bila kupčija gotova in Owen ma življenje in razmere naših ro- Je ustanovil tu svojo prvo kemuni-jakov. Vam pa, cenj. g. urednik, že-! stično občino.
lim obilo dobrih naročnikov in pred- \ Separatisti so od leta do leta bolj plačnikov, ker Vaš list je res hvale propadali — preselili so se v Penn-in podpore vreden, kajti "Glas Na- | svlvanijo nazaj — in danes poseduje roda" v resnici zastopa le delavske j cjih posestva petero potomcev svojih
koristi. Le tako naprej!
Fr. Zajev Jernasov.
Moon Run, Pa.
Dra£i gospod urednik-—
V tukajšnjem gnezdu živi 500— G00 premogarjev raznih narodnosti. Vsi stanujemo v kompanijskih bornih kočah. Delamo srednje, toda
dedov.
Robert Owenova občina je bila
ustanovljena na precej obširni podlagi in je štela ob času svojega viška 000 udov. Toda neprestani notranji prepiri, sleparstva in podobne homa-tije so kmalo pokazale, da je ideja komunistične občine, kakor si jo je mislil Owen, le prazen sen. Po treh letih je občina popolnoma razpadla
boljše, kakor drugod, kakor razvidim {1824—1827) in Owen se je vrnil v iz časnišMh poročil.	j Angiij0 nazaj. Njegov vzsled je pre-
Tu imamo 4 podporna društva in ; motil nekaj posnemovalcev, med kte-
sieer Slovenci jedno, Poljaki dvoje in Slovaki jedno, tako, da smo Slovani dobro zastopani in da nihče med nami ne more trditi, da ni mogel postati član kakega podpornega društva. Vsa društva so dobra. Žalostno pa je, da še vedno mnogi rojaki ne vedo, kaj je društvo.
rimi imenujemo le angleško damo, ki je ustanovila "Komuno rumene pomladi", a ki je ravnotako. kakor druge, hitro usahnila.
Nekaj časa je bilo potem mir. Ali v 40-tih letih minolega stoletja je doseglo ustanovljanje komunističnih občin v Ameriki svoj vrhunec. Rastle
Dne 4. marca je tukaj umrl naš so kakor gobe po dežju 18 let stari rojak Ignacij Petkovšek, , Najbolj interesantna izmed pre-ki je bil 17 dni v bolnici v Pittsbur- j mnogit ie Brook Farm (1841)t 0 koji gu radi mrzlice, kjer je tudi umrl. se je že jako mnogo plsalo Pet let ■Njegovo truplo smo prepeljali na- prej ?e jp namre* ustanovil v Bosto-slednji dan semkaj, ker ima tu dva : nu poseben Transcendental Club. ne-TTrata m ker je bil član društva sv. j ka versko-filozofska skupina, h kteri Barbare št. 3 v tukajšnjem mestu. so nripadali najveS precej omikani \ Ameriko je prišel 15. julija m. 1.i in duševno visokostoječi ljudje. Iz Bil je krepak in marljiv mladenič, j Francije so Fouriersovi nauki našli doma iz Stare \~rlmike, kjer ostav-ija žalujočo mater-vdovo in dvoje sester. Naše društvo mu je priredilo lep pogreb, kakoršnjega tu še ni bilo, kajti poleg nas vseh so pogre-" prisostvovala tudi sosednja dru-Pokopali smo ga
mnogo osleparili, tako, da se je prvim lkarcem slabo godilo. Svet ni bil za kolonije^ nikakor pripraven i
(Texas). Francozje so se preselili nato v pokrajino, ki so jim jo odstopili Mormoni, verslvit sekta, ki dovoljuje mnogoženstvo. Vsled neprestanega preganjanja so se preselili leta 1847 ob Slano Jezero (Salt Lake) v državo Utah in prodali svojo naselbino lkarcem.
Kolonija je štela do 500 glav. Nastali so zopet nepremagljivi spori; ustanovnik ikarskega komunizma Ca-bet je bil po lastnih privržencih pah-j njen iz občine (1856), sledila mu je i zvesta manjšina 180-tih glav v St. j I.ouis, kjer je Cabet že po nekaj dneh J umrl. Ikarci mormonske naselbine' so se izselili leta 1860 v državo Iowo. j toda tudi med njo se je zanesel kmalo prepir. Nastala je opozicija, ki! se je navzela Marxovih idej in občina se je razdrla leta 1876. Opozi- j cija je vztrajala nekaj časa; osem let potem se je preselila — 52 po številu — v Californijo, kjer je ustanovila Icaria Speranza, ki se je razšla leta 1889. Druga polovica si je ustanovila ravno tako svojo občino, ki je končala pred trinajstimi leti (1S95).
V drugi polovici devetnajstega stoletja se ni ustanovila nobena socija-listična občina na podlagi komuniz- j ma. Socijalizem utopičnih eksperi- j mentov je ponehal in na njegovo mesto je stopil praktieno-strankarski. Šele v novejšem času so se pojavili; podobni socijalistični poskusi, ki pa niso stali več na principu komunizma, ampak na načelu kooperacije. Zasebna lastnina ni odpravljena.
Jedna takih najznamenitejih občin : je leta 1894 ustanovljena The Colo-. rado Cooperation Company, ki obstoji še danes in šteje 300—400 članov. Vse delo je enako plačano. Urar in kamnosek: oba sprejemata enak! zaslužek.
Poljski obisk na Moravskem.
Poljaki iz Rusije, zlasti iz Varšave. nameravajo letos v obilem številu priti v slovansko letovišče Lu-hačovice na Moravskem. nedaleč od meje ogrskih Slovakov. Delniško društvo luhačoviškega letovišča se že pripravlja za njih sprejem in nova elegantna vila se bode imenovala! "Polska". V dvorani vile bo umeščena kopija slik slovitega poljskega slikarja Matejka "Boj pri Brunne-wajdu'v kterem so pred 500 leti' porazili združeni Poljaki, Rusi in Cehi red nemških vitezov in tako re- , šili povislanske kraje germanizacije. Ker tudi sedaj Nemci od vseh strani ■ napadajo Slovane, ne bode škodo-; valo, ako se bodo v Luhačovicah Slo- i vani posvetujejo o zopetni združitvi j Poljakov, Rusov in Čehov proti Nemcem, in to najprej na gospodar- j skem in kulturnem polju.
Slovensko katoHAki
podpodruštvo
a	—=
=i
svete Bii
Zjedlnjone države
Sedež: Forest City, Pa.
-v -AHBwirT	- -
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Ferest City, Fa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Wert Mineral, X« L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City Pa. H. tajnik: ANTON" OŠ TIR, 1143 E. 60th St, Clevelwid, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. o. Box 537, Forest City Pa
NADZORNIKE:
MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega odbora, Weir, _
KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Avenue, dock, Pa.
FRAN ŠUNK, m nadzornik, 50 Mit! St., Luzerne, p*
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Forest City, Pa
Društveno glasilo je "GLAS NARODA.'
1.....ti*11 ""Ti* " »* n
nfn lili W pošiljajo naši rojaki lil j	radi svojim sorod-
MaM I	H B |Lj| L nikomJ prijateljem
■ ^ H ill I I O T aH znancem v staro
S i 11 M B B B B domovino in to se-
mM M M B JU veda najrajše v gg-
tovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in n a j c e n e i e
preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland St.,	New York, N. Y.
-P odružnica :—-
6104 St. Clair Av., N. E.,	Cleveland, O.
Če mu 1*1 drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže J Sedaj pošiljamo
100 kron avstrijske veljave za $20.55
s poštnino vred.
Umori v Jeruzalemu.
siva z zastavami, ne S. t. m. dopoludne na kat. poko-'irlišeu v Bridgeville, Pa., kjer je povodom pogreba daroval mašo naš vrli narodni župnik Rev. Josip Za-
pot tudi v Ameriko in po teh principih se je imela občina ustanoviti, torej na nekako versko-soeijalistični j	Rusko-poliska sprava?
podlagi. Fouriers je bil namreč tudi , Iz verodostojnih virov se poroča, nek,-' \-ers«v: sanjar; tako je hotel j da se pripravlja na Ruskem velik •rkev. V.tf-re glavar !>'. stoloval J preobrat v odnosa ji h med Rusi in v Carigradu.	j Poljaki. Na željo carja Nikolaja
samega stori vlada prvi korak. Mi-
OGLAS.
Tukaj v Diamondville, Wyo., nas je več slovenskih fantov, kteri posedujemo lesene kakor tudi zidane hi-V Jeruzalemu so vsled spora, ki' zato potrebujemo pa tudi sloven-vlada med arabskimi in grškimi pra- i kuharice in perice. Potrebovali voslavnimi redi grškega patrijarha, | k' J^1 kakih sedem ali pa osem. Vse množe umorstva. Sedaj je bil umor- i dobijo službo. Stare smejo biti od jen protojerej ruske cerkve na Olj- 28 do 38 let. Plačilo po dogovoru
ski srori.
Če se pa ktera hoče omožiti v starosti od 17 do 20 let. naj pošlje sliko na moj naslov:
Geo. Šobik, P. O. Box 43. Diamondville. Wvo.
JOHN KRAKER
EUCLID, O.
• š" 'Ia nikdar i.ad 70 požar po preteku pet'b
ni.sterski
i
;nv-:l poslopja, je bilo tudi ob-1 baje že zaton konec. Ravno tako naglo so! upravo Poljske,
p.edsednik Stolypin V.nT3tl načrt
NAZNANILO.
Radi odpotovali ja na farme se pod zelo ugodnimi pogoji oddg. v najem za samo- dobro idoea mesnica v sredini slo-
<"-imer se hoče u- i venske naselbine. Lepa
lokar. Slednji je tem povodom go-■ propadle tudi druge Fouriersove fa- j stvariti nek protiutež Avstro-Ogrski. enega podjetnega rojaka. yon\ tako iskren m ganljiv govor, lange Najdalj ča=a in najlepše ae Poljska dobi ,voj deželni zbor. Vo- J pojasnila daje"
prilika za Natančna
da so se nam vsem oči solzile. Rev. j os. Zalokarju izrekamo najtoplejšo zahvalo v imenu našega in druzih društev; nadalje se zahvaljam clru-štvenemu fWedsedniku za spretno vodstvo pri pogrebu, kakor tudi vsem udeležencem.
Vsem članom organizacije sv. Barbare v Ameriki priporočam pokojnika v molitev, a "Glas Naroda" priporočam kot pravi delavski dnevnik vsem rojakom v Ameriki kar naj-topleje.	Fran Gaspari.
Lincoln, ni.
Spo5*.ovatii gospod urednik:—
Nedavno sem čital v Vašem listu tukajšnjega meeta nek dopis, v kterem nekdo lažnjivo poroča, da se pri nas dobro dela. To ni resnica, kajti pri nas se dela jedva po en dan tednu, a 1. aprila se z delom baje jHipolnoma preneha.	_
Rojake prosim, naj ne pišejo laž-r.jivih dopisov, ker na ta način se marsikomu prihrani obilo denarja. Pozdrav.	Ivan Gorenjec.
Crested Butte, Colo.
Cenjeno uredništvo:—
Z delom je šlo tukaj do sedaj slabo in sicer tako radi snega, kakor tudi radi krize, o kterej se v našem "Glassi Naroda" vedno sliši.
Novega ni pri nas nič. Želim Vam obilo uspeha.	Josip Kuker.
je obdržala Wisconsin Phalanx (1844 i lil bo vsak državljan, ki plača do 1850). Nektere falange so stre- | količkaj direk -»ega davka.
mile tudi po nekaki "regeneraciji 1-
človeškega rodn"' na podlagi komunizma.
Jedna najbolj znanih amerikan-skili komun je Oneida Company. — Ustanovil jo je leta 1847 bogoslovec Noyes, ki je sestavil kasneje prvo obširnejo zgodovino komunizma. (I. H. Noyes: History of American Socialism, 1870.) Občina obstoji do danes, a že leta 1879 je bil komunizem odpravljen in spremenjena je bila v delniško podjetje z glavnico 1 milijonom dolarjev, ki jih posedujejo ne-k t ?ri potomci starejših ustanovni-kov. —	i
Občina ni štela nikdar nad 300 duš, a med svoje člane je štela nekaj izredno duhovitih in talentiranih osob. poleg tega več bogatašev. Osnovana je bila po nekakem sistemu "svobodne ljubezni", s ktero je hotela doseči posebno regeneracijo rodu. Starejši člani so se smeli družiti le z mladim delom in obratno. Poleg tega so gojili "javno kritiko", t. j. člani kritiko vali drug drugega na javnih skupščinah.
Koncem 40. let se je pričelo ustanavljati na vseh koncih socijalistič-no-komunistične občine, ki niso imele z verskimi stvarmi nobene zveze. Cabet je ustanovljal svoje ikarske kolonije. Ko si je izbral Cabet prvo zemljo, so ga nepošteni agentje za
le
Anthony Svet,
70 Cor. Globe St. & 11th Ave., (1G-17—3)	South Lorain, Ohio.
UST20CA UREDNIŠTVA.
Dopisniku v Pueblo. Colo. Ne ve- VELIK NAVAL V uUGOIZTOCNO
MISSOURI.
Velik del najboljšega poljedelskega zemljišča, zajedno z že obdelanimi farmami, ktere dosedaj še niso bile na trgovišču, je sedaj na prodaj za naselnike vseh narodnosti, in sicer v delih, ki merijo po 40 akrov in več. Zemljišča se nahajajo blizo železnice, mest in trgovišč. Cena je izredno nizka. Posebno znižanje dobe pa oni, ki se oglasijo tekom prihodnjih G0 dni. Mnogo vpraševalcev je že vknjiženih. Pričakovati je velik naval in vsled tega morate kmalo priti, ako hočete biti deležni posebnih usodnosti. Sedaj se vam nudi najboljša prilika nabaviti si do-Ne preglejte te
DAROVL
Za vdovo Marijo Sladic v Grays Landing, Pa.
Doposlane svote uredništvu "Glasa Naroda". Društvo sv. Barbare post. št. 53 v Pittsburgu, Pa., doposlano po I. tajniku Ign. Podvasniku $3.50.
Iz Pittsburga. Pa., Fran Jerič 50<J. Josipina Zaveršnik 25<J, Anton Zel-r.ikar 25<f.
Terezija Legan. Lincoln Park, N. Y., $1.00.
Josip Cvetkovic, Brooklyn, N. Y.,
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, kt-era v kakovosti nadkriljn-jejo vsa druga ameriška vina,
Rudeče vmo (Concord) prodajam po 50 centov galono. 3iio vino (Ca-iawba) po 70 centov galono.
NAJMANJŠE NAROČILO XA NO JE 50 GALON.
TI-
50 centov.
Josip M ravine, Manifold, Pa., na- j *>ro farmo in dom. brana svota med ondotnimi rojaki, prilike in pišite danes $3.34.	' Iščemo agente.
Dosedaj izkazano $122.52. Znesek uročimo osobno gorioznače-ni, ko dospe v New York. Iskrena zahvala!
Upravništvo "Glasa Naroda".
Iščem JURIJA ZALETEL, kteri biva nekje v Oklahomi. Poročati mu imam nekaj zelo važnega, zato prosim za njegov naslov. — Geo. Kafner, Bos 283, Blocton, Ala.
International Colonization Agency,
(16-17—3)	"Williamsville, Mo.
OGLAS.
Išče se
izurjen pevovodja "<9(2
v poučavhnju slovenskega pevskega zbora. Natančna pojasnila daje: Uredništvo "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (3x 13—3 v 2 d)
BRIN JE VE C, za kterega <em import i ral brinje iz Kranjske, velja II s'eklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEC $2.50 galona. DROŽNTK f2.7I galona. — Najmanje p^so<?e za nje to 4y2 galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se prlporoi* JOHN KRAKER,
Euclid, Ohio.
Pozor Rojaki!
Novoiinajdeno garantirane mazilo •» plešaste in golobradce, od katerega * • tednih lep?lasje, brki in brad* popo! noma zrastejo f Kevmatizem ali trganj* v nogah, rokah in kriiu Vam popolnoma odstranim. Potne nop kurje očesa, btadovice in ozeblino Vnir. v 3 dneh popolnoma odstranim, da i« to resnica se iamCi S500. Upra5a?te se
Jakob Waheič.
P. O. Bo * 69 CLEVELAND, OHIO.
r j				
Jugosli	Ivan	iska		Katol. Jednota.
				-
hAimiiirrnn dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
'S'
URADNIKI:
WUOTT ICEDOd, predsednik, 9483 Ewin| Are., 8e. Chieafo, I1L IVAN GERM, podpredsednik, P. O. Box 67, Braddoek, Pa. 88». L. BBOZ2CH, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Mina. MA.TO kEEŽLSNEK, pomožni tajnik, L. Box S83, Book Springs, Wyo. IVAN GOVŽE, blagajnik, Box 106, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
AL/ČUTU VIRANT, predsednik nadzornega odbora, Cor. lOtk Are.
St., So. Lorain, O. ITAK PROCOČIC, drogi nadzornik, P. O. Box Ml EraUth, Minn. MHTAWL KLOBUČAR, tretji nadzornik, 116 — 7th St., Calamat,
POROTNI ODBOR: rV\AN KBRZiSNIK, Predsednik porotnega odbora, P. 0. Box 138, faa, Pa.
IVAN N. GOSAR, drugi porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. fVAN MERHAR, tretji porotnik, Box 06, Ely, Minn.
Trfcorai sdramik, DR. MARTIN J. IVEC, 71L N. Chicago St. Joliet, 111.
-o—o-
Krajema drultva naj blagovolijo pošiljati vsa dooiae, premembe adov m druga listine na glavnega tajnika: GEORGE L BROZICH, Box 424, ®y, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem
Daoarue pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: •OHN GOUZE, P. O. Box 106, Ely, Minn, po svojem zastopniku in nobe-eam drqgem. Zastopniki krajevnih drnitev naj pošljejo dnplikat vsake poittjatv« tndi na glavnega tajnika Jednote.	^
Vae pritožbe od strani krajevnih druiiev Jednote aa posameznikov an] ae pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERZlSNIK, 138, Bnrdine, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
Iz urada glavnega tajnika J. S. K. Jednote.
PRISTOPILI.
K društvu sv. Barbare štev. 3 v La Salle, 111. 27. febr.: Peter Dorot,
1872,	cert. 11217. I. raz. Društvo šteje 78 članov.
K društvu Jezus pri Malenih štev. 68 v Monessen, Pa. 27. febr.: Mo-žar Marko, 18«3. cert. 11218, Matko John, 1886 cert. 11219. Oba v L raz.
Društvo šteje 41 članov.
K društvu sv. Martina štev. 83 v Superior, TCro. 27. febr.: Ignac Kan-dolf, 1877, cert. 11221. Urban Jelovšek, 1880, cert. 11222, Frank Stončič, 1876, cert. 11223 Urban Mrak. 1870. cert. 11224, vsi v I. razredu. Društvo štqje 21 članov.
K društvu sv. Barbare štev. 33 v Trestle, Pa. 27. febr.: John Havra-nek. 1883, cert. 11252. I. raz. Društvo šteje 140 članov.
K dništvu sv. Janeza Krst. štev 71 v Collinwood, O. 27. febr.: Frank Petelin, lfc79, cert. 11240, Frank Košiček, 1887, cert. 11250, oba v n. raz. Društvo šteje 35 članov.
K društvu sv Cirila in Metoda štev. 9 v Calumet, Mich. 27. febr. Fra-njo Bahor, 1881, cert. 11234, Jos. Wolf, 1891, cert. 11235, John Bozich,
1873,	cert. 11236. Matija Svetich, 1890, cert. 11237, John Kozjan, 1873, eert. 11238, Servi Barich, 1884, cert. 11240, vsi v I. razredu. Društvo šteje 242 članov.
K dr-uštvu sv. Srca Jezusa štev. 2 v Ely, Minn. 27. febr. Alojz Perur iek, 1885, cert. 11244, Franc Urh, 1873, cert. 11243, oba v I. razredu. Društvo šteje 120 člauov.
K urujtvu sv Jožefa štev. 53 v Little Falls, N. Y. 27. febr.: Katarina Mlinar, !«71, cert. 11251. Društvo šteje 24 članic.
K društvu sv. Srca Jezusa štev. 2 v Ely, Minn. 27. febr.: Ana Golo-bie, 1886, cert. 11242 Društvo šteje 69 članic.
K društvo sV. Frančiška štev. 54 v Hibbing, Minn. 27. febr. Stefan Vodopič, 1S88. cert. 11187. Paul Lapaič, 1879, cert. 11188, oba v I. raz. Društvo šteje 35 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumet, Mich. 27. febr: Katarina Kccjan, 1373, cert. 11239. Marija Barich, 1885, cert. 11241. Društvo Šteje 123 članic.
K društvu sv. Petra štev. 50 v Brooklyn, N. Y. 27. febr.: Marija Jakopič, 1831, cert. 11233. Društvo šteje 6 članic.
K diušt-n Marija Pomagaj štev. 42 v Pueblo, Colo. 27. febr.: Frančiška Gaber, 1SS7 cert. 11227. Jožefa Erjavec, 1888, cert. 11228. Društvo Iteje 16 članic.
K društvu Marija Zvezda ^tev. 32 v Black Diamond, Wash. 1. marca.: Pavel Odlovčnik. 1870. cert. 11277. Anton Kravaona, 1874, eert. 11278, Marti i btezovnik. 18S6, cert. 11279, vsi v I. raz. Društvo šteje 96 članov.
•K društvu sv. Jožefa štev. S9 v Gowonda, N. Y. 1. marca.: John Zev-nik, 1871. cert. 11274, I. raz. Društvo šteje 12 članov.
K čruštvu sv Mihaela štev. 40 v Claridge, Pa. 22. febr.: Ana Zupančič, 1877, eert. 11191, društvo šteje 48 članic.
K društvu sv. Janeza Krst. štev. 82 v Sheboygan, Wis. 1. marca. :Joha Ušinitz. 1 <S74. cert. 11258, Matija Brula, 1873, cert. 11259, oba v I. raz., Valentin Kakcr. 19S4. cert. 11260, Jakob Žmavc, 1887, cert. 11261, John Perhne. 1H74, cert. 11262, vsi v IT. raz., Anton Zajec. 1867, cert. 11263, L raz.. Kure! Er/eničnik. 1882. cert. 11264, II. raz., Fr. Tuncar, 1888, cert. 11265. Frark Podbregar, 1886, cert. 11266, oba v I. raz., Jos. DrenČin, 1873, cen. 11267. II. raz.. Frank Gostiša, 1874, cert. 11268, I. razred. Dru-itvo šreje 50 članov.
K drurtvn Sokol štev. 38 v Aieblo, Colo. 1. marca.: John Hrab, 1879, eert. 11269, John Muc, 1884, cert. 11270. Oba v I. razredu. Društvo šteje SO članov.
K diutvu sv. Srca Jezusa štev. 2 v Ely, Minn. 1. marca. Lovrenc Ku-harc, 1373. cert. 11271, Franc Dolinšek, 1880, cert. 11272, oba v I. razredu. Društvo šteje 122 članov.
K društvu sv. Barbare štev. 47 v Aspen, Colo. 2. marca.: Tony Sker-janc, 1891 cert. 11280, 1. raz. Društvo šteje 96 članov.
K društvu sv. Jožefa Štev. 20 v Sparta, Minn. 2. marca.: Florijan Hafner, 1884, cert. 11281. I. raz. Društvo šteje 69 članov.
K društvu ?v. Jožefa štev. 30 v Chisholm, Minn. 2. marca.: Knaus Matija. Ij-73, eert. 112S7. Vidervol Frank. 1885, cert. 11288, Topolko Mihael. 1«S4, cert. 11289, Severinski Jos. 1879, eert. 11290, Ruparčič Jos. 1876, ceit. 11291, Plos Tomaž, 1878, cert. 11292, Petek John. 1889, cert. 11293, Mihelčič Mihael. 1889, cert. 11294, Kosmrlj Mihael, 1884, cert. 11295, Faletič Jos. 1870, cert. 11296, Debeljak Jos. 1881, cert. 11297, John Cvar, 1882. cert. 11298, vsi v I. raz. Društvo šteje 163 čl.
K društvu sv. Alojzija štev. 56 v Superior, Pa. 2. marca.: Vincenc Va-tea, 1835, eert. 11304, I. raz., Društvo šteje 18 članov.
K društvu sv. Alojzija štev. 18 v Rock Springs, Wyo. 2. marca.: For-tnna Frar.Čiika 1889, cert. 11302, Taučar Katarina, 1884, cert. 11303, društvo šteje 86 članic.
K društv u sv. Barbare štev. 60 v Chisholm, Minn. 2. marca.: Angela Krajnik, 1887, cert. 11286 Društvo šteje 9 Članic.
K društvu sv. Jurija štev. 22 v So. Chicago, 111. 2. marca.: Marija Anžich, 1882, cert 11273. Društvo šteje 42 članic.
K dtuštvu sv Janeza Krst. štev. 82 v Sheboygan, Wis. 2. marca.: Josephina Stzrich, 1890, cert. 11257. Društvo šteje 7 članic.
K dmštvtt sv. Janeza Krst. štev. 37 v Cleveland, O. 2. marca.: Polonija Debeljak. 1888, cert. 11256Jlmštvo šteje 79 Članic.
K društvu sv. Alojzija štev. 31 v Braddock, Pa., 22. febr.: Katarina Remic, 1890, cert. 11214, Johana Remic, 1889, eert.^11215, Franca Zng,
1884, cert. 11216. Društvo šteje 114 članic.
K društvu sv. Roka štev. 55 v Union town, Pa. 22. febr. Fani Tekavec, 1880, c-ert. 11205. -Društvo šteje 43 članic.
K društvu sv. Alojzija štev. 31 v Braddock, Pa. 22. febr.: Joe. Leber-šar, 1889, čeri. 11206, Jacob Sumrada, 1887, eert. 11207, John Jakša, 1884, cert. 11208, Martin Matečič, 1883, cert. 11209, Matija Stublar, 1871, oert. 11210, Aloiz Mramor, 1881, cert. 11211, Jos. Cesarman, 1884, cert. 11212, Anion Žag. 1880, eert. 11213, vsi v L raz. Društvo šteje T
K društvu sv. Štefana štev. 11 v Omaha, Neb. 22. febr.: John Rihel,
1880,	ceit. 11189, Jos. Strauser, 1868, cert. 11190, oba v I. razredu. Društvo šteje 31 članov.
K. društvu sv. Alojzija štev. 13 v Baggaley, Pa., 22. febr.: Martin Kočevar, 1884 eert. 11192, Matija Rotar, 1869, cert. 11193, oba v I. raz. Društvo šteje 44 članov.
K dmštvu sv. Petra štev. 69 v Thomas, W. Va. 22. febr.: John Fra-tar, 188»?, cert. 11195, Ivan Bradač, 1892, cert. 11196, Ivan Medved, 1884, cert 11197. Frank Erpič, 1887, cert. 11198, Den Bulič, 1887, oert. 11199, vsi v I. raz. Društvo šteje 32 članov.
K društvu sv. Barbare štev. 3 v La Salle, 111. 22. febr.: Frank Li-pič, 1891. cert. 11200, Anton Šiškar, 1883, cert. 11201, Martin Barlič,
1874,	cert. 11202, Anton Kastigar. 1871, cert. 11203, vsi v I. razredu. Društvo šteje 77 članov.
K društvu sv. Jožefa štev. 12 v Pittsburg, Pa. 22. febr.: Alojzij Si-kovšek, 1S83, eert. 11204, I. raz. Društvo šteje 86 članov.
K društvu sv, Jožefa štev. 85 v Aurora, Minn. 12. febr.: Katarina Putzel. 1888. cert. 11173. Jera Franzel, 1868, oert. 11174, društvo šteje 17 članic.	*
K društvu sv. Alojzija štev. 31 v Braddock, Pa. 12. febr.: Marija Dolenc. 1890. cert. 11177. Društvo šteje 111 članic.
K društvu sv. Alojzija štev. 78 v Salida, Colo. 12. febr.: Marija Mer-kun. 1883. oert. 11184. Marta Subič, 1888, cert. 11185, Antonia Evanček, 1888, cert. 11186. Društvo šteje 12 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 16 v Johnstown Pa. 1. marca.: Mike Sti-ukelj. 1874, cert. 11254. Anton Hreščak, 1874, cert. 11255, oba v I. raz. Društvo šteje 131 članov.
K društvu sv. Florijana štev. 64 v South Range, Mich. 1. marca.: Jos. Mihelič. J 879, cert 11253, I. raz. Društvo šteje 45 članov.
K društvu sv. Alojzija štev. 18 v Rock Springs, Wyo. 2. marca.: Anton Kuzi^a, 1882. cert. 11300, Demšar Jacob, 1890, cert. 11301, oba v I. raz. Društvo šteje 233 članov.
K družtvu sv. Alojzija štev. 78 v Salida, Colo. 12. febr.: Jacob Šukle, 1877, cert. 11180. Matevž Smuk, 1885, eert. 11181, oba v II. raz., Bole Jos. 1860, cert. 11182. I raz., Tom Kenik, 1868, cert. 11183, II. raz. Društvo šteje 54 članov.
K društvu sv. Andreja štev. 84 v Trinidad, Colo. 12. febr.: Mihael Gričar, 1868, cert. 11178, Jos. Glogovšek, 1875, cert. 11179, oba v I. raz. Društvo štrje 20 članov.	/	,
K društvu sv. Alojzija štev. 31 v Braddock, Pa. 12. febr.: Franc Dolenc. 1879. cert. 11176, I. raz. Društvo šteje 186 Članov.
K društvu sv Jurija štev. 22 v So. Chicago, 111. 12, febr.: Matija Stegne, 1877. cert. 11175, I. raz. Društvo šteje 120 članov.
K društvu sv. Jožefa štev. 85 v Aurora, Minn. 12. febr.: Frank Miš-maš, 1870, cert. 11172, I. raz. Društvo šteje 48 članov.
K društvu sv. Jurija štev. 61 v Reading, Pa. 2. marca.: Anton Hren, 1872, cert. 11299, I raz. Društvo šteje 43 članov.
K društvu sv. Barbare štev. 60 v Chisholm, Minn. 2. marca.: Alojzij Kramik, 1887. cert. 11284, I. raz. Društvo šteje 41 članov.
K društvu sv Štefana štev. 58 v Bear Creek, Mont. 2. marca.: Andrej Perše, 1874. cert. 11282, Štefan Prešern, 1882, cert. 11283, Jacob Vertin,
1875.	cert^J.1284, vsi v I. raz. Društvo šteje 58 članov.
K društvu sv. Alojzija štev. 36 v Conemaugh, Pa. 1. marca.: Anton Be-vec. 188b cert. 11276, I. raz. Društvo šteje 176 članov.
K društvu sv. Štefana štev. 26 v Pittsburg, Pa. 1. marca.: Fr. Barbiš, 1879, cert. 11275, I. raz. Društvo šteje 61 članov.	\
K društvu sv. Petra in Pavia štev. 35 v Lloydell, Pa. 27. febr.: Jakob Gaiant, 1864, cert. 11247. Frank Popek, 1864, cert. 11248, oba v I. raz. Društvo šteje 100 članov.	^
K drustrv sv. Alojzija štev. 57 v Export, Pa, 27. febr.: Niok Čadonič,
1881,	cert. 11245, John Radovič, 1872. cert. 11246, oba v II. razredu. Društvo šteje 57 članov.
K društvu sv. Petra štev. 50 v Brooklyn, N. Y. 27. febr.: Franc Solar ml . 1892. cert. 11230. I. raz., Franc Idihar, 1884, cert. 11231, II. raz., Peter Bižal, 1868, cert. 11232, I. raz. Društvo šteje 28 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla štev. 15 v Pueblo, Colo. 27. febr.: Anton Marcel, 1878, cert. 11229, I. raz. Društvo šteje 92 članov.
K društvu sv. Jožefa štev. 86 v W. Jordan, Utah. 27. febr.: Jakob M ilenšek, 1386. cert. 11225, Marko Devčič, 1887, cert. 11226, oba v I. raz. Društvo šteje 23 članov.
K društvu sv. Jožefa štev. 53 v Little Falls, N. Y. 27. febr.: Mlinar Ja nb. 1377. cert. 11220, Jf raz. Društvo šteje 58 Članov.
K društvu sv. Jožefa štev. 23 v San Francisco, Cal. 8. marca.: Martin Stankovič, 1871, cert. 11325, I. raz., Jos. Pečavcr, 1880, cert.^1326, II. raz. Društvo šteje 90 članov.
K društvu Sokol štev. 38 v Pueblo, Colo. 8. marca.: Matkovič Martin, j 1S78, cert. 11322 Mavretich Jos. 1887, cert. 11323, oba v I. raz. Društvo šteje članov.
K društvu sv Mihaela štev. 87 v St. Louis. Mo. 8. marca.: Štefan Mahalinc, 1891. cert. 11324. II. raz. Društvo šteje 17 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla štev. 66 v Joliet, 111. 3. marca.: John Živil/. 1877. cert. 11305, John Rifel, 1888, eert. 11306, Jos. Rifel, 1890, cert. 11307. Vsi v I. raz. Društvo šteje 50 članov.
K društvu Sokol štev. 38 v Pueblo, Colo. 8. marca.: Matkovič Marija, lb-80. cert. 11321. Društvo šteje 9 članic.
K društvu sv. Jožefa štev. 23 v San Francisco, Cal. 8. marca.: Jose-fiua Golobic. 1891, cert. 11327. Marija Stankovič, 1872, cert. U328. Društvo šteje 39 Članic.
Iv društvu sv. Janeza Krst. štev. 75 v Cannonsburg, Pa. 8. marca.: Va-lentiu Marinšek. 1885, cert. 11329, II. raz. Društvo šteje 18 članov
K društvu Marija Danica štev. 28 v Cumberland, Wyo. 8. marca.: Jo-han Nerat, 1866, cert. 11330, I. raz. Društvo šteje 40 članov.
K društvu sv. Frančiška štev. 54 v Hibbing, Minn. 8. marca.: Kari Matašič, 1881, cert 11331, Jurij Haklok, 1880, cert. 11334, oba v I. raz. Društvo šteje 37 članov.	lis .
K društvu sv. Jerneja štev. 81 v Aurora, 111. 8. marca.: Jos. Verbič, 1890. cert. 11333, I. raz. Društvo šteje 16 članov.
K društvu sv. Roka štev. 55 v Uniontown, Pa. 8. marca.: Alojz Kam-lanc, 1876 cert, 11334, I. raz. Društvo šteje 46 članov.
K društvu sv Barbare štev. 39 v Roslyn, Wash. 8. marca.: Marija
Šn
ajder, 1872. cert. 11320. Društvo šteje 54 članic.
K društvu Ime Jezus štev. 25 v Eveleth, Minn. 8. marca.: .Avsec Andrew, 1881, cert. 11308, Gračar Janez, 1885, cert. 11309, Kuchar Alojzij, 1890, cert. 11310 Marolt Šimon, 1888, cert. 11311, Platnar Jacob, 1883, cert. 11312 Pevec Janez, 1884, cert. 11313, Sednikar Janez, 1891, eert. 11314, vsi v I. raz. Društvo šteje 156 članov.
K društvu sv Barbare štev. 39 v Roslyn, Wash. 8. marca.: Marencel Jos 1877, cert. 11315, Tomo Pleše, 1866, cert. 11316, Ivan Pleše, 1891, cert. 11317 Jos. Majnarič, 1887, cert. 11318, Matija Šnajder, 1881, oert. 1131:». v^i v T. rax. Društvo šteje 180 članov.
SUSPENDIRANI.
Pri društvu sv Janeza Krst. štev. 37 v Cleveland, O. Sepic Leopold, i cert 6172. Gričar Rudolf, cert. 5704, Bradač Josip, cert. 6946, Jug Mih»-el. cert, 10883. Vsi v II. raz. Društvo šteje 124 Članov.
Pri dr. Sv. Cirila in Metoda štev. 16 v Johnstown, Pa. Ivan Požek, cert. 3377, I. raz. Društvo šteje 130 članov.
Pri oruštvu sv. Jurija Vitezi štev. 49 v Kansas City, Kana. Rupar Štefan, cert. 5988, I. raz. Društvo šteje 60 članov.
Pri društvu sv. Floriana štev. 64 v So. Range, Mich. Matija Emetiš, cerl. MSS. Mihael Kepic, oba v I. raz. Društvo šteje 43 čl.
Pri drrJlvu sv. Janeza Krst. štev. 75 v Canonsburg, Pa. Jos. Tonkoviš eert 7450. n. raz. Društvo šteje 17 članov.
Pri društva sv. Jožefa štev. 12 v PittebA^, Pa. Ozman John, cert. 4064, Zupančič Frank, cert. 4741, Bros Anton, eert. 7464, Kelhar Anton, eert. 4765, Petrančič John, eert 10607, Svete Anton, eert. 10608, vsi v I. raz. Društvo šteje 84 članov.
Pri društvu sv Jožefa štev. 74 v Tyre, Pa. Jernej Zagoda, cert. 7063, II. raz. Društvo šteje- 19 članov.
Pri društvu sv. Barbare štev. 47 v Aspen, Colo. Anton Rupar, cert. 412"». Jernej Mičič, cert. 10199, oba v I. raz. Društvo šteje 96 čl.
Pri društvu sv. Barbare štev. 33 v Trestle, Pa. Snštaričič Matt, cert. 7683, Petrač Anton, cert. 5256, oba v L raz. Društvo šteje 140 čl.
Pri društvu sv. Jožefa štev. 21 v Denver, Colo. Prijatelj Marija, oert. 882t». Turk Marija, cert. 8835. Društvo šteje 43 članic.
Pri društvu sv. Alojzija štev. 31 v Braddock, Pa. Matkovič Mary, cert. 9144, Plevel Ljuba, cert. 9161. Društvo šteje 112 članic.
Pri društvu sv Barbare štev. 47 v Aspen Colo. Mary Rupar, cert. 9t»S3. Društvo šteje 44 članic.
P/i društvu sv. Jožefa štev. 30 v Chisholm, Minn. Gornik Antonija, eert. 9035. Društvo šteje 43 Članic.
Pri društvu &v. Jožefa štev. 21 v Denver, Colo. Meden Jacob, cert. 4832, Prijatelj Joe, cert. 4655, Turk John, cert. 3827, vsi v I. razredu. Društvo šteje 96 članov.
Pri društvu sv. Resnega Telesa štev. 77 v Craptree, Pa. Blaž Novak, cert. 7/9o. I. raz. Društvo šteje 19 članov.
Pri društvu sv Jožefa štev. 52 v Mineral, Kans. Jurij Štimac, cA-t. 5713, Joe Škufca, cert. 5878, John Rezel, cert. 7876, vsi v I. raz., John Jakšc. cert. 3175, II. raz., Gregor Oven, cert. 10714, I. raz. Društvo šteje 69 članov.
Pri društvu sv. Alojzija štev. 36 v Conemaugh, Pa. Julija Jernejčie, cert. 9314. društvo šteje 53 članic.
Pri društva sv. Štefana štev. 26 v Pittsburg, Pa. Ana Perič, cert. 89C3. Društvo šteje 18 članic.
Pri društvu sv Alojzija štev. 18 v Rock Springs, Wyo. Rudman John, cert. 4022 I. raz., Tronkaus Anton cert. 7531, II. raz. Društvo šteje 231 čl.
Pri društvu sv. Jožefa štev. 30 v Chisholm, Minn. Arko Filip, cert. 611 S, Gornik John, cert. 1947, Remič Jos. cert. 10351, vsi v I. raz. Društvo šteje 160 članov.
Pri društvu sv. Jurija štev. 61 v Reading, Pa. Marko Tomec, cert. 5143, Jože T^žak, cert. 5558, Ivan Lukanič, cert. 5159, vsi v I. razredu. Društvo šteje 40 članov.
Pri društvu sv. Barbare štev. 60 v Chisholm, Minn. Anton Perhaj, cert. 4760 Jernej Pišler, cert. 7434, oba v I. raz. Društvo šteje 39 čl.
Pri društvu sv. Štefana štev. 58 v Bear Creek, Mont. Viktor Podlip-nik, cert. 6685, I raz. Društvo šteje 57 Članov.
P-i društvu sv. Jožefa štev. 14 v Conemaugh, Pa. Frank Fink, cert. 53J9. Frank Jernejčič, oert. 2239, John Primožič, cert. 2248, Andrew Ur-bas, cert. 3011, vsi v I. raz. Društvo šteje 172 članov.
Pri društvu sv. Štefana štev. 26 v Pittsburg, Pa. Elija Perič, cert. 3911, I. raz. Društvo šteje 60 članov.
Pri društvu sv. Jurija štev. 22 v So. Chicago, HI. Steve Fištrovič, cert. 10404, I. raz. Društvo šteje 120 članov.
Pri društvu Zvon štev. 70 v Chicago, 111. M*rija Medic, cert. 9872. Društvo šteje 6 članic.
Pri društvu sv. Jožefa štev. 67 v Yale, Kans. Frank Gognavec, cert. 10752, Miha Kenig, cert. 7636, Ivan Oražem, cert. 10547, vsi v I. raz., Jos. Tratnik, cert. 5773, II. raz., Jos. Festan, cert. 9924, I. raz. Društvo šteje 39 članov.
Pri društvu sv. Alojzija štev. 31 v Braddock, Pa. Matkovič Martin, oert. 5468, Plevel Mihael, cert. 2056, oba v I. raz. Društvo šteje 192 članov.
Pri društvu sv. Petra in Pavia štev. 35 v Llloydell. Pa. Jakob Mestek, cert. 5433, I. raz. Društvo šteje 99 51anov.
Pri društvu Zvon štev. 70 v Chicago, 111. Jos. Medic, cert. 6303, I. raz. Društvo šteje 42 članov.
Pri društvu sv. Petra in Pavla štev. 15 v Pueblo, Colo. Carnač Jakob, cert. 7873, Forco Josip, cert. 6372, oba v I. raz. Društvo šteje 90 članov.
Pri društvu sv. Jožefa štev. 86 v W. Jordan, Utah. Ilija Balich, cert. 4322, I. raz. Društvo šteje 22 članov.
Pri društvu sv. Jožefa štev. 53 v Little Falls, N. Y. Frank Troha. cert. 4936, I. raz. Društvo šteje 57 članov.
Pri društvu sv. Barbare štev. 39 v Roslyn, Wash. Fipnjo Cuculič, cert. 4608, I. raz. Društvo šteje 46 članov.
Pri društvu Ime Jezus, štev. 25 v Eveleth, Minn. Jankovič Marija, cert. 8917, Lah Marija cert. 8926, Rožnik Neža, cert. 8941. Društvo šteje 46 članic.
Pri društvu Ime Jezus štev. 25 v Eveleth, Minn. D urn Janez, cert. 6110, Jankovič Janez, cert. 1696, Lah Ferdinand, cert. 5657, Pintar Lovrenc, cert. 1740, Rožnik Janez, cert. 3676, Ruperčič Jack, cert. 10570, vsi v I. raz. Društvo šteje 149 članov.
Pri društvu sv. Barbare štev. 72 v Ravensdale, Wash. Jos. Zagradišek, cert. 7336, H. raz. Društvo šteje 19 Članov.
Pri društvu sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumet, Mich. Kapsh Jakob, oert. 7859, Mihael Lepak, cert. 10227, Šimon Vraneš, cert. 10001, Anton Mutz, cert. 3094, vsi v I. raz. Društvo šteje f
(Nadaljevanje na 6. strani.)
Časa primerno.
Prišel v Države pobič mlad. Ki upal je, da bo bogat; Učil se ni in znal ni niš, Ostane torej pridanič.
Za dnarjem revež hrepenel, Neumno tožbo je pričel; Imel je tek na tisočak, Ostal kljub temu je bedak.
Slovence vedno je črtil, Zdaj njih denar bi rad dobil; Postal je Čifut-socijalist, Kot tak izdaja "kranjski" Hat.
Ustanovil je zakotno "banko" In "onkel" čifut plača manko. Kriči in psuje povsikdar, A z bondom ostane le slepar.
Ko pa zmankajo "dovjače", Konec bode te igrače, Zopet bo "na puf" igral, Slovenec vsak se bo smejal.
Striček čifut ga bo sit In dal mu bode par na ..t; Vsak bluffer namreč to zasluži, Če zrak osmradi in okuži.
POZOR SLOVENKE I
Iščejo se
ŠIVALKE ZA MOŠKE SLAMNIKE
Vanderhof Co. Delo stalno, po leti kakor po zimi. Plača na teden od $12 do $20, kakor je šivalka. Vsa podrobnosti poizvedite pri:
John Lacijan, 419 E. 15th St.,	New York.
(15-17—3)
NAZNANILO.
Tem potom poživljam MIRKO VULETIČA, kteri je bil pri meni na boardu. da poravna svoj dolg. Ako tega ne stori v 14 dneh, bom proti njemu sodnijsko postopal.
Joe Zupančič (Ograjčan), 203 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Avstrijski tobak,
bosuiški, hercegovski in dalmatin> ski. — Pišite po cenik, kteri obsega cene raznovrstnega tobaka.
A. Logar, 26 E. 119. St., New York.
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA

NA PRODAJ
Dobro črno in belo vino od 25 do <S centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Sladki moSt 24 stekl. $5.00, Novo vino od leta 1908 ima posebno nizko ceno. Pri večjem naročilu dam popust. Z poStovanjem
STEPHEN JAKSE,
Crockett, Contra Costa Co., California.
AVSTRO=AMERIKANSKA ČR'
(preje bratje Cosulich.)
Hajpiipravnejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrrafr
Novi parnik na dva vijaka "Martii a "Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM iN Him,M
v si apotai T&vedent novi parobroti T Csofl vožolb iistkoi Iz NEW Y0RKA za III. razred so (to;
na dv* vijaka imajo brezžični	I
brsojav:	!	TBSTA-------------------------------- nirifnTTifr**8—r
ALIOS, -LiAUBAj	i	LJUBLJAKM...............................^--^..128.6«
MARTHA WASHINGTON,	T	E3BKE............................................„.$28.—
IBGmmJA.	|	ZAGREBA.....................................J
V weaacfh majn in junija se bodeta J	ELtULOVCA.................._ I29 Sfi
sgoraj naveAerann trodot*u prt i	„	...............
tralila U drara nor* potaiSka •	u- ^AZTtBD do
pandka.	j	TRSTA ali KBK*..............150.00, 966.00 t» $6049
Phelps Bros. & Co., Gen. Agenta, 2 Washington Street, NEW YOKE
ZOPET 8PBEJBTL	_
T dnritvo sv. Ciril* in Metoda štev. 1 t Ely, Mm Jos. Jenko, cert. 174, Mm Jakše, eert. 1516, Frank Barie, cert. 3921, Rozman Jurij, cert. 279, TA T L rac. Društvo Šteje 153 članov.
T draštvo Jurija Vitezi štev. 49 v Kansas City, Kans. Janko Rahija, Matija Petri«, eert. 1073C, oba v I. razredn. Društvo šteje
▼	draštvo sv. Cirila in Metoda štev. 16 v Johnstown, Pa. John 6vi-geJj, «nL 1260, I. raz. Društvo šteje 131 članov.
T društvo sv. Jožefa štev. 74 v Tyre, Pa. Matija Petrich, cert. 7780, L m Društvo šteje 20 članov.
T društvo sv. Cirila in Metoda štev. 1 v Ely, Minn. Marija Jenko, 7MK, Urša Jakše, cert. 7984, drtaStvo šteje 114 članic. T drw&tvo sv. Mihaela Arh. štev. 40 v Claridge, Pa. Peter Kaučie, 7741, L raz. Društvo šteje 97 članov.
T draštvo Marija Pomagaj štev. 42 v Pueblo, Colo. Paul Kometer, WT%t, L raz. Društvo Šteje 53 članov. T akaltro sv. Jožefa štev. 45 ▼ Indianapolis, Ind. Matija Turk, eert 54fi§, L rac. Društvo šteje 90 članov.
•T dr^tvo sv. Barbare štev. 33 v Trestle, Pa. Lovrenc Kokal, cert. 2B21, L ras. Društvo šteje 141 članov.
▼	draštvo sv. Jožefa štev. 30 v Chisholm, Minn. Cernof Marija, cert. •034, društvo šteje 44 članic.
T društvo sv. Jožefa štev. 45 v Indianapolis, Ind. Marija Turk, eert. 10879. Društvo šteje 37 članic.
▼	društvo sv. Alojzija štev. 56 v Superior, Pa. Vincenc Vales, eert. 3960, I. rac. Društvo šteje 19 članov.
T društvo sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumet, Mich. Marija Sodar, eert. SMC. Društvo šteje 124 članic.
T drudtvo Jurija Vitezi štev. 49 v Kansas City, Kans. Roza Rahija, •siri. §704. Društvo šteje 11 članic.
T irmJtvo sv. Jožefa štev. 30 v Chisholm, Minn. Vesel Frank, eert.
I. rac. Društvo šteje 161 člaaov. T todtio sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumet, Mich. John Sodar, BTT, I. raz. Društvo šteje 243 članov.
▼	draštvo sv. Alojzija štev. 57 v Export, Pa. Anton Semič, eert. 7471, H. rac. Društvo šteje 58 članov.
T društvo sv. Petra in Pavla štev. 15 v Pueblo, Colo. Klun John, eert. 9091, I. raz. Društvo šteje 91 članov.
Brat Frank Hrovatin, cert. 5602, 1881, I. raz. od društva sv. Jožefa iter. 34 v Chisholm. Minn., k društvu sv. Barbare št. 60 v Chisholm, Minn. Prr» drsalvo šteje 154 drugo pa 37 članov.
Brat It. Kom. cert. 6329, 1863, I. raz. od društva sv. Štefana štev. S8 T. Bear Creek, Mont, k društvu sv. Mihaela Arh. štev. 88 v Roundup, Meat. Prve društvo šteje ?
Brat Filip Švap, cert. 6337, 1876, I. raz. od društva sv. Štefana štev. SB t Bear Creek, Mont, k društvu sv. Mihaela štev. 88 v Roundup, Mont. Prr« traArre šte je ?
Wm* Mihael Burgar, eert. 4463, 1873, I. rax. od društva, sv. Štefana št. fig v ftear Creek. Mont, k društvu sv. Mihaela AA. št. 88 v Roundup, Iflrat. Prva društvo šteje 56 drugo pa 15 članov.
tlači ca: Ana Rom, cert. 9845, 1872, od društva sv. Štefana štev. 5S v Bear Greek, Mont. k društvu sv. Mihaela Arh. št. 88 v Roundup, Mont. Prvf 4rašbro šteje 13 drugo pa 1 čl.
Frančiška Hrovatin, cert. 9040, 1886, od društva sv. Joiefa iter. 3$ v dhisholm, Minn, k društvu sv. Barbare štev. 60 v Chisholm, Miaa. Prvo društvo šteje 43 čl. drugo pa 9 čl.
Članica Jera Mausar, cert. 8819, 1880, od društva sv. Jožefa štev. 21 ▼ Denver, Colo, k društvu sv. Jožefa štev. 67 v Yale, Kans. Prvo društvo Šteje 44 drugo pa 7 članic.
Članica Antonija Perme, cert. 9645, 1886, od društva sv. Joiefa štev.
46	v Indianapolis, Ind. k društvu sv. Jožefa štev. 67 v Yale, Kans. Prvo društvo šteje 37 drugo pa 8 članic.
Članica Franca Belaj, cert. 8083, 1878, od društva sv. Srca Jezusa št-2 v Ely, Minn, k društvu sv. Jožeefa št. 85 v Aurora, Minn. Prvo društvo šteje 68 drugo pa 16 članic.
Članica Rozalija Germ, cert. 8667, 1880, od društva sv. Alojzija Št 18 v Rock Springs, Wyo. k društvu sv. Jožefa Štev. 85 v Aurora, Minn. Prtu društvo šteje 86 članic drugo pa 19.
Članica Marija Likar, cert. 9540, 1876, od društva sv.' Mihaela Arh. tter. 44 v Claridge, Pa. k društvu Marija Danica št. 26 v Cumberland, Wye. Prvo društvo šteje 46 drugo pa 12 članic.
Brat Blaž Likar, cert. 5627, 1875, I. raz. od društva sv. Mihaela Arh. it. 40 v Claridge. Pa. k društvu Marija Danica št. 28 v Cumberland, Wyo. Prvo društvo šteje 95 drugo pa 40 članov.
(Brat Jožef Germ, cert. 3391, 1881, I. raz. od društva sv. Alojzija št. 18 v Rook Springs, Wyo. k društvu sv. Jožefa štev. 85 v Aurora, Minn. Prvo društvo šteje 228 drugo pa 48 članov.
Brat Rudolf Belaj, cert. 364, 1877, T. raz. od društva sv. Srca Jezusa Št. 2 v Ely, Minn, k društvu sv. Jožefa štev. 85 v Aurora, Minn. Prvo dr. Štege 120 drugo pa 50 članov.
Brat Franc Cimerman, cert. 4729, 1887, I. raz. od društva sv. Srca Jezusa štev. 2 v Ely, Minn, k društvu sv. Jožefa št. 85 v Aurora, Minn. Prvo društvo šteje 120 drujro pa 50 članov.
Brat Frank Usnik, cert. 3365. 1877. 1. raz. od društva sv. Barbare št.
47	v Aspen, Colo, k društvu sv. Alojzija Št. 78 v Salida, Colo. Prvo društvo šteje 96 članov drug« pa 50.
Brat John Majerle. eert. 235, 1882. I. raz. od društva sv. Cirila in Metoda štev. 1 v Ely, Minn, k društvu sv. Barbare št. 5 v Tower. Minn. Prvo društvo šteje 152 drugo pa 20 članov.
Brat Frank Pire. cert. 7492, 18S6, 1. raz. od društva sv. Štefana št. 68 v liear Creek. Mont, k društvu : v. Jožefa štev. 17 v Al dri dee, Mont. Prvo društvo šteje 58 drugo pa 75 M a no v.
Brat Anton Perme. eert. 4850. 1878, I. raz. od društva sv. Jožefa št.
46	v Indianapolis. Ind- k društvu sv. Jožefa št. 67 v Yale. Kans. Prvo dr. šteje 90 4rngo pa 37 članov.
Brat John Mausar, cert. 1166, 1879. I. raz. od društva sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo, k društvu sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kans. Prvo društvo šteje 100 drugo pa 38 Članov.
Brat Jožef Smrekar, cert. 7088, 1891, I. raz. od društva sv. Jožefa št. 76 ▼ Oregon City, Ore. k društvu sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. Prvo društvo šteje 18 drugo pa 231 članov.
Članica Frančiška Usnik, cert. 9692, 18S4, od društva sv. Barbare št.
47	v Aspen, Colo, k društvu sv. Alojzija št. 78 v Salida, Colo. Prvo društvo šteje 44 drugo pa 9 članic.
^	ODSTOPILL
Od društva sv. Mihaela Arh. št. 40 v Claridge, Pa. Blaž Likar, eert. 6627, I. raz. Društvo šteje 96 članov.
O društva sv. Mihaela Arh. št. 40 9540. Društvo šteje 47 članic.
Od društva sv. Alojzija št. 56 v 7810, I. raz. Društvo šteje 18 članov.
Od društva sv. Barbare štev. 4 v Federal, Pa. Janez Čadež. cert. 4522, I. raz. Društvo šteje 74 članov.
Od društva -v. Alojzija štev. 43 v E. Palestine, O. Jožef Ambrožič, cert. 2768. I. raz. Društvo šteje 16 Članov.
Od društva >v. Alojzija štev. 43 v E. Palestine, O. Frančiška Ambrožič, cert. 9594. Društvo šteje 7 članic.
Od društva -v. Alojzija štev. 31 v Braddock, Pa. Pere John, eert. 2064, II. raz. Društvo šteje 191 Članov.
PREMEMBA RAZREDA.
Jakob Taučar. čl. društva sv. Martina št. 83 v Superior, Wyo. premenil II. raz z I.
Frank Novak, cert. 3592. čl. društva sv. Jurija št. 22 v So. Chicago, 111. premenil IT. raz. s I.
Štefan Marušič, oert. 7182, čl. društva sv. Barbare št. 3 v La Salle, IB. premenil II. raz. s I.
Martin Sterk, eert. 7862, čl. društva sv. Petra it. 60 v Brooklyn, N. T. premenil L raz. s drugim.
Mihael Slemenšek, oert. 3439, Čl. društva sv. Joiefa št. 46 v Indianapolis, Ind. premenil II. raz. e L
v Claridge, Pa. Marija Likar, cert. Superior, Pa. Matija Miklič, cert.
sv. Alojzija it. 18 v Rock
Blaž Taučar, cert. 4325, član društva Springs, Wyo. premenil I. raz. s II.
ČRTANL
Iz društva sv. Jožefa štev. 29 v Imperial, Pa. Peter Gun a, cert. 3643, I. raz. Društvo Šteje 67 članov.
Iz društva sv. Jožefa štev. 67 v Yale, Kans. Fr. Peetotnik, cert. ? II. raz. Društvo šteje 38 članov.
Iz društva sv. Petra štev. 50 v Brooklyn, N. Y. Peter Fugina, cert. 10806, II. raz. Društvo Šteje 27 Članov.
Iz društva sv. Barbare št. 39 v Roelyn, Wash. Marija Blečie, cert. 11136. Društvo šteje 63 i lani e.
Iz društva sv. Barbare štev. 39 v Roslyn, Wash. Fran jo Knans, eert. 5327, Anton Blečič, eert. 7632, oba v I. raz. Društvo šteje 177 članov.
NAZNANILO UMRLIH ČLANOV.
Umrli brat Jožef Arko, cert. 5366 od društva sv. Jožefa štev. 30 v Chisholm, Minn. Umrl dne 8. febr. 1909. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za $1000. Društvo šteje 153 članov.
Umrli brat Lovrenc Pečarič, eert. 6958, od društva sv. Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. Umrl dne 26. jan. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za $1000. Društvo šteje 152 Članov.
Umrli brat Lovrenc Petruša, cert. 1644, od društva sv. Jožefa št. 23 ▼ San Franeiseo, Cal. Umrl dne 20. dec. 1908. Zavarovan je bil za $1000. Društvo šteje 91 članov.
Umrli brat Frane Suben, cert. 1088, ČL društva sv. Alojzija št. 13 v Baggaley, Pa. Umrl dne 23. febr. 1909. Vzrok smrti: ubit v premogokopu. Zavarovan je bil aa $1000. Društvo šteje 43 članov.
Z bratskim pozdravom
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
Cast nad vse!
(Is gospodarskega boja med Slovani in Nemci t Avstriji)
Had hada-li nepoire, drakem se nestane.
Neruda.
T zlatih starodavnih časih so se rodili aa. dr. tudi zmaji. — Bilo je ▼ imam mefcakega preporoda. Stara kaša je peetala zmaj, ker se ji je posrečile v ljutem boju pogoltniti kašo nasprotnice. Odtod izvirajo bajke. — Vemder kaj je aa tem resnice? V našem del« sveta se plazi kača velikanska, t. j. ona kača, ki se razkošno ujedava v osrčje Evrope. Z glavo kroti valove severnega (— "nemškega") morja, z repom pa biča slovanske zemlje. Rada bi se prelevila v zmaja, da bi izlivala iz svojega žrela strup ▼ narečje Adrije, a z repom tepla vladarico morja, Albion-Brita-nijo. —
Posebno pozornost je obračati na kačo "gospodarico", ki je že pred davnim časom od jedla Češkemu slepcu rep, kakor Sudete, pokrajino Odre, Čumavo, Krkonoše, Krušno goro itd., a slovenskemu... f Ni dneva, da ne bi slišal zopernega sikanja te gad je zalege; — ali ne slišiš tega, slovenski martinček f Češkemu slepcu se fiestokrat posreči izmuzniti se iz strupenega žrela in ti, martinček, se boš mar pustil celega požreti f! Pazi, pazi, kača hoče biti zmaj, — stoj ta v obrani!
Žalostni dogodki zlasti poslednje dobe so ganili slednje srce tako, da jc dospel najmlačnejši do končnega izreka: do sem in ne dalje!
Ne daj se bičati, saj nisi pes! Nimam sicer v mislih takega bičanja, kajti druhal, ki nas bije, se poslužuje načina križarjev — deset na enega! Tu ne ostane niti udarec nepo-vrnjen. Menim ono skrajno nedostojno in nečloveško zatiranje, s kte-'.zobraženi. '' nadčlove-Temu
sledi kratek, brez krika in vika, pa | dokaj uspešen in k cilju vodeč od-I govor — preudarek.
Odgovoru je predpostaviti vpraša-t nje: Kje kupuješ svoje potrebščine, i (>očenši od niti do cele obleke, od 1 krajca kruha do celotnega živeža rodbine, od žreblja do ženitne oprave svoji hčeri; dal]e, koga živiš s svojim težko prisluženim denarjem, kje iščeš zdravniške pomoči in pri kom pravniških svetov? Žalostno — večina odgovori : doslej se nisem brigal, kje kupujejo vsakdanje potrebščine mati, žena, sestra. Da, celo sam sem vsled komodnosti kupoval pri teh, ki jih danes priznavam najhujšim nasprotnikom vsega Slovanstva. Bil sem slepec.
Vendar spoznanje lastne napake je prvi korak k dobremu, zato prosim,
da izpraša slednji svojo vest, nakar moramo stopiti k generalni spovedi pred obličje ženija svojega naroda spozna vsi težVe pregrehe: <! rešili smo. odpusti mm!
Rekli smo, spoznanje-' napak je prvi korak k dobremu. Ali se moremo zadovoljiti s t^m edinim korakom? Ostanemo-li samo pri njem, smo druhal. ki zasluži svojo ošodo, pripodab-ljali bi se psom, lizajočim roko, ki jih tepe. In če bi bil ves narod pasji, vi Sokoli, ki ste boritelji svojega naroda, vendar ne boste pozabili narodne dolžnosti in če bi tudi osameli nadaljevali pričeto pot — obrod mora priti.
Zato je potreben daljši korak — preudarku sledi čin! In ta je — neizprosen boj gospodarski Ne zahte-vajmo prelivanja krvi, saj le itak vedno teče slovanska. Izogibajmo se nasilja, kajti, kdor a mečem kolje,
rim preganja
ški" narod slovanski živelj.
meču podleže; zato pomislimo in preudarimo nekoliko in šele potem iz-vršu jmo 1
Opazujte nasprotnika, zasledujte njegove stopinje, poizvedujte njega slabosti, kaj najdete f Glej, glej, haj-občutlivejše mesto — Ahilovo peto — tu mu prideš do živega! Vaš jezik se mu gnusi, a vaših grošev se ne brani. Zakaj kopičite prostovoljno premoženje onema, ki vas sovraži? Ali je mogoče ljubiti enega, ki ima za-te samo strupeni srd, pa aie dru gega? Zakaj nastavljati lioe in še plačevat^ udare«?
Iztrga jmo in oprostimo se slednjič tega hlapeevanja, otresimo se že vendar pogreška, ki je varok eeli vrsti narodnih pogreh — to je komod-nost, da ne rečem odkrito lenoba. Ta žene naše ljudstvo, da prestopi prag naših nasprotnikov, da Bipa brez premisleka krvavo zasluženi denar v žrelo kače, ki nas grize, če nas že pogoltniti ne more. Vi; bratje Sokoli, ki ste in ki imate biti evet svojega naroda, vi ste v prvi vrsti poklicani, da dosledno izvršujete sveto narodno dolžnost.
"Svoji k svojim!" to geslo slavnega ''očeta češkega naroda" Fran-tiška Palackega, ki je že imelo za marsikoga izredno dobre in praktične uspehe, to bodi vaše bojevno geslo, ki veljaj za kupca in tudi za prodajalca. Sokol knpovalec, nepresto-pi nikdar sovražnikovega praga! Če ti neveden prodajalec, domačinec ni popolnoma pogodu, reei mu in opozori ga, v čem zaostaja, in če ti niti tedaj ne ustreza, poišči si drugi vir. Lenoba te pa nikdar ne sme pahniti v prejšnje bedno stanje. Gesla "Svoji k svojim!" si prodajalec ne sme misliti obveznim samo za stranke, češ, zanj je dober vsak izvržek; kupovalec pa ga nikdar ne izrabljaj v prevaro trgovca. Na tak in enak način se gesla izkoriščati ne sme; poštenost kuooValca naj se ujema s poštenostjo jnrodajalca. — "Toda vedno pošteno!" prida Palaeky svojemu geslu.
odvrača od dobrih sklepov in mnogo dobrih misli.
Omenjeno še ravno ne dogaja tolikokrat, ampak ona priljubljena ko-moditeta in ona duševna lenoba so največkrat vzrok narodne pregrehe. Ne srdite se, dušice dobre, saj veste, da je pisatelj teh vrstic vaš naj-odkritosrčneji prijatelj ter pomislite, da je boljši prijateljski opomin, kakor prilizovalno besedičenje nasprotnika. On je izdajalec, ki ga je pred vašimi očmi polno komplimentov, za hrbtom pa se škodoželjno reži, naziv-ljajoč vas "neumna goska". Samo da nam zvenijo denarce v žepu, vse drugo, kakor žuganje s pestmi in zabavljanje, nam ne more škodovati.— Sedaj pa roko na srce: ali je to očitanje nezasluženo, ako hodite zopet in zopet po tiste komplimente? Vem, da si večina od vas nima glede tega očitati ničesar, ampak manjšina; pretežna večina vaših sester "in par-tibus infidelium" (to je teh, ktere do danes dobrega sokolskega združenja niso poznale) pa je, ki nimajo še dosedaj pravega pojmovanja o dolžnostih vrle žene. Ona tudi nima daleč do "neumne goske". Od vas je odvisno, da pretvorite s premišljenim delom kopico gosi v trumo So-kolic, v čredo ovčic in v tisoče bojevitih levinj.
Boj deklic v naj krasne jšem pomenu besede, boj proti prostovoljnemu gospodarskemu suženjstvu, tih in dostojen boj z glasnim odmevom! V ta namen nam podajte roko, z vami gotovo zmagamo! Čast nad vse!
Vaški špiritisti.
(Humoreska.)
ŽganVeva pristava je jedna najlepših ob gorenji Savinji.
Kaki dve leti je minolo. kar je posestnik Zganeev France os t a vil ta svet in to na dan "žegnanja", ko je preveč dobrih jedil in pijače spravil pod streho. Tedaj se je vlegel na klop ob zeleni peci in tam ga je zadela kap. Ostavil je mlado vdovo, črnolaso Ančiko, ktera je bila čvrsta, zala in krepkega zdravja. Na Ančki ni bilo prav nič opaziti, da sanjari o plavolasem Drejčetu, s kterem je imela ljubavno znanje, ko je bila še samiea. Odstopiti pa je morala od te ljubezni, ker je bil Drejče siromak, posebno pa še, kar jo je zasnubil Žgančev France, posestnik lepe pristava in ki je poleg tega tudi nosil v telovniku polno listnico.
In Drejče? — Kadar je hodil po polju in videl lepo obdelane njive, ali bil v gojzdu in gledal košate hoje, ni imel druzega v mislih nego — Ančko.
Vse zastonj! Mene in Ančko ni
mogoče združiti v par, si je mislil Drejče.
No pa, ako je pa sploh to kedaj mogoče, ne more tega nihče drugi napraviti, kakor rudečelasi Tone. Tega je tudi obiskal, češ, da je slučaj tako hotel.
Tone je ležal stegnjen v senci in veselo žvižgal. Skrbi itak ni imel nikacih. Druzega ni zamogel imenovati kod svojo last, nego slabo, pono-šeno obleko, kratko leseno pipo ir umazan mehur za tobak; vse drugo
na širokem svetu je last druzih, ven-
Torei proč od trgovca ,	„ . : i i
J ^	a	dar pa ni nikomur zavidal
nepoštenjaka. ki hoče geslo "Svoji
k svojim" zlorabljati, saj ta je hujši kot odkrit sovražnik. Najgorji je pa oni, ki si nabavlja blago od tujih sovražnih nam tvrdk. Zato pa zahtevajte vedno in povsod narodne izdelke, kajti v zadnji dobi smo že v toliko napredovali, da nam je na razpolago v vsaki stroki slovanski izdelek. Tedaj le proč s to lenobo!
In vztrajnost! Če boš tak, kakor oni pijanček, ki se je odločil prenehati piti in vztraja cel dan, zato si pa privošči zvečer dvojno mero, potemtakem more imeti ta boj le slabe nspehe. Pokaži vendar, da ne opustiš tega, česar si se lotil z resno voljo. Le doslednost in vztrajnost privedeta do zaželjenih uspehov. —
S tem pa še ni nikakor izpolnjena
tvoja dolžnost. Tvoj delokrog je širši, raztezajoč se preko cele domovine. Poučuj in pojasnjuj ljudstvu o
premoženja tudi brez zgube. Tako je bil najholj zadovoljen med vseini. Bil je pa Tone bistre glave in zelo zvit.
Drejče se je široko postavil pred Toneta in gledal nekaj časa, kako je ta zadovoljno zrl v svet in pri tem delal zelo neumen obraz. Sedaj se je Tone obrnol in zazeval, da se je Drejče umaknil za korak, dočim se je postavač zarogal.
"Le ostani, ne bodem te požrl; sem že obedoval' \
"Da, čuditi se pač moram, vedno imaš dosti jesti, toda z rokami nikdar ne ganeš."
"Živeti brez dela, glej, — to je ravno moja umetnost". Pričela sta se razgovarjati in ni dolgo trajalo, že je Drejče sedel pri Tonetu in mu zaupal svoje gorje: "Žganceva Anica mu ne gre iz spomina."
Zmeda kako se imamo ravnati, da nam je mogoči; govoriti z dušo ka-cega umrlega —"
"Pojdi se solit, kako je to mogoče?"
"To ni nič tako čudnega, to lahko že sam napravim, saj sem enake stvari že večkrat poskušal; kako se pa kako dušo umrlega iz onega sveta pokliče in ž njo razne stvari dogovori, to sem se šele sedaj priučil."
"No, sedaj pa poglejte lažnjiv-ea!" je odgovorila kmetica in se približala Tonetu.
"No, pa sama beri", jej je odgovoril in ponudil časopis, kar je seveda lahko storil, ker je dobro vedel, da ne zna brati.
"Saj ti vrjamem", mu je pritrdila; "posebno, ako si že sam poskusil, potem že znaš. Veš kaj, lepo pa mora biti, ako je mogoče se pogovarjati z umrlim, na primer z mojim pokojnim Francetom. Kako pa to napraviš?"
"To ti ne morem kar tja vendan povedati, to je potreba preje študirati in znati latinske izreke. Ali meniš, da sem se to kar čez noč navadil?"
"Veš kaj Tone, napravi mi uslugo in pridi danes zvečer, poklical mi bodeš mojega Franceta. Saj ne bodes zastonj prišel."
"Ne govori tako! Meni ni toliko ležeče na darilu, toda uslugo ti hočem pa že napraviti. Povedati ti pa moram, da morava biti popolnoma sama, in ubogati me moraš na vsak migljaj!"	&
Vse je Ančika pritrdila; naj velja kar hoče, samo da zamore Franceta vprašati, kako se mu na onem svetu godi. kako je pravzaprav na onem svetu, ako se splača, da se človek toliko na tem svetu ukvarja in trpi itd.
Točno ob deveti uri je Tone dospel k Žgančevi Ančiki, ona pa je poskrbela, da so hlapci in dekle šli zgodaj k počitku.
Tone je delal tak obraz, da je bilo iz njega brati, da se gre za resno stvar, in da ni uganjati nikakih burk. Ukazal je, da morajo biti okna zaprta si zastori, vrata pa zaklenjena. Za umrlega mora pred okno postaviti pol litra vina, kotiad sira in kruh, za okrepeilo na potovanju. Vse to je Ančika vestno opravila, toda roke so se jej pri tem tresle.
Tone se je vsedel na klop ob oknu, na mizo položil veliko knjigo ter pričel po njej brskati; Anciki je zapo-vedal ri vsesti poleg njega. Prepovedal je vsak ropot, kašlanje in glasno govorjenje, posebno pa jej je povdar-jal, da ne sme ostaviti svoj sedež. Ubogala ga je naravno v vsakem pogledu.
Sedaj je pričel z roko po zraku mahati in nekaj godrnjati, potem je z desnico ne baš nežno trikrat ob-drgnil njen obraz in koneeno potrkal na okno.
"Špiritus živus!" je zaklical.
"Špiritus živus! Špiritus živus!" — pri tom je vladala popolna tišina "Franciskus Zgancus, tebe kličem!"
Kmetico je mrzel pot oblil in vsled strahu prime za Tonetovo roko.
"O sveti Luka, patron naše fare!" je jecljala. "Kaj se bode sedaj zgodilo? Tone, opusti raje vse, da ne napravimo vnebovpijoč greh!"
Sedaj je prepozno, France je že j pred hišo in trka na zastor.
naj ostati in dolgčas tola, Drejče ne oženi, zato ee koriti, saj veš, da si mu vzel. Kadar se Drejče opa bodeš rešen''. Tako mi je sv. Peter".
"Oh, če je tako Franee, gclm ga tebi na ljubo vzamem, san da prideš v nebesa, da, vzela ga ako je tebi po valji?"
"Da, Ančika, vzemi ga prav lu! Meni napraviš veliko
"Da, da, dragi moj! Le št jutri govorim ž njim in vsa prav napravim".
"Prav tako Ančika. le kitu ga vzemi! Sedaj pa draga moja, iti, moj čas je potekel. Z Ančika!"
He Franee, še neko — France — Franee!" je V^scln ia kviško skočila.
"Mirna bodi in vsedi sel" je aa-klical Tone in jo potisnil tm atol "Kaj vendar misliš, ob mera lota. točno pred nebeškimi vrati. ds«ga«e bode okaran."
Da pokaže svoje sočatja, ja Ančika pričela brzo jokati, dragaia M ljudje še celo mislili, da jej m um-za Franceta, pač pa za Diajialm.
Toda Tone je poznal s vaje lyc&i ia se je malo brigal za rrnnkeac solze "Kako bodeš pa sedaj napravila?'' jo je vprašal. "Sama vendar ae moreš iti k Drejčetu ia ma atii: "No, Drejče, sedaj pa te noca!'* To se ne spodobi".
Obrisala si je solze in pratiMin« pogledala Toneta. "Gotera m ae spodobi. Morebiti bodeč ti	go-
voril — "
"No — zaradi mene, p*SM0hl te bodem. Hvale itak »i —
'' To ne *meš reši J'' Pm tam je segla v mizni predal in ia mgtgm izvlekla petak <5 gold.) "Ta. pa drnbrm napravi! Ali si zadovoljen?" —
"Tega ne bi bilo petre ha", je re kel, "saj je tako tudi defcse". A že je petak zginol v vedae žepu. "Tebi na ljubo vse ster
"Hvala lepa", je rekel, je že bil skozi vrata. A neha je pa previdno zapahuila duri.
Cez četrt leta je Drejče široko sedel na Žgančevi pristavi, Aiuka pa delala tako širok obraz kakor polna luna.
''Kaj meniš, jeli Franoe sedaj v nebesih?" je vprašala Aneika rade čega Toneta. Ta pa jej je asgotovil "Poklical sem ga še jed enkrat in po vedal mi je, da se ima prav dobre v nebesih s svojimi sovašžani."
Zopet je dobil zviti Tone per sre brnjakov za pijačo, ker je napravil in skupaj s^opral
Iz otročjih ust.
Mati: "Sinko, pojdi k zoboadrav-"Zakaj me kličeš?" je čuti zunaj , uiku jn naj tl izn,jP votli sefe bole-
j zamolkel, hripav glas. ! Sedaj je Tone pričel govoriti tajne i besede, ktere vse so se kotn-ale na "os" in "um", češ da so latinske. Potem je velel Ančki:
"No, Ančika sedaj govori! Vprašaj o čemer hočeš in dobila bodeš odgovor.
Seveda z duhom občevati ni malenkost, zato je pričela s tresočim glasom: "France, ali si res ti?"
"Seveda sem. Saj si me klicala", se je glasilo nekako nejevoljno.
"Ne zameri mi, da sem te klicala, toda nem am pokoja in moram vedeti kako se ti godi na onem svetu. Si pač v nebesih?"
"Hm, v nebesih! to je še daleč I"
"Ali ne? O moj Bog, kaj pa to pomeni!"
"Veš draga moja, lahko še dolgo
Kake pol ure sta se razgovarjala,
na kar jo..Drejče vstal; pogodila sta traja, da se zame vrata odpro. To se: Tone mu je obljubil, da mu pri- j ne pre tako lahko kakor si vi tu doli i.ašem žalostnem položaju, opozarjaj, j dobi Anico in sicer za četrt litra žga- Ila /•«'"'»j» mislite. Ze dva dolga leta da veleva vsakemu čast možato na- nja. dva pakelca tobaka in par sre- , oprezujem in stojim na preži pred stopati, da ni suženj, kterega lahko: brnih krone.
brcne vsak tepec zato. češ, kadar se . Lep gorak popoldan je bil. Počasi <ra opljuva, se obriše in ponižno za- j korak za korakom je ubiral svojo pot
čine bodo prenehale'".
Sinko: "'Mati. vi lahko tako govo rite, ker vam ni potreba zob ravati ampak jih vsako jutro sami ▼ usta denete!''
Iz navade.
šepeče: Oprostite, sluga ponižen, smem še priti? Ne recite, to ni naša stvar. Ravno to je dolžnost vsakega poštenega in vrlega človeka, kaj šele za vas, ki stojite v prvih bojnih vrstah narodnih čet!
Končno še besedico našim dragim sestricam. Ne dosegli bi uspehov, da ne bi složno korakali mož in žena isto pot, kajti slednja je veslalka domačega ognjišča. Ona odločuje pri nakupovanju, ona je pa tudi naj-mehkejša napram sladkim in potuhnjenim vabljenjem pretkanega sovražnika. Prilizovalna beseda, milosti va sem, poljubim roko tam, to jo
rudetii Tone, pri tem pa bil ves zatopljen v časopis; peft ga je vodila mimo Žgančeve pristave. Skrivnostno je sem in tja pokukal čez časopis, ako ni v bližini kmetica.
"Kaj pa imaš Tone, dasi v misli zatopljen?" To je bil glas Ančike. Tone pa je namežikal z levim očesom.
"Kaj premišljam?" je odgovoril in vzel časopis izpred obraza, " špirit izeml"
"Kaka žival pa je to?"
"Žival ravno to ni, toda umetnost — umetnost, s ktero vse lahko dosežemo. Ravno tu popisuje profesor
vrati, a notri me še ne spuste. V nebesih pa. draga Ančika je tako lepo ! Kadar se vrata odpro je čuti lepa godba in nebeško petje. Pred nekako četrt letom mi je sveti Peter dovolil, da smem pri oknu notri gledati. Videl sem iz naše vasi: Gri-čarjevega Jožeta. Bokalovega Lojzeta, kovača Urbana in suhega učitelja — saj se mogoče še spominjaš dolze-ga suhega učitelja. Prav dobro so se imeli, jaz pa moram tu zunaj zmr-zovati in glad trpeti."
"O vsi svetniki pomagajte, ubogi France. Zelo se mi smiliš. Kako dolgo bodeš pa moral še zunaj ostati? Ali ti ne morem niš pomagati?"
"Zadeva je ta", dejal mi je sveti Peter, "tako dolgo bodeš moral su-
• Kaj. tnka.j imajo iucii avtomobile glej koliko koles la vini!'"
Izjema.
Gospica: "Kaj bi tvoj ako bi videl, da kadil f"
Deček: "Kaj meni sata, pravi, da sem izjema v
Imenik uradnikov
Mml društev Jogaslovanske Ka-ttitte Jednote v Zjed. državah ameriških.
Mtri sv. Cirila in Metoda itev. 1 ▼ Ely, Minn. Matija. A«nič, predsednik; Ivan Hahian, tajnik; Fran Lew, blaga j-adkj Frank Veranth, zastopnik. Vsi r Ely, Minn.
Dndtv* zboruje t atari cerkveni i mini vsako prvo nedeljo po 20. 1 vi popoludne.
•v. Srca Jezusa štev. S v
Ely. Minn Lovšin, predsednik, P. 0. Bok 1031; Ivan Prijatelj, tajnik, P. O. Box 120; Frank Francelj, blagajnik, Box 37; Jos. Sekula, zastopnik, Bok 316. Vsi v Ely, Minn.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. ▼ dvorani brata g. Josipa Bkale.
Društvo sv.
3 ▼ La
Barbare Iter Salle, HL {Josip Bregah, predsednik, 1108 4th St.; Josip Spelich, tajnik, 1058 2nd St.; Anton Dežman, blagajnik, »43 Canal St.; Anton Jeruz, zastopaj*. Vsi v La Salle, 111. C Društvo zboruje vsako 2. nedeljo t mesecu v cerkveni dvorani sv. Boka
Druitvo sv. Barbare štev. 4 v Federals Pa.
John Virant, predsednik, Box 66, Bordine, Pa.; John Guzelj, tajnik, Box 351, Morgan, Pa.; Luka Der-movšek, blagajnik. Box 28, Morgan, "Pa. j John Keržižnik, zastopnik, Box 138, Burdine, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v prostorih br. Ivan Ker-iišnika na Burdine. Pa.
Društvo sv. Barbare štev. 6 v Son-
da.nn, m)nn
Matija Nemanič, predsednik, Tower, Minn.; Jos. Videtič, tajnik, Box €63 Soudan, Minn.; John Dragovan, blagajnik, Box 6G3, Soudan, Minn.; Anton Stepan, Box 1132, Soudan, Minn.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. v prostorih br. Josip Zni-daršiea v Soudanu, Minn.
Društvo Marija Pomagaj štev 6 v South Lorainu, Ohio.
Matija Šimec, predednik, 412 — 11th Ave. ;Ivan Klemene, tajnik, 405 lltb Ave.; Matevs Vidrih, blagajnik, 408 10th Ave.; Frank Krištof, zastopnik, 405 11th Ave. Vsi v So. Lorain, O.
Društvo zboruje vsako drugo v mesecu točno ob 1. uri popoludne v dvorani br. Ivan Zalarja v South Lorainu, O.
Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu, Mick.
Mihael Klobučar, predsednik, 115 7th St.; Ivan D. Puhek, tajnik 2140 Log St.; Josip Žunič, blagajnik 312 7th St.; Ivan D. Puhek, zastopnik, 2140 Log St. Vsi v Calumetu, Mich.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v basmentu slov. eerkve na Bth St.
Društvo sv. Štefana št. 11 v Omahi, Nebr.
Joseph Capuran, predsednik, 1309 So. 12th St.; Mihael Mravinec, tajnik, 1234 So. 15tb St.; Frank Žitnik, blagajnik, 1108 So. 22nd St.; Mihael Mravinete, zastopnik, 1234 So. 15th fU. Vsi v Omahi, Neb.
"Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoludne v češki šoli, 14 Pine St., Omaha. Neb.
Društvo sv. Joiefa štev. 12 v Pittsburgh Pa.
Frank Krese, predsednik, 5106 Natrona Alley, Pittsburg, Pa.; Josip Muška, tajnik, 105 Spring Garden Ave., Allegheny, Pa.; Ivan Arch, blagajnik, 77 High St., Allegheny, Pa.; Fred. Vovk, zastopnik, 122 42nd St., Pittsburgh, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoludne v dvorani avstr. Nemeev, Cor. High & Humboldt St. & Spring Garden Ave., Allegheny, Pa.
Društvo it. Alojzija it 13 ▼ Baggalej. P*
Fran BoŽiS, predsednik, P. O. Bos 34, Ivan Arh, tajnik, P. O. Box 45; Anton Rak, blagajnik, P. O. Box 45; Ivan Arh, zastopnik, P. O. Box 46.
Društvo zboruje vsako 2- nedeljo v mesecu v stanovanju Ivana Arh-a.
Društvo sv. Joiefa št. 14 v Orockett, OaL
Jakob Judnič, predsednik; Stefan Jakše, tajnik, Box 77; Frank Veli-konja blagajnik, Box 77; Marko Dragovan, zastopnik, Box 43. Vsi v Croketu, CaL
Druitvo sbornje vsako 3. nedeljo w neaeea.
Druitvo sv. Petra in Pavla iter. U v Pueblu, Colo. Martin Kočevar, predsednik, 1210 Avenue; Fran Mehle, tajnik, r>h«en A venae; Ivan Zapanžiš,
blagajnik, 1238 Bohmea Ave.; Ivan
Jerman, zastopnik, 1207 South Santa Fš Avenue. Vai v Pueblu, Colo.
Društvo zboruje vsaki 13. dan v mesecu v dvorani G. Jermana, 1207 South Santa Fš Ave.
Društvo sv. Cirila in Metoda iter. 16 v Johnstownn. Pa.
Frank Slabe, predsednik, R. F. D. No. 1; Gregor Hreščak, tajnik, 407 8th Ave.; Mike Pečjak, blagajnik, 819 Chesnut St.; Anton Jene, zastopnik, 287 Copper Ave. Vsi v Johnstownn, Pa.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkvi Sv. Družine.
Društvo sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont.
John Konšak, zastopnik, Box 192.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 15. v mesecu.
Društvo sv. Jožefa št. 29 ▼ Imperials Pa. Ivan Vidnh, predsednik, P. O. B 18; Ivan Virant, tajnik, P. O. Boj
312; John Miklaveič blagajnik, Box 87; Anton Tauželj, zastopnik, Box 87. Vsi v Imperialu, Pa.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
Društvo sv. Jožefa štev. 30 ▼ Ohla-holmu, Minn.
John Kotchevar, predsednik, Box 118; Frank Arko, tajnik; Steve Pra-protnik, blagajnik; John Kotchevar, zastopnik, Box 118. Vsi v Chishol-
Lucas zupančič, predsednik, Box mu, Minn. 101; Gregor Zobetc, tajnik. Box 65; j Društvo zboruje vsako nedeljo po John Petek, blagajnik, Box 67; Fr. 20. v mesecu v Lovrenc Kovačevi Prešern, zastopnik, Box 45. Vsi v | dvorani v Chisholmu. Aldridge, Mont.
Društvo zboruje vsako drugo nede- ; Društvo sv. Alojzija št. 31 v Brad-
Ijo v mesecu v dvorani cerkve Presv. {	docku, Pa.
Družine v Aldridge.	' M. Kikelj, preds. 1128 Cherry St.;
John A. Germ, tajnik, Box 57; Ant. Društvo sv. Alojzija št. 18 v Bock Sotlerj bla^jnikf Box 266; Alouis
Springs Wyo.	Hrovat, zastopnik, Box 154. Vsi v
Luka Murko, predsednik, Box i Bradocku, Pa. John Putc, tajnik. Box 253; Frank Društvo zboruje vsako 2. nedeljo Keržišnik. blagajnik, Box 121; Va- v mesecu na 6. ulici pod italijan£g0 lentin Stalic, zastopnik, Box 326. cerkvo v Braddocku.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani g. J. Mraka ob f ^niStVO Marija Zvezda štev. * 9:30 dop.	Black Diamondu, Wash
Bernard Šmalc, predsednik, Cum-Drnštvo sv. Alojzija št. 19 v Lorain, berland; Gregor Porenta, tajnik, P.
I	0hio-	j O. Box 701; Josip Rihter, blagajnik.
John Omahen, predsednik, 512 — Box 643; Josip Plaveč, zastopnik, llth Ave., John P. Palčich, tajnik, Box 643 ysi trije y Blaek Dia. | 502 lltb Ave.; John Tomšič, blaga j- mondu> Wash
;nik, 540 llth Ave.;Frank Durjava, ( Drugtvo zboruje vsako 3. nedeljo
zastopnik, 539 llth Ave. Vsi v So. Lorain, Ohio.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo • v mesecu v prostorih slov. cerkve sv. j Cirila in Metoda, vogal Globe St. & 13th Ave.
v mesecu v društveni dvorani ob L uri oopoldan.
Društvo sv. Barbare št. S3 v Trestie, Pa.
Fran Šifrar II., predsednik, Boj
67, Trestle, Pa.; Fran Šifrar L, taj-Dmštvo sv. Jožefa št. 20 v Sparta, nibj Box 67 Trestlej p& . Jakob
Minn-	, čič, blagajnik, R. F. D. No. 1, Wil-
John Zalar, predsednik, Box 183; kinsburgj Pa.. Gregor 0blak) mtap.
John Zallar, tajnik, Box 183; Joseph; nik> Box 26> Trestlej pa
Kern, blagajnik in zastopnik, Box. Družtvo zboruje vgako 2 nedeIjo
34. Vsi v Sparta, Minn.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo
v mesecu v mestni dvorani.
; v mesecu v angležki dvorani, Trestle.
Društvo sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo.
Ivan Pekec, predsednik, 4545 Grant
Društvo sv. Petra in Pavla štev. 3f v Lloydell, Pa.
Josip Sornel, predsednik, Box 115,
Lloydell, Pa.; Andrew Maloverh,
. .	tajnik, Box 1, Lloydell, Pa.; Anton
St.; Ivan Debevc, tajnik, 4723 Vine	t-	,,___- ' t>	t»
o* n c j vi • -i	Acwn	Krasac> blagajnik, Box 14, Beaver-
St.; Math. Sadar, blagajnik	4600	dell> Pa . John Jereb; zaatopnikj ^
Humboldt St.; Ivan Cesar, zastop- 16 Beaverdell Pa
nik, 5115 N. Emerson St. Vsi v Den- 'Dragtvo ^-uje vgako 3 nedeIjo
verju, Colo.	pd petru Volku y LloydellUj Plu
Društvo zboruje 14. dan v mesecu v Mat. Sadarjevi dvorani, 4600 Hum- < Društvo sv. Alojzija štev. 36 v Cona-boldt St., Denver.	maugk, Pa.
I Frank Dremelj, predsednik, Bx 160, Društvo sv. Jurija št. 22 v South John Potokar? tajnik, Box 16; Fr.
Chicago, HL	i $ega, blagajnik, Box 106; Josip
Frank Medosh, predsednik, 9485 Dremelj, zastopnik, Box 275. Vsi Ewing Ave.; Anton Mota, tajnik, v Conemaugh, Pa. 9485 Ewing Ave.; Nikola Jakovčič, Drugtvo zboruje v 1&stnej dvorani blagajnik, 9G21 Ave. M; Jakob Ko- v Conemaugh ^^ tretjo nedeljo v vač, zastopnik, 9550 Ave. N. Vsi v j So. Chicagi, 111.
So. Santa Fe Ave.; Frank Hrovat, blagajnik, 1253 Mahren Ave.; John Straus, zastopnik, 1251, So. Samta Fe Ave. Vsi v Pueblo, Colo.
Društvo zboruje 16. vsacega meseca ob 10. ari dop. in ob 8. uri zvečer v John Jermanovi dvorani 1207 So. St. Fe Ave., Pueblo, Colo.
Društvo sv. Alojzija št. 43 ▼ East Helena, Mont.
Frank Hudaklin, predednik, Box 117; Anton Shega, tajnik, Box 23; Anton Smole, blagajnik, Box 162; Ivanoš Kozijan, zastopnik, Box 66.
Društvo zboruje vsacega 20. v mesecu v prostorih bv. Ane.
Družtvo sv. Martina št. 44 v Barber-ton. Ohio.
Anton Štrukelj, predsednik; Math. Kromar, tajnik, Box 223; John Ba-lant, blagajnik; Martin Železnikar, zastopnik. Vsi v Barbertonu, Ohio.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 114 Wood Lake Ave., Barberton.
Društvo sv.. Jožefa št. 45 v Indiana-polis, Ind.
, Antou Struna, predednik, 207 Hol-' Eies St.; Alojzij Rudman, tajnik, '2812 Caivelage St.; Josip Sačnik, j blagajnik, 901 Ketcham St.; Jurij Volkar, zastopnik, 705 Verman St-
' Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesetJIl ob 1. uri pop. v dvorani g.
j J. Gačnika, 901 Ketehem St.
Društvo sv. Barbare it 47 v Aspen,
Colo.
Andrew E. Rgler, predednik, Box 1068; Louis Lesar, tajnik, Box 55; ! Frank Marolt, blagajnik, Box 805; Anton Skufca, zastopnik, Box 55.
Društvo zboruje 1. in 3. ponedeljek v mesecu ob 7. uri zvečer.
I
, Društvo Vitezi bv. Jurija štev. 49 v Kansas City, Kansas.
Mihael Novak, predsednik, 439 N. 1 Ferry St.; Jos. Vovk, tajnik, 317 1 Barnett Ave.; Peter Spehar, blagajnik in zastopnik, 422 N. 4th St. Vsi v Kansas City, Kans.
Društvo zboruje vsaki 3. ponedeljek v mesecu v dvorani bratov Hrvatov, Cor. 4th St. & Barnett Avenue, Kansas City.
i mesecu.
Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandn. Ohio.
Josip Krajnc, predsednik, 38343 St. Clair Ave., N. E.; John Avsec, tajnik. 3946 St. Clair Ave., N. E.; Prijatelj Anton, blagajnik, 4015 St. Clair Ave. N. E.; Anton Ocepek, zastopnik, 1063 E. 61st St., N. E. Vsi v Clevelandu, Ohio.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Yartes dvorani, 6004 St. Clair Ave., Cor. 60th St.
mesecu.	Društvo "Sokol" štev. 38 v Pueblo,
„	_	,	Colo.
Društvo Sveto Ime Jezus štev. 26 John Gregorich> predsednik. Ant.
v Eveleth, Minn.	Kochevar, tajnik, 1210 Berwind Ave.;
Ivan Nemgar, predsednik, P. O. B. j čuligj blagaj^ mo So> ganta Fe
726; Ivan Skrabec,tajnik Box 750;; A John Pet ^ ^ !226
Društvo zboruje 2. nedeljo v mesecu zvečer v Medoševi dvorani, 95. ulica in Ewing Ave.
Društvo sv. Jožefa štev. 23 v San Francisco, CaL
Jos. Stariba, perdsednik, 2000 j 19th St.; John Stariha, tajnik, 2000 I 19th St.; Jakob Vidmar, blagajnik, j 719 San Brumo Ave.; Jos. Lampe, ; zastopnik, 2024 19th St. Vsi v San ■ Francisco, Cal.
Društvo zboruje vsako 3. sredo v
Alojzij Kotnik, blagajnik, P. O.
Bohmen Ave. Vsi v Pueblo, Colo.
Box 558; Anton Fric, zastopnik, P. , Društvo zboruje y dyorani gv Jo_ O. Box 728. Vsi v Evelethu, Minn. žefa 1000 East 3 g^	Col<>
Društvo zboruje vsako 4. nedeljo , ob iy2 uri popoludne nad First Na- Druitvo sv. Barbara it. Bi v Saa-
lyn, W«sk Leo. Les, predsednik; Ivan Maj na-
tional Banko.
Društvo sv. Štefana št. 26 v Pitte-burgn, Pa.
Josip Leban, predsednik, 18 Laut-ner St., Troy Hill, Allegheny, Fa.; Louis Zallar, tajnik 5142 Natrona Ave., Pittsburg, Pa.; Anton Skerbec, blagajnik 5142 Natrona Ave., Pittsburg, Pa.; Louis Zallar, zastopnik 5142 Natrona Ave., Pittsburg, Pa.
Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v dvorani slov. cerkve na vogalu Butler in 57. ceste, Pittsburg.
Društvo sv. Mihaela Arh. itev. 27 v Diamondville, Wyo.
Gregor Šabec, predsednik, Box 43; Frank Perušek, tajnik, Box 65; Josip Penca, blagajnik, Box 35; Anton Arko, zastopnik, Box 127. Vsi v Diamandville, Wyo.
Društvo zboruje v dvorani Line Gačnika vsako 2. nedeljo ▼ mesecu ob 2. uri pop.
Društvo Marija Danica št. 28 v Gum-berlandu, Wyo.
John Kočevar, predsednik, Box
rič, tajnik, Box 409; Ivan Pavlič, blagajnik; Anton Janaček, zastopnik, Box 188. Vsi v Roslynu, Wash.
Društvo zboruje vsako četrtjo nedeljo v mesecu.
Druitvo sv. Mihaela Arh. iker. 40 v Claridge, Pa.
Pavel Pušljar, predsednik; Lovrenc Bittenc, tajnik; Peter Lazar, blagajnik, Box 37; Anton Jeri-na, zastopnik, Box 204. Vsi v Claridge, Pa.
Društvo sbornje 2. nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v nemški dvoranL
Društvo sv. Jožefa št. 41 v East Palestine, Oblo.
Anton Jurjavič, predsednik, Box 31; Frank Kapla, tajnik, Box 60,; Joseph Weeder, blage, jnik, Frank Jurjavich, zastopnik, Box 209. Vsi v East Palestine, Ohio.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
Društvo Marija Pomagaj itev. 42 v Pneblo, Golo.
266; Anton Jeran, tajnik, Box 246;|j0hn Ahčin, predsednik, 1224 Bohe-Geo. Jeklavič, blagajnik, Box 137; mjAn Ave.; John Gaber, tajnik,
Društvo sv. Petra št. 50 v Brooklynu, N. Y.
Gabriel Tassotti, predsednik, 217-219 Mayer St.; F. G. Tassotti, tajnik, 125 Manhattan Ave.; Augustin Jakopič, blagajnik, 412 Marks Ave.; F. G. Tassotti, zastopnik, 125 Manhattan Ave. Vsi vBrooklynu, N. Y.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Adolf Haebig Cecilia Saengerbund Halle, 5 Bocrum St., Brooklyn.
Društvo sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah.
Marko Petrich, predsed., 12 First Ave.; Ivan Perčič, tajnik, Box 466; Math. Shober, blagajnik in zastopnik, Box 202. Vsi v Marray, Utah, secu, v Murray, Utah.
Društvo zboruje vsacega 12. v mesecu, in sicer jeden mesec v Murrayu v Opera House, drugi mesec v West Jordanu v prostorih brata Josipa : Schneller.
i Društvo sv. Jožefa št. 62 v Mineral, Kansas.
1 Jakob Mlakar, predsednik, Box 320; I John Kastelic, tajnik, Box 56; Pe-| ter Benda, blagajnik, Box 328; M. Bambič, zastopnik, Box 307. Vsi v East Mineral, Kans.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo 7 mesecu ob 2. uri popoludne v dvorani Frank Spraizerj-a v East Mineral, Kans.
Društvo sv. Joiefa št. 53 v Little Falls, N. Y.
Fran Rožanc, predsednik, 583 E. Mill St.; Frank Per, tajni, 10 E. Mill St.; Frank Steržinar, blagajnik, 22 Danube St.; Anton Keržič, za-topnik, 39 Danube St. Vsi v Little Falls, N. Y.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v dvorani 581 E. Mill St., Little Falls, N. Y.
Druitvo sv. Frančiška it 64 v Hlb-bing, Min« Peter Sterk, predsednik, 123 Pine St.; Mike Pešk ar, tajnik, Box 565;
John Povsha, blagajnik in zastopnik, 123 Pine St. Vsi v Hibbing, Minn.
Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. ob 2. uri pop.
Druitvo sv. Roka it 65 v Uniontown. Pa.
Josip Kromar, predsednik, Box 22, Perci, Pa.; Jacob Novšek, tajnik, Bx 65 Brownfield, Pa.; Urban Rnpar, blagajnik, Lemont Furnace, Pa.; Jacob Novshek, zastopnik, Box 65 Brownfield, Pa.
Društvo sv. Alojzija it 66 v Superior, Pa.
Roko Bertovič, predsednik, Mil vod Sept. ;Frink Grčman, tajnik, Box 33 Superior, Pa.; John Hegelear, blagajnik, Baggelay, Pa.; Frank Ger&man, ■aatopnik, Box 33, 8uperiatr, Pa.
Druitvo sv. Alojzija it 67 v Export
Pa.
John Turk, predsednik, Box 67; Anton Eržen, tajnik, Box 55; Frank Nago da, blagajnik, Box 192; Josip Pauletich, zastopnik, Box 164.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v dvorani Fink Lauffer & Sam Duff.
Društvo sv. Štefana št. 68 v Bear Creek, Mont
Frank Zobec, predsednik; Ivan Kastelc, tajnik, Box 161; John Che-sark, blagajnik; John Luzar, zastopnik. Vsi v Bear Creek, Mont.
Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani g. Ivan Češarka.
Društvo bv. Barbare št. 60 v Ofcta-holm, Wthi
Tony Bambič, predsednik; Anton Bayc, tajnik; Anton Stark, blagajnik, Box 496; Anton Poderžaj, za stopnik, Box 496. Vsi v Chisholmu,
Društvo zboruje vsako 1. nedeljo po 20.. v dvorani g. Ant. Starka.
Društvo SV. Jurija št. 61 v B^t^ng,
Ivan Križan, predsednik, 383 N. River St.; Simon Luzar, tajnik, 381 N. River St.; Frank Spehar, blagajnik, 381 N.
River St.; Simon Luzar, ia lopniti, P31 N- River St. Vsi v Keadingu, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedelji? v mesecu ob 6. uri zvečer v dvorani g. Louis S. Levi.
Društvo sv. Florjana, it 64 v So. Range, Mich. Pavel Lakanich, predednik, Box 141, So. Range, Mich.; Josip Sleme, tajnik, Box 153, Baltic, Mich.; Jos. Lašič, blagajnik in zastopnik, Box 226, So. Range, Mich.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v South Range.
Društvo sv. Petra in Pavla it 66 v Mani8tique, Mich. Jakob Klobučar predsednik; Ivan Kotzian, tajnik, Box 951; Mihael Ko-betič, blagajnik in zastopnik, Box 981. Vsi v Manistique, Mich.
Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v dvorani Ivana Costelo.
Društvo sv. Petra in Pavla štev. 66 v Jolietu, I1L
Anton Košiček, predsednik, 1151 Broadway; M. Wardjan, tajnik, 903 N. Scott St.; Anton Kostelc, blc-^j-nik, 533 Marbel St.; M. Wardjan, zastopnik, 903 N. Scott St. Vsi v Jolietu, 111.
Društvo sv. Jožefa štev. 67 v Yale, Kansas.
Jos. Cvetkovich, predsednik, Box 12 Yale, Kans.; Josiph Alič, tajnik, R. R. N. 8, Pittsburgh, Kans.; Math. Dermulovetc, blagajnik in zastopnik, R. R. N. 8, Box 2, Mulberry Route.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Birkovi dvorani.
Društvo Is us Prijatelj Malenib itev. 68 v Monassen, Pa.
Fran jo Dusich, predsednik; Mato Zoretich, tajnik, Box 155; Franjo Duralia, blagajnik in zastopnik, Box 37. Vsi v Monnesen, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v Katoliški dvorani na 8th St., Monessen, Pa.
Društvo sv. Petra št. 69 v Thomaa, W. Va.
Ignac Golob, predsednik, Box 366; Ivan Lahajne, tajnik, Box 215; Ivan Suder, blagajnik in zastopnik, Box 215. Vsi v Thomasn, W. Va.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu.
Društvo Zvon it 70 v Chicago, HI
Math. Kremsec, predsednik, 504 W. 18th Place; Mirko Ciganich, tajnik, 474 W. 20th St.; Martin Kremsec, blagajnik, 500 W. 18th Place; August Poglajen, zastopnik, 1057 S. Robi St. Vsi v Chicago, I1L
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v cerkveni dvorani na 22nd PI. & Lincoln St
Druitvo sv. Janeza Krstnika it 71 v Collinwood, Ohio. John Rossel, predsednik, 532 Col-lomar St.; Math. Slapnik, tajnik, 5408 McClure Ave.; Chas. Kralj, blagajnik 705 Case Ave.; Math. Slapnik, zastopnik, 5408 McClure Ave.
Druitvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v cerkveni dvoranL
Druitvo sv. Barbare it 72 v Ravena-dale, Wash.
Pavel Koss, preds.; Andrej Gor-jup, tajnik; Josip Pinoza, blagajnik; Mihael Ferlič, zastojnik. Vsi v Ra-vensdale, Wash.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 0. mri dop. v Fran Lod-vigovi dvoranL	,
Druitvo sv. Joiefa it 74 v Tyre, Pa.
Martin Rihel, predsednik, Box 14; Leopold Wessel, tajnik, Box 65; Janez Logar, blagajnik, Box 4; Ja-
nez Razpet, zastopnik.Box 4. Vsi v Tyre, Pa.
Društvo zboruje vsako 2 nedeljo ob 1. uri pop. v J. Katek dvo.ani.
Društvo sv. Janeza Krstnika it 76 v Canonsburg, Pa.
Josef Mravinec, predsednik, Box 31, Mausfield, Pa.; Geo. cHihUz. tajnik, 7 Iron St., Canonsburg, Pa.; Frank Miklič, blagajnik, Mausticld, Pa.; Geo. Shaltz, zastopnik, 7 Iron St., Canonsburg, Pa.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v stanovanju Geo. Shaltz-a.
Društvo sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Ore.
Anton Perne, predsednik; Math. Justin tajnik in blagajnik; Joseph Hochevar, zastopnik. Vsi v Oregon City, Ore.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu.
Društvo bv. Rešnega Telesa štev, 77 v Goff, Pa.
Franc Jerih, predsednik, Box 272; Frank Becjan, tajnik, Box 495; Josip Progar, blagajnik, Box 227; Fr. Trib&r, zastopnik, Box 272. Vsi v
Goff, Pa.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih Fr. Becja-na.
Društvo sv. Alojzija št. 78 v Salida, Colo.
Ivan Drobnič, predsednik, Box 355. Josip Merkun, tajnik, Box 641; Louis Ka*te^c' b^g^11^ in zastopnik, Box 583. Vai v Salidi, Colo.
Društvo zboruje vsake^-a H- v me~ secu v dvorani pri rudotopilm^-
Društvo sv. Barbare- št. 79 v Heil wood. Pa.
Martin Šinkovec, predsednik, Box 133; Alojz Kith, tajnik. Box 185; Josip Penič, blagajnik, Box 85. Andrej Heimbring, zastopnik Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. popol.
Društvo sv. Petra in Pavla itev. 80 v Aquilar, Colo.
Josef Cevna, predsednik, Box 181; Jacob Česnik, tajnik, Box 183 ; Stefan Zele, blagajnik, Box 181; Gasper Paulovich, zastopnik, Bos 181. Vsi v Aguilar, Colo.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Salam Makaron dvorani.
Društvo sv. Jerneja št 81 v Aurora, Illinois.
Frank A. Praprotnik, predsednik, 626 Aurora Ave.; Martin Jurkas, tajnik, 624 Aurora Ave.; Josiph Kolone, blagajnik, 586 N. Broadway; Jernej Widrich, zastopnik, 635 Aurora Ave. Vsi v Aurora, 111.
Seja se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 8h zjutraj v Kolenčovi dvorani.
Društvo sv. Janeza Krst štev. 82 v Cheboygan, Wis. Frank Starich, predsednik, 432 N. Water St.; Jos. Meznersich, tajnik, 509 N. Water St.; John Verščaj, 515 N. Water St.; Frank Strumpek, zastopnik, 1413 N. 8th St. Vsi v Sheboygan, Wis.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Sons of Herman dvorani 701 N. 8th St.
Društvo sv. Martina,, štev. 83. v Superior, Wyo.
Martin Bogatej, predsednik; John Hitcthaler, tajnik; Geo. Raspotnik, blagajnik; John Pivk, zastopnik. Vsi v Superior, Wyo.
Društvo sv. Andreja, štev. 84. v Forbes, Colo.
Geo. Preskar, predsednik, Forbes, Colo.; Anton Čeligaj, tajnik, 213 W. Main St., Trinidao, Colo.; Martin Orekar, blagajnik, Forbes, Colo.
Društvo zboruje vsako nedeljo po petnajstem v mesecu v dvorani brata Martina Orekarja.
Društvo sv. Jožefa, št. 85. J. S. K. Jednote v Aurora, Minn.
Mat. Levstik, Box 121, predsednik; Štefan Pavlišič, Box 267; tajnik; Maks Arko, Box 121, blagajnik; Andrej Klun, Box 124, zastopnik.
Društvo zboruje v prostorih G. M. Arkota, v Aurori, Minn.
Društvo sv. Jožefa št. 86 v W. Jordan, Utah.
Jos. Schneller, predsednik, Box 242; Frank Malovich, tajnik in blagajnik, Box 242; John Kerstin, zastopnik, Box 242. Vsi v W. Jordan, Utah.
Društvo sv. Alojzija, it 87 v St Loui. Mo.
Ignac Frost, predsednik, 2620 Hickory St.; Robert Kunstel, tajnik, 2118 N. llth St.; John Lukezich, blagajnik in zastopnik, 2855 Lyon St. Vsi .v St. Louis, Mo.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Druitvo sv. Mihaela štev. 88 v Roun-du8, Mont. Mihael Burgar, predsednik, J. R. Rom, tajnik, Filip S was, blagajnik,
Martin Rauch, zastopnik. V« v Rounus, Mont.
Društvo zboruje vsako tretjo aede-ljo v mesecu ob 2. uri popoludne.
Društvo sv. Jožefa št. 89 v Gtnruša, N. Y.
Karl Stern iša, predsednik, Box 327; Anton Grom, tajnik, Box 441; Anton Straus, blagajnik in zastopnik Box 90. Vsi v Gowanda, N. Y.
Društvo zboruje vsako tretje nedeljo v mesecu v cerkveni dvoz
OPOMBA. Ta imenik uradnikov krajevnih društev J. S. K. Jednote je priobčen v glasilu Jednote vsak mesec po enkr*., in sicer okoli 15. Vsa društva, oziroma njih tajniki so vljudno prošeni, nemudoma poročati vse nedostatke in ^\remembe njih uradnikov. T^ imenik ie priobčen* kakor »i je bilo doseekj peraiana. Društva, ktera še niso pes^a vseh zahtevanih podatkov, naj blagovolij« to kmalo storiti.
Jurij L. Brožič, gl. taqnik-
Med živalmi.
Petelin: "Kaj kričite sedaj	ve
race in goske name, ko se podam	na zamrzneno reko; saj meni še mari ni,
ako greste ve v njo poleti!"	\
Vedno špekulant.
Zid: "Oh, ako bi ti dečki saj poleti vme metali kepe. potem bi jih saj lahko prodal!"
Tudi dobro.
Ona: "Dragi Stjepko kupi mi zra-koplav. na vodo s teboj ne grem več, ker preveč vode sam delaš."
Vrat za nikogar.
Oni, ki radi v vsako drugo stvar vtikajo svoj nos bi morali imeti na primer take vratove.
Junior pisalni stroj za $18.00.
Lahko ia točno delovanje. Razločna in vM-Ijiva pisa\a. Delo izvrstne kakovosti. Trpet-aost. (Traja za celo človeško življenje).Bf" zinat(napije HO besed v minuti).Jedoostav-nost, (obstoji iz s«amolS9delov). Lahko prenašanje, (tehta samo štiri in pol funta).Pe-polaost (tipk, obt»ega 84 črk in znamenj). Najpripravneji zaone, kateri si ne morejo velikega sto dolarskega stroja nabaviti.
t^3Društvenim tajnikom znaten
popust.
JERSEY SUPPLY COMPANY.
Box 34, Hobolcen, N. J.
V padlšahovej senci
Spisal Karol May.
ČETRTA KNJIQA,
V balkanskih soteskah.
(Nadaljevanje.)
Kjaja pa je prestrašen vstal. "Efendi!"
41 Kaj t Kaj mi hočeš povedati*" "Tema možu nisem rekel niti besedice!" "To ne, ampak namignil si iru!"
.-§ "Nisem!"
"Jmc vama pa pravim, da oba lažeta. Poznata ono pravljico o Židu, kteri se je vtopil, ko je šel spat v vodnjak T" "Da!"
Kavno tako se bode zgodilo z vama! V nevarnost gresta, in ta vaju zaduši. Vama pa ne želim nesreče, samo svariti vaju hočem. Tukaj govorim radi tega z vama, da vajini podložniki ne zvejo, da sta prej lagala. Vidita torej, da sem vama dober in prijazen. Sedaj pa zahtevam resnice od vaju!"
"To sva vam vendar že povedala," je zatrjeval kjaja.
"V minoli noči torej niso jezdeli ptujci po vasi t" "Ne!"
"Niso bili trije jezdeci tukaj T" "Ne!"
"Na dveh belcih in jednem črnem konju T" "Ne!"
"Z vama niso govorili T"
"Kako bi mogli govoriti z nama, ko jih še tukaj ni bilo! Mi nismo videli nikakega ptujca."
"Tudi dobro! Dobro sem vama želel, vidva pa želita sama sebi tem dab&e. Lažeta mi in zato vaju pustim prepeljati v Drinopolje in sicer k »eii, k samemu podkralju. Zato sem tri kavase seboj pripeljal. Tam bodo s vama kmalu gotovi!"
" Poslovi ta se <wl svojcev!"
Videl t-em, kako sta se prestrašila.
"Ti »e šališ, efendi!" vzklikne kjaja.
"Kaj ti v glavo ne pade?" mu odgovorim in vstanem. "Reči vama nimam kaj več, poklical bodem svoje kavase." "Toda midva sva nedolžna!"
"Da rita kriva, vama bodo že dokazali. Potem sta oba zgubljena. Re-iiti sem vajo hotel, a tega nista hotela. Posledice pa pripišita svoji trmi!"
Odidem proti vratim, ko da bi hotel poklicati kavase; kjaja pa mi otopi aa pot in me vpraša:
"Mar je res, da >i naju hotel rešiti, efendi?" "Dat"
"Tudi sedaj še?"
"Hm, tega ne vem. Tajila sta!"
"Čepa priznava?"
"Potem je morda še čas!"
"Milostiv bodeš z nama in ne pustiš naju odpeljati?" "Odgovarjajta mi in ne vprašujta, me razumeta? Zvedela bodeta še pravočasno, kar sklenem. Krut pa nisem!"
Spogledala -ta Nočni čuvaj je dvignil roko, ko da bi hotel nekaj prositi.
"Efendi! Ne zve tega nihi-e, kar ti poveva?" vpraša župan. "Mislim, da ne!"
"Dobro torej! Zvedel boš resnico. Ne idi venkaj; ostani tu in reci nama, kaj želiš vedeti. Sedaj ti odgovoriva na vse."
Vsedem se zopet nt, svoje mesto in obrnem se proti nočnemu čuvaju:
''Po noči so šli torej ptujci čez vas?"
"Da!"
"Kdo je bil?"
"Po polnoči nek voz, v kterega so bili vpreženi voli. Pozneje pa so bili oni, za ktere hočeš vedeti." "Trije jezdeci?"
"Da."	- 4	v.
"Dva belca in jeden vranee."
"So govorili s teboj?"	I
"Da. stal sem sredi ceste in tam so me nagovorili." "So govorili vsi trije s teboj?" "Ne, samo jeden!"	' *
•■j, "Kaj ti je rekel?"	^	-
"Prosil me je. naj zamolcim, da sem videl tri jezdece, ako bi me utegnil kdo o tem vprašati. Dal mi je bakšiš." "Koliko?" "Dva pijastra."
"Oh, t< je pa res mnogo! Tn zn dva pijastra si p.domil zapoved pre-okovo in me nalagal?"
"Efendi, ne samo ta dva pijastra sta temu kriva." "Kaj pa še?"
" Vprašali so me, kako je našemu kjaji ime in ko «rai jim to povedal, so zahtevali, da jih povedem k njemu." "Si kterega med njimi spoznal?" "Nobenega."
"Oni pa menda kjajo poznali, ker so želeli govoriti z njim. Si jih ubogal in od vedel k njemu?" "Da."
Potem se okrenem k kjaju, ki se je za svojo kožo bolj bal, kakor njegov podlo/.nik. Njegov pogled je bi^ boječ in lahko je bilo uganiti, da nima čiste vesti.
"Povdarjaš še vedno, da ni bilo nikogar v vas?" "Bal sem se, efendi."
"Kdor se tre>e in boji. nima čiste vestil Zelo slabo spričevalo si daješ."
"Gospod, nisem si s-vest krivice."
"Odkod torej ta strah? Kaj res izgledam tako, kakor da bi se me moral bati, tudi ako je kdo nedolžen?" "O, tebe se nisem bal." "Koga pa?" N "Bal sem se Manah el Barša." "O, ali ga poznaš?"
"Da."	r	j
"Kje in kako si se sešel tam z njim?"
"V Mastanliju in I-milanu."
"Oseben davek je pobiral v Skoplju; prišel je v Seres, da se tam pogovori 7 o\d« tnimi prebivnlei. Tn od tnm je obiskal elasovit sejm v Menliku."
"Kedaj je to bilo?"
"Pred dvema leti. Potem je imel opraviti v Ismilanu in Mastanli in v teh krajih sem ga videl."
"Si tudi govoril z njim?"
"Ne. toda nedavno sem slišal o njem, da je vec davka pobral, nego bi ■mel in zato je bežal, fcel je v gorovje." .
"V gorovje iti" znaei, kakor sem že omenil, podati se med razbojnike. In zato mu rečem strogo:
"Tvoja dolžnost je bila prijeti ga, ko je prišel k tebi." "O efendi, tega si nisem upal storiti." "Zakaj ne?"
"To bi bila moja smrt. Toliko mož je v gorovju, povsod v vsakem »oteeki jih je dovolj in zaveznikov imajo ne vem koliko sto. Vsi se poznajo in maščujejo drug drugega. Če bi ga bil prijel, bi bili prišli njegovi prijatelji in me umorili!''
"Bojazljive« si in vsled tega so bojiš vršiti svojo dolžnost. Ti ne bi •mol niti treautek biti kjaja!"
"O, gospod, kako se motiš! Zase se ne bojim, toda prišli bi oni in ijali našo vaajSF
Sedaj se odpte* vrata in v odprtini se prikaže glava malega hadžija.
"Sidi," pravi, "govoriti moram s teboj."
Govoril je arabski in sicer v zapadnosaharskem narečju svoje domovine, menda ni želel, da ga^-azuaneta kjaja in njegov nočni čuvaj.
"Kaj se je zgodilo?" ga vprašam.
'1 Pridi hitro sem," mi odgovori, ne da bi mi razložil, česa želi.
Šel sem torej k njemu. Gotovo mi mr,a kaj zelo važnega sporočiti.
"Sedaj pa govori!" zaš.->ečem mu.
"Sidi," mi reče potihoma, da naju onadva nista mogla slišati niti razumeti. "Nek tukajšnji prebivalec mi je skrivaj namignil in odšel za hišo. Sledil sem mu, ne da bi kdo opazil in tam mi je rekel, da bi nam nekaj povedal, če -mm plačamo deset pijastrov."
"<Kje je sedaj?"
"Še vedno za hišo."
"Drugega ti ni nič rekel?"
"Niti besede."
(Dalje prihodnjič.)
Kretanje parnikov.
Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka :
24
AUSTRO - AMERIK. PROGA. V Trst in Reko:
marca......Martha Washington
V HAVRE, (francoska proga)
25 marca.............. La Savoie
1 aprila ............ La Touraine
8 aprila..............La Lorraine
15 aprila ............ La Provence
22	aprila ........'...... La Savoie
29	aprila ............ La Touraine
6 maja .............. La Lorraine
13 maja ..............La Provenoe
20 maja .............. La Savoie
27 maja ............. La Touraine
3 junija .............. La Lorraine
10 junija ............La Provence
17 junija .............. La Savoie
24 junija ............ La Lorraine
V BREMEN. (severonemški Lloyd.)
23	marca .......... Kronpr. Cecilie
30	marca ----Kais. Wilh. der Grosse
1 aprila......Prinz Fried. Wilhelm
(i aprila........Kaiser Wilhelm H.
13 aprila......Etroaprinz Wilhelm
20 aprila .... Kronprinzesin Cecilie 27......Kaiser Wilhelm der Grosse
V HAMBURG. (Hamburg Am Line.)
20	marca Kaiserin Auguste Victoria
27 marca ..........Graf Waldersee
10 aprila ................ Amerika
17 aprila ............... Cleveland
21	aprila .........President Grant
24	aprila Kaiserin Augusta Victoria
29 aprila ............ Deutschland
13 marca............. Philadelphia
V SOUTHAMPTON. (American Line.)
20 marca................. St. Paal
27 marca..............New York
3 aprila ................St. Levis
10 aprila ............ Philadelphia
17 aprila................St. Pa^
24 aprila ..............New Yoxk
1 maja .................St. Louis
8 maja .............. Philadelphia
y ANTVERPEN. (Red Star proga)
20 marca ............... Samlanč
27 marca .............. Gothland
3 aprila .............. Vaderland
10 aprila ................ Zealand
17 aprila .............. Kroonland
24 aprila ................ L&plane
naznX2hlo.
Dobili smo še več ducatov pratik; prodajamo jih pb 10^ komad, dokler nam zaloga ne poide.
Objednem pa naznanjamo rojakom, da smo Slovensko-Amerikaniki Koledar že razprodali.
SLOVENIO PUBLISHING OO..
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Pozorl Slovensko Zdravitteproslavlja v tem leta desetletni svoj obstanek in ob te] priliki bode slavni zdravaik Dr. I E. THOMPSON med Slovence porazdelil 10.000 knmik mebr-nih niigalnikov v spomin Vsaki rojak kteri pošlje »dotike sa-poStnino potrebnih znamk (ftempsov) dobi takoj ta lep spo«ni» v dar. Pišite takoj danes v materinem jeziku, ter našla vj^j te:
Slovensko Zdravišče, Dr. J. E. Thompson,
3-43 West 371H St
»t,
Now York.

V zalogi imamo sledečo zanimive knjige:
GROF MONTE ORISTO,
svetovna knjižnica v dveh fino vezanih knjigah, cena $4.50.
GROFICA BERAČI OA,
100 zvezkov, cena $6.50.
MALI VITEZ,
3 zvezki, cena $2.25.
RODBINA POLANEŠKIH,
3 zvezki, cena $2.50.
TISOČ IN ENA NOČ,
51 zvezkov, cena $6.50.
TRIJE MUŠKETEBJL
svetovna knjižnica, broširana $2.30, fino vezana $3.00.
Z OGNJEM IN MEČEM,
cena $2.50.
Vse te knjige je dobiti za označeno ceno poštnine proste pri:
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Frank Petkovfek
718.720 Market Stmt,
WAUKEGAN, J* J* J*
PrO lil J 8 bmtM 9MODKE —PAT1NTO-
VANA ZDRAVILA.
Predaja yp2Nl tJm
Pošilja
akih trt-
DENAR
WHITE STAR LINE. (V Southampton.)
24 marca .............. Teutonic
31 marca ................ Adriatic
7 aprila ................ Majestic
14 aprila ................ Oceani t
21 aprila ................ Teutonir
28 aprila ................ Adriatif
5	maja .................. Majestie
12	maja ................. Ooeani«
19	maja .................Teutonir
26	maja ................. Adriatif
V ROTTERDAM. Holland Amor. Line)
23 marca ................ Ryndan
30 marca ........ New Amsterdam
6	aprila ................ Postdan
13	aprila ............... Noordan
20	aprila .............. Rotterdam
27	aprila ................ Ryndan
MARKO KOFALT,)
844 & 846 So. 2nd Street, 8TEELTON, PENNA.
Pri poroča se Slovencem in Hrvatom * Steeltonu in okolici za izdelovanje kopnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (VolfmachO in drugih v notar aid posel spadajoči h stvari, ktere točno ia poceni izvriujem.
Dalje prodajem parobredne HatEe sa * stari kraj za vse boljie parnike in paro-bradne proge ter pošiljam deaarle ▼ staro domovino po najnižji ceni.
Mr. MARKO KOFALT je nai zastopnik sa vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.	"GLAS NARODA".
HARMONIKE
bodisi kakorSnekoii vrste izdelujem 1« popravljam po najnižjih cenah, b del' trpežno in zanesljivo. V popravo za nesljivo vsakdo poSlje, ker sem te nar 16 let tukaj v tem posla ia sedaj ▼ sve* jem lastnem domu. V popravek vsa« mem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kako rine kdo zahteva brez nadaHaih upraSanj.
JOHN WENZEL,
1017 E. 62nd Str.. Cleveland, O
Pozor! Slovenci Pozor!
^salonW
zmodernim kogijiščemt
Sveže pivo v sodickih in buteljkah k druge raznovrstne pijače ter un:"sk» smodke. Potniki dobe p.i meni čedne prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovana*; se toplo priporoča
Martin Potokar
(64 So. Center Ave. Chicago, li r
Zaatopalk **Glas Naroda" 82 Cortlandt Street, New York. WjhfM^fM^fM^
i¥ifi H<Tr»H# rji N 411» N fl IJ M41IJ H fTI* M iT 1 M tT r> H iff rj M CI 11 M4lHJi
Gompagnie Generale Traosaiiaminut
(Francoska parobrodna družba. '
imEICNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBLm'
Postni parniki ao:;
M dva vijaka..................14,300 ton, 90,000 komsa«* n^
L* Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000
•La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000	"
Touraine" „ ....................10,000 ,, 12,<.00
'LaBretagne"............................... g,000 „ 9,000
f,La Gasgogne"................................ s,ooo „ 9,(*io
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, HEW YORK
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
:araiki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih oi a r Lruoludne iz pristanišča 6t. 42 North Bi ver, ob Morton St., N, >
•LA PROVENCE	18. marca 1909	*LA SAVOiE	^2 april* liO»
•LA SAVOIE	26. marca" 190*	*LA TOURAINE	2U. api. li#»»
•LA TOURAINE	1. aprila 19W	*LA LORRAINE	• maja 10»»
•LA LORAINE	8. aprila IMS	*LA PROVENCE	12. maja 100»
•LA PROVENCE	IB. apr. 1M!	*LA SAVOIE	20. ma«a 190«.
M. W, Kozminski.
generalni agent
Ti Deaborn St.. CKfoa^o, IE}
•9
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Podružnica
6104 ST. CLAIR AVE. IN. E.,	CLEVELAND, O.
Denarje pošiljamo
de
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka narna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v k
___	__	do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna
hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisoč krat ču?e od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesl .ve hranilnice ali poso po 4 in 41/. odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obreati teke ■ i .(tieva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
^liU
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega ^ izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod nasto ► -ni -'Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan o lhoda, iia aiu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride
— piše ali brzojavi, kdaj
Vsak potujoč rojak naj nam v New Yor'c in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago odpelje na partiik, /akar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi
Velika zaloga vina in žganja.
Marija drill
Prodaja belo vino po..............70c. gallon
" črno vino po.............50c. "
D rožni k 4 galone za....................$11.00
Brinjevec 12 steklenic sa...............$13.00
ali 4 gal. (sodCek) za..................$16.00
Za obilno naročbo Be priporoča
MARIJA GRILL,
Clair Ave., IN. E., Cleveland, O.
ca dan pred odhodom parnika v New York, pride v ter ga
nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 468"7 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega čioveka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu ns slikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New^orku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še pro dajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno io koristno.
J530S St

Zdravju
najprimernejša pijača je
^LEISY F* 1 VO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmrla. Sadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lolay pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseli boijšiL gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-jn 6182 St. Clair *vC VE. kteri Vam dr^ge volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
QLEVELAND, O.
KK.VMi V^KS!.I( t O
le prezreti!
Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti ko se domu vrne.
Pko si Meo
ženo, otroke, ali pa soroa nike, ter pT.jaielje v Ameriko vzeti, potrebuješ čloTeka3 kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi za;>tOL pamo vse bolje parobrodne drtižbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Sllia Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
Mjski denar
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imaih iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
r