Zadnji JVlohikanec. Povest Iz leta 1757. P» J. F. Ckx>per-ju predelal Al. Benkovič. 29 Kora je padla na kolena, povzdignila roke in tiho pro_fla: »Moj Bog, Tebi se izročam. Stori z mano, kakor je Tvoja volja!« »Zena!« je ponovil Magva, ves hripav od besnosti. »Voli!« A Kora se ni zmenila za njegove pretnje. Huronec se Je tresel po vsem životu. Dvignil je roko, pa mu je takoj Eopet omahnila. Strašen boj mu je divjal v prsih. Še enkrat je dvignil nož — ta htp pa sn je razler?el strašen krik. Unkas je z vrtoglave višine skocil na skalo, kjer je Magva pretil deklici. Huronski poglavar je iznenaden odskočil, ta trenotek pa je jeorabil eden izmed Huroncev in z nožem «unil Koro v prsi, da je mrtva padla vznak. Ta nepričakovani umor je Magvo tako razljutil, da je morilca zviškoma sunil v prepad, Unkasu, ki se po skoku ie ni pobral 8 tal, pa je nož porinil v hrbet. Kot ranjen panter je Mohikanec skočil pokoncu. Ta hip pa ga je Huronec zgrabil za roko in ga trikrat z nožem #unil v prsi. Unkas ga je še enkrat pogledal z neizrekljirim zaničevanjem, potem pa mu je mrtev padel k nogam. >Milost! Usmiljenje!« je zakričal Heyward od zgoraj. Krvavi nož vihteč nad glavo, pa ga je Magva porogIJivo pogledal in zmagoslavno zakričal. Z besnim krikom mu je odgovoril lovec, ki je hitel preko skal in prepadov proti morilcu. Ko pa je prisel na kraj sramotne morije, je _a skali našel samo še mrliče. Obupno se je ozrl na mrtveca, poiem pa je pričel plecati po strmi, skalni steni, ki se je dvigala pred njim. Na vrhu je stal nekdo s preteče razprostrtimi rokami. Sokol je dvignil puško, ta hip pa je priletela z višine skala naravnost na glavo bežečemu Huroncu. Zdaj šele je spoznal Sokol, da je to David. Takoj nato se je iz skalne špilje pokazal Magva, skočrl čez široko razpoko in pričel kvišku plezati na kraju, kjer ga David ni mogel zadeti s kamenjem. Ko bi bil akočil še enkrat, bi bil Huronec na var- nem. Predno pa je to storil, se je še enkrat ustavil, požugal lovcu s pestjo in zakričal: »Bledoličniki so psi! Delavari so babel Magva jih pušča na skali, da jih požro vrani!« Zdaj se je pognal in skočil, pa mu je izpodletelo. Da bi ne strmoglavil v prepad, se je z obema rokama oprijel iz skale rastočega grma.  Sokol je trepetajoč od razbiirjenosti zasledoval vsako  njegovo kretnjo. Magva se je z rokami spuščal po grmovju navzdol, dokler z nogami ni dosegel skalnega pomola. Še enkrat je napel vse sile, da bi se vzpel na rob prepada,  kar se mu je nazadnje tudi »posrečilo. Ko je še klečal, takrat pa ga je Sokol vzel na muho. Pok se je odbil od sten — Huroncu je omahnila roka, telo se je nagnilo vznak, še enkrat je kljubovalno dvignil pest, potem pa je z glavo naprej strmoglavil v zevajoči prepad. XVIII. Žalovanje. . .A-::'«.- i»i.J_ _ Vzhajajoče solnce je našlo drugi dan Delavare r veliki žalosti. Bojni hrup je minil, Ijudstvo se je bilo kruto maščevalo nad Mingi zaradi sramotenja. Njih taborišče je bilo razdejano. Ena sama črna, kadeča se razvalina sredi zelene okolice je kazala, kje je stalo še pred nekaterimi urami. Tropi lačnih vranov, krožečih nad bližnjimi dolinami, so prieaji o mrtvecih, ki so ležali naokoli. Niti zmagosiavnega vriskanja, niti slavospevov ni bilo slišati; zmagoslavcev se je bila polastila globoka žalost. Delavarske koče so bile zapuščene. Ženske, otroci in vsi vojščaki so se bili zbrali na polju, kjer so y spoštljivem molku napravili širok krog. Vso množico je navdajalo isto čuvstvo, vseh oči so bile uprte v sredino kroga, kjer sta ležala mrliča. Šest delavarskih deklic, ikaterim so doige črne kite padale čez prsi in rame, je stlalo dišeča zelišča in gozdne cvetlice na mrtvaški oder, na katerem je pod indijanskimi oblačili počivala blagosrčna Kora. Mrliču ob nogah je sedel neuto.ažljivi Munro. Kruti udarec mu je bil upognil glavo in poglobil gube na njogovem celu. Zraven je stal David. Odkrito glavo mu je žgalo pripekajoče solnce, ne- mirni. žalostni pogiedi pa so mu uhajali zdaj na malo knjjžico, ki jo je držal v roki, zdaj na bitje, zaradi katerega js njegova žalostna duša koprnela po tolažbi. Malo proč je stal Heyward, naslonjen na drevo. Z vso silo je komaj premagoval svojo bolest. Še bolj žalosten in gan! lv je bil pogled na Unkasa, kl je sedel tu, kakor bi bil še živ. Obesili so bili na njega vse okraske, kar jih je premogel njegov rod. Krasna pere3a so mu kimala na glavi, telo pa mu je bilo okrašeno s samimi novci, prstani in obročki. Pred truplom svojega nesrečnega sina jj ^vdel Čingagok brez orožja in nakiia. Tudi nobenih barv ni bilo ve2 videti na njem razen višnjeve ž lve, znamenja njegovega rodu, ki mu je bilo neizbrisljivo užgano na prsi. Očesa nl odmaknil z nemega obraza dragega sina. Sedel je tako nepremično, da je bilo videti, kakor bi bil mrtev kot njegov sin, ^a mu ni včasih bolesten izraz krčevito spačil obraza. Poleg njega je stal Sokol ob puško uprt ter je zamišljen gledal pred se. Tamenund, obdan s starešinami svo jega rodu, je sedel na vzvišenem prostoru, odkoder je lahko videl vso nemo žalujočo družbo. Sredi kroga je stal tudi častnik v francoski uniformJ, malo v strani pa njegov konj, obkoljen s četo vojakov, kl so bili očividno pripravljeni za daljše potovanje. Tujec je bil poslanec kanadskega namestnika z važnimi naročili za sklepanje miru. Prepozno je bil prišel, da bi preprečil krvave prepire. Le kot nema prica se je mogel udeležiti po grebnih slovesnosti. Bilo je že proti poldnevu, Ijudje pa so še vedno molče stali okrog mrtvecev. Drugega ni bilo slišati kot zdajinzdaj pritajeno ibtenje. Nihče se ni ganil razen deklic, ki so pi> hajale in odhajale, sipajoč cvetlice na mrliča. Nazadnje se je zganil sivolasi patrijarh. Opirajoč se ob rame svojih spremljevalcev, se je dvignil 8 sedeža. Gibal se je tako slabotno, njefjjovo telo je bilo tako onemoglo, kakor bi ga od prejšnjega dne težilo še eno stoletje. Z votlim, komaj slišljivim glasom je izpregovoril: »Možje Lenapi! Obraz Velikega Manita se je skril zi oblak. Njpgovo oko se je obrnilo od vas, njegovo uho je zaprto, njegov jezik ne da odgovora. Ne vidite ga, a ga ču- tite. Odprite srca in ni'kdar ne govorite laži. Možje Lenapi! Obraz Velikega Manita se je skril za oblak!« Gluh, slovesen molk je sledil tem piriprostim, svečanim besedam, katere je množica sprejela s takim spoštovanjem, kakor da jih je govoril sam Veli'ki duh. Čez nekaj Časa se je oglasilo tiho petje mrtvecema na čast. Bili so inehki, tožedi glasovi žensk, ki so menjaje se izražale svoja čuvstva. Delavari so poslušali, kakor bi bili zacarani, samo izpreminjajoci se izraz njih obrazov je kazal, kako globoko so bili ginjeni. Besede peVk so se obracale na Unkasa, slaveč njegovo mlado življenje, in na belo deklico, ki je momla umTeti daleč proč od domovme. Potem je stopil naprej resen vojščak ter obstal ob LJnkasu. »Zakaj si nas zapnstil, ti ponos Lenapov?« je izprcgovoril, obračajoc se proti mrliču. »Tvoje življenje je bilo kratko kakor čas, katerega solnce stoji za drevjem, a tvoja slava je jasnejša kakor njegova luč opoldan. Odšel si, mladi voj«ča.k, a pred tabo je odšlo sto in sto Huroncev, da ti popravijo pot, ki vodi v deželo duhov, ter ti jo ocistijo trnja in grmovja. Tvoje noge so bile kakor orlova krila, tvoje roke težje kakor padajoče voje smreke, in tvoj glas kakor glas Manita, kadar govori v oblakih. — Slab je jezik Utave«. je pristavil in žalostno pagledal čez žalovaloe, »težko je njegovo srce. Ponos Lenapov, zakaj si nas zapustil?« Nastopilo je še več vojščakov, ki so pcli ali govorili slavo pokojnemu mlademu poglavarju. Ko so vsi umolknili, je naokrog zopet nastal globok molk. Pretrgal ga je tih, votel glas, kakor bi prihajal od daljne godbe. Polagoma se je ponavljal vfcdalje bolj raz^očno, <lokler ni bilo nazadnje slišali tihih, tožečih besed. Cingagok je pel svoj mrtvaški spcv. Vsi so s spoštovanjem povesili oči, da bi očetove žalosti ne motili z radovednimi pogledi. Čedaljc slabeje je zvenel trepetajoči spev, dokler nazadnje ni popolnoma umolknil, kakor bi ga bil veter odnesel. MohLkaitfeve ustnice so se stisnile. Kakor poprej mu je srepi pogled obtičal na sinovem obrazu. Star poglavar je dal deklicam znamenje. Stopile so k mrtvaškemu odru, na katerem je ležala Kora, dvignile no- sila ter jo odnesle počasnih korakov, pojoč novo mrtvasko pesem. David se je sklonil k Munru, rekoč: »Zemske ostanke tvojega otroka neso pokopat. Pojdimo za njimi, da po kršcansiko pomolimo na njenem grobu.« Munro se je vzdramil iz otopelosti, naglo vstal in je sledil pc^rebu z držanjem vojaka, a z žalostnim obrazom potrtega oceta. Ko so vsi odšli, so se Delavari zopet ustopili okrog Unkasa. Z mladimi smrekami porastel griček je bil izbran za Korino grobišče. Deklice so spustile odprto, iz brezove skorje napravljeno krsto v jamo in nametali nanjo prsti, listja in mladik. Nazadnje so jo popo-lnoma zasule s prstjo. David je končal ganljivo priprosti obred z resnobnim psalmom, ki so ga Indijanke poslušale s spošlijivo pozornostjo. Munro se je odkril in je stal s sklenjenimi rokami ob grobu svojega otroka. Ko je bilo petje koncano, je še poprosil kraj n^ega stoječega Sokola, naj se v njegovem imenu zahvaK deklicam za sočutje, ki so ga izkazovale njegova hceri. V tem pa mu je francoski častnik roko položil na ramo in pokazal na četvorico mladih Indijancev, ki so nosili skrbno zagrnjeno nosilnico. »Pripravljen sem, gospod!« je rckel Munro nato. »Čas je, da odidemo.« Tudi Heyward se je že pripravljal k odhodu. Medtem, ko so drugi zasedali konje, jo še enkrat Sokolu slisnil roko in ga spomnil obljube, da ga pozneje obišce v ang^eški armadi. Potem je sko^il v sedlo in zajahal ob nosi^nico, iz katere je priba:alo Elize prilajevano ihtenje. Kmalu potem so bili vsi belokožci razen Sokola izginili v temnem gozdu. Dolgo je še trajala prijateljska zveza, ki je priproste otroke divjine družiia s tujci v skupTii nesreei. Še dolgo let je bila med Indijanci ohranjena povest o beli deklici in mladem Mohikancu. Od Sokola, ki je bil še nadalje posredovalec med njimi in civiliziranim svetom, so zvedeM, da je Siva giava kmalu od?el k svojim opotam in da io Odprta roka njegovo hčer Elizo spravil v naselbino bledolicnikov, kjer se je kot njegova žena po tolikem trpljenju zopet naučila srečnega smehljanja. — Ko se je bil Sokol poslovil od odhajajocih prijateljev in se vrail k Unkasu, je prišel še o pravem casu, da se je še enkrat ozrl nanj, predno so ga oblekli v zadnjo njegovo obleko iz kožuhovine. Potem so ga slovesno odnesli h grobu in ga spustili v jamo z obrazom, obrnjenim proti vzhajajocemu solncu. Bojno orožje in lovsko orodje so mu dali na daljno pot, v brezovi skorji, toi je krila njegovo truplo, pa so pustili odprtino, da bo njegov duh imel prostora, kadar se bo hotel vrniti v mrtvo truplo. Še enkrat so se vsi pogrebci ozrli v Čingagoka. Pričakovali so od njega, da bo izpregovoril. Mohikanec je uganil željo svojih bratov, dvignil resni obraz, živo pogledal naakrog m rekel: »Zakaj žalujejo moji bratje? Zakaj plakajo moje h?ejTke? Ker je odšel mlad vojščak lovit v srecnih gozdih? Ker je pog'avar častno končal pot svojega življenja? Dober jte Dil, vesten in pogumen je bil. Manito potrebuje takega vojščaka, zato ga je poklical k sebi. Jaz sem samo še suho deb!o, ki so mu odsekane korenine in veje. Moj rod je pregnan od bregov slanega jezera in s hribov delavarskih. Sam sem ostal —« »Ne«, mu je Sokol segel v besedo. »Nisi sam, Kača. Razlione barve sva, a Bog je odločil, da hodiva ista pota. Kakor ti, tudi jaz nimam sorodnikov in skoro da tudi ne domovine. Tudi jaz sem Unkasa ljubil kot sina, nikdar ga ne pozabim. Zapustil naju je za nekaj casa, Kača, a ti nisi sam!« Ginjen je Cingagok prijatelja prijcl za roko. Soize vojščaikov so rosile svežo prst kot rahle deževne kapljice. Nastal je s^ovesen molk, dokler Tamenund ni še enkrat dvignil glasu in rekel: »Dosti je! Pojdite, otroci Lenapov, jeza Manita še ni jto^ažena. Čemu bi Tamenund še hodil po zemlji? Predolgo ie trajal moj dan. Ko je bilo jutro, sem videl svoj narod" močan in srečen, a zdaj, ko se bliža noč, sem moral gledati, kako ste položili v grob Unkasa, zadnjega Motokanca.« (Kanec.) ._