)
/
Dne 7. XI. 1954 je Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Velenju polagalo svoj obračun na kulturno prosvetnem področju za dobo od lanskega avgusta pa do danes. Ze okoli 8. ure zjutraj je rudarska godba začela pred Domom Svobode igrati koračnice, kmalu nato pa so se začeli zbirati člani druš'va. Nekaj minut po deveti uri je v kinodvo-rani ob navzočnosli ca. 120 članov oivoril občni zbor podpredsednik dru-šva tovariš Mavzer. Nato se je v počastitev dneva izvajal kratek kulturni program, v katerem so sodelovali moški pevski zbor pod vodstvom tov. Bauer-manna, in sicer z »Delavskim pozdravom« od Schewa, Sattnerievo pesmijo »Pogled v nedolžno oko« in Adamičevim »Vasovalcem«. Nato je tov. Furlan Zdenko ob spremljavi klavirja recriral Zupančičevo »Dumo«. Sledil je violin, ski solo »Gavota« od Couperina, katero je igral učenec glasbene šole Borut Jenko. Program pa je zaključil tovariš Bauermann z Dvoržakovo »Humoresko« in Moskovvskega »Kuvijakom« za violino in klavir. Pri klavirju je bila tov. Bogeličeva.
Na dnevnem redu je bila nato izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja, dveh overovateljev ter treh članov volilne komisije. Tovariš Mavzer je v delovno predsedstvo predlagal kot predsednika tov. Šmajsa, tov. Kurnika in tov. Grčarja kot člana. V imenu izvoljenega delovnega predsedstva se je tovariš Šmajs zahvalil za zaupnico, ki so mu jo navzoči člani Svobode podelili z izvolitvijo. Nato je delovno predsedstvo prevzelo nadaljnje delo in
Vete*tiski
LETO II - ŠTEVILKA 14
IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE
CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI 10 DIN
VELENJE. 20. NOVEMBRA 1954
I il J »71 fl
UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO - UREDNIŠTVO- RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. 622-T-4 PRI N. R. ŠOŠTANJ. TISK CFI ISKE TISKARNE V CELJU
13

predlagalo prisotnim članom imenovanje še ostalih delovnih funkcionarjev. Za zapisnikarja sta bila izvoljena tov. Podlesnik Anica, učiteljica in tov. Mavec, nameščenec; za overovatelje tov. Pfajfer Vera, profesor in Močilnik Anton, rudarski nadzornik. V volilno komisijo so bili imenovani Dermol Hin-ko, učitelj, Jamnikar Ivan, predsednik delavskega sveta RLV Beuermann Ri-hard, nameščenec in direktor elektrarne tov. Hudovernik Edo.
Kot naslednja točka programa občnega zbora je bilo poročilo upravnega odbora, katerega je podal bivši tajnik DPD Svoboda tov. Vrečko Karel.
listični prevzgoji našega delovnega človeka. Tudi kvaiileta podajanj se ie nekoliko dvignila. Inscenacije vseh iger so bile .kljub malemu, nepraktičnemu in tehnično dokaj pičlo opremljenemu odru, lepe in moderne.
Skušamo z vsemi napori, da se dvignemo iz tipičnega diletanlizma, ki ie še pri nas, kot pri igralcih, tako še bolj pa pri publiki, na višjo raven gle-
dališke umetnosti To nam delno že uspeva. Zavedamo se pa tudi tega, da je to težko in-dolgotrajno delo, ki pa rodi uspehe. Rastoče potrebe pa nam narekujejo čimprejšnjo izgradnjo modernega, sodobnega odra. S sodelovanjem vseh delovnih ljudi pri nas v Velenju in okolici ter gmotno podporo podjetij in proračuna nam bo uspelo zgraditi veličasten prosvetni dom.
Glasbena sekcija
Poročilo upravnega odbora Delavsko prosvetnega društva »SVOBODA Velenje za minulo poslovno leto
Letos v juniju sta pretekli dve leti od ustanovitve naše »Svobode« v Velenju. Ob današnjem II. občnem zboru, ko pregledujemo delo naše kulturno-pro-svetne organizacije vidimo, da smo v minulem poslovnem letu že prišli iz fiksnih početnih organizacijskih težav, ki so bile značilne za prvo leto po ustanovitvi »Svobode«. Kljub temu, da je naša »Svoboda« nasledila bivšemu SKUD »Ivan Cankar«, ki je kot sindikalno prosvetno društvo delovalo le po produkcijsko organizacijskemu načelu, dočim smo nato v »Svobodi« prešli na teritorialno.organizacijski sistem ter s tem zajeli v resnici vso Velenje, to je poleg delavstva rudnika kot največjega objekta in Elektrarne še vse ostale delavske kolektive ter zlasti naše prosvetne delavce — učitelje in profesorje ter tako zlili vse delovne ljudi v tisto praktično soži'je, kar pomeni, da smo dosegli le listo, kar je med drugim tudi ugotovil kongres »Svobod«, da smo frontalno obrnjeni v sredo našega družbenega dogajanja.
Tudi v minulem drugem poslovnem letu nas ie navdajala prvenstveno misel na ono, kar nam ne sme nikdar izpred oči, namreč naslednje dejs'vo: Velenje dobiva z vsakim dnem večji pro!elar-ski značaj, šaleška dolina, bogata po premogu, se z neverjetno veliko naglico industrializira. V tem velikem po-rajajnju delavskega razreda pa igra naša »Svoboda« veliko vlogo kot žarišče in svetilnik delavskega razrednega duha.
V drugem poslovnem letu smo tudi že opazili delne sadove tistih naših osnovnih teženj in ciljev, ki smo jih zastavili že ob ustanovi'vi naše »Svobode«. To je namreč investicijska izgradnja odnosno zagotovitev tistih minimalnih objektov, ki so potrebni, da bi se kulturno-prosvetno delovanje normalno odvijalo. Z letnim gledališčem na Jezeru, ki pa se je kasneje v glavnem uporabljalo za kino predstave, smo poleg obstoječe kino člvorane, odnosno odrske dvorane že dali možnost delovanja naši domači dramatski družini tudi poleti, poleg tega pa dali možnost gostovanja sosednim »Svobodam«, bodisi pevskim zborom, odnosno dramatikom in folklornim skupinam ter s tem gojili tesne stike z našimi ostalimi bratskimi »Svobodami«.
Nismo pa še imeli možnosti v drugem poslovnem letu realizirati naše največje naloge, t. j. pričetek gradnje novega kulturno-prosvetnega doma. O tem bi še spregovorili pri našem bodočem programu dela.
Upravni odbor »Svobod«« je imel v minulem poslovnem letu 5 rednih ter 2 izredni seji (kar je sicer manjše število od prvega poslovnega leta 11), vendar pa so bili pogostejši sestanki izvršnega odbora, ki je z vodji posameznih odsekov sproti reševal tekoče probleme. Kratek opis vsega celotnega dela našega poslovnega leta pa je razviden iz poročil posameznih sekcij, kot sledi:
Dramska sekcija
Dramska sekcija ima približno 100 aktivnih članov. V preteklem poslovnem letu so se vrste igralcev podkrepile z novimi igralci iz vrst mladine. Če se bo s takšno prakso nadaljevalo, se bo igralski kader iz leta v leto večal in krepil z novimi igralci. Poudari'i je treba tudi to, da je polovica igralcev iz vrst delavstva.
Gledališka sezona se je v lanskem letu pričela precej jjozno. Kot prva je bila dana na oder ponovi'ev operete »Planinska roža«, ki je doživela tri polno zasedene predstave. Poleg igralcev so sodelovali fudj pevci in orkester. Operejo je režimi tov. Verdelj Avgust, dirigiral tov. Planko Leopold, pevski zbor pa je vodil tov. Venišnik Ciril. Omembe vredno je tudi to, da je v vsej sezoni imela ta uprizori'ev tudi močan finančni efekt. Opereto je poslušalo okoli 1.000 oseb.
Po skoraj dveh mesecih razmaka je tov. Mavec Maks kot režiser postavil na oder belgijsko dramo z vsebino iz prve svetovne vojne »S'ilmondski župan«. Ta drama je doživela rve predstavi in je bila med občinstvom toplo sprejeta. Videlo jo je okoli 500 oseb. Mesec dni kasneje je režiser Furlan Zdenko pripravil upmori'ev drame ameriškega drama!ika O. Nei'Ia s socialno fema'iko, »Anna Chris'ie«. Ta drama je bila na našem odru trikrat uprizorjena. Poleg tega se je z njo gostovalo v Senovem, kier je bil obisk zelo dober. Svoboda Senovo je naš igralski ansambel lepo in fovariško sprejela. To dramo si je ogledalo okoli 800 delavcev.
V aprilu nam je mladinski režiser tov. Majerhold Ruža postavila na oder igro za otroke »Alenčiea-Dese'nica«. V njej so nastopali večinoma šolski otroci. Imela je lep uspeh in je doživela š iri predstave, ka'ere si je ogledalo okoli 1300 odraslih in otrok.
Dramska sekcija je poleg tega na-š'udirala spevoigro v enem dejanju »Polka je ukazana« in sicer prvič z ansamblom iz vrst odraslih. S to spevoigro je nastopila na proslavi 29. novembra. Kasneje se je is'a s'var naš'udjrala z mladinskim ansamblom, ki je nastopil letos v poletju na mladinskem fes'ivalu v Kopru in poleg ostalih ansamblov iz šoštanjskega okraja žel zadovoljiv uspeh, tako da je bil povabljen za drugo leto v Koper na brezplačen oddih. Ta spevoigra se je ponovila ob priliki proslave 35-letniee SKOJ letos v Pesjem.
Poleg domačih nastopov smo imeli na našem odru tudi gostovanja. Prosvetno druš'vo »Svoboda« iz Žalca je gostovalo pri nas z Gobčevo operefo »Hmeljska princesa«. Poslušalo jo ie 3C0 oseb.
Dramska družina iz Šaleka je gostovala s komedijo »Kdo je požigalec« in zadovoljila naše gledalce z vedrim kmečkim humorjem.
Industrijska kovinarska šola iz Celja pa je razvedrila naše malčke z gostovanjem lutkovnega gledališča.
Za strokovni dvig in kot nagrado aktivnim igralcem je dramska sekcija organizirala skupinski izlet in ooled dveh predstav v celjskem, gledališču, posebno, ker se redna gostovanja 'eoa gledališča ne dajo vpelja'i v Velenju zaradi previsoke režije (stroškov). Za pozdravi i bi {.ilo tudi 'organiziranje ogleda oper v Ljubljani ali Mariboru. Zaradi visokih potovalnih stroškov in z o/irom na pridobljeno strokovno znanje bi bilo zaželjeno, da drušvo, kol do sedaj, tako tuči v bodoče krije delne stroške takih skupinskih ogledov Vrhunskih predstav.
Na koncu poročila je vredno omeni'i tudi to, da je bil naš repertoar skrbno izbran in, da nam nihče ne more oči-ta'i da smo na oder postavili plehke stvari ali dela, ki ne bi tila v skladu z našo stvarnostjo ali škodljiva socia-
Glasbena sekcija je svojo sedanjo organizacijsko in vsebinsko obliko dobila iz pogrebe po enotnem, koordiniranem delu ter tesnejšo medsebojno povezavo posameznih glasbenih ansamblov, tako godbe, orkestra, pevskih zborov in glasbene šole. Vsi ti odseki so do nedavnega preds1av*ja»'i vsak svojo ločeno sekcijo. Posledica tega je bila, da je bilo delo z ozirom na celotno delovanje na glasbenem področju več ali manj stihijsko v pogledu na vsebino kot na zunanjo obliko teqa delovanja. Na drugi redni seji DPD »Svobode« pa je bil potem sprejel osnutok reorganizacije v^eh glasbenih skupin v eno samo glasbeno sekcijo z enotnim vods'vom. ki ga predstavljajo vodja sekcije tov. Beuerman Rihard ter po eden do dva člana posameznih ansamblov, ki skupaj odgovarjajo za delo celotne sekcije. Ta nova organizacjska oblika se ravnokar izvaja. Tako sestoji sedaj glasbena sekcija iz naslednjih glasbenih skupin: Godbe na pihala, orkestra, pevskih zborov (mešanega in moškega) ter glasbene šole.
Kot posebno nalogo v bodočnosti si je glasbena sekcija postavila obvezo, da bo poskusila prilegni'i vso mladino, ter ji nucli'i potrebno-glasbeno izobrazbo, ki je danes že takorekoč kul-
turna potreba vsakega kulturnega človeka v naši socialistični družbeni ureditvi.
Pri svojem dosedanjem delu so se posamezni glasbeni ansambli morali bori'i s precejšnjimi težkočami, ki v večini primerov še danes niso odstranjene. Mnenje članov sekcije je na pr. da bi bilo možno ustvari'i v posameznih podjetjih, kjer so le-ti člani zaposleni, tak razpored dela, da bi bilo možno vsem članom posameznih ansamblov vedno in redno poseeati vaje, ki so v resnici mnogokrat več ali manj para-lizirane, ker manjka ta ali oni godbenik ali pevec, brez katerega se težko izvede uspešna vaja. Poleg tega je bilo dosti specifičnih težkoč pri posameznih skupinah kot n. pr. pri godbi, pomanjkanje instrumentov, pri pevcih pomanjkanje arhive, pri glasbeni šoli pomanjkanje prepo'rebniil prostorov za individualno poučevanje. Kljub temu pa je šlo delo naprej, čeprav ne tako uspešno kot brez teh težkoč.
Če malo natančneje pogledamo delo posameznih odsekov, tako godbe, orkestra, pevskih zborov in glasbenejšole, bomo lahko dobili malo boljši pregled dela glasbene sekcije, nje uspehe kot tudi neuspehe.
Godba na pihala
Godba na pihala je š4ela ob lanskem občnem zboru 21 mož zasedbe.-'Danes jih ima pa 25. Med to dobo je bilo več sprememb. Tako je nekoliko članov godbe prenehalo sodelovaM zaradi bolezni, eden je odšel na odsluženie vojaškega roka, drugi v rudarsko šolo, Okorn Franc pa je bil celo izključen zaradi niegovega nediscipliniranega in netovariškega odnosa do ostalih kot do celotnega društva.
Medtem je pris4opito k go^hi nekaj novih moči, v glavnem mlajših, katerim bi pa bilo potrebno omoo^ei'i uspešno šolanie na ins1rumen'ih, ki jih le delno obvladajo. V mesecu maju t. 1. je podba dobila novega kapel-nika tov. Grebenška. ki je nasledil tov. Vav. šiča. T^v. Grebenšek ima dobro voljo, pa tudi potrebno znanje za vodstvo goHhe, na žalost pa mora računati na težave, tako v poo'edu članstva kot instrumentov. V zadnjem času je godba sicer nabavila nekaj dobrih instrumentov, s čemer je ta problem deloma zmanjšala. Omenjenih 8 instrumentov je go^ba nabavi'a iz sklada, ki gi ie pred časom odobril delavski svet RLV, Potrebno pa bi bilo nabavi'i še nekaj instrumentov, da bi vsaj v tem pogledu ne bilo težkoč pri nadaljnjem delu.
Godba je imela od lanskega avgusta pa do danes 91 vaj, povprečno 6—7 mesečno. Najmanj jih je bilo v febru-
arju, in sicer samo dve vaji, največ pa v juniju, in sicer 11 vaj.
Vaje je posečalo povprečno 16 godbenikov. Kar se pa tiče ustvarjalnosti godbe, je le-ta zaradi zgoraj omenjenih razmer ter nekaterih neurejenih odnosov posameznih članov in tudi nediscipline, več ali manj paralizirana posebno na področje koncertne dejavnosti, kjer v tem obdobju ni bilo nobenega sličnega nastopa. Požrtvovalno je pa godba sodelovala na 19 manifestacijah, odnosno proslavah, kol so: 29. XI., 1. V., 3. VIL, 19. IX. na Ostrožnem itd. Kot tudi ob priliki demonstracij lanskega leta okoli 8. X. itd„ Poleg tega je godba igrala na 6 pogrebih umrlih.
Zelja godbe je, da bi se ji omogočilo ob sodelovanju celjske godbe, ki ima enako uglasitev instrumentov, naštu-dirati kak koncert, da bi na ta način lahko prikazala, kakšna naj bi bila v bodočnosti velenjska godba.
Predvideno je, da bo »Svoboda« v prihodnosti nabavila komplelno novo garnituro instrumentov, v svrho ustanovile mladinske godbe. Problem je v samem nabavljanju teh instrumentov, ki se" jih nove dobi le iz inozemstva. Ko bo pa ta dolgoletni sen velenjskih godbenikov uresničen, bo tudi velenjska godba z novim, mladim kadrom lahko^ zopet zaslovela, kol je slovela nekoč, ko so bili še današnji zaslužni člani pri najboljših močeh.
Orkester
Orkester, ki je lansko leto šlel še
14	članov, je po krivdi nerazumevanja neka'erih in pa zaradi neumestnega medsebojnega trenja, z igranjem več ali manj prenehal delova i že v decembru lanskega leto. Kljub lemu pa je nastopil pod vodstvom tovariša Planko Leopolda na raznih proslavah, kot na primer za Dan republike ali pa v sodelovanju z dramsko sekcijo ob uprizori'vi »Planiske rože«.
Sedaj so izgledi, da bo delo orkestra zopet oživelo. Trenutoo š'eje orkester
15	članov, predvidevamo pa, da bo v bližnji bodočnos'i imel okrog 20 članov, posebno ko se pred njega postavljajo resne naloge, kol na primer sodelovanje z dramsko sekcijo pri uprizori vi opereto »Pri treh mladenkah«. Posamezni čla.ni orkestra so v malih komornih zasedbah priredili v zadnjem tromesečju tri koncer'e, od teh 2 za odrasle in 1 za gimnazijsko mladino. Čeprav je bil spored ieh konceriov
sorazmerno resne glasbene narave, je bilo na koncertih, posebno na zadnjem, kar lepo štovilo poslušalcev. To |je dokaz, da je tudi velenjska publika zrela in sposobna dojemaM tudi resnejše komorne glasbene stvaritve. Potrebno je v bodoče skrbeti, da se bodo taki koncerti redno nadaljevali fer vedno izvajali iudi za mladino, tako gimnazijsko kol oslalo, ob za njo primernem predavanju, s čemer bomo dosegli, da bomo našo mladino sčasoma vzgojili v koncertno publiko.
Sicer to ne spada konkretno pod kul :urno dejavnost »Svobode«, vendar bi bilo umestno naglasili, da je bila težnja orkestra budi v tem, da nekdanji Jazz na jezeru zamenja s primernejšo salonsko zasedbo, katere namen je, posredovati ludi na takem mestu poleg zabave namesto dekadeninega jazza iz glasbenega stališča gotovo več vredno vedro in veselo salonsko glasbo.
Pevski zbor
V Velenju obstojata moški in mešani pevski zbor. Mešani pevski zbor je v preteklosti dokazal, da je zmožen nastopali s kvalitetnim programom ter bo tudi v bodočnosti pod vodstvom tov. Kmecl Bože zopet redno pričel z delom in pripravami za nastop. Poleg tega čakajo tudi mešani pevski zbor v prihodnosti velike naloge, ko bo sodeloval pri operetah. Tega bi se morali zavedati tudi posamezni člani zbora in redno prihajati na vaje, ko se bodo zopet začele. Težave je imel ta zbor v preteklosti predvsem iz strani moških pevcev, pri katerih je bilo opažati tendenco za sodelovanje samo v moškem zboru-, da sploh ne omenjamo gotovo nepevske in neglasbene izpade nekaterih posameznikov, ki bi bili lahko veseli in ponosni, da so v takem zboru sploh lahko sodelovali in se nekaj naučili. Poleg tega pa bi si morali biti pevci tega zbora svestni, da en koncert še ni opravičilo za gostovanje. In če takega gostovanja potem ni bilo, ne bi smeli enostavno izgubiti volje do nadaljnjega dela, temveč nasprotno, še bolj žilavo bi morali zagrabili za delo ter vaditi in nastopati in si na tak način priboriti možnost za gostovanje. Pevovodja tov. Kmecl je v mešani zbor položila gotovo ogromno truda in požrtvovalnosti in ji moramo izreči vse priznanje za njeno delo.
Moški zbor se do nedavnega na koncertih ni udejsivoval, sodeloval pa je na nekaterih proslavah in pogrebih Za mrtvilo v tem zboru, ki je vladalo skorai dve leti, gotovo nista kriva oba pevovodja Lukman in Venišnik, ki sta od časa do časa poskušala zbor zopet postaviti na noge, temveč so v glavnem krivi pevci, ki so mnogokrai neupravičeno izosiajali od vaj. S tem ne samo, da so zavirali delo zbora, temveč so se tudi netovariško ponašali napram ostalim pevcem. Ti so mnogokrat zaman prišli na vaje, ki se pa niso mogle redno vršili, ker je manjkalo več ali manj pevcev v posameznih glasovih Rred približno dvema mesecema je moški zbor začel vaditi in sodeloval na komornem koncertu, na katerem je nastopalo 15 pevcev. Obiskovanje in posecanje vaj za pripravo tega koncerta ie bilo skorajda nekakšna izjema v ze navedeni praksi pevcev, kajti bili so v tem pogledu precej disciplinirani m so redno prihajali na vaje. Objek ivna težava pri tem zboru pa je ta, da enako koi pri godbi tudi tu ni skoraj nikoli mogoče dobiti skupaj več kot dve tretjini pevcev, ker imajo sedaj eni, drugič pa drugi delo in se vaja zaradi tega večkrat ne more uspešno oddržati.
Druga ležkoča je ta, da moški zbor nima dovolj ali pa skoraj nikake arhive, najmanj pa novejše, kar občutno otežuje delo. Nujno bi bilo nabaviti dovoljno število izvodov »Naši zbori«, za vsa pretekla leta, kar bi lahko zboru služilo za osnovo pri njegovem nadaljnjem delu.
Glasbena šola
Glasbena šola je v preteklem šolskem letu delovala pod izredno težkimi pogoji. V prvi vrsti bi bilo potrebno naglasih pomanjkanje prostorov, potem instrumentov za podučevanje, pa tudi nastavnega kadra, kljub temu, da je v Velenju in tudi v sami glasbeni sekciji nekaj ljudi, ki bi tu lahko z malo dobre volje mnogo pomagali. Glasbeno šolo, ki je zaključila svoj II. letnik, je vodila lov. Kmecl.ova, kateri gre zahvala, kol ostalim nastavnikom, ki so ji pomagali: Planku, Bogeličevi, Šinkovcu in tajnici šole Pavlic Olgi, ki je administrativno skrbela za najnujnejše poslovanje šole. V novem šolskem letu poučuje trobila lov. Vodeb, violino pa tov. Beuerman, ki je po prihodu od vojakov ponovno prevzel vodstvo, šole. Želeti pa je, da bi tudi drugi tovariši priskočili na pomoč, tako Čuk, Grebenšek in Tavšič.
Na šoli je bilo v preteklem lelu vpisanih 41 učencev, od teh jih je letnik zaključilo 34, med njimi je bilo največ pianistov, sledili so violinisti, harmoni-kaši ler ostali.
Glasbena šola je dala v tem obdobju dva samostojna koncerla, tako s po-(Nadaljevanje na 2. sir.)
Glasbena šola
(Nadaljevanje s 1. strani) samezriimi učenci, kot z orkestrom, ki ga je vodil tov. Planko. Oba koncerti sta bila od publike z razumevanjem sprejeta in pozdravljena ter žela relativno lep uspeh. Mladinski šolski orkester je poleg obeh omenjenih nastopov sodeloval še ob priliki proslave za 1. maj in pa na koncerlu gimnazijskega pevskega zbora ob priliki gostovanju na Dobrni.
V letošnjem šolskem letu, ki sc je začelo 1. septembra je vpisanih 51 učencev. Od teli je 13 violinistov, 19 pianistov, 13 harmonikarjev, 3 učenci na trubi, eden na trombonu, I na klarinetu in 1 na solfeggju. Pač pa je
bilo prijavljenih več učencev /a pihala, pa jih šola zaradi pomanjkanja instrumentov ni mogla sprejeti. Na šoli poučuje trenutno 6 nastavnikov: Beuer-mann, Planko, Šinkovec, Vodeb, Boge. ličeva in Kmeclova. Šolo vodi tovariš Beuermann Richard, tajnica pa je Ko-Icnc Marica. Vsak učenec ima poleg glavnega predmeta še dva stranska predmeta, teorijo in zborno petje, III. letnik pa bo imel še glasbeno zgodovino in ansamblske vaje.
V bližnji bodočnosti bo glasbena šola zopet nastopila s skromno produkcijo, kasneje pa s samostojnim koncertom.
Knjižnica in čitalnica
Knjižnica in čitalnica poslujeta 4 krat tedensko, in siccr v torek, sredo, petek in soboto, od 16. do 19. ure.
Vpisanih članov je 125 in to 22 žensk m 103 moških.
Struktura članov je naslednja: Delavcev 51, intelektualcev 48, dijakov 15, upokojencev 5, gospodinj 6, skupaj 125 članov.
Povprečna starost članov je 28 let. Skupno ie bilo izposojenih 1335 knjig. Od tega 80% leposlovnih, 10% mladinskih in 10% poliličnih in poljudnoznanstvenih. Povprečen mesečni obisk ie bil 40 članov s po 3 knjigami na mesec, to je 120 knjig mesečno. Od tega so si največ izposojali knjige delavci, upokojenci, dijaki, gospodinje ter najmanj intelektualci, čeprav so ti po strukturi članstva na drugem mestu. Najbolj čitane so knjige, katere opisujejo narodnoosvobodilno borbo in nato seveda avanturistični ter kriminalni romani.
Stanje knjižnice je naslednje: skupno je registriranih 2384 knjig in od teh je bilo podarjenih gimnaziii v Velenju 47 knjig, in sicer takšne, katerih smo imeli po več izvodov v približni vrednosti 70.000 din. Torej je stanje 1906 knjig in od tega pa različnih 1350.
Po slovstvu so razdeljene takole: u) slovenske leposlovne 540, b) dra-matske 74, c) mladinske 130, d) politične 91, e) poljudno znanslvene 189, f) tehnične 84, g), h) hrvaške leposlovne in druge 242.
V tem razdobju je bilo nabavljenih novih knjig 433, to ie okoli 30% novih
knjig v skupni vrednosti 136.400 din. V glavnem so bile nabavljene leposlovne knjige.
Sianje čitalnice:
Čitalnica je naročena na naslednje dnevnike in tednike: Ljudska pravica, Slovenski poročevalec, Ljubljanski dnevnik, Večer, Savinjski vestnik, Tovariš, Pavliha, TT, Naši razgledi, Polet, Komunist, Elektro-tehnični vestnik, Življenje in tehnika, Film, Naša žena, Obzornik, Borec, Planinski vestnik, Socialistična misel, Priroda, človek in zdravje.
Problematika:
Potrebno je zelo agitirati med delavci in mladino, da čimbolj povečamo šlevilo članov knjižnice. S tem si bodo razširili svoje obzorje in izpopolnili svoje znanje, kar jim bo na drugi strani omogočalo širšo kulturno razgledanost. To jim bo tudi v pomoč pri njihovem delu, katerega opravljajo. V to svrlio je potrebno, da posebno sindikat igra glavno vlogo agitatorja.
Tendenca knjižnice je, da nabavi vse nove knjige, kakor leposlovne, tako politične in druge, da so lahko čitalci vedno na tekočem.
V svrho popularizacije knjig se bodo v knjižnici od časa do časa vršili književni krožki, kjer se bo obravnavala tematika novoizišlili knjig.
Nujno je potrebno preskrbeti za knjižnico, kakor tudi za glasbeno šolo prostor za kurjavo, katerega sedaj sploh nimamo ter se ne morejo ogrevati omenjeni prostori.
Ljudska univerza
V pretekli sezoni je imela Ljudska univerza, ki je delovala v okviru »Svobode« 15 predavanj, ki so zajemala vse panoge naše gospodarske, kulturne in vzgojne dejavnosti. Vseh slušateljev je bilo 1465. Povprečni obisk je bil 91 slušateljev. Za polovico vseh predavanj smo pošiljali povabila. Najslabše je bilo obiskano predavanje tov. Prislana O sadjarstvu, najbolje predavanje prof. lllage O vzponu na Mount Everest.
Jezikovni tečai je bil samo eden, angleški, kjer se je število skrčilo na 10 obiskovalcev. Letos zaenkrat kaže, da tečajev, ki so pomembni činitelij pri izobrazbi ljudsiva, sploh ne bo, ker je premalo prijavljencev. Želimo, da bi bilo delo pododbora Ljudske univerze letos še bolj uspešno. Zajelo pa naj bi predvsem delavstvo, kateremu je izobrazba namenjena v prvi vrsti.
Kino »Svoboda" Velenje
Od zadnjega občnega zbora je kino predvajal razne drame, komedije, kriminalne in vohunske filme, ter nekaj mladinskih filmov. Nekaj filmov je bilo barvnih. Zanimivo je dejstvo, da so žal v pogledu obiska želi največje uspehe kavbojski filmi. Dobri obiski so bili tudi pri kriminalnih filmih ter pri nekaterih dramah. Glasbeni in revijski filmi so imeli srednji obisk, medtem ko so bili vzgojni in znanstveni filmi minimalno obiskani.
Ker podjetja za izposojanje filmov nimajo dovoljnega števila novih kvali-
tetnih filmov, smo primorani sprejeti tudi nekaj manjvrednih filmov, da lahko izpopolnimo repertoar. Istotako igra vlogo pri kvaliteti filmov visoka najemnina, katere v tem letu nismo zmogli zaradi prevelikih dajatev na osnovna sredstva in za oglje. Stopili smo v stik s podjetjem v Zagrebu, s katerim imamo Iromesečno pogodbo za več filmov, ki jih bomo nabavili po novem letu. Obračali se bomo še na druga podjetja, v kolikor nam bo možno podnaslovjenje filmov vskladiti v razumljiv jezik za naše obiskovalce.
Iz prikazanih poročil posameznih sekcij je torej razvidno, da so obstojale gotove težave, vendar je kljub temu prikazanega ogromno dela. Zatorej velja vsem našim aklivnim članom v teh sekcijah iskrena zahvala. Ne bi bilo prav, da ne bi izrekli še pohvalo za nudeno pomoč upravnemu odboru in delavskemu svetu rudnika, zlasli pa še direktorju podjetja ter predsedniku tovarišu Zganku, ki je od samega začetka dajal s svojo marljivostjo osnovni takt vsemu našemu delovanju v Svobodi. Istotako velja zahvala podpred. tov. Mavzerju, realizatorju vseh sklepov, ki jih je osvajal upravni odbor Končno nai bo za-
hvala izrečena glavnemu nosilcu vsega aktivnega delovanja, vodji glasbene sekcije tov. Beuermannu, pevovodji mešanega zbora tov. Kmeclovi, kapelniku Tavšiču in Grebenšku, vodji mladinskega orkestra tov. Planku, vodji dra-matske sekcije tov. Eurlanu, predsedniku Ljudske univerze tov. Šmajsu, vodji kina tov. Rijavcu ter vodji knjižnice in čitalnice tov. Eerjančiču.
Vsem ostalim igralcem, pevcem, godbenikom in ostalim ak ivnim članom v vseh sekcijah pa izreka upravni odbor željo, da bi še vnaprej obdržali voljo do dela, odnosno da bi ta elan še povečali.
Program bodočega dela
Ko bo današnji zbor razpravljal o bodočem delu, naj ne bi i/oslale poleg oslalih prav posebno p.ereče naloge:
Poveča'i š!cvi'o aktivnega članstva, kar smo po naših poverjenikih v poslovnem minulem Ie'u zanemarili.
Na polju drama'ike prei i na kvalitetnejša deta ter splošno dvigniti nivo tega poprišča kulturnoumetniškega delovanja.
Nudi'i pomoč glasbeni šoli in ustanoviti mladinsko godbo.
Ustanovii ideološke tečaje našega člans'va. Pricgpi i v širšem obsegu mladino v vrste Svobodašev in to v vse sekcije.
Posebna skrb pa naj bi bila izgradnji kulturno-prosvetnega doma, ker v tem imamo veliko jams'vo. da se bo kul'ur-no prosve'no delovanje razvijalo v Velenju vzporedno z velikim dvigom kapitalne izgradnje in drnžbenega standarda našega velikega bodočega industrijskega centra.
Ko polagamo račun o vem našem delu ter ga poskušamo analizirati, vidi-
... JH i.%1
Tajnik Svobode, tov. Vrečko Karli
Blagajniško poročilo za poslovno dobo od 15. VIII. 1953 do 7. XI. 1954
Po poročilu upravnega odbora je bito podano blagajniško poročilo. Poročal je blagajnik tov. Borštner Janko
Dohodki in izdalki po posameznih odsekih s prenesenimi sladi od lanskega lela so bili naslednji:
Godbeni odsek:
Dohodkov 293.742, izdatkov 217.048, saldo plus 76.694.
Dramatski odsek:
Dohodkov 211.251, izdatkov 341.381; saldo minus 130.130.
Izdatki dramatskega odseka so nastali večji zaradi tega, ker se je nabavljal razni material za izpopolnitev odrskih naprav, kakor razne reflektorje, nekaj novih kulis in rekvizitov za ordsko garderobo.
Kino odsek:
Dohodkov 2,417.297, izdatkov 1,860.901; saldo plus 556.396.
Specifični pregled samo za poslovanje kino odseka je možen po posebni izdelavi celotne bilance.
Knjižnica:
Dohodkov 135.870, izdatkov 122.694; saldo plus 13.176.
Plus saldo je pri knjižnici izkazen zaradi dotacije od sindikalne podružnice rudarjev, ki jo je dodelila za nabavo knjig, katere se v večjem obsegu nabavljajo.
Glasbena šola:
Dohodkov 21.051, izdatkov 82.558; saldo minus 61.497.
Dohodek ustvarja samo prispevek za šolnino in prodani učni material.
Izdatki pa znašajo večji zaradi nabave instrumentov in raznih instrumentalnih delov.
Prireditve:
Dohodkov 163.750, izdatkov 125.725; saldo plus 38.025.
Dohodek izkazuje samo prenos salda od lanske priredile, t. j. ob priliki otvori.ve restavracije »Jezero«.
Izdatek 125.725 še za zakasneli račun za dostavljeno pivo.
Goslovanja:
Pod nazivom gostovanja so izkazani samo dohodki, in to za najemnino naše
dvorane od drugih delavsko prosvetnih društev, ki so pri nas gostovala.
Dohodek 45.728, saldo plus 45.728.
Razni poslovni stroški:
Dohodki 111.507, izdatki 126.043; saldo minus 14.536.
Dohodke ustvarjajo:
Razna nepredvidena vplačila 10.603, članarina in članske izkaznice 6.450, obresti hranilnih vlog 19.454, prispevek lezcra za leto 1953 70.000, prispevek Erhart Ivana iz Sošlaniu 5.000, skupaj 111.507.
Izdatki:
Razni manipulativni stroški in poštnine po Narodni banki 9.965, razni material in električni tok 55.105, .po,Vi stroški 5.758, razne podpore 26.000, nabava članskih izkaznic 600, prevozi 5.000, pogostitev raznih društev 23.615, skupaj 126.043.
Jezero:
Izdatki za zastarele račune od lanskega leta znašajo 18.034, saldo minus 18.034.
Celokupno stanje vseh odsekov pasivnih in aktivnih medsebojno kompenzirani!] imamo na tekočem računu Narodne banke 181.937 din, v blagajni nič, na hranilno knjižico vloženih 323.885. Skupna denarna sredstva DPD »Svoboda« znašajo 505.822 din.
Po poročilu blagajnika |e tov. Skorc Franc prečilal poročilo nadzornega odbora. V poročilu navaja, da je nadzorni odbor dvakrat pregledal poslovanje društva zlasti kar se tiče blagajne in da je bilo stanje v redu.
Na podlagi gornjih poročil je delovni predsednik tov. Smajs ugotovil, da sta upravni odbor in članstvo društva v pretekli sezoni napravila precej dela ter predlagal razrešnico staremu odboru, kar so prisotni pozdravili z ploskanjem
Diskusija
mo, da je vsekakor zabeležen razmah in mnogo napravljenega. Jasno je, da gotovo vse stvari še niso bile urejene lako, kot bi to bilo zaželjeno in potrebno. O tem naj današnji občni zbor razpravlja in iznese svoje gledišče.
Vsekakor bi bi'o po!rebno, da bi nušu »Svoboda« tudi v bodoče ne omejevala svoje dejavnosti na strogo kul'urno-prosvetno delo v pravem pomenu besede, ampak bi na v se dosegljive načine vzgajala človeka ne samo v socialističnem smislu, marveč tudi v smislu požrtvovalnosti, zvestobe, v smislu proti alkoholi mu, v smislu ljubezni do dela. Burila naj bi med delovnimi ljudmi veselje do življenja pa tudi volio do boja pro'i vsemu, kar ovira našim ljudem pot do srečnega živjenja v sociali-mii, ki ga gradimo z našimi skupnimi silami.
To je zaključna beseda našega skrega upravnega odbora ter želimo, da bi novi upravni odbor vodil našo »Svobodo« po tej po'i ter mu pri 'em želimo iskreno kar največjih uspehov.
Sledila je diskusija. Kot prvi disku-tant se je tov. Smajs zadržal pri problemu Ljudske univerze v Velenju. Poudaril je potrebo, naj bi Ljudska univerza zajela vsa torišča in probleme, ki zanimajo najširše ljudske množice, zlasti pa probleme v/gojnega dela. Prikazal jc potrebo po nabavi kino projektorja na ozki trak, s čemer bi se marsikatero predavanje dalo lažje ustvariti in bi gotovo pri'egnilo večji krog poslušalcev. Trv. Smaj= je nadalje omenil, da so v začetku .letošnje se -one Lili razpisani je ikovni !ečaji, ki se pa zaradi premajhnega š'evila pri av'jencev (10) niso začeli. Rok za vpis je podaljšan do 15. novembra, predvidevajo pa sc naslednji tečaji:
a)	je ikovni: slovenski, angleški, nemški in francoski;
b)	strokovni: ideološki, stenografski in matematični.
Gornji 'ečaji so namenjeni v prvi vrs4i naši delovni mladini, na žalost pa se je ugo'ovilo, da se do danes ni i za ka'eri koli tečaj ni prijavilo zadostno število kandidatov.
Tovariš Furtan Zdenko je nato v kratkih obrisih prikazal potrebe dramatske sekcije. Za to sezono si je DPD Svoboda v Velenju zadala nalogo, da tehnično opremi oder in ga i> popolni z zavesami, orodjem in drugimi odrskimi napravami, kar pa zahteva ogromno stroškov in dela. Novi reflektorji še vedno omogočajo te delno razsvetljavo odra in še ne odgovarjajo zahlevam gledaliških predstav. Za'o pa moramo z vsemi silami podprc'i zamisel i/gradnje novega kulturnega doma, ki bo opremljen z vso moderno uredi'vijo in tako zadostil dramabkim potrebam. Tov. Furlan ie poleg ostalega najavil •tudi naslednje dramatske uprizori ve, ka(ere si je drama!ska sekcija namenila v tej sezoni, v kolikor ji bo to mogoče: dramo »Ugasle luči« v režiji tcv. Trav-iterju; komedijo »Vzorni soprog« v režiji lov. Drmola; pravnico s pe'irm »Trnjuičica« v režiji tov. Furlana; dramo »Krog s kredo« v režiji tov. Mavca; »Veseli večer« v režiji tov. Dermola in Vevceljn; opere'o »Pri treh mladenkah« v režiji tov. Furlana in morda še »Mladost pred sodiščem« v režiji tov Furlana.
Volitev novega upravnega odbora
Po diskusiji so bile volitve novega upravnega odbora. Tov. Dermol je takoj v začetku izjavil, da smatra, da je volilna lisla, katero ije predlagal stari upravni odbor nepopolna, ker manjka v njej treh o^eb, kaieie imajo gotovo največ zaslug za delo v drušivu: tov. Zgank Nestl, Vrečko Karel in Mavzer Rudi. Navajamo nekaj odstavkov iz zapisnika občnega zbora, v kolikor je iz njega razviden potek volitev.
... Tov. Zgank: Po njegovem mnemu ie kandidatna lista dobro izbrana. Društvo »Svoboda:- bi morda delalo še boljše, da niso bili nekateri člani UO tako močno obremenieni, da niso mogli ni,i na seje. Zaradi tega vzroka se marsikatera važna seja ni mogla vršiti. Prepričan pa je, da pri tako številnem kolektivu lahko najdemo ljudi, ki niso tako obremnjeni in bodo posvetili delu društva vse svoje sile. Novi ljudje bodo v drušNo vnesli novih idej, pridobili novih članov. Zato se mi zdi, da bi bilo neumestno menjati kandidatno listo. Drušlvo lahko mnogo koristi na vzgojnem in kulturno-prosvetnem polju, čimbolj bomo namreč dvignili našega človeka, tembolj ga bomo vsestransko vzgojili, kar se bo poznalo tudi pri proizvodnji premoga. Prosi, da prisotni njegove navedbe upoštevajo, za novega predsednika pa predlaga tov. Vlavzerja.
Tov. Mavzer se strinia z začetnim izvajanjem tov. predsednika, vendar je mnenja, da je tudi on kriv, da v društvu ni napravljenega še več. Zalo smatra za pravilno, da se izvolijo novi ljudje, ki imajo sposobnosti in voljo do dela v upravnem odboru DPD Svoboda.
Tov. Vrečko soglaša z obema pred-govornikoma in misli, da je toliko zaposlen, da poleg svojega dela v pisarni ne bi zmogel tudi delo odbornika pri Svobodi. Nato navaja besede tovariša Kavčiča, izrečene na Kongresu Svobod, češ, nuj Svobodam pomagajo podjelja. Zato predlaga tov. Zganka za častnega predsednika DPD Svoboda, dočim prosi za sebe, da ga prisotni ne volijo.. .
Tov. Smajs prizna prezaposlenost dosedanjega predsednika tov. Zganka, vendar se ne strinja s celotno spremembo UO, ki bi jo povzročil odstop omenjenih treh članov. Zato predlaga, da se v novi odbor volita vsai dlva člana in to tov. Vrečko in tov. Mavzer, vendar z obljubo, da jima novi odbor ne bo naprtil istih funkcij...
Tov. Dermol misli, da bi bilo škoda, če navedenih ireh odbornikov ne bi bilo v novem odboru. Poznajo namreč vse stare napake, ki bi se jih lahko z. mii-tiovo pomočjo dulo odpraviti. Tovariiša Zganku predlaga v novi UO kot častnega predsednika, tov. Mavzerja in Vrečka pa kot sodelavca in svetovalca.
Tov. Zgank pripominja, da je naibolj častno mesto, če nekdo svoje delo v redu opravlja, pač pa obljublja vsestransko pomoč in se obvezuje, da bo pristopil k moškemu pevskemu zboru. Naglaša potrebo po novem kulturnem domu, ki je tako potreben kot stanovanjske zgradbe. Današnji dom Svobode je bil sicer zgrajen z elanom in udarniškim delom, vendar tako nesmotrno, da danes ne odgovarja več danim potrebam. Ostal bo za redne kimo-predstave, novega zgradili pa je pripravljen z vsemi močmi. Mesto čaist-nega predsednika odklanja in prosi, da člani to upoštevajo. Smatra, da ie uiči-teljski zbor najmočnejši kulturni faktor v Velenju in da naj bi se le-la angažiral pri delu v novem upravnem odboru
Tov. Mavzer v prvi vrsti želi odgovoriti tov. Dermolu. Še enkrat poudairja, ja, da je pripravljen delovati pri S>vo-bodi, vendar samo kot redni član, ne pa kot član upravnega odbora, kerr ie deloval tam že dve leti, kar je po mje-govem mnenju dosti. Smatra, da so na kandidatni lisli ljudje, mlaoi in sjpo-sobni, ki jiti je treba vključiti v dtelo organizacije, kjer bodo gotovo želi kepe uspehe. Za Drimer navaja predvojno delo Svobode, kjer je ravno mladtina kljub nevarnosti smelo stopala v prrvih vrstah uspehom naproti. Zato še (enkrat predlaga, da se osvoji predložfena kandidatna lista brez sprememb.
Tov. Smajs predlaga glasovanje ali naj se kandidatna lista izpopolni z (dodatnimi prelogi ireh kandidatov Vreččka, Zganka in Mavzerja, medtem ko tlov. Furlan smatra, da naj vsak član po svojem preudarku s pripisom noveega kanr'idata na kandidatno listo odldoči, ali je za ponovno izvolitev omenjeenih treh odbornikov.
Na4o ^e preir'e k voli'vam. V^sak član je obkrožil i' med navedenih iirmen na kandidatni listi 20 članov, kateree jc sma(ral, da so primerni zu članee v upravnem odboru.
Med šle'jem glasov sc je pono\>vno razvila diskusija. Tov. Smajs ie naačel vprašanje glasbene šole, ki ima ddru-š veni karakter. Nov odbor ti maoraj strme'i za tem, da dobi šola enaliko-pruvno'i z ostalimi državnimi glasbenimi šolami.
Tov. Beuermann sporoča, da je: bil v tem pogledu pred kra'kim na Reppub-liškem i> vršnem odboru Ljudske ppro-sve e v Ljubljani, kier so sporočiti, , d« bo v kra'kem sprejel pri Sve*u za zizna_ nost in kulturo vlade LRS pravilniMk o druš venih glasbenih šolah, na podHlagi katerega bodo le-*e spadale pod SSvel (Nadaljevanje na 3. streranil
Naši odjemalci naj tudi pocenijo svoje proizvode
Izostanki in gospodarstvo podjetja
Konec prvega tedna v novembru se ie poiavilo v oglasni deski rudnika vabilo na redno zasedanje delavskega sveta z značilno prvo točko dnevnega reda: Znižanje cen lignita. Marsikateri član našega delovnega kolektiva ie najbrže malo zaskrbljen razmišljal o tem vprašanju, na drugi strani pa z zadovoljstvom ugotovil, da dobro gospodarimo na rudniku in si želel, da bi našli podjelja, ki naj bi nas posnemala.
Zadnjega zasedanja delavskega sveta so se udeležili člani polnoštevilno, ker se je šivamo obravnavala važna problematika rudnika: možnost znižanja proizvodnih stroškov podjetja. V izčrpnem referatu je šef računovodstva razčlenil kalkulacijo premoga, posebno o/iraje se na nedavno zvišanje tarifnih postavk, ter nanizal celotni izračun strukture cene za proizvodnjo v razdobju 1954 1955. Vse elemente cene, od materialnih stroškov (osnovni material, lamski les in razstrelivo, ter ostali material) do osebnih stroškov (plače, socialno zavarovanje), kakor tudi amortizacijo obresti na osnovna sredstva anuitete in davki, so v diskusiji obravnavali posamezni člani delavskega sveta rudnika. Ob tej priliki so pokazali še na nekatere možnosti štednje z materialom in ostalimi izdatki. Kot je bilo irazvidno iz te razprave ima rudnik možnost ponovnega znižanja prodajnih cen lignita zaradi:
1.	predvidenega nadaljnegu zvišanja tonaže proizvodnje,
2.	povečanja storilnosti dela in
3.	splošnega varčevanja z materialom.
V diskusiji so iznesli člani DS tudi deistvo, da je rudnik ostal ob priliki prvega znižanja cen v januarju 1954 osamljen in opozorili na nujnost širše akcije. Zato so sklenili, da zahtevajo od oblastnih organov, da se pregledajo kalkulacije ostalih industrijskih podjetij, posebno naših kupcev, da se ugotovijo
možnosti znižanja cen raznih potrošnih predmelov. Dalje so predlagali, naj Sekretariat za gospodarstvo LRS sklice konferenco vseh rudnikov Slovenije, da se proučijo slične možnosli na ostalih premogovnikih, da bi tako rudarji v naši ožji domovini bili vzgled vsem rudarjem v državi. Poziiivno so sprejeli tudi predlog, da bi is'i forum naj sklical sestanek z dobavitelji jamskega lesa, katerega cena bi se naj tudi znižala odn. ostala vsaj na sedanji višini. Končno je DS osvojil tudi apel na trgovsko mrežo s kurivom, ki naj bi ob priliki sestavljanja novih kalkulacij maloprodajnih cen lignita poiskala eventualne rezerve in tako omogočila delovnim ljudem nabavo ecnenega lignita.
S sklepom DS je bilo sprejeto 5% znižanje dosedanje povprečne prodajne cene lignita. Kljub temu, da bi imel rudnik možnosti ugodne prodaje ev. tudi po mnogo višjih cenah, so člani delavskega sveta pravilno ocenili splošna prizadevanja za stabilzacijo na tržišču. Po obravnavi so sprejeli s posebnim sklepom -konkretni predlog prodajnega oddelka rudnika o znižanju prodajnih cen za posamezne vrste lignita, in sicer po 100 din/1 pri debelih v rit ah in orehu, ter po 50 din/f pri drobnih vrstah lignita (prah zdrob in grah) ter z veljavnosljo od 1. decembra 1954 osvojili naslednji cenik:
kosovec ksilit kocke oreh zdrob prah
2000,-2800,— 2400,-2300,-1150,-550,-
1750,-2700,-2150,-2100,-
Ob zaključku razprave o tej točki je izzvenelo prepričanje predstavnikov našega delovnega kolektiva, kar je stvarno želja vseh delovnih ljudi, da naj ne samo naši odjemalci ampak vsa proizvajalna podjelja proučijo možnosli znižanja cen svojih proizvodov.
V. D.
Preprečujmo obratne poškodbe
Po plenumu sindikata rudarjev Jugoslavije se je v vseh naših podjetjih zelo zaostrilo vprašanje obratnih nezgod na obsolutni minimum. Vprašanje nikakor ni novo. Ogromno se je že razpravljalo o nezoodah, premali pozornosti na deloviščih, neupoštevanje HTZ predpisov iid., vendar izgleda, da smo ostali vse preveč pri teoretiziranju in da smo stvar na deloviščih zanemarjali. Posebno z novinci. Skrajni čas bi že bil, da s to površnostjo končamo in da dosledno izpolnjujemo vse predpise higiensko-tehnične zaščite. Proti ljudem pa, ki lega iz kakršnegakoli vzroka ne delajo, bi bilo ireba najostreje postopali, kajti poškodbe, ki nastopajo po krivdi poškodovancev ali pa njihovih predpostavljenih na deloviščih, ne le, da v veliki meri reducirajo naš delovni potencial, temveč v ogromni meri tudi finančno bremenijo našo skupnost. Osnovno vodilo pa nam mora biti skrb za človeka, za njegovo zdravje in življenje. Naša osnovna dolžnost je torej nezgode preprečevati in nuditi delavcem na deloviščih —
kjer je to potrebno — tudi primerna zaščitna sredstva.
Vendar ne zadostuje le uporaba zaščitnih sredstev. Glavni element za preprečevanje nezgod je in ostane dosledno izpolnjevanje vseh varnostnih predpisov in pravilna organizacija dela. Analize nezgod nam kažejo, da je veliki večini nezgod vzrok ravno slaba, oziroma neprimerna organizacija dela in neizpolnjevanje HTZ predpisov.
Konkretno v našem podjetju imamo večinoma lahke poškodbe. Težkih in smrtnili je na srečo zelo malo. Velik del vseh nezgod pa rezultira iz nepazljivosti in površnosti pri delu, za kar je v določeni meri krivo nadzorno osebje, pa iudi prvopisani kopači, ki so pri priučavanju mlajših tovarišev in izpolnjevanju varnostnih predpisov često zelo površni in nedosledni.
Dolžnost nas vseh je, da odstotek nezgod s preventivnimi merami res zmanjšamo na absolutni minimum, kar bo koristilo vsakemu posameznemu članu kolektiva, pa tudi vsej naši skupnosti.
Vsi neupravičeni izostanki, pa naj bi bili to pravi zabeleženi »plavi« ali pa »zakoniti plavi«, ki so bili izbojevani in prigoljufani od zdravnika pod katero koli pretvezo oziroma bolezensko krinko, pomenijo za podjetje kot gospodarsko organizacijo in za ves kolektiv — za vsakega člana kolektiva posebej — znatno izgubo.
Vsi vemo, da so z Zakonom o upravljanju gospodarskih, podjetij po delovnih kolektivih vsa podjetja prešla iz sistema centralnega finansiranja oziroma dotiranja na lastni gospodarski račun, s čimer so bila podjetja in kolektivi postavljeni pred nove in zelo odgovorne naloge.
Osnovno načelo vsakega uspešnega gospodarjenja je pridnost, štednja in skrajno izkoriščanje vseh proizvodnih možnosti. Od smotrnega in uspešnega gospodarjenja je odvisen plačni fond pa tudi dobiček, iz katerega lahko rentabilno' podjetje črpa dodatna sredstva za povečanje plačnega fonda, kakor tudi sredstva za kapitalno graditev in družbeni standard. Če hoče podjetje dobro gospodariti in si ustvariti čim več sredstev, je nujno, da skrajno štedi, da s temeljitimi analizami delovnega procesa poišče vse skrite rezerve v materialu in delovni sili, ki bremenijo polno lastno ceno proizvodnje, jemljejo podjetju možnosti realnih dobičkov in podrtažu-jejo proizvode na tržišču.
Vsi se pritožujemo, da so cene po-trošnim predmetom, tekstilu, opremi, skratka vsemu, mnogo previsoke. Gospodarstvo vsake države oziroma proizvodnja od surovine pa do končnih proizvodov je zelo zamotana in v stalni odvisnosti od vseh činiteljev, ki zbirno tvorijo proizvodni proces katerega koli proizvoda. Poskusimo stv&r podati čim bolj preprosto in razumljivo. Na primer moško kolo. Skraj vsakdo ga potrebuje, malokdo pa ima 35 tisočakov, ki so potrebni, da si ga nabaviš. Zakaj toliko? Kako to, da kolesa niso cenejša? Pojasnimo si! Za kolo je potrebno mnogo najraznovrstnejšega materiala, ki ga izdelujejo razne tovarne širom domovine, n. pr. brezšivne cevi, najrazličnejše jeklene sestavne dele, zračnice in plašče, kroglične ležaje itd. Vsaka tovarna, ki izdeluje polizdelke, ima svoj proizvodni proces, ki terja določene surovine, katere prejema od drugih podjetij, od katerih ima vsako spet svoje proizvodne značilnosti itd. Torej tesno sklenjena veriga činiteljev, ki vsi skupaj tvorijo osnovo za izdelavo končnega proizvoda in njegovo predajo trgovski mreži. Vse lepo in razumljivo, ampak ... Vsa pod-
bolnimi vsak peti, t. j. 20 % namišljenih bolnikov, ki jim je uspelo, da so si na račun zdravnikove preobremenjenosti »priborili« bolniške izostanke. Predpostavka je postavljena na podlagi predvojnega števila izostankov, pa še to s precejšnjo rezervo. Na ta način smo torej izgubili od januarja do septembra letos 6270 neuoravičenihi bolniških dnin, ki bremenijo plačni fond podjetja oziroma Zavod za socialno zavarovanje, torej vso našo skupnost. Ce bi ti iz-ostankarji delali, bi na podlagi povprečnega učinka 2,37 ton na dnino in moža
prosta dejstva brez vseh kompliciranih analiz, ki jih v tem članku nimam namena podajati. Vse skupaj je le površen pogled na nekaj posledic delovne nediscipline 'brez temeljite razčlembe prave gospodarske škode, ki jo povzročajo neupravičeni izostankarji in na-mišlieni bolniki kolektivu in skupnosti. Le še ena sama številka: prodajna cena izpadle proizvodnje je približno 37 milijonov dinarjev, za kolikor se je zmanjšal bruto dohodek podjetja in naš narodni dohcde.k.
Jasno je, da je delovna nedisciplina eden važnih činiteljev, ki vpliva na gospodarsko stanje podjetij, posredno pa na vse naše gospodarstvo, predvsem z oziram na cene proizvodom na trži-
, ,, , ,. , . ________; šču. Zato ne bo odveč, če vsi člani
lahko nakopali skoraj 15.000 ton pre-	koiektiva, posebno pa naše organiza-
moga. To je. vsekakor velik izpadek	ciie posvetijo temu vprašanju največjo proizvodnje, s katero bi mogli zadovo-
ljiti široko potrošnjo mesta, kot je n. pr. Celje. Toliko od te strani. Suha in pre-
pozornost in da ljudi, ki hočejo na nedovoljen način izkoriščati naš kolektiv in skupnost, odstranimo iz naše srede.
Lepa prilika za razvoj lokalne industrije
Ob priliki raznih zborovanj in sestankov je bilo poudarjeno, da bo ireba razmišljali, kako zaposli'i prebivalstvo Velenja, ki se ne bi moglo zaposliti v rudarslvu. Vsled naraščanja prebivalstva je ta problem vse bolj pereč. Apaiičnost lokalnih gospodarskih činiteljev je kriva, da se doslej še ni našel izhod iz te zagate. Upati je, da bo komilna znala bolj stvarno razmišljati in tudi ustanoviti podjetje, ki bi lahko zaposlilo ženske, fizično šibke moške in invalide.
Mislim, da je dolžnost nas vseh, da pomagamo z nasveti tistim, ki so poklicani te težave odstranjeval. Za'o želim podjetne ljudi opozoriti na nekaj, kar jim bo dalo priliko, da bodo razširili obstoječa podjetja ali ustanovili nova.
Rudnik Velenje je namreč pričel, v svrho zašči'e rudarjev pri delu v jami, uvajati obvezno uporabo rokavic, specialnih čevljev in golenic. Verjetno, da bodo ta sredstva začeli uvajati vsi rudniki v Sloveniji in prav tako v ostalih republikah. Rudnik se je v svrho
naročila obrnil na razne tovarne čevljev in usnjene galanterije toda vse te tovarne izgleda niso zainteresirane za izdelavo omenjenih predmetov. Zato mislim, da se sedaj nudi ugodna prilika raznim čevljarskim in krojaškim de'av-nicam v Velenju ali Šoštanju (Konfekcija?), da osvojijo proizvodnjo rudarskih rokavic, golenic in čevljev (ojača-nih z jeklenimi vložki). Nihče v naši državi ne izdeluje takšnih predmetov. Mislim, da bi prav v tem rudarskem bazenu, vsled bližine usnjarske industrije, lahko pričela rasti, čeprav majhna, pa vendar važna industrija rudarskih zaščitnih sredstev. Rentabilnost take industrije bi bila zagotovljena. Celotno rudarstvo, kamnolomi, naftna industrija, gradbeništvo in še niz panog, bi bili stalni odjemalci. Ti zaščilni predmeti bi služili za osebno varnost naših ru-darev in delavcev ter bi se s tem do-sezala na eni strani boliša storilnost, na drugi strani pa bi se čuvalo zdravje delovnih ljudi ter prištedila ogromna
sredstva.
Furlan
Nekaj misli o gostinskih obratih in turizmu
■^frte. .	i
šaleška dolina z obronki je že od bo še več videti. Zato bi mu osebje ho-nekdaj veljala za kraj, kamor so ljudje tela moralo priporočati sprehode v oko-
radi prihajali na oddih ali na izlete. Morda nekdo poreče, da je naša dolina imela tedaj več mika, kot ga ima sedaj, ko se spreminja v sopihajoč, ropotajoč in bobneč industrijski kraj. Na srečo se ta dolina smoterno in po določenem
lico, morda tudi daljše izlete. Moralo bi poznati zgodovino tega kraja, ga* opozoriti na zgodovinske znamenitosti, mu pojasniti dogodke, ki so se tu razvijali (napad tlačanov na gradove v 17. stoletju, razvoj NOB, pohod XIV. divizije, nastanek jezera itd.). Gost, tako
ICU.ULH1 ..........-	načrlu razvija tudi v estetsjkem oziru.
ietia ki^o"pošredno^ali' neposredno	Kljub preobrazbi lahko zaključimo, da	poučen, bo z večjim zanimanjem ogle-
vključena v proizvodni proces, določajo	ta kraj ni izgubil na miku, če ne še	doval lepote in zanimivosti po okolici
ceno surovinam, polizdelkom in konč-	morda več pridobil.	in ne bo se dolgočasil,
nim izdelkom, ki jih proizvajajo torej	Marsikdo je čul 0 hi}reln tempu in-	N SDlošno sem mnenja da se pre-
na^a1Sa^cen ^^SE-E	ptujskega razvoja v. tej naši dolini.	aHpasko™ nič ne'poslužujemo
kovs iz^esar stecH, d^e cenanatržišču	"e ^at^fe °nf 1o	P-Pagande. še več pa bi »e moral,
rezultat načina gospodarjenja, dela. pa	te stori,ve. Ko bo enkrat tu, se mu do	nr^,ll5pvall nevsilnve reklame. Infor-
Občni zbor „SVOBODE"
•Nadaljevanje z 2. strani) za znanost in kulturo. Velenjska glasbena šola namreč v sedanjih pogojih nima možnosti, da bi postala državna qlasbena šola. Sicer pa je kriterij možnosti prestopa na srednjo glasbeno šolo isli kol pri državnih glasbenih šolah, to je uspešno opravljen sprejemni izpit. Nastavniki Glasbene šole DPD Svoboda so povečini bivši vojni glasbeniki, ki torej imajo določeno potrebno kvalifikacijo za poučevanje. Namen drušvene glasbene šole je po predvsem v tem, da zajame v svoj delokrog vse instrumente, iudi takozvane ljudske, kot so harmonika, cilre, kitara itd. s čemer se bo preprečilo takozvano sa-moučtvo in dileiantizem. Pač pa je mnenja, da naj bi se tudi velenjski glasbeni šoli dodelile od strani OLO in LOMO potrebne dotacije, s čemer bi bilo omogočeno, da se sedanja šolnina odpravi. Šola, ki vzgaja 53 učencev, bi potrebovala letno okoli 120 do 150 ti-oč dinarjev. S tem bi bili v glavnem vsi materialni problemi rešeni. Na koncu ie tov. Beuermann povabil še ostale godbenike k sodelovanju pri vzgoji mladine.
Na4o je vse navzoče pozdravil v imenu DPD Svoboda-šoštanj zas'opnik tov. Uršič, ki je obenem navzočim česti'al k doseženim uspehom. Poudaril je željo, da naj hi se obe druš'vi zbližali in sodelovali, česar do sedaj ni bilo.
Tajnik Zveze prosvetnih d ruš'e v okra-ia Soš'anj tov. Podlesnik Maks je pozdravil v imenu Zve-;e prisotne člane, jim čes Tal in zaželel nadalnjega uspešnega dela. V svojem nagovoru je omenil neka'ere pomanjkljivosti pri našem delu, kot na primer ne^ovoljno organizacijsko trdnost druš'va, kot tudi starega upravnega odbora, Prikazal je tudi, kako je Par'ija bila do le4a 1937 organizacijsko slaba in kako je po*cm postala trdno, ko je dobila močno vods!vo v osebi tovariša Tra. Tako naj bi tudi velenjska Svoboda okrepila svojo notranjo čvrs'ino, kar se bo gotovo odražalo pri delu samem. Druga pomanjkljivost, ki jo je tov. Podlesnik navajal, ie po njegovem mišljenju pomanjkanje ideoloških tečajev in krož-
kov, ki bi naj vzgajali naše ljudi v duhu marksizma.
Med nadaljnjo diskusijo je tov. Vrečko pojasnil iudi odnos velenjske Svobode do Pesja, kjer je bila pravzaprav zibelka sedanje Svobode in pozval tovariše iz Pesja, da naj se do prihodnje seje upravnega odbora odločijo, ali žele morda ustanovitev svoje lastne Svobode, ali pa žele sodelovati pod okriljem velenjske Svobode kot nekakšen pod-odsek.
Tov. Furlan je nato še enkrat apeliral na vse prisotne, naj pritegnejo čim več novih moči, naj zainteresirajo rudarje in ostale delavce za knjižnico, za časopise itd. Tov. Beuermann pa je ponovno prikazal problem glasbene sekcije, ko posamezni člani ne morejo zaradi tretjinskega sistema dela redno poseča'i vaje. Zelja članov sekcije je, da bi bili vsi na isti tretjini, kar bi omogočilo posečanje vaj v dveh tednih, medtem ko bi eden teden vaje odpadle. Tov. Mavzer odgovarja, da se bo dalo to brez težav uredi'i, žefr pa, da se predloži lista z imeni članov glasbene sekcije, ki bi v tem pogledu prišli v poš'ev.
Nato v imenu volilne komisije tov. Dermol preči'a izid volitev:
Kmecl Boža 80 glasov, Furlan Zdenko 78, Šmajs Vinko 75, Dermol Hinko 70, Arlič Franc Podlesnik Anica 67, Beuermann Richard 65, Pfajfer Vera 63, Borš'ner lanko 63, Mavec Maks 61, Hudovernik Edo 53, Vrabič lože 53, Tratnik Drago 51, Ferjančič Dušan 49, Koren Mar'in 49, Vrečko Karel 48, Turk Vida 4«, Zgank Nestl 46, Sajko Karel 46, Grebenšek Franc 44, Verdelj Avgust 43, Aljaž lože 42, Taušič Franc 41, Dro-fenik Emerik 38, Močilnik An'on 37, Kovačič ing. Ljubo 37, Novak Ivan 35, Karnicnik Jože 32. Maver Rudi 31, Vi-dovič Ivan 30, Kvarič Ivan 28, Jurič Franc 25, Zor ž Marija 24, Praprotnik Slavko 23, Kranjc Franc 20 in Grebenšek Zvonko 2 glasova.
V nov upravni odbor DPD Svoboda Velenje je i'voljenih prvih dvaj-et članov. Po ra^glasivi i ida voli ev je delovni predsednik zaključil občni zbor ob 12.30 uri.
lovnega kolektiva. Če podjetje gospo- da bo sklenil pri nas preživeli svo) o zanimlvosllh> nadmorski visim, ali dari dobro in ne išče neupravičenih do- odmor.	pa 0 cenah jedil, pijač, o kakovosti istih,
bičkov, so cene njegovim izdelkom re- z ureditvijo velenjskega jezera in prometnih zvezah, gospodarskem raz-alne, torej sorazmerno nizke, kar seveda zgradi vijo planinskih domov na Sle- voji in njegovi perspektivi in še o mno-ogromno vpliva na ceno končnega pro- menu in Kozjaku, so se pogoji za raz- gih stvareh, izvoda. V obratnem smislu pa lahko VQj }urjzma bistveno okrepili oziroma pdjetje s slabim gospodarjenjem ali pa spremenili. Posebno jezero in Sleme z lovom za neupravičenimi dobički pro- (SJ vid) s)a ze]0 privlačni točki ob izvode zelo podraži, kar je prišlo do vsakem letnem času. Pogoji za kulturno izraza posebno v zadnjem letu skoraj prebjVanje in razvedrilo so prav tu premočrtno pri vseh proizvodih.	postavljeni na pravo mesto. In prav o
Oglejmo si situacijo ^ naSem pod- ,eh pogojih hočem na iem mestu povedati nekaj stavkov.
Mislim, da danes ni več interes samo dveh kolektivov — mislim rudnika in us-njarne, ki sta največ sil vložili v zgraditev teh objektov, temveč v eri usta- ^ ^ Povprečni jamski učinek za prvih novi ve komune tudi vseh prebivalcev	^arefe. "foda onfso znani" po
devet mesecev letošnjega leta je bil bodoče šaleške komune. Ne bi bilo	us)rezijjvosh {pa tudi do domačih
3022 ton na moža in dnino. V istem Ca- potrebno podčrtati, da omenjena turi- gos<ov> ne samo do tujcev)! in pri-sovnem razdobju je bilo 1700 neupravi- sjjčna objekta dajeta možnost stekanja ja7nost'j Primer: ko odhaja gost, po
prav lepih dohodkov in ustvarjata na večdnevnem bivanju v hotelu, ga splošno pogoje za večji turistični pro- spremlja in mu maha v pozdrav z di met v Velenju, tako tudi v Sošianju. Oba kraja imata sicer hotelski način oskrbe šele na primiiivni stopnji, zato pa bi ravno zaradi tega morali posvetili ne-
jetju. Vsi vemo, kako kritična je situ acija s preskrbo premoga za široko potrošnjo pa tudi za industrijo. Čeprav rekordno proizvajamo, vendar niti približno ne moremo zadovoljiti zahtev tržišča.
Gostinskim obratom bi moral biti vsak gost, oziroma turist enakovreden. Pa naj si bo to inozemec z devizami v žepu, ali pa naš študent, ki potuje s kolesom po Sloveniji. Enak naj mu bo tisti, ki pije brezalkoholno pijačo in tisti, ki si morda naroči buteljko bur-gundca. Oba morata spremljati pri odhodu enako prijazno »na svidenje«. V tem" pogledu bi se naši goslinci morali učiti pri Švicarjih, ki znajo iz lepot svoje dežele kovali kapital in služiti
čenih izostankov, torej se je proizvodnja zmanjšala za 4137 ton, ki bi jih lahko dobila široka potrošnja. Dva tisoč družin bi bilo preskrbljenih s kurjavo v nastopajoči zimi.
Bolniških izostankov je bilo v istem časovnem razdobju v našem podjetju 31.357, od teea 13.118 do 6 dni, torej na račun podjetja. Za te bolniške izostanke je podjetje izplačalo iz svojega plačnega fonda skupno s socialnim zavarovanjem 7 in pol milijona dinarjev. Nikakor ni pretirano, če trdimo, da je med vsemi
rektorjem na čelu vso osebje hotela. Seveda se bo ta gost prav rad vrnil drugo leto v ta prijazni hotel.
Vse zgoraj omenjeno pa še ne daje katerim slvarem malo več pozornosti, popolne slike gostu, ki je prišel v naš
Gost, ki se je odločil preživeli na primer nekaj dni ob jezeru, mu bo bivanje po nekaj dneh postalo dolgočasno in enolično. Iskal bo nekaj novega, hotel

Znamenitosti iz velenjske okolice: Portal gradu 1 hurn.

kraj z namenom, da se tu odpočije, obenem pa se seznani z našim dejanjem in nehanjem. Vsekakor, če se bo sprehajal po naših čistih in lepih vaseh v okolici, bo tudi rad svoje korake usmeril v stari del Velenja. Za'o bi morali, če se že hočemo baviti s turizmom, uredi'! tudi v tem delu ceste in fasade poslopij. Saj ni potrebno, da moderniziramo prav vsako staro hišo. Toda očisti'i in pa prebeliii bi pa bilo potrebno vsa poslopja.
MiMim, da bi bilo prav smiselno ustanovi pri nas Olepševalno druš'vo. Članov bi se našlo posebno mnogo med upokojenci, sredstev pa L i se tudi nekaj našlo, da bi se dalo vkri'i materialne stroške, v kolikor bi društvo moralo z fizičnim delom nastopi i. Velenje je pusto, ker ima premalo zelenja, premalo urejenih vrtev, toda preveč pralnih oken. Sleze po zapuščenem parku na velenjskem gradu Herberš'aj-nu do ra-valin stražnega stolpa v Ša-leku in še po drugih mes'ih so stra-hovi'o zapuščene. Po'okavov in markacij ni. Ali ne bi tu monl^ Olepševalno druš vo mnogokaj napraviti?
Pogoje za razvoj tujskega prometa pri nas imamo, samo potrebno je z več razumevanja in volje poda.i se na delo. Sile in sredsva, ka era bomo sedaj vložili v to izboljšanje, se nam bodo kaj kmalu stotero poplačala. F. Z.
ŠPORT-
Velenjski Rudar na 5. mestu jesenskega deta tekmovanja vzh. skupine I. rep. lige
prebivalstva
RODILE SO:
POROČILI SO SE:
Po velikem, nepričakovanem uspehu v tekmi z vodilno »Soboto«, ki je pred našimi fanti morala kloniti s 5:1, so sledili relativni neuspehi proti »Nafti« v Lendavi, kjer je »Rudar« po sodnikovi »zaslugi« popolnoma nezasluženo izgubil s 4:5 in proti »Rudarju« iz Trbovelj, kjer so izredno nerazpoloženi vratar in trije »kiksi« obrambe botrovali visoki zmagi Trboveljčanov s 5 :1.
Vsa športna javnost v Velenju, pa tudi Šoštanju in drugod še sedaj vprašuje po vzrokih za tako nesrečen izid tekme v Lendavi. Mislimo, da bo vsem nudil najboljši odgovor protest, ki ga je vodstvo »Rudarja« vložilo pri Nogometni zvezi Slovenije proti verifikaciji te tekme. Besedilo protesta objavljamo v celoti.
NK Rudar je poslal NZS naslednje protestno pismo
Zaradi očitnega kršenja materialnih pravil igre s strani sodnika tov. Jenka na prvenstveni tekmi NK »Nafia« : NK »Rudar« Velenje, dne 7. 11. 1954. v Lendavi in zaradi očitnega namernega oškodovanja našega kluba na tej in na tekmi proti NK »Aluminij« v Kidričevem, dne 24. 10. 1954., vlagamo proti verifikaciji obeh navedenih lekem
PROTEST,
ki ga utemeljujemo z naslednjimi argumenti:
1.	V 11. minuti prvega polčasa je sodnik Jenko dosodil proti NK Rudarju kazenski strel z 11 m iz naslednjega razloga:
Igralec Nafte Vidjak si. se je ca. 15 m od gola Rudarja boril za žogo z levim krilcem Rudarja tov. Rednakom, pri čemer sla oba padla. Prosto obležano žogo je prevzel srednji krilec Rudarja, tov. Fišer in jo poslal v polje. V lem primeru ne more bili govora o kakšnem koli prekršku, kljub temu pa je sodnik lenko na začudenje vseh, tudi na začudenje funkcionarjev Nafte, konkretno tov. Lindiča, pokazal na belo točko.
2.	V 16. minuti prvega polčasa je bil v skrajno nevarnem startu z obema nogama v koleno, s pestmi pa v želodec, težko poškodovan igralec Rudarja tov. Hudarin od igralca Nafte št. 3 (Šimonka). Tov. Hudarinu je zdravnik predpisal 6 dnevno ležanje v postelji. Hudarin je obležal na tleh, nakar je sodnik igro prekinil. Naš vodja poti tov. Kočar je stekel k ležečemu Hudarinu, da mu nudi pomoč in pri tem dejal v bližini stoječemu sodniku, naj vendar prepreči tako nevaren način igre, nakar je ta odgovoril, »da je tako že prav« in da tov. Kočar naj molči. S tem je omogočil ne le izločenie naibolišega igralca Rudarja, lemveč je dal pobudo predvsem temu igralcu Nafte (št. 3), da je s svojo skrajno surovo in za življenje nevarno igro nadaljeval. V 48 minuti je z obema kolenoma skočil v želodec igralcu Rudarja tov. Zagorcu, ki se je takoj zgrudil. Sodnik je sicer dosodil kazenski-strel, vendar pa igralca Nafte ni nit opomnil, s čimer je nadalje moralno podprl njegov način igre, s čimer je rezultiral skrajno surovi start na Za-gorca v 72. minuti, pri čemer je bila Zagorcu zlomljena noga. Zaradi direktne moralne podpore sodnika je ta igralec Nafte napravil nedvomno prekršek po čl. 24 odstavek 4. discipl. pravilnika FSJ.
3.	V 57. minuti je igralec Nafte tov. Vajda zaustavil žogo z roko in jo nato dodaj tov. Vidjaku, ki je z 12 metrov plasiral poleg popolnoma pasivnega vratarja in srednjega krilca Rudarja v mrežo. TO JE BIL TUDI ZMAGOVITI GOL NAFTE! Sodnik Jenko je bil oddaljen kakih 10 metrov, obrnjen z obrazom proti tov. Vajdi, vendar je na splošno zaprepaščenje igralcev Rudarja in mnogih objektivnih gledalcev priznal zgodiiek.
4.	V 76. minuti je sodnik izključil igralca Rudarja tov. Fišerja. Pri š'artu na žogo je bil tov. Fišer »favliran«, vendar je takoj vstal fer dejal igralcu Nafte, ki ga ie zrušil: »Čuj, pazi vendar, saj je dovolj, da ima eden zlomljeno nogo!«, nakar je sodnik pri'ekel in rekel tov. Fišerju, da ie on napravil prekršek, čeprav je bilo očiino narobe. Tov Fišer se je obrnil pro'i sodniku in dejal: »No, saj je v redu!«, nakar je Jenko tov. Fišerja izključil iz igre. Začudeni tov. Fišer je vprašal sodnika isto iudi navzoči igralec Rudarja tov. Legvart, zakaj je izključen, nakar je sodnik ironično dejal: »Kar pojdi e veji, ker ste mi večkrat ugovarjali, saj je še 14 minut do konca tekme!« Vsekakor zelo značilno v situaciji, ko je Rudar igral praktično le še z 9 igralci. Tako se igralcev ne izključuje, sicer pa več o tem ustmeno. Predlagamo, r"a se o resničnosti te izjave po potrebi zapri-seže lov. Fišerja. Rednaka in Legvarta, ki so bili v bližini. Smatramo, da je izključitev tov. Fišerja skrajna nesramnost in višek Jenkove moralne pokvarjenost s poudarkom na sodniški av'o-ri+e1 i, češ, sai imam zašči'o, v skrajnem slučaju sem pač storil kako napako, ki jo bodo pretresali kolegi v sodniškem odboru — vendar mi upamo, da ne po pravilu »vrana vrani oči ne bkljuje«. Nepravilnost bklinčTve je v ce'o'i dojel tudi službojoči delegat, bivši predsednik Nafte in predsednik MLO Lendava, tov. Lindič, ki ni hotel sprejeJi Fišerjeve legitimacije, ki smo mu jo ponudili, češ; »izključitev ni pravilna, to je največja napaka, ki jo je sodnik mogel storiii. Fanl je bil popolnoma
korekten in ne more biti kaznovan, zato legitimacije ne sprejmem.«
5. V 88. minuti, ko je Rudar igral le še z 9 igralci, če všiejemo Hudarina, ki je le statiral oz. se s težavo premikal po igrišču, se je igralec Rudarja tov. Legvart prebil med tremi obrambnimi igralci Nafte do približno 12 m pred gol Nafte, kjer pa je bil v startu vseh treh — in to v čisti poziciji — grobo zrušen, sodnik pa je presodil — INDI-REKTNI PROSTI STREL, s čimer je — če anuliramo vse prejšnje krši've pravit in očiino pristranost — direktno oropal Rudarja neodločnega rezultata in ene težko zaslužene točke.
Toliko o samih dogajanjih na igrišču, smatramo pa za potrebno, da se poglobimo v bistvo in da vas seznanimo z ozadjem teh dogodkov.
Sodnik lenko je bil funkcionar bivšega mariborskega Tekstilca, ki je na prvenstveni tekmi Mariborske podzve. ze med Rudarjem in Tekstilcem, leta 1952 v Velenju, zapuslil igrišče in za*o izgubil tekmo par forfait. Na tej tekmi je igralec mariborskega Tekstlca fizično napadel izven igrišča našega igralca tov. Fišerja, ki ie lekmi prisostvoval kol gledalec. Fišer je na nooad in udarec reagiral in s tem po Jenkovem (hi! ie namreč navzoči, postal povzročitelj lega, da je Tekstilec zapusti igrišče. Kratkomalo, Jenko ie po neslavni zapus1i'vi igrišča s strani svojega moš'va zagrozil navzočim igralcem in funkcionarjem Rudarja, da »se bomo že še videli«.
To svojo mržnjo do Rudarja je v celot demonstriral na tekmi Rudaria proti Aluminiju v Kidričevem, dne 24. 10. 1954 in proti Nafti v Lendavi, dne 7. 11. 1954.
Prehajamo na najpodtejši akt, ki ga lahko zagreši nogomelni sodnik.
Ob pritki tekme v Kidričevem je igralec Aluminiia tov. Hudatst Edo ne-pozvan pristopil k ioralru Rudarja tov. Hudarinu in mu dejal: »Veš. saj je vse zastonj, lenko nam je v nolčasnem odmoru dejal fantje le daj'e. jaz bom že zamižal « To smo navedli kot eneoa argumentov, v predmetnem protestu, ki pa je bil odhit. Namesto, da bi bi! ta protest objektivno obdelan in Jenko predan v disciplinski postopek, ga je Nogometna zveza Slovenije ponovno dirigirala, da sodi Rudarju v Lendavi.
Da to stvar (izjavo Jenka Hu^alistu in Hudalisla Hudarinu) dokumentirano, smo ce na not iz Lendave dne 7. 11. ustavili v Kidričevem ter poiskali tov. Hudalista s prošnjo, da nam da pismeno izjavo, kar pa je le ta odklonil z mo'ivacjio. da ie HI Jenko v Mariboru njegov trener in da ga je po smrti s4aršev Iudi delno prehranjeval ler da smatra, da bi to hita nehva'ežnost do Jenka, ki bi mu taka izjava škodovala. Nato ie naš funkcionar tov. Kočar vprašal Hudalisla, zakaj misli, da bi to Jenku škodovalo, nakar je Hudalist odgovoril: »Jasno, kaj pa mislite, kaj takega!« Tov. Kočar se je napravil nekoliko nevednega ter v navzočnosti igralcev Fišerja in Kučerja, ki je bivši hudalistov soigralec, vprašal istega češ »tov. Hudalist, kako je že bila sivar, kaj je Jenko pravzaprav rekel«, nakar ie Hudalist pred navedenimi pričami do-dobesedno dejal: »Ja, rekel je, le,kar daj e fantje, jaz bom že zamižal«.
Predlagamo, da o tem po polrebi zapriseže.e našega funkcionarja tov. Kočar Franja in igralca lov. Fišer Otona in Kučar Aniona.
S lo izjavo povezujemo v en sam dogodek tekmi v Kidričevem in Lendavi, ker dokazuje'a obe, da sodnik Jenko podlo izkorišča nadvse odgovorno funkcijo nogometnega sodnika za zadovoljenje svojih revanžis.ičnin stremljenj (iekma Rudar Velenje—Tekstilec Maribor). S tem povezujemo iuc,i usimeno izjavo, ki jo bo v zvezi z nekim tiogoakom pred tekmo v Lenaavi pooal pied Vašim forumom oseuno naš poepiedseoniK gl. ing. Termoelektrarne lov. Kuhar Gabriel.
Ne prosimo, temveč v imenu pravice ter v in.eresu saniranja in pioc.vi,a slovenskega nogomeia zahievamo, da ugodno reši.e protest ter /. odsirani -vijo Jenka iz vrsl nogometnih sodnikov, ca e našemu kolekuvu moralno zadoščenje.
V popolnem zaupanju v naš najvišji slovenski nogome.ni forum Vas pozdravljamo s športnim
Z d r a v o I
Tajnik: Borovšak Slane Predsednik: Rahien Ivo
Zevart Karla, polj. delavka iz Ple-šivca, stara 18 let — Dragota; Grudnik Ivana, gospodinja iz Plešivca, stara 30 let — Marijo; Verbofen Ivanka, gospodinja iz Cirkovc, stara 20 tel — Milana; Jan Antonija, gospodinja iz Skal, siara 31 let — Darinko; Tomic Vida, gospodinja iz Pesja, stara 26 let — Dragoia; Veliki Okič. Hriberšek Anica, gospodinja iz Skal, stara 34 let — Slavka; Kasesnik Marija, gospodinja iz Laz, stara 30 let — Martino; Kodrun Silva, delavka iz Skal, stara 21 let — Evgena; Debelšek Jožefa, gospodinja iz Pesja, stara 33 let — Majdo; Prisiušek Vladimira, gospodinja iz Velenje Novo, stara 24 let — Faniko; Tamše Štefka, gospodinja iz. Velenje Novo, stara 28 let — Zdenko; Znoj Silva, kroj. pomočnica iz Pesja, stara 24 lel — Branka; Kovač Slavka,
Miklavžina Miha, mizar iz SI. Brica in Pušnik Rozalija, delavka iz Pesia; Brdnik Franc, čevljar iz Maribora in Planko Ljudmila, natakarica iz S'arc vasi; Steinbacher Maks, čevljar iz Stare vasi in Emeršič Eliza, poti. delavka iz
UMRLI SO:
Miklavc Matevž, upokojenec iz Saleka, star 79 lel; Veissenbach Jane, kovač iz Prelske, star 23 let; Brišnik Mihael, upokojenec iz Saleka, star 88 fet; Ževart Ivan, železničar iz Velenja, star 46 let; Repnik Alojzija, hči rudarja iz Skal, stara 1 leto; Vodušek Geno-vefa, polj. delavka iz Skal, stara 69 let;
gospodinja iz Velenje Novo, stara 23 Cvenk Martin, upokojenec iz Kavč, star let - Slavka.	82 let.
Dramska sekcija DPD „SVOBODA" Velenje otvarja sezono
Sezona prirejanja dramskih del je pred nami. Praviloma bi lahko rekli, da
ljubimca Tone nastopa Vibihar Vinko,
Za ljubitelje operet bo v marcu uprizorjena opereta »Pri treh mladenkah«. V aprilu bomo pa gledali Molierjevo komedijo »Zorž Danden« ali »Prevarani soprog«. V mesecu maju pa dramo »Mladost pred sodiščem«.
S takšno izbiro reper'oarja je omogočen vsesplošen užitek za vse ljubitelje boginje Talije. Repertoar ie precej obširen in zanimav, sai so v njemu zastopane razne smeri gledališkega ustvarjanja in upamo, da bodo ljubitelji s to zbirko prišli na svoj račun,
Travner Rudi
Naše počitniško letovanje v Avstriji
Tudi letos ie odpotovala večja sku-nina pionirjev iz Slovenije pa tudi nekaj iz Istre, na počitniško letovanie v Sekiro ob Vrbskem jezeru. Tudi iz Velenja nas je šlo nekaj. Ko smo prispeli na svoj cilj, smo se zelo vzrado-stili, ker smo zagledali prelep krai, kjer je stalo naše letovišče. Razporedih smo se po sobah in začelo se je veselo življenje. Čeprav vreme ni bilo posebno lepo, smo se vseeno dosti kopali, kajti voda je bila vedno zelo topia. Vozili smo se Iudi s čolni. Kadar smo šli v
se je precej zakasnila. Vendar lahko deklo pri Matevžu igra Vida Turkova ugotovimo, da so obstojali objektivni in v vlogi vaškega pastirja, bebca na-razlogi, ki so to zakasnitev pospeše- stopa Naraks Ljubo.
Ker ima drama »Ugasle oči« realno vsebino, se nam obeta prijeten umetniški užitek. Sceno je pripravil Ravljen Janez. Ponovitev te drame bo v nedeljo, dne 21. f. m. ob 16. uri.
vali.
Kot prvo predstavo v sezoni bo naša sekcija priredila v soboto, dne 20. t. m. ob 19. uri v dvorani rudarskega doma Bi'encevo dramo »Ugasle luči«.
Ta drama obravnava temo iz NOB in sicer psihologijo ženske, ki zaradi osebnih koristi (maščevanja nad možem) zaide na pot izdaje. Med dogajanjem niha njena notranjost med dobrim in zlim (simboličen pomen luči, ki ugašajo), a vendar se odloči za zlo, dokler nazadnje sama ne spozna svoje krivde in jo hoče popravi l. Teda) pa je že
, 1 1-	1	1 : oiuvj ot IUU1 o tunii. r\ a u a l smo sil v
^da, S^a) gozd, pa smo se 51i Ind,iance. Puščice smo si naredili kar iz stebel praproti. Radi smo igrali tudi razne igre z. žogo. Skratka, zabave nam ni nikdar manjkalo. Hodili smo iudi na izlete v bližnje kraje. V zadnjih dneh pa smo šli na izlet z avtobusom preko vse Koroške. Med drugimi zanimivostmi smo si ogledali vojvodski prestol, na katerem so ka-rantanski kmetje usloličevali svoje vojvode. Na nezavzetem gradu Ostrovnici pa smo si ogledali mnoge srednjeveške zanimivosti. Tudi z žično železnico smo se peljali 1600 m visoko. Tega izleta se bom vedno spominjal.
Vrnili smo se spet v našo predrago domovino. Ob tej prilki se iskreno zahvaljujem
Program za sezono 1954/55 pa je naslednji:
V decembru bo uprizoritev moderne komedije »Vzorni soprog« ali z drugim naslovom »Škandal pri Barlelovih«. Konec decembra odnosno v času pri-
n^TzTdu^inz) se^sam Zščuje	"ovolefneJelke bo pripravila Društvu'prijateljev mladine,' k, me je
men zli min ineinzi se sam maščuje nasa sekci]a pravljično igro »Trnki č ca« - ■ ■ ■
nad njo. Torej prav človek o katerem v januarju 1955 bo uprizor;tev kitajske
člnvplf n katerem nasa sekc»a Pravljično igro »Trnjulčiea«.	pri tem letovanju denarno podprlo.
, - - u LIUVVK ° ^ V januarju 1955 bo uprizoritev kitajske	Za domovino — s Titom naprejl
!!L™5Jl!°:. dJULb? P°uL" Pravljične igre Klabunda »Krog s kre-	" Selič Vili
^ februarju pa »Veseli večer«.
vraženega moža. Tudi v njeni odločitvi, da pojde partizanom naproti ni popolne iskrenosti, temveč spet le egoizem, želja po življenju in uživanju, ko končno spozna, da drugega izhoda ni več.
To bi bila kratka vsebina te drame, s katero otvarja naša sekcija svojo sezono. Dramo režira tov. Travner Rudi, vloge pa tolmači jo:
Tono, baj'arjevo ženo igra kol gosi Dragica Pajs — Stegnerjeva iz Celia. V vlogi nadu'ega nemškega SS oficirja nastopa domačin Dermol Hinko, v vlogi Matevža, poseslnikovega sina, bivšega
Končna razvrstitev po končanem je-
dijak 3. razr. nižje gimnazije Velenie
sensikem tekmovanju			pa	je	naslednja:		
1. Sobota	9	7	1	1	25	: 08	15
2. Rudar T.	9	7	0	2	28	: 14	14
3. Nafta	9	5	2	2	24 :	19	12
4. Bratstvo	9	4	2	3	17	: 12	10
5. Rud?r V.	9	5	0	4	25	: 25	10
6. Kovinar M.	9	4	1	4	16	: 16	9
7. Proletarec	9	4	0	5	17	: 22	8
8. Kovinar Š.	9	3	0	6	16	: 16	6
9. Aluminij	9	3	0	6	13	: 21	6
10. Drava	9	0	0	9	11	: 33	0
				i«			

Delavski svet Upravni odbor Sind. podružnica Rudnika lignita Velenje
naznanjajo žalostno vest, da se je pri delu v jami, dne 17. novembra smrtno ponesrečil čfan kolektiva tovariš
ŽOLGER ANTON
učni kopač Pokojnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Iz slavnih dni pred desetimi leti...
V dneh 8, —11. septembra 1944 se je Tomšičeva brigada nahajala na področju Dobrovlja. Tja je prispela iz Konjiške gore. Marš je i/vršila preko Kladjeka, Arclina, Šmarina v Rožni dolini na Zg. Ponikvo. Od tu je brigada izvršila premik na področje Gora Oljka, a v noči od 7. na 8. september 1944, prešla most čez Savinjo pri Pobeli in nadaljevala pot preko vasi: Parižlje, Polce, Kamence ter se zaustavila pri Hriberniku, Ramšaku in Rovlniku.
Marš poleg Polzele je brigada izko-ristla za ekonomsko in sabolažno akcijo. Najbližjo trgovino, ki ie bila lasi nekega priseljenega Kočevarja ie do kraja izpraznila, a na železniški postaji na Pol; et je minerska grupa minirala 2 kre'nici, elektromotor ter rezervoar za napajanje lokomotiv. Uničene so bile Iudi vse telefonske naprave in postajno poslopje zažgano.
Štabu IV. operatvne cone, ki je pripravljal večjo akcijo v Zg. Savinjski dolini, je bil prihod Tomšičeve na področju Dobrovlja dobrodošel. Na sestanku, ki ga ie imel komandant cone s komandanti Slandrove, židanškove in Tomšičeve brigade, kakor tudi drugih enot, ki naj bi sodelovale v akciji so bile de ajibane naloge poeetnih enot. Osnovni cilj operacije je bil osvobodit še preostali del Zg. Savinjske doline. Da se to i vrši je bilo polrebno predvsem likvidrat močno okupatorjevo postojanko v 'Mozirju. To nalogo je dobila VI. UB S. Standra. Zidanškova je dobila nalogo likvictrat Br-^l-vče iz smeii Celja, južno od Savinje, a Tomšičeva, da likvidira postojanko Le-tuš, cemonslra ivno napada Šrnanno ob Paki in visi zavarovanje iz smeri Celje severno od Savinje.
Ostale enote so dobile naslednje naloge: Koroška grupa odredov, da v*ši zavarrvanie i"» smei Črna, VDV brigada iz Šoštanja, a Pehotni tečaj pod-oiicirske šole i' sme:i Kamnita. Na ta način so tile klešče okrog Mo7irja, Leiuša in Braslovč sklenjene, zlasti pa
je bila otežkočena pomoč najmočnejši postojanki v Mozirju.
Štab Tomšičeve je dal nalogo, da likvidira, postojanko Letuš, svojemu III. bataljonu, ki ga je ojačal z minoba-cačem 81 mm iz I. bataljona in 4 mi-nerci iz Minerskega voda s 100 kg eksploziva. Drugi bataljon je dobi! na-logfv da demonslraltvni napad na Šmartno izvede z dvema četama, a eno četo, da oddvoji v rezervo brigade. Ta bataljon je dobil 3 minerce in 50 kg eksploziva, dočim je treJji bataljon, ki je dobil nalogo, da posiavi zasedo v Po^vinu, dobil 4 minerce z 80 kg eksploziva. Štab brigade je imel koncepcijo, da s lretim bataljonom čimpreie ■likvidira postojanko Leluš, a nato pristopi k likvidaciji Šmartna.
Zaradi boljše koordinacije, je bil za časa akcije po povelju štaba IV. cone formiran, operatvni š'ab iz Tomšičeve in Židanškove brigade. Ta šfab, ki je bil formiran iz komandanta Tomšičeve in komisarja Židanškove je bil nastanjen v vasi Obramlje (med Letušem in Braslovčami), dočim se je štab Tomšičeve nahajal v vasi Rečica (1.500 m vzhodno od Leiuša).
Napad se je začel ob 22. uri 11. septembra 1944. Prva ie bila zavzeta postojanka Letuš, ki je tudi zahtevala največ žr'ev od Tomšičeve brigade. Četa III. bataljona je namreč v jurišu zašla na minsko polje, za katerega obveščevalci niso imeli nobenih poda-kov. Žrtve so bile neizbežne. Četa je imela
4 mrlve, 19 težje in 6 lažje ranjenih. Toda ostali del če*e ie prišel preko minskega polja in vpadel v vas. Sovražnik je bil iznenaden, ker je računal, da ,-c preko minskega polja ne more prebili nobena naša edinica. Po kra*ki borLi se je 32 sovražnikov predalo, ostali pa so bili pobi i ali pa so uspeli v okrilju noči pobegnit.
Padec Le'uša je Tomšičeva i^koristla, da se preide tudi k likvidaciji Šmari-nega ob Paki. Drugi bataljon, ki je imel postojanko blokirano s svojima dvema čelama je dobil na razpolago še svojo
iretjo četo, ki je bila do tedaj v bri-gadni rezervi. Poleg lega je bil na Šmartno poslan minobacač, ki je bil do tedaj pri tretjem bataljonu in še trije minobacači, ki so bili zaplenieni v Le-lušu.
V Šmartnem so se zagrizeno branili, zlasti pa še, ker so slišali borbo, ki jo je vodila zaseda s prihajajočo pomočjo.
Zlasti so trije težki miiraljezi, ki so bili postavljeni v cerkvenem stolpu ofe-žavali akcijo bataljona. Kljub dejstvu 4 minometalcev in energičnemu iurtšu naših borcev, je postojanka nudila odpor do poznih popoldaskih ur. Sovražnik je bil razmeščen v večjih zgradbah in zato se je moralo vsako zgradbo posebej zavzemati. Na kraju je ostala še ena zgradba, kjer so bili zbiti preostanki sovražnika. Da bi se izognili nepotrebnim žrtvam, je komandant II. bataljona Jernej pristopil k zvijači. DaF je namreč nalogo, da se pripelje gasilna brizgalna pred zgradbo, kjer se je nahajal sovražnik in nato poslal k njemu njihove priležnice z nalogo, da se bo zgradba polila z bencinom in zažgala, če se ne predajo. Nemški komandant je nasedel zvijači — z bencinom namreč nismo razpolagali — in se je predal.
Tudi prvi bataljon je ta dan slavil bleslečo zmago. Nemško pomoč, ki je prihajala iz Celja preko Polzele je pričakal v Podvinu v zasedi in jo po kratki toda ogorčeni borbi pognal v beg. Nemci so pustili na licu mesta 7 mrtvih, razen tega pa je bilo 10 ujetih. Prvi bataljon pa je imel vsega samo 2 lahko ranjena.
Ta dan je Tomšičeva ponovno dokazala, da je ena od najboljših slovenskih brigad. V toku akcije je ujela 74 sovražnikov in zaplenila veliko količino orožja in municije. Tudi žrtve z naše strani so bile dokaj velike, čeprav niso še zdaleka bile takšne kot pri Nemcih, čeprav so se isti branili iz utrjenih zgradb in bunkerjev.
Tudi Šiandrova brigada je v dopoldanskih urah likvidirala Mozirje. Na ta način je bila vsa Zg. Savinjska dolina osvobojena okupatorjeve pe'e ve od Polzele in Braslovč do Železne Kaple..