Fr. F.rjnvpc: IUlc. cn del tega plemena je ostal na svojih sedežih v/.l>acii, ti so dakovski Sloveni, njih ostanki so bivali tam še do začetka sedanjega stoletja, sedaj so porumunjeni; drugi del se je selil na jug in je dobil pri inorodnikih svoje novo ime poBulgarih, ki so bili se pozne| priselili in se s časom v Slovenih zgubili, bili pa so Bulgari s Nuni in Turki soroden narod, med seboj se bulgarski Sloveni še dendenes imenujo Slo vene, tujci jim pa pravijo, da so Bulgari; tretji del se je naselil v-Tanonii in tje do Karpatskega podnožja, ti so panonski Sloveni in v njihovem jeziku sta pisala sv. Ciril in Metod, sedaj je ta slovenski del razun ogerskih vzhodno-štirskih in lnvatskih Slovencev ter Slovakov pomadjaijen; šterti del je prišel proti zahodu do planin in se naselil na goriških ]>laninah in dolinah čez celo sedanje Štirsko, celo Koroško, gornje in spodnje Avstrijsko, vzhodno Tirolsko, Kranjsko, Istrijo in staro Liburnijo; ta oddelek smel bi se imenovati 11 oriško-slovenski, navadno pa se imenuje dendenes prosto slovenski narod in jegov jezik slovenski ali novo-slovenski v razliko starosto venskega. Slovenci smo tedaj po tem mnenju, ki je zagovarjajo najimenitnejši učenjaki, potomci vnoriških in panonskih Sloveuov, najbližnji sorodniki: Slovakov, ki se sami še tudi imenujejo slovensky narod in svoj jezik slove.nsk^ kakor mi, nadalje sorodniki- bulgarskih Slovenov in izumrlih/dakovških. V Trubarjevih in Dalmatinovih knjigah se ime Sloveni in Slovenci pomešano rabi. Rak. Spisal Fr. Erjavcc. Vsi |Hijic rakom /vi/^.it, I.:i/njfvi prilik:!rji, I.:i / nj i v i zvftctlogk-ili, Vnmin« vi proruki! Pr*»*ircn. suhem in po mokrem, menda nema živalice, ki bi bila populamejša od raka. Pri nas vsaj pozna ga vsak samosrajčnik, izvzemši morebiti kacega bosopetega Kniševčka. ki še ni videl druge vode, nego domače vasi umazani kal. Temu bi mogel kdo ugovarjati, da brezsrajčniki in bosopetci nikoli in nikjer nemajo besede, vsaj veljavne besede ne. To je živa resnica, katere nobeden pameten človek nc l>ode pobijal, toda raku so do imenftnosti pomogli možje, učeni in modri možje. Kdo bi litcl tajiti, da pokojni profesor Metelko ni 1 »i 1 učen in moder mož? In ta učenjak, ki jc Slo- vencem v nemškem jeziku spisal slovnico slovenskega jezika, ta učenjak postavil je za uzor „rakaB, da bi pokazal, kako gre sklanjati moška imena. Kaj menite, to ni kar si bodi! Toliko in toliko imen jc bilo možu na izber, a nobedno mu ni bilo po volji. Raka si je izbral, gotovo nc brez dobrega premisleka. Sicer nemarno vse gotovosti, da li je bil „rak" Metelkova izvirna misel. Vsacemu naobraženenui Slovencu je znano, da so se uže pred Metelkom slovenski slovnfčarji ukvarjali z delom, o katerem je težko reči, ali je manj koristno ali bolj nehvaležno. A kraj vse nebvaležnosti število teh mož vendar ni tako neznatno, kakor bi se morebiti komu zdelo. Prav zato je tudi mogoče, da je uže kdo drug pred Metelkom imel to srečno misel, posaditi raka na to častno mesto. Pravimo: mogoče je. a poroštva za to nikakor dati ne moremo, ker odkrito izpovemo, da so nam vse te slovnice, naj si jih jc rodil Bohorič, oče Marko ali Kopitar, znane zgolj po pisateljevem imenu. Pa če bi se tudi dalo prerekati Metelkovej izvirnosti glede raka, to vendar njemu samemu — raku namreč — slave zmanjšati ne more, dii. moglo hi mu jo samo povečati. Mnozemu bi vsled tacega počeščenja vzrnstel greben, ta in oni bi se ponašal s tako slavo. Itak pa nič. Niti vredno se mu ne zdi, da bi se o tem govorilo. Zna se mu, da je razvajen, kar se dostaje slave. Kaj če tudi slava maloštevilnega slovenskega naroda njemu, katerega je uže stari svet v zvezde koval. Pa kaj govorimo: stari svet! Kaj ga ne slavi še dandenes ves svet, stari in novi, kolikor je dolg in širok, svet namreč? Saj vemo vsi, da se rak sveti mej zvezdami. In ne samo takisto mej zvezdami, mej tistimi malimi, katerih razven kacega zagrizenega strokovnjaka zvezdogleda morebiti nobeden po imenu nc pozna. Nikakor nc! Kak je vzet mej nebeška znamenja. Pomisli, mej znamenja nebeška! Ali veš, koliko jih šteje učeni svet? Tega vprašanja skoro ni bilo trčita staviti, ker vsak pošten Slovenec, če tudi brati ne zna, ima „pratiko" v malem prstu in ta ga uči, da je teh znamenj dvanajst. Nič več in nič miinj. In rak je mej njimi. Zraven nam je pa še pomisliti, da nema vseh dvanajst znamenj živalskih imen. Samo sedem jc tacih, na vsem nebu. In poleg leva, ovna in bika je tudi rak v tem številu! In vsaka Fr. Erjavcc: Rak. 49 pratika, bodi si velika ali mala, prava Blaznikova ali ponarejena Kleinmavrjeva, vsaka naznanja leto za letom natanko, katerega meseca in katerega dne stopi solnce v rakovo znamenje. Ali vsa ta slovečina raka ni pokvarila, kar se drugim tako rado primerja. Napuha in ošabnosti temu poštenjakoviču ni smeti očitati. Pristojno in moško se pač vede, ter se rad daje prav na široko. Zna se mu, da čuti svojo vrednost in. dasi ni pregostobeseden, luči svoje modrosti vendar ne stavlja pod polovmk, temveč jej da svetiti, kadar se mu ponudi ugodna prilika. Prijatelj moj dragi, če si kedaj bral „Ježo na 1'arnasuverjen sem, da rad prikimaš tej sodbi. Človek se čudi in strmi, ko posluša modrost njegovih ust. Takoj o prvem nastopu preloputnc se svojo modrostjo vse k ježi zbrane tekmece. Kako uže pravi? A da! Tovarši moji! kdor kaj volja. Brez uma besede iz ust ne da. Zatorej se mislim mirno v kraj Urez besedovanja umakniti zdaj. Potem pa še oblastno in zadovoljno pristavlja: Pri nas je sicer vse dru^ači, Tri nas pod vodo le rak juuači. In nadalje, kako samosvestno in odločno — dasi uljudno — odklanja komarjevo grajo: No noi ti meilO, ljubi moj brat! Kdor inia razum, sam zna se vesti, Kdor ima izvirnost, vprašal ne bo, Kaj vaša vodila mu zapovedi. To je korenika! To je mož, kolikor ga je pod košem. Tako se govori! Kaj tacega človek rad sliši. Komar umolkne. Kaj bi se tudi dalo na to odgovarjati V Ti pa, o človek! pojdi in uči se od raka, kako velja soj)erniku sapo zapreti. S tem smo — tako vsaj menimo — rakovo imenitnost dovoljno osvetili, in skrajni čas je uže, da se ozbiljno hitimo posla. Nakanili smo namreč opisati raka in njegovo dejanje in nedejanje pod vodo, njega vesele in žalostne ure. Sicer nam ta ali oni morebiti poreče: „tega ni prav nič treba; rak bodi velik in poln, tolst in okusen, za vse drugo nas ni nič briga. In pa, ali niste zgoraj sami rekli, da pri nas vsako dete zna raka V Pustite nas torej na miru ž njim! Ali mu morebiti hočete pretipati srce in obisti?" r.O Fr. F.rjavcc: Kak. Za sedaj dajmo mir srcu in obistim. — Prijatelj moj ljubi! tebi bi se gotovo hudo zamerili, ako bi samo posumnjali, da li raka poznaš ali ne. Zamerili bi se ti uže zarad tega, ker si v svojem društvu zniui, ila ga najhitreje in najčisteje umeješ izluščiti, in sicer ne brez neke posebne spretnosti. No, pri vsem tem no vemo, ali ne bi prišel v majhno zadrego, ko bi te kdo kar iznenada in ostro povprašal, koliko nog ima rak. Nam se močno dozdeva, da bi mej desetimi tako vprašanimi njih pet bilo v škripci zarad odgovora, a od ostalih potili ne znamo, če bi dva isto odgovorila. In to pri vsem tem, da raka pri nas pozna vsako dete. Koliko nog ima rak? Poslušajino! V srbskej narodnej pripovedki psujeta se rak in žaba. Po Martin Krpanovem, ali prav za prav po vodilu raigcega Jarnejka na Golem, nista se tudi ta dva prepirača pitala s pogačo, temveč ometala sta se z najgršimi psovkami, kar si jih je mogel kdo izmisliti. Mej ostalim reče žaba raku: raco sedmokrače! Po tem bi rak imel sedem nog. Sedem! To l>i bilo vendar čudno! Lilio število nog! Kolikorkoli živalij poznamo, vsaka ima noge lepo na (»are. Samo rak da bi jih imel sedem? Ne, to se nam ne zdi verjetno. Najbrž psujoča žaba v hipci največje razdraženosti ni prav pomislila. Mogoče pa tudi, da je htela le na sploh reči, da ima polno nog. — Tako tedaj srbska žaba. Preglejmo sedaj kaj druzega. „ Vrtcev" neimenovan pesnik „ otročjih iger v pescncah" poje: Blato paziS, kakor rak, Kailar lože osmokrak. Nese lačen v žabji grao zraku, nogo hodijo po trdej zemlji. Zato jih svet v tacih suhoparnih rečeh ne pozivlje rad na svedočanstva, ker jih ima na sumu, da vidijo časi več, časi mJinj, nego drugi vsakdanji človeki. Fr. Erjavec: Rak. 61 Tedaj zopet ne vemo, na čem smo. Vsikako ne bi bilo napačno, ko bi si poiskali še kacega treznejšega poroka. V notranjem Kranjskem je majhen trg. Do imena nam ni. V tem trgu je pred leti živel gospodar, ki je s krčmo in niajlmo kupčijo pošteno redil sel« in svoje. Ncccga poletnega dne se primeri, da 11111 pride v hišo tujec Nemec v "jospodskej suknji ter si ukaže prinesti jela in pila. Priljudni krčmar nosi na mizo, kar zmore klet in kuhinja, in streže gospodu, kakor je sploh imel navado, bodi si gost tak ali tak. Ko si je potni gospod dušo užc doberšno privezal, spomni se krčmarica, da ima v kleti še nekaj lepih rakov. „ Vidiš, kako sem pozabljiva!" obrne se gospodinja k možu. „V kleti je še nekaj rakov v koprivah, pa ne, da bi se bila prej /mislila na-nje. Ponudi jih gospodu!" „„Rak! rak!"1' ponavlja gospodih* počasi ter si tere razorano čelo. „ „Kako neki se ta žival imenuje po nemški? govori mož bolj sam v se, nego svojej zakonskej družici, o katerej je vedel, da mu v tej stvari ne more pomoči. „Ti vsaj moraš to vedeti, saj si malo manj nego pol večnosti v cesarskej službi nosil suknjo belo in sem tako dolgo morala čakati na te, da sem malo ne ostarela. Toliko si se menda v dolzili letih naučil nemščine, da bodeš znal gostu raka ponuditi." Mož ni dalje poslušal, šel je iz kuhinje in je razmišljal svoje misli. Pri vojacih se je pač nemškovalo na vse pretege, in ujela se je raznokaka beseda, ki je potem pri tej ali onej priliki dobro služila, če tudi ne češče, pa vsaj vsako sedmo leto. Ali sedaj se je uže mnogo tega izkadilo iz sive glave, in kdaj je živ krst pri vojacih slišal kaj o racih? Nikdar nič! .Mož stopi za hišo, pomakne si klobuk na čelo, položi roke na hrbet in koraka zamišljen gori in doli, kakor je imel navado vselej, kadar je premišljal kaj posebnega. Za nekaj časa popravi si klobuk in nekako zadovoljneje gre zopet v hišo k tujcu, upre se z obema rokama ob mizo ter vrže gostu v obraz besede: „n6h bos binčens?" (Ali še kaj želite?) Tujec ga na to povpraša, kaj bi mu mogel še dati. „Pefelens zer šene rake?" „nWas ist denn das?"" (Kaj je to?) „ Itake zajn klajne tilier, bat tile tile fusen, rote mondur, šnajder- majster, carukmarširt." r.2 No ve se prav, ali je Nemec razumel, kaka zverina je to, ali resnica je, da ga je popadel silen smeh. Mož se je smejal in smejal drže se z obema rokama za trebuh in da, so mu solze oči zalivale. Našemu krčmarju s prva ta objesten smeli ni bil nič po godu. Malo je manjkalo, da ni bradača, ki se mu je tako nespodobno v zobe režal, zgrabil za vrat ter ga vrgel pod hišni kap. Toda o pravem času še opomnil se je svojega stanu in neplačanega računa. Zdajci se začne tudi on smejati, ne ve se, ali sobi in svojej nemščini, ali stnejavemu gostu, ali slanemu računu, ki mu ga bo naredil. In smejala sta se oba tako od srca, da je prišla gospodinja iz kuhinje na prag gledat, kaj imata. Hipoma pa zablisne nekaj na krčinarjevein obrazu in mož si s kazalcem desne roke potrka na čelo. v znamenje, da se mu je v glavi zasvetila dobra misel. Hitro se obrne, skoči v klet in prinese v vsakej roki lepega raka. Na to iz nova smeh, kateremu se je sedaj še žena pridružila. Kaj se je godilo dalje, nas ne zanima, in to tem manj, ker nas je tudi ta porok pustil na cedilu. Trezen mislec je res in tudi pameten bi bil za silo ali kaj, ker raku nikoli ni nog preštcl. To sicer ve, da jih ima mnogo, vsaj mnogo več, nego kakeršnakoli druga žival, ki se deva v lonec. Ali s tem nam ni ustreženo. (Dalje prihodnjič.) 0 fotofonu. Spisal dr. Igli. Klemenčič. jjpfpjJ3jlavna podlaga napredku v prirodoslovji je poskus (eksperiment). Z njim vprašamo prirodo neposredno, kako in po katerem ISSra-j zakonu se ta ali ona prikazen vrši. Dokler piirodoslovci niso poznali to podlage, napredovalo je prirodoslovje le počasi in samo v tistih strokah, v katerih jim jc užc vsakdanje življenje dajalo priliko mnogokrat opazovati prirodine prikazni; tako statične in astronomične, o katerih so uže stavi Grki imeli precej znanja. Oni so sicer opa- zovali tudi električne prikazni na drgnenem jautaru, a to je bilo tudi vse, kar so vedeli o tej sili, in ko bi bil Galvani živel za starih Grkov in bi bil uže tedaj slučajno opazoval jednako prikazen, kakor