YU ISSN 0040-1978 LETO XXXVIII. ŠT. 42 Ptuj, 31. oktobra 1 985 CENA 30 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA 12 VSE8JNF- Štiri milijarde Idlovatnih ur (stran 2) Pravna ureditev kmečiiega turizma (stran 4) Šjvanie — /(oristna zabava (stran 6) Šport (stran 9) Za razvedrilo (stran 10) Spomin... 1. november je namenjen spo- minu na vse padle borce med NOB, spominu na vse naše umr- le svojce, prijatelje in znance. Osrednja komemorativna sveča- nost ob dnevu mrtvih bo v četr- tek, 31. oktobra ob 13. uri ob spomeniku padlim na starem mestnem pokopališču v F^uju. Zbirališče za vse udeležence bo pred ptujskim magistratom, od koder bo žalni sprevod krenil po ptujskih ulicah na staro me- stno pokopališče. Komemorati- vni govor bo imel predsednik ob- činskega komiteja OK ZKS Ptuj Stane Lepej, v kulturnem progra- mu pa bodo sodelovali pevski zbor ter učenci osnovnih šol. De- legacije družbeno političnih or- ganizacij bodo k spomeniku pad- lim borcem položile vence, mla- dina in občani pa bodo v spomin pokojnih prižgali svečke. -OM Foto: Ivo Ciani 'I V okviru 20. Borštnikovega srečanja sta bili na območju ptujske občine dve prireditvi. V soboto so v spomin dr. Antonu Slodnjaku, akademiku in literarnemu zgodovinarju ter njegovih tragično premi- nulih sinov Marka in Toneta izvedli v gledališču literarni večer, ki sta ga s sodelovanjem Društva slovenskih pisateljev pripravili Zveza kul- turnih organizacij ter Ljudska in študijska knjižnica iz Ptuja. S svoji- mi deli so se številnemu občinstvu predstavili: Andrej Brvar, France Forstnerič, Ervin Fritz, Branko Hofman. Tone Kuntner, Miloš Mi- keln in Tone Partljič Pred tremi leti umrlemu akademiku, slovstvenemu zgodovinarju in pisatelju dr. Antonu Slodnjaku pa so v nedeljo odkrili na njegovi rojstni hiši v Bodkovcih pri Juršincih spominsko ploščo, ki jo je zas- noval akademski kipar Viktor Gojkovič. Ob tej priložnosti je o tem uglednem slovenskem znanstveniku govoril najprej predsednik skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, nakar je njegovo življenje in delo orisal podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Bratko Kreft, še izčrpneje pa dr. Jože Mahnič. Tone Partljič, predsednik Društva slovenskih pisateljev, ki je spominsko ploščo odkril, je s svojimi besedami segel globoko v vse, ki smo temu dogodku prisostvovali, naslovil pa jih tudi na tiste, ki lahko kakor koli odločajo o usodi posameznika, mislečega in razmišljajoče- ga Slovenca naj napak, ki smo jih delali pri tem samosvojem, druga- čnem in izjemnem znanstveniku, nikoli več ne ponovimo ... (Več o slovesnosti v Bodkovcih bomo poročali v prihodnji številki Tednika.) mš SVET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČIN Enotnost v skrbi za skupen razvoj Na seji sveta skupnosti podravskih občin so v petek, 25. oktobra sprejeli, program dela do septembra 1986 in se pogovorili o izvajanju dogovora o skup* nih temeljih plana za sedanje srednjeročno obdobje ter o osnutku dogovora o skupnih planskih elementih na območju Podravja za obdobje 1986—90. Člani avcia iz: vjcil ubcili su poKazaii vec ali manj enotnost v skrbi za skupen in skla- den razvoj celotnega območja. Ob tem so se vsi zavedali, da bo potrebno staino sodelovanje in dogovarjanje med občinami Podravja in enoten nastop navzven. Skupna ugotovitev na seji je tudi bila, da so intervencije na področju pride- lave in porabe hrane v Podravju nujno potrebne, zato mora sklad obstajati še naprej, potrebno pa je združevati še več sredstev. Doslej so podravske občine združevale sredstva po različnih stopnjah, pretežno okoli, pol odstotka od bruto osebnega dohodka. Iz dosedanjih razprav izhaja, da so potrebe takšne, da bi morali v prihodnje to stopnjo zvišati na vsaj 0,8 odstotka. Na seji so se dogovo- rili, da naj bo v vseh podravskih občinah ta stopnja enaka, vendar so menili, da bi z določitvijo višine stopnje še počakali. Slovensko združeno delo je namreč predlagalo, da naj bi v sklad za intervencije v proizvodnji in porabi hrane pri- spevali v vsej Sloveniji-po 1 odstotek od bruto osebnega dohodka. Gospodar- ska zbornica Slovenije je ta predlog podpria, zato je treba počakati, da ga sprej- mejo tudi drugi pristojni v SRS. Na seji so dali tudi pobudo za pripravo novega samoupravnega sporazuma o usklajenem zagotavljanju materialne osnove za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju Podravja. V sedanjem srednjeročnem obdobju je združeno delo na območju po- dravskih občin združevalo pol odstotka, od tega so del sredstev namensko usmerjali za hitrejši razvoj manj razvitih območij krajevnih skupnosti in obmej- nih območij. Večina je zastopala stališče, da naj bi tudi v naslednjem srednjero- čnem obdobju združevali sredstva vsaj v enaki višini kot v tem srednjeročnem obdobju. Zato so na seji imenovali iniciativni odbor za pripravo dogovora o us- klajenem zagotavljanju materialne osnove razvoja v krajevnih skupnostih za obdobje 1986- 90. FF Tone Partljič je odkril spominsko ploščo dr. Antonu Slodnjaku Foto: MŠ Pomoč pri obnovi vinogradov Letošnji vinogradniški letini ne moremo reči samo da je slaba, temveč kar katastrofalno slaba. Zasebni pridelovalci so oddali v druž- beno klet le 5 in pol vagonov grozdja, v vinogradih kmetijskega kom- binata pa so natrgali nekaj nad 50 vagonov grozdja. Da je nesreča še večja, so bile predvsem v laškem rizlingu stopnje sladkorja nizke, sa- mo okoli 14 odstotkov. Vzrok je v sušenju pecljevine in vsaj mošt la- hkega rizlinga je bilo tako potrebno dosladkati, kar je za napovedi o izredno sladki letini neobičajno. Male količine grozdja dokazujejo, da so bile napovedi pravilne, ocena komisije, ki je ugotavljala poškodovanost vinogradov po zim- ski in spomladanski pozebi, pa še preoptimistična. Predvsem na območju Haloz in Slovenskih goric je še vedno pre- cej kmečkih gospodarstev, ki jim pomeni dohodek iz vinogradništva najpomembnejši vir za preživljanje. Letos so tako ob dohodek, povrh tega pa morajo še investirati v obnovo vinogradov. Ko so pri KZ Ptuj pripravili program obnove 34 hektarov vinogradov, se je zataknilo pri zagotavljanju lastnega deleža vinogradnikov. Kreditna banka in hra- nilno kreditna služba sta zagotovili svoj delež v obliki kreditov, poskr- beli pa so tudi za del nepovratnih sredstev za pripravo zemljišč za trajne nasade. Na vlogo zadruge je izvršilni odbor samoupravnega sklada za intervencije v proizvodnji in porabi hrane namenil nekaj "ad 3 milijone dinarjev nepovratnih sredstev, s tem denarjem bodo kmetovalci zagotovili svoj delež, ki znaša 94 tisoč dinarjev po hektar- ju. istočasno pa predtavlja strošek za umetna gnojila v prvem letu ob- nove. S tem bo mnogim vinogradnikom omogočeno nadaljevanje vi- nogradniške proizvodnje, pomoč pa je znova dokaz družbene skrbi za Organizirano tržno kmetovanje. .^B GOSTJE IZ CK ZK HRVAŠKE V PTUJU Izmenjava izkušenj Prejšnji teden je bila na obisku v Sloveniji delegacija C K ZK Hrvaške. V torek so se pogovar- jali na CK ZK Slovenije o ka- drovskih in organizacijskih vpra- šanjih del.ovanja ZK, 23. oktobra pa so bili gostje OK ZKS Ptuj in Emone Kmetijskega kombinata Ptuj. Delegacijo je vodil Marjan Kalanj, član predsedstva C K ZKH, člana pa sta bila Luciano Benolič, izvršni sekretar in Stevo Tomaševič, strokovno politični delavec CK ZKH. Tovariše iz Hrvaške pa je spremljal Ivan Go- dec, izvršni sekretar CK ZKS, v razgovoru pa je sodeloval tudi Slavko Kleindienst, sekretar MS ZKS za Podravje. Gostje so se najprej pogovar- jali na občinskem komiteju ZKS Ptuj, kjer jim je sekretar predsed- stva OK ZKS, Gorazd Žmavc na kratko predstavil ptujsko občino, podrobneje pa občinsko organi- zacijo ZK. Stanko Lepej, pred- sednik OK ZKS je govoril pred- vsem o delovanju družbenopoli- tičnega in delegatskega sistema v občini. K temu je Marjan Kalanj pri- pomnil, da zelo radi govorimo o specifičnostih v posameznih re- publikah in občinah, dejansko pa se povsod srečujemo z enaki- mi problemi in jih tudi poskuša- mo na enak način reševati. Posebej so se gostje iz Hrvaške zanimali za kadrovske priprave na volitve v ZK. O tem je po- drobneje poročal Milan Jager, predsednik kadrovske komisije, ki je povedal, da smo doslej po- budo v celoti prepustili osnov- nim organizacijam ZK. V eviden- tiranje se je vključilo okoli 90 odstotkov organizacij in so za vodilne funkcije evidentirali čez 300 komunistov. Sedaj končuje- mo drugo fazo, to je usklajeva- nje, v novembru pa bomo prešli na tretjo, to je kandidiranje. Tov. Kalanj pa je poročal o pripravah ZK Hrvaške na kongresa ZKH in ZKJ. Poudiril je, da smo na- vadno povsod uspešni, ko pro- bleme ugotavljamo in ocenjuje- mo, odpovemo pa, ko je treba stvari dejansko spreminjati. Za tem so gostje iz Hrvaške imeli razgovor še v Emoni Kme- tijskem kombinatu Ptuj. Delo- vno organizacijo je gostom na- zorno predstavil glavni direktor Branko Gorjup. Pri tem je opo- zoril na vrsto perečih problemov, ki izhajajo iz neusklajenosti cen in nakazal, kaj morajo narediti sami in se opreti na lastne moči, in kaj mora glede kmetijstva na- rediti družba kot celota. Tu je predvsem treba odpraviti neso- razmerja v cenah in zagotoviti družbeno kontrolo organizirane tržne proizvodnje. O delu ZK v EKK je poročala sekretarja stalne akcijske konfe- rence ZK tov. Janžeicovičeva, o skrbi za kadre pa vodja te službe Srečko Kolar. O problemih zadružništva in kooperacijske proizvodnje je go- voril Janez Vrečer. Dr. Cvetko Doplihar pa je gostom predstavil sodobni način pospeševanja živi- noreje, ki ga uveljavljajo v Ob- dravskem zavodu za veterinar- stvo in živinorejo. Gostje iz Hrvaške so se zani- mali še za razne druge probleme na področju kmetijstva in iz od- govorov ugotavljali, da so po- dobni tudi na Hrvaškem in v SAP Vojvodina, l^jihova skupna ugotovitev je bila, da je nujno treba odpraviti nekatera nesoraz- merja, kajti delovne organizacije kot je Emona K K Ptuj, ki dose- gajo vrhunske proizvodne rezul- tate. dosledno uresiM^jejo nalo- ge dolgoročne sta- bilizacije. ne bi smeU poslovati na robu rentabilnosti. i T Razgovor v prostorih OK ZKS, od desne: Luciano Benolic, Marjan Ka- lanj, Ivan Godec, strok, sodelavec CK ZKS in Anton Zoreč Foto: KOSI Varčevanje v dneh do 31. oktobra, kije v svetu priznan kot mednarodni dan varčevanja, bančne ustanove organizirano prikazujejo celovi- tost medletnih uspehov varčevanja. Prikazujejo prednosti, kijih v naše življenjske tokove vnaša varčevanje ob vsaki priložnosti. Banke so še posebej aktivne pri vzgoji najmlajših varčevalcev. Se- veda smo danes že v obdobju, ko ne varčujemo samo z denarjem. Obdobje inflacijskega gospodarstva dobesedno terja varčevanje na delovnem mestu, doma, v ustanovah........ In kam vodi varčevanje, kije pogosto skregano z logiko? So pa nasprotni primeri, ko bi lahko z večjo doslednostjo in kako- vostnejšim delom lahko dosegli več. Tako je delovni čas še vse preslabo izkoriščen. Nujno bomo morali voditi aktivnosti za ustreznejšo razporeditev in izrabo delovnega časa, ker je to pogoj' za boljšo izkoriščenost delovnih sredstev in daje možnost za iz- boljšanje delovnih in življenjskih razmer delavcev. Skrajševanje delovnega časa delavcev in podaljševanje obratovalnega časa strojev in naprav pa je dolgotrajen proces, ki zahteva temeljite predpriprave. Z delovnim časom nismo ravnali ekonomsko naj- bolj logično in racionalno. Nasploh moramo do vseh oblik podaljševanja delovnega ozi- roma skrajšanega prostega časa naš odnos zaostriti. Če bi se ta- koj po sprejemu stabilizacijskega programa lotili reševanja pro- blemov, bi jih danes imeli manj. Tako pa z odlaganjem in prepri- čevanjem drug drugega le še poglabljamo probleme, ki so vsak dan težje rešljivi, posledice pa nosijo ljudje. Prejšnja nespametnost v investicijah se maščuje. Danes že vemo, da pomeni odrekanje investicijam — odrekanje bodočno- sti. V obdobjih najinzentivnejše investicijske politike — to je v le- tih 1976—1980, ko smo v te namene vlagali 40 odstotkov družbe- nega proizvoda — smo upravičeno pričakovali, da bodo nasled- nja obdobja — boljša. Investicije pa so bile neučinkovite . .. Da- nes bi po trditvah znanega ekonomista dr. Aleksandra Bajta lah- ko bil družbeni proizvod trikrat večji, vsaki Jugoslovan pa bi lah- ko potrošil trikrat več kot sedaj. Varčevanje s podatki glede inve- sticij se nam kruto maščuje. Ob tem velja še povedati, da so o njih odločali dejavniki izven gospodarstva. Danes tudi varčujemo pri uvozu tehnologije (zlasti še tisti, kije Jugoslovani še nimamo), devize pa porabljamo za uvoz surovin. Kljub in flaciji so občani še vedno dobri varčevalci. V poslo- vni enoti KB Maribor v Ptuju so povedali, da so vsa sredstva ob- čanov v poslovni enoti letos večje za 52 odstotkov. Zanimivo je, da so pri varčevanju najbolj narasla kratkoročno vezana sredstva in to nad tri mesece, ki že dosegajo več kot polovico vseh sredstev občanov f55 odstotkov). Z bančnega vidika ta sredstva ne pred- stavljajo posebne kakovosti, ker jih ne morejo uporabiti za dolgo- ročne naložbe. Bilančna vsota naj bi letos dosegla 12 milijard 730 milijonov dinarjev, v devetih mesecih letos pa že dosega in presega načrto- vano za devet odstotkov. Največji delež predstavljajo sredstva uporabnikov družbenih sredstev (štiri miljarde 408 milijonov di- narjev). Varčevanje v inflacijskem obdobju ni lahko, to najbolj obču- tijo bančniki, ki v isti sapi zatrjujejo, da dokler domače varčeva- nje ne bo donosno, bodo varčevalci bežali v druge oblike varčeva- nja. Najbolj ga bomo pospešili, če bomo stabilizirali naše gospo- darstvo in s tem tudi DINAR. Obresti niso glavni motiv varčevanja: V bankah pravijo, da je prvi motiv — .socialni motiv. V kratkem se bodo kljub temu spremenile za tri oziroma pet odstotkov pri vezavi več kot 12 in 24 mesecev. Še vedno pa v danih pogojih »varčuje« tisti, ki je že doslej imel. Ki/ ostali pa tako in tako varčujemo vsakodnevno zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in nizkih osebnih dohodkov. Majda Goznik 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 31. oktober 1985 - TEDNIK Plan, cene in volitve Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptiy je kritično ocenilo plani- ranje za novo srednjeročno obdobje in pn tem ugotovilo, da petod- stotna rast družbenega proizvoda v tem obdobju ne bo dosežena. Za- njo so si najbolj prizadevali v sindikatih, ni pa bila podprta s strani združenega dela, ki glede na realne pogoje načrtuje štiriodstotno rast družbenega proizvoda. Ob tem so soglašali, da kot sindikat več ne morjeo pristajati na globalna nesorazmerja znotraj Jugoslavije, ki so prisotna na mnogih področjih. Taka nesorazmerja tudi slabijo politično moč. Najbolj je to prišlo do izraza, ko so razpravljali o poenotenju porodniškega do- pusta. Tako sedaj dotiran lahko pokriva enoletni porodniški dopust, tisti pa, ki daje, tega ne zmore in se mora odločati za postopno uvelja- vljanje — za uveljavljanje odvisno od zmogljivosti združenega dela. V sindikatih sicer pozdravljajo prizadevanje za poenotenje oseb- nih dohodkov in za enako delo — enako plačilo, vendar takšno, ki bo v celoti odvisno od rezultatov dela. Partijski osnutek modela delitve, ki sedaj buri duhove, namreč predvideva plačilo v dveh delih: prvi del je praktična uresničitev načela za enako delo — enako plačilo, drugi del pa bi zaposleni dobil po periodičnem ali zaključnem raču- nu, ko bi se tudi pokazalo, če so delavci ustvarili več kot so že dobili. Uresničevanje takšnega modela bi po mnenju sindikatov pome- nilo negacijo z ustavo in zakonom o združenem delu določenih pra- vic, obveznosti in odgovornosti, da delavci odločajo o celotnem do- hodku in prisvajajo osebne dohodke v odvisnosti od rezultatov svoje- ga in skupnega družbenega dela. Poudarjajo pa tudi, da je o modelu potrebno preudarno in doka- zno razpravljati. Sindikati naj bi v bodoče več naredili tudi pri cenah. Ugotovili so namreč, da praktično nimajo nobenega vpliva na oblikovanje cen. Se- veda pri tem ni potrebno čakati, kaj bo ukrenil vrhovni sindikat, zače- ti je potrebno že v osnovni organizaciji sindikata in se vprašati ali so podražitve resnično nujne. Predsedstvo se je seznanilo tudi s pripravami na volitve v združe- nem delu in ugotovilo, da je bilo v drugem krogu poročanja za druž- beno-politično skupnost evidentiranih 1833 kandidatov, za samou- pravne interesne skupnosti pa 3332 kandidatov. Pri tem kritično ugo- tavljajo, da so v pripravah na volitve ostali osamljeni in da niso imeli pomoči vodstvenih in vodilnih ter strokovnih delavcev. Do 30. no- vembra — to je tretjega kroga poročanja, do katerega je potrebno iz- popolniti popisnice, je potrebno v evidentiranje vključiti še več kme- tov kooperantov, zasebnih obrtnikov, gospodarskih pomočnikov in gospodinjskih pomočnic ter delavcev, zaposlenih v dislociranih obra- tih. vrr. Sobotno delo v Impolu v delovni organizaciji IMPOL Slovenska Bistrica, kjer združuje delo v 9 TOZD in DSSS nad 2.300 delavcev, so ob koncu tričetrtletne- ga poslovanja ugotovili, da se jim večajo zaloge surovega aluminija in da ne dosegajo predvidene dinamike letne proizvodnje. Da bi to po- pravili, so uvedli za vse delavce sobotno delo, za kar so se delavci tu- di samoupravno odločili. Že po 14 dneh, to je po dveh delovnih dnevih tudi ob sobotah so se pokazali pozitivni premiki. Če bodo v tej smeri nadaljevali, obsta- jajo stvarne možnosti, da bodo letni plan proizvodnje v celoti izpolni- li do konca leta. Prav tako se bodo v izvozu aluminijskih izdelkov pri- bližali planu. Delovna organizacija IMPOL, ki je v okviru SOZD UNIAL po- vezana s TGA Boris Kidrič Kidričevo, veliko polizdelkov in izdelkov višje stopnje predelave izvaža, kar je brez dvoma gospodarsko bolj opravičljivo, kot pa izvažati neobdelan aluminij. Od skupnega izvoza prodajo na konvertibilno področje (največ v države zapadne Evrope) 79 odstotkov, 15 odstotkov na klirinško področje (največ v Sovjetsko zvezo in Bolgarijo) in 6 odstotkov v države v razvoju (Irak, Pakistan itd.). FF Pričeli in končali bodo z razstavo Četrtega novembra bodo v Srednješolskem centru v Ptuju odprli letošnjo razstavo, posvečeno boju proti alkoholizmu in s katero v ptujski občini pričenjamo novembrske aktivnosti v boju proti tretji bolezni na svetu. Istega dne bo v centru tudi okrogla miza o alkoho- lizmu, ki jo bo vodil dr. profesor Hubert Požarnik, v Mestnem kinu v Ptuju pa predstava ameriškega filma Oče, mati, otrok. V nadaljevnju pa še pogovor na temo zdrava družina. Razstava bo odprta do devetega novembra, nakar jo bodo prese- lili v delovne organizacije in to v Agis, TGA Kidričevo, Mesokombi- nat Perutnino, tozd Gradnje Ptuj, avtobusno postajo in Kreditno ban- ko Maribor — Poslovno enoto ftuj. V program boja proti alkoholizmu sodi tudi seminar za vodilne in vodstvene delavce, ki bo od 11. do 13. novembra v temeljni organiza- ciji Psihiatrična bolnišnica Ormož. Most v Vidmu še ni prehoden Kaže da se je pri gradnji oziroma pri dograditvi mostu v Vidmu pri Ptuju zataknilo. Most čez Dravinjo bi moral biti dograjen do kon- ca oktobra, tako je bilo dogovorjeno in zapisano v pogodbi z izvajal- cem, gradbenim podjetjem Gradiš oziroma njegovo temeljno organi- zacijo iz Maribora. Stanje na gradbišču pa pred tremi dnevi še ni da- jalo upanja, da bi se lahko že v oktobru ali vsaj prve dni novembra za- peljali čezenj. To seveda ne pomeni večjih dodatnih težav, saj so se ljudje že navadili na prestope na avtobusih, pa tudi na obvoz po sicer skrajno neprimerni obvozni poti, ki je komajda prevozna v teh sušnih dneh. Če jo bo zmočil dež, bo postalo kritično. Pogled na gradbišče pred tremi dnevi. Foto: M. Šneberger Devetmesečni poslovni rezultati KBM in PE Ptuj Poslovni odbor KBM, PE Ptuj je na seji 28. t. m. obravnaval devetmesečno poslova- nje in spremembe tarife obrestnih mer. Ugo- tovil je, da banka kot celota in poslovna eno- ta v glavnem izpolnjujeta v letnem načrtu po- stavljene poslovne cilje in naloge. Periodični obračun banke izkazuje 15.090 mio din celotnega prihodka, 12.792 mio od- hodkov in 2.297,5 mio din skupnega dohod- ka. Tri četrtine celotnega dohodka banke zavzemajo vplačane obresti, ostalo pa so v glavnem pozitivne tečajne razlike in drugi dohodki. Gospodarske organizacije združe- nega dela so vplačale 8.833 mio obresti, kar predstavlja 69 % letnega načrta prihodkov od obresti OZD. Od finančnih kreditov bankam je bilo vplačanih 1.402 mio din, občani so plačali 799 mio din, pozitivnih tečajnih razlik pa je bilo za 3.223 mio din. V istem obdobju je banka v okviru odhodkov obračunala oz. izplačala 9.362 mio din obresti in to največ 4.492 mio din občanom, 4.389 mio din dru- gim bankam (predvsem NBJ) in 430 mio go- spodarskim OZD. Za materialne odhodke in amortizacijo je porabila 72 %, za delovno skupnost banke pa 71 % letno načrtovanega zneska. Skupni dohodek banke pa je za 5 % nad letno načrtovanim zneskom. V okviru tega zneska je banka med letom kot akontacijo na deležu skupnega dohodka, gospodarskim OZD že vrnila 1.600 mio ter 240 mio v obliki odpisa obresti agroživilstvu, kar je ugodno vplivalo na dohodkovni položaj in likvidnost članic banke. Iz poročila o devetmesečnem poslovanju poslovne enote Ptuj pa povzemamo le nekaj najpomembnejših ugotovitev. Bilančna vsota PE se je v letošnjem letu povečala za 4.408 mio in dosegla 13.889 mio din, kar za 9 % presega letni načrt poslovne enote. Na povečanje bilančne vsote so vpli- vala predvsem občutno višja sredstva OZD, ki presegajo pričakovano rast za 68 % in sredstva občanov, ki so že dosegla načrtova- no letno vsoto. Kot nekaj let nazaj tudi letos hitreje naraščajo devizna sredstva občanov (60 %), kar je posledica spremembe tečaja di- narja (52 %), za 8 % pa je večji tudi realni po- rast deviznih vlog, kljub visokemu odkupu deviz od občanov (4,5 mio dolarjev). Dinarska sredstva pa so se povečala le za 42 %, kar ocenjujemo za občutnejši realni pa- dec. Kot posebnost pa je treba omeniti viso- ko povečanje vezanih vlog občanov nad 3 mesece (226 %). Teh depozitov pred dvema letoma skoraj ni bilo, sedaj pa jih je že 55 % vseh dinarskih vlog. Spodbuja jih visoka obrestna mera (61 % letno!). Ostale vrste sredstev se gibljejo v skladu s pričakovanji in ne kažejo posebnosti. V normalnih gospodarskih razmerah ban- ke v glavnem prirast sredstev lahko usmerja- jo v celoti v naložbe. Od tod izvira tudi go- spodarski interes bank za čim večja zbrana sredstva. Letošnji ukrepi kreditno monetarne politike pa zaradi drastičnega omejevanja plasmajev ne zasledujejo teh ciljev. Poslovna enota je načrtovala, da bo letni prirast sredstev 3.718 mio din usmerila pred- vsem v gospodarstvo, ki ga zelo ^esti neli- kvidnost. Toda med letom sprejete odločitve NBJ, ki so mimo grede rečeno neskladne z letošnjo resolucijo, dopuščajo le polovično rast plasmajev po resoluciji, zato se je bistve- no spremenila usmeritev naložb. Zaradi teh omejevanj, pešanja izvoza in sezonske dejav- nosti kmetijstva, je PE devetih mesecih za te- koče naložbe gospodarstvu lahko usmerila le 13 % letno predvidenega zneska, kar pomeni 194 mio din, namesto načrtovanih 1.555 mio din. Nasprotno so se povečale ostale naložbe (izven gospodarstva!) od prvotno načrtova- nih 259 mio na 3.045 mio din. Ker je podob- no tudi v TB, imamo opravka z začasnim za- jetnejšim odtekanjem denarja izven gospo- darstva občine in regije. Banka pri tem sicer dohodkovno ne izgublja, ker so ti plasmaji tudi obrestovani (trg denarja), vendar trpi združeno delo, ki se zaradi tega medsebojno zadolžuje in plačuje še višje menične in dru- ge obresti. Zaradi nižjega izvoza poslovna enota le s težavo vzdržuje lanskoletni obseg izvoznih kreditov, ne more pa v večjem obsegu koristi- ti povečanja limita za izvoz, saj se v poveča- nje ne vključuje priprava za izvoz. Kmetijski selektivni krediti. Zaradi visoke- ga stanja zalog koruze konec lanskega leta smo letos uspeli le za 5 % povečati naložbe. Do konca leta bo to stanje nekoliko višje. Naložbe v menice pa so za 12% nižje od lani, ker zaradi visokih escontnih stopenj ni pravega interesa za escont. Zaradi težav z li- mitom pa je bilo potrebno predčasno prodati del menic na trgu vrednostnih papirjev. Tudi ostale naložbe, ki so bile načrtovane na lanskem nivoju, so za tretino nižje. Edino za dolgoročne naložbe OZD je letni načrt uresničen oziroma na račun naložbene- ga osposabljanja članic celo presežen. Od obveznosti za investicije (968 mio din) je bilo letos že realizirano 773 mio din, osta- nek pa bo v glavnem koriščen še v zadnjerri tromesečju. Na stanovanjsko komunalnem področju se načrt naložb v glavnem uresničuje. Zaradi ukinitve kreditov na podlagi prodaje deviz in vezave dinarske protivrednosti načrtovano povečanje kreditov ne bo uresničeno. Zaradi ugodnih kreditnih pogojev pa le presegajo načrt krediti za pospeševanje gospodarske dejavnosti občanov, zlasti še kmetijska dejav- nost. Potrošniških kreditov pa občani zaradi visokih obresti ne koristijo. Iz podatkov o devetmesečnem poslovanju je torej možno sklepati, da bo poslovna enota na področju zbiranja sredstev dosegla načrto- vano vsoto, žal pa tega ne moremo trditi za področje usmerjanja sredstev, kjer vse bolj pogosto in restriktivno posega v tekoče po- slovanje bank in OZD Narodna banka, ^ s tem tudi poleg prerazdeljevanja družbenega proizvoda močno ovira normalno poslovanje gospodarstva. O spremembi tarif obrestnih mer Združene banke in temeljne banke in drugih sklepih lO KBM bomo podrobneje poročali prihodnjič. OB SVETOVNEM DNEVU VARČEVA- NJA VSEM VARČEVALCEM IN KOMI- TENTOM BANKE ISKRENO ČESTITA- MO! Vodja PE Ptuj Franc LUKMAN, mag. oec. Štiri milijarde kilowatt-ur Dolgotrajna suša je povzročila velike težave tudi elektrogospo- darstvu, saj je bila gladina večine rek na kritično nizki točki. Da bi izvedeli, v kakšni meri je bila okrnjena proizvodnja električne energije v temeljni organizaciji hidroelektrarna Formin, smo za pojasnilo zaprosili direktorja, Danila Šefa, ki je povedal: »V letu 1985 smo vključno z devetim mesecem proizvedli 459 milijonov kilovatnih ur elektri- čne energije, kar je glede na pla- niranih 415 kwh za 10 odstotkov več. Torej v celoti gledano naša proizvodnja zaradi nizke gladine rek ni bila okrnjena v primerjavi s planirano količino. Res pa je, da smo v septembru in sedaj v oktobru proizvedli bistveno manj električne energije kot v ostalih mesecih, saj je poprečni pretok reke Drave znašal le 60 odstotkov od planiranega.« Ali velika akumulacija ni do- volj velika rezerva za takšne kri- tične nizke gladine rek? »Tega ne bi mogel trditi, saj lahko našo akumulacijo brez do- toka izpraznimo v pičlih dveh urah.« Kljub vsemu ste od leta 1978, ko je HE Formin pričela z red- nim obratovanjem, proizvedli precej dragocene električne ener- gije? »FiavgOluvu, Ictua buino Sc posebej veseli, saj bomo v začet- ku novembra proizvedli 4 mili- jarde kilovatnih ur električne energije, kar je izredno velik pri- spevek delavcev našega tozda k splošni elektroenergetski situaci- ji.« V tem času ste imeli več re- montov enega ali drugega agre- gata. Ste pri tem opazili kakšne večje napake? »Ne, praktično vseh sedem let obratovanja nismo imeli večjih napak, vse havarije so bile v okviru normalnega.« Prav je, da nameniva nekaj be- sed tudi izgubi, ki jo izkazuje va- ša temeljna organizacija skupaj z ostalimi v elektrogospodarstvu. Neposredni krivec namreč niso nepravilnosti v vašem tozdu, kaj- ne? »Žalostno in skorajda smešno je, da se praktično ponavlja si- tuacija iz leta 1983, da izkazujejo izgubo hidroelektrarne, ki proiz- vajajo električno energijo z naj- cenejšimi stroški in najnižjim šte- vilom zaposlenih. Treba je vede- ti, da je ta izguba posledica si- stemskih vzrokov v celotnem clvK.trogfOapoostopku v poštev določbe, ki se nanašajo na stacionarni in izletniški kmečki turizem, bo pokazala praksa. Ker je bistvena dejavnost vinotoča točenje lastnega vina, je razumljiva določba, da bosta zasebno gospodarstvo oziroma kmetija na katerih bo vinotoč, morali biti usmerjeni v proizvodnjo grozdja in vina v takšnem obsegu, da bosta lahko zadovoljili potrebe gostov. Od pijač je možno na vinotoču nuditi razen vina domače pri- delave še druge doma pripravljene pijače kot sadjevec, sadne sokove, naravno domače žganje in doma pripravljene likerje na osnovi doma- čega žganja. Izjemoma se lahko nudijo tudi mineralne vode. Od jedil je možno nuditi domači kruh in domače f>ecivo, narezke iz izdelkov doma pripravljenega mesa, zaseko, ocvirke in kompote, marmelade in druge sladice. Prostori, v katerih se opravlja vinotoč, morajo izpolnjevati pogo- je, ki jih predpisuje Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za spre- jemanje na prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijače v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih. O vsebini tega pravilnika sem že pisal. Praksa pa bo pokazala, katere določbe iz tega pravilnika bodo prišle v poštev pri opravljanju vinotoča. KAZENSKE DOLOČBE Z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 dinarjev se za prekršek kaznuje kmet oziroma občan v naslednjih primerih: — če njegovo zasebno gospodinjstvo oziroma kmetija nista v za- dostnem obsegu usmerjeni v proizvodnjo grozdja in vina, — če opravlja vinotoč brez dovoljenja pristojnega upravnega or- gana, — če prostori ne izpolnjujejo pogojev pravilnika, — če nudi gostom druge pijače in jedi, razen tistih, ki jih sme nu- diti. Iz istih razlogov, ki sem jih navedel pri obravnavi vprašanja upo- rabe kazenskih določb iz Zakona o gostinski dejavnosti na nosilce kmečkega turizma, zagovarjam stališče, da tudi za nosilce vinotoča pridejo v poštev kazenske določbe iz omenjenega zakona. TEDNIK — oktober 1985 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Odnosi med partnerjema — danes Spremenjene družbene razmere so privedle do povsem novih problemov in odnosov med za- konci ter med starfi in otroki. Zamenjalo se je celo vrednotenje zakona in družine. Nastala je nova motivacijska osnova za sklepanje zakona — poja- vljajo se novi pogledi na funkcije zakona; proces rušenja moške avtoritete v zakonu, emancipacije žene v zakonu, problem večkratne zaposlenosti že- ne, proces zmanjševanja števila članov družine, in- dividualizacije članov družine, večja možnost za zadovoljevanje temeljnih človeških potreb zunaj družinskega kroga, večja seksualna svoboda, lažji osip družinske organizacije zaradi ločitve zakon- cev in dražine z vsemi posledicami. Partnerji so bi- li v tradicionalnem zakonu vse preveč pod vtisom idealov, ki jim v praksi večinoma sploh niso bili kos. Ker so se njihova nerealna pnčakovanja le redko uresničila^ je prišlo v teh zakonih do števil- nih razočaranj in večinoma neizgovorjenih oči- tkov, par je bil nevzoren, zaprt, navznoter pa ni mogel ustvariti razlikovanja in samostojnosti. V modernem zakonu imata zakonca drug dc drugega in do zakona boli realistična stališča, teži- ta bolj k partnerskemu odnosu in dovolita v zako- nu več osebne svobode, zato pa se borita z novimi bojaznimi. Njuna svoboda je večkrat samo navide- zna, saj je dobljena za ceno odgovora jasno orisa- nih in obvezajocih norm, in ker ni take orientacije, so mladi partnerji negotovi. Partnerji iščejo samega sebe skozi krčevito, a prehitro željo po samostoinosti in neodvisnosti od zakonskega partnerja, seksualno eksperimentira- nje, ipd. Tisto, kar je pri tem izrinjeno, zapostavljeno in sramežljivo zakoncema, sta predvsem čustvi lju- beče pripadnosti in nežnosti. Zakonci, polni neza- dovoljstva in tesnobe, se bojijo razkriti partnerju svoje želje, saj se bojijo, da bodo v njegovih očeh otročji, naivni in slabotni ter ranljivi. Posebno je pogosta bojazen, da bo partner izkoristil njegovo slaoostnost. Strah za prevlado, svobodo in samostojnost vodi do tega, aa so odnosi med zakoncema, poseb- no na čustveni ravni, zrahljani in večkrat zgolj po- vršni. Strah pred prednostjo partnerja in strah pred razočaranjem gre večkrat tako daleč, da zati- rata celo čustva ljubosumnosti, se izogibata vseh medsebojnih pričakovanj in se predajata spolnosti brez svečanih čustvenih vzgibov. Ob taki miselno- sti ostaneta zakonca globoko čustveno nezadovolj- na. Resen problem še izhaja iz delitve vlog. Zakon zahteva oa partnerjev veliko osebne zrelosti in sta- bilnosti. V zapletenem in zahtevnem življenju v dvoje morata oba pomagati drug drugemu in med njima se mora razviti globok občutek solidarnosti ~ do tega pride le tedaj, če vloge niso razdeljene preveč togo. Najslabše je, če so vloge razdeljene polarno: moškost-ženskost, moč-slabost, domi- nantnost-podrejenost. V modernem zakonu je večja zavest zakoncev v obtujenosti kot prej, pa tudi razpetost med more- čim občutkom nezadovoljstva z realnostjo in ne- močjo odtrgati se od utesnjenosti, na spol vezanih vlog. Večina moških in žensk sledi napačnim pri- čakovanjem in predstavam o večvrednosti moških in mani^ednosti žensk v smislu nekaterih lastno- sti: MOŠKI — dominantnost, premoč, aktivnost. uspešnost, razumnost in čustveno obvladanost — t,svoje, »NARAVNE POTREBE« PO "^RNOSTI, PASIVNOSTI, ZA- ŠČITI, NEMOČ, in podobnem. Ljudje, ki skušajo zadovoljiti vladajočim predstavam o tem, kakšen bi naj bil moški afi žen- ska, so dosti bolj nezadovoljni sami s seboj — po- sebno ženske. V bistvu sta tako moški in ženska potrebna emancipacije. Družina izgublja del svoje vloge, saj je kon- trola družbe nad njo. Večgeneracijske družine so ublažile pritisk nad otroci. Male družine — ni možnosti skrivanja konf- liktov. Včasih so se otroci borili z vrstniki — zdaj z odraslimi. Zdrav zakon mora zadovoljiti naslednje zahteve: 1. odnosi zakoncev med seboj se morajp ja- sno ločiti od vseh njunih odnosov do drugih ljudi, partnerja se morata čutiti kot par ter živeti lastno življenje (lastno STANOVANJE, - SKUPNO PREŽIVETI PROSTI CAS). 2. Znotraj para se morata zakonca jasno ločiti ter do te meje med seboj tudi spoštovati. Ohraniti morata svojo individualnost in avtonomnost. Dva tipa bolezenskih zakonov: 1. Zakonca živita drug za drugega. Zakonca izgubita lastno osebnost in nastanejo nerealna pri- čakovanja, ki jim zakonca sploh ne moreta zado- stiti, zato pride do medseboinih obtoževanj in ob- čutkov knvde. Nastane velika ljubosumnost, ki muči oba zakonca: bolezenski znaki take družine so: izoliranost, strah in egoizem v dvoje, nedostop- nost in paranoidnost. 2. Tip bolezenskih partnerskih odnosov — za- konca se v strahu pred izgubo lastne osebnosti to- go razmejita med sabo. Bojita se prevelike bližine, čustvene odvisnosti in kakšne koii medsebojne ob- veznosti, zgradita drug pred drugim številne oko- ve. V takem zakonu ni ne upanja, ne nežnosti, ne varnosti, navzven so meje odprte (neurejene), kar vodi do nezvestobe. TEMELJNI POGOJ SREČNEGA ZAKONA je ljubezen, osebnostna in socialna zrelost ter neod- visnost zakoncev. Skupne značilnosti takšnih zakoncev so še: 1. da znata prisluhniti drug drugemu ter da konstruktivno rešujeta konflikte in probleme, 2. medsebojno izpolnjevanje praktičnih in ču- stvenih potreb ter medsebojno dopolnjevanje part- nerjev, 3. ponos in veselje nad zakoncem, njegovimi uspehi m osebnostno rastjo, 4. aktivnost in produktivnost zakoncev v družbi. Ni srečnega zakona, kjer gre le za egoizem v dvoje! O patoloških družinah — partnerskih odno- sih — ko se konstruktivno ne rešujejo problemi — pa kdaj drugič. Bojan Sinko Klinični psiholog — specialist \/ prijazen spomin akademiku dr Antonu Siodnjaku v nedeljo, 27. oktobra se na po- budo Društva slovenskih pisate- ljev, Slavist, društva Slovenije, SAZU, ki se jim pridružuje tudi domača SO Ptuj, akad. dr. Anton Slodnjak dobri dve leti po svoji smrti prejel posebno priznanje: na njegovi rojstni hiši v Bodkovcih smo mu odkrili spominsko ploščo za njegovo dolgoletno in bogato li- terarno zgodovinsko in in umetni- ško ustvarjalno delo. Naš Tednik se je dr. A. Slodnja- ka že večkrat spomnil (posebno ob 70-letnici). O njegovem življenju in delu je bilo že veliko napisanega (zlasti dr. Jože Pogačnik v uvodu v Slodnjakove izbrane študije in ese- je in Nada Prašljeva v SBh), mar- sikaj osebno zanimivega najdemo v pogovoru, ki ga je imel z dr. Slodnjakom dve leti pred njegovo smrtjo Miroslav Slana (v 7 dni), kmalu naj bi izšel tudi novi Ptujski zbornik in v njem zgodovinsko- spominski zapis o dr. Siodnjaku izpod peresa akademika dr. Janka Jurančiča, njegovega nekaj let mlajšega ožjega rojaka, sopotnika in prijatelja. Svoje so povedali tudi govorniki na nedeljski svečanosti. Na tem mestu in danes pa le nekaj besed v prijazen in hvaležen spo- min. Kdaj že in kako je vzljubil knji- go, nam je razkril dr. Slodnjak sam : gluhemu sosedu je še kot šo- lar prinesel z domače pošte »Zad- njo kmečko vojsko« (sloven. pre- vod hrvatskega pisatelja A. Šenoe) in jo na dušek prebral (»Tiste dni se je okrog šolarja vse spremeni- lo .. . Nobeno kasnejše srečanje ni bilo tako vznemirljivo ...«). Čez dve leti ali kaj je prišel v faro nov kaplan, ^fmel je veliko knjig, vse samo hrvatske, med njimi zbrana dela A. Šenoe. In šolar Slodnjak je spet bral in bral, dokler se ni prikopal do povesti s čudnim na- slovom: Karanjil s pjesnikova gro- ba. S težavo se je preril do konca in iz povesti prvič spoznaval Pre- šerna. Zahrepenel je po Prešerno- vih Poezijah in si jih naročil iz Ljubljane. Odslej mu ni bilo več obstanka ne na paši in na njivi. S pomočjo hrvaškega pisatelja se je vnel za slovensko knjigo (kot je pred dobrimi 50 leti Prešernova pesem narodnostno mlačnega za- grebškega dijaka Šenoa spremeni- la Hrvata in poznejšega klasika hrv. literature). Dr. Slodnjak tu skromno pripomni za sebe: »Najsi je bilo njegovo življenje poslej še tako neuspelo . . .« Spominska plošča na Slodnjakovi rojstni hiši pa bo od nedelje naprej govorila drugače... Po končani mariborski gimnazi- ji se je vpisal na ljubljansko slavi- st iko (čeprav sije mati želela sina duhovnika, stari župnik Sinko pa je še klical za njim, ko je odhajal v Ljubljano: »Tunek, pojdi v Mar- prog, škof boš, škof boš!«), diplo- miral in hkrati doktoriral. Ostal je rajši Prešernu zvest do smrti in preko Prešerna slovenski besedi in leposlovni knjigi. Predvsem kot li- terarni zgodovinar. Njegova bibliografija obsega nad 350 bibliografskih enot, med njimi tudi več monografskih obde- lav razvoja slovenske literature, od Pregleda ... (1934) do Obrazov in del (1975), številne izdaje Prešer- na, Levstikovo in Erjavčevo ZD, slovenska dela St. Vraza itn., veli- ko je pisal tudi o vzhodnoštajerski književnosti in piscih. Kot leposlo- vec pa je avtor Slovenske trilogije (biografska romana o Prešernu in Levstiku in pozneje na svojstven način še o Cankarju-Tujec). Pred kratkim pa je SM izdala še iz pi- sateljeve literarne zapuščine nje- gov mladostni roman, znan doslej le po odlomkih, s spremno besedo dr. J. Mahniča, ki mu je domisel- no izbral tudi naslov: Pohojeni obraz (v njem je veliko avtobio- grafskega, zgodba nam posredno kaže tudi Slodnjaka kot devet- najstletnega, narodnostno in soci- alno prebujenega mariborskega gimnazijca in vojaka v zadnjem letu /. svetovne vojne). Na svoji znanstveni poti je dr. Anton Slodnjak zaradi svojega de- la in kot človek zadel ob velika nasprotovanja, doživel hude krivi- ce (tudi o tem je bilo že nekaj na- pisano), najhujšo je nosil v sebi do smrti, a tudi najvišja priznanja (Prešernova, Kidričeva nagra- da ..Tudi v osebnem, družin- skem življenju ga je zadelo mor- siKaj hudega (z zadnjo tragedijo, nesrečno smrtjo sina Mar^, mu je usoda prizanesla). Zdržal je vse, ostal pokončen, pogumno je branil svojo resnico, obenem pa bil razu- mevajoč in spoštljiv tudi do svojih nasprotnikov. V njegovi Zgodovini sloven. slovstva (1968) je na strani 561 zapisano: Toda v javnost sto- pajo že tudi mlajši znanstveni in pedagoški delavci na področju slovstvene zgodovine ter vnašajo vanjo nove poglede in raziskoval- ne načine, kar dokazuje, da se je naša znanstvena disciplina dobro zakoreninila v slovenskem kultur- nem življenju. Kaj vse ga je vodilo kot literarnega zgodovinarja, Slo- venca in človeka pri obravnavanju naše literarne preteklosti, pa je ja- sno in najlepše razkril v predgovo- ru k svojim Obrazom in delom slo- ven. slovstva (1975). Rad je prišel tudi v Ptuj, preda- vat na povabilo (o dr. Matiji Mur- ku, Stanku Vrazu, Prešernu na Prešernovi proslavi), čeprav mu Ptuj v mladih letih kot izrazito nemškutarsko gnezdo ni bil preveč pri srcu in je študiral gimnazijo v narodnostno zavednejšemu Mari- boru. In kot je nekoč počastil s svojo besedo spomin svojega pred- hodnika, velikega slavista dr. M. Murka, ob odkritju spominske plošče na rojstni hiši na Drstelji, tako je to nedeljo doživel enako počastitev tudi sam, If da so zdaj drugi govorili o njem in njegovem delu, kot so že tudi napisali in bo- do še. Celotno Slodnjakovo preda- vateljsko in objavljeno delo pred- stavlja pomemben mejnik v razvo- ju slovenske slovstvene zgodovine, Slodnjak kot človek pa bo imel še vedno veliko povedati poštenemu Slovencu sredi današnjega hudo zmešanega sveta. Ivo ARHAR Prosti čas učencev SEŠ »Jože Lacko« v delovnih dneh Sem dijakinja srednje ekonomske šole v srednješolskem centru v Ptuju, poslovno-fmančne smeri. Kljub temu, da so obveznosti do vzgojnoizobraževalnega programa precejšnje, se najde čas tudi za in- teresne dejavnosti... V naslednjem sestavku vam bom opisala delo marksističnega krožka, ki je na naši šoli zelo aktivno deloval (in še deluje) pod vod- stvom mentorja Evalda Mlinariča, kateremu gredo zasluge za uspeh z raziskovalno nalogo, ki smo jo sicer delali skoraj dve šolski leti — od septembrea 1983 pa do avgusta 1985. Aktivno nas je delovalo 12 čla- nic — učenk ekonomske šole. Dela smo se lotili načrtno in kljub temu, da nam manjka ažurno- sti, smo z delom zadovoljni. Bilo je odraz naše dobre volje in interesa, zato je toliko več vredno. Najlepši občutek pa je, da smo tudi učenci prispevali drobtinice novega znanja o življenju učencev na naši šoli. 2eleli smo biti predvsem uporabni in konkretni, zato nismo pose- gali v preveč abstraktne teme ali bolj oddaljena področja našega ži- vljenja. Odločili smo se za temo PROSTI ČAS UČENCEV SEŠ »JO- ŽE LACKO» V DELOVNIH DNEVIH, ki je zanimiva in je hkrati ze- lo blizu našega vsakdana. Čeprav smo del te mladine, se pogosto do- gaja, da je ne poznamo dovolj ali pa pogosto pozabljamo na njene posebnosti... Prav zares živimo v upanju, da bodo naša odkritja pri- spevala k boljšemu razumevanju mladih in tudi morebitnim izboljša- vam njihovega življenja. Raziskovalno nalogo smo izpeljali v šolskih letih 83/84 in 84/85. V drugi in tretji konferenci šolskega leta 83/84 snio pripravili vse po- trebno za izpeljavo anketiranja, v četrti konferenci smo anketirali, ko- nec šolskega leta pa smo s pomočjo Računalniškega centra pri Fakul- teti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljvljani podatke ra- čunalniško obdelali. V šolskem letu 84/85 smo analizirali gradivo, ki ga je izdelal računalnik in oblikovali le-tega v določeno celoto. V raziskavo smo zajeli vzorec 120 učencev naše šole. Izbrali smo ga slučajno, upoštevali smo le pripadnost določeni oddelčni skupno- sti, kar je določalo ustreznost vzorca starosti učencev. Pripravili smo tudi vprašalnik, ki smo ga preizkusili na manjšem številu učencev in mu odpravili največje hibe. Tako smo prišli do mnogo uporabnejših rezultatov. Anketirali smo učenci — člani marksističnega krožka. O svojem delu smo poročali učencem SEŠ »Jože Lacko« preko oglasne deske in člani krožka smo predstavili vsek svojo temo riekatenm razredom ekonomske šole. Povabili pa smo tudi osmošolce iz ptujskih m okoli- ških osnovnih šol. Na povabilo se je odzvalo solidno število učencev, katerim smo nalogo predstavili in tudi grafoskopsko na folijah prika- zali, skratka zelo pregledno in razumno za še tako preproste glave ... Naloga je razdeljena na dva dela, prvi ima naslov Opis osnovnih podatkov, v njem so ovrednoteni podatki kot celota, drugi pa nosi na- slov Obravnava aktualnih tem, kjer so obdelane posamezne teme, ka- tere je obsegala naša naloga. V prvem delu smo učenci delali skupin- sko, v drugem pa smo uporabili individualni način dela ... Predmet raziskave smo razdelili v pet sklopov. Pogojujejo jih na- še življenjske izkušnje. Delali smo še osebno izkaznico, ki zajema splošne podatke o učencih. SKLOPI PODATKOV SO: 1. JUTRANJE AKTIVNOSTI, 2. POT V ŠOLO, 3. ŽIVUENJE V ŠOLI, 4. POT IZ ŠOLE, 5. ŽIVUE- NJE v DRUŽINI in 6. OSEBNA IZK AZNICA. Med drugim smo ugotovili, da... je v šolskem !etu 83/84 obi- skovalo SEŠ Jože Lacko na 16 fantov kar 102 dekleti... je v šoli veli- ka večina otrok delavskega porekla, torej je delež kmečkih otrok zelo nizek ... velika večina učencev je doma iz vasi, mestnih je le 1/5 ... vsako jutro telovadi le en učenec ... se vsako jutro čisto vsi umiva- mo ... imamo učenca, ki ne zajtrkuje, ne kosi, niti večerja. Od česa le živi? . se najbolj pridni učenci vsak dan učijo celo 6,5 ur... kar 87 % učencev vsak dan pomaga staršem ... 1/5 učencev v delovnem tednu nima niti minute prostega časa ... z življenjem v šoli smo zado- voljni in sicer z umikom 80 %, s pričetkom pouka 66 %, z metodami pouka kar 89 %, s preverjanjem znanja pa 78 % ... z voznim redom javnih prevoznih sredstev je zadovoljnih kar 87 % vprašanih učencev . V prvem delu smo se razdelili v pet skupin in analizirali osnovne statistične podatke, ki smo jih imeli na računalniških izpiskih. Upora- bljali smo tudi šifrant. Delali smo doma in v šoli. Naše obsežno delo bom zgostila v naslednjih vrsticah tega se- stavka. Iz sklopa vprašanj JUTRANJE AKTIVNOSTI smo na vpra- šanje Kdaj vstaneš, dobili zanimive podatke. Najzgodnejši vstajajo že okrog 4.30, najbolj ozni pa šele okrog 7.30. Razlika je velika, torej proučevana populacija živi neenako življenje, vsi pa smo precej obre- menjeni. Na vprašanje Ali se redno umivaš so vsi odgovorili poziti- vno, torej za čistočo smo. Na vprašanje Ali zjutraj telovadiš smo dobi- li odgovore, ki nam karajoče kažejo, da so učenci nagnjeni k lagodno- sti, saj kar 69 % vprašanih ne telovadi. Svetujemo torej, da vstanemo nekaj minut prej in si razgibljemo svoje ude ... Ali zajtrkujšeš, je bilo naslednje vprašanje tega sklopa. Podatki so za našo populacijo raz- meroma ugodni, saj »le« 20 % učencev ne zajtrkuje nikoli. Na vpraša- nje Ali se zjutraj tudi učiš, smo dobili odgovore, da se 36 % učencev nikoli zjutraj ne uči, sicer pa je to stvar navade, pa tudi kampanjskega dela. V drugem sklopu vprašanj V SOLO HODIM S/Z smo povpraša- li anketirane, kako prihajajo v šolo. Kar 70 % učencev prihaja v šolo z javnimi prevoznimi sredstvi. To je seveda odvisno od oddaljenosti od Ptuja ... Za pot porabimo različno časa in sicer kar 70 % učencev po- rabi za pot manj kot 30 minut, 2 % učencev pa celo nad 91 minut... Z zvezami javnih prevoznih sredstev je večina učencev zadovolj- nih ... V tretjem sklopu vprašanj KOLIKO UR V TEDNU, PRERAČU- NANO NA DAN, SI V ŠOLI, smo prišli do ugotovitev, da je 37 % učencev dnevno v šoli najpogosteje 8 ur. Na vprašanje Ali je čas v šoli racionalno porabljen nam je zatrdilo kar 90 % učencev ... Kaj bi iz- boljšal v življenju šole, je bilo naslednje vprašanje tega sklopa. In si- cer z umikom je zadovoljnih 80 %učencev, s časom pouka ni zado- voljnih 1/3 učencev, z metodami pouka pa je zadovoljnih kar 89% učencev m s preverjanjem znanja 78 % učencev. V četrtem sklopu vprašanj smo zastavili dve vprašanji: Ali greš takoj po pouku domov, je bilo prvo vprašanje, nanj pa je pozitivno odgovonlo 61 učencev od stoštirinajst vprašanih. Drugo vprašanje se je glasilo: Kaj vpliva na to, da se zamudiš v Ptuju. Odgovarjali so zelo različno: 17% jih ostane zaradi slabih prometnih zvez, 35% zaradi družbe, 1/5 pa se jih zadrži v Ptuju zaradi opravkov, s katerimi raz- bremenimo starše. Člani M K menimo, da to bolj škoduje kot koristi. Mladostnika se tako prepusti lažnemu lagodju. Peta skupina vprašanj je vsebovala pet vprašanj in sicer: Ali ko- siš? je bilo prvo vprašanje. Že prej sem omenila, da imamo učenca, ki ne kosi, 6 % učencev kosi le včasih, ostali pa kosijo vedno. K temu vprašanju smo postavili še dodatno vprašanje Kdaj kosiš. Odgovori so zanimivi, saj učenci obedujejo med pol eno in peto uro popoldan. Najpogosteje pa okrog treh (30 %) in štirih (32 %) popoldan. Družina ima pri prehranjevanju še vedno najpomembnejšo vlogo, to nam ka- žejo podatki, ki smo jih dobili na vprašanje Ali kosiš vedno doma. Saj podatki povedo, da jih 90 % kosi vedno doma ... Odgovori na drugo vprašanje Ali večerjaš, so nam pokazali, da se učenci igrajo z zdrav- jem, saj jih večerja le 73 %. Zanimiv je tudi čas večerje, saj učenci ve- čerjajo od šeste ure popoldan pa vse do pozne desete ure. Ti pozni delajo svojemu zdravju levjo uslugo. Sicer pa bi naj večerjali ob 7. uri ali 8. uri. Tretje vprašanje se je glasilo Koliko časa pomagaš staršem. Razmerje med učenci, ki pomagajo in tistimi, ki ne, je 87:13. Torej je več pridnih. Vendar je čas pomoči različen, od bore pol ure pa tja do šest ur dnevno, kar pa je seveda odvisno od velikosti posestva, kateri ga imajo ... Koliko časa se učiš ali opravljaš šolske obveznosti, je bi- lo četrto vprašanje. Tu pa je tudi velik razpon med tistimi, ki delajo najmanj in tistimi, ki delajo največ, saj traja skoraj 6,5 ur. Največ pa jih za šolo dela po dve uri dnevno ... Peto vprašanje je bilo koliko imaš prostega časa. Ugotovili smo, da v delovnem tednu nima proste- ga časa kar 21 % vprašanih učencev. Štiri petine učencev ima dovolj prostega časa, v katerem se lahko razbremenijo. Zanimalo nas je tudi, kaj počenjo v prostem času. Rečemo lahko, da dokaj domisleno preži- vljajo prosti čas (športne aktivnosti, ročna dela, miselne—umske aktivnosti...). So pa tudi taki, ki pasivno preživljajo prosti čas (kadi- jo, spijo, poslušajo glasbo ...) Dodati pa moramo, da smo mladi tudi slika odraslih. Od njih namreč ne sprejemamo le pozitivnih, temveč tudi negativne izkušnje ... Za konec pa še podatki, ki sodijo k Osebni izkaznici učencev. V spolu prevladujejo dekleta, na naši šoli nasploh ... po starosti so med 15 in 19 letom . .. učenci obiskujejo vzgojnoizobraževalne programe ekonomski tehnik, administrativni tehnik, poslovno-finančna dejav- nost in trgovinska dejavnost... v našo šolo hodijo učenci, ki so doma iz mest (F*tuj, Ormož, Maribor, Slovenska Bistrica) in iz vasi... va- ških učencev je 78 %, mestnih pa 22 %. Ugotovili smo tudi, da je po statusu kar 53 % anketirancev delavskega porekla, 15 % kmečkega in 31 % mešanega oz. delavsko-kmečkega porekla. To so bili le izvlečki iz našega obsežnega prvega dela. Še obsež- nejši je drugi del, v katerem smo se najzagnanejši lotili analize posa- meznih tematskih področij, ki so aktualne. Porabila bi preveč prosto- ra, če bi le-te hotela opisati podrobno, zato, če vas zanima, pridite k nam in nas povprašajte, radi vam ustrežemo! OD tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so nam pomagali izpeljati raziskovalno nalogo, posebej pa vodstvu SEŠ »Jože Lacko«, ki je pokazalo obilo razumevanja. Podprlo nas je tako moralno in ma- terialno. Zahvaljujemo se tudi računalniškemu centru pri FSPN v Ljubljani, ki nam je analiziral naše podatke zastonj, kot tudi Cvetu Trampužu, ki je vodil računalniško obdelavo. Ne smemo pa pozabiti tudi na nekatere učitelje našega centra, ki so nam prav tako pomagali pri izdelavi omenjene naloge. Zahvaljujemo se Francu Kovačiču za posojeno literaturo in Dušanu Klajderiču za pomoč na zahtevnejših delovnih strojih. Posebna zahvala je namenjena Mariji Mir-Milošič, saj je poskrbela, da je slovenski jezik v naši nalogi lep in tekoč. Manja Rojič 3/a, SEŠ »Jože Lacko« marksistični krožek 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 31. oktober 1985 - TEDNIK Sklenjeno tekmovanje za memorial Matevža Haceta v soboto, 12. oktobra, smo slovenski gasilci sklenili tekmovanje za memorial Matevža Haceta, zaslužnega gasilca, priznanega družbe- nopolitičnega delavca ter borca NOB. Tekmovanje je potekalo na stadionu ob jezeru v Titovem Vele- nju. Na tekmovanju, ki mu je bilo naklonjeno tudi vreme, je sodelo- valo 270 ekip pionirjev, mladincev in članov iz slovenskih gasilskih društev ter 2 ekipi gasilcev iz avstrijske Štajerske. Tekmovanja sta se iz našega društva — GD Hajdoše — udeležili ekipi pionirk in mladink po predhodnih uspehih na občinskem in re- gijskem tekmovanju. Kljub dolgotrajni vadbi ter kar dobri pripravljenosti pa smo se pred odhodom v Velenje skupno z našima mentorjema Ivom Glažar- jem, Ivom Brodnjakom, kar nekam nelagodno počutile. Uvrstitev na republiško tekmovanje navsezadnje tudi ni kar tako. No, pa je ta ne- lagodnost med vožnjo do Titovega Velenja kar nekako izginila. Se bolj pa smo nanjo pozabile, ko smo si začele pripravljati orodje, sod- niki pa štopšarice. Se zadnjič pregledamo ali je vse na svojem mestu, sledi povelje desetarja in že se zaženemo po progi. Hitre se sučemo med cevmi, jih spnemo, vržemo prvi in nato še drugi lok, podrte tarče in vaja je končana. Počakamo še na sodnike, ki pregledajo ali smo va- jo opravile po predpisih ter da seštejejo vse kazenske točke. Pospravi- mo orodje in že se prestavimo na drugo tekmovalno progo, kjer tek- mujemo v raznoterostih. Cisto brez treme tudi tu nismo, ampak tu je Ivo, ki nas glasno spodbuja, drugi mentor pa nervozno stiska štopari- co v roki. Ko smo si nadele zaščitne maske, je bil najtežji del vaje že za nami, sedaj nam preostanejo le še vozli, pa zbijanje tarče, gašenje z aparati... in vaja je tudi tu končana. Sedaj si lahko v miru ogledamo tudi nastope drugih udelečencev tekmovanja. Do razglasitve rezultatov je še daleč, zato mladinska mentorja z delom pionirske ekipe odideta domov, nas pa prepustita poveljniku, s katerim smo si potem ogledale še kulturne zanimivosti Titovega Vele- nja. Cas je hitro minil in zopet smo se začeli zbirati pred stadionom, od koder smo potem v paradi prišli na stadion ob spremljavi godbe na pihala REK Velenje. Seveda se najprej zvrsti nekaj govornikov, napetost med tekmo- valci pa narašča, saj se bliža razglasitev rezultatov. No končno, pomislimo, ko se iz zvočnika sliši glas napovedoval- ca, ki pravi, da bodo sedaj razglasili rezultate. Med našimi pionirkami zavlada veliko veselje, ko zaslišijo, da so republiške prvakinje. Nanje smo ponosne tudi me, vendar nas v ti- stem bolj zanima naša uvrstitev. V prvem trenutku kar verjeti ne moremo, toda takoj nato damo duška veselju tudi me — nove republiške prvakinje v mladinski kon- kurenci. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da smo nestrpno čakale spust zastave in zaključek tekmovanja. Čimprej smo namreč želeli priti domov, da sporočimo veselo novico. V gasilskem domu, kjer so nas že pričakali predsednik društva in oba mentorja, veselju kar ni hotelo biti konca. In kaj reči sedaj, ko so se vtisi že uredili? Zavedamo se, da bi na našera mestu prav lahko bil kdo drug, po drugi strani pa vemo tudi, da smo v to prvo mesto vložile veliko truda in dela, da je bilo potrebno veliko odrekanj in razumevanja, tako mentorjev kot tudi tekmovalk in pa nazadnje tudi naših domačih. Ve- seli smo tega uspeha, toda to je le kamenček v mozaiku, ki ga sesta- \ Ijamo. Veliko je namreč še potrebno storiti, da bomo nekoč dobre gasilke. Za letos smo gasilsko orodje pospravile, upamo da ga ne bo tre- ba uporabiti tudi v resničnem boju z ognjenimi zublji. Toda pospravile smo ga res samo za letos, kajti spomladi se spet dobimo na gasilskih vajah, po katerih nam bo sedaj kar malo dolgčas, do tedaj pa Na pomoč! Majda ERLAC Hafiinger — konj današnjega časa Konj dobiva v našem sistemu splošne ljudske obrambe in druž- bene samozaščite vse pomembnejšo vlogo. V tem konceptu je sicer ta- ko ali tako vedno imel pomembno vlogo, vendar je bilo konj in ljudi za delo z njimi vedno manj. Ko nas je energetska kriza malo stisnila ob zid, dobivajo konji vedno večjo veljavo. V minulih letih pa smo kot diužba že precej storili, kajti črede konj so se povečale in mnogi rejci vzgajajo pasme konj, ki so za naše področje najprimernejši (se- veda tudi za oborožene sile), to je hafiinger. Pasma je nastala s križanjem manjšega tovornega konja noriške- ga porekla in žrebca arabske krvi ter njegovih potomcev. Konj je srednje velik in doseže okoli pol drug meter višine vihra, težak pa je do 500 kg. Ti konji so znani po svoji skromnosti, dobrem zdravju, vzdržljivosti in plodnosti ter zanesljivosti v hoji po strminah v gora- tem svetu. Je miren in tako z njim lahko ravna tudi konj manj vajen oskrbovalec. Izredno je razširjen v predalpskem svetu in je postal uspešno dopolnilo traktorju, še posebej pri delu na strminah in v goz- dovih. Pomemben je tudi kot konj za rekreacijo in učenje začetnikov v jahanju, še posebno za terensko jahanje. Uporaben je za vpreganje tako v voz kot sani. Konja haflingerske pasme so mnoge evropske ar- made zato sprejele kot idealnega predstavnika težkega tovornega ko- nja za potrebe oboroženih sil. O koristnosti in uporabnosti konj haflingerske pasme, ki smo jih začeli pred štirimi leti načrtno širiti tudi pri nas, kroži tale resnična anekdota: pred štirimi leti je Indija kupila v Avstriji za svojo armado 500 haflingerjev, ko so načelniku indijskega general-štaba pokazali vajo svoje planinske enote — med drugim tudi kako konj vleče ra- njenca privezanega za rep. Indijski general je po vaji dejal, da bi po- dobna vaja njegove elitne enote, izvedena z mulami, terjala vsaj 30 ži- vljenj ... Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni so bili haflingerji prav tako na ogled, izvedena pa je bila prva licitacijska prodaja žrebičk. Na tej prodaji je bila prodana žrebička za 191.000 dinarjev, kupil pa jo je Jože Vrbanc iz Mislinja. Kot lahko opazimo sta družba in človek poskrbela za nadaljnji razvoj haflingerske pasme, kajti rejci v Sloveniji se precej odločajo za rejo te pasme. Prav tako so v ptujski občini mnogi rejci, ki skrbijo za rejo konj, namenjenih za delo na poljih ali za potrebe oboroženih sil. ZB Haflingerji, ki jih je prikazala enota JLA na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI Le kaj je lepšega kot sta besedi braistvo in enotnost? Ko veš, da imaš vsepovsod prijatelje, ljudi, ki te smatrajo kot člana svoje druži- ne, kot svojega brata ali sestro. Ce se ti zastavi vprašanje, kaj je to bratstvo, je na to le en sam odgovor: to je srce in največje bogastvo naše, Titove Jugoslavije, ki ga moramo varovati, kot so to storili rodo- vi pred nami v težkih dneh naše zgodovine. Tudi letos si je vlak, ta simbol bratstva in enotnosti, krojil pot po tej naši lepi, svobodni domovini. Krenil je iz Slovenije, z njim pa so krenili borci, izseljenci pa tudi mladi rodovi. Že v Mariboru se je za- slišalo sporočilo: »Vsak trenutek vašega potovanja vas spremlja Srbi- ja s svojo ljubeznijo in vam želi prijetno potovanje.« To nas je globo- ko ganilo, bilo nam je toplo pri srcu, kajti vedeli smo, da pridemo k ljudem, ki imajo široko srce in so gostoljubni, saj so to neštetokrat do- kazali v najtežjih dneh naše zgodovine. Cim bolj smo se približevali Srbiji, tem hitreje so nam utripala sr- ca. Nekateri so izstopili že pred Beogradom, Ptujčani pa smo nadalje- vali pot proti pobratenemu mestu Arandjelovac. Med potjo smo se ustavili v Topčideru, kjer je bila prireditev v čast našega prihoda. Se preden smo se prav posedli smo zaslišali: »Počutite se kot doma dra- gi gostje in lepo se imejte te dni, ko ste pri nas.« Za tem je sledil lep kulturni program. Ob koncu pa so nam ponudili še jabolka, ki so po- menila: »Dobrodošli dragi gostje iz Slovenije.« Z vlakom smo nadaljevali pot do Mladenovca, od tam pa z avto- busom v Orašac in dalje v Aradjelovac. Orašac je stara vas zgodovinskega pomena. Tu seje začela 1. srb- ska vstaja 1804. leta pod vodstvom Karadjordjeviča. V Maričevičevoj Jazuri je društvo poznanih ljudi sprejelo odločitev o vstaji, za vodite- lja pa so si izbrali Karadjordjeviča.V spomin na ta dogodek je bila le- ta 1933 zgrajena spominska šola I. vstaja, ki smo jo tudi obiskali. Sle- dil je kulturni program in pogostitev v šoli. Končno smo krenili na cilj našega potovanja, to je v Arandjelo- vac do hotela Izvor, ki je bil zgrajen 1978. leta v samem parku. Arand- jelovac je bogat in lep kraj, ki se ponaša z bogatimi starimi zgradba- mi, muzeji in drugimi znamenitostmi, med katerimi še posebej izstopa park, okrašen z mnogimi skulpturami, kar je delo različnih umetnikov iz celega sveta. Tu so tudi ribniki, izviri, vodometi ... Arandjelovac pa je tudi pomemben turistični kraj, ki se nahaja pod zelenim okriljem planine Bukulje, ki je v neposredni bližini Ven- čaca. Izredne naravne lepote privlačujejo turiste. Srbija je zemlja z bogato preteklostjo, na katero je lahko pono- sna. Toda ta preteklost ni bila samo lepa, bila je tudi krvava, žalostna in strašna. Tukaj je skoraj 500 let gospodaril Turek in izkoriščal ljudi. Neizbrisni pa so tudi dogodki iz NOB. Iz teh časov ni mogoče poza- biti Kraljeva, Titovih Užic, še najmanj pa Kragujevca, saj so se tukaj dogajali zločini, ki človeka globoko pretresejo. A kljub vsemu srbski narod ni klonil, čvrsto je stal na svoji zemlji in s svojo odločnostjo do- segel to drago, zaželeno svobodo. Srečna sem, da sem lahko kot članica delegacije Ptuja obiskala te lepe kraje. Vse prehitro so minili dnevi ob obiskovanju še drugih, po- membnih krajev. Obiskali smo še kraj Partizane, tovarno RiS, otroški vrtec Mira Simič, ki je pobraten s ptujsko VVO in nazadnje tudi KS Trešnjevica. Tu pa se je bilo treba posloviti. S solzami v očeh smo se poslavljali gostitelji pa so nas povabili, da še obiščemo te lepe kraje. Nikoli ne bom pozabila Srbije, saj je za kratek čas postala tudi moj dragi dom. Vedno se bom spomnila družine Bogdanovič, ki meje fostila. Sumadija, to je krasna pokrajina z dobrimi, poštenimi ljudmi, umadija, to je delček moje domovine. Simona Pintarič, Cirkulane Bencin in še kaj! Na mnogih bencinskih servi- sih je moč poleg goriva in olja kupiti še marsikaj, kar potrebuje- te zase in za vaše vozilo. Tudi ptujski bencinski servis ob mest- nem parku ni izjema. Poslovodja Franc Paternost je povedal, da imajo veliko delov za avtomobile: žarnice, čistilce za zrak in olje, hladilne tekočine. sredstvo proti zmrzovanju, mo- torna olja ... Potniki pa lahko kupijo tudi papirnate brisače, robčke, nogovice, cigarete, čistil- na sredstva, pralni prah, rokavi- ce, vilede. Založeni so tudi z av- tokartami, ki jih vozniki veliko- krat najbolj potrebujejo. Skozi vse leto prodajajo sadne sokove in pivo, poleti pa tudi sladoled. Potniki pa lahko vsak dan kupijo tudi časopis. Povedal je tudi, da je zanje prodaja koristna, saj je od pro- daje blaga odvisen gibljivi del njihovega osebnega dohodka. Vendar ponudbe blaga niso razširili zgolj zaradi zaslužka. Potnikom, ki se ustavijo na čr- palki sredi noči, želijo ponuditi vsaj deiček tistega, kar potrebu- jejo na svojem potovanju, pa te- ga ponoči ne morejo kupiti ni- kjer drugje. M. S. in S. C. Na srečo vse sproti prodajo Ob obisku Intesove slaščičar- ne v Lackovi ulici v Ptuju se nam že ob vstopu pocedijo sline. Celo vrsto slaščic ponujajo police. Obiskovalci le redko zaidejo v prostor, kjer vse te dobrote na- stanejo. Nas je vodila pot naprej, tja, kjer smo srečali obratovodki- njo Marijo Rošar. Majhen prostor z dvema hla- dilnikoma, mešalnikom in peč- mi. Ob straneh delovne mize in delavke, ki oblikujejo izdelke, pripravljajč okraske, testo in ta- koj za tem že čistijo mize. Prije- ten vonj po slaščicah. V tem zelo slabo opremljenem prostoru na- stajajo sladke dobrote. V obratu je zaposlenih pet- najst delavk, ki delajo v dveh iz- menah, večkrat pa tudi v treh, saj pečejo za slaščičarno, šole, obra- te družbene prehrane, pekarne in trgovine. Delavke imajo konča- no srednjo živilsko šolo, smer slaščičarstvo. Prav v tem času sta na praksi dijakinji te šole, štipen- dirajo le eno, ker je obrat zelo majhen. Marija nam je povedala, da se pogostokrat srečujejo s problemi pri nabavi določenih surovin. Največkrat jim manjka čokolade, kakao, kokosova mo- ka, cene surovin so visoke in se neprestano višajo, predvsem jajc, olja, sladkorja, moke" in mleka. Potožila je tudi nad tehnologijo, saj je sprememba vidna le na ste- nah, ki so jih v tem času pobelili. Vprašali smo jo, kaj pravijo o delovnih razmerah inšpektorji in povedala je, da je sreča, da je promet dovolj velik in vse sproti prodajo, saj ni niti dovolj hladil- nikov, kjer bi hranili pecivo. Kljub takšnim delovnim pogo- jem se Marija ne pritožuje in z veseljem pripravlja z ostalimi za- poslenimi slaščičarkami poslasti- ce za tisoč različnih okusov in vseskozi si prizadeva, da bi veči- ni ugodila. Želijo si le večji delo- vni prostor in upajo, da ga bodo dobili. Nato smo odšli v prodajalno, kjer so nas pogostili s slaščicami. Poslovodkinja prodajalne Marti- na Petek je predstavila posame- zne vrste peciva. Povedala je, da prodajo največ grajskih^ zagreb- ških, pa tudi sahar rezin in tort. Kupci veliko kupujejo tudi čajne kekse. To je njihov nov izdelek, tako kot jabolčni in sirov zavitek ter sadna krema. Poleg številnih rezin, tort in rolad prodajajo še medenjake. Sprejemajo tudi na- ročila za torte, odprte knjige, srč- ke in potice različnih vrst. Obisk je skozi vse leto zadovo- ljiv, nekoliko manjši je v septem- bru in oktobru. Slaščičarna je za številne goste premajhna, saj stranke večkrat čakajo na prost sedež. Vend«ar čakati ni težko, saj se lahko medtem odločite, s katero vrsto peciva se boste po- sladkali. Sicer pa je najbolje, da se o vsem napisanem prepričate sami! Marjetka S. Smiljana C. Tudi slaščičarni ne bi škodila sodobnejša oprema foto: M. Ozmec ŠIVANJE - KORISTNA ZABAVA Kako koristno je, če znate ši- vati, vedo mnogi. Posebno tisti, ki to res znajo. Ni jim namreč potrebno tekati in iskati po trgo- vinah konfekcijskih oblačil, pri- hranijo pa tudi veliko denarja. Kako in kje pridobiti potrebno znanje, da bi zmogli vse tisto, ali vsaj nekaj, kar zmorejo šivilje? Do cilja ni daleč. Samo na De- lavsko univerzo v Ptuju stopite in se prijavite za šiviljski tečaj. Vodi ga Marica Gojkovič; »S šiviljskimi tečaji sem začela šestdesetega leta, šivati pa z osemnajstimi leti. Takrat sem se izučila za šiviljo, potem sem šla šivat v tovarno, iz tovarne pa na- zaj v šolo, da sem pridobila toli- ko prakse, da sem lahko vodila tečaje,« je povedala. — Kaj vas je spodbudilo k te- mu?« »Najbolj potreba po denarju, saj sem imela štiri šoloobvezne otroke, za katere je bilo potrebno skrbeti.« — Kako dolgo že vodite teča- je? »Vodim jih že 25 let in to po vsej Sloveniji. Vedno sem se vo- zila iz kraja v kraj, ponekod sem imela tečaj tudi trikrat, saj so te- čajnice želele, da pridem še več- krat nazaj.« — Kdaj ste začeli v Ptuju? »V Ptuju vodim tečaje že od vsega začetka. Ker pa tu ni bilo dovolj tečajnic, sem morala tudi drugam, saj sem morala imeti poln delovni čas. Na leto je pri- bližno pet tečajev in to začetni in nadaljevalni, oba trajata po šest- deset ur, vendar v nadaljevalnem šivamo, v začetnem pa je polovi- ca risanja krojev. Po končanem tečaju tečajnice dobijo potrdilo, s katerim se zaposlijo doma ali pa v tujini kot industrijske šivi- lje. Potrdilo dobijo le tiste, ki končajo nadaljevalni tečaj, saj morajo imeti precej prakse.« — Se veliko vaših tečajnic za- posli v tovarni? »Ja, kar precej, vendar morajo industrijske šivilje delati še en te- čaj, saj so industrijski stroji hi- trejši, tam je tekoči trak, tu pa delamo vsak kos posebej.« — Kako potekajo ure s tečaj- nicami? »Prijetno, zelo dobro se razu- memo. Ce česa ne razumejo, me vprašajo. Jaz se prilagajam njim, one meni, seveda, kolikor se da, tako da je vzdušje prijetno.« — Je bilo v vseh teh vaših letih poučevanja kaj posebnega? »Ne, nič posebnega se ni zgo- dilo, le prevozi strojev so bili vedno težki. Ponekod so bili tudi slabi prostori, slaba razsvetljava in tudi hladni so bili. To je za ši- vilje najslabše. V Ptuju so še naj- boljši pogoji za tečaj.« — Sedaj vodite začetni tečaj? »Da, sedaj vodim začetni tečaj in če bo dovolj prijavljenih, bo- mo imeli še nadaljevalnega. Te- čajnice se bodo verjetno odločile tudi za ta tečaj, vendar je to od- visno od časa in denarja.« — Cesa jih najprej naučite? »Najprej jih naučim šivati kri- lo, potem halje. Ko pa to že zmo- rejo, začnemo s težjimi izdelki.« — Ali boste še vodili tečaje? »To je pa težko vprašanje. Imam že precej let. Tečajnice bi verjetno želele kakšno mlajšo. Tu sem med samimi mladimi in sem najstarejša med njimi.« — Ce ste med mladimi, se po- čutite mlajšo, »Ja, pozabim na starost.« — Šivate tudi za stranke? »Da, tu in tam že. Pa tudi po- magam, če se kateri zatakne.« Marica Gojkovič svoje delo še vedno opravlja z veseljem. Da so z njo in njenim delom zadovolj- ne tudi tečajnice, dokazuje njiho- vo nenehno vračanje. Rade pri- dejo po nasvet ali pa zgolj na klepet. Ce vas je zaradi tega pisa- nja zamikalo, da bi se tudi vi na- učili šiviljskih skrivnosti, nikar ne odlašajte. Oglasite se na De- lavski univerzi, kjer vam bodo dali vse potrebne informacije. Morda boste že ob letu sami kro- jili in šivali. Marjetka Sluga & Smiljana Cemezel TEDNIK " oktober 1985 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Sovretovih sedem ptujskih let (4. nadaljevanje in konec) Kot prevajalec se je Sovrž slovenski javnosti prvič predstavil z (jvema prevodoma, objavljenima v Ljubljanskem zvonu 1921. Eden od njiju je prevod Katulove 5. pesmi, znane kot »pesem o poljubih«; Sovr^ ji je v prevodu dal naslov »Apres nous le deluge«. To je edini Sovretov objavljeni prevod Katula. Toda verjetno je nemirni boem iz Verone Sovreta tedaj močno privlačil. V njegovi privatni knjižnici sem našel komentirano izdajo Katula, v kateri je ob robu zapisal pre- vod Katulove 3. pesmi. Prevod je napisan z umirjeno kaligrafsko pi- savo, ki je tako značilna za Sovretovo ptujsko obdobje; pozneje po- stane njegova pisava veliko bolj sunkovita in vehementna. Pesem, ki jj običajno dajejo naslov »Lesbijin vrabček«, se v Sovretovem prevo- du glasi: Ljubezni Čari, Dražesti, vi vsi. ki blagočutnosti vam mar, glasno žalujte! Umrl je moji ljubici vrabič, vir njenih radosti, oj, njega objokujte! V očesu zenica ji dražja ni bila kot ptiček. Vrabiček ves srčkano droban poznal je gospodarico, kot dekle mater svojo. Z naročja se ves dan ji ganil ni; nevgan po krilu je skakljal, — čiv, čiv — gospe čvrljal. Zdaj mračno pot potuje; odonod vrnitve ni. Bilo vam zlo, temine zle, ki dražest vso pogoltnete! Vi ljubkega ugrabile ste mi vrabička. Joj, revčka tička! Zate, lej, zdaj ljubici rdita očesci sladki in veka solzičic nabrekla so ji. Proslava 30-letnice mature ptujske gimnazije, 20, oktobra 1956 v gostil- ni Brenčič Pospešek za Ptujski zbornik Po nekoliko dolgem odmoru se je 24. oktobra spet sestal uredni- ški odbor Ptujskega zbornika, ki deluje v skladu z ustreznim odlokom pri Skupščini občine Ptuj. Pregledali so zbrano in urejeno gradivo za Ptujski zbornik V. in že v glavnem izdelano »ogledalo«. Iz tako urejenega gradiva je bilo razvidno, da bo peti Ptujski zbornik obsegal okoli 440 strani. V njem bodo prispevki 45 avtorjev s 118 fotografijami, skicami in risbami ter štirimi celostranskimi barvni- mi fotografijami. Likovno opremo pa je prispeval akadem. Slikar Al- bin Lugarič. Po sklepu uredništva naj bi imel vsak prispevek krajši povzetek s prevodom v nemščini. Lektorica in prevajalka je prof. Darinka Cre- tnik. Na seji so ugotovili, da nekaj avtorjev ni napisalo povzetka, zato so sklenili, da se jih na nalogo takoj opomni, ki jo naj opravijo čim- prej. Sedaj čaka zahtevna naloga delavce v Ptujski tiskarni, da opravi- jo popravke, ki so jih na prvem odtisu označili avtorji sestavkov, gra- divo uredijo po tiskovnih polah in potem začnejo s tiskanjem zborni- ka. FF Drug neobjavljen prevod, ki datira verjetno približno iz istega ča- sa, je odlomek iz Evripidove tragedije »Ifigenija med Tavrijci«, verzi 77-122, ki se začne takole: Orestes O Phoibos. v kakšno mrežo se me spet zaplel s svojim izrekom, kar sem maščeval očetu kri in umoril mater! Druga za drugo so me tirale Erinyje ubežnika, goneč me z rodnih tal, da v krogu križem svet pretekel mnogo sem poti. Prišel sem tebe vpraševat, kako dospel bi konca blaznivih blodenj in naporov, ki sem jih nosil, po vsej Grški se podeč. Pa si mi del, naj potujem v deželo Taurido, kjer sestra tvoja Artemis ima oltarje; le-ondi ugrabim naj boginjin kip, ki pal je, pravijo, z neba na zemljo v ta-le tempelj tu ... Verjetno gre za enega najstarejših Sovretovih poskusov v preva- janju grške dramatike. Na to kažejo med drugim številni kroatizmi (ti- rati, druže, brod) in literarni izrazi (lest, somoren, dospeti konca, pre- bom nevarnost), ki jih je Sovre tako rad uporabljal ravno v svojih za- četniških prevodih. Značilno je tudi, da uporablja v prevodu jamske metrume različnih dolžin, od štiri — do sedmerostopnih jambov. Te- ga pozneje ni več delal; vsi njegovi tiskani prevodi grških tragedij — razen prve izdaje »Kralja Ojdipa« iz leta 1922 — so prepesnjeni v blank-verzih; in takšno prevajanje je Sovre ob vsaki priložnosti tudi teoretično zagovarjal, najprej v prevodu Evripidovega »Bratskega spora« (1923). Torej je prevod navedenega odlomka moral nastati pred letom 1923. Na hrbtni strani k prevodu navedenega odlorhka je Sovre v latin- ščini zapisal geslo: Corrigere et longi ferre laboris onus! »Popraviti in si naložiti breme dolgotrajnega napora!« Kolikor mi je znano, Sovre tega prevoda pozneje ni popravil. Toda breme dolgotrajnega napora si je naložil in ga nosil vse do svoje smrti: breme oznanjevanja nemin- ljivih humanističnih vrednot. In to v času, ki je bil vse prej kot naklo- njen humanističnim vrednotam. Konec Ženske berejo več v zadnji slovenski raziskavi knjiga fn bralci so prišli strokovnjaki do zanimivih ugotovitev. Povzemamo le nekatere. Med nebralci je 53 odstotkov moških in 44 odstotkov žensk. Ženske so nadpovprečne, kar zadeva intenzivnejše poseganje po knjigah, saj 17 odstotkov vseh žensk prebere več kot 11 knjig na leto. Knjiga in bralci III pove, da leta 1984 kar 48 odstotkov anketira- nih ni prebralo niti ene knjige. Med vodilnimi in vodstvenimi delavci jih 31 odstotkov sploh ne bere. Očitno torej vodstveni položaj ni odvisen od branja oziroma znanja — tako saj na podlagi podatkov sklepajo strokovnjaki. Brez dvoma jim lahko verjamemo! N D Mesec knjige v ptujski občini posebnih aktivnosti v mesecu knjige, ki traja od 15. oktobra do 15. no- vembra, ne organiziramo. Tako kot že nekaj let, bodo le v knji- garni Mladinske knjige ponudili kupcem knjige posameznih za- ložb po nižjih ocenah od običaj- nih. Ljudska in študijska knjižnica prav tako ne predevideva poseb- nih prireditev, sicer pa v vseh svojih oddelkih, posebno še v mladinskem, vsak dan populari- zira knjigo. Ker so postale knjige predrage, se je obisk v knjižnici krepko povečal. Vendar pa knjiž- nica — prav zavoljo draginje — nikakor ne more zadovoljiti pov- praševanja po knjigah, posebno ne po knjižnih novostih. Je že ta- ko, da se tudi pri knjigah vse za- čne in konča pri denarju. Ce bomo hoteli število tistih. ki v letu ne preberejo nobene knjige zmanjšati, bomo morali tudi knjižnicam nameniti več de- narja kot doslej. Le tako bodo lahko knjižnice nudile bralcem še kaj razen izposoje knjig. Ljud- ska in študijska knjižnica Ptuj ima poleg denarnih in kadrov- skih še prostorske težave, za ka- tere sicer iščejo ustrezno rešitev, ki pa je spet povezana z denar- jem. Vendar, če bomo vsi skupaj začutili dovolj močno potrebo po knjigi v najširšem in najožjem pomenu besede, si bomo priza- devali, da bomo ta problem rešili s skupnimi močmi. Čeprav si moramo vsaj v mesecu knjige priznati, da bi ga morali rešiti že veliko prej in sedaj že uživati sa- dove vloženega denarja in dela v obliki znanja in višje kulturne ra- vni nas vseh. N. D. K BOLJŠEVIZACIJI PARTIJE Čeprav so volilno gradivo odnesli na okrajni odbor OF na Ptuj okrajni aktivisti že v nedeljo zvečer, je moral Nace v ponedeljek na Ptuj poročat o poteku volitev. Šlo je bolj za zaupno politično poroči- lo, zato se je oglasil pri Mirku Centrihu, ki je v okrajnem komiteju KP prevzel propagando, v okrajnem odboru pa referat za notranje za- deve. Z Mirkom sta se poznala le nekaj tednov, toda bila sta ze kot sta- ra znanca in tovariša. Najprej sta se v sproščenem klepetu spomnila predvolilnih sestankov na žetalskem koncu. Mirka je zanimalo, kako so se obnašali kandidati, ki so jih tokrat postavili, kdo je bil izvoljen, predvsem so ga zanimali delegati za okrajni narodnoosvobodilni od- bor in podobno. Pogovor je znal spretno povezati z duhovitimi pri- pombami in primeri, s katerimi se je srečeval pri aktivističnem delu na terenu. Ob tem seje tu in tam spomnil tudi kakega »štosnega rogo- vileža« iz zborov volilcev v Kočicah in Nadolah. Na splosno je bil z rezultati volitev na terenu, ki ga je sam pomagal politično obdelovati, nadvse zadovoljen. Še bi se bila pogovarjala, vendar je moral Mirko na sejo okrajne- ga komiteja KP. Povabil je tudi Načeta, zato ga je tudi poklical na Ptuj, ker bodo razpravljali o delu okrajnega odbora OF, ki se že več *ot mesec dni ni sestal, to je od takrat, ko je tovanšica Ada odšla v Ljubljano, sekretarstvo pa je prevzel Jože Počnik-Maček. Prav je, da Panijci iz okrajnega odbora OF neposredno slišijo naloge, ki jih bodo 'korali izpeljati v okrajnem odboru. Nace je tov. Pačnika sicer že parkrat videl, nista pa še osebno go- vorila. Z drugimi člani komiteja se je poznal, saj so bili sočasno tudi v ^l^rajnem odboru OF. Ni pa bilo tov. Simona, ki je bil službeno v Be- ogradu in Pepce, k= ie bila na partijskem kurzu v Ljubljani. Iz okrož- nega komiteja KP Maribor sta bila na seji tovarišica Nada in tovariš Igor. Sestanek je začela tovarišica Lenka, ki je povedala, da je CK KPS imenoval za sekretarja tov. Pačnika, po nalogu okrožnega sekre- tarja Maksa Gašpariča pa je prišel na Ptuj domačin Mirko Centrih, ki je določen za člana komiteja. Potem je predlagala dnevni red, vendar ji je vskočil v besedo tov. Igor in predlagal nekoliko spremenjen dne- vni red. Najprej bo na vrsti politični pregled, s katerim se bo predsta- vil novi sekretar Pačnik. Tovariš Pačnik je začel z nekoliko topim glasom zunanjepoliti- čnim pregledom. Kot najvažnejši dogodek je omenil sklepe sestanka treh v Potsdamu — generalisimus Stalin, predsednik Truman in mini- strski predsednik Attlee. Najvažnejša je, da so ustanovili svet zuna- njih ministrov, ki bo pripravil mirovni načrt za države, ki so svoj čas sodelovale s hitlerjevo Nemčijo, da so določili skupno zavezniško po- litiko v Nemčiji, ki bo uničila nemški nacizem in militarizem, njihovo industrijo pa pretvorila v miroljubno proizvodnjo poljedelskih stro- jev. Na konferenci so se tudi dogovorili o sprejemu nevtralnih držav v novo »društvo združenih narodov«. Za tem je orisal stanje Partije v državah ljudske demokracije, omenil je stavko v Trstu, ki je nastala zaradi aretacije garibaldinca Jaksetiča, da je v Grčiji stanje še vedno neznosno in da na Madžar- skem masovno sprejemajo v Partijo. Pri notranjepolitičnem položaju je rekel, da ugled Osvobodilne fronte stalno narašča, to so pokazale tudi volitve prejšnjo in včerajš- njo nedeljo. Vse to vpliva porazno na našo reakcijo, ki skuša vplivati na prebivalstvo z raznimi parolami o vrnitvi kralja, o okupaciji Slove- nije po zaveznikih itd. Tudi stanje v Partiji v Sloveniji se izboljšuje. »Prehaja se namreč k boljševizaciji Partije« je ob koncu pudaril tov. Pačnik in pozval navzoče k razpravi. Tov. Igor, org, sekretar okrožja je dpolnil politični pregled o delu partijcev v Srbiji, ki so »jako dobri«, čeprav delajo delno v ilegali. Prikazal je tudi položaj v Angliji po zmagi laburistov. Tov. Nada pa je opisala položaj na Koroškem in predlog Francozov, da bi delova- nje dunajske vlade razširili na vso Avstrijo, vendar šele takrat, ko bo- do Dunaj zasedli vsi štirje zavezniki, ki bodo imeli to vlado pod skup- no kontrolo. Vsak od članov komiteja je imel kako vprašanje, pa tudi kako svojo dodatno obrazložitev. Načeta je predvsem mučilo vprašanje o boljševizaciji Partije. Ko- munist, temu se je nakako privadil, saj se osebno ni prav nič drugače počutil odkar so mu povedali, da je član K P. Toda »boljševik«, to ime se mu je že pred vojno zdelo nekako zastrašujoče. Ko je še med NOB vprašal takratnega sekretarja Srečka, kakšna je razlika med ko- munistom in boljševikom, mu je pojasnil, da je boljševik izraz za ru- skega komunista. Toda, kaj pomeni to, da prehajamo k boljševizaciji- Partije. Zato je o tem vprašal. Odgovoril mu je tov. Igor nekako takole: »boljševik pomeni biti komunist, biti človek posebnega kova, ne- usmiljen v borbi proti sovražnikom delovnega ljudstva, neusmiljen v borbi proti onim, ki hočejo rovariti proti naši borbi in oblasti. Partijci morajo biti oboroženi z marksistično teorijo, morajo imeti študijske sestanke, morajo študirati partijsko literaturo.« Svoj odgovor je okra- sil še s citatom, kaj je v zvezi s tem dejal tov. Stalin. Potem so prešli na oceno volitev v narodnoosvobodilne odbore. O tem je poročala tov. Lenka, org. sekretarka. »Kljub dobrim rezulta- torn, kljub temu, da so bili predlagani mnogi naši kandidati, ki so na volitvah tudi prodrii, ne smemo biti zadovoljni. Partija ni nič doprine- sla k volitvam. Krivda je komiteja, ki je delal bolj po OF liniji kot po liniji KP« je poudarila tov. Lenka in še posebej kritično ocenila delo mladine. Predlagala je, da naj pošljejo koga iz okrožja, da bi pomagal izboljšati delo našega Skoja. Z Lenkino oceno se več navzočih ni strinjalo povsem, tudi tov. Zvonko iz okrajne Ozne ne. Oglasil seje tudi Nace in rekel, da bo od- slej pri izvajanju vsake politične naloge v dvomih, ker ne bo vedel, če mora tisto opraviti kot član odbora OF ali kot član KP. »Mislim, da je važno tisto kaj in kako napravimo, ne pa to, ali smo opravili po liniji KP ali liniji OF« je pribil tov. Mirko. Potem so razpravljali še o AFŽ, ki je tudi slaba, ker je premalo sestankov. Sklenili so, da je treba v vsakem krajevnem odboru OF »razgibati AFŽ organizacijo«. Pregledali so stanje Partije na terenu s tem, da so poročali zadol- ženi člani komiteja za posamezne celice. Tov. Igor si s poročili ni bil zadovoljen. Dejal je, da morajo biti celice danes sestavljene iz delav- cev in kmetov. Merilo za sprejem je udarnost. Sprejeli so več sklepov o ustanovitvi novih celic v Hajdini, v Zlatoličju, Stmišču in Majšper- ku. Posebej so sklenili, da bo v četrtek, 9. avgusta v sejni dvorani konferenca vseh partijcev v okraju. Na njej bosta dva glavna referata: politični in drugi o kadrih. Ostro je treba postai^lti kadrovsko politi- ko, naloge žen in mladine. Organizacijo je prev?el tov. Marko. Kritično so spregovorili o delu okrajnega odbora OF, ki ga je zadnji čas zadela »redukcija«. Nace je ugotovil, da to pomeni zmanj- šanje števila članov, ki so profesionalno zadolženi za posamezna po- dročja. Določili so referente za posamezne sektorje in zadolžili partij- ce, da to izpeljejo na seji okrajnega odbora OF, ki je že sklicana za v sredo zjutraj ob 6. uri. Ob tem je Nace takoj pomislil, da bo jutri zve- čer moral spet na Ptuj. Pri znancih na Bregu bo prespal, saj je nemo- goče priti iz Kočic že zjutraj ob šestih na Ptuj. Se nadaljuje IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Potem ko je bila leta 1935 njego- va razstava v Ljubljani tako hladno sprejeta in ko so se mu leta 1936 zaprla vrata nemških razstavišč, se je Oeltjen umaknil v samoto. Ta se je podvojila z že- nino smrtjo leta 1944. Slikarju so ostali predvsem spomini, ki jih je prenašal na platno, in lepa halo- ška pokrajina. .... V grafiki ni več ustvarjal. Pač pa so se na platnu zvrstih motivi, ki jih poznamo iz dvajsetih in tridesetih let, tokrat v bolj lirični interpre- taciji in v mehkejših barvah, ki jih je prekrila mlečnosiva meglica. V spomin na ženo je obudil motiv ljubeče dvojice iz cikla Srečanja, le da je tokrat črno-belo grafiko zamenjala nežna skala svetlih in s po- mladnim soncem obsijanih barv. V zadnji dobi svojega ustvarjanja se je Oeltjen ponovno lotil aktov in portretov. Med slednjimi jih nekaj izrazito izstopa, še posebej portret mu- zejske ravnateljice Vide Rojic, ki jo je upodobil vso krhko v prosojni svetlobi in s pomenljivo kretnjo desnice. Oeltjen je naslikal sicer še celo vrsto portretov, od katerih pa mnogi ne segajo preko povprečja. Akte je slikar upodobljal v temah kopalcev. Robustne postave mladeničev v značilnih disproporcih so pogosto naslikane ob konjih. Kompozicije so se umirile in dobile monumentalen karakter ob veči- noma trikotniških zasnovah. Marjeta Ciglenečki Jan Oeltjen: Dvojni portret, o. pi., po 1944. V poznejših letih je Jan Oeltjen obudil spomin na vrsto motivov iz dvajsetih in tridesetih let. Ob spominu na že pokojno ženo EIso je nastala predstavljena dvojica, ponovitev motiva iz lesorezne serije Srečanja. Takratno črno-belo plo- skev so zamenjale lirične barve, ožarjene v mehkem spomladanskem soncu. Slika z inv. štev. G 197 s je razstavljena v muzejski galeriji. Foto- teka kulturnozgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj štev. F 1658. Foto Mišo Koltak 1982. 8 » NAŠI DOPISNIKI 31. oktober 1985 — TEDNII( Zopet svetloba v kuhinji Zal mi je, da sem objavil članek o moji sosedi v Tedniku štev. 33, z dne 29. avgusta 1985, v katerem sem omenjal, kako nama soseda za- pira svetlobo v kuhinjo, ki nama je ob enem tudi dnevni prostor. No, soseda je že od tistega časa izkopala leskove panje, ki so ostali ob stanovanjski hiši in ki bi nama ob ponovnem porastu vzelo svetlobo in dajalo vlago v stanovanjsko hišo in končno je odstranila še ogromen leskov grm, ki nama je preprečeval sončno in dnevno svetlobo v kuhinjo, za kar se ji oba zahvaljujeva! Z ozirom na vse minulo pričakujeva, da bomo končno zakopali bojno sekiro in uredili sosedske odnose, kot je to zaželjeno v naši so- cialistični ureditvi! Konrad Vela Fox šampion Jugoslavije Na mednarodni razstavi, ki je bila v Zagrebu, je bil nastop, čla- nov Kinološkega društva Ptuj nadvse uspešen. Nastopili so Miran Žnidarič s psom Foxom, Vlado Žnidarič s Finto in Andrej Karneker s Fondo. Fox je zmagal v razredu zrelih in dobrih ter si pridobil naziv CAC-YU (do sedaj je dobil naziv 3 X CAC-YU) in s tem postal šam- pion YU. Dobro uvrstitev sta dosegla tudi v svojih kategorijah FIN- TO (III. mesto) in FONDA (III. mesto). anc Bernardinec Lari ni le hišni čuvaj Niso redki Ptujčani, vmes pa tudi kakšen tunst, ki kje na mestnih ulicah, zlasti pa na mostu čez Dravo, postojijo in se ozrejo za nena- vadno pasjo vprego. Morda se ob tem v mislih spomnijo na sever, na Eskime, kjer je nekaj podobne^ povsem običajni način prevozov. Naša »Eskimka« je Milka Zmavc iz Lackove ulice 6. Tudi ob na- šem srečanju je bil njen štirinožni ljubljenec vprežen v zanj posebno izdelan voz, naložen s poljedelskim orodjem. Sla sta namreč na vrt, ki je na drugi strani Drave. Tako ji motike, lopate in košare ni treba ne- sti, ker vse to lepo zloži v voziček, vpreže Larija in poprime za vajeti. Seveda na tak način pripelje domov tudi vse pridelke. Milka, velika ljubiteljica živali, nam je tudi povedala, da ima doma tudi sani, za prevoze med zimo, v veliko veselje otrok. Če bi imela možnost, bi bilo na njenem domu veliko živali, za katere bi skrbela in jih učila raznih spretnosti. Meni, da bi lahko tudi v Ptuju ustanovili društvo za zaščito živali, kot je to v nekaterih drugih mestih. Tekst in foto: Franjo Hovnik Milka Žmavc z nenavadno pasjo vprego Bančni upokojenci na ogledu Ptuja Tesno sodelovanje smo upokojenci KBM in poslovnih enot nadaljevali z ogledom Ptu- ja in njegovih znamenitosti. Ogled je vodil Anton Purg, turistični delavec, njegove ob- razložitve pa je bilo veselo poslušati. Bile so zanimive in temljite. Po ogledu Ptuja smo imeli srečanje v lovskem domu na Hajdini, udeležili pa so se ga upokojenci poslovnih enot iz Ptuja in Slovenske Bistrice. Navzoče sta pozdravila predsednica aktiva upokojen- cev KBM Jana Mežnar in nekdanji vodja KBM PE F*tuj Anton Purga. Letos bo še eno srečanje in sicer v Mariboru. Rad bi še po^. daril, da imamo v Ptuju dobrega informator, ja in to Miko Plaveč, dolgoletno bančno de. lavko in vestno planinko. Tekst in foto Konrad Zoreč Med ogledom Ptuja Na srečanju v lovskem domu je bilo vzdušje res prijetno Člani SKŠD Maribor iz Hildna na izletu v Berlinu K dejavnosti društev po za- hodni Evropi sodijo tudi izleti članov in meddruštvena sreča- nja. Društvo Maribor iz Hildna prireja skoraj vsako leto večji iz- let za svoje člane. Tako smok se letos koncem septembra z avto- busom odpravili za dva in pol dni v Zahodni Berlin. Tega izleta se je udeležilo 44 članov društva. Med bivanjem v Berlinu smo izkoristili sobotni večer za sreča- nje s člani SKŠD Slovenija. Čla- ni tega društva so nas izredno le- po sprejeli, za kar se jim želimo še po tej poti prav lepo zahvaliti. Predsednika obeh društev sta v pozdravnem nagovoru omenila, da so takšna srečanja koristna in pomembna, tako da nas bodo prihodnjič obiskali v Hildnu. V medsebojnih pogovorih smo spoznali, da imamo oboji podob- ne težave, pa tudi uspehe. Ogla- sila se je harmonika in ob njenih zvokih tudi slovensko prepeva- nje. Pa tudi zaplesali smo. Tako da nam bodo te urice ostale še posebno v spominu. Poslednji dan smo si ogledali še razstavo cvetja v cvetočem parku (brun- desgartenschau), za tem pa se v zgodnjih popoldanskih urah po- dali proti Hildnu. Med vožnjo domov, ki je ob prepevanju in dobrem vzdušju potekala zelo sproščeno, so nekateri še pričeli razmišljati na sledeči izlet. Pa tu- di cilj je že prišel na dan. To je Parizs. Seveda je do prihodnjega leta še precej časa, pa vendar bo- mo pri društvu razmišljali, da tu- di ta želja ne ostane le želja. Omeniti moram še našo ke- gljaško sekcijo. Kegljanje je pri slovenskih društvih ena najbolj privlačnih in razširjenih dejavno- sti nasploh. Pa ne samo pri Slo- vencih. Nekatera društva gojijo ta šport že precej dolgo. Tako prihaja do tega, da nekatera že slavijo svoje obletnice obstoja. V ta namen prirejajo osebne jubi- lejne turnirje. Enega od teh je priredilo društvo Borac iz Solin- gena. Na njem je sodelovala tudi naša moška ekipa ter osvojila drugo mesto. Priredili smo tudi prijateljsko kegljaško srečanje z društvom dr. Franceta Prešerna iz Burscheida. Sodelovali smo tudi na 1. turnirju za pokal Slo- venije v Ulmu. Rezultat za nas ni bil pomemben, ker so bile steze precej drugačne kot pa so te na katerih tekmujemo mi. Želeli smo sodelovati na tem turnirju iz preprostega razloga, da bi turnir čim bolje uspel v pogledu množi- čnosti nastopajočih društev. Omeniti želim, da je SKŠD Slo- venija iz Ulma ta turnir izredno lepo organiziralo in izvedlo. Pa ne le to. Za otroke slovenskih dopolnilnih šol so organizirali Pokaži kaj znaš. To je bilo go- stom iz domovine posebno všeč. Med 33 ekipami sta sodelovali tudi moška in ženska ekipa TAM iz Maribora — seveda izven kon- kurence. Vsemu temu je sledila še zabava, ki nam bo ostala prav prijetno v spominu. Se istio ve- čer mo se zbrali predstavniki društev oziroma vodje športnih sekcij s predstavniki občine Ma- ribor-Tezno oziroma TAM in predstavnikom Republiške zveze za telesno kulturo — ta je bila pobudnik tega turnirja — ter po- dali oceno oziroma svoje pri- pombe k izvedbi tega turnirja. Splošno mnenje je, da bi ta tur- nir postal tradicionalen in bil vsaki dve leti. Omembe vreden uspeh je ime- la tudi naša glasbena skupina. Med tem, ko je bila večina nas na dopustih v domovini, so bili na turneji po Avstraliji. Kvimet »Štatenberg« — takšen je naziv' te naše sekcije — je v štirih ted- nih bivanja na tem kontinentu iz- vedel dvanajst koncertov z zaba- vami, ki so bile vse izredno do- bro obiskane. Za Slovence v Av- straliji je bilo to gostovanje prav prijeten in nepozaben doživljaj. Kvintet pa je lani gostoval tri tedne po ZDA. Seveda je to lep uspeh za ansambel naših delav- cev začasno zaposlenih v ZR Nemčiji. To bi bilo vse, kar sem želel opisati o nas in o našem društvu. V imenu društva želim pozdra- viti uredništvo in bralce ptujske- ga Tednika. Poseben pozdrav ve- lja našim bivšim članom, ki so sedaj še v svoji domovini. Rudi Potrč Ekipa kegljaške sekcije SKŠD Maribor iz Hildna na turnirju v Ulmu Predsednik društva Maribor Franc RašI in predsednik društva Slovenija Dona. TEDNIK — oktober 1985 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 Uspešen nastop v orientaciji Naši tekmovalci so se z uspehom udeležili tradicionalnega, 9. orientacijskega tekmovanja in množičnega pohoda »Po poteh Breži- ške čete«, ki je veljalo tudi kot drugo področno tekmovanje v sklopu štirih izbirnih orientacijskih tekmovanj za uvrstitev na republiško tek- movanje PZS, ki bo prihodnje leto na Igu pri Ljubljani. Tekmovanje je bilo v soboto v Pišecah pri Brežicah. Na tem tekmovanju sta sodelovali dve pionirski ekipi ter dva čla- na, ki sta tekmovala v tekmovalnih kategorijah M -17 oziroma M 21. Pionirska ekipa v postavi Marjaž Murko, Rok Strašek in Boris Soštarič je osvojila prvo mesto med 40 ekipami, medtem ko je druga ekipa v postavi Danilo Hrga, Aleksander Belca in Andrej Petrovič bi- la diskvalificirana zaradi prekoračitve dovoljenega časa, ki ga ekipe ne smejo prekoračiti. Ce ga ne bi, bi gotovo tudi ta ekipa bila zelo vi- soko uvrščena. V kategoriji M — 17 je nastopil Bojan Reisman in osvo- jil odlično tretje mesto med 7 tekmovalci, v kategoriji M —21 pa je Rado Brglez osvojil solidno 5. mesto med-9 tekmovalci. Tekmovanje je bilo po besedah udeležencev še kar dobro pripra- vljeno, le tekmovalne proge v posameznih kategorijah so bile posta- vljene preblizu markantnih točk. To pravilnik za orientacijska tekmo- vanja PZS ne dopušča ker pravi, da mora biti proga speljana tako, da poteka po zaraščenem in skoraj neprehodnem terenu z največ 5% vzponom. Naslednje tekmovanje, katerega se bodo naši tekmovalci udeleži- li, bo v letu 1986, še prej pa bo tekmovanje pionirskih skupin osnov- nih šol, ki bo v soboto, 9. novembra v Ljudskem vrtu pri osnovni šoli Franc Osojnik s pričetkom ob 9. uri. Vabljeni! —dj— STRELSTVO Uspešen začetek nove sezone Ptujski strelci so to nedeljo pričeli s sezono v streljanju s serijsko zračno puško. Na tradicionalnem jesenskem občinskem tekmovanju za pokal OSZ Ptuj je sodelovalo 137 strelcev in strelk iz skoraj vseh strelskih družin občine Ptuj. Tekmovanja se niso udeležili le strelci iz družin Gradnje, Videm, Drava, Markovci, Polenšak in Trnovska vas, njihovo neudeležbo bi lahko označili kot neodgovorno delo v samih družinah oziroma malomarnost posameznih članov. Organizator uspešno izvedenega prvenstva oziroma tekmovanja — OSZ Ptuj in sodniška organizacija — bosta najuspešnejšim ekipam in posameznim strelcem na naslednjem prvenstvu, kjer se bodo strelci pomerili za »Pokal republike«, podelila priznanja in pokale. Vrstni red ekip je bil naslednji: Turnišče 1682 krogov, Kidričevo 1663, Železničar 1652, MIP 1633, Jože Lacko 1599, Opekar 1554, Agis — 1529, Draženci 1510, Dornava 1408, Vitomarci 1397, Olga Meglič 1245 in Juršinci 1235. Najboljši posamezniki so David Ribič (Turnišče) 183 krogov, Vil- ko Kramberger (MIP) 179, Ludvik Pšajd (J. Lacko) 179, Simon Simo- nič (Agis) 178, Alojz Turnšek (Železničar) 177, in drugi. ZB Končni vrstni red ŠŠD osnovnih šol za leto 1984/1985 PIONIRJI: PIONIRKE: VSE EKIPNO: l-T Žnidarič 234 I.TŽnidarič 193 I.T. Žnidarič 427 2. Kidričevo 190 2. F. Osojnik 177 2. F. Osojnik 362 3. F. Osojnik 185 3.0. Meglič 115 3. Kidričevo 277 4. Videm 155,5 4. Dornava 106 4. Videm 251,5 5.0, Meglič 124^5 5. Destmik 106 5.0. Meglič 239,5 6. Dornava 118 6. Juršinci 104 6. Dornava 224 7. Gorišnica 97 7. Leskovec IGO 7. Destrnik 202 8. Hajdina 97 S.Videm 96 8. Juršinci 173,5 9. Destrnik 97 9. Kidričevo 87 9. Leskovec 158 10. Cirkulane 80 10. Gorišnica 58 10. Gorišnica 155 11.Cirkovce 79. II. Cirkulane 57 II. Cirkulane 137 12. Juršinci 69,5 12. Grajena 53 12. Hajdina 134 13. Markovci 60 13. Podl.-Žetale 52 13. Cirkovce 115 14. Leskovec 58 14. Hajdina 37 14. Grajena 106 15. Majšperk 58 15. Cirkove 36 15. Podl.-Žet. 98 16. Grajena 53 16. I. Spolenak 33 16. 1. Spolenak 76 17. Podl.-Žet. 46 17. Majšperk 14 17. Majšperk 72 18. I. Spolenak 43 18. Markovci 9 18. Markovci 69 19. podr. Sela 12 19. podr. Lovrenc 8 19. podr. Lovr. 15 20. odr. Lov. 7 20. podr. Sela 12 V točkovanju pionirjev so upoštevana tekmovanja v 20 ekipnih tekmovanj, pri pionirkah, pa v 15 tekmovanj. V šolskem letu 1984/85 je nastopilo 1870 pionirjev v 245 ekipah in 877 pionirk v 146 ekipah. Skupaj je sodelovalo 2747 pionirjev v 391 ekipah. Največ ekip je sodelovalo v krosu — 18, nogomet 12, streljanje II, pionirji, najmanj v streljanju 2 (pionirke), šahu 3 (st. pionirke) in šahu 4 (mla. pionirke). Največ uspeha je dosegla OŠ T. Žnidarič (pionirji) in občinska ekipa Ptuja na finalu APPS v Tolminu — 1. mesto. KONCNI VRSTNI RED ŠŠD SREDNJIH ŠOL ZA LETO 1984/1985 MLADINCI: MLADINKE: VSE EKIPNO: l.Sr. kov. met. kmet. šola 50 1. SDŠ 34 I. SKMKŠ 74 2. Sr. družb, šola 34 2. ESŠ 30 2. SDŠ 68 3. Ekon. sred. šola 14 3. SKMKŠ 24 3. ESŠ 44 Pri mladincih sodeluje 34 ekip s 361 tekmovalcev in pri mladin- kah 29 ekip z 248 tekmovalk. Skupaj 69 ekip s 609 tekmovalci. Mla- dinci so nastopili v 12 tekmovalnih kategorijah, mladinke v 10 ekip- nih tekmovanjih. Mladinci in mladinke (15) so se uvrstile v republiški finale Atlet- skega pokala Slovenije, kjer so dosegli dobre rezultate (ekipno SDŠ — 2. mesto mladinke in 1. mesto posamezno — mladinke). Pomurje—Ptuj 90:81 Člani košarkarskega kluba Ptuj so po treh kolih še brez zmage. Na sobotnem srečanju v Murski Soboti so domačini v začetku hitro povedli z 8:0, vendar so jih do 8. minute Ptujčani ujeli in izenačili na 16:16. To pa je vse kar so zmogli v prvem delu. V nadaljevanju so si- cer igrali bolj borbeno in po odlični igri Roberta Kotnika razliko do 31. minute znižali na pet točk. Takrat pa seje razigral domači igralec Merklin in srečanje je bilo odločeno. V soboto zvečer (ob 18. uri) bo v dvorani Mladika srečanje Ptuj — Koroška. Ptuj: Filipič 8, Damiš 9, Vlah 13, Marčič 9, Mrdjan, Žibrat, Co- belj, M. Kotnik 11, R. Kotnik 29, Rozman 2, Čabrijan. i. z. Mura—^Aluminij 2:0 Murska Sobota, igrišče Mure, gledalcev okrog 350, sodnik Žohar iz Šentilja. Aluminij: Brglez, Šmigoc, Steiner, Tement, Jauševec, Koren, Ari- fi, Silvo Žitnik, Glažar (Fruk), Majal, Franc Žitnik. Močno oslabljeno moštvo, ki je nastopilo brez nekaterih poško- dovanih in izključenih igralcev, sta pustila na cedilu Škrjanec in Vo- grinec, ki enostavno nista prišla. Vendar pa so se nogometaši Alumi- nija uspešno upirali staremu slovenskemu ligašu. Domačini so v pr- vih dvajsetih minutah močno pritisnili. Vendar razen štirih kotov in napačnih predložkov niso bili resneje nevarni za vrata Aluminija. Mladi nogometaši gostujoče enajsterice so tudi nevameje o^ozili do- mača vrata. Še zlasti velja omeniti zelo dobra strela Franca Žitnika in Korena, pa tudi strel Jauševca. Domačini so imeli dve lepi priložnosti v zadnjih minutah prvega polčasa, vendar so zgrešili. V drugem delu smo vse do 59. minute gledali enakovredno igro med obema šestnajstmetrskima prostoroma. V tem delu se je poško- doval napadalec Aluminija Glažar, ki je dvoboj v zraku sicer dobil, domači kapetan Mertuk pa je z glavo zadel v Glažarjevo arkado, tako da je le-ta moral z igrišča. Domačini so si v pičlih štirih minutah prii- grali novi par točk. Po nekaj kriznih trenutkih je šla po vodi vsa bor- benost, zagnanost, požrtvovalnost igralcev Aluminija. Žoga je za na- padalce Aluminija kot začarana. Po grobem prekršku nad Frukom je Koren z močnim strelom zadel stativo. V zadnjih F>etih minutah je Franc Žitnik imel kar dve priložnosti, vendar žoga ni hotela v domačo mrežo. Objektivno murskosoboško občinstvo je goste nagradilo s po- hvalnim aplavzom in željami, da bi se čimprej rešili zadnjega dela pr- venstvene razpredelnice. Poškodbe, kartoni in neprihajanje velikega števila igralcev (enostavno so zapustili moštvo) je dalo priložnost igralcem, ki najprej niso bili v prvem planu. Po svojih zmožnostih so naredili vse, da bi vsaj remizirali, toda sreča ni bila na njihovi strani. Zato bodo poskušali nadomestiti izgubljeno že v naslednjem kolu proti kranjskem Triglavu, ki slovi kot zelo dobro moštvo. Igra namreč trdi nogomet, letos pa so se okrepili še z dvema igralcema Maribora in sicer s Taneskim in Zirdumom. V naslednjem kolu se nogometa- šem Aluminija morda obeta prva zmaga. S podobno igro, kot so jo pokazali proti Domžalam in Muri, bi se lahko to tudi zgodilo. Danilo Klajnšek Prekinitev v Pekrah Nogometaši Drave so se v soboto popoldan v Pekrah pomerili z domačim moštvom. Domačini so v prvem polčasu povedli z 1:0 in to razliko držali do vsega tri minute pred koncem. Takrat je sodnik Hoz- jan iz Lendave pokazal drugi rumeni karton igralcu Drave Grabarju (izključitev), ki pa je reagiral nešportno in pK) navedbi v poročilih s tekme udaril sodnika. Ta je srečanje seveda prekinil. Ne glede na so- jenje si igralci Drave tega niso smeli privoščiti! V soboto popoldan se bo Drava v Ptuju pomerila s Fužinarjem. 1. k. ROKOMET I Minulo kolov republiških rokometnih ligah za naše ekipe ni bilo uspešno, saj so od članskih zmagali le Ormožani. Velik uspeh sta do- segli obe pionirski ekipi Drave, ki sta se uvrstili v republiški finale, med šest najboljših ekip. Drava—Olimpija 16:23 Članice Drave so se v nedeljo dopoldan v Ptuju pomerile z mla- dimi igralkami ljubljanske Olimpije. To je bilo srečanje igralk pribli- žno iste starosti, ki so ga zanesljivo dobile boljše Ljubljančanke. Te so že v začetku po vedle s 6:1 in kaznovale praktično vsako napako do- mačink. Domačinke so bile izrazito slabe v obrambi, pa tudi v naoa- du se proti globoki obrambi niso znašle. Sedaj čakata Ptujčanke dve gostovanji. Prvo bo to soboto v Škofijah, drugo pa čez štirinajst dni v Kočevju. Drava: Farič, Hentak, Rižner 5, Korošak 1, Potočnik. Steharnik, Fridl I, Lašič 6, Vtič 3, Šoba, Gregorec. Drava—Aero Celje 23:25 Na tekmi z mladimi Celjani (med njimi je bilo šest igralcev iz ka- dra za drugo zvezno ligo) so Ptujčani igrali veliko bolje kot na prejš- njih srečanjih. Gostje so zmagali zasluženo, vendar bi lahko bilo tudi obratno. Pri rezultatu 20:22 so namreč domačini zastreljali kar tri nas- protne napade, ko so bili sami pred vratarjem Anžičem. Drava: Valenko^ Horvat 3, Grgič 2, Tumpej 6, S. Matjašič 2, Gre- gorin 5, Debljak I, Žuran, Žmavc 4, Pekler, Korošec, A. Matjašič. V. Nedelja-Bakovci 21:22 Domačini so v Veliki Nedelji izgubili tudi drugi derbi. Krivci so v glavnem sami, saj so še nekaj minut pred koncem vodili z nekaj za- detki prednosti, med tekmo pa celo z osmimi. To je posledica nered- nih treningov, saj večini igralcev zgodnji termini (redukcija elektrike) nikakor ne ustrezajo. w _ Ormož—Šempeter 32:25 Ormožani so na svojem igrišču zmagali brez težav. Veliko pred- nost so si zagotovili že v prvem polčasu, v drugem pa na igrišče posla- li mlajše igralce. Pionirji in pionirke v finalu! Pionirji Drave so zmagovalci polfinalnega turnirja za republiško prvenstvo, ki je bil v soboto v Bakovcih in Murski Soboti. F*remagali so vse svoje nasprotnike, težje delo pa so imeli s sosedi, mladimi igralci Velike Nedelje in Ormoža. Bakovce so premagali s 17:7, Krog z 18:5, Veliko Nedeljo z 12:10, v finalu pa še Ormož z 12:9. Tako so se uvrstili med šest najboljših ekip v Sloveniji. To je uspelo tudi pio- nirkam, ki so v soboto popoldan v Ptuju premagale Polano s 16:7. Drava (pionirji): Šprah, Ramot, Satler, Kramberger, Bezjak, Za- muda, Cuš, Mesarič, Strašek in Gajzer. Drava (pionirke): Topolovec, Juršič, Koštro, Senčar, Premožič, Žuran, Kostanjevec, Horvat, Lovrenčič, Jurkovič, Topolovec S. in Vo- dušek. i. kotar Karmen Vtič (p« u? ešnem iTcdoru) je » nedeljo ob dobri igri dosegla tri zadetke, vendar Di ivi k'jab temu ni uspelo zmagati (foto I. kotar) 20. JUBILEJNI POHOD, 100 ŽENSK NA TRIGLAV OSVAJANJE TRIGLAVA, VRH DOŽIVETJA (4. nadaljevanje) Dom Planike je stal pred na- mi, zdaj velik in mogočen, nič več ni spominjal na pravljični svet. Veselila sem se zadovoljstva do skrajnosti utrujene mlade ženske, stopala je počasi in odlo- čno, težav z dihanjem ni imela. »Tako rada imam življenje v na- ravi, mož pa noče nikamor, ved- no je doma, gleda televizor ali bere časopis, za drugo se malo zmeni. Da bi kam šla? Ne! Noče niti do parka! Tako tudi sama ostajam doma in gibam se koli- kor zahtevajo nujni opravki!« Nepotešene želje in hrepenenja so jo potegnile sem neizkušeno, nespretno, nevedno. Začudeno sem zajela sapo: »Pogumni ste!« To njej ni ušlo, zaskrbljeno me pogleda, kakor da je zaznala v zvenu vzdiha, da ni ravnala prav: »Bojim se kako bo jutri!« Dvomi, kadar postanejo središče naših misli, z nami ravnajo suro- vo, spretno nas premagajo in po- stanemo nerazsodni. V zavesti še vedno nisem verjela v čudež na- ravne moči, ki jo imamo v sebi, samo poklicati jo moramo, ko se je miselno zavemo, smo je polni: »Ce je šlo do sem, boste zmogli do konca, verjemite!« Njene oči so znova napolnjene z zaupa- njem, kar slišala sem notranje vpitje: »Verjamem!« KAR V SEBI GOJIŠ, RA- STE... RAZPLET Medtem ko iščem prostor v je- dilnici, zagledam pred seboj dve uveli spominčici v sinjemodrih očeh netaktnega vodnika. Kliče mp k sebi. Sedem na pravkar iz- praznjen stol tik ob njem, ista ro- ka, ki je z udarci izlivala vso ne- čimrnost med nas, me je objela preko ramen, božala oznojen hr- bet, da me je kar mrazilo od ne- prijetnosti. »Držim se japonske- ga pregovora, kar misliš storiti, stori takoj, to je edino pravilno. Rekel sem in udaril!« Tako kla- vrno opravičilo. A če je iskren, postaja v mojih očeh velik! »Pre- malo prepričljivi ste bili!« Glo- boko zajame sapo in počasi iz- dihne: »Ko bi vedela ali vsaj pri- bližno slutila, kako so krute go- re, ko bi doživela toliko smrti kot sem jih sam, bi me razumela!« Kakor iz topa ustrelim naravnost vanj in ga zadenem v živo: To nevarnost smo prostovoljno iz- brale. Koliko postane narava do nas kruta, jo izzivamo s skrajno drzno neizkušenostjo. Pripravlje- ne smo nanjo in smo previdne. Nismo bile pripravljene na vaš nenaden izbruh, kako bi naj bile previdne ob vaši grožnji? Prepol- ne smo bile prijetnosti, da smo preslišale obrambni čut. Cemu se niste obvladali?« Nemirno me gleda. »Nisem se znal, divjo na- ravo sem podedoval od daljnega sorodnika, ki je nekje med obe- ma vojnama naredil atentat na politično vplivno osebnost.« Pesnik ima prav in izrečem glasno njegovo misel: »Kar v se- bi gojiš, to raste, to je večen na- ravni zakon! Še nekaj nam niste razložili, kaj smo me iz prvega avtobusa zagrešile?« Trenutek molka! »Avtobus ste prehitro na- polnile in šoferje zato prezgodaj odpeljal! Njegova krivda je!« Nekdo med moškimi ga prekine: »Ne ni šofer kriv, na potnem na- logu mu piše ob pol sedmih zju- traj odhod. V tem primeru njega ne briga ali pelje poln ali prazen, z vodniki ali brez njih!« Z Zvon- ko, ki je ob naju molčala, se za- čudeno spogledava: » Brez vod- nikov smo se pripeljale do Rud- nega polja? Nobenega ni bilo z nami?« Tega nisva vedeli. Nekje iz ozadja pri topli peči se oglasi ženska: »Me, ki smo sedele na prvih sedežih v avtobusu, smo mislile, da so se vodniki pripelja- li z osebnimi avtomobili za na- mi; moški so izstopili, eden je bil tak kot vi, sledile smo jim«. Po- polna zmešnjava se je izkristali- zirala! »Kakorkoli se je zgodilo, ni bila krivda nas žensk. Pod no- benim pogojem ne bi smeli fzi- čno obračunavati. To je kaznivo in do skrajnosti podlo in ponižu* joče!« Vsa ogorčenost, ki jo je Zvonka vso dolgo pot molče no- sila, je izbruhnila v slapu lave in ga opeče. Jutro se še ni svetlikalo. Že pret četrto je po hodnikih Plani- ke živahno stopalo stotero nog in nas, ki smo še spali, prebudile. Kot prerojena sem se počutila. Prva misel je bila pesem O son- cu. .Vodniki so nas navezali po de- vet skupaj. Sonce je že vzhajalo iz^a oblakov, kazalo je, da jih bo veter vsak čas razpihal. Žarki so oplazili gore in kar vriskalo je v nas veselje, pomešano z občut- kom negotovosti, ki je bil tem večji, čim manj izkušenj je katera prinesla s seboj. Vrh planinskih- podvigov seje bližal. Vrh največ- jih želja se v nas uresničuje. Za vsako izmed nas je to najlepši utrinek planinskih podvigov. To- krat nismo uporabljale samo nog, tudi roke, plezale smo. Spretno smo se oprijemale kli- nov in vrvi, kratek žleb in maj- . hen previs in že osvajamo Mali Triglav, ki je visok 2725 metrov. Pesem nas neprestano spremlja. Želeli so in pela sem jim, nekate- rim sem z njo preganjala strah, drugim krepim občutek varnosti, vsem pa večam to tako izrazito pričakovanje, da neprestano ra- ste neponovljivo doživetje pa se lahko tisočkrat vrneš na isto pot, nikoli več ne bo prvič. Ta prvič bo ostal najlepši, najbogatejši. Osvobojeni smo odtujenosti in čutimo da smo eno. Tako lahkot- no sem se vzpenjala kot še niko- li, nič mi ni jemalo samozavesti pri vzpenjanju. Nadaljevanje prihodnjič Triglav, vrh doživetja, ne bo nikoli pozabljeni Foto: Joco Žnidaršič 10 - ZA RAZVEDRILO 31. oktober 1985 — TEDNIK — oktober 1985 OGLASI IN OBJAVE - 11 Delo rentgena v zmanjšanem obsegu Do novega leta bo predvidoma zgrajen prizidek, v katerem bodo novi prostori rentgena ptujske bolnišnice. S pripravljalnimi deli so pričeli 7. januarja letos, z gradbenimi pa 28. junija. Zaradi nemotenega poteka del so rentgenske preiskave skrčili na najnujnejše, ki jih opravljajo na kirurškem oddelku. Kot je povedal dr. Lojze Arko, vodja bolnišnice, bo tako približno mesec dni. Zatem se bodo še pred uradno otvoritvijo preselili v nove prostore. V času gradnje je prišlo že do podražitve in sicer za okrog 10 mi- lijonov dinarjev. S pomočjo Lesnine iz Ljubljane bodo rešili tudi ta problem. Za prizidek so imeli na voljo 40 milijonov dinarjev, rentgen- ski aparat pa je veljal 18 milijonov dinarjev. Še vedno ni prepozno ... v bolnišnici že več let opažajo številne poškodbe rok s kožuhal- niki za koruzo. Letošnjo jesen so jih imeli že 70, kar je znatno več kot prejšnja leta. Večina teh poškodb pušča trajne posledice — invalidnost. Pogo- sto je potrebno poškodovane prste ali celo roko amputirati. Poškodo- vance v glavnem oskrbijo v ptujski bolnišnici, težje pa napotijo na od- delek za plastiko v mariborsko bolnišnico. V glavnem gre za poškodovance iz vrst kmečke populacije, ki po poškodbi niso več sposobni za normalno delo, zato prihaja do vrste socialnih problemov (alkoholizma in podobno). Zato so se predstav- niki bolnišnice skupaj s centrom za socialno delo dogovorili za učno- vzgojna predavanja o nevarnostih, ki prežijo pri delu s kmetijsko me- hanizacijo. Predavanja bodo pozimi. Z vodo varčno! v temeljni organizaciji Vodovod in kanalizacija, KGP Ptuj so nam povedali, da v vodovodni mreži na območju ptujske občine za- enkrat nimajo težav zaradi oskrbe s pitno vodo. Res so vodnjaki zara- di dolgotrajne suše nekoliko manj polni, vendar je v njih še dovolj vo- de, celo toliko, dajo prodajajo še v ormoško in slovenjebistriško obči- no. Težave pa so že dober mesec na celotnem območju Slovenskih goric in Haloz, oziroma povsod tam, kjer niso priključeni na central- no vodovodno mrežo. Člani gasilskih društev redno dovažajo pitno vodo z gasilskimi cisternami. Največ voženj so opravili člani GD Ptuj in sicer v Kicar, Mestni vrh, Placar, Krčevino in delno tudi Rabelčjo vas. Zatem so opravili precej voženj še člani GD Majšperk, Destrnik, Leskovec, Cirkulane in Zavrč. Natančnih podatkov o številu dovozov s cisternami nismo uspeli zbrati, zanimiv pa je podatek, da so samo v GD Ptuj oktobra prepeljali prek 30 cistern, oziroma prek 150 kubi- čnih metrov vode. Občane opozarjajo na skrajno varčnost pri potroš- nji vode, kajti suša še zmeraj traja! -OM Razstava gasilske opreme in nočna vaja v okviru meseca varstva pred požari so v občinski gasilski zvezi in požarni skupnosti občine Ptuj izvedli več aktivnosti. V sodelo- vanju s požarnim inšpektoratom uprave za inšpekcije SO Ormož in Ptuj so opravili šte- vilne požamo-preventivne preglede v katerih so sodelovali tudi ptujski dimnikarji. V četrtek zvečer so uspešno opravili nočno gasilsko vajo, v kateri je sodelovalo pet so- dobno opremljenih gasilskih avtomobilov GD Ptuj ter okoli 45 gasilcev. Člani za vajo niso vedeli, zato ocenjujejo odziv na klic sire- ne kot zadovoljiv. Ob predpostavki, da je iz- bruhnil požar na nekdanji upravni zgradbi Petovie v Trstenjakovi ulici, so takoj pričeli z gašenjem in preventivnim škropljenjem so- sednje zgradbe v kateri je mestna Lekarna ter zgradbe ptujskega hotela Poetovio in upra- vne zgradbe tozda Slovenske gorice. Med po- tekom vaje so uporabili veliko gasilsko le- stev, preskusili pa so tudi hidrantno mrežo na tem območju. Dan za tem, v petek 25. oktobra pa so pri- pravili veliko razstavo gasilskih vozil in gasil- sko-tehnične opreme in sicer na ploščadi pred Mipovo blagovnico v Ptuju. Gasilci so mimoidočim in organiziranim skupinam iz osnovnih in srednjih šol posamezne novosti tudi predstavili, med drugim pa opravili tudi prikaz gašenja vnetljivih tekočin z gasilsko peno. M. Ozmec Z nočne vaje v Trstenjakovi ulici v Ptuju Razstavo gasilskih vozil in tehnične opreme si je ogledalo precej obča- nov. »Nekaj več kot vsaki dmgi otrok -dobro hranjen...« dr. JOŽE UDOVIČ Zdravje je pozitivna lastnost, ki Je ne moremo meriti, lahko jo oce- njujemo oziroma sklepamo nanjo le iz podatkov negativnih zdrav- stvenih lastnosti. To je iz poda- tkov bolezni in motnjah zdravja. kako ugotavuamo zdravstveno stanje otrok in mladine? »Šolski zdravniki dobimo po- datke o zdravstvenem stanju šo- larjev in mladine na dva načina: prvič iz sistematičnih zdravstve- nih pregledov v okviru našega preventivnega dela ter drugič iz ambulantnih pregledov bolnih otrok. Sistematični pregledi so redni pregledi navidezno zdravih otrok med šolanjem. Sistematično pre- gledujemo otroke pred vstopom v šolo — v prvem, tretjem, petem in sedmem razredu osnovne šole ter prvem in tretjem razredu srednjih šol. Vsako leto pregle- damo tudi vse učence iz osnovne šole dr. Ljudevit Pivko, ki so za- radi svoje invalidnosti še poseb- no izpostavljeni kvarnim vpli- vom šole in drugega okolja, je povedal dr. Jože Udovič, vodja šolskega dispanzerja. v zadnjem Času smo ve- liko slišali o zdravju naše mladine. podatki so zaskrbuujocl. kako pa je v ptujski obcini? »Republiško poročilo o zdrav- stvenem stanju šolarjev in mladi- ne, objavljeno prejšnji teden v sredstvih javnega obveščanja, ve- lja tudi za šolarje ptujske občine, kjer beležimo še večji odklon od normalnega. Po podatkih sistematičnih pre- gledov je v občini 63 odstotkov dobro razvitih (v republiki 75) in le nekaj več kot vsak drugi otrok je dobro hranjen — 54 odstotkov (v republiki 66). To ni zadovolji- vo. Opažamo tudi velik porast slabokrvnosti. Pri vsem tem mo- ramo takoj pomisliti na prehrano mladih, saj ima pomemben vpliv na stanje razvitosti in prehranje- nosti. Zaskrbljujejo ugotovitve o sta- nju gibalnega aparata pri šolar- jih: 11,5 odstotka ima deformaci- jo prsnega koša (republika 10). Nakazano deformacijo prsnega koša smo ugotovili pri 5,1 od- stotka; izraženo deformacijo hrbtenice pa pri 1,6 odstotka otrok. Tako ima slabo telesno dr- žo v širšem smislu vsak drugi šo- lar. Opozoril bi tudi na podatke o obolenjih gibalnega aparata za- poslenih prebivalcev, ki so na tretjem mestu po pogostosti, so pa tudi med najpogostejšimi vzroki odsotnosti z dela in inva- lidnosti. Gotovo je, da segajo ko- renine teh težav že v šolsko ob- dobje in imajo svoj izvor v vseh omejenih slabih držah in defor- macijah. Najpomembnejši vzrok za tak- šno stanje je pomanjkanje giba- nja današnje mladine. K izbolj- šanju bi lahko veliko prispevala šola z rednim izvajanjem prepro- stih higienskih ukrepov, kot so pravilno sedenje v primernih klopeh, razgibavanje vsako uro s t.im. minuto za zdravje, rekrea.- tivnim odmorom, z zapuščanjem in zračenjem razredov med od- mori in podobno. Za preprečevanje okvar gibal- nega aparata je najboljša aktivna in pestra, starosti primerna telo- vadba. Slabo sliko dopolni še podatek, da ima od 30 šol v obči- ni le deset telovadnico. Pri sistematičnih pregledih smo odkrili pri 5,2 odstotka otrok enostranske motnje vida in pri 12,2 odstotka obojestranske motnje vida, pri učencih v SŠC pa celo 5,3 odstotka enostran- skih in 14,8 odstotka obojestran- skih motenj vida. Tudi na to vpliva higienska ureditev šole, osvetljenost prostora, barve, od- bojni dejavnik sten, opreme in podobno. Še vedno je preveč šol, ki ima- jo slabo razsvetljavo in zato ni čudno, da so motnje vida v pora- stu.« KAJ PA SE KLJUB TEMU DA NAREDITI? »Ob teh dejstvih bi se morali vsi skupaj zamisliti, saj odpra- vljanje in preprečevanje opisane- ga stanja ni le v rokah samo zdravstvene službe, ampak celot- ne družbe, ki bi z razumevanjem stanja omogočila sodelovanje in delovanje v korist populacije mladih — vsem strokovnim irt družbenopolitičnim organizaci- jam ter društvom,« je zaključil dr. Jože Udovič. Podatki o zdravstvenem stanju otrok in mladine ptujske občine veljajo za preteklo šolsko leto. MG V ponedeljek in torek so sistematsko pregledovali šolarje v Žetalah foto: M. Ozmec Lanskoletni cestni protest kra- janov v Trnovski vasi in tudi le- tošnje nezadovoljstvo, ker oblju- ba ni bila povsem izpolnjena, ter prizadevanja vseh odgovornih v ptujski občini so takorekoč obro- dili željene sadove. Regionalna cesta Ptuj—Lenart bo kot kaže končno dobila asfaltno prevleko, saj so zemeljska dela v glavnem opravljena. S tem pa dobivajo asfaltno povezavo z občinskim središčem občani dveh krajevnih skupnosti, tudi Vitomarčani, ki še vedno čakajo na asfalt na cesti proti Gabmiku. Izvajalci del — delavci Cest- nega podjetja Maribor, TOZD Vzdrževanje in varstvo cest iz Ptuja predvidevajo, da bo odsek v dolžini 3,2 kilometra prevlečen z asfaltom do konca novembra. mš Tak je v tem trenutku pogled na cesto proti Trnovski vasi, na kateri je večina zemeljskih del že opravljena. Foto: mš Končno nov vrtec v Gorišnici v začetku novembra naj bi Marles pričel z gradnjo vrtca v Gorišnici, kjer je trenutno v neprimernih prostorih 45 otrok iz Gorišnice in okolice. Investicija bo veljala okrog 40 milijonov dinarjev. Polovi- co denarja bodo prispevali krajani, polovico pa skupnost otroškega varstva občine Ptuj. V vrtcu bosta dve igral- nici, razdelilna kuhinja in ostali pomožni prostori. N. D. jt ■ i Šestindvajseti oktober 1985 si bodo pri Lovrencu na Dravskem polju zapisali v zgodovino svojega kraja kot datum, ko se jim je izpol- nila dolgoletna želja — dobili so novo osnovno šolo, lepo štirirazred- nico, za katero so tudi sami prispevali znaten del sredstev. V ta namen so že nekaj let zbirali krajevni samoprispevek, delali pa so tudi udar- niško pri urejanju okolja in zagotovili zemljišče za gradnjo. Na ploščadi pred novo šolo se je v soboto zbralo izredno veliko ljudi in gostov, med njimi najvidnejši predstavniki občinskega druž- benopolitičnega življenja in predsednik skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije Tone Ferenc. Predsednik sveta skupščine KS Zvonko Kozoderc je uvodoma orisal glavne značilnosti gradnje lovrenške šole in pri tem poudaril, da je minilo le sedem mesecev od takrat, ko so 11. aprila takorekoč položili temeljni kamen za Marlesov montažni objekt, ki je bil v pred- videnem roku zgrajen. Danes je ocenjen na 56 milijonov dinarjev, od katerih je 2,9 milijona krajevnega samoprispevka, za okrog 2,5 milijo- na dinarjev pa opravljenega tudi udarniškega dela. Poleg tega pa je krajevna skupnost prispevala 550 tisoč dinarjev za nakup 60 stolov in 30 šolskih klopi. Nekaj opreme bodo še dokupili, nekaj pa je bodo prenesli iz stare šole. Na slovesnosti je govoril tudi predsednik skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič. Skozi kratek kulturni program so nato prikazali raz- voj šolstva v tem kraju, nastopili pa so tudi pevci zbora upokojencev, kidričevske osnovne šole in recitatorji. Najzaslužnejšim so se tudi po- sebej zahvalili. Otvoritveno vrvico je prerezala Majda Križan, učiteljica, ki je ce- lih 35 let poučevala v temkraju in kot so rekli — ni dočakala tega ve- selja, da bi lahko učila v novi; šoli. Ob koncu je bil še ogled šole, v njej pa dveh razstav — o samem, kraju in šolstvu ter ročnih del krajank. Lovrenčani pa so se izkazali tudi kot izvrstni gostitelji, saj so gostom pripravili pravo domačo gostijo, tako kot se ob podobnih slovesno- stih spodobi. tekst in foto: mš Slovesnosti ob otvoritvi se je udeležilo veliko krajanov Otvoritveno vrvico je prerezala Majda Križan, ki je pri Lovrencu pouče- vala celih 35 let. Rodile so: Marija Žuran, Cirkulane 31 — dečka; Andreja Emeršič, Lo- vrenc na D. polju 8/d — Tejo; Marjana Šprinzar, Juršinci 58 — Milka; Kristina Pintarič, Pavlov- ski vrh 22 — dečka; Marija Roj- ko, Vintarovci 4 — Martina; An- gela Lah, Strmec 7 — deklico; Zdenka Blažek, Kraigherjeva 27 — dečka; Marta Kaučič, Juršinci 11 — Karmeno; Milena Galun, Lešje 9 — deklico; Hedvika Se- linšek, Pobrežje 64 — dečka; Su- zana Vajda, Stojnci 16 — Alison; Jožica Kovačič, Senik 31 — de- klico; Vera Slanič, Destemik 51 — deklico; Zdenka Bele, Mar- kovci 64 — deklico; Marta Hr- žič, Senešci 80 - Danijela; Ve- ronika Trunk, Moškanjci 42 — Marka; Marina Krajnc, Na Tra- tah 8 — dečka; Terezija Lam- pret, Zg. Sveča 7 — deklico; Stanka Ivančič, Lovrenc 48 — Barbaro; Anita Žnidarič, Stojnci 102 — Moniko; Cecilija Matja- šič, Ormož, Školibrova 4 — Ma- tejo; Marija Bohinc, Dragovič 39 — deklico; Alenka Hercog, Medribnik 10 — deklico: Vesna Majhen, Mihovci 96 — Mojco; dr. Vesna Mele, Ptujska c. 12/b, Ormož — Miha; Olga Majctno- vič. Paradiž 91 — dečka; Ana Fi- jan, Zabovci 10 — dečka. Poroke: Milan Zver, Janežovski vrh 37 in Nataša Štefančič, Mirna 244; Roman Mlakar, Kungota pri Ptuju 89 in Ljudmila Habjanič, Dravski dvor, Kidričeva ul. 19. Umrli so: Kristina Stipetič, Ilčeva 12, roj. 1900, umrla 18. oktobra 1985; Jakob Majerič, Lešnica 43, roj. 1919, umrl 19. oktobra 1985; Marija Gnilšek, Dolane 30, roj. 1907, umrla 21. oktobra 1985; Matevž Šešerko, Frankovci 28. roj. 1931, umrl 18. oktobra 1985; Elizabeta Šterbal, Bukovci 143, roj. 1908, umrla 25. oktobra 1985. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kole- gij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni ured- nik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Pušnik, novinarji: Jože Bračlč, Ivo CianI, Nevenka Dobljekar, Franc Flderšek, Maj- da Goznik, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Uredništvo in uprava Radio-Tednlk, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celo- letna naročnina znaša 1.500 di- narjev, za tujino 2.400 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Ve- čer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za kate- re se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. K tednu od 22. do vključno 29. oktobra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali le v treh lažjih prometnih nesrečah, pri če- mer so zabeležili le eno hujšo in dve lažji telesni poškodbi. Vzroki nesreč so bili neprimerna hitrost in izsiljevanje prednosti vozil. Materialna ško- da na vozilih je bila tokrat neznatna. POZOR PRED JESENSKO MEGLO! Miličniki postaje milice Ptuj opozarjajo vse udeležence v cest- nem prometu, še posebej voznike motornih vozil, na skrajno pre- vidno vožnjo v megli, v mraku in ponoči. Jesenska megla se kot običajno ob jutrih dolgo zadržu- je na naših cestah, pojavi pa se po navadi že v popoldanskih urah, torej pred mrakom in je po kotlinah tudi vso noč. Vožnja v takih razmerah je zelo nevarna, pa tudi hoja brez ustreznih od- sevnih teles (kresničk) je lahko za pešce usodna. Razen tega je v teh dneh na naših cestah še druga nevarnost. Kmetje spravljajo poljske pridel- ke, zato so ponekod ceste polne zemlje ali celo blatne. Vožnja na umazanih delih cestišč je tako polna nevarnosti, zato je tudi tam potrebna skrajno previdna vožnja. Pa še nekaj. Čeprav je letošnji pridelek vinogradnikov zelo skromen, je nekaj mošta že od- vrelo in to je obenem tretja veli- ka nevarnost na naših cestah, saj kljub opozorilom mnogi sedajo za volan v vinjenem stanju. Sled- nje opozorilo je namenjeno vsem, kajti vinjeni vozniki ne ogrožajo le sebe temveč tudi vse ostale udeležence v prometu. PADEL Z MOPEDOM V ponedeljek, 21. oktobra je na Titovem trgu v Ptuju voznik kclesa z motorjem Smiljan Vajs- baher med vožnjo izgubil oblast nad vozilom ter padel po cestiš- ču in se hudo telesno poškodo-- val. -OM TUDI NA VINSKEM VRHU PADEL MOPEDIST Po lokalni cesti na Vinskem vrhu pri Ormožu je v soboto, 26. oktobra vozil kolo z motorjem Darko Mihorič iz Žerovincev. Vozil je verjetno prehitro in pre- malo previdno, zato ga je zane- slo s ceste, padel je in se pri tem hudo poškodoval. FF