% GLADILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE ČASOPIS JE IZHA1AL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNfKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUBAN NARAKS TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAVŽ 12. AVGUSTA 1965 — LETO I., ŠT. 8 CENA 30 DIN — POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI MKIIIKAKOIIKI v soboto, 14. avgusta in nedeljo, 15. avgusta, na kotalkališču v Velenju, obakrat ob 19. uri SODELUJEJO PLESNI PARI IZ DESETIH EVROPSKIH DRŽAV V PRIMERU DEŽJA BO PRIREDITEV V KULTURNEM DOMU POKROVITELJ KOMUNALNA BANKA VELENJE - IZVEDBA PLESNI KLUB LJUBLJANA - ORGANIZATOR TURISTIČNO DRUŠTVO VELENJE OBČINSKA O NOVIH SKUPŠČINA NALOGAH ■29. julija, to je nekaj dni PO sprejetju predpisov o gospodarski reformi v zvezni skupščini. sta v velenju zasedala oba zbora občinske skupščine. popolnoma razumljivo je, bta je bil pretežni del te seje posvečen obravnavi nalog, ki jih ima občinska skupščina po sprejetih ukrepih za stabilizacijo in nadaljnjo ^rast našega gospodarstva. odborniki občinske skupščine so, po izredno temeljiti razpravi. določili nove najvišje m aloprodajne cene za moko. kruh, sladkor. olje, meso. mleko, premog in drva ter najvišje marže za riz, sol. jedilne maščobe. začimbe. mesne izdelke. testenine. kavo, konserve in ju2no sadje. najvišje maloprodajne cene in marže so začele veljati >11. julija i.etos. — na prihodnji seji. ki bo v začetku meseca' septembra. pa bo občinska skupščina obravnavala predlog najvišjih cen Storitvam komunalnih uslug gospodarskih organizacij, to je tarifo za uporabo vode iz javnih vodovodov, komunalnih pristojbin, tarifo za odvoz smeti. tarifo za pokopališke storitve in tarifo za tržne pristojbine. S 1. avgustom je uvedena i ud i reforma na področju stanovatijsko-komunalnega gospodarstva. Veljati so začele nove stanarine, ki so izračunane na podlagi gradbenih cen za stanovanja v decembru 1964. ki znašajo v naši občini 97.000 dinarjev. Zaradi tega bo potrebno opraviti revalorizacijo vrednosti vseli stanovanj v občini, ki so bila zprajena do tega časa. To revalorizacijo bo opravil občinski stanovanjski sklad in bo končana do konca oktobra letošnjega leta. Da ne bilo potrebno plačevati prevelikih razlik povedane stanarine, ki bo izračunana iz poprej navedene gradbene cene. je občinska skupšči-na sprejela odlok o plačevanju akontacij za povečano stanarino. Zaradi važnosti, objavljamo v današnji številki v celoti odlok o najvišjih maloprodajnih cenah in maržah in odlok o akontacijah Uti povečane stanarine. Z novimi gospodarskimi ukrepi, ko bo vpliv svetovnega trga.na naše gospodarstvo čedalje večji, bo po-trebno gospodarstvo razbremeniti prevelikih izdatkov za splošno potrošnjo. Zaradi tega so s predpisi, • so bili sprejeti za izvajanje gospodarske reforme, zmanjšani prispevki za socialno zavarovanje od 22.5 na na 20.5 %, prispevki za zaposlovanje delavcev od 1. % "a 0.2% in prispevki za proračun od 17,5 %' na 12.5%, dočim so prispevki za obnovo Skopja v višini 1'%, za stanovanjsko gradnjo v višini 4% in za popuste v potniškem prometu v višini 1,5 % ostali nespremenjeni. Delež občinskega proračuna za prispevek iz osebnega dohodka delavcev se bo znižal od 6,8% na 3.8% in bo občinski proračun imel s tem znižanjem do konca leta za 173,000.000 dinarjev manj \ dohodkov kot je bilo predvideno. Vse izdatke do konca leta in seveda tudi v prihodnjih letih bo potrebno omejili za najmanj 30%. Seveda l>o to izredno težko, saj še sedaj mnogo družbenih potreb ni bilo mogoče zadovoljivo financirati. Odborniki občinske skupščine so sprejeli \ zi p to točko meni občinska skupščina, da bi moral družbeni in zasebni spktor obrti sprejeti v uk čimvečje število vajencev. Rudarski šolski center pa čimveč učencev ter da bi se morali kvalificirani obrtni delavci, ki sd dokončali šolanje, bolj vključevati v zasebni sektor obrtništva kot imetniki zasebnih obrtnih delavnic. Na seji občinske kupščine so bili potrjeni statuti krajevni skupnosti Cjrkovce, Zavodu je. Lokovice, Šoštanj in Topolšica. Obravnavani so bili tudi statuti Centra zu glasbeno vzgpjo v Velenju ter jiodjetij Velet rg Velenje in Salh isniceiijer Velenje. Obrti vrtava teh statutov na seji občinske skupščine je predstavljala predvsem družbeno politično oceno glede nadaljnjega razvoja navedenih delovnih organizacij, zagotovitve, možnosti samoupravnih pravic slehernemu članu delovne skupnosti, jiravilnc delitve dohodka in osebnega dohodka po opravljenem delu itd. Svoja stališča je ob-nska skupščina posredovala lein delovnim organizacijam v obliki priporočila. \ra seji je bil obravnavan tudi načrt in program prehoda na 42-ur-ni delovni teden v podjetju Lesno industrijski kombinat šoštanj: Delovna organizacija je opravila vse organizacijske priprave za piehod na skrajšani delovni čas, ki so pred-nisune z zakonom o 42-urnein delovnem tednu in se je zaradi tega občinska skupščina Strinjala z uvedbo takega delovnega časa v tem podjetju. Dan uvedbe 42-urne-;ra delovnega tedna bo določil delavski svet Lesno industrijskega kombinata. Pri obravnavi programa deln kra- sklep. da je potrebno preučiti vse možnosti za čini večjo štednjo s proračunskimi sredstvi. Zmanjšati bo potrebno sredstva za občinsko upravo. za financiranje družbeno-poli-ličnili organizacij in društev, za financiranje raznih občinskih in medicinskih zavodov, v šolski administraciji itd. Čeprav bo to privedlo '!o nazadovanja kvalitete storitev, i:h družbene službe nudijo ob-čnnotn. delovnim organizacijam in predstavniškim oTganom. jih bodo -'-ti 7. rnzumevanjem sprejeli, če bodo zmanjšanja splošne potrošnje z enako temeljitostjo lotili tudi v republiškem in zveznem merilu. ' dokončnem zmanjšanju proračuna/bo občinska skupščina razpravljala nn eni izntcd prihodnjih sej. Neposredno v zvezi ,s stanovanjsko reformo je občinska skupščina sprejela odločbo o ustanovitvi pod-ia za upravljanje stanovanjskih 'ii.š. Taka podjetja bodo morala do konca leta ustanoviti vse občine v državi. V upravi janje stanovanjskih podjetij se bodo prenesle vse stanovanjske hiše v družbeni lastnini s tem. da bodo nosilce stanovanjske pravice še nadalje določali dosedanji upravičenci, to je tisti investitorji. ki so stanovanja zgradili. Stanovanjsko podjetje bo skrbelo za vzdrževanje stanovanjskih hiš, sklepalo pogodbe o višini stanarin in najemnin za poslovne prostore ter skrbelo za gradnjo novih stanovanj s sredstvi, ki jih bo dobilo z ekonomskimi najemninami oziroma do prehoda na polne ekonomske najemnine iz sithvencij. ki jih bo •ndjclje zbiralo od tistih delovnih skn|)nosti. pri katerih so zaj>osieni nosilci stanovan jske jiraviee, za upokojence pa od socialnega zavarovanja. Za direktorja tega podjetja le občinska skupščina imenovala Ivana Gorogranea, dosedanjega tajnika Krajevne skupnosti Velenje. Odborniki občinske skupščine so na tej seji obravnavali tudi jjoročilo o gibanju gospodarstva v' občini v lir v i polvici letošnjega leta ter problematiko mladine, ki je letošnje c.o dokončala osnovno šolo. V zve- jevnih skupnosti in predlogov zborov volivcev je skupščina ugotovila, tla bodo opravljena skoraj vsa predvidena delu in da so poleg občinske skupščine za izvršitev programov dela mnogo prispevale tudi delovne drganzac-ije in občani sami s prostovoljnim delom. Občinska, skupščina je sprejela tudi odlok, po katerem ne bo plačevala več določenega prispevka iz občih kega proračuna v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalčev v Celju in da bo plačevanje te obveznosti prenesla na tiste osebe, ki so zdravstveno za-varavane po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. S tem bo občinski proračun letno prihranil okoli 12 milijonov dinarjev, dočim plačevanje tega prispevka za kmetijske proizvajalce ne bo predstavljalo hujše obremenitve zaradi precejšnjega zmanjšanja prispevka od kmetijstva in nedavnega povečanja cen kmetijskih pridelkov. Naslednja seja občinske skupščine bo, kot smo že omenili, v začetku septembra in bo obravnavala nadaljnje ukrepe v zvezi z nadalj-, njim izvajanjem novega gospodarskega sistema. v ^ x Proslava občinskega praznika bo v Šoštanju Olieinska skupščina je na svoji zadnji seji sklenila, na predlog občinskega združenja borcev NOV in ostalih družbeno-političnih\ organizacij, da bo letošnje leto centralna proslava' občinskega praznika, kt se praznuje 8. oktobra, v Šoštanju. Občinski praznik se praznuje v spomin na 8. oktober 1941, ko so borci I. Štajerskega bafal.jona pod vodstvom Jožeta Letonje - Kmeta osvobodili za eno noč mesto Šoštanj, ki je postalo tako prvo osvobojeno mesto v naši ožji domovini. Občinski praznik praznujemo vsako leto v drugem kraju. ObčinskaVskupščiria se je za praznovanje v Šoštanju odločila zaradi tega, ker so tamkajšnje družbeno-politične ter delovne organizacije izrazile pripravljenost storiti vse, da bo praznovanje občinskega praznika na primerni višini. Pričakuje se, da bo do tega dne adaptiran telovadni dom TVD »Partizana« in I. osnovna šola v Šoštanju ter da bodo opravljena tudi druga dela \ zVezi s komunalnim urejanjem in izboljšanjem zunanjega izgleda samega mestnega naselja. Tudi letos bodo na svečani seji občinske skupščin^ podeljene občinske Kajuhove nagrade za najboljše uspehe pri prostovoljnem družbenem delu na področju kulture, vzgoje in drugih dejavnosti. / Občinska skupščina je pozvala vse krajevne skupnosti na območju občine, naj izpolnijo programe svojega letošnjega dela do občinskega praznika in tako proslavijo ta praznik z novimi delovnimi zmaga mi. V T- REFORMA JE DALJŠI GOSPODARSKI PROCES NASLEDNJI DAN, PO SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE, SO SE SESTALI ČLANI OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS IN ZMS, ^ OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA IN OBČINSKEGA ODBORA SZDL TER RAZPRAVLJALI O NALOGAH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIj V VELENJSKI OBČINI PRI UVELJAVITVI GOSPODARSKE REFORME. NAMEN SKUPNEGA PLENUMA NI BIL LE V TEM, DA BI SEZNANILI ČLANE OBČINSKEGA POLITIČNEGA AKTIVA Z VSEBINO IN CILJI NOVIH GOSPODARSKIH UKREPOV, TEMVEČ DA BI IZOBLIKOVALI SKUPNA STALIŠČA O NADALJNJEM RAZVOJU DRUŽBENIH ODNOSOV PO SPREJETJU GOSPODAR- L SKE REFORME. V času uresničevanja novih gospodarskih ukrepov bodo morale družbeno-politične organizacije na vseh področjih našega življenja izoblikovati zavestno politično vzdušje in vztrajati na perspektivnih posLovnih odločitvah; ker so lahko edina vodila boljšega življenjskega standarda, večja produktivnost in rentabilnost vloženih sredstev ter manjši proizvodni stroški. Vsako drugo iskanje poti, kjer bi z manevriranjem cen skušali doseči boljši položaj na trgu in v sami delitvi, nedvomno ovira nadaljnjo dosledno izpolnitev gospodarske reforme. Neupravičeno zvišanje een povzroči verižno reakcijo, ki znižuje Stvarno vrednost doseženega dohodka. Zato pri določanju cen proizvajalci ne smejo pozabiti, da so istočasno tudi potrošniki. Na skupnem plenumu so člani izrazili vsestransko pripravljenost, d sv bi nove gospodarske zakonske predpise, ki jih je pred nedavnim sprejela zvezna skupščina, čimprej in dosledno uresničili. Saj je nova gospodarska reforma realizacija sklepov VIII. kongresa ZKJ in širokih razprav naših delovnih ljudi. Zato se bodo vse družbeno-politične organizacije v velenjski občini zavzemale, tako so sklenili na plenumu, da napravijo v—delovnih organizacijah temeljite analize celotne perspektivne gospodarske usmeritve in poiščejo na- Občinsko tekmovanje . pionirjev Na občinskem tekmovanju v Šmartnem ob Paki so se pomerila v strokovnem znanju gasilska drilštva s svojimi pionirskimi desetinami. Med posameznimi desetinami in po-edinci je bila borba v znanju in spretnosti zelo zanimiva. Pionirji so pokazali svoje znanje, s katerim bodo,ko do-rastejo, lahko' uspešno čuvali dobrine in človeška življenja, pred nevarnostjo požara. Tekmovanje je organizarala občinska gasilska zveza Velenje. ocenjevala pa posebna tekmovalna komisija, ki je <; opravila svojo nalogo objektivno in nepristransko. Doseženi so bili naslednji rezultatih desetina gasilskega ;; društva Velenje je dosegla 184 točk. desetina gasilskega društva Šmartno ob Paki 174 točk', desetina gasilskega društva Šoštanj 160 točk, desetina gasilskega društva Druž-mirje 153 točk. desetina gasilskega društva Šalek 155 točk. desetina industrijskega gasilskega društva rudnika Velenje 149 točk. desetina ga- j I silskega društva Paška vas č! 1% točk. desetina gasilskega •• društva Skale 124,.,točk in de- :: setinu gasilskega društva Pes je 119 točk. daljnje poti, ki marajo resnično temeljiti na iskanju notranjih rezerv, kooperaciji, integraciji in serijski proizvodnji. Na plenumu so*menili. dn bo treba preusmeriti nekatera še ustaljena mišljenja organizatorjev proizvodnje in preiti iz sedanjega obrtniškega dela na mehaniziran in serijski način proizvodnje. Ker bodo gospodarske organizacije v prihodnje udeležene pri delitvi vrednosti neto proizvoda z ?i odstotki ali s 40 iodstotki več kot doslej, se bo nedvomno materialna osnova samoupravljanja, po uveljavitvi vseh vplivov gospodarske reforme občutno povečala. To pa še v večji meri zahteva, da pri upravljanju so-'elujejo vsi proizvajalci. Pred samoupravnimi organi, zlasti pa še pred družbeno-političnimi organizacijami, je naloga, da vzpostavijo takšne oblike dela, ki bodo angažirale čim širši krog članov delovnega kolektiva v samoupravni mehanizem. Zato so bili i ni občinskega političnega aktiva mnenja, dn je potrebno še bolj dosledno poglabljati samoupravljanje. Po končani vsestranski razpravi, so na skupnem plenumu občinskih družbeno-političn;ih or- ganizacij sprejeli načela naše gospodarske reforme, kot odgovorno družbeno politično nalogo, ki bo nadalje jačala na samoupravljanju sloneč gospodarski sistem in s tem prispevala k splošnemu dvigu standarda naših delovnih ljudi. Uresničitev pnlog naše gospodarske reforme hi smatrati kot trenutno nalogo, ampak kot daljši gospodarski proces, zato bodo v družbenopolitičnih organizacijah velenjske občine zastavili vse sile, zlasti s tem: # da se bodo načela gospodarske reforme izvajala povsod dosledno in brez izjem z jasno Orientacijo, da je perspektiva vsakega kolekti'vn v novih pogojih izključno v maksimalni mobilizaciji lastnih sil; # da bodo k izvajanju te re-forme z vso politično odgovornostjo dali svoj prispevek, ne z direktnimi političnimi intervencijami, ampak s tem, da bodo povsod in dosledno branili načela reforme in se borili proti prakticizmu, pasivizmu in drugim deformacijam; 0 da bodo na svojih mestih in v samoupravnih organih zastavili vse sile, da se bo dvigala produktivnost dela in izkoriščenost kapaeitet, manjšali proizvodni stroški ter da bo rentabilnost dela edino vodilo investicijske politike; • da bodo v okvir novih pogojev zastavili vse sile, da se ne bo zmanjšal standard naših delovnih ljudi, vendar tako, da bodo povečanja osebnih dohodkov v skladu z boljšimi delovnimi rezultati ter da se nadalje poglabljajo in utrjujejo delitveni odnosi v delovnih organizacijah v skladu z načeli delitve po delu; # da se bodo na vseh področjih, tudi v samih družbeno-poli-tičnih organizacijah, odločno zavzemali zn bistveno omejitev naše proračunske potrošnje in sploh zmanjšanje vseh neproduktivnih izdatkov tudi v delovnih organizacijah. VZPOSTAVITI NOVE ODNOSE V DELITVI DOHODKA PRIPOROČILO O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV Y KOLEKTIVIH Z VEZMI 'LN GOSPODARSKI ZBOR večjih delovnih učinkov in boljših STA SPREJELA TUDI PIUPORO- rezultatov gospodarjenja. ril O O nFlITVI DOHOD k A IN Ntt P°«luS?i spremenjenih cen se o 1)1-1.1 I VI DOHODKA IN bodo živ|je(1jski stfoški v celoti OSEBNIH DOHODKOV V DELOV- |K)Ve&1|j zJa približno 22 odstotkov. NIII ORGANIZACIJAH. KER SMA- 'To bi bil tudi splošni okvir povečali! AMO. OA JE TO PRIPOROČILO, nja ravni osebnih dohodkov v de-V DORI tTVMt IA VI lAiVIA GOSPO lovml1 organizacijah v celoti za vso , dfžavo. z namenom, da se ohranijo DARSKE REFORME, IZREDNO T(,a|n; 0sebni dohodki delavcev. VfAŽNO. KER SE NANAŠA NA Vsekakor bo to povečanje različno \OVE ODNOSE V DELITVI. ZATO glede n« poseuiazna področja. V GA V DANAŠNJI' ŠTEVILKI NA- P'e.stih.. influstr.jsk.h centrih-se . " cf,D,c v rrt(Yrl OR bodo zivljenski stroski povečali ne- SEC.A ČASOPISA V CELO 11 OB- koljko bol: zaracii povečanja sta- I AVL JAMO. V DOKUMENTU PI- narin. ŠK; Spričo novega odmerjanja ravni osebnih dohodkov v teh pogojih bo - , , . , ■ , morala vsaka delovna organizacija Gospodarska reforma bo pripeljala teme|jj,t0 pretresti razmere, v ka- delovne organizacije na področju terjj, jw opravljala svojo dejavnost, gospodarstva, družbenih služb in prjdobivala in razdeljevala doho- organov uprave v nove pogoje go spodarjenja njihove dejavnosti. De lovnim organizacijam bo omogočila da bodo dosledneje reševale števil- dek. proučiti pa bo morala tudi svoj nadaljnji razvoj, da bi se vključila v nove pogoje trga in poslovanja. Nov položaj, v katerem se na vprašanju m probleme, ki so bodo znašle delovne organizacije in doslej bistveno zavirali hitrejše po- m)yi dohodek, ki ga bodo pridobi- povečanje produktivnosti dela m va)(, dajeta „kvire tudi za politiko boljše gospodarjenje, hitrejši raz- delitve dohodka in osebnih dohod- voj našega gospodarstva kot celote kov. Zategadelj je zvezna skupščina, jn razvoj družbenih odnosov, v tej fUl ()i poma(,a]a delovnim skupno- zvezr pa tudi hitrejše povečanje s,jm usp,.§no uresničiti pogoje za /ivljenskega standarda delovnih ,vito izvajanje 'gospodarske ljudi, j. reforme-jna področju notranjih pd- Ker je izboljšanje samoupravlja- nosov, delitve dohodka in osebnih nja vezano tudi na nadaljnje po- dohodkov in da hi tako prispevala večanje materialne osnove delov- k stabilizaciji gospodarstva in na- uili ljudi zaradi njihovega neposred- daljnjem razvoju družbenih odno- nejšega odločanja.o razvoju ita druž- sov. sprejela naslednje: beni reprodukciji, bo izvajanje sprememb v pogojih gospodarjenja PRIPOR O C 1 L O povečalo udeležbo organizacij v de- i družbenega proizvoda. I Z gospodarsko reformo se spre- Novi pogoji gospodarjenja, v kameni položaj delovnih organizacij terih se bodo znašle delovne organi' raznih dejavnosti v delitvi druž- nizacije po izvajanju gospodarske benega proizvoda. Osebni dohodki reforme, nujno zahtevajo, da delov, hodo kot izraz vrednotenja dela ne skupnosti vzpostavijo nove od-dobili ustrezno mesto v strukturi nose.v delitvi dohodka na sredstva ceh za proizvode in storitve. To za osebne dohodke in sklade kot predstavlja tudi novo odmerjanje tudi nove odnose v delitvi osebnih ravni osebnih dohodkov v delovnih dohodkov. organizacijah. Jako daje gospodar- y 1a namen morajo delovne ska reforma nov položaj osebnim skupnosti ustrezno spremeniti svoje dohodkom pri določanj^ politike in pravilnike o delitvi osebnih dohod-^•azvojne smeri, računa z n jimi kot kl)V_ 7aj0 se priporoča delovnim / gibalom tega razvoja in spodbuja skupnostim in organom delavskega k povečanju produktivnosti dela. samoupravljanja. da pravočasno Da bi dosegli ta cilj. bo težišče opravijo tudi te spremembe, ker bo pozornosti organov upravljanja v samo tako mogoče zagotoviti čim delovnih orgonizacijah usmerjeno v' dosledneje uresničevanje temeljnih boljše izkoriščen je delovnih sred- intencij gospodarske reforme na postov, popolnejše izkoriščen je suro- drcK-ju notranje delitve in standar-vin in materiala, gospodarjenje z da. ' l njimi itd. To bo omogočilo tudi bolj- V tej zvezi mora sleherna delov-x še rezultat** gospodarjenja. Delov- ,,„ organizacija vsestransko oceniti ne organizacije bodo lo lahko po- svoj novi položaj, proučiti stroške vsem dosegle, če bodo organizirale poslovanja, višino dohodka s kate-tudi gospodarnejše razporejanje de- / rim bo razpolagala, analizirati mora lavcev nu delo v več izmenah, če bo- celotno poslovanje, organizacijo de-do razvi jale strokovne in proizvod- ja j„ tehnološki proces., da bi ugo-ne sposobnosti proizvajalcev, boljšo lovila obstoječe rezerve in možnosti organizacijo dela itd. Poseben po- za izkoriščanje teh. z Namenom, da loža j v teh prizadevanjih ima tudi j/boljša materialni položaj delavcev delo za nadaljnje izboljšanje odno- in poveča materialno osnovo crrga-sov in sistema notranje delitve, da nizacije nasploh. Posebno bi bilo pobi ustvarili pogoje za učinkovitejšo trebno proučiti splošne' stroške po-stimulacijo delavcev, za doseganje slovunja, ki so zelo visoki iiuneso- razmerno obremenjujejo proizvodnjo. S temi spremembami se je treba hkrati prizadevati za nadaljnje izpopolnjevanja metod delitve in do-lpoanja ustreznih osnov in meril dela. s težiščem na izpopolnjevanju tistih instrumentov, ki bodo najne-pos redne je spodbujali delavce k večji produktivnosti dela, k čimbolj učinkovitemu izkoriščanju sredstev, k odpravljanju prekinitev v delu, k zmanjšanju škarta. izboljšanju delovne, discipline itd., da bi dosegli večje delovne učinke in boljše gospodarjenje posameznikov, delovnih enot in delovne organizacije v celoti. Potrebno je proučiti tudi odnose v delitvi osebnih dohodkov,, da bi uresničili pogoje za večjo stunula-tivnost delitve. Pri določanju kriterijev, po katerih se bodo ravnale delovne skupnosti^ pri odločanju o spremembah v osbbnih dohodkih, je nepgibno treba ohraniti stimula-tivnost v medsebojnih odnosih, to je v ravni osebnih dohodkov posameznih kategorij delavcev. Individualna delovna merila bi bilo treba uvajati pri slehernem poslu, pri katerem je to mogoče in racionalno, da bi čimbolj objektivno ugotovili resnični prispevek slehernega delavca posamezno ali v skupini. Udeležba delavca pri ekonomskih učinkih, doseženih z racionalizacijami. katere "so predlagali. je prav tako potrebna stimulacija. katero je potrebno obsežneje uporabljati, pomembne pa so tudi nagrade in druge oblike priznanja delavcem, ki so poleg svpjih delovnih nalog dosegli iaredne rezultate in uspehe. Vse to bo pripomoglo k izboljšanju delitve in doslednejšemu izvajanju socialističnega načela delitve '>o delu. II Dohodek in osebne dohodke je ireba dosledno deliti na podlagi pravilnika delovne organizacije in do osnovah in merilih, ki jih je sprejela organizacija. Tako bo zagotovljena neposredna povezanost med višino osebnih dohodkov in rezultati gospodarjenja, preprečena bosta samovolja in subjektivni vpliv posameznikov na delitev in docela se bo mogla izraziti volja članov delovne skupnosti ter njihovih organov upravljanja na področju delitve in notranjih odnosov. ITI Delavski sveti in delovne organizacije morajo še nadalje izpopolnjevati metode za ugotavljanje rezultatov dela. poslovanja in obračunavanja osebnih dohodkov.' tako. da bo sleherni .delavec redno dobival čim jasnejši in popolnejši obračun svojega osebnega dohodka. Delovnim organizacijam se priporoča. da v razdobjih,, ko dosegajo ugodnejše rezultate gospodarjenja, izločajo del sredstev v rezervni sklad osebnih dohodkov, iz katere- ga bodo takrat, ko lic bodo dosegle zadostnega dohodka, začasno izplačevale osebne dohodke. Kadar bo delovna organizacija izkoriščala sredstva tega sklada bo treba delavcem predočiti, da se ta sredstva izkoriščajo zaradi nuje in da jih je čimprej dopolniti iz večjega dohodka, ki ga bodo pridobili z večjim prizadevanjem in .boljšim gospodarjenjem. IV V preteklem razdobju se je dogajalo. da so osebni dohodki v posameznih grupacijah in panogah rasli hitreje, kot so naraščali produktivnost dela in življenjski stroški. Da se tudi po izvajanju novih gospodarskih ukrepov ne bi še na-nadalje poglabljala ta neskladnost, morajo delovne organizacije, pri katerih so se v minulem razdobju pokazala takšna gibanja, pri delitvi osebnih dohodkov v novih razmerah upoštevati dosedanja neusklajena gibanja osebnih dohodkov in produktivnosti dela in v primerili neusklajenosti dajati manj sredstev za osebne dohodke in povečali sklade. Organi upravljanja bi morali zla-sti pri tistih delovnih organizacijah, ki formirajo svoj dohodek na podlagi sistema marže, s provizije, z udeležbo v dohodku od obresti in podobnega, temeljito pnoučiti stro-' o kot tudi višino stopenj, lia podlagi katerih se oblikuje dohodek delovne organizacije. Do sprememb osebnih dohodkov bo prišlo v družbenih službah in državni upravi, v skladu s sredstvi, s katerimi bodo razpolagale družbeno-politične skupnosti in ustanove na področju družbenih služb po izvajanju sprememb v gospodarskem sistemu. Zato t ti cl i za družbene službe in državne organe veljajo v zvezi s spremembami osebnih dohodkov ista načela kot za delovne organizacij e. v gospodarstvu. Družbeno-politične skupnosti bodo v skladu s svojimi možnostmi povečale sredstva za tiste družbene službe in -organizacije, ki so v .sedanjem sistemu nosilci financirali ja. Hkrati naj bi proučile učinkovitost poslovnja vsake delovne organizacije in njene celotne stroške s težnjo, da se itroški znižajo, da se bolj učinkovito organizira poslovanje in zmanjša čezmerna potrošnja. ki jo je povzročil ekstenzivni razvoj posameznih dejavnosti, kar ncaalivno vpliva tudi na- kakovost dela ustanov na področju družbenih služb in državnih organov, pa tudi na osebne dohodke zaposlenih. Tako naj tudi delovne skupnosti druž. bonih služb in državnih organov nrispeva jo enako kakor delovne or-sranizacije v gospodarstvu k naporom za stabilizacijo gospodarstva in ustvarjanj/u pogojev za intenziveh in učinkovit razvoj. Pričakovati je, da se bodo za to nalogo v polni meri zavzeli in delali zanjo tudi organi samoupravljanja v teh dejavnostih. (Nadaljevanje na 3. stranj) ........................................................................................................................iiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiuii ............................................................................................................................... VAŽNA ODLOKA Najvišji malopradajne cene, ki jih je dolčila Občinska skupščina Velenje že tretji dan po reformi, so bile določene na podlagi takratnih kalkulacij in dogovorov predstavnikov občin nekdanjega celjskega okraja. Naša občinska skupščina pa je sklenila, da ostane v veljavi platon cen le pod pogoje«, če bo sprejet tudi na ostalih področjih, ki obkrožajo velenjsko občino. Tako so danes cene na področju Velenja in Šoštanja za moko vrste bela 242 din, polbela 191 din in črna 142 din; vrsta C: bela 220 din, polbela 196 din in črna 133 din. Olje v steklenicah prodajajo po 500 din, črni kruh pa po 140 din in beli 200 din. Kot sni« zvedeli bo občinska skupščina up prihodnji seji sprejela priporočila republiškega izvršnega sveta in določila najvišji koeficient za določitev akontacij ua novo H stanarino 2,10. " ITI • '• • lv« 1 • I Ukinjeni občinski ( stanovanjski skladi Na podlagi 9. člena Odloka o načinu oblikovanja cen in obra-euvanje razlike v cenah (Uradni list SFRJ, št. 33/65) je Občinska skupščina Velenje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. julija 196? sprejela ODLOK o najvišjih prodajnih cenah določenih prehrambenih proizvodov in najvišjih odstotkov marž za prehrambene proizvode 1. člen V okviru nivoja cen iz prvega odstavka točke 9 Odloka o načinu oblikovanja cen in obračunavanja razlike v cenah (Uradni list SFRJ, številka 33 65), Občinska skupščina Velenje določa najvišje maloprodajne cene za* naslednje projavode: 1. MOKA 2. KRUH iz rnoke vrsta B tip «P tip vrsta C tip tip tip tipa tipa tipa 400 .. . 247 din k« (bela) 600 . . : 195 din kg (polbela) 1000 . ., . 144 din kg (črna) 400 . . . 224 din kg (bela) 600 . . . 170 din kg (polbela) 1000 . . . (35 din kg (črna) 1.000 . . . 148 din kg"(bel) 600 . . . 180 kg (polbel) 400 212 din kg (čini) V maloprodajni ceni kruha so upoštevani stroški za dostavo kruha prodajalnam v višini din 5 in absolutni znesek marže v trgovini v .znesku din 9. V maloprodajnih stroških so zajeti stroški einbaljranja kruha. 3. SLADKOR a) v kockah in v prahu b) v kristalu 304 din kg 270 din kg 4. OLJE a) v sodih 470 din 1 b) v steklenicah , 510 din I 5. SVEŽE MESO a) najvišja cena mlado pitane govedi 1.380 b) najvišja cena telečjega mesa 1.550 <•) najvišja cena svinjskega mesa 950 V maloprodajnih cenah mesa je zajeta marža prodaje na drobno v višini 12 % na nabavno ceno. 6. MLEKO a) za široko potrošnjo 1 liter v steklenicah 140 din b) za široko potrošnjo '/■> litra v steklenicah . 75 din 7. PREMOG a) lignit kosi (Velenje) 6.486 din/t h) lignit kocke (Velenje) 5.928 din/t 9. DRVA a) 1. vrsta 7.216 din b) III. vrsta 5.300 din 2. člen V okviru 2. odslavka točke 9 Odloka o načinu oblikovanja in obračunavanja razlike v cenah Občinska skupščina Velenje določa naslednje najvišje stopnje marž v prometu na drobno, katere služijo trgovskim organizacijam za oblikovanje cen naslednjih prehrambenih proizvodov: a) Pri oblikovanju cen riža, soli. »jedilnih maščob, mesnih in ostalih konzerv, mesnih izdelkov, kave, začimb, testenin se sme uporabljati za določevanje maloprodajnih cen marža do 20 " o, vendar letno povprečje ne sme presegati 18%. b) ta južno sadje 25 %. r 3. člen Ta odlok začne veljati 30. julija 1965. Št. 38-33/65-1 : Veleuje, dne 29. julija 1965 Predsednik Skupščine občine Veleuje Tone Močilnik I. r. Na podlagi 6. člena zakona o revalorizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj in 149. člena statuta občine Velenje je Skupščina občine Velenje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. julija 1965. sprejela naslednji ODLOK o določitvi in plačevanju akontacije na nove1 stanarine in najemnine na območju občine Velenje ... 1. člen Nosilec stanovanjske pravice je dolžan plačevati od 1. a v ga »ta 1965 dalje akontacijo na novo stanarino, ki jo bo določil pristojni organ skupščine občine Velenje v skladu z zakonom o revalorizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj. 2. člen Akontacija na novo stanarino se določi tako, da se stanarina, ki jo je plačeval nosilec stanovanjske pravice po odločbi pristojnega organa na dan t. julija 1965, pomnoži s koeficientom povečanja stanarine. Glede na leto izgradnje in kategorijo stanovanja se uporabi: 0 za stanovanja, dograjena do leta 1959 — koeficient 2,40 # za stanovanje, dograjeno v letu 1960 — koeficient 1,90 0 za stanovanje, dograjeno v letu 1961 — koeficient 1,70 # za stanovanje, dograjeno v letu 1962 — koeficient 1,50 # za stanovanje, dograjeno v letu 1963 — koeficient 1,30 # za stanovanje, dograjeno v letu 1964 — koeficient 1J20 3. člen Za stanovanje, za katerega do uveljavitve tega odloka še ni bila določena stanarina z odločbo pristojnega organa, marveč je nosilec stanovanjske pravice plačeval akontacijo, se akontacija po tem odloku določi tako, da se osnovo za določitev'nove akontacij^ vzame dosedanja akontacija, ki se pomnoži z ustreznim koeficientom povečanja stanarine iz 2. člena tega odloka. I 4. člen O višini akontacije se ne izdajajo posebne odločbe. Akontacijo določi in obračuna hišni svet, lastnik družinske stanovanjske liise ali posameznega stanovanja oziroma organizacija ali organ, ki upravlja hišo, v kateri je stanovanje. 5. člen V potrdilu o plačilu akontacije na stanarino mora biti izkazana višina dosedanje stanarine in višina nove akontacije z navedbo koeficienta povečanja stanarine iz 2. člena tega odloka. i 6. člen V primeru, da je akontacija, predpisana s tem odlokom višja od nove stanarine, ki jo bo določil pristojni organ z odločbo, se nosilcu stanovanjske pravice ugotovljena razlika obračuna v tekočem mesecu po izdaji navedene odločbe. Če je nosilec stanovanjske pravice plačal nižjo akontacijo od nove stanarine, mora izkazano razliko doplačati najkasneje v roku 3 mesecev od rineva, ko prejme odločbo o novi stanarini. , 7. člen Sredstva, ki predstavljajo razliko med dosedanjimi stanarinami in akontacijo na novo stanarino, določeno s tem odlokom, se smejo Uporabljati le v skladu z že sprejetim predračunom dohodkov in izdatkov -stanovanjske hiše za leto 1965. 8. člen Določbe tega odloka se uporabljajo tudi za določanje akontacij na najemnine za poslovne prostore s tein, da najemnina za poslovni prostor ne more biti nižja od najvišje akontacije na nove stanarine na območju občine. 9. člen Ta odlok zhene veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. avgnsta 1965 dalje. Št. 36-9/1965-1 Velenje, pri urejanju problemov notranje 'elitve. Kadar je potrebno za uveljavljanje družbenih načel in izvajanja sprejete politike dežele, bodo bčinske skupščine in služba družbenega knjigovodstva dosledneje onravljale družben® nadzorstvo zlasti v odnosu na tiste delovne skupnosti. ki ne upoštevajo in ne uveljavljajo lastnih pravilnikov in ki se ne drže družbenih norm in načel. IX Da bi ustvarili pogoje za čim uspešnejše uveljavljanje gospodarske reforme, bodo družbeno-polifič-ne skupnosti, sindikati, zbornice in d migi družbeni faktorji pod p rji vsa pozitivna prizadevanja delovnih skupnosti iu njihovih organov upravljanja in jim pomagali pri uresničevanju zastavljenih ciljev in aktivnem vključevanju vseh delavcev v uresničevanje .teženj te Teforme. I V * Nad meter visoka plevel ob železniškem prelazu ua Kajuliovi cesti, v Šoštanju nikakor ni v okras. Krajevna skupnost naj bi sporazumno z železniško postajo poskrbela, da se jama zasuje in prostor posuje s peskom, kakor _je to storilo gostinsko podjetje »Sloga« pri železniškem prelazu ob gost/Scu Teran. Z malo več dobre volje se bi dalo tudi v šoštanju marsikaj urediti in olepšali vsaj središče mesta. Nova imenovanja ms Občinska skupščina je na zadnji seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti zaradi poteka času, za katerega so bili izvoljeni, imenovala predstavnike in člane nekaterih svojih kolegijskih organov. Izvoljeni so bili novi člani upravnih odbprov občinskih skladov, za njihove predsednike pa: 0 Drago Tratnik, zobotehnik in odbornik zbora delovnih skupnosti iz Velenja - za predsednika upravnega Odbora'sklada za šolstvo; #.Martin Primožič, direktor LIK šoštanj — za predsednika upravnega odbora sklada za zadeve borcev NOV; • Jože Tiiinšek, kmetijski tehnik, iz Velenja — za predsednika V upravnega odbora sklada za kmetijstvo: — • Valči Žoliar, strojni tehnik in od-bornica občinskega zbora iz Velenja — za predsednika upravnega odbora sklada za komunal- , no, dejavnost; • Jdže Berlinger, gradbeni tehnik iz Velenja — za predsednika upravnega odbora sklada za ce- ' ste; • Ciril Mislej, diplomirani strojni inženir, odbornik zbora delovnih skupnosti iz Šoštanja — za pred-sodnik^ upravnega odbora skupnih rezerv gospodarskih organizacij in • Janko Skornšek, direktor Trgovskega podjetja Zarja šoštanj — za predsednika odbora sklada za zavarovanje v trgovini s kmetijskimi živilskimi proizvodi. Novih upravnih odborov občin-\ skega stanovanjskega sklada in občinskega gozdnega sklada občinska skupščina ni volila, ker bosta predvidoma do konca leta ukinjena. Izvoljena je bila tudi komisija za družbeno nadzorstvo, ki jo bo vodil Peter Krapež, diplomirani gozdarski inženir, podpredsednik občinske skupščine ter komisija za štipendije, ki ji bo še nadalje predsedoval Franc Vrtačnik, sekretar občinskega komiteja ZKS. Na seji,občinske skupščine je bil imenovan tudi posebni odbor za organizacijo praznovanja občinskega praznika, ki ga bo vodil podpredsednik občinske skupščine Peter Krapež. t ■Nadalje je bila imenovana: tudi komisija, ki bo pripravila spremembe in dopolnitve statuta občine Velenje. ki je bil sprejet pred dvema letoma. Komisijo bo vodil Tone Mo-čilnik. predsednik občinske skupščine. Prav tako je bila imenovana tudi komisija, ki bo pripravila predlog za podelitev občinskih Kajuho-vih ndgrad. Za predsednika komisije je bil imenovan podpredsednik občinske skupščine Peter Klrapež. Ivan Atelšek bo vodil posebni odbor. ki bo proučil možnosti za modernizacijo ceste Paka—Misljnja in šoštanj—Gorenje. "Mravljak Oto. vodja avtoparka RL Velenje pa bo predsedoval odboru. ki bo skrbel za ureditev ceste v novem zaselku individualnih stanovanjskih hiš v Šmartnem I. v Velenju. četrtkov Samopostrežna trgovina V Šoštanju Iz razgovorov o vestnem go-' spodarjenju v kmetijstvu s predsednikom krajevnega odigra SZDL iz Šentilja smo zvfcdeli za njega, upokojenega rudarja in pridnega kmetovalca. Odločili smo se in ga obiskali. Alojza Pečečnika, p. d. pri Podlunšeku iz Podkraja št. "8 smo našli doma, ko je ravno po kosilu poslušal radijska poročila. »V tem času še .posebno pozorno poslušam poročila, predvsem' zaradi kmetijskih ' nasvetov; namreč mojo njivo krompirja sem že letos trikrat škropil proti raznim boleznim*. nam je pried pojasnjevati. Pogovor je zaživel in on je nadaljeval: »Star sem 75 let, invalidsko upokojen, težko že delam, vendar posestvo imam rad lepo in skrbno obdelano. Posebno s pridelovanjem krompirja sem dosegel lepe uspehe. Dolga leta sem sodeloval v samoupravnih organih kmetijske zadruge par let tudi kot njen predsednik. To me je še posebno pritegnilo, da- sem hotel, da bo moje posestvo vzor in moj pridelek najboljši«. V nadaljnjem razgovoru smo zvedeli še za drugi »Pod-lunšekov« konjiček. Namreč, on neumoren motorist. Motor vozi že od leta 1911. ko je služil angleški vojski. Od tedaj ni prenehal. Z njego. vimi ljubljenci BMW 750, NSLk in končno Puch 175 je prevozil vso Jugoslavijo od Ohrida do Triglava. Še danes je njegov motor očiščen, namazan, brezhiben ' vedno priprav- ljen za vsakršno vožnjo. Ko smo si pozneje ogledali še krompirišče, smo se prepričali. da tudi tu trud ni bil zaman. Pridelovanje krompirja je res njegova posebna ljubezen. Krompir »cvetnik« na njivi 57 arov je bil ravno v nico po njivi od grma do grma in nam obenem razlagal, kako \ njivo poprej gnoji s posebno pripravljenim gnojem, s^me pusti poprqj skaliti in še mnogo drugih stvari, se nam je zdelo, da to njegovo ljubezen čuti tudi rastlina sama in mu za povračilo hoče dati čim večji pridelek. Delo ga je kar pomladilo in ves ponosen nas je povabil na oranje krompirja, kjer se bomo lahko "v Alojz Pečečnik in, njegova žena sta bila vesela našega obiska cvetju. Povsod je bilo opaziti bujno rast' in skrbno nego. Posejanega je 40 »škafov« krompirja, pridelek pa naj bi bil mnogo-večji. Pečečnik je že več let zadovoljen s pridelkom. / Ko je tako hodil s škropil- prepričali o'količini pridelka. Seveda smo mu z veseljem obljubili "ter se prijetno presenečeni poslovili od njega, njegove žene ter simpatičnega in pametnega hišnega varuha psa -Pikija«. O njem pa morda kaj več prihodnjič. Sestanek .t' V. Taborili so mladinci odreda predvojaške vzgoje tTrgopko podjetje »Zarja« iz Šoštanja ne nosi samo simbolično takšno ime, am|)ak dejansko tiidi napoveduje novo zarjo v gospodarjenju z lastnimi sredstvi. Razen štirih' novih trgovin prehrambenih artiklov, ki so v spodnjih prostorih stanovanjskih blokov Elektrarne šoštanj in pa prenovljene knjigarne Cankarjeve založbe, se šoštanj do sedaj pi mogel pohvaliti z lepimi trgovskimi lokali, ki jih ima na primer Slovenj Gradec. Ondotnim gospodarstvenikom gre vsekakor zasluga, da so prisluhnili nasvetom domačih arhitektov in likovnikov, ki so slovenjgraške lokale zares okusno in sodobno opremili'. Škoda, da so v Šoštanju zategadelj tako zaostali. Tokrat je trgovsko podjetje >Zar-ja« iz Šoštanja le presenetilo in odprlo prvo samopostrežno trgovino z velikimi svetlimi prostori in | širokimi izložbenimi okni. Zaradi obnovitvenih del trgovina ni bila zaprta, ker so najprej obnovili eno nato pa še drugo polovico lokala. Dela je izvedlo gradbeno podjetje ' Vegrad/ iz Velenja v presenetljivo hitrem času. Škoda le. da projektant ni lepim aluminijastim okvirjem izložb prilagodil fasado, ki v spodnjem delu ni povsem v skladu z moderno zasnovo, škoda tudi. da modernega ^lokala niso opremili s svetlobno reklamo namesto neenotnih in kičastih napisov. šoštanjčani si prav gotovo želijo, da bi tudi trgovsko podjetje »Merkur nekoliko moderniziralo staro trgovino na Trgu Svobode, ki je bene in politične ureditve, zdrav-v središču mesta in ima velik pro- stva,. civilne zaščite in varnosti pri me^. Ob nogometnem igrišču v Šoštanju so taborili mladinci odreda predvojaške" vzgoje. Z vseh krajev naše občine so prišli mladi fantje, da bi v štirinajstih dneh pridobili osnove vojaške vzgoje. Mladinci so se vključili tudi v pevske in športne sekcije ter instrumentalni ansambel. Poleg obširnega vojaškega programa so se v teh sekcijah še kulturno udejstvovali. Poslušali pa so še predavanja iz zunanje politike, gospodarske, druž- V. K delu. Najbolj pa so jih pritegnili . razgovori s preživelimi! borci iz >V. ki so jim pripovedovali • /kili in junaških dneh naše revolucije. Da so mladinci Wžje spremljali redavanja iz vojnih veščin, so jim •ob večerih predvajali strokovne filme. Dramska skupina DPD Svoboda« šoštanj jfe za mladinski odred predvojaške vzgoje odigrala tudi igro. Starejši mladinci so odšli po poteh XIV. divizije od Paškega Koz-jaka do Belih vod in z improviziranimi napadi spoznali težke borbe leta 1944. Na dan borca pa so skupaj s patruljo bivših borcev napadli mesto šoštanj. Napisal Vlado Valenčak i OBKOLJENI Pomlad je odnesla zadnje sledove snega. Zemlja je prijetno dišala. Zdelo se. nam je, da že grabimo mir z roko. In vendar zelene nemške golazni ni hotelo biti konec. Čeprav so se umikali z Balkana in bi človek mislil, da jim je že-pošla volja za borbo, smo morali še bol j previdno izbirati planinske poti. Prišla je na-redba, da se moragio umakniti preko Save na Dolenjsko, kajti na Štajerskem bo pritisk umikajočih se oku-jjatorje,v vsak dan močnejši. Toda, kdo bi želel iz lepe štajerske dežele ... Čeprav smo dvakrat s težavo poizkusili preko Save, nam je kar odleglo, ko smo zavili spet nazaj proti Štajerski. Pot nazaj je bila vesela, ker nam ni bilo potrebno bresti Savinje. Takrat je bilo namreč sila neprijetno. V daljavi so se v nemških postojankah dvigale rakete, ki so osvetljevale Zgornjo Savinjsko dolino. Mi smo stali ponekod tudi do trebuha v vodi. Rafali jso se plazili prav blizu naše vrste, vendar smo prišli na nasprotno'stran Savinje brez izgub. Polegli smo na hrbet in bingljali z oškornjenimi nogami proti nebu, da nam je stekla voda, iz škornjev. Kljub temu je ob vsakem nadaljnjem koraku zaklokotala voda v premočenih škornjjh v katerih je poleg noge tičala še raztrgana nogavica, ki je bila povita v stare cunje. Hud dež je presekal lepo pomladansko vj-eme in v planinah se je spet ?)elil sneg. Pomikali smo se proti Smrekovcu in nazaj pod Mozirske planin«^Tam so nas obkolili. Artilerija je tolkla z ene strani Drete na naše položaje. Nemški pešaki so silili proti nam in prišlo je do težkih borb, ki so trajale ves dan. Popoldne se je ob zatišju sestal štab in zaskrb- ljeno motril situacijo. »Če ne bo drugače, bomo morali prebiti blokado in preko doline doseči drugo stran Savinjske doline,« je govoril tovariš Mičo. Molčali smo. Vedeli smo kaj bi to [pomenilo. Verjetno nas bi zelo malo ostalo pri življenj«. Dolina je široka, kritja skoro nobenega. Po vrhu Mozirskih planin so treskale mine. Nenadoma je s sumljivim šušljanjem zasikala mina prav med nas, ki smo stali v krogu in kovali načrte za bodočo noč. Kot na komando smo se razkropili in odneslo nas je po zadnji plati proti dolini. Mina na srečo ni eskplodirala. Precej časa je minilo, da smo se spet zbrali. Umaknili smo se proti našim položajem. Komisar Tisovec je stal za debelo smreko in vlekel svojo pipo^ v kateri je smrdel slab domaČi tobak, ki smo mu pravili »štrklovje«. To pravzaprav ni bil več tobak ampak posušena tobakova stebla. Nemci so nas začeli zopet obmetavati v granatami. Pri vsaki eksploziji je Tisovec pomežiknil in rekel: »Dobro je, ta tudi ni zadela!« Pri sosednjem drevesu sem sedel ovit v zeleno pelerino in molčal. Razmišljal sem: Vseeno so mi bolj simpatični topovi od minometalcev. Topovski granati se lahko nekako izmakneš, mini pa ne. Mina je takrat najbolj nevarna, ko je ne slišiš, topovska granata pa ves čas poje. i ' * Tisovec je zamahnil z roko in me glasno vprašal: »Ali mi boš dal svojo polavtomatsko puško, če.ostanem do svobode živ?« Obljubil sem mu jo, da bo lahko v Straži na Dolenjskem, odkoder je doma, lovil srnjake. Kljub borbi je bil v mislih že tam nekje na Dolenjskem. Vsem je krulilo po želodcih, ker-dva dni ni bilo hrane. Kuharji še močnika niso uspeli pripraviti, ker nas je vedno kaj pregnalo. Obdelava-s topovskimi 'granatami je bila končana. Nastala je tista čudovita in neprijetna tišina v pričakovanju napadaj Tisovec jq celo pozabil na pipo, ki mu je zaradi tega ugasnila. Vsi smo stali za drevesi in negibno prisluškovali. Preplašena veverica se je spustila pod noge komisarju. Zdrznil se je in potem na široko nasmejal. Tišino je prekinilo glasno vpitje: »Hura! Juriš! Naprej!« Vsi smo pomagali in z napetimi puškami tekli naprej po gozdu proti sovražniku. Brzostrelke, puške, mitraljezi, vse se je strnilo v strahoten lajež, ki so ga ppekinjale rezke eksplozije min. Na drugi strani so padale nemške komande: »Vor\varts«. Vse se je mešalo: pokanje, vpitje, javkanje ranjenih, na več jezikih, | kajti na oni strani so bili poleg Nemcev še Ukrajinci, Neki mladinski aktivist je br!" ranjen v nogo, drugi spet v roko. Nekdo je z robcem hotel ponovno zlepiti pol ušesa, ki mu ga je odneslo. Ujeli smo nekaj Ukra jincev. v Spet je nastala tišina. Že dvakrat so se Nemci umaknili na svoje stare položaje. Sedaj so jih skupili in gotovo bodo odnehali, smo bjjli trdno prepričani.Toda zmotili, smo se. Zopet so zažvižgale preko naših gla? topovske; granate, ki so se sumljivo bližale. Polegli smo. Vsak je iskal kakšno vdolbino, da bi ga zaščitila pred drobci. Tiščali smo glave v mah. Granate so ne usmiljeno klestile vejevje z drevja, da je v gozdni postajalo vse svetleje. Dobro, da vsaka granata ne zadene. V tej zadnji kanonadi nam je pobralo zobo* tehnika, ki je na nesrečo bil v zaledju, kjer je padlo j največ granat. Minute so se vlekle kot ure, dneva ni hotelo biti konec. Komaj smo čakali noči, kajti ona jt1 Se letos rešiti PROBLEME BORCEV Letos proslavljamo jubilejno 20-letnieo osvoboditve naše dežele, ki je polnih pet let preživljala grozote fašističnega terorja in nasilja. Ponosni na težko priborjeno svobodo in povojni razvoj naše dežele, se ne spominjamo samo upehov, temveč tudi junaštev jugoslovanskih ljudstev, ki so se goloroki in brez orožja, smelo uprli okupatorju, mu zadajali težke udarce in ga končno poraženega pregnali preko meja naše domovine. Ko so ob 20. obletnici osvoboditve spominjamo preteklosti, ne smemo prezreti nekaterih dejstev, nanašajočih se na skrb pri reševanju zadev bivših borcev in aktivistov, ki jih v vseli dvajsetih letih povojne dobe. bodisi zaradi hitrega gospodarskega razvoja ali deloma zaradi skromnosti, še pismo v celoti uredili, Čeprav lahko ugotovimo, da je bilo v tej ismeri že mnogo narejenega. saj ima večina naših borcev in aktivistov že urejene pravice, ki so jim priznane, pa vendar vsega še nismo uredili. Postavlja se vprašanje postopnega urejanja pravic iz statusa borca tudi našim kmetom - borcem in aktivistom, ki zlasti t višinskih predelih žive še vedno t neurejenih razmerah. Še posebno sedaj, ko je bil sprejet pomembni ininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii PROSLAVA V GABERKAH Gasilsko društvo Gaberke § 1 je proslavilo 35-letnico usta- = : aovitve in dela. Proslavo so i i združili s praznovanjem ob- i | finske gasilske zveze Velenje | | v počastitev 20-ob.letuice osvo- § I bodi t ve. i § Proslava je bila zelo dobro 1 pripravljena, v programu pa = sa sodelovali gasilci in prebi- = valci iz Gaberk, Družmirja in = Šoštanja. Sodelovala je godba § na pihala, pevski zbor ga- = silskega društva Gaberke ter I r«citatorji Gorogranc, Skaza S in Canč. Predsednik občin- § ske gasilske zveze Velenje je I prizadeveniiii gasilcem dru- | štva podelil priznanja, članom = pa gasilska obeležja za dol- § goleino in požrtvovalno delo = v gasilski organizaciji. Gasil- H sko društvo Gaberke je po- § delilo ustanovnemu članu to- § varišu Lomšeku diplomo iix § priznanje častnega člana. Po § končani proslavi so gasilci iz- §j. vedli praktično gasilno vajo. § Gasilsko društvo v Gaberkah | je nabavilo novo električno f sireno in obnovilo gasilni = dom. ki je središče kulturne = in ostale dejavnosti v Gaber- § kali pri Šoštanju. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii zakon v naši republiki, ki ureja popolno zdravstveno varstvo kmetov-borcev in aktivistov, po drugi strani pa tudi ukrep, na podlagi katerega se popolnoma oprosti obdavčitev tistim kmečkim proizvajalcem, ki so v četrtem proizvodnem okolišu. je potrebno še toliko več prizadevanj, da si bodo kmetje-borci lahko uredili tiste pravice, ki jim pripadajo. Namen vse te skrbi je v tem, da si naši kmetje-borci, posebno še v hribovitih predelih, izboljšajo svoj življenjski standard. Pred . časom so bili v naši občini anketirani borci-kmeti z namenom, da bi ugotovili razmere v katerih oni živijo. Reaultati ankete so opozorili še na vrsto nerešenih problemov. ki jih bo potrebno še letos rešiti. Pretežna večina kmetov-borcev in aktivistov zaradi nezain-teresiranosti še ni uveljavila priznanja posebne dobe. Ta pa je predre j, če hočejo pridobiti kmetje-borci pravice iz zdravstvenega varstva, priznavalnin in davčnih olajšav. Dosti je bilo kmetov-borcev, ki zaradi objektivnih vzrokov niso mogli poravnati predpisanih davkov. Zato je občinska komisija za analizo stanja borcev in aktivistov posebej obravnavala te davčne zavezance ter predlagala pristojnim občinskim organom, da se odpišejo kmetom-borcem zaostali davki. Odpisanih je bilo davčnih zaostankov za 1,800.000 dinarjev. Skupščina občine Velenje je sprejela tudi predlagani odlok o davčnih olajšavah za davčne zavezance kmete-borce, katerim se je, odvisno od časa udeležbe ali sodelovanja z NOB, znižal davek od 5—15 odstotkov. Mnogo kmetov-borcev želi najeti kredite za popravilo stanovanjskih zgradb in s tem izboljšati stanovanjske pogoje. Ker pa individualni kmetijski proizvajalci ne izpolnjujejo pogojev za najemanje kreditov preko stanovanjskega sklada, je bil dosežen sporazum s kmetijsko zadrugo Šoštanj, da bo ona dodeljevala interesentom potrebne kredite za popravilo stanovanjskih zgradb. ' ,'hrestna mera teh kreditov je 7 odstotkov, zato bo občinska skup-rina krila dva odstotka obresti iz proračunskih sredstev. Tudi zdravstveno stanje prene-katerega bivšega borca in sodelavcu NOB je prectM slabo. Zato bo potrebno ponovno sistematsko zdravniško pregledati vse borce in aktiviste ter jim omogočiti zdravljenje. Urejanje pravic bivših udeležencev naše revolucije je odgovorna naloga. Vse probleme, ki jih imajo je treba še letos rešiti. Zato je lotrebno, da bi nekaj nakazanih problemov skupno reševali. Zlasti pa so poklicane in odgovorne organizacije Zveze borcev, da jih čimprej rešijo. S.' B. Daniel pl. Lapp Prvo poročilo o premogu v naših krajih nam je zapustil pater Steiz, ki V '»kal premog po naročilu štajerske kmetijske družbe. Po tem ko je naletel na premog na Konjiški gori je leta 146? izsledil ležišče premoga pri Šoštanju. Uspeh patra Steiza pa je zaradi takratne tehnične in gospodarske zaostalosti imel le komaj zaznavni krajevnozgodo-,vinski pomen. Čeprav so se okoliški prebivalci okoriščali z odkritjem premoga, le-ta ni povzročil ekonomskih ali družbenih sprememb. Le ime patra Steiza se je v ljudskem izročilu ohranilo kot Peter Zaje. Podzemeljske zaklade so ponovno odkrili 1844. leta viseče sloje pri Pesjem. Glavni "sloj so dognali šele 1832. leta pri Sten Briksu. Prve vrtine je začel delati dunajski podjetnik Mages leta 1887. 17. aprila 1883 je Daniel Lapp kupil premogovnik Hrastovec pri Podložil in kope v Pesjem. Glavno maso jamskih mer v Skalah je Daniel pl. Lapp prejel 17. oktobra 1887. 20. marca naslednjega leta pa še 16 dvojnih mer v občini Velenje. Vse te jamske mere so postale osnova za premogarstvo šaleške doline, — Kohlenbergbau Schallthal. 1. novembra 1 «8*/je,Daniel pf.Lappprejel še 16 dvojnih mer v občini Skale. V tistem času je v rudniku bilo zaposlenih približni) 110 do 150 rudarjev in delavcev, ki so s pomočjo dveh parnih strojev (14 in 56 konjskih sil) uspeli leta 1888 nakopati 12.060'ton lignita. 189)6 pa so dosegli maksimum — 124.473. ton. Kmalu po smrti lastnika D. pl. Lappa so njegovi nasledniki Klara. Elza ter mladoletni sinovi Oto, Kari, Maks in Walter prodali rudnik za 2,700.000 kron državi. Daniel Lapp se je rodil 1836. leta v l\heimu na Bavarskem. Bil je lastnik graščine Hornegg pri Predingu, ter gradbeni podjetnik. Za zasluge pri gradnji železniške progevArlbe.su je bil 25. septembra 1886 povzdig-njen v plemiški stan. Kasneje se je preselil v Graz. 1HH8. leta je .zaprosil za dovoljenje gradnje in obratovanja na iioi-malno-tiriii progi Celje, Šoštanj—Velenje •/, dovlačilnic-o k premogovniku v Skalah. 1889. leta je dovoljenje dobil, ter začel z gradnjo. Umrl je tik pred prvo svetovno vojno ter zapustil dve hčerki in štiri sinove. (Slika se nahaja v premo-gaiskem muzeju v Velenju). SEMINAR ZA AKTIVISTE RK Kadrovsko vzgojna komisija pri občinskem odboru Rdečc-• ga križa bo organizirala seminar za vodstva osnovnih organizacij. Na njem bodo u-deležencc seznanil z osnovnimi cilji in nolagarni Jugoslovanskega rdečega križa, z njegovo družbeno vlogo, organizacijsko strukturo in metodami dela. Ker so programi krajevnih organizacij Rdečega križa dokaj pomanjkljivi, zato bodo na seminarju posebej spregovorili o programiranju. Rdeči križ ima namen dvigniti zdravstveno in socialno raven občanov. pomagati pri krvodajalskih akcijah, skrbeti za o-starele in bolne ljudi, za invalide, alkoholike in socialno ogrožene ljudi. Krajevne organizacije Rdečega križa premalo skrbijo za osnovne preventivne ukrepe ljudskega zdravja. Ne vključijo se tudi v dovoljni meri v delo krajevnih skupnosti. Da bi lahko organizacija Rdečega križa uspešno delovala. zato bodo v večji meri usposabljali vodstva in kadre v organizaciji, zlasti pa pospešili aktivnost mladine. -r naš edini zaveznik v tem težkem položaju. Nemci so poizkusili še parkrat prodreti v naše položaje in šele ob mraku je l/orba popolnoma prenehala. Razposlali smo svoje tipalke na vse strani. Toda nikjer ni bilo luknje. Torej bo le treba preko doline. Sredi noči nam je uspelo, da smo se izvlekli brez strela iz obroča. 1 V jutranjem mraku smo se pomikali lačni, žejni in izmučeni proti prvim kmetijam. Nosili smo nekaj ranjencev, ki so ob vsakem koraku zastokali, nekateri zavpili in trejji /preklinjali. Nosila so postala težka kot svinec in kljub stalnim menjavam, se je ^olona vse počasneje premikala. Minute pred sončnim vzhodom so vedno najtežje. Oči so se zapirale kar'same. Noge smo prestavljali že čisto podzavestno. Na pol v snu smo nadaljevali pot. Lepo umito Jutro nas je predramilo. V glavnem smo se zadovoljili s suhimi krhlji hrušk in jabolk. .Nekdo je staknil tudi nekaj »kačje sline«. Ta se je najbolj prilegla in me zazibala v globoko spanje... Kako lep/je tak počitek po dvodnevni borbi, čeprav smo ležali na trdih tleh kmečke hiše. Takrat še nisem vedel, da je bila to zadnja večja borba in da smo svobodo res že držali z-eno roko. Tisovca po vojni nisem srečal. Povedali pa so mi, da živi v Straži, kjer v svoji zidanici rad pripoveduje o blokadi na Mozirski planini. Polavtomatska puška nni dobro služi, težko je le za municijo, ker je puška amerikanskega porekla. SPODLETELO JE > ,Februarsko sonec je že kljubovalo zimi. Dišalo je po pomladi. Logorovali smo nekje blizu Paškega Kozjaka. Nisem bil miren, ko sem bil spet tako blizu doma in odločil sem se, da bom proti večeru šel v domačo vas. Zapustil sem partizansko enolo in krenil na pot. Tokrat sem šel v vas z vzhodne strani. Prej sem še poiskal terenee in si tako pripravil kar najbolj siguren dostop. Terenca Škorc in Čeh sta me veselo sprejela. Zagotavljala sta mi, da ni nikjer Nemcev. V troje smo se spustili v dolino in od tam spet proti graščini Gorica, kjer je bil stari Hanza, ki je vedno rad natočil partizanom jabolčnik. Sonce je že zahajalo. Silhuete planin v daljavi so objemale dolino. Na pleši Uršlje gore se je belil Sii(?g, okrog nas pa se je prebujala pomlad. Počasi smo se vzpenjali po hribu proti graščini. Sredi hriba smo se ozirali na šaleško cesto. Tam se je nekaj premikalo. No, vojaki vendar niso, ko vsa poročila pravijo, da jih tod že dva dni ni bilo! Požvižgali smo si in kaj kmalu smo bili na vrhu. Na dvorišču je stala neka ženska z otrokom v naročju. Strmela je v nas in nam nekaj kazala in mahala z roko. Mislili smo, da nas je tako vesela. Ko smo že prišli čisto blizu in ko sem že držal za kljuko, da bi sel v klet, kjer ,se je običajno zadrževal oskrbnik Hanza, je žčna zavpila: »Švabi!« Pogledal sem jo in šele takrat dojel njen preplašeni izraz. Spustil sem kljuko in se kot veter obrnil ter stekel po hribu navzdol. Tisti trenutek so prihrumeli Nemci iz kleti, kamor so se skrili z namenom, da me ujamejo. Pokalo je kot v ofenzivi. Nemci so streljali iz graščine in iz bližnjega kozolca, kamor so se tudi poskrili. Tekel wem ka"r mi je dala duša, da bi čimprej dosegel gozd. Peleriua je bila na več mestih prestreljena, toda meni ni bilo nič. Šele v gozdu sem se malo oddahnil, vendar samo za nekaj trenutkov, kajti Nemci so me zasledovali. Spotikal sem se ob korenine, preskakoval grmičevje in že seip bil ob glavni cesti, ki vodi v Celje. Nemška patrulja je pravkar izginila za ovinek, ko sem prečkal cesto in potem tekel preko Kožlja v Šentilj. Ustavil sem se šele pri prijaznem kmetu Maku, ki mi je privezal dušo z izabelo in kruhom. Spet sem ušel smrti! . ' Srce mi je razbijalo tako, da sem ga čutil samo v sencih. Ves sem bil zaripel in zadihan. Oba terenca sta se nekje izgubila. Ostal sem sam brez bataljona. Sam brez zveze. Dva dni sem iskal zvezo z bataljonom in končno sem jo našel. Vsi so bili prepričani, da so me Nemci ujeli in so komaj verjeli svojim očem. ko so me zagledali nasmejanega in veselega v svoji sredini. , Kmalu sem se moral zagovarjati v štabu brigade in štab divizije me je kaznoval z ukorom, ker sem brez Vprašanja zapustil svojo enoto. Takrat sem bil namreč pomočnik komisarja. Na obiske domov pa odslej nisem Več hodil. Pred časom sem obiskal Gorico. Iskal sem tisto ženo z otrokom v naročju, ki mi je takrat rešila življenje. Našel sem- le njeno starejšo hčerko, ki se dobro spominja dogodka. Njena mama je žal že pred lett umrla. Na klopci pod mogočno lipo smo obujali spomine na vojno. Pogled nam je zristal na šaleški dolini, ki se je od takrat popolnoma spremenila. Stolpnice, stanovanjski bloki, moderno mesto je zraslo v povojni dobi in zasenčilo stari velenjski trg, ki se stiska pod starim gradom, kakor da /ga je sram svojega mogočnega in svetlega soseda — Novega Velenja. In vendar, težka borba je obrodila bogate sadove. i Čimprej je potrebno urediti Ozmerja OBISKMI SO VEIEMJE SINDIKALNA DELEGACIJA IZ MONGOLIJE Velenje je 16. julija obiskala 5-članska sindikalna delegacija iz Mongolije. Gostje so si ogledali zunai^fe rudniške naprave in Novo Velenje Uer bili navdušeni nad tem kar so videli. V razgovorih s predstavnikom občinskega sindikalnega sveta Velenje so se predvsem zanimali ž a proizvodne probleme, samoupravljanje. nalogo in vlogo sindikalnih oragnizacij, osebne dohodke itd. Na koncu obiska so preko predstavniku občinskega sindikalnega sveta. poslali iskreno pozdrave vsem delovnim ljudem Velenja od dclavcev daljne Mongolije. ŠTUDENTI IZ VELIKE BRITANIJE Dvanajst študentov iz Velike Britanije je v začetku julija obiskalo Veleilje, To st< pravzaprav delavci, ki na univerzi v Coriibridgeu študirajo različne stroke. Med njimi sta bila tudi dva študenta rudarstva. ' - Gostje so se predvsem zanimali 7.a _ sistem šolstva in komunalne ureditve ter samoupravljanje. Ker so na podlagi dosegljive literature zelo dobro poznali našo deželo zato je bil razgovor z njitni konstruktiven. P-red odhodom iz Velenja so povedali, da odhajajo z nepozabnimi vtisi. OBfSK OTROK IZ DANSKE, 7, julija je Velenje obiskala iz Danske. Kot gostje skupščine občine Bežigrad so si ogledali več krajev v Sloveniji in Istri. Vsaki dve leti je, predvidenanadaljnja izmenjaj va otrok tako, da bo prihodnjič ocjšlo na obisk v Dansko tudi nekaj otrok iz naše občine. Pred občinsko skupščino Velenje je otroke iz Danske sprejel predsednik Tone Moči liiik. Naše pionirke, oblečene v slovenske narodne noše, ^pa so vsakemu pripele na prsa rdeč nagelj. IZLET DELAVCEV IZ SAMOBORA Delavci iz Samobora so si za tradicionalni množični izlet, ki ga priredijo enkrat letno, tokrat izbrali Velenje. V nedeljo 11. julija so se pripeljali z dvanajstimi avtobusi, mnogimi kombiji in osebnimi "009 oipid of ipf ojig "F[izoa S seboj so imeli tudi godbo na pihala. Dopoldne so si ogledali mesto, jezero, velenjski grad in zunanje uaprave rudnika lignita. Njihovi nogometaši pa so odigrali prijateljsko tekmo z nogometnim klubom v Šoštanju. Tekma se je končala z neodločnim rezhltatom 4 :'4. Drug drugemu so poklonili spominska darila, po tekmi pa so Šoštanjčani' povabili nogometaše iz Sainobora na majhno zakusko. Izlet je organiziral občinski sindikalni svet Samobor s sodelovanjem našega sindikalnega sveta in rudniškega odbora sindikata. la za delavce že iz teh formalnih razlogov, zato je potrebno takoj sprejeti začasne sklepe o delovnih razmerjih, da ne bo tako neurejeno stanje kot je sedaj še v večini delovnih organizacij, še dolgo trajalo. Pri sprejemanju začasnih, sklepov o delovnih razmerjih pa je otrebno zagotoviti, da bodo predlogi teh začasnih sklepov dani v najširšo obravnavo članom delovnih RHPi^V B^l skupnosti družbeno-političnim Delovne skupnosti morajo v enem brez pravne podlage in zaradi tega organizacijam. Saj se .lahko le s tu od dneva, ko je začel veljati nezakonito. _ 1 sodelovanjem vseh članov kolek- Pravna podlaga za urejanje delovnih razmerij v delovnih organizacijah *in v vseh delovnih skupnostih je novi temeljni zakon o delovnih razmerjih, ki velja od 8. aprila 1%5 dalje. Ta zakon se neposredno ne uporablja, saj določa same načela, po katerih si morajo delovni ljudje, ki so zaposleni v delovnih organizacijah, urediti medsebojna razmerja in medsebojne pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz družbenega dela. Temeljne določbe o medsebojnih delovnih razmerjih zapiše del lovna skupnost v statut de lovne organizacije, s pravilniki ali drugimi splošnimi akti pa delovna skupnost natančneje določa pogoje in način pridobivanja in uveljavljanja dolžnosti in pravic, ki izvirajo iz skupnega dela. ; - letu | , novi temeljni zakon o delovnih razmerjih, to je od 8. 4. 1966, s statutom ali drugimi splošnimi akti delovne organizacije urediti delovna razmerja, v skladu z določbami novega zakona. (Dokler delovna razmerja ne bodo na novo urejena s statuti in drugimi splošnimi akti, pa se smejo delovna razmerja v delovnih skupnosti urejati z začasnimi sklepi najvišjega organa upravljanja v delovni organizaciji. Z začasnimi sklepi bi bilo potrebno urediti zlasti: vstopanje delavcev v delovno razmerje, razporeditev delavcev na delovna mesta, razporedi tev delovnega časa, trajanje in or Ce bi prišlo zaradi takih odloči- tiva naj pravilneje začasno uredijo tev do delovnih sporov pred so- medsebojne pravice in dolžnosti v d išči, bi jih sodišča ugodno reševa- delovnih organizacijah. O PREKRŠKIH PREKRŠKI SO ,Z ZAKONOM IN' DRUGIMI PREDPISI DOLOČENE KRŠITVE JAVNEGA REDA, ZA KATERE SO PREDPISANE HAZNJ IN VARSTVENI UKREPI. NA OBMOČJU OBČINE SO NAJŠTEVILNEJŠI PREKRŠKI IZ PODROČJA JAVNEGA CESTNEGA^TB OMETA, ZATO JE PRAV, CE TA ČLANEK ZAČNEMO Z NJIMI. V občini imamo okoli 2.100 motor- prekrškov ostala približno na isti ganizacija odmora in počitka, ude- C * ^ k"lcs':Skorfj.vs;ak ™vni" S tet" pa ,seVe^a ^ Jn0remo ležba delavcev pri delitvi sredstev ^tji obean Je na ta nacm vključen bih. zadovoljni, ker ^o taksni pre " -v javni cestni promet. Nase ceste niso najboljše. Zato je potrebno, da so udeleženci v javnem prometu disciplinirani in da se ravnajo po cestno prometnih zakonih in napra-- _ . „ . vali. Tega pa nekateri ne upoštevajo, livne organe za določanje o pravi- Ne mine dan. da na območju naše za osebne dohodke, odgovornost delavcev do delovne skupnosti, prenehanje dela delavcev v delovni skupnosti, uveljavljanje pravic po lu in iz dela, ter določiti kolek skupina otrok in vzgojiteljev cah, dolžnostih in obveznosti delavcev iz delovnih razmerij. Z začasnimi sklepi se lahkq urede tudi druga vprašanja, katerih ureditev je neobhodno potrebna. Dokler začasni sklepi niso sprejeti, je vsako določanje o delovnih razmerjih (npr. o vstopu v delovno skupnost, o odgovornosti delavcev delovnih skupnosti, o letnih dopustih, o prenehanju dela, delovnih dolžnostih itd.) Vroče julijsko sonce-me je popeljalo skozi razkošni vrt cvetočega parka. Na kotalkališču je vse živo. Mladina uživa počitnice z veliko žlico. Prijetno me je presenetilo lepo urejeno jezero z vodometi, čista, voda razširja prijeten hlad.. Le kje so zlate ribice, ki so včasih delale ta prijelni kotiček še bolj mikaven? Morda so v teh pasjih dneh tudi one poiskale senco in se skrile radovednim očem. Enojčki še vedno nudijo sliko u-rejenega žiyljeuja. Skozi prijetni hlad smrekovega gozda votli urejena pešpot v sredino velenjskega zabavišča, ki je v teli djieh še bolj napolnjen z gosti z vseli koncev iti krajev. Lajna ob strelišču tekmuje s šlagerji >/. mikrofotfri in v tem glasbenem labirintu se skušajo uveljaviti arije in športni napovedovalci iz neštetih tranzistorjev. x Mnogo gostov se dren ju ob paviljonu menjalnice. Vlečejo jih okusni spominki slovenskega življa od ribniških valjarjev, narodnih noš do gorenjskih kozolcev. Mnogi obiskovalci "odhajajo iz Velenja brez spominkov zaradi visokih cen. Zami-s,lila, sem se, koliko od prodajne cene teh izdelkov' dobi tisti, ki te umelnije ustvarja. Košata vrba žalujka me ljubeznivo sprejme v gosto senco od koder opazujem^ vrvež okoli jezera. Nedeljska sproščenost se čuti vsepovsod. Po zelenih tratah se sončijo raznobarvna le losa in žejno vpijajo toploto in zdravje. Plavalne blazine, raznobarvne odeje in obleka — vse to daje vtis prijetne neurejenosti. Središče vsega pa je jezero — voda., voda, ki tako prijetno boža razgrete USODNI SUNEK (ide. Najmlajši s kanglicami in lopaticami ob bregu delajo »potice< vseh riiogočih oblik in mamice uživajo ob iznajdljivosti in korajži svojih malčkov. Očetje se poskušajo uveljaviti kot plavalni trenerji, če ne tari&irajo v senci grmičevja. Tobogan je zavzet do svoje polne kapacitete, skakalci kažejo svoje umetnije pred mnogoštevilnimi opazovalci z več ali manj uspeha. Fanti si najdejo svoje igre: badmington, žogobrc na prostoru za sončenje, lovijo se in pehajo drug drugega v vodo. In prav ob tej igri sem se zamislila! Bil je vroč poletni dan. Na bregu široke reke je mogočno plavalo kopališče, zgrajeno na bencinskih solili. Sonce je žgalo zagorela telesa, ljudje so bili v vročini željni prijetne kopeli in razvedrila. Gneča pred kabinami, gneča v vodi. Takšne so slike v kopališčih vseh vejikih mest. Mladina — prav kot tu — se lovi, -kače v vodo, se potaplja, prepira in prešerno pahne zdaj tega, zdaj onega kopalca v motno vodo. Kdo bi jim zameril! Mladost je norost! Naenkrat so se fanti zresnili, smeh na obrazu so zamenjale resne, zaskrbi jene .poteze. Tovariša, ki ga je nekdo v šali pahnil v valove, ni iz vode. Kaj se je le zgodilo? Gruča, ki napreza oči v motno globino, kjer je izginil tovariš, se naglo veča. Eno ugibanje se naglo umakne drugemu, skrb se jimika strahu, da se ni zgodilo nekaj strašnega. Tisti, ki so si prvi opomogli od strahu, skačejo v vodo, se potapljajo v nadi, da bodo našli v globini nesrečnega tovariša. Zaman! Sele potapljaški ekipi se je nroti večeru posrečilo, da so našli fanta — na žalost že mrtvega. V vodi je bil izgubil orientacijo in se zapletel med bencinske sode, kjer se je zadušil. Po nesreči je ugasnilo mlado življenje. Ne po nesreči! Po mladostni razposajenosti in neprimerni igri" občine ni lažje ali težje prometne nezgode, ki je posledica neupoštevanja cestno prometnih predpisov, brezobzirnosti voznikov in nepazljivosti drugih udeležencev v javnem cestnem prometu. Vsak udeleženec v javnem cestnem prometu, od pešca do voznika avtobusa, je dolžan, da pozna cestno prometne znake in da se po njih tudi ravna. Poznati je treba vsaj tiste cestno prometne znake, ki opozarjajo na nevarnost, omejitve, prepovedi in obveznosti. Prekrški s področja cestnega prometa so v 'nenehnem porastu. Tako je sodnik za prekrške v letu 1963 obravnaval 684 kršilcev, med tem ko so uslužbenci milice na kraju samem kaznovali kršilcev. Lansko o je pri sodniku za prekrške bilo v postopku 823 kršilcev, na kraju samem pa je bilo kaznovanih 1034 kršilcev. Aprila letos je stopil v veljavo temeljni zakon o varnosti prometa na javnih cestah. S tem zakonom so se zbrali predpisi, ki urejajo "arnost v javnem cestnem prometu krški v naši družbi najmanj zaže-ljeni. Zaskrbljujoče je povečanje števila mladoletnikov, kot kršiteljev javnega reda in miru. V letu 1963 je bilo v postopku 7, v letu 1964 pa kar 20 mladoletnih kršilcev. Iz področja gospodarstva je bilo kaznovanih največ oseb zaradi nedovoljenih gradenj. Ugotovljamo, da je kaznovanje za prekšek zaradi nedovoljenih gradenj dokaj neučinkovito in smatramo, da bo potrebno zaradi zajezitve takih gradenj uporabili druge upravne ukrepe, ki so določeni z zakonom. Tu mislimo predvsem na ukrep odstranitev objekta. nastalega- zaradi nedovoljene gradnje. Tudi tako imenovani črni zakoli se pojavljajo v precejšnjem številu. Za te kršitve so z zakonom določene stroge kazni, ki .se jih bomo v bodoče morali, posluževati zaradi preprečevanja ; teh prekrškov. rngi prekrški iz tega področja so več ali manj nespremenjeni glede na primerjavo zadnjih let. V zadnjih letilv^o se-prt javili pre-krški iz področja komunalne ureditve. predvsem iz območja mesta Velenje. Po svoji ureditvi in izgledu je mesto Velenje lahko za vzgled" drugim mestom v naši domovini in je prav. če'tak sloves tudi v prihodnje obdržimo. Ni prav, da posamezni brezobzirneži brez vsakega občutka Ta dogodek izpred let mi je stopil in so bili pred tem razdrobljeni po za estetiko poškodujejo in uničujejo z vso grozo pred oči, ko sem gledala ----:u -----'-•'gj1—---— -*—'-- '---g*"- —J- -'---1 enako igro, ki se je tokrat končala brez nesreče. Naj bo v resen opo-niiu tudi velenjskim kopalcem! (Mavčeva) Ob jezeru so postavljene napisne table, ki v eč jezikih opozarjajo kopalce na nevarnust, ki jim priti pri kopanju izven kopališča. Prav bi bilo, če bi bila opozorila napisana praviluo. Sedanja uamiec aisn. Stanko Vrčkovnik je pisal kolektiva SGP »Vegrad« »Nisem prestopil pragu kasarne, niti prvi niti zadnji, pa vendar občutim nekaj posebnega. Zapustil sem' tovariše, zapustil sodelavce, mojstre, obratovodje, skratka zapustil kolektiv, ki mi bo ostal v lepem spominu, saj mi je bilo to takorekoč drugi dom in podjetje, ki mi je pokazalo pravo pot. ki vodi v lepo bodočnost. Ta kasarna je mogočna moderna zgradba sredi mavrično pisanega parka, ki so ga doslej urejale pridne in vešče roke mojih prednikov med njimi precejšnje število Slovencev. Kasarna stoji na kraju, ki je približno 3 km oddaljeno od centra Skopja, kjer samo še ruševine in nema ura »tare skopske železniške postaje pričajo o tragediji minulih let. Druge ruševine so skoraj pospravljene in sledov o potresu ni več. Kljub temu, da sem tukaj dobil novo družbo, ne bi rad ostal v svetu popolnoma odmaknjen od mojega podjetja. Želel bi, da me seznanite o dogodkih v podjetju. Želim, da sporočite moje tople pozdrave celotnemu kolektivu posebno pa slikople-skarskemu obratu.« Odslej bo tovariš Stane VRGKOVN1K redno prejemal, na svojo vojno pošto v SJiop-je. časopis ŠALEŠKI RUDAR! raznih predpisih. Poseben problem v javnem cestnem prometu so udeleženci, ki so pod vplivom alkohola. Z zakonom je določeno, da je oseba pod vplivom alkohola, če ima v krvi 0.3% alkohola. Vozniki so po zakonu dolžni, da dopustijo odvzem !;rvi zaradi analize, vendar le v primeru, če pred uslužbenci organa za notranje zadeve zanikajo, da so hI vplivom alkohola. V letu 1963 je bilo' odvzetih 26. lansko leto pa 28 vozniških dovoljenj osebam, ki so v javnem cestnem prometu vozile motorno vozilo pod vplivom alkohola. Po novem zakonu pa je za kazen in varstveni ukrep že dovolj, če je oseba, ki je pod vplivom alkohola poskušala voziti motorno vozilo. Tudi višina kazni je po novem zakonu mnogo ostrejša. Po številu na drugem mostu so kršitve javnega reda in miru. Sem spadajo predvsem pretepi, naredi in drzno vedenje na javnih krajih, omaloževanje uradnih oseb, klate-štvo, potepuštvo, beračenje, delo-mrzništvo. krošnjarjenje in kakršna koli motnja nočnega počitka. Z zakonom ni rečeno kaft»ri čas je šteti za noč. zato v primerili nočnega počitka upoštevamo koledarsko noč. Predvsem je grajati razne pretepe, ki so v največjih primerih posledica alkoholiziranosti. Ze po ustavi je zagotovljena telesna nedotakljivost, zato je pretepe smatrati za hujše prekrške. Da bi te prekrške najbolj omejili smo se v zadnjem času začeli v.se bolj posluževati zapornih kazni. Tako smo v letu 1963 kaznovali le 13 oseb zaporno kaznijo, lani pa že 57 kršilcev, Posebno poglavje je razgrajanje v zasebnem prostoru, ki je v začinjeni času tudi v pOTdstu. V Velenju in Šoštanju večina občanov stanuje v stanovanjskih blokih zaradi česar je pač potrebno. da so stanovalci drug do drugega obzirni, včasih tudi'popustljivi, da ne'bi prišlo do takih kršitev, ki so v večini primerov znak zaostalosti in nekulturnosti. Zaradi kršitve javnega reda in miru je bilo v letu 1963 kaznovanih 394 kršiteljev, lani pa 298 kršiteljev. Iz tega je ugotoviti, da je ta skupina zelenice, lepot i ene grede in cvetlične lončke. Precej pa je tudi otrok, i uniču jejo te javne nasade,'to pa delajo v prisotnosti staršev, ki jih tako ravnanje svojih otrok prav nič ne moti. Lansko leto je bilo kaznovanih 31 kršiteljev te dobrine. Smatramo pa, da samo s kaznovanjem ue bomo popravili vsega in bi bilo not nebno, da bi za preprečevanje teli prekrškov začeli z akcijo že v otroškem vrtcu, nato v šoli, da bi že tako pri otrocih vzbudili občutek I do estetike in ljubezni do svojega kraja. UTONIL V VELENJSKEM JEZERU Pretekli mesec je v velenjskem jezeru utonil 23-letni Karel Cigon, doma iz Hrušovice pri Dutovljah. 1'rišel je na izlet v Velenje in se še! popoldne kopat v jezero. Kerl pa je bil slab plavalec je v jezeru utonil. Prisotni kopalci so ga takoj potegnili iz vode in ga skušali oži-1 veti. vendar je bilo njihovo prizadevanje neuspešno. TABORNIKI PUSTEGA GRADE V BOHINJU Taborniški odreci Pustega grad(u iz Šoštanja je dokaj agilna organizacija, ki omogoča mladim poceni taborenje. Preko 30 mladih tabornikov odreda Pustega gradu« je na Naklovi glavi pri Bohinju na taborenju. Da bi se najmlajši taborniki že prej privadili na taborniško življenje so oh dnevu športa taborili nekaj dni v Šoštanju in ob tabornem ognju pripravili pester taborniški program. V času tabore-11 j a v Bohinju bodo obiskali slap Savica. Komno in Vogel, starejši pa se bodo povzpeli celo na vrh Triglava. Kadar je lepo vreme se šoštanjski laborniki Kopljejo v bohinjskem jezeru, ostali prosti čas pa porabijo za taborniške igre in veščine. V. K. Tli. ZAKAJ GOSPODARSKA REFORMA I V delavskem klubu... i izvajanju gospodarskih ukre-| pravijo nekateri, da ne razu-'> vsega kar je napisanega o go-ski reformi. Po domače želijo ■ njenega pomena. Poskusimo i razložiti. l^ti smo začeli graditi pre-alno industrijo, da bi imeli tkanin^ hrane, hladilnikov, kih in televizijskih sprejem-r, štedilnikov itd. Skratka, vse-stega, kar nam je prva leta po ni primanjkovalo. Poleg tega »računali, da bodo višji osebni ki vzpodbuda za boljše delo. ije bodo lahko kupovali in ker i pridno delali, bodo lahko ku-i vedno več. S tem pa bo raslo njihovo zadovoljstvo. .Zamisel ila lepa in ne bi bilo prav trditi, 0 nismo izpolnili, kajti v zadnjih 1 so ljudje začel^ resnično boljše nanjkljivost je nastopila takrat l smo zahtevali preveč. Pozabili io, da potrebujemo za izdelavo . nega še elektriko, premog, že-jniške vagone za prevoz in konč-da potrebujemo pločevino, jeklo, 'to. in podobne osnovne surovine, vsega potrebnega nismo imeli olj doma smo začeli uvažati to-i pločevine, nafte in drugega, da i lahko iz tega nove tovarne izde-ile hladilnike in štedilnike; imele so dovolj reproduk-' materiala in tako se je iz-i manjšal, uvoz pa povečal, p v domačem gospodinjstvu po-vec, kot prinesemo prvega ■en domov, si najprej izposo-; pri sosedu. Za tem seveda na-pijo težave. Odpoveino se marsi-itri potrebi, ali pa prodamo celo o. /a kar smo se prej zadolžili, iko se odločimo tudi za štednjo |sicer tako. da v določenem času titanimo denar, ki ga ,moramo tkako tako je bilo tudi z našim Mirni in uvozom. Kupljeno na i tržiščih smo poizkušali plačati z izvozom našega blaga, ki pa je bilo včasih tudi slabše. Zato smo dobili tudi manj denarja. Domače tovarne pa so rabile vedno več reprodukcijskega materiala iz uvoza: Dolg v tujini je rasel in vrednost dinarja je padla. Vedeli smo, da lahko plačamo dolgovcle'tako, če bomo več izvažali, kar pomeni, da moramo več napraviti. Poleg tega smo se tudi zavedali, da za istroj. ki ga izvozimo, dobimo več denarja kot za polizdelke. v Tako smo začeli graditi vedno več tovarn. Zaposlili smo vedno več delavcev. Tukaj pa so se začele težave. Čeprav sipo mislili, da bomo bolj pridni, če bomo imeli višje osebne dohodke, željenega nismo dosegli. ker nismo vedno znali organizirati dela. Stroškf so rasli, uspeh pa je ostal na istem nivoju. Zakaj? — Gre za sposobnost, za znanje, za spretnost in za voljo. Hotenje je sicer potrebno, vendar mora biti še sposobnost in znanje. Čeprav smo hoteli dobro se nam je zataknilo. Začelo je primanjkovati premoga, električne energije, reprodukcijskega materiala in dru- ega. Tovarne niso mogle narediti toliko, kolikor bi lahko. Zato smo manj izvažali in več uvažali. Dobivali smo sicer vedno večje osebne 'ohodke, vendar smo za tako pridobljen denar dobili vedno manj blaga. Namesto, da bi postavljene stroje polno izkoristili, smo gradili nove tovarne in kupovali nove stroje; ker smo mislili, da bomo na ta način več proizvedli. Temu pravimo aba produktivnost in slaba organizacija dela. Začeli smo še pretirano investirati, ker smo mislili, da bomo z novimi tovarniškimi objekti izboljšali nastalo situacijo. Ponekod se tudi nismo dovolj brigali za delo in upravljanje^ čeprav je ISila to naša pravica in dolžiiosi. O vsem tem smtT temeljito začeli razpravljati v delovnih organizaci- [V T O moto DRUŠTVO SVETU JE vozile vedno počasi 1MOTORIZACIJE TiN POVVc AN PROMET NA CESTI ZAIITE-101) VOZNIKJOV. DA NE VOZIJO PREPOČASI. ZATO' MORAJO "TKI S POČASNO VOŽNJO SPOZNATI KAKŠNE SO NJIHOVE VOSTI, DANE OVIRAJO SODOBNEGA HITREGA PROMETA. predpisana navodila samo za ■jn vožnjo, za prehitevanja in tližnjo tnimo postavljenega ali iranega vozila, temveč tudi za ki vozijo prepočasi in zadržu-vnznike motornih vozil. V H. jwk.il 29. člena Temeljnega za-a o varnosti prometa na javnih ali je namreč napisano; »voznik sme zmanjšati hitrosti vožnje 0. da bi njegovo vozilo oviralo alni promet«. ku bi našteli precej nepravil-ki jih delajo vozniki s počasno jo. ko gredo ob nedeljah in ikih na izlet. Vendar je bolje, ras seznanimo 5 nekaterimi pra-ki jih morajo upoštevati tisti iki. ki vozijo počasi, ožimo desno«: Če vozimo po-ne ovirajmo pospešeni promet kot ga ovira jo tovornjaki, zla-priklopniki. Voznik, ki se drži ver sredine cestišča ne ovira sa-prometa temveč izpostavlja tudi c v nevarnost. Preprečuje pre-vanje in ustvarja nepotrebno no vozil pred katero počasi Pri počasni vožnji zakrivamo dednost voznika za nami in 11111 ogočamo varno prehitevanje, lejmo tudi nazaj«: V izletni-razpoložcnju večkrat presliši-zvočni signal.' Ogledalo nam p-'i. da se prepričamo, če morda oviramo voznika za nami. Čim širno zvočni ali opazimo svet- MALI OGLASI lobni signal, se šc bolj umaknimo na desno. »Hitri tempo«: Če je iz nasprotne strani živ prpmet je naša dolžnost, da ta promet ne oviramo. Naša ce- jah, delavskih svetih, družbeno-poli-t i enih organizacijah in v skupščinskih organih ter se začeli pripravljati, da nadaljujemo z začrtano gospodarsko politiko in da gospodarstvo še bolj utrdimo. Zato isino sprejeli nove gospodarske ukrepe, ki imajo namen naše gospodarstvo stabilizirati. V čem je bistvo nove gospodarske reforme? Z določitvijo vrednosti dolarji. ki je po novih predpisih vreden 1.250 dinarjev, smo uredili vprašanje izvoza in uvoza. Vsem tistim, ki so malo izvažali in mnogo uvažali, bomo preprečili da bi malo proizvedli in mnogo dobili. Podjetjem bo ostalo več denarja kot doslej. Če ne bodo znala dobro gospodariti, bodo slabo živela. S tem hočemo vzpodbuditi zanimanje proizvajalcev za lastno delo, ker je od njihovega dela odvisno njihovo življenje. Pospešili pa bomo tudi razvoj energetike tako, da ne bo primanjkovalo električne energije in da se bo skladno z njo razvijal tudi transport. Najbolj boleče so vsekakor cene. Te so usklajene in z njimi bodo morale delovne organizacije uskladiti tudi dohodke. Pri tem pa moramo poudariti, da lahko povečamo osebne dohodke le na podlagi večje storilnosti dela in zmanjšanju poslovnih stroškov. Vsekakor se bomo na začetku uveljavljanja novih gospodarskih ukrepov znašli v težavah. Zato bomo morali trezno, preudarno in razum-jy> gospodariti. Urediti pa bomo mo-ijali še vrsto drugih vprašanj, ki so važna v vsakdanjem življenju; šolstvo. zdravstvo, socialno varstvo, komunalno in stanovanjsko izgradnjo in drugo. Reforma mora utrditi skladnost našega gospodarskega in družbenega razvoja. S sprejetimi gospodarskimi predpisi pa bomo lahko odpravili dosedanje pomanjkljivosti". ki so ,iu in tam zavirali nadaljnji in hitrejši razvoj. stišča po navadi niso tako široka, da bi voznik brez nevarnosti prehiteval, posebno če iz nasprotne smeri 'stalno vozijo vozila. V takšnih primerih smo mnogokrat: v veliki nevarnosti, posebno takrat, če naletimo na nepremišljenega drznega' voznika pri prehitevanju, ki prileti v škarje in povzroča nesrečo sebi in nam. Nedeljski izlet nam bo v prijetno razvedrilo le takrat, če bo vožnja varna in brez nezgod. Zato ne vozite prehitro, če pa vozite počasi, se držite naših navodil in ne ovirajte cestnega prometa. I. F. .. .razstavlja slikarska dela Andrej Košič iz Gorice, kjer je bil rojen 1933. leta. Velenjčanom se je predstavil z olji in akvareli velenjska gimnazija bo imela dva oddelka Na vseh srednjih šolah bivšega celjskega okraja so bili letos enotni sprejemni izpiti za vpis v prvi letnik. Kandidati so opravljali samo pismeni izpit in sicer iz matematike. slovenskega in angleškega jezika. Po splošnem mnenju so bili •sprejemni izpiti srednje zahtevni in jih naj zmogel vsak učenec, ki je dosegel v osnovni šoli solidne uspehe. Na našo novoustanovljeno velenjsko gimnazijo je prišlo opravljat sprejemni izpit 65 učencev. Z osnovnih šol občine jih je bilo 36 (Osnovna šola »Gustava Šiliha« 11, Osnovna šola »Miha Pintar Toledo« 12," Šoštanj I 10, Šoštanj II 3). Po predvidevanjih je prišlo k izpitu , razmeroma precej učencev iz slovenjegraške občine. Le-teh je bilo 26. Trije učenci so prišli iz Žalca, Radeč in Slovenjskih Ktonjic. Preizkušnjo je uspešno prestalo 57 učencev, medtem ko je bilo osem \>dklotijenih. ker so padli iz dveh ali celo vseh treh izpitnih predmetov. Iz velenjske občine nista bila uspešna dva učenca, ostali1, ki niso uspeli, so učenci s šol slovcnjgraške občine. Rezultati sprejemnih izpitov na drugih srednjih šolah bivšega celjskega okraja, kjer so, kakor povedano, opravljali učenci poVsem enake sprejemne izpite, so v.splošnem znatno slabši. Tako je pa primer padlo na neki celjski srednji šoli nad polvico kandidatov. Nekatere srednje šole ne morejo sprejeti, zaradi premajhnih kapacitet, vseh učencev, ki so sicer uspešno opravili sprejemni izpit. Po dogovoru med šolami v bivšem okraju se lahko taki učenci preusmerijo naI šole,- ki še niso povsem zase- •ne. Tako je bilo naknadno sprejetih na našo gimnazijo še pet učencev. Skupaj je vpisanih 63, od tega 47 deklic. Glede na opremo učilnic predvsem v šolskem centru, kjer gimnazija začasno gostuje, ni več dosti možnosti ,da bi se to število še povečalo. Velenjska gimnazija pričenja torej v-jesni z dvema dovolj močnima oddelkoma, ki bosta dala čez štiri leta prve maturante. izšel bo nov predpis o nagrajevanju vajencev V zvezi z vsklajevanjem zveznih zakonov z ustavo, je Zvezna skupščina v začetku letošnjega leta sprejela zakon o prenehanju uredbe o vajencih. S tem zakonom je bilo preneseno urejevanje vse vajeniške problematike na republike. Republiški predpisi o vajencih še niso izdani in je zaradi tega zvezni temeljni zakon o delovnih razmerjih v svojih prehodnih določbah uredil problem nagrajevanja vajencev tako. da morajo znašati vajeniške nagrade v prvem letu najmanj 50, v tretjem letu pa najmanj 80% povprečnega osebnega dohodka nekvalificiranih delavcev. Razumljivo je, da je določitev tako visokih vajeniških nagrad vplivala na število razpoložljivih učnih vajenskih mest vajencev v družbenem in zasebnem sektorju gospodarstva. Tako je stanje tudi v naši občini, saj je prijavljenih samo 115 prostih učnih mest vajencev, ktjr je za okoli 50 % manj kot lansko leto. Nekatera podjetja in zasebni obrtniki pa tudi preklicujejo prijavo prostih mest, češ da ne zmorejo plačati tako visokih vajeniških nagrad, čeprav se od njih ne plačuje prispevek od osebnega dohodka, pač pa samo prispevek za socialno zavarovanje v pavšalnem znesku. Obstoja resna nevarnost, da bo letošnje leto, ko bodo predvsem zapustila osnovne šole najštevilnejša povojna generacija dijakov, ostalo nekaj te mladine brez zaposlitve in brez možnosti nadaljnjega šolanja oziroma učenja poklica. Zato je nedavno Izvršni svet Skupščine' SRS predlagal Republiški skupščini izdajo posebnega zakona o nagrajevanju vajencev, dočim bi se naj ostala vajeniška problematika urejevala s poznejšimi predpisi. Ta zakon predvideva, da delovne organizacije same določajo vi|ino vajeniških nagrad in da vajenske nagrade v zasebnem sektorju ne smejo biti nižje kot v družbenem. Občinske skupščine bodo določale najnižje zneske vajeniških nagrad. Pričakuje se, da bo ta zakon sprejet v najkrajšem času in bo s tem odpadla posebna ovira za sklepanje čimvečjega števila vajeniških pogodb. j Kino prodam enostanorunjsko hišo s ari zemlje (vinograd, sadovnjak in .zelenjavni vrt) v Lokavici pri Šoštanju, oddaljeno 30 minut od novega jaška Rudnika lignita Velenjei Pajk, Lo-loviea št, II pri Šoštanju. rek licu jeni neresnične izjave o Franju Dečfiianu. Terezija Reki. Velenju, Prešernova 2. 'rodum nov šivaVni stroj. Ogled (t 17. do 18. uro. _ ^ O. Svečnik Tomšičeva 8 t /1 )HLE UDAR GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE delovnega l j u d S-t v a občine velenje Lastnik in Izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Maruša Dolejši, Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Ljuban Naraks, Milan Sterban, Jože Tekavec, Alojz Zavolovšek in Rudi Ževart. — Časopis Izhaja vsak drugi četrtek. — Posamezna Številka, stane 30 din. — Letna naročnina 700 din In polletna 350 din. — Naročnina le vplača vnaprej na tekočI, račun 603-16-608-43 pri Narodni banki Šoštanj. — Naslov uredništva: »šaleški rudar«, Velenje, Titov trg 2. — Kokopisov In fotografij ne vračamo. — Tisk In klišejl: CJ* »Celjski tisk« Celje. Rudar pred startom DO PRIČETKA PRVENSTVA V I. SLOVENSKI LIGI NAS LOCI ŠE DOBRE 3 TEDNE. ZATO NAS JE ZANIMALO KAKO SE NOGOMETAŠI »RUDARJA« PRIPRAVLJAJO ZA TEKMOVANJE Z NAJBOLJŠIMI SLOVENSKIMI MOŠTVI. DA BI DOBILI JASNEJŠO SLIKO O PRIPRAVAH SMO PROSILI NOVEGA PREDSEDNIKA KLUBA TOVARIŠA FRANJA KLJUNA, DA NAM O TEM POVE KAJ VEČ. Tekmovanje v I. slovenski ligi venstveno izpolnjevati svoje dolž-zahteva vedno več odgovornega de- nosti na delovnem mestu, z nogo-la v klubu, tako odbora, delo z ig- metom pa se ukvarjati predvsem ralci, kakor tudi samih igralcev, ljubiteljsko. To bo vodstvo kluba Zato smo formirali nov upravni od- striktno zahtevalo pa tudi če bi se W kluba, ter /Aineuiali nell^ne za™1-)" teS» "loral1 odie£1 slovenski ligi, 'I renutno razpolaga Rudar s približno 2(1 igralci, ki bi prišli v po-štev za prvo moštvo. Vendar pa znanje večine ne dosega ravni, ki jo .zahteva tekmovanje. Zato bo potrebno v priprave vložiti veliko volje in naporov celotnega odbora, nredvsem pa vsakega posameznega igralca, če se bo hotel uvrstiti v moštvo. Kajti Ic s skupnim prizadevanjem vseh bomo lahko uspešno delali. Klub bo moral v tekmovanje vključiti tudi mladinsko ekipo. Tu pa naletimo na težave. V Velenju je veliko mladincev, ki bi radi igrali nogomet, vendar ta želja splahni, ko se je treba spoprijeti z resnim delom — treningom. To pa močno ovira kl»b pri prizadevanjih, da bi ustanovili dobro mladinsko ekipo in v tem vzgojili lasten nogometni • naraščaj. Začasno trenira prvo moštvo Slavko Iludarin, mladince pa je prevzel Feri Markan. Ob tem. ko vstopamo v slovensko elitno nogometno tekmovanje pa se srečujemo še z vrsto drugih slabosti — slabo stanje igrišča, nehigiensko garderobo in sanitarije, dotrajani rekviziti in opremo itd. Vodstvo kluba si bo prizadevalo, da bo 'e slabosti in težave kar najhitreje in uspešno rešilo. Pri teh prizadevanjih pa pričakuje tudi vso pomoč od ljubiteljev nogometa in želi, da bi se uresničila skromna želja nas vseh, da ostane Rudar tudi v bodoče v društvu najboljših slovenskih nogometnih enajstoric. Novi predsednik NK »Rudar« dipl. str. inž. F. Kljun \ člane z norimi, ki so se častno obvezali, da bodo delali po svojih močeh in sposobnostih. Imenovali smo komisijo, ki bo izdelala organiza'-cijsko shemo kluba in opis posameznih funkcij in zadolžitev, S tem želimo doseči, da bodo člani odbora vedeli, kaj so njihove dolžnosti in pravice. _ Za boljšo povezavo upravnega odbora z igralci smo ustanovili svet igralcev. Vsak igralec, ki h« hotel igrati v naše« klubu, bo moral pr- ZA VSAKOGAR NEKAJ - ZA VSAKOGAR NEKAJ - ZA VSAKOGAR NEKAJ - ZA VSAKOGAR NEKAJ - ZA VSAKOGAR NEKAJ - ZA VSAKOGAR NEKAJ _L GOJIMO KAKTUSE V zadnji številki našega eisopisa smo za bralce napisali nekaj splošnega o kaktusih. Punes pa bomo spregovorili nekaj več o negi in gojitvi kaktusov. Povsod po svetu imajo ljudje najrazličnejše konjičke. Med" njimi so tudi takšni, ki zbirajo in gojijo kaktuse. Takšnih, ki bi »pri nas sistematično zbirali in gojili kaktuse ja še vedno /<-lo malo. Zato tudi nimamo poljudnega priročnika ali knjige o kaktusih iz katere bi se ljubitelji lahko kaj naučili.tV sosednjih državah; posebno še.v Avstriji, obstojajo celo društva ljubiteljev kaktusov, ki prirejajo razstave teh cksotov, izdajajo svoje strokovne biltene in drug drugemu posredujejo izkušnje. Lepi kaktusi so očarljiv okras v našem stanovanju "?.<■ zadnjič smo napisali, da je na svetu'preko 4000 vrst kak tusov, zato je potrebno, da se gaj i tel ji odločijo za neko sistema! i ko. /.a majhna stanovanja in balkončke je priporočljivo zbiranje in gojitev pritlikavih vrst. ki jih lahko imamo po več sku-\paj v enem zabojčku. Dva ali trije zabojčki z najrazličnejšimi vrstami srna lih kaktusov pa nam ob rasti in razvoju lahko nudijo obilo zadovoljstva in veselja. N e imejte strahu pred kaktusi z a-' ker imajo bodice. Res je sicer, da kiklusooa bodica pozvroči na občut-eiši koži tudi infekcijo, vendar je to zelo redek pojav, katerega se '•ko obranimo na ta način, da pri y.-»tajanju kaktusov nataknemo na roke lahke usnjene rokavice, pri ■ njšili vrstah pa si-pomagamo s piriceto. Morda se nekateri naši bralci, še spominjajo oddaje ljubljanske televizije. ki je letos pokazala izredno lepo zbirko kaktusov, upokojene novinarke Pavle Matušove iz M&tibora. Ta je spomladi v mariborski cvetličarni Flora« priredila tudi prekrasno aranžirano razstavo s nitjih kaktusov. ki jo je obiskalo izredno vero število mariborčinov in tujcev. Ko človek občuduje to čudo narave se kaj rad navduši, da bi. tudi sam poizkusil gojiti ali pa celo vzgojiti sebi v ponos in veselje tak miniaturni botanični vri pritlikavih eksotov. Vendar samo navdušenje še ni dovolj. Vedeti je namreč treba, da tudi kaktusi potrebujejo nego, če želimo, ZAHVALA Zahvaljujeva se za pozornost iu darila ob najinem živ-Ijenskem jubileju — zlati porokih— predstavnikom Rudnika lignita Velenje, Skupščine občine Velenje. Društva upokojencev, Krajevnih organizacij ZB NOV iu SZDL Pes-je ter vsem ostalim. Marija in Anton Kaligaro bi nam kar najbolje uspevali. Vzgojimo jih lahko iz semena ali />, vrtnarijah in cvetličarnah ponavadi kaktusov nimajo. Ce pa jih Kje rt njo je izbira zares skromna, morda in tam kak okrogli bodičasti ali pa različne Opuntie in listnati kak->s-i brezi bodic. Včasih imajo v ljUbr 'liltiski cvetličarnah tudi boljše vrste kaktusov, ki pa so zelo dragi. Sicer pa si jih lahko z malo dobre volje vzgojimo sami iz semena. Sejemo lahko v različne bolj plitve posode, majo dober odvod vode. kar je pravzaprav najvažnejše. Zemlja naj bo zelo peščena z dodatkom lesnega oglja. Posejano pov/šino potresemo s tanko plastjo finega peska ali mivke. Posodo postavimo na zelo toplo mesto, ki ga lahko pozimi ogrevamo (primerna toplota je 20 do 30° C'l nato pa jo pokrijemo s steklom. Če sejemo poleti, posode ne smemo izpostaviti sončni pripeki. Zemlja ali pesek ne sme biti nikoli suli. zato ga moramo z razpršilcem pogosteje na-vlažiti. Ko maji kaktusi pokukajo na svetlo zalivamo postopoma vedno manj M manj. Primerno posodo za zalivanje si napravimo sami iz plastične steklenice Cet-a katere zamašek na vrhu s tanko iglico prebujamo. Ko natočimo vodo, stekleničko počasi stiskamo in z drobnim curkom škropimo. Po štirih ali vetih tednih moramo kaktuse presa-'i v manj peščeno zemljo. Najbolje, da vzamemo 1!2 peska in 1 2 zemlje. Pitkiramo oziroma nasadimo jih en ciutimeter drug od drugega, nato pa jih imamo nekaj dni na toplem, če smo sejali v januarju potem jih koncem julija ponovno pikiramo v večjih razmakih. Tako bodo septembra in oktobra že v najlepši rasti. Na drug način pa dobimo mlade kaktuse z vršički, ki jih odlomimo 7. večjega kaktusa, ki z leti naredi več vršičkov. Ko vršiček odlomimo pustimo dva do tri dni. da se ' ir/.ica na odlomljenem mestu zasuši, nato ga vsadimo o peščeno zemljo ,ii previdno zalivamo, da ne segnije. ih potaknjencev lahko-damo več -kupaj v eno posodo. Po nekaj ledji. ko dobijo koreninice, pa jih pre-dimo v lončke. Kaktusov ne smerno ■■. (liti v prevelike lončke, kajti iz-;nje kažejo, da holje uspevajo v ■dih lončkih in ife predobri zemlji. Sicer pa kaktusov ni treba po-•,js/o presajati, zadostuje vsako leto. Če pa se zemlja skisa in dobi zelenkasto črno barvo je najbolje kaktus ■ koj presaditi. V. K. isi $ CENTER ZA GLASBENO IN BALETNO VZGOJO $ VELENJE obvešča o. vpisu za šolsko leto 1965/66 CAS VPISOVANJA 6. septembra 1%5 od 8. do 12. ure ŠOŠTANJ — novi učenci ^ od 15. do 18. ure VELENJE — stari učenci 7. septembra 1965 od 8. do 12. ure ŠOŠTANJ — stari učenci od 15. do 18. ure VELENJE —- novi učenci VPISOVANJE BO ZA NASLEDNJE PREDMETE: klavir trobila cello harmonika kitara kontrabas violina oboa šolo petje pihala fagot baletna ritmika Vsi učenci morajo obvezno obiskovati nauk o glasbi. DOLOČENI SO NASLEDNJI PRISPEVKI UČENČEV: din vpisnina X 2000 V šolnina mesečno: violina — rog — oboa — cello — fagot 300 pihala — trobila' — kontrabas 500 klavir — solo petje — baletna ritmika . 800 harmonika — kitara 1500 izposojnirua instrumenta 200 vežbalnina na instrumentu 200 izposojnina not — enkratno 100 Ce obiskuje šolo več učencev ene družine, plača vsak učenec, šolnino, ki je za 25 % nižja od navedene: Socia šibke učence lahko svet Centra oprosti plačevanja šolnine nu njihovo pismeno prošnjo. i lotiti KINO KINO »KAJUH« ŠOŠTANJ Dne 14. in 13. avgusta: mehiški film s PANCA VILE 'Dne '18. avgusta jugoslovanski film OBRAČUN Dne 2:1. in 22. avgusta: ameriški film BRAVADOS Dne 25. avgusta: ameriški film V SVETU KOMEDIJE ' Dne 28. in 29. avgusta: angleški film PLAMEN NA ULICAH — Jogurt ali kislo mleko,/ gobe z jajci, krompir v kosih, zelena solata. — Juha iz jušue kocke z rezanci, na žaru opečena riba. pečen krompir, paradižnikova solata z zeleno papriko, vino. — Zelenjavna juha. palačinke s skuto ali sadjem, sadna ali mlečna pijača. — Solata iz različne zelenjave, ocvrti zrezki iz zmletega mesa iz konserve, kruh, sadje s smetano ali brez smetane. — Pečena jagnetina. dušene kolerabice, pečen krompir s petersiljem, solata. — •čebulna jajca, dušen stročji fižol,, krompir solota. Zmleta ali navadna pečenka, dušen riž, dušeni jajčevci s paradižniki, sadje z biskvitom, kozarec vina. — Djuveč, mešana solata, sadje ali sadni sok. RECEPTI:: GOBE Z JAJCI t kg svežih gob, 5 dk/£ olja ali ? dkg surovega masla, čebula, zelen peteršilj, strok česna, zajemalka mleka, 2 dkg inoke, 4 jajca. sol. Sveže gobe (lisičke ali druge) otrebimo. hitro operemo in na debelo sesekljamo ali zre/.cmo na lističe. V olju ali maslu pre-p razi m o sesekljano čebulo. Ko za rum eni, dodamo še sesekljan zelen peteršilj ali strt česen. Takoj nato pridenemo gobe in jih prepražimo. KoAe sok posuši, jih zali-s jemo z mlekom in duši m o do mehkega. Primešamo še razžvrkljana jajca, jih solimo in mešamo, da lepo zakrknejo. Gobe z jajci takoj serviramo. NA ŽARU OPEČENA RIBA % < 60 dkg ribjih filetov, limonin sok, sol, olje, rezine paradižnika ali paradinžikova mezga, gorčica, nariban sir. Očiščene filete pokapamo z limoninim so-. kom' iu masliino. aN žaru jih po vsaki strani tri do štiri minute pečemo. Pečene filete obložimo s paradižniki ter jih premažem«) z gorčico, potresemo z naribanim sirom ter ponovno pečemo! le toliko časa, da se sir stopi. I ZELENJAVNA JUIIA i dkg olja, tO dkg čebule, t koren t/4 kg kolerabic, f cvetača, 1/4 kg graha, 1/4 kg telečjih jeter. 1/4 kg paradižnikov, drob-njalv, sol. 1 dl smetane. Na olju prepražimo drobno zrezauo čebulo, dodamo na kocke zrezan koren, ko-ierabice, grah, cvetačne cvete, prilijemo PREDLOGI Z/V KOSILO mulo M>de. pokrijemo in dušimo. Mehki zelenjavi dodamo jetra, katera smo prevreli v vodi, ohladili in zrezali na kocke. Zre-/ane paradižnike in vsejkupaj kuhamo še 1 minut. Nato dodamo še zrezan drobnjak, sol in kislo smetano. PEČENA JAGNJET1NA 1 k ff jugnjetine (stegna ali hrbta), sol. 4 dkg masti, krop. žili« gorčice ali dve žliei kisle smetane. tagnjelino operemo, obrišemo, ji prere-žemo kožice vrlino plast po mesu pa narežemo lin kvadrate. Meso nato posolimo, ga na vroči masti lia hitro opečemo, mu prilijemo malo kropa in, ga pečemo nato eno do dve uri. Med pečenjem ga dobro oblivamo. Ko je mehko, ga uamažemo z gon-čico ali polijemo s kislo smetano. ČEBULNA JAJCA 4 čebule, 1 žlica surovega masla, žlica moke. '2dl mleka, malo paprike, sol. 4 trdo kuhana jajca 5 dkg sira, zelen peteršilj. Drobno /.rezano čebulo prepražimo na maslu, jo' potresemo z moko in zalijemo z mlekom. Dodamo sol in papriko. Omako, ki mora biti bela, kuhamo 15 minut. Trdo kuhana jajca olupimo, jih narežemo na rezine. »damo v »muko, jo še prevrejmo, potresemo z naribanim sirom in sesekljanim peteršiljem ter serviramo. GIBANJE PREBIVALSTVA POROČILO O NARAVNEM GIBANJU PREBIVALSTVA V OBČINI VELENJE ZA MESEC JULIJ 1965 ' » ROJSTVA! Rodila se je i deklica. POROČILI SO SE: - MEZA Jože. mesarski pomočnik iz Pod-kraja 20 in l.EPF.NER Jožeta, delavka iz Podpkraja 7: RASPOTNTK Dimijan, inženir fizike iz Trbovelj. Trg revolucije in RECN1K Marija. inženir kemije iz Velenja, Tomšičeva 28! KRANC Ignac, natakar iz Celja. Miklošičeva II iu PLEVNIK Terezija, kuharica iz Šoštanja, Kajuhova 12: PAVLINC Martin, upokojenec iz Skal' 97 in SITAR Cecilija, poljedelka iz Hra-stovca 10; KALIGARO Bernard, pomožni vodovodni instalater iz Pesje 6t in DREV Marija, gospodinja iz Ložilice 9; K.ITAK Franc, rudar iz Skal Št. 4 in KOLšEK Štefanija, poljedelka iz Podgo-re 46; HRIBAR Anton, gradbeni tehnik iz Žalca 90 ia BRANCE Marija, medecinska sestra iz Dobriše vasi 26; KOZJA K Helmut, strugar iz Velenja, Tomšičeva 2 in MUZEL Martina, trgovska pomočnica iz Velenja, Tomšičeva 2; JURKO Franc rudar iz Velenja. Koroška 57 in KONČNIK Angela, delavka iz Velenja. Koroška 57; — VUCINA Edvard, ključavničar iz Šo- štanja. Kajuhova S in CESAR Jožefa, nični risar iz Velenja. Ljubljanska i; POZNIC Viljem, mesar iz Pesja št.! in SEDOVSEK Jožefa, kuharica iz Petf ' št. 55; — CUZNAR Slavko, uslužbenec iz Ratri Planica 59 iu HODOUBNIK Martina, Sili ska pomočnica iz Skal št. 41; PIRMANSEK Anton, šofer iz Velel Koroška š in MELE Marija, trgovska pti» uica iz Pesja 2»; — KOREN Stane, usnjarski tehnik iz i šlanja, Metleče 64 in KUREZ Matilda, lakarica iz Šoštanja, Metleče 64; SPEGI.IC Martin, varilec iz Top 10* in ROŽIC Marija, bolniška atrell iz. TopoUice 68; UGOVSEK Jože. tesar iz Lenart« | Gornjem gladu 4 in KUMAR Terezija. I niška strežnica iz Sv. Florjana 41; 1 TACELJ Ernest, električar iz Sošt« Koroška 5(1 in 1RGELJ Erika, delavka Pesja 79; BRATUSA Oto rudar iz Šoštanja, H juhova 5 in JURJEVEC Angela, delii$ iz I.okovice št. 41; — JUBJEVEC Franc, rudar iz Loln št. 41 in NAVODNIK Frančiška, drlij iz Šoštanja, Koroška 72. URMLI SO: .— SMON Leopold, šofer iz Celja. Kit čeva 12 — star 57 let; — PI.ESNIK Lucija, gospodinja iz To| šice 152 stara 52 let; — SEVNICKAR Franc, kmet iz Topi 207 — star 66 let; KVARTIC Ivan, rudarski upokoji iz Podkraja 75 — star 76 let; CIGON Kari Drago, delavec iz ševica 29 — star 25 let; — VACUN Stanislava, gospodinja iz I ee 8 — stara 45 let. ' JAJCEV.CI S PARADIŽNIKI 60 dkg jajčevcev (melancani), 25 dkg paradižnika, 2 žlici olja, 5 dkg čebule, zelen peteršilj. 2 stroka resna in sol. Kakšne imamo cene pri nas ... iririsiij, - * ' -■,.., ... ...... Očiščen jničevec zrežemo na listke, paradižnike pn na 4 dele. Na vročem olju spenimo čebulo in sesekljan zelen peteršilj, primešamo jeičcvce in paradižnik, česen iu sol ter vse lušimo do mehkega. DJUVEC 35 dkg sveže svinjine. 2 čebuli, nekaj strokov česnu. 4 dkg masti. 5 zelenih paprik. » paradižnikov, 20 dkg riža, 1 liter slanega kropa. Meso zrežemo na kose. Čebulo in česen zrežemo iin kolobarčke, jih prepražimo na masti, dodamo meso in ga hitro opečemo. V drugo, dobro pomaščeno kožico, denemo nn dno plast opečenega mesa, nato plast riža, plast očiščene in zrezane paprike, nato spet plast riža, plast očiščenih in zre-zanili paradižnikov in spet riž. To ponavljamo tako dolgo, da bo na vrhu paradižnik. Prilijemo osoljeno vodo in spečemo djuveč v pečici. Dopisujte v »šaleški rudar« Cene artiklov dne 31. VIL 1965 Velrna Velenje i Tržnica Velenje Agropromet Celje poslovalnica Velenje Merkur Šoštanj Krompir 80 80 1 90 90 Čebula 170 180 170 200 Česen 280 280- -320 360 260 Zelje 90 80 80 120 Solata 140 150- 200 150 200 Kumare 160 150 168 200 Korenček 260 200 156 250 Peteršilj 370 — 300 280 Paradižnik 220 220 300 300 Ohrovt 140 150 — — 1 Fižol 260 280 240 250 ! Cvetača 170 180 - — — 1 Marelice 360 400 350 350 Limone 420 420 440 460 Breskve 280 340- -360 270 350 Paprika 440 440 480 240-488 Banaue — 360 — — 1 Pesa rdeča 160 150 210 220 J , ■ llrnške 230 280 340 350 1 Jabolka 260 200