Uredništvo i oprava ZAGREB, MAS AR V KOV A 28a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski de) Julijske Krajine LJUBLJANA. Erjavčeva 4a

Nikada nisam bio nacionalan šovinist, niti nacionalista nisam bio — već pri.le sam bio rekao da sam već od svoje mladosti osjetio narodnost s njezine socijalne I prirodne strane — tlačenje narodnosti Je za mene Krijeh proti čovjeku i čovječnosti. — TOMAŠ G. MASARYK.
GUŠILO SAVEZA HIGOSLOVENSKIH EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE
KULTURNA STOPNJA PRIMORSKIH SLOVENCEV
v luči novinarske statistike
Kdor je obiskal novinarsko razstavo v Ljubljani, je imel priliko opaziti v veliki dvorani, kjer je bil tisku iz Julijske Krajine dodeljen poseben prostor, tudi zelo nazorne prostorske diagrame, ki so pokazale za posamezne nekdanje slovenske dežele, koliko izvodov Časopisov in koliko kilogramov tiskanega papirja je odpadlo na vsakega prebivalca. Še bolj poučna ie v tem pogledu obširna razprava »Razvojne smeri slovenskega novinarstva«, ki jo je po izčrpnih študijah sestavil urednik »Jutra« Ivo Lapajne in ki je izšla v knjigi »Razstava slovenskega novinarstva«, katero smo že v predzadnji številki omenili. Iz statističnega materijala, ki ga je Lapajne skrbno zbiral in vestno predelal, si lahko ustvarimo sliko o kulturnem stanju Slovencev v raznih obdobjih. V njem pa se izraža tudi razlika v kulturni stopnji v posameznih deželah, kjer bivajo Slovenci. S ponosom lahko ugotovimo, da stojijo primorski Slovenci na častnem mestu.
— »Prometno politična lega Trsta na izstoku glavne železne žile širokega zaledja je priklenila nase velike množice Slovencev. V tem največjem središču naših ljudi pred vojno si je zagotovila »Edinost« najmočnejši krog čitateljev. Tržaška okolica le bila tik pred vojno najgostejše ozemlje dežele razdeli takole:
odjemalcev novin, kraški kmet najpogostejši čitatelj dnevnikov. Da so Slovenci tako vztrajno prodirali v Gorico in Trst, je bila velika zasluga goriških in tržaških izdajateljev listov in njihovih novinarskih sotrud-nikov.
Na Kranjskem so bile kljub močnemu porastu izvodov novin še občutne vrzeli v krogu čitateljev. Prevelika je bila odvisnost našega delavca v industrijskih središčih od nemškega kapitala in nemški tisk je še v veliki mjeri prihajal v, kranjska mesta. Ostale močne postojanke, ki smo jih spoznali že iz časa Bleiweisovih »Novic«, so pa z vnemo širile našo besedo in v novih razmerah po vojni čez noč izbrisale poslednje sledove nemškega čitateljskega' trga.
Težje je bilo urednikovo delo na Koroškem in Štajerskem ...«
Nato navaja člankar podatke o vseh slovenskih listih in časopisih, ki so bili razposlani od leta 1797., ko so izšle »Lublan-ske Novize« do konca svetovne vojne leta 1918.
»Celokupna vsota do konca vojne razposlanih 419,216.051 izvodov novin v obsegu 3,001.395.665 strani, s tiskano površino 373,100.000 m2 se na posamezne slovenske
Kranjska
Primorska
Štajerska
Koroška
Prekomurje
Beneška Slovenija
Ameriški Slovenci
izvodov
145.900.000
106.300.000
78.500.000
24.200.000 2,600.000
600.000
61,116.051
strani
1,008,200.000
788.100.000
498.200.000 174,000.000
11,500.000
3,500.000
517,895.665
površina v m2 118,000.000
97.000.	000
53.000.	000
24.500.000 1,500.000
500.000
78.600.000
Prava kulturna stopnja v pogledu čitanja novin se pokaže šele, če primerjamo količino izvodov in težino porabljenega papirja s stanjem prebivalstva (po zadnjem predvojnem štetju):
na 1 prebivalca je izvodov kg papirja odpadlo I. 1918.
pri ameriških Slovencih	305	15,7
na Primorskem	288	13,2
na Kranjskem	284	11,5
na Koroškem	220	6,5
na Štajerskem	160	6,4
v Prekomurju	28	0,8
v Beneški Sloveniji	18	0,69
_ Slovenski izseljenci, zaposleni v močnih industrijskih središčih	in	izvrstno	organi-
rani, sc seveda do zadnjega moža izčrpali možnost čim širšega kroga čitateljev. Zato v pogledu načitanosti prednjačijo rojakom v domovini, čeprav se je izseljenski tisk poiavil šele na kraju 19. stoletja. Ve-levažno je. da je ponesel naš človek v svet, ako ne vseh. vsaj temeljne pogoje za ustvarjanje kulturnih dobrin tudi v tujini. Vsekakor laskavo odkritje za brate v Ameriki!
Kulturna stopnja Slovencev v domovini je v prvi meri posledica prirodnih In narodno političnih okoliščih, ki smo jih omenili spredaj Gosto poseljena Primorska, povezana kakor široka, k Jadranu nagnjena dlan z živahnim prometnim utripom zaledja, je bila najhitreje dostopna za dobrine slovenskih novin. Da je Kranjska kljub številno močnejšim postavkam zaostala za njo, gre v obilni meri na račun velikega odstotka prebivalstva, raztresenega daleč proč od najrahleiših prometnih zvez. Iz istega razloga in še posebej zaradi nemškega pritiska nad odvisno slovensko delovno močio je zaostala Štajerska za Koro ško, kjer je razmeroma majhno število Slovencev poseljeno v lahko dostopnih vaseh na obeh bregovih Drave.«
Še častnejše mesto pa so zavzemali primorski Slovenci v slovenskem novinarstvu ako upoštevamo tudi povojno dobo.
S političnim preobratom in osvoboditvijo je po dolgih stoletjih v večjem delu Slovenije prenehalo gospodstvo nemške države. Upravna oblast je prešla v nacionalne roke, neprecenljive dobrine svobode v jugoslovanski skupnosti so visoko dvignile kulturno in politično vrednost našega človeka. Politično življenje se Je silno razgibalo, za novinarski stan je napočila herojska doba napornega ustvarjanja. Cez noč so se oglašali novi listi, živahno je bilo zopet v Trstu, in Gorici. Celovec Celje in Maribor so vrgli stotisoče Izvodov slovenskih listov na deželo. V prevelikem zanosu je stala mnogim listom smrt že ob zibeli, na pot mogočnega vzpona je usoda izbrala le tiste, ki so se znali prilagoditi razmeram in prisluhniti potrebam novega časa. Politična delavnost vseh struj in na-ziranj je zajela najširše množice, iz zdramljenih vasic so se stekale niti v uredništva in v tihem delu je rasla mogočna zakladnica naše tiskane besede rekordnemu cilju nasproti.
Mesto in vfts so preplavili prerojeni stari, pa novi, z bogatim gradivom založeni dnevniki in tedniki. Na široko se je razširilo obzorje za literarne in druge stanovske revije. Dogodki, ki so si z veliko naglico sledili, so silno dvignili zanimanje za list. Sporedno z razvojem slovenske reportažne službe žanje kolportaža velike uspehe. Stroji bruhajo iz sebe zmeraj večje množine izvodov, dnevno rastočemu apetitu čitateljev utegnejo uredniki komaj zadoščati. Naš človek je zajel življenje moderne dobe z veliko žlico.«
»Doba velike žetve je trajala vse do kraja 1928 Nasilno zatretje milijonov in milijonov izvrstno organiziranega tiska tržaških in goriških Slovencev, pa postopno glodanje gospodarske krize je upognilo visoko vzpeto krivuljo po letu 1930 globoko navzdol. Po 1. 1934. se razmere spet rahlo boljšajo in leto 1936 smo zaključili z naslednjim stanjem slovenskega novinarstva
Primorski in ameriški Slovenci so torej dosegli znatnejšo kulturno stopnjo načitanosti kakor rojaki v Sloveniji, kjer je tedaj še ogromno prostora, ki ga morajo novine in časopisi navezati nase. In v tern dejstvu je težišče pomena in velike vrednosti novinarske razstave, da pronikne v vrzeli nekdanjega šolskega nemškutarske-ga področja naš list, naša beseda In vrne zemlji, kar so tujci stoletja grabili. Štajerski del Slovenije je pokazal že zelo lepe sadove.«
Kako pa je sedaj s Primorskem, ki je pokazalo še v prvih povojnih letih najvišjo kulturno stopnjo? Na to vprašanje je kratko in jasno odgovorila Njeno Veličanstvo Kraljica Marija ko si je ogledala primorski oddelek na novinarski razstavi, z besedami: »Od vsega tega pa danes ni prav nič več!«	_______
Odmevi zborovanja nacističnih inozemskih Nemcev v Stuttgartu v angleškem tisku
V »Freie Stimmen« (Celovec) beremo:
Zborovanje nacističnih inozemskih Nemcev, ki se je vršilo nedavno v Stuttgartu, je našlo v angleškem tisku jako oster odmev. Kakor znano, sta na tem zborovanju med drugimi govorila tudi nemška ministra Neurath in Hess, ki sta v svojih govorih opetovano namigavala na Anglijo in zlasti minister Hess je ostro napadal angleško tajno službo, ki ima svoje mreže razpredene po vsem svetu.
Angleški tisk je živahno reagiral na te napade, med drugimi listi zlasti »Vorkshire Post«, ki med drugim piše, da se mora po govorih, ki so jih imeli oticielni zastopniki Nemčije v Stuttgartu, sklepati, da mora vsak Nemec v inozemstvu postati nosilec antidemokratičnega nacizma in nasprotnik starih liberalnih idej, ki »še vedno strašijo v Angliji in njenih dominijonih.« List ugotavlja. da se nemška impertinenca ni mogla naivnejše zrepenčiti in da pač ni mogoče bolje prikazati nesposobnosti Nemcev v tem pogledu. Kaj bi porekla Nemčija, ako bi Anglija svojim v inozemstvu živečim državljanom hotela naložiti slične dolžnosti kot jih Nemčija nalaga svojim, če pomislimo, da je bilo rotarijsko gibanje v Nemčiji ustavljeno samo radi tega, ker je mednarodnega značaja? Bistveno neugodnejša — nadaljuje list — je bila reakcija v tistih državah, ki niso ločene od Nemčije po vodnem-pasu. kakor na pr. v Švici, Avstriji in Cehoslovaški, v kateri živi nemška manjšina, ki jo tretji rajh izza svojega obstanka narčtno podpihuje k nezadovoljstvu. Dokler se bo nadaljevala politika. ki je prišla tako očitno do izraza v Stuttgartu, je naravno, da se morajo navedene države čutiti zares ogrožene. List zaključuje članek z besedami: »Izza leta 1933 ima nemir v Evropi eno samo korenino, to je strah, da je Nemčija sila, ki ima napadalne namene.«
NOVO DRUŠTVO ZA NJEMAČKE MANJINE U BEČU
Posljednji broj revije »Voix européen-nes« izvješćuje da je u Beču osnovano novo društvo za njemačke manjine »Deutscher Verband zur nationalen Befridung Europas« (Njemački savez za nacionalno smirenje Evrope). Na čelu toga društva se nalaze pretstavnici nekih njemačkih narodnih manjina i to: bivši letonski ministar dr. Paul Schiemann, čehoslovački senator Karl Kostka, načelnik Reichenberga, grada na sjeveru čehoslovačke, jedan svećenik iz poljske gornje šleske i katolički svećenik Emanuel Reichenberg, generalni direktor Narodnog njemačkog katoličkog udruženja u čehoslovačkoj. Prva dvojica pri« padaju demokratima.
To novo društvo se bori protiv nacio-nalsocijalističke propagande i hoće da u raznim državama uspostavi njemačku zajednicu »uznemirenu duhom jedne stranke željne sile«, pa baš radi toga treba probuditi u Nijemcima koji žive u inozemstvu svijest »da svaka narodna grupa ima posebnu zadaću«. To društvo zastupa ovo mišljenje o narodnim manjina:
— Položaj narodnih manjina ovisan je uvijek o momentanoj konjukturi evropske situacije. Narodne manjine koje u narodnom pogledu spadaju državi sa jakom pozicijom, mogu se nadati poboljšanju svoga položaja dok traje jaka pozicija te države. Ako država koja ima svojih manjina van svojih granica ne vrši tako velik upliv na evropsku politiku, ^ada i njezine manjine moraju da se priklone, manjine koje nemaju nikakove matice — države (Lu-žički Srbi na pr.) osudjene su na vječnu nepravdu.
Praktički se ta osnovna politizacija manjinskog pitanja očituje na taj način što se položaj nacionalnih manjina pogoršava u državama koje podržavaju prijateljske odnošaje s maticom-drža-vom tih manjina, a položaj manjina se poboljšava kada zategnuti odnosi medju tim državama pobude jače medjuna-rodni interes za te manjine. Pitanje manjina nije više zadaća tih manjina samih koje se u državi u kojoj se nalaze bore za svoja prava. To nije više problem koji u slučaju potrebe može da bude podnesen pred neki naddržavni forum. To pitanje nije drugo, u borbi medjusobnoj borbi Sila, nego oružje s diplomatskim ciljem, a ne s ciljem narodne pravde.
Suvišno je da se nadodaje da ta politička evolucija mora da dovede do nestanka narodnih manjina. Ako su narodne manjine samo privjesak svoje matere-zemlje one će morati ili da se oslobode i uklope u maticu-državu osvajanjem ili da ih nestane ekonomski, politički i kulturno.
Nova madžarska kulturna društva u Jugoslaviji
U Jankovcima i u čakovcima, u Slavoniji, zauzimanjem dra Leo Deaka, somborskog advokata, osnovana su madžarska kulturna udruženja. Ovo su prvi pokušaji da se madžarski živalj u Slavoniji kulturno organizira.
RUMUNJSKA GIMNAZIJA U VRSCU
Novi Sad, septembra 1937. Deputacija rumunjskih manjina u Jugoslaviji posjetila je vršačkog gradskog načelnika i zamolila ga da grad Vršac ustupi zemljište za gradnju rumunjske gimnazije koja je predvidjena rumunjsko-ju-goslavenskom konvencijom. Naša gimnazija koja je takodjer predvidjena ovom konvencijom već je podignuta u Temišvaru pa je tamošnja gradska općina mnogo izašla u susret. Deputacija je molila da to sada isto izvrši i Vršac.
v 140 letih:
	izvodov	%	strani	%	površina v nr
1797—1918	419,216.051	53,1	3,001.395 075	25	373,175.708
1918—1936	840,840,500	66,9	8,989 900.000	75	1,297.102.696
Prirastek	429,624.440	10,2	5,984.504.335	199	923,926.988
1797—1936	1.260,056.551		11,987.295.665		1,670,273.304
%
22,8
77,2
24.7
OPĆINSKI LIJEČNICI U NAŠIM KRAJEVIMA
Kakav je dr. Dolce u Obrovu
Prirastek v odstotkih je, če primerjamo predvojno stanje s povojnim, za naše razmere ogromen. Ce ga razčlenimo, za-znamuje največji napredek 56% dravska banovina, kjer ie konsum novin posebno na Štajerskem neprimerno naglo naraščal. Primorski Slovenci so po vojni napredovali za 25,8%. izseljenski rojaki v Ameriki za 15,2% na Koroškem za 2,3%. Velik odstotek naraslih strani in porabe papirja po vojni je pripisati močno razvitemu dnevnemu tisku, periodičnim mladinskim publikacijam in strokovnim glasilom.
Ce bi tedaj milijarde strani I" ,z™dov razdelili med prebivalce v Sloveniji, tu pre-
jel vsak Slovenec
izvodov s
_____ 1117
stianmi; od vse porabe papirja, razdeljene na blizu dva milijona vseh Slovencev na svetu, pa bi vsak prejel 41 kg. Preračunano na število prebivalstva v posameznih pokrajinah, odpade na Slovenca v Ameriki 67 kg papirja, na primorskega Slovenca 51 kg, v svobodni Sloveniji 41 kg. na Ko-
Obrov, septembra 1937; Kao što je poznato u našim krajevima postavljeni su općinski liječnici koji imadu da na općinske troškove liječe siromašne. U tu svrhu postavljen je u našoj općini dr. Dolce, inače rodom iz Pule, ali on nije za naš narod liječnik, nego upravo 10.707 ) krvnik, a ujedno i korupucionaš. Hoćemo da navedemo nekoliko slučaja.
On je liječio našeg mladića Dodič Josipa, starog 17 godina i vrlo siromašnog i Dolce je svakog puta, kada je majka Dodićeva došla po medicinu, tražio da mu donese masla, jaja i drugog,. pa da će njezinog sina brzo izlije-
roškem 13 kg. Na Slovenca v Primorju od- j čiti, ali siromašna žena nije mogla da
pade 844 izvodov, na ameriškega izseljenca 766, v Sloveniji 687, na Koroškem 286, S porabljenim papirjem bi v Sloveniji pokrili 911,914.000 m2 zemlje, na Primorskem 392,860.000. v Ameriki 336,900.000, na Koroškem 28,604.000 m2
mu donosi s ve što je on zahtjevao, j er nije imala od kuda i Dolce joj je upropastio sina. Tom mladiću bilo je potrebna hitna operacija jer je bolovao na vodenoj bolesti. Dolce nije htio da ovu operaciju izvede a niti je htio dozvo-
liti da koji drugi liječnik to učini, a niti da se mladića otpremi u bolnicu nije dozvolio. Nekolicina naših ljudi, videći postupak dra Dolcea savjetovali su ovoj ženi da potraži tajno pomoć drugog liječnika. Ona je i učinila, ali ovaj drugi liječnik, kada joj je pregledao sina, konstatirao je neminovnu smrt i to samo nemarom dra Dolcea. Mladić je nakon nekoliko dana podlegao smrti.
Drugi je slučaj kada je liječio jednu našu ženu Imenom Frm Mariju. Nju je za cijeli život unesrećio time što joj je osakatio desnu ruku.
Evo ovakve liječnike imamo mi u našim krajevima. Oni postupaju s nama kao sa afričkim crncima, a da za to ne odgovaraju nikom, a osobito ne u našoj općini, jer dr. Dolce na našoj općini zajedno sa podeštatom vedri i oblači po miloj volji
NASA EMIGRACIJA
Jedno objašnjenje
Novi Sad, 19 septembru 1937. — Od našeg novosadskog suradnika primamo:
Na ilanak pod gornjim naslovom, koji je izašao u posljednjem broju »Istre*, a povodom prvenstvenih utakmica kuglaških klubova, na kojima je učestvovao i K. S. K. »Istra* iz Novog Sada dne 6 septembra o. g., kako to uredništvo u uvodnoj riječi spominje, imam da stavim ovu primjedbu: Članak koji je poslat, odnosno dio članka, koji je »Istra* donijela, ne odnosi ,s e na utakmice kuglaškog Kluba »Istra*, već na proslavu i utakmice nogometnog kluba »Istr a*, koje su istog dana održane u Novom Sodu, t. j. 5 i 6 septembra o. g
Razumljivo je, zašto je kuglaški klub »Istra* baš u ove dane učestvovao na utakmicama, jer su to bile utakmice sa državno prvenstvo i tu se nije dalo ništa promijeniti, a i priredjivači nisu emigranti već Ku-glački savez.
Naše manjšinsko vprašanje
pred mednarodno javnostjo
V času. ko se ie vršil sestanek zastop- med prisotnih Nemcev ali čistokrvnih Ma- stopniku. da imajo Slovenci na Koroškem
ARETACIJA MAREŠJALA, KI JE POVZROČIL TROJE NESREČ DRUŽINI
Reka, septembra 1937. — (Agis). — Kot poročajo iz Voloske, so tamkaj aretirali marešjala finančnih stražnikov, ki je svojčas udaril in aretiral lastnico bufeta, Boštjančičevo. Naš list je o dogodku že poročal, kot tudi o tem, da se je mož aretirane iz obupa obesil, hčerka pa zblaznela. Pred kakšno sodišče bo postavljen in kakšna kazen ga čeka, nam ni nič znanega. Vsekakor je zaslužil občutno kazen, saj je povzročil, lahko re čemo, dve smrti.
MALE VESTI
— Zelo je presenetila baskijsko ljudstvo odredba generala Franca, s katero prepoveduje pod strogo kaznijo rabo njihovega jezika.
— Zastopnik znanega trusta »Snia-Viscosa« je predložil Mussoliniju o možnosti produkcije celuloida, ki bi krila vse potrebe države. Mussolini je načrt sprejel in izdal vse odredbe, da se čim hitreje realizira. Gotovo bo potrebna pri tem velika državna subvencija, ki bo šla predvsem v korist delničarjem te velike družbe.
— V Cagliariju je izvršila policija številne aretacije radi dogodka, ki se je izvršil v neki noči avgusta. Tega dne je namreč nenadoma bil prekinjen elektri čen tok in v temi so neznanci preplavili mesto in zidove s prepovedanimi letki.
— 15 avgusta se je vršil v Parizu kongres mladine v borbi za mir. Na kongresu je bilo zastopanih nad 30 držav z okoli 700 delegati.
— Od 26 milj. hektarov obdelane površine pripada v Italiji le ena četrtina malim kmetičkim gospodarjem, ostalo pa imajo v rokah veleposestniki.
— Pri Ostiji je skupina španskih otrok nastanjena v posebnem taborišču. Sedaj jih pripravljajo za nastop pred Mussolinijem, kjer bodo peli novo pesem »Frecce nere« (črne puščice).
— Subvencija društva »Italia Redenta«. »Italia Redenta« je dobila po posebnem dekretu subvencijo v znesku 2,500.000 lir iz občega rezervnega fonda za nepredvidjene izdatke. Ta šolska družba, ki dela zgolj na ozemlju Julijske Krajine in Južne Tirolske, prejema poleg tega mnogo rednih in izrednih prispevkov od svojih članov, pokrajinskih in občinskih samouprav ter zlasti prispevke od strani prosvetnega ministarstva.
— Mussolini putuje u Berlin vlakom 25 o. mj. a stiže u Berchtesgaden 26 o. mj. Zatim ide u Miinchen. U Berlinu ostaje dva dana, a onda će prisustvovati njemačkim vojnim vježbama. Prije povratka posjetit će opet Hitlera u Berchtesgadenu. Za doček Mussolinija pripreme se nastavljaju, štampa najavljuje vanredne manifestacije. U olimpijskom stadionu govorit će Hitler i Mussolini. Ovaj posljednji isto na njemačkom jeziku.
— Talijanski listovi objavljuju deveti spisak talijanskih »Dobrovoljaca« poginulih u Španiji. U spisku se nalaze imena 306 »legionara.«.
— Brat generala Franca Don Nicolo, koji je bio u Nurbergu, doletio je u Mletke, odakle će dalje u Rim. Njemu se pripisuje važna misija u Njemačkoj ' Italiji -za pomoć španjolskim fašistima.
MILI MOJ KRAJ
Mili moj kraj Gđi si mi ti,
Gdi san kod matere i oca prohođija I prve beside progovorija?
Zač na tebe više sunce ne grija? Kakva je to vražja štrigarija?
A vajk znan da mili moj kraj Ni ni paka ni raj Nego crni zavičaj.
Rude
Ovu pjesmu smo primili od Jednog emigranta koji nije pohadjao nlkakove »veće« žkole, već Jedino pučku školu u Jednom selu srednje Istre. Donosimo Je kao Iskren izraz velikog broja naših ljudi koji u čežnji za svojim zavičajem pokušavaju staviti na papir svole osjećaje. Pjesma nije bez književne vrijednosti, pa Je 1 radi toga donosimo.
nikov evropskih narodnih manjšin je sprožil manjšinsko vprašanje na mednarodnem forumu pred zastopniki 25 držav v Tatran-ski Lomnici na mednarodnopolitični šoli tajnik čsl zunanjega ministrstva g. dr. J. Ch melar, auktor znane knjige o narodnih manjšinah v Srednji Evropi,o kateri smo na tem mestu obširno pisali. Ta izvrstni poznavalec manjšinskih problemov je dokazoval v svojem temeljitem predavanju da je zodovoljitev opravičenih zahtev narodnih manjšin važen pogoj za mirno sožitje podonavsih držav.
Razprava o tem vprašanju v Tatranski Lomnici ie bila tem važnejša, ker kurs. ki ga je priredilo društvo za Zvezo narodov, ni imel uradnega značaja in so se ga lahko udeležili in izražali javno na njem svoje mnjenje tudi zostopniki opozicije iz posameznih držav. Tako se je tukaj slišalo in povedalo marsikaj, kar se sicer ne bi moglo. Prav zato pa je bilo mogoče dobiti na tem tečaju resnično sliko o tem. kako v posameznih državah, presojajo kako zadevo. Važno je bilo torej, če je mogla kaka delegacija prepričati vse udeležence o svojem stališču ali o kaki zadevi svoje države. Tako ni čudno, če je bila večina delegacij po kurirju ali drugače v stalnem stiku s poslaništvi svojih držav v Pragi. V takih razmerah je bilo treba pri razpravi o manjšinskem vprašanju opozoriti tudi na našo narodno bolečino, dasi je bil položaj za nas težaven, ker med prisotnimi petimi Jugoslovani niti belgrajska vseuč. profesorja niti srbska slušatelja nista obvladala manjšinjskega vprašanja.
Slovenec prof. Š. je navezal na izvajanja švicarskega poslanca prof. T h u r e r a, da bi morale imeti narodne .manjšine vse-posvod več pravic, kakor jim jih pripada z ozirom na njihovo število, češ, da je vsaka manjšina slaba že zaradi tega. ker je pač manjšina. Nato je prof. Š. dokazal s konkretnimi primeri in s statističnimi podatki, da imata nemška in madžarska narodna manjšina v Jugoslaviji resnično toliko in še več pravic kakor jih zahteva g. prof. Thurer. Poudaril je, da niti eden iz-
džarov ni mogel očitati Jugoslaviji v njeni manjšinski politiki niti najmanjše nekorektnosti. Narobe, odgovorni politik in budimpeštanski vseuč. profesor, bivši minister Elemer Hantos, je na naše vprašanje javno priznal, da se godi nadžarski manjšini v Jugoslaviji dobro in da je vprav v zadnjem času dobila nove pravice.
Ob napeti pozornosti vse dvorane, ki so ji bila izvajanja odkrivanje do tedaj nepoznanega sveta, je podal kratek nazoren zgodovinski pregled tiste Koroške, ki je bila zibelka slovenske samostojnosti in kjer je bila v vsej deželi slovenščina uradni jezik do 15 stoletja. Priznal je, da je bilo po svetovni vojni Jugoslovanom, pijanim radosti zaradi zedinjenja, mnogo laže dati vse pravice narodnim manjšinam, kakor pa Avstrijcem, ki so vojno izgubili. Zakaj po vsaki nesrečni vojni išče ljudstvo krivcev, često tudi med nedolžnimi. Taki časi niso primerni za preroke pomirjevalne politike; zlasti je bilo tedaj skoraj nemogoče dati vse pravice tisti slovenski narodni manjšini v Avstriji, ki je ori plebiscitu glasovala za Jugoslavijo. Toda sedaj je preteklo od svetovne vojne že skoraj 20 let in v tem času so se znali osvoboditi vojne psihoze celo tisoč let sprti Bolgari in Srbi in je zlasti po zaslugi -mlade bolgarske generacije sklenjena pogodba večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo. Za avstrijsko mlado pokoljenje, ki ne nosi odgovornosti za grehe habsburške monarhije, bi bilo usodno, če bi šlo v narodnostni politiki po njenih napačnih starih poteh. Končal je z željo, naj bi avstrijska mlada generacija, ki prihaja vedno bolj do veljave, odpravila vse tiste krivice, ki jih je naštel in naj bi se tudi z ozirom na slovensko manjšino uresničila izjava prisotnega g. dra Bauerja, da je sedanja avstrijska notranja politika samo šele začetek novega in srečnejšega razvoja. Nato je zahtevalo mnogo govornikov iz nazličnejših pogledov pojasnilo, zakaj ne uvede Avstrija demokracije in zakaj ne dovoli vsaj polagoma svobode socialnim demokratom, ki so najhujši nasprotniki nacizma. V obrambi avstrijske politike je odgovoril g. dr. Bauer slovenskemu za-
šole, a da jih mnogo Slovencev noče obiskovati Da bi popravil dr. Bauerjeva izvajanja, se je zopet oglasil slovenski zastopnik in orisal pogubni vpliv utrakvističnih šol ter podal dejansko sliko koroškega šolstva. Ce bi vzgajala Jugoslavija otroke nemške manjšine v takem duhu kakor Avstrija slovenske, potem bi čez dvajset lei doživel tudi g. dr. Bauer, da nemški starši ne bi hoteli pošiljati svojih otrok v nemške šole. Z zgodovinskimi in psihološkimi razlogi je utemeljeval radikalizem in fanatizem narodnih odpadnikov ter dokazal, da germanizirani Slovenci morajo biti v Avstriji nujno hitlerjanci, četudi se jih nekaj iz oportunističnih razlogov priključi domovinski fronti. Tista Avstrija, ki se ponaša, da je zaustavila prodiranje nacizma na svojih mejah, si na svojih prsih sama redi hit-lerjance z germaniziranjem Slovencev. Zato je v interesu ne samo Avstrije, ampak tudi celotne evropske demokratije. da se neha ponemčevanje slovenske narodne manjšine.
EMIGRANTI
kupujte samo u t r godinama naših rodjaka, koji oglašuju u »Istri«!
Pohadjajte gostione i kavane naših oglašivača i služite se kod onih obrtnika, koji reklamiraju u našem listu.
Time pomažete svoju štam-
Čudna zarazna bolest u Javorju
Cijelo selo u vrlo strogoj kontumaciji
Javorje, septembra 1937; Kod nas pojavila jedna vrst bolesti od koje ljudi u najkraće vrijeme umiru. U vremenu od tri do četiri dana je čovjek zdrav i mrtav. Unatrag nekoliko dana u našim je selu umrlo od ove bolesti već deset osoba, i to većim dijelom ženske. Uza sve nastojanje liječnika da se nekako spriječi daljnje širenje ove bolesti, bolest se širi, a zbog oapsnosti da se ova bolest ne prenese i na druga nama susjedna sela, cijelo je naše selo
blnjerima, tako da nitko ne smije izaći, a niti unići u selo.
U velikom smo strahu zbog ovog do-gadjaja, jer ako bude duže vremena potrajala ova bolest, i ako bude selo ovako zatvoreno, narod će u njemu početi umirati ne samo od ove bolesti nego i od gladi.
Op. ur. — Ovu vijest smo primili iz okolice Javorja, ali je objavljeno sa rezervom, jer osim ove vijesti nemamo s nikakove druge strane obavijesti da se
zatvoreno. Straženo je naokolo sa kara-ta kuga zaista pojavila u tom selu.
ITALIJANSKO,NEMŠKI FILM
»Ein Volk vom Mittelmeer bis zur Adria« — »En narod od Sredozemskega morja do Jadrana«, te besede spregovori v znanem italijansko-nemškem filmu »Condottieri« glavni junak Giovani. Pri nas je film, ki vsebuje prazne konjeniške in pešačke parade, poln praznote, za katerega je vsaka kritika tudi v naj-slabšem smislu nepotrebna, čeprav ga je režiral znani Trenker, navduševal in celo časopisi so ga hvalili. Na češkem so film izžvižgali...
Kako se otepajo delavcev
V Rimu je neki oče številne družine prišel k sindikatu in prosil za delo. Utemeljeval je prošnjo, da mora vzdrževati veliko družino, ki bo morala sicer stradali od lakote. Toda na sindikatu niso bili pripravljeni ga poslušali ter so ga kratkomalo odvrnili z izgovorom, da ne morejo podeliti nobene zaposlitve, ker te pridejo v poštev samo za one, ki so prišit iz Afrike. Toda ravno tiste dni se je vrnil iz Afrike njegov sin in je tam zaprosil za delo. Toda sindikat ga je zavrnil z utemeljitvijo, da dobe delo samo očetje, posebno če imajo številno družino. To je njegovega očeta silno ujezilo in se je ponovno podal na sindikat, kjer je prišlo dejansko do pretepa, ki so se ga udeležili tudi drugi delavci ki so prišli prosit dela. (Agi s).
ŽENSKE
ZA VZHODNO AFRIKO
Trst, sept. 1937. — Rimska vlada s s silo bori proti križanju domačega prebivalstva v Abesiniji s tamkaj naseljenimi ali službujočimi Italijani. Zato je določila ob čutne kazni za one, ki bi se prekršili proti temu. Vlada gre tudi v vsakem pogledu na roko onim, ki nameravajo poklicati k sebi ženo ali zaročenko. V zadnjem času so odredili, da smejo v Vzhodno Afriko tudi uradnice, bolničarke, prodajalke in podobno, Sedaj pa so dobili ženski fašji nalogo, da organizirajo posebne tečaje za žene in dekleta, ki se nameravajo podati v Abeslni-jo in se tam ustaliti. Zenskim fašjem je poverjena tudi propaganda v tem pogledu. Tržaški fašjo bo v drugi polovici septembra priredil tak tečaj. Ker hoče pozanimati za to tudi naša dekleta z dežele, se bo tečaj vršil ob takih urah, da se ga bodo lahko tudi ta dekleta udeleževala.
NAREDBA O POTAPLJANJU RUSKIH BRODOVA
»Petit Parislen« javlja iz Londona da tamošnjim diplomatskim krugovima kruže vijesti prema kojima je vlada Sovjetske Rusije poslala francuskoj vladi faksimil jedne naredbe talijanskog ministra mornarice kojom se naredjuje komandantima talijanskih podmornica da bez prethodne opomene potope sve sovjetske parobrode koji prenose robi preko Sredozemnog mora u pravcu španjolskih luka.
KAZNE ZA KRIJUMČARENJE
Golac, septembra 1937. Mršnik Anton, otac troje djece, osudjen je na tri godine zatvora i na novčanu globu od 1.500 lira, a Ivančič Dragutin, neoženjen koji ima staru i bolesnu majku osudjen je na tri i pol godine zatvora. Osudjen! su radi kriumčarenja iz Riječke slobodne zone. U ovim našim krajevima naše se ljude za najmanju sitnicu kažnjava velikim globama i to s razloga što su uvidjeli da nas drukčije ne mogu uništlt, jer smo odviše tvrdi, pa nas nastoje uništiti materijalno.
Brošura Mussolinija o Janu Husu
Medju književne rijetkosti spada u Italiji brošura »Giovanni Huss il Veridico* (Ivan Huss, muž istine), koju je godine 1913 izdao Mussolini. U predgovoru preveo je husitsku himnu »Vi božji borci...*, i na-glašuje da knjižica treba kod čitalaca pobuditi mržnju protiv svake vrsti duhovne i svjetske tiranije. Sada je ta knjižica u Italiji zabranjena.
PARTIJA...
a
ITALIJA IN TURISTI
Eden najvažnejišh dohodkov Italije, ako ne glavni, je denar, ki ga zapravijo v nji turisti iz vseh krajev svela. Ako b>. države, iz katerih prihaja v Italijo največ izletnikov, začele s propagando proti obiskom svojih državljanov v Mussolinijevo deželo, bi sr. ji s lem smrtno zamerile. Ampak glasilo italijanskega fašizma »R e g im e Fascila* bičai tiste Italijane, ki hodijo na obiske v Francijo, češ, Italija ima dovolj letovišč in zanimivosti, da jih Italijanom ni treba iskati v Franciji in drugod, zato naj zapravijo svoj denar doma, ne pa r inozemstvu. »Regime Fascila* poziva vlado, da naj ne izda polnega Visla nobenemu Italijanu, k* hoče v inozemstvo radi zabave.
600.000 EMIGRANATA U SVIJETU
ženeva, 19 septembra. (Havas). — četvrta komisija vijeća Društva naroda raspravljala je jučer o nekim partijama budžeta Društva naroda, dok je peta komisija vijećala o osnivanju biroa Društva naroda za Daleki Istok, šesta komisija proučavala je problem političkih emigranata. Kako je poznato skupština Društva naroda zaključila Je 1936 god-ukidanje Nansenovog ureda, ali su pri tom mnogi delegati istakli, da Je problem političkih emigranata i dalje vrlo ozbiljan i da Društvo naroda ne može da se dezinteresira u tom pitanju, Francuski delegat predložio je da se bez obzira na rasu i vjeru pruži pomoć 600 hi" ljada emigranata, koliko ih ima na svijetu. Francuski delegat jé požalio, §t0 su pojedine vlade i suviše neaktivne « provodjenju konvencija o emigrantim3-i istakao je da Je Francuska jedina zemlja, koja je pored Norveške Izdal» Nansenove poštanske marke.
Ima nas, dakle, lijep broj...
DVOJNI JUBILEJ IDRIJSKEGA DEKANA
MSGRA. MIHAELA ARKA
Ljubljana, septembra 1937. (Agis). Prostor pred idrijskim župniščem je v soboto zvečer, 18. t. m. oživel. Zbralo se je veliko število Idrijčanov, ki so hoteli prisostvovati podoknici cerkvenih pevcev v čast osamdesetletnici mestnega župnika in dekana. Mogočna pesem je zaorila v dokaz globoke ljubezni in hvaležnosti faranov do svojega dušnega voditelja, ki jim pastiru j e že štiridest let. Drugi dan je slavljenec opravil pontlfikalno mašo ob asistenci številne duhovščine, ki je prispela iz najrazličnejših krajev to in onstran meje. Mogočen pevski zbor in orkester, sestavljen iz bivših članov raznih idrijskih društev, je izvajal veličastno Wagnerjevo mašo in tako povzdignil cerkveno svečanost. Tudi pri tej priliki je bilo opaziti kako zelo je slavljenec priljubljen med prebivalstvom, ki je napolnilo do zadnjega kotička sicer prostorno farno cerkev. Proslava tega jubileja se sicer ni vršila v obsegu, kot bi bilo želeti in kakršnega je slavljenec zaslužil, vendar bo ostala vsem v neizbrisnem spominu.
Msgr. Mihael Arko je 19. septembra t. 1. dopolnil svoj osemdeseti rojstni dan in štiridesetletnico svojega službovanja v Idriji.
Slavljenec se je rodil 19. septembra 1857 Zapotoku pri Sodražici na Dolenjskem, gimnazijo in bogoslovne študije je dovršil v Ljubljani, novo mašo pa je kot tretjeletnik pel 19. septembra 1880. Služboval je najprej kot kaplan v Škofji Loki, potem pa ves čas do danes v krajih, ki so prišli pod Italijo, tako v Hre-novicah pri Postojni, v šturi j ah pri Ajdovščini ter zadnjih štirideset let v Idriji, kamor je bil imenovan kot dekan 7. julija 1897.
čeravno ni slavljenec po rojstvu naš ožji rojak, vendar se je znašel med našim ljudstvom, ga vzljubil tako, kakor ono njega. Njegova močna volja, kremenit značaj in dobrosrčnost so ga vodili v njegovem velikem delu, ki ga je storil za naše ljudstvo, zlasti pa še za Idrijčane in idrijske rudarje posebej. Ni bil samo duhovnik, ampak tudi nad vse vnet prosvetni in gospodarski delavec. Njegovo delo je bilo zlasti vsestransko in ■ obilno, ko je prišel v Idrijo. Kot dušni Pastir se je zavzel za razne verske organizacije in jih ustanavljal. Organiziral je cerkveni pevski zbor, kar mu sicer ni delalo težkoč, kajti Idrijčani so znani kot veliki ljubitelji glasbe in petja. Ustanovil in vodil je Vincencij ovo družbo, Posvetil pa je posebno pažnjo tudi prosvetni in narodni vzgoji občanov, zato je bil iniciator ustanovitve Katoliške delavske družbe, ki jo je vsa leta vodil; Ustanovil je rudarsko nabavljalno zadrugo (»Zadruga«), kjer je deloval kot odbornik, sodeloval pa je tudi kot odbornik pri Ljudski posojilnici. Ravno tako kot za cerkveno se je zavzemal za dvig narodne pesmi in glasbe. V okrilju Kat. del. družbe je ustanovil mogočen pevski zbor, organiziral godbo na lok, po vojni pa tudi godbo na pihala s katerimi je prirejal po večkrat na leto uspele in zelo dobro obiskovane koncerte. Posebno znani so bili vsakoletni cecilijanski koncerti in težke orkestralne maše. Nekoč se je visoki avstrijski uradnik izrazil, da ne bi verjel, kako visoko se je rudar povzpel v kulturnem pogledu, če ne bi na lastna ušesa slišal izvajanje zbora. Radi svoje dovršenosti je bil njegov zbor znan daleč preko meje idrijskega okraja, saj je nastopal celo v Rimu leta 1909 In 1913 in tudi na raznih predvojnih katoliških shodih po Sloveniji. Po svetovni vojni je organiziral izlete v razne okolišne kraje, vsem pevcem pa bo ostal v neizbrisnem spominu prvi povojni izlet da Sv. Goro pri Gorici, ki je bil posvečen spominu v vojni padlim članom 2bora.
Bil je prijatelj in sodelavec pokojne-' Sa dr. Evang. Kreka in je imel vedno Sloboko razumevanje za delavska vprašanja, ki so posebno v Idriji — v našem dajvečjem delavskem centru — bila ve-čdo pereča.
Med svetovno vojno se je trudil kar
bilo v njegovi moči, da bi omilil bedo delavstvu in po njegovem posredovanju ja bila mnogokrat nakazana v danih izmerah možna pošiljka živil. Med ^ojno je skušal tudi vplivati na odločajoče faktorje, da bi omilili bedne razbere, v katerih so se nahajali Italijanki ujetniki, nastanjeni v Idriji.
, Radi svoje velike delavnosti in po-ktvovalnosti v dobrobit župljanov in tele okolice je bil leta 1901 izvoljen za Poslanca v kranjski deželni zbor, kjer
premnogokrat imel vodilno besedo v ;*žnih vprašanjih, čeprav njegovo ime kdt skromnosti ni bilo nikoli omenjeno.
* Kot vsestranski kulturni delavec Je ^deloval tudi pri raznih listih pred yoino in po vojni. V drugi polovici preteklega stoletja je odločilno posegel v ®danje katoliško gibanje na Slovenskem, A Pri reorganizaciji »Slovenca«. Bil je iw 0 agilen dopisnik takratnih posvetnih :n stanovskih listov. Po vojni je zlasti ^deloval pri tržaški »Edinosti« in »Go-».ki straži«. Posebno so znani njegovi J?.nki o zgodovini Idrije in 'drijskega "diiika, ki so izhajali kot podlistki v
TATOVI SO OBISKALI POŠTO IN CERKEV V PODGORI
Gorica, septembra 1937. (Agis). — S ponarejenimi ključi ali z vitrihom se je posrečilo tatovom, da so se vtihotapili v župno cerkev, kjer so se spravili takoj nad skrinjico za milodare in na tabernakelj. Odnesli so 20 lir in en kelih. Po izvršeni tatvini so neznanci izginili ne da bi pustili za seboj kakršnokoli sled. Vendar pa so v Podgori izvršili ponoven obisk v poštnem uradu, v katerega so udrli skozi glavna vrata. Takoj so vzeli na piko glavno blagajno, ki so jo brez
uspeha skušali odpreti. Ko so videli, da so njihovi napori brezuspešni, so opustili brezplodno delo in so kovinsko blagajno, ki je bila privezana k zidu z debelo železno verigo raje odnesli na miren kraj. Njihov uspeh pa je bil zelo majhen, ker je bilo v blagajni le nekaj kolkov in upravnih okrožnic. Karabiner-ji iz Podgore, ki so bili o obeh tatvinah takoj obveščeni, so takoj ukrenili vse, da bi iztaknili vlomilce.
PO SPORAZUMU
Št. Peter na Krasu, septembra 1937. (Agis). — Z začetkom šolskega leta se bodo vrnili v vasi med naše ljudstvo italijanski učitelji, ki so povečini prava nadloga našemu človeku. Med počitnicami so imeli pred njim mir, lahko so poslušali radio po lastni želji in volji in se zlasti radi ustavljali pri ljubljanski radiooddajni postaji. Zdaj bodo spet za to prikrajšani, kajti Bog ne daj, da bi se učitelj pojavil takrat v hiši, ko domači poslušajo radio Ljubljana. To bi bilo zamere in klevet in sovraštva, izključena pa ni tudi ovadba pristojnim oblastem. Tako namreč po sporazumu!
Tudi to po sporazumu!
NOV KONFINIRANEC Trst, sept. 1937. Pod pretvezo, da je propagiral komunizem, le konilnacljska komisija pri tržaški prefekturi obsodila kamnoseka Antona Boneto iz Sežane na 5 let pregnanstva.	______
NOVICE IZ KANALA %
Kanal, sept. 1937. — V Kanalu so po-siavik Vsok drog za zastavo v spomin na ustanovitev imperija. Na to misel je prišel tamošnji podeštat inž. Casanego. Verjetno je, da bodo sledili temu zgledu še drugi podeštatje v slovenskih krajih, tako da bodo imeli fašisti zopet lahko povod, nastopa ti proti slovenskemu prebivalstvu.
*
Sorodnika pokojnega generala Škodnika, ki je bil doma iz Kanala, so darovali ka-nalcem 200 knjig in omaro zanje. Seveda so knjige samo italijanske.
POTREBNA KOREKTURA
Na članak »Pedesetgodišnjica Josipa Bazelija«, koji je izašao u prošlom broju, primili smo ovo pismo od jednog čovjeka koji je u Puli živio i radio duže vremena, a naročito aktivno za vrijeme rata. U želji da budemo objektivni, donosimo te retke, pa nam je stalo da se shvate jedino kao dobronamjerna korektura.
Pročitao sam pažljivo u »Istri« članak g. Josipu Bazeliju, pa mislim, da su vam se i nehotice potkrale neke netačnosti. Nemam ništa protiv toga da se piše o zaslužnim ljudima, naročito prigodom raznih jubileja, ali nije dobro nikada stvari pretjeravati. Iz »Istre« će se jedan put pisati povijest, pa u želji da se one, koji ne budu lično poznavali ljude i prilike, ne dovede nehotice u bludnju, treba već sada paziti na tačnost.
Gospodin Bazell je zaista bio vrijedan i zaslužan, ali ste pogrešno informirani da je g. Bazeli pokrenuo pitanje osnivanja hr vatske gimnazije u Puli. Istina je da je Bazeli vodio brigu o sakupljenom novcu tu svrhu, a slično je i sa akcijom za otva; ranje državne hrvatske pučke škole u Puli U »Hrvatskom listu« djelovao je g. Bazeli kao knjigovodja.
Molim da ne shvatite ovo kao zamjerke nikome, već jedino onako kao što je napisano: s namjerom da se neki detalji naše povijesti korigiraju i napominjem da visoko poštujem g. Bazelija i da ovo nije napisano radi njega, već jedino radi toga da bi se utvrdila istina o nekim za nas neobično važnim dogodjajima, istina, koju bi do pedesetak godina bilo teže ustvrditi.
NAŠI POKOJNIKI J
t BRADAČ ANA
V nedeljo, dne 19 t.
pokopali v Istri dobro in posest-je dočakala
m. so
Kačičah pri Divači na Krasu in poznano ugledno gostilničarko nico go. Bradač Ano, ki častno starost 85 let.
Poleg velikega števila domačinov so jo spremili na zadnji poti tudi vsi njeni sinovi in kčerke. ki živijo točasno v treh državah. (Jugoslaviji, Italiji in Avstriji).
V	dobrem spominu bo ostala zlasti revežem, katere ni nikoli odslovila od svoje hiše praznih rok.
♦
t ANTON DOBLANOVIĆ
U Smoljancima u Istri umro je 18 o. mj. Anion Doblanović u starosti od 76 godina. Pokojnik je otac odbornika društva »Istra« Zagrebu g. Ante Doblanovića.
Pokojniku bila laka istarska gruda, a sinu Anti naše toplo saučešče.
*
V	Ljubljani je umrla v visoki starosti 86 let naša rojakinja Marija Geržinič, rojena Legovič. Za njo žalujejo trije sinovi in hčerka Josiplna, por. Bačič. — (Agis).
V	Ljubljani je umrl naš rojak Do-minco Albert, šolski upravitelj v pokoju v 73 letu starosti. Naj mu bo lahka zemlja. Preostalim naše sožalje. _ (Agis).
*
V	Trnovem pri Ilirski Bistrici je 28. avgusta t. 1. umrl v 73 letu starosti Anton Bobek, bivši gozdni čuvaj komisije za pogozdovanje Krasa. Za njim žaluje žena in štirja odrasti! otroci. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje!
*
Radi zavratne jetike in brezupnih gmotnih razmer Je skočil dne 21. t. m. v Ljubljanico naš rojak Lojze Jereb, star 40 let, doma iz Idrije, in utonil. Bolezen sl je nakopal v letih brezposelnosti in ker ni imel nujne zdravniške pomoči na razpolago se je tako hitro razvijala, da mu ni bilo več pomoči. Tega se je sam dobro zavedal, in ga je mučilo iz dneva v dnev, dokler ni danes obupal nad življenjem. Sorodnikom naše sožalje! — (Agis).
RADI OBILNEGA DEŽJA SO NASTALE POPLAVE
Klana, septembra 1937. — (Agis). V teh dneh je bilo pri nas zelo veliko dežja. Nad Gomancem se je utrgal oblak tako, da eo bili naenkrat vsi potoki in hudourniki polni vode, ki je drla v Reko. Nastala je poplava, ki je v Zabičah in Trebčanah napravila veliko škodo, pa tudi v drugih krajih po dolini ob Reki.
PREPOVEDANO SLOVENSKO PETJE
T r s t, sept. 1937. Podeštat v Rihember-ku ie sklical v torek 7 septembra vse go-stlničarje in jim je javil da prepoveduje slovensko petje po gostilnah.
»Edinosti«. To njegovo veliko in važno delo, ki je ohranilo in zbralo mnogo zanimivega in važnega zgodovinskega materiala, ki bi sicer šlo v pozabljenje, kajti izvirni dokumenti iz idrijskega arhiva se počasi zgubljajo, so hvaležni idrijski župljani izdali v posebni knjigi ob jubilantovi zlati maši leta 1931.
Bil je med onimi, ki so sprožili misel za ustanovitev srednje šole v Idriji, čeprav se je zavzemal, kar je razumljivo, za gimnazijo in ne za realko. Po njegovem prizadevanju se je v Idriji ohranila marsikatera lepa navada, posebno v cerkvenem oziru, na pr. velikonočne jutranjice (matutinum), ki se izvajajo s sodelovanjem celotnega pevskega zbora le še v Idriji in menda v ljubljanski stolnici itd.
Po vojni je kakor za mnoge druge, tudi za njega nastala povsem nova doba. Sicer je prav v tej dobi društveno življenje, katerega duša je bil jubilant, v nekaterih smereh poseglo svoj višek, naj omenimo le razne dramatske in druga, pošebno pa pevske prireditve, toda leta 1927 je to življenje ugasnilo^ Sad njegovega dolgoletnega truda je bil uničen. Po smrti »idrijskega Kreka« kateheta Oswalda, svojega soborca, je ostal med svojim ljudstvom povsem osamljen. Delo pri cerkvenem zboru je prepustil mlajšim možem, ker mu visoka starost in
huda bolezen ne dovoljujeta večjega napora in ga večkrat za daljšo dobo prikleneta na bolniško posteljo, vendar se še vedno živo zanima za petje in sploh vse, kar se dogaja v njegovi župniji.
V povojnem času je bil na idrijski realki član profesorskega zbora, kjer je poučeval verouk do prisilne ukinitve zavoda. Za svoje vsestranske zasluge je bil odlikovan z naslovom duhovnega svetnika in tajnega papeževega komor nika.
Vsak človek sl s svojim delom piše sodbo. Na temelju večno vladajočih etičnih načel se je slavljenec neustrašeno boril in deloval v sološno korist Izrečenega mu ljudstva; sedaj ko pod težo starosti in razmer zapušča torišče svojega delovanja lahko pač z vedrim očesom in zadovoljstvom gleda na sad svojega dela; vsepolno svetlih zmag je v njem vtisnjeno pa tudi bridkih doživetij, ko mu vsled nerazumevanja okolice kako delo ni uspelo, kot se pač vsakemu borilcu dogaja v neprestanem in spremipjajočem se ritmu življenja. Za njim bo ostala neizbrisna sled, ki jo je v tej dolgi dobi zarezal s svojim delom tn snovanjem.
Dal Bog, da bi v zasluženem miru preživel častitljivo starost, to so naše iskrene želje' slavljencu ob njegovem dvojnem jubilej ul
DROBNE VESTI IZ NAŠE DEŽELE
— Ozeljan pri Gorici. 26 letni Ivan Gruden je kopal in pri tem zadel z motiko ob vojni izstrelek, ki se je razpočil in prizadejal Grudnu težke rane na levi roki in desni nogi, da so ga morali prepeljati v goriško bolnico.
— Šempas. Mirko Oberdank, star 14 let, je našel še nerazstreljeno granato ki se mu je razpočila in ga ranila.
— Gorica. Mestna občina je sklenila najeti 1,000.000 posojila pri goriškem Montu. Posojilo naj bi se porabilo za kritje nove bolnišnice na šentpeterski cesti.
— Vodnjan. Bačin Anton, 41 godinu star, je tako nesretno pao iz kola da si je slomio ruke i zadobio potres mozga.
-	Trst. Tržaške delavske zadruge so dobile komisarja Hugona Trevlsinija. Dosedanji predsednik dr. Matteucci je podal ostavko.
-	Renče. Mrtvega so našli na polju Josipa Vičiča, ki ga je zadela pri drtu kap.
— Rihemberk. Občinska uprava je je najela pri goriški mestni hranilnici posojilo v znesku 44.000 lir, ki ga je goriški pokrajinski svet že odobril.
-	Sv. Križ nad Trstom. Smrtno seje ponesrečil SOletni Ivan Tence, ki ga je pregazil vlak, ko je hotel preko želežni-ške proge.
-	V Gorici se je v ul. Vittorio Veneto 14 septembra pojavil požar, ki je uničil mizarsko delavnico Francu Pavšiču in je grozil, da se bo razširil na sosednja poslopja. Gasilci, ki so prišli na lice mesta, so požar takoj pogasili. Pavšič trpi kljub temu 1.000 lir škode, ki pa je pokrita s zavarovalnico.
— Kobarid — Zaradi tatvine so bili ovaj eni Ivančič Dominik in Alojz Lazzaroni, oba iz Kobarida. Zaradi laži pa so morali pred sodišče, ovajeni od ka-rabinerjev iz Tolmina, Skubin Ivan, star 74 let, in Tereza Ivančič, stara 62 let.
— Sovodnje. - Tihotapstvo tobaka je spravilo v zapor 201etnega Pije Franca iz Sovodenj, pri katerem so našli pri preiskavi večjo količino tobaka, saharina in ostalega, kar je prinesel tajno iz Jugoslavije. Z njim je moral v zapor tudi 191etni Mladenič.
-	Naš rojak, jezuit Janez Erlich, star 27 let, doma iz žabnice pod Sv. Vi-šarji, odpotuje v mesecu oktobru kot misionar v Indijo. — (Agis).
— Izdatki za javna dela so pričeli v Julijski Krajini v zadnjem času vidno nazadovati. Po statistiki so znašali redni in izredni izdatki v 1. 1935 21.30 miljo-nov, L 1936 20.6 miljonov, letos v juniju pa le 1,6 v primeri z lanskim junijem 2,4.
— Iz reške ladjedelnice so spustili v
morje rušilec »Liro« v prisotnosti številnih zastopnikov oblasti.
— Jubilej najveće pomorske pobjede Hrvata proslavljen je bio u subotu pred Makarskom, gdje je ujedno bio i pomen palim junacima. Ovu pobjedu su izvojevan Hrvati 1050 godine nad Mlečani-ma, kad je poginuo i mletački dužd Petar Candiano.
-	»Daily Telegraph« donosi senzacionalnu vijest iz Berlina, da ondje opet rade na raspadu. Male antante time, što se pokušava Austriju, Madžarsku i Jugoslaviju privesti k osovini Rim—Berlin.
— Po naši deželi razsaja med živino težka kužna bolezen na spolovilih. Škodo, ki je prizadela kmetovalcem, je Izredno velika in vsi pričekujejo od oblasti, da bodo storile vse, da se bolezen čimbolj omeji.
— Ker ie hotel brez dovoljenja preko meje. je bil Venceslav Kobal iz Cerknega obsojen na 3 mesece zapora in 2000 lir globe.
— V Buenos Airesu je 30 avgusta umrla Olga Harič roj. Lozar, doma iz Vrtovina na Vipavskem. Poleg moža zapušča dva otročička. — Iz Vrtovina je tudi komaj 141et stara Rastica Kandus. ki je tudi umrla v Buenos Airesu.
— Pretekli teden se je peljalo skozi Ljubljano okoli 220 italijanskih delavcev, članov italijanske delavske zveze Iz Rima. Peljali so se v Budimpešto.
— V Argentiniji je umrl po daljši bolezni pretekli mesec Josip Komel iz Gorice, ki zapušča doma ženo in sedem let staro hčerko, ki sta se pred dvema letoma vrnili v domovino.
-	30.000 nemških delavcev bo prišlo v Italijo na obisk.
U FOND
„JSTItJE”
Kobal Franjo, Zagreb ... D 6 — U prošlom broju objavljeno . D 41.460.60
Ukupno D 41.466.60
i
GOSTIONICA „MORSKI VAL"
PetrJnjska ul. 29
Sastajalište Istrana!
Dobra domača i prima exportna dalmatinska vina. — Dobra domača košta kao 1 morske ribe. — Moderna zimska kuglana, biljar, šuaps 1 trešet karte 1 t. d.
Preporuea se za posjet
STIBILJ STANKO
VIJESTI IZ ORGANIZACIJA IZ DRUŠTVA ))ISTRA(( u ZAGREBU
ZERJAVIĆEVA ULICA BROJ 7.
V'eie usmene novine
priredjuje Omladinska sekcija u subotu 25 o. mj. u 8 sati naveče (tačno) u Socijalnom ot-sjeku na Trežnjcvkl, Mošćenička 16.
Pozivamo svu omladinu da prisustvuje Usmenim novinama u što većem broju i da do-dje tačno na vrijeme.
Program je biran i raznolik.
IZLET OMLAD. SEKCIJE NA ŠUPLJE STIJENE Omladinska sekcija društva »Istra« u Zagrebu priredjuje u nedjelju dne 26 septem ira izlet na šuplje Stijene
Polazak sa Jelačićevog trga u 6 i po sati ujutro, odnosno sa Zvijezde u 7 sati ujutro.
Napominje se, da je to posljednji izlet u ciklusu izleta omladinske sekcije.
NAŠA DJECA U MAKSIMIRU U nedjelju su naši omladinci i omladinke, članovi Omladinske sekcije poveli dvadeset 1 šestero emigrantske djece sa Trešnjevke u Maksimir i Zoološki vrt. K njima se kod Maksimira pridružila grupica djece sa Svetica.
Veselju naših mališana nije bilo kraja. U pjesmi i veselom razgovoru vrijeme je brzo proteklo. Omladinke i omladinci zahvaljuju dječjim roditeljima, što su im povjerili svoju djecu i nastojat će i u buduće pružiti veselje našoj djeci — našoj najmladjoj uzdanici.
MENZA ISTARSKOG AKADEMSKOG KLUBA
Na vratima smo nove školske godine od koje mnogo očekujemo. Mi istarski akademičari, osudjeni da se hranimo po različitim menzama i kojekakvom hranom, odlučili smo da ponovno otvorimo našu menzu, koja Je prestala sa radom na početku ferija. Menza je igrala a i igrat će veliku ulogu u uspješnom napredovanju u studijama naših članova — hranilo se naime u njoj cijelo članstvo uz najpovoljnije uvjete. Zato se ovim putem o-braćamo, sa toplom molbom, na cijelu istarsku i ostalu emigrantsku Javnost, da nam ponovno priskoči u pomoć svojim obolom i time pomogne svome naraštalu da dodje do cilja — uspješnog završetka studija. — Izražavajući veliku zahvalnost za prošlogodišnji odaziv topio se preporučujemo I ove godine te se unaprijed zahvaljujemo 1 očekujemo pomoć.
*
Darovali su za menzu »Istarskog akademskog kluba« ova gospoda: Dr. Fran Brnčlć Din 300.—: Bulć Fran Din oO.—; Ceh Ante Din 100.—; Prof. Dr. Srećko Zuglla Din 100; Fran Bat Din 50.—.
Plemenitim darovateljima najljepše se zahvaljujemo. — Odbor.
ČLANSKI SASTANAK U DRUŠTVU »OBJEM« U NOVOM SADU
Novi Sad, 20 sept. 1937. U subotu, dne 18. o. mj. održan je u Novom Sadu članski sastanak emigrantskog društva »ORJEM«, koji je bio u punom broju posjećen.
Na tom sastanku došla je do Izražaja puna suglasnost svih članova »Orjema« l Jedinstveni pogled na sadašnju situaciju.
Na sastanku odred jene su direktive daljnjeg rada organizacije, koje se u svemu slažu sa njenim programom, zadatkom i ideologijom savjesnog emigranta.
Tokom sastanka vladala je savršena har monija 1 razumijevanje prisutnih, što dokazuje svijest i Istovetnost pogleda na probleme 1 zadatke koji se nameću za naš zavičaj.
Naročito lijepo su članovima objasnili sadašnje prilike pretsjednlk g. V. Bronzin, nadalje g. A. Modrušan iz Srbobrana, koji je govorio o emigrantskoj dužnosti spram naše braće, tajnik g. L. Juričić i ostali.
Razgovori su nastavljeni 1 sutredan, u nedjelju prije podne, kada su donešenl 1 prl-
hvaćeni vrlo važni zaključci za budući rad organizacije. Prihvaćen je predlog, da članstvo »Orjema« učini uskoro posjetu našoj koloniji u Vrdnlk, gdje živi više članova organizacije.
Valja Još Istaći, da su tom sastanku prisustvovali i brojni članovi iz provincije. ČLANSKI SESTANEK »TABORA« V KAMNIKU
Kamnik, 21. IX 1937. — V nedeljo 19. t. m. je imelo naše društvo »Tabor« v Kamniku svoj običajni članski sestanek v Radomljah v prostorih g. Sršena. Slabo vreme in pogreb domačina ppk. Cerarja v Doimžalah sta zadržala mnogo članov doma; vendar bi bilo želeti večjo udeležbo članstva na sličnih sestankih, kjer se najprikladnejše pomenimo o naših emigrantskih zadevah in kjer pa tudi najlažje zadostimo svoji obveznosti napram društvu. Odkod naj pričakujemo še podpore, če bomp malobrižni v naših vrstah?! Torej več zanimanja in večje udeležbe drugič! Za vzgled nam naj bodo brata Pičulin, katera sta v slabem deževnem vremenu prišla na ta sestanek od dalnjih Vodic, ter nam s tem dala vzgled resnega pojmovanja naših dolžnosti.
Po pozdravu navzočih je tovariš predsednik Peterlin komemoriral smrt velikega državnika, osvoboditelja Cehoslovačke in njo prvega prezidenta, iskrenega našega Jugoslovanskega prijatelja, dr. Tomaša G Masaryka. Po tro-kratnem »slava mu!« smo se isto tako spomnili vseh žrtev iz zasedenega ozemlja, ter nato poslušali predavanje o bazoviški tragediji.
V svobodnem razgovoru, ki se je nato razvil nam je tov. predsednik naznanil veselo vest, da nas v mesecu oktobru obišče naš zvezni predsednik dr. I. M. C o k, kakor nam je obljubil na dan odkritja Simon Gregorčičevega spomenika v Ljubljani. Na ta obisk našega predsednika že sedaj opozarjamo vse članstvo na obvezno udeležbo.
Obenem opozarjamo članstvo na njihove skromne prispevke, kateri spravljajo našega blagajnika v zadrego.
Zahvala »Soče« Matice v Ljubljani
Društvo »Soča« Matica v Ljubljani se ob zaključku akcije za odkritev Simon Gregorčičevega spomenika Iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkolisibodl pomagali, da je akcija dostojno uspela.
Zahvaljujemo se zlasti častnemu odboru, prireditvenemu odseku. Hubadovi župi, pevskemu zboru »Sloga«, slovenskemu vokalnemu levintetu, bratski obitelji »Istra«, Sokolu v šiški, ter vsem drugim pevcem In pevkam, de-klamatorjem in sodelavcem. Srčna hvala tudi vsem številnim društvom, ki so se udeležila slavnosti bodisi po deputacijah, bodisi korporativno, ter za številne vence In cvetje, s katerim so počastila spomin velikega pesnika.
Prav posebno se zahvaljujemo zboru narodnih žen In deklet, ki so se v tako velikem številu udeležile odkritja spomenika ter s svojimi pestrimi narodnimi nošami proživlle celo svečanost.
Ponovno se zahvaljujemo g. arh. Plečniku za njegovo naklonjenost In požrtvovalno delo. Cim bo dovršena vsa okolica vseučlllšne knjižnice po zamišljenem enotnem npčrtu, bo tudi spomenik še pridobil na lepoti in učinku. Zato se zahvaljujemo tudi gradbenemu odboru občinskega sveta, ki nam je določil ta prostor, dasi smo sl sami želeli drugega.
Iskrena hvala tudi vsem, ki so prispevali v denarju. Ker želimo račune zaključiti, prosimo vljudno vse, ki so bili z nabiranjem zaposleni, da polože svoje račune.
»SOČA« MATICA V LJUBLJANI
Popravek :
V našem poročilu objavljenem v št. 37 »Istre« pod »Himen* v katerem smo objavili poroko gdč. Edite Jcvnikarjeve hčerhe šol. uprav, v pok. z našim članom In bivšim tajnikom društva tov. Sublč Milošem, pomožnim davkarjem Je pomotoma Izostalo njegovo ime. S tem našo objavo dopolnjujemo, ter novopo-ročenclma ponovno želimo obilo sreče In zadovoljstva. ODBOR »TABORA« KAMNIK.
NAŠA KULTURNA KRONIKA
»POGLEDI« ANTE DUKIĆA IZAŠLI U RUSKOM PRIJEVODU
Ante Dukić: Vzgljadi na žizn i mir. Zbirka aforizama Ante Dukića »Pogledi na život i svijet«, koju je nagradila Srpska Kraljevska Akademija, izašla je sada pod gornjim naslovom iz Zaklade tiskare Narodnih Novina u Zagrebu u ruskom prijevodu Nikolaja Fedorova s uvodom prevodioca i predgovorom Bogdana Popoviča.
Cijena 20 dinara.
Knjiga je jednostavno, ali ukusno opremljena. Na 94 strane male osmine su ovi aforizmi prikladniji nego u formatu originala, jer se mogu nositi i u džepu, a i u stranom svijetu se slične stvari izdaju u ovakom formatu.
Čestitamo g. Dukiću na tom ponovnom uspjehu i ovu knjigu bilježimo kao senzaciju naše kulturne kronike.
Prijevodi ove zbirke aforizama Ante Dukića na poljski, engleski, njemački, španjolski i češki jezik već su gotovi i spremni za štampu, pa se nadamo da ćemo doskora vidjeti tu knjigu i na nekom od spomenutih jezika.
Ante Dukić navršava 18 oktobra se-damdesetgodišnjicu života, a skoro istodobno (1 januara 1937) i 50 godišnjicu književnoga rada.
USPJEH MLADOG LOVRANCA
Josip Vidošić izabran sveučilišnim i profesorom u Americi
G. Josip Vidošić rodom iz Lovrana iz poznate obitelji Vidošić-Kalokira i brat naše saradnice i povjerenice za USA gospodjìce Mary Vidošić izabran je profesorom na sveučilištu Georgia School of Technology u Atlanti (Georgia) u USA.
Veseli smo radi ovog uspjeha našeg mladog Istranina u Americi 1 od srca mu čestitamo.
NAŠI ŠOLSKI PISATELJI
Te dni sta izšli iz tiskarne dve knjigi ki sta ju sestavili dr. Lavo Čermelj in prof. Vladimir Lapajne, in sicer:
Geometrija za I in II razred srednjih šol. Str. 136. 192 sliki.
Geometrija z geometrijskim risanjem za I in II razred meščanskih šol. Str. 160. 233 slike.
Obe knjigi je založila: Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Natisnila pa Jugoslovanska tiskarna.
NOVA ŠTEVILKA REVIJE »MISEL IN DELO«
Pravkar je izšla 7—8 številka revije »Misel in delo« s to le vsebino:
Dr. I. Lah: Dobrovoljci, kladivarjl Jugoslavije. — B. Borko: Nova pričevanja o sovjetski Rusiji. — Dr. B. Vrčon: V parlamentu narodov. — Obzornik: Dr. D. Lončar: Dr. Janko Sernec (A. Zalokar). — Imperializmi iz strahu (Dr. B. Vrčon. — Notranjepolitični pregled (Verko). — Položaj kopačev in vozačev v rudarskem zavarovanju (H.). — Socialno ekonomski institut v Ljubljani (B.) — Poročilo ravnatelja Mednarodnega urada dela, 1937 (S. B.) — Poročila: V. čorovič: Borba za neodvisnost Balkana (B.) — Sforza: Synthes de 1’ Europe (L. C.) — M. Ambrožič: Tiskarstvo (B.) —H. Sirovatka: Privredni i socialni odnosi u Jugoslaviji (B.) — »Sokolska volja« (In) — Dr. F. Ilešič: Svetosavski govor (In) — Dr. Lavo Čermelj: Josip Stefan (In) — Dr. H. Vidakovič: Jugo-slawische Literatur im Morgenblatt 1886—1935. — Drobtine.
NAŠI V »SODOBNOSTI«
Izšla je 7. in 8 skupna številka »Sodobnosti« z leposlovnimi prispevki Iga Grudna, Miška Kranjca, Lili Novyje-ve, Antona Debeljaka In Toneta Čufarja, Z znanstvenimi razpravami so prispevali Boris Furlan, Furan Zwitter in Albin Prepeluh. Posebno pomemben je članek Alberta Kosa z naslovom »Po dveh letih iskanja«.
NOVE KNJIGE
»MATI«
veliki roman Maksima Gorkoga izižao je u novom prevodu G. A. D. Batrln-skoga u nakladi zadruge «Hrvatska naklada« u Zagrebu, Nlkolićeva Ih, III. koja Je Izdala i knjigu dra Mije Mirkoviča »Održanje seljačkog posjeda«.
Knjiga Ima 378 strana, povezana Je u Jakom kartonu a stoji
Din 20,—
poštom 2.— Din više. Presvlaka od umjetne kože sa zlatnim naslovom za istu knjigu stoji Din 12.—. poštom I. —Din više.
Narudžbe se šalju zadruzi »Hrvatska naklada« Zagreb Nikoliče a ul. 14 III, a novac na njezin ček račun br. 46824.
VISOKO PRIZNANJE KNJIGI »DOBROVOLJCI KLADIVARJI JUGOSLAVIJE* Po dvorni dami gospe dr. Tavčarjevi se j« Izročila NJ. Vel. K.aljici Mariji knjiga »Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije«. Z zahvalo z» knjigo z nalvišjega mesta Je Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani obveščena, da Je NJ. Vel. Kraljica Marija blagovolila odrediti, da se 10 knjig razdeli med višje razrede ljubljanskih srednjih šol. Razdelitev bo izvrši» prosvetni oddelek banske uprave
Poleg že številnih najlepših ocen in ponval doma in na tujem so dobili vojni dobrovoljci za svoje krasno, znamenito in zares monumentalno delo, lepo priznanje z najvišjega mesta.
ISTRA SE MIJENJA
2 — LABIN I LABINŠTINA
U našim narodnim pjesmama svuda ! je promet oko njega, diže se Rabac, Sve-se Plomin javlja kao značajnije mjesto ta Nedilja, Vines, Krapan, Sveti Lovrec,
od Labina. Labinjan ide da traži djevojku u Plominu:
Parti se Labinjan do Plomina grada Da vidi, ča čini Plominjkina mlada On je reka da ne gre prija iz Plomina Dokle ona ne poljubi njegove majke sina.
A onda kad su se veseli vračali iz Plomina, tarankali su putem i pili:
Od Plomina do Labina Popili smo bačvu vina.
Važnost je Plominu davala blizina »nora i zaštićen dug plominski zaliv. I u Plominu je naš svijet prevladjivao, u Labinu nije. Labin je sat i po do dva udaljen od mora i oba mora: u raškom zalivu i u Rabcu su jednako daleko od Labina. Izmedju ta dva mora diže se Labin na visokoj klisuri, nepristupačan sa trih strana. Još prije petnaest godina Labin je bio mali i tih, njegova široka placa je bila prazna, pod ložom su ribari prodavali ljeti tune a zimi grunje i brancine, mali talijanski grad izgubljen u moru hrvatskih naselja oko njega, u kraju vrlo siromašnom 1 škrtom odakle ljudi bježe na more i u Ameriku. Sela oko Labina su bila bijedna sa rijetkim malim kućicama, iznutra i izvana ča-djavim i neuglednim, pokrivenim slamom. Čudnovato je kako su ljudi mogli hiljade godina živjeti u tim naseljima bez polja, bez vinograda, bez šume, bez vode. A živjeli su i još kakvi ljudi!
A poslije hiljada godina probušili su drugi, novi, tudji ljudi, Nijemci, taj labinski kamen i ispod kamena našli su naslage uglja. Malo kasnije, opet su Nijemci pronašli da je labinski kamen odličan za cement. Izrivena je Labinština, veliki brodovi sa Čad javom utrobom počeli su da odnose ugalj sa štalija i cement ispod Svetog Ivana. Projurili su prvi automobili, sagradjene su nove ceste, stvorene autobuske pruge. Danas je Labinština postala Amerika. Sankcije su uticale da broj radnika bude u rudnjku uglja strahovito povećan, skoro udese-terostručen. Danas živi od rada u fabrici cementa pod Svetim Ivanom nekoliko stotina ljudi. Od rudnika, njegovih unutrašnjih i vanjskih radova živi ih
Rakalj, sva Barbanština. Blizu sedam hiljada ljudi dobija tu stalnu nadnicu, milijuni lira mjesečno se okreću. Dižu se nova sela i gradovi, grade se nove zgrade, ceste, pristaništa. Uljepšana je poznatim talijanskim ukusom (i to govorimo ozbiljno i pozitivno) vanjština starih gradova. Labin je sav očešljan i umiven, pomladjen, živ. Struji novac u selo, dižu se kuće nove, osnivaju se nove obitelji, otvaraju nove trgovine, pleše se u Dopolavoro, pije se mnogo, dolazi u život ljudi nešto novo, privlačno ali strahovito opasno i razorno. Stiču se ovamo ljudi sa svih strana Labinštine, Istre, ali i iz Trsta i Goričke, i iz Italije, radnici i pustolovi. Magnet za privlačenje ljudi koji je postojao prije rata u puljskom arsenalu nalazi se sada u krapanskom rudniku ispod Labina. Veliki parobrodi od hiljada tona režu mirno more uskog ra-škog kanala, odvoze ugalj i donose rudarske mašine iz Njemačke i Holandije. Motorni čamci i autobusi prenose radnike na posao i sa posla. Na labinskom trgu stoje radnički autobusi što idu sa radnicima preko Barbana sve do Pro-dola poredani jedan do drugoga, tako da trg postaje malen. Njima se pridružuju autobusi sa Unije Rijeka—Pula, lokalna veza Labin—Sveti Ivan i Labin—Pula, linija Pazin—Labin i mnoštvo privatnih automobila i motocikla što neprestano tandrču preko kamenitog trga.
Labin raste u velikim ekonomskim dimenzijama i raste sve oko njega, stvaraju se nova bogatstva od trgovine i prometa. Eto učitelj Guerra pod Sveti Ivan je postao čitav kapitalista:	drži
prugu Labin—Sveti Ivan, ima poštu, trgovinu, gradi veliku - palaču. Ovo sjedinjenje profesija u fašističkoj Italiji je vrlo interesantno. Državni činovnik postaje poduzetnik, aktivan privrednik 1 nitko ne opaža da je to inkompatibilno, da je državna služba jedno a sticanje novca radom u privredi drugo. Inače je taj učitelj poslovno vrlo ljubazan, pravi uspješan poslovan čovjek. Drugarski dijeli karte u autobusu i pravi se, da uopće ne vidi da u njegovom autobusu jedan pijani radnik povraća.
šest i po hiljada.	I * .
Procvala je trgovina u Labinu, oživio Vratolomnom brzinom mijenja se iz-
gled kraja. Mijenja se nošnja, muškarci i žene putem nošnje izjednačuju se sa Talijanima. Svaki mladi čovjek ima jednaki pas, jednake cipele, oštru liniju na pantalonama. Koliko mladih nevjesta zaplače od muke što im ta oštra linija na muževljevim pantalonama u nedjelju ne uspije, a muž se mora pokazati na visini civilizacije. U naš jezik umješava-ju se nove riječi kao oznake za nova raspoloženja. Za djevojke i mladiće koji su lijepi ili junačni ili im nešto polazi za rukom kaže se: »xe in gamba« i ta nova krilatica bije me svuda. »On je, moja draga, in gamba« govore djevojke jedna drugoj za poznatog mladića. Djevojke mijenjaju vanjskih izgled i stil «ivota. Imaju kratku kosu, trajnu ondu-laciju, svileno rublje 1 svilene haljine.
Sve to novo je živo, ljudi se predaju tom novom životu, neki sa manje, drugi sa više skepse, a neki ulaze u taj život prirodno, kao u neko oslobodjenje. čudnovatu moć ima novac, mnogo jaču od dinamita i eksploziva i taj se novac kotrlja nekako živo i bezglavo kao balote j arine po mare ti od juga. I u tome kotrljanju novac glača ljude, kao voda kamen, mijenja ih izvana i iznutra, deformira ih, razjede im dušu, unakazuje ih moralno.
Ali labinska placa uvečer nije mjesto za moralna rezoniranja. Struji tu život živo i ljudi mu se raduju, sjede pred dvije kavane na placi, piju pivo, kavu, jedu sladoled, djevojke šeću u širokim redovima, sve u svili, tamnoj i svijetloj, koja im se pripija uz tijelo. I dok svila nježno šušti oko njih, one mlade i razbarušene kose gledaju oštro desno i lijevo. Prolaze uniformisani, lijepi kara-binieri, neki su činovnici mladi iz direkcije rudnika tu, tutnje automobili bez prestanka. Pod ložom je tama, tamo se riba više ne prodaje, nego u sjeni počivaju neke kamene ploče improviziranog muzeja starina a stari labinski tvrdi grad izbočio se jednim svojim kukom prema placi i prijeti još uvijek. Sad je to državna zgrada, sad je u njemu i po-reski ured, a sjene patricija i grofova Lazarini, skampići, Luciani, starih škrtih Labinjana, kriju se u tamnim dvoranama grada da ne vide ovaj sjaj električnog svjetla, svile, automobila i novca. Pivo i Chianti zlate se u čašama na stolovima a plavi zvijezdani pokrivač južnoga vedroga neba stoji razastrt nad Placom. Mladi popovi u širokim crnim šeširima razgovaraju o nekom nacionalnom pitanju, a kad prodju radnici u
grupama preko place ili u društvu žena stidljivo zažubori naša mekana mate-rinska riječ.
U toj vrevi i burnom južnom izživlja' vanju ja sam tu sam, tudj. Osjećam se kao u velikom nepoznatom gradu, mii' niji sam, jer me niko pe primjećuje. U toploj noći na labinskom pločniku mi' slim na starog Matu Vlačića, Flacija Ilirika, koji je na tom istom pločnika prije četiri stotine godina odlučivao da bježi iz Labina i da traži novu istina Luterove nauke u natmurenoj hladno) Njemačkoj. Eto taj Mate Vlačić je bie tada tu, i poslije toga četiri stotine godi' na su postojali Vlačići oko Labina dovo' dili ribu na magarcima u Labin i četil* stotine godina hrvatski elemenat na L&' binštini nije ni za dlaku popustio I Poci Venecijom je bilo tako i pod Austrijom' Kopali su seljaci pržinu, sadili maslin® gojili ovce, lovili ribu i plovili po sviB^ morima. I u labinskoj općini je bilo j°s 1910 deset hiljada Hrvata i dvije bili9' de Talijana. Da li mogu Vlačići i Dim1' niči i Fonovići i Viškovići da se odupfu ovim novim tankovima denacionalizacij je: novcu i novoj vanjskoj civilizacij*' Neku godinu mogu, ali trajno neće. Pu' tem novca stari seljaci će postati i&' bričkl proleteri, zavisni potpuno od PlaJ će i onoga koji im bude dijelio plaću. 1 najbliža krv moja otići će možda iistl putem.
Sumorne misli razbijaju glasovi p)®' vanja. Iz dvije tri gostionice pjeva f hrvatski. To pjevaju radnici. I pjevam čudno:
Bila jesu tri žandara
Sva tri oružana.
drugi nosi nožove, treći nosi sablju tanku da zakolje Anku. čudna dvoglasna pjesma. Znam
se ona pjevala na Labinštlnl prije damnaest godina ah nisam mislio a je ona ostala do danas. U Beogradu saI.y nekad čuo da je to pjesma iz Makedon je. U jednom uglu gostionice najedanP ,j su zapjevale mišnice. Gostioničar, je tolerirat) hrvatsku pjesmu, zabran) je mišnice. Kaže da bi platio globu. ,4 A meni još dugo u noći bruji u gia ta melodija mišnica:
Obrni se obrni
samo'
Kako kolo po vodi...
Odlazim sa nekim svijetlim - ce« pouzdanjem iz grada u noć na bijelu a, stu koja se vijuga pod mojim nog9”
MIHO KRVAVA^
• Istra« Izlazi svakOR tjedna u petak. — Broj Čekovnog raCnna 36.789. — Pretplata: za dijelu godina 48— din., za pola codine 24.—din., za inozemstvo dvostruko za Ameriku 2 na godinu — Oglasi se računaju po cjeniku — Vlasnik 1 Izdavač: Konzorcij »Istra«, Masarvkova 28a, Ii broj telefona 67-80. — £a uredništvo odgovara IVAN STARI AvoniJ"«, rova ulica 48, III. kat. — Tisak: SteCaJnina Jugoslovenske Stampe d. d.. Zagreb. Masarykova ulica broj 28a. — Za tiskaru odgovara Rudoll Polanovic Zagreb Ilica’ broj *