Prof €sl^§5fiz€in in zatefeit iii. Prevod sv. pisma. — Jurij Dalmatia. Zadnji in najvišji cilj protestantskega slovstvenega delovanja je bil prevod sv. pisma, ki je bil luteranom edino versko merilo. Za tem ciljem je že stremel Trubar g tovariši, a ga ni dosegel. Kar &o izdali, so bile le posamezne svetopisemske knjige novega zakona, ki so se končno združile v »Novi testament«. Še le Dalmatin je s svojim prevodom celega sv. pisma izpopolnil njihove poizkuse in ustvaril delo, ki pomenja višek protestantskega slovstva. Jurij Dalmatin je bil rojen okoli leta 1546 v Krškem za Savo. Do svojega 18. leta je hodil tamkaj v šolo pri Adamu BohoriCu, ki mu je vzbudil ljubezen do slovenskega jezika. Leta 1565 je odšel na vscučilišče v Tibingo, kjer je ostal šcst let. Že tukaj se je začcl pečati na Trubarjev nasvet s slovstvenimi poizkusi in poslovcnil prvo AIojzosovo krijJgo. Dne 1L majs, 1572 je bil pozvan v Ljubljano, kjer je prevzel nemške in slovenske pridige. L. 1875 je že imel prevod sv. pisma in prosH za natis. Ob tistem času se je naselil v Ljubljani tiskar Janez Mandelc, kl je imel Dalmatinovo delo natisniti. Prvi del prevoda in sicer pet Mojzesovih knjig, je izšel pri Mandelcu 1. 1578 in celo delo je bilo proračunano na 3010 gld. Štajerci so obljubili prispevati 500, Korošci 900 gld. Posebna komisija je pregledala prevod in izdala poročilo, da ustreže vsem zahtevam. Nastalo je vprašanje, kje tiskati slov. sv. pismo. Mandelčevo tiskarno v LJubljani je dal nadvojvoda Karol zapreti in tiskar je moral Kranjsko zapustitl (1582). Sv. plsmo je bilo tiskano od 29. maja do 9. novembra 1582 pri tiskarnarju Samuelu Selfischu v VitenbergJ na Saksonskem. Mnogo skrbi je povzročalo Dalmatinu prevažanje sv. pi3ma v domovino. Pričakovati je bilo, da avstrijska vlada vse izvode zaplenl, ker je bil prevod prirejen po Luthrovem sv. pismu. Knjige so spravill v sode ter zaboje in jih spravili preko meje kot kramarsko blago. Stroški za natis, vezavo in prevažanje so znašaH čez 5000 gld. Vezan izvod Dalmatino vega sv. pisma je prišel na 4 gld 30 kr, nevezan na 3 gld 30 krajcarjev. Le malo izvodov jc bilo prodanih, večinoma jih je bilo treba razdeliti brezDla.nOi gtajerci so dobili 330, Korošci 300 izvodov. Dalmatin je ostal še nekaj časa po svoji vrnitvi iz Nemčije v Ljubljani in se potem preselil na župnijo Škocjan pri Turjaku. Leta 1589 ga je zadela nenadna smrt v Ljubljani. Spomin na Jurija Dalmatina se je ohranil v spominu našega ljudstva, ki ga imenuje Jurij Kobila in pripoveduje, da se je zatekel na Turjak k Krištofu Auerspergu, ki ga je imel skritega v podzemski obokani kleti. Tu je dovršil svoj prevod sv. pisma. Še par Btoletij pozneje se je imenoval temen vhod v podzemeljsko klet »luknja predikanta Jurija Kobile.« S Trubarjem in Dalmatinom sta legla v grob najmarljivejša protestantska književnika. Zadnje Trubarjevo delo, prevod »Dr. Martin Lutherjeve razlage*sv. evangelijev« (postila), ki ga je izdal njegov sin Felicijan v Tibingi 1. 1595 in Znojilškov katekizem sta bili tudi zadnji luteranski knjigi, ki sta se natisnili v luteranski dobi za naše slovenske dežele. Z luteransko cerkveno organizacijo je prejenjalo tudi protestantsko slovstvo. Kako je bilo z -.azširjeajem p-oieslant- skega slovstva in njega vplivom na razne sloja našsga naroda. Največ knjig je šlo med slovensko In hrvaško duhovščino, kateri so bile tudi večinoma namenjene, da jo pridobe za Luthrov nauk. Duhovniki so dali mnogo prispevkov za natis in so tudi knjige praktično najbolj uporabIjali. Tmbarjev prevod novega zakona, Dalmatinovo sv. pismo in razlaga evangelijev, vse to je bilo rabno tudi za katoliške pridigarje in veroučitelje, zlasti če so se izločili posebni Luthrovi nauki. Duhovniki na Slovenskem, ki so bili malo vešči latinščini, so vsi prek čitali protestantske svetopisemske prevode in po njih pridigovali. — Nadaljni odjemalci teh knjig so bili luteranski plemiči. Primeroma malo pa je vplivalo protestantsko slovstvo na ljudstvo, deloma, ker ni znalo čitati, dcloma, ker mu je bila vsebina tuja novotarija. Zlasti so cirilske in glagolske knjige po večini ostale nerazpečane. Pošiljali so jih za mal denar v Belo Krajino, Reko, Senj, Vojno granico, v Ptuj, Medjimurje, med ogrske Slovence in Hrvate. Vendar je bilo v primeri z velikimi žrtvami malo uspeha. Najbolj se je udomačila med našim ljudstvom cerkvena pesmarica, ki je doživela 16 izdaj. Leta 1567 je izdal Trubar na Virtem berškem prvo popolno cerkveno pesmarico, ki je izšla pozneje v 4 izdajah. Razven Trubarja sta zložila največ pesmi Dalmatin in Bohorič. Stare katoliške Ijudske pesmi so navadno nekoliko spremeniii, zlasti one stihe, ki so proslavljali Devico Marijo ali svetnike, pri drugih so si izposodili besedilo in napev od Nemcev. Lahko je posneti iz vsega zgodovinskega razvoja, da je bilo Trubarju in njegovim sotrudnikom slovstvo predvscm srcdstvo za njihove verske nainene, za razširjanje luteranstva med Slovenci in drugimi Jugoslovani. To povdarjajo pisatelji sami v predgovorih k svojim knjigam. Zgodovinski dogodki nam kažejo, da so zunanje okolnosti potisnile Trubarju pero v roke. Prognanstvo, oddaljenost od rojakov je bil glavni in končni vzrok, da se je lotil pisma in tiska. Jezik mu je bil sredstvo; zato voli tisti jezik, ki njegovemu namenu najbolj služi, namreS slovenski jezik v domačem, dolenjskem narečju. Ve5 kot verjetno je, da bi Trubar ne bil pisal slovenski, ako bi znalo ljudstvo tudi nemški in moglo sprejemati protestantsko vero v nemškem jeziku. In ko je bil Trubar na višku svoje moči, je izdal dvojezičen katekizem, po katerem bi se naj Slovenci učili nemški. S svojimi spisi pa so protestantski književniki vendar le začrtali tir, v katerem se je vsa poznejša stoletja gibalo naše slovstveno delovanie in katoliškim književnikom so dali nauk, da je treba ljudstvu pouka v domačem jeziku z besedo in pismom. In to spoznanje je rodilo slovensko književnost. SV. JOŽCl H-afl C€lf€111 - Letos poteče 250 let, odkar so verni in pobožni Celjani pozidali na prijaznem griču nad Celjem lepo cerkev sv. Jožefa. O zidanju Iepega svetišča nam pripoveduje kronika to-le: Leta 1679 je obiskal Celje nevaren gost, grozna kuga, ki je bila lepo mesto že poprej v letih 1644 in 1647 skoraj popolnoma izpraznila. V tej hudi stiski so prestrašeni Celjani šli bosonogi in jokajo2 v številni procesiji na prijazni grič, ki se dviga na vzliodni strani mesta 60 m nad mestom. Seboj so nesli težek lesen križ, ki so ga kot drevo življenja zasadili vrh griča z zaobljubo, da hočejo tam cerkev pozidati v čast sv. Jožefu, če bi po njegovi mogočni priprošnji prenehala strašna kuga. Sv. križ, ki so ga stari Celjani postavili na kraju zaobljube, je bil kakih 20 m daleč od cerkve vzidan pozneje v mrtvašnico, v sedanjo kapelo lurške Matore božje. Da je tu shranjeni križ s svetim truplom bil res prvotni križ, ki so ga verni Celjani prinesli na grič, izpričuje stalno ustno izročilo, ki so ga slišali prvi misijonarji pripovedovati. Leta 1897 je bilo sveto truplo, ki je bilo od zoba časa že precej pokvarjcno, sneto s križa, popravljeno in v romarsko hišo prinešeno ter obešeno na steno. Podolgovato bruno zaobljub- nega križa se pa še vedno nahaja na zunanji poprečni steni omenjene kapelice. Tačas je v Celju pastiroval kot arhidijakon Savinjske doline mestni župnik Bernard Mavrišič plem. Maurisberg, hjemu je bila celjska občina darovala grič nad Celjem za pašnik. Slovesno zaobljubo so verni Celjanl napravili na god sv. Martina dne 11. novembra 1679; že meseca januarja naslednega leta 1680 je nehala razsajati strašna kuga. Zato so hvaležni meščani nemudoma zaceli zidati zaobljubljeno hišo božjo. Pri tem svetem delu jim je pomagalo osem sosednih občin. Tretjo nedeljo po Veliki moči, ravno na praznik varstva sv. Jožefa, je bil položen temeljni kamen. Zidali so pa tako skrbno in pridno, da je bila lepa cerkev dbzidana že v istem letu, kakor je sklepati iz letopisa nad glavnim vhodom, ki se glasi: DIVVS JosephVs pesteM CILIemibVs aVfert. — Sv. Jožef odvzame Celja- nom kugo. (1680). Leta 1852 je slavni škof Slomšek lepo cerkev izročil misijonarjem sv. Vincencija Pavelskega. Prvi trije misijonarji so prišli k Sv. Jožefu 7. sept. 1852, 26. septembra pa je škof Slomšek te prve misijonarje uvedel v cerkev ter jih predstavil nešteti zbrani množici in pricujočim duhovnikom. Da se zahvalimo sv. Jožefu za vse dobrote in milosti, ki jih je izprosil na tem svetem kraju Celjanom in celi lavantinski škofiji skozi 250 let, se boda obhajala od 11. do 14. septembra slovesna tridnevnica. V četrtek, p«tek in soboto bo zjutraj ob pol šestib. sv. maša z blagoslovom in nato pridiga, ob 10. url sv. maša in pridiga, zvečer oh 5. uri pridiga in pete litanije. Za sklep pobožnosti, v nedeljo dne 14. septeml^ra, pa bo prevzvišeni knezoškof lavantinski dr. Andrej Karlin opravil ob 10. uri pontifikalno sv. mašo. Vsi častilci sv. Jožefa so vabljeni k tej slovesnosti.