II. leto. Štev. 32. 1915. Aug. 8. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . 6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov .... 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 fílerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v čerensovcih, Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto: domá, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . 4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . 5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov . . . . . . . . . . . . 8 K „Dobro je vsa včino.“ — Mark: VII. — Lüdjé so vsikdár i vseširom ednáke pámeti. Vsaki si tak premíšláva od sebé, ka je on nájčedneši, pa milüje drűgoga, vnogokrát za volo njegove slabe pámeti. Ešče z lübim Zveličitelom samim so tak delali. Sodili so njegova dela, kárali so njegove guče, fančost so iskali v njih kda je pa kaj takšega delao, ka se njim je dopadnolo, te so na ves glás kričali, ka je »dobro včino vsa." Pa z Bogom samim ne delajo tak ? Ne je puno norcov. na sveti, šteri vsikdár rovajo vu veri, vu zapovedaj, ka Zakaj je tak, Zakaj ne inači, pa ka Bog to i ono od njih nemre želeli. Či ide dež, Zakaj je dež, či lepo vremen, Zakaj je vroče, či je mir, Zakaj ne boja, či je boj, Zakaj ne mira ! Vnogi človek telko nespametnoga zguči proti rédi stvorjenoga sveta, ka bi se skoro bojati meli, ka njemi Bog na eden déu prekdá ravnanje za skušnje volo. Te bi mi lepo obhodilí! Dober krščenik pa more znati, ka kda je Bog svet stvoro, je tomi sveti vözmero poti, odločo je njegov tečáj, dao je svojo právdo natűrí, po šteroj se ravna i dao je človeki slobodno volo i pamet, naj si naturne moči podvrže ino je z slobodnov volov na svoje naprejidenje obrné. Sebi je pa obdržao nájvišiše gospodárstvo i oblást nad zevsim tem, po šteroj ob.ásti má moč kdaštéč notríségnoti vu tečáj svetá, inan zravnati prijátelske i neprijátelske moči nature ino poprávlati pa na dobro napelati ona, štera človek z svojov slgbodnov volov pokvári, ali na hűdo obrné. »Tvoja je oblást ino zmožnost, tebi so podrvžena vsa", právi Sv. pismo. Z tov oblástjov drži gori i ravna Bog té svet, se skrbi za stvorjenja, posebno za človeka, šteroga je záto stvoro, ka bi ga vu večnosti bláženoga včino. Za večno bláženstvO je pa vse edno, jeli se što vu svili narodo, ali vu siromaštvi, je H što vu zlátoj posteli merjé, ali vu strelnom járki. Edno je potrebno: naj dűša vrédi bo. Istina je, nikak ne tajim, ka je to grozno delo, kelko mládoga živlenja zdaj more prejti, pa je ne jezerokrát bole grozno, kda rávno telko, ali ešče več dűš spádne vu smrten greh ino pride vu vekivečen pekeo ? Ka bi si ráj zvolo, či bi te Bog pitao: Vu strelnom járki částno smrt prijéti za svojo ' domovine ino jinprávleni na smrt dnes iti v nebesa, ali pa vu smrten greh spadnoti, Šče živeli na zemli šéstdešét let ino te iti vu vekivečni ogenj ? Jeli ka bi si to prvo zébrao, kakštéč bi ti žao bilo za ete lepi svet! Pa glej Bog vidi srca ino moždžani človeka, vidi njegov žítek ino celo prihodnost pa či vu človečo hüdobijo, štera je začnola té grozen boj, na to obrné, ka k sebi požové one, za štere je — ka bom po ČÍovečem gučao — stráh, ka bi se sledkar odvrnoli od njega, jeli dela krivico? Pa či kaštiga tiste, ki so spuniti ' pehár svoje hüdobije, jeli ga što more. krivice sodití? „Dobro je včino vsa* ne samo te, kda je na zemli hodo. Dobro dela vsa tüdí dnes pa od vekomaj do vekomaj. Samo, ka mi ne razmimo njegova dela pa nas boli, Zakaj On trpi hűdo-bijo, štera nám škodi, pa si ne zmű-slimo, ka je Bog dostakrát trpo tüdi naša hüdobna činenja, štera so drűgim škodila. Nihájmo vse na Bogá. Podajmo se njegovoj svétoj voli. Prosimo ga,-naj odvrné od nás i od náših nesreče, či nas pa On zdaj ne bi včasi poslűhno, se záto vüpajmo vu njem, on zná náj-bole, kak nam obrné na hasek naša Irpldnja pa kda nas pláča za to, ka se tüdi vu teški časaj stanovíto vü-pamo vu njem. Bojna. Lublin je naš. Pred pár meseci so naši šeregi mogli tü odnet pobegnati, kda je rusa ešče dosta bilo, zdaj pa, ka na milijone má zgübe i je oslabo, je pregnáni iz stárodavnoge prebiva-lišča polskih kralov. — Stanjé ruske vojske je slabo, slavno pa naše. War-šavo že niti neščejo braniti, nego sprázniti jo namenijo. Vseučelišče z Petrograda, glavnogá mesta Rusije so že tüdi prenesli v srdino države, ár jé 'ne nemogrče, da ešče Petrograd pride počasi nemcom v roke. Iskali so si to nesrečo, dobili so jo. Božje poti so pravične. Naj njim slüži to poni-žanje samo na povrnenje, na Pravično živlenje, nam pa zmága naj to spravi. Na drügih bojiščah ne ga velikih spre-memb. Najnovejša poročila so sledáča: Taljánsko bojišče. Na Primorskom pri Gorici je bol tiho postanolo. Bojov ne ga, samo strašno strelbo dela Talijan i zaprávla milijone vrednosti strliva brez uspeha. -— Na Koroèkom na Malorn-Poli so talijani do naših postojank pršli i je do časa zasedli, ali sledkar so ž njih vözbiti. — Od Ndborglet — a na jug so se naši malo nazájpotegnoli za volo taljanske pomoči. Zgübe taljanov. Naše vojaške po-veljništvo poroča da so talijani 100 jezér lüd h zgübili samo v zadnjih bo-jaj i naše čete li ešče nepremaglivo tam stojijo, kak so pred dvema meše-eoma stale. Cela zgüba talijanov do 200 jezér séga i dobili so nikaj nej. Naši napadi na Taljansko. Naše križarice i torpedovke so z uspehom 2 NOVINE 1915. aug. 8. napadale znova taljanske železniško linijo od Ancone do Pesaro-ja, edno skladišče so vužgale i vnogo železniški kol vničile. — Naši zrakoplovci so pa v Anconi kolodvor, en top, kasarne i drüge vojaške zidine bombardírale edno oljenišče (hramba za olje) vužgale, šteroga plamen se je 30 mil daleč vido. Na Rusko-Polskom so nemci zev-zeli Goworowo i Pierunm mesta vlovili 3500 rusov i zaplenili sedem strojnih pušk. — Od Suwalki-ja na severozahod so pa obsedli en del ruskih postojank, 2910 rusov vlovili i 2 strojnivi puški zaplenili. — Naše čete so pod vod-stvom Jožef Ferdinand nadvojvode ze-vzele Lublin i prestopile vodo Bystro. — Nemci so posvojili Gholm mesto. — Ivangorod i Warsava sta od treh krajov obkoljeniva. — Nemci pri trdnjavi Lomzi napredüjejo; 1890 rusov so tü zgrabili i zaplenili 3 strojne puške ; pod Lublinom so pa 4930 rusov vlovili i 5 topov, 8 strojnih pušk zaplemili. — Woyrsch vojvode šeregi so prestopile reko Vislo i zmagovito ido proti shodi. 1607 rusov je tü vlovlenih. * o V Galiciji više Lemberga pri Kamionka-Strumilowa i, so naše čete vlovile ednoga podpolkovnika, 7 častnikov i 500 moštva. — Pri SofazZ-i kre roke Bug so se naši malo nazájpotég-noli, ár je ruska premoč vdrla na nje. Šli so pa samo ništerni stometrov nazáj. — Od reke Dnjester so té čas od nikših veksjh bojov glasi nej prišli. Na turskom bojišči so türki v Kaukazi ruse premagali, pri Dardanelah so pa slabejši napadi bili samo. V Bukovini na besarabjjskoj meji so vogrski črnovojniki i horvacki do-mobranci nepričakovano napadii močno zazidane ruske postojanke iž njih po močnoj ročnoj borbi sovražnika pre-gnali, šteri je 170 mrtyecov tü povrgo. — Romanci poročajo, ka rusi na ro-manskoj meji močno špionérajo. Čas-niki se oblečejo v prosto obleko i tak krajino prehodijo zvüntoga pa z zrako-plovov tüdi pogosci oglejüjejo naše postojanke. — Rusi tajijo, ka bi se oni kre Dnjester vode steli prekdati našim če tam i ka bi je té dolpostrelalè, zato ka so nej po pravičnoj poti hodile To zmišlavanje, je praj zna-ménje naše slobosti. (Ve vidimo, kak smo slabi!) Na francozkom bojišči so nemci odbili francozke napade i večinoma nazajdobili njim odvzete strelne jarke. — V Flandriji na Turness prekopi so nemci podvrtali edno kumpo, na štero je teški angleški top bio vtrdjen. — Pri Ipern-i so tüdi napredüvali nemci proti angležom, nekaj strliva zaplenili i ništernoga angleža vlovili. — V Vo-gezkih gorah so francozi ništerni strelni jarák vzeli nemcom. — Iz zrakoplovov pa mečejo bombe francozi na nemška mesta, nemci pa na francozka. Kvar se popolnoma toti zdaj ne da določiti, ali mali je vendar ne. Cena mele i silja v železnoj i zalavskoj županiji. Psenična mela: fina 77 k. 50 fil; za kühanje 59 k. 50 fil., za krüh 41 k. 47 fil., po 100 kilah. — Otrobi i zamečka 18 kor. po metri. Bžena mela 42 k. 24 fil., otrobi i zamečka 18 k. po metri. Pšenico do aug. 10-ga 38 k. 50 fil., do 21-ga 37 k. 50 fih, zatém pa 36 k. 50 fil. Žito 30 k. Ječmen 29 k. Oves 28 k. po 100 kilah. V vso to više imenüvano ceno je vožnja do postáje kladišca zračuna, ne pa vreče. V menšoj trgovini se" ništerni filer sme dragše tržili. Dom i svet. Določena cena graha, graščeka i léče. Vlada naša je določila zreloga. graha ceno v 40 kor, grahščeka i léče pa v 50 kor. V to ceno je zračunana tüdi vožnja do postaje skladišča, ne pa vreče. Od te cene dragše je ne slo-boduo tržiti, niti küpüvati. Prestopáči vladnoga odloka bodo kazni podvrženi, štera sega do dvámesečnoga zapora i 600 koron plače. Kak so se Židovje rešili vojaške slüžbe? Vojaške poveljništvo iz Beča poroča, da so židovski hrabinarje i ob-činski poglavárje za dobro plačo več jezér židovskih dečkov v Galiciji rešili vojaške slüžbe tak, ka so njim dali svedočanstva, da so prestali rabbinarski izpit (eksamen) i so právi rabbinarje. Zato jih hvdi teliko prosto po Vogrskom ! Celo svojo vrednost je za dom darüvao. Kovács Gyula, vpokojeni pod-župan županije Hajdu, je celo svojo vrednost, štere cena je 300 jezer koron, zročo na znova zidanje mesta Zbaro, štero so rusi podrli iživo pa bo samo iz svoje penzije. — To je pravo domoljübje, štero se v dobrih delah kaže. Prijéti vojaški prevažáči. V Pešti so prijeli Ncumann és Társa tvrdka posestnika, ár sta vojski za 597 jezér koron samo 22 jezér postel spravila mogla bi pa 53 jezero za to šumo. Postele so tüdi slabo bile. Vrednost firme je sodnija zaségnola. Alkohol prepovedao na bojišči. Minister je pooblasto o kraj ne glavare, ka Odajo alkoholne pijače v krajini bojišč samo v tistoj meri smejo dovolili, kak vojaško povdljništvo predpiše. Sme se tüdi celo prepovedati. Srbija. Pod voditelstvom Aleksandra prestolonaslednika je v Niši kronski svet (tanáč) držáni, šteroga so se vde-ležili Putnik Vojvoda, Mišič, Jankovič. Stephanovič, Bojanovič i Pavlovič general!. Po sveti je Pašiš, ministerski predsednik obiskao predsednika skup-štine i njemi naznano, da se po kra-lovom velenji meseca toga skupština páli vküpzazové. Triibeckoj knez, ruski poslanik je v Niš prišo po caro-vom velenji, da bi srbskoj vladi odlo-čilnq naznano, naj v Macedoniji tisto krajino Bulgariji prekpüsti, štera ne spada pod pogájanje. — Srbi so pozdravo poslali ob obletnici svojim zavez-nikom. Vernost naših russinov i romanov. Naši katoličanski romani i russini so po svojoj cerkvenoj oblasti apoštolskomi krali vklonili brzojav svoje vernosti i podanosti, v šterom njemi želejo, naj se včaka dnévov mira i kak zmožen vladar naj dugo ravna ^.v blaženstvi svoje veliko držanje. Haiti otok. Na otoki Haiti v Port an Prince-i je prebivalstvo domače Guilleausne predsednike iz palače fran-cozkoga poslanika odtiralo, vmorilo i njegove ražsekane telovne dete slav-nostno nosilo po vulicah mestnih. Smilene ženske so telo zakopale. Ame-rikanska ladja Washington je pripla-vala v pristanišče otoka, da bi ameri-kance i tüjinče obranila. Moratorij je odvézan. Vlada naša je moratorij odpravili i zato. se moro vsi dugovje plačüvati, šterih termin od augusta 1-ga preteče. — Dugovje, šteri bi se do jul. 31-ga mogli dolplačati, se bodo v rátah plačüvali. Mála rata spadne že na mesec august, vekše pa na jesenske mesece. Razglás Viijem casara. Viljem, nemški casar • je ob obletnici razglás poslao svojim náródom, v šterom se Bogi zahvali za dobleno zmágo i lüd-stvo pobüdjáva na stanovitnost v trplenji, dokeč pravi mir ‘ne pride. Sočütje našega držanja do Ame* rike. Pri Chicagi se je Eastland ladja razbila i više jezero potnikov se poto-pilo. Austrijsko-vogrske Vlada je ob tej nesreči po Burian ministri odkritosrčno 1915. aug. 8. NOVINE 3 sočütje izrázila Penfieldi, poslaniki ame-rikanskomi v Beči i ga oprosila, naj to svojoj vládi na znánje dá. Opomin rimpape. Sveti oča so ostro opomenoli vladare ob obletnici boja, naj si premislijo, ka do strašen račun davali Bogi ne samo za sébe, nego za to vnogo nedužno prelejano krv i vse nevole, štere je boj pri ne-seo. Oprosijo je pa, naj se pomirijo, naj ne ido ua to, ka bi eden ovoga popolnoma vničili, ár narod krivice ne pozábi, nego de sovraštvo teklo v njem od roda do roda, dokeč se ne spunta proti zmágavci. Porüšena mesta i občine se nazaj moro povati poleg ministerske od-rédbe i k tomi potrebne reči: (les, či-gel itd) je dužen vsaki prekdati, če, od svoje potrebe više má. pa ešče pomá-gati, kak okrajni glavár zravna. Rusi i taljani smejo domo. Naša Vlada domo püsti na Rusko vse ženske i od 17 let menje, od 45 pa više staro moške če neso častniki, zvüntoga zdravnike i dühovnike i vse ki so za vojaško slüžbo nikak ne sposobni, kel-koštéč so stari. — Na Taljansko pa vse ženske pa od 18 let mlajše od 50 pa starejše moske. — V boji Vlovleni so nej v tom račun!. — Ki pa nešče domo iti, slobodno tü ostane, samo podpisek more od toga dati oblásti. Pod orožje moro stopiti aug. 16-ga vsi, 'ki so leta 1876, 1877 i od 1. 1,8-78. jan 1. do 1. 1890. dec. 31-ga pa v letah 1892, 1893 1894. rojeni, -če so za vojáško slüžbo pripravni bili spoznani. Japonsko. Japonska vlada je odstopo, ár so Oura ministra za not-ranje zadeve potvorili, ka je pri volit-vah mite davao. Romania. Velike povodni so tü, Štere so poti raztrgale i železniški prévaz zadržale. Kak so naši slovenski črnovoj-niki prišli na Srbsko bojišče. Septembra 16-ga pá na pol! Prle si küpimo vsakši nekaj krüha. Kakši je pa te krüh? Toploga ešče lübi gut, mrzloga pa nej, ka se te že brani. Idemo dale za na-šimi treini, radi bi mi hitro ta prišli, da se nam pa ne da. 10 Km-rov pri-demo, tü nas stavijo i ceIo noč, šteri na cesti, šteri na bregi straži, i tak na drügi den, da nas že močno sunce segreva, idemo dale brezi zajtrka. Septembra 17-ga. Idemo dale po peškoj poti, štera je dosta dugša, gde smo preglejüvali brege ino dole, či ne bi kje neprijatel bio. Odvečara pridemo v edno malo ves, gde je dosta sliv. Tü so nam küpili častniki sliv kelko nam trbelo. Z temi slivami idemo dale po velki bregaj, po želem, pa po laporni, i tak pridemo večer ob 10 vöri vu del Militše. Septembra 18-ga. V Militše, Militše v te velke ka-sarue! V tom doli je malo mesto ravne zemlé, štero jas za velike kasarne zovem! Ne bom pisao več dnevov. Dugši čas bom vküp vezao. Zato ka nas na dugši čas zadržalo to mesto ; tü. smo mi tak dabi vretino meli v trplenji, v nevolaj i vžalosti. Tiiodnet je nam nekelkokrat trbelo pohodití pol proti Srbrinici, štero pot mi lejko za trplenja Pot imenüjemo. — Kak pa ne bi! Na vedrini spimo vsigdar, to ešče. vse nikaj. Edno samo popišem; z veči takših dogodkov sam jo vövzeo. Ednok smo potüvali proti Srebrinici. Dež nas je prao po celoj poti, jaj.. . poguča-vali smo si mi za tople hiže, tüdi za naše postele. Da je pa vse nači; blüzi varaša pod bregom je bilo za pol plüga ravnice, gde je kukarca rasla, v to kukorco smo se zkvarterali, kukarco smo jeli, »na kukarišči ležali, dešč pa tekeo na nas i pod nas. Kda se pre-sveti, v kukarci nikoga nega, vse je 'tiho. Na drügi den čakamo zajtrek, pa komaj obed dobimo, i tak idemo nazaj po goraj i vozoči nas pá pere dež, gde celo noč kürimo, ar bi ovači veseli, zajtra znova idemo v eden visiki breg i tam čakamo zajtrik, a zaman. Sreča naša da je tü kesen čas, ka lekaj do zime trpijo slivje pa kukorice. Blaženi kraj je naš dom, da ešče on li ne zna, či nam tak dobro ide. Tak nadele pridemo kesno večer pa nazaj v kasarne, kde je hiža naša trata ze-lena, njena streha pa nebeska rosa; trüdnim romarom sveti nebeski posvet. Na toj poti se je razlejao glas veselja, da Oktobra 6-ga mo že doma. Ali vkano nas je vüp, gda za par dnevov moremo oblečti z stražov okoli Militše brege, gde 2 tjedna noč i den pa na vedrini, poslüšamo i gledamo kak grmijo i se bliskajo srbski pa naši štüki v Bosniji pri Hampeski i Vlase-nici. Blüzi nas so se Srbi močno notri spravili v eden breg, po imeni „Po-moljU, gde so sploj strelne jarke delala Breg je bio visiki i strmen, da vanyega lazíti trbe, Mi smo vtakšem mesti bili, ka okoli nas sam srb bio v 7, ali 8 ■ Km-rov dalečini. Pod bregom so naši kalaneri gori postavili 2 štüka, šterim smo mi za pomoč bili. Postavili so je pa v takšem mesti, da človek z toga mesta je nauč nej mogeo vidili brega. Kak so pa strelali ? Izvrstno, lejko pisem. Naši mali šeregi so oblazili breg, — velika moč bi nas vničila, či ne bi meli štükov — puške so začele pokati, štüki grmeti i nej je trpelo 1 vöro, pa je prazen bio Pomolj od sovražnika. Prva naša krugla je razbila srbski štük, i drügi so tüdi nej bili zobstonski. Srbov je spadnolo 340, naših pa 17. Mašerali smo za tem na breg celo noč po nevarni potaj v deži kda se pa zorilo, smo prišli na mesto, gde smo 8 dni stražili, i s patrolami preglejüvali na vse kraje; po 8-om dnévi pridemo nazaj v Militše. Zdaj pride glas, ka je Bosnia čiste od srbov. Mi se pa tü začnemo zdaj mujštrati, slüžbe spunjavati, v zemle kasarne delati. —■ Komaj si kasarne zgotovimo na zimo, pride mesec No-vember, i naši znova ido v Srbijo; naš celi bataljon se razdeli, drüga i tretja stolnija ide v Srbijo, naša prva se pa vzeme na tri dele : v Srebrinico, v Bra-tonac i v Drinačan; tü smo pazili ovim strošek i strlivo 7 tjednov, ravno do novoga leta. Kakše slüžbe i kakše delo, kakše živlenje smo meli tü, na-krací popišem. V Drinačau sam prišeo jas i meji pajdašje. Tü smo več nej hodili na brege, liki postavleni smo magazinam gde je bio strošek, strlivo, pa ka-sarnam i k mostam na Drini, k pošti, k vlovlenim srbom štere smo v Zvor-nik gonili i štražo prinjih spunjavali. Tü nam. je jako dobro bilo; lehko smo Bogi slüžili; jesti smo meli; sla-nine smo küpivali kilo za 4 korone, rum frtao litra 1 K 20 filerov, vino liter 1 K 60 filerov. Istina ka slüžbo smo meli včasi 15 dni neprtrgnjeno zaprva, ali to nam je vse zdaj nej škodilo, strošek je bio dober i zadošten, vsigdar sme P0(i strehov bili pa v ka-sarnaj spali, ali v teh časaj si človek dosta lehko preraišlavao, dosta vido, dosta slišo i to vse nam je vekšo žalost delalo. Pišem za Novembra i Decembra v spomin! I ka mi pride, ua pamet za prvi den? Vsisveci! Da na našega polkovnika grob!, že tüdi sveče gorijo, smili se njemi gosp. Bog! — Na dale premišlavlem i mi pride na pamet, ka eden den jé v leti, šteroga sveta Mati-cerkev posebno sveti, i se pomoli za svoje pokojne. Toga hipa se napuni z lüstvom cintor, živoči ido gledat pokojne, na grobe venec prestirat i sveče 4 NOVINE 1915. aug. 8. vižigat, i na pepeo obrnjeni se gori obüdijo v düšaj živočim na velike žalost v spomin. Da tak promišlavlem, spüsti .se mi skuza, da čütim zgübo veselja živečih. Jes te mesece i to leto s podo-bim v premišlavanji dnevi vsej svecov i te svet k velkomi pokopališči. Dobro nam spadne zdaj jočndobro se nam tožiti eden ovomi. Blaženi je takši človek, ki nikoga nema na cintori. Te memo poslüša glas jokajoči. Što je pa že zgübo na tom cintori lüblenoga, obsede ga misel preminolosti, štero je občinska vek i večnost. — Ne se nam je slobodno nigdar na sveti v veselje tak globoko zatopiti, ka bi se spozabili z preminlivosti; ta znanost, ka je končni človeči žitek, je velko svedočanstvo vu sebi jedino zadostno, naj čedno živemo na sveti. Tü so pred nami zdaj oni, ki so za lübleno domovino krv prelejali. Dajmo pa hvalo Bogi mi, ki ešče zdravi živemo. Pobüdi se naj v našoj düši odpre se naj hvala, nej samo zdaj, liki v leti v sakši den, v dnevi vsakšo vöro, vu vöri vsakšo minoto naj Bogi hvala bo, ka smo živi ostali. (Dale.) Od naših vojákov. Mrtev je Balažic Jožef z Adrijanec, četovodja v 48-om pešpolki, ledičen vrti sin svojih stari-šov, za šterim cela stotnija 11-a ža-lüje. Mrtev je tüdi Horvat Matjaš četovodja v 20. domobranskom pešpolki z Trnja, ki je bio brat v Celji pri lazaristah. Pobožnoga redovnika britko želüjejo vsi njegovi redovni sobratje. Spadno je aprila meseca. Obema bodi smileno Srce Jezušove! Mrtef je profesor Dr. Franc Feuš v Maribori, ki je vnogo düš' naših vogrskih slovencov Spravo na pravo pol. Pokojni je rojen v sosednom Ljutomeri (Lotmerk) i je bio profesor bogoslovja v semenišči mariborskomi kak takši že en čas za volo bolezni v pokoji. Pokopali so pokojnoga sami knezoškof lavantinski. — N. Vm. p. — Molimo dosta za pokajnoga, komi smo dosta dužni. Slovo. Vidonja Sela z D. Slaveč, ki slüži v Veszprém-i, se za slovo svojim drágim domáčim v pobožne molitve preporača. — Horvat Ivan z Sr. Bistrice, Režonja Štefan z Črensovce i Küzma Ferenc z Melinec, šte- rim, kak pišejo, je tüdi prišeo tužen čas, ka moro odhájati na bojišče, se poslovijo. srčno-milo od svojih dühov-nih pastérov pa je lepo oprosijo, naj molijo Boga za njé. (Vüpajte se, bo. — Vrednik). Amerikanci dajte glás! Dobo sem julija 16-ga 16 K. po Knauth banki, jul. 27-ga pa 12 K 60 fü., po Rich-naud banki. Dajte glás, što je poslao i na koj. Od banke dobleno svedočanstvo mi pošlite do rok. Pismo naj bo poročeno. — (Vrednik.) Blagoslávlanje šole. Dnes, aug. S-ga se je vršilo blagoslávlanje nove katoličanske šole v Velkaj Polani. Nesreča pri mlatidbi. Bédek Ferenc je v Vučagomili po nesreči v mla-tilnik stopo, kda je té delao, šteri njemi je edno nego celo vküpzdrüzgao. Kda bo nabor v Zala županiji za 43—50 let stare? Od augusta 23-ga do septembra 7-ga, kak smo zvedilo Najnoveše. Polovica Ivangoroda je v naših rohaj. Vogrske šeregi so na tom kráji Vistule ležéče trdnjáve Ivangoroda pos- vojile. Varšavske trdnjáve panbavarci obstrelavajo. Pošta. Šöklar Marka žena. Lipovci. Tvoj mož, ki je v Gančanih rojen 1. 1881-ga i je slüžo v 48 om pešpolki, 9-oj stotniji, je aprila 22-ga junaško smrt pretrpo pri Telepoci i tam je tüdi zakopani. Gjergjók Maria. Motovilci. Kološa Ferenca žena. Bodonci. Od vaših dozdaj Se ne prišo glás da bi njim kaj bilo. Porédos Števana žena Bodonci. Mož je premino. Té glas je ne prišo, da bi bio mrtev. Bráčaš je vlovlen. Čéh Janoš. Nedelica Od vašega sina, Čeh Jožefa. ki je slüžo v 48-om pešpolk-!, lO-oj stotniji, je té glás prišo, dá je aprila 23-ga mro v zdravstvenom zavodi 41-ga pešpolka i je v Vendógi-i zakopan. Horvat Št Prem. Stcelton. Peneze za kalendar sem dobo od žené. Vse je obilno plačeno. Lepa hvala. Srčen pozdrav vsem Ijübim naročnikom. Vi potrebüjete bolšo vüro! Ne dajte se od nazlük .nisikih" cen bazamih vür zapelati, štere se hitro 'pokvarijo. pa najdejo nigdar dobro nego küpite samo pravo švicarsko vüro v krščansko^ svetovnoj razpošiÍnici vür H. Suttner v Ljubljani nt. 945. S tem si prihranite vnogo nevrlivanja pa stroškov za popravke. Razpošila se po povzetji ali se pa naj penezi naprej pošlejo. Številke značijo prikgjne naslikane predmete. Slike so jako zmenšane. Vsi pred-meti se zazpošilajo v navadno), znanoj velikosti, pa izde-lava oblik razvesili vsakoga naročnika. Vse zlato i srebrno blago je uradno označeno. Koron Niklasta anker roskop vüra št. 410 . . . ... . 4.10 Jako tenka kavalirska vüra št. 518...............7.50 Pra va srebrna remontoir vüra z dvema pokrivaloma, s 6 rubini št. 748 . . . . 13.50 Oksidirana kovinska anker vüra št. 547 ...... 12.50 Radinm žepna bljáilka, a 15 rubini, niklasta ali ocelna, vnoči se sveti št. 79 . 2Í.80 Srebrna anker remontior, z dvema pokrivaloma, s 16 rubini št. 7562 .... 21.50 Niklasta tula remontoir z dvojim pokrivalom, z ru-binom št. 716 .... 10.50 Ženska vüra, ocelna ali niklasta, dober stroj št. 803 ................... 7.90 Srebrna Ženska vüra št. 804 . . .......... 9.50 Verdižice z nikla od K 1.— do ... . . . . . . 3.— Zaročni prstani št. 1056, srebra 90 BI. zlato . . 7.50 Prstani, pozlačeno srebra št. 1064 .................. 2.70 Srebmi prstan s cecvom št. 1070................ 1,— Koron Vühani s cecvom s pozlače-noga srebra št. 1625 . 8.90 Kreolski vühani št. 1123, srebra................1*90 Srebmi vühani s kamenjom št. 1677 ............... 1.— Verižica za častnike št. 662 niklasta ....... 1.70 Verižica za častnike št. 901 srebma-í................3.90 Srebra o cecvo št.973 .—.TO št. 962 ................ 1,— Cecva: samokres 224 poka-jočimi naboji (precej, glae-no)št. 953. K 1.70 24 na- bojov............. —.SO Igla za ovratnik, zlato donble št. 316 . ..............1.30 Srebrni broš št. 1142 . . 2.60 Srebmi broš št. 1149 . . 1.50 Zlata double narokvica št. 328 .................. 2.70 Tenka oklepna verižica z nikla št. 848 .... 2.— Srebrna oklepna verižica št. 865 ...... . 4.40 Srebrna dvojna verižica št. 2320 ........ 7.50 Kak mera za prstan je okoli prsta zasükojena nit. Ka se ne vidi, se zameni Vsaki küpec ma priliko, srebrno verižico ali vüro ali zlato vüro zobstom dobili Več pove cenik. Velika preberica vür, verižic, nakita, zlatoga pa srebr-noga blaga v krščanske svetovne razpošlnice krasnom ceniki Lastne znamka ,IKO“ je svetov-noga glasa Glavno zastop-stvo tovame vür „ZEN1TH“ Ta imenitna tvrdka nema podrüžnice. Lastni tovarna vür na Švicarskom. Svetovni izvoz bolših vür. Njomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda kösforgé gyorssajtóján Szombathelyen.