Poštnina plačana v gotovini. r 123. V Ljubljani, dne 31. decembra 1928. Letnik X. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. irsetoina,: Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». 415. Uredba o ureditvi osrednje uprave za mere in dragocene kovine. 416. Uredba o ureditvi, področju in območju kontrol mer in dragocenih kovin. 417. Uredba o ureditvi, področju in območju kontrol sodov. 418. Uredba o obliki, sestavi in načinu oznamenovanja sodov in o mejah njih točnosti. 419. Izprememba v tarifi o pobiranju žigovine za preizkušanje čistine in žigosanje izdelkov iz zlata, srebra in platine. 420. Pojasnilo o uvoznem ocarinjanju avtomobilnih gum. 421. Odločba o oprostitvi od plačevanja uvozne carine na pluge in plužna in navodila za izvrševanje te odločbe. 422. Naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v ljubljanski oblasti. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. I Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave. Objava glede naročnine. Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 302 z dne 27. decembra 1928.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 13. de- redom Belega orla V. vrste: Albert L e v i č - j Šmarjeti; 2.) Miroslav P o d g o r n i k, učitelj v Spod- nji Voličini, skupno z ženo Pavlo in maloletnim sinom Antonom. Številka 304/CI z dne 29. decembra 1928.: Zakon z dne 29. novembra 1928.: Franu V reč-j k u, šolskemu ravnatelju v p. v Slovenjgradcu, se n i k, predsednik Društva za otroško varstvo v Ljub- [ Ijani; z redom sv. Save IV. vrste: Mihael Krek, predsednik upravnega odbora okrožnega urada za za- j varovanje delavcev v Ljubljani; Marija M a i s t e r,; predsednica Ženskega društva v Mariboru; Cilka | cembra 1928- Odlikovani so- Krek, predsednica Krščanskega ženskega društva priznava pravica do pokojnine po novem uradniškem v Ljubljani- ' zakonu. z redom sv. Sa\e III. 'vrste. di. .mn u * a e, redom sv. Save V. vrste: Fran Grm, ravnatelj j Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. de-direktor bogoslovnice v Manboru; Ignacij N a d r a h, xavoda za gluh-oneme v Ljubljani; Ivan V e r b a n j -! cembra 1928.: Minister za poljedelstvo in vode se direktor bogoslovmce v Ljubljani, !gek, kaplan v Hajdini pri Ptuju; Mira Engel-;pooblašča, predložiti narodni skupščini predlog za- z re om sv. m e . ms o. van a \ i c ncic, tajnica Kola jugoslovanskih sester cickan m častni kanonik v Kamniku; Fran.br o in 11 - ’ ^ T - ^ š a k, župnik pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah;! f“; Ivailk^ L} P « 1 d; ta.Jnica Zeaskega d™stva v 1 Fran Štuhec, župnik pri Sv. Juriju ob Ščavnici; Priboru; Manja Go d e s a, predsednica _ Poselske ; zveze v Ljubljani; Vincencija K a p 1 j a, vizitatonca I 1 - .-V/.., ' 1 V.-J1 n . [ULI VMI1U. Ljub-i bona o gospodarskih zadrugah. Fran Schreiner, župnik pri Sv. liju pri Velenju; Fran Treiber, župnik pri Sv. Miklavžu pri Slovenjgradcu; Valentin Z a b r e t, dekan v št. Vidu nad Ljubljano; Anton Š m i d o v n i k, župnik v Prečni; Janez Jere b, župnik in duhovni svetnik v Škocijanu pri Turjaku; Fran T r a v e n, župnik in duhovni svetnik v Sodražici; z redom sv. Save V. vrste: Fran Vovko, župnik v Št. Petru pri Novem mestu; Jakob Omahen, župnik v Osilnici; Matej Rihar, župnik in dekan v Šmartnem pri Litiji; Konrad Texter, župnik v Višnji gori; Janez Hladni k, župnik v Št. Vidu pri Stični; z zlato svetinjo za civilne zasluge: Jakob N e - v Radečah pri Zidanem mostu; Angelina Križa-j n i č, predstojnica šolskih sester v Mariboru; frater j Vilibald Belec, delegat Jugoslovanskih usmiljenih | bratov v Kandiji pri Novem mestu. Ukazi Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. decembra 1928.: Odlikovani so: z redom sv. Save IV. vrste: Anton Mladič, višji deželnosodni svetnik pri deželnem sodišču v Ljubljani; dr. Luka K r a v i n a, sodnik pri deželnem sodišču v Ljubljani; dr. Jakob Kond a, deželno-, sodni svetnik pri deželnem sodišču v Ljubljani;! dr. Fran K r a n č i č, deželnosodni svetnik pri okrož-! O ureditvi nem sodišču v Celju; Josip S t e r g e r, višji deželno- Uredbe osrednje vlade. deljko, cerkovnik v frančiškanskem samostanu v j sodni svetnik pri okrožnem sodišču v Mariboru; Jo-j Mariboru; Fran Mihelčič vasi pri Ribnici. Številka 303 z dne 28. decembra 1928.: cerkovnik v Dolenji j sip Zdolšek, deželnosodni svetnik in predstojnik j okrajnega sodišča na Vranskem; dr. Aleksander i j P o z n i k, deželnosodni svetnik in predstojnik okraj- j I nega sodišča v Ptuju; dr. Ivan Sirko, deželnosodni j 415. Na podstavi členov L, 2., 3. in 4. zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, o kontrolah mer in dragocenih kovin in o kontroli sodov predpisujem Uredbo osreduje uprave za mere in dragocene kovine.* Naziv in območje. Člen 1. Za opravljanje vseh administrativnih in tehnič- Ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. de-! svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Metliki; | nih poslov pri izvrševanju zakona o merah, njih rabi z redom sv. Save V. vrste: Henrik Abram, višji i v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi in za-pisarniški ravnatelj pri višjem deželnem sodišču v j kona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, sre-Ljubljani; Josip Ru s, ravnatelj zemljiške knjige pri: bra in platine se ustanavlja osrednja uprava za mere cembra 1928.: Odlikovani so z redom sv. Save V. vrste: Matko Š t e f e, predsednik in Stanko Tome, tajnik oblastnega odbora «Udruženja ratnih invalida» v Ljubljani; Fran Čeplak, upravnik zdravilišča na Golniku; Anton Tominc, vršilec dolžnosti upravnika jn-otezne delavnice v Ljubljani; Alojzij M r a m o r, upravnih invalidskega zavoda v Celju. Odlok ministra pravde z dne 21. decembra 1928.: Upokojen je po členu 141., poslednjem odstavku, j k o v i č, svetnik stola sedmorice uradniškega zakona Fran W e i t z, višji pisarniški! grobu; deželnem sodišču v Ljubljani; Adolf Arko, ravna telj jetniščnice pri deželnem sodišču v Ljubljani; .Anton H ohnje c, ravnatelj jetniščnice pri okrožnem sodišču v Mariboru; Erzelija Hafner, usmiljenka, upravnica ženske kaznilnice v Begunjah; z redom Belega orla V. vrste: dr. Vilko D u b o - oddelka B, v Za- in dragocene kovine s sedežem v Beogradu. Njena pristojnost se razprostira na vso kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. oficial v 3. skupini II. kategorije pri okrožnem sodišču v Celju. Objave generalne direkcije davkov: Oproščeni so plačevanja takse iz tar. št. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih pošiljajo državnim uradom, pa j nar, pisarniška oficialka pri višjem deželnem z zlato svetinjo za civilne zasluge: Josip Sker-1 a v a i, višji pisarniški oficial pri deželnem sodišču v Ljubljani; Fran Petrovčič, vodja zemljiške knjige pri deželnem sodišču v Ljubljani; Angela L a - Ureditev in področje. Člen 2. uprava nima notranje razdelitve na Člen 3. V področje osrednje uprave spadajo ti-le posli: 1.) Osrednja uprava izvršuje vsa dela, ki se ji Osrednja odseke. razen v civilnih pravdah: 1.) «Narodna biblioteka» v Gračanici (Bosna); 2.) «Udruženje samostalnih izobraženih slijepaca Hrvatske, Slavonije i Međimurja» s sedežem v Zagrebu; 3.) fond «Novinarski dom» v Zagrebu. Številka 304 z dne 29. decembra 1928.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. decembra 1928.: Odlikovani (odlikovane) so: z redom sv. Save IH. vrste: Joža Gostinčar, predsednik Jugoslovanske strokorae zveze v Ljubljani; sodišču v Ljubljani; Martin Pinterič, kanclist pri j nalože z uredbami, naredbami, pravili itd., izdanimi deželnem sodišču v Ljubljani; s srebrno svetinjo za civilne zasluge: Mihael B o • za izvrševanje zakonov, omenjenih v členu 1. 2.) Predpisuje kontrolam mer in dragocenih ko- st e 1 e, višji jetniški paznik pri deželnem sodišču j vin in kontrolam sodov navodila za postopanje ob v Ljubljani; Benedikt Š e r b e 1 a, višji jetniški paz- j pregledovanju in žigosanju meri! in merilnih naprav, nik pri okrožnem sodišču v Mariboru; Ivan Zrimšek, služitelj pri deželnem sodišču v Ljubljani; Josip Gnezda, služitelj' pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani. Objavi ministrstva za notranje posle: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sta sprejeta: 1.) Anton Kerkoč, učitelj v steklenic in posod kakor tudi sodov in preizkušanje i čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 22. decembra 1928., št. 296/XCVn. — Zakon glej v Uradnem listu z dne 25. julija 1928., št. 251/70. 3. ) Predpisuje, kako naj se oznamenujejo z žigi merila, merilne priprave, sodi, stekleni ee in posode in izdelki iz zlata, srebra in platine. 4. ) Hrani državne osnovne, pramere in skrbi za njih primerjanje iz mednajrodnimi osnovnimi pra-merami; primerja periodično normalna merila, svoja in podrejenih uradov, z državnimi osnovnimi pra-merami. 5. ) Opravlja na korist znanosti, industrije in obrt-stva meritve, analize zlata, srebra in platine in vse one preizkuse, ki spadajo po svoji naravi v njeno pristojnost, ter, sme pridržati pregledovanje in žigosanje izvestnih meril začasno, po odobritvi ministra za. trgovino in industrijo pa tudi trajno, zase ali pa ga postaviti pod svoje neposrednje nadzorstvo. Merila, ki jih pregleda in ožigosa osrednja uprava, se smatrajo za overovljena po zakonu o merah. 6. ) Zalaga vse kontrole mer in dragocenih kovin in kontrole sodov z normalnimi merili in s potrebno tehnično opremo. Člen 9. Upravnik oskrbuje denar in imovino osrednje uprave ali pa odredi izmed uradnikov uprave odgovorne oskrbovalce; skrbi za točno, hitro in vestno opravljanje poslov. Upravnik določa področje vsakemu poedinemu uradniku ali uslužbencu pri upravi; podpisuje vse odloke, vsa poročila in administrativno korespondenco. To svojo pravico sme prenesti tudi na podrejeno osebje, razen če izdaja odloke s posebno pooblastitvijo ministra za trgovino in industrijo. Člen 10. Upravnik sme dovoljevati osebju pri upravi, kontrolah mer in dragocenih kovin in kontrolah sodov odsotstvo po privatnem poslu ali bolovanju do vštetih 30 dni. Tudi odobruje zakonske odmore uradnikom in uslužbencem pri upravi in podrejenih uradih. Odsotstvo po privatnem poslu ali bolovanje do- 7.) Nadzira enotno uporabljanje naredb, izdanih , voljuje upravniku minister za trgovino in industrijo, za izvrševanje zakona o merah' in zakona o kontro- i liranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, 8. ) Nadzira poslovanje kontrol mer in dragocenih kovin in kontrol sodov. , 9. ) Vrši državne strokovne izpite podrejenega osebja (osebja vse stroke). 10. ) Skrbi zaradi orientacije občinstva za izdelovanje konstruktivnih načrtov vseh meril in merilnih priprav, M se morejo sprejemati v pregledovanje in ! žigosanje. Člen 4. Končne odredbe. Člen 11. 4. ) V Kotoru z območjem, ki obseza zeta k o oblast; iz oblasti užiške politična sreza: bijelopoljski in loznanski. 5. ) V Zagrebu z območjem, ki obseza iz zagrebške oblasti mesta: Zagreb, Sisak in Križevce m politične sreze:- velikogoriški, donjostubiški, dugo selski, zagrebški, zelinski, jastrebarski, šiški in čaz-manski; iz primorsko-krajiške oblasti mesti: Karlovac in Petrinjo in politične sreze: vojniški, vrgin-moški, glinski, dvorski, karlovški, kostajniški in pe-trinjski; iz osiješke oblasti mesti: Bjelovar in Koprivnico in politične sreze: bjelovarski, garešniški, đurđevski, koprivniški, kutinski in grubišnopoljski. 6. ) V Osijeku z območjem, ki obseza iz osiješke oblasti mesta: Osijek, Slavonski Brod, Požego in Virovitioo in politične sreze: brodski, virovitiški. daruvarski, donj ornih oljski, valpovski, đakovški, na-šiški, novogradiški, osiješki, novski, pakraški, požeški in slatinski; iz sremske oblasti mesti: Vukovar in Vinkovce in politične sreze: vukovarski, vinkovški in županski; iz baške oblasti politična sre,za: Kardanski in batinski. 7. ) V Varaždinu z območjem, ki obseza: iz zagrebške oblasti mesto Varaždin in politične sreze; i varaždinski, zlatarski, ivaneški, krapinski, ludbreški. Osrednja uprava izdaja svoj službeni list «Glasnik središne uprave za- mere i dragocene metale», ki izhaja periodično in v katerem se objavljajo vse uredbo, naredbe, vsa pravila in navodila za izvrše- j vanje zakonov kakor tudi tehnični popisi in načrti | o novih sistemih meril. i Tehnični popisi in konstruktivni načrti o novih sistemih meril se objavljajo v «Glasniku» ških dotičnih strank. Oskrbovanje denarja in imovine. Ölen 5. Oskrbovanje arhiva osrednje uprave predpiše j novomarofski, pregradski in klanjški; iz mariborske uprava, s posebnim pravilnikom. oblasti politična sreza: čakovški in preloški. 8. ) Na Sušaku z območjem, ki obseza: iz primorsko-krajiške oblasti mesta: Sušak, Senj in Bakar in politične sreze: bakarski, brinjski, vrbovski, go-spiški, delniški, kastavski, koreniški, novljanski, ogulinski, otoški, perušiški, senjski, crikveniški, čabarski, udbinski, krški; is splitske oblasti občine: Novaljo, Rab, Pag in Silbo (preškega sreza). 9. ) V Zemunu z območjem, ki obseza: iz sremske oblasti mesta-: Zemun, Petrovaradin, Sremsko Mitrovico in Sremske Karlovce in politične sreze: zemunski, iloški, niški, mitroviški, minski, staro-pazovski in šidski. ob stro-1 I,0<^s*avi členov 1., 2., 3., 6., t., 8. in 12. zakona, j io.) y Ljubljani z območjem, ki obseza Ijub- °J " | o 'osrednji upravi za mere in dragocene kovine, o jjansit0 oblast. i kontrolah mer in dragocenih kovin in o kontrolah j ' n.) y Mariboru z območjem, iki obseza mari-! sodov, členov 15., 16., 22.. 26., 27., 31., 32.. 43., 47. > pcrsko oblast, izvzemši politična sreza: preloški in 1 in 48. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu | čakovški Člen 12. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah». V B e o g r a d u, dne 29. novembra 1928.; št. 1802. Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Spaho s. r. 4!©. j in nadzorstvu nad njimi in členov 19., 37., 41. in 42. I zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata. Osrednja uprava ne sme sprejemati kot žigovino j srebr;l in platine predpisujem za pregledovanje in žigosanje meril in merilnih pri- i prav, za stroške ob ostalih svojih preizkusih, anali-: Uredbo S“«..“1 Str”k ** k!j‘ršn“<,li dr"eih|o ureditvi, pudročju in območju kontiol Vsa ta plačila, morajo polagati stranke na čekov-1 mer in dragocenih kovin.* ni račun poštne hranilnice. Odredbe o oskrbovanju plačane žigovine, goto- Naziv, vine in ostale imovine se predpišejo s posebnim pra- ' gjen j vilnikom in z navodili. i j Za izvrševanje del ob kontroliranju meril, merii- j nih priprav, steklenic in posod kakor tudi sodov in i za preizkušanje čistine izdelkov iz zlata, srebra in Člen 6. j dragocenih kovin se ustanavljajo kontrole mer in Osrednja uprava zalaga kontrole mer in drago- j dragocenih kovin, cenili kovin in kontrole sodov s potrebnimi žigi, si Naziv teh uradov je: «Kontrola mor in drago-katerimi oznamenujejo merila in merilne priprave j oenih kovin v.............(naziv sedeža)» (Kontrola in izdelke iz zlata, srebra in platine. Zato 1. ) hrani matrice in patrice žigov; 2. ) vodi evidenco o vseh matricah in patricäh žigov, nadalje o žigih, ki se izdado uradoma za uporabljanje, kakor tudi o vseh rezervnih žigih. Osrednja uprava vodi evidenco tudi o vseh svojih žicrih, s katerimi opravlja po točki 5.) člena 3. te uredbe sama oznamenovanje in žigosanje. mera i dragocenih metala u . Sedeži uradov in njih območje. Člen 2. Sedeži za kontrole mer in dragocenih kovin in njih območje se določajo tako-le: i 1.) V Beogradu z območjem, ki obseza ob-i lasti: podrmsko, valjevsko, požarevško, moravsko in ‘ šumadijsko; iz beograjske oblasti mesto Beograd in Navodilo, kaJro je hraniti matrice in patrice žigov ^ politična sreza: vračarski in posavski; iz podunav-iu vseh rezervnih žigov, izdajati žige v uporabljanje j sj-e ob]asL politične sreze: gročanski, jaseniški, kolu-in.jih naročati kakor tudi kako je voditi evidenco o jbargLi, kosmajski, oraški in podunavski; iz užiške njih, predpiše minister za trgovino ih industrijo. Osebje in poslovni red. ölen 7. Osrednja uprava mora imeti potrebno število referentov in strokovnih uradnikov (inženjerjev, fizikov, matematikov, kontrolorjev mer, žigosačev), laborantov in ostalega pomožnega osebja. Zvanja osebja so ista kakor pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Člen 8. Upravi načeluje upravnik, ki skrbi za vse njene posle. Podrejeno mu je celokupno osebje. Öe je odsoten ali zadržan, mu odredi minister za trgovino in industrijo namestnika. Upravnik je referent ministra za trgovino in industrijo o vseh poslih, ki spadajo v pristojnost osrednje uprave. oblasti politične sreze: ariljski, zlatiborski, novo-varoški, požeški, račanski, užiški in crnogorski; raško oblast, izvzemši politične sreze: vučitrnski, dreniški in mitroviški; kmševško oblast, izvzemši politični srez ražanjski. 2. ) V N i š u z območjem, ki obseza oblasti: timo-ško in niško; iz kruševške oblasti srez ražanjski; iz vranjske oblasti politična sreza: masuriški in polja-niški; iz kosovske oblasti politične sreze: dobriški, jablaniški, kosanišM in labski. 3. ) v S koplju z območjem, ki obseza oblasti: skopsko, bregalniško in bitoljsko; iz kosovske oblasti politične sreze: gorski, gračaniški, nerodimski, podgoriški in šarplaninski; iz raške oblasti politične sreze: vučitrnski, dreniški in mitroviški; iz vranjske oblasti politične sreze: bosiljgrajski, giljanski, krivo-palanški in preševski. * «Službene Novine kraljevine Srba* Hrvata i SlOj- venaca» z dne 22. decembra 1928., št. 296/XCVH. 12. ) V Celju z območjem, ki obseza mesto Celje in politični srez celjski (glej člen 47.). 13. ) V S ar a j evu z območjem, ki obseza sara- jevsko oblast| iz travniške oblasti poHtiCn^- sreze: bugojanski, jajški, zeniški, žepčanski, travniški in mr.konjičgrajski; iz užiške oblasti politične sreze: mileševski, plevljanski in pribojski. 14. ) V Mostaru z območjem, Id obseza: iz mostarske oblasti politične sreze: nevesinjsM, gataški, ljubiški, stolški, Ijubinski, konjiški, mostarski (mestni in selski srez); iz travniške oblasti: politični srez prozorski. 15. ) V Tuzli z območjem, Id obseza tuzlansko oblast; iz vrbasike oblasti politična sreza: tešanjski in derventski. 16. ) V B a n j i 1 u k i z območjem, ki obseza bi-haško oblast; iz vrbaske oblasti politične sreze: banjeluški (mestni in selski), gradiški, dubišiki, kotor varoški, bosanskonovski, prijedorski in prnjavorsJd. 17. ) V Splitu z območjem, ki obseza splitsko oblast, izvzemši občine: Novaljo, Rab, Pag in Silbo (srez preški); iz primorsko-krajiške oblasti politična sreza: gračaški in donjopološki; iz travniške oblasti politične sreze: glamoški, tomislavgrajški in liVr njanski. 18. ) V Dubrovniku z območjem, ki obseza dubrovniško oblast; iz mostarske oblasti politična sreza: trebinjski in bileški. 19. ) V Novem Sadu z območjem, ki obseza: iz baške oblasti mesto Novi Sad in politične sreze: kulski, novosadski, odžaški in palanški; iz beograjske oblasti politične sreze: žabaljski. titelski in starobečejski. 20. ) V Subotici z območjem, ki obseza: iz baške oblasti mesti: iStibotico in Sombor in politične sreze: topolski, somborski, apatinski; iz beograjske oblasti mesti: Sento in Staro Kanjižo in politična sreza: senčanski in novokanjiški. 21. ) V Velikem Beck er eku z območjem, ki obseza: iz beograjske oblasti mesta: Veliki Beč-kerek, Veliko Kikindo in Pančevo in politične sreze: velikobečkereški, velikolkikindski, kovačiški, novo-bečejski, pančevski, Jaše Tomiča; iz podunavske oblasti mesti: Vršac in Belo orkev in politične sreze: vrški, kovinski, alibunarski in belocitkvanski. Člen 3. Kontrole mer in dragocenih kovin smejo izvrševati izven svojega območja, določenega v členu 2.. službene posle samo s predhodno dovolitvijo osrednje uprave za mere in dragocene kovine. Področje. ČJen 4. V področje kontrol mer in dragocenih, kovin spadajo ti-le posli: 1. ) prvo in občasno pregledovanje meril, merilnih priprav, steklenic in posod kakor tudi sodov, ki se rabijo v javnem prometu; 2. ) preizkušanje čistine in žigosanje, kemijske analize izdelkov iz zlata, srebra in platine; 3. ) nadziranje meril, merilnih priprav, steklenic in posod kakor tudi sodov, ki se rabijo v javnem prometu; 4. ) nadziranje obratov, ki se bavijo s proizvajanjem ali prodajanjem izdelkov iz zlata, srebra in platine; 5. ) nadziranje kontrol mer v njih območju; in 6. ) obveščanje prizadetih strank o vsem, kar se nanaša na kontroliranje meril in dragocenih kovin. Ölen 5. Kontrole mer in dragocenih kovin pregledujejo in žigosajo prvič in občasno izmed meril in merilnih priprav, ki se rabijo v javnem prometu, naslednje vrste meril: dolžinska, debelinska in površinska merila in merilne priprave tekočin in suhih snovi, sode, steklenice in posode, uteži, tehtnice, taksametre, plinomere in vodomere. Po potrebi sme naročiti osrednja uprava za mere in dragocene kovine kontrolam mer in dragocenih kovin, naj pregledujejo in žigosajo tudi ostale vrste meril in merilnih priprav. Člen 6. Kontrole mer in dragocenih kovin morajo pregledovati prvič kakor tudi občasno merila in preizkušati čistino izdelkov iz zlata, srebra in platine po posebnih naredbah, pravilih in navodilih, ki se izdado za izvrševanje zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi kakor tudi zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine. Vsako samovoljno opravilo organov urada, ki bi nasprotovalo izdanim naredbam, se kaznuje disciplinski ali pa, če so se z njim prekršile odredbe kazenskega zakona, tudi kazenski. Člen 7. Za uradovalnico, kjer se pregledujejo in žigosajo merila in preizkuša čistina dragocenih kovin, se smatrajo oni prostori, kamor lahko vsakdo postavi svoje stvari, da se pregledajo in ožigosajo. Poleg stalnih uradovalnic se ustanavljajo za občasno pregledovanje in žigosanje meril v določenih središčih, po potrebi pa- tudi na sedežu kontrole mer in dragocenih kovin, začasne uradovalnice. Stalna uradovalnica za kontrolo mer in dragocenih kovin mora biti oznamenovana zunaj z vidnim znakom. Člen 8. Merila (nova in popravljena) in sodi se pregledujejo in žigosajo, čistina se preizkuša in izdelki iz zlata, srebra in platine se žigosajo prvič vedno v ■radnih prostorih. Na zahtevo stranke se smejo pregledati in ožigosati merila, če to zahteva tehnična potreba, tudi na licu mesta izven uradnih prostorov. Čistina izdelkov iz zlata, srebra in platine se sme preizkušati in ti izdelki se smejo žigosati izven uradnih prostorov samo na licitacijah v zastavljalnicah in podobnih napravah, toda samo, če ne bi bilo mo-joče stvari, ki se prodajajo, postaviti v urad. Člen 9. Merila se 'pregledujejo in žigosajo občasno na sedežu urada kakor tudi v določenih središčih, kjer morajo biti po odobrenem delovnem programu nastanjene pristojne kontrole mer in dragocenih kovin. Delovne programe za občasno pregledovanje meril predloži urad najkesneje do konca meseca januarja vsakega leta v odobritev osrednji upravi za mere in dragocene kovine. Prostore za uradno poslovanje ob pregledovanju in žigosanju meril v središčih in potrebno postrežni-itvo daje brezplačno na razpolago dotična občina. Sodi se pregledujejo in žigosajo občasno samo v prostorih, kjer ima urad stalni sedež. Na zahtevo stranke se smejo pregledovati merila ali sodi občasno, če je treba, na licu mesta izven •talnih ali začasnih prostorov urada. Člen 10. Če se vrši pregledovanje in žigosanje izven stalnih ali začasnih uradnih prostorov, morajo dati stranke, ako je treba, uradniku na razpolago prostor, primeren za poslovanje, in potrežništvo, lastniki mostovnih tehtnic pa potrebno težo v ustrezni obliki. Stranka, ki je zahtevala odhod na lice mesta, trpi tudi stroške za prenos priprav, potrebnih za delo, nadalje uradnikove eventualne potne stroške. Člen 11. Kontrole mer in dragocenih kovin vodijo posebne registre o izvršenih pregledih meril, merilnih priprav, steklenic in posod kakor tudi sodov in o izvršenih preizkusih čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine. 0 svojem poslovanju ob pregledovanju in žigosanju v enem letu morajo predložiti osrednji upravi za mere in dragocene kovine letno poročilo najkesneje do konca meseca januarja prihodnjega leta. Člen 12. Kontrole mer in dragocenih kovin vodijo, vsaka za svoje območje, register o imetnikih meril, merilnih priprav, steklenic in posod kakor tudi sodov in register o vseh proizvajalcih in prodajalcih izdelkov iz zlata, srebra in platine, javnih in privatnih zastavljalnicah, dražbenih zavodih, komisionarjih in vobče napravah, ki se bavijo z licitacijo izdelkov iz dragocenih kovin. Člen 13. Državna oblastva in naprave, ki so pristojne, dovoljevati obrate (obrte), obveščajo tudi pristojne kontrole mer in dragocenih kovin o začetku ali prestanku svojega poslovanja. Ko se zbirajo podatki o lastnikih meril, merilnih priprav, steklenic in posod in sodov, morajo sodelovati tudi občinska oblastva, če se obrnejo zaradi tega nanje kontrole mer in dragocenih kovin. Člen 14. Merila, merilne priprave, steklenice, posode in sodi, ki se rabijo v javnem prometu, se nadzirajo nenadoma in, če je mogoče, takrat, ko so merila v rabi. Obrati, ki se bavijo s proizvajanjem ali prodajanjem izdelkov iz zlata, srebra ali platine, se morajo pregledovati praviloma samo ob času, ko so po veljavnih predpisih odprti. Izven tega časa jih je dopustno pregledovati samo, kadar je neizogibno treba, da se prepreči ali razkrije drzna kršitev zakona. Nadzorstvo se mora vršiti tako, da ne izvirajo iz njega lastnikom meril ali obratov nikakršne neprijetnosti. Navodila za izvrševanje nadzorstva nad obrati, ki se bavijo s proizvajanjem ali prodajanjem izdelkov iz zlata, srebra in platine, predpiše minister za trgovino in industrijo; navodila za izvrševanje nadzorstva nad merili pa predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za notranje posle, odnosno z ministrom za finance. Člen 15. Če se ugotove ob izvrševanju nadzorstva kazniva dejanja, se mora predložiti o tem prijava onemu ob-lastvu (sodnemu ali policijskemu [političnemu]), ki je pristojno za postopanje glede takih kaznivih dejanj. Prijavi je treba priložiti zapisnik o dejanskem stanju in, eventualno, konfiscirana merila. Če gre za dejanja, kazniva po zakonu o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, ostanejo konfiscirani izdelki v uradu, dokler ni spor dokončan. Člen 16. Na zahtevo sodnih ali policijskih (političnih) ob-lastev morajo odposlati kontrole mer in dragocenih kovin strokovnjaka. če gre za pričanje glede sodov, sme delegirati urad uradnika pri podrejenih kontrolah sodov. Eventualne potne stroške in dnevnice odrejenega uradnika-strokovnjaka trpi ono oblastvo, ki ga je zahtevalo. Člen 17. Nadzorstvo kontrol mer in dragocenih kovin nad kontrolami sodov obseza: 1. ) pregledovanje celokupnega administrativnega poslovanja; 2. ) kontrolo nad postopanjem ob pregledovanju in žigosanju sodov in nad pravilnim uporabljanjem žigov urada; 3. ) pregledovanje prostorov, priprav in instru-I mentov. Člen 18. j Kontrole mer in dragocenih kovin pregledujejo poslovanje pri svojih podrejenih kontrolah sodov enkrat, če pa je treba, tudi večkrat. 0 izvršenem pregledu se sestavi zapisnik, ki se predloži s poročilom vred osrednji upravi za mere in dragocene kovine. Člen 19. Kontrole mer in dragocenih kovin morajo obveščati stranke in občinstvo, ki se obračajo nanje, glede odredb zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi kakor tudi glede zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine in glede naredb in pravilnikov, izdanih na podstavi teh zakonov. Če.je treba, morajo napotiti stranke, naj se obrnejo zaradi nadaljnjih obvestil na osrednjo upravo za mere in dragocene kovine. Tehnična oprema. Člen 20. Tehnična oprema kontrol mer in dragocenih kovin je sestavljena iz priprav in potrebščin za pravilno pregledovanje in žigosanje vseh vrst meril, ki spadajo v njih pristojnost, kakor tudi za kontroliranje čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine. S kakšno tehnično opremo je treba zalagati urade, določa osrednja uprava za mere in dragocene kovine. Razmerje med uradom in osrednjo upravo za mere in dragocene kovine, uradno občevanje z oblastvi in s privatnimi osebami; uradne ure. Člen 21. Kontrole mer in dragocenih kovin so podrejeni organi osrednje uprave za mere in dragocene kovine ter so pod njenim neposrednjim nadzorstvom; uradna naročila in navodila za poslovanje dobivajo od te uprave. Z ministrstvi dopisujejo samo po osrednji upravi; z ostalimi državnimi ali samoupravnimi oblastvi in uradi in s privatnimi strankami pa opravljajo svojo korespondenco neposredno. Člen 22. Uradne ure pri kontrolah mer in dragocenih kovin so iste kakor pri ostalih državnih uradih na njih sedežu. Zaradi orientacije občinstva jih je treba nabiti na prostorih urada. Po izkazani potrebi sme do-; ločiti osrednja uprava za mere in dragocene kovine I tudi drugačne uradne ure, vpoštevaje pri tem obče predpise glede njih trajanja. če kdaj pri uradih, ki imajo samo enega uradnika, ne more biti določenih uradnih ur, ker je uradnik odsoten po uradnem poslu, ali iz drugega razloga, je treba naznaniti interesentom z opozorilom na uradnih prostorih, kdaj se zopet začne poslovanje v uradu. Uradi z več uradniki morajo urediti svoja uradna potovanja in vsa opravila izven uradnih prostorov po možnosti tako, da je en uradnik stalno v uradu. Ko se občasno pregledujejo in žigosajo merila, se določijo uradne ure pri odobritvi delovnega programa. Oskrbovanje denarja in imovine. Člen 23. Kontrole mer in dragocenih kovin ne smejo sprejemati kot žigovino za merila in preizkušanje čistine dragocenih kovin od strank gotovine ali drugih vrednot. Odmerjeno žigovino polagajo stranke na čekovni račun poštne hranilnice. Odredbe o oskrbovanju plačane žigovine, depozitov v gotovini in ostale imovine pri kontrolah mer in dragocenih kovin se predpišejo s posebnim pravilnikom in z navodili. Žigi. Člen 24. Žige za žigosanje meril in izdelkov iz zlata, srebra in platine daje kontrolam mer in dragocenih kovin v rabo osrednja uprava za mere in dragocene kovine. Vsak urad mora imeti svojo redno številko žiga, ki jo določi osrednja uprava za mere in dragocene kovine. Prejete žige hrani šef urada ter jih daje po potrebi uradnikom v uradno rabo. Vsak uradnik mora, ko jo izvršil žigosanje, žige takoj vrniti šefu urada. če se žig zbog uporabljanja pokvari, mora poskrbeti šef urada, da se vrne osrednji upravi za mere in dragocene kovine in zamenja za novega. Šef urada in podrejeno osebje morajo kar naj-skrbneje braniti poverjene žige. Odgovorni so za škode, ki utegnejo nastati s tem, da se žigi poraz-gube ali da pridejo v roke neupravičenim osebam. Vrsto in število žigov, ki jih je dajati v rabo po-edinim kontrolam mer in dragocenih kovin, določi osrednja uprava. Stalne in občasne ekspoziture. Člen 25. Stalne in občasne ekspoziture kontrol mer in dragocenih kovin se otvarjajo pri industrijskih podjetjih, ki izdelujejo merila in merilne priprave, steklenice in posode ali sode ali vobče stvari, ki so zavezane pregledovanju in žigosanju. Otvorijo se tudi lahko pri podjetjih, ki rabijo pri obratovanju ožigosana merila kakor tudi ožigosane merilne priprave, steklenice in posode v večjih, količinah. Člen 26. Stalne ekspoziture, ki niso na sedežu kontrole mer in dragocenih kovin, so pod upravo in nadzorstvom osrednje uprave za mere in dragocene kovine; uradna naročila ih navodila za poslovanje dobivajo neposredno od te uprave. Stalne ekspoziture, ki so na sedežu kontrole mer in dragocenih kovin, in vse občasne ekspoziture so pod upravo in nadzorstvom onih uradov, v katerih območju so postavljene. O ekspoziturah, ki so na sedežu kontrole sodov in pri katerih se pregledujejo in žigosajo samo sodi, se določa zdaj pa zdaj, pod čigavo upravo in nadzorstvo spadajo. Člen 27. Ekspoziture kontrol mer in dragocenih kovin smejo pregledovati in žigosati samo izdelke onih podjetij, na katerih prošnjo so bile ustanovljene. Člen 28. Stalna ali občasna ekspozitura sme začeti s poslovanjem: 1. ) če dovoli njeno otvoritev minister za trgovino in industrijo; 2. ) če da podjetje, ki je zahtevalo otvoritev ekspoziture, brezplačno na razpolago primerne prostore za poslovanje in potrebno postrežništvo ter se zaveže, povrniti vse stroške za vzdrževanje ekspoziture in nabavo vse tehnične opreme, potrebne za poslovanje. Ali so prostori, ki so se dali na razpolago, primerni za poslovanje, ugotovi osrednja uprava za mere in dragocene kovine. Ostale pogoje za dovolitev ekspoziture določa zdaj pa zdaj minister za trgovino in industrijo, ko se rešujejo vložene prošnja Člen 29. Ko se dovoljujejo ekspoziture, odredi osrednja uprava za mere in dragocene kovine: 1. ) kakšno tehnično opremo mora imeti ekspozitura; 2. ) katere stvari te opreme sme rabiti zaradi kontrole svojih proizvodov tudi podjetje in katere se morajo hraniti pod ključem ter jih sme rabiti samo uradnik pristojne kontrole mer in dragocenih kovin. Osebje iu njegove dolžnosti. Člen 30. Vsaka, kontrola mer in dragocenih kovin ima potrebno število kontrolorjev mer, žigosačev, služite-Ijev, po potrebi pa tudi kemikov. Za opravljanje pisarniških poslov se smejo postavljati tudi zvanič-niki ali dnevnica rji. Glede uradnega razmerja osebja veljajo odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Člen 31. Kemiki so uradniki I. kategorije, kontrolorji mer II. kategorije, žigosači pa uradniki El. kategorije. Za kemike se sprejemajo samo osebe z dovršeno tehnično fakulteto (diplomirani inženjerji kemije), za kontrolorje mer pa z dovršeno srednjo tehnično šolo strojne stroke. Žigosači smejo biti osebe s šolsko izobrazbo, ki se priznava za III. kategorijo. Prvenstveno se jemljejo v poštev osebe z dovršeno nižjo rudarsko šolo ali zlatarski mojstri s šolsko izobrazbo za El. kategorijo. Člen 32. Kontroli mer in dragocenih kovin načeluje šef, ki se odredi izmed osebja dotičnega urada. Podrejeno mu je vse osebje urada. Če je iz urada odsoten, ga nadomešča v dolžnosti po činu najstarejši uradnik. Za šefe se izbirajo samo uradniki glavnih skupin, izvzemši sedanje uradnike z inšpektorskim zvanjem. Člen 33. Osebj-e pri kontroli mer in dragocenih kovin mora točno in vestno izpolnjevati posle, ki spadajo v področje urada, kakor tudi naredbe nadrejenih obiastev. Kemiki in kontrolorji mer morajo opravljati vse posle urada. Žigosači pregledujejo in žigosajo sode, nadalje žigosajo merila in izdelke iz zlata, srebra in platine. Če se pokaže potreba, sme poveriti šef urada žigosačeon tudi preizkušanje čistine izdelkov iz dragocenih kovin. Žigosači ne smejo pregledovati meril in merilnih priprav. Člen 34. Šefi oskrbujejo denar in imovino urada sami ali odrede izmed uradnikov urada odgovorne oskrbovalce, skrbe za točno, hitro in vestno opravljanje poslov kakor tudi za to, da se vzdržujejo prostori in vsa oprema urada v čistem in rednem stanju. Če se na pripravah kaj pokvari ali izneredi, morajo, ako tega ne morejo ali ne smejo popraviti sami, takoj poslati poročilo osrednji upravi. Za hranjenje žigov urada (člen 24.) in strogo za-računljivih obrazcev ne sme odrediti šef odgovornega oskrbovalca razen v primeru, omenjenem v členu 36. te uredbe. Člen 35. Šefi uradov in podrejeno osebje smejo oditi po privatnem, poslu iz službenega kraja največ trikrat na leto za tri dni. Za daljše odsotstvo po privatnem poslu ali za bolovanje morajo imeti dovolitev pristojnega organa. Če je šef bolan ali če je kako drugače zadržan, opravljati dolžnost, se mora to takoj sporočiti osrednji upravi za mere in dragocene kovine. kovine. Vsaka taka pritožba se vr oči onemu uradu, ki je izdal odlok, v petnajstih dneh od dne, ko je bil odlok prejet. V odloku kontrole mer in dragocenih kovin mora biti naveden rok, do katerega se sme pritožba vložiti. Člen 43. Organi upravnih obiastev morajo dajati kontroli mer in dragocenih kovin in njenim uslužbencem potrebno pomoč, kadar se, izvrševaje kontrolno službo, zaradi tega obračajo nanje. Člen 44. Vse obrazce in tiskovine, ki jih potrebujejo kontrole mer in dragocenih kovin za poslovanje, predpisuje osrednja uprava za mere in dragocene kovino. Ta jih tudi zalaga z njimi. Člen 45. Preizkušanje čistine in žigosanje izdelkov iz zlatu, srebra in platine se vrši za sedaj samo pri kontrolah mer in dragocenih kovin v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Celju, (Sarajevu, Splitu, Skoplju, Subotici, Kotoru, Mostaru. Banjiluki in Tuzli. Člen 46. Izdelki iz zlata, srebra in platine, uvoženi iz inozemstva, se sprejemajo v preizkušanje čistine in v žigosanje samo pri uradih v Beogradu, Zagrebu. Ljubljani in Sarajevu. Ostali uradi, uašteti v predhodnem členu, sprejemajo v preizkušanje in žigosanje samo domače izdelke iz zlata, srebra in platine. Kemijske analize zlata, srebra in platine se izvršujejo praviloma samo pri uradih, ki jim je poverjeno preizkušanje čistine in žigosanje inozemskih izdelkov iz zlata, srebra in platine. Če se pokaže potreba, sme poveriti osrednja uprava za mere in dragocene kovine kemijske analize tudi ostalim uradom. Člen 47. Člen 36. Če je šef bolan, odsoten ali če vobče za dlje časa odide iz urada, mora izročiti vse stvari, žige, obrazce itd., kar mu jih je poverjenih v oskrbovanje, na zapisnik svojemu namestniku. Zapisnik o izročitvi se shrani v arhiv urada. Člen 37. Podrejeno osebje sme oditi, tudi v uradnem poslu, iz urada samo s šefovo dovolitvijo. Člen 38. Odsotstva do treh dni dovoljuje v mejah člena 35. V pristojnost kontrole mer in dragocenih kovin v Celju spada samo preizkušanje čistine in žigosanje domačih izdelkov iz zlata, srebra in platine kakor tudi pregledovanje in žigosanje sodov. Člen 48. Dokler ne bodo vse kontrole mer in dragocenih kovin, naštete v prednjem členu 2., založene z opremo, ki je potrebna za preizkušanje čistine in žigosanje izdelkov iz zlata, srebra in platine, opravljajo posle po točkah 2.) in 4.) člena 4. te uredbe: v območju kontrole mer in dragocenih kovin v Nišu in Zemunu: urad v Beogradu; V območju kontrole 'mer in dragocenih kovin v v območju kontrole mer in dragocenih kovin v Novem Sadu in Velikem Bečkereku: urad v Subotici; v območju kontrole mer in dragocenih kovin v Mariboru: urad v Ljubljani; v območju kontrole mer in dragocenih kovin v te uredbe šef urada. Taka odsotstva sme dovoljevati Osijeku, Varaždinu in na Sušaku: urad v Zagrebu; tudi osebju pri podrejenih kontrolah sodov. Vsako odsotstvo, ki ga dovoli šef urada, je treba takoj sporočiti osrednji upravi. Več nego trikrat na leto sme dovoljevati šef urada odsotstva do treh dni samo v izjemnih primerih; vendar pa mora predložiti o vsakem takem j Dubrovniku: urad v Splitu, primeru osrednji upravi poročilo zaradi naknadne) odobritve. I Člen 49. j Za izvrševanje občasnih pregledov in žigosanje sodov in za nadzorstvo nad njimi se ustanavljajo območja za kontrole mer in dragocenih kovin tako-ie: za kontrolo mer in dragocenih kovin v Beogradu, Člen 39. Vsi vloženi ali uradoma sestavljeni akti se mo- tajo vpLati v vložni zapisnik • 1 Nišu, Skoplju, Kotoru, Dubrovniku, Mostam, Tuzli V vložni zapisnik se vpiäe vsebina akta, kako jo, ^ ^ P J v ^ 2. te „edbe; bil rešen in kdo je bil obveščen o rešitvi. za kontrolo mer in dragocenih kovin v Ljubljani; vse območje mesta Ljubljane in političnega sreza ljubljanskega; za kontrolo mer in dragocenih kovin v Mariboru; območje mesta Maribora; za kontrolo mer in dragocenih kovin v Sarajevu; Na aktu je treba označiti dan vpisa in številko vložnega zapisnika. Člen 40. Akti se morajo reševati po možnosti na dan prejema; če to ne bi bilo mogoče, se rešujejo po redu j prejema. Rešitve in poročila kontrol mer kovin je treba opremiti s številko vložnega zapis- j oblasti; nika, z datumom rešitve, s podpisom šefa urada, ali j za kontrolo mer in dragocenih kovin v Splitu: njegovega namestnika in s pečatom urada, j območje političnih srezov: sinjskega, imotskega, bra- : škega, livanjskoga, glamoškega in tomislavgrajskega. člen 41. * Osrednja uprava za mere in dragocene kovine Navodilo o oskrbovanju arhiva predpiše osred-! sme poveriti kontrolam mer in dragocenih kovin prvo in občasno pregledovanje sodov in nadzorstvo nad njimi tudi izven spredaj določenih območij. ! območje sarajevske oblasti in političnih srezov: pri-in dragocenih I bojskega, mileševskega in plevljanskega iz užiške nja uprava za mere in dragocene kovine. Končne in prehodne odredbe. Člen 42. Člen 50. Kontrole mer in dragocenih kovin v Beogradu, Pritožbe zoper odloke kontrol mer in dragocenih j Nišu, Skoplju, Zagrebu, Osijeku, Varaždinu, na Su-kovin pretresa osrednja uprava za mere in dragocene j šaku, v Zemunu, Novem Sadu, Subotici in Velikem Bečkereku začno pregledovati in žigosati sode, k* bodo založene z opremo, potrebno v ta namen. Člen 51. Kontrola mer in dragocenih kovin v Nišu začne poslovati dne 1. julija 1929. Do tega časa opravlja njeno poslovanje urad v Beogradu. Kontrola mer in dragocenih kovin v Vršen se z dnem 1. julija 1929. ukine. Preizkušanje čistine in žigosanje izdelkov iz zlata, srebra in platine, uvoženih iz inozemstva, se vrši pri kontroli mer in dragocenih kovin v Splitu, do dne 31. marca 1929. Člen 52. Vse stalne in občasne ekspoziture kontrol mer in dragocenih kovin, ki so bile dovoljene, preden stopi ta uredba v veljavo, se ukinejo z dnem 1. julija 1929. Ponovna otvoritev teh ekspozitur se dovoli samo, (k izpolnjujejo dotična podjetja pogoje, predpisane s to uredbo. Člen 53. Šef kontrole mer in dragocenih kovin v Sarajevu nadzira kontrole mer in dragocenih kovin v Mostaru. P-.injiluki, Tuzli. Splitu, Dubrovniku in Kotoru in vse ekspoziture in kontrole sodov v tem območju. Navodilo o tem predpiše osrednja uprava, za mere in dragocene kovine. Člen 54. Kontrolorji mer. ki so bili do dne, ko stopi ta uredba v veljavo, sprejeti v službo, pa bi jim služba prestala zaradi odsluževanja vojaškega roka, se smejo postaviti iznova, ne glede na odredbo prednjega člena 31., s katerim sr zahteva specialna šol- V območju kontrol mer in dragocenih kovin v Mariboru: 10. ) v Konjicah za politični srez konjiški; 11. ) v Ljutomeru in Gornji Radgoni za politične sreze: ljutomerski, murskosoboški in dolnje-lendavski; 12. ) v P t u j u, B o r 1 u in Ormožu za mesto Ptuj in politični srez ptujski; 13. ) v R o g a t c u in Kozjem za politični srez šmarski; 14. ) v Slovenski Bistrici za politični srez mariborski-desni breg; 15. ) v, S 1 ov en j gr a;d c u jn Šoštanju za politične sreze: slovenjgraški, dravograjski in goril j e,grajski; 16. ) pri S v, Lenar t u za politični srez maribor-ski-levi breg. V območju kontrole mer in dragocenih kovin v Splitu: 17. ) v Šibeniku za politična sreza: gradaški in donjela,paški iz primorsko-krajiške oblasti in za politične sreze: benkovški, biograjski, kninski,'prečki (izvzernši občine: Novaljo. Pag, Rab in Silbo) in I šibeniški iz splitske oblasti; 18. ) v Visu za občini: Vis in Komižo političnega 1 sreza, hvarskega; * 19.) v Jelši za v občine: Bogomolje, Vrbavsko, I Jelšo, Stari grad, Sučuraj in Hvar političnega sreza hvarskega. V območju kontrole mer in dragocenih kovin v Sarajevu: za mere in. dragocene kovine letno poročilo najkes-neje do konca meseca januarja prihodnjega leta. Člen 10. Kontrole sodov vodijo, vsaka za svoje območje, register o lastnikih sodov. Podatke o tem jim pošilja pristojna kontrola mer in dragocenili kovin po prejetih prijavah obratov (obrtov) in podatkih, prejetih od občinskih oblastev. Člen 11. Sodi. v katerih se prodajajo vino, pivo, špirit in druge alkoholne pijače, se nadzirajo nenadoma in. če je mogoče, takrat, ko so v rabi. Nadzorstvo se mora vršiti tako, da ne izvirajo iz njega lastniku nikakršne neprijetnosti. Člen 12. Če se ugotove ob izvrševanju nadzorstva kazniva, dejanja, so mora predložiti o tem poročilo pristojni kontroli mer in dragocenih kovin zaradi nadaljnjega postopanja. Člen 13. Navodila za izvrševanje nadzorstva predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za notranje posle. Člen 14. Kontrole sodov morajo obveščati stranke in ob- _ .. ....v , . činstvo. ki se obračajo nanje, glede zakonskih od- 20. ) v Travniku: za politične sreze: bugojan-1 , ; - . J v. J ' P , , , , , ... . ,. 1 . ;v,. Iredb, ki se nanašam na žigosani,e sodov, kakor tudi siki. unski, mrkonučgraiski m travniški; | - ., ,, *, - ’ V r, . . ” •' ^ glede izdanih naredb, pravilnikov m navodil. Ce, e 21. ) v Zenici za politična sreza zemski m zep- f t J „ 1 treba, napotijo stranke, naj se obrnejo zaradi nadalj- njih obvestil na pristojno kontrolo mer ii dragocenih V območju kontrole mer in dragocenih kovin na jn Sušaku: ska izobrazba. Ölen 55. Navodila za, izvrševanje te uredbe izdaja osrednja uprava za mere in dragocene kovine. Člen 56. Ta uredba stopi v veljavo z dnem 1. januarja 1929., ko se prej razglasi v «Službenih Kovinah». V’ B e djf rad u. dne 29. novembra 1928.; št. 1803. Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Spaho s. r. 22.) v K r k u za politični srez krški. Člen 3. Kontrole sodov smejo opravljati izven svojega območja, določenega- v prednjem členu 2., uradne posle samo s predhodno dovolitvijo osrednje uprave za mere in dragocene kovine. , Člen 4. Kontrole sodov imajo to-le področje: 1.) prvo in občasno pregledovanje sodov, v katerih se prodajajo vino, pivo, špirit in druge alkoholne pijače, in 2.) nadziranje teh sodov. 417. Na podstavi členov 1.. 2., 3. in 9. zakonov o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, o kon-1 trolah mer in dragocenih kovin in o kontroli sodov, nadalje členov 22., 32., 47. in 48. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi predpisujem Uredbo o ureditvi, področju iu območju kontrol sodov.* Člen 5. Kontrola sodov pregleduje prvič in občasno sode po posebnih naredbah, pravilih in navodilih, ki se iz-dado za izvrševanje zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi. Vsako samovoljno opravilo organov urada, ki bi nasprotovalo izdanim naredbam, se kaznuje disciplinski ali pa, če so sc z njimi prekršile odredbe kazenskega zakona, tudi kazenski. Člen 6. Naziv. Člen 1. Za pregledovanje in žigosanje sodov se ustanavljajo kontrole sodov. Naziv teh uradov je: «Kontrola sodov v............. (mtziv sedeža)» (Kontrola b uradi u.............). Sedeži uradov in njih območje. Člen 2. Sedeži kontrol sodov in njih območje s$ določajo tako-le: V območju kontrol mer in dragocenih kovin v Ljubljani: 1. ) v Brežicah za politični srez brežiški; 2. ) v Kamnik u za politični srez kamniški; 3. ) v Kočevju za, politični srez kočevski; 4. ) v Kranju za politična sreza: kranjski in radovljiški; 5. ) v Krške m za politični srez krški; 6. ) v L i t i j i za politični srez litijski; 7. ) v Novem mestu za politični srez novomeški; 8. ) na R a k e k u za politični srez logaški; 9. ) v Č r n o m 1 j u za politični srez črnomaljski. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 22. decembra 1928., št. 298/XCVTI. Za uradovalnico, kjer se pregledujejo in žigosajo sodi, se smatrajo oni prostori, kamor lahko vsakdo postavi svoj sod, da se pregleda in ožigosa. Poleg stalnih uradovalnic se smejo ustanavljati z odobritvijo ministra za trgovino in industrijo tudi občasne, uradovalnice za občasno pregledovanje in žigosanje sodov. Stalna uradovalniea za kontrolo sodov mora biti oznamenova.ua zunaj z vidnim znakom. Člen 7. Prvič in občasno se pregledujejo in žigosajo sodi redno v uradnih prostorih. Na zahtevo stranke se smejo pregledovati in žigosati sodi, če je treba, tudi na licu mesta izven uradnih prostorov. Člen 8. če se pregledujejo hi žigosajo sodi izven uradnih prostorov, morajo dati stranke, ako je treba, uradniku na razpolago primeren prostor in postrežništvo kakor tudi ostala sredstva, potrebna za poslovanje. Stranka, ki je zahtevala odhod na lice mesta, trpi tudi stroške za prenos priprav, potrebnih za delo, nadalje uradnikove eventualne potne stroške. Člen 9. Kontrole sodov vodijo posebne registre o izvršenih pregledih sodov. O svojem poslovanju ob pregledovanju in žigosanju v onem letu morajo predložiti osrednji upravi I Razmerje med uradi in kontrolami mer in dragocenih j kovin, uradno občevanje z osrednjo upravo za mere j in dragocene kovine, z ostalimi oblastvi in s privatnimi osebami; uradne ure. Člen 15. Kontrole sodov so podrejeni organi osrednje uprave za mere in dragocene kovine, neposredno pa jih nadzirajo pristojne kontrole mer in dragocenih kovin; uradna naročila in navodila za poslovanje dobivajo od nadrejene kontrole mor in dragocenih kovin. Z osrednjo upravo dopisujejo samo po pristojni kontroli mer in dragocenih kovin; z ostalimi državnimi ali samoupravnimi organi v svojem območju in z ostalimi privatnimi strankami pa opravljajo korespondenco neposredno. Člen 16. Uradne ure predpiše kontrolam sodov osrednja uprava za mere in dragocene kovine, vpoštevaje obče predpise glede njih trajanja. Po krajevnih razmerah se sme dovoliti, da omejuje kontrola sodov poslovanje samo na iz vest n e dni v tednu ali mesecu. Ge kdaj ne more biti določenih uradnih ur, ker je uradnik odsoten po uradnem poslu, ali iz drugega razloga, je treba naznaniti interesentom z opozorilom na uradnih prostorih, kdaj se zopet začne uradno poslovanje. Oskrbovanje denarja in huovine. Člen 17. Kontrole sodov ne smejo sprejemati kot žigovino z.a sode od strank gotovine ali drugih vrednot. Odmerjeno žigovino polagajo stranke na čekovni račun poštne hranilnice. Odredbe o oskrbovanju denarja in imovine pri kontrolah sodov se predpišejo s posebnim pravilnikom in z navodili. Prostori in tehnična oprema. Člen 18. Prostore, potrebne kontrolam sodov za poslovanje, morajo dati brezplačno občine, v katerih se ustanovo ti uradi. Ali so prostori, ki so se dali na razpolago, primerni za poslovanje, ugotovi osrednja uprava za mere in dragocene kovine, ki sme prenesti to pravico zdaj pa zdaj tudi na kontrole mer in dragocenih kovin. Člen 19. Tehnično opremo za kontrole sodov določi osrednja uprava za mere in dragocene kovine. žigi. Člen 20. Žige za žigosanje sodov daje kontrolam sodov osrednja uprava za mere in dragocene kovine. Vsak urad mora imeti svojo redno številko, ki jo določi osrednja uprava. Prejete žige hrani starejšina urada ter jih daje po potrebi uradnikom v rabo.. Vsak uradnik mora, ko je izvršil žigosanje, žige takoj vrniti starejšini urada. Če se žig zbog uporabljanja pokvari, mora poskrbeti starejšina urada, da se. vrne osrednji upravi za mere in dragocene kovine in zamenja za novega. Starejšina urada in podrejeno osebje morajo kar najskrbneje hraniti poverjene žige. Odgovorni so za škode, ki utegnejo nastati s tem, da se žigi poraz-gube ali da pridejo v roke neupravičenim osebam. Vrsto in število žigov, ki jih je dajati v rabo po-edinim kontrolam sodov, določi osrednja uprava za mere in dragocene kovine. Vsak urad mora voditi evidenco o svojih žigih. Osebje in njegove dolžnosti. Člen 21. Kontrole sodov imajo potrebno število žigosačev, ki so lahko tudi pogodbeni uradniki ali, če je treba, tudi služitelji. Pri kontrolah sodov se postavljajo praviloma samo pogodbeni uradniki. Če se pokaže potreba, postaviti pri kontrolah sodov žigosače v svojstvu rednih državnih uradnikov. veljajo zanje isti predpisi kakor za žigosače pri kontrolah mer in dragocenih kovin. Za opravljanje poslov pri kontrolah sodov z majhnim prometom se postavlja za več uradov samo en žigosač. Člen 22. Kontroli sodov načeluje starejšina, ki se odredi izmed osebja dotičnega urada. Podrejeno mu je vse osebje urada. Če je iz urada odsoten, ga nadomešča po činu najstarejši uradnik. Člen 23. Osebje pri kontrolah sodov mora točno hi vestno izpolnjevati vse posle, ki spadajo v področje urada, kakor tudi naredbe nadrejenih oblastev. Člen 24. Starejšine oskrbujejo denar in imovino urada, skrbe za točno, hitro in vestno, opravljanje poslov kakor tudi za to, da se vzdržujejo prostori in vsa tehnična oprema v čistem in rednem stanju. Če se na pripravah kaj pokvari ali izneredi, morajo, ako tega ne smejo ali ne morejo popraviti sami, takoj predložiti poročilo pristojni kontroli mer in dragocenih kovin. Člen 25. Žigosači smejo oditi po privatnem poslu iz službenega kraja največ trikrat na leto za tri dni samo s predhodno dovolitvijo pristojne kontrole mer in dragocenih kovin. Za daljše odsotstvo po privatnem poslu ali za bolovanje morajo imeti dovolitev pristojnega organa. Če je kdo izmed osebja bolan ali če je kako drugače zadržan, opravljati dolžnost, se mora to takoj sporočiti pristojni kontroli mer in dragocenih kovin. Člen 26. Če je starejšina bolan, odsoten ali če vobče za dlje časa odide iz urada, mora izročiti vse stvari, žige, obrazce itd., kar mu jih je poverjenih v oskrbovanje, na zapisnik svojemu namestniku. Če se mu ne bi mogel poslati namestnik, se odredi za vsak primer posebe, komu naj se izvrši izročitev. Arhiv. Člen 27. Vsi vloženi ali uradoma sestavljeni akti se morajo vpisati v vložni zapisnik. V vložni zapisnik se vpiše vsebina akta, kako je bil rešen in kdo je bil obveščen o rešitvi. Na aktu je treba označiti dan vpisa in številko vložnega zapisnika. Člen 28. Akti se morajo reševati po možnosti na dan prejema; če to ne bi bilo mogoče, se rešujejo po redu prejema. Rešitve m poročila kontrole sodov je treba opremiti s številko vložnega zapisnika, z datumom re- šitve, s podpisom starejšine urada ali njegovega namestnika in s pečatom urada. Člen 29. Navodilo o oskrbovanju arhiva predpiše osrednja uprava za mere in dragocene kovine. Končne in prehodne odredbe. Člen 30. Pritožbe zoper kontrole sodov se vlagajo pri pristojni kontroli mer in dragocenih kovin. Če stranka ni zadovoljna z rešitvijo kontrole mer in dragocenih kovin, sme vložiti pritožbo pri osrednji upravi za mere in dragocene kovine. Člen 31. Vse obrazce in tiskovine, ki jih potrebujejo kontrole sodov za poslovanje, predpisuje osrednja uprava za mere in dragocene kovine. Člen 32. V Hrvatski. Slavoniji, Banatu, Bački in Baranji opravljajo še nadalje vse posle, ki se nanašajo na pregledovanje in žigosanje sodov, sedanje kontrole sodov samoupravnih teles (oblastne, mestne in občinske), dokler se ne prevzamejo v državno upravo. Člen 33.* Člen 34. Ta uredba stopi v veljavo z dnem 1. januarja 1929., ko se prej razglasi v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne 29. novembra 1928.; št. 1804. Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Spaho s. r. 418. Na podstavi členov 20., 21., 22. in 25. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi predpisujem Pravila o obliki, sestavi in načiim oznamenova nja sodov m o mejah a j ih točnosti.** Dopuščene velikosti in teže. Člen 1. Za prostornino navadnih sodov ni predpisana omejitev na število litrov. Pivski sodi se sprejemajo v pregledovanje in žigosanje, če znaša njih prostornina 12-5, 25, 50, 100, 200 ali 300 1. Za pivske sode s prostornino preko 300 1 tudi ne velja omejitev na izvestno število litrov. Glede teže navadnih in pivskih sodov se ne postavljajo nikakršne omejitve. Material. Člen 2. * Za izdelovanje sodov se dopušča: les, kovina in druge materije, ki so po jakosti in trpežnosti podobne lesu ali kovini. Pri kovinskih sodih za tekočine, ki služijo za pijačo, morajo biti opremljeni vsi deli, ki jih obliva tekočina, s primemo prevleko, tako da so, če se rabijo sodi pravilno, izključene posledice, škodljive za zdravje. Oblika in izdelava. člen 3. 1. ) Oblika površine plašča in površine dna pri sodih mora biti taka, da je izključeno nastajanje zračnih mehurčkov. Če ima površina plašča obliko valja, mora biti površina dna zunaj izbočena, odprtina za iztakanje ali polnjenje pa mora stati sredi dna; če pa: je površina plašča zunaj izbočena, mora biti odprtina za iztakanje ali polnjenje na površini plašča. 2. ) Prostornino sodov omejuje spodnji rob odprtine za iztakanje ali odprtine za polnjenje. Obe te odprtini morata biti nameščeni ali prirejeni tako, * Ta člen navaja območja za samoupravne kontrole sodov, omenjene v členu 32. Op. ur. ** «iSlužbene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 26. decembra 1928., št. SOl/XCVHI. da je sod docela poln, ko se tekočina dotakne spodnjega robu odprtine. 3.) Leseni sodi za pivo morajo biti znotraj osmoljenk Oznamenovanje. Člen 4. 1. ) Prostornina sodov se označuje v litrih, in sicer ali z besedami ali pa s kratico 1, teža v kilogramih pa s kratico kg, pred katero se postavlja znak T. Te označbi postavlja na sode kontrolni urad. Dovoljeno ni, opremljati sodov z nikakršnimi nadaljnjimi označbami prostornine in teže, najsi bi se ujemale z uradnimi. 2. ) Označbi po prednji točki 1.) se postavljata praviloma na eim ali drugo dno; pri sodih, ki imajo na enem dnu odprtmo za iztakanje, pa se postavljata na to dno. Na kovinske sode in na manjše sode iz lesa se smeta postavljati označbi tudi na površino plašča tja, kjer sta med transportom zavarovani zoper poškodbo. 3. ) Kovinski sodi se morajo opremiti, če se označbi ne bi mogli postaviti neposredno na površino dna ali plašča, v ta namen s posebno kovinsko ploščico tako, da je ni mogoče sneti brez poškodbe uradnih žigov. Če se pritrdi kovinska ploščica s privarjanjem ali prikavanjem, je treba zavarovati njeno zvezo s sodom s štirimi kapljami kositra. Kaplje kositra, ki sezajo z enim delom na površino soda, z drugim pa na kovinsko ploščico, se morajo trdno držati površine ploščice in soda ter morajo biti porazdeljene tako, da sta črti, ki vežeta nasproti stoječi dve kaplji, navpični druga na drugo. 4. ) Pri sodih iz lesa se postavljata označbi praviloma na materijo dna. Vendar pa smejo biti tudi leseni sodi opremljeni s kovinsko ploščico, da se nanjo postavljata označbi; kovinska ploščica se pritrdi na dno tako, da se ne more sneti brez poškodbe uradnih žigov. 5. ) Na lesene sode se vžigata označbi iz prednje točke 1.); na kovinske sode kakor tudi na lesene sode, ki so opremljeni s kovinsko ploščico, je treba te označbi udariti, vtisniti ali vrezati. 6. ) Sodi za pivo morajo biti opremljeni z označbo pivovarne, ki jih daje v promet. Dovoljeno je, tudi navadne sode oznamenovati z lastnikovim imenom. Te označbe se postavljajo na ono dno, na katerem sta uradni označbi iz prednje točke 1.). 7. ) Prostornina sodov se oznamenuje do prostornine 3001 z zaokrožanjem na desetine litra, pri večjih pa na cele litre. Teža sodov se zaokroža na desetine kilograma. Ugotavljanje prostornine in meje dopuščenih odstopkov. Člen 5. 1. ) Prostornina sodov se ugotavlja ob prvem in občasnem pregledu: a) pri navadnih sodih: s prostornino do 301 s točnostjo 0-11; s prostornino preko 301 s točnostjo 1/300 prostornine; b) pri pivskih sodili: s prostornino 12-50. 25 in 50 1 s točnostjo 0-2 t; s prostornino 100 in več 1 s točnostjo 1/300 prostornine. 2. ) Sodi, ki se rabijo v javnem prometu, ne smejo kazati med pravo prostornino in prostornino, označeno z žigom: a) navadni sodi: s prostornino do 301: odstopka nad 0-21; s prostornino preko 301: odstopka nad 1/150 prostornine; b) pivski sodi: s prostornino 12-50 in 251: odstopka nad 0-51: s prostornino 501 in več: odstopka nad 1/50 prostornine. 3. ) Odstopek med pravo težo navadnih ali pivskih sodov in težo, označeno na sodu z žigom, sme znašati največ 10%. 4. ) Če so odstopki večji od onih, ki so določeni pod prednjima točkama 2.) in 3.), se morajo sodi vzeti iz javnega prometa ter se dati pred uporabo iznova pregledati in ožigosati. Žigosanje, člen 6. 1.) Žig krone in letnice se postavlja blizu označbe za prostornino in težo soda, in sicer na samo materijo soda ali pa na kovinsko ploščico, na kateri sta označeni prostornina in teža soda. Ce je kovinska ploščica pri var jena ali prikovana, se mora udariti žig krone in letnice tudi na štiri kaplje kositra, s katerimi je ploščica zavarovana. Žig krone in letnice se postavlja nad označbo za prostornino in težo. 2.) Pri navadnih sodih se mora udariti na čelo doge ob strani, kjer so ostali žigi, tudi redna številka iz dnevnika sodov. Kovinski sodi se ne opremljajo z rednimi številkami iz dnevnika sodov. Končne odredbe. Člen 7. Tehnično postopanje ob pregledovanju in žigosanju sodov, potem velikost in vrsto žigov za sode, njih porazdeljevanje na sodih in vsa navodila za izvrševanje teh pravil predpiše osrednja uprava za mere in dragocene kovine. Člen 8. Teža sodov se postavlja samo na sode s prostornino do 1001. Sodi s prostornino preko 1001 se ozna-rnenujejo s težo samo na zahtevo stranke. Člen 9. Ta pravila stopijo v veljavo z dnem 1. januarja 1929.. ko se prej razglase v «Službenih Kovinah». V Beogradu, dne 19. decembra 1928.; št. 1828. Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Spahe s. r. 419» Izprememba v tarifi o pobiranju Žigo vine za preizkušanje čistine in žigosanje izdelkov iz zlata» srebra in platine.* Na podstavi členov 16. in 17. zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine in sporazumno z ministrom za finance odrejam: Točka 2.) člena 1. tarife o pobiranju žigovine za preizkušanje čistme in žigosanje izdelkov iz zlata, srebra in platine se izpreminja ter se glasi: S.'l n14. do 18. ure. V trboveljski občini in v kraju Hrastniku dolske občine poleti od 7. do 12. in od 14. do 19. ure, pozimi pa od 7. do 12. in od 13. do 18. ure. 10. ) V litijskem srezu poleti in pozimi od y28. do y213. in od 14. do 19. ure. 11. ) V logaškem srezu poleti od 7. do 12. in od 14. do 19. ure, pozimi pa od 7. do 12. in od 13. do 18. ure. 12. ) V novomeškem srezu poleti in pozimi od %8. do y213. in od 14. do 19. ure. 13. ) V radovljiškem srezu poleti in pozimi od 7. do 12. in od 14. do 19. ure. Člen 3. Specialne delikatesne trgovine, ki imajo pravico, točiti alkoholne pijače, smejo biti odprte poleti in pozimi od 8. do 12. in od y215. do 20. ure. Če prodajajo poleg delikatesnega še drugo blago, veljajo zanje določbe člena 2. te naredbe. Člen 4. Trgovine s papirjem, pisarniškimi in šolskimi predmeti kakor tudi knjigarne smejo biti odprte od do 12. in od 1/214. do 18. ure. Člen 5. V okolišu policijske direkcije ljubljanske smejo biti odprte: a) trgovine z modnim blagom od 8. do 12. in od 14. do 19. ure; b) trgovine z železnino od 8. do %13-in od 14. do 18. ure. Člen 6. Cvetičarske trgovine smejo biti odprte poleti in pozimi od %8. do 20. ure. Člen 7. Pekovske prodajalnice smejo biti odprte poleti od 5. do 20. ure, pozimi pa od 6. do 20. ure. Člen 8. Mesnice (prodajni lokali) smejo biti odprti poleti in pozimi od 5. do 12. in od 17. do 19. ure. Mesarske stojnice in barake smejo biti odprte poleti in pozimi od 5. do 13. ure. Člen 9. Prodajal niče življenskih potrebščin, to so obratovalnice, ki se bavijo izključno s prodajanjem lahko pokvarljivih viktualij, kakor: presnega sadja, presne zelenjave, jajc, presnega mesa, presnih rib, zaklane perutnine, divjačine itd., in ki prodajajo poleg teh predmetov kvečjemu še moko in mesnate izdelke, smejo biti odprte poleti in pozimi od 6. do 20. ure. Člen 10. Poslovanje na stojnicah, na cestnih križiščih, na n e z a g r a j e n i h prostorih, po vežah, hodni k ih in b a r a -k a h ni dopustno ob času, ko morajo biti zaprte druge trgovinske obratovalnice. Izjemoma se dovoljuje trgovcem, ki se bavijo izključno s prodajanjem presnega sadja, presne zelenjave in sladčic, obratovanje na stojnicah in na drugih prostorih, navedenih v prednjem odstavku, poleti od 6. do 20. ure, pozimi pa od 7. do 20. ure. Če prodajajo poleg navedenih še druge predmete, velja za njih obratovalnice čas kakor za obratovalnice, navedene v členu 2. te naredbe. Člen 11. Za samostalne male prodajaInice tobaka veljajo določbe pravilnika monopolske uprave za prodajanje tobačnih izdelkov na drobno. Če se bavijo te prodajaluice tudi s prodajanjem papirja, pisarniških in drugih potrebščin, ki ne spadajo v vrsto kadilskih potrebščin, ne smejo prodajati takih predmetov ob času, ko so zaprte trgovinske prodajalnice v dotičnem kraju. Člen 12. Prodajanje novi n, revij in časopisov, pečenega kostanja, brezalkoholnih pijač, alve in sladoleda po ulicah je dovoljeno poleti od 5. do 22. ure, pozimi pa od 6. do 22. ure. Po javnih lokalih je dovoljeno samo, prodajanje novin, revij, časopisov, cvetic in kočevskih predmetov, in sicer do 22. ure. Člen 13. Bančni zavodi, zavarovalni in njim podobni obrati, v katerih je poslovanje organizirano kakor v bankah, smejo biti odprti poleti in pozimi od 8. do 13. in od 15. do 18. ure. Člen 14. Posojilnice smejo biti odprte poleti in pozimi od 8. do 14. ure. Člen 15. Podjetja za natovarjanje in raztovarjanje blaga pri železnicah smejo biti odprta poleti od 5. do 20. ure, pozimi pa od 6. do 19. ure. Člen 16. Brivske, frizerske in ko s m etične obrtne obratovalnice smejo biti odprte: a) v mestu Ljubljani od %8. do 12. in od %14. do 19. ure, ob sobotah in dnevih pred prazniki pa 1 uro dlje, t. j. do 20. ure; b) povsod drugje v ljubljanski oblasti tako kakor v mestu Ljubljani, le ob sobotah in dnevih pred prazniki 2 uri dlje, t. j. do 21. ure. Člen 17. Fotografske obratovalnice smejo, biti odprte od 8. do 12. in od 14. do 19. ure. Člen 18. Obrtne delavnice (člen L, točki b in c), v katerih je poslovanje osebja organizirano z izmenami, smejo biti odprte čez poldne; toda v tem času ne smejo opravljati nobenih poslov s strankami. Obrtniki, ki jih je smatrati za pomožne poljedelske obrtnike, kakršni so: kovači, kolarji in tem podobni, smejo imeti na deželi odprte svoje obratovalnice poleti od 5. do 20. ure, pozimi pa od 6. do 19. ure. Člen 19. Preko določene meje, in sicer največ še za 2 uri zvečer, smejo biti odprte vse trgovinske in obrtne obratovalnice na dan pred božičem, pred velikonočnimi prazniki, pred binkoštmi in ob dneh letnih sejmov. V občinah: Laškem, Sv. Krištofu, Dolu pri Hrastniku in Trbovljah smejo biti odprte trgovinske obratovalnice ob plačilnih dneh Trboveljske premogokopne družbe za 1 uro dlje. Člen 20. V kopališčih in letoviških krajih (na Bledu, Bohinjski Bistrici in ob Bohinjskem jezeru, v Kranjski gori, Mojstrani, Dolenjskih toplicah in Laškem) smejo biti trgovinske in obrtne obratovalnice odprte v času sezone od 7. do 21. ure. Čas sezone določi veliki župan po zaslišanju dotičnih občin s posebnim razglasom. Člen 21. Za kavarniške, restavracijske,.' gostilničarske in hotelske o b r a t o - J valnice velja glede policijske ure razglas velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti.* Te obratovalnice smejo biti odprte čez poldne brez odmora. Člen 22. Okrepčevalnice, prodajalnice uži-š k i h predmetov, vinarske in žganj ar sk e obratovalnice in sploh obratovalnice, ki se v njih prodajajo mrzla jedila in alkoholne pijače izključno za konsum v lokalu, smejo biti- odprte poleti od 7. do 22. ure, pozimi pa od 7. do 21. ure. Člen 23. Obratovalnice, ki strežejo gostom z brezalkoholnimi pijačami, javne j kuhinje, prodajalnice mleka in! mlečnih izdelkov in sladčičarne vi zvezi s pr o d a j a n jem alkoholnih i n j brezalkoholnih pijač smejo biti odprte j poleti od 5. do 22. ure, pozimi pa od 6. do 21. ure. j Člen 24. Za trgovi n ske obratovalnice, kij se bavijo poleg glavnega s voj e ga j trgovinskega obrata tudi s toče-j njem alkoholnih pijač, velja isti poslovni j čas kakor za ostale obratovalnice, ki nimajo pravice, točiti alkoholnih pijač. B. Ob nedeljah in praznikih. Člen 25. Ob nedeljah morajo biti zaprte ves dan vse obratovalnice (podjetja), kolikor niso določene izjeme s to naredbo. Člen 26. Ob državnih praznikih morajo biti zaprte vse trgovinske in obrtne obratovalnice, kolikor niso določene izjeme s to naredbo, 1. ) ves dan: a) na rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja (17. decembra), b) na dan ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev (1. decembra). 2. ) samo dopoldne: a) na Vidov dan (28. junija), b) na dan vseslovanskih apostolov Cirila in Metoda. Člen 27. Prav tako morajo biti zaprte vse trgovinske in obrtne obratovalnice, kolikor niso določene izjeme s to naredbo, ob teh-le verskih praznikih, in sicer: a) ves dan: 1. ) na novega leta dan (1. januarja), 2. ) na dan sv. Treh kraljev (6. januarja), 3. ) na dan sv. Rešnjega telesa, 4. ) na dan Vseh svetnikov (1. novembra) in 5. ) na božični dan (25. decembra); * Uradni list z dne 27. maja 1925., št. 170/47, in z dne 11. januarja 1927., št. 15/5. b) od 12. ure dalje: 1. ) na dan sv. Jožefa (19. marca), 2. ) na praznik vnebohoda, 3. ) na dan sv. Petra in Pavla (29. junija), 4. ) na dan Marijinega vnebovzetja (15. av- gusta) in 5. ) na dan Marijinega brezmadežnega spo- četja (8. decembra). Člen 28. Izjemoma smejo biti odprte ob nedeljah in praznikih: a) ves dan: 1. ) kavarniške, restavracijske, gostilničarske in hotelske obratovalnice (člen 21. naredbe) kakor ob delavnikih; 2. ) obratovalnice, navedene v členu 23. na- redbe, kakor ob delavnikih; 3. ) fotografske obratovalnice (člen 17. na- redbe) kakor ob delavnikih; 4. ) obratovalnice za pogrebno opremo, ki se ne bavijo tudi s prodajanjem drugega blaga. V krajih, kjer ni obratovalnic za pogrebno opremo, se sme odpreti v sili izjemoma tudi druga obratovalnica, če naj se odda potrebna pogrebna oprema; 5. ) barake in šatori za prodajanje slik, knjig, igrač, aive, sladoleda in ostalih medičarskih izdelkov kakor tudi raznih jedi in pijač, toda samo ob cerkvenih slavnostih, proščenjih in drugih verskih praznikih, ko se zbirajo ljudje iz daljne okolice; 6. ) vse trgovinske in obrtiie obratovalnice: a) če je ob nedeljah letni sejem, b) če se ob nedeljah obratovalnica seli; 7. ) prodajanje novin, revij in časopisov po ulicah in po lokalih kakor ob delavnikih; 8. ) na božji poti na Brezjah je prodajanje svetinj, odpustkov in medičarskih izdelkov dovoljeno od 7. do 17. ure; b) samo dopoldne: 1. ) podjetja za natovarjanje in raztovarjanje blaga pri železnicah (člen 15. naredbe) ■ od 6. do 12. ure; 2. ) cvetičarske trgovine (čleu 6. naredbe) od 8. do 12. ure, na dan vseh svetnikov od 19. ure dne 31. oktobra do 12. ure dne 1. novembra; 3. ) pekovske prodajalnice (člen 7. naredbe) od 6. do 12. ure; 4. ) mesnice, mesarske stojnice in barake (člen 8. naredbe) od 5. do 10. ure. V okolišu policijske direkcije ljubljanske morajo biti te obratovalnice v času od dne 1. novembra do dne 1. marca ob nedeljah ves dan zaprte. Zato pa smejo hiti v teh mesecih ob sobotah odprte od 5. do 19. ure; 5. ) prodajalnice življenskih potrebščin (člen 9. naredbe) od 6. do 12. ure; 6. ) okrepčevalnice' in druge obratovalnice iz člena 22. te naredbe od 7. do 12. ure; 7. ) poslovanje na stojnicah in v drugih pro- storih, navedenih v členu 10. te naredbe, je dovoljeno od 7. do 12. ure; c) samo 2 uri ob nedeljah dopoldne: trgovinske in obrtne obratovalnice povsod razen v krajih, navedenih v naslednjem odstavku, in sicer v krajih, kjer se vrši samo ena božja služba, neposredno po tej božji službi, v krajih, kjer se vrši več božjih služb, pa ob času, ki ga določi županstvo dotične občine P° zaslišanju lokalnih organizacij trgovcev in obrtnikov. Izvzeti so nastopni kraji, za katere je odrejen popoln nedeljski počitek: 1. ) ves okoliš policijske direkcije ljubljanske, 2. ) občine Ljubljanske okolice: Vič-Glince, Rožna dolina, Zgornja Šiška, izvzemši vas Dravlje, Ježica, Moste, Devica Marija v Polju, Dobrunje, Rudnik in vas Kozarje občine dobrovske; 3. ) mesto Kranj in. njega okolica v razdalji 5 km. Člen 29. Brivske, frizerske in kosmetične obrtne obratovalnice (člen 16. naredbe): a) v mestu Ljubljani in na periferiji, t. j. v Vod-matu, Šiški in na Viču, morajo biti ob nedeljah zaprte, ob praznikih pa smejo biti odprte od 1/28. do 12. ure; b) povsod drugje ob nedeljah in praznikih od V28. do 12. ure. Ob praznikih, navedenih v členu 27. pod točko b) te naredbe, smejo obratovati te obratovalnice ves dan. če je praznik na soboto. Člen 30. Vse trgovinske in obrtne obratovalnice smejo biti na nedeljo pred božičem odprte od 8. do 13. ure. Člen 31. Trgovinske in obrtne obratovalnice y občinah: Laškem, Sv. Krištofu, Dolu pri Hrastniku in Trbov-Ijah smejo biti odprte ob praznikih, navedenih v členu 27. te naredbe, 2 uri po izvršenem izplačilu, če je plačilni dan Trboveljske premogokopne družbe na dotični praznik. C. Obče določbe. Člen 32. Predpisi te naredbe veljajo tudi za vse zadruge, ki so osnovane na principu vzajemne pomoči (na-bavljalne, konsumne in druge gospodarske zadruge, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavcev). Ne veljajo pa za kmetijske in nabavljalue zadruge, ki delajo brez pomožnega osebja in nimajo posebnih prodajnih lokalov, a nabavljajo izključno predmete za potrebe kmetijstva (umetna gnojila, modro galico, semena, poljedelsko orodje in poljedelske stroje). Člen 33. Če se izvršuje v eni in isti obratovalnici (lokalu) več obrtov, za katere navaja ta naredba glede odpiranja in zapiranja različne določbe, veljajo za tako obratovalnico strožji predpisi. Člen 34. V času, predpisanem za zapiranje obratovalnic, se morajo zapreti tudi vsi vhodi v prostore, določene za promet s strankami. Strankam, ki so v tem času že v prodajnih lokalih, se sme še postreči. Člen 35. Glede delovnega časa pomožnega osebja, zaposlenega v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah, veljajo določbe členov 30. do 48. in 50. ministrske uredbe. Kjer se doba, odrejena za odpiranje in zapiranje obratovalnic, ne ujema z delovnim časom pomožnega osebja, je to osebje izmenjavati. Člen 36. Za letni čas po tej naredbi se šteje čas od dne 1. aprila do dne 30. septembra, za zimski čas pa čas od drie 1. oktobra do dne 31. marca. D. Kazenske odredbe. Člen 37. Prekrški te naredbe se kaznujejo po § 13. zakona o zaščiti delavcev (člen 319. finančnega zakona za leto 1928./1929.) v denarju od Din 50'— do Din 3000-—, kakršna je pač velikost dotičnega obrata, odnosno z zaporno kaznijo do enega meseca. Prekrške preiskujejo in kaznujejo pristojna upravna oblastva I. stopnje. Zoper obsodbe je dopustna pritožba v 15 dneh od dne, ko se priobčijo, na velikega župana ljubljanske oblasti. Denarne kazni se izrekajo v namene, določene v § 151. obrtnega reda. E. Končne odredbe. Člen 38. Ta uredba stopi v veljavo z dnem 1. januarja 1929. Takrat izgubi moč in veljavo naredba velikega župana ljubljanske oblasti z dne 8. julija 1928., O. br. 2216/23/1928,* o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v ljubljanski oblasti. V Ljubljani, dne 21. decembra 1928.; O. br. 2216/175/1928. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodopivec s. r. Razglasi osrednja vlade. * Razglas o kurzih listin» izdanih na zlato ali inozemsko valuto» za čas od dne 1. do vštetega dne 31. januarja 1929.* Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, je določil gospod minister za finance z odločbo I. br. 25.630 z dne 24. decembra 1928., ker se menjava vrednost listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, proti dinarju, nastopne kurze, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki slovejo na zlato ali inozemsko valuto: 1 napoleondor..................Din 218-60 1 zlata turška lira............» 247->— 1 angleški funt................» 276-— 1 dolar........................» 56-80 1 kanadski dolar...............» 56-50 1 zlata nemška mar-ka ...» 13-55 1 zlati zlot......................» 6-38 1 avstrijski šiling............» 8-— 1 belg.........................» 7-90 1 pengö.................. . . . » 9-90 100 francoskih frankov . . . . » 222-40 100 švicarskih frankov . . . . » 1095-50 100 italijanskih lir.............» 298— 100 nizozemskih goldinarjev . . » 2285— 100 romunskih lejev..............» 34-20 100 bolgarskih levov.............» 41— 100 danskih 'kron................» 1519— 100 švedskih kron................» 1523— 100 norveških kron...............» 1518-60 100 pežet........................» 926— 100 drahem ......... 73-50 100 češkoslovaških kron ...» 168-50 Tl kurzi morajo veljati za čas od dne 1. do dne 31. januarja 1929. Po teh kurzih se pobirajo tudi luške takse. Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 24. decembra 1928.; št. 25.630. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. O. br. 3974. 2491 Razglas. Na podstavi pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 30. aprila 1928., br. 9890/11, in § 12. akcijskega regulativa kakor tudi členov 1. in 4. zakona, o valorizaciji odobrujem dodatni § 11. a pravil za delniško družbo Združene opekarne, d. d. v Ljubljani, po sklepih IX. rednega občnega zbora z dne 22. marca 1928. Izprememba pravil se nanaša na valorizacijo bilančne vrednosti, zaradi česar se ustanovi po valorizacijskem zakonu z dne 7. avgusta 1926. in po odloku ministrstva za trgovino in industrijo z dne 8. februarja 1928., VI. br. 5333/27, poseben rezervni fond za pokrivanje škod, ki bi nastale zbog izprememb v valutami vrednosti. V Ljubljani, dne 26. decembra 1928. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodopivec s. r. O. br. 4003. Razglas o odobritvi proračuna zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in o pobiranju zbornične doklade za leto 1929. Na podstavi pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 30. aprila 1928., br. 9890/11, odobrujem proračun zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za leto 1929. s skupnim «neskom zborničnih dohodkov 4.875.515 Din in s preliininiranimi izdatki v skupni vsoti 4,074.945 Din, torej z 800.570 Din proračunske blagajnične rezerve. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 29. decembra 1928., št. 304. S tem je zbornici dovoljeno, da se sme pobirati za kritje njenih potrebščin za leto 1929. v njenem okolišu 25%na zbornična doklada od davka na dohodek podjetij, obratov in samostalnih poklicev in od davka na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, po določilih zakona z dne 8. februarja 1928., Uradni list z dne 15. marca, 1928., št. 75/26, predpisanega zborničnim volilnim upravičencem. Predpisane doneske za zbornico za trgovino, obrt in industrijo so zbornični volilni upravičenci zavezani, plačevati v istih rokih kakor davke, ki so podstava za njih prepis. V Ljubljani, dne 26. decembra 1928. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodopivec s. r. L. št. 950. Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 8. do dne 14. decembra 1928. Srez Ostalih Na novo obolelih Ozdra- velih Umrlih Ostalih v oskrbi Škapina tifnmib boleani. Brežice 4 1 2 3 Črnomelj 1 1 Kočevje 1 . 1 Krško 2 i i Laško 1 1 Litija 2 2 1 Ljubljana, srez . . 3 3 6 j Ljubljana, mesto . 4 4 Novo mesto . . . 6 s 6 Radovljica .... 1 . 1 Skupaj . 22 7 4 1 . 24 Griža. — Dysenteria. Ljubljana, mesto . 1 1 Novo mesto . . . 1 . . . 1 Skupaj . 2 • • 2 Skrlatinka. — Scarlatina. Brežice 1 1 Črnomelj .... 6 , 5 1 Kamnik 13 3 1 15 Kranj 2 1 3 Kočevje 2 2 Litija ii 11 Ljubljana, srez . . 14 . #. 2 12 Ljubljana, mesto . 1 1 1 1 Radovljica .... 9 . . 9 Skupaj . 57 7 9 55 Ošpice. — Morbilli. Kranj 1 7 3 5 Kočevje . 1 1 j Logatec 1 . . 1 Radovljica .... 1 . 1 Skupaj . 3 8 3 8 Davita. — Diphteria et Group. Kamnik 1 1 1 1 Litija 1 . 1 , . Ljubljana, srez . . 1 4 , 5 ; Ljubljana, mesto . 5 . , , 5 Logatec 1 3 . 1 3 Novo mesto . . . 1 1 . . Skupaj . 10 8 3 1 14 Dušljivi kašelj. — Pertussis. Brežice • 2 - • 2 Šen. — Brysipelas. 1 Brežice 3 3 ! Krško 1 2 i 2 Laško 1 1 Ljubljana, mesto . 2 . 2 Skupaj . 6 3 1 8 Krčevita odrevenelost. - - Tetanus. j Kamnik 1 1 Novo mesto . . . 1 i . Radovljica .... 1 . . 1 Skupaj . 3 • 1 2 Vranični prisad. — Anthrax. ! Kranj • 1 • • 1 V Ljubljani, dne 24. decembra 1928. Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r. ----- ——- - — * Uradni list z dne 14. julija 1928., št. 240/66. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. L. br. 47/28. ~ Gibanje nalezljivilt bolezni v mariborski oblasti od dne 8. do dne 14. decembra 1928. Srez Ostalih Na novo obolelih Ozdra- velih Umrlih Ostalih v oskrbi Mumps. Ptuj — Parotitis epidemica. 25 1 8 1 . 1 . 33 Skupi Celje na tila 2 raih b< 2 deni. 4 Celje, mesto . . . 1 1 Čakovec i . 1 Gornjigrad .... 3 . 3 Murska Sobota . . 5 5 Ptuj 3 2 5 Slovenjgradec. . . Šmarje prt Jelšah . 1 . 1 2 . 2 Skupaj . 17 5 22 Griž*. — DysenierU. Šmarje pri Jelšah . | 3 | . | 3 . • Skrit Celje tinka. 9 — Bear 4 atina. 1 12 Celje, mesto . . . 1 1 , . 2 Čakovec 6 1 • 1 6 Gornjigrad .... 2 . • 2 Ljutomer 5 . i 5 Maribor, desni breg 3 . 2 Maribor, levi breg . 1 i • 1 Maribor, mesto . . 8 • 1 Murska Sobota . . 3 2 9 Ptuj 2 1 i . Ptuj, mesto . . . 1 2 . 3 Slovenjgradec. . . 2 . • 2 Skupaj . 40 12 4 3 45 Oi Čakovec piee. — Morbi 32 Hi. 10 2 20 Dolnja Lendava . . i . 1 Konjice 2 2 35 Maribor, mesto . . 19 35 19 Murska Sobota . . 38 12 25 25 Prelog 1 . 1 . Prevalje 6 . • 6 Slovenjgradec. . . 9 . • 9 Skupaj . 74 81 57 2 96 Dftricft. Celje — Dip 2 iteria 5 st Cron P- 1 6 Celje, mesto . . . . 1 1 tlakovec 1 1 Dolnja Lendava. . i 2 i 2 Ljutomer .... i i Maribor, desni breg i Maribor, levi breg . 1 Maribor, mesto . . i 1 Murska Sobota . . • i i 1 Prelog i i i i Prevalje . • Ptuj 3 2 Šmarje pri Jelšah . 5 3 4 4 Skupaj . 15 14 8 1 20 Se Celje u. - I 1 Irysipel M. 1 Maribor, desni breg i 2 • • 2 Murska Sobota . . 1 . . 2 Prelog i . • • 1 Ptuj i 1 • • Skupaj . 4 3 i • 6 Krčevit* odrevenelost. - Ptuj 1 1 1 • — Tetanus. . 1 • 1 V Mariboru, dne 22. decembra 1928. Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r. Razglasi sodišč in sodnib oblastev. Preds. 1179/5/28—2. Razglas. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo drja. Stojana Lasiča, odvetniškega kandidata v Ljubljani, Cesta v Rožno dolino št. 10, za tolmača nemškega, angleškega, francoskega in italijanskega jezika pri deželnem sodišču v Ljubljani. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 24. decembra 1928. Preds. 977/13/28—15. . Razglas. Notar Tilen Levec v Cerknici je dne 28. decembra 1928. opravil predpisano prisego. Višje deželno sodišče v Ljubljani, dne 29. decembra 1928. U 338/28. 2488 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 26. oktobra 1928., da je Vendel Ben če k, star 32 let, po poklicu trgovec z manufakturnim blagom v Čakovcu, Kralja Petra ulica št. 4, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje živ-Ijenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel dne 16. junija 1928. v Dolnji Lendavi na stojnici niti sumarno niti podrobno označenih cen na manufakturnem blagu tako, da bi jih lahko vsakdo razločno videl. Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. navedenega zakona na 24 ur zapora in na 500 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 10 dni zapora. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek III., dne 15. novembra 1928. U 601/28. 2489 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 12. novembra 1928., da sta Hinko Blau, star 53 let, in Evgen B a r t o š, star 39 let, po poklicu trgovca z manufakturnim blagom v Dolnji Lendavi, kriva prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da nista imela dne 19. oktobra 1928. v svoji trgovini v Dolnji Lendavi niti sumarno niti podrobno označenih cen na manufakturnem blagu tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl. Zaradi tega sta bila obsojena po členu 6. navedenega zakona vsak na 24 ur zapora in na 500 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 10 dni zapora. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek III., dne 21. decembra 1928. S 19/27—59. 2456 Odprava konkurza. Plrezadolženka: Z a p,u ščina po Janezu Podbregarju, posestniku in trgovcu v Stegnjah št. 24. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 19/27—1 o imovini te prezadolženke, je po § 139. k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 15. decembra 1928. C I 139/28—1. 2494 Oklic. Jožef Klemenak, posestnik v Mozirju št. 58, je vložil po Franu Košenini, notarju v Gornjem gradu, zoper Janeza Janežiča, odnosno njegove dediče, neznanega bivališča, tožbo, da bi se priznalo zastaranje in dovolil izbris tabularnega stavka. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 3. januarja 192 9. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 2. Ker je bivališče Janeza Janežiča, odnosno njegovih dedičev neznano, se jim postavlja za skrbnika Josip Karče, gozdar v p. v Gornjem gradu. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek L, dne 21. decembra 1928. P 1 156/28—1. 2411 Razglasitev preklica. S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 17. oktobra 1928., opr. št. L I 16/28—5, je bila Marija Gašparič, posestnikova hči, stanujoča v Vumpahu št. 50, zaradi slaboumnosti popolnoma preklicana. Za skrbnika ji je postavljen Jožef Lešnik, posestnik v Vumpahu št. 17. Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek L, dne 5. novembra 1928. L 13/28—6. 2457 Sklep. Franc Kastelic, posestnik v Podbukovju št. 6, rojen dne 24. aprila 1891. v Podbukovju, občina Krka, srez Litija, in tja pristojen, je zaradi zapravljivosti omejeno preklican. Za pomočnico mu je postavljena njegova žena, Terezija Kastelic, v Podbukovju št. 6. Okrajno sodišče v Višnji gori, oddelek L, dne 1. decembra 1928. 2492 Vpisi v trgovinski register. I. Vpisale so se nastopne firme: 981. Sedež: Konjice. Besedilo firme: Josip Ferlin. Obratni predmet: trgovina z lesom in drvmi. Imetnik: Josip Ferlin, posestnik v Vuseniku št. 18. Podpis firme: Imetnik se podpisuje pod natisnjenim besedilom firme. Celje, dne 19. decembra 1928. 982. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Karol Jarc. Obratni predmet: trgovina z delikatesami. Imetnik; Karel Jarc, trgovec v Ljubljani, Danajska cesta št. 7. Ljubljana, dne 18. decembra 1928. 983. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Jos. Pirich, zaloga usnja in nakup sirovih kož. Obratni predmet: trgovina z usnjem in sirovimi kožami na debelo in na drobno. Imetnik: Josip Pirich, trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 21. Maribor, dne 29. novembra 1928. 984. Sedež podružnice: Podgrad. Besedilo firme: Franc Kikec, trgovina z mešanim blagom v Ljutomeru, podružnica v Podgrada. Sedež glavnega zavoda: Ljutomer. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Franc Kikec, trgovec v Ljutomeru. Maribor, dne 29. novembra 1928. 985. Sedež: Vače. Besedilo firme: Ivan Kristan. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Ivan Kristan, trgovec na Vačah št. 34. Ljubljana, dne 20. novembra 1928. H. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 986. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Evald Popovič: Vpisalo se je, da se glasi ime javnega družbenika Janka Popoviča pravilno: «Janko Popovič mlajši» v Ljubljani, Cesta v Mestni log št. 15. Ljubljana, dne 18. decembra 1928. 987. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: A. Volk. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom: Obratni predmet odslej tudi: avtomatični valjčni mlin «Danica» v Studi pri Domžalah. Ljubljana, dne 20. novembra 1928. 2493 Vpisi v zadružni register. H. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 988. «Diana», kopališka zadruga na Breg« pri Celja, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Iz načelništva so izstopili dr. Josip Sernec, Lovro Baš, dr. Vekoslav Kukovec in dr. Šandor Hrašovec; v načelništvo pa so vstopili dr- Milko Hrašovec, dr. Gvidon Sernec, dr. Dragotin Vrečko in dr. Josip Vrečko — vsi odvetniki v Celju. Vpisala se je tudi izprememba zadružnih pravil v § 25., sklenjena na občnem zboru z dne 7. aprila 1926.; odslej se bodo objavljala vsa zadružna obvestila v celjski «Novi dobi». Celje, dne 19. decembra 1928. 989. Produktivna čevljarska zadruga v Celju, rogv- strovana zadruga z omejeno zavezo: Po sklepu občnega zbora z dne 16. oktobra 1928. ,se je zadruga razdružila ter je prešla v likvidacijo. Likvidator: Martin Kolšek, čevljarski mojster v Celja. Besedilo likvidacijske firme: Produktivna čevljarska zadruga v Celju, reg. zadr. z omejeno zavezo v likvidaciji. Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo. Nc 1 554/28. Proglasitve za mrtve. 2472 Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. C e 1 j e, dne 19. decembra 1928. 990. Posojilnica v Logatcu, registrovana zadruga z omejenim poroštvom: Na občnem zbora z dne 17. novembra 1928. so bila sprejeta nova zadružna pravila. Zadruga ima odslej namen: a> pospeševati varčnost med ljudstvom s sprejemanjem hranilnih vlog in vlog na tekoči račun; bt pridobivati s svojim kreditom denarne pripomočke; c: dajati članom kredit; č) vršiti za člane inkaso in poravnavo njih obveznosti. Vsak zadružnik jamči s svojim deležem in pa z njega enkratnim zneskom. Ravnateljstvo sestoji iz ravnatelja, njegovega namestnika. blagajnika, tajnika in enega odbornika. Zadrugo zastopata in njeno firmo podpisujeta po dva člana ravnateljstva ali pa en član ravnateljstva in en nameščenec, pooblaščen za podpisovanje, in sicer tako, da postavljata pod njeno besedilo svoja podpisa. Zadruga objavlja svoje razglase v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti», po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili ali v časnikih. Ljubljana, dne 18. decembra 1928. 991. Lesna zadruga v Starem trgu pri Ložu, r. z. z o. z.: Izbrisal se je član načelništva Ludovik Keržie; vpisal pa se je član načelništva Jernej Hafner, župnik v Starem trgu. Po sklepu občnega zbora z dne 21. oktobra 1928. se je zadruga razdražila ter je prešla v likvidacijo. Likvidatorji so dosedanji člani načelništva. Besedilo likvidacijske firme: Lesna zadruga v Starem trgu pri Ložu, r. z. z o. z. v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo skupno. Ljubljana, dne 19. decembra 1928. 992. Hranilnica in- posojilnica na Trati, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Na občnem zbora z dne 29. julija 1938. so se iz-premenila zadružna pravila v §§ 29., 6. in 12. Izbrisal se je član načelništva Franc Stanovnik; vpisal pa se je član načelništva Franc Šraj, posestnik v Gorenji vasi št. 27. L j u b 1 j a n a, dne 19. decembra 1928. 993. Kmetska posojilnica vrhniške okolice, registrovana zadruga z omejenim poroštvom na Vrhniki: Na občnem zboru z dne 26. novembra 1928. so se sprejela nova zadružna pravila. Zaradi tega besedilo firme odslej: Kmetska posojilnica vrhniške okolice, registr. zadruga z neomejenim poroštvom na Vrhniki. Zadruga ima odslej namen: a) pospeševati varčnost med ljudstvom s prejemanjem hranilnih vlog in vlog na tekoči račun; b) pridobivati s svojim kreditom denarne pripomočke: c) dajati članom kredit. Svoja naznanila objavlja zadruga z nabitki v onem delu zadružnega doma in pisarne, ki je občinstvu pristopen. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega enkratnim zneskom. Ravnateljstvo sestoji iz ravnatelja, njegovega namestnika in treh odbornikov. L j u b 1 j a n a, dne 18. decembra 1928. HI. Izbrisala se je nastopna zadruga: 994. Pferdezuchtgenossenschaft für das norische Pferd in Gonobitz, reg. zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji: Ker se je razdražila. C e t j e. dne 19. decembra 1928. * * Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu Dan in opr. št. oklica Oklicni rok poteče dne Marko ŠOklar, rojen dne 23. aprila 1881., posestnik v Lipovcih. Odrinil v začetku leta 1915. z 9. četo 48. pehotnega polka na rusko bojišče, kjer dne 22. aprila 1915. baje padel. Od takrat vsaj ni več glasu o njem. Sin Ludovik Šiiklar. — 31. 8.1928.; T 67/28-5. j Koloman Šparaš, rojen dne6.julijal886., posestnik vZenkovcih. Odšel leta 1914. s 83. pehotnim polkom na bojišče, kjer baje sredi meseca novembra istega leta padel; od takrat vsaj pogrešan. Žena Ana Šparaš. Franc Korošak, sodni oficial v Mariboru. 5. 12. 1928.; T 68/28-5. Franc Golc, rojen dne 1. januarja 1894., rudar v Hrastovcu. Odrinil meseca januarja 1918. na italijansko bojišče k IV. bateriji 101. topničarskega polka ter prišel meseca oktobra 1918. v ujetništvo; od takrat pogrešan. Brat Štefan Golc. Jakob Juršič, užitkar v Bukovcih št. 28. 5.12. 1928.; T 70/28-6. Franc Turk, rojen dne 1. oktobra 1891, posestnikov sin v Zlatoličju. Odšel leta 1915. k 26. domobranskemu polku v Maribor, nato pa v Judendorf k 35. pehotnemu polku, s katerim prišel na gališko bojišče, kjer jeseni leta 1915. baje padel; od takrat vsaj ni več glasu o njem. Oče Anton Turk. Franc Vuk, višji pisarniški oficial v Ptuju. 5. 12. 1928.; T 71/28-5. Mihael Pozderec, rojen dne 26. septembra 1879, posestnik v Melincih. Odšel leta 1914. z 20. pehotnim polkom na rusko bojišče, odkoder zadnjič pisal dne 1. novembra 1914. Od takrat pogrešan. Sin Matija Pozderec. — 5.12. 1928.; T 72/28-5. Franc Koletnik, rojen dne 27. septembra 1890, posestnikov sin v Ploderšnici št. 36. Odrinil dne.16. januarja 1915. k 47. pehotnemu polku v Maribor, nato na gališko bojišče in prišel naposled na italijansko bojišče, odkoder zadnjič pisal meseca septembra 1918.; od takrat neizve-sten. Mati Marija Koletnik. — 5.12. 1928.; T 74/28-5. Štefan Gregor, rojen dne 25. aprila 1888, posestnik v Murski Soboti. Odšel leta 1915. z 18. hon-vedskim polkom na gališko bojišče, odkoder zadnjič pisal dne 20. marca 1917.; od takrat pogrešan. Žena Julijana Gregor. — 5.12. 1928.; T 75/28-4. Rudolf Grabner, rojen dne 5. aprila 1897, posestnikov sin v Javorju. Prišel meseca oktobra 1917. s 7. pehotnim polkom na italijansko bojišče, kjer dne 18. decembra 1917. baje padel ; od takrat vsaj pogrešan. Oče Ožbalt Grabner. — 5.12. 1928.; T 78/28-4. «—» ! Anton Čeh, rojen dne 31. decembra 1893, posestnikov sin v Bišu št. 35. Odrinil leta 1914. k vojakom v Maribor, potem pa na italijansko fronto, odkoder zadnjič pisal leta 1915.; od takrat neizvesten. Alojzij Kocbek, varuh nedoletnega brat,\ Konrada Čeha. — 5.12. 1928.; T 79/28-5. £ Jožef Voglar, rojen dne 6. februarja 1887, posestnik v Be-lavšku. Odrinil leta 1914. s 87. pehotnim polkom na gališko bojišče,'kjer dne 29. ali 30. avgusta 1914. blizu Gologore baje padel; od takrat vsaj pogrešan. Brat Andrej Voglar. Jurij Voglar, viničar v Belavšku. 5.12. 1928.; T 80/28-7. Štefan Matej, rojen dne 27. oktobra 1896, posestnikov sin v Murskih Črncih. Odšel meseca maja 1915. k 95. pehotnemu polku, prišel sl. bataljonom tega polka na gališko bojišče, kjer bil v bitki pri Kovnu baje težko ranjen; od takrat pogrešan. Oče Janoš Matej. — 5.12. 1928.; T 81/28-4. Ivan Hozjan, rojen dne 24. aprila 1890, delavec v Gornji Bistrici. Prišel med vojno kot aktiven vojak 5. trenske divizije na italijansko bojišče, bil meseca oktobra 1918. težko ranjen in prišel v bolnico v Szegedin, kjer dne 31. oktobra 1918. baje umrl. Mati Terezija Hozjan. — 5.12.1928.; T 82/28—5. Franc Skledar, rojen dne 18. avgusta 1877, posestnik na Spodnjem Hajdinu št. 2. Odrinil leta 1914. k 26. domobranskemu polku v Maribor in potem na bojišče; od takrat neizvesten. Skrbnik Janez Ogrizek, posestnik na Hajdinu. — 5.12. 1928.; T 83/28—5. Karel Lepoša, rojen dne 10. decembra 1880, posestnik v Šalovcih. Odrinil ob začetku vojne leta 1914. k 39. topničarskemu polku v Varaždin, odkoder leta 1918. zadnjič pisal; od takrat pogrešan. Skrbnik Aleksander Lepoša. Aleksander Lepoša v Šalovcih št. 92. 5.12.1928.; T 85/28-4. Franc Filipič, rojen dne 22. marca 1882, posestnik v Ključarovcih. Odšel dne 13. avgusta 1914. k 87. pehotnemu polku na gališko bojišče; od takrat pogrešan. Skrbnik Filip Kukovec. Filip Kukovec, posestnik v Ključarovcih. 5. 12. 1928.; T 86/28—3. Karel Vincenc Landwehr, rojen dne 5. junija 1877, stotnik pehotnega polka št. 23. Odrinil leta 1914. s 23. pehotnim polkom na gališko bojišče, bil naposled dodeljen 301. honvedskemu pehotnemu polku kot bataljonski komandant ter se kot tak udeležil dne 10. junija 1 1916. bitke pri Arni, kjer baje padel. Žena Elza Landwehr. Franc Korošak, sodni oficial v Mariboru. 5.12. 1928.; T 87/28-3. (Nadaljevanje na prihodnji strani.) Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev in bivališče za mrtvega ! s^bnika; k! Je predlaga bl) Piljen pogrešancu Dan in opr. št. oklica Oklicni rok poteče dne Franc Maguša, rojen dne 6. februarja 1885., žeiar v Norič-kem vrhu. Odrinil leta 1915. k 26. domobranskemu polku v Maribor, prišel potem na italijansko bojišče in naposled na romunsko fronto, kjer bil dodeljen črnovojniškemu bataljonu št. 37,3. stotniji. Zadnjič pisal leta 1917.; od takrat neizvesten. i 1 Anton Štelcar, Sestra , viničar Jožefa Maguša. j v Noričkem vrhu. 15. 12. 1928.; T 84/28-5. 1 S Janez Zelenko, rojen dne 17. decembra 1882., posestnik v Kobilju. Odrinil meseca junija 1915. z 89. polkom na gaiiško bojišče, odkoder zadnjič pisal dne 8. maja 1916.; od takrat pogrešan. Žena : Franc Bukovec, Marija Zelenko. Kobilju 15.12. 1928.; T 89/28-3. co E 2662/28. 2487 E 5984/28—19. 2449 Dražbeni oklic. Na predlog Antona S t a m o 1 a, krojaškega mojstra v Žalcu, bo dne 12. januarja 1929. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: a) zemljiška knjiga Sv. Neža, vi. št. 50: hiša s priteklino, cenilna vrednost 2852 Din, in zemljišče, cenilna vrednost 6173 Din; b) zemljiška knjiga Sv. Pongrac, vi. št. 264: zemljišča, cenilna vrednost 1391 Din 15 p — skupaj 10.416 Din 15 p; najmanjši ponudek: 6944 Din 10 p. K nepremičnini ad a) spada gospodarsko orodje v cenilni vrednosti 352 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij: 1041 Din 61 p. Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dne 23. novembra 1928. E 754/28—7. 2484 Dražbem oklic. Dne 2 2. januarja 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 8 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Orehovski vrh, vi. št. 40. Cenilna vrednost: 5955 Din 50 p; najmanjši ponudek: 3970 Din 34 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, oddelek II., dne 5. decembra 1928. Dražbeni oklic. Dne 18. januarja 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Kozjak, vi. št. 72. Cenilna vrednost: 93.863 Din 40 p; najmanjši ponudek: 62.575 Din 60 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozar ja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 23. novembra 1928. E 382/28—8. 2450 Dražbeni oklic. E 742/28—7. 2485 Dne 18. januarja 192 9. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dolenja Dobrava, vi. št. 100. Cenilna vrednost: 116.072 Din; vrednost prite-klin: 3000 Din; najmanjši ponudek: 79.382 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L, • dne 4. decembra 1928. Pogoji za sprejem so: 1. ) Starost 18 let, toda ne preko 30 let; 2. ) državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; 3. ) dovršena dva razreda meščanske šole ali tej ustrezna izobrazba; 4. ) popolno telesno in duševno zdravje; 5. ) neoporečnost. Gojenko bodo dobivale prosto stanovanje t zavodu, hrano pa za znižano ceno po 400 Din na. mesec. Oskrbeti si morajo bel predpasnik in belo čepico po predpisanem vzorcu. Kolkovane prošnje s predpisanimi dokumenti na§ se pošljejo do dne 15. februarja 192 9. podpisanemu zavodu. Zavod za zdravstveno zaščito mater in deee v Ljubljani, dne 1. decembra 1928. , Dr. 3. Dragaš j. r. Št. 381/28. Razne objave, Razglas. S40O Na podstavi § 43. zakona z dne 23. avgusta 1877., kranjski dež. zak. št. 14, in §§ 1. in 4. zakona z dne 10. aprila 1881., kranjski dež. zak. št. 8, bo proračun stroškov in dohodkov glavnega odbora za obdelovanje ljubljanskega barja razgrnjen v času o d dne 2. do dne 15. januarja 192 9. na vpogled vsem interesentom pri načelništvu glavnega odbora v Ljubljani, Turjaški trg št. 3/1., med uradnimi urami od 2. do 4. ure popoldne in pri odbornikih glavnega odbora za njih okoliša. V tem času je vložiti tudi morebitne prigovore pri načelniku glavnega odbora za obdelovanje barja. Glavni odbor za obdelovanje barja v Ljubljani, dne 29. decembra 1928. Načelnik: Andrej Knez s. r. Razglasi raznih uradov in oblastm, 2478 3-3 'oziv upmkom. Kmetijska zadruga zanaku p in prodajo v Begunjah pri Cerknici, r. z. zo. z., je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj ji prijavijo terjatve. V Begunjah pri Cerknici, dne 19. decembra 1928. Likvidatorji. 2480 3—3 Poziv upnikom. Dražbeni oklic. Dne 2 2. januarja 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 8 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Plitvički vrh, vi. št. 37, in zemljiška knjiga Nasova, vi. št. 103. Cenilna vrednost: 23.065 Din 50 p; najmanjši ponudek: 15.377 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, oddelek II., dne 7. decembra 1928. E 249/28—8. 2448 Dražbeni oklic. Dne 1 6, j a n u a r j a 19 2 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Igavas, vi. št. 66 (hiša v Podgori št. 6 z gospodarskim poslopjem, 33 parcel [travniki in njive] in 6 gozdnih parcel),.vi. št. 67 in 78, katastrska občina Vrh (2 travnika). Cenilna, vrednost: 62.950 Din; najmanjši ponudek: 41.966 Din. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ložu, t dne 12. decembra 1928. Št. 1627/28. 2483 Objava. Po § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Janko Drnovšek z dnem 22. decembra 1928. vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Brežicah. V L j u b 1 j a n i, dne 22. decembra 1928. Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: podpredsednik dr. J. Žirovnik s. r. Št. 2/119—28. 2486 Objava. Matija U 1 e, stanujoč v Mariboru, je izgubil svoje vozno dopustilo, šofersko legitimacijo, ki jo je izdal sreski poglavar v Mariboru, desni breg, pod št. 163 z dne 23. junija 1924. Ta legitimacija se proglaša za neveljavno. Policijski komisariat v Mariboru, dne 15. decembra 1928. Št, 1461. 3—3 Razpis. Podpisani zavod razpisuje natečaj za sprejem desetih gojenk za šestmesečni teo-retično-praktični tečaj o negi in prehrani dojenčkov. Pouk se prične dne 1. marca 1929. in bo trajal šest mesecev. Gojenke se bodo vzgajale za privatne negovalke m vzgojiteljice dojenčkov. Po končanem tečaju se namestijo po potrebi v rodbinah kot privatne negovalke. Društvo «Vorschusskassenverein für die Ortsgemeinde Zelnitz an der Mur» v likvidaciji se je razdružilo ter je prešlo v likvidacijo. Upniki naj po § 40. zadružnega zakona prigiase morebitne terjatve. Likvidatorji. Naročnina za „Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti“ znaša za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev: mesečno................10 Din, četrtletno.............30 Din, poluletno..............60 Din, vseletno..............120 Din. Naročnina se mora plačevati vedno naprej; pošilja pa naj se samo pod naslovom, na katerega se list prejema, ne pa pod imeni upravništvu neznanih uradov, oseb ali firm. Kdor lista ne mara več prejemati, naj to naznani i t a k o j pismeno ali ustno upravništvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16, ter poravna obenem še morebitni dolg ali pa vme vse prejete kose lista. Na reklamacije posameznih morda neprejetih kosov lista se ozira upravništvo samo deset dni po izdaji lista; pozneje reklamirane kose pa pošilja, če so še v zalogi, le proti plačilu. Vsaka izprememba naslova, pošte i. dr. naj se upravništvu nemudoma javi. Neporabljene ali preostale položnice naj se vrnejo j upravništvu kot tiskovina. Odgovorni urednik: Anton Fnntek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik T Miroslav Ambrožič v Ljubljani.