StSMHžKt KVlIUKNe AK<HE
Leto (ono) XXIX, 2	EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA	marec 1982
premislimo
Slovenske vrednote, bistvene oznake, ki žte tisoč let in čez ohanjajo na§ narod, so v glavnem naslednje:
-	Slovenski jezik;
-	osrednja slovenska misel, vseslovenska narodna zavest, ki s pomočjo krajevnih posebnosti spontano in neprisiljeno uravnava in vodi celotno narodno življenje;
-	versko prepričanje, vera, kot urejevavka zasebnega in javnega slovenskega narodnega življenja;
-	slovenska državna miselnost z vrojenim demokratičnim političnim procesom, katerega so slovenski komunisti med zadnjo svetovno vojno s svojo, po kominterni slovenskemu narodu vsiljeno, neosvobodilno komun'stično revolucijo onemogočili, po vojni pa popolnoma odpravili;
-	bogata slovenska kulturna dediSčina, ki nas Slovence po svoji izvirni izrazni sili postavlja v vrsto drugih kulturnih narodov;
-	zakoreninjene, slovenskemu narodu svojstvene in zavestne navade;
-	slovenska zemlja, v kateri so vse narodne vrednote globoko zakoreninjene;
-	vedno živa slovenska narodna zavest, da je vse to neodtujljiva last slovenskega naroda;
-	vrojena, splošna vseslovenska pripravljenost braniti to skupno prepričanje, živo zavest te skupne slovenske narodne vrednote, tudi svetinje imenovane.
(Slovenska država, jan. 1982.)
Prijatelji Slovenske kulturne akcije toplo vabimo, da se naročite na MEDDOBJE in GLAS; glejte oglas na zadnji . . strani! Hvala!
vV
meddobje XVIII, 1 - 2
TL Jf NOGO je bilo že odhodov pri Kulturni akciji in pri vsakem od njih sem IVI imel občutek, ko da bi se mi odtrgal kos domovine. Tako nekako bi tudi „odhod“ Meddobja ranil marsikoga, ki mu je kaj za svobodno slovensko besedo, in misel. To smo videli v preteklih mesecih. Revija se zdaj s pomočjo zavzetih ljudi spet obnavlja. Izhaja iz noči, ki je v teh širinah bolj črna in samotna kot bi bila doma. Tu ni znamenj ob poti, ni hribov, kjer bi se belile cerkvice, ni kamenja, ki bi ga v nočeh ožarjala mesečina. Ne mislim, da smo izgubljeni v tem svetu, ampak v spremstvu besede mnogih prijateljev ustvarjalcev je pot lažja in bolj domača, bolj slovenska. To smo spoznali že pred časom. Ko smo se zdaj dobivali po kavarnah velemesta, smo se menili, kako bi se zvezali in presnovili za nov začetek. Hvaležni za bodrilne besede, ki so prihajale od tu in tam - predvsem iz Trsta, ki je na vratih domovine. Bili smo z mislimi in željami z ustvarjalci slovenske besede po svetu. Revija nas naj bi družila in povezovala za vedno; dokumentirala stari svet in pretekli čas - na katerega toliko mislimo in prosimo, da bi bile te misli vzete kot molitev - kakor tudi nov svet in nov čas. Medtem smo zbirali rokopise za novo Meddobje XVIII. letnika, ki naj bi izšlo v dvojni številki. V tiskarni je že obširna razprava, ki jo je poklonil 'P. Maver Grebenc; Virida v Stični. Gospa Marica Meštrovič je napisala skrivnostno, v metafiziko človeške usode obrnjeno črtico Roselight. Z izvirnimi risbami jo je popestrila umetnica Bara Remec. Postavljena je tudi filozofska razprava Vinka Brumna: Idealizmi - pravi in krivi. Ted Kramolc iz Kanade čaka že nekaj let s svojo prozo. Vinko Beličič, rojak, mi je obljubil sodelovanje za prvo številko. . . „in tudi kasneje smeš računati name... ni ga dneva, ko mi misel ne bi šla do vseh dragih širom po svetu." To so naši dragi ustvarjalci -Tine Debeljak, Vladimir Kos, Nikolaj Jeločnik, Lev Detela in gospa Milena, Karel Rakovec, Jože Cukale, France Gorše, Bara Remec, Rezi Marinšek. . . škoda, da se je umaknil prijatelj Niko, zbiratelj umetnin, dopisovalec s kulturniki po svetu - njegovo mesto bi bilo v prvem vozu te ekspedicije, ki so jo podprli naši ljudje iz vsega zdomstva. Ko sem šel zadnjič v Lanus in se zglasil mimogrede na porti pri lazaristih, je prišel prijatelj Lenček, zdaj že spet poln vere. Ne vem, kaj me je zgrabilo, da sem skoraj zavpil: „Tudi zaradi tolike stvarne in moralne podpore - a predvsem zaradi bitne potrebe slovenske besede ljudem, ki jim je za obstanek svobodnega slovenstva. . Da, vedno mora iti z našo odpravo neka luč, ko potujemo po cestah mesta Trinidad, mimo S. Spirito, proti severu. Tudi če ni kričavo neonsko žarna. Kot spomin in znamenje vsega našega, in da ne pride nad nas noč - o, Gospod, varuj nas pred temo, kot si nas varoval nekoč pred ognjem!
France Papež
VESELO ALELUJO
vošči svojim članom, bralcem, naročnikom, podpornikom in vsem slovenskim prijateljem doma in po svetu
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
v pobudo
Razpis dveh nagradnih natečajev Slovenske kulturne akcije
Slovenska kulturna akcija si je ob ustanovitvi nadela poslanstvo, pobujati slovensko kulturno ustvarjanje v zamejstvu in izseljenstvu, se pravi, v svobodi, izven matične domovine, in ustvarjeno posredovati najprej rojakom zunaj, potem pa tudi celotnemu narodu sploh.
Slovensko kulturno ustvarjati v tujini, kot je to primer zlasti v izseljenstvu, je dvakrat težko. Na eni strani je ustvarjalec takorekoč iztrgan iz srede žit j a in bitja svojega naroda, iz katerega genija, življenja, zgodovine in problematike bi moral pred vsem črpati, in ga zato slovensko ustvarjanje stane veliko več napora, na drugi strani pa ustvarjalec v tujini od svojega kulturnega dejstvovanja ne more živeti.
Ko je že Slovenski kulturni akciji nemogoče misliti na to, da bi slovenskim ustvarjalcem zunaj matične domovine nudila primerne življenjske možnosti za izključno slovensko kulturno ustvarjanje, pa skuša vsaj od časa do časa to ali ono ustvarjalno delo vsaj skromno nagraditi, ko razpisuje takozvane nagradne natečaje.
LITERARNI NATEČAJ t VALERIJE PIPROVE
Že naslov tega natečaja da slutiti, da ga je omogočil naš pisatelj, v Venezueli živeči Viktor Pipp v spomi.i svoje blagopokojne žene.
Pokojna ga. Valerija Pippova se je rodila v Mariboru, kjer je tudi končala učiteljišče. Po vojni je bila nastavljena pri UNRRA kot učiteljica v Judenburgu. Leta 1948 je emigrirala v Venezuelo. L. 1962. je dobila mesto kot učiteljica na luteranski farni osnovni in srednji šoli za nemški jezik v Venezueli. Zaključila je svojo zemsko pot v polnosti svojega razdajanja kot vzgojiteljica 21. avgusta 1975.
Pravilnik tega natečaja je naslednji:
NAGRADNI NATEČAJ
za izvirno prozo: novelo ali črtico z najmanjšim obsegom 10 (deset) tiskanih strani revije Meddobje. Nagrada 1.000 (tisoč) USA dolarjev se razdeli v tri dele:
1.	nagrada 500 dolarjev
2.	nagrada 300 dolarjev
3.	nagrada 200 dolarjev
-	slog ni predpisan; tekst pa mora ustrezati umetniški kakovosti in 3. členu pravil Slovenske kulturne akcije: „Idejni temelj Slovenske kulturne akcije je naravni etični zakon, potrjen in izpopolnjen po krščanskem svetovnem nazoru."
-	sodeluje lahko samo pisec, ki stalno živi v zamejstvu ali zdomstvu.
-	rokopise je treba poslati v 2 (dveh) tipkanih izvodih na naslov: Andrej Rot - Slovenska kulturna akcija - Izredna leposlovna nagrada t Valerije Pippove - Ramon L. Falcon 4158, 1407 Buenos Aires, Argentina, do 31. oktobra 1982 (datum poštnega žiga). Rokopisi morajo biti opremljeni samo s šifro. Avtorjevo pravo ime in njegov naslov naj bosta v posebnem spremnem pismu, opremljenim z isto šifro. V primeru, da bi isti pisec sodeloval z več deli, mora poslati vsak rokopis v posebnem zavoju in z drugo šifro. Spremna pisma s pravim avtorjevim imenom bo ocenjevalna komisija odprla šele po dodelitvi nagrad.
-	v ocenjevalni komisiji so: dr. Vinko Brumen, dr. Tine Debeljak, arh. Marjan Eiletz, France Papež in Andrej Rot. Glasovanje komisije je tajno. Če kakšen član komisije sodeluje tudi pri natečaju, izgubi pravico do glasovanja.
-	ocenjevalna komisija lahko kakšno nagrado razglasi za nedoseženo, če meni, da nobeno predloženo delo ne ustreza potrebnemu merilu kakovosti. V tem primeru ostane za nagrado odmerjeni denar na razpolago za prihodnje natečaje.
ustvarjanju
-	za podelitev nagrad se bo ocenjevalna komisija sestala v prvih dneh decembra 1982.
-	nagrajeni rokopisi bodo namenjeni objavi v reviji Meddobje; nenagrajeni po bodo vrnjeni avtorjem, kolikor bi se pisec in uredništvo Meddobja drugače ne pogodila.
Buenos Ares, 15. februarja 1982.
NATEČAJ ESEJEV ALI RAZPRAV IZ PROBLEMATIKE SLOVENSKEGA IDEOLOŠKEGA ZDOMSTVA
Neimenovani, za čim višjo raven revije Meddobje in za zdravo reševanje slovenske problematike v našem zdomstvu in zamejstvu zavzeti naš sodelavec, je namenil vsoto 1.000 dolarjev v razpis tega natečaja.
Pravilnik za ta natečaj pa je slediči:
NAGRADNI NATEČAJ
za izvirni esej ali razpravo iz problematike slovenskega ideološkega zdomstva z najmanjšim obsegom 10 (deset) tiskanih strani revije Meddobja. Nagrada 1.000 USA dolarjev se razdeli takole:
1.	nagrada 500 dolarjev
2.	nagrada 300 dolarjev
3.	nagrada 200 dolarjev
-	vrsta razpravne proze ni predpisana (znanstvena razprava, esej ali dr.), a mera biti omejena na področje slovenskega ideološkega zdomstva ter pravtako ustrezati smislu 3. člena pravil ustanove.
-	sodelovati more samo pisec, ki stalno živi ali v zamejstvu ali v zdomstvu.
-	rokopise je treba poslati v 2 (dveh) tipkanih izvodih na naslov: Andrej Rot - Slovenska kulturna akcija - natečaj razprave ali eseja - Ramon L. Falcon 4158, 1407 Capital Federal, Argentina, do 31. decembra 1982 (datum poštnega žiga). Rokopisi morajo biti opremljeni samo s šifro. Avtorjevo pravo ime in njegov naslov naj bosta v posebnem spremnem pismu, opremljenim z isto šifro. V primeru, da bi isti pisec sodeloval z več deli, mora poslati vsak rokopis v posebnem zavoju in z drugo šifro. Spremna pisma s pravim avtorjevim imenom bo ocenjevalna komisija odprla šele po dodelitvi nagrad.
-	v ocenjevalni komisiji so: dr. Vinko Brumen, dr. Tine Debeljak, Ladislav Lenček, France Papež, Andrej Rot. Glasovanje komisije je tajno. Če kakšen član komisije sodeluje tudi pri natečaju, izgubi pravico do glasovanja.
-	ocenjevalna komisija more kakšno nagrado razglasiti za nedoseženo, če meni, da nobeno predloženo delo ne ustreza potrebnemu merilu kakovosti. V tem primeru ostane odmerjeni denar na razpolago za prihodnje natečaje.
-	za podelitev nagrad se bo ocenjevalna komisija sestala v januarju 1983.
-	nagrajeni rokopisi bodo namenjeni objavi v reviji Meddobje; nenagrajeni pa bodo vrnjeni avtorjem, kolikor bi se pisec in uredništvo Meddobja drugače ne pogodila.
Buenos Ares, 15. februarja 1982.
Torej, dva, za ustvarjanje v okviru SKA zavzeta rojaka v izseljenstvu, sta ne brez osebnih žrtev omogočila Slovenski kulturni akciji razpis teh dveh natečajev. Odbor SKA se jima tudi na tem mestu iskreno zahvaljuje!
Vsem slovenskim piscem v zdomstvu in izseljenstvu pa toplo priporočamo in jih vabimo, da se odzovejo na gornja razpisa s poživljenim ustvarjanjem v smislu pravilnika obeh natečajev in zadevnima komisijama pravočasno odpošljejo sadove svojega duha. Slovenska kulturna akcija bo vesela, če bo mogla ob vstopu v leto 1983 med slovenske literate in mislece razdeliti vsoto 2.000 USA dolarjev za nagrajena dela.
ODBOR SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE

podporno članstvo - priznanje za sodelovanje!
Slovenstvo v izseljenstvu in zamejstvu se v današnjih razmerah more ohraniti le z velikimi žrtvami kulturnih delavcev in vse slovenske izseljenske in zamejske skupnosti.
Ustanove, kot je Slovenska kulturna akcija, morejo nemalo pripomoči,k tej, za celotni narod bistveno važni kulturni dejavnosti.
Slovenska kulturna akcija pa more živeti le ob dvojnem dejstvovanju: ob delu kulturnih ustvarjalcev in ob vsestranski opori, moremo reči kulturnih odjemalcev - rojakov.
Naša organizacija živi že 29. leto svojega obstoja prav radi tega, ker so kulturniki ustvarjali, ostali rojaki pa njih delo sprejemali in vsaj v naj skromnejši meri vzdrževali.
Ob zadnji ,,krizi“ izhajanja Meddobja se je pokazalo, kako zmorejo stotine rojakov in nekaj mecenov iz vsega slovenskega svobodnega kulturnega prostora z združenimi močmi ostvariti ,,čudež“ vstajenja naše kulturne revije.
A SKA potrebuje za svoj obstoj in delovanje š'e veliko več pomoči.
Dohodki naročnine na Glas in Meddobje, ki jo bo vplačalo v najboljšem primeru komaj kakih 300 naročnikov, ne morejo kriti niti tiskarskih stroškov, kar bo razumel vsak, ki se ukvarja z izdajanjem kakih publikacij.
Za kritje ostalih stroškov izdajanja in sploh delovanja SKA je potrebnih še več gmotnih virov.
Eden teh virov naj bi bil: OBČASNI PRISPEVKI PODPORNIH ČLANOV.
Vse prijatelje slovenske svobodne kulture, ki ste že doslej kdaj koli kaj prispevali za SKA, zlasti z jubilejnim darom, ob knjižni loteriji in z ostalimi darovi, Slovenska kulturna akcija smatra za svoje podporne člane. S tem vam ne nameravamo nalagati nobenih novih obveznosti, ampak vam samo dajemo priznanje za vaše dosedanje sodelovanje, zaupajoč v vašo na-daljno požrtvovalno pomoč, v kolikor jo boste pač mogli v prihodnje organizaciji nuditi.
Da boste naši prijatelji-podporniki imeli v rokah tudi zunanji izraz pripadnosti naši ustanovi, sporočamo, da bomo odslej vsakemu darovalcu kakega daru (pripominjamo, da se naročnina ne vpošteva kot dar. ..), ki je že kdaj preje podprl našo ustanovo, izdali posebno izkaznico podpornega člana SKA, kajti ta dar bomo smatrali kot njegov tihi pristanek, vključiti se v SKA kot njegov podporni član.
Biti redni, ustvarjalni član SKA, je priznanje slovenskega kulturnega občestva v svetu za kulturno ustvarjanje svojih članov, biti podporni član SKA je pa priznanje iste kulturne skupnosti vsakemu, ki nudi prepotrebno podporo Slovenski kulturni akciji.
SKA ima po vsem svetu zdaj okrog 90 rednih članov, more pa imeti nad 1.000 podpornih članov! In to si tudi srčno želi!
Dr. France Rode CM piše iz Rima: „Za sodelovanje pri SKA ne vidim težav. Doma imam veliko stvari že narejenih in neobjavljenih. Treba jim bo dati še zadnjo formulacijo... Povej mi, kaj bi vas najbolj zanimalo, kakšne teme. ..“ „Kriza SKA naju je zares potrla. Podoba pa je, da ste z voljo in optimizmom sedaj iz najhujšega. Po svojih močeh bova vedno tudi midva delovala za moč lepe in svobodne .slovenske besede in misli. Vaša Milena in Lev Detela." (Dunaj, 3. februarja 1982.)
>,Predvsem pomislim, da je vsaka slovenska knjiga, ki je zagledala luč v tujini, že po sebi neznanska žrtev, velik napor, vsega spoštovanja in predvsem podpore vredna. Zategadelj je izbira TEM BOLJ važna. Tu imamo besedo-Predvsem kopitarji, pa TA PRAVI, s kopitom pod jermenom. Ne samo usnje in podplat naj se ocenja, temveč tudi NOGA, kateri naj se prilogodi. Kaj, če je vse obuvalo vsem kopitarskim pravilom odgovarjajoče, če pa na namenjeno nogo ne paše. Tu seveda ni govora o koncesijah čitalcu, vsaka umetnost se razvija, ali nam je prav. ali ne. Gre pa za PESNIŠKO delo in v tem smo kar razvajeni, od Prešerna pa do Balantiča in vsemi pestrimi odtenki. Ta muza nas je Slovence bogato obdarila in to merilo nam je dano, od klasika iz Vrbe, ki Petrarcu nima kaj zavidati, Pa do Vrhnike in Vinice in toliko srečnih, navdahnjenih Poetov v polnem pomenu tako visokega pojma, da, celo v metriki in rimi. Zdaj pa imaš pred sabo zares zajetno knjižico, ki bi delala čast vsakemu narodu po dobrem okusu. (....) Dajajte mu (VI. Kosu) vzpodbuje, da „Bo še“. Kdo bi pa še pesnikova! pri današnji draginji! Meni pa: „Kaj Pa ti zastopiš! Mar bi molčal!" V resnici tudi SAM tako mislim. ,,Kočjažu, da požene, ministru Gregorju pa nič!" Prav nič!!! (Nepodpisani iz Buenos Airesa, 16. februarja 1982.)
>>UVALO Vam želim izreči za Vaše zasluge, za težaško delo, neprespane noči. Končno mi pride sad Vaših žuljev. Domine, non sum dignus, ut intres sub tectum meum. Glede očarljive opreme pa itak vsi soglašamo. Lična je, dostojna je petih lustrov, ki jih Akcija proslavlja." (Anonimno!, Bs. As., 20. februarja 1982.)
ODLOMEK VELIKE SOBOTE
Statve so se ustavile, utrgana je nit.
Lan na polju odcvetel je, suhi veter je zavel.
Radost je odšla na tuje, nič ni, kot bilo nekoč.
Rdeča zarja na dlaneh se odsvita mi v očeh.
Moj je Sin zaspal pribit -ah tako še mlad — na križu.
Temno rdeče je obzorje, bol je črna kakor morje.
Zrem na križ
in čakam svit. . .	Jože Cukale

Še o Debeljokovem Martinu Fierru
Hemandezov ep Martin Fierro je bil preveden v več ko 30 jezikov, med njimi tudi v slovenskega. V buenosaireškem dnevniku La Prensa (18. januarja) in tedniku Semanario (10. februarja) je poročilo o ustanovitvi Društva prevajalcev Martina Fierra in pogovor s šestimi prevajalci tega bisera svetovne literature. Na vprašanje, zakaj se je prevajalec lotil tega dela, je naš častni predsednik dr. Tine Debeljak odgovoril: „Začel sem prevajati Martina, Fierra za intelektualni užitek. Kasneje sem pa v njem našel globoko življenjsko filozofijo. Svoje delo opredeljujem kot duhovni spomenik v zahvalo Argentini, ki nas je Slovence materinsko sprejela v najtežjih trenutkih našega življenja."
La ley moral natural se basa en la naturaleza como en lo constitutivo esencial del hombre, es decir, en aque-llo que en todo tiempo y en toda cultura determina al hombre metaflsicamente como hombre. A el pertene-cen la corporalidad y la espiritualidad, la personali-dad y la sociabilidad, asi como su condicion de cria-tura. La moral natural se fundamenta en ultimo termine en la “ley eterna” del Creador. Es universal-mente valida e inmutable.
LA REDAGCION
Kulturni večeri v letošnji sezoni v Buenos Airesu
LITERARNI ODSEK bo 15. maja začel letošnjo sezono kulturnih večerov s predavanjem njenega vodja Franceta PAPEŽA. Predmet predavanja bo EDVARD KOCBEK -NJEGOV ČAS IN NJEGOVO DELO.
FILOZOFSKI ODSEK bo priredil 2. predavanje in povabil KATICO CUKJATI, da bi 29. maja podala svoje vtise o SREČANJIH S SLOVENSKIMI INTELEKTUALCI PO EVROPI.
Član filozofskega odseka dr. VINKO BRUMEN pa bo 12. junija razpravljal o DOJEMANJU STVARNEGA.
Končno napovedujemo še 4. kulturni večer, ki ga bosta pod okriljem teološkega in filozofskega odseka pripravila JOŽE BOKALIČ in ANDREJ ROT na temo: TONETA STRESA ZAVRAČANJE MARKSISTIČNIH POSTULATOV. Predavanje bo 26. junija.
Z nakupom srečk naše 1. knjižne loterije so nas
podprli še tile prijatelji:			
Dežela in	Število	Dežela in	Število
darovalec	srečk	darovalec	srečk
ARGENTINA		Trpin Lojze	5
Berlot Martina	3	ANGLIJA	
Brusnikin Vera Janežič' Andrej	10 2	Rot Ludvik, duh.	4
Mikolič Milena	3	ITALIJA	
Osterc Pavle	1	Slovenik po dr. Jezerniku 20	
Osterc Ludvik Sedej Lojze Smersu Rudolf	1 2	Vodopivec, dr. Janez, duh. 40	
	5	ZDRUŽENE DRŽAVE	
Šušteršič Marjan	8	Šušteršič Janez	8-
DAROVI
Jazbec, dr. J., Argentina, 680.000 pesov.
Drčar, ZDA, 40 dolarjev
Pipp Viktor za literarno nagrado, Venezuela, 1.000 USA dolarjev.
N.N., Argentina, za nagrado o izseljenski problematiki, 1.000 USA dolarjev.
GLASBA
Program teatra Colon v Buenos Airesu
Prvi teden marca nadaljujejo predstave teatra v lastni dvorani in ne več v dvorani Teatra Alvear, kjer je gostoval v poletnih mesecih. Do konca marca imata stalni orkester in zbor Colona v programu dve različni predstavi. Desetkrat bo predvajana opera skladatelja Kalman-a „GROFI-CA MARICA" pod vodstvom Juana Martinija in v režiji Eduarda Lechundija. Predstave bodo med 5. in 27. marcem. Petkrat bosta predvajani skupaj operi modernih skladateljev Wolf Ferrari ja „Suzanine skrivnosti" in Menottijeva „Amelija k plesu". Tokrat bo dirigiral orkester Bruno D’Ascoli, režiral pa bo Constantino Juri. Predstave bodo med 20. in 30. marcem. Brez dvoma pa bo osrednja točka predstav tega meseca balet „Cascanueces“ ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega, v koreografiji velikega ruskega sodobnega koreografa Žarka Prebila. Predstavi bosta samo dva večera in sicer 17. in 19. marca. Bruno D’Ascol: bo tokrat dirigiral Filharmonični orkester Buenos Airesa.
Pokojna Danilo Švara in Rado Simoniti
Lani je manj kot v mesecu dni izgubila Ljubljanska Opera dva svoja dirigenta, kritika in skladatelja. Dne 25. aprila je umrl Danilo Švara, rojen 2. aprila leta 1902 v Ričmanjih pri Trstu. Poleg Danila so se posvetili glasbi še trije njegovi bratje in sestra, a najbolj je napredoval Danilo. Leta 1925 je doktoriral v Frankfurtu za doktorja političnih in državnih ved. Vrnil se je v Ljubljano in bil na operi kopist tekstov dve leti. Vrnil se je v Frankfurt in tam diplomiral leta 1930 v kompoziciji, koncertnem in opernem dirig ran 'u in operni režiji. Vrnil se je v Ljubljano in postal dirigent Opere, kjer je ostal prav do svoje smrti; med leti 1957 in 1959 je bil tudi njen vodja. Bil je vsestranski skladatelj, saj njegov opus vsebuje stoosem naslovov. Najvažnejša njegova dela so: opere Kleopatra (1936-40), Veronika Dc-seniška (1943-46), Slovo od mladosti (1952-54) in Ocean (1963-69); mladinska opera štirje junaki; opera balet Srednjeveški punt; baleta Nina in Pinochio ter tri simfonije za veliki orkester.
Dne 14. maja lanskega leta je umrl prav tako v Ljubljani skladatelj in dirigent Rado Simoniti, rojen 15. maja leta 1914. v Fojani v Furlaniji. V Ljubljano je prispel deset let kasneje in tam končal srednjo šolo državnega koservato-rija. Leta 1939 je postal zborovodja slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, od leta 1945 do smrti pa je bil dirigent Ljubljanske Opere. Med drugo svetovno vojno je ustanovil zbor Srečko Kosovel, s katerim je žel velike uspehe bodisi v Sloveniji kot drugod (Franciji, Švici, Luksemburgu, na Češkem, Belgiji in Bolgariji). Obnovil je tudi Maroltov Akademski pevski zbor in mu bil dirigent. Simoniti je bil predvsem zborovski skladatelj, brez dvoma pa je njegovo najvažnejše delo opera „Partizanka Ana" iz leta 1966. Kot dirigent je vodil tele opere: Don Kihot, Prodana nevesta, La Boheme, in Nabucco, med najvažnejšimi.
A. J.
Aprila bo izšel
1. zvezek št. 1-2. XVIII. letnika revije
meddobje
na 188 straneh.
UREDIL KONZORCIJ POD VODSTVOM GLAVNEGA UREDNIKA FRANCETA PAPEŽA
Cena posameznemu izvodu 16 dolarjev Letna naročnina skupaj z Glasom 30 dol.
Naročnike naših publikacij v Buenos Airesu opozarjamo, da morejo plačevati svoje obveznosti do založbe v Slovenski zadrugi SLOGA (Bme. Mitre 97, R. Mejia), v Dušnopastirski pisarni v Slovenski hiši ali v pisarni Slovenske kulturne akcije istotam ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 19. ure.
	
CORREO ARGENTINO CORR. CENTRAL y SUC 7	TARIFA REDUCIDA CONCESION 6228
	R. P. 1. 1328339
GLAS je glasilo Slovenske kulfurne akcije. Urejuje ga tajništvo. Tisk Editorial Baraga del Cenlro Misional Baraga, Colčn Z544, 1826 Remedios de Escalada, Pela. Buenos Aires, Argentina. Vsa nakazila na; Alojzij Rezelj, Ramon L, Falcon 4158, Buenos Aires 1407, Argentina. - Editor responsable Slovenska kulturna akcija (Andres Jose Rot), Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires 1407, Argentina.