Leto XXVIII.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 150 lir (za inozemstvo 200 lir), polletno 75 lir, mesečno 15 lir. Plača in toži se v Ljub la nj.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, šndusirišo. ohrt in denarništvo
Številka 3.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. Hokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953
Izhaia
vsako sredo
Liubliana, sreda 17. ianuerta 1945
r
Zapora in prijava kovin
Pokrajinski gospodarski svet razglaša:
Vsi trgovinski, obrtni in industrijski obrati so dolžni prijavljati kovine in kovinske izdelke do 5. dne vsakega meseca po stanju ob koncu prejšnjega meseca.
Pokrajinski gospodarski svet je ugotovil, da se prijave vlagajo netočno, neredno in malomarno ter se radi tega vsi prizadeti opozarjajo, da se strogo ravnajo v bodoče po spodaj ponovno objavljeni naredbi Pokrajinske uprave z dne f°- junija 1944, VIII. St. 4680/1. la naredba se glasi:
»Kovine vseh vrst (neprelite, surove, polobdelane in odpadki) in kovinski izdelki, izvzemši stare kovine, za katere velja naredba z dne 9. 8. 1941. št. 81., Služb, list 414/64, se stavljajo pod zaporo na razpolago šefu pokrajinske uprave.
Kolikor imetniki kovin niso zavezani prijavi zalog že po čl. 6. naredbe Vrhovnega komisarja o ureditvi gradbene delavnosti z 'lne, 9- 5. 1944, Sl. list 121/39, so dolžni prijaviti kovine in kovinske izdelke vsi, ki kovine uporabljajo v trgovini, obrti in industriji, do 5. dne vsakega mcscca po stanju ob koncu prejšnjega meseca.
ti imetniki kovin morajo voditi tildi knjigo o prejemu in oddaji blaga, v katero so dolžni vpisati vse spremembe v zalogi in jo staviti vsak čas na vpogled kontrolnim organom.
ivovine, ki so zavezane prijavi se smejo prodati, odtujiti ali prepeljati drugam samo s kovinsko nakaznico, ki jo izda Pokrajinski gospodarski svet po razdelilnem načrtu, ki ga odobri šef pokrajinske uprave, oddelek VIII.
Obrazec kovinske nakaznice se odobri s posebno odločbo; založi ga Pokrajinski gospodarski svet, ki sme od interesentov pobirati pristojbino, določeno v že odobrenem pristojbeniku.
Opustitev ali zakasnitev prijave zalog, oddaja blaga brez kovinske nakaznice, opustitev ali napačno vpisovanje blagovnega prometa v knjigi o prejemu in oddaji blaga, se kaznuje, kolikor n,i kaznivo že P° naredbi Vrhovnega komisarja v varstvu gospodarstva z dne
•	1. 1944, po členu 2. uredbe o P00 lastitvi za izdajanje uredb o ^ V! notranjega prometa z dne lf; ' 1941> z globo do 50.000 lir ali z zaporom do 30 dni ali z obe-ma kaznima. Razen tega se sme izred odvzem obrtne pravice do-časno ali za trajno in zaplemba blaga. Za kaznovanje So pristojna obča upravna oblastva prve stopnje.«
Opoldanski odmor v trgovinah
Najnovejša odredba o štednji z električnim tokom določa, da morajo biti trgovine odprte med 8. m 16. uro. Ne določa pa ničesar glede opoldanskega odmora.
Da obrati ne bodo v negotovosti, priporoča Združenje, da si opoldanski odmor urede trgovine med 12.30 in 14. uro popoldan.
Za trgovine živilske stroke je opoldanski odmor že določen v Uredbi sami, po kateri se je treba zaradi štednje strogo ravnati.
Združenje trgovccv.
Opozorilo davčne uprave
Davčna uprava Ljubljana mesto opozarja:
Od 1. do 15. januarja 1945 je
Komu pripade svetovni tovorni promet?
150 let je obvladovala Anglija svetovni tovorni promet, da je bil ta od Napoleonovih časov dalje skoraj angleški monopol. Od tega je imela Anglija največje gospo-darske koristi, kajti na tej podlagi je slonela angleška zunanja trgovina, ki je bila pogoj za britansko bogastvo' iin nadmočno gospodarsko pozicijo. Skoraj vsaka druga ladja, ki je plula po oceanih, je bila britanska. To je omogočilo Britancem, da so vsepovsod po svetu ustanavljali svoje agenture in podružnice, svoje bančne in komisijske poslovalnice, svoje zavarovalnice itd. Svetovni položaj funta šterlinga je bil od tega odvisen. Tovornine, premije, komisije, obresti so donašale naraščajoče dohodke deviz, katerih tečaji so se obračunavali po vrednosti funta.
Vse te velike prednosti angleške pozicije pa so v nevarnosti, da po vojni propadejo. Tako že uvidevajo angleški gospodarski listi, da je premoč Anglije v trgovinski mornarici izgubljena in da prehaja ta premoč na USA. Naravnost moreča je že v Angliji skrb, kako po vojni preprečiti brezposelnost mornarjev. Treba bo nadalje prenoviti ves ladijski park, ker sedanji je zastarel in konkurenčno nesposoben. To tudi ni čudno, ker so USA ob sklenitvi pomorskega pakta leta 1941. z Veliko Britanijo dosegle, da se je omejila angleška plovba na sever-no-atlantske zveze, ki so bile važne za ameriške vojne dobave Angliji, dočim so Amerikanci prevzeli najbolj donosne pacifiške in južnoameriške zveze. Poleg tega so Amerikanci prodali Angležem za drag denar svoje zastarele ladje, dočim so sami izdelovali v vedno večji meri nove ladje. Kakor je izjavil predsednik pomorske ameriške komisije admiral Land, vsebuje novi ladijski pro-
treba vložiti prijave za reklame in prijave za biljarde za 1. 1945.
Od 1. do 31. januarja 1945 zapadeta v plačilo točilna taksa za
I.	polletje 1945 in dopolnilna prenosna, taksa za I. četrtletje 1945.
Najvišje cene za parmezan
Komisar za cene je odobril na prošnjo Prevoda naslednje najvišje cene za parmezan:
Cena za Prevod:
za mesec januar 1945 1 kg 30 lir brez mestne trošarine;
za vsak nadaljnji mesec se odobri pribitek 0.30 lir za 1 kg.
Pribitek je dopusten do vključno meseca avgusta 1945.
Cena za konzumenta:
1	kg 38 lir.
Cenik z najvišjimi cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obratnih prostorih, kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku.
Vsako neposredno ali posredno zvišanje cen je prepovedano. Kršitelji se kaznujejo po zakonskih predpisih.
  »
Najvišje cene za hlevski gnoj
Komisar za cene je odobril najvišjo dopustno ceno za hlevski gnoj na 30 lir za 100 kg.
gram USA zgraditev 4443 ladij z več ko 30 milijoni brt.
Amerikanci tudi nič ne prikrivajo, da hočejo postati gospodarji svetovne trgovine in prevzeti svetovni tovorni promet. Tako je odkrito izjavil predsednik njujorške trgovinske zbornice pred 300 ameriškimi brodarji: »Iz te vojne bomo izšli z največjo trgovinsko mornarico in to pozicijo hočemo tudi ohraniti.« In še predan so USA vstopile v vojno, je izjavil predsednik Roosevelt v svoji poslanici kongresu, da mora biti ameriški narod vedno zastopan v svetovni pomorski plovbi in da je ameriška vlada dolžna svojemu narodu, da skrbi za izgraditev primerne ameriške trgovinske mornarice.
Ce se danes ta razvoj tako jasno ne vidi, je to zasluga zavezniškega
ladijskega pakta, ki se je ustanovil za čas vojne in ki pod vodstvom ameriškega admirala Landa dodeljuje ladje na posamezne pomorske zveze. Da bi rešili, kar se še rešiti da, so Angleži pred kratkim predlagali, da bi se po vojni razpoložljiva tonaža razdelila z ozirom na predvojno stanje posameznih mornaric. USA, ki se z vso doslednostjo bore za svojo premoč v svetovni plovbi in trgovini, bodo seveda odklonile angleški predlog.
Tako se rišejo po vojni za britanski imperij silno žalostne gospodarske perspektive. Premoč v trgovinski mornarici je izgubljena, svetovni promet pripada USA, s tem pa je tudi zaigrana podlaga angleškega bogastva. Ni čuda, če se mnogi v Londonu že sprašujejo, če se je izplačalo povzročiti sedanjo vojnol
Statistika o denarnem prometu v Nemiiii
»Sudost-Echo« je opisal spremembe, ki jih je vojna povzročila v prometu plačilnih sredstev v Nemčiji. Promet se je povečal, ker se je močno razširilo državno področje, na drugi strani pa je bil povečan tudi zaradi tega, ker v državi neprestano narašča število ljudi, ki prejemajo mezde in plače, in ker se bolj in bolj uveljavlja plačevanje v gotovini. V primerjavi z mirno dobo se je promet plačilnih sredstev potrojil, kar pa je še vedno daleč za povečanjem denarnega obtoka v mnogih drugih deželah.
Nemčija je tudi v vojni obdržala redno poročanje o razvoju prometa plačilnih sredstev. Tako so ostala tedenska poročila o obtoku državnih novčanic, mesečni izkazi Rentne banke ter četrtletne stati-
stike o obtoku kovancev. Ta redna poročila so zanimiva in poučna. Tako n. pr. se vidi z njh, da se kakovost plačilnih sredstev ni poslabšala, čeprav je pomanjkanje vseh surovin, ki pridejo v poštev pri izdelovanju denarja. Pri kovancih se baker in bron dobro nadomeščata z aluminijem in cinkom, dober je ostal tudi material papirnatega denarja in tudi kadar se po bombnih napadih, pri evakuacijah in drugih izrednih dogodkih pfomet plačilnih sredstev nepričakovano močno poveča, ni nobenega pomanjkanja bankovcev in drobiža.
Spremembe v razvoju prometa plačilnih sredstev kaže naslednja tabela, ki navaja zneske v milijonih mark:
	konec 1. 1939.		konec 1.	1940.	konec J.	1941.
	znesek	°/o	znesek	°/o	znesek	»/o
državne marke	11.798	81.4	14.038	83.7	19.326	86.6
rentne maalke	957	6.6	1.102	6.8	1.252	5.6
drobiž	1.747	12.0	1.635	9.7	1.736	7.9
skupaj	14.502	100	16.770	100	22.313	100
	konec 1.1942.		konec 1. 1943.		sredi 1. 1944.	
	znesek	»/o	znesek	•/o	znesek	»/o
državne marke	24.375	89.2	33.683	92.2	35.920	92.8
rentne mairike	1.264	4.7	1.019	4.7	922	2.4
drobiž	1.704	6.1	1.836	5.0	1.868	4.8
skupaj	27.343	100	36.538	100	38.710	ioa
Ves promet plačilnih sredstev se je torej od konca 1. 1939. do snedi letošnjega leta po vrednosti zvišal od 14.5 na 38.7 milijarde mark, pri čemer Pa so se deleži posameznih vrst denarja spreminjali. Delež državne marke se je zvišal od 81.4 na 92.8%, deleža rentne marke in drobiža pa sta se znižala: prvi od 6.6 na 2.4 %>, drugi pa od 12 na 4.8%. Po številu pa se še vedno zvišujejo v prometu rentne niarke in še v večji meri drobiž. Rentne marke so sicer precej omejene na zneske od
1	do 2 marke, so pa važne in potrebne kot nadomestilo za kovance, drobiža pa se potrebuje vedno več že pri izplačevanju mezd ter pri denarnih zbirkah, pri katerih
1	Utite se stojepisja!	j
• Praktično znanje koristno vsa- ■ komur. — Novi tečaji pričenjajo	j
;	redno vsak teden. — Vpisovanje	:
■	dnevno. Informacije, prospekti:	■
5	Trgovsko učil'Sče ..Christofov učni zavod"	:
•	Ljubljana, Domobranska ulita it. 15	•
se še često zgodi, da začasno primanjkuje grošev in drugega drobiža.
Iz prometa so bili vzeti samo kovanci po eno marko, onih po dve marki pa je v prometu še za 272.5 milijona mark, kar je celo nekoliko več ko leta 1939. Iz statistike o kovancih je razvidno, da je ostalo kroženje kovancev po pet mark, ki jih je deset izdaj za 1088 milijonov mark, skoraj popolnoma stabilno, čeprav te kovance le redko vidimo v prometu. Zaradi vtisnjenih slik (Luther, Schiller, cerkev v Potsdamu itd.) so postali ti kovanci priljubljeni spominski novci, ki jih ljudje ne dajo radi iz rok. V prometu je vedno več kovanega drobiža od 1 do 50 pfenigov, pri katerem pa so bakreni novci že popolnoma, oni iz zmesi aluminija in bakra pa do ene tretjine zamenjani z novci iz cinka. Iz prometa je izginil drobiž po 2 pfeniga, vedno več pa je kovancev iz aluminija po 50 pfenigov.
Obtok pfenigov je po zadnji ob-
Preis-Cena 12' —
javi dosegel vrednost 31 milijonov mark, v prometu pa je bilo 3.1 milijarde takih novčičev ali 35 na vsakega prebivalca Velike Nemčije. Po tej ugotovitvi statistike ima novčič od enega pfeniga prvo mesto v prometu plačilnih sredstev v Nemčiji, kar je presenetljivo, kar težko srečaš človeka, ki bi imel pri sebi vsaj 10 takih novčičev. Kovancev po 5 in 10 pfenigov je bilo konec lanskega leta v prometu za 69 oziroma za 196 milijonov mark, letos pa jih bo precej več, ker so prišli v promet novi kovanci te vrednosti poleg kovancev po pol marke, ki so najbolj priljubljeni drobiž.
Pri kroženju papirnatega denarja so po številu in vrednosti na prvem mestu državni bankovci po 50 mark. Konec lanskega leta jih je bilo v prometu za 13.6 milijarde mark, kar je bilo 37.3 % takratnega denarnega prometa. Bankovcem po 50 mark sledijo državni bankovci po 100 in 20 mark, ki so konec lanskega leta dosegli od vsega denarnega prometa pri vrednosti po okrog 7.96 milijarde mark ali po 21.8 %. Bankovcev po 1000 mark pa je bilo konec leta v prometu samo 406.000 in je od vrednosti vsega denarnega prometa prišlo na nje samo 1.1 %. Isti odstotek skupne vrednosti denarnega prometa so dosegli tudi bankovci Rentne banke po eno marko, ki jih je bilo v prometu 417 mili-j jonov.
Od vsega nemškega denarnega prometa pride na vsakega prebivalca okrog 110 novcev. Ta statistični prikaz pa seveda ne da prave slike, ker so v državi otroci, ki sploh nimajo denarja, in ker ima malokdo pri sebi po 110 bankovcev in kovancev, dočim so velike denarne zaloge v denarnih zavodih ter v javnih in zasebnih blagajnah.
Statistični pregledi in objave pa kažejo tudi to, da je nemški denarni promet tako sestavljen, da v Nemčiij ni problemov, ki povzročajo skrbi v raznih drugih državah. V prometu plačilnih sredstev v Nemčiji ni ovir, ki jih v eni državi povzroča kopičenje kovancev, v drugi pa kopičenje velikh bankovcev. V Nemčiji je obtok kovanega denarja usmerjen po praktičnih potrebah in zahtevah, prav tako je tudi pri obtoku bankovcev in tudi najvišji bankovec — tisočak ima v skupnem denarnem prometu stvarnim razmeram in potrebam ustrezajoče mesto. V drugih državah morajo večkrat izmenjati bankovce in kovance, v Nemčiji pa tega ni treba.
Od 1 pfeniga do 1000 mark se glasijo nemški novci na 11 različnih zneskov, kakor se to izkaže za potrebno in primerno v plačilnem prometu. Vsega skupaj j«' v prometu 11 vrst papirnatega denarja in 21 vrst kovancev, od katerih pa so nekatere že zelo redke.
Pomen proizvodnje šote na švedskem
Ko so morali na švedskem zaradi pomanjkanja premoga omejiti potrošnjo plina, je ravnateljstvo družbe za pridobivanje šote v svojem poročilu naglasilo, da ta omejitev ne bi bila potrebna in da tiudd kakih 700 let ne bii bilo treba uvažati premoga ter iz-ee-kavati gozdoiv zaradi kurjave, ge bdi se pravočasno bolj podpiralo in pospeševalo pridobivanje šote. Vsebina vode v šoti se da znižati že na 3% in tudi proizvodnja premoga iz šote bi lahko že močno napredovala, če bi bilo v deželi kakih 50 obratov te vršite namesto enegai samega.
Ustanovitev revizijske zveze kmetijskih zadrug
»Službeni list« z dne 6. januarja je objavil naredbo šefa pokrajinske uprave o ustanovitvi Revizijske zveze kmetijskih zadrug, ki je javnopravno telo in ima značaj pravne osebe.
Nova zveza zastopa kmetijske zadruge, pospešuje in vzporeja njih poslovanje, obvešča oblastva
o	njih potrebah in željah, izreka svoje mnenje o zakonskih osnutkih, ter skrbi za gojitev zadružne misli in pouka.
R. Z. K. Z. ima izključno revizijsko pravico nad kmetijskimi zadrugami:
V	R. Z. K. Z. so včlanjene vse zadruge, katerih večina članov je zaposlena po glavnem poklicu v kmetijstvu in gozdarstvu.
Predsednik zveze je drugi namestnik pokrajinskega kmečkega poverjenika, njegov stalni namestnik pa je ravnatelj RZKK. Predsedniku v pomoč je sosvet. RZKZ ima urad, ki mu načeluje ravnatelj. Urad ima 3 oddelke (za pregled in nadzor, za pravna vprašanja ter za pouk in propagando.
Ravnatelja RZKZ imenuje šef pokrajinske uprave, ostale nameščence pa predsednik RZKZ.
RZKZ uživa vse taksne in davčne oprostitve in olajšave po zadružnem zakonu. Brez odobritve RZKZ je vpis kmetijske zadruge v zadružni register nedopusten. Sef pokrajinske uprave lahko odredi na predlog RZKZ zaradi racionalizacije kmetijskega zadružništva združitev ali razpust poslujočih kmetijskih zadrug.
Obrtniški vestnik
tromesečja, je odvesti uslužbenski |i|	j	i	«
davek po lestvici za dnevne po- laflCgf ngl^f Cgf 0 UOOf navliaioče se dohodke, kakor na iUUuJlUllUI OIIG VbOli
Dodatek h kolektivni pogodbi za delojemalce,
zaposlene v kleparskih, vodovodnih in parno-instalaterskih obratih,
ki je bil sklenjen 17. julija 1944, je inšpekcija dela na podlagi odločitve nemškega svetovalca in v okviru odredbe Vrhovnega komisarja odobrila ‘in ga registrirala pod št. 32/44. Dodatek, ki ga prizadeti obrtniki lahko dobe med uradnimi urami pri Odseku za obrtništvo, ureja vprašanje božičnice, plačanega dopusta, delovne obleke, trajanja delovnega časa, plačila nadur ter nove mezdne tarife.
Obdavčitev božične doklade delavcem in nameščencem
v privatnih podjetjih z uslužbcn-skim davkom
Glede obdačiitve božične doklade delavcem in nameščencem je nemški svetovalec za Ljubljansko pokrajino sporočil šefu pokrajinske uprave dodatna pojasnila Vrhovnega komisarja, ki vsebujejo med drugimi naslednjo določbo:
144 urnih mezd odn. 3U mesečne plače, ki bi se morala kot delno odplačilo izplačati že v oktobru, ostanejo dajatev in davkov proste, 48 urna mezda odn. 'A mesečne plače, ki jo je treba izplačati o božiču, pa je kot doslej zavezana davkom in dajatvam.
Zaradi enotne in pravilne odmere uslužbenskega davka od božične doklade, katero izplačajo v
letu 1944. privatna podjetja v smislu navedene odredbe Vrhovnega komisarja, se je držati naslednjih navodil:
1. Božična doklada nameščencem in delavcem je z ozirom na naredbo bivšega Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 29. i. 1943. v obdačbj ob času dohodkov iz službenega razmerja davčni predmet zase.
2. V smislu naknadnih pojasnil Vrhovnega komisarja, sporočenih šefu pokrajinske uprave pod VIII-35-B z dne 4. 12. 1944, je tisti del božičnice, ki se izplača za prvih devet mesecev leta 1944. oproščen uslužbenskega davka, posebnega prispevka za narodno obrambni sklad in samoupravnih doklad.
Zato je obdačiti le tisti del božičnice, ki se nanaša na poslednje četrtletje.
Če se izplača božičnica za celo poslednje tromesečje, je plačati uslužbenski davek po lestvici za tedenske ponavljajoče se dohodke.
V	tistih primerih, ko se izplača božičnica le za del poslednjega
JUVELIR	j
ALOJZIJ FUCHS	|
i
LJUBLJANA Šelenburgova 5 \
Avtomatični bufet, d. z o. z.
Ljubljana, Šelenburgova ul. 4
Brivski in damski česalni salon	:
G TUD ALEKSANDER j
Ljubljana - Kongresni trg 6	|
Ign. Žargi
LJUBLJANA j
Sv. Petra cesta
••••••••••••••
M. Cimperman
Ljubljana - Vodnikov trg 2
K
VAN
KAIT
Dr.Th.&G.BOHME
Ljubljano
tromesečja, je odvesti uslužbenski davek po lestvici za dnevne ponavljajoče se dohodke, kakor na primer za 1 mesec je plačati za
2	dni, za 1 'A meseca 3 dni, za
2	meseca 4 dni.
8. Božična nagrada, ki se izplača kmetijskim delavcem in služinčadi v domačem gospodinjstvu, je uslužbenskega davka prosta.
Božična doklada je obvezen izdatek
Finančna direkcija je z razpisom št. 429/5-III-1944. od 3. januarja 1945. opozorila področne davčne uprave, da je smatrati božično doklado delavcem in nameščencem, ki se izplača po nalogu Vrhovnega komisarja v operacijskem področju »Jadransko primorje« z dne 19. oktobra 1944. 0. št. VIII. 30 Dr. K./R., pri odmeri pridobnine po knjigah, kot obvezen izdatek, ki je v zvezi z rednim poslovanjem podjetij. Na enak način se bo izplačilo te nagrade upoštevalo tudi pri odmeri družbenega davka.
gostilničarski vestnik
Uporaba elektrike
Poleg objave v zadnji številki »Trgovskega lista« in okrožnice št. 1/45 vam na podlagi najnovejše odredbe za štedenje z električnim tokom sporočamo, da smejo gostinski obrati porabiti največ 50% lanske potrošnje toka v istem času oziroma mesecu.
Da obratom ne bo odklopljen tok, in da ne bodo kaznovani, naj število žarnic skrčijo na polovico, kjer pa to ne bi bilo mogoče, naj se te zamenjajo z žarnicami polovične jakosti.
Sindikat gostinskih podjetij.
Novak R.
Trgovina z mešanim blagom
Ljubljana, Gerbičeva ulica
Nemška povojna proizvodnja bo po
izjavi dr. Nonnenbrucha v >V51k. Beo-bacbterju« dosegla kmalu po vojni vrednost 150 milijard mark, dočiin je znašala leta 1938. vrednost vse proizvodnje 83 milijard mark. Zvišana vrednost proizvodnje bo mogla krita izdatke za odpravo škode, ki so jo napravil] teroristični bombni napadi.
Nemčija je lani pridelala raivno toliko sladkorja ko predlani.
Nemška odredba o obvozni prijavi nabave večjega števila delnic, ki je veljala do konca- 1944, je sedaj podaljšana za eno leto.
Državni dolg zasedene Italije ee je po septembru 1943 zvišal od 406 na 600 milijard dir dn raste še neprestano. Vsi državni dohodki so znašali leta 1944. komaj 14 milijard lir, izdatki pa 76 milijard lir.
Slovaška je v zadnjih petih letih izdala za pospeševanje kmetijstva 180 milijonov Kg. Med tem se je izdelala desetletka, po kateri bi se izdala za kmetijstvo ena milijarda Ks.
Vsi lastniki ladij v Romuniji so dobili poziv, da prijavijo pri pristojnih pristaniških poveljstvih svoje ladje, ki se bodo' nato v smislu nomungko-sovjotske pogodbe o premirju oddale sovjetom.
Načrt pogodbe o zakupu in posoji med Francijo na eni ter USA dn Anglijo na drugi strani bo kmalu objavljen. Po tej pogodbi bo dobivala Francija zlasti surovine, in sicer v vrednosti do 2 milijard dolarjev. S lemi dobavami naj bi francoska industrija povečala vojno proizvodnjo zaveznikov. Seveda pa bi morala Francija vse 'te dobave plačati. Izkoriščanje Francije se l>o tako po načrtu organiziralo.
Španska industrija plutovine zelo trpi zaradi izgube svojih odjemalcev v Evropi. Zaradi tega je sedaj že 6000 delavcev brezposelnih. Industrija more izkoriščati le 30 odstotkov svoje kapa-citeic
v USA je .pomanjkanje cigaret vedno večje, čeprav >je izvoz cigaret zelo padel. V nekaterih državah se cigarete sploh ne dobe. Pred vojno so USA izvozile 35.5% gvoje celotne proizvodnje tobaka, 1. 1940. le 10%, sedaj pa izvažajo samo še za ameriške vojake v Evropi. Cigaret primanjkuje zaradi silno narasle potrošnje.
Kanada je postala po izjavi kanadskega ministra za preskrbo druga največja izvozna država na svetu. Njen izvoz lani je bil 2 in polbrat tok« velik ko predlani. Izvaža v glavnem vojno važne surovine in blago kot los, jeklene proizvode, azbest, nikelj, platno, radij, aluminij, umetni kavčuk, cink, krom jn wolfram.
Josip Urch
TRGOVINA Z VINOM IN ŽGANJEM LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 33 (Javna skladišča)	Telefon	29-66
Seris V. Simmnd.1 j
■
spec. meh. delavnica za pisalne, računske, hnji&ovodslvene sivo j e in vegislv. blagajne
m
■
Hfubljana, Dvorafecva ul. 3 - lel.	j
■•■■»■■■■■■■■■■■■■■■•■•j
j Tekstilno podjetje za pliš j
I F. EIFLER
" kRISTAL" S; - Ljubljana
izdelovanje ogledal in brušenega slekla
Steklo:
DUNAJSKA 14
TELEFON 50-50
spec.
oddelek
za
ornamentaeijo
stekla
po
osnutkih
LJUBLJANA	|! Priporočase:
j | 1 Anton Plevčak i ", 1 | Ljubljana - Prešernova ulica j	- A. JANtb delikatesna trgovina j Ljubljana, Ulica 3. maja
1914.
i
n
jStaobcnik
a
'JKatko dulk \
a
staob. fio2jatjc ctcktio žaga
1945
ana
TJosčim ote/ti p.osloonltn in delaonim ttju2am T5lagoslLootLjc.no in stccno nooo tLcto
SREČNO NOVO LETO ŽELI IN SE PRIPOROČA j
slaščičarna «SP0RT» I
KREME — ČOKOLADA — PECIVO
■
Ljubljana, Pražakova ulica štev. 12 j
(Nasproti železničarske direkcije)	;■
Goli Jakob
zaloga Vrhniške opeke, prodaja drv in premoga
—————______________ m
m
m
Ljubljana, Trnovska ulica šlev. 1 j
PRIPOROČA SE TVRDKA
Jurčič
Špecerijsko in kolonialno blago
«aat aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Pri nakupu vsakovrstnega manufakturnega	:
blaga Vam priporočamo znano veletrgovino
j R.MIKLAUC-,Pri škofu4 |
: LJUBLJANA, Lingarjeva ul. 3 — Pred Škofiio 3 |
j Trgovina na drobno v pritličju - na debelo v 1. nadstropju : •	Ustanovljeno	leta	1869	Telefon	štev.	29-09	'
Srečno in zadovoljno novo leto.
A. Sušnik
železnina
8	S
Ljubljana — šaleška cesta \
■	■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■•■H.......
A. Janežič
Knjigoveznica, zaloga šolskih zvezkov in poslovnih knjig
:
j Ljubljana, Florjanska ul. 12-14 — Tel. 32-22 \ L.	■
ANTON MERHAR
trgovina lesnih izdelkov Ljubljana - Sv. Petru cestu št. 22
I Gostilna KACIC
V S
Ljubljana j
Ciril Metodova 58 :
■•■■HaHaaMMNaiaaiaaaaaaMauHUiHniuiunaaaa
I. Strojanšek
manufaktura
Ljubljana
: Pred Škofijo
| Mladinska j I za Iožba I
1	:
Ljubljana
i Stari trg štev. 30 ■
l	Tel. 41-69	;
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Gostilna
I Svetle! *
i Ljubljana ■ Gerbičeva 7 i
M/L
ctaeVj
j Ljnkljana, Marjeta ulica šl 2 j
‘baaaaaaaBaaBBaaaaaBaaaaaaBaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaai”
Vinko Podobnik
prodaja	j
j premoga iti drv j
j Ljubljana - Tržaška c. IG j
vaBaaaa7
I	Manufakturna	:
l	'n
modna trgovina
Nos. Ravnikar
}	Ljubljana	:
[	Pogačarjev trg	št. 1 l
■	s
^■■■■■■■■■■■■■■■nuiBiuiaiaaeMaaaaHaaaaaanr
! P. Hrovatin I
i	1
i Ljubljana, Rimska c. 24 j
Josip Stupica
Avtoliearstvo - avtogaraža j Trgovina avtomobilov Gumizastopstvo „Pirelli“
LJUBLJANA
SlomSkova ul. 6 Telefon 28-26 :
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO 5 LETO ŽELI CENJENIM ODJEMALCEM |
ROBERT RAZNOŽNIK
UVOZ STROJEV ZA OBDELAVO LESA j IN ŽELEZA	?
LJUBLJANA, PRAŽAKOVA ULICA 8/1.	\
j Fabiani	&
■
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5
•	*T*	e	*
-	Trgovina z mešanim blagom	i
! ANGELA OVEN!
} : Ljubljana, Hrenova 19
••••••••••••••••••»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••c«*«***«
• •
j Gostilna pOD SKALO" j
f
Peteline Anica I
Ljubljana Krlževniška ulica
:
|iaaaaaaaaa*aaeaaaaeaaeaaaoaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa#aeaaaaaaaaaaaaaaaaa<
i	s
Pintar Angela
gostilna
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 15
^■■■••••■■■■•■■■■■■■•■■■■■■■■BBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBaaaBBBBBBaBBBBBBBBaBBBaBaBBBBBaBBBSBaBBBBBaaaai
! M. Bogataj nasl. Bernik Marija!
Ljubljana, Stari trg št. 14
• Trgovina s klobuki	Sprejemajo	se	popravila	j
S	a
■••aaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaflaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaf
Papir — karton — lepenka
na debelo
99
Kcsvtc>papiv“
Vladimir Pesek
:
Ljubljana - Palača Butat, III. nadstr. •
____________________________________     i
jaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaa^
Brata Vlaj
manufaktura in modna trgovina
Ljubljana — VP eltova ulica i
i	\
'■•■■•■■■••■■■■■■■■■■■•■•■■■■■■■■■■■■■■UBBBBUBBBUBBBBBBaaBBaUBBBBBBBBUBBBBaUBBBUBBaBBBBUaeBBUUBaaaa
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aaaaBaaaaasaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaMaaaa*
EMIL MORE I
1 SODAVIČAR IN TRGOVINA S KURIVOM '
j	LJUBLJANA
j ŠMARTINSKA CESTA ŠT. 11 - TELEFON 34-52 |
■■aaaaaaaaaaaaaaaaa
Slaščičarna »Orieiltal«
Jusuf Mehmeti
Ljubljana - Stari trg 8 l
'iaaMaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaafaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaael
Srečno Novo leto	IEE) JIC AAJIVC
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem	■	M	flwl laMft ^
BONBONI * ČOKOLADA * KEKSI	Lfubliana, Miklošičevi 34
KOTLARKA - Božič Ivan
Izdelovanje vseh vrst kotlov, filtrov in kovinskih predmetov
Ljubljana, Dunajska c. 35 — Tel. 87-92
FRANC UREK
Trgovina z mešanim blagom
Ljubljana - Hotimirova ulica 18
Krznarstvo
Seidl Hajko
Ljubljana - Kongresni trg 74
A. Kassig
Ljubljana — Miklošičeva cesda štev. 17
Vzajemna zavarovalnica
LJUBLJANA — FRANČIŠKANSKA ULICA 1
I Venceslav Breznik j I trgoviDa z žele2nino j
Ljubljana, Stritarjeva ulica 7
Iflokavd fosip.
| KAVARNA EMONA j
I	LJUBLJANA	I
Naročile se im
,Tigovski listi'
Ivan Jax & Sin — LfubSJana
š t vatni stroji, kolasa in njih nad-mastni deli
INDUSTRIJA PERILA
UUBLJANA
g, LAST.ZVONIMIR OLUP
m k?
j PISARNISKI STROJI IN POTREBŠČINE \
LASTNA POPRAVLJALNICA j Ljubljana	Gradišče	št.	10	j
Petronafta A. Hmelak
Ljubljana - Dunajska cesta št. 35 a
:	ima stalno na zalogi: Prvovrstni kolomaz znamke „Krona“, jermensko olje	znamke	[
:	„Pfaff“, karbolinej, katran, lekarniška drogerijska vazelina, glicerin pravi,	glicerin
:	sintetični, parfumske esence, kaolin, slikarske krede, težki špat (barif) beli,	kalcijev	[
:	karbonat 0, 00, 000, 0000, plasticol, Sintexpomice in druge v stroko spadajoče predmete
MIRKO KRAŠNJA
KRZNARSTVO
Mercina in drug
trgovina s papirjem na veliko
LJUBLJANA
 ..................................................................■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Delniška Družba Pivovarne
UNION
LJUBLJANA
ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM
SREČNO NOVO LETO!
m
I Srečno ZNovo leto
■   -
■	 -1	■	j
■
l želi vsem svojim odjemalcem
a.f
Fiir das Konsortium »Trgovski list« ala Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless — Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar — Fur die Druckerei »Merkur« A. G.
Za tiskamo >Merkur< d. d.: Otmar Mihalek. — Al© — vsi v Ljubljani