iGrarKl* . Casino Portorož Maj 2006 Leto 12 Številka 147 CENA 200 SIT € 0,83 /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ -- --.................- IZHAJA 15. V MESECU -.-.- lokalne volitve 2006 Stran 3 PIRANČANI NAVEDLI KAR 33 IMEN ZA ŽUPANSKO MESTO NESPORAZUMI O MEJI V ISTRI Zagreb trdi, daje Plovanija - mednarodni mejni prehod - na hrvaškem ozemlju in da se je Slovenija s podpisom leta 1994 s tem dejstvom tudi strinjala. Joško Joras in njegov odvetnik dokazujeta pravičnost. Slovenske novinarje je poklical Joras. Hrvati ne bodo odstranili betonskih cvetličnjakov? MZZ piše pismo. StrtiII 10 Karavana cvetja Pomlad je že krepko zakorakala med nas, sonce greje in za nami so že tudi Prve čistilne akcije. V Piranu in Izoli so podelili kar 20.000 cvetličnih lončnic. Reportaža o Piranu stran 12. V Strunjanu so odprli prvi bioenergetski center Po nekajmesečnih intenzivnih pripravah j e v Strunjanu uresničena ena največjih naložb v turizem ta trenutek -Salinera II, vredna 2,16 milijarde SIT. Županja Občine Piran Vojka Štular, predsednica NS Hotelov Piran Metka Kandrič in direktorica Hotelov Piran Ana Žerjal so pred množico obiskovalcev v petek, 12. maja 2006, prerezale otvoritveni trak nekadilskega hotela Salinera in s tem tudi odprle prvo bioenergetsko turistično središče z imenom Syra v Strunjanu s posebno izvirno ponudbo. V turističnem naselju z ugodno energijsko lego, kije kar skozi noč ozelenelo in postalo še bolj privlačno, si obetajo dober obisk. Občina Piran je omogočila izgradnjo infrastrukture - dela ceste, sicer pa viri sredstev za naložbo temeljijo na dokapitalizaciji, dolgorčnih posojilih in skoraj 10% deležu evropskih sredstev. Direktorica Ana Žerjal se je vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu, toplo zahvalila. Več v naslednji številki. Internautica 2006 - veliko novosti Obala 75a, Portorož Slovenija Tel.: OS 676 O 373 CaviAo porforo^./«/ A R T E Sl NEPREMIČNINE d. o. o. Obala 13, PORTOROŽ 05 / 67 48 202 PROMET Z NEPREMIČNINAMI www.artes-nepremicnine.si ^ Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 *Sardele *Girice D0br0d0šu Izola Obisk Milana Kučana Poslanka Breda Pečan je na poslanski večer, ki bo v torek, 16. maja 2006, ob 20.00 uri v palači Manzioli v Izoli, povabila bivšega predsednika države Milana Kučana. Pogovor z gostom večera bo zagotovo zanimiv. www.rumenestrani.com SIMPLV CLEVER * f KLIMA NOVI VZORCI IN MATERIALI -CENTRALNO ZAKLEPANJE " 'SfM .C' 4«. -2x ZRAČNA BLAZINA ALU PLATIŠČA - Rogato opremljena ŠkodaFabia Luka in Luka Jr. že za 2.213.040 SIT. * kre^tSSCHK Dodatna ugodnost v sodelovanju z družbo lasing Porsche Kredit in Leasing: Combi bonus! ^gche Koper, Ankaranska 10, Koper, tel.: 05 611 < V Portorožu so v nedeljo zvečer zaprli letošnjo 11. mednarodno navtično razstavo Internautica, kije potekala v Marine Portorož med 9. in 14. majem 2006. Svečano sta jo odprla minister za promet mag. Janez Božič in piranska županja Vojka Štular. Žal je organizatorje in obiskovalce prvi in zadnji dan razstave zmotil dež. Lahko rečemo, da imamo v Sloveniji malo resničnih dogodkov, ki se lahko merijo z uspehom Intemautice in na katero so organizatorji lahko ponosni, povsem brez zadržkov. Morda bi se našla kakšna kritična pripomba, a v celoti uspešne prireditve ne kaže iskati. Tudi letos so bili doseženi rekordi. Na ogled je bilo več kot 150 novih plovil, tudi večja. Prava paša za oči. Če bi imel pri roki vsaj 34.820 evrov in še 22% za (hrvaški) DDV, bi si lahko kupil Orko, lepo čmo-belo jahto, ki simbolizira čudoviti morsko bitje. Več na strani 6. FOTO: FK-Primorski utrip. FOTO C0L0R LABORATORIJ Ouicklab BERNARDIN Tel.: +386 05 674 08 80 Za prenos fotografije s CD, diskete, Smart Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir E-mail: fotoquicklab@siol.net MONTAŽA VID d.o.o. A ZIDARSTVO Cesta talcev 8 1230 Domžale GSM: 031811263i www.euroadapt.net KROVSTVO FASADERSTVO VODA-OGREVANJE PVC OKNA ADAPTACIJE KOPALNIC Piramida bogatih Država nas je z uvedbo novega družbenega sistema postavila na lastne noge. Nič več socializma. Nikogar, ki bi skrbel kako naj živi posameznik. Stari družbeni red, ki se ga spominjamo le starejši, hitro odhaja v pozabo. S sistemom samoupravljanja je bil nekaj posebnega. To je treba priznati. Zaman si tujcu razlagal kaj je to. Niso nas razumeli, čeprav so opazili žarek sonca v naših očeh. Z osamosvojitvijo Slovenije so nam nekako potihoma pripeljali še kapitalizem, ki smo ga nekateri poznali le po tem, da na Zahodu živijo veliko bolje kot mi v socializmu. V Italiji smo lahko kupovali kavo, rezervne dele, sadike..., in zakaj ne bi glasovali za spremembe? Korak za korakom se je začela družbena preobrazba katere osnovni cilj je bil demokratičen večstrankarski sistem - in prevladujoče, edino zveličano in nedotakljivo zasebno lastništvo. Državljani smo dobili certifikate, ki naj bi odsevali protivrednost naše nekdanje skupne družbene lastnine. A kaj, ko so se strokovnjaki za lastninjenje družbenega premoženja ušteli že v samem začetku - in izdali preveč certifikatov. Zakon o lastninjenju je bil kot švicarski sir. Marsikateri prejemnik certifikata je držal v rokah malovredni papir, ki je hitro izgubljal svojo prvotno nominalno vrednost. Bilo je tudi nekaj srečnežev, ki so certifikate vložili v bogate firme kot so Krka, Istrabenz, Droga, Interevropa. Milijon lastnikov certifikatov se znašlo zunaj velike igre, ki se ji reče priložnost za bogatenje. V labirintu privatizacije družbene imovine so se dobro znašli le maloštevilni, zlasti oni, ki so obvladovali tržno stanje podjetja in poznali pomanjkljivosti takratne zakonodaje o lastninjenju družbenega premoženja. Danes imamo značilno sliko; delavci še nikoli doslej niso bili delavci v tako odvisnem položaju, medtem ko si izbrani posamezniki postavljajo mogočno piramido bogastva. Dobili smo bogataše ameriških dimenzij, pa čeprav smo si, kot bi dejal dr. France Bučar, bili še pred kratkim vsi enaki. Relativno poceni dostop do velikega bogastva oziroma lastniška nekdaj družbenega premoženja je v bistvu omogočal sam sistem, ki ni predvidel vseh vzvodov kontrole. Nekaj scenarijev je seveda že dolgo znanih; razvrednotenje družbenega podjetje, uničenje ali še bolje, prenos blagovne ali storitvene znamke v zasebno podjetje. Ustanovitev tako imenovanih by - pass firm, na katero bi prenesli zdrave dele družbenega podjetja, dolgove pa pustili v družbenem podjetju, se ni vedno posrečil. Primer: Hoteli Bernardin. Ko je družbeno podjetje dokončno skrahiralo so bila vrata za poceni odkup odprta. Nihče seveda ni nič ukradel, nihče ni bil kaznovan. Zelo uspešni so bili tudi tisti, ki so pri banki najeli tudi do sto milijonov posojila, s katerim so potem odkupili del družbenega premoženja - firme - s 50% popustom. Paradoksalno: za posojilo jejamčilo prav podjetje katerega delnice ali deleže so potem odkupovali prav ti isti najemniki posojil. Ker država skoraj tri leta ni dovolila delitve dobička se je ta ponekod lepo akumuliral. Ko je bila delitev dobička končno dovoljena so ponavadi največ pridobili prav posojilojemalci, ki so kot lastniki največjega števila delnic prejeli tudi največ dividend, za povrh pa še nagrado za »dobro poslovanje«. Posojilojemalci so nato s tem izkupičkom (dividende in nagrade) z lahkoto povrnili najeto posojilo pri banki, hkrati pa se je skozi večjo vrednost delnic povečalo tudi njihovo solastništvo družbe. Nekaj izkušenj s področja tovrstnega posojilodajalstva naj bi imela tudi Banka Koper. Če je to res se postavlja vprašanje, kako je lahko podjetje dalo tako visoko garancijo posamezniku? Morda bomo že jutri izvedeli kdo so srečneži, ki jim je v Sloveniji uspel ta veliki met. Kdo so resnični lastniki, jim je uspelo iz nekdanjega družbenega premoženja ustvariti mogočno zasebno lastnino, ki v nekaterih primerih že sega v milijarde? Tudi tega odgovora vam še ne moremo dati. Po drugi strani pa so »mali« delavci, čistilke, natakarji, novinarji... medtem, zaradi padajočega njihovega osebnega standarda pridno prodajali svoje certifikate. In najbolj naivni so tisti, ki govorijo, da se je Slovencem v zadnjih dveh letih standard izboljšal. Povečale so se le razlike med bogatimi in revnimi. Če ostanemo pri certifikatih, le redki so imeli srečo, da so jih lahko vložili v donosne firme kot so Krka, Kolinska, Droga, Mercator, Istrabenz. V Italiji pozitiven zasuk v levo Zmaga Oljke in Zveze Romana Prodija v Italiji na aprilskih volitvah 2006 (49,8%: 49,7%v prid Oljke) je zagotovila minimalno prednost levo sredinski opciji, ki bo zagotovo tudi bolj prijazna do svoje sosede Slovenije in bo prinesla dobrodošlo sodelovanje. Zlasti se obetajo tudi boljši časi za slovensko manjšino, ki je žal morala izraziti svoje nezadovoljstvo in zahteve celo v Bruslju. V Trstu, kljub na splošno pozitivnim trendom, še vedno prevladuje lokalna desnica, zato tam ne pričakujejo bistvenega napredka. Popravek V prejšnji številki našega časopisa smo po naslovom Kdo je odgovoren za morijo v Iraku pomotoma zapisali, daje med ameriškimi vojaki v Iraku bilo doslej 1300 žrtev. Pravilna številka je 2300. ^Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva ^ ^ Ustanovitelj in izdajatelj: primorski uMp Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. ID DDV. SI59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 2.400,00 SIT 10 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. Borci NOB Nočemo ponaredkov zgodovine! Če bi v Sloveniji res prišlo do zakonodaje, ki bi izenačevala partizane in domobrance, bi se oddaljili od temeljne resnice o bistvu narodnoosvobodilne borbe. Churchill je leta 1944 priznal Titove partizane in dejal: »Kdor koraka s Hitlerjem je moj sovražnik«! Bo o vojnih zakonih res potreben referendum? V začetku leta 2005 je Vlada RS poslala v obravnavo Državnemu zboru predloga tako imenovanih vojnih zakonov; zakon o žrtvah vojnega nasilja in zakon o vojnih grobiščih. Socialni demokrati predlagajo usklajevanje vseh parlamentarnih strank, ki naj se zaključi s skupno vložitvijo predlogov zakonov v proceduro, kar bo na simbolni ravni spravno. Bistvo tega vprašanja je, da novi zakoni ne bi prinesli novih nesoglasij med Slovenci. Domobranci niso bili partizani Kdo so bili ljudje, ki so se leta 1941 uprli takrat najmočnejši vojaški sili na svetu -nacistični Nemčiji, kije hotela zavojevati uvodni: »Danes pravzaprav ni pomembno, kaj seje in kaj se ni zgodilo na današnji dan leta 1941 v Rožni dolini.« Zakaj ni pomembno? V Vidmarjevi vilije prišlo do sestanka, ki je postal izhodišče dogajanja, zaradi katerega smo se Slovenci uvrstili med zmagovalce druge svetovne vojne. Najbolj sporen del Cukjatijevega govora je sklepni, kjer skuša primerjati partizane z vaškimi stražami oziroma domobranci, češ ne enim ne drugim ne moremo očitati, da bi se ne borili za domovino. »Nisem pripravljen sprejeti teze, da so domobranci šele ob koncu vojne spoznali kaj pomeni njihov boj proti OF«, zaključuje dr. Jože Pirjevec. Tudi dr. Janez Stanovnik je žalosten, ker dr. Cukjati ni niti z eno besedo in če je res izhodišče izenačiti kolaboracioniste s partizani, bomo Slovenci ponovno razklani do te mere, da bo veijetno o vojnih zakonih moralo odločati ljudstvo na referendumu, kajti kompromisi očitno niso več možni, smo slišali v Izoli. Poslanec DZ Miran Potrč je povedal, da obstaja latentna nevarnost, da nam bodo zgodovino pisali politiki z glasovanjem v Državnem zboru in ne zgodovinarji. »Na pogovorih o pripravi zakonov smo pristali, da naj bi postali žrtve vojnega nasilja tudi otroci pobitih domobrancev, ki niso nič krivi za dejanja in grehe svojih staršev, pravice do statusa vojne žrtve in do odškodnine pa nikakor ne more dobiti tisti, ki je bil prostovoljni ali celo poklicni sodelavec okupatorja«. Sicer pa, kako lahko po 60 in več letih to dokažejo? ves svet - in tvegali svoja življenja in življenja svojcev? Odgovor je vsem znan. To so bili partizani, a kaj ko je treba te besede ponavljati tudi po 60 letih. Večkrat ponovljena laž po Goebbelsu, znanemu nacističnemu propagandistu, lahko postane resnica, ki si jo nasprotniki tradicij NOB zamišljajo približno takole: S Hitlerjem so korakali partizani, domobranci in belogardisti pa so osvobajali našo skupno domovino. Bog ne daj, da bi tako učili svoje otroke! Ne smemo namreč pozabiti, da sta fašizem in nacizem krivca za okoli 50 milijonov žrtev v času morije med drugo svetovno vojno. Slovenci smo glede novejše zgodovine in narodnoosvobodilne borbe že doživeli spravo, v zadnjem času pa se očitno vračamo v stare kolesnice razdvojenosti in različnih pogledov na preteklost. To kar je nedvomno potrebno obsoditi so poboji v Jugoslaviji po koncu druge svetovne vojne. Kaj sili aktualni DZ v spreminjanje vojnih zakonov in ali res hoče nova desna politična opcija, kije trenutno na oblasti, izenačiti partizane z domobranci in drugimi kolaboracionisti največjega zločinca vseh časov - Adolfa Hitlerja, so bila poglavitna vprašanja udeležencev na pogovoru o vojnih zakonih z gostoma Miranom Potrčem, vodjo poslanske skupine SD in dr. Janezom Stanovnikom, predsednikom ZZB NOB Slovenije 19. aprila v Izoli. Pogovor je povezovala poslanka Breda Pečan. Borci so v povprečju stari že okoli 81 let in jim počasi zmanjkujejo moči, da bi se lahko nenehno branili pred napadi češ, da so partizani izkoristili NOB tudi za svoje politične cilje, za revolucijo in se tako povzpeli na oblast. Odgovor je lahko zelo kratek. Povsod po svetu prevzamejo oblast zmagovalci in ne poraženci ali izdajalci. Borci imajo dovolj dober spomin kako j e bilo v resnici, kdo se je udinjal Hitlerju, kdo ga je pozdravljal v Mariboru, ko je dejal »naredite mi to deželo nemško«, kdo mu je v Ljubljani prisegel zvestobo ter kdo je pošiljal partizanom pozdrave skozi puškine cevi. Prav ti ljudje s črno dušo iz preteklosti oziroma njihovi potomci sedaj hočejo dokazati, da so se tudi oni borili za domovino. Radi dodajajo, da so svojo zmoto spoznali šele proti koncu vojne. Sporna primerjava partizanov z domobranci Nedavni govor predsednika DZ dr. Cukjatija na državni proslavi na Nanosu je komentiral tudi zgodovinar dr. Jože Pirjevec v Primorskem dnevniku, ki pa se, ker bi zaradi zaprtja ceste do nanosa moral precej pešačiti, ni mogel udeležiti proslave. Dr. Pirjevec ugovarja nekaterim ugotovitvam slavnostnega govornika. Na primer že omenil OF. Socialni demokrati so mnenja, da je sprejem zakona o vojnih veteranih nesprejemljivo ravnanje vladajoče koalicije. Z njim se postopoma zmanjšujejo sredstva državnega proračuna za financiranje dejavnosti ZZB NOV za ohranjanje izročila narodnoosvobodilne borbe in antifašizma. Tako ravnanje je žaljivo do udeležencev NOB in bo zato omajano zaupanje v njeno iskreno pripravljenost za preseganje nesoglasij o naši preteklost. Poglobila se bodo nasprotovanja, povečale se bodo politične delitve, omenjajo borci NOV, ki Je bil prvi cilj odvzeti borcem sredstva za delovanje? Vladajoča koalicija je iznašla odlično formulo, kako lahko najbolje utiša borce. Država jim ne bo več namenjala toliko sredstev za njihovo delovanje, oziroma bodo poslej lahko delovali po principu zakona o društvih. Nekateri bi jih kar prešteli, češ saj jih ni več veliko. Dr. Janez Stanovnik je v Izoli povedal, daje članstvo še vedno ogromno in šteje skupaj 52.000 (32.000 borcev in 20.000 novih članov) in da bodo po potrebi tudi kot civilna iniciativa še kako dvignili svoj glas za zaščito tradicij in vrednot NOB! »Moj spomin deluje bolje daleč nazaj kot v sedanjost«, je povedal. Let a 1990 smo sprejeli izjavo o narodni pomiritvi, kar je bilo tudi v interesu slovenskega naroda, da se enkrat za vselej pogleda resnici v oči. Celo Janša je izjavil, da gre zasluga partizanom, da smo se lahko uprli okupatorju ter, da je to vrednota, ki je vredna spomina. Okupatorju so prisegli tudi protikomunisti, česar sedaj ne morejo opravičiti niti javno niti moralno. Referendum bi marsikaj povedal! »Socialni demokrati smo zelo veliko prispevali k temu, da seje vsaj do sedaj o občutljivih vprašanjih polpretekle so po državni proslavi na Nanosu pripravili svojo veličastno srečanje v Tivolski dvorani ob visoki obletnici ustanovitve OF. Kaj določa usklajeni predlog zakona? Miran Potrč jev Izoli povedal, da bodo dodatne pravice kot žrtve pridobili: - otroci, tudi če njihove starše ni ubil okupator ali njegovi sodelavci; - civilne osebe, ki so morale zapustiti svojo hišo, ker je bila požgana ali porušena, ne glede na to, katera oborožena sila je to povzročila; - prisilni mobiliziranci v nemško vojsko. To naj bi bile vse in edine pravice. Nobene pravice niso torej dane sodelavcem okupatorja. Leta 1994 smo sprejeli zakon o žrtvah vojnega nasilja, na podlagi katerega j e bil izgnancem, internirancem, taboriščnikom in ukradenim otrokom priznan status žrtve vojnega nasilja in so dobili tudi simbolično odškodnino. Istega leta smo dobili novo desno oblast in nekateri smo že takrat opozarjali, da obstoja verjetnost spremembe zakonodaje Rečeno je bilo, da se ne bodo dotikali ideoloških tem. Piše se volilno leto 2006 in v parlamentarni proceduri sta se znašla kar dva zakona, ki jih je treba sprejeti po hitrem postopku - zgodovine razpravljalo mimo in preudarno. Iskreno si želimo, da bi s soglasjem ali vsaj z veliko večino in v spravnem ozračju te zakone tudi sprejeli«, sta zapisala predsednik SD Borut Pahor in vodja poslanske skupine Socialnih demokratov v DZ, Miran Potrč. Poslanka SD in županja Občine Izola Breda Pečan je na pogovoru v Izoli dejala: »Mislim, da lahko referendum o takih vprašanjih zelo jasno pove kaj mislijo državljani. Ne dvomim v to kakšna bi bila odločitev«. Kdo so vojni veterani? V Sloveniji že nekaj časa begamo ljudi z vojnimi veterani, saj so nekateri prepričani, da so to pravzaprav partizani, ki so se pet let borili proti znanemu sovražniku -okupatorju. Slovar tujk piše: Veteran, star doslužen vojak, zlasti vojni borec, star preizkušeni bojevnik; zaslužen delavec na kakem področju. Vojni veterani so udeleženci 10-dnevnega spopada med JLA in manevrsko strukturo. Teh je menda že na spisku 10.000. Člani so morda tudi tisti, ki so le od daleč opazovali spopade, resnica pa je v tem, da so se tako partizani kot veterani borili za domovino in bi lahko vendarle že našli nekaj skupnega - partnerstvo za današnji čas. fk C Volivci so jc imata sed ar kandidat Gi Rezultati javnomnenjske raziskave 2006 opravila Informa Portorož - ] nadvse zanimivi. Ankete so opravi ^odgovorov pa kar 64.500. LOKALNE VOLITVE 2006 V OBČINI PIRAN ) 1 )redlagali kar 33 oseb. Največ možnosti rja županja Vojka Štular (SD) in neodvisni išpar Gašpar Mišič z anketo o možnostih izvolitve za župana Občine Piran na lokalnih volitvah konec oktobra 2006, ki jo je od 15. do 30 aprila ‘rimorski utrip po kombinirani metodi vzorcev, v katero je bilo zajetih 1200 anketirancev v vseh krajevnih skupnostih, so li študentje visokih šol, ki niso rezidenti piranske občine. Število možnih odgovorov je bilo 54, število možnih kombinacij J Poznate doslej evidentirane kandidate za župana/županjo vaše občine? poznam 29% Ne poznam 68% Ste zadovoljni s sedaniim žunanovaniem? Navedite imena 3% N=1200 ^°ga bi vi predlagali za župana/županjo? Menim, da nimamo primernega kandidata 26% Predlog z navedbo imen 6% Uvedena imena: Jgka Štular (32 krat) Dr pašpar Mišič (20 krat) Pavliha (5 kr31) anko Fičur (5 krat) Sašo Šraml (5 krat) M ,®°J^eijal (5 krat) Nada Kozina (4 krat) Dr8pan Lulik (3 krat) Mir ntnk Vlačič (3 krat) g^SSS^ ,V;inTr,aZ °antar (2 krat) van Dekleva (1 krat) Kozana Špeh (1 krat) Seh, *!Clano Monica (1 krat) j3g° Fonda (1 krat) ^drej Babnik (1 krat) fcManzmdkrat) Nimam predloga 68% Komentar: Svoj predlog konkretnih -tudi po več imen, je navedlo le 6% vprašanih, iz česar izhaja ugotovitev, da volivci ne poznajo evidentiranih kandidatov. Konkretnega predloga imena nima kar 68% anketiranih. Da nimamo primernega kandidata meni 26% vprašanih. Osnovne ugotovitve: 1. ) Večina (55%) vprašanih se bo udeležila jesenskih lokalnih volitev. 2. ) Pojavlja se kar 33 imen kandidatov. Med najbolj predvidljive z možnostjo izvolitve za župana/županjo je večina (32%) vprašanih uvrstila sedanjo županjo Vojko Štular in neodvisnega kandidata Gašpar Gašpar Mišiča (20%). 3. ) 41% vprašanih meni, da bo odločitev o izvolitvi Župana/Županje prišlo v drugem krogu volitev. 68 % vprašanih ne pozna morebitnih že evidentiranih kandidatov za župansko mesto Občine Piran. Le redki so navedli tudi svoje predloge in navedli imena. Nekateri so navedli po več imen. 4. ) 39 % vprašanih ocenjuje delo političnih strank kot neuspešno in kar 96% vprašanih ne verjame predvolilnim obljubam strank. Nekaterim strankam je močno padel »rating«. 5. ) Če bi prišlo do drugega kroga volitev bi 31% vprašanih dalo svoj glas neodvisnemu kandidatu Gašpar Gašpar Mišiču, 24% sedanji županji vendar je še vedno 45% neopredeljenih, za katere se bo treba potruditi in jih še prepričati. Vseh ostalih predlaganih 31 oseb, ki so jih navedli anketiranci, ne bi zbralo skupaj niti 20 % glasov. Razen Vojke Štular in Gašpar Gašpar Mišiča so prejeli le po nekaj glasov. 6. ) Kar pet političnih strank (zunaj občinske koalicije) in list se že dogovarja o skupni kandidatki (alternativi) za županjo. 7. ) Najslabša ocena: mirujoči promet v Piranu, ignoranca kapitala, slaba trgovska ponudba v Piranu, hrup v Portorožu. Najboljša ocena: razvoj turizma, šolstva, kultura in občinske prireditve. Če bi bile volitve jutri, za kandidata katere politične stranke bi glasovali? 350 300 - 250 200 150 100 Ste za kandidata politične stranke ali neodvisnega kandidata? Glaso\al/a bom za strankarskega kandidata Glasen® l/a bom za neodvisnega kandidata 17% Komentar: Raziskava je pokazala, da ima velike možnosti izvolitve neodvisni kandidat oziroma kandidatka. Verjamete v predvolilne obljube političnih strank? Da 4% Ne 36% Komentar: Iz raziskave izhaja, da velika večina (96%) anketirancev ne verjame v predvolilne obljube političnih strank. V primeru, da bi se v drugi krog volitev uvrstila kandidata Vojka Štular in Gašpar Gašpar Mišič. Kateremu bi takrat zaupali svoj glas? Glasoval/a bom za sedanjo županjo Vojko Štular 24% 45% -oouai i (E Glasoval/a bom za neodvisnega kandidata Gašpar Gašpar Mišiča 31% Komentar: Javnomnenjska raziskava je pokazala, da kar 45 % ankentirancev konec aprila 2006 še ni vedelo komu bi zaupali svoj glas v drugem krogu volitev, če bi do njega prišlo. (31%) anketiranih bi namenilo svoj glas neodvisnemu kandidatu Gašpar Gašpar Mišiču, za sedanjo županjo pa bi se opredelilo 24%> anketiranih. n i i i—ii—i i—i SDS LDS N Si SLS DeSUS SNS ZZP Nobenega Zaneodv. Neodv. kandid. lista Ne vem Drugo Komentar: Iz rezultatov raziskave izhaja, da konec aprila 2006 kar 32 % anketirancev še ni vedelo komu bi dali svoj glas, 17%> vprašanih ne bi volilo nobenega od predlaganih kandidatov. Od že opredeljenih anketirancev bi 16% dalo svoj glas neodvisnemu kandidatu. Glasovanje za kandidate političnih strank: Največ glasov (13%) bi dobila stranka SD, na drugem mestu s 5% glasov anketirancev je LDS, na tretjem mestu s 4% je SLS, četrto mesto z 3% glasov aanketiranih si delita NSi in SDS, peto mesto z 2% glasov si delita DeSUS in SNS, na sedmem mestu z 1% glasov je ZZP. Casino Portorož Kako rešiti delovni spor zaradi neizplačanega dela plač? Delovno sodišče v Kopru je v začetku marca letos izdalo vmesno sodbo, s katero je razsodilo, da 224 delavcev igralniškega podjetja Casino Portorož d.d. utemeljeno zahteva vračilo dela plač, ki so jim jih za približno deset odstotkov znižali februarja 2004. Vabljiv znesek, ki lahko hkrati pomeni tudi pokop podjetja, zato bi bila najboljša rešitev - sporazum. Novo vodstvo družbe Casino Portorož (z leve proti desni): Marino Mohorčič - predsednik uprave, Boris Zupančič - predsednik Nadzornega sveta in Željko Ugrin - član uprave. Podjetje se je na prvostopenjsko sodbo delovnega sodišča moralo pritožiti, spor pa se zna vleči tudi dve leti. Zahtevani znesek, ki trenutno znaša okoli 300 milijonov SIT, bi v tem času narasel na dobrih 700 milijonov SIT, kajti upoštevati je treba, da bi imeli pravico do nadomestila vsi delavci in ne le tisti v imenu katerih se je takrat pritožil sindikat! Postavlja se vprašanje, ali bi se delavci, zavedajoč se morebitne krize, strinjali z izplačilom zaostalega dela plač brez obresti in tako rešili podjetje ter si zagotovili nadaljnjo zaposlitev? Zgodba dobiva že skoraj brado Prejšnja uprava, ki jo je vodil Aldo Babič (sedaj član uprave v Luki Koper) je na močan pritisk igralniških sindikatov, ki so grozili celo s stavko, dovolilo povišanje plač in si tako verjetno kupilo mir. Grozečo negativno bilanco so nekako zakrpali tudi s pozitivno razliko med nabavno in prodajno vrednostjo nepremičninske stavbe (okoli 400 milijonov SIT) od prodane Ville Marije, še vedno pa je lebdelo v zraku precej grozečih minusov, kar j e dajalo nejasno sliko o bilančnem stanju te družbe. Novo vodstvo - Rudi Brce (slednji je deloval tudi v prejšnjem z Aldom Babičem) in Goran Bizjak - se kot vse kaže ni najbolje ujelo s sindikati. Zlasti Bizjak je postavljal ostre zahteve. Uprava j e nekaj časa vztrajala, nato pa odšla iz podjetja. Brce in Bizjak, sta si za svojo, sicer kratko delovanje v Casinoju, dala izplačati lepo pogodbeno odpravnino, menda vsak po 18 milijonov SIT, česar preprosti delavci niso mogli razumeti. Zlasti odpravnina slednjega bo še zanimiva zgodba na sodišču, smo lahko slišali na novinarski konferenci. Prav ta predzadnja uprava je 4. februarja 2004 enostransko odstopila od sporazuma in znižala plače delavcem za približno deset odstotkov. Zanimivo je, da je v tej upravi deloval isti Rudi Brce, ki je prej take plače so-odobril. Sledil je sodni spor med sindikalnimi zastopniki in Casinojem in zadeva je pristala na delovnem sodišču v Kopru. Epilog: Sodba prvostopenjskega sodišča v imenu ljudstva: delavci imajo prav, možna je pritožba. Novo vodstvo išče rešitev Neprijeten paket, trenutno težak nekaj več kot 300 milijonov tolarjev, je dobila v naročje nova dvočlanska uprava - Marino Mohorčič in Željko Ugrin - ki vodi družbo od junija 2005 in na dogodke ni imela nobenega vpliva. Nova uprava skuša sedaj najti kakšen dogovor s tožečo stranko - sindikati, a očitno doslej še brez uspeha. Upamo, da se delavci, ki res nimajo tako slabih plač, saj te odstopajo od slovenskega povprečja precej navzgor, zavedajo, da si z vztrajanjem pri izplačilu zaostalega dela plač z obrestmi vred, v bistvu kopljejo lastno jamo, kajti če bo moralo podjetje zaradi tega celo v stečaj se bodo lahko vsi skupaj znašli na zavodu za zaposlovanje. Gre za visok znesek neizplačane razlike v plačah in terjatev do podjetja, ki bi lahko čez dve leti, ko pričakujejo dokončno sodbo, znašal z obrestmi vred okoli 700 milijonov tolarjev! To pa že lahko pelje tudi finančno zdravo družbo, ki trenutno posluje dobro, v precej nevarne vode. Pritožba je bila nujna Podjetje seje moralo v določenem roku pritožiti na višje sodišče, sicer bi bila odločba izvršljiva, denarja pa toliko nikakor ni na voljo. Pravnomočno terjatev oziroma izplačilo je treba po predpisih v poslovni bilanci knjižiti kot znižanje vrednosti kapitala - in če pride do kapitalske neustreznosti je podjetje dolžno predlagati prisilno poravnavo, lahko pa bi sledil tudi stečaj, ki ga lahko sprožita vsaj dva upnika. Novo vodstvo s predsednikom Nadzornega sveta Borisom Zupančičem (na fotografiji) si prizadeva najti kompromis. Verjetno so že delavce vprašali, ali bi se zadovoljili z izplačilom razlike brez obresti in bi sodišče dosje Casino -sindikati lahko zaprlo. Upajo, da jim bo uspelo. FK Pa še res je Janša hitrejši od Barrosa Slovenski premier Janez Janša je hitro spoznal, da njegova vladna ekipa ne bo zmogla sama uresničiti ciljev reform in je poklical vse opozicijske stranke k podpisu sporazuma Partnerstvo za razvoj in tako prenesel odgovornost za reforme tudi na druge, ki so še pred kratkim morda bili proti, predsednik evropske komisije Jose’ Manuel Barroso pa je šele sedaj spoznal, da se novi ustavi za Evropo ne piše najbolje, zato je voditelje držav članic EU pozval k podpisu politične izjave k zavezanosti skupnim ciljem in vrednotam Unije. Izjava o nasprotovanju izgradnji plinskega terminala v Tržaškem zalivu Z 28 glasovi za in nobenim proti so koprski svetniki na seji 20. aprila občinskega sveta sprejeli Izjavo o nasprotovanju izgradnji plinskega terminala v Tržaškem zalivu. Izjavo so predlagali svetniki kluba LDS, župan pa jo je na njihov predlog uvrstil kot prvo točko v dnevnem redu seje. Koprski svetniki so bili tako soglasni v zahtevi, da slovenska vlada uveljavi pravice, ki jih ima na podlagi Konvencije o čezmejnih vplivih na okolje, da zaščiti prebivalke in prebivalce Republike Slovenije pred bližajočo se ekološko katastrofo in posilstvom kapitala, ter da v skladu z evropsko konvencijo in slovensko zakonodajo pridobi vse podatke in študije o okoljski presoji vplivov možnega plinskega terminala na okolje. Koprski svetniki so tudi zahtevali, da ima Mestna občina Koper status stranke v postopku pridobivanja vseh potrebnih dokumentov in izjavili, da bo občinski svet budno spremljal vse aktivnosti državnih organov v tem postopku. »V kolikor pa le-ti ne bodo zaščitili interesov naših prebivalk in prebivalcev, bo občinski svet ukrepal z vsemi možnimi sredstvi,« so se še strinjali koprski svetniki. Izjave o nasprotovnaju gradnje plinskega terminala v Tržaškem zalivu so med prvimi podali Socialni demokrati v Kopru, Civilna družba v Kopru ter SLS z ministrom Podobnikom na čelu v izolskem hotelu Marina. Povsod so navajali pripombe češ, da se Slovenija ni na ta problem odzvala tako kot bi se sicer morala. Drugo so pravna dejstva in evropska zakonodaja o varovanju okolja in vplivov nanj. POZITIVNO POSLOVANJE BERNARDINA Nadzorni svet družbe Hoteli Bernardin, d.d. je obravnaval letno poročilo o poslovanju družbe in poročilo revizorja. Družba je poslovno leto 2005 zaključila uspešno in dosegla načrtovane cilje poslovanja, v letu 2006 pa načrtuje 2 odstotno povečanje nočitev, povečanje prihodkov za 3 odstotke in povečanje čistega poslovnega izida za 6 odstotkov glede na leto 2005. V Hotelih Bernardin d. d. je bil dosežen čisti poslovni izid (po odbitku davka iz dohodka) v višini 396,5 milijonov tolarjev. Z doseženim dobičkom bo družba v celoti pokrila izgubo iz prejšnjih let. O bilančnem dobičku v višini 47,8 milijonov tolarjev bo odločala skupščina delničarjev, vendar se nadzorni svet o datumu zaenkrat še ni dokončno opredelil, ker skupaj z upravo proučuje posledice sprejetega zakona o gospodarskih družbah in morebitne potrebe po spremembi statuta družbe. V letu 2005 je bilo v Hotelih Bernardin d. d. ustvarjenih 4.244 milijonov tolarjev poslovnih prihodkov, kar je za 9 odstotkov več kot leta 2004. Realiziranih je bilo 267.000 nočitev oziroma 7 odstotkov več kot leta 2004, število kongresnih nočitev seje v tem letu povečalo za 20 odstotkov. Ključni nosilec razvoja družbe Hoteli Bernardin d.d. bo tudi v prihodnje Kongresni center Bernardin s povečanimi zmogljivostmi do 2600 sedežev. Stanislav Valant, predsednik nadzornega sveta Hoteli Bernardin d. d.: »Nadzorni svet je ugotovil, da je bilo poslovanje dobro in da je družba v danih okoliščinah dosegla dober poslovni rezultat in izrazil zadovoljstvo z delom uprave. Zadovoljni smo, daje družba z doseženim dobičkom pokrila dosežene izgube in prvič v zadnjih 15 letih dosegla bilančni dobiček. Zaradi možnosti bodočih investicij se nadzorni svet ni odločil za delitev dobička v obliki dividend in sprejel sklep, da ostane neuporabljen.« Maša Čarman Odnosi z javnostmi Slovenija bo naslednje leto ponovno kandidirala v Svet za človekove pravice 9. maja so v Generalni skupščini ZN v New Yorku potekale volitve v novoustanovljeni Svet za človekove pravice (SČP). V vzhodnoevropski skupini, kamor sodi tudi Slovenija, se je za šest mest v Svetu za človekove pravice potegovalo 13 kandidatk. V ostri konkurenci je Slovenija - od potrebnih 96 glasov - v prvem krogu glasovanja prejela 91 glasov, v drugem krogu 88 in v tretjem krogu 80 glasov. Letošnja izkušnja je za Slovenijo dobra priprava za kandidaturo v prihodnjem letu. Slovensko kandidaturo za Svet za človekove pravice v naslednjem letu ocenjujemo kot prioritetno, saj želimo v Svetu za človekove pravice sodelovati v času našega predsedovanja Evropski uniji. K ponovni kandidaturi za SČP nas dodatno spodbuja veliko število pisnih in ustnih podpor, ki smo jih od držav članic OZN prejeli pred volitvami, a žal niso bile v celoti uresničene na tajnem glasovanju v Generalni skupščini. Slovenija je z vložitvijo kandidature pokazala, da je uveljavljanje in spoštovanje človekovih pravic od prednostnih področij slovenske zunanje politike. S ponovno kandidaturo naslednje leto želimo to dodatno potrditi. Od novoustanovljenega Sveta za človekove pravice pričakujemo, da bo na učinkovit, sproten in objektiven način ter po načelu univerzalnosti obravnaval vsa aktualna vprašanja človekovih pravic. Slovenija se bo zavzemala za to, da bi se novi Svet hitreje in učinkoviteje kot dosedanja Komisija za človekove pravice odzival na aktualna vprašanja človekovih pravic. Za Slovenijo je pomembno tudi, da novi Svet prevzame in ohrani vse mehanizme Komisije za človekove pravice, ki so se izkazali za ustrezne. Vlada zavrnila predlog KS Portorož Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je zavrnila predlog Krajevne skupnosti Portorož, da naj vladni organ opravi nadzor nad delom Nadzornega odbora Občine Piran. Portorožani bodo lahko v glasilu Portorožan kmalu prebrali negativen odgovor, ki ga je prejela Krajevna skupnost Portorož iz vladne službe. KS Portorož je namreč zahtevala od Vlade RS oziroma njenih pristojnih organov, naj opravijo nadzor nad delom Nadzornega odbora (NO) Občine Piran. Znano je namreč, da je NO kar nekaj mesecev raziskoval poslovanje Krajevne skupnosti Portorož. Ugotovil je vrsto nepravilnosti in med drugim zapisal v poročilu, da mejijo že na kršenje zakonodaje, temu pa KS Portorož oporeka. Predlagatelju Krajevni skupnosti Portorož je vladna služba v dopisu 30. marca pojasnila, »da je omenjeni odbor najvišji organ nadzora javne porabe v občini in kot tak deluje samostojno. V okviru svojih pristojnosti NO izvaja nadzor nad porabo občinskih proračunskih sredstev (torej tudi proračunskih sredstev, kijih prejme KS za svoje delovanje, op.p.) in svoje ugotovitve sporoči v poročilu, ki ni akt takšne narave, da bi bilo mogoče v zvezi z njim izvajati ukrepe nadzora zakonitosti. Nadzorni odbor občine v svojem delu sodeluje s pristojnimi ministrstvi in Računskim sodiščem Republike Slovenije« ter da v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti vsebine 88 člena Zakona o lokalni samoupravi, na katerega seje sklicevala KS Portorož. Z dopisom, ki sta ga podpisala podsekretar Franci Žlogar in državni sekretar Franci Rokavec, sta poleg KS Portorož bila seznanjena tudi Občina Piran in Občinski svet Piran, ki je dolžan poročilo NO Občine Piran v zvezi z ugotovitvami o domnevnih nepravilnostih vodstva KS Portorož tudi obravnavati. Kot je znano je Občinski svet ugotovitve NO že prejel. Zahteve slovenske obrti 2006 Slovenski obrtniki bodo na letošnjih Dnevih slovenske obrti od 25. do 27. maja v Portorožu in na Bernardinu postavili kar nekaj svojih zahtev. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun ocenjuje, da je obrtnikom od 115 zahtev uspelo »odkljukati« že 42. Razglasili bodo obrtnika leta. Podelitev priznanja bo v Avditoriju Portorož, 25. maja ob 19.00 uri. Svojo udeležbo so že potrdili Andrej Vizjak, Gregor Virant, Janez Drobnič in Jure Zupan, pričakujejo pa tudi druge visoke goste. Osnovno, že dolgo znano spoznanje je, da sta obrt in podjetništvo v Sloveniji gonilo razvoja, je v reviji Obrtnik zapisal Franc Hofffnann, direktor Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije. Mala in srednja podjetja, ki jih ne manjka tudi med obrtniki, imajo potencialno moč spreminjati gospodarske strukture, povečati zaposlenost in zmanjševati ekonomske razlike med regijami. Obrt in mala podjetja so zanimivi tudi zaradi povezovanja iniciativ iz lokalnega okolja. Dnevi slovenske obrti in podjetništva so prava priložnost, da si nalijemo čistega vina, je zapisal Hofftnann. O zahtevah in temeljnih predlogih slovenske obrti piše v reviji Obrtnik dr. Viljem Pšeničny, generalni sekretar Obme zbornice Slovenije. »Slovenska obrt - in v njenem imenu Obrtna zbornica Slovenije - se v zadnjih letih, v skladu z leta 2003 sprejeto vizijo in strategijo OZS, odločno in argumentirano zavzema za podjetniško prenovo slovenskega gospodarstva in za sodobno, podjetništvu naklonjeno državo«. Ob tem dr. Pšeničny poudarja pomen ustvarjalnosti in inovativnosti. Fomm obrti in podjetništva bo 26. maja ob 15.30 uri v portoroškem Avditoriju. Zanimiva bo tudi razprava na tema : Vključevanje Slovenije v evropske razvojne cilje in priprave na uspešno uvedbo evra, ki bo v petek, 26. maja, ob 13.00 uri v konferenčni dvorani Evropa na Bernardinu. Slovenski obrtniki bodo na tem forumu ocenili temeljne predloge in zahteve za družbeno soglasje o ekonomskih in socialnih reformah, za nadaljnje razbremenjevanje gospodarstva in stroškov dela, za večjo fleksibilnost trga dela, večjo varnost pri prevzemanju podjetniškega tveganja, pregleden in enostaven davčni sistem in še zlasti, kar je postalo aktualno, za oblikovanje obrtno-podjetniške zbornice, kar zadeva tudi spremembe sedanjega obrtno-zbomičnega sistema. Obrtna zbornica namreč ne doživlja tako močnih pretresov kot GZS, ki bo postala organizacija s prostovoljnim članstvom._______________________. Društvo oljkarjev Štorta Tiran v zla ohranjanje in ^TviPKTA razvoj avtohtonih piranskih sort oljk Oljkarsko društvo Štorta Piran sodi med mlajša oljkarska društva na Primorskem. Uspešno pridobiva nove člane, ki se dejavno vključujejo v Program delovanja in prevzemajo naloge. Predsednik društva je Atilio Radojkovič, podpredsednik Egidij Ziber, tajnik Benjamin Ličer, Predsednik nadzornega odbora Anton Biloslav, blagajnik Božidar Grižančič. Ze na samem začetku si je društvo zastavilo zahtevne naloge - skrb za ohranjanje in promocijo avtohtonih, doslej znanih, sort piranskih oljk, skrb za vzorčni oljčnik na Forma vivi, ki mu gaje zaupala Občina Piran, vzgojo sadik avtohtonih oljk ter program aktivnosti za izvajanje projekta Namizne oljke Slovenske Istre ter Povezovanje v Zvezo društev oljkarjev Slovenije.Društvo je izdalo tudi Pomembno strokovno knjigo Piranske oljke. Redna letna skupščina Oljkarskega društva Štorta Piran je bila 8. aprila -006 v vzorčnem oljčniku na Forma v'v’> kjer je pred sejo potekala tudi akcija članov društva. Urejali so nasad, Posadili nove sorte, obrezovali oljke, Pokosili travo.. Pri opravilu so jim Pomagali tudi občinski svetniki, strokovni delavci, gostje in županja V°jka Štular. Oljčno olje tudi s tega oljčnika bo pravo in odlično Protokolarno olje Občine Piran. ”aJ dodamo, daje predsednik društva P dlio Radojkovič po seji skupščine na 1 ni?13 v'v' brezplačno razdelil članom U(1 sadik štorte, ki že uspevajo v različnih oljčnikih članov, sicer pa je ruštvo naročilo vzgojo še več sadik starih sort oljk. Na fotografiji: Upravni odbor glasuje za sprejem novih članov. FOTO: FK- Primorski utrip Na skupščini so sprejeli načrt dela društva in finančni načrt za leto 2006, ki znaša 4,4 milijona SIT. Glavne sprejete naloge društva: - Sodelovanje pri ustanovitvi Zveze oljkarskih društev Slovenije; - Izvajanje programa aktivnosti za izvajanje projekta Namizne oljke Slovenske Istre, ki ga je treba po pogodbi zaključiti do konca aprila 2008. V ta namen bo društvo prejelo tudi evropska sredstva; - Organizirali bodo 1. mednarodni simpozij starih avtohtonih sort oljk Istre; - Začeli bodo s postopkom zaščite imen starih piranskih avtohtonih sort oljk in logotipa društva Štorta, kot kolektivne blagovne znamke. - Nadaljevali bodo s pridobivanjem sadik starih piranskih avtohtonih sort, zlasti štorte, mate, zmartela, žižole in buge; - Društvo bo skrbelo za izobraževanje članstva v pogledu pridobivanja znanja o vzgoji oljk. Sprejetih 22 novih članov Na seji Upravnega odbora društva Štorta, ki je bila 28. 4. 2006 na sedežu društva v sv. Petru, je bilo v društvo sprejetih 22 novih članov, med katerimi je kar nekaj znanih imen s področja oljkarstva in obalnega gospodarstva. cenik rabljenih vozil PORSCHE INTER AUTO d.o.o. jmdružnica KOPER „ 6H 65 50 rabljena vozila ®H 65 51 rabljena vozila 611 65 00 centrala PORSCHE KOPER Sečovlje Kako trden je most? Če se vam slučajno zgodi, da spregledate prometni znak, kije nekoliko nerodno postavljen kar precej stran od kamnitega mostu pri mednarodnem mejnem prehodu v Sečovljah, označuje pa, da smejo peljati čez most vozila do skupne teže 6 ton, boste plačali kazen. Priznati moramo, da smo že večkrat prečkali ta most in smo šele sedaj, ko so nas poklicali iz podjetja Finali izvedeli za to prepoved. Ko smo se odpeljali na ogled mostu smo lahko videli, da čezenj vozijo kamioni in avtobusi (na fotografiji), ki so zagotovo težji od 6 ton. Kako sicer priti iz Sečovelj do Dragonje ali nazaj, bi se vprašali. Na srečo voznikov tam ni bilo policije, ki lahko mimo kaznuje vse, ki ne spoštujejo tega prometnega znaka. Strokovnjakov, ki bi lahko ocenili trdnost ali krhkost kamnitega (preozkega) mostu, pa očitno ni na spregled. Samo upamo lahko, da ne bo prišlo do kakšne Izvedeli smo, da so znak nesreče. FOTO: Primorski utrip. prepovedi že odstranili. Prepih v Mercatorju Ne zaradi morebitne prodaje ali nakupa delnic Mercatoija pod ali nad ceno, pač pa za čisto običajen prepih v Supermarketu v Luciji. Zahvaljujoč menda genialni notranji razporeditvi prostorov so blagajne postavljene kar nasproti glavnega vhoda skozi katerega vleče neposredno po glavah blagajničark. Nismo preverjali, če je zaradi nenehnega prepiha morala katera že na bolniško. Zanimivo pa je, da gradbena stroka ponavadi čisto pozabi na delavca v kakšnih pogojih bo moral delati. Portoroški Močerad dobiva drugačno barvo Piranska občina je ena najbolj zanimivih za gradnjo hišic, vikendov, a kaj pomaga, ko iz nekaterih manjših objektov nastanejo veliki, preveliki, malce drugačni. V kolikor je vse skupaj še v neskladju z gradbeno dokumentacijo, na kar običajno opozori kakšen sosed ali lokalno prebivalstvo, zadeva pride v javnost, zanimanje se poveča. Pisali smo o primem Merit, ki ima smolo s svojimi dragimi gradnjami pri anteni na Belem Križu, o primera hiše Marinka Babiča na Liminjanski, pa o hali in »črnem« odpadu v Liminjanu, najnovejša afera pa se že nekaj časa kuha blizu gostišča Tomi v Portorožu, kjer je zrasla večstanovanjska hiša (ki to naj ne bi smela biti?) imenovane Močerad. Ime je dobila bolj zaradi svoje specifične barvne fasade. Prišlo je do spora med portoroškim nepremičninskim podjetjem Artes in Upravno enoto Piran ter posledično celo do kazenskih ovadb; Vojko Mlakar - pravni zastopnik Artesa proti Klavdiju Mallyju in obratno. Tako se z zadevo, ki je mimogrede pobarvana tudi lokalno-politično, poleg upravnih organov ukvarja tožilstvo. Internautica 2006 Lepotice so bile j Tudi letos so razstavne površine Internautice tradicionalno sestavljale dva dela razstavnih površin. Prvi del so bile pokrite razstavne površine, kjer so si obiskovalci lahko ogledali motorna plovila, dodatno opremo, navigacijske pripomočke, navtična in športna oblačila, potapljaško opremo, športno obutev ter široko paleto storitev in izdelkov raznovrstnih ponudnikov, ki so kakorkoli povezani z življenjem na morju. Na drugem, letos ponovno povečanem delu salona, ki povezuje morske razstavne površine, so bile pregledno postavljene na ogled predvsem večje morske jahte in jadrnice, že pripravljene za plovbo. Tudi letos je bil na razstavi prisoten Porsche Slovenija z vozili Audi. Za razliko od prejšnjih Internautic je bila letos ekskluzivna restavracija Marina vključen v sejmišče in je postala njen sestavni del. Zaradi velikega številajaht je bil povečan tudi plavajoči pomol. Posebej, kar je treba pohvaliti, je bilo urejeno in povečano parkirišče, a kljub temu je bila v soboto neverjetna gneča. Nekaterim ni bilo prav, da so morali plačati 500 tolarjev za parkirišče. Nekaterim se je zdela tudi vstopnina 2.200 tolarjev previsoka. Na letošnji Intemautici si je bilo mogoče ogledati več kot 150 različnih plovil, bilo je več kot 160 domačih in tujih razstavljavcev z okrog 1000 pomembnimi blagovnimi znamkami s področja navtike. Največja razstavljena plovila, prave lepotice, so presegala 26 metrov. Za najboljšo jadrnico (v razredu naj večjih) je bila razglašena Shipman 63 podjetja Seaway, ki je tudi evropska jadrnica leta. Bilo je tudi veliko spremljevalnih prireditev, tematskih strokovnih srečanj in posvetovanj. Tradicionalno srečanje lastnikov starih plovil Oldtimer 2006, jadralska regata Internautica Nokia Cu za prehodni pokal Internautice, posvet na temo: Možnosti razvoja kapacitet za navtični turizem - marin in manjših pristanišč na Jadranskem morju v organizaciji GZS-Združenja za turizem in gostinstvo, na katerem je sodeloval mag. Marjan Hribar in strokovna razprava oziroma posvet o kakovosti okolja v luči hitrega razvoja turizma, ki jo je pred dvigom 12. modre zastave v Marini organiziralo Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES). Vodila stajo dr. Tanja Mihalič, profesorica na EF v Ljubljani in Mitja Logar. Tradicionalna organizatorja Internautice sta podjetji Studio 37 d.o.o. iz Ljubljane in Marina Portorož d.d.. Generalni pokrovitelj je bil ponovno Hypo Leasing, uradno vozilo Audi Q7, ki ga zagotavlja Porsche Slovenija. Nokia je bil uradni mobilni telefon Internautice 2006. Medijski partnerji so bili Val Navtika, Metropolis Media, More Magazin, Radio Koper in Radio Hit, sicer pa je Internautico medijsko spremljalo okoli 35 novinarjev. Z novinarske konference. Vedno večji obisk. So letos kljub dežju dosegli napovedani rekord 40.000 obiskovalcev? Za skromne Orka že za 34.820 EUR + 22% DDV. Vsi so prišli, tudi podpredsednik DZ Sašo Peče. V Sloveniji bo letos plapolalo 10 modrih zastav, od teh kar 8 na Slovenski obali V Marini Portorož so v času Internautice že dvanajstič zapored dvignili modro zastavo Na krajši slovesnosti, 11. 5. 2006, na prireditvenem j>vig \2, modre prostoru Marine Portorož, so v Marini Portorož že dvanajstič dvignili modro zastavo kot znak velikega priznanja Marini Portorož za skrben odnos do akvatorija. DOVES je osem modrih zastav podelil za naravna kopališča in dve za marine. V občini Piran so že dvanajstič podelili modro zastavo kot rečeno Marini Portorož, devetič osrednji plaži Portorož, s katero upravlja Okolje Piran in devetič Kopališču Zdravilišča Krka v Strunjanu. V občini Izola je letos že petič prejelo modro zastavo HTP Simonov zaliv za lepo urejeno plažo. Že sedmič je prejela modro zastavo Marina Porting Izola. Vse modre zastave je treba razobesiti do konca junija. V Marini Izola bodo to slovesno storili 3. junija. V občini Koper je že četrtič prejelo modro zastavo kopališče Žustema, prav tako četrtič Mestno kopališče, prvo modro zastavo pa je prejelo Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli Rtič, RKS. V občini Radovljica je že šesto modro zastavo prejelo Kopališče Šobčev bajer, na Bledu petič Grajsko kopališče. Občudovan in oblegan Audi Q7. Naj cenejši samo 13 milijonov. Revija pevskih zborov V počastitev dneva upora proti okupatorju in mednarodnega prazniku dela so Občina Piran, ZKD Karol Pahor Piran in Avditorij Portorož 26. aprila v portoroškem Avditoriju organizirali Posebno prireditev - Revijo pevskih zborov občine Piran. Zbori so zapeli mogočno pesem Vstajenje Primorske. Koncert zborov obzidnih mest V počastitev Dneva Evrope (9. maj) je bil v Gledališču Tartini v Piranu 6. maja koncert pevskih zborov obzidnih mest Soave (Italija) in Pirana. postna govornica je bila županja cine Piran Vojka Štular, ki je obd 3r'*a’ da Slovenci v zelo kratkem °i U Praznujemo tri vrednote, ki so orli - zi z8odovino morda celo najbolj °cilno zaznamovale: Delo in z njim f avski praznik (1. maj), upor proti ^upatorju (27. april) in Dan Evrope (9. vsi' tem 0Venti' se nikoli ne bomo odrekli n u„Praznovanju, tem vrednotam. Tudi j- ’ Ce bi nas politika, ki ne živi z riran VOrtl’ ^ote a pripeljati na napačno narivf6^^1 trenutkih, ko so se številni S| Ql Preprosto vdali v usodo, so se venci dvignili v vstajo in začeli boj in SuVob°d(). Ponosen narod smo, ki ceni hrtuii A ~__ i .... . . ____________________________________________________________________ p , “''uiuuaucne vreunote, je Pri aan a hupanja in omenila tudi, da letošnji praznik slavimo v nekoliko drugačnih okoliščinah, saj se naša država V A a,r a na temeljite gospodarske in družbene reforme, ki bodo med drugim prevrednotile tudi status dela. sku Clt°riju so nastopili Portoroški pevski zbor, kije zapel tudi pesem o svobodi (zborovodja Oskar Trebeč), Vokalna rnist n7 Portorož (zborovodja Mario Petvar), moški pevski zbor Pergula iz sv. Petra (zborovodja Miran Zadnik) in Goro Na V kdusePPe Tartini Piran -Pirano (zborovodja Milada Monica). Prire ki je pripravil § CvanJ.e’ udeležilo pa se gaje 51 ljudi, s „tCan-ie J6 bilo tudi medijsko pokrito k() ran.i Regionalnega RTV centra jjd^?r jn Primorskega utripa. „ .vevzenc* so se zbrali v dvorani Dos u^a na Na Brdi, nakar seje začel tabebfu kulturni program. Preživele ^r°nščnike, njihove sinove in hčere ,s°r°dnike in prijatelje sta oreadravila predsednik in ni^acijskega odbora Jože Sedmak ^aks Vednik-^ZB N0B M0 K°Per tabQkaa ™ druga koncentracijska tistega-3 tretjega rajha, so bila groza čl* casa’ kjer so bile poteptane vse 0Ve Pravice, še več, interniranec iz dne g0*a številka, ki se je moral **vlienip \fan boriti za svoje golo *Zstrad8n; n°®,’ 80 omagali, lačni, bilijoni na kraju mučnega trpljenja. iionfn* ’ P°dcenjeni, nemočni, ostali n- ?_ ,zn*h ljudi so za vedno Veljaki so plačali kazen po Nacisti , .-_ —~ Njihovi veljakibreZ°-bzimi ubi-’alcL Si’ nekSri se temu s faši2ml kl 80 obsodili nasilje Ponovno01hXi"acizma ter njegovo naj bo n -,U'|anJevsvetu> poudarkom, bodoči °V0 trPljenje kot opomin fcna™r^„s4',akine in Anton!mc?°zdravu Jožeta Sedmaka Vez0vni, bkoka ter govoru Maksa - se le z Dachausko himno Andrej Šile s.p. Zamostec 31 1317 Sodražica ®4J w 871 začel krajši kulturni program. Zalega ga je Mirka Sedmak Dečman z recitacijo Le oni vedo, ki jo je spesnila posebej za to srečanje. Dragica Lipovšek je recitirala nekaj pesni taboriščnika Bojana Ajdiča. Programje popestrila s svojimi verzi tudi Vera Vezovnik. Udeleženci srečanja v Miših so si ogledali tudi kratek film o taborišču Dachau, s posnetki srečanja na 5H563S spominski svečanosti v taborišču konec aprila lani, ki ga je pripravila TV Koper. Po večerji je kulturni program zaključil harmonikar z venčkom partizanskih pesmi, ki so jih ob njegovi spremljavi prepevali udeleženci srečanja. Jože Sedmak: »Menim, daje srečanje zelo pomembno za današnji čas, saj je to tudi sporočilo mlajšim rodovom, naj nikoli ne pozabijo na zločinska dejanja dveh skrajni ideologij fašizma in nacizma na Slovenskem, zlasti tudi na primorskem ozemlju. Jože Sedmak je navedel številne razloge, zakaj je bila pred 65. leti ustanovljena OF, ki bi jo danes nekateri najraje zanikali: bombardiranje Beograda 6. aprila 1941, zasedba Maribora 8. aprila 1941, italijanska zasedba Ljubljane 11. aprila 1941, uvedba začasne nemške uprave na Gorenjskem 14. aprila 1941, govor Hitlerja v Maribor »Naredite mi to deželo nemško!«, vdaja jugoslovanske kraljeve vojske, imenovanje fašističnega civilnega komisarja za Ljubljano i.t.d. Italijanski fašisti in nemški nacisti ter njihovi domači pomagači so se čedalje bolj maščevali narodno zavednim Slovenkam in Slovencem in polnili zapore ter pošiljali nedolžne ljudi v taborišča smrti. Dachau je bil nekaj posebnega. V tem taborišču so usposabljali nacistične privržence za druga taborišča, ki so rasla po Nemčiji kot gobe po dežju. Tam, v Dachau-u, je umrlo 37.0000 zapornikov. V tako imenovano delovno taborišče smrti je bilo pripeljano 4000 Slovencev, od katerih se jih je vrnilo le 1700.« Njihovemu spominu so se poklonili z minutnim molkom. FOTO: Primorski utrip. DOSTAVA IN MONTAŽA NOTRANJIH VRAT IN OKEN Z BREZPLAČNO IZMERO IN SVETOVANJEM Kapital se požvižga na novinarsko svobodo Novinarji v slovenskih medijskih hišah so v večini primerov svoje lastniške deleže, ki sojih pridobili na podlagi certifikatov, prodali in ponekod tudi dobro zaslužili. Danes njihovo potezo ocenjujemo kot kratkoročno in precej naivno, saj so s tem omogočili vdor kapitalu, ki običajno nima nič skupnega z dejavnostjo informiranja. Privatizacija družbenega premoženja pred dobrimi desetimi leti je oplazila tudi medijske hiše in v marsikateri bi lahko novinarji in tudi ostali delavci - snemalci, fotografi, redakcijske tajnice - postali pretežni ali vsaj delni lastniki kapitala iz naslova takratnih izčiščenih otvoritvenih bilanc in bi tako obdržali svojo neodvisnost, a se žal to ni zgodilo. Svetel primer, kako je treba lastniniti firmo je bil Dnevnik, ki so ga na začetku »finančno obvladovali« novinarji. Podobni poskusi so bili tudi v Primorskih novicah, kjer so delavci imeli v rokah več kot 40% lastniškega kapitala, a so v obeh primerih precej svojih deležev zaradi različnih razlogov prodali. Medtem so prišli drugi lastniki, ki vodijo svojo politiko, ki pa je lahko nasprotna od politike novinarskih kolektivov kot imamo primer v Delu. Poseben primer je Dnevnik, ki ga bosta poslej družno (z 51 odstotki) obvladovala založnika DZS in nemški Waz Media Group. To je tudi edini bolj prepoznaven primer vdora tujega kapitala v slovenski medijski prostor, če odmislimo avstrijski kapital v Žumalu. Pričakovali bi, da bo država prva, ki bo prodala svoje deleže v medijskih hišah. V primerjavi z novinarji, ki bi si lahko tudi prek svojih deležev priborili več novinarske svobode, je ravnala bolj preudarno. Kjer je le mogla je prek svojih paradržavnih skladov, Slovenske odškodninske družbe (SOD) in Kapitalske družbe (KAD), obdržala deleže in si prek aktualnih vodstvenih političnih struktur zagotovila vpliv na medije, na medijsko zakonodajo (zakon o RTV), v prenesenem pomenu besede pa tudi na ravnanje novinarjev. Rubikona ni nikjer prestopila, zato je težko govoriti o neposrednem vplivu države na novinarsko delo v smislu cenzure, vendar pa je kapitalu uspelo nekaj drugega; novinarska samocenzura, ki si jo avtorji člankov postavljajo kar sami, ker naj bi se bali posledic. Žal poznamo tudi take primere, ko se kapital požvižga na novinarsko svobodo in daje prednost politiki. Tako smo prišli v Sloveniji do paradoksa, ko so najbolj neodvisni in svobodni prav tisti novinarji, ki so hkrati tudi lastniki ali pretežni lastniki medijske hiše. Tako prihajamo do druge zanimive ugotovitve; večja kot j e medijska hiša, manjša je svoboda novinarja in njegov vpliv na politiko obveščanja. Napovedi, da bodo tujci vdrli v slovenski medijski prostor in korenito pometli, se niso povsem uresničile, ker je ta prostor za marsikatero večjo tujo medijsko hišo enostavno premajhen in ekonomsko nezanimiv. Dejstvo je namreč, da je slovenski medijski prostor zelo razdrobljen, saj na vsakega odraslega Slovenca odpade že skoraj po en izvod tiskanega medija, da ne omenjamo množice radijskih, KATV in TV postaj. Množičnost in razdrobljenost medijev pa je vplivala tudi na nelojalno tekmovanje za ceno površnosti, prehitevanja z objavami pred dogodki in na vsesplošen padec kakovosti novinarskega obveščanja. PRIMORSKI SEJEM 13. Mednarodni obrtno podjetniški sejem - NaV' V -x KOBER n £5.-18.5.06 Dvorana BONIFIKA 1:1 2. Sejem RABtjENIH PLOVIL in OPREME- Koper, 27.-28.5.2006 ISTRSKA KULINARIKA Koper, 26.-28.5.2006 www.primorski-sejem.si PROST VSTOP Odredba piranskega sodnika Cvetlična korita je treba odstraniti! Sodnik posameznik Okrajnega sodišča v Piranu Niko Falkner je v pravdni zadeve tožeče stranke Joška Jorasa, Sečovlje št. 1, ki ga zastopa odvetnik Danijel Starman iz Kopra, zoper toženo stranko Republiko Hrvaško, ki jo zastopa vlada v Zagrebu, zaradi motenja posesti, po predlogu tožnika Jorasa za izdajo začasne odredbe sklenilo, da mora toženka Republika Hrvaška v 24 urah po prejemu začasne odredbe vzpostaviti prejšnje stanje dostopa na kolovozno pot tako, da odstrani štiri cvetlična korita, ki stojijo na državni cesti pare. št. 5451 k.o. Sečovlje in onemogočajo hojo in vožnjo z vsemi prevoznimi sredstvi po kolovozni poti, ki se na južnem bregu Dragonje odcepi v desno z državne meje pred hrvaško kontrolno točko in s tem omogoči uporabo poti za hojo in vožnjo z vsemi prevoznimi sredstvi. Če toženka Republika Hrvaška ne izvrši dejanja iz te odredbe v roku 24 ur se pooblasti tožnika Joška Jorasa, da na toženkine stroške odstrani štiri betonska cvetlična korita. Ta začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočni odločitvi v tem pravdnem postopku, je sklenilo sodišče v Piranu. Znano je, da si je Joško Joras napravil svojo pot ki pelje do njegove hiše mimo hrvaške kontrolne točke (kot imenujejo mednarodni mejni prehod v Plovaniji) in sicer tik za mostom čez kanal sv. Odorika in jo postopoma uporablja že od leta 2004. Tako se izogne neposrednemu prehodu do doma mimo mejnih policistov in carinikov. Prvi večji incident se je zgodil pri mostu, ko so hrvaški mejni policisti kar pošteno obdelali skupino njegovih prijateljev iz Slovenske ljudske stranke in ko je dr. Janez Podobnik je celo padel čez ograjo. Potem seje zgodil drugi bolj opazni incident, ko so hrvaški policisti prepovedali slovenskemu inšpektorju gradbene stroke, da bi pregledal in ocenil kolikšna škoda se dela Jorasovi hiši zaradi zamakanja kot posledice slabo ali nepravilno speljane meteorne kanalizacije s parkirišča igralnice Mulino. Zanimivo je, da se pri vseh teh incidentih istočasno tam znajdejo tudi novinarji. Torej so vnaprej obveščeni, kot je bil tudi tokratni primer, ko so bili prvi na kraju dogodka hrvaški novinarji, ki naj bi jih poklical lastnik igralnice Cerar, nato pa je slovenske novinarje in TV poklical Joško Joras. Zagreb je že dal vedeti, da je to območje hrvaško in da ne bodo odstranili cvetličnih korit. Povsem nerodno pa bi bilo, če bi si vsi pristojni organi v Sloveniji elegantno umili roke in Jorasu prepustili, da korita odstranjuje sam, saj se lahko zgodi kaj hujšega kot njegovo kotaljenje v kanal sv. Odorika. Vsaka čast odvetniku Starmanu, daje izposloval sklep sodišča, vendar to ni rešitev. Državi se morata oglasiti in končno že povedati vesoljni javnosti kaj sta se leta 2002 in 2004 dogovorili glede tega mejnega prehoda, kajti Hrvati vedno trdijo, da so zaselki Bužini, Skrile in Mlini njihovi, Slovenija pa, da so naši. Minister Rupel je pisal Jorasu Po znanem incidentu na mejni kontrolni točki Plovanjia je minister za zunanje zadeve napisal pismo Jošku Jorasu, v katerem poudarja, da Ministrstvo za zunanje zadeve tudi v zvezi s slovenskim ozemljem južneje od Dragonje dosledno ščiti slovenske nacionalne interese. Pri tem ravna v skladu s svojimi pristojnostmi in v skladu z usmeritvami na področju zunanje politike, ki jih oblikujeta Vlada RS in Državni zbor. Ravnanje hrvaških organov na nesporno slovenskem državnem ozemlju južneje od Dragonje je nedopustno in nesprejemljivo. Zato se bo Ministrstvo za zunanje zadeve, tako kot doslej, v okviru svojih pristojnosti ter v sodelovanju z drugimi pristojnimi slovenskimi organi odzvalo na vse poskuse izvajanja hrvaške jurisdikcije na tem ozemlju, je zapisal minister dr. Dimitrij Rupel. Nekatere muce so preživele Pred dobrim mesecem dni je nekdo je pri stanovanjskih stolpičih na Liminjanski cesti v Luciji nastavil strup za mačke, ker je očitno menil, da so se preveč razmnožile. Nehumano dejanje je močno obsodilo Društvo za zaščito živali. Nekatere muce, kot tile dve na fotografiji Primorskega utripa, so imele srečo, da niso naletele na zastrupljeno hrano. Gasilske sirene opozorile na požar Šentjane 19. aprila popoldne je zagorelo na Šentjanah nad Portorožem. Gospa je pospravljala letno kuhinjo, v kamin pa naložila nekaj drv in zakurila. V dimniku so se vnele saje, ogenj seje razširil na del strehe. Domačinom ni uspelo pogasit ognja, zato so poklicali gasilce. Ogenj je na objektu povzročil za 500.000 sit škode. Kmalu zatem je zagorelo še v Izoli, med vožnjo seje vnel 17 let star Fiat Tipo. 33 letna voznica je opazila, da se med vožnjo kadi izpod pokrova motorja. Ogenj je avtomobil uničil glede na starost vozila pa škoda ni velika. Portorož Motorist zbil žensko Mladi mororist je na portororški štiripasovnici nasproti starega hotela Palače povzročil nesrečo. S skuterjem j e zbil peško, kije nemočna obležala na prehodu za pešce. Tamkaj mimoidoči, ki so opazovali nesrečni dogodek, so povedali, da kar nekaj časa ni bilo reševalnega vozila. Policija o tem dogodku verjetno ni poročala. Seča Padel po vozišču Na cesti Lucija- Seča v bližini restavracije Kapitol seje zgodila hujša prometna nesreča. Na kraj so odhiteli reševalci obalne prehospitalne enote in policisti-Kot je bilo ugotovljeno, je 37 letni Ptujčan med vožnjo kolesa z motorjem iz neznanega vzroka padel po vozišču in se huje poškodoval po glavi. Pravi vzrok bo pokazal strokovni pregled saj policisti domnevajo daje možakar vozil pod vplivom alkohola. Kot so nam pojasnili v izolski bolnišnici bodo voznika prepeljali na zdravljenje v klinični center. Kadeti RK Cimos Koper državni prvaki V soboto, 6. in nedeljo 7. maja 2006, se je v Športni dvorani Bonifika v Kopru odvijal zanimiv rokometni vikend - finalni turnir za državnega prvaka v konkurenci kadetov, rojenih leta 1989 in mlajših. Dvodnevni turnir v organizaciji RK Cimos Koper seje zaključil v nedeljo s slovesno podelitvijo pokalov in priznanj najboljšim. Kadeti RK Cimos Koper so brez težav osvojili naslov državnega prvaka. Koprčani so osvojili še dva pokala. Prislužila sta si ga Bombač Dean, kot najboljši igralec, ki je za Koper dal kar 29 golov. Drugi pokal je šel v roke Tineta Ponikvarja, za najboljšega vratarja na turnirju. Na turnirju so izbrali tudi naj strelca. To je postal Grega Jamnik iz RD Termo Škofja Loka, ki je nasprotnikovo mrežo v dveh dneh zatresel kar 32 krat. Zmagovalce, športne navdušence in goste na turnirju je pozdravil tudi Tomaž Pavlin, direktor kluba, ki je dejal: »V posebno čast in zadovoljstvo nam je, da naš klub gosti finale državnega prvenstva za kadete v sezoni 2005/2006. Veseli smo, da naše selekcije in trenerji uresničujejo našo glavno strategijo dela in vzgoje domačih igralcev in da smo pri tem uspešni na državnem in tudi v mednarodnem merilu. Dosedanji potek tekmovanja je pokazal, da so tu res najboljše štiri ekipe iz države.Med kadeti je kar nekaj igralcev takih, ki bodo z dobrim delom že v kratkem lahko nastopili tudi v članskih ekipah. Vsem želim obilo športnega užitka ob spremljanju tekem, ekipam športen boj in čimboljšo uvrstitev«. Sobotni večer pa se je za člansko ekipo RK Cimos zaključil manj veselo, saj smo si lahko ob 20. uri lahko ogledali rokometno tekmo 4. kroga končnice za prvaka v I.A moški rokometni ligi Telekom Slovenija med RK Cimos Koper in RK Celje Pivovarna Laško, kjer je koprska članska ekipa tekmo izgubila z velikim porazom, s kar 19 goli razlike (26:45). r " ! s ■t ;. ; ?:X 4 REZULTATI finalnega turnirja za državneg8 prvaka v konkurenci kadetov: Sobota. 6. maj 2006: • RK Celje Pivovarna Laško: RD Termo Škofja Lok8 35:27 (18:15) • RK Gorenje Velenje : RK Cimos Koper 16:25 (10:12) • RK Gorenje Velenje : RD Termo Škofja Lok8 25:20 (10:12) •RK Cimos Koper: RK Celje Pivovarna Laško 23:2! (11:10) Nedelja. 7. maj 2006: ■ RD Termo Škofja Loka : RK Cimos Koper 28:2^ (16:10) ■RK Celje Pivovarna Laško : RK Gorenje Velervje 22:23 (13:11) Pomerile so se štiri najboljše rokometne ekipe kadetov v državi Na Finalnem turnirju za državnega prvaka v konkurenci kadetov, rojenih leta 1989 in mlajših so sodelovale ekipe Cimos Koper, Celje Pivovarna Laško, Termo iz Škofje Loke in Gorenje iz Velenja. Približno 200 gledalcev si je v dveh dneh lahko ogledalo šest tekem, zanimivih borbenih dvobojev, v katerih so Koprčani, s petimi točkami že prvi dan, v soboto, osvojili naslov državnih prvakov in to po zmagi nad Gorenjem in Celjem. Drugo mesto so zasedli rokometaši iz RK Gorenje Velenje (4 točke), tretje mesto RK Celje Pivovarna Laško (2 točki), četrto mesto, z eno točko, je zasedla ekipa iz RD Termo Škofja Loka . Pokale je podelil Tomaž Pavlin, direktor RK Cimos Koper, medalje pa so podeljevali igralci članske ekipe RK Cimos Koper Damir Doborac, Nikola Kojič, Uroš Rapotec in Jure Vran. Breda Krajnc Na fotografiji z leve proti desni: Tine Ponikvar, naj vratar na prvenstvu (RK Cimos Koper), Grega Jamnik, naj strelec na prvenstvu (RD Termo Škofja Loka), Dean Bombač, naj igralec na prvenstvu (RK Cimos Koper). Naj »7« igralcev na turnirju: 1. Bombač Dean (RK Cimos Koper) - najboljši igrali 2. Ponikvar Tine (RKCimos Koper) - najboljši vrata! 3. Jamnik Grega (RD Termo Škofja Loka) - najbolj’1 strelec 4. Razgor David (RK Celje Pivovarna Laško) 5. Vrečar Matic (RK Gorenje Velenje) 6. Merdanovič Sanel (RK Gorenje Velenje) 7. Poklar Tine (RK Cimos Koper) Linhartova listina Stasji Mehora Prišla je solinarska družina. v različnih dizajnih, za različne namene, ne le za prehrano, in tako dobiva tudi večjo ceno. To v Solinah znajo. Solinarstvo dobiva na vrednosti, je morda res malce drugačno, ekskluzivno, obogateno s turizmom in obiski solnih polj. Ostaja pa garanje na vročem soncu za vsak kilogram bele žlahtne soli. Vse drugo so prijetni dodatki, ki bogatijo to dejavnost; pričevanja o nekdanjem solinarstvu, solinarska šagra, mednarodni slikarski Ex Tempore v Sečovljah, razstave Soline med nebom in zemljo, kulturne prireditve, domača ponudba in na koncu solne sezone, kupi soli in obdaritev z belimi kristali. Zaključek ali II. del Solinarskega praznika bo 26. in 27. avgusta. Izola Z igro do prvih turističnih korakov Vrtec Mavrica Izola v sodelovanju s TIC Izola se bo v času od 12. 6. do 16. 6. 2006 predstavil s projektom Skupnosti vrtcev Slovenije (SVS) »Vrtec in turizem«, ki je rezultat sodelovanja SVS in Turistične zveze Slovenije. Predstavitev bo na Manziolijevem trgu v Izoli med vsak dan 18.00 in 19.00 uro. V ponedeljek, 12.6. ob 18.00 uri bo plesni nastop »Konjički«, nastopila bo plesna skupina dislociranega oddelka Korte in bo tudi ustvarjalna delavnica za otroke. V torek, 13. 6. ob 18.00 uri se bosta predstavili folklorna skupina enote Školjka in folklorna skupina vrtca Semedela »Modri valček«, bo pa tudi ustvarjalna delavnica za otroke. V sredo, 14.6. ob 18.00 uri bo plesni nastop skupine »Morje« in ustvarjalna delavnica za otroke. V četrtek, 15. 6. ob 18.00 uri bo zaplesala folklorna skupina enote Školjka, hkrati pa bo tudi organizirana ustvarjalna delavnica za otroke. V petek, 16. 6. ob 18.00 uri bo glasbeni nastop. Ustvarjalne delavnice za otroke bodo vodile: za keramiko Snežiča Krajnc s.p. iz izolskega ateljeja, poslikavo kamnov bo učila Maria Pianecky Godina, otrokom bodo polepšali urico tudi delavnica Zvezdice, Glasbena šola Izola in drugi izvajalci Solinarski praznik Tradicija pridobiva na vrednosti Letošnji, že četrti po vrsti, Solinarski festival v občini Piran sije v primerjavi s prejšnjimi leti ogledalo kar za polovico več obiskovalcev. Prodaja soli ^upanja Vojka Štular je na Tartinijevem trgu že četrtič odprla s°lno sezono. V ponudbo so se vključili tudi vinarji. * m r s r i / V "V & lektor družbe Soline d.o.o. pozdravlja udeležence festivala. bila°nteV Solinarskega festivala je jn _ na Tartinijevem trgu, 23. aprila je sicVpada s praznikom sv. Jurija. Bila tel ®r ®alce drugačna, a je ohranila tradir.dn° sP°r°čilo nadaljevati Tiran1'*0’Za Par s' prizadevajo Občina d.0 ’ Avditorij Portorož, Soline SečovV UrlSt*dno društvo Taperin civji le 'n številna druga društva ali p0rnae lupine in posamezniki, ki pr°grami° lzpelJati praznik po proceV *)'*1a*ncpa orkestra Marezige, maša **a do oorkve sv. Jurija, sveta Tartini' SVečana otvoritev na ___^l®Vetn Trgu, pozdrav županje in odhod solinarjev z ladjo Solinarka v soline, kjer se je tradicionalno namestila solinarska družina, ki je nekoč vse poletje preživela na solnih poljih, vse dokler sta toplo sonce in vetrič omogočala pobiranje belih kristalov. V zadnjih letih res ni bilo mogoče nabrati veliko soli, morda v povprečju največ 5 tisoč ton, kar je morda tudi nekajkrat manj kot so je leta 1946 nagrabili takratni solinarji v treh solinah; v Sečovljah, Luciji in v Strunjanu (46.000 ton). Pa vendar, že to je pomembno, da ohranimo soline, naravo in krajinski park. Sol je še kako cenjena in jo danes ponujajo Koper podstavitev zanimive knjige Znanstv^" °b 19.00 uri na sedežu ZRS, Garibaldijeva 1. Annal veno"raziskovalno središče Univerze na Primorskem - Založba treh knjig*1 Zgodovinsko društvo za južno Primorsko vabita na predstavitev Tvropif U*°n (ur'): Slovenija po letu 2004: Mostišče med EU in Jugovzhodno v 1 * Alikolič in Karin Marc Bratina (ur.): Slovenščina in njeni uporabniki vrnnev« jracjje jn Anton Gosar (ur.): Globalizirana Evropa. TPC Lucij« Obula 114, 6320 Portorož .......v,*,,, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je na predlog Območne izpostave Piran in po sklepu komisije za priznanja za področje gledališke in lutkovne dejavnosti odlikoval Stasjo Mehora z Linhartovo listino. Priznanje ji je izročil direktor sklada Igor Teršarv Gledališču Tartini v Piranu, po zaključnem festivalu gledaliških skupin, 7. aprila 2006. Stasja Mehora se z gledališčem ukvarja že od najzgodnejšega otroštva. Na odrske deske je prvič stopila pri treh letih. Pod mentorskim vodstvom svojega očeta je odraščala ob nastopih v najrazličnejših predstavah. Povezanost z gledališčem je odločilno vplivala tudi na njeno poklicno pot. Do leta 2004, ko se je upokojila, je delala na Zvezi kulturnih društev Karol Pahor Piran kot strokovna sodelavka za otroške programe. Svoje režisersko delo je začela leta 1985, ko je v stari telovadnici TVD Partizan z mladimi gojenkami pripravila prve recitale. Ti so kmalu postali prave gledališke predstave. Ples in akrobatika v gledališki igri sta se sprva marsikomu zdela tuja, pozneje pa so njene predstave, ki so si medtem pridobile veliko priljubljenost, prodrle tudi na republiška srečanja in doživele nedeljena priznanja in pohvale. Stasja Mehora j e v preteklih - že več kot dvajsetih letih - pripravila 45 samostojnih gledaliških predstav. Po letu 1990 je vzpostavila pravi ustvarjalni team dmžine Mehora, ki zna učinkovito in uspešno poskrbeti za vse prvine gledališkega projekta; za režijo, sceno, koreografijo, besedilo in glasbo. Ob tem j e najpomembnejše njeno mentorsko delo. Nedvomno drži, daje njen ogromen prispevek k razmahu kulturnega udejstvovanja mladih v občini Piran, če že samo omenimo FLIP. Stasja Mehoraje bila za svoje delo že večkrat nagrajena. Med drugim je prejela tudi Zlati grb Občine Piran, je zapisal sekretar Marko Studen. Na Fotografiji Primorskega utripa: Stasji Mehora izročajo Linhartovo listino v Gledališču Tartini, 7. aprila 2006. Strunjan 5. športno in družabno srečanje Fakultete za management Koper Študentje, profesorji, sodelavci in prijatelji Fakultete za management Koper se bodo 3. junija 2006 srečali na strunjanski plaži, se pomerili v športu, igrali družabne igre, imeli piknik, podelili priznanja in medalje in se do polnoči prijetno zabavali. Športne ekipe bodo oblikovali od 10.00 do 11.00 ure, sledi pozdravni govor udeležencem, ob 12.05 družabne igre, ki bodo s premorom za kosilo trajale vse do 19.00 ure, nato bo podelitev priznanj in družabni večer. Mali oglas Tri članska družina išče zapuščen dom ali starejšo osebo katero bi oskrbovala v zameno za bivanje Tel.: 041 248 398 ZENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE Posreduje za vsa starostna obdobja po vsej državi ter v zamejstvu. Imamo ogromno članstva, še posebaj veliko je mladih moških, zato ženskam do 40. leta brezplačno posredujemo. Če hrepenite po trajni, pošteni zvezi nas lahko pokličete vsak dan do 22. ure. Tel.: 031 836 378 031 505 495 03 57 26 319 Portoroška Pergola v novi preobleki Po trinajstih letih uspešnega poslovanja se portoroška Pergola ponosno predstavlja v novi preobleki, obnovljena in mladostna, z novim vetrom v jadrih, so zapisali v vabilu udeležencem slavnostne otvoritve gostinskega obrata -Pizzerie, Spagetterie in Pub-a, ki bo v petek, 19. maja 2006, s pričetkom ob 20.00 uri. Delavce in goste bo pozdravila piranska županja Vojka Štular. Organizirana je tudi razstava in dražba likovnih del slikarja Gorazda Jordana v dobrodelne namene. Zbrana sredstva prejme predstavnica društva invalidov občine Piran. Povabljeni gostje bodo lahko pokušali tudi žlahtno kapljico iz kleti Vinag . Za dobro voljo na otvoritvi bosta skrbela Best Company Band in vokalni kvartet Odpev. Za zaključek ob 22.00 uri pa še ognjemet. Ob 50. obletnici Glasbene šole Piran Slavnostni koncert Ob visokem jubileju Glasbene šole Piran, 50. obletnici delovanja, bo v četrtek, 18. maja 2006 ob 20.00 uri v Tartinijevem gledališču Piran Slavnostni koncert. Za vse, ki so prejeli vabila, velja brezplačno parkiranje na parkirišču Fomače pred vstopom v Piran. Mirjana izkazala plemenito dejanje Zahvaljujem se Mirjani Možgan, natakarici v Zlatem sidru v Luciji, za nesebično pomoč, ki mi jo je izkazala, ko mi je postalo slabo in si nisem mogel sam pomagati ter meje spremljala do doma. S tem je izkazala človekoljubnost in plemenito dejanje, ki ga žal redkokdaj srečamo, za kar se ji javno zahvaljujem. Franc Repič, Lucija »ito- ■ # DftH. KO SMO oasnu OMNO MftflH Med svetovnim dnevom voda 22. marcem in svetovnim dnevom zemlje 22. aprilom je Občina Piran tudi letos organizirala zdaj že tradicionalno akcijo čiščenja in urejanja okolja Pomlad 2006, v kateri so s pomočjo Javnega podjetja Okolje Piran sodelovale krajevne skupnosti, turistična, športna in prostovoljna gasilska društva ter nekatere druge organizacije v občini Piran, ki so se odzvale vabilu piranske občine. Udeleženci akcije so zajeli vsa območja v občini od strunjanskega krajinskega parka do Šavrinškega gričevja. Akcijo so tudi letos zaključili s karavano cvetja, ki se COMUPiE Dl Pl RAM O jena svojo sedmo pot po posameznih krajevnih skupnostih podala v petek, 12. maja 2006. Piranska županja Vojka Štular je občankam in občanom letos razdelila 10.000 lončnic. Občina piraM E si Člani oljkarskega društva Štorta so s pomočjo piranske Strunjanski krajinski park so temeljiti prečesali domači ribiči Sečovljam so pri vrtcu in osnovni šoli zasadili piransko Štorto. županje Vojke Štular uredili občinski vzorčni oljčnik na in ljubitelji solin. Forma vi vi. Družina Vuk že drugo leto zapored ureja zelenico v Krajani Lucije so uredili podhod pri potoku Fazan. Dragonji. Člani Hortikulturnega društva Portorož so ob pomoči direktorja JP Okolje Darija Barrileja očistili sprehajalne poti na Seči. Člani društva Čikole čakole so posadili rožice na Krajani Padne so se lotili kosovnih odpadkov. V Novi vasi so prostovoljci uredili središče vasi. Savudrijski ulici v Piranu. Karavano cvetja smo letos začeli v Padni, nadaljevali v Novi vasi, Sv. Petru, Strunjanu, Sečovljah, Luciji, Portorožu in zaključili na piranskem Tartinijeveiti trgu. Županja občine Piran Vojka Štular je občankam in občanom razdelila 10.000 cvetličnih lončnic. V Občini Piran in JP Okolje se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali v akciji Pomlad 2006, čeprav vseh nismo uspeli ovekovečiti na fotografijah. Hvala prostovoljcem in prostovoljkam iz KS Sečovlje, TD Sečovlje, PG^ Sečovlje, KS Stmnjan, TD Strunjan, Ribiškega društva Strunjan, KS Nova vas, PGD Nova vas nad Dragonjo, KS Lucija, PGD Piran, Športnega in mladinskega centra Piran, Ribiškega in potapljaškega društva Piraj1’ društva Faros, Kulturnega in turističnega društva Čikole čakole, Hortikulturnega društva Portorož, Gostišča Verdi,Vrtnarije Ruzzier - Čeme, Vrtnarije Todorovič, Vrtnarije Moškon, Vrtnarstva Bordon, Dragici Meki*5 skupino občanov ter dmžinam Vuk iz Dragonje in Opara iz Sečovelj. Dokazali ste, da imate radi svoj kraj!