YU ISSN 0040-1978 ,ET0 XXXIV.. ST. 21 Ptuj, 4. junija 1981 CENA 6 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Priprave na volitve (stran 3) Akcija NNNP-81 (stran 5 in 6) Rešitev pridelka je v dognojevanju (stran 7) Novi dom do krajevnega praznika (stran 8) Predčasno izpolnili srednjeročni plan (stran 11) JANEZ ZEMLJARIC NA OBISKU V PTUJU Operativno, konkretno in umiiieno predsednik izvrSnega sveta slcu^Cine SR Slovenije JANEZ ZEMLJARIC je v petek, 29. maja obiskal podravsko regijo. Dopol- dne je imel v Mariboru razgovor o nekaterih aktualnih vprašanjih razvoja in organiziranosti Elektro gospodarstva Slovenije. Tu je bilo med drugim ugotovljeno, da se slovenske možnosti za pridobivanje energije počasi izčrpavajo, zlasti Se, Icer je bilo treba nekatere predvide- ne vire pridobivanja opustiti zaradi varovanja okolja. To dejstvo nare- kuje potrebo, da Slovenija vlaga v elektroenergetske objekte tudi v drugih republikah, vendar je pri sovlaganjih treba zagotoviti ka- kovostnejše dohodkovne odnose. Poudarili so tudi nujnost, da v Slo- veniji začnemo bolj varčevati z energijo, saj bi po ocenah nekaterih strokovnjakov lahko v Sloveniji prihranili okrog 30 odstotkov energije. Ob 12. uri pa je Janez Zemljarič s svojimi sodelavci obiskal Ptuj, kjer so v sejni dvorani na magistra- tu nadaljevali razgovor o proble- mih urejanja odnosov med občino Ptuj in Dravskimi elektrarnami Maribor kot investitorjem HE For- min in o vprašanjih gospodarskega razvoja ptujske občine. Z Janezom Zemljaričem so bili Se Jože Florjančič, podpredsednik re- publiškega izvrSnega sveta, Andrej Verbič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Marko Vrani- čar, predsednik republiškega komi- teja za energetiko, industrijo in gradbeništvo, predstavniki elektro gospodarstva Slovenije, dravskih elektrarn Maribor in vodilni pred- stavniki medobčinskih organov in organizacij f>odravske regije. Raz- govore je vodil Milan Kneževič, se- kretar medobčinskega sveta ZKS Maribor. Uvodoma je Martin Berden, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj gostom predstavil glavno proble- matiko, s katero se srečuje ptujsko gospodarstvo, uspehe, ki smo jih dosegli na posameznih področjih gospodarstva in družbenih dejav- nosti in uresničevanje načrtov za naslednje srednjeročno obdobje, ko bo zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja razvoj nekoliko po- časnejši. Franjo Gnilšek, glavni direktor TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo je predsednika izvršnega sveta Slove- nije seznanil s trenutnim položajem v TGA Kidričevo in z možnostmi nadaljnjega razvoja v okviru SOZD Unial. (O tem podrobneje poročamo v posebnem sestavku na 2. strani.) Glede problemov urejanja odno- sov med občino Ptuj in investitor- jem HE Formin je predsednik izvršnega sveta SO Ptuj Martin Berden že uvodoma opozoril na naslednje še nerešene probleme: Zaradi znižanja podtalnice nizvodno od jezu v Markovcih je 256 gospodinjstev ostalo brez vode, zato je nujno čimprej zgraditi vo- dovod. Pomanjkanje vode je še zlasti kritično za napajanje živine v sušnih obdobjih. Dvig podtalnice za okrog pol metra levo od zbirnega jezera je povzročil prebivalstvu težke probleme, ker je voda zalila kletne prostore, ki so neuporabni. Rešitev je v zgraditvi drenažnega kanala. Zgraditi je bilo treba čistilno na- pravo, ki je Ptuj, če ne bi gradili HE Formin, še kakih 15 let ne bi potreboval. Čistilna naprava še ne deluje, stroški vzdrževanja pa bodo izredno visoki, kar bo vplivalo na višjo ceno vode. Probleme prebivalstva na tem območju so Se podrobneje prikazali predstavniki krajevnih skupnosti Markovci, Budina—Brstje in Spuh- Ija, ki so sodelovali na razgovoru. Svoje stališče so povedali tudi predstavniki Dravskih elektrarn Maribor in Elektro gospodarstva Slovenije. Priznali so, da je gradnja hidro elektrarne Formin močno posegla v okolje in povzročila izjemne probleme, ki jih ob zbira- nju dokumentacije za investicijo ni bilo moč predvideti. Toda investici- ja je končana, denar za investicijo je bil porabljen in je ena od redkih investicij pri nas, ki ni bila prekora- čena. Dodatnih sredstev investitor nima. Od začetka obratovanja je HE Formin proizvedla 1,6 mili- jarde kilovatnih ur električne energije, za kar so dobili 30 milijo- nov din, stroški za odpravo nakazanih problemov pa bi znašali od 150 do 200 milijonov dinarjev. Na predlog predsednika Janeza Zemljariča so se dogovorili, da bosta izvršni svet SO Ptuj in Drav- ske elektrarne Maribor imenovala skupno arbitražno komisijo, ki naj s pomočjo strokovnjakov in ustrez- nih institutov podrobneje ugotovi posledice posega v prostor, ovred- noti stroške za odpravo teh posle- dic in napravi program do kdaj bo moč zagotoviti potrebna sredstva. Vedeti moramo, da trenutno denar- ja ni, zato bo moč le na podlagi ovrednotenega programa začeti z načrtnim združevanjem potrebnih sredstev v okviru interesne skup- nosti za elektro gospodarstvo Slovenije. „Ta primer je tudi dobra lekcija vsem načrtovalcem v bodo- če, da bodo znali oceniti na kaj vse je treba računati ob investicijah, ki so povezane s posegom v prostor" je ob koncu poudaril Janez Zemlja- rič. Na popoldanskem razgovoru o konkretnih razvojnih programih s področja agroživilstva na območju podravske regije, so sodelovali še Ivo Marenk, predsednik re- publiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pred- stavniki kmetijskih delovnih or- ganizacij, šolstva, banke, med- občinske gospodarske zbornice in drugi. Janezu Zemljariču in njegovim sodelavcem so kmetijsko proble- matiko Podravja in še posebej ptuj- ske občine predstavili: Branko Gor- jup, Miran Glušič, Zvonka Kneže- vičeva, Milan Longhino, Stane Ga- vez (direktor Tima Maribor), Vla- dimir Vrečko, Maks Antolič iz Ormoža, predsednik mariborske občinske skupščine, direktor KB Maribor, predstojnik višje agronomske šole Maribor in drugi. Na nakazane probleme in vpraša- nja sta odgovarjala Ivo Marenk in Janez Zemljarič. (Povzetek njunih odgovorov in stališč objavljamo na 7. strani.) Ob koncu je Janez Zemljarič zlasti poudaril, da je bil od zadnje- ga posveta pri Lenartu, v začetku februarja letos, v podravski regiji dosežen na področju kmetijstva vi- den napredek, viden premik v načrtih razvoja kmetijstva. Ti na- črti so realni in morajo imeti pred- nost, zato od njih ne smemo odstopati, temveč se moramo dosledno bojevati za njihovo uresničitev. Ce jih ne bomo uresničili, ne bo hrane in nam bo še mnogo težje tudi na drugih področ- jih dejavnosti. FF V sejni sobi na magistratu v Ptuju od leve: Jože Florjančič, Andrej Verbič, Janez Zemljarič, Martin Berden in Milan Kneževič Foto: M. Ozmec Janez Zemljarič: »Ni odstopanj od teh projektov« Foto: M. Ozmec Prva ocena akcije NNNP 81 v ptujski občini s sobotnimi sklepnimi akti- vnostmi v okviru akcije NNN P 81, smo v ptujski občini zaključili več niesečne priprave in delo na področju usposabljanja za potre- be splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V letošnjo akcijo smo šli obogateni s spo- 2nanjyn izkušnjami iz akcije v Po prvih in splošnih ocenah je ?kcija dosegla svoj namen. Akciia 15 P.rinesla praktične izkušme, ki ^'jih delovni ljudje in občani s Pndom uporabili v danih situaci- i^h. Milan Cuček. sekretar ob- vmske konference SZDL Ptuj je o 'Zvedenih aktivnostih v letošnjih predpostavkah akcije med osta- "tn povedal: tej akciji, posebej v za- ključnih aktivnostih, se je tudi 'dokazala frontna sestava sociali- stične zveze, ko smo uspeli us- •^jaditi in povezati vse strukture v {X)sameznih krajevnih ^kupnosti, pa tudi na nivoju ob- line. Vključevanje ostalih struk- tur v akcijo: občinskih družbeno- političnih organizacij, občinskega ^taba civilne zaščite, teritorialne Obrambe, oddelka za ljudsko ob- ■"^{Tibo, je dokazalo pravilnost ši- ■^^kega snovanja aktivnosti. .Razveseljivo je, da seje v same ^^tivnosti vključevalo veliko šte- ilp delovnih ljudi in občanov, ki m v družbenih otganiz;u ; ah ■n društvih, .si cca iziranšh "er- S^nizaciiah in - ; načrtov-ne akcije potekale usklajeno in na mnogo višji ravni kot v letu 1979. Dokončne analize praktičnih ak- tivnosti v letošnji vaji, ne moremo še dati, rok za izdelavo ocene je 3. junij in velja za krajevne sku- pnosti. S pomočjo Konkretnih analiz izvedenih aktivnosti, ki so jih pripravile strokovne skupine za posamezne predpostavke in ostalih ocen, bomo lahko že v kratkem podali celovito oceno in prepričan sem. da bo le-ta /dala nove predloge za bodoče akti- vnosti pri krepitvi in podružblja- mu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Posebej rhoramo poudariti, da bi takšno pripravljenost in anga- žiranje morafi izkazovati pri vseh ostalih akcijah. To kontinuiteto moramo še naprej razvijati m dopolnjevati.« MG 0RM02 Z organiziranos^o niso zadovoljni Ormoški komunisti so v zadnjem času namenili precejšnjo pozor- nost uresničevanju družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu, po- sebno v zasebnem sektorju. Pogovori s kmetovalci kooperanti so po- kazali. da le-ti niso zadovoljni s sedanjo organiziranostjo. Povezani so v enotno temeljno organizacijo kooperantov, ta pa ima svoje enote v posameznih krajevnih skupnostih. Največ negodovanja in ocen o ne- sposobnem vodstvu je bilo izrečenih zaradi pomanjkljive in prepočasne dobave gnojil in zaščitnih sredstev, pa tudi pri plasmaju živine je precej težav. Kmetje pa ob tem ne upoštevajo, da za vse te zastoje in nepra- vilnosti ni krivo le vodstvo temeljne organizacije, ampak gre tu za neurejene razmere v širši družbi. Člani ormoškega občinskega komiteja zveze komunistov ocenju- jejo, da prihaja zaradi tega do zaostrenih odnosov med zasebnim in družbenim sektorjem kmetijstva, ki nima takih težav, ali pa jih ima v precej manjši meri kot zasebni sektor. Vendar ti problemi niso edini, ki težijo kmete kooperante. Lastni organizaciji očitajo kaj šibko samoupravo, saj se organi ne sestajajo in ne opravljajo svojih dolžnosti tako kot so se dogovorili. Kmetje so opozorili na nekatere nepravilnosti, ki jih je treba raziskati in poiskati krivce za takšna ravnanja. Navedemo naj samo primer umetnih gpojil, name- njenih za setev sladkorne pese na 500 hektarih. Kupili so jih dovolj, ker pa setveni plan ni bil dosežen, bi morala gnojila ostati. Pa jih ni in ne vedo, kam so se izgubila. Po drugi strani pa gnojil za druge setvene površine ni bilo dovolj. Seveda je to povzročilo med kmeti ogorčenje in prav je, da take stvari raziščejo. Komunisti v temeljni organizaciji kooperantov morajo v tem času na zahtevo komiteja OK ZKS Ormož pričeti s pogovori, kakšno orga- nizacijo želijo, če sedanja ni ustrezna. V iskanju novih oblik organizi- ranosti pa si morajo prizadevati za takšno, ki bo organizacijo pridelave in celotno poslovanje približala združenemu kmetu. Zaradi prenizkega vrednotenja kmetijskega dela odhajajo ljudje ne le iz zasebnih kmetij, temveč tudi iz družbenega kmetijskega sektorja. Zato se je treba ob novi organiziranosti kmetov zamisliti tudi nad tem vprašanjem in se zavzeti za večjo stimulacijo kmetijskih delavcev. N. Dobljekar SEJE ZBOROV SO PTUJ Kritičen odnos do pojavov Prejšnji teden so se na ločenih sejah sestali zbori skupščine občine Ptuj, 26. maja družbenopolitični zbor, 28. maja pa dopoldne pa Se zbor združenega dela. Glavna tema razprave na vseh treh sejah so bila poročila o delu v letu 1980 Postaje milice Ptuj, Občinskega sodnika za prekrške Ptuj, Javnega pravo- branilstva Ptuj, Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ptuj in Sodišča združenega dela Maribor. Že prejšnje razprave v odborih posameznih zborov in v delega- cijah, predvsem pa v organih ob- činskih družbenopolitičnih orga- nizacij so prispevale h kakovost- nejši razpravi in k sprejemu stališč na sejah zbora. Predvsem se je to odražalo v sklepih družbenopoliti- čnega zbora, ki sta jih ostala dva zbora v celoti sprejela in sprejela Se nekatere dodatne sklepe. Stali- šča in sklepi zborov se nanašajo predvsem na naslednje naloge: Delegacije in samoupravni or- gani v organizacijah- združenega dela in v krajevnih skupnostih so dolžni razpravljati o poročilih pravosodnih organov in zavzeti kritični odnos do pojavov, ki jih nakazujejo poročila in nanje opozarjajo. Delavski sveti in orga- ni samoupravnih delavskih kontrol morajo, vsak s svojega področja, obravnavati razne odklone in družbeno škodljive pojave, ob tem pa podvzeti ukrepe za izboljšanje stanja, odpravo konfliktov in družbeno škodljivih prestopkov. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela pa sta Se predlagala, da javno razpravo o osnutku resolucije III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije povežejo v OZD in v KS s poroči- lom o delu družbenega pravo- branilca samoupravljanja in sodi- šča zdru.*enega dela z oceno kon- kretne problematike v lastnem okolju. Vse pravosodne in druge organe so v sklepih tudi zadolžili, da v bo- doče sproti obveščajo izvršni svet in zbore skupščine o devijantnih pojavih na območju občine Ptuj, da bodo tako delegati sproti obve- ščeni o nepravilnostih in družbenih škodljivostih, saj bodo zbori lahko le tako sproti podvzemali ukrepe za preprečitev družbeno škodljivih pojavov in da bodo vsi družbeno- politični in samoupravni dejavniki vključeni v preventivno dejavnost. Utemeljeno kritične in ustvar- jalno spodbudne so bile razprave tudi o drugih točkah dnevnega reda, zlasti v zvezi z družbenim dogovorom o načinu zagotavljanja in usmeritvi družbenih sredstev za nadomeščanje dela drobnoprodaj- nih cen osnovnih živil v letu 1981 ter k dopolnilu k družbenemu dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe. Srž vse razprave je bila v tem, da s takimi dogovori pospešujemo potroSnjo, za pridelovanje več hrane pa nam denarja zmanjkuje. FF Izreden odziv občanov NNNP 81 V ORMOŠKI OBČINI Glavna značilnost zaključnih aktivnosti v akciji Nič nas ne sme presenetiti v ormoški občinije izreden odziv občanov, velika zapanost m odlično vzdušje pri izvedbi planiranih aktivnosti. Te so potekale ves mesec maj, z največjo intenzivnostjo pa zadnji teden in v soboto 30. maja. V ormoški občini so želeli v letošnji akciji očistiti okolje, usposobiti vsa vodna zajetja, popraviti in gramozirati vaške ceste, evidentirati m usposobiti orodje za obrtno dejavnost, krušne peči, pregledati m od- straniti pomanjkljivosti dimnih naprav ter preveriti mobilizacijsko sposobnost. Aktivnosti so planirali za vsako krajevno skupnost in vaški svet posebej ter tako uspeli zajeti vse posebnosti posameznih krajev. Izvedba nalog je pričakovanja celo presegla.-Družine so očistile svoja podstrešja, kleti, dvorišča, podobno so opravili delavci v organi- zacijan združenega dela. v soboto pa so s skupno akcijo očistili površine skupnega pomena in rabe — pri tem so občani sodelovali s prostovoljnim delom, zasebniki in delovni kolektivi pa s številno mehanizacijo. V akcijo so vključili vse občane, od najmlajših do najstarejših — vsak je po svojih močen prispeval k uspehu akcije Veliko njih jc izrazilo zeljo, da bi psebej obeleži. Solidarnost ob elementarnih nesrečah je le del 'alistične solidarnosti narixlov m narodnosti j^^8v)slavije, ki je z.aradi svoje narave in obsega še 'J 'zraziia. ^etL ''.'"^'^'"^^'^"''^arnostjo m zbranimi finančnimi elem ' drugimi oblikami pomoči ob preteklih dpl ^"^arnih nesrečah smo uspešno odpravili večji jijihovih pt>sledic. Z eno največjih solidarnostnih Wn i'" ^ p^^ebnimi prispevki smo v Sloveniji iz- "'11 dosedanje obveznosti do republike Črne gore in tako pri.spcvali k pi»spešeni obnovi potresnega območja. Pra\ tako je prišla njtša pomoč do izraza ob potresu valž-irskem mestu EI AsnammvJužni Italiji. Ob nenehnih poplavah v vegem delu slov enskih občin, neurju v se\emo-\zhodni Sloveniji, žledu v Brkinih in drugih nesrečah smossolidamiostjonaših delovnih ljudi ter s sistemskimi sredstvi solidarnosti uspeli odpravili posledice škode teh nesreč. V ta namen je bilovletu 1980 oziroma začetku 1981. leta dodeljenih okoli 269 miodin prizadetim občinam. M krati pa moramo biti ob tej priložnosti še bolj pozorni do uresničevanja solidarnosti in vzaje- mnosti \ konkretnih življenjskih in delovnih okoljih, še posebej ob sedanjih zaostrenih družbenoeko- nomskih razmerah, kako se u odraža v naših med- sebojnih odnosih. \ skrbi za zagotavljanje socialne varnosti slehernega delavca in občana. tednu bodo stekle že ustaljene solidarnostne akti\ nosti. Rdeči križ Slovenijeje že 28. maja izvedel veliko slovensko akcijo zbiranja oblačil, obutve, posteljnine, šotorov. 4. junij — dan krvodajalcev sovpada s tednom solidarnosti. Tekla bo akcija zbiranja .solidarnostnih sredstev s prodajo znamkic >oridarnosti kot tudi vseh drugih prispevkov obča- nov in delovnih ljudi kol so opredeljeni v samem Zakonu o oblikovanju sredstev solidarnosti. V občinah. KS. posameznih družbenih organi- zacijah in skupnostih b(xlo tudi letos oblikovali svoje programe aktivnosti v tem tednu. Zato pozi- vamo delovne ljudi in občane, družbene organiza- cije m društva. OZD m K S. družbenopolitične in samouprav ne skupnosti, da se tudi letos prizadevno organizirajo in sodelujejo \ teh aktivnostih. Zaradi nenehne ogroženosti pred novimi ne- srečami in stalne pripravljenosti dajemo ob letoš- njem obeleževanju tedna solidarnosti povdarek predvsem prizadevanjem za nadaljnje izboljšanje pripravljenosti, organiziranosti in usposobljenosti za nudenje učinkovite pomoči prizadetim obm(.)č- jem takrat ko je ta potrebna, kompleksnemu zava- rovanju vse kmetijske proizvodnje pred naravnimi nesrečami ter izpopolnjevanju sistema solidarnos- tnega oblikovanja in zagotavljanja sredstev za od- pravo posledic elementarnih nesreč. Pozivamo občinske organiz.acije Socialistične zveze in vanjo vključene družbenopolitične in družbene organizacije, ob sodelovanju strokovnih institucij, ki delujejo na teh področjih, da se vključijo v ta prizadevanja /-n boljšo pripravljenost in učin- kovitejšo organiziranost na teh področjih. Tako bomo tudi ob tej priložnosti ponovno pt>trdili našo enotnost in trdnost v prizadevanjih za nadaljnje razvijanje M)lidarnosti in vzajemnosti ter sociali- stičnega humanizma — kot enega od temeljev za- gotavljanja MKialnc varnosti in celovitega vse- stranskega razvoja naše družbenopolitične sku- pnt>sti. PRFDSFDSTVO RK SZDL SLOVENIJE 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 4. junij 1981 - TEDNI|( Povzetki iz poročila o delu postaje milice Ptuj za leto 1980 Delo enot postaje milice Ptuj je temeljilo na dokumentih pred- stavniških organov in družbeno- političnih organizacij, strokovni usmeritvi republiškega sekretari- ata za notranje zadeve SR Slove- nije, temeljnih izhodiščih progra- ma UNZ Maribor, na letnem in tedenskih programih dela postaje milice in njenih oddelkov, ki so bili izdelani na osnovi ocen var- nostnih razmer v občini Ptuj. varstvo z usi avo dolo- cknk(;a rkda S področja varovanja z ustavo določenega reda smo obravnavali 26 verbalnih (besednih)deliklov s političnim obeležjem, 18 v letu 1979 in 15 v letu 1978. Ti podatki kažejo, da smo v letu 1980 tnlkrili več teh deliktov, zlasti v prvem petmesečnem obdobju. Od teh deliktov smo obravnavali štiri kazniva dejanja, šest prekrškov in v 16 primerih smo z osebami opravili le opozorilne razgovore. V letu 1980 smo zoper tri osebe podali kazenske ovadbe zaradi storitvejcaznivega dejanja po 157. členu kZ SFRJ, ki so žalile predsednika republike v času njegove hude bolezni, eno osebo, pa zaradi storitve kaznivega de- janja razširjanja neresničnih stvari o predsedniku republike. Obravnavali smo tudi pet prime- rov risanja kljukastih križev, ki so jih risali otroci po ulicah in zgradbah in pisanje sovražnih parol v dveh gostinskih lokalih. Storilce smo odkrili in zoper nje povzeli ustrezne preventivne in represivne ukrepe. V treh prime- rih je bil zasežen tisk politične emigracije z zelo tedencioznim prikazovanjem razmer v Jugosla- viji. Beležili smo več nezadovoljstev delavcev zaradi neurejenih do- hodkovnih odnosov, preslabe in- formiranosti delavcev in neuspele referendume v treh organizacijah združenega dela. Prav tako smo beležili nezadovoljstvo občanov v sedmih krajevnih skupnostih, v katerih varnostne razmere niso bile najboljše zaradi medseboj- nega obtoževanja posameznikov. O vseh teh relevantnih pojavih smo sproti obveščali občinsko politično vodstvo in skupno vse pojave sproti analizirali. Skozi vse leto smo tudi spremljali gospo- darske razmere v občini in ugo- tovili, da je v prvih devetih me- secih poslovalo z izgubami pet OZD. vloga delavcev orga- nov za notranje zadeve v sistemu splošne ljud- ske obrambe in družbe- ne samozaščite V letu 1980 so se vodji varnos- tnih okolišev vključevali tudi v delo komitejev za SLO in DS v KS. V letu 1980 so narekovale varnostne razmere, zaradi katerih je bilo večkrat aktivirana narodna zaščita, kot organizirana oblika najširšega uresničevanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in obča- nov na področju SLO in DS. V ta namen je bilo potrebno delovnega človeka in občana teoretično in praktično usposoboiti za opra- vljanje nalog na področju varo- vanja osebne varnosti ljudi in družbenega premoženja. Skozi več dnevne cikluse teoretičnega in praktičnega usposabljanja smo usposobili 962 ljudi za opravljanje navedenih nalog. Pripadniki narodne zaščite so imeli zelo pomembno vlogo pri varovanju družbenih objektov v prvem petmesečnem obdobju in pri spremljanju učencev prvih razredov osnovne šole na poti v šolo in domov in s tem bistveno pripomogli delavcem organov za notranje zadeve pri delnem iz- boljšanju varnostnih razmer na ptKlročju prometa. Pri tem želimo pohvaliti delovne ljudi in občane iz KS Gorišnica, Markovci, Haj- dina, Kidričevo in Cirkovce, ki so zelo dosledno opravljali naloge kot pripadniki narodne zaščite ter učitelje osnovnih šol Hajdina in Cirkovce, ki so dali velik prispe- vek k boljši varnosti učencev. Med rednim opravljanjem na- log smo posvetili veliko ča.sa za izvajanje strokovnih nadzorov in nudenju ptimoči osebju, ki opra- vljajo naloge varovanja družbe- nega premoženja v ptisameznih institucijah, opravili smo blizu 1.300 nadzorov pretežno v noč- nem času. Pri nadzorih smo ugo- tovili 45 kršitev delovnih obve- /.nt).sli. Največ smo našli siiij^. oseb pri opravljanju nalog ali so spali, v nekaj primerih pa sploh niso prišli na delo. O kršitvah de- lovnih obveznosti smo sproti ob- veščali samoupravne organe v OZD ter komite za SLO in DS SO Ptuj. V nekaterih OZD niso na naša poročila sploh reagirali in podvzemali nobenih ukrepov, čeprav jim to nalaga pravilnik o zavarovanju premoženja v OZD. drugih samoupravnih organiza- cijah in skupnostih ter državnih organih. V bodoče bomo temu proble- mu posvetili še več pozornosti vsekakor pa se bodo morale več vključevali nad izvajanjem stro- kovnega nadzora odgovorne ose- be v OZD. predvsem ob sobotah popoldan ter ob nedeljah in dr- žavnih praznikih, da bo družbeno premoženje resnično dobro za- varovano. Omeniti pa moramo, da seje v nekaterih ()ZD stanje le premaknilo naprej, saj varujejo premoženje za lo strokovno usposobljeni in fizično sposobni ljudje iz DO Varnost. Na novo smo uspt)sobili 60 oseb za varo- vanje družbenega premoženja. Na podlagi odredb sodnikov za prekrške smo opravili 23 hišnih preiskav in preiskav drugih pio- storov in našli pri občanih na- slednje strelno in hladno orožje. Zasegli smo dve vojaški puški, 4 malokaliberske puške, 4 prede- lane zračne puške v M K P in devet ostalega strelnega orožja, 283 raznih nabojev, 34 raket za pišto- le, 112 netilk in tri bodala. Na tem pi^dročju dela smo imeli v letu 1980 manj uspehov kot v letu 1979. čeprav vemo, daje na terenu veliko neprijavljenega orožja, zlasti pri osebah, ki se ukvarjajo z nezakonitim lovom. gibanje gospodarske in splošne kriminalitete Med opravljanjem nalog smo zaznali za 38 kaznivih dejanj. V letih 1978 (81) in 1979 (96 KD). kar nam sicer kaže, da so ta ka- zniva dejanja, ki predstavljajo precejšnjo družbeno nevarnost, v upadanju. Toda moramo takoj osvetliti primer, zakaj smo v letu 1980 obravnavali manjše število tovrstnih kaznivih dejanj. V letu 1980 smo bili obremenjeni z dru- gimi nalogami v prvem polletju in da smo obravnavali mnogo bolj zapletene tovrstna kazniva deja- nja. zaradi katerih pa je nastala mnogo večja družbena škoda kot v letu 1978 ali 1979. Naša sprem- ljanja negativnih pojavov in ana- lize nam kažejo, da so se v neka- terih OZD začele pojavljati hujše oblike tovrstnega kriminala, za- radi katerih so bili delavci precej oškodovani, zato se bmo v pri- hodnje še bolj angažirali za od- krivanje teh dejanj. V nekaterih OZD so posamezniki dalj časa odtujevali družbeno premoženje, pa notranje kontrole niso ničesar storile. Potrebno bo slehernemu delovnemu človeku povedali, kaj predstavlja tako odtujevanje pre- moženja. da bo še bolj spremljal te pojave in nanje reagiral. Smo v obdobju v katerem naj bi se vsak delavec oziroma delovni človek maksimalno angažiral pri uresni- čevanju stabilizacijskih ukrepov, posamezniki pa na škodo delav- cev odtujujejo družbeno premo- ženje ali zlorabljajo svoje uradne položaje na škodo družbenega premoženja. splošna kriminaliteta V letu 1980 smo obravnavali na območju občine 972 K D ali za 9.25 % več kot v letu 1979. Najbolj so nam porasla kazniva dejanja na pt)dročju družbenega in zasebne- ga premoženja. S poglavja zoper družbeno in zasebno premoženje smo obravnavali 445 kaznivih dejanj ali 123 več kol v letu 1979. Uspešno smo raziskali 69.95 %. KD zoper družb, in zasebno pre- moženje. ki so nam najbolj po- rastla. smo uspešneje raziskovali za 6.06 % kol v letu 1979. Pove- čalo se je število kaznivih dejanj vlomnih lativin v zgradbe šol, gostinskih lokalov, stanovanjske hiše, avtomobile, kletne prostore v Kvedrovi ulici, CM D, Ziherlovi ploščadi, delovne siroje na ob- močju KS Polenšak in KS Dolena. Prav tako so se nam povečale žepne tatvine na avtobusni po- staji. tatvine iz ženskih torbic v trgovinah in čakalnicah zdrav- stvenih usianov. Kol nova oblika Icriminala so na našem območju vlomi v avtobuse, ki so puščeni brez nadzorstva na podeželju. Storilci razbijajo kasete in odna- šajo denar. Povečano je šlevilo kaznivih dejanj tatvin gradbene- ga materiala in orodja ter naftnih derivatov na gradbiščih (delovni siroji na gradbišču — regulacije reke Polskave na Selah. meliora- cije na območju KS Polenšak). kjer ni bilo poskrbljeno za zava- rovanje družbenega premoženja. Večkrat je prihajalo do uničenja družbenega premoženja zaradi nc\>dgovornega obnašanja odgo- vornih delavcev (pr.: zamrznitev vode v blokih 14 kmetijskih trak- torjev v T rnovski vasi, iid ). mladinska kriminalite- la V letu 1978 smo obravnavali 168 kaznivih dejanj, kalereje iz- vršilo 197 mladoletnih oseb, v letu 1979 smo obravnavali 144 kazni- vih dejanj, ki so jih izvršili mla- doletniki (113) in otroci (39). V letu 1980 smo obravnavali 184 kaznivih dejanj, ki so jih storili 157 mladoletniki od 14-18 let starosti in 137 otrok starih izpod 14 let. Prav mladoletne osebe so storile največ vlomnih latvin v zgradbe osnovnih šol, stanovanjske hiše, gostinske lokale in vikend hišice, vlome v avtomobile in kletne prostore pa so izvrševali mlajši polnoleiniki med 18-21-tim letom starosti. Nekaj teh mladoletnih o.seb je izvršilo ludi več kot deset vlomov in v skupinah treh ali več mladoletnikov. Mnogi izmed njih so že povratniki in bili v vzgojnih zavodih. Problemov z razširja- njem mamil nismo beležili. 1 ovarišice delegatke in delegati prosim vas. da ocenile stanje mladinske kriminalitete, ki nika- kor ni zadovoljivo, rekli bi lahko, da je zelo zaskrbljujoča. Imamo vse preveč zapopadenih mladin- cev pod kriminal. Potrebno bo •sprejeti ustrezne ukrepe za pre- prečevanje nara.ščanja mladinske kriminalitete in zadolžili vse sub- jeklivne.sile. ki .so kakor koli pri- stojne za reševanje teh proble- mov. Menimo, da niso samo de- lavci skupnosti socialnega skrbstva (čeprav li so največkrat) in organov za notranje zadeve pristojni za pravilno vzgojo mla- dine. obravnavani dogodki V letu 1980 smo obravnavali 32 požarov, od teh tri v družbenem sektorju. V družbenem premože- nju zaradi požarov nismo beležili večje družbene škode. Zgorelo je največ gospodarskih poslopij in dotrajanih stanovanjskih hiš. Vzroki so bili igranje otrok z vži- galicami, udarci strele, dotrajane dimnovodne naprave in električ- na inštalacija. Da ne bi v prihod- nje prihajalo do češčih požarov predlagam, da se v krajevnih skupnostih ustanovijo skupine strokovnjakov (električarji, gasil- ci. dimnikarji), ki bi lahko pogle- dali na podeželju starejše zgrad- be. v katerih živijo zlasti starejši ljudje in pregledajo dotrajanost teh naprav. Večkrat prihaja do požarov tudi zaradi nestrokovno 'napeljane električne instalacije, zaradi katere bi lahko prišlo do hujših posledic. Obravnavali smo 31 samomo- rov ali 12 več kot v letu 1979. Med temi osebami so bile tudi mlado- letne osebe. Na splošno se za sa- momor odločajo še relativno mladi ljudje. Vzroki zaradi kate- rih se odločajo osebe za storitev samomorov so prekomerno uži- vanje alkohola, hujše bolezni, osamljeno življenje, sovraštvo med zakonskimi partnerji. Precej zaskrbljujoče je stanje delovnih nezgod v OZD (npr. DO Agis. TGA. Olga Meglic. Gradbeni- štvo). To so pojavi, ki ne samo zapustijo fizičnih in psihičnih posledic, temveč socialne in eko- nomske. Do delovnih nezgod prihaja zaradi neupoštevanja ukrepov varstva pri delu (slaba delovna disciplina), opuščanje varnostnih ukrepov, odrejanje na dela za to strokovno usposoblje- nih ljudi. itd. V nekaterih OZD še vedno ne prijavljajo delovnih ne- zgod v skladu z določbami zakona o varstvu pri delu. kar nam potem daje mnogo več dela. da lahko ugotovimo vzroke nezgod. varovanje javnega reda in miru Že od leta 1975 dalje opažamo vsako leto trend upadanja klasič- nih kršitev javnega reda in mir'i. Sodnikom za prekrške smo podali 1034 predlogov zoper 1175 oseb. ki so storile 1219 prekrškov. V letu 1979 smo podali 1066 predlogov zoper 1365 kršiteljev, ki so storili 144! prekrškov, v letu 1978 pa smo podali 1157 predlogov zoper 1504 kršitelje, ki so storili 1502 prekrška. Največ kršitev še je ve- dno v gostinskih lokalih in nato v stanovanjih. Beležili smo tudi devet primerov, ko so kršitelji povratniki storili več kršitev, zato smo Jih ovadili javnemu tožilstvu /aradi nasilništva. v petih pri- merih smo beležili organizirane skupine, ki so izzvale ma.sovne pretepe in poškodovale ljudi ter premoženje. Pri opravljanju na- log smo opravili 428 intervencij ob kršitvah javnega reda in miru. Ta podatek je vsekakor vzpodbuden napram v letu 1979, ko smo opravili 652 intervencij. v go- stinskih lokalih smo opravili 147 intervencij, v stanovanjskih pa 237. Precej so se zmanjšale inter- vencije v gostinskih lokalih. Za- radi hujših kršitev smo pridržali do iztreznitve 170 oseb. v nekaj primerih so bile osebe tako močno vinjene, da smo jih zaradi bojazni zastrupitve z alkoholom zapeljali v bolnico, nekaj pa tudi domov, če ni bilo bojazni, da bi s kršitvijo nadaljevali doma. Lažjih kršitev javnega reda in miru, ki so se do- gajale med družinskimi člani, če niso bili ogroženi oziroma moteni otroci, starejše osebe in sosede nismo prijavljali sodnikom za prekrške, ampak prizadete osebe napotili na poravnalne svete v KS ali sodišče, kjer naj bi rešili ta nesoglasja. Na zahtevo .sodišč, sodnikov za prekrške in upravnih organov smo opravili privedbe 337 o.seb. Še vedno nam predstavljajo ta opravila veliko težav, saj moramo nekatere osebe iskati večkrat, ker se izmikajo pregonu, kar tudi po- vzroča. večje materialne stroške zaradi večje uporabe goriva. Opravili smo tudi 1535 preverk na zahtevo raznih organov, zakar je bilo vloženih veliko ur dela. prometna varnost Stanje varnosti cestnega pro- meta se je na območju občine iz- boljšalo, če pogledamo posledice, ki so nastale v prometnih nezgo- dah in če upoštevamo število po- rasta voznikov in motornih vozil. Na območju občine smo obra- vnavali skupno z miličniki postaje prometne milice Maribor 342 prometnih nezgod, v katerih je umrlo 26 udeležencev hudo tele- sno poškodovanih 83 oseb, lažje telesno poškodovanih 293 oseb. v letu 1979 smo obravnavali 345 prometnih nezgod, v katerih je izgubilo življenje 31 oseb. 285 pa lažje telesno poškodovanih. Pri nezgodah je nastala v letu 1980 materialne škode (6.534.350) v letu 1979 pa 6.987.100 din. Ni- mamo pa podatkov o škodi, ki je nastala pri prometnih nezgodah z manj.šo materialno škodo izpod 20.000. din oziroma tistih, katere smo odstopili sodnikom za pre- krške. Prometne nezgode .so nam po- rastle na mestnih ulicah v Ptuju ter lokalnih cestah na območju od- delka milice Gorišnica. Ugota- vljamo. da je precej nezgod na- stalo zaradi neustrezne ali po- manjkljive prometne signalizaci- je. zato predlagamo, da komisije za urejanje prometa v KS pregle- dajo vse ulice in lokalne ceste ter predlaeajo ustrezne rešitve. Najčešči so bili povzročitelji prometnih nezgt»d vozniki oseb- nih avtomobilov, ki so tudi naj- številnejši v prometu (173). ko- lesarji (41). vozniki koles z moto- rjem (44). vozniki tovornih avto- mobilov (30). kmetijskih trakto- rjev (20). pešci (20) itd. Najbolj je p<.)rastel prcKent povzročiteljev med vozniki kmetijskih trakto- rjev. Najpogostejši vzrok prometnih nezgod je bila neprimerna hitrost na drugem mestu alkoholizira- nost(vleu 1979 na četrtem mestu), kot posredni vzrok, nato nepravil- no prehitevanje, izsiljevanje prednosti, itd. Če pogledamo po- datke. daje vinjenost kot posredni vzrok prometnih nezgod prišlo iz četretega na drugo mesto in šte- vilo ugotovljenih vinjenih vozni- kov. se moramo nad temi podatki resno ustaviti in razmišljati kam to vodi. V letu 1980 smo podali zaradi hujših kršitev cestno prometnih predpisov 3561 predlogov. V letu 1979 pa 3046. To je vsekakor pri- pisati večji aktivnosti naših de- lavcev na področju prometa ter načrtnemu delu. glede na trenu- tne varnostne razmere. Na našem območju so opravljali nadzorstvo cestnega prometa miličniki PPM Maribor, PM Ormož in OM Pra- gersko. ki so poslali 1.187 pred- logov sodniku za prekrške. Tako je bilo podanih 4.748 predlogov zaradi hujših kršitev cestno pro- metnih predpisov. Na kraju storitve prekrška smo izrekli denarno kazen 5.929 ose- bam v višini 578.530.— din, v letu 1979 pa 4.147 osebam v višini 349.400 din. Prav tako smo izrekli 319 osebam denarno kazen v vi- šini 159.500 din, ker so vozili v času prepovedi vožnje z motor- nimi vozili. Tu nimamo podatkov, kolikemu številu oseb so izrekli denarno kazen miličniki iz že omenjenih enot in ZEM RSNZ. Z vsemi subjektivnimi silami, ki so dolžne dati kakršen koli pri- spevek za izboljšanje varnosti cestnega prometa bomo morali v prihodnje vložiti največji napor, da nam ne bodo na cestah pod iločevino umirale osebe. Pohva- iti moramo za aktivnosti pred- stavnike lokalnih sredstev obve- ščanja, ki so pravočasno in zelo objektivno poročali v vseh težjih pojavih na območju naše občine in s tem dali velik prispevek na področju preventivnega delova- ■nja. V bodoče bomo morali te dejavnike še bolj vključevati v področje tega dela. Še vedno nam preveč umirajo starejši ljudje na odseku magi- stralne ceste Slovenja vas—Ma- celj. Cesta od Hajdine je rezervi- rana za promet z motornimi vo- zili, čeprav po konstrukciji za to pogojev ne izpolnjuje. Vozniki, ki ni.so domačini se ravnajo po pro- metnih znakih, in drugih okoli- ščin ne upoštevajo. To bi morali upoštevati domačini. Prav zaradi preslabega samoza.ščitnega delo- vanja oz. ravnanja posamezna prihaja do najhujših pi)s|eH''* Komiteje za SLO m DS v g Hajdina, Videm prt Ptuju Podlehnik ter KS Ivan Spolen,'! prosimo, da izvedejo čim^ predavanja iz varnosti cestng^ prometa, za starej.še ljudi, osj,^ vne šole pa za učence, da bi k!" čim bolj poučeni, kako seobn^jj ob tako prometni poti. '' žalitve miličnikov p^, opravijanju nalog V letu 1980 smo beležili dv napada na miličnike pri oprj vljanju nalog in dve kaznivi d^ janji preprečitve uradnega dejj nja uradni osebi. Pri napadih bili trije miličniki lahko telesu^ poškodovani. V 115 primerih j^! bili miličniki žaljeni z besedam, pri opravljanju nalog. Največkrai so jih žalili vinjeni vozniki, kij^ morali oddati začasno vozniška dovoljenje, zatem pri intervenci.- jah ali kršitvah javnega reda ij miru ter pri izrekih denarnih ka- zni. To je pričakovati tudi v prj, hodnje, ko bo nastopil v veljavo novi zakon o varnosti cestnega prometa, ki določa mnogo vijj^ kazenske sankcije. Prisilna sredstva so miličniki uporabili v 12 primerih. Trikrat je bil uporabljen službeni pes milice pri begu storilcev s kraja kazni, vega dejanja, dvakrat gumijevka in sedemkrat fizična sila pn vzpostavljanju javnega reda iJ miru. Prisilna sredstva so bila uporabljena povsem utemeljeno in v skladu z navodilom o uporabi prisilnih sredstev. Beležili smo šest pritožb zoper ukrepe milif. nikov. ki pa so bile neutemeljene. Sprejeli smo tudi več pritožb za- radi neukrepanja upravnih in drugih organov in smo jih izročili predstojnikom organov, zoper katere so bile pritožbe podane,saj ONZ nismo pristojni reševati la- kih pritožb, razen če ni podano kaznivo dejanje. varstvo okoua Pri opravljanju nalog smo be- ležili več kršitev osnaževanja okolja. To je prisotno na pode- želskih krajevnih skupnostih, kjer nimajo povsod urejenih odlaga- lišč odpadkov. Opažamo ob ro&h gozdov, rekah, potokih, zapušče- ne školjke avtomobilov, štedilni- ke in druge gospodinjske pred- mete. Ob magistralni cesti v Dra- žencih je večkrat močan smrad,ki izhaja iz čistilne naprave. Prav tako je močan smrad v KS Budi- na—Brstje. ki prihaja iz čistilnili naprav, katere niso v pogonu. V ta objekt so bila vložena velika družbena sredstva, objekt pa ne služi namenu, zaradi katerga je bil zgrajen. Posamezniki na različnih krajih kopljejo gramoz in uniču- jejo gozdne in poljske površine. Jam ne zasipavajo, ker predstavlja nevarnost za občane in divjad, ker je v jamah vedno voda. Ne bi smeli dovoljevati novih kopanj gramoza, oziroma zoper posa- meznike rigorozno ukrepati. Za v.se opuščene gramozne jame predlagamo, da se jih čimprej zasiplje in na le površine posadi kulture, ki bodo ustrezale okolju. S seje zbora združenega dela Delegati na 37. seji zbora združenega dela skup- ščine občine Ptuj so se sestali v četrtek 28. maja. Od 55 se je seje udeležilo 42 delegatov, trinajst delegacij in konferenc delegacij izostanka ni opravičilo. Poročila o delu pravosodnih organov so bila spre- jeta brez pravih pripomb prisotnih delegatov. Kljub temu pa je razprava bila. Odbor zbora je opozoril na vprašanja, zapisana v poročilu o ddu za leto 1979, ki še niso rešena, in predlagal, da povzetek poročil obravnavamo širše, torej v vseh sredinah, kjer je potrebno sprejeti ukrepe za izboljšanje stanja in te izvesti ne pa da prevečkrat samo ugotavljamo posle- dice. Predstavnik Postaje milice Ptuj je opozoril na gospodarsko kriminaliteto, kjer je prestopkov gotovo več kot pa jih odkrijemo, pojasnil pa tudi stanje na področju mladinske kriminalitete, točenja alkoholnih pijač med delovnim časom in vinjenim občanom, prometno varnost, kjer smrtne žrtve jemljemo vse preveč kot nujne, pr^avanja o prometni varnosti pa so običajno slabo obiskana. Občinski sodnik za prekrške je opozoril na pove- čano število voženj pod vplivom alkohola ter nedostojno vedenje do uradnih oseb, kjer je v največ primerih tudi prisoten alkohol. Predstavnica javnega pravobranilstva je med drugim predlagala, da podaljšamo pooblastilo za zastopanje samoupravnih interesnih skupnosti, družbeni pravobranilec samoupravljanja pa na primerih pokazal kje delamo največ najjak, oziroma kako bi morali delati na področju varovanja samou- pravnih pravic in družbene lastnine. Podoben uvod za razpravo je pripravil tudi predstavnik Sodišča združenega dela Maribor. Eden izmed delegatov je opozoril na izbin delovnega časa na šolah, saj je v zadnjem času veliko razprav o deljenem delovnem času oziroma pout tudi na predmetni stopnji. Odločitev je v roka) svetov staršev in posameznih Sol. Ob koncu obravnave poročil o delu pravosod«' organov v letu 1980 so delegati le-ta potrdili, sprejel stališča Izvršnega sveta, pobudo za širšo obravnavo pobudo za sprotno preverjanje stanja in ukrepanj« podaljšanje pooblastila javnemu pravobranilstvu 2 zastopanje SIS in predlagali, da občinski sindikalo svet prek kluba samoupravljalcev izpelje pomoč 2 delo samoupravnih kontrol. Prava razprava se je razvila ob obravnavi osnutfc odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanj sistema obrambe pred točo v obdobju 1981—1985 Delegata Kmetijske zadruge Ptuj in Mesokombinati Perutnina sta se strinjala s prizadevanji IzvrSnegi sveta, da najdemo možnosti pokrivanja stroškov tudrobna ocena o izve- denih aktivnostih bo izdelana že v kratkem. Praktični vidik takih in podobnih akcij je tudi tokrat prišel do izraza. MG Tehnične ekipe pričele z reševanjem izpod ruševin. Gasilske enote rešujejo osebe in arhivski material sodi.šča. foto: S. Kosi Enota civilne zaščite pri pregledu hidrantov , . ^ foto:L. Kotar USPEŠNA EVAKUACIJA UČENCEV Takoj fKJ potresu, ki so ga odigrali v ptujskih krajevnih skupnostih, sta dva avtobusa učencev — evakuirancev odpe- ljala proti Halozam. Prvi je •Speljal učence osnovne šole Tone Žnidarič v Zavrč, Cirkula- ne in v Leskovec. drugi pa učence osnovne šole Franc Osoj- nik v Pcxllehnik, Žetale in v Stoperce. V obeh avtobusih sta učence spremljali tovarišici, uspo.sobljeni za nudenje prve PtMTlOČi. Anka Osterman, ki je sprem- ljala potek akcije, je povedala, da so učenci varno prispeli k druži- nam. ki so jih sprejele pod svoje strehe do 13. ure, ko so se vrnili na svoje domove. V krajevnih .skupnostih so se na sprejem evakuirancev dobro pripravili, saj ni bilo družine, ki "i odklonila sodelovanje. Poleg so se pripravili tudi za sprejem materialnih dobrin, ki J'n je bilo treba razmestiti na predvidena mesta. -Akcija, ki je v celoti zelo dobro "spela, je dober preizkus pripra- vljenosti in usposobljenosti delo- vnih ljudi in občanov za sodelo- vanje v takih izrednih razmerah. Poleg tega pa so mladi izmenjali izkušnje o svojem življenju in delu. sklenili nova prijateljstva ter se dogovorili, da se bodo tudi v bodoče povezovali prek šol. Prav te so v akciji izkazale svojo pripravljenost za .sodelovanje in povezovanje mladih, saj so poleg .svojih predpostavk odigrale še predpostavko — sprejem evakui- rancev. Lepo vreme pa je prispe- valo svoj delež k akciji, saj sd se lahko ptujski učenci seznanili z življenjem in delom na kmetijah — povedali so. da se jim ne zdi prav nič lahko — poleg tega pa so spoznali prisrčno gostoljub-- nost haloških prebivalcev. N. Dobljekar Najprej sta učenca iz Ptuja pozdravila družino, ki ju je sprejela, potem pa sta sklenila prijateljstvo še s hišnim čuvajem. (Foto: Ciani) V treh minutah izpraznili šolo Delavci .šole Olga Meglic v Ptuju so na znak siren takoj ukrepali in pripravili vse potreb- no za delovanje šole v izrednih razmerah in takoj evakuirali učence, ki .so šolo izpraznili v treh minutah in desetih sekun- dah. Akcijo je vodil, štab za civilno za.šcito. takoj za tem naje bila že seja komiteja za splošni ljudski odpor in družbeno samo- zaščito na katerem .so (Kenili postopek in ugotovili, da imajo le štiri učence lažje ranjene in da ijm je potrebna prva pomoč. "Stab civilne zaščite je dal tudi poročilo o stanju .šolŠKe zgradbe IZ katerega je sledilo, da je poškodovana in da je potrebno učence takoj preseliti na so.sednje lokacije. Tako so se odločili, da bodo učence šestih, sedmih in osmih razredov umaknili v prostore doma krajanov v KS Olga Me- glič kjer so nadaljevali z aktiv- nostmi v streljanju z zračno puško, nudcnju prve pomoči, orientaciji po azimutu in v po- znavanju dogodkov iz NOB. Učenci od prvega do petega razreda pa so se nastanili pri svojih vrstnikih na Grajeni in tam nemoteno nadaljevali s po- ukom. V osnovni šoli Olga Meglic v Ptuju ocenjujejo, da je akcija odlično uspela m da so vsi ukrepi stekli pravočasno in po predvide- nem programu. mš NNNP - 81 V ORMOŠKI OBČINI Čiščenje okolja in ne samo to Zaključne aktivnosti v letošnji akciji Nič nas ne sme presenetiti so v ormoški občini izvedli v zadnjem tednu maja, osrednji del pa je bil v soboto 30. maja. Kot osnovno nalogo so si zastavili čiščenje okolja, saj so na ta način želeli olepšati okolje, odstraniti nepotrebno navlako, usposobiti nekatere makadamske ceste, vodna zajetja, kanale, brvi, skratka pripraviti vse pogoje za uspešno delo v vseh razmerah. Po tem, kar smo videh v soboto, lahko zatrdimo, da je akcija popolnoma uspela in celo presegla pričakovanja. Odziv občanov je bil izreden. To sta potrdila udeležba in rezuhat akcije. Okolje je očiščeno, vodna zajetja usposobljena brvi popravljene, makadamske ceste gramozirane, mobilizacija teritorialne obrambe, civilne zaščite, narodne zaSčite in štabov preverjena, dimne naprave pregledane in popravljene. Z aktivnostmi so praktično v vseh krajevnih skupnostih pričeli že 25. maja. Do zaključnega dela so posamezna gospodinjstva uredila svoja podstrešja, kleti shrambe in dvorišča, pravtako pa so to opravili tudi v vseh delovnih kolektivih. V zaključku pa so s skupnimi močmi uredili Se preostalo. Akcija je potekala pod vodstvom in programu tako vaških svetov in odborov SZDL kot krajevne samouprave. Pri čiščenju okolja so občani sodelovali s prostovoljnim delom, delovni kolektivi in zasebniki fja so dali na voljo vso potrebno mehanizacijo. Tako je samo v krajevni skupnosti Ormož bilo vključenih prek 200 prevoznih sredstev, od tega 100 traktorjev, ki so ob pomoči Tovarne sladkorja in njenih strojnikov na krajevne ceste odpeljali okrog 300 traktorskih prikolic gramoza — v ak- ciji pa je sodelovalo prek 1500 občanov. Delo je potekalo koordinirano, pri tem so bile v veliko pomoč sprejemne in oddajne naprave ormoških radioamaterjev. In kako je bilo v posameznih krajevnih skupnostih? V KS Tomaž so evidentirali vodna zajetja in izvire, uredili vse potrebne cestne odseke, evidentirali vse obrtnike (tudi tiste, ki sedaj nimajo svoje obrti) ter kmečke peči in vprežno živino. V KS Kog so ažurirali dokumentacijo s področja SLO in družbene samozaščite, pregledali in uredili nekatera vodna zajetja za gasilno in napajalno vodo, očistili okolje ter preverili mobilizacijo enot in štabov ter izvedli vajo enot civilne zaščite ter miting. V KS Središče so aktivnosti potekale ves mesec maj, čiščenje so opravili pred zaključnim delom, tega pa so namenili za manifestacije in preizkus mobilizacijske usposobljenosti. Tudi v KS Miklavž so aktivnosti potekale es mesec, kot posebnost pa lahko omenimo pregled in usposobljenost ter čiščenje dimnih naprav ter vodnih virov. Čiščenje okolja, ureditev cest in vodnih virov, poskusna mobilizacija, odlična udeležba in vzdušje — to so osnovne značilnosti akcije tudi v krajevnih skupnostih Ormož, Ivan- jkovci, Velika Nedelja in Podgorci. Tekst in foto: 1. kotar Tudi v Veliki NedeUi so mladi prijeli za krampe in k)pate Navoz gramoza je bil odlično organiziran in izpeljan ^•■'Padnik: za'^ite i/ KS N rdem in Doiena so ^r -dili obrambni POPLAVLJENE ŠTIRI KRAJEVNE SKUPNOSTI V soboto zjutraj so v krajevnih skupnostih Majšpcrk. Ptujska gora. Doiena in Videm zatulile sirene in opozorile na naravno nesrečo. Šlo je za puplavo. ki so jo povzrt>čile visoke vode reke Dravinje. Klicu sirene -k) sc nemudoma »nJzvali pripadniki enot civilne zaščite, narodne zaščite, pa tudi .)sla3i k:;;jani. predvsem eliko štc\i'=- nladih. \ kr >kupn. ' v . . v 7i' nc predele Sturmovca. prav tako je bilo potrebni v tem naselju črpati vodo iz zalitih kleti. Visoka \i)da Dravinje jc ogrozila tudi naselje Vidma, zato je bilo po- trebno graditi obrambni nasip, pri delu sodelovali tudi stro- kovnjaki TOZD \\)dnogospo- darska enota Drava Ptuj. Ker pripa<^niki civilne /;:r.čitc kljub P'm.;i"i krajanov ni:.;' mogli s;imi zgr;. ' t, Jo\ .!j trdnega imb- p n :nroO n^ hHi dov ok!;^ M p:? (-i;" O r :in i/ m kr- -: k:-: k I. n.. ' - i "" ^ P a p. tudi krajevni skupnosti Doiena. Kot \ Vidmu so se tudi tu zbrali pripadniki civilnc zaščite skoraj- da v polnem številu, v akcijo so se /cio Uspešno vključili tudi mladi in ostali krajani Obe ;'sr>-dnji akciji sta sc odvijali na mi-Niovih v Zgornji Pristavi m Doloni. l u jL bil' namreč po- trebni! očistiti vejevje, ki sc jc nabral', ub oii-.tu ter ov iralo c;J:ok nara -i'; d-. . : m p.: " -v :;da ::r,>/a ■ n? h'v. P- u -.■ v k. ;-vn h F .i a \1 : : - • r.lU! se jc dalo rešiti v akcijo, ki je potekala v KS Majšperk so se uspešno vključili tudi delovni ljudje iz obeh delovnih organiza- cij v tem kraju. Povsod occnjujejo. daje akcija uspela in je dobra šola za primer, kil ne bi šlo za predpostavko, temveč za resnične poplave, ki r vs^- tc kraje že velikokrat prizmi'!' - lo Seveda b«> ./ ■ popi.lni- izur; - ri:-t potrebnih takih 'kcij še - p« -krneti pa ^ : p' ' cbno tud; tcimični -ipr;"-: ^ J>[ cn^n . : 6 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 4. junij 1981 - TBfffini V tej KS jc vaja potekala s predfX)stavko zračnega napada in diver- zantskih akcij. Na ta napad so se dobro pripravili v vseh strukturah s ptxlročja SLO in družbene samozaščite, ter civilne zaščite. V vajo so se enotno vključile vse delovne organizacije na območju K S Kidričevo. Vaja je v celoti potekala po pripravljenem programu, člani štaba pa ocenjujejo, da so se vanjo dobro vključile vse komponente, vključno s predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Nekoliko manj. so v vajo bili vključeni ostali krajani, čeprav je bila njihova naloga, da se vključijo v vajo, kjer je le mogoče. Na tem področju pa so bili nekoliko uspešnejši v Apačah in Njivercah. Ker je po predpostavki zaradi bombnega napada prišlo do požarov, so se v vajo dobro vključili tudi člani tamkajšnje industrijske gasilske enote v TGA Kidričevo. -OM Ker je šlo kot zares, ker so na Kidričevim zastrašujoče krožila letala so tudi otroci tamkajšnjega vrtca s s>'ojimi vzgojiteljicami na.šli varnejšo lokacijo in zavetje. V TGA Kidričevo bombni napad in diverzanti Praktično reševalna vaja in štabna vaja struktur SLO in družbene samozaščite v okviru delovne organizacije TGA Kidričevo je potekala od tretje ure zjutraj pa tja do poldneva, po predpostavki zračni napad na delovno organizacijo in poskus izvedbe diverzantskih akcij. Namen vaje je bil: mobilizacija in preverjanje pozivnega sistema za odbor SLO in DS v TGA. za načelnike narodne zaščite in štab civilne zaščite ter komiteje za SLO in DS v posameznih tozdih in. delovni skupnosti skupnih služb. V vaji so sodelovale vse TOZD in DSSS, pripadniki narodne zaščite v fHJsameznih tozdih. odbor za SLO in DS v TGA, komiteji za SLO in DS, vse družbenop>olilične organizacije in štab ter vse enote civilne zaščite. Aktivnost je potekala v povezavi s KS Kidričevo. Vaja je sicer dobro uspela, vendar so zabeležili določene pomanjkljivosti. To bo dobra osnova za nadaljnje delo vseh struktur, da se bodo še bolje pripravile, da jih v primeru resnične nevarnosti res ne bi nič presenetilo. Po končani vaji so se zbrali predstavniki posameznih struktur udeležencev vaje in podrobno analizirali sam potek, ter podali oceno. — OM Ciani štaba CZ med vajo na varnejši lokaciji v objemu gozda. Pravgotovojevtej KS potekala vaja najbolj množično. Ne samo, da so se pri gašenju gozdnih požarov vključile polnoštevilno vse štiri ga- silske enote in blizu 500 članov enot civilne zaščite. V pobiranje fosfornih lističev so se vključili tudi ostali krajani, največje bilo mladine višjih razredov osnovne šole. Razen masovnosti pa se lahko v KS Hajdina f>ohvalijo tudi z izredno disciplino udeležencev. Po mnenju članov štaba je glede na množico udeleženih vaja potekala brez zastojev in večjih napak. Menijo, daje jx>trebno še več podobnih vaj. da odpravijo vsako manjšo pomanjklji- vost. vse tisto, ki bi lahko oviralo delovanje v izrednih razmerah. — OM Za gašenje gozdnega požara so gasilci s pridom izkoristili vodni vir v bližnji gramoznici. Podnevi delavec - zvečer vojak Podnevi ddavcc za strojem ali kmet za plugom, ponoči pa vojak, če bo potrebno. To je cilj splošne ljudske obrambe. To je bil tudi cilj organiziranja enot teritorialne obrambe v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Prav te enote pa so sodelovale v sobotni akciji NNNP/81. Predpostavka sc je glasila: ,,Po aktivnostih plavega je sklepati, da bi lahko izvedel vdor na naše ozemlje in se pri tem poslužil tudi letališča v Moškajncih na katerega bi naj spustil zračni desant. Takoj je treba pristopiti k izvedbi zavarovanja letališča!" Občinski štab za TO je zato ta- koj vpoklical nekatere svoje enote iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. V akcijo pa so sc vključili Se komiteji za SLO v KS Dornava in Gorišnica. Ze v nočnih urah od petka na soboto so občani* navlekli na letališče razna vozila, ki jih sicer rabijo pri kmečkih opravilih in jih razmestili tako, da je bil pristanek letal onemogočen. Pripadniki teritorialne obrambe so ta priročna zaprečna sredstva in letališče še zaminirali in s tem onemogočili tudi spust padalskega desanta. V jutranjih urah je „sovražnik desant izvedel", vendar je takoj uvidel, da pristanek letal ne bo možen. Odločil se je za drugo vari- anto. Z bombandiranjem je izvedel pripravo in zatem na delu letališča spustil padalski desant. Tega pa so že pričakali izurjeni teritorialci, ki so ga hitro obvladali in nato tudi uničili. Skozi obroč se je uspela prebiti le skupina diverzantov plavega, ki se je prebila v KS Markovci in tam izvedla nekaj diverzij. K sreči je šlo tokrat le za vajno igro. Da pa je ta bila res nazorna so veliko prispevali izkušeni letalci Aerokluba Ptuj, ki so sodelovali z eskadriljo TO. NaSc letalce poz- namo, da dos^jo najvišje uvrstitve v Stovcnip pa tudi v vrhu jugoslovamkega Športnega letal- stva najdemo njihova imena. Zapisati je Se treba, da so bifi pripadniki TO vpoklicani 2e v pe- tek na redno letno mjenjc. To pa je bila lepa priložnost za komiteja za SLO v KS Donava in Gori- šnkra, ki sta lahko prevorila pri- pravljenost na sodelovanje v pri- meru vojne. Teritoriakem sta organizirala del prehrane in preno- čišča po gospodinjstvih v t^ dveh KS. Spet se je pokazalo, da so ob- čani v vsakem trenutku pri- pravljeni nuditi našim oboroženim silam vso pomoč in z njimi tesno sodelovati. Vojakom ni bilo treba staviti „platnenega naselja", niti se „potikati" po skednjih in hle- vih. marveč so se povsod, kjer so ..dobili vojake", domači malo stisnili in tako nudili od vaje utrujenim gostom mehko posteljo. Da pa je bil počitek varnejši so aktivirali v KS še narodno zaščito. V strokovni oceni je bilo pove- dano. da so pripadniki enot terito- rialne obrambe ustrezno usposob- ljeni in da je vaja zato uspela. K tej oceni pa vdja prisuviti, d, uspeh lahko ddno pripiSemo tJU lepemu sprejemu občanov in cl^ za vojake, saj je bilo to moč^ brati z vedrih obrazov, in tudj pripovedi teritorialcev. Tako torej v miru! V priiiw agresije bi to sodelovanje bil^ tesnejše. Se pristnejSe, prav v t^J pa se zrcali obrambna moč Jugo. slavij e. Torej je gesla „ARMADA SMO VSI" postalo resničnost in poroStvo miru. Besedilo in posnetki: L. C, OMani so na ktaliSče BairieUi razna vozila in tako onemogočili pristanek letal plavega Med akcijo teritorialcev. Diverzanti se prebijajo. Slinavka in parkljevka v Slovenskih goricah Koordinacijski odbor za sploš- ni ljudski odpor in družbeno samozaščito pri občinski konfe- renci SZDL V Ptuju, je pripravil tudi podrobnejši načrt vaje za pet krajevnih skupnosti z območja Sloven.skih goric — Grajena. Destrnik. Trnovska vas, Vito- marci in Juršinci s predpostavko, da se je v teh krajih pojavila slinavka in parkljevka. Že ob peti uri in 30 minut zjutraj so aktivi- rali kurirske službe po zahtevi dežurnega veterinarja Obdrav- skega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, nakar je že bila seja operativnega štaba, ki ji je sledilo obvestilo o pojavil teh kužnih bolezni. Ob tem so se poslužili večih oblik obveščanja — prek plakatov, gasilcev, kurir- ske službe, s pozivi in navodili. Po tem. ko so ugotovili razšir- jenost bolezni s pregledi hlevov in živali je sledilo strokovno razkuževanje in nameščanje raz- kuževalnih preprog na okuženih obm^jih in v objektih. V ome- njenih slovenskogoriških krajev- nih skupnostih so aktivirali tudi straže nar(xlne zaščite, dežurstvo o|x"rativnega štaba in opravili temeljito čiščenje. Poleg lega so opravili še kontrolo opravljenih ukrepov — kot je bilo ubijanje okuženih živali, odvoz kadavrov za zakop ter zaščitno cepljenje živali v vseh naseljih krajevnih skupnosti. Ocena izvedena akcije je bila pov.sod zelo dobra in tudi s stxielovanjem občanov smo lah- ko v celoti zadovoljni, vse to pa pomeni, da bi pravočasno in uspešno ukrepali tudi ob dejan- ski nesreči, ki bi nas lahko doletela. V Trnovski vasi. oziroma v okuženem pgovaijali še o okužbah na- sploh. razkuževanju hlevov in vedenju ljudi v takih nesrečah. Pripravili smo tudi posebni del za tiste živinorejce, ki so v okviru civilne zašote opravili poseben tečaj veterinacske prve pomoči V sami akciji smo jih razdelili na pet ekip: veterinarsko ekipo za pregled okuženih m sumljivih živali ler hlevov, ekipo za pt»ta- vitev razkuževalnih preprog na vpadnicah v naselje in v sami vasi na dvoriščih kjer se je bolezen razširila, ekipo za ubija- nje okuženih živ ah in pokop, ekipo za razkuževanje dvorišč in hlevov ter posebno ekipo veteri- narske prv e pomiči. ki je potreb- na obolelim živalim, pa tudi v normalnih razmerah za pomoč živinorejcem na terenu. Naša predpostavka na tem območju je bila, da seje pojavila slinavka pri 42 živalih in park- ljevka pri 16 prašičih, ki jih je bilo potrebno tudi vse ubiti in pokopati. Pri tem smo ugotovili, da je v Ločiču govedereja močno ra^ir- jena in da je 3-članska veterinar- ska ekipa nekoliko premajhna za usp>e^no posredovanje, dobro pa smo predvidevali za vse ostale ekipe, ki so tudi primerno opremljene za razkuževanje. .Moja ocena bi bila. da so krajam, ki imajo tečaj iz prve veterinarske pomoči zelo dobro opravili svojo nalogo in tudi drugi so se izkazali kar nam potrjuje, da so dovolj dobro animirani in resnično pripravlja- ni sodelovati ne samo v vaji, tudi takrat, če bi prišlo do konkretne kužne bolezni.« Na območju Trnovske vasi sta sobotno vajo dobro ocenila tudi vodja koordinacijskega odbora pri K K SZDL Ivan Lovrenčič in načelnik štaba civilne zaščite v K S Trnovska vas Alojz Fekonja. Tako sta nam med drugim pove- dala, da so priprave tekle 16 aprila dalje in da je tudi jutranji alarm takoj sklical vse, ki so imeli kakršnokoli zadolžitev v akciji- Oba sta pohvalila vse krajane, ki so nalogo vzeli zelo resno, tako oceno pa nam je dala tudi članica občinskega štaba Marija Ljube- cova: •>Moja naloga je bila, da s strani občinskega štaba za civilno zaščito spremljam f)otek akcije v Trnovski vasi. Menim, da je bila dobra, ker so ljudje ukrepali tako kot bi se to v resnici dogajalo.« V soboto pa smo obiskali tudi krajevno skupnost Grajena kjer so imeli podobno predpostavko kot v Trnovski vasi. Predsednik komiteja za SLOin DS Ervin Hojker je ob tej priložnosti dejal- da so akcijo načrtovali v okviru K K SZDL. ki je določila opera- tivni štab za izvedbo konkretnih nalog, sodeloval je štab Ct- gasilci, narodna zaščita in šolska mladina. »Ob zaključku akcija smo lahko ugotovili, da so v^i nosilci nalog svoje delo dobro opravili oziroma vseh 256 kraja' nov. kije bilo vključenih. In ček temu prištejemo še šolsko mladi- no se to število p>oveča kar na 450. Pri tem nam je veliko strokovno pomagal dipl. veter«; nar Vladimir Vrečko. Na Grajen' pa smo gostili tudi učence O-* Olge Meglič iz Ptuja, ki so se k nam umaknili zaradi potresa evakuacije iz Ptuja,« je svoje poročilo sklenil Ervin Hojker. Iz akcije NNNP v Kidriteiem: Ponesrečencu je treba nuditi hitro prvo pomoč in tudi translin^ krvi Foto: K. Zoreč fEDNIK - 4. junij 1981 NASE KMETIJSTVO - 7 Premalo sredstev za obsežne programe fja zadnji seji izvršnega odbora samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva v ptujski občini smo bili priča živahni razpravi l^gni nameniti razpoložljiva sredstva za pospeševalne akcije v kmetijstvu. 2a razliko od prejšnjih let, ko so bili programi izvajalcev skromni in sredstev ni bilo jgjko deliti, so letos predložili izvajalci skrbno pripravljene in obsežne pa tudi zahtevne programe, čeprav sta do določenega roka predložila svoje programe le Obdravski zavod veterinarstvo in živinorejo in Kmetijska zadruga Ptuj. Samoupravna interesna skupnost ima letos za te namene planiranih okoli 4 milijone din, če pa ovrednotimo oba predložena programa vidimo, (ja bi bilo potrebno Se vsaj enkrat toliko sredstev. Pred odločitvijo je bilo zato potrebno programe temeljito preštudirati in izbrati le tiste postavke, ki sa v tem trenutku našemu kmetijstvo najbolj potrebne. Kmetijska zadruga je na primer v svojem programu predvidevala, da bodo iz sredstev za pospeševanje kmetijstva kriti stroški za deset pospeševalcev. V razpravi na seji izvršnega odbora so ugotovili, da je možno financirati le šest pospeševalcev in sicer tri pospeševalce za nerazvito območje Haloz in Slovenskih goric, tri pospeševalce pa za konkretne akcije na področju organiziranja pridelovanja sladkorne pese, za organiziranje proizvodnje vrtnin in za izvajanje pridelovalnih programov na melioriranih površinah. Dogovorili so se tudi za nove pogoje, ki naj prispevajo k večji uspešnosti pospeševalnega dela. Tako SIS za pospeševanje kmetijstva zahteva, da morajo imeti pospeševalci najmanj višješolsko izobrazbo, po končani izvedbi pospeševalnih programov pa bodo zahtevali konkretne podatke o uspešnosti dela pospeševalcev, za katere zagotavljajo materialna sredstva. Kot je bilo omenjeno že v začetku, sta programe posredovala le obdravski zavod in ptujska kmetijska zadruga, tega pa ni storila kmetijska zadruga Dravsko polje Lovrenc, čeprav je sodelovanje omenjene kmetijske zadruge s interesno skupnostjo načeloma enako kot je to primer pri ostalih izvajalcih programov SIS. Delni razlog za to je mogoče v tem, da potekajo nekatere akcije na območju KZ Lovrenc v sodelovanju s KZ Ptuj. Tako lahko upamo, da program dela samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva na območju kmetijske zadruge Lovrenc ne bo okrnjen. Tudi program, ki ga je predložil Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo, je zelo obsežen in materialno zahteven. Za njegovo popolno realizacijo bi bilo potrebnih skoraj 1,5 milijona dinarjev, zato je bilo tudi pri tem programu upoštevati najpomembnejše postavke, te pa so ovrednotili na približno 700 tisoč dinarjev, k temu je potrebno dodati še 300 tisoč dinarjev za pospeševanje konjereje, kar je praksa nekaj zadnjih let. Ce smo doslej govorili le o krčenju programov izvajalcev, je nasprotno pri programu kmetijske zadruge, ki se nanaša na razvoj vinogradništva. Za izvajanje nalog na tem področju so namreč zahtevanim sredstvom v višini 90 tisoč dinarjev dodali še 150 tisoč dinarjev. Razlog za to povečanje je v letošnji škodi, ki jo je vinogradništvo utrpelo. Prvotni zahtevek je vseboval sredstva predvidena za analize tal in za elaborat za skupinsko obnovo vinogradov. Izvršni odbor je bil mnenja, da bo zaradi škode po zimski pozebi potrebno pristopiti h kompleksni obnovi vinogradov. Dodatna, za to namenjena sredstva pa se morajo koristiti izključno za zemeljska dela pri skupinski obnovi vinogradov. JB Gre za vseslovenski program kmetijstva Po tem, ko so predstavniki kmetijstva podravske regije po- drobneje seznanili predsednika slovensTcega izvršnega sveta s problemi in programi kmetijstva tega območja, je Janez Zemljarič pc^valil prizadevanja in pripra- vljenost, da sprejete programe tudi uresničimo. To potrjujejo rezultati letošnje spomladanske setve, zlasti še realizacija setve sladkorne pese. Na nakazana vprašanja pa je svoje odgovore Janez Z,emijarič strnil v nasled- nje misli: Pravilna je usmeritev kmetij- stva podravske regije na pridobi- vanje novih kmetijskih površin in krepitev družbenega seictorja ter poaružbljanja proizvodnje. Ta usmeritev zasluzi popolno pod- poro in mora imeti popolno prednost. Bitko za večjo produk- tivnost in za boljšo oskrbo prebi- valstva bomo lahko uspešno bojevali le, če bomo imeli močrio in dobro organizirano kmetij- stvo. Za odkup zemlje in za melioracije moramo najti denar. Postavlja se tudi vprašanje, zakaj je naša kmetijska proizvod- nja tako draga in zakaj je zasebni sektor tako slabo produktiven. Tu moramo narediti korak na- prej, omogočiti kmetijstvu večjo akumulativnost. Več je treba delati z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci, jim pomagati in jih trdneje vezati na kmetijsko za- drugo. Te vezi morajo "biti čvr- stejse in obojestransko obvezujo- če. če treba tudi sankcionirane. Enako kot na drugih področjih moramo tudi v kmetijstvu iti v bitko za večjo produktivnost dela, s tem pa za večjo in cenejšo proizvodnjo. To bomo dosegli tudi z zaoKroževanjem in zložbo kmetijskih zemljišč, z boljšo organizacijo dela in izkorišča- njem strojev, predvsem pa z delom in s praktičnim uveljavlja- njem znanja. Za vlaganja v kmetijstvo niso odgovorne samo banke, temveč bi morali zainteresirati za vlaga- nje združeno delo v celoti. Smo v zelo težkih gospodarskih razme- rah. banke imajo velike obvezno- sti iz preteklosti (Cimos. IMV itd.), ki morajo zagotoviti sred- stva za sanacyo teh problemov, ki so v marsičem posledica pre- mikov in težav v svetu. Kljub temu pa bodo tudi banke morale spremeniti svojo politiko in bolj spoštovati smer naše politike, začrtane v našem srednjeročnem programu. Zastaviti moramo vse sile, da bodo programi razvoja kmetijstva podravske regije ures- ničeni, saj gre pri tem praktično za vseslovenski program. Glede kmetijske zemlje ne gre samo za pridobivanje novih po- vršin, temveč tudi za boljše i^kori.ščanje obstoječih površin. Ce so tu potrebne kakšne spre- membe predpisov, jih konkretno predlagajte, ker se bomo odločno zavzeli, da bo sprejeto vse, kar bo v skladu s pravno presojo. To velja tudi za postopke pri melio- racijah. kar moramo poenostavi- ti. Vaši konkretni predlogi nam bodo v veliko oporo, ker bomo tudi v republiški administraciji odločneje zarezali kot doslej. Ivo Marenk, predsednik repu- bliškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prav tako poudaril podporo programu kmetijstva podravske regije in nujnost selekcije investicij. Opo- zoril pa je na to, da pri vseh pomembnejših načrtih investicij zaostajamo, ker nimamo izdela- ne dokumentacije. Ko bomo imeli izdelano to,"bomo tudi lažje usmerjali in usklajevali ter spre- jeli prednostne plane. Nadalje je govoril o kreditira- nju mefioracij in poudaril, da sredstva za melioracije ne rnorejo biti v celoti nepovratna, saj kmet ostane lastnik zemlje, inflacija pa iz leta v leto kredit razvrednotu- je. Treba pa je dela pri melioraci- jah poceniti. lahko bi ustanovili TOZD z lastno mehanizacijo itd. Nujno bo treba dopolniti tudi davčno politiko, izvajati večji pritisk na neobdelano zemljo, spremeniti katastrski dohodek na podlagi plana v občini, normira- nega donosa na ha in realne cene pridelkov. Preučiti je treba tudi vprašanja preživninskega varstva kmetov in v okviru skupnosti za starostno zavarovanje kmetov najti boljše rešitve. "V zvezi s katastrofalno zimsko pozebo vinogradov je menil, da nismo v stan|u kompleksno ob- navljati uničenih vinogradov, temveč moramo z obstoječimi sredstvi, delom in znanjem obdr- žati vinogradništvo nekaj let vsaj na ravni enostavne reprodukcije. Novo jedilno olje Pred dnevi je Tovarna olja iz Slovenske Bistrice poslala na tržišče prve litre olja, sestavljenega iz bučnega in belega olja. Ta proizvod je namenjen predvsem za gospodinjstva pri pripravi raznih vrst solate. Novost je ob sedaj že zelo dragem bučnem olju mnogo privlačnejša, saj bo tudi ob nižjih cenah (liter novega olja bo stal oko- li 100 dinarjev), solata na mizi gos- podinjstev s skromnejšimi dohodki imela okus po bučnem olju. Tehnologi tovarne olja iz Sloven- ske Bistrice in Frama so tako dokazali, da je mogoče s skupnim sodelovanjem doseči pomembne rezultate. Tehnologijo pridobiva- nja in mešanja nove vrste jedilnega olja pa so osvojili v bistriški TOZD Tovarna olja. Ta uspeh je le prvi korak in uspe- la spodbuda za nadaljnja skupna iskanja dveh sosednjih kolektivov v predelavi bučnic in drugih semen v olja razne kakovosti in uporab- nosti. Viktor Horvat »Nismo dobijj družbene pomoči.. V preteklem mesecu je bila ustanovljena mestna konferenca svetov potrošnikov, na kateri so poleg začasnega poslovnika o delu konference, že razpravljali tudi o bodočih aktivnostih organiziranega potrošnika. Veliko besedi pa je bilo na ustanovni konferenci o slabi založenosti ptujske tržnice oziroma o cenah, ki vladajo na njej. V zvezi s tem pa tudi o deležu kmetijske zadruge pri tem. Miran Glušič, direktor kmetijske zadruge Ptuj, je na vprašanje o tem, zakaj se zadruga ne vključuje v oskrbo ptujske tržnice, med ostalim povedal: ,,Kmetijska zadruga kot organizacija združenih kmetov posredno ali neposredno organizira pridelavo ^nietijsko-prehrambenih pridelkov na področju 87 ^stotkov kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju •kmetijstva ptujske občine. Z organizirano pridelavo kmetijskih pridelkov in vzrejo živine, kot z odkupom kmetijskih pridelkov zadruga neposredno ne nastopa« na trgu kmetijsko-prehrambenih proizvodov oziroma pri oskrbi mesta Ptuja. Da bi to dosegli, smo v preteklosti dajali vrsto pobud, ki pa so žal naletela na gluha ušesa, čeprav se v zadrugi te neposredne vloge krepko zavedamo? Kon- kretno, ko smo pred dvema letoma obnovili poslovno zgradbo na Titovem trgu 12, smo želeli prostore mladinskega kluba, ki so po naši oceni nesmotrno izrabljeni, spremeniti v prodajalno, ki bi nudila po- trošniku vse tisto, kar kmetje sicer pridelajo, pa se na trgu ne pojavi. Ponavljam, da za uresničitev tega predloga, nismo dobili ustrezne podpore." MG Bo v KS Videm še bolj smrdelo •koliko hude krvi je farma bekonov v Dražencih ^vzročila prebivalcem Pobrežja v krajevni skupnosti *idem, ko je svoje odplake speljala v Studenčnico — potok, ki teče za vasjo, je bilo že mnogokrat prnenjeno. Problem dokončno še vedno ni rešen, saj JC tu in tam še mogoče opaziti rjavo umazano vodo, pa tudi neprijetne vonjave se še vedno širijo, pred- vsem v poletnem času. O ponovnem življenju v tem potoku pa žal ni mogoče govoriti, čeprav je bila "ekoč Studenčnica polna rib. . je sedaj razburjenje krajanov toliko večje in Oliko bolj upravičeno. Kmetijski kombinat je amreč zaprosil krajevno skupnost za soglasje, ki ga ^trebuje za gradnjo nove farme v Dražencih. Pa da ■g, "O pomote, ljudje nikakor niso proti gradnji ■kega za vso Slovenijo pomembnega objekta, ^"tevajo pa, da se z gradnjo uredi tudi problem Piš^ V priloženem materialu namreč C. da sedanje odtočne cevi ne bodo zadoščale za sedi P^ k^a ne zadoščajo niti za om -1°' ^^ ^^ dogajalo tisto, kar sem "lenil že prej. Prebivalci Pobrežja dobro vedo, kako dolga m težka je pot do reševanja nastahh problemov, zato zahtevajo, da istočasno z gradnjo objektov nove farme zagotovijo tudi nemoten odtok smrdljivih odplak, seveda ne v Studenčnico. Razen tega so v krajevni skupnosti Videm pred novim problemom. Mesokombinat Perutnina namreč želi na njihovem območju, natančneje pri gramoznici v Tržcu odlagati odpadni material svoje industrije. Tudi o smradu, ki so ga njihovi odpadki povzročali v Rogoznici je že bilo izrečenih mnogo kritičnih besed. Krajani so ogorčeni in zagotavljajo, da se bodo takemu ravnanju uprli z vsemi sredstvi. Čudijo se nerazumljivim odločitvam sanitarne inšpekcije, ki je dala soglasje za odlaganje omenjenih odpadkov na mestu, kjer pred kratkim niso dovolili organiziranega odlaganja odpadkov za potrebe krajevne skupnosti, češ da tod potekajo pomembne vodne žile. Ce so se krajani takrat morali strinjati z odločitvijo inšpektorjev, se tokrat s povsem drugačno in torej nerazumljivo odločitvijo res ne morejo strinjati. Bomo tudi v tem primeru priča samovoljnega ravnanja na račun občanov? JB REŠITEV PRIDELKA JE V DOGNOJEVANJU v zadnj; številki lednika smo poročali o težavah, kijih je kmetij- cem povzročilo pomanjkanje umetnih gnojil, pa tudi o tem, da sedaj prihajajo večje pošiljke umetnih gnojil, kar povzroča težave kmetij- skim organizacijam, ki morajo vzeti večje količine gnojila »na zalogo«. Poleg tega bo zaradi manjše uporabe umetnih gnojil precej manjši pridelek, zato je potrebno hitro ukrepati in rešiti, kar se pač rešiti da. Delna rešitev je v dognojevanju. Predvsem pride to v poštev pri koruzi, potrebno pa je dognojevati z nitrofoskalom in ne samo z dušičnim gnojilom, kot smo bili vajeni doslej. Dognojevanje z gnojili, ki vsebuje- jo poleg dušika precej kalija in fosforja pride v poštev še približno nasledniih deset dni. S tem bomo dosegli dober učinek in v proizvodnji dejansko ne bo nobenega izpada. Enako je v travništvu. tu sicer prvi odkos že kasni, nekaj zaradi premalih količin gnojila, drugi vzrok je v delni suši. Pri prvem odkosu lahko zalo računamo na približno 20 odstotkov manjšo količino krme. Če bodo kmetovalci po prvem odkosu uporabili nitrofoskal in pozneje še dušično gnojilo, bodo dosegli še dve do tri košnje, pri katerih pa se sedanje nekoliko slabše stanje ne bo več poznalo. Z dognojevanjem še vedno lahko dosežemo bogat pridelek foto: L Ciani Praktična uporaba Šibje rumene vrbe ali beke so ljudje na podeželju že od davnaj praktično uporabljali za pletenje raznih košar. canj. košev, lesk in podobnih potrebščin, kijih človek na podeželju stalno rabi. Nekoč, ko še ni bilo žice, so z ovitimi šibami beke tudi pritrjevali slamo pri prekrivanju zgradb. S pletenjem košar in podobne posode se še tudi danes ukvarja marsikateri kmečki človek, zlasti na območju gornjih Haloz vključno z Makolami. Pletejo zase. pa tudi za soseda, saj vsak dinar ali kaka druga protiusluga pride prav. Če hočemo, da nam vrba da kar največ šibja, jo je treba tudi primerno negovati in obrezovati. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Tale ločen ni zaradi okrasa, tem- več zato, da bo iz njega pognalo čimveč poganjkov, saj so enoletne šibe najprimernejše za pletenje 8 ~ IZ N ASIH KRAJEV 4. junij 1981 - tednik^ PROSVETNO DRUŠTVO SELA NOVI DOM DO KRAJEVNEGA PRAZNIKA Ko smo pred dnevi obiskali Sela in člane tamkajšnjega prosvetnega društva, smo jih našli pri delu, natančneje pri gradnji novega prosvetnega doma. Dom je sicer že zgrajen, v teku so zadnja gradbena dela, namenu pa ga bodo predali ob drugem prazniku krajevne skupnosti Dolena, avgusta letos. Prosvetno društvo Sela ie bilo ustanovljeno leta 1972. Že od vsega začetka je bila največja želja članov društva, da si zgradijo svo- je društvene prostore. Od začetne želje, do začetka njene uresničitve ni minilo dolgo časa, že leta 1974 so namreč izvolili gradbeni odbor. ki je pričel zbirati sredstva in material. Prve lopate za gradnjo novega doma so zasadili v letu 1977. Danes stoji v Selah lep kulturni dom, z veliko dvorano, odrom in pripadajočimi prostori, skupaj meri okoli 250 kvadratnih metrov. Nedvomno je takšen objekt ve- lik ponos majhnega kraja kot so Sela, pa tudi ponos vsej krajevni skupnosti. Seveda sami vseh stro- škov gradnje ne bi zmogli. Za po- moč so zaprosili kulturno skupnost ter prejeli nekaj nad 400 tisočakov pomoči. Nekaj sredstev je prispe- vala tudi kmetijska zadruga Drav- sko polje, krajani so prispevali sredstva po ključu 500 dinarjev od gospodinjstva, poleg so darovali les, brezplačno opravili prevoze in tako dalje. Pa tudi brez prostovoljnega dela članov prosvetnega društva doma ne bi bilo. Doslej so v njegovo gradnjo vložili že prek 3 tisoč prosto- voljnih delovnih ur, do njegove dokončne podobe pa bo potrebno še krepko pljuniti v roke. Prosvetno društvo Sela ima 58 članov in največ časa so v zadnjih letih posvetili gradnji doma. Kljub temu so našli čas za kulturno dejavnost, imajo mešani pevski zbor s 30 člani, dramska skupina je z izjemo enega leta vselej naštu- dirala dramsko delo in se poleg domačega občinstva predstavila tudi na okoliških odrih. V okviru društva deluje tudi knjižnica, tej trenutno nudijo gostoljubje v tamkajšnji osnovni šoli. Poleg kulturne dejavnosti bo v novem kulturnem domu dovolj prostora za vsakovrstne aktivnosti. V njem bodo našli prostor mladi, gasilci, skratka vsi krajani. Sicer je dom že začel služiti svojemu namenu. V dvorani, ki je že urejena, so letošnje leto priredili proslavo dneva žensk, zelo uspela prireditev je bila tudi 1. maja, kjer so z dobro pripravljenim progra- mom sodelovali pionirji osnovne šole. Poleg dobrega sodelovanja z osnovno šolo tesno sodelujejo tudi z mladinsko organizacijo z gasilci, pa tudi s krajevno skupnostjo. Takega sodelovanja so člani društva seveda nadvse veseli in si ga želijo tudi v prihodnje. Za dokončno izgradnjo doma bodo potrebovali še precej pomoči, tako krajevne skupnosti, krajanov, s prošnjo se bodo ponovno obrnili na kulturno skupnost. Lepa in prostorna dvorana brez ustrezne opreme krajanom le malo koristi, da pa so željni čimprejšnjih kulturnih prireditev je več kot oči- tno. JB Skupina „prostovo|inih graditeljev" kulturnega doma Predsednik PD Sela Franc Tominc PRIPRAVE NA IV. TEDEN CIVILNE ZAŠČITE OBČINE PTUJ v štabu za civilno zaščito Ptuj so v polnem teku priprave na IV. te- den civilne zaščite občine Ptuj v po- častitev dneva civilne zaščite Ju- goslavije, ki bo v dneh od 12. do 20. junija 1981. Aktivnosti se bodo pričele 12. junija s celodnevnim se- minarjem poveljnikov in načelni- kov štabov za civilno zaščito krajevnih skupnolsti ter temeljnih in drugih organizacij združenega dela, istega dne pa bodo tudi odprli razstavo opreme in sredstev civilne zaščite v Ptuju. V dneh od 12. do 20. junija se bodo v vseh krajevnih skupnostih ter v temeljnih in drugih or- ganizacijah združenega dela zvrstile seje štabov za civilno zaščito, na njih bodo ocenili stanje na področ- ju civilne zaščite in sprejeli akcijske načrte za nadaljnjo krepitev in raz- voj civilne zaščite. Več specializiranih enot in Štab za civilno zaščito občine Ptuj so- delujejo na V. medrepubliški praktično reševalni vaji enot in šta- bov civilne zaščite bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, pod geslom: ..Bratstvo—enotnost—so- lidarnost—Krapina '81". ki bo 14. junija v Krapini. Osrednja občin- ska proslava pa bo v Centru srednjega usmerjenega izobraževa- nja v Ptuju, 19. junija, ko bodo podelili priznanja civilne zaščite, kulturni program pa bodo izvajali dijaki Centra srednjega usmerjene- ga izobraževanja Ptuj in člani kulturno umetniškega društva Radoboj iz bratske občine Krapina. Celotni program aktivnosti ob dnevu civilne zaščite Jugoslavije ima predvsem delovni značaj, ki zahteva zlasti od vseh štabov civilne. zaščite polno angažiranosti, da bo- do doseženi postavljeni cilji, ti pa so predvsem v hitrejšem podružbljanju nalog na področju civilne zaščite, ki jo razvijamo in uveljavljamo v smislu množičnega obrambnozaščitnega gibanja. FB V okviru letošnje akcije NNNP so gasilske enote iz Kidričevega učinkovito posegle in ,,pogasile gozdni požar". ^ Foto: Konrad Zoreč RAZVILI SO PRAPOR Ob letošnjem dnevu mladosti so tudi pionirji pionirskega odreda osnovne .šole Cirkovce razvili svoj prapor. Njihov pokrovitelj, obrtnik Janez Dolenc jim je ob tej priložnosti dejal, da morajo biti še naprej tako ustvarjalni kot doslej in da naj bodo dobri učenci. Potem ko so predstavniki organizacij združenega dela. družbeno- političnih organizacij in društev pritrdili na pfapor svoje trakove, so pionirji in mladinci pripravili bogat kulturni program. Sodelovali so recitatorji. pevski zbor in člani plesne sekcije. Ob koncu je pionirje pozdravila tudi Lizika Lacko, predsednica občinske zveze prijateljev mladine in jim čestitala ob prazniku. Na slovesnost so prišle tudi delegacije učencev iz osnovnih šol Leskovec, Kidričevo in Pragersko. Srečanje so izkoristili tudi za pogovor o svojem življenju in delu ter sklenili nova prijateljstva. N. Dobljakar S SKUPŠČINE POSLOVNE SKUPNOSTI »TURISTIČNA POT" V GORICE VRAČANJE K DOMAČNOSTI Na zadnji skup.ščini poslovne skupnosti turistične poti »V gorice«, kije bila v Ptuju, so delegati skupnosti celovito ocenili uveljavljanje poti v preteklem triletnem obdobju. Ugotovili so. da so določene naloge izpolnjene, da pa jih nekaj še ostaja. Kraji na 150 km dolgi poti so v tem obdobju pridobili na razvoju; izboljšala seje ccstna infrastruktura in pridobili drugi za turizem pomembni objekti. Vedno več kmetov na tej poti se je odločilo za ureditev kmečkega gostišča, več pa se jih še pripravlja za ureditev kmečkega turizma. Z ustrezno davčno polivko pa bomo ta razvoj še bolj spodbujali. Vedno številnejši obiski poti kažejo, da se goslje radi odločajo za obisk podeželja. Zato bo potrebno v ureditvenih načrtih upoštevati izvirnost krajine in vse druge element-^ domačnosti. Delegatiskupščine so razpravljali tudi o tem. daje potrebno več storiti pri propagiranju poti. Zavzeli so se za izdajo novega turističnega prospekta in za organizacijo ustreznega izobraževanja turističnih vodnikov. Doseči pa bi bilo po- trebno tudi enotnejše vključevanje agencij pri uveljavljanju poti. MCi Prometna pisarna v Ptuju Sekcija avtoprevoznikov pri obrtnem /druženju Ptuj šteje 139 čla- nov. Po prvotnih načrtih naj bi v Ptuju organizirali avtoprevozniško zadrugo, vendar usmeritev na regije tega ne dovoljuje, zalo bomo v Ptuju s prvim julijem odprli promclnt; pisarno v Jadranski ulici. Cilj lake organizacije dela prevoznikt)v je v ekonomskem in socialnem pogledu; prevozniki bodo imeli s koristniki sklenjene fiksne pogodbe in tudi enotne tarife. Tudi za bodočega odjemalca jc taka organizacija dela boljša. \K; Petnajst let bralne i značke V ptujskem gledališču je bila v petek 29. maja priložnostna slovesnost ob zaključku letošnje in petnajstletnici bralne značke v ptujski občini Številnim mladim bralcem, ljubiteljem pisane besede, so se pridružili Iva^j Potrč, Branka Jurca, Ančka Sumenjak, Milena Batič, Miroslav Slana Tone Partljič, Petra Dobrila in Angelca Ziberna. Zbrane je ob tej priložnosti nagovoril eden mentorjev na osnovni šoli Franc Osojnik Jože Kodrič. Opozoril je na pomen bralne značke, njen za- četek in nadaljni razvoj ter na veliko vrednost pisane besede. Za tem so posebna pismena priznanja podeuli zaslužnim mentoricam Angelci Ziber- ni, Mileni Tomažej (začetnicama bralne značke v ptujski občini), Stanki Zafošnik, Liziki Lacko, Marici Terbuc, Marjani Andrič, Franji Murko in Hedici Fric. Branka Jurca je nato posebna priznanja republiške bralne značke podelila Hedici Fric, Stanki Zafošnik in Mileni Tomažej. V zadnjem delu prireditve se je predstavil pevsKi zDor osnovne soic Franc Osojnik pod vodstvom Ladislava Pulka, mladi z osnovne šole Markovci so izvedli recital, Cirkovčani plesno točko, učenci iz Gorišnice pa kratko igro. Tekst in fotografije: 1. kotar O pomenu bralne značke in pisane besede je govoril Jože Kodrič Branka Jurca (desno) je podelila posebna priznanja (levo Hedica Fric) Markovčani med nastopom OBISKAL JIH JE TONE PARTLJIČ fudi učenci te haloške osnovne šole so letos tekmovali za bralno značko. Prebrali so kar precejšen, kup knjig, napisali obnove in se naučili ob icm marsikaj novega. Ko so se pogovarjali o zaključni prireditvi so si zaželeli, da bi jih obiskal Tone Partljič. Zavrteli so njegovo telefonsko številko v mariborskem gledališču, mu po- \edali kaj želijo in — pretekli če- trtek je bil pri njih. Najprej so mu pripravili prisr- čen program, ki gaje Tone Partljič na\ dušeno hvalil. Posebej še zato. ker so pripravili skeč o tem pri- ljubljenem pisatelju. Dejal je. da se že dolgo ni tako nasmejal, sploh pa je prvič gledal skeč o samem sebi. Sicer pa so učenci po pro- gramu navalili na pisatelja s ku- pom vprašanj. Najmlajše je zani- malo. če /na voliti kolo in so bili veseli, ki-jim je iidgovoril. da mu gre to kar di>br(v Potem jih je za- nimalo. če je ribič in dejal je. daje nad ribolovom n.ivdušen. Potem so preizkusili njegov-^ gobarsko strast in po/navanje gt^h. Tu seje slabo odrezal, saj pozna le lisičke in jurčke. pa še pošteno se je /motil, ko je napovedal, da bo to leto gobje leto. Učenci so ga gla- sno zavrnili, da letos gob ne bo veliko in da jih bodo nabirali le največji poznavalci in res pravi gobarji. Povprašali so ga tudi o njego- vem življenju, predvsem o otro- ških letih. Povedal je. da je imel /elo rad svojo mamo in jo je ubogal, pa tudi priden učenec je bil. Sedaj je .zaposlen v maribor- skem gledali.sču. Njegt>v najboljši prijatelj je pisatelj in novinar I ranče l-orstnerič. od tistjh. ki pišejt; za otroke pa se muje najbolj priljubila Branka Jurca. Dejal je. da bi ludi sam rad napisal kakšno delo o olrokih. pa se boji — oirt>ci so namreč i/redno kritični in ob- čutljivi bralci. Ko so ga \ prašali. kako nastane igra. je povedal: »Ja/ l/redno hitro pišem. Ob- ičajno počnem to ob praznikih, ko imam mir in takrat nima moja družina nič od mene. Pišem po- noči. če zmorem kar štiri noči za- pored. Hno delo napišem trikrat ali štirikrat in običajno je zadnji »izvod« najboljši. Moram pa vam povedali, da sem bil izredno razočaran, kosem videl svoje prvo delo na televizij- skem ekranu. Bilo je čisto druga- če. kot sem si sam zamislil. Zato odslej vedno sodelujem pri pri- pravah in snemanju, tako da je moja /amisel uresničena.« Se veliko vprašanj so pripravili otroci, pa ni bilo časa. da bi od- govoril na vsa. Zalo so mu oh slovesu podarili simbol Halo/ —; klopotec. l/delali so ga učenci sami. Pri tehničnem pouku in se še posebej potrudili pri izdelavi- Ione Partljič gaje bil zelo vesel m dejal, da bo krasil njegovo dnevno sobo. kjer se bo ob po- gledu nanj ^pomnil na učence le- skov ške osnov ne šole. N. IX)bljekar ■>Otroci ste preveč kritični in ob- čutljivi bralci,« je dejal Tone Pa- rtljič. (foto OM) KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 SOZVOČNE BESEDE ^^IjuJetn je treha jasno in glasno povedan, da imamo govorne organe govorne ure, ne pa govorilne organe in ure, kakor vse prepogosto '^^'^^Jginslisinio.«— »Razsodišče prosim za pojasnilo glede uporabe pisen ''^'^'''snien- ^ zadnjem času opažam, da se vse češče uprahlja beseda pisen ^"^'merih- ko hi se po mojem mnenju morala uporabiti beseda pismen.« "'"^'le že tako v jezikih: včasih jim besed za nekatere važne stvari njka. za druee na kot da jih imajo preveč. Zadnje velja za zgornje ^irne dvojice, ki kakor da ena drugo spodrivajo oz. tekmujejo za iste govorni ORGANI so tisti, ki pomagajo PRI GOVORU (go- sami pa seveda NH GOVORIJO. Podobno imamo TO- 'SrNI vlak, tj. vlak ZA TOVORE. Pridevnik GOVORILNI se bolj ■pna glagol GOVORITI (prim. npr.šeGORlLNI. npr. ŠPIRIT). Zato najprimernejši zvezi GOVORNI ORGANI in GOVORILNE URE ure. J^o smo po uradih in ustanovah dostopni strankam za pomenek). i'-' >t pa imamo v šoli GOVORNE URE: v njih vadimo govor (govo- 'nie)- tj-tičimo lepo in ustrezno delati besedila. Med GOVORNI in ^qYORILNI je torej tudi razlika v pomenu. Podobno je s PISEN in PISMEN. Pisen se nanaša na glagol pisati kakor tudi pisalen), PISM EN pa pomeni, da ZNA kdo prav PISATI (ali h sploh zna pisati), poleg tega pa se lahko nanaša še na pismo ali listino rej PISMENI ODGOVOR v pomenu odgovor v pismu ali listini). Nekaj k pogosti rabi PISEN namesto PISMEN k temu prispeva tudi .porednost z govoren: govorno in pisno izražanje, GOVORNI IN pl^l KANAL ali PRENOSNIK ipd. Tudi v jeziku moramo zmeraj več n natančneje ločevati, zato se ne upirajmo gospodarnosti in zdravim težnjam v njem. S sozvočnicami torej previdno in preudarno. Raz.sodi.šče vabi vse posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna .krbi 23. avgusta v Cirkovcah Odbor za organizacijo 9. ptujskih kulturnih srečanj se skrbno pripravlja na to veliko kulturno prireditev, ki v času »kulturne suše«, kot radi pravimo poletnim mesecem, razveseljuje ljubitelje vseh zvrsti kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja. Najskrbnejše priprave so v prosvetnem društvu Cirkovce, kjer folklorna skupina Vinko Korže praznuje zlati jubilej. V počastitev tega jubileja bodo osrednje prireditve 23. avgusta v Cirkovcah. N. D. Tamburaški koncert v Cirkulanah Pri pro.svetnem društvu Franček Kozel v Cirkulanah so po večlet- nem premoru uspeli z ustanovitvijo tamburaške sekcije, ki se bo domačemu občinstvu prvič predstavila na tako imenovanem ustanovi- tvenem koncertu ob proslavi dneva borca 4. julija. Ob tej priložnosti bodo zaigrali skupaj s tamburaši iz Vidma, Majšperka, Gorišnice in Ptuja. mš Srečanje pionirskih folklornih skupin Markovčani bodo v nedeljo, 14. junija gostili mlade folkloriste v zameno za vsakoletno srečanje odraslih folklornih skupin, ki bo letos v Cirkovcah ob 50-letnici do- mačega folklornega društva. Ena izmed pomembnih nalog ptujskega folklornega društva je tudi, da obuja in oživlja že skoraj izumrlo folkloro, ki se z leti vse bolj odmi- ka in izginja v pozabo. Pri tem pa se še kako zav^ajo, da bo to bo- gato tradicijo lahko nadaljevali le mladi in da jim je potrebno ob tem tudi primerno pomagati. Poleg trdega strokovnega dela njihovih mentorjev — brez katerih tudi pio- nirskih folklornih skupin ne bi bilo. so podobne prireditve pomemben element v pridobivanju in navdu- ševanju mladih za delo v folklor- nih društvih in skupinah. Letošnje srečanje pionirskih folklornih skupin v Markovcih je odprto za vse, to pomeni, da lahko sodelujejo folklorne skupine iz vseh slovenskih društev, ostalih republik in tudi zamejstva. Pred- lanskim je bila podobna prireditev že v Cirkovcah, kjer so prav tako začeli orati ledino in med prvimi ustanovili pionirsko folklorno sku- pino, ki si je skupaj z markovško pridobila velik ugled in simpatije med občinstvom povsod — kjer so nastopali, ^etošnje srečanje v Markovcih gotovo ni slučajno, saj je to ljudsko izročilo v tem kraju dobilo, poleg kurentov, gotovo najpomembnejše mesto. Z mladimi folkloristi, svojo ude- ležbo so doslej prijavile skupine iz Svečine, Maribora, Obreža, Kri- ževcev, Beltinec, Lancove vasi, Cirkovc, Zabovec, Vitomarc in Markovec, bodo nastopili še mladi z ljudskimi instrumenti in tudi s tem pokazali s čim se še ukvarjajo. Kot kaže bo program v Markovcih popestrila tudi ptujska glasbena šola, dve povabljeni zamejski sku- pini, pa organizatorju še nista od- govorili. mš Postopno reševanje kulturne dediščine neodložljiva naloga Zbirke pokrajinskega muzeja v Ptuju so že od srede meseca aprila odprte za obiskovalce in kot pravi- jo — se lahko v teh dneh pohvalijo z izredno številnimi obiski med ka- terimi so na prvem mestu zaklju- Sni šolski izleti, ekskurzije in drugi organizirani ali slučajni obiski. Z novimi zbirkami, ki jih je Ptuj dobil v zadnjih letih smo sicer mo- {no izboljšali našo ponudbo, ven- dar je v tem času ogled etnološke in vinarske zbirke nemogoč ker so se v prostorih stare grajske žitnice začela obsežna vzdrževalna in sa- nacijska dela pri odstranjevanju gobe, ki je močno napadla lesene dele stavbe. Vse to je potrebno od- straniti in nadomestiti z novimi le- senimi deli kar je precej zamudno in drago opravilo, ki ga ni kazalo več odlagati, da ne bi bilo uničenje še večje. Prav pri ohranjanju naše kul- turne dediščine pa se delavci ptuj- skega pokrajinskega muzeja sreču- jejo z vso mogočo problematiko. saj je vzdrževanje muzejskih eksponatov zelo draga reč, ki zah- teva veliko trdega strokovnega de- la in sredstev. Pred nedavnim so uspeli še z eno pomembno akcijo. Dobili so odobrena sredstva za nujne posege v najdragocenejše gobeline, ki jih je že močno načel zob časa, prah in molji. Pokrajinski muzej ima v svoji zbirki deset gobelinov, štirje so flamski iz začetka 17. stoletja, šest pa je francoskih in so iz konca 17. stoletja. Najstarejši in najmanjši — flamski je v teh dneh že snet in ,,počiva" ter se pripra- vlja za nadaljnji poseg profesori- ce Kovačevičeve iz Zagreba, ki je- edina tovrstna strokovnjakinja v Jugoslaviji. Doslej je že r^ila prenekateri dragoceni tekstilni izdelek starih mojstrov. V Zagrebu se bo nato začelo čiščenje in utrje- vanje gobelina ter nato še restavri- ranje, ki praktično pomeni krpanje vseh praznih mest z ustreznimi ni- tkami in to vse ročno. Upajmo, da bo tako romanje' v Zagreb po- stopoma rešilo tudi ostale drago- cene gobeline, ki smo jih doslej že lahko občudovali, le vprašanje je — kako doglo bi jih še, če jih ne bi začeli vztrajno pa vendarle uspe- šno reševad pred neizogibnim propadom. mš IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Lončarstvo je zelo stara obrt, njeni začetki segajo v prazgodovi- no. Najprej so keramiko, izdelo- vano iz gline sušili na soncu, kasneje z iznajdbo pečenja prido- biva na trdnosti. V začetku sojo izdelovali brez pripomočkov, iz- najdba lončarskega kolesa pa je prinesla velik napredek. Lončar- sko kolo je iznajdeno v 4. tisočle- tju pred našim štetjem na območju Mezopotamije in I-!gipta. V naših krajih ga začno uporabljati Slovani v 10. stoletju. Po tehniki izdelave ločimo keramsko izdelano brez lončarskega kolesa, na kolesu na ročni pogon ali na nožni pogon. Vsaka vrsta ima svoje karakteristike — obliko in ornamentiko. Na Štajerskem lahko štejemo lončarstvo med najstarejše obrti. Najstarejši zapis o našem lončarstvu se nahaja v arhivu Gornjegrajske- ga gospostva iz leta 1430. Obilo gradiva se nahaja v cehovskih listinah od l6. stoletja dalje. O sami izdelavi posod na lončarskem kolesu bomo spregovorili nekaj več v naslednjem članku. Danes objavljamo posne- tek »para«, velikega lonca, kije služil za kuhanje perila. Lonci takšne \elikosti se pogosto pojavljajo na našem območju, služili pa so še v druge namene: kuhanje, hranjenje masti ali žita. Smiljana Petr-Marčec Lonec, foto: Kosi, 1981, Grajenšak, Inv. št. 2704 PTUJSKI ZGODOVINARJI V MESECU JUNIJU V mesecu juniju pripravlja zgodovinsko dru- štvo Ptuj dve akciji — 6. junija bo izlet oziroma strokovna ekskurzija, ki jo posvečajo 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, pot pa jih bo vodila po poteh revolucije celjske- ga območja. Med drugim si bodo ogledali mu- zej revolucije v Celju v katerem je nova zbirka posvečena prav temu jubileju, nakar jih bo pot vodila v zloglasne okupatorjeve zapore Stari pi- sker, pa v Smiglovo zidanico in Joštov mlin v katerem je bila 1939 leta partijska konferenca za Slovenijo. Na poti proti Šmarju pri Jelšah si bodo v Trpčah ogledali spominski park in se ustavili še v Knežcu — rojstni hiši dr. Franca in Borisa Kidriča. Kot pravi predsednica 10 ptujskega zgodo- vinskega društva Kristina Samperl, je to za čla- ne ena redkih priložnosti, ko se lahko v večjem številu pogovorijo o problemih pa tudi o nalo- gah, ki jih bodo izvajali, ker je sicer osrednjo gibalo te aktivnosti izvršni odbor društva. V mesecu juniju pa bodo v Ptuju pripravili še predavanje o arheoloških spomenikih, ki so vzi- dani v ptujski mestni stolp. To delo je 1830. leta opravil Simon Povoden. Te rimske kamne sicer gledamo vsak dan, ob tem pa se marsikdo vpra- ša, kdo in zakaj jih je vzidal, kaj pomenijo in podobno. Predavala bosta dr. Jaroslav S^l iz Ljubljane, ki se poklicno ukvarja z raziskova- njem rimskih napisov in dr. Iva Curkova, ki bo govorila o Povodnu in njegovem delu ter o arheoloških raziskovanjih, ki so bila že v njego- vem času in dobila velik razmah ob koncu sto- letja, vse do danes, ko so še bolj aktualna in ta- korekoč problem za celotni slovenski prostor. mš Ilegalni ujetniki nadaljevanje ^ ptujskem zaporu je bilo takrat zelo nemirno. Ni bilo miru ne po- ™evi in ne ponoči. Večkrat je bilo ^'•Sati klice na pomoč, ko so se ge- stapovci izživljali nad svojimi žrt- vami. Matere so glasno jokale, za svojimi otroki in domovi, '^ed zaporniki se je ob sprehodih po dvorišču tudi slišalo šušljanje, ''a ..Lacko izdaja". Prosila sem paznika Pihlerja in Glušiča, naj vendar ljudem povesta, da Lacko izdajal, da so Lacka že prvi dan iestapovci pretepli do nezavesti in praktično ubili. Skozi okno celice sem videla, da ^ po dvorišču sprehajata tudi moja ^delavca; videla, da jima gesta- dajejo cigarete in se z njima prijazno pogovarjajo, da lahko tata Časopise in se pogovarjata, je nekega dne bil eden od njiju ^.ni na dvorišču, ga z znaki pova- re^ ol^nu, položim prst na usta in Teri"^" se ne poznava", ^^aaj mi je odgovoril: „Gestapovci žiri^ M moral sem si rešiti dru- p^o m se hitro obrne od okna... ^ ^"eje so ga poslali v taborišče in gov osvoboditvi tudi vrnil, nje- 7 ' družini pa se res ni nič zgodilo, d arugega, bil je to Edi Murn, sem ^'isala, da je postal celo tolmač so ^^^^^^ ^ Trbovljah. Nekateri ^^^vedali, da so ga videli ob kon- nj ^ nekem taborišču, po voj- sled ^^ izginila vsaka ^mrn^i Slovenskogoriške čete, cije Lacka, množične areta- nje ""ogih mater, prosto sprehaja- sodelavcev, zmage nem- vese,^''"^®'^ v Rusiji, o njih so na je lui^^ trobili in še marsikaj, vse to mene skoraj zlomilo. Neke- ga dne pride k meni paznik in pove, da moram na zaslišanje. Hitro vsta- nem in grem z njim. Na moje začu- denje me v pisarni čaka šef gestapa Hube. Začel me je spraševati o ti- stem, kar sta mu prav gotovo pove- dala tista dva moja sodelavca, ki se vsak dan sprehajata po dvorišču. Vpraševal me je predvsem: Kdo mi je dal nalog, da organiziram pobeg komunistov, zaprtih na Borlu? Res je bilo, da sem dobila od Mi- loša Zidanška nalog, da organizi- ram pobeg komunistov iz taborišča Bori. Na akcijo sem takrat vzela s sabo fanta, ki je bil član KP pove- zan v Ptuju. To je bil že prej ome- njeni Edi Murn, ki se te dni spreha- ja po dvorišču in kadi cigarete. Ge- stapovcu sem na vprašanje odločno zatrdila, da o tem nič ne vem. Huba je od besa postal rdeč in vprašuje naprej: ,,Kdo vam je dal nalog, da ste organizirali izobešanje sloven- skih zastav v Budini in drugod na Hitlerjev rojstni dan?" Tudi to je lahko Hubi povedal le tisti, ki se prav tako sprehaja po dvorišču in ki mi je rekel, ,,da rešuje svojo dru- žino". Na vprašanje ,zopet odki- mam in rečem, da ne vem. Tedaj Huba ves zaripel zavpije nad menoj, mi da krepko zaušnico in vpije nad menoj, seveda v nemšči- ni: ,,Ce vi nič ne veste, vam bom povedal jaz, kar sam vem. Dobih smo vašega sina, bandita in ga tudi na mestu ustrelili!" Tedaj se mi za- megli pred očmi in se zgrudim... Nič se ne spominjam, kako sem po- tem prišla v celico, moje sojetnice so mi povedale, da me je prip>eljal nek gestapovec. Vest, da je padel sin Zvonko, saj mi je šef gestapa Huba tako brutal- no povedal, da so ga dobili in ustre- lili, me je tako potrla, da sem obu- pala. Nisem videla v^č izhoda... Ni me prizadelo to, kar mi je pozneje rekel Huba, da sem obsojena na ustrelitev v Celju, prizadela me je vest o sinovi smrti... Tisto noč sem skrivoma vzela no- žič, ki sem si ga skrivoma prilastila pri lupljenju krompirja in si, pokri- ta s kočo na pogradu, prerezala žile na levi roki. Hotela sem čimprej končati, umreti in se tako izogniti mučenju po gestapovcih. Moje sojetnice so zjutraj ob vstajanju opazile kri, ki je tekla z mojega po- grada proti vratom, kjer je že bila luža krvi, začnejo kričati, tolči po vratih, da bi priklicale paznika, ki je tudi kmalu prišel pogledat. Jaz seveda za vse to ne vem, ker sem bila že v nezavesti. Pozneje sem zvedela, da je paznik poklical gestapovca, ta pa zdravnika zapo- rov dr. Blancka. Zdravnik je odre- dil takojšen prevoz v ptujsko bol- nišnico. Tudi še po prevozu v bolnišnico sem bila nekaj časa v nezavesti. Ko se zavem, opazim, da sem v veliki svetli sobi. Z mano se je ukvarjala neka v beli plašč oblečena ženska, bila je prav gotovo zdravnica in Nemka, ker nisva spregovorili niti besede. Ob zdravnici stojita dve čudni postavi... Zopet zaprem oči in zaspim za precej časa. Kose spet zbudim, je bilo vse okrog mene tiho in mirno. Ugotovim, da ležim v beli postelji, v veliki in lepi sobi, z veli- kimi okni, ki niso bila zavarovana z železnimi križi. Najprej sem mislila, da so to le lepe sanje. Toda k meni pristopita dve bolniški sestri in mi prijazno po slovensko povesta, da sem v ptujski bolnišnici in da mi bosta prinesli zajtrk. Moram posebej poudariti, da sta bili obe bolniški sestri — nu- ni — do mene kot politične zapornice zelo, zelo ustrežljivi in dobri. Vedno sta me spraševali, če kaj želim, če kaj rabim in vsaki čas je prišla katera k meni in mi v širo- kem rokavu skrito prinesla kako pecivo ali sadje. Bila sem močno podhranjena, zato sem morala sama paziti, da sem jedla le po ma- lem, sicer bi lahko nastopile živ- Ijensko nevarne posledice. Sestre so mi torej nudile mnogo več kot sem lahko ali smela pojesti. Ko sem se razgledala po sobi, vi- dim, da sta v sobi še dve postelji, ki sta bili prazni. Ob pogledu na veli- ka okna se mi je porodil trden sklep, da odtod pobegnem. Se da- nes se sama sebi čudim, kako da sem se odločila za pobeg skozi okno. Na beg skozi vrata takrat niti pomislila nisem. Toda prve dni v bolnišnici sem bila taka, da se niti dvigniti nisem mogla s postelje, to- da v mislih sem se vedno ukvarjala z načrtom, kako pobegniti. Vedela sem, da z begom ne smem odlašati, ker lahko gestapovci vsak čas pri- dejo spet po mene. Svojega načrta tudi nisem megla nikomur zaupati, ker ga tudi nisem hotela kompromitirati, saj bi lahko zaradi tega imeli težke posledice. Ko so me nekateri moji prijatelji obiskovali v bolnišnici, sem jih že takoj, ko so odprli vrata, odpodila in jim prepo- vedala vstop v sobo. Tega nisem storila zato, da jih ne bi imela rada, temveč zato, ker sem se bala za nji- hova življenja. Vedela sem, da ima gestapo povsod svoje agente, svoje oči in da v bolnišnici prav gotovo nadzoruje moje obiskovalce. Sama pri sebi sem sklenila, da bom četrti dan pobegnila iz bolniš- nice in sicer tako, da bom skočila skozi okno na dvorišče, se splazila do izolirnice in se tam prebila skozi živo mejo. Nadalje sem načrtovala, da bom odšla proti bivši Veselejevi gostilni, prečkala Ormoško cesto in šla k Cehovim, kjer je bila javka OF. Pri Cehovih bom prav gotovo dobila kakšno obleko, ker v bolniš- nici nisem imela drugega kot bol- niško srajco. Potem sem namerava- la oditi naprej proti Halozam. Cehovi so gojili sadno drevje, sta- novali pa so takoj za hišo, kjer je stanoval advokat Remec. Cehove sem namreč poznala že iz predvoj- nih časov. A glej, že pred pobegom se je po- kazala prva ovira. Prav tisto četrto noč, ko sem načrtovala pobeg iz bolnišnice, so okrog 11. ure pred polnočjo prinesli v sobo mlado žen- sko in jo namestijo na sosednjo po- steljo. Ženska je bila ,,težko" bol- na, da so jo morali prinesti v poste- ljo. Jaz sem se pritajila kot da spim, vendar sem s priprtimi očmi vse skrbno opazovala. Sreča, da je takrat bil Ptuj praktično velika vas, kjer sem vsakega človeka poznala pa tudi sama sem bila skoraj vsem poznana. Kljub temu, da z žensko, ki so jo prinesli v sosednjo posteljo nisem spregovorila niti besedice, sem takoj spoznala, da je ta ženska poslana od gestapa, da bi me nadzorovala, vodila evidenco kdo bo prišel k meni in kaj bomo govo- rih. Ta ženska, dejansko je bila še mlado dekle, hčerka starega pleskarja Hassa, njen oče je bil Ne- mec, mati Slovenka, stanovali so ob Dravi za vojašnico in pri hiši je bilo mnogo otrok. Kljub tej nepredvideni oviri se mi je tisto noč, okrog dveh po polnoči beg iz bolnišnice jx)srečil tako kot sem načrtovala. Čeprav sta po na- logu gestapa pri glavnih vratih stala dva policista. Imela sta nalogo, da pazita name, vendar tega takrat ni- sem vedela, temveč sem to zvedela šele po pobegu iz bolnišnice. To bom opisala v nadaljevanju. Tu naj povem le to, da sta me po nekaj tednih našla nepokretno pri neki stari ženici moja dva sinova, oba še živa in zdrava... Se predno sta radostno vzkliknila — mama, mama, sem jima rekla: ,.Otroka moja, vesta, da vaju imam rada, rada tako kot ima vsaka mati svoje otroke, a vendar povem vama, raje vaju oba vidim pred stabo mrtva, kot da prideta živa v roke gesta- pu." PRIPIS: Menda dva dni pred mojim zlomom v zaporu, mi je paz- nik Pihler prinesel pokazaf Časopis, v katerem so bila objavljena imena ustreljenih talcev, ki so bili ustrelje- ni pred par dnevi. Med ustreljenimi talci sta bili imeni Ceh in Pukšič... Ko gestapovcem nista imela, zlasti še Ceh, nič več za povedati, nič več napisati, jim tudi nista bila več po- trebna, zato so se ju znebili. KOM C 10 - NAŠI DOPISNIKI TSDNU Uspešno delo centra za obveščanje in propagando v torek, 26. maja smo se člani centra za obveščanje in pro- pagando pri OK ZSMS sestali na volilno programski konferenci tega centra. Pregledali smo delovanje COP-a v minulih dveh letih. Maja 1979 smo izvolili novo vodstvo COP-a in povabili k sodelovanju mlade, ki jih je zanimalo delo na področju informiranja in propagande in ki so že delali v komisijah za ob- veščanje v ptujskih srednjih šolah in v brigadah. Najprej smo se povezali z Zavodom Radio Tednik Ptuj in pričeli na straneh Tednika objavljati naše prispevke. Pri- pravili smo tudi program snemanja radijskih oddaj. Pri tem nam je (in nam še) pomagal novinar Martin Ozmec. V dveh letih smo posneli precejšnje število radijskih oddaj (Mladi in prosti čas. Smučarska sekcija, predstavili smo življenje mladih najprej v starem, nato pa še v novem domu učencev, snemali smo oddaje z udeleženci ,,Sole mladih peres", spregovorili smo o malici v CSUI,...) S kvaliteto oddaj ne moremo biti-zadovoljni in si moramo v bodoče prizade- vati, da bomo natančno vedeli kaj želimo z oddajo poslušalcem povedati. Izboljšat moramo tudi tehnično stran na?ih oddaj. Ze jeseni 1979 smo se odločili pričeti izdajati glasilo OK ZSMS Ptuj ,.Gremo na delo". Oktobra je prva številka že ..zašla" v mla- dinske roke. Tisti, ki so jo prebra- li. so menili, da je dovolj kvali- tetno. Zal pa so bili stroški z iz- dajo glasila preveliki, da bi jih zmogla naša občinska konferenca in tako smo naslednjo (in zadnjo?) številko glasila izdali kot prilogo v Tedniku. Vsi tisti, ki ste kdajkoli sodelovali pri urejanju in izdajanju glasila, bodisi krajevnega, šolske- ga ali brigadirskega, veste, da je z zbiranjem prispevkov, z ureje- vanjem leteh veliko dela in tako je tudi nam, srednješolcem, zmanjkovalo časa za izdajanje tega glasila. Hkrati pa tudi dopisniška mreža še ni bila dovolj dobro razvita. Do nadaljnjega smo glasi- lo prenehali izdajati. Vse naše prispevke (o delovanju mladine, njenih uspehih, akcijah, težavah) pa objavljamo na straneh Tednika. Svojega glasila torej mladi ptujske občine več nimajo, a je prednost objavljanja prispevkov v Tedniku ta, da si jih lahko prebere širši krog naših občanov. Člani COP-a smo začeli isto- časno sodelovati tudi s področnimi konferencami pri OK ZSMS in tako nam je v dveh letih uspela sestaviti skupine za obveščanje pri KNVI, KMKS in KMD. Skupina za obveščanje pri KMVl (vzgoja in izobraževanje) je že dve šolski leti zapored organizi- rala ..Solo mladih peres." Udele- žujejo se je mladi novinarji iz osnovnih šol. ..Sola" poteka skozi vse šolsko leto in najbolj zagnani obiskovalci te novinarske šole so že člani COP-a. Ob koncu šolske- ga leta udeleženci ..šole" izdamo glasilo ..PERESA", kot prilogo v Tedniku. Podoben način uspo- sabljanja mladih bomo organizirali tudi v bodoče. Člani COP-a sodelujemo vsako leto na MDA, ki se jih udeležujejo naši brigadirji. Tam vodimo komisije za informiranje, ki so do zdaj ve'dno uspešno delovale. Letos smo s skupino za informi- ranje v MDB ..Dušan Kveder-To- maž". ki bo sodelovala na MDA v Črni gori. veliko časa posvetili informiranju na akcijah. Sestavili smo okvirni program te komisije, se dogovorili o vzdrževanju stikov te brigade s Ptujem... Vemo namreč, da lahko le po kvalitetnih pripravah za delovanje na tem področju, pričakujemo uspehe. Vse dejavnosti, ki smo jih člani COP-a izvajali v teh dveh letih, bomo nadaljevali in posvetili nekoliko več časa izobraževanju članov centra. Dolžnosti pred- sednice centra za obveščanje in propagando je prevzela Jana Hvaleč, kot ena najbolj aktivnih ..copocev", saj deluje na področju obveščanja v CSUI. krajevni skup- nosti, mladinski organizaciji... Slavica Pičerko DOMAČE PESMI V IVANJKOVCIH Domače pesmi iz Ivanjkovec se slišijo v ormoški občini najbolj pogosto, saj imajo tam oktet, ki deluje že dve leti. Pesmi pa se slišijo iz te vasi že dalj časa, ker je bil pred osmimi leti ustanovljen kvartet, ki so ga ustanovili pri predstavi drame ,.DANICA OPROSTI", ker je v tej drami nastopil s pesmijo Kaj ti je deklica. Oktet se od ustanovitve ni spremenil v sestavi članov, v njem nastopajo od kmeta do delavca sami amaterji z dobrimi glasovi. Največ se z glasbo ukvarja Branko Fifonja, ki je tudi vodja okteta. Oktet še sestavljajo Alojz Polanič, ki poje prvi tenor, Dušan Zadravec in Franc Klemen druga tenorja, Jože Kosi, Jože Novak prva basista in Jože Caf, Stanko Podgorelec druga basista. Do sedaj so nastopali na raznih prireditvah kot so krajevni praznik, prvi naj, osmi marec itd. Bili so tudi na gostovanju ob otvoritvi OP- TILOVEGA obrata v Liki na Hrvatskem. Organizirajo tudi lastne nastope, večere ob katerih obiskovalec uživa v pesmi, glasbi in humorju, s harmoniko jim priskoči na pomoč Alojz Grnjak, kot humorist pa Franc Gorjak. Zato, ko slišite, da bo v vaši vasi ali mestu gostoval oktet Ivajnkovci ne odlašajte, pojdite in jim prisluhnite, ne bo vam žal. Janez Moravec Hajdina. 5. maja 1981; Vera Malek. Draženci 59; Maks Brod- njak. Zg. Hajdina 55; Frar^c Ka- isesberger. Gerečja vas 95; Jakob Malek. Draženci 59; Janez Saga- din. Zg. Hajdina 85; Kristina Ki- selak. Gerečja vas 71; Anton Ši- šek. Jadranska 17; Vojko Šohar. Zg. Hajdina 202; Erika_ Svenšek. Zg. Hajdina 82; Danilo Šohar. Zg. Hajdina 202; Mirko Žagar. Zg. Hajdina 21;- Rudi Nahberger. Zg. Hajdina 87; l\an .Auer. Sp. Haj- dina 43; Marija Kosec. Draženci 22; Radovan .Auer. Sp. Hajdina 43; Drago Furek. Draženci n. h.; Ivan Furek. Hajdoše 39; Milan Orthaber. Zg. Hajdina 40; Janez Turnšek. Cierečja vas 41; Janez Ornik. Hajdoše 51; Ivan Varžič. Hajdoše 2/c; Jože Novak. Gerečja vas 22; Antpn Ilasimali. Zg. Haj- dina 75; Štefan Mlinarič. Zg. Hajdina 82; Rajko Cartl. Zg. Hajdma 74; Kidričevo. 7. maja 1981: Anto- nija Turk. Kidričevo 13; Jelka Bilanovič. Kidričevo 12; Nada Drevenšek. Kidričevo 13: Dornava. 7. maja 1981: Alojz Ciomboc. Dornava 43; Janko Še- šerko. Dornava 56; Marija Jan- /ekovič. Mezgovci 14: Drago \'r- tič. Dornava 136: I rane Hrga. Dornava 129; Marjan Ratek. Dornava 99: Ivan Kramberger. Dornava 132: Terezija Ciomboc. Dornava 43; Alojz Pihler. Do- rnava 64/a: Franc Smionič. Do- rnava 132: Janez Cigula. Do- rnava 106; \'iado Prosenjak. Do- rnava 47; Jože Sok. Dornava 106; Slavko Pravdil. Dornava 141: Ja- nez \'idovič. Mezgovci 2/b; Sonja .Arnuš. Dornava 99; Neža Lah. Mezgovci 55/a: Rozalija Sok. Dornava 107; Terezija Krajnc, Slom i 19; \ Liica l-meršie. Me- zgovci 3; Marija \ idovie. Me- zgovci 85: Milica Ljubeč. Me- zgovci 2/a; Stanko Kmeršie. Me- zgovci 3: JožeZagoršek. Mezgovci 32: Franc l.jubec. Mezgovci 84: Marjan Peteršič. Dornava 71/a: Franjo C igula. Dornava 22. Dom Marjana Borštnarja Dor- nava. 12. maja 1981: Angela Bezjak. Nova vas 51; Jožica Petek. Dornava l/a; Kristina Majcen. Mezgovci 51/a: Lizika Petrovič. Dornava l/a; Rozalija Matjašič. Borovci 6; Ivanka Flos. Mezgovci 2/ Anica Vogrin. Dor- nava 92; Milica Florjanič. Streja- ci 3: Marija Kolednik. Pacinje 5/a: Drago Sedmak. Kvedrova 4: Marija Držaič. Zabovci 93/a; Zdenka Žula. \'eliki vrh 3; Dani- ca Širec. Slape 14; Marjana Rižnar. Dornava l/a; Marija Kipošek. Podvinci l/a; Jožica Širovnik. Lancova vas 90: Ivanka Čuš. Dornava 25: Veronika Le- hen. Slomi 9; TGA Kidričevo, 19. maja 1981: Viktor Znidar. Njiverce n. h.; Adolf Hertiš, Kungota 67; Dušan Kovačič, Kidričevo 14; Mirko Zu- ran, Kidričevo 9; Ludvik Skerget. Lovrenc 37; Franc Jerenko. Nji- verce n. h.; Maks Primožič, Breg 2; Miran Pešl, Ciril-Metodov dr. 7; Franc Leskovar. Zg..Sveča 19; Franc Kokol, Gomi'škova 10; Franc Serdinšek. Župečja vas 27; Stanko Znidar. Gerečja vas 66; Branko Spolenak. Mejna cesta 2; Jožefa Novak, Kidričevo 8; Franc Novak. Kidričevo 8; Silva Bedni- čki. Kidričevo 13; Zivko Lazič. Kraigherjeva 33; Alojz Zoreč, Potrčeva 50/a; Ivan Princi, Podlo- že 73; Stanko Kosi, Sestrže 78; Franc Kiselak, Kidričevo 13; Zvonko Kolar. Apače 188; Janez Malinger. Skorba 28; Branko Mo- horko. Kungota 20; Vinko Podlo- že 44; Maks Leskovar, Sveča 6; Maks Plohi, Ob Dravi 3; Mihael Srednik, Gorca 3/a; Anton Lebar. Kidričevo 29; Stanko Pukšič. Mezgovci 36; Jože Zumer, Apače 175; Milena Repinc, Kidričevo 13; Štefka Zupane. Kajuhova 3; Leon Vidovič, Turniška 7; Mehmedalija Mujanovič. Kidričevo 8; Mirko Klaneček, Skorba 52; Hilda Rojs. Kidričevo "2; Jože Voglar, Skrblje n. h.; Danijel Koletnik. Kajuhova 1; TEMELJNI KAMEN TRDNEJŠI^ VEZI BRATSKIH OBČIN Letošnje praznovanje dneva mla- dosti je bilo za prebivalce občine Slovenska Bistrica še posebno po- membno. saj so na kraju osrednje občinske svečanosti, pri planin- skem domu Anton Stuhec na bistriškem Pohorju, v nedeljo 24. maja položili tudi temeljni kamen za še trdnejše vezi med delovnimi ljudmi pobratenih občin Slovenska Bistrica in Svetozarevo iz SR Srbi- je. Temeljni kamen novemu prizid- ku. depandansi, k Planinskemu do- mu Anton Stuhec na Pohorju je vgradil predsednik skupščine obči- ne Svetozarevo Radmilo Bogd?no- vic, ki je v uvodu poudaril velik po- men tega dogodka, saj bodo tako zgradili tudi nove temelje hitrejše- ga izgrajevanja bratstva in enot- nosti delovnih ljud: občin Svetozarevo in Slovenska Bistrica. Prav iz tega sodelovanja in že ne- kaj letnih izmenjav šolskih otrok v času polletnih in letnih počitnic, ko učenci občine Slovenska Bistrica gostujejo v rekreacijskem centru občine Svetozarevo Buljaricah v črnogorskem primorju, učenci iz šol občine Svetozarevo pa v zim- skih počitnicah na bistriškem Pohorju, se je tudi porodila ideja o zgraditvi prizidka k planinskemu domu Anton Stuhec pri Treh kra- ljih. kamor bodo prihajali na oddih tudi delovni ljudje svetozarevske občine. Novi objekt bo grajen v izmeri 20 X 17 m in bo imel tri etaže. Skupno bo v prizidku 20 sob s 65 ležišči in štirje pomožni prostori, od tega shramba za zimsko n mo, klubska soba, čajna kuhin'''' soba za reševalce. "il Nosilec investicijskih TOZD Granit Slovenska Bistf ' gradnjo pa sofinancirajo pobrJ^ občina Svetozarevo, ki pri3 sredstva za gradnjo ene etaže, Tr' Kidričevo, Merkator-Panonijgp in delovne organizacije občine?!' venska Bistrica, med njimi in Steklo iz Slovenske Bistrice, cu Poljčane in Iskra-releji Makole—Poljčane. ' Izvajalec del je TOZD Grat,- zagotavlja, da bo objekt dogra, do 8. januarja 1982 na dan prajJ ka občine Slovenska Bistrica. Besedilo .n posnetrt Viktor Honj. Predsednik občine Svetozarevo Radmilo Bogdanovič je vgradil teme^ni kamen prizidka. »Stanovanje" v poštnem nabiralniku Pri Čoklovih v Kidričevem ši ' .so se letošnjo pomlad v po^tr! nabiralnik vselile siničke in splei]- gnezdo iz katerega kukajo precej godni mladiči. Lastnik na. biralnika je pokazal polno razu. mevanje »za nasilno vselitev, pismonoši je naročil, da naj jin pošto dostavlja neposredno stanovanje, da v nabiralniku neb, motil siničjega ato in mamo pr ustvarjanju nove družine. Prai gotovo lepa gesta lastnika. Besedilo in posnetek Konrad Zorei 00 ZSMS JRANC KRAMBERGER" ROGOZNICA Po Titovi poti skozi življenje Ob prazniku mladosti so v osnovni organizaciji ZSMS »Franc Kramberger« Rogoznica sprejeli nove člane v ZSMS z območja Nov^e vasi pri Ptuju. Rogoznice in Žabjaka. Dosedanjim pionirjem — učencem osnovne šole Franca Osojnika Ptuj je ob sprejemu spregovorila hčerka predvojnega komunista, revolucionarja in pr- voborca Slovenskogoriške—Lac- kove čete Franca KRAMBER- GFRJA. tovarišica Štefka LAČ- NOVA. Mladim je osvetlila pot revolucionarjev in borcev Slo- venskogoriške-Lackove čete. ak- tivistov OF slovenskega naroda in delo mladih v času NOV. No vos prejeti člani ZSMS so večinoma že večkratni udeležen- ci pohoda »Po poteh revolucije« z Slovenskogoriško-Lackovo četo v okviru Slovenskogoriškega— Krambergerjevega odreda, zato jim srečanje s tovarišico Štefko veliko pomeni in se ji za njeno prisot,nost ob sprejemu v ZŠMS iskreno zahvaljujejo. Novosprejeti člani ZSMS bo- do s pridnim učenjem v šoli in aktivnim delom v krajevni skup- nosti potrjevali svojo predanost domovini in cxiločenost. da bodo skozi življenje zvesto stopali po TITOM POTI. FB Novosprejeti člani OO ZSMS Franc Kramberger — Rogoznica z gosti, med njimi Štefka Lačen (peta, od leve proti desni). Foto: S. Kosi SLAVNOSTNI 25. MAJ (VEZI SO POSTALE ŠE TRDNEJŠE) Ob dnevu mladosti so se povsod vrstile proslave, kulturna srečanja, športna tekmovanja, festivali . . . Tudi mladi iz OO ZSMS Majski vrh smo se odločili, da za naše krajane pripravimo proslavo ob 25. maju — dnevu mladosti. Zares je bilo potrebno vložiti veliko dela. da smo lahko kulturni večer izvedli ta- ko kot smo si zamislili. Kulturni program smo izvedli v soboto 23. maja 1981 v Kastnerjevi kleti. Klet smo očistili, saj so bili v njej obroči vinskih sodov, razno kamenje, trske in lahko rečem, da si v njej našel še tudi veliko drugih stvari. Že samo čiščenje nam je vze- lo veliko časa, dodatno delo pa smo vložili še v delo kulturnega progra- ma. Večer, ki smo ga izvedli za naše krajane, ni bil takšen kot so ga navajeni. V kleti smo izobesili zastave, na mizo postavili Titovo sliko in dve knjigi, ki govore o njegovem življe- nju. Ker je pomlad, in ker je maj mesec vsega lepega, smo naredili tudi čudovite vaze iz vrtnega in poljskega cvetja. Želeli smo si. da kulturni program popestrimo tudi z drugačno svetlobo. Zvezda, nareje- na iz sveč in kres, ki je zagorel ob pričetku proslave, sta dajala dovolj svetlobe, za branje in razsvetljavo, ki je bila potrebna v kleti. Ni bilo veliko obiskovalcev. Ven- dar moram poudariti, da so bili tisti, ki so obiskali ta kulturni ve- čer, zelo veseli in zadovoljni. Po končanem kulturnem sporedu smo zaplesali kolo, stari in mladi. Dolgo smo se še pogovarjali, predvsem o tem kako nas težijo razni problemi. Prostor, ki nam je dodeljen (klet na Kostnerjevem) je zelo primerna za delo OO ZSMS Majski vrh. Vendar potrebujemo kar precej finančnih sredstev, da bomo uredili notranjost kleti. Predvsem tla in stene. Krajani sami so nam svetovali, kako naj prične- mo z delom. Tudi svojo pomoč so nam ponudili. Zelja vseh mladih OO ZSMS Majski vrh je. da čimbolj združimo ne samo mlade, temveč tudi starej- še. Ko smo se pogovarjah, smo obudili tudi stare ljudske napeve. Ne. mi mladi nismo generacija za- se. Malo nas je. in prav zato si želi- mo. da se združujejo stari in mladi; da obdržimo ta propadajoči svet, vsaj na takšni stopnji razvitosti, kot je; da obdržimo mlade v hribih, kjer veje življenje svobodno in sproščeno kjer sosed brez soseda ne bi mogel živeti. Takšni smo postali tudi mladi. Srečni smo, ko smo skupaj, vendar nas v srce zaboli, ko se razidemo. V srce pa se nam vku- je največja rana takrat, kadar ne- koga izgubimo. V hribih živimo, kot ena velika družina, kjer ni nihče ne oče. ne mati. ne otrok. J. Hvaleč ODLIKOVANJA SFRJ DEVETIM OBČANOM Na letošnji osrednji občinski svečanosti v okviru dneva mladosti, ki je bila pri planinskem domu .Anton Štuhec pri Treh kraljih --ia Pohorju, so devetim občanom občine Slovenska Bistrica podelili odlikmanja predsedstva SI RJ. Odlikovani so bili: Marija (iodec i/jZg. Polskave — red republike z bronastim vencem. Peter Niravlak m Ljudmila Žirovnik sta prejela ri;»i zasluge za narod s srebrni-, zvezdo. Franjo Kikec iz Slovenske Bistrice red dela z zlatim vencem Za uspešno družbenopolitično delovanje in uspehe v razvi>ju kmetijstva pa so sprejeli red dela s srebrnim vencem Henrik Snu^gavec. Jože Zadek. Jože Brglez. F rane Ačko m ,\nton Malej. V iktor Horvat Samo za tale posnetek so odprl poštni predal, sicer pa je zaklenjen ker je tako siničji rod najbolj varer KAKOVOSTNA ANTENA ZAGOTAVLJA DOBER SPREJEIVI Radioamaterji nam neštetokrai pomagajo, če je treba ob raznili elementarnih in drugih nesreča!', poklicali pomoč, sporočajo naiT razne pomembne in zanimive in- formacije in podobno. Pravzatoj^ radioamaterstvo ena od niembnih dejavnosti v okvirji SLO in družbene samozaščite. Radioamaterstvo je razmerO' ma drag konjiček vsakemu f'' dioamaterju. Zlasti draga je p^' stavitev kvalitetne antene in njen- montaža, saj je prav od tega od visen dobersprejem. Med izredn' aktivnimi radioamaterji je tud Djordje Panzalovič iz Kidričeve Montiranje antene je zahtevno" tudi nevarno delo ga. ki SI JC pred kratkim postaj novo anteno. J.; H,- mie! še hoM vpreiem. Besedilo in posnctt^ Konrad Zoi' f CDNIK - DELO DRUŠTEV-11 Predčasno izpolnili srednjeročni plan Ptujski Aeroklub v sedanjem ^^ju $teje okrog 400 ClanoV, v procesu dda na letališču 'jih sodeluje 150. Ali so s seda- P® jtopnjo opremljenosti že izpol- "r pogoje za normalno delo in Ssc^nje željenih rezultatov? Na vprašanje nam je ob obisku l^ovoril predsednik upravnega ^a Drago Krepfl: poseči moram nekaj let nazaj. '1 1975 smo si v klubu zastavili jj program obnove letalskega '"'rka do leta 1985, torej za deset- ino obdobje, s ciljem boljše remljeno®"' saj smo takrat imeli "P Porečju jadralnega letalstva J^J^tarel park, ki klubu ni JlogoCal nobene perspektive. V obdobju smo kupili večje šte- vilo sodobnih motornih in jadral- ih letal, padal, transportni voz, ^Itovomi avto in obnovili stari ^gar. Vse to je zahtevalo izgrad- njo novega hangarja za jadralna l^a, ki smo ga lani tudi zgradili. l^os smo k temu dodali 5e eno sodobno jadralno letalo, dve novi padali, novi traktor.s prikolico za ^drževanje poletno-pristajalne sjgze, v zaključni fazi pa je tudi izgradnja sanitarij — s tem zaklju- ■ jujemo program večjih investicij do leta 1985. Torej smo program predčasno izpolnili. Vsa letala smo premih s sodobno radionavigacij- sko opremo, saj smo ždeli zago- toviti čimbolj varno letenje. Iz vse- ga lahko zaključimo, da smo danes resnično zek) dobro opremljeni. Tako bi vam povedal, če bi me isto vprašali pred dobrim mesecem! Zadnji tragični dogodki pa so nekatere stvari na področju padal- stva spreminili. Ponavljam, da smo skakali z novimi padali, za katera je proizvajalec zagotavljal varno skakanje! Zal je bilo druga- če. S temi padali je danes prepove- dano skakati, kako naj torej govo- rim o opremljenosti padalske sek- cije, čeprav smo v padab vložili precejšnja sredstva — so pa edina. ki jih pri nas lahko kupimo! Osta- la dejavnost pa v aeroklubu Ptuj poteka po začrtanem programu." — Uspehi, ki jih dosegate v aeroklubu, verjetno niso priSli sami od sebe, prek noči? ..Uspehi niso shičajni, temveč |dod večletnega načrtnega trdega dela. Letalstvo je draga dejavnost in je za njo potrebno ie posebej mnogo žrtvovati. Za ilustracijo naj povem, da smo lani zraven dela v delavnid člani opravili še 11800 ur udarniškega dela pri izgradnji han- garja. Nadaljni komentar je odveč kajne?" — Delo planirate na daljša Časovna obdobja. Katere so vaše dolgoročne usmeritve? ..Danes, ko smo v resnici obno- vifi park in zagotovili dobre pogoje za ddo. ždimo, da bi klub obdr- 2aU tudi na sedanjem nivoju. V nadaljnem delu dajemo največji poudardc kvaliteti, razvijanju tovarištva in prijateljstva, dvigu psihofizičnih sposobnosti, da bi tako tudi mi po tej plati pripo- mogli krepitvi SLO, kar je sicer naša stalna naloga." — Katere pomembnejše letošnje prireditve bi izpostavili? ..Lett^njl program zraven redne dejavnosti vsebuje tudi tekmovalni del. prireditve in šolanje pilotov tako za lastne kot potrebe vojnega letalstva. Udeležili se bomo vseh zveznih tekmovanj, saj tam dejan- sko vidimo naše sposobnosti v primerjavi z drugimi aeroklubi, nekatera druga tekmovanja pa smo zaradi stablizacije opustili. V juniju bomo izvedli internat motornega letenja za potrebe voj- nega letalstva in internat za šolanje padalcev. Med priredit- vami pa bomo izvedli republiško padalsko prvenstvo in hkrati tudi naš tradicionalni Ptujski padalski pokal.To so glavne točke našega programa, seveda pa bo prireditev in akcij še veliko več." — Omenili ste, da je letalstvo draga dejavnost. O težavah in nesistemski ureditvi tega pomem- bnega področja je bilo že veliko povedanega in zapisanega. Tako tudi pri vašem delu verjetno ne gre brez težav? ,,Težave našega gospodarstva pravtako niso obšle aerokluba. Največja težava pa je gotovo v nesistemskem rmanciranju,saj več kot polovico potrebnih sredstev pridobivamo z lastnim delom v delavnici, z reklamami, s pomočjo delovnih organizacij. Ni norma- lno, da blago rečeno več kot tri četrtine časa porabimo za dda, ki z letalstvom nimajo nobene zveze, in le slabo čdrtino za dejavnost zaradi katere obstojamo. Ob tem se naj zamislijo predvsem tisti, ki se vprašujejo — Kaj ti delajo v Moškanjcih? Nekatere težave, zlasti na področju padal- stva, sem že omenil. Več o njih pa ob kakšni bližnji priložnosti!" 1. kotar P«d«J«— (mM točk« sedanjega trenutka (foto B. Rede) Drago Krepfl (foto B. Rode) Zaključna prireditev v vzgojnovarstvenem zavodu Ptuj Igrišče vrtca Med vrti 2 je bilo prejšnjo sredo prizorišče zaključne prireditve vseh otrok Vzgojnovarstvenega zavoda Ptuj. ki so z uspelo pnreditvijo počastili tudi Dan mladosti. Odziv staršev'in otrok je bil izreden, vzdušnje prijetno, prava manifestacija mladosti. Prireditev so iz\edli VVZ Ptuj in ZTKO s pomočjo nekaterih OZD in samostojnih obrtnikov. Fotografija in tekst: 1. kotar Najprej so izvetBi fiiulni M krosa, oule tekmovalce so obiskovalci staiii navdušeno spodiaiali Rajanje v odBMKU prcrf podelkv^ Spartiai ziia^ Vsaka enota se je predstavila z eno točko v kulturnem programu veščin v Judu, nastopila sta mlada tekmovalca J K Drava s krosa — posamezno: zmagal je Miran Kralj, drugi je Aleš »retji Nacek Pihler, četrti Andrej Makovec in peti Bogdan Tušek. Zlate športne značke so cicftaaooi šport&ikom podelili Marija Vindiš, Ljubo Gajzer, Tatjana Šircc. Jože §oštar in Ivo Klarič. Za značko so morali mladi med letom izvesti določene telesnovzgojne aktivnosti Nagrade in priznanja so podelili twA ekipam. Vrstni red je bil naslednji: 1. Potrčeva 9, 2. Rajce*a 12. 3. Ki^evo. 4. Gorišnica. 5. Med vrti 2, 6. Hajdina. 7. I>oma«a. 8. Budiiui. 9. B^. 10. Jožefe I^cko, 11. Med vrti 1, 12. Majšperk in 13. Cirkovce. Mladi vo tekli za^^eto in kljub nekaterim padcem vsi pritekli do cilja. Jože Štrafela, predsednik odbora samoupravne družbene kontrole partizana Jugoslavije Pretekli teden le bila v Beogradu seja Samoupravne družbene kontrole Partizana Jugoslavije."kjer so razpravljali o delu v preteklem letu. Pregledali so tudi program za leto 1981 m finančni načrt za leto 1982. Ker bo zvezno tekmovanje v partizanskem mnogoboju meseca junija v Prištini, je odbor SDK poslusal poročilo priprav^alnega odbora m sprejel oz. razpravljal o nadaljnjih pripravan za to največjo parti- zansko manifestacijo v Jugoslaviji, na kateri podelijo najboljšemu društvu iz vsake republike in pokrajine prehodno zastavo maršala Tita. Izvolili so tudi ejioletnega predsednika odbora in sicer delegata iz SR Slovenije Jožeta Strafela iz Ptuja. Čestitamo! BiH smo na Pohorju... Majski izlet ne več rosno mladih ptujskih planink in planincev, jc veljal našemu bližnjemu zelenemu, vedno vabečemu Pohorju. Po krajšem postanku na Rogli, smo po čudovito mehkih pohorskih tratah prišli do razglednega stolpa. Čeprav nekoliko prikrajšani za sicer oWiren razgled, nam vedro razpoloženje ni bilo skvarjeno, saj se je obetalo lepo vreme. In res, ko smo nato prispeli na Osankarico, nas je tam že pozdravilo sonce, ki nas je potem ogrevalo ves dan. Napotili smo sc do Trdi žcbljev, kjer smo se pred spomenikom, v nemi tišini poklonili spominu padlih hrabrih borcev Pohorskega bataljona in zatem ogledali njihovo zadnje bojišče. Se ogled spominskega muzeja na Osankarici in krajši počitek, pa hajd do Ruške koče pri Arehu in od tu peš do Glažutc ter naprej do Mariborske koče, kjer se je ob poznem popoldanskem soncu, ob prijetnih pohorskih sapah, prilegel daljši počitek. Udeležencem izleta staiejših planincev, kateremu sc je pridružilo tudi mlajše članstvo, so lepa okolja, prostrani gozdovi, lepo vreme, sveži zrak, tu in tam šc zaplate snega, prvo pomladansko cvetenje in brstenje. nudili polno zadovoljstva in užitkov. Tega sta bila po svoje deležna tudi mala vnučka Boža in vnukec Peter, ki sta junaško prenesla zanju že kar precejšnje napore, prva v spremstvu svoje babice na pohodu po Rogli in Osankarici, a drugi s svojo babico in dedkom, še naprej z Areha do Mariborske koče. Izlet je izbral, pripravil in vodil naš vodnik Lipe Izlakar. Tekst in posn«ek: R. Rakuša Ptujski planinci po zadnji zaplatah snega na RogH. Skupinski posnetek ptujskih planincev na marii>orski koči. 12 - NAŠI DOPISNIKI 4. junij 1981 - TEDNI^ TITO BC) VEDNO Z N AMI Piše se leto 1892. Od Brozovih v Kumrovcu prihaja vik pravkar rojenega sedmega otroka. Rodil se je največji sin jugoslovanskih narodov Josip Broz Tito. Hiša je bila vedno polna otrok, kruha pa je bilo premalo. Imdi so tudi psa Polaka, ki so ga vsi, posebno še otroci, imeli zelo radi. Ta pes je naučil hoditi vse otroke v Brozovi družini. Tudi mali Jožek je prijel psa za gosto dlako in napravil prve korake. Najlepša otroška leta je Tito preživel pri dedu, ki je živel v Podsredi. Tam se je igral in pasel živino. Kmalu je zrasel in moral je v šolo. Hrvatski jezik je pri dedu skoraj pozabil, zato se ga je moral ob vstopu v šolo znova uči- ti. Doma je bilo treba poleg učenja prijeti Se za marsikatero delo. Ko je odrasel šolskih kloi>em, se je izučil za ključavničarja. Postal je tudi komunist. Sodeloval je v raznih akdjah, zato je bil večkrat zaprt. Leta 1941 je Hitler brez vojne napovedi napadel Jugoslavijo. Vsi napredni ljudje so se uprli. Josip Broz je bil na čelu KPJ in obenem na čelu osvobodilnega boja. Vsa leta borbe se je hrabro boril in bil tudi ranjen. Ko so bili Nemci premagani, so Tita izvolili za predsednika Jugoslavije. Rodila se je nova Jugoslavija. Tito je postal borec za mir v svetu in pobudnik politike neuvrščenosti. 4. maja 1980 pa se je ustavilo plemenito srce tega velikega in za zgodovino pomembnega Človeka. Njegova smrt je pretresla ne le Jugoslavijo, ampak vse svobodoljubne narode sveta. Vsa Jugoslavija je bila odeta v črnino. Tito je umrl, vendar je Se vedno v naših srcih. Trudili se bomo, da bomo nadaljevali po njegovi poti. Matjaž Horvat, 6/a, 0§ Slovenjegoriške čete, Juršinci HODIL PO ZEMIJI SEM NAŠI „Hodil po zemlji sem naSi," so verzi Otona Zupančiča, velikega slovenskega pesnika. V njih izpoveduje globoko domovinsko ljubezen. Vsak človek ljubi svojo domovino, vsak je del nje in vsak se rad vrača domov, kajti domovina je ena, vsem dodeljena. Domača zemlja je sveta. Po njej se hodi svobodno in mehko, z ljubeznijo in željo, da se ohrani nam in rodovom. Bil je čas, ko so nam hoteli vzeti naše bogastvo, naš dom. Zanj pa smo šli v boj, zanj smo prelivali kri in verovali, da bo rodna gruda nekoč rodila nove sadove, novo življenje. Na slehernem koraku naj nas spremlja zavest, da je povsod lepo, doma pa najlepše. Kdor je brez doma, je kakor ptica brez gnezda in zaman išče prostor, da bi lahko rekel: ,,Tu sem doma." To spoznanje je vredno žrtvovanja. Zato bomo domovino ljubili v sreči in nesreči in zanjo darovali tudi kri, da bomo očuvali svoje gnezdo, v katero se bomo lahko vračali v srečnih in nesrečnih trenutkih. Cilika Kelenc, 8. b 0§ Gorišnica V POMLADNEM DNEVL Tistega dne je toplo grelo sonce. Z bratom sva se odpravila v gozd po prve pomladanske cvetice. V vejah je zaSumelo. Pogledala sem v krošnje dreves in ugledala veverico, ki je živahno poskakovala z veje na vejo. V trenutku sem si zaželela, da bi postala veverica in brezskrbno skakljala po drevju. Zeljo je odnesel nov šum. Ozrla sem se in zagledala zajca, ki je kot blisk švignil mimo mene ter se izgubil v daljavi. Takrat me je poklical brat: ,,Pridi pogledat." Stopila sem k njemu in videla na tleh mrtvo ptičko. Stisnilo me je pri srcu. Spoznala sem, da pomlad ne prinaša samo življenja, ampak seje tudi smrt. Pobrala sem mrtvo ptičko, brat je hitro odgrebel nišo, pod katero sva zagrebla nesrečnega krilatca. Preganjal me je pogled mrtvih oči, zato sem dejala bratu: „Pojdiva domov." V košarici sem nosila belo cvetje, po stezi pa so se lovili krvavi kolobarji. Milena Mar, 8. b OS Gorišnica RADA IMAM KNJIGE Ze kot majhna deklka sem rada listala po knjigah. To so bile seveda pravljice in ker črk še nisem poznala, sem gledala in občudovala slike. In kakšno čudo je bilo to, ko je mama znala prebrati tiste dolge zavite kače. Joj, kako sem si želela, da bi to znala tudi sama. In naučila sem se! Bilo je to v prvem razredu. Samo če se spomnim, koliko truda je bilo potrebno za oio besedo, za en stavek. Želela sem, da bi znala čim hitreje in čim bolj gladko brati. To pa se lahko doseže samo, če veliko bereS. In jaz sem veliko brala! Brala sem pravljice, zgodbice in pesmice. Se sedaj se spominjam Muce copatarice, Vidka in njegove srajčice, Rdeče kapice in številnih drugih. Nisem jih prebrala samo enkrat. Te knjige imam Se sedaj doma in časih, ko pospravljam, jih še vzamem v roke, da pobrišem prah, toda pri tem me spreleti in spomnim se lepih otroš- kih dni, ko sem jih prebirala. Moje branje je napredovalo iz leta v leto in zdaj lahko rečem, da Se gladko berem. V roke mi prihajajo debelejše knjige z resnejšo iri resničnejšo vsebino. Mnogokrat pa se na knjige jezim. Kako se ne bi, tudi drugi se, saj je ravno v knjigah zapisano vse tisto, kar se moramo mi reveži naučiti. Saj veste, katere knjige imam v mislih. Toda kako bi pa ljudje kaj znali in vedeli, če ne bi bilo knjig. Kako bi vedeli zgodovino naših prednikov, kako bi spoznali tuje dežele, čudovito življenje v naravi in skrivnosti morskih globin. Vse to nam dajo knjige in še mnogo več. Sicer pa je prav zabavno vedeti, katero je glavno mesto Italije, kako se naredi orehova torta in koliko je pet krat pet. Vendar pa knjige niso samo za učenje, ampak tudi za razvedrilo in sprostitev. Takšne knjige imam najraje. To so knjige, ki jih lahko razumeš, opisujejo življenje ljudi, ki so največkrat izmišljeni, opisujejo njihove težave, doživljaje in spoznanja. Vendar se tudi iz takih knjig vedno kaj naučiš. Od te vrste knjig mi je najbolj ostala v spominu Edinka pa Gimnazijka in številne druge. Mnoge imajo tudi vojno vsebino, le da v njih nastopajo otroci, ki potem pač po svojih močeh pomagajo partizanom. Ena od takih knjig je tudi Orli vzlete zgodaj. Toda pisatelji, ki nekaj pomenijo v književnosti, ne pišejo takih knjig, ampak mnogo težja, razmiSljujoča dela, ki imajo največkrat avtobiograf- sko ali biografsko ozadje. Takšna dela večinoma Se težko razumem in jih ne berem. Tudi knjige, ki jih imamo za domače branje se razlikujejo od ,,zabavnih". Pri teh knjigah moraš biti zbran in kadar takšno knjigo berem, sem zelo vesela, razumem njeno bistvo. H knjigam pa se zatekam tudi, kadar s^ žalostna in osamljena. Takrat me knjige potolažijo in laže pozabim težave. Knjige so bile in bodo moje najboljše prijateljice. Irena, 8/a, OS Cirkovce SMUČARSKO TEKMOVANJE NA ROGLI 25. februarja se je na Rogli odvijalo občinsko prvenstvo v smučanju. Udeležene so bile v glavnem vse šole v ptujskih občin. Ob 10. uri se je začelo tekmo- vanje. Vozili smo veleslalom. Prve so se spustile po progi predtekmo- valke, nato pa dekleta. Prva od deklet se je spustila Alenka Mau- zer iz nove šole. Na progi je imela odličen čas, vendar je pred ciljem padla. Naša druga predstavnica je bila Adela Mauzc. s številko 6. Tudi ona ni zvozila proge. Tako smo ostali brez uvrstitve deklet. Pri številki 23. sc je spustil na progo prvi deček. Prvi od naših dečkov se je spustil Davorin Hutinski, s številko 25. Davorina je zavedla zadnja vrainica in jc izpadel. S številko 27 se je spustil po progi iidjvečji favorit, Matjaž Kekec in pripeljal na cilj s časom 42.66 in bil na koncu prvi. Drugi izmed nas sem se spustil jaz. Dose- gel sem čas 55.44. Za mano sta še peljala Roman Cesar in Jože Mur- ko, ki sta izpadla. Bolj proti koncu sta še peljala Sprah Branko s ča- som 59.10 — zasedel je 37. mesto in Milan Praprotnik s časom 53.24 in je zasedel najboljše mesto med Podlehničani, 22. Na koncu je bilo še podeljevanje mest pri hotelu. Prvo mesto pri deklicah je zasedla Zdenka Gomil- šek — OS Franc Osojnik. Pri dečkih je bil prvi Matjaž Kekec iz OS bratov Strafela Markovci. Ekipno je zmagala osnovna šola F. Osojnik. Naša Šola se ekipno ni uvrstila, ker je bilo premalo uvrščenih tek- movalcev. Peter, 6/b, 05 Podlehr ^k TOVARIŠ TU O — PONO.SNI SMO NA IE Ponosni smo nate, ker si nam ustvaril dom v svobodi. V tebi je bila moč, s katero si vodil naše narode v boju. Ni nam treba živeti pod tujo oblastjo. Povsod lahko govorimo materin jezik. Rad si imel svojo domovino. Svoje naro- de si vodil z ljubeznijo in jim ustvaril bratstvo in enotnost. Mnogo si potoval po svetu. Tru- dil si se, da bi tudi med drugimi narodi zgradil prijateljstvo. To ti je marsikdaj uspelo. Ves svet te ceni. Tito, ponosni smo nate, ker je tvoje delo tako bogato. Jerica Cizeri, 5. r. OS Destmika LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MlJVD V naši domovini je lepo biti mlad. Nekoč niso imeli vsi ljudje dovolj hrane, oblačil, obutve. Niso imeli takšnih pogojev za življenje in delo, kot jih imamo sedaj. Mnogi so bili revni.. Otroci so hodili strgani, zakrpani, lačni. Morali so že od mla^h nog trdo delati in služiti pri bogatih kmetih. Zdaj, ko imamo vsega na pretek, pa nam še to ni dovolj. Še zase ne poskrbimo. Mame morajo za nami pospravljati, nas prikleniti k mizi, da si napišemo nalogo in da se učimo. Nekoč pa se niso mogli vsi otroci šolati, ker ni bilo pogojev in denarja. Sedaj pa imamo možnosti, da vsakdo doseže svoj poklic za lei^i jutri in za boljšo bodočnost. Želim, da bi vsi učenci v Ju- goslaviji cenili svoj jezik in se pridno učili. Želim pa tudi, da bi ljudje bolj spoštovali kruh, da ga ne bi odmetavali. Zdim, da bi vsi pionirji znali ceniti vrednote, ki jih nam je priboril tovariš Tito. Ivanka Mohorič, 5. r. OS Destrnik UČILI SMO SE... Sem pionirka Titove Ju- goslavije. Živim v svobodni domo- vini. Obiskujem 4. razred osnovne šole. Pri S D smo se učili o dražgoški bitki. Partizani Cankarjevega ba- taljona so 12. decembra 1941. leta napadli nemško polidjsko patru- lijo v Rovtah na Gorenjskem. Uničili so 46 fašistov. Januarja 1942 so se Nemd maščevali. Organizirali so vdik napad na Cankarjev bataljon, ki se je zadrževal v Dražg<^ah. Bitka je trajala dva dni in dve noči. Parti- zani so se hrabro borili, najbolj pogumna pa sta bila brata Bička. Ker so partianom pešale moči, pa tudi orožja jim je zmanjkovalo, so se umaknili na Jelovico. Sovražnik je bil besen zaradi neuspeha. Svoj srd je prenesel na prebivalce Dražgc^ — pobili so 41 Dražgošanov, 86 pa jih prepeljali v izgnanstvo, sam kraj pa so požgali, ostanke pa zminirali — hoteli so svoj neuspeh zbrisati s tal. Dražgoše so danes nove — z novo šolo in spomenikom žrtvam te bitke. Suzana Fras, 4/a, OS Destrnik POSTALA BOM... Prvič sem prestopila šolski prag, ko mi bilo sedem let. V šoli sem doživela mnogo prijetnih, včasih pa tudi neprijetnih stvari. Leta so tekla in kot bi trenil sem se znašla v 8. razredu in tudi pred poklicno odločitvijo. Vedno me je veselilo delo z otroki, zato sem se odločila za poklic vzgojiteljice. Zelo bi bila vesela, če bi bila sprejeta v šolo za vzgojiteljice. A dosti upanja ni- mam, kajti prošnje je poslalo veliko več učencev, kot pa je razpisanih učnih mest. Vem, da bo v to šolo potrebno vložiti veliko truda, če bom hotela, da izddam. Težko se bo tudi privaditi novemu okolju, sošolcem ih učiteljem. Ko mi bo najteže, se bom spomnila osnovne šole, nekdanjih sošolcev in sošolk, pa tudi učitdjev, saj so nas vsa ta leta vzpodbujali, da bi bili čim boljši učeiKi in nam dajali nasvete, saj so vedeli, da nam bodo povsod koristni. Delo vzgojitdjice je težko. 7« tudi naporno, saj se vsaka * £ ji- teljica truf'\ da H bili otrod pri njej zadovrrljni. e pa bo^r razočarar.a, " r^m ve! ' m o^cto našla ravno pri otrocih, saj me to delo vesdi. Nežika Toplak, 8/b, OS Juršind (K.LEI)ALI SMO SI TOVAR- NE V MAJŠPERKU V šoli smo se pogovarjali o to- varni. Zmenili smo se, da jo bomo šli gledat. Nato smo šli na avtobus.^ Ko smo prišU v MajSperk, smo počakali pri vratarju. Potem je prišel vodja in nas je vodil v TVI. Prvo nas je peljal v tkalnico in smo viddi kako tkejo blago. Nato smo si ogledali, kako zvijajo volno. Potem smo gledali, kako predejo volno in kako delajo niti. Ko smo si ogledali predilnico, smo videli pralnico. V pralnid smo viddi, kako perejo blago. Nato smo videli, kako barvajo blago. Potem smo šli po stopnicah navzgor in smo videli, kaj delajo iz ostankov volne. Bili so zelo lepi izdelki. Nato smo se zahvalili tistemu, ki nas je vodil. Potem smo si nakupili nekaj stvari. Nato smo si ogledali, kje je bila pred davnimi časi elektrarna. Ko smo si ogledali dektrarno, smo šli gledat Konus. V Konusu smo videli, kako delajo copate. Nekateri so šivali, lepili in rezali. Delali so vse na tekočem traku. Potem smo Sli na avtobusno postajo in čakali avto- bus. Ko je prip)eljal, smo se od- peljali domov. Bila je zelo lepa ekskurzija. Valerija Sirovnik, 3. r. OS Stoperce SVINČNIK Cečka, piše in še včasih tudi riše. Ali poznate svinčnik? Včasih načečka tako, da je res grdo. Ali veste zakaj čečka? Zato. ker se igrati ne zna. Piše tudi lepo, kadar počasi vleče črto. Saj tudi risati lepo zna, kadar se mu le da. Sonja Lampret, 2. raz., OS Stoperce SRNICA Nekega jutra, ko sem šla v šolo, sem zagledala na jasi srnico. Bila je zelo lepa. Srnice živijo v gozdu. Kadar dežuje ali sneži, si najdejo zavetje pod smrekico. Pozimi, se priživijo s suho travo, ki si jo pridobijo izpod snega. Spomladi pa se pasejo ob robu gozda. Srnice se pasejo zjutraj in zvečer v mraku. Srnice so rjave barve. Pozimi, so pa sive. Mladiče imajo pozno spomladi. Sme imajo zelo dober sluh in voh. Ce smo blizu nje, srna odbeži. Mladičev se ne smemo dotikat, ker se navzamejo človeškega vonja in jih potem srna zapusti. In potem so brez mamice. Ce se srna več ne vrne, mladiči poginejo. Moj brat Maksi je nekega dne kosil. V travi sta ležali dve srnici. Maksi jih je prinesel domov. Do- ma smo jima dali jesti. Potem smo jih izpustili. Pobegnili sta v gozd, kjer sta doma. Bili sta veseli, ker smo jih spustili. Metka F^rneža, OS Stoperce MOJ INSTRUMENT Moj instrument je harmonika. Na harmoniko igram, ko imam prosti čas. Dobila sem jo od strica. Ko sem jo dobila Se nisem znala na- njo igrati. Tudi not Se nisem imela. Mama mi je kupila knjigo z nota- mi. Poiskala sem lestvico in poskusila igrati, ker brez not ni mo- goče pravilno igrati. Moja prva pe- sem je bila himna. Večkrat ponavljam pesmice in zelo rada igram. Suzana Vrbanjac, 4 a OS Tone Znidarič PREDSEDNIK RAZREDNE SKUPNOSTI V začetku šolskega leta smo v razredih izvolili razredne odbore: predsednike, tajnika, blagajnika in pomočnika blagajnika. Za pred- sednika smo izbrali takega učenca, za katetega vemo, da je sposoben zato, se pravi: ne sme imeti treme ored učitelji, pa tudi govoriti mora L", "zločno ter vedeti, kaj bo povedal, ne začne govoriti, po- ten! p? t»e zna dokončati. Iztž: V.;' * jedi^ia. J. Razred mora predsedniku pove- dati, kakšni problemi ga težijo in ta mora to potem na prvi razredni uri predlagati na dnevni red. Predsed- nik mora potem poskrbeti tudi za uresničitev sklepov razredne ure. Ce razred organizira kakšno delov- no akcijo, je predsednikova nalo- ga, da organizira vse učence za delo in tudi sam pride, seveda, če le mo- re. Predsednik ima v razredu najvažnejšo vlogo. Ta funkcija je zelo težJca in učenec, ki jo opravlja, mora zanjo vdiko žrtvovati in se zelo truditi. Alenka, 8/b, OS Cirkovce SOVRAŽNIKOV TEROR V DESIRNIKU Kot talci so padli: Grabar Jakob iz Drstelja, Kocmut Janez iz Strm- ca, brata Franc in Anton iz Gomi- le, RajSp Franc iz Doliča, Fras Jo- žef z ženo Marijo iz Placarja, Brunčič Rudi iz Crmlje, Slodnjak Stanko iz Trnovskega vrha. Voda Gera iz Strmškega vrha, Dolanec Franc s sinom Vinkom iz Drstelje, Simonič Anton in Marija iz Zg. Velovlaka in ReS Matilda iz Vinta- rovc. V taboriščih so umrli: ReS Erne- st iz Vintarovec, Fric Vincenc iz Svetine, Reš Jera iz Vintarovc, Rajšp Marija iz Doliča, Slodnjak Terezija Trnovskega vrha, Osoj- nik Ivanka in Ana iz Desenc in Ja- nuš Ana iz Janeževskega vrha. LASTOVIČJE GNEZDO Nad oknom našega razreda je bilo lastovičje gnezdo. Pozimi, ko so bile lastovke v toplih krajih, se je v gnezdo naselil vrabček. Veli- kokrat je vrabček kukal iz gnezda. Pri tem je bil zelo zanimiv. Danes 13. maja pa so se vrnile lastovice. Bile so žalostne, saj niso našle gnezda. Gnezdo jim je negdo uni- čil. Obletavale so okno in zaman iskale gnezdo, ki jim je prejšnje leto dajalo zavetje pred vetrom in dežjem. Tudi mi bi bili žalostni, če bi ostali brez svojih domov. Smiljana Potisk, 4/c, OS Tone Znidarič, Ptuj KUKAVICA Že konec aprila sem slišala kukavico. Bila je v bližini našega doma v gozdu. V šoli smo se učili o kukavici in marsikaj smo izve- deli. Bilo je zanimivo poslušati, pa še sami smo povedali kaj o njej in vpraševali. Ko sem prišla iz šole domov sem mamid pripovedovala o kukavid, ona me je skrbno poslušala. & večkrat sem jo hotela slišati, vendar se ni več oglasila. Verjetno je Sla kam drugam d, pevat in razveseljevat druge ^ otroke. ^^ Rebeka Mahorič 4/ OSToneZnida^ ZBIRALI SMO IGRAČE u SVINČNIKE ^^ V tednu Rdečep križa smo zk rali svinčnike in igrače, ki jih nismo potrebovali. Iz našega razr^ da je igrače prineslo prvi dan trii^ trt učencev. Naslednji dan so prj^^ sli igrače še ostali. Igrače nista pfj" nesla le dva učenca, ki sta se po^ neje izgovarjala, da sta na i pozabila. Del igrač in svinčnik(^ bodo dali otrokom dežel v ra^ voju, del pa brigadirskim vrtcem Katja Arko, 4/, OS Tone Žnidarij LACKOVA ČETA Lackova četa je bila majhuj Štela je nekaj več kot deset članov Delovala je v okolid Destrnikj Večkrat je morala od tod zaradj domačih izdajalcev. Bila je ^ Cerkvenjaku, Vitomarcih, JurSij. dh in Gaberniških gozdovih. Tuj^ imela tudi svojo podzemno jamo. Za borce Lackove čde so skr. beli zavedni kmetje — člani OF Zbirali so orožje, denar in hrano. Skrbeli so, da so borci čete bili preskrbljeni z najpotrebnejšim. V Janežovcih je za hrano borcev najpogosteje oskrbela Olga Ceh. Zaradi razmer se je v začetku avgusta 1942 četa odločila, da se za nekaj časa umakne v Haloze, Osmega avgusta je četa počivala v gozdičku Laze. Počivajoče borce je stražil Franc Knez prostovoljno. Četo je izdal. Proti večeru so Nemci obkolili gozdiček. Partizani so bili brezupen boj. V boju so padli Franc Kramberger, Alojz Zavec, Kostja in Vinko R^; Draga Stojka in Janeza Pukšiča so Nemci ujeli. Janez Ceh in Franc Knez sta se okupatorju predala. Jože Lacko, Franc Osojnik in Mirko Reš so se prebili skozi sovražnikov obroč. Osojnik je ranjen odšel med Pohorske parti- zane. Tam je ostal do konca leta, Jože Lacko se je ranjen zavlekel na skedenj kmeta Horvata v Spod- njem Velovlaku. Kmet ga je izdal, Nemci so prišli ponj in ga odvlekli v Ptuj. Tam so ga strahotno mu- čili. Osemnajstega avgusta zvečer je zaradi mučenja umrl herojske smrti. Mirko ReS si je ranjen iz obupa sam vzel življenje. Tako so končali zavedni par- tizani SlovenjegoriSke-Lackove čete. Reševa domačija pa je ostala brez prebivalcev. Marta Horvat, 3/ OS Destrnik .ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO — ŠŠD Na naši šoli že dolgo let delujejo razni krožki in tako tudi letos. S temi krožki smo začeli že kar na začetku šolskega leta. Ti krožki so naslednji: atletski, nogometni, šahovski, teniški. Sedaj bi vam napisala nekaj o posameznih sekcijah. Vsak drugi petek deluje na Soli atletski krožek, ki ga poučjjeta dve dijakinji iz Ptuja. Pri tem krožku delamo razne vaje. Obiskuje ga 17 učencev. Nogometni krožek deluje enkrat na teden in to vsak torek. Začne se ob 12.15, vodi ga tovariš Jerenec Rudi. Šahovski krožek se začne vsak ponedeljek od 12.10, poučuje ga tovariš Matjaž. Ta krožek dobro deluje, kajti imamo na Soli ekipo šahovskega krožka, ki je dobila pokal, ter osvojila prvo mesto. ,,Tenis" deluje vsak petek ob 11.30, vodi ga učenec iz osmega razreda. Želim, da bi še naprej delovalo Šolsko športno druStvo. Irena, OS Žetale PRIJATELJSTVO Neko sončno, poletno jutro sem se prebudila zelo zgodaj, saj smo se čez nel^aj ur odpeljali na plavalno tekmovanje v Zagreb. Komaj sem si nataknila hlače, že je pozvonil telefon: ,,Tu Breda. Nataša si pripravljena?" ,,Sem," sem odgovorila in počila slušalko. Oblekla sem si še majico in bila sem nared. Torbo sem imela že pripravljeno. Počasi sem se odravila pred hotel ,,Petovio", od koder jt bil odh^. Avtobus je bil že tam. Komaj je Sofo" odprl vrata, že sern skočila v avtobus. Tekla sem do zadnjega sedeža. ,,Zadnji sedež, celi rezerviran," kričim, da vse odmeva. Ko smo bili vsi v avtobusu, smo se odpeljali proti Zagrebu. Cet nekaj ur smo bili na cilju. Bazen je bil poln mladih, vestnih plavalcev. Ko smo se slekli, nam je trener Medo zapovedal: ,,600 m srednje hitro, 50 w finiša, 100 m počasi, 25 m noge prsno, sprinti 25 m!" Vsi smo odhiteli plavat in ko smo odplavali, smo se hitro preoblekli. Kabine smo imeli zraven P. K. Mladost — Oki Zagreb. Tu sem se seznanila s plavalko Zvezdano. Zvezdana je velike postave, temnih las in dobrega srca. Dobro plava, saj je bila že večkrat državni prvak. Ko sva odplavale vsaka svojo, disciplino, sva se dolgo pogovarjale- Opisala mi je dogodek: ,,Nekega opoldne sem šla v živalski vrt. Ko sem si ga ogledala, s^ želela domov, toda nisem zn^a nazaj. Postavila sem se pred vhod i" začela jokati. Ženska, ki je prodajala vstopnice, je prišla k meni in ni® tolažila. Poklicala je polidjo. Pov^ala sem, kje stanujem in odpeljali so me domov. Bila sem zelo vesela, da so mi miličniki pomagali." Komaj je končala svojo pripoved, že so mene klicali zaradi odhoda v Ptuj. Izmenjali sva naslove. Se sedaj si dopisujeva. Zvezdana je postal« moja prijateljica. VIDOViC OS Olge Meglii 6. razred STRELSKI KROŽEK Na naši šoli deluje več krožkov. Eden izmed njih je tudi strelski krožek, ki ga vodi tovariš Knuplež Ladislav. Trening imamo dvakra* tedensko, kjer se učimo in boljšamo naše znanje v streljanju. Razdeljen' smo v dve skupini: Fantje in dekleta. V dekliški skupini je šest dekld. Vs< se trudimo, da bi dosegle čimboljSe uspehe. Seveda pa tudi brez tek movanj ne gre. Velikokrat se udeležimo kakšnega tekmovanja in s< potem z lepimi uspehi — ponosni in srečni vrnemo domov. Tako smo lao^ na občinskem tekmovanju osvojili prvo mesto v skupni uvrstitvi. P* tudi občinska prvakinja je bila iz naše šole. Našega uspeha je bil vese tudi mentor, še bolj pa seveda mi. Tako se tudi letos pripravljamo^ občinsko prvenstvo, k: bo v Ptuju. Seveda na treningu vložimo velik' truda in dela, saj vemo da brez dela ni uspeha. Želimo si, da bi se na tek ^ anju uvrstili čim bolj.le, vi pa d.'he pesti za ^as. Natalija, 8/b, OS Markovd fCDNIK - 4. junij 1981 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 Tretja dirka za državno prvenstvo jugoslovanski kartisli I J) v nedeljo 7. junija nastopili '*^artodromu v Ilajdošah in se "^nierili za točke v letošniem dr- f"^" ..m prvenstvu. Doseuaj seje '"Sizatoriu dirke, AMD Ptiij, lavilo 81 tekmovalcev in tek- P%alk iz šestnaistih karting r ,hov Najmočnejše zastopstvo ^iilia AMD Moste iz Ljubljane f* sicer kar 20 tekmovalcev. Do- '"iV-ini bodo nastopili z osmimi |"klnovalci. V kategoriji do 90 (nacionalni razred) je prija- '^ienih 15, med juniorji v 100 ccm cpniorji v 100 ccm 22 tekmo- valcev. v kategoriji 125 ccm C 1 (motorji z zračnim hlaK-njem) 14 invkategori i 125ccmC2(motorji z vodnim hlajenjem) 11 tekmo- valcev. Prireditev bo verjetno pt)tekala nekoliko drugače kot prejšnje, vendar ničesar nespremeni. i ako bi namreč že dopoldan v vsaki kategoriji izvedli po eno vožnjo, ostali dve pa popoldan ob 14. un. ko se bo prireditev uradno pričela. l udi tokratno prireditev bodo v celoti pripravili in izvedli člani in športni funkcionarji AMD Ptuj iXHJ pokroviteljstvom DO Agis. Hkrati bo tudi preskus v.seh služb pred mednarodno dirko za Na- grado Ptuja, ki bo v drugi polovici avgusta. I. kotar V Majdošah znova mini formula 1 (f®'« B- Rode Odlična organizacija s skromno udeležbo Planinsko društvo Ptuj je v sodelovanju z ZTKO in TVD Partizan Grajena v nedeljo 31. maja izvedlo občinsko trimsko akcijo v kolesar- jenju- udeleženci, njih samo 77, so v izredno lepem vremenu prevozili 45 kilometrov in sicer od OŠ Franc Osojnik preko Podvinc, Mostja (prva kontrola), Juršinc, Gomile (druga kontrola), Polen.šaka (tretja kontrola), Dornave nazaj pred OŠ Franc Osojnik. Akcija je po organi- zacijski plati uspela, udeležba pa je bila pod našimi pričakovanji. Planinci so nad odzivom občanov lahko opravičeno razočarani. Ti namreč velikokrat govorijo o pomanjkanju množičnih akcij, ko pa jih pripravimo, se le-teh ne udeležijo. Vendar bodo planinci kljub tokrat bolj skromni udeležbi s podobnimi akcijami nadaljevali. In prav je tako! Več o akciji pa v prihodnji številki! kotar Druga kontrola je bila na Gomili (foto I. kotar) PTUJČANI PRVIČ KOT NOSILCI EKIPE V Beli Krajini se je včeraj pričelo 36. športno prvenstvo Ljubljanskega armadnega obmtKja in 4. pregled kultumo-zabavnih aktivnosti. Na prvenstvu prvič samostojno sodeluje ekipa Ptuja, v katero so vključeni tudi vojaki in starešine Slovenske Bistrice in (\'lja. Vojaki in starešine vuiHšnice Dušan Kveder so namreč zmagali na medgami/onskem tekmovanju in tako pt)stali nosilec. Ekipa Ptuja se je dalj časa pripravljala skupaj in pri tem uporabljala vse ustrezne .špvirtne objekte v Ptuju, kar je v naši občini že ustaljen način sodelova- nja vojakov in občanov. Pri tem so imeli pt>polno razumevanje telesnokulturnih dejavnikov. Podobno je bilo tudi pri pripravah tekmovalcev za vojaški mnogo- boj. v katerih .so sodelovali člani in trenerji AD Kladivar iz Celja (Mijač. Svet. Kopitar in Lisec). Tekmovalci ekipe Ptuja bodo nastopili v osmih disciplinah, na tekmovanju pa btnio dali. kot pravimo, vse od sebe in poskušali doseči čimboljše uvrstitve, saj je konkurenca izredno močna. §prnih tekmovanj v katerih so stxielovali vsi vojaki in starešine. 1. kotar V odločilnih trenutkih ni šlo članice RK Drava niso uspele premagati drugouvrščene ekipe repu- bliške lige. čeprav so uspehu bile zelo blizu. V pr\em pt>lčasu so gostje nadigrale in zasluženo v(xlile s tremi zadetki prednosti. V prvem delu drugega polčasa pa je prišlo do popolnega preobrata. Ptujčankam se je v napadu popolnoma ustavilo in gostjam je uspela serija 7:0 in rezultat 14:10 v njihovo korist. Domači trener je v teh trenutkih poskusil z mlado ekipo brez Mumlekove. kiji tokrat ni šlo. Poteza je bila na mestu, saj so Ptujčanke z res dobro igro razliko zmanjšale na samo zadetek (14:13). pri tem izidu pa je Mumlekova /grešila sedemmetrovko. Tako so gostje namesto izenačenja povedle z dvema zadetkoma prednosti in to obdr/jile do konca srečanja. Gostje so bučno proslavile zmago, saj so si tako zagotovile nastopanje v medrepubli- ški ligi. to pa Dravi verjetno ne bo uspelo. Vendar ekipa postaja zrelejša in kvalitetnejša, pravo vrednost pa bo pokazala v prihodnjih sezonah. DRAVA: Farič. Vršič 1. Rimele. Kelenc 3. Vičar 3. Novak. Galun 3. Lepej 4. Mumlek 2. Kmetec. Sitzen- frai. 1. kotar Dve tre^i mesti za RK Drava Mladinke RK Drava so se v zad- njem kolu vzhodne republiške lige doma pt>merile z vodilno ekipo — ravenskim Fužinarjem. Po izenačeni igri so zmagale z 19:18 in bodo osvojile tretje mesto v tej skupini. Pionirska ekipa kluba je nastopila v finalu letošnjega republiškega prven- stva. pionirke so si nastop pribtiriie z zmago v vzhixini skupini. Najprej so premagale Duplje s 7:5. nato izgubile z Mlinotestom s 4:1 in v srečanju za tretje mesto s 7:6 premagale Stopiče. nastopile so: Rižnar. Gregorec. Bez- jak. Munda. Župec. PiKipadec. Hen- tak. Lašič. Vraber. Gomilšek in Zu- pane. I. Kotar Ptujske atletinje četrte v SRS v petek in soboto je bil v Mariboru finale atletskega pokala Slovenije za člane in članice. V tem finalu imajo pravico nastopiti atleti, ki na prejšnjih kvalifikacijah dosežejo najboljSe rezultate. V vsaki disciplini tako nastopi dvanajst najboljših. Ze na kvalifikacijah so se n^i atleti odlično odrezali, saj so si zagotovili 35 finalnih nastopov. Največji uspeh v zgodovini ženske ptujske atletike so dosegle mlade atletinje z osvojitvijo četrtega mesta za Kladivarjem, Mariborom in Olimpijo, ki v jeznem merilu posegajo po najvišjih naslovih. To je izreden uspeh, saj so za njimi ostale atletinje iz Gorice, Velenja, Ljubljane, Novega Mesta..., kjer imajo mnogo boljše pogoje za vadbo in delo. Moram poudariti, da gre za številno in zelo udarjeno generacijo, ki je šele na začetku svoje p)oti, izredno mlado, tako da pravi uspehi šele prihajajo in jih pričakujemo v naslednjih letih. Na finalu so tekmovale: Sešerkova, Vindiševa, Pajenkova, Kerblerjeva, Tilijeva, BelSakova, BeletOva, Babičeva, Hameršakova in Vidovičeva. Največ točk za ekipo Ptuja sta zbrali Sešerkova v teku na 100 m z ovirami in 400 m z ovirami (4. mesto) in v skoku v daljino z skokom 557 cm (2. mesto) in Vindiševa v teku na 15(X) in 3000 m (3. mesto) Med moške finaliste so se uvrstili naslednji atleti: Koren, Zupanič, Vindiš, Makovecki, v Štafetah pa Sirec, Mesarič, Marčič, Kovačič, Stebih, Horvat in Cuček. Največ točk pri članih je zbral Koren v skoku v višino in teku na 200 m. Kot je iz rezultatov lansk^a, posebej pa Se letošnjega leta, razvidno, je ptujska atletika zoj^ zelo močna in spada po kvaliteti med najuspeSnejSe športe v Ptuju, saj vedno več pomeni v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem merilu. L. C. Turnir v malem nogometu Turnišče 1981 Kot vemo so se v maju odvijala najrazlič- nejša tekmovanja posvečena mesecu mladosti, ^linijo je leto dni, odkar tovariša TITA ni med "anii, a mladi trdno stopajo po njegovi poti, po fitovi poti. V nedeljo 24. maja je NK Turnišče 78 pri- Pj^^.^il turnir v malem nogometu in se tako Izključil v velik krog tekmovanj v počastitev ^neva mladosti. Turnirja seje udeležilo osem ki so pokazale lepo disciplino, igro brez grobosti in so se uvrstile v naslednjem vrstnem redu. Prvo mtsto je osvojila ekipa iz Stur- movca. drugo ekipa Pobrežja. tretje ekipa Draženci — A. Sodelovale so še ekipe NK 1 urni.šče — 78. Draženci — B, Studenčnica in ekipa pionirjev NK Turnišče — 78. Po turnirju sta se pomerili ekipi N K Turnišče — 78 in sicer STARI in MLADI. Obe ekipi sta pokazali lepo in borbeno igro. športna sreča pa je bila tokrat na strani MLADIH z rezultatom 7:5. Turnir se je odvijal na nekdanjem igrišču Kmetijske šole Turnišče, čeprav igrišče ni pri- merno. Želje, da zgradijo novo asfaltno igrišče so velike med samo mladino in tudi med dru- gimi krajani KS Turnišče. Rečeno je namreč, da bo K S dobila lepo urejen teren za rekreacijo in ludi igri.šči za rokomet in košarko. Upajmo, da se bo z delom kmalu pričelo in da ne bomo ostali le pri besedah in željah. Besedilo in fK)snetka: ZB Ztnagovalni ekipi Sturmovca in Pobrežja. Utrinek s tekme stari — mladi. Drava-Savinjska4:1 (0:0) Mladinska vrsta Drave s člani vod.stva (foto B. Rode) Mladi nogometaši Drave so se v nedeljo pK)poldan na domačem igrišču pomerili z vrstniki Savinjske in po boljši igri zasluženo zmagali. Kozenburger je dosegel dva. Metličar in Jurkovič pa po en zadetek. Srečanje je vtniil sodnik Muanda iz Ptuja. Drava: Arnu.š, Weingartner, Bezjak. Kajzer, Kmetec, Lovrenčič, Metličar, Potočnik, Petrovič, Jurkovič, Flajsinger, Kranjc, Brglez, Ceh, Jupič in Kozenburger. 1. k. KOVINAR-PTUJ 22 (0:1) Nogometaši Ptuja so si z nedeljskim neodločenim izidom proti edinemu pravemu konkurentu praktično že zagotovili prvo mesto v vzhodni skupini republiške lige in s tem uvrstitev v enotno repu- bliško ligo. Ptujčani so dvakrat vodili, venuar je domačinom uspelo izenačiti. Prvi zadetek za Ptuj je dosegel Vrabl, drugega pa Ceh. Srečanje sije ogledalo veliko število gledalcev, ki so v svojih navijaških strasteh ob pričakovanju zmage domače ekipe svoj bes zlili na nogometaše Ptuja in jih celo fizično napadli po srečanju. Sramotno in žalostno hkrati ! V nedeljo si bodo ljubitelji nogometa v ptujski občini lahko na stadionu Drava ogledali obračun sosedov — pomerili se bosta selekciji Pregerskega in Ptuja. Srečanje se bo pričelo ob 17. uri. 1. kotar Partizanski mnogoboj TVD Partizan Ptuj in ZTKO bodo v soboto dopoldan izvedli partizanski mnogoboj v preverjanju telesnih sposobnosti. Udeležijo se ga lahko vsi občani od 14. leta starosti dalje. Z rezultati v teku na 50 m z visokom startom, teku na 2400 m za moške in 1600 m za ženske, dviganj u telesa, skoku v daljino z mesta, globokem preklonu na klopi in metanju gumijaste bombe v cilj bomo za svojo starost dobili oceno telesne pripravljenosti in s tem napotek za našo nadaljno aktivnost, ki jo v današnjem tempu življenja še kako potrebujemo. Predprijave niso za- gotovile udeležbo. Zato vabimo vse, ki želite preveriti svojo telesno pripravljenost, da se akcije zagotovo udeležite. Potekala bo na stadionu Drava in športni dvorani Mladika. Pričakujemo, da se bodo akcije udeležili predstavniki vseh krajevnih skupnosti in to zelo primemo obliko preverjanja in primerjanja prenesli v svoje sredine in jih tam tudi izvedli. Vsi nastopajoči lahko dobijo zlato, srebrno ali bronasto značko, če osvojijo določeno število točk, kijih predvideva točkovanje f>o tabelah partizanskega mnogoboja. Preverjanje bo potekalo od 8. ure dalje! 1. kotar Šešerkova, Pajenkova in Carlijeva v reprezentanci SRS V nedeljo dne 6. 6. 1981 bo v Mariboru srečanje mladinskih atletskih repre- zentanc Avstrije. Madžarske in Slovenije. Med najboljšimi atleti iz Slovenije bodo tudi tri iz Ptuja in sicer: Marija Šešerko v skoku v daljino z letošnjim najdaljšim skokom 557 cm. Vesna Carli prav tako v skoku v daljino z 554 cm in Sonja Pajenk v skoku v višino z 168 cm. To je lep uspeh mladih atletinj, ki bodo zastopale našo republiko na med- narodnem polju, seveda pa ne samo njihov ampak tudi atletskega kluba in celotnega ptujskega športa. Razdelitev sredstev V ponedeljek 8. junija se bodo sestali delegati obeh zborov skupščine tele- snokulturne skupnosti občine Ptuj. Na dnevnem redu seje, ki smo jo že dolgo časa pričakovali, so dopolnitev poročila odbora samoupravne kontrole za leto 1980, predlog zaključkov seminarja o telesni kulturi, predlog razdelitve sredstev osno- vnim telesnokulturnim organizacijam v letu 1981, predlog športnega dodatka za kategorizirane in perspektivne špt>rtnike v letu 1981 in določitev prispevne stopnje za letos. 1. k. ZAKUUČEK LIGE v tretjem, zadnjem kolu. občinske lige v streljanju z MK puške trojni položaj je zmagala druga ekipa SD Turnišče. ki je dosegla 908 krogov, druga je SD Kidričevo (890). tretja Turnišče I (883). četrta Agis (858) itd. Med f)osameznikije v skupni uvrstit- i po treh kohh zmagal Stanislav Ciolc (Turnišče) s 737 krogi. Se nekaj novic. V nedeljo bo občinsko pr\enstvo z MK puško v vseh kategorijah. Ptujska selekcija se pripravlja na republiško prvenstvo v piStoIskih di.sciplinah. Na seji LOOSZ so izpKistaviii nalogo dograditve strelišča za M K orožje v Babosekovi grabi. I. k. Košarka in srebrna krila kadeti K K Piuj so tokrat gostovali \ Slovenskih Konjicah, kjer jih je domači ( omet premagal / 71:66 Ptujčani ni.so igrali tako kol znajo, izkazala pa sta se Kotnik m Vuk. Prvi je dosegel 30. drugi pa 22 točk. Jutri /večer pa. bodo ptujski košarkarski delavci scKlelovali pri izvedbi kon- certa popularne skupine Srebrna krila, ki se bo na letnem prireditvenem prostoru pnčelob 19.30 Vstopnice prodajajo \ pisarni špKirtne dvorane Mladika.danesmed 17. m 19. uro m jutri pred koncertom. V primeru slabega vremena bo koncert v stH)rtni dvt)rani. 1. k. 14 - ZA RAZVEDRILO 4. junij 1981 — TEDNOM HUMOR Glej ženka, za letošnji regres sem si kupil tale čudoviti ilustriraiu vodič po Jadranu Moj mož rad hodi v naravo, če je le tam kakSna gostilna Babica in dedek sta zadovoljna, ker jima je drug drugega uspelo prevariti Res je naš ekonomski ansambel slabo igral v prvem trimesečju, toda sedaj se že popra- vlja ... Letos pa moramo ha ribičiadi v Podlehniku zmagati mi, moški! ČOKETA = močvirska ptica selivka, podobna kljunaču (Gallinago media) KAVALEK = ameriški šahov- ski velemojster od leta 1964; češkega rodu (Lubomir, roj. 9. 8. 1943) KLOSS = starejši nemški glasbeni pisec s psevdonimom Julius Erich (Erich, 1863- 1910; izdal je VVagnerjeva pis- ma) KONO = japonski smučarski skakalec, ki je osvojil srebrno kolajno na 70-metrski skakal- nici v Sapporu (Akicugu) MALONE = ameriška filmska igralka, rojena v Chicagu, ki je leta 1957 prejela oskarja za stransko vlogo v filmu ,,Zapi- sano v vetru" (Dorothy, roj. 1925) MANET = francoski slikar, s kompozicijo ,,Zajtrk v naravi" začetnik novih prizadevanj v slikarstvu (Edouard, 1832— 18^) NIČE = hrvaški matematik, profesor na arhitektonski fa- kulteti v Zagrebu (Vilim, roj. 1902) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Rama. Ade- la, Sagan, trava, vas, noša, p. Negotino, B rokov, Slokan, pi- cek, Rebeka, pomor, marela, RL, amaro, Ilegalka, Čl, BD, prijatelja. Ellen, OK. ani, aed, Kokra, EA. AV, ski. f^pNIK - 4. junij 1981 OGLASI IN OBJAVE - 15 Juršinski strelci ■ ■■ BV" m nbici vabijo Ciani strelske družine in ribiči v Juršincih organizirajo v nedeljo 7. iunija 1981 ob 14. uri pri ribniku in lovskem domu prireditev, posveče- no 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosd in 25-letnici delovanja SD Juršinci. Ribiči in strelci bodo čisti doho- dek namenili za dokončno gradnjo ribnika v Juršincih, ki bo občanom služil tudi za požarno varnost in druge potrebe v suši in suhi zimi, ter za gradnjo strelišča, ki je nujno potrebno za izvajanje strelske de- javnosti in večjo varnost ob upora- bi strelnega orožja. Strelci se zavedamo, da dobiva strelska organizacija vse večji po- men v usposabljanju in delovanju na področju SLO in DS. Za raz- vedrilo in dobro počutje bodo skrbeli člani ansambla VLAVRICA. V primeru dežja bo prireditev naslednjo nedeljo 14. junija ob istem času. SD Juršinci Odprli specializirano trgovino z žensko konfekcijo \ ponedeljek 1. junija se je Ptujčankam uresničila dolgoletna žeha. V prenovljeni prodajalni OBLAČILA v Lackovi ulici v Ptuju lahko (-»dslej sežejo po žen- ski in otroški konfekciji. \ novi specializirani prodajalni le zares kvalitetna in pestra izbira /ensko konfekcije. Pravzaprav bi lahko rekli od "hlačk do plašča. Izredno bogata je ponudba za poletne dnir >aj imajo razen ko- palk in kopalnih kostimov na- prodaj tudi topalne halje, izredno lepe ih poceni letne onleke. ko- NtimOkc. letna pokrivala in še kaj. In če bo katera od vas te dni sCiila po izdelkih v Mipovih Ob- lačilih. nai ne pozabi na svojega malčka. izVedno dobro so namreč založeni z otroško konfekcijo za dojenčke pa tja do osmega razre- '^in še to' Prodajalna OBI.AČI- I..A vam lahko ponudi usluge svoiesa kroiača. ki bo v najkraj- šem casu spremenil ali popravil vsako naimanjšo stvar, ki ni po vašem okusu." Sicer pa pridite sami in se prepričajte! Ženske so skrbno izbirale in ocenjevale večjo konfekcijo Pestra izbira in ponudba vseh vrst. barv in velikosti raznih ženskih oblačil Foto: M. Ozmec Brezplačni preventivni tehnični pregledi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pn SO Ptuj je za voznike motornih vozil pripravil ob zaključku akciie brezhibno vozilo je varno vozilo, brezplačne preventivne tehnične preglede za vse vrste vo/il. za lastnike z območja občine Ptuj. IchTični pregled: bodo v soboto 6. junija od 6. do 12. ure v Agisovih servisnih službah v Ptuju. Člani ,AMD Ptuj bodo odpravljali tudi manjše hibe na vozilih. Pridite in poskrbite zase in za svojo vozilo' SODELOVANJE BRATSKIH OBČIN PTUJ - ARANDJELOVAC VEČ NA GOSPODARSKEM PODROČJU V preteklem tednu so bili gostje ptujsKih sindikatov člani pred- sedstva arandjelovskih sindika- tov, ki jih je vodil Milorad Rada- kovič, predsednik občinskega sveta ZS> Arandjelovac. V okviru koordinacijskega odbora za so- delovanje med občinama Ptuj — Arandjelovac, ki je bil imenovan na srečanju v Arandjciovcu v preteklem letu, so potekali raz- govori, ki so jih oboii ocenili kot uspešne. Ob tem, ua .so ocenili dosedanje vsestransko sodelova- nje med občinama, so izdelali operativni načrt bodočega sode- lovanja. Predsednik arandjelovskih sin- dikatov Milorad Radakovič je dosedanje gospodarsko sodelo- vanje med cmema občinama oce- nil kot zelo uspešno ter izrazil prepričanje, da se bodo ti sti- ki še okrepili. Uspešne darske stike so navezali TGA, MI P, Delta, K K; go.stje iz Aran- djclovca pa so izrazili željo za večjim sodelovanjem s Peru- tnino. kmetijsko zadrugo in gosti- nskQ-turističnimi organizacija- mi. Se veliko možnosti se odpira na področju sodelovanja mladine bratskih občin. V zveži s tem so predlagali, da bi mladi obeh občin organizirali skupno mladinsko delovno brigado. Dve ptujski krajevni :+kupnosti pa sta izrazili pripravljenost, da se povežeta s krajevnima skupnostma arandje- lovskc občine. To sla skupnosti Heroja Lacka Rogoznica in Du- .šan K.veder. Možnosti in oblik .sodelovanja med delovnimi ljudmi in občani t)beh občin je veliko, z vsakokra- tnimi razgovori, konkretnimi ob- likami sodelovanja, srečanji in podobno pa jih bomo le še krepili, koordinacijski odbor je tudi predlagal, ua bi odgovornost za gospodarski) sodelovanje prevze- la izvršna sveta obeh občin. V to sodelovanje pa bi vključili tudi ostale občine, ki so pobratene z Arandjelovcem, kot na primer Zabok in lian Pijesak. Med obiskom v ptujski občini so člani koordinacijskega odbora za .sodelovanje bratskih občin iz Arandjelovca obiskali Delto, Ha- loški biser. Ptujske toplice, zna- menitosti Ptuja, del Haloz in si ogledali celo občino z letalom. MCi Sprejem arandjelovskih gostov pred domom Franca Krambergerja foto: L. Kotai V nedeljo slovesna otvoritev ZMDA Slovenske gorice - Haloze v brigadirskem naselju v Dornavi je že vse nared za sprejem brigadirjev prve izmene Zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice — Haloze 81. ki bodo prišli iz občinskih konferenc ZSM Ravne na Koroškem. Ljubljana Šiška ter Prištine in Bosanske Gradiške. Tu bodo imeji svoj drugi dom do petka 3. julija, ko jih bodo zamenjali mladi iz Žalca, Dravograda, Alibunarja in občine Dugo Selo. Druga izmena bo končala z delom v petek 31. julija. V zadnji — tretji izmeni ga bodo sodeloval mladi iz občinskih konferenc Krško, Radovljica, araievo in Beli Manastir. Brigadirji bodo nadaljevali z izkopom jarkov za vodovod v smeri proti Gorci, zatem v smeri Desenci — Ločič, Ptujska gora — Sestrže, ter na območju ptujskega polja. Skupaj bodo izkof)ali blizu 10 km jarka in v pretežni meri tudi položili cevi ter opravili še zasip. Celotna investicijska vrednost del je 11.436.000 din, delež brigadirjev pa bo po oceni znašal 5.719.000 din. Razen tega je posebnost letošnje akcije, da bo v vsaki izmeni po ena brigada sodelovala pri izkopu jarkov za vodovod na. območju občine Lenart. Dela bodo potekala predvsem na območju Žerjavcev, vsega pa bodo na tem območju izkopali okoli 5,6 km jarka. Tu je investicijska vrednost ocenjena na okoli 7 milijonov, delež brigadirjev pa ovrednoten na nekaj manj, kot 3 milijone. Razen dela na trasi pa čaka brigadirje tudi bogat spored interes- nih aktivnosti, saj so samoupravne interesne skupnosti telesne kulture, kulture, izobraževanja in drujgi tudi letos pripravili številne tečaje in prograrn kulturnih ter športnih in zabavnih prireditev. Brigadirji prve izmene bodo prišli v Dornavo že v-soboto 6. junija. Slovesna otvoritev akcije pa bo v nedeljo 7. junija ob 11. uri ob briga- dirskem domu v Dornavi. Rer poteka na območju ptujske občine prvič zvezna akcija, je prav, da se slovesne otvoritve udeležite v čim veciem številu. — OM AKCIJA NNNP V SLOVENSKI BISTRICI Dobra pripravljenost Prebivalci občine Slovenska Bistrica se v soboto, 30.maja nis6 pustili presenetiti od sovražnika. V zelo kratkem času po »napadu« na občinsko območje so se aktivirale vse potrebne obrambne službe v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Težko bi rekli kje so bili učinkovitejši, gotovo pa je, da so v prav vseh sredinah akcijo sprejeli povsem resno in dosledno. To potrjuje tudi neuspeh »napadal- ca<<, ki seje moral umakniti prav tako nitro kot je napadel. Večino prebivalcev je napad presenetil že v nočnih urah. Presene- čenje pa je Dilo zelo kratko, saj je vsak takoj vedel kakšno nalogo opravlja v primeru napada. Predpostavka vrne ie potekala pod domne^ vo nenadnega napada na območje občine. Takšen napad pa ima tudi spremljajoče nevsečnosti kot so naravne nesreče, poplave, steklina in ,še posebno požari. V vseh .sedemnajstih K S, ki sc bile vključene v akc^o, so napad hitro označili kot nevarnost pred ^ ^ ro ne smejo kloniti. Tako so takoj aktivirali komiteje za SLO, centre za obveščanje in druge organe v krajevnih .skupnostih. Ekipe civilne zaščite in prve pomoči so imele polne roke dela, prav tako pa ludi štabi in druge službe. Akcija je trajala v sobotno dopoldne, pn oceni, ki je sledila pa je bilo polno pohvalnih besed, ki so govorile o poznanjih, da so prebival- ci občine Slovenska Bistrica na področju SLO in družbene samozaščite v zadnjem obdobju naredili velik korak naprej. To še posebno velja na področju aktiviranja velikega števila občanov v razne obrambne oblike m njihova usposobljenost pri opravljanju sprejetih zadolžitev. Viktor Horvat Florian Kitt in Carlos Rivera v Ptuju v ponedeljek, 8. junija 1981 se "bosta ptujskemu koncertnemu občinstvu predstavila avstrijska glasbenika FLORIAN KITT — vi- olončelo in CARLOS RIVERA - klavir. Florian Kitt je študiral na Duuaju, kjer je leta 1964 imel tudi prvi koncert. Gostoval je že skoraj po svem svetu, posebej pa ga cenijo kot izvajalca moderne glasbe, saj so mnogi skladatelji napisali celo vrsto skladb prav zanj. Od leta 1970 vodi razred violončela na Glasbeni akademiji v Gradcu, oddelek Oberschutzen. Carlos Rivera prihaja iz Peruja. Študij glasbe je končal na Glas- benem konzcrv atoriju v Limi. Danes je profesor na Glasbeni akademiji na Dunaju in je koncertiral že po vsej Evropi, Srednji in Južni Ameriki. Glasbenika bosta predstavila dela: Franza Schuberta, CIauda Debussya. Ericha Urbannerja in Richarda Straussa. Skrbno izbran program, ki obeta prijeten glasbeni večer, zato vabimo ljubitelje glasbe na koncert glasbenikov, ki sta že gostovala v koncertni dvoranah širom sveta. Koncert bo v dvorani glasbene šole Karol Pahor, organizira pa ga Kulturna skupnost občine Ptuj, skupaj z Avstrijskim kulturnim inšti- tutom iz Zagreba. N. B. Teden od 25. maja do vključno 2. junija je na ožjem območju ptujske občine minil razmeroma mirno, saj so miličniki postaje milice Ptijj in oddelkov posredovali le v dveh prometnih nesrečah. Pn tem .so zabeležili eno hudo in eno lažjo telesno poškodbo. Materialna škoda je neznatna. VINJEN S KOLESOM? V nedeljo I. junija se je zgodila redka prometna nesreča, v kateri ie kolesar trčil v nasproti vozeč traktor. Voznik traktorja je peljal iz Grajene prott Ciraienščaku navkreber. Kolesar M. z., pa je peijai z nasprotne smeri po klancu navzdol. Ker je bil pod vplivom alkohola gaje močno zanašalo, zaradi »varnosti«, da ne bi zapeljal s ceste pa je vozil kar po sredini cestišča. Verjetno ni pravočasno opazil traktorj^a, ki muje pri- epeljal nasproti. Z vso silo je treščil vanj in na srečo utrpel le lažje poškodbe. O M Odhod MDB „Dušan Kveder- Tomaž" na MDA v Črno goro Bridagirji ptujske občine se bomo letos udeležili dveh zveznih MDA. Nasa brigada nosi'ime po narodnem heroju Dušanu Kvedru Sodelovala.bo na akciji BRATSTVO—ENOTNOST v Kotorju v SR C rni gori. Steje 52 brigadirjev. Nekaj brigadirjev je iz osnovnih šol, prec^ je dijakov iz srednjih .sol, pa tudi iz OZD imamo nekaj brigadir- jev. Pokrovitelj naše brigade je TGA Kidričevo. Njen komandant je Franc Malek, predsednik bngadne konference je Damjan Zamuda. "V pripravljalnem obdobju smo imeli 4 brigadne konference. Razdelili smo si zadolžitve, seznanili smo se s pravilniki organiziranja akcije Pri urejanju brigadirskega naselja v Dornavi smo se praktično seznanili z brigadirskim življenjem. Odhod naše brigade na akcijo bo to soboto, 6. junija 1981, ob 13. Brigadirski zdravo! I lliana <\vpnčf>l' V ptujskem Centru srednjega usmerjenega izobraževanja bodo v prihodnjem šolskem letu izobraževali v enem oddelku zdravstvene usmeritve, ki bo dislociran oddelek mariborske Zdravstvene šole. Ob prvem razpisu seje v to usmeritev vpisalo mnogo preveč učencev, ki so uspešno zaključili osemletno šolanje. Po preusmerjanju pa je v ta oddelek še vedno prijavljenih 66 učencev. Ker lahko oddelek šteje le 30 — morda največ 35 učencev, kar še ni dokončno sklenjeno — bo morala .šola ob sprejemu učencev upora- biti sprejete kriterije. Tako bo o vpisu odločalo mnenje osnovne šole, testi o sposobnostih učencev in v zvezi s tem pravilnost njihove odloči- tve za nadaljnje izobraževanje, regijski oziroma občinski princip, socialni status učenca, ocene iz posameznih za usmeritev značilnih predmetov, ki jih je imel učenec v sedmem in osmem razredu osnovne šole, splošni učni uspeh v zadnjih treh razredih osnovne šole in preiz- kus znanja. Prav zadnji od kriterijev je tisti, ki bi se ga sicer učitelji najraje izognili, pa vendar so ga glede na prevelik vpis, morali uvesti. Tako bo' za učence, ki so se vpisali v zdravstveno usmeritev preizkus znanja iz slovenskega jezika in biologije 18. junija ob 9. uri v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja. Vsi učenci, ki so sc vpisali v to usmeritev, bodo dobili tudi pismena obvestila o preizkusu znanja. N. Dobljekar Tretji praznjk KS Videm Krajam krajevne skupnosti Videm praznujejo 3. juniia svojp^. S prireditvami v počastitev praznika sd pričeli že v nedeljo s šahov^ turnirjem in proslavo ob 50-lelnici gasilskega društva Tržeč. V r^l dcljek st! organizirali strelsko tekmovanje osnovnih šol, včeraj p^P; rami večer. H Danes bodo nadaljevali program prireditev z večerom dom pevcev in godcev, prireditev bo ob 19,30 v gasilskem domu v Trtc^^^ jutri pripravljajo množični kros krajanov na igrišču v Tržcu, v dvo ^ gasilskega doma pa bo ob 20. uri predstava veseloigre »Preva^^ vdovec<'. V soboto DO turnir v malem nogometu — spet na igrišču v nato pa v gasilskem domu srečanje starejših občanov. Osrednje prireditve bodo potekale v nedeljo in sicer ob I3 slavnostno .s^o organov krajevne samouprave in družbenopolitj^^') organizacij. Trem posameznikom in dvema krajevnima organizacija bodo podelili bronasto odličje OF, ob 15. uri pa bodo kmečke igre p bodo nadaljevale s tovariškim srečanjem. V poročni dvorani v ()rmožu sta v soboto. 23. maja bila razgljj na za zlatoporočenca JOŽEF in IVANA PERC, stanujoča v Jastrebcji 49, KS Kog. Jubilanta izhajata iz delavske družine, 76-letni Jožef; invalidski upokojcnec, dve leti mlajša Ivana pa je gospodinja. V njunem zakonu se jima je rodilo 8 otrok, danes pa sta ponosn še na 12 vnukov in tudi že dva pravnuka. Ob njunem visokem jubik so se zbrali številni svojci in prijatelji ter jima zaželeli še mnogo zdravi let skupnega življenja. Besedilo in posnetek: J. Seve,' Jožef in Ivana Pere v krogu svojih najdražjih v poročni dvorani v Omifr žu ob zlati poroki Rodile so: Majda Lozinšek, Turški vrh 61 — Sabino; Boža Kokot,_ Turški vrh 70 — dečka; Verica Štrman, Gomila pri Kogu 6 — Bojana; Ana Serdinšek, Lovrenc na Dr. polju 65 — Simono; Anica Ro- pič. Dravinjski vrh 15 — dečka; Dragica Čuček, Svetinci 36 — dečka; Dragica Gajšt, Pobrežje 81 — Roberta; Alenka Antolič, Školibrova 6, Ormož — Jasno; Marjana Štumberger, Zagrebška 77 — Moniko; Jožica Arklinič, Stojnci 46 — Simono; Silva Vratuša, Gajcvci 37 — Bojano; Marija Panič, Dolga lesa I/a, Ormož — Nenada; Nada Gaiser, Prežihova 14 — Dunjo; Olga Hojnik. Slavšina 25 — deklico; Vera Popušek, Podvinci 13 — deklico; Marta Furjan, Kidričevo 13/a — deklico; Ivanka Baurruin, Pongerce 17 — dečka; Brigita Primožič, Šlurmovci 31 — Vale- rijo; Dragica Predikaka, Jelovice 33 — dečka; Anica Zidarič, Bevkova 17 — deklico; Sonja Orozovič, Prešernova 27 — de- čka; Marija Muršič, Bresnica 71 — Srečka; Jožica Kobolt-Brglez, Poljska 6 — dečka; Milena Lovrenčič, Dobrina 16/a — Tomaža; Marta Tikvič, Grajena 27 — Dominika; Štefka Vegan, Dravci 10 — deklico; Marija Hcmetak, Vel. vrh 1 — deklico; Zdenka Drobnak, Ziherlova plo- ščad 16 — deklico; Marija Zamu- da. Zaniu.šani 79 — deklico; .Marija Lukman. Litmerk 11 — dečka; Jožica Vinkler, Kraigher- jeva 24 — deklico; Silva Podgo- relec. Kvedrova 3 — Tomaža; Poroke: Stanislav Meznarič, Sobetinci 10 in Milena Poplatnik, Sobetin- ci 10; Branko Maiinič, Kicar 74 in Slavica Petrovič, Žabjak 38; Franc Mlakar, Podlehnik 96 in Anica Širec, Čermožiše 77; Janko Hertiš, Kungota pri Ptuju 67 in Marija Rozman, Gerečja vas 5]; Franc Jelen, Kočice 74 in Katari- na Kamenšek, Kočice 74; Alojz Horvat, B ^slovče 25 in Zdenka Jaklič, Braslovče 25. Umrli so: Janez Pulko, Čermožiše 31 roj. 1904. umrl 25. maja 1981: Elizabeta Zavadlal, Dom upo- kojencev Ptuj, roj. 1893, umrla 27. maja 1981; Franc Toplak. Mestni vrh 99, roj. 1901, umrl2? maja 1981; Janez Simonič, Paci nje 12, roj. 1901. umrl 26. maja 1981; Martin Repec. Zagrebška 1. roj. 1901. umrl 26. maja 1981 Alojz Mar. Moravci 151, roj 1930, umrl 25. maja 1981; Fran čiška Mofčan, Središče ob Dravi Prelinska I, roj. 1916, umrla 26 maja 1981; Franc Žiček, Dolani 21/a, roj. 1924, umrl 28, maji 1981; Anica Korošec, Hermane 18, roj. 1936, umrla 28. maji 1981; Ana Breznik, Podvinci ^ roj. 1903, umrla 23. maja 1981 Franc Borovšak. Natašina pol 2 roj. 1919, umrl 31. maja 1981. TEDNIK Izdaja zavod za časopisno ' radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnji kova 5, poštni predal 99. Ure| uredniški kolegij, ki ga sesta^ Ijajo vsi novinarji zavoda, direl tor in glavni urednik FRAN LAČEN, odgovorni uredn FRANC FIDERŠEK, tehnič urednik ŠTEFAN PUŠNIf Uredništvo in uprava Radio- Tednik, telefon (062) 771-261 771-226. Celoletna naročnir znaša 300 dinarjev, za tujir 550 dinarjev. Žiro račun SD Ptuj 52400-603-31023. Tisi CGP Večer Maribor. Na podla zakona o obdavčevanju ptc" vodov in storitev v prometu. TEDNIK uvrščen med pro' vode, za Katere se ne plaču temeljni dJ? .'ek od prometa pfO' vodov.