RODOLJUB. Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani. Izhaja 1. in 3. soboto vsakega mesooa (ali čo jo na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskega društva" poSilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr., Če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 16 kr. če so trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in insorati blagovolijo naj se poSiljati „Warodni TIskarni" v Izubijani, vat spisi in dopisi pa uredništvu „Redoljnba". — Pisma izvolijo naj so frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. 13. štev. V LJubljani, dno 0. julija 1895. V. leto. Resnice se boje! ■?1 IBPfl Večkrat smo imeli priliko, se prepričati, da se naša katoliška stranka boji, da bi ljudje ne zvedeli resnice. Naš liat s prižnic proglašajo za brez verskega, ob jednem ga pa povsod preganjajo, da ga ljudstvo samo ne dobi v roke, in ne more soditi, če je resnično to, kar o njem govore\ Seveda gospodje imajo za to posebne uzroke. Kaj bi si narod mislil, ko bi zvedel, da se za vero le doma tako navdušujejo in jo le zlorabijo za orožje proti narodni stranki, na Dunaju so pa možje, ki so člani katoliškega političnega društva, bili privolili, da so se odložila verska vprašanja, in dvajset mesecev hodili roko ob roko s tistimi nemškimi liberalci, ki so si že prizadevali, uvesti civilni zakon v Avstriji in odpraviti veronauk iz šol. Iz strahu za svoje mandate, torej iz sebičnosti, so gospodje na Dunaju bili popolnoma pozabili na verske koristi. Kakor naš list, tako hočejo tudi narodno stranko pocrniti pred ljudmi za brezversko. Po shodih zabavljajo proti liberalcem in znajo vselej stvar tako zasukati, da poslušalci tako razumejo, da ti liberalci so slovenska narodna stranka. Po ljubljanskem potresu sta se bili približali obe slovenski stranki. Govorilo sa je o nekem skupnem delovanju v obnovljenje bele Ljubljane. Narodna stranka je opu-tila vse svoje shode, da ne moti sloge. Tisti, ki našo katoliško stranko bolje poznajo, so precej dvomili, da bi jej res bilo za spravo. Vsaj ni tako dolgo, da je njeno glasilo naglašalo vedno zahtevo, da se ločijo duhovi. Le zadnji čV-s nekaj bolj naglasa slogo, pa to le zaradi tega, da svet ne spozna njenih namenov. Mi ne rečemo, da bi ne bili morda za složno delovanje; a le za tako, da bi se narodna stranka ji popolnoma upognila, da bi potem jedino iz šeuklavskega farovža dajali ukaze za slovensko politiko Kdor bi pa hotel imeti le malo drugačne nazore, bi pa udarili s cepcem po njem, kakor so nedavno celo po kanoniku Klunu. Gospodje bi tudi jedino sami hoteli odločevati o kandidaturah in bi pri tem seveda v prvi vrsti sebe ne pozabili. Pomirjenje mej strankami porabili so v to, da so spravili v mestni zbor tri svoje pristaše in mej njimi dva, ki sta se vedno odlikovala v rovanju proti narodni stranki. Katoliška stranka pa ni ustavila svojih shodov po deželi, temveč je čas, ko je narodna stranka mirovala, dobro si izkoristila. Vsi ti njeni shodi so le priprave za bodoče de-želnozborske volitve. Izgovor, da poučujejo ljudstvo, je popolnoma neutemeljen. Stranki, ki je večkrat že očitno pokazala svojo nenaklonjenost do šole, pač ni dosti na pouku ljudstva, temveč vse je le agitacija. Tisto hujskanje proti liberalcem ni noben poduk, ki bi koristil kmetu, temveč ima jedino namen, narodno stranko izpod-kopati. Skrb za kmeta, s katero se ta stranka po shodih ponaša, je le navidezna. Koliko se govori o potrebi organizacije kmetskega stanu. Minister Falkenhavn je bil predložil zbornici poslancev dva načrta zakonov, s katerima bi se bila u peljala taka organizacija. Ta dva načrta nista bila kdo ve kaka vzora, a za začetek bi bila velike koristi. Tudi bi jih bil zbor še lahko kaj pridelal. Nemški liberalci, kot zastopniki židovskih kapitalistov, bili so seveda najodločneje proti tema načrtoma. Vsakdo je vedel, če dobe" več upliva, da bodo preprečili vso Fal-kenhavnovo namero. Vzlic temu so pristaši naše katoliške stranke na Dunaju se zavezali z nemškimi liberalci in tako onemogočili vsako zakonodajo v prid našemu kmetu. To pač najboljše kaže, kakšna je skrb naše ka-liške stranke za kmeta! Videč ravnanje nasprotne stranke je sklenila narodna stranka prirediti v nedeljo shod v Starem Trgu pri Ložu. To je močno prestrašilo našo katoliško stranko, bala se je, da bi ljudstvo ne spoznalo bolje narodne stranke, in se prepričalo, da ni resnica', kar vse o njej pripovedujejo mladi gospodje kapelani. Posebno jih je pa bodlo, da je na shod imel priti tudi duhovnik gospod Koblar. Sklenili so, če le bo moč onemogočiti shod. Proti Koblarju so širili po Notranjskem različne laži in obrekovanja. Govorilo se je, da je bil kanonik, pa ga je škof odstavil in za kazen poslal v prisilno delavnico. Naposled so pa pridobili škofijstvo, da mu je prepovedalo iti na shodr i 30" ftODOUtJB 13. štev. Najeli so pa razgrajalcev, ki so z upitjern in izgredi shod preprečili. Državni poslanec Ferjančič in deželni poslanec Arko nista niti mogla poročati na shodu svojim volilcem. „Slovenec" se jako veseli, da volilci niso marali poslušati svojih poslancev. To je najboljši dokaz, da se gospodje boje resnice. Drugače bi bili pustili govoriti poslancema in potem njih delovanje kritikovali, če bi jim ne ugajalo. Tako so govora onemogočili, ker so se baš vodje izgredov bali, da bi volilci ne slišali svojih poslancev, ker bi potem zvedeli, kje je resnica, kje zavijanje in laž. Sicer pa „Slovenec" ni popolne resnice pisal, ko trdi, da volilci niso marali slišati govorov. Veliko jih je baš zaradi tega prišlo na shod. Tisti razgrajalci so pa največ le mladi fantalini, ki še volilne pravice nimajo. Iz njih ni govorilo prepričanje, temveč le vino. Katoliška stranka triumfuje, ker je jedenkrat s Škandalom resnici zaprla gaz, a mislimo, da ne za dolgo. Stranka, ki tako postopa, se je sama obsodila. Narodna stranka bode sklicala drug shod in gledala, da ga katoliški razgrajači ne razženo. Škandal na shodu v Starem Trgu pri Ložu. V nedeljo ob treh popoldne zbrali so se na dvorišči gostilnice pri Žurgi odposlanci izvrševal nega odbora narodne stranke in domači veljaki, na čelu jim gospod župan Peruše k. Izvrševalni odbor zastopali so: državni poslanec dr. Ferjančič in deželni poslanec Ivan Hribar, katerima se je kasneje pridružil še dr. Ma-jaron. Bil je tudi navzoč deželni poslanec Arko, ki je po naročilu izvrševalnega odbora imel poročati o delovanju deželnega zbora. / Skoro ob istem času začelo se je zbirati tudi ljudstvo, katerega pa je le manjši del prišel na dvorišče, v tem, ko je večina stala na konci hiše ob cesti — kakor se je pozneje sprevidelo — pričakujoč svojih zapoved-nikov. Ob četrti na štiri prišla sta kapelana Peharec in Peter Hauptman, katerih poslednji se je takoj izgubil v tolpi mlečnozobih dečakov, ki so ob kozolcu pričakovali, kdaj pride čas, da uprizore" po naukih, ki so jih prejeli, škandal, kakeršnega doslej še gotovo ni bilo na nobenem javnem shodu na Slovenskem. Sedaj jele so se čete iz Dan in nekaterih drugih vasij pomikati bliže k mizi, za katero so sedeli od narodne stranke določeni govorniki. Vsa ta tolpa, mej katero je bilo mnogo nezrelih dečakov izpod dvajsetih let, dobila je pred popoludansko službo božjo — menda v povzdigo prave pobožnosti — pijače toliko, da je le redek bil čisto trezen. Točno o poluštirih otvoril je predsednik pripravljalnega odbora gospod Fran Žagar iz Markovca zborovanje, predloživši, naj se za predsednika izvoli gospod Fran Peče iz Starega trga. Prizora, ki je sledil tem besedam, ni mogoče popisati. Na jedni strani odobravanje, na drugi pa tako rujovenje, da sam svojih besedij razumel nisi. Odposlanci narodne stranke bili so po prejetih vesteh sicer pripravljeni na kako kaplansko demonstracijo, a mislili so, da se bode izvršila tako, kakor je običajno mej olikanci. Še celo prav veselilo bi jih bilo, ko bi se bil jeden ali drugi od klerikalne stranke oglasil za kako vprašanje ali sicer posegel v debato, vsaj bi bili na ta način zamogli odgovarjati in nahujskani narod" poučiti, da slovenski rodoljubje niso tako črni, kakor jim jih slikajo. Ljudje, ki poznajo taktiko klerikalcev, trdili so seveda takoj, da se gospodje takih razprav boje in da bodo zato gotovo priredili škandal z namenom, da se zborovanje onemogoči. Dogodki so pokazali, da so imeli prav. Takoj, ko se je vpitje in rujovenje pričelo, prišlo je skoro do pretepa. Kaplan Hauptman porinil je namreč pristaša narodne stranke Antona Sigmunda, po domače Kraševca, v stran; to je bilo znamenje najeti tolpi, da je padla po njem ter mu raztrgala suknjo s telesa. Le miljenju naših pristašev bilo se je zahvaliti, da klerikalno hujskanje ni s krvjo porosilo starotrške zemlje. Kaplan Hauptman, vidno vesel sadu svojih hujskanj, stopi sedaj na klop in predlaga za predsednika zborovanju kaplana Peharca. Zopet nekoliko minut trajajoče rujovenje z jedne in ugovarjanje z druge strani. Na za-htevauje navzočih poslancev da konečno kaplan Peharec svoji tolpi dogovorjeno znamenje, naj utihne. Ko se to zgodi, predlaga gospod Zigarj naj se izbere za predsednika deželni posl. Hribar, kot nevtralen mož. O tem predlogu prestopi se na glasovanje z vzdigovanjem rok. Pri tem zgodil se je komičen slučaj, da je skoro vsa najeta tolpa razgrajalcev vzdignila roke. Kaplan Hauptman pokazal je namreč s primernim migljejem svoje nad glavo povzdignjene desnice, naj za ta predlog ne glasujejo; a dresura je bila tako popolna, da so hkrati vzdignili skoro vsi razgrajalci roke, migajoč kakor njihov „voliteIja. Moglo se je torej konštatovati, da je velika večina na-vzočnih vzdignila roke. Kričanje pa v tem ni ponehalo, temveč klerikalna tolpa je razgrajala dalje, vzdigovala pesti proti mizi, ob kateri so stali poslanci, in grozila vsak trenotek izzvati osoden pretep. Gospodje orožniki, ki so prišli kakor zasebniki na shod, uvidevši nevarnost poboja, hiteli so domov po orožje. Ker še vedno niso izgubili upanja do razpravljanja na program postavljenih toček, privolili so odposlanci izvrševalnega odbora, da vodi zborovanje kaplan Peharec; le ta pa mesto, da bi se bil ravnal po programu, na podlagi katerega je c. kr. okrajno glavarstvo v Logatci dovolilo zborovanje, hotel je dati besedo cerkniškemu kapelanu Pešcu. Se ve\ da je nastal silen upor z na- rodne strani in zopetno rujovenje klerikalne tolpe, pri kateri so zlasti izdatno sodelovale ženske, ki so se zbrale za moškimi. Ta vrišč trajal je najmanje deset minut. Dr. Ferjančič in Hribar skušala sta pomiriti množico; vse zastonj. Tedaj je — videč nemogočost zborovanja — župan Perušek hotel razpustiti shod in je prosil Peharca, naj da ljudem znamenje, da utihnejo. Kaplan pa se mu je mogočno odrezal: „Vi nimate tukaj nič govoriti". Bog ve, kaj bi se bilo v vedno rastoči razburjenosti še zgodilo, da niso v tem (renotku prišli orožniki z nasajenimi bajoneti. Tudi oni so se najpreje trudili napraviti mir; a vse zastonj. Ni torej preostalo druzega, ko da je stražni glavar v imenu zakona razpustil shod. A klerikalna stranka ni hotela z lepa s torišča svojega kaplanom dopadljivoga delovanja; temveč vriščala in grozila je dalje. Orožnikom ni preostalo druzega, ko da jo z nasasenimi bajoneti razpodč, pri čemer se je zgodilo, da je množico harangujoči cerkniški kaplan Pešec moral bežati pred bajonetom. Dvoje najhujših razganjalcev odveli so orožniki v zapor. Sedaj so se klerikalni razgrajači spravili nad orožnike, hoteč osvoboditi aretovanca in le malo je manjkalo, da niso orožniki bili primorani rabiti orožje. Po tej „slavni zmagi" drla je skoro vsa tolpa za zmagoslavnimi kapelani, da si v kaplaniji z vinom orosi hripava grla. Politični Delegaciji. V sejah avstrijske delegacije se je po- j sebno opazilo, da so Mladočehi nekoliko zmerneji postali, j To je vzbudilo pri levičarjih strah, da hočejo postati | vladna stranka Posebno dr. Russ je že Mladočehom očital in pri tem rekel, da bi se razmere na Češkem le toliko premenile, da bi potem bili Nemci nezadovoljni, sedaj 80 pa Čehi. Jeden mora biti nezadovoljen. Ker so Nemci važnejši faktor, je treba njih zadovoljiti. Herold mu je pa odgovoril, da se mora gledati, da se oboji zadovoljijo in to je mogoče na podlagi narodne jednakopravnosti. Herold je tako umno govoril, da so mu častitali celo konservativci in Poljaki. Grof Hohenvvart je njegov govor imenoval državniški. — V ogerski delegaciji so tudi letos obnovili zahtevo po čisto madjarski vojaški akademiji (vojaški šoli), a vojni minister jim ni nič obljubil. Novi minister vnanjih zadev je pa le malo govoril in se izjavil, da se bode držal politike svojega prednika. Sprememba Vlade. Odkar je izšel zadnji „Rodoljub", so se v Avstriji izvršile važne premembe. Levica je bila sklenila, da izstopi iz koalicije, ako se v odseku dovoli potrebščina za dvojezično celjsko gimnazijo. Druge stranke je pa niso zadržavale v koaliciji, ko so vidile, da so koalicijske stranke zaradi volilne reforme prišle tako navzkriž, da se ta zveza tudi z odstranjenjem celjske gimnazije ne bi bila dala več rešiti. Levičarji se tudi niso hoteli spuščati v nobena pogajanja, ker jim je bilo na tem, da koalicijo razrušijo. Odsek je zatorej vsprejel celjsko postavko in levičarji so iz koalicije izstopili. Vlada je pa dala ostavko. Osnovalo se je novo začasno ministerstvo, kateremu predseduje dolenjeavstrijski namestnik grof Kiellmannsegg, rojen Hanoveranec in po veri protestant. Ta mož vodi tudi ministerstvo notranjih stvarij. Novi finančni minister je dosedanji sekcijski načelnik v tem ministerstvu Bohm vitez Bavvek, ki je jako izveden v finančnih stvareh in je služboval že pod Du-najev8kim in Steinbachom. Minister deželne brambe grof Wel8ersheimb in minister za Galicijo vitez Jaworski sta pregled. ostala. Drugo ministerstvo pa vodijo dotični sekcijski načelniki, ne da bi bili imenovani za ministre. Knez Ltechtenetein. Grof Hohenvvart ne bode dolgo več vodja konservativne stranke v Avstriji. Pri novih volitvah za državni zbor ne bode več kandidoval. Naveličal se je že političnega delovanja, posebno ker se je ponesrečila koalicija, katero so mnogi proslavljali za njegovo največje državniško delo. Vodstvo konservativne stranke prevzame knez Liechtenstein, ki je sedaj vodja krščanskih 80cijali8tov. Pod njegovim vodstvom bi se zjedinili krščansko socijalna in konservativna stranka. O slovanskih poslancih je pa precej dvomljivo, če bi mogli ostati pod vodstvom kneza Liechtensteina, ker krščanski socijalisti stoje na nemškonarodnem stališču. Glasovali bodo namreč tudi proti dvojezični gimnaziji v Celju. Nekateri bi radi Liechtensteina imeli za župana dunajskega, a to bi pa najbrž prouzročilo razpor mej krščanskimi socijalisti. Večina krščanskih socijalistov je namreč za dra. Luegerja. Nemčija. Slovesno se je otvoril prekop mej Severnim in Baltijskim morjem. Pri slavnosti je bilo mnogo vojnih ladij raznih držav, mej njimi tudi francoske. Ta prekop je za Nemčijo jako važen v trgovskem in vojnem oziru. Ko bi imela vojno z Rusijo, ne bode jej treba ladij pošiljati skozi preliv mimo Danske, kjer bi jim Danci lahko zaprli pot. Anglija. Odstopilo je liberalno ministerstvo, katero je bilo voljno Irski dati večjo samostojnost in konservativec Salisburv sestavlja sedaj novo vlado Padec liberalnega ministerstva je obžalovati sedaj, ko je ravno armensko vprašanje na dnevnem redu. Liberalna angleška vlada se je hudo potegovala za kristijane v Armeniji. Zahtevali so tako premeno uprave v Armeniji, da bodo tudi kristijani imeli kaj govoriti, da mohamedanci ne bodo mogli več tako jih preganjati, kakor so jih lani, ko so jih mnogo pobili in so jim pri tem pomagali turški vojaki. Angleški konservativci so pa prijazni Turkom in jih utegnejo še podpirati. Ustaja v Makedoniji. V nekaterih krajih v Makedoniji je poslednji čas buknila ustaja. Bilo je že več bojev mej ustajniki in vojaki. Turki se zopet posebno odlikujejo z rezanjem glav. Ustajnike podpirajo močno iz Bolgarije. Slovenske in slovanske vesti. (Vabilo na narocbo.) Z današnjo številko nastopa naš list drugo polletje. Boril se bode za resnico in pravico, kakor se je doslej, in za duševne in gmotne koristi našega naroda. Ne bode se vstrašil nasprotnikov, kakor se jih ni dosedaj, dasi z vsemi silami, zlasti pa z lažjo in obrekovanjem, delajo proti njemu. Da bode mogel list zadoščati svoji nalogi, mu je treba naročnikov, zato se obračamo do svojih sedanjih naročnikov, da nam ostanejo zvesti in še kaj novih pridobe. (Najvišje priznanje ) Cesar je zaukazal, da se poročniku pešpolka št. 27. Maksu Sommerju in upravitelju vojaškega preskrbovahšča Jos. Audreasu izreče najvišje priznanje za njiju zasluge, pridobljene o potresu v Ljubljani. Sommer rešil je v kritični velikonedeljski noči na smrt bolno gospodično Jenkovo v Kolodvorskih ulicah, sama ni mogla več iz porušene hiše. (Deželni odbor kranjski) je sklenil predlagati deželnemu zboru, naj se, ker je sedanji deželni dvorec po sodbi strokovnjakov tako poškodovan, da se mora podreti, na tem mestu seziJa nov deželni dvorec, v katerem bodo prostori za deželni odbor pa tudi za deželni zbor. Nadalje se je deželni odbor posvetoval, kaj storiti z deželno hišo, takozvanim „lontovžem". Deželna vlada se izseli iz tega poslopja dne 1. avgusta t. I. Deželni odbor je sklenil, naj se poslopje pripravi tako, da se bo mogla v njem nastaniti žandarmerija, za katere stanovanja mora sedaj dežela plačevati velike svote. (Izpred sodišča) Aprila meseca je „Slovenec" priobčil dopis iz Trnovega na Notranjskem, v katerem se poroča, da je tamošnji dekan g. Ivan Vesel načeloval posvetovanju o ustanovitvi mlekarske zadruge, katera se je vršila ravno mej popoldansko nedeljsko službo božjo. Radi te lažnjive in žaljive trditve je g. dekan Vesel sedaj vložil pri tukajšnjem deželnem sodišči obtožnico proti g. Andreju Kalanu kot odgovornemu uredniku „Slovenca" zaradi razžaljenja časti in predlagal glavno obravnavo pred porotnim sodiščem. (Zgradba brambovske vojašnice.) Ministerstvo za deželno brambo je odobrilo stavbinski načrt za razširjenje brambovske vojašnice v Ljubljani. (Deželno hišo) na Turjaškem trgu, tako zvani „lontovž", bode izpraznila c. kr. deželna vlada, katera jo ima za svoje urade in za stanovanje predsednikovo od dežele v najemu, do dne 1. avgusta t. 1. Ko brž bode obširno poslopje popravljeno in prirejeno, se bodo vanje preselili deželni uradi, kateri so sedaj nastanjeni v prvem paviljonu nove deželne bolnice v Vodmatu. (f Andrej Praprotnik) Dne 25. junija je smrt pobrala upokojenega šolskega ravnatelja Andreja Praprot-nika. Pokojnik se je porodil dne 9. novembra 1827 v Podbrezjah na Gorenjskem. Dokončavši glavno (ljudsko) šolo v Kranju in pripravnico v Ljubljani, nastopil je 1848. 1. prvo učiteljsko v Karani gorici. Služboval je potem še v Škofji Loki in na Dobrovi in leta 1858. prišel na prvo mestno ljudsko šolo v Ljubljani, kateri je bil vodja od 1870. leta do svojega upokojenja koncem 1890. leta. Pokojnik je pridno sodeloval na slovstvenem polju. Preskrbel je več slovenskih šolskih knjig, več let urejeval tudi „Učiteljskega Tovariša." Bil je dolgo let predsednik „Slovenskemu učiteljskemu društvu" in odbornik „Društvu za pomoč učiteljskim vdovam in sirotam." Bil je odbornik „Matici Slovenski", nekaj časa tudi tajnik. Ves čas je bil iskren narodnjak in je zaradi tega moral mnogo prestati pred prej!njimi liberalnimi vladami. Zaslug, katere si je pokojnik stekel za naš narodni napredek, hvaležni narod slovenski nikdar pozabil ne bode (Praznik sv. Cirila in Metoda) praznovali smo včeraj. Ta dva moža sta pred dobrimi tisoč leti Slovanom prinesla sveto krščansko vero in ob jednem preskrbela primerno pisavo. Začetnika sta slovanskega narodnega slovstva in si pridobila mnogo zaslug za slovansko omiko. Njiju delo nadaljuje mej Slovenci zlasti „Družba sv. Cirila in Metoda", ki skrbi po svojih zavodih za narodno in versko odgojo naše mladine v onih krajih, kjer je v največji nevarnosti. Zato se najlepše spominjamo svetih slovanskih blagovestnikov, če podpiramo to družbo. (Podpora za kraje poškodovane po potresu.) Zakon o podpori za po potresu poškodovane kraje je že objavljen. Posestnikom po potresu poškodovanih poslopij v Ljubljani se je dovolilo 1,700.000 gld., in zunaj Ljubljane na Kranjskem 1,245.000 gld. brezobrestnega posojila, ki se mora od 1901. 1. vrniti v 15. jednacih letnih obrokih. Najbolj potrebnim hišnim posestnikom v Ljubljani se je dovolilo 100.000 gld., in na deželi 200.000 gld. nepovračljive podpore. Za obnovitev cerkev in šolskih poslopij v Ljubljani je dovoljenih 100.000 gld., v drugih krajih dežele 340.000 gld. Mestni občini ae je dovolilo brezobrestno posojilo 50.000 gld. za pokritje stroškov nastalih po potresu in 100.000 gld. tacega posojila za uravnavo mesta. Trgovcem in obrtnikom se je dovolilo brezobrestnega posojila 100.000 gld, ki se pa ima od 1897. leta vrniti v štirih letih in 10.000 gld. nepovračljive podpore. Za Štajersko se je dovolilo 30.000 gld. nepovračljive podpore. Poleg tega je državni zbor sklenil resolucijo, da bi vlada dovoljevala tudi 3°/0 brezobrestna posojila. Temu se vlada ni ustavljala. — Tisti posestniki, ki morajo podreti hišo ali kak del hiše, bodo 25 let oproščeni davka za novo zidavo, tisti, ki morajo sicer izvršiti kake bistvene poprave pa 3/4 do 5 let. (Vojaške pisarne) Erarno poslopje v Hilšerjevih ulicah, kjer so bile vojaške pisarne, bilo je po potresu tako poškodovano, da se glasom komisijskega zapisnika mora podreti. Vojaški erar namerava še letos podreti ter tam sezidati novo poslopje za nameščenje pisarn divizij-skega in brigadnoga poveljništva ter vojaške intendance. Za provizorično nameščenje omenjenih pisarn pa se gradi baraka ob novi Tižaški cesti in podaljšanih Knafljevih ulicah. Baraka bode jako obširna in solidna ter tudi za prezimovanje urejena. Vojaška bolnica in oskrbovališče se bodeta po sklepu mešane vojaške in civilne komisije, ki je ogledala prostore, popravili začasno v toliko, da se dobć najpotrebnejši prostori za urade obeh zavodov, dokler se ne zgrade nova poslopja. (Delegacijska obeda pri cesarju.) Navada je, da cesar povabi na obed člane obeh delegacij. Priredita se vsako leto dva obeda v ta namen. Pri vsakem obedu je polovica ogerskih in avstrijskih delegatov. Pri tej priložnosti cesar nagovori razne delegate. Z delegatom dr. Russom, rojenim Ljubljančanom, se je letos cesar razgovarjal o potresu v Ljubljani in mu rekel, da je potres napravil več škode, nego se je sprva mislilo. O tem se je prepričal sam v Ljubljani. Posebno prijazno je cesar se pogovarjal z dalmatinskim poslancem Biankinijem, katerega je vprašal, ako ima dosti dela. Ko mu je delegat odgovoril, da stori za narod hrvatski vse, kar mu je mogoče, je odgovoril cesar, da je to hvalevredno, ktjti Hrvatje bili so vedno zvesti in udani njemu in cesarski rodbini. Proti mlado-češkemu poslancu Heroldu se je cesar izjavil, da ga jako veseli, da so Mladočehi letos nekoliko bolj zmerni. — Poslancu Promberju je pa cesar izrekel svojo nevoljo zaradi postopanja levičarjev. (Vojaške vesti) Reservisti iz okrajev prizadetih po potresu (mesto Ljubljana in okraji ljubljanska okolica, Kamnik in Kranj) so oproščeni tudi jesenskih orožnih vaj. Zamujenih spomladnih in jesenskih vaj tem reser-vistorn ne bode treba nadomestiti. (Županom v Cerknici) je jednoglasno izvoljen gosp. Alojzij Pogačnik, posestnik in trgovec v Cerknici, predsednik krajnega šolskega sveta cerkniškega in ud c. kr. okr. šolskega sveta logaškega. Že ti naslovi kažejo, da je mož veljaven in spoštovan. Gosp. Pogačnik je tudi v resnici odličen po zmožnostih in značaji ter je le čestitati občini cerkniški na takem županu! (Schmidt-Zabierov,) deželni predsednik koroški, je I nevarno zbolel in so mu zdravniki svetovali, naj pojde v pokoj. Nov namestnik bode baje grof Goss, ki sedaj j vodi deželno vlado v Bukovini. Grof Goss je dalje časa služboval na Koroškem, a Slovencem pa ni prijazen, ; kakor tudi Schmidt-Zabierov ni bil. (Umrl je) v Šmihelu nad Pliberkom v 29. letu svoje dobe g. Mih. Hanin, posestnik, pevovodja slovenskega pevskega društva .Goratan" in tajnik slovenske posojilnice. Bil je navdušen in delaven narodnjak, kate- I rega prerano izgubo britko občutijo koroški Slovenci. j Ostavil je vdovo in troje otrok. Bodi mu blag spomin! (Petind vaj se tlet nica „Naše Sloge") Dae 27. junija slavil se je v Trstu pomenljiv dan, petindvajsetlet-! nica „Naše Sloge". Ta list si je v teku svojega obstanka l pridobil mnogo zaslug za probujo Istre. Po maši so se sešli zaupni možje v čitalnici, kjer so se razgovarjali o političnem položaju. Spinčić je pojasnjeval, pod kakimi pogoji bi njegova stranka pristopila večini. Gospod poslanec Hribar iz Ljubljane je omenjal, da znamenja kažejo, da se pripravlja prevrat v notranji politiki. Dr. Vitežič je priporočal poslancem, naj delajo za kolikor je moč liberalno volilno reformo. Govorili so še dr. Laginja, dekan Kom-pare in drugi. Popoldne je bil banket, pri katerem je bilo tudi več govorov. Došlo je tudi več brzojavnih čestitk. Slavnost je bila dokaz lepe sloge mej Slovenci in Hrvati v Istri. Pokazalo se je pa tudi, kako čislajo „Našo Slogo." (Slovenska šola v Gorici.) Vlada je bila ukazala, da mora osnovati goriška mestna občina slovensko ljudsko šolo. Mestni zastop se je pritožil proti temu ukazu do najvišje stopinje, do upravnega sodišča, ki je dne 26. junija razpravljalo o tej pritožbi in jo odklonilo. Sedaj je upati, da se kmalu osnuje v Gorici mestna slovenska ljudska šola. (Narodna jednakopravnost) Goriški davčni urad pošilja v kraje, kjer ni nobenega Nemca ali Italijana, nemške in italijanske opomine. Opomini so tiskani v nemščini in italijanščini, le slovanščina ni našla mi osti. (Občni zbor tEdinosti".) Tržaško politično društvo „Edinost" je predzadnjo nedeljo imelo občni zbor. Na tem sbodu se je pa žal pokazalo, da se v Trstu slovensko razumništvo premalo briga za javne zadeve in da tudi ni več sloge, kakeršno bi bilo želeti na tako nevarni postojanki. Iz poročila tajnikovega je razvidno, da ima društvo jako težavno delo. („Matica Hrvatska") je imela dne 23. junija v Zagrebu občni zbor. Za tekoče leto izda „Matica" devet knjig. Članov ima 11295. Lani je imela dohodkov 39.349 gld. 21 kr., stroškov pa 31.452 gld. 40 kr. Poleg lastne hiše vredne 90.000 gld., ima „Matica" še kacih 70.000 gld. premoženja. Predsednikom se je zopet izvolil vseučiliški profesor Smičiklas. (Isterski deželni glavar.) Tržaški namestnik, ki je po svoji moči pomagal Italijanom do večine v ister-skem deželnem zboru, si sedaj prizadeva, da za deželnega glavarja in njegovega namestnika urine dva pristna Ita- lijana. Dosedaj je namestnik deželnega glavarja bil Slovan. Za deželnega glavarja bi vitez Rinaldini rad imel dosedanja glavarja Campitellija. Ta se pa brani drugačs prevzeti, da se mu v jezikovnem ozira dov.li popolnoma svobodno odločevanje. Rad bi namreč zabranil vse slovenske go- vore in interpelacije. Mi mislimo, da Campitelli več ne pride na to mesto, ker so tudi vladni krogi morali spoznati povodom poslednjih dogodkov v deželnem zboru, da mož za ta posel nima potrebnih sposobnostij. Razne vesti. (Nevaren lovski tat.) Že delj časa bilo je mestni policiji znano, da neki kmetsko oblečen mož prodaja po Ljubljani srne in sicer po tako nizki ceni, da se je koj moral vzbuditi sum, da je to lovski tat. Dao 19. m. m. pa se je posrečilo aretovati tega lovskega tata, ko je ravno šel ponujat srno v gostilno na južnem kolodvoru. Pri policiji je izjavil, da se imenuje Anton Perteku, ter da je posestnik na Malem Vrhu. Če 4 nekoliko časa pa je utekel mestnemu ujetničarju, vender ga je policija že na mostu čez Gruberjev kanal zopet prijela. Po pričah se je dognalo, da se mož imenuje Anton Anzelc in da je posestnik v Podgozdu pri Igu. Pripeljal je bil ta dan mej drvi skrito srno v Ljubljano. Dognalo se je, da jo Anzelc v zadnjih dveh letih vsaj 40 srn in veliko število zajcev prodal v Ljubljani. Pri hišni preiskavi, katero je včeraj izvršila žandarmerija v Podgozdu, našli sta se pri Anze.lcu d\e srnjakovi koži. Lovski t>tt izročil se je deželnemu sodišču. (Nezgode.) Dne 13. m. m. se je bila v Rovinju pripetila grozna nesreča. V ulici Špirito Santo je umrl osem-nujstletni Dominik Massarotto. Zvečer se je v sobi, kjer je ležal mrlič zbralo veliko Ijndg. Zaradi velike teže in trohljivega tramovja udrla so se tla. 1'ali so vsi z mrličem vred v tri metre globoko klet. 13 oseb 84 je ubilo, mej njimi nevesta umrlega mladeniča, nad 20 pa znatno poškodovalo. — Dne 19. m. m. hotel je tesar Janez Bizjak zapreti neko okno v drugem nadstropju tako imenovane sladkorne tvornice v Ljubljani. Pristavil je lestvo. Ko je prišel na vrh, izpodmaknila se mu je lestva in pal je na tla ter se nevarno poškodoval. — Pri streljanju 8 topiči se je v Trnovem na Notranjskem po neprevidnosti nevarno poškodoval osemnajstletni Josip Šircelj — Na Javorniku je pa petnajstletnemu Lovrencu Sodji na žagi kranjske industrijske družbe kolo cirkularne žage odrezalo štiri prste na levi nogi. — Pri vojaških vajah v Neiaseji na Nemškem je te dni vojak z jednim strelom ustrelil dva tovariša. Strelec je bil prejšnji dan na straži in pozabil zameniti ostre patrone v puški s patronami brez krogelj. — Devetletui Jože Kralj igral se je dne 20. m. m. pri odprtem oknu na Tržaški cesti štev. 24 v Ljubljani. Pal mu je klobuk skozi okno. Stegnil se je za njim in pal na dvorišče ter se nevarno poškodoval. — Dne 26. m. m. je vlak na Zidanem mostu povozil nekega krošnjarja. Težko poškodovanega odpeljali so v celjsko bolnišnico. — Pri streljanju na sv. Rešnjega Telesa dan se je v Zagorji razpočil možnar. Njegovi deli zdrobili so nogo delavcu Ivanu Kralju pri Sv. Trojici. — V Vidonu na Češkem je mej procesijo sv. Rešnjega Telesa dekana H(ff-mana zadela kap. — Gad je pičil dne 18. m. m. triletnega otroka Ant. Lukana v Godoviču v desno roko, vsled česar je otrok čez dva dni umrl. — Dne 30. junija je utonil v Savi kadet Bajer, rojen Ljubljančan, ki se je kopal. — Tesar Franc Zupan iz Dravelj padel je dne 2. julija s podstrešja gospodarskega poslopja pri Medija-tovi hiši na Dunajski cesti, kjer je prenočeval, na tla ter si pri tem zlomil levo n^go. Ranjenca prenesli so v de- želuo bolnico. — Dne 27. m. m. je padel 57letni posestnik Andrej Kovač iz Lubgojne blizu Lesnega Brda tako nesrečno z voza, da je kmalu potem umrl — Isti dan je padel lOletni Ivan Rupnik z drevesa in so nataknil na spodaj stoječi kol ter se poškodoval tako težko, da je umrl drugi dan po groznih mukah. — V gozdu pri Podlomu v kamniškem okraju je ubilo padajoče smrekovo drevo Matijo Plahuto, ko je 8 svojim bratom sekal v gozdu posestnika Senožetnika. (Samomori.) V Ulševcu v kamniškem okraju si je neki posestnik prerezal vrat, ko so ga hoteli odpeljati v zapor, ker je na sumu da ponareja denar. Poškodoval se ni smrtno. Zdravnik ga je obvezal in odpeljali so ga v zapor. — Dne 12. m. m. se je obesil v Brezju pri Mariboru posestnikov sin 17letni šolar Andrej Majhen.— I V Gradcu je skočila 52letna soproga jermenarskega pomočnika Antonija Žlebnik, rojena Ljubljančanka, iz tret-| jega nadstropja na ulice in je bila takoj mrtva. — V i Zgornjih Pirničah obesil se je neki start blazen mož, ki je bil znan pod imenom „Stari osel". Poprej se je že jedenkrat skušal utopiti. — V Gradcu je skočil v Muro pleskar Karol Rahne iz Ljutomera. Neki mestni stražnik I ga je rešil. Odpeljali so ga v bolnico. Zaradi žganjepitja se mu je bilo v glavi zmešalo. — V gozdu Ratovec blizu i ceste, ki drži v Ambrus, se je obesil zasebnik Martin 1 Mehle z Grosupljega, ker ga sin toži zaradi goljufije. (Strele.) V občini Prezsnt na Ogerskem je ubila I strela sedem romunskih koscev, ki so vedrili pod nekim i drevesom. Treščilo je v drevo. Kosce so našli močno osmojene. Vsi so bili oženjeni. — V Rimu je mej hudo : nevihto treščilo v kupolo cerkve Maria del Pianto. Nastal I je ogenj, ki je hudo poškodoval cerkveno kupolo. Elek-i trična luč je ugasnila po ulicah in v gledališčih. — Dne 12. junija je mej silnim nalivom udarila strela v Lazah pri Planini v Josipa Kremenšeka s slamo kriti hlev. Hlev je pogorel, pa tudi poleg stoječi kozolec. Zgorelo je mnogo sena, drv, lesa, poljskega orodja in štirji mladi prašiči. — V Vogerski pri Gorici je udarila strela v hišo posestnika Sismandija in ubila v postelji spečega dečka. Izmej treh dečkov, spečih v isti postelji, je bil poleg ubitega jeden še precej poškodovan, tretji pa prav nič. Strela je tudi hišo in pohištvo močno poškodovala. — — V Jakovici pri Planini je udarila strela v dimnik hiše Matije Kolarja. Gospodarjevo svakinjo Doroteja Kolar je strela ubila, domačo hčerko Miciko pa omamila. — V vasi Kusser v Prusiji je te dni treščilo v šolsko poslopje. Strela je omamila 25 otrok, a so vendar vse še obudili k življenju. — V noči od 20. do 21. junija je treščilo v Schwarzenbergu pri Budimpešti v vilo, v kateri biva po letu rodbina nemškega generalnega konzula. Vila je popolnoma zgorela. Tisto noč je pa strela v Budimpešti ubila jednega človeka. (Tatica.) V ponedeljek dne 1. julija je policija prijela v Ljubljani znano tatico Marijo Pogačnik iz Klanca pri Kranju. Prišla je bila v Ljubljano krast. Pri njej so našli več ukradenih stvarij. (Iz Loškega potoka) se nam piše: Stara in vedno nova pesem je ta, da so cigani velika nadloga in prava trtna nš tudi zunaj vinorodnih krajev. Ti zanikrni lenuhi se klatijo po svetu, da najdejo kako priliko za tatvino. Več dni so taborili v šotoru nad Travnikom in dobili so dober zaslužek. V noči od 22. na 23. maja so posestniku Jakobu Kordiš-u v Travniku št. 2. iz hleva ukradli par konj. Vse poizvedbe so vsaj do zdaj ostale brezuspešne. Tudi pred 5 leti so se več dni klatili in pomikali po Travniku; v noči sv. Miklavža pa so trgovcu g. Pranju Kovaču iz prodajalnice ukradli raznega blaga, jestvin i. t. d v skupni vrednosti okoli 300 gld. Ker pa cigani le ogledujejo in opazujejo, kje bi se našla kaka prilika za tatvino, zato je proti tej nadlogi najboljši pripomoček ta, da naj nobeden posestnik ne pusti, da bi cigani na njegovem zemljišči šotore postavljali, ampak prihod ciganov naj se precej in brez odlašanja naznani županstvu, ali pa — in to je najboljše — kar naravnost orožnikom. Orožniki pa bodo z veseljem storili svojo dolžnost s tem, da bodo te lenuhaste dolgoprstuike, te zanikrne rokov-njače in gnusne uzmoviče urno gonili in hitro tirali v njihovo pristojno občino. Tam naj bodo! Tam naj delajo! (Ukraden deželni čoln.) Piše se iz Krškega: Pod mostom v Krškem je priklenjen lep in soliden čoln. Ta čoln je last dežele Kranjske, katera je zanj dala 65 gld., v varstvo pa je izročen krškemu cestarju. Nekega lepega jutra pride krški cestar k mostu in zapazi — da je čoln izginil. Samega začudenja je kar zazijal in šele, ko ga je prvo presenečenje minilo, je šel poizvedovat, kaj je s čolnom. Izvedel je zanj prežalostno vest: Dan poprej da sta bila prišla dva tujca, jeden Štajerec in jeden Hrvat v Krško. Popivala sta po raznih gostilnah, a najbolj jima je menda ugajalo pri Gregoriču, kajti, ko je že vse spalo, sta prišla zopet tja. Ker gostilna ni bila odprta, gosta pa nista hotela buditi domačih, postregla sta si sama; odprla sta lopico na vrtu, se tam napasla in napila, potem pa pobrala, kar jima je prišlo pod roke in odnesla kopita. Ukradeno blago sta nesla v deželni čoln, ga odvezala in veselo odrinila proti hrvatski ravnini. — Cestar je to sporočil načelniku cestnega odbora in modra moža sta po kratkem ugibanju sklenila, naj se pelje cestar s prvim plavom za tatoma. Storil je tako in tam, kjer je Sava najbližja Samoboru, je zagledal res svoj čoln. Ljudje so mu povedali, da tatova prodajata po okolici razno ukradeno blago in tudi deželni čoln. Cestar je pozval orožnike in še! ž njimi. Sreča jim je bila toli mila da so tatova ujeli, še predno sta bila kaj ukradenega blaga prodala. Orožniki so ju odgnali v zapor v Samabor, krški cestar pa je kranjski deželni čoln naložil na voz in se ž njim vrnil v triumfu v Krško. (Varujte se zakotnih pisarjev!) Minoli teden našla je neka kmetica iz ljubljanske okolice zakotnega pisača na St. Jakobskem trgu in ga vprašala po nekem dohtorju, da bi jej napravil neko pobotnico in neko drugo listino. Zakotni pisač se ponudi, da jej on listino napravi, kar bode ceneje, da naj mu 5 gld. 50 kr. za koleke, drugi dan pa naj pride iskat v to in to hišo narejeno stvar. Žena je seveda drugi dan zastonj iskali sleparja. Zatorej varujte se zakotnih pisarjev. — Znani tukajšnji zakotni pisač Marko Loboda bil je 29 m. m. po naročilu deželnega sodišča v preiskovalni zapor odveden Zagovarjati se mu bode zaradi hudodelstva goljufije, ker je več svojih „klijentov" opeharil tako, da se je neki posestnik vsled tega obesil. Loboda zavzemal je mej zakotnimi pisarji odlično mesto ter je imel mej nevednim ljudstvom toliko „klijentov", da je še pred nedavnim časom imel celo posebnega koncipijenta v svoji pisarni. Ko se je vršila hišna preiskava v njegovem .stanovanju na Karlovski cesti, našla je komisija toliko raznih ulog in spisov, da jih je bila polna rjuha. Celo mej časom, ko se je komisija v njegovem stanovanju mudila, prišli so trije kmetje iskat „gospoda dohtarja". Sedaj bo seveda Marka Lobode advokaturska pisarna menda dalj časa zaprta. (Poboji.) Pri podiranju Bernardove hiše na Marijinem trgu v Ljubljani sprla sta se dne 21. junija delavca Janez Hribar in Fran Čebul. Prvi je vrgel poslednjemu v glavo tako nesrečno kos opeke, da mu je prebil lobanjo. — V gostilni v mestnem logu so se v soboto sprla znana razgrajalca Anton in Valentin Prestopnik iz Lesnega Brda, ki sta zadnje dni v ljubljanski okolici kosila pri raznih gospodarjih, in konjederčevi hlapci zaradi neke ženske. Jeden Prestopnikov je vsekal s koso Jerneja Si tarja po desni roki in mu jo presekal. Hlapec je umrl, ker mu je odtekla kri. Tudi drugi hlapec je hudo poškodovan. (Veliko vročino) imajo v Zjedinjenih državah v Ameriki. Več ljudij je zaradi strašne vročine že pomrlo. Guverner Morto je nevarno zbolel, ker je v hudi vročini samo šel po neki ulici v Novem Jorku. (Davica mej mladino.) V logaškem okraju se je pojavila davica mej šolsko mladino in sicer v Žiberčah, na Medvedjem Brdu in v Rovtah. — V Šturiji na Vipavskem so pa zaradi te bolezni morali celo pouk ustaviti. (Požari.) Dne 14. m. m. je bil nastal ogenj v gospodarskem poslopju Katarine Podbevšek v Trzinu Uničil je ogenj hlev in pod in pa blizu stoječi kozolec posestnika Jurija Kmetica. Zgoreli so dve kravi, jedno tele in jeden prašič. — V Vrhlabi na Češkem je pogorel avgu-štinski samostan. — Dne 21. junija je bilo začelo goreti v hiši g. Liebmanna v Senožečah, posestnika tamošnje tovarne. Ogenj so hitro pogasili. — Dne 26. junija je gorelo v Drskovčah na Notranjskem. Pogorelo je vsega pet poslopij, mej tem dve hiši. Zgorelo je tudi osem prašičev. Ogenj sta omejili zagorsko in šenpetersko gasilno društvo. V neki hiši bi bi! kmalu zgorel 551eten mož. Rešil ga je iz že goreče hiše četovodja plezalcev iz Zagorja Alojzij Češnik. — V Parizu so pogorele delavnice za vojaške potrebšine tvrdke Godillot. Unelo se je tudi pri bližnjih poslopij. Jeden gasilec se je pri gašenju ubil, osem se jih je poškodovalo. Več otrok je zgorelo. (Toča.) Po dolenji Italiji je grozna toča naredila mnogo škode. Kraji okolu Taranta, doline pri Ungenti, Casaranu in Taurisanu so popolnoma opustošeni. Oljka in vinogradi so uničeni. Toča je bila debela kakor orehi. Škode je več milijonov goldinarjev. — Okolu Miirzzu-schlaga na Gorenjem Štajerskem je silna nevihta s točo naredila mnogo škode. Toča je vse pobila po polju. Voda je zasula travnike, poškodovala ceste in tudi železnico. Tudi v več drugih krajih na gorenjem Štajerskem imeli so točo s povodnijo. — Dne 20. m. m. je bil grozen vihar s točo v Buczaru v Galiciji. Padala je debela toča, kakor kurja jajca. Uničila je vse pridelke na polju. — V katoliško cerkev v Cumberlandu je udarila strela. Sprednji del cerkve in zvonik je porušila. (Šeutvidski potres.) Nekaj čudnega opaža se v hiši g. Vrtovca v Št. Vidu nad Vipavo. Od 10. m. m., ko je bil povsod po Kranjskem precej močan potres, se v tej hiši skoro vsak dan trese. Nekatere dni čutijo blizu sto sunkov. Dne 23. m. m. je bil potres tako silen, da so sklenili se izseliti iz hiše, kar se je zgodilo s pomočjo požarne brambe. Po izjavi inženirja, ki je ogledal hišo, bi se bila že davno podrla, da ni posebno trdno zidana in vezana z železnimi vezmi. Kaj je uzrok temu čudnemu potresu, se ne vč. Nekateri menijo, da izbruhne kak žve-plen vrelec. (Nevihte in povodnji.) V zapadni Češki so bile silne nevihte, ki so prouzročile velikanske škode. Vasi Bestovice, Savestin in Brčnice so bile popolnoma preplavljene. Več hiš je razrušenih. V Hraznem je voda odnesla tri koče in je tudi več ljudi ponesrečilo. — V Plznu sta bili preplavljeni dve predmestji, vse vasi ob reki Be-rovna so v nevarnosti. Tudi v okolici Plzna je voda naredila silno škodo. Železniški promet je bil v nekaterih krajih pretrgan in so vlaki morali obstati. Pomoč za obrtnike in trgovce. V svojem listu smo že nekajkrat opozarjali na to, da so posebno veliko škode imeli obrtniki in trgovci vsled potresa v Ljubljani, ker se je za precej časa bil ustavil po mnogih ulicah ves promet in je mnogo ljudij ostavilo Ljubljano. Pred vsem je pa trpel tudi kredit obrtnikov. Obrtniki in trgovci osnovali so poseben odbor, ki bi vodil primerno akcijo za ta dva stanova. Ta odbor, katerega delovanju želimo najboljšega vspeha, izdal je nastopno spomenico: Trgovski in obrtni stan stolnega mesta Ljubljane je bil dosedaj na jako dobrem glasu in je užival najboljše zaupanje, ne toliko zaradi njegove kapitalne sile, nego zaradi njegove solidnosti in delavnosti. Vsled potresne katastrofe je bil znaten del tega stanu skozi več tednov pripravljen skoro ob ves zaslužek in za dlje časa občutno oškodovan. Naslednje okolščine naj bodo pov-darjene: Najživahnejše ceste, kjer je največji promet, so bile za občinstvo mnogo tednov z vojaškimi stražami zaprte in zaradi plakatov z napisom „Zaradi nevarnosti prepovedana pot" in se ni mogla razviti niti trgovina niti obrt. Premožnejši in kupujoči sloji so zapustili Ljubljano in se do danes niso vrnili. Hišni posestniki so vsled škod, iznašajočih mnogo milijonov, osiromašili in so izgubili svojo kupovalno moč. K temu pride še škoda na blagu, provzročena po potresu. Te neugodne razmere vznemirjale so vnanje trgovske in obrtne kroge in posledica je bila, da so odtegnili deloma kredit. Nesreča ta ni samo odvzela trgovskemu in obrtnemu stanu skoro vsak zaslužek nego mu je naložila še novih bremen : posamični obrtniki in trgovci so bili deložirani in so si morali na odročnih mestih poiskati drugih prostorov ali pa barake zgraditi! Vsled teh težavnih razmer nastalo je oškodovanje in stagnacija pri malih trgovcih in v vsevkupnem obrtništvu (v kolikor to ni v zvezi s stavbno stroko); kako daleč to sega, more seveda presojati le tisti, komur so jako dobro znane lokalne razmere. V ilustracijo obstoječih razmer bodi navedeno sledeče: Mali trgovec, ki je na to navezan, kar čez dan zasluži, iz katerega stržka on „sproti" plačuje svoje zalagatelje, skozi mesece ne strži niti toliko, kolikor iznašajo personalni in režijski izdatki, po prosti človeški pameti je jasno, da on dolgo časa ne bode mogel nadoknaditi ta pomankljaj in da mora eventuelno postati insolventen. Vsled izseljevanja boljšega občinstva in zatvoritve šol vse prizadete trgovine in obrtnije neizmerno trpe. Še bolj trpi pa obrtnik, katerega cela glavnica je njegova delavna sila, njegova dlan, in ki ne more nobene krize pretrpeti, ki pa tudi ne sme prositi za milodare in se ponižati do proletarca. Ta skrbipolen položaj je trgovski in obrtni stan takoj čutil. Teden dni po katastrofi se je v nekem shodu moratorij sprožil, ki se je po interesu tukajšnjega kredita odklonil. Vzlic temu se je ta poskus ponovil. Namesto teh prizadevanj, od kojih ni pričakovati koristij, so merodajni trgovski in obrtni krogi v življenje poklicali „Pomočni odbor za trgovce in obrtnike v Ljubljani", katerega smotri in svrhe so v izdanem programu razložene. Trgovski in obrtni stan je jeden najvažnejših temeljev našega mesta, podpiranje pomočne akcije za ta stan je za vsakega, ki ima srce in misel za nesrečno naše rodno mesto, sveta dolžnost! Obrtne raznoterosti. (Ponoćne nre za gostilne in kavarne v Ljubljani.) Deželni predsednik baron Hein je izdal nastopni jako umestni razglas: „Iz oz'rov na javni mir in red vsled razpisa c. kr. deželne vlade z dne 14. julija 1876. leta, št. 4895, za deželno stolno mesto Ljubljana določeno zaporno uro, katera je bila za gostilne in krčme določena na 1. uro po noči in za kavarne na 2. uro po noči, do preklica omejujem tako, da je odslej gostilne in krčme zapirati ob 11. uri po noči in kavarne ob 1. uri po noči. Vendar pooblaščam mestni magistrat, da sme zaupanja vrednim obrtnim imetnikom dovoljevati podaljšanje do normalne zaporne ure, ne da bi morali za dopustilo plačati kakšno takso. Vsa druga določila zgoraj navedenega razpisa z dne 14. julija 1876. leta ostajajo neizpremenjena." (Nedeljski počitek pri pekih) V smislu novega zakona za nedeljski počitek je deželna vlada določila, da je dovoljeno izvzemši Velikonočno nedeljo in Božič, izdelovati in peči kruh le do 8. ure zjutraj in od polnoči na ponedeljek naprej, prodajati pa do 10. ure dopoldne in od 4. do 6. ure popoldne. Samo kolačnikom je dovoljena prodaja od 8. ure dopoldne do 8. ure zvečer. Gospodarji, pri katerih delajo v nedeljah in praznikih delavci več nego tri ure, morajo delavcem dati počitek in sicer vsak ponedeljek in četrtek od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne. (Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani) je imelo dne" 14. m. m. občni zbor, kateremu je predsedoval Emerik Maver. Iz blagajnikovege poročila je razvidno, da je društvo imelo 570 članov in 15 vajencev, 11.734 gld. 84 kr. dohodkov in G495 gld. 36 kr. stroškov ter 94.313 gld. 41 kr. premoženja. Ruzervni zaklad bolniške blagajne je znašal 42.919 gld. 32 kr. in rezervni zaklad podporne blagajne 50 394 gld. 9 kr. Minulo leto si je društvo preskrbelo bolniško zavetišče v prvem nadstropju poslopju usmiljenih sester pri novi deželni bolnici. To zavetišče se je bilo dne 15. avgusta izročilo svojemu namenu. Kranjska hranilnica je kakor vsako leto društvu podelila 300 gld., veletržec Anton Toman v Trstu 25 gld , neznan dobrotnik pa 500 gld. Umrli trgovec Valentin Pesjak je društvu volil 200, trgovec Ignacij Traun pa 250 gld. (Električni omiiihiisi) bodo v kratkem zičeli voziti v Londonu od Liverpolskega kolodvora v Haramersmith. Volitve za delavsko zavarovalnico proti nezgodam. Mnogim članom delavske zavarovalnice zoper nezgode niso znane določbe glede volitev v odbor, in zato jih hočemo navesti, kar je najvažnejše, da se bodo volilci vedeli ravnati, kadar se razglase kandidatje. Volitev se bo za imenovane vršbe vršila dne 15. julija v Trstu (via Mercato vecchio št. 3) in sicer se snide volilna komisija ta dan ob 2. uri popoludne. Glasovnice je ta dan od 2. do 4. ure oddati ali osebno ali pa jih je doposlati s pošto. Na glasovnice, katere bi se oddale ali doposlale po 4. uri popoludne, se volilna komisija ne bo ozirala. Vse pošiljatve morajo biti frankovaue, nefrankovane se ne bodo vzprejemale. Letos volijo vršbe II. skupine, železnice, rudniki, talilnice, kovinski obrti, izdelovalci strojev in orodja i. t. d., vršbe IV. skupine: stavbeni obrti, kamnolomi i, t. d. in vrste VI. skupine: papirn'ce, usnjarne, žage, tiskarne. Vsaka skupina voli jednega zastopnika delodajalcev in jednega zastopnika delavcev ter dotična namestnika. Vsak podjetnik, kateri ima volino pravico, voli v tisti kategoriji, v katero spada nj( govo podjetje. Zastopnikom je izvoljen tisti, kdor dobi relativno največ glasov, namestnik pa je tisti, kdor je dobil za njim največ glasov. Zavarovani člani, delavci in uradniki, imajo vsi brez izjeme, moški in ženske, aktivno volilno pravico. Izvzeti so le vajenci, volonterji in praktikanti ter tiste osebe, ki zategadelj ne služijo nič ali malo, ker se niso še izučili. Pasivno volilno pravico imajo samo polnoletni delavci in uradniki. Zavarovani člani volijo na ta način, da se vsi zavarovani delavci in uradniki jedne vršbe zjedinijo na kandidata, kateri mora biti sam zavarovanec in spadati v tisto skupino, kakor dotični delavci in uradniki. Ime tega kandidata zapiše zaupni mož delavcev in uradnikov, katerega ti sami iz- bero, na glasovnico in se na njej podpiše; na njej je tudi zapisati, koliko delavcev in uradnikov službuje pri dotični v rab i in vse, kar ima na njej zapisati delodajalec. Kateri kandidat dobi največ glasov je izvoljen zastopnikom, kdor jib dobi za njim največ, pa njegovim namestnikom. Vsaka glasovnica velja za toliko glasov, kolikor je pri dotični vršbi delavcev in uradnikov. Da se oživi volilno gibanje in da združijo volilci svoje glasove na može, kateri so sposobni in pripravljeni varovati koristij podjetij in njih delavcev, osnoval se je v Ljubljani poseben volilni odbor, kateremu sta pristopila predsednik in tajnik trgovinske zbornice ljubljanske gospoda Ivan Perdan in Ivan Murnik. Svariti, moramo svoje somišljenike na Primorskem in Kranjskem, da naj se ne ravnajo po navodilih iz Trsta, temveč po navodilih ljubljanskege volilnega odbora. Ta volitev ima tudi važnost za naše ljudstvo. Sramotno pa tudi škodljivo bilo bi za nas, ko bi bili popolnoma odvisno od Italijanov. Ljubljanski odbor priporoča nastopne gospode kot kandidate in sicer za II. skupino Viljema Tonniesa, soposestnika tovarne za stroje v Ljubljani, kot zastopnika gospodarjev in Gustava Reinigerja, c. in kr. arze-nalskega nadmojstra v Pulju, kot zastopnika zavarovancev ; za IV. skupino Filipa Supančiča, stavbenega mojstra v Ljubljani, kot zastopnika gospodarjev in Franca Kal-musa, poslovodjo lončarske tovarne Avgusta Drelseja, kot zastopnika zavarovancev. Zi VI. skupino Rudolfa Mangolda, zastopnika delniške družbe L'vkam-Josefs-thal in tovarnarja v Trstu, kot zastopnika gospodarjev in Karola Rlitinga, faktorja tiskarne Kleinmaver in Bambergove v Ljubljani, kot zastopnika zavaro\ancev. Tržno cene v Ljubljani 3. julija t. 1. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, , Oves, „ Ajda, , Proso, , Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, „ Maslo, Mast, Špeh frišen i- kr. 8 — • . • . 6 80 • . . • G 40 7 — • • . • 6 80 .... 7 20 .... 7 80 .... 3 — • . • • 11 - . . . . 10 — . . . . 11 - kgr. . . 94 » • 86 ■ —, 56 meso, kgr Špeh povojen, kgr. Snrovo maslo, „ Jajce, jedno . . Mleko, liter Goveje Telečje Svinjsko „ Kofitrunovo „ , Pišanec ...... Golob...... Seno, 100 kilo . . . Slama, „ „ ... Drva trda, 4 □metr. , mehka, 4 „ Pozor! Svarilo! Varujte se, da ne bote opeharjeni pri nakupu sladne kave. Dobičlcaželjnl ljudje še v«'iliio ponarejajo Kathreinerjevo kavo, zato ne jemljite drugih ko bele izvirne zavoje z napisom „ a t h t*ei n e t*". Kathreiner-Kneippova sladna kava je edina zdrava in okusna primes k bobovi kavi, natorni pridelek v celili zrnih; vsaka škodljiva primes je izključena. Gradec, dn<5 28. junija: 30, 13, 44, 27, 2. Trst, dne 22. junija: G, 36, 41, 78, 18. Dunaj, dne" 28. junija: 17, 57, IG, 75, 2. Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča IfcST po pošti. IjSU Najboljše kakovosti, b.ngodejeu, oživljajoč, kropiicn in zlasti sredstio za vzbujanje teka jc larijaceljski liker 1 steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. scHUTZMARKE. 3 ducate steklenic 4 gld. 80 kr. fi^T* IN litini je sen, želodce: "T|ftQ Kapljice za želodec — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. 3 tuct. 4 gld. 80 kr. Odvajalne ali čistilne krog-ljice čistijo želodec pri zanašanji, skaženem želodci. — bkatulja 21 kr., jeden zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr. ||4F prsa: Z <> l i k (• u i sok ali prsni slrop za odraščene in otroke; raztvarja sli z in lajša bolečine, n. pr. pri kašlji. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 g d. 50 kr. 04F~ Za trajanje: Protinskl cvet (Gichtgeist) lajši in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 26 kr. Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobivajo v lekarni v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. (14—28) pođoJvsođneJSIml pogoji poSilJa P*" 1» « poskusu IG. HELLER. DUNAJ •oialo tlHlmul »2 ilnal ub>«inl C»110 1 tttuukta dubUmui Jtilki n uMeunj« tako) »jslooj 0 frtjroOsJtld n U!t|i oooooooo Peregrin Kajzelj Stari trg št 13 (2-13) priporočam slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini svojo bogato zalogo lestencev, oljnatih podob, zrcal, kakor tudi vse v njegovo stroko spadajoče predmete na pr. stekleno, porcelanasto belo in rujavo prsteno blago, raznovrstne svetilnice viseče in stoječe, Hermanove bliskovne svetilnice ln prave krogljaste cilindre „Patent Marian", katere imum sauio jaz v calogi »a Kranjsko. 8^F~ Prevzemam tudi vsa steklarska dela pri stavbah ter jamčim za solidno in točno postrežbo. Izdaja „Slovensko društvo" v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.