PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Lex Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 15 Maribor, petek 1.4.2016 OBČINA DIVAČA 184. Sprememba pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju programov, ki so v širšem interesu in niso predmet drugih razpisov v občini Divača V Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju programov, ki so v širšem interesu in niso predmet drugih razpisov v občini Divača (ki je bil objavljen v Glasilu slovenskih občin št. 11/16) se spremeni del besedila v 3. členu n sicer • besedilo: Za obdobje meseca novembra in decembra tekočega leta se v postopku vrednotenja upoštevajo dejanski stroški za mesec november in december preteklega leta. • se nadomesti z novim besedilom: Za obdobje meseca novembra in decembra tekočega leta se v postopku vrednotenja upošteva ocena stroškov prijavitelja za mesec november in december. Strokovna komisija presodi o upravičenosti priznavanja višine ocene stroškov. Številka: 032-0001/2016-20 Datum: 24. 3. 2016 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja OBČINA GORIŠNICA 185. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Gorišnica za leto 2015 Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 -UPB, 14/13 - popr. in 101/13) in 16. člena Statuta občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin 25/06) je občinski svet občine Gorišnica na 10. redni seji dne 24.03.2016 sprejel ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XII ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE GORIŠNICA ZA LETO 2015 1. člen S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna občine Gorišnica za leto 2015, ki zajema vse prihodke in odhodke proračuna občine Gorišnica. 2. člen Po bilanci prihodkov in odhodkov proračuna se s tem odlokom sprejme stanje realizacije prihodkov in odhodkov za leto 2015 in sicer: • prihodki 4.884.988 EUR • odhodki 4.772.545 EUR 3. člen Na podlagi podatkov o realizaciji prihodkov in odhodkov proračuna za leto 2015 se ugotavlja presežek prihodkov nad odhodki proračuna občine Gorišnica v višini 112.443 EUR . Za znesek prihodkov v višini 112.443 EUR se poveča stanje bilance iz preteklih let. 4. člen Bilanca prihodkov in odhodkov, izkaz računa finančnih terjatev in izkaz računa financiranja so sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-8/2016 Datum: 24. 3. 2016 Občina Gorišnica Jožef Kokot, župan Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 632 186. Odlok o spremembah Odloka o proračunu občine Gorišnica za leto 2016 Na podlagi 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU in 127/06 - ZJZP in ZSPDPO) in 16. člena statuta občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin 25/06), je občinski svet občine Gorišnica na 10. redni seji, ki je bila dne 24.3.2016 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE GORIŠNICA ZA LETO 2016 1. člen V odloku o proračunu Občine Gorišnica za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin 4/015) se tabela v 2. členu spremeni in sicer: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v Evrih Skupina/Podskupina kontov proračun leta 2016 rebalans I. I. SKUPAJ PRIHODKI ( 70+71+72+73+74+78 ) 4.904.827 TEKOČI PRIHODKI ( 70+71 ) 3.964.701 70 DAVČNI PRIHODKI 2.662.190 700 Davki na dohodek in dobiček 2.057.044 703 Davki na premoženje 555.648 704 Domači davki na blago in storitve 49.256 706 Drugi davki 242 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.302.511 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 613.495 711 Takse na pristojbine 135 712 Globe in druge denarne kazni 1.109 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 17.472 714 Drugi nedavčni prihodki 670.300 72 KAPITALSKI PRIHODKI 330.178 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 330,178 74 TRANSFERNI PRIHODKI 609.948 2. 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 449.948 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU 160.000 II. SKUPAJ ODHODKI ( 40+41+42+43 ) 4.904.827 40 TEKOČI ODHODKI 750.412 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 172.096 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 27.637 402 Izdatki za blago in storitve 508.156 403 Plačilo domačih obresti 9.802 409 Rezerve 32.721 41 TEKOČI TRANSFERI 1.122.958 410 Subvencije 16.574 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 530.967 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 178.138 413 Drugi tekoči domači transferi 397.279 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.959.676 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.959.676 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 71.781 432 Investicijski transferi 71.781 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( I. - II. ) 0 Številka: 007-9/2016 Datum: 24. 3. 2016 Občina Gorišnica Jožef Kokot, župan 187. Odlok o spremembah Odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Gorišnica Na podlagi 32., 33. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11-ORZGJS40) ter 16. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2006) je Občinski svet Občine Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 633 Gorišnica na svoji 10. redni seji. seji, dne 24.3.2016, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI GORIŠNICA 1. člen V Odloku o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/12; v nadaljevanju: odlok) se v 20. členu odloka doda nov tretji odstavek, ki glasi: »(3) Izbira koncesionarja se lahko opravi brez javnega razpisa, če se koncesija podeli pravni osebi zasebnega ali javnega prava (v nadaljnjem besedilu: pravna oseba) in so izpolnjeni vsi predpisani pogoji. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-7/2016 Datum: 24. 3. 2016 Občina Gorišnica Jožef Kokot, župan 188. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Gorišnica Na podlagi 32., 33. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40) ter 16. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/06) je Občinski svet Občine Gorišnica na svoji 10 redni seji. seji, dne 24.3.2016, sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE V OBČINI GORIŠNICA I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Gorišnica (v nadaljevanju: občina). (2) S tem odlokom se določijo: • dejavnosti, ki so predmet javne službe, • območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov, • pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • javna pooblastila koncesionarju, • splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, • vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja, • začetek in čas trajanja koncesije, • viri financiranja javne službe, • način plačila koncesionarja, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in • druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe. 2. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. II. Predmet javne službe 3. člen (storitve, ki so predmet javne službe) (1) Javna služba obsega naslednje naloge: 1. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode, 2. redno vzdrževanje javne kanalizacije, 3. prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje, 4. prevzem in odvoz blata iz malih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in malih čistilnih naprav z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, na območju izven meja aglomeracije, na območje komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, 5. obdelava blata, 6. pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, 7. obveščanje uporabnikov javne službe, 8. izdelava programa izvajanja javne službe, 9. vodenje evidence o izvajanju javne službe, 10. poročanje o izvajanju javne službe in 11. priključevanje novih uporabnikov javne službe. (2) Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so: • odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali površine iz 9. točke prejšnjega odstavka, • odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. (3) Posebne storitve iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko izvajajo le v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture. III. Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 4. člen (območje izvajanja javne službe) Javno službo zagotavlja Občina Gorišnica v obliki koncesionirane javne službe na celotnem območju Občine Gorišnica v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom, odlokom o načinu izvajanja javne službe, zakonom, ki ureja varstvo okolja ter drugimi veljavnimi predpisi. Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 634 5. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) (1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. (2) Uporaba storitev javne službe oz. priključitev na javno kanalizacijo je obvezna pod pogoji, ki jih določa občinski odlok o načinu izvajanja predmetne javne službe, razen v primerih, določenih z zakonom ali na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. IV. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 6. člen (pogoji) (1) Koncesionar mora ob sklenitvi koncesijske pogodbe izpolnjevati naslednje pogoje: • da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javne službe, • da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe, • da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe, • da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana. (2) Koncesionar mora za podelitev koncesije, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, koncedentu predložiti program izvajanja javne službe z oceno stroškov. V. Javna pooblastila koncesionarju 7. člen (javno pooblastilo) (1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja soglasja, projektne pogoje in soglasja za priključitev na javno kanalizacijo ter soglasja za spremembo ali ukinitev priključkov na javno kanalizacijo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. (2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. (3) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe opravlja strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, in sicer: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe. (4) Izvajalec javne službe mora vzpostaviti, voditi in vzdrževati kataster komunalnih naprav v skladu s predpisi. Stroški se krijejo proračunskih sredstev občine. VI. Splošni pogoji za izvajanje javne službe 8. člen (splošni pogoji za izvajanje javne službe) Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja, podzakonskimi akti, sprejetimi na njegovi podlagi, predpisi občine in splošnimi akti, sprejetimi na podlagi javnega pooblastila. VII. Obseg monopola 9. člen (obseg monopola) (1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka, na območju iz četrtega člena tega odloka, se podeli enemu koncesionarju. (2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na območju občine. VIII. Začetek in čas trajanja koncesije 10. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe. 11. člen (trajanje koncesije) Koncesija se podeli za obdobje 3. (treh) let z možnostjo podaljšanja IX. Viri financiranja javne službe 12. člen (viri financiranja javne službe) Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz: • plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz proračuna občine, • iz dotacij, donacij in subvencij, • iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine. X. Način plačila koncesionarja 13. člen (koncesijska dajatev) (1) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe. (2) Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. (3) Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev. (4) V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi. XI. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 14. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo. (2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze ipd.), v kataster oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. (3) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 635 (4) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. (5) Podrobnejši način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi. XII. Prenehanje koncesijskega razmerja 15. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odkupom koncesije, • z odvzemom koncesije, • s prevzemom javne službe v režijo, • v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo. 16. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, • z odpovedjo, če je sklenjena za nedoločen čas, • z razdrtjem, • v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo. (2) Razlogi in pogoji za razdrtje pogodbe, odpovedni rok ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe oz. ob odpovedi, se določijo v koncesijski pogodbi. 17. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe. (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 18. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju, ne glede na določila koncesijske pogodbe: • če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku, • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba, • če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti, • če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta, • zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe, • če koncesionar preneha obstajati. (2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena. (3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. 19. člen (prevzem javne službe v režijo) (1) Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo. (2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. XIII. Način podelitve koncesije 20. člen (način podelitve koncesije) (1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine. (2) Izbira koncesionarja se lahko opravi brez javnega razpisa, če se koncesija podeli pravni osebi zasebnega ali javnega prava (v nadaljnjem besedilu: pravna oseba) in so izpolnjeni vsi predpisani pogoji. 21. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja gospodarske javne službe. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje. 22. člen (vsebina javnega razpisa) (1) Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu. (2) Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 6. členu tega odloka. 23. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. (2) Izbira koncesionarja se izvede po postopku, določenem z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. XIV. Organ, ki opravi izbor koncesionarja 24. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz prvega odstavka 23. člena tega odloka. XV. Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 25. člen (organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe) Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan občine. XVI. Druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe 1. Višja sila 26. člen (dolžnosti in pravice koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah. Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 636 (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem. 2. Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih 27. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 3. Začasen prevzem 28. člen (začasen prevzem) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 4. Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja 29. člen (vrsta odgovornosti) Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost. 5. Zavarovanje odgovornosti za škodo 30. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. XVII. Končna določba 31. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-6/2016 Datum: 23. 3. 2016 Občina Gorišnica Jožef Kokot, župan OBČINA GORJE 189. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Gorje Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP- A, 109/12, 35/13 - Skl. US: U-I-43/13-8) in 30. člena Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 3/07,107/10, 32/12 in 27/14) je župan Občine Gorje 1.4.2016, sprejel SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE GORJE 1. člen (začetek postopka) (1) S tem sklepom se začne priprava sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta: v nadaljevanju OPN Gorje. 2. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo podrobnega prostorskega načrta) (1) Občina Gorje je marca 2014 sprejela in uveljavila strateški in izvedbeni del OPN Gorje, skupaj z Okolijskim poročilom. Po sprejetju se je zaradi velikega zanimanja občanov in skladno s šestim odstavkom 47. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, ki občinam nalaga, da morajo najmanj enkrat na dve leti preverjati, ali posamezne razvojne potrebe prebivalcev in pravnih oseb izpolnjujejo pogoje za vključitev v OPN Gorje, občina Gorje odločila za zbiranje pobud zainteresiranih pravnih in fizičnih oseb za spremembe in dopolnitve OPN Gorje. (2) Občina Gorje bo vse pobude proučila in se do njih opredelila, v spremembe in dopolnitve OPN Gorje pa bodo vključene tiste, ki so skladne s strateškimi izhodišči razvoja Občine Gorje ter akti občine, sprejetimi v vmesnem obdobju, smernicami nosilcev urejanja prostora in drugimi vnaprej določenimi strokovnimi merili. Z večletno uporabo akta so se izoblikovali tudi novi predlogi za dopolnitev vsebin OPN Gorje in se tičejo posameznih nejasnosti in neusklajenosti nekaterih določb v besedilnem in grafičnem delu. Na podlagi teh ugotovitev bodo izboljšani oziroma dopolnjeni prostorski izvedbeni pogoji in določila za posamezna območja in tematska področja. (3) Spremembe in dopolnitve OPN obsegajo: a) spremembe in dopolnitve OPN, ki izhajajo iz izraženih in utemeljenih razvojnih potreb prebivalcev in pravnih oseb, podanih v obliki pobud v času po sprejetju OPN Gorje in bodo v strokovni presoji ocenjene kot sprejemljive, b) tematske spremembe in dopolnitve OPN Gorje, ki se nanašajo na izboljšanje posameznih vsebin in izhajajo iz strokovnih podlag ter iz sistemskih in internih strokovnih pobud, c) odpravo ugotovljenih nejasnosti v besedilnem in grafičnem delu OPN Gorje ter odpravo neskladij v posameznih delih besedilnega in grafičnega dela OPN Gorje. 3. člen (območje podrobnega prostorskega načrta) Spremembe in dopolnitve določil posameznih členov odloka se nanašajo na celotno območje Občine Gorje, posamezne spremembe in dopolnitve namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev v besedilni ali grafični obliki pa na posamezne enote urejanja prostora oziroma posamezne kartografske prikaze. 4. člen (vrsta postopka sprememb in dopolnitev ter način pridobitve strokovnih rešitev ) Postopek sprememb in dopolnitev OPN Gorje se izvede na enak način kot poteka postopek za sprejem občinskega prostorskega načrta. Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 637 Zbrane pobude in predlogi bodo analizirani ter na podlagi strokovnih preveritev vključeni v osnutek sprememb in dopolnitev OPN Gorje. Strokovne preveritve bodo izdelane za vse spremembe oziroma dopolnitve, s čimer bodo le-te obrazložene in utemeljene. 5. člen (roki za pripravo podrobnega prostorskega načrta) (1) Izdelava osnutka sprememb in dopolnitev OPN Gorje je predvidena 30 dni po začetku veljavnosti tega sklepa. Priprava dopolnjenega osnutka OPN Gorje je predvidena 30 dni po pridobitvi smernic. Sprejem predloga OPN Gorje je predviden eno leto po začetku veljavnosti tega sklepa. Upoštevani so minimalni okvirni roki. (2) Predvideni roki se lahko zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora spremenijo. (3) V primeru zahteve po vodenju postopka celostne presoje vplivov okolja (v nadaljevanju CPVO) se aktivnosti s tega področja smiselno vključijo v faze izdelave OPN Gorje ter se izvajajo skladno z določili Zakona o varstvu okolja in Zakona o prostorskem načrtovanju, posledično pa se podaljšajo tudi roki izdelave in sprejema OPN Gorje. 6. člen (navedba nosilcev urejanja prostora) (1) Državni nosilci urejanja prostora so: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor (za področje razvoja poselitve), 2. Ministrstvo za gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo (za področje kmetijstva), 3. Ministrstvo za gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo ter Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Bled (za področje gozdarstva, lovstva in ribištva), 4. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za okolje (za področje rabe in upravljanja z vodami), 5. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj (za področje ohranjanja narave), 6. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino (za področje varstva kulturne dediščine), 7. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za infrastrukturo (za področje cestnega prometa s pomorskim in železniškim prometom ter zračnega prometa), 8. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za promet (za področje trajnostne mobilnosti), 9. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za energijo (za področje rudarstva), 10. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za energijo (za področje energetike), 11. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje (za področje zaščite in reševanja), 12. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko (za področje obrambe). (2) Lokalni nosilci urejanja prostora so: 1. Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje - prometna infrastruktura 2. Infrastruktura Bled, d.o.o., Rečiška cesta 2, 4260 Bled - komunalna infrastruktura 3. Elektro Gorenjska, d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana - energetska infrastruktura 4. Telekom Slovenije, d.d., PE Ljubljana, Cigaletova 15, Ljubljana - telekomunikacijska infrastruktura oddelki in službe 5. Javni zavod Triglavski narodni park, Ljubljanska cesta 27, 4260 Bled - območje Triglavskega narodnega parka (3) Če se v postopku priprave prostorskega načrta ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja tudi drugih nosilcev urejanja prostora, se jih v postopek vključi naknadno. 7. člen (začetek veljavnosti sklepa) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Sklep se objavi tudi na spletni strani Občine Gorje, www.gorje.si. Številka: 3500-11/2015-17 Datum: 1.4.2016 Občina Gorje Peter Torkar, župan 190. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta Vršce Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - Skl. US: U-I-43/13-8) in 30. člena Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 3/07,107/10, 32/12 in 27/14) je župan Občine Gorje 1.4.2016, sprejel SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA VRŠCE 1. člen (začetek postopka) (1) S tem sklepom se začne priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta Vršce: v nadaljevanju OPPN. 2. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo podrobnega prostorskega načrta) (1) Po določilih Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Gorje (Uradno Glasilo slovenskih občin, št. 12/2014: v nadaljevanju OPN) je obravnavano območje po osnovni namenski rabi opredeljeno z več namenskimi rabami. Območje Vršce trenutno leži na območju kmetijskih, gozdnih, zelenih, vodnih površin in območju stavbnih zemljišč. (2) Pobudo za izdelavo OPPN je podalo Turistično društvo Gorje, Podhom 80, 4247 Zgornje Gorje (v nadaljnjem besedilu: pobudnik), ki ima na območju namen legalizirati objekt za vzdrževanje in ureditev parkirnih prostorov postavitev objekta za prodajo vstopnic. Pobuda je bila ocenjena kot sprejemljiva predvsem pa, kar se tiče same ureditve prometne in parkovne infrastrukture, potrebna. 3. člen (območje urejanja podrobnega prostorskega načrta) (1) Okvirno obravnavano območje OPPN se nahaja v severnem delu naselja Podhom, pred vhodom v svetovno znano sotesko Vintgar. Obravnavano območje leži na več namenskih rabah. Območje OPPN deli na dva dela reka Radovna. Zahodni del območja je komunalno opremljen in v njem stojijo tako stanovanjski kot gostinski objekti. Pred vhodom v sotesko, so travnate površne z objektom za vzdrževanje, ki ni v skladu z zakonodajo ter objektom za prodajo vstopnic s sanitarijami. Desni breg reke Radovne, pa predstavljajo izključno kmetijska in gozdna zemljišča. (2) Skladno z OPN se meja OPPN lahko spremeni in prilagodi podrobnim programskim zahtevam ter Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 638 razmeram na terenu pod pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo vključenih parcel. (3) Območje OPPN predvidoma obsega zemljišča s parc. št. 317/13, 316, 345, 346, 346, 347, 348, 370, 315/1, 315/10, 315/9, 315/4, 315/7, 317/1, 317/11, 317/12, 317/14, 317/15, 317/2, 317/7, 317/8, 318/2, 318/3, 318/6, 343/1, 344/1, 344/2, 349/5, 372/1, 372/2, vse k. o. Podhom. (4) Površina območja meri okvirno 58850 m2. Ob izdelavi OPPN se lahko meja in velikost območja spremenita. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) (1) Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati veljavne prostorske akte občine Gorje, podatke o prostoru in obstoječo komunalno opremo. (2) V postopku priprave dopolnjenega osnutka OPPN je treba zagotoviti vse potrebne strokovne podlage, ki jih predvideva že OPN, izdelava le-teh se določi v postopku priprave OPPN. 5. člen (roki za pripravo podrobnega prostorskega načrta) (1) Izdelava osnutka OPPN je predvidena 30 dni po začetku veljavnosti tega sklepa. Priprava dopolnjenega osnutka OPPN je predvidena 30 dni po pridobitvi smernic. Sprejem predloga OPPN je predviden najkasneje eno leto po začetku veljavnosti tega sklepa. Upoštevani so minimalni okvirni roki. (2) Predvideni roki se lahko zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora spremenijo. (3) V primeru zahteve po vodenju postopka celostne presoje vplivov na okolje se aktivnosti s tega področja smiselno vključijo v faze izdelave OPPN ter se izvajajo skladno z določili Zakona o varstvu okolja in Zakona o prostorskem načrtovanju, posledično pa se podaljšajo tudi roki izdelave in sprejema OPPN. 6. člen (navedba nosilcev urejanja prostora) (1) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenje k načrtovanim prostorskim ureditvam s svojega delovnega področja, so: • Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, • Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, • Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje - prometna infrastruktura, • Infrastruktura Bled, d.o.o., Rečiška cesta 2, 4260 Bled - komunalna infrastruktura, • Elektro Gorenjska, d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana - energetska infrastruktura, • Telekom Slovenije, d.d., PE Ljubljana, Cigaletova 15, Ljubljana - telekomunikacijska infrastruktura, • Javni zavod Triglavski narodni park, Ljubljanska cesta 27, 4260 Bled - območje Triglavskega narodnega parka. (2) Osnutek OPPN se pošlje tudi na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, Dunajska 48, 1000 Ljubljana, ki odloči ali je za načrtovano prostorsko ureditev potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). (3) Če državni nosilec urejanja prostora v 30 dneh ne da posebnih smernic oziroma če v tem roku ne da smernic lokalni nosilec urejanja prostora, se šteje, da jih nima. Pripravljavcu ni treba upoštevati smernic, izdanih po izteku roka, mora pa upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidenih prostorskih ureditev določajo veljavni predpisi. (4) Če se v postopku priprave prostorskega načrta ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja tudi drugih nosilcev urejanja prostora, se jih v postopek vključi naknadno. 7. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave podrobnega prostorskega načrta) (1) Pripravo OPPN financira pobudnik, ki v ta namen sklene pogodbo z izvajalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za prostorsko načrtovanje. (2) Obveznosti investitorja v postopku priprave OPPN se določijo z dogovorom o sodelovanju med Občino Gorje in investitorjem. 8. člen (začetek veljavnosti sklepa) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Sklep se objavi tudi na spletni strani Občine Gorje, www.gorje.si. Številka: 3500-11/2015-17 Datum: 1.4.2016 Občina Gorje Peter Torkar, župan OBČINA GORNJI GRAD 191. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Gorišnica Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-ZLS-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008 in 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 32. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih Občin, št. 8/2016) je Nadzorni odbor Občine Gornji Grad na svoji 2. dopisni seji, dne 21. 3. 2016, sprejel POSLOVNIK O DELU NADZORNEGA ODBORA OBČINE GORNJI GRAD I. Splošne določbe 1. člen (vsebina poslovnika) S tem poslovnikom je urejena podrobnejša organizacija dela Nadzornega odbora Občine Gornji Grad (v nadaljevanju: nadzorni odbor). 2. člen (naslov in uporaba žiga) (1) Nadzorni odbor je samostojni organ Občine Gornji Grad in najvišji organ nadzora javne porabe v Občini Gornji Grad. (2) Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3. (3) Nadzorni odbor ima svoj žig, ki je okrogle oblike. Žig na zunanjem robu omejuje dvojna krožnica. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici krožni napis »OBČINA GORNJI GRAD«, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa krožni napis »NADZORNI ODBOR«. V sredini žiga je grb Občine Gornji Grad. Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 639 II. Pristojnosti in naloge nadzornega odbora 3. člen (naloge nadzornega odbora) (1) V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor: • opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine; • nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev; • nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. (2) Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev. III. Javnost dela 4. člen (javnost dela) (1) Delo nadzornega odbora je javno. (2) Sklepi in končna poročila so informacije javnega značaja, razen ko vsebujejo podatke, katere veljavni predpisi opredeljujejo kot državne, uradne, poslovne ali druge tajnosti. (3) Osnutki poročil niso informacije javnega značaja. (4) Nadzorni odbor lahko z večino glasov prisotnih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. (5) Nadzorni odbor obvešča javnost o svojem delu tako, da vabila z dnevnim redom sej nadzornega odbora, zapisnike, ki vsebujejo sklepe nadzornega odbora in svoja končna poročila o opravljenem nadzoru objavlja na spletni strani Občine Gornji Grad ali na drug ustrezen način, dostopen javnosti, če le-ti ne predstavljajo informacij zaupne narave. Javnost svojega dela zagotavlja tudi s predložitvijo sklepov in končnih poročil občinskemu svetu. (6) Člani nadzornega odbora so pri opravljanju svojega dela dolžni spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. IV. Pravice in dolžnosti predsednika ter članov nadzornega odbora 5. člen (konstituiranje nadzornega odbora in zastopanje) (1) Na prvi konstitutivni seji, ki jo skladno s statutom občine skliče župan, člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. (2) Nadzorni odbor vodi, zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora. V njegovi odsotnosti, v primeru odstopa ali v primeru neizvolitve ga nadomešča najstarejši član nadzornega odbora. 6. člen (naloge predsednika) Naloge predsednika nadzornega odbora so, da: • vodi in organizira delo odbora; • sklicuje in vodi seje; • predlaga dnevni red za seje nadzornega odbora; • predlaga člane, ki bodo opravili nadzor in člana, ki vodi nadzor; • podpisuje sklepe, zapisnike, pooblastila in druge akte nadzornega odbora; • skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora; • koordinira predlog letnega programa dela nadzornega odbora; • skrbi za izvajanje določil tega poslovnika; • sodeluje z občinskim svetom, županom, delovnimi telesi sveta in občinsko upravo; • skrbi za javnost dela nadzornega odbora, če za to ne pooblasti druge osebe; • po potrebi sodeluje na sejah občinskega sveta, če za to ne pooblasti drugega člana nadzornega odbora, obvezno pa, kadar je na dnevnem redu gradivo v zvezi s pristojnostjo nadzornega odbora. 7. člen (dolžnosti članov nadzornega odbora) (1) Člani nadzornega odbora imajo dolžnost udeleževati se sej nadzornega odbora in opravljati nadzore ter druge naloge, za katere jih pooblasti oziroma zadolži nadzorni odbor. (2) Če se član nadzornega odbora ne more udeležiti seje, mora o tem in o razlogih za to obvestiti predsednika nadzornega odbora najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti predsednika nadzornega odbora o razlogih svoje odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je mogoče. (3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve, z dnem poteka mandata članom občinskega sveta ali z dnem odstopa člana iz nadzornega odbora. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata občinskemu svetniku in so določeni z zakonom. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. (4) Če se član nadzornega odbora iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej nadzornega odbora v koledarskem letu, lahko nadzorni odbor poda predlog za njegovo razrešitev na komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ravna v skladu s svojimi pristojnostmi. 8. člen (strokovno in administrativno delo za nadzorni odbor) (1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. (2) Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. (3) Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki jih potrebuje pri opravljanju svojih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. 9. člen (določitev javnega uslužbenca) (1) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi za administrativno pomoč nadzornemu odboru, za njegovo mandatno obdobje. (2) Javni uslužbenec iz prejšnjega odstavka opravlja naslednje naloge: • skrbi za pripravo gradiva za seje nadzornega odbora; • pripravlja vabila in opravlja organizacijsko tehnična opravila za sklic in potek seje; Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 640 • sestavlja zapisnik nadzornega odbora in skrbi za pisno odpravo sklepov in drugih aktov nadzornega odbora; • vodi evidenco aktivnosti članov; • vzpostavlja stik z občinsko upravo in drugimi porabniki proračunskih sredstev v zvezi z delom nadzornega odbora; • skrbi za arhiviranje dokumentacije nadzornega odbora; • obvešča člane nadzornega odbora o izobraževanjih; • obvešča člane nadzornega odbora o sprejemu in spremembah aktov občine in o spremembah zakonodaje; • sprejema in ureja pošto ter opravlja druge naloge, potrebne za nemoteno administrativna tehnična dela nadzornega odbora. 10. člen (plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora) (1) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa dela in finančnega načrta. (2) Članom nadzornega odbora pripada nadomestilo za udeležbo na seji nadzornega odbora, na seji občinskega sveta in za opravljen posamezen nadzor v skladu s sprejetim Pravilnikom o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov, ki ga je sprejel občinski svet. V. Načrtovanje dela nadzornega odbora 11. člen (letni program dela in finančni načrt) (1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj letni program dela, ki ga tudi finančno ovrednoti. Med letom lahko nadzorni odbor program dela spremeni ali dopolni. (2) Z letnim programom dela ter njegovimi dopolnitvami in spremembami nadzorni odbor seznani občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave proračuna za prihodnje leto. VI. Način odločanja nadzornega odbora 12. člen (redna in izredna seja nadzornega odbora) (1) Nadzorni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo ali na pobudo večine članov odbora, v skladu s sprejetim programom dela ali na pobudo občinskega sveta ali župana. Če predsednik v 15 dneh po podani pobudi ne skliče seje, jo lahko skliče tudi član s pisno podporo večine članov nadzornega odbora. (2) Izjemoma se lahko skliče izredna seja nadzornega odbora za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Izredno sejo lahko skliče predsednik nadzornega odbora, ali katerikoli član s pisno podporo večine članov nadzornega odbora. (3) V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti predloženo gradivo, o katerem naj nadzorni odbor odloča. 13. člen (vabilo in gradivo) (1) V vabilu za sejo nadzornega odbora mora biti naveden predlog dnevnega reda. (2) Vabilu mora biti predloženo: • zapisnik zadnje seje nadzornega odbora, če gre za vabilo na redno sejo; • gradivo za posamezne predlagane točke dnevnega reda. (3) Izjemoma, kadar so za to podani utemeljeni razlogi, se lahko gradivo k posameznim točkam vroči članom nadzornega odbora pred samim začetkom seje. (4) Vabilo za redno sejo se z gradivom pošlje članom nadzornega odbora praviloma vsaj sedem dni pred datumom seje. (5) Vabilo za izredno sejo mora biti z gradivom vročeno članom nadzornega odbora vsaj tri dni pred sejo. (6) Vabilo in gradivo se dostavi članom nadzornega odbora v elektronski obliki (po e-pošti) ali v obliki redne pošte na dogovorjeni naslov. 14. člen (oblikovanje dnevnega reda) (1) Predlog dnevnega reda seje določi predsednik, pobude za uvrstitev konkretne zadeve na dnevni red pa lahko podajo vsi člani nadzornega odbora, občinski svet ali župan. (2) Na dnevni red seje je potrebno uvrstiti potrditev zapisnika prejšnje seje in točko Razno. (3) Na dnevni red se lahko uvrsti dodatna točka, če je zanjo pripravljeno gradivo za vse člane nadzornega odbora. O tem nadzorni odbor glasuje na začetku seje. (4) Z dnevnega reda se lahko umakne točka, za katero gradivo ni dovolj temeljito pripravljeno ali pa ni prisotnega poročevalca. O tem nadzorni odbor glasuje na začetku seje. (5) Nadzorni odbor o predlaganem dnevnem redu glasuje na sami seji odbora pred obravnavo ostalih točk dnevnega reda. (6) Seja poteka po točkah dnevnega reda. (7) Na dnevni red izredne seje se uvrsti le točka, za katero je bila izredna seja sklicana. 15. člen (sklepčnost in odločanje) (1) Na začetku seje nadzornega odbora predsednik nadzornega odbora obvesti navzoče člane nadzornega odbora, kdo od članov ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsednik nadzornega odbora nato ugotovi ali je nadzorni odbor sklepčen. Če je nadzorni odbor nesklepčen, predsednik nadzornega odbora počaka 15 minut in nato ponovno ugotavlja sklepčnost. Če nadzorni odbor še vedno ni sklepčen, predsednik nadzornega odbora sejo preloži. (2) Nadzorni odbor veljavno odloča, če je na seji prisotna večina članov odbora. Odločitev oz. sklep je sprejet, če zanj glasuje večina prisotnih članov nadzornega odbora. (3) Glasovanje na sejah nadzornega odbora je javno z dvigom rok. (4) O posameznem sklepu lahko nadzorni odbor glasuje tudi tajno, če o tem, na predlog člana nadzornega odbora, odloči z večino glasov prisotnih članov. 16. člen (potrditev zapisnika prejšnje seje) (1) Na začetku seje predsednik nadzornega odbora poda pregled sklepov zadnje seje nadzornega odbora, javni uslužbenec, ki je s strani župana določen, za administrativno pomoč nadzornemu odboru, pa poroča o realizaciji sklepov prejšnje seje, nato nadzorni odbor potrdi zapisnik prejšnje seje. Člani imajo pravico dati pripombe k zapisniku v pisni ali ustni obliki, ki se zabeležijo v zapisniku seje. (2) Zapisnik je sprejet, če nanj ni bilo pripomb ali je bil sprejet po dopolnilih. (3) Zapisnik zadnje seje nadzornega odbora v predhodnem mandatu potrdi nadzorni odbor, ki je Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 641 odločitve sprejel, na posebni dopisni seji, ki je namenjena izključno potrjevanju zapisnika zadnje seje nadzornega odbora predhodnega mandata. Morebitne pripombe podane na zapisnik, se v končni zapisnik vnesejo, če se z njim strinja večina članov nadzornega odbora, ki so glasovali. Posebna dopisna seja nadzornega odbora za potrjevanje zadnjega zapisnika prejšnjega mandata se opravi pred sklicem prve seje, na kateri se konstituira novi nadzorni odbor. 17. člen (obravnava točk dnevnega reda) Na začetku vsake obravnavane točke dnevnega reda predsednik nadzornega odbora poda kratko obrazložitev, nato pa da besedo članu nadzornega odbora -poročevalcu oziroma predlagatelju posamezne točke dnevnega reda in nato še morebitnim vabljenim na sejo za to točko dnevnega reda. Sledi razprava, vrstni red razpravljavcev določa predsednik nadzornega odbora. 18. člen (omejitev razprave) (1) Trajanje razprave glede posamezne točke dnevnega reda seje nadzornega odbora praviloma ni časovno omejeno. (2) Nadzorni odbor lahko na predlog predsednika nadzornega odbora ali na zahtevo člana nadzornega odbora odloči, da se o isti zadevi razpravlja le enkrat ali da se razprava časovno omeji. 19. člen (preložitev razprave) Če nadzorni odbor v zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če nadzorni odbor sklene, da še ni pogojev za končno odločanje, se dokončanje razprave in odločanje o zadevi preloži na eno od naslednjih sej nadzornega odbora. 20. člen (zaključek razprave) (1) Predsednik nadzornega odbora po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda da predlog sklepa na glasovanje. (2) Če je na podlagi razprave potrebno pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava lahko prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov oz. stališč na isti ali na naslednji seji. (3) Predsednik odbora praviloma konča sejo, ko so bile obravnavane vse točke dnevnega reda. 21. člen (red na seji) (1) Za red na seji skrbi predsednik nadzornega odbora. (2) Na seji nadzornega odbora sme govoriti tisti, ki mu da besedo predsednik nadzornega odbora. Razpravljavec na seji nadzornega odbora sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu seje nadzornega odbora in glede katerega mu je predsednik nadzornega odbora dal besedo. Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali teme, glede katere je dobil besedo, ga predsednik nadzornega odbora opomni. (3) Če se razpravljavec po drugem opominu še vedno ne drži dnevnega reda ali teme, glede katere je dobil besedo, mu predsednik nadzornega odbora lahko besedo odvzame. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči nadzorni odbor. (4) Odstranitev s seje lahko predsednik nadzornega odbora izreče razpravljavcu ali drugemu prisotnemu, če kljub odvzemu besede krši red na seji tako, da moti delo nadzornega odbora. Zoper odstranitev s seje lahko razpravljavec ali drug prisotni ugovarja. O ugovoru odloči nadzorni odbor. (5) Če predsednik nadzornega odbora z rednimi sredstvi ne more ohraniti reda na seji nadzornega odbora, jo prekine in preloži. (6) Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik seje nadzornega odbora. 22. člen (vsebina zapisnika seje) (1) Zapisnik seje nadzornega odbora obvezno vsebuje: • zaporedno številko seje, datum in kraj ter čas začetka in zaključka seje ali njene prekinitve; • navedbo prisotnih članov, odsotnih članov (opravičeno ali neopravičeno); • prisotnost vabljenih na seji, odsotnih vabljenih, ostalih morebitnih prisotnih; • ugotovitev sklepčnosti in sprejeti dnevni red; • poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje in potrditev zapisnika; • potek seje z navedbo poročevalcev ter kratkim povzetkom razprave; • izjave članov nadzornega odbora, za katere so zahtevali, da se vnesejo v zapisnik; • morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih; • sklepe nadzornega odbora. (2) Sprejeti sklepi nadzornega odbora morajo biti formulirani in zapisani tako, da je v njih na nedvoumen način opredeljeno stališče nadzornega odbora do posamezne zadeve, ki jo je nadzorni odbor obravnaval. (3) Sklepi morajo praviloma vsebovati rok, do katerega morajo biti izvršeni, kdo je zadolžen za njihovo izvedbo ter izid glasovanja o posameznem sklepu. (4) Originalu zapisnika morajo biti priložena vsa gradiva, ki so bila predložena na seji nadzornega odbora. Zapisnik podpišeta zapisnikar in predsedujoči. Zapisniki in gradiva se do konca mandata nadzornega odbora hranijo v strokovni službi občinske uprave, po preteku mandata pa se predajo v arhiv Občine Gornji Grad. 23. člen (dopisna seja) (1) Predsednik nadzornega odbora lahko v primeru, ko to zahteva nujnost ali ekonomičnost postopka in če noben od članov temu ne nasprotuje, skliče dopisno sejo nadzornega odbora. (2) Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. (3) Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je od katere do katere ure se šteje trajanje seje). (4) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom nadzornega odbora, od katerih jih je vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so vročitev potrdili člani, ki so glasovali. (5) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če je za sklep glasovala večina vseh članov nadzornega odbora, ki so do roka oddali svoj glas. (6) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev koliko članov nadzornega odbora je glasovalo in kako so glasovali. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo nadzornega odbora. VII. Postopek nadzora ter pravice in obveznosti udeležencev nadzora Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 642 24. člen (sklep o izvedbi nadzora) (1) Nadzorni odbor vodi postopek nadzora na podlagi določb tega poslovnika, zakonov in predpisov, ki urejajo javne finance v občini. Nadzorovana oseba v postopku nadzora je uporabnik sredstev občinskega proračuna. (2) Za vsak nadzor izda nadzorni odbor sklep o izvedbi nadzora, ki vsebuje opredelitev vsebine nadzora, čas in kraj nadzora, navedbo oseb, ki bodo nadzor opravile, navedbo člana, ki bo vodil nadzor ter navedbo nadzorovane osebe (organa ali organizacije z odgovornimi osebami). Sklep, ki ga podpiše predsednik, se vroči županu, nadzorovani osebi in pooblaščenim članom nadzornega odbora. 25. člen (sodelovanje v postopku nadzora) (1) V postopku nadzora so odgovorne osebe in nadzorovani subjekti dolžni članom nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. (2) Člani nadzornega odbora ne smejo odnašati izvirnikov dokumentov, ki so predmet nadzora, iz zgradbe, v kateri izvajajo nadzor, lahko pa si pridobijo fotokopije predmetnih dokumentov. 26. člen (osnutek poročila) (1) Po opravljenem nadzoru pripravijo člani nadzornega odbora, ki so zadolženi za nadzor, predlog osnutka poročila in ga posredujejo predsedniku nadzornega odbora. Za koordinacijo priprave predloga osnutka poročila je zadolžen vodja nadzora. (2) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru. (3) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve morajo člani odbora, ki so izvajali nadzor, upoštevati in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. (4) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. (5) Osnutek poročila mora vsebovati vse obvezne sestavine in obliko v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo obvezne sestavine in obliko osnutka poročila nadzornega odbora občine. 27. člen (odzivno poročilo) Nadzorovana oseba ima pravico v roku 15 dni od prejema osnutka poročila odgovoriti na posamezne navedbe oziroma pripraviti odzivno poročilo. Odzivno poročilo mora vsebovati mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovane stranke za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Nadzorni odbor mora o odzivnem poročilu odločiti v 15 dneh od prejema le-tega. 28. člen (končno poročilo) (1) Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovane osebe pripravi nadzorni odbor končno poročilo, ki vsebuje priporočila in predloge. Končno poročilo je dokončni akt nadzornega odbora in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno. (2) Če nadzorovana oseba ne posreduje odzivnega poročila, postane osnutek poročila končno poročilo s priporočili in predlogi. (3) Končno poročilo mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in predloge. Vsebovati mora vse obvezne sestavine in obliko v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo obvezne sestavine in obliko poročila nadzornega odbora občine. Pri opisu posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba navesti odgovore nadzorovanega organa iz odzivnega poročila. V poročilu s priporočili in predlogi mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzorovanega organa je nadzorni odbor upošteval v posameznem ugotovitvenem delu. (4) Končno poročilo se izpolni na predpisanem obrazcu, v skladu s predpisom, ki ureja obvezne sestavine in obliko poročila nadzornega odbora občine in se pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu, županu in po potrebi tudi Računskemu sodišču RS. 29. člen (obravnava poročila nadzornega odbora) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati končna poročila s priporočili in predlogi nadzornega odbora o opravljenem nadzoru in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora ter o tem poročati nadzornemu odboru. 30. člen (postopanje nadzornega odbora) (1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila s priporočili in predlogi obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. (2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana stranka ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. (3) Nadzorni odbor v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena hkrati obvesti tudi župana in občinski svet. 31. člen (hujše kršitve predpisov) Kot hujšo kršitev predpisov ali nepravilnost se šteje: • če uporabnik prevzame obveznosti v breme proračuna (vključno s poroštvom) ali izplača proračunska sredstva za namene, ki niso predvideni v proračunu oziroma presegajo v proračunu zagotovljena sredstva oz. višino, ki jo določi občinski svet, in po oceni nadzornega odbora tak primer povzroči oškodovanje rabe javnih sredstev; • sklenitev pogodbe o nakupu, izvedbi del ali storitev, ki se neposredno ali posredno plačujejo iz proračuna; s ponudnikom, brez javnega razpisa, pa bi bila izvedba javnega razpisa za pridobitev najugodnejšega ponudnika, v skladu z veljavnimi predpisi, obvezna; • sklenitev pogodbe o nakupu, izvedbi del ali storitev, ki se neposredno ali posredno plačujejo iz proračuna, s ponudnikom, ki ni bil kot najugodnejši izbran v okviru predhodnega javnega razpisa za pridobitev najugodnejšega ponudnika, katerega izvedba je bila v skladu z veljavnimi predpisi obvezna; • razpolaganje z občinskim premoženjem pod pošteno tržno vrednostjo, kot jo za vsak posamezni primer ugotovi sodni cenilec ustrezne stroke; Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 643 • druge kršitve, ki se po zakonu štejejo za prekrške oziroma imajo naravo kaznivih dejanj; • ostala dejanja, katerih škodna posledica v breme proračuna občine Gornji Grad je po oceni nadzornega odbora znatna in so bila izvršena ali opuščena po krivdi nadzorovane osebe. 32. člen (vodenje dosjeja) O vsakem nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlaga vse beležke ter druge veljavne listine, osnutek poročila, odzivno poročilo in končno poročilo. VIII. Konflikt interesov 33. člen (izločitev člana nadzornega odbora) (1) Nadzorni odbor z glasovanjem izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki zbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. (2) Okoliščine iz prejšnjega odstavka tega člena so podane, če: • je odgovorna oseba zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala; • je član ali njegov družinski član ali zakonski oziroma zunajzakonski partner lastnik ali solastnik (direktno ali indirektno) nadzorovane osebe; • je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe; • je zaposlen v javnem zavodu ali javnem podjetju oziroma v nadzorovani pravni osebi, v kateri se opravlja nadzor ali če opravlja kakšno pogodbeno delo za proračunskega uporabnika, pri katerem se opravlja nadzor; • je on ali njegov družinski član ali zakonski oziroma zunajzakonski partner lastnik ali solastnik pravne osebe ali zavoda, ki je registriran za opravljanje enake dejavnosti, kot je dejavnost nadzorovane osebe; • je član udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. (3) Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva nadzorovana oseba, sam član, ali drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti nadzornemu odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. (4) O izločitvi odloča nadzorni odbor z večino glasov prisotnih članov. IX. Arhiv in dokumentacija 34. člen (vpogled v gradivo) (1) Vpogled v arhiv in dokumentarno gradivo dela nadzornega imajo vsi člani nadzornega odbora. (2) Drugim osebam je dovoljen dostop do informacije, ki jo vsebuje arhiv ali dokumentarno gradivo dela nadzornega odbora, skladno z določili veljavnih predpisov, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja. (3) Uradna oseba, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja za Občino Gornji Grad, glede vložene zahteve za posredovanje informacije javnega značaja v zvezi z delom nadzornega odbora nemudoma seznani predsednika nadzornega odbora. 35. člen (poslovanje z gradivom) (1) Skladno z aktom, ki ureja poslovanje javne uprave z dokumentarnim gradivom, je za poslovanje z dokumentarnim gradivom in za arhiviranje dokumentarnega gradiva nadzornega odbora, zadolžen javni uslužbenec občine, ki ga določi župan. (2) Vso pošto, ki prispe na naslov nadzornega odbora, mora javni uslužbenec iz prejšnjega odstavka poslati predsedniku nadzornega odbora. X. Končne določbe 36. člen (sprejemanje poslovnika) (1) Poslovnik o delu nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov in prične veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine. (2) Obrazloženo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev tega poslovnika lahko poda vsak član nadzornega odbora. (3) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku in z enako večino kot velja za sprejem poslovnika. 37. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se uporabljajo določila Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Gornji Grad in predpisi s področja delovanja nadzornih odborov občin. V primeru nasprotujočih oziroma nejasnih določil med Statutom in tem poslovnikom se neposredno uporabljajo določila Statuta Občine Gornji Grad. 38. člen (prenehanje veljavnosti) Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik nadzornega odbora občine Gornji Grad (UG ZSO, št. 8/2008). 39. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta poslovnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 007-6/2016 Datum: 23. 3. 2016 Občina Gorišnica Jožef Kokot, župan OBČINA MAJŠPERK 192. Odlok o rebalansu proračuna Občine Majšperk za leto 2016 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-ZLS-UPB2, 76/08, 100/2008 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/2009, 51/10, 40/12-ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 110/02 - ZDT-B, 56/02 - ZJU, 127/06 - ZJZP, 14/07 - ZSPDPO, 109/2008 in 49/2009, 38/10 - ZUKN, 107/10, 110/2011 - ZDIU12, 104/12, 46/13, 82/13) in 16. člena Statuta Občine Majšperk Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 644 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12) je Občinski svet Občine Majšperk na 15. redni seji, dne 31. 3. 2016 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE MAJŠPERK ZA LETO 2016 1. člen V Odloku o proračunu Občine Majšperk za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 68/15) se spremeni 2. člen, ki glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podskupin kontov. Splošni del proračuna se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Konto Rebalans 2016 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.536.380 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.849.943 70 DAVČNI PRIHODKI 2.500.210 700 Davki na dohodek in dobiček 2.327.069 703 Davki na premoženje 109.511 704 Domači davki na blago in storitve 63.630 71 NEDAVČNI PRIHODKI 349.733 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 234.033 711 Takse in pristojbine 4.500 712 Denarne kazni 5.700 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 22.000 714 Drugi nedavčni prihodki 83.500 72 KAPITALSKI PRIHODKI 99.164 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 45.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 54.164 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 587.273 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 567.273 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 20.000 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 3.549.757 40 TEKOČI ODHODKI 1.152.456 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 203.793 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 31.733 402 Izdatki za blago in storitve 855.960 403 Plačila domačih obresti 15.970 409 Rezerve 45.000 41 TEKOČI TRANSFERI 1.455.642 410 Subvencije 115.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 931.959 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 166.514 413 Drugi tekoči domači transferi 242.169 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 757.346 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 757.346 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 184.313 431 Investicijski transferi osebam, ki niso proračunski uporabniki 125.900 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 58.413 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK/PRIMANJKLJAJ (I.-II.) -13.377 III/1 PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) 2.263 III/2 TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLAJ) 241.845 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 645 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 74.380 55 ODPLAČILA DOLGA 74.380 550 Odplačila domačega dolga 74.380 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -87.757 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -74.380 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=-III.) 13.377 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 31. 12. 2015 87.757 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte ter podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Majšperk. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Vsa ostala določila v Odloku o proračunu Občine Majšperk za leto 2016 ostanejo nespremenjena. 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem sprejetja na občinskem svetu in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-5/2015-14 Datum: 31. 3. 2016 Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja OBČINA NAZARJE 193. Odlok o načinu izvajanja in podelitvi koncesije za opravljanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Nazarje Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40), 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12, in 14/15 - ZUUJFO), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 in 102/15), Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14 in 54/15), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), 5. in 10. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Nazarje Uradno glasilo SO, št. 37/2013) in 16. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 8/2010, 1/2011, 2/2011, 11/2012) je Občinski svet Občine Nazarje na 13. redni seji dne 24.3. 2016 sprejel ODLOK O NAČINU IZVAJANJA IN PODELITVI KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB OBDELAVE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV IN ODLAGANJA OSTANKOV PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJA KOMUNALNIH ODPADKOV V OBČINI NAZARJE I. Splošne določbe 1. člen (vsebina) Ta odlok opredeljuje način izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Nazarje (v nadaljevanju: javna služba) ter predstavlja koncesijski akt, s katerim se sprejema odločitev o ugotovitvi javnega interesa za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Ta odlok določa: • organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe, • vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev, • pogoje za zagotavljanje, izvajanje in uporabo storitev javne službe, • pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, • vrste objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, • pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • javna pooblastila koncesionarju, • splošne pogoje za izvajanje gospodarske javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, • vrsto in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja, • začetek in čas trajanja koncesije, • prenehanje koncesijskega razmerja, • vire financiranja gospodarske javne službe, • način plačila koncesionarja ali način plačila odškodnine za predčasno prenehanje izvrševanja gospodarske javne službe, • nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe, • druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje gospodarske javne službe. • kazenske določbe in • prehodne in končne določbe. 2. člen (cilji javne službe) Cilji javne službe po tem odloku so: Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 646 • povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavljati ( omogočati ) dostop do storitev javne službe, • dosegati cilje republiških operativnih programov s področja varstva okolja, • zagotavljati podatke, poročati in obveščati pristojne službe ter javnost o ravnanju s komunalnimi odpadki, • zagotavljati načelo, da stroške ravnanja s komunalnimi odpadki plača njihov povzročitelj in • zagotavljati izdelavo in sprejem letnih ter dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. 3. člen (enotnost koncesijskega razmerja) V Občini Nazarje se dejavnost iz 1. člena izvaja enotno s podelitvijo koncesije enemu izvajalcu (koncesionarju). 4. člen (subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki) Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki so: 1. Občina Nazarje (v nadaljevanju: občina, koncedent), 2. izvajalec javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Nazarje (v nadaljevanju: izvajalec, koncesionar), 3. povzročitelji komunalnih odpadkov na območju občine (v nadaljevanju: povzročitelj), 4. imetniki komunalnih odpadkov na območju občine. 5. člen (opredelitev ključnih pojmov) Poleg pomenov, določenih v Zakonu o varstvu okolja, Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, Uredbi o odpadkih, Uredbi o odlagališčih odpadkov, Zakonu o gospodarskih javnih službah, imajo pojmi uporabljeni v tem odloku naslednji pomen: • odpadek je določena snov ali predmet, ki ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ga ima v posesti, zavrže, namerava ali mora zavreči in je v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja uvrščen v eno od skupin odpadkov, klasifikacijskega seznama predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki; • komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev ali njim po naravi ali sestavi podobni odpadki iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti, ki nastajajo na območju občine in so določeni s predpisom o ravnanju z odpadki ( v nadaljevanju odpadki ); • ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov in nadzorom odlagališč po zaprtju; • obdelava odpadkov je predelava ali odstranjevanje odpadkov, kar je v s skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki; • predelava odpadkov so postopki, določeni s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki in drugi postopki z namenom koristne uporabe odpadkov in njihovih sestavin. Predelava odpadkov je tudi njihova priprava za ponovno uporabo, recikliranje snovi v odpadkih, njihov sežig ali sosežig z energetsko izrabo ( npr. sortiranje ) in predelava odpadkov v gorivo; • odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki in vsi drugi postopki priprave za odstranjevanje odpadkov, katerih ni mogoče predelati; • odlagališče odpadkov je naprava ali več naprav za odlaganje odpadkov na površino tal ali pod njo; • center je center za ravnanje s komunalnimi odpadki, je objekt infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in je kot naprava ali več povezanih naprav namenjen za prevzem, skladiščenje in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter za oddajo izločenih frakcij in ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki • gospodarski javni službi »obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov« in »odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov« sta obvezni občinski gospodarski javni službi iz prvega odstavka 1. člena tega odloka; • koncesija je koncesija za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 1. člena tega odloka; • koncedent je Občina Nazarje; • občinski svet je Občinski svet Občine Nazarje; • koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega razpisa izbrana kot izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe »obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov« in »odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov« na celotnem območju izvajanja koncesije in ki izvaja obvezni občinski gospodarski javni službi iz 1. člena tega odloka na podlagi podeljene koncesije; • izvajalec javne službe je koncesionar po tem odloku; • koncesijsko območje je območje izvajanja koncesije opredeljeno s 14. členom tega odloka. 6. člen (hierarhija pravnih aktov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz 1. člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo državni predpisi s področja varstva okolja. 7. člen (Tehnični pravilnik) Občinski svet sprejme Tehnični pravilnik o odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v centru za ravnanje z odpadki (v nadaljevanju: Pravilnik) na predlog župana. Obrazložen osnutek pravilnika iz prejšnjega odstavka mora na zahtevo župana pripraviti izvajalec. V enaki obliki in postopku se sprejmejo tudi vse dopolnitve in spremembe pravilnika. Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega: - opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki z določitvijo postopka njihovega prebiranja, prekladanja, naknadnega ločevanja ločenih frakcij, kompostiranja bioloških odpadkov in obdelave pred odlaganjem ter drugih načinov predelave; - postopek izdajanja pogojev in soglasij po pooblastilih iz tega odloka; - podrobnejšo vsebino katastra izvajalca, evidenc in zbirk podatkov po tem odloku ter načinu vodenja le-teh; - druge sestavine, določene s tem odlokom, - druge pogoje, merila in pravila, potrebna za organizirano, s predpisi usklajeno ter nemoteno delovanje javne službe. Pravilnik iz prejšnjega odstavka mora biti tekoče usklajevan z spremembami, iz tehnološkega, kulturnega in sociološkega značaja ter drugimi dogajanji v prostoru. II. Organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 647 8. člen (organizacijska zasnova) Občina zagotavlja izvajanje javne službe z izvajalcem na podlagi podeljene koncesije. Koncesija se podeli v skladu s koncesijskim aktom Občine Nazarje. 9. člen (prostorska zasnova) Javna služba se zagotavlja za vse odpadke z območja občine, ki so v skladu z občinskim predpisom, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov namenjeni odlaganju ali drugi obliki odstranjevanja. Javna služba se zagotavlja na celotnem območju občine, v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine, ki urejajo področje javne službe ter koncesijske pogodbe. 10. člen (razmerje do podizvajalcev) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega odloka, opravlja to dejavnost v svojem imenu in za svoj račun. V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine. Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, izbranim po postopku določenim z zakonom, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun. 11. člen (vloga občinske uprave) Strokovno - tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki jih občina ne prenesene na izvajalca, opravlja občinska uprava. Občinska uprava skrbi za koordinacijo aktivnosti med občino in izvajalcem. III. Vsebina in predmet koncesije ter območje izvajanja 12. člen (javni interes) Občina Nazarje skladno s 149. členom Zakona o varstvu okolja, 5. in 10. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Nazarje ter s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za zagotavljanje obvezne občinske gospodarske javne službe »obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov« in »odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov« v obliki koncesije storitve. 13. člen (predmet koncesijskega razmerja) V okviru storitev občinske gospodarske javne službe »obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov« in »odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov« koncesionar na podlagi tega odloka ter v skladu z obstoječo zakonodajo, zlasti pa Uredbo o odpadkih in Uredbo o odlagališčih odpadkov, zagotavlja: a) obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov, ki zajema predvsem: • izvajanje ustreznih fizikalnih, termičnih, kemičnih ali bioloških postopkov pri postopkih predelave oziroma odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, z namenom, da se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih snovi, da se laže ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo predelavo; • sortiranje odpadkov; • obdelavo mešanih komunalnih odpadkov; • obdelavo komunalnih odpadkov v obliki kompostiranja - predvsem bioloških odpadkov; • mehansko biološko obdelavo komunalnih odpadkov; • pripravo komunalnih odpadkov za termično obdelavo; • oddajo izločenih frakcij in ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. b) storitve odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki zajema predvsem: • tehtanje, kontrolo, preverjanje in prevzem nenevarnih odpadkov v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje odlagališča, • redno vzdrževanje in zagotavljanje varnega obratovanja objektov in naprav ter izločanje uporabnih frakcij za kasnejšo predelavo, • prekrivanje odlagalne površine telesa odlagališča, • zagotavljanje obratovalnega monitoringa v skladu z veljavno zakonodajo, • razvrščanje, izločanje, obdelavo, sortiranje in začasno skladiščenje ločenih frakcij, kosovnih odpadkov, gradbenih odpadkov nevarnih frakcij, kuhinjskih biorazgradljivih odpadkov in ostankov komunalnih odpadkov, • zagotavljanje predelave odpadkov v skladu z 22. členom Uredbe o odpadkih; • zagotavljanje odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov v skladu z 23. členom Uredbe o odpadkih, • redno vzdrževanje objektov in naprav za predelavo in odstranjevanje odpadkov, • zagotavljanje varnega obratovanja objektov in naprav za predelavo in odstranjevanje odpadkov, • zagotavljanje obratovalnega monitoringa objektov za odstranjevanje odpadkov, • odlaganje preostankov obdelanih komunalnih odpadkov; • začasno skladiščenje, predhodno skladiščenje in skladiščenje odpadkov v skladu z 19. členom Uredbe o odpadkih; • shranjevanje in označevanje odpadkov v skladu z 20. členom Uredbe o odpadkih; • izvajanje ukrepov in nalog za zmanjševanje količin odlaganja biorazgradljivih odpadkov in za zajem odlagališčnih plinov, • pripravo ukrepov in nalog za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje, • izdelovati letne in dolgoročne programe ravnanja z odpadki ter jih posredovati občini v obravnavo in sprejem • vodenje evidenc, pripravo poročil ter poročanje pristojnim službam, • poročati koncedentu o izvajanju javne službe • pripravo ukrepov za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje. c) druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe, ki zajemajo predvsem: • izdelavo letnih in dolgoročnih načrtov ravnanja z odpadki, Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 648 • redno in pravočasno obveščanje uporabnikov storitev javne službe o posameznih aktivnostih izvajanja javne službe, • oblikovanje predlogov cen oz. sprememb tarifnih postavk javne službe, • obračun storitev javne službe, • vodenje evidenc in evidenčnih listov za odpadke v skladu s 25. in 26. členom Uredbe o odpadkih, • vodenje katastra gospodarske infrastrukture, • zagotavljanje podatkov, poročanje pristojnim službam ter objavljanje podatkov, • obveščanje pristojnih organov o kršitvah uporabe storitev javne službe; • omogočanje nemotenega nadzora nad izvajanjem javne službe; • pripravo ukrepov po morebitnem zaprtju odlagališča. Storitve obvezne gospodarske lokalne javne službe se izvajajo skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi, ki urejajo izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe »obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov« in »odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov«. Pri izvajanju javne službe mora koncesionar upoštevati hierarhijo ravnanja z odpadki, kakor je opredeljena v področni zakonodaji, zlasti pa v Uredbi o odpadkih. Podrobnejša vsebina storitev javne službe se za posamezno koledarsko leto določi z Letnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Nazarje (v nadaljevanju: letni program). 14. člen (območje izvajanja koncesije) Javna služba se izvaja na celotnem območju Občine Nazarje (in območjih občin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava). 15. člen (izključne pravice koncesionarja) Koncesionar bo na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe pridobil na območju izvajanja javne službe iz 14. člena tega odloka: • izključno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka, • dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljati javno službo, v skladu s predpisi in v javnem interesu. 16. člen (koncesija storitve) Podelitev koncesije, kot načina zadovoljitve javnega interesa za izvajanje javne službe iz 1. člena tega odloka, je pričakovana optimalna izbira zagotavljanja učinkovitega izvajanja gospodarske javne službe. 17. člen (upravljanje) S koncesijsko pogodbo se podrobneje opredelijo tudi obveznosti koncesionarja glede vzdrževanja objektov in naprave koncesije s katerimi koncesionar upravlja in plačila najemnine teh naprav. IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 18. člen (zagotavljanje pogojev za izvajanje javnih služb) Za zagotavljanje javne službe mora občina zagotoviti: • izvajanje javne službe v skladu s predpisi, • cene storitev, ki bodo zagotavljale ob normalnem poslovanju ustrezen obseg in kvaliteto storitev javne službe, • prostor za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov, v kolikor ga v skladu z dogovorom ne zagotavlja izvajalec, • nadzor nad izvajanjem javne službe. 19. člen (način izvajanja javnih služb) Izvajalec mora zagotoviti obdelavo prevzetih odpadkov, na način in pod pogoji, da jih obdela sam, odda predelovalcu oz. odstranjevalcu odpadkov ali proda trgovcu odpadkov tako, da trgovec postane njihov imetnik. Pri obdelavi ali oddaji odpadkov v obdelavo mora izvajalec upoštevati, da: • ima predelava odpadkov prednost pred njihovim odstranjevanjem, • ima priprava odpadkov za ponovno uporabo prednost pred recikliranjem in drugimi načini predelave, • imata sežig ali sosežig odpadkov z energetsko izrabo prednost pred drugimi načini predelave, če obremenjujeta okolje manj od drugih postopkov predelave in • je potrebno odpadke, za katere ni mogoče zagotoviti predelave, odstraniti, pri čemer je odlaganje najslabša možnost, zato je dovoljeno odlaganje samo obdelanih odpadkov, v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. 20. člen (veljavni postopki) Izvajalec mora obdelavo odpadkov zagotoviti v okviru postopkov predelave odpadkov (postopki R) in odstranjevanja odpadkov (postopki D), v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. V. Pravice in obveznosti koncedenta, koncesionarja in uporabnikov 21. člen (pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov. 22. člen (obveznosti koncedenta) Obveznosti koncedenta so zlasti: • da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku; • da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost; • da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe; • da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju Občine Nazarje; • pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov. Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 649 23. člen (obveznosti koncesionarja) Poglavitna obveznost koncesionarja je, da je odgovoren za izvajanje storitev in nalog, ki so predmet koncesije s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu. Obveznosti koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe so opredeljene v veljavni področni zakonodaji, predvsem v Uredbi o odpadkih ter Uredbi o odlagališčih odpadkov, predvsem pa predstavljajo sledeče naloge: • v sodelovanju s koncedentom skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe ter za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami, opremo in sredstvi, potrebnimi za izvajanje javne službe; • pripravljati predlog programa odlaganja odpadkov; • izvajati kontrolo odpadkov in odvzem reprezentativnih vzorcev, • izvajati redne preglede centra, • izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu; • upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki; • kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti; • v prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela; • vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost; • oblikovati predloge cen oziroma spremembe tarifnih postavk javne službe, uveljavljati in poročati pristojnim ministrstvom; • pripraviti besedilo osnutka in obrazložitve Pravilnika iz 7. člena tega odloka, • v sodelovanju s koncedentom sprejeti Poslovnik za obratovanje centra, in sicer v skladu z določbami tega odloka in predpisov, ki urejajo izvajanje gospodarske javne službe po tem odloku • omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe, • po izgradnji prenesti v last koncedenta objekte komunalne infrastrukture, če ni vnaprej skladno s predpisi drugače določeno; • sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo; • skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe; • pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe; • obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom; • pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov, kot je določeno v odloku o izvajanju javne službe, • vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo, usklajenih z občinskimi evidencami; • ažurno in strokovno voditi poslovne knjige; • pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti; • poročati koncedentu o izvajanju koncesije; • obveščati druge pristojne organe (inšpekcije, ...) o kršitvah. Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih in organizacijskih standardov in drugih standardov in normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po predpisih pristojnega ministrstva. Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo. V kolikor posamezna dolžnost ni opredeljena v zgoraj navedenih določbah, pa je z izvajanjem predmeta koncesije bistveno ali nerazdelno povezana, ne glede na to ali izhaja iz vsakokrat veljavne zakonodaje ali iz potreb koncedenta in/ali uporabnikov, je koncesionar dolžan zagotavljati tudi te storitve v skladu z navodili koncedenta. 24. člen (odgovornost koncesionarja) Za izvajanje javne službe je odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem nalog iz tega odloka povzročijo pri njem zaposleni ljudje koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam. Koncesionar je dolžan za navedeno odgovornost skleniti ustrezno zavarovanje. Koncesionar je dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire skleniti ustrezno zavarovanje za škodo, ki jo povzroči koncedentu z nerednim ali nevestnim opravljanjem storitev, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem nalog iz tega odloka povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam in za škodo, ki bi lahko nastala na objektih, napravah in drugi infrastrukturi. Obseg in vsebina zavarovanja se podrobneje opredelita s koncesijsko pogodbo. 25. člen (interventno izvajanje javne službe) Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih in zdravju škodljivih odpadkov, ki niso primerni za odlaganje, oziroma popraviti okvare in poškodbe na zbiralnikih nevarnih odpadkov ter okvare in poškodbe na objektih in napravah, v delu kjer se predelujejo oziroma odlagajo in skladiščijo nevarni in zdravju škodljivi odpadki, v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. Koncesionar je dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave, opremo in objekte predmetne javne službe odlaganja odpadkov. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi in varstva okolja, mora koncesionar odpraviti v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov. Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 650 26. člen (ločeno računovodstvo) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe. Koncesionar mora za javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju občine Nazarje. 27. člen (druge pravice in obveznosti) Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se uredijo s koncesijsko pogodbo. S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa. 28. člen (neustreznost odpadkov) Če so odpadki, pripeljani za odlaganje na odlagališče, neustrezni in jih skladno s predpisi, ki urejajo odlaganje odpadkov, ni dovoljeno odlagati na odlagališču ali ne ustrezajo deklariranim, jih mora izvajalec zavrniti, prevoznik ali imetnik pa jih mora odpeljati na ustrezno skladiščenje. Izvajalec lahko dovoli začasno skladiščenje zavrnjene pošiljke odpadkov na območju odlagališča največ za štiri mesece, da se dopolni ali ponovno izdela ocena odpadkov. O začasno skladiščeni oziroma zavrnjeni pošiljki odpadkov se obvesti pristojno inšpekcijsko službo. V primeru spora o ustreznosti odpadkov za odlaganje na odlagališču, o tem v upravnem postopku odloči pristojni občinski organ. 29. člen (opredelitev uporabnikov) Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet urejanja v tem odloku, so vsi povzročitelji odpadkov, kot jih opredeljuje občinski odlok, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov. Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet urejanja v tem odloku, so tudi druge pravne in fizične osebe, ki niso vključene v sistem ravnanja z odpadki v skladu z odlokom, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, pa uporabljajo storitve javne službe po tem odloku (npr. lastna dostava odpadkov na odlagališče). 30. člen (pravice uporabnikov) Uporabniki imajo pravico: • do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja, • do zagotovljenih cen storitev javne službe, • do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, • zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve javnih služb, • do vpogleda v evidence - kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj, • uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi. Uporabnik storitev gospodarske javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju ali koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju z veljavnimi predpisi in tem odlokom. Uporabniki smejo svoje pravice uveljavljati v obsegu in na način opredeljen z veljavnimi predpisi. 31. člen (dolžnosti uporabnikov) Uporabniki imajo dolžnost: • upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe, • pripraviti odpadke pred prepustitvijo oziroma odložitvijo skladno s tem odlokom, • redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami, • prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, • nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra - obveznih zbirk podatkov. Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, tega ne dovoli ali mu to onemogoči, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ. Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe. VI. Javna pooblastila koncesionarja 32. člen (vodenje katastra javne službe in ostalih evidenc) S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe in ostalih evidenc, kot izhaja iz tega odloka. Uskladitev obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov in vzdrževanje katastrov posameznih javnih služb se uredi v koncesijski pogodbi. Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Nazarje in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema in ga je dolžan koncesionar po prenehanju koncesijskega razmerja v celoti predati koncedentu. Kataster mora biti voden ažurno, koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega odloka, pa ga mora uskladiti skladno z veljavno zakonodajo in v kolikor z odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe ni določen drugačen rok, v 12-ih mesecih po podpisu koncesijske pogodbe. Vse spremembe na objektih, napravah in glede opreme se v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh. 33. člen (vsebina katastra) Izvajalec je dolžan voditi naslednji katastre, evidence in zbirke podatkov: • zbirke evidenčnih listov za zavezance, • evidenco obrazcev in ocen odpadkov ter skladno s predpisi podatke o vrsti in količini odloženih oziroma odstranjenih odpadkov, • podatke o obdelanih odpadkih in o ločenih frakcijah, predanih pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem, • obratovalne dnevnike in drugo predpisano dokumentacijo skladno s predpisi, • zbirke poročil o obratovalnem monitoringu, • kataster centra, • poročila o vseh izvedenih delih v centru, Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 651 • zbirke listin, potrebnih za napoved okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, • druge katastre, evidence in zbirke podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje javne službe po tem odloku. Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Nazarje. Vodi se tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema. Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa mu jih brezplačno izroči v celoti v last in posest. Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti koncedentu neprekinjeno dostopna (»on-line«). Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu -dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja. Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način. 34. člen (kontrolna knjiga) Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje: • naprava in/ali oprema, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena, • naprava in/ali oprema s katero je bilo delo opravljeno, • opis dela, • porabljen čas za opravljeno delo in skupna cena za opravljeno delo, • podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi. Kontrolno knjigo koncesionar posreduje v potrditev koncedentu do 5. dne v mesecu za pretekli mesec. 35. člen (druga javna pooblastila) Koncedent podeljuje koncesionarju tudi naslednja javna pooblastila: • za izdajo smernic in mnenj, skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju, • za sklepanje pogodb z uporabniki, v primerih določenih s tem odlokom in predpisi, ki urejajo izvajanje javne službe, • za posredovanje informacij osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa, skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, • do sprejema ustreznih prostorskih aktov, kot jih ureja zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje, tudi javno pooblastilo za izdajo soglasja na projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, kolikor to ni v nasprotju z zakonom. VII. Postopek izbire koncesionarja in pogoji ter merila za izbor 36. člen (postopek izbire) Koncesionarja se izbere na podlagi javnega razpisa, ki ga skupaj izvedejo Občina Gornji Grad, Občina Ljubno, Občina Luče, Občina Nazarje in Občina Solčava za celotno območje izvajanja koncesije opredeljeno v 14. členu tega odloka. Javni razpis se bo izvedel po postopku s pogajanji z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani koncedenta ob uporabi določb Zakona o gospodarskih javnih službah in smiselni uporabi Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Objavo v Uradnem listu Republike Slovenije izvede Občina Gornji Grad. V postopku izvedbe javnega razpisa koncedent zagotovi transparentno in enakopravno obravnavanje ponudnikov. 37. člen (status koncesionarja) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo. Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. 38. člen (pogoji za izbiro koncesionarja) Koncesionar mora za opravljanje koncesionirane dejavnosti izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da je registriran za opravljanje koncesionirane dejavnosti 2. da koncesionar ali vsak njegov zakoniti zastopnik, kolikor gre za pravno osebo, ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, določenih v prvem odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 12/2013-UPB5, 19/14 in 90/14 - ZDU-11); 3. da koncesionar ni izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 77.a člena ZJN-2 (Ur. l. RS, št. 12/2013-UPB5, 19/14 in 90/14 - ZDU-11) oziroma 81.a člena ZJNVETPS (Ur. l. RS, št. 72/11 - uradno prečiščeno besedilo, 43/12 -odl. US, 90/12, 19/14 in 90/14 - ZDU-1); 4. da koncesionar na dan roka za oddajo prijav: - ni v stečajnem postopku; - v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, nima zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 evrov ali več; 5. da koncesionar v zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih računov; 6. da predloži predlog elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe, pripravljenega skladno z veljavnimi predpisi; 7. da ima ustrezne izkušnje in reference na področju izvajanja koncesionirane dejavnosti; 8. da bo sklenil zavarovanje proti odgovornosti za škodo iz naslova splošne civilne odgovornosti vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem koncesije, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem koncesije povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam in za škodo, ki bi lahko nastala na objektih, napravah in drugi infrastrukturi koncesije, ki jo pri opravljanju ali/in v zvezi z izvajanjem Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 652 koncesije povzročijo pri koncesionarju zaposleni tretjim osebam, občini ali državi in za škodo, ki bi lahko nastala na objektih in napravah koncesije iz naslova drugih nevarnostnih virov; 9. da sprejema vse obveznosti, določene s tem odlokom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe; 10. da je sposoben zagotavljati izvajanje koncesije na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev; 11. da je predložil opis izvajanja javne službe iz katerega je razvidno, da razpolaga z ustrezno tehnično opremo in kadri, ki omogočajo kvalitetno izvedbo prevzetih obveznosti; 12. da ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje za upravljanje centra za ravnanje z odpadki in okoljevarstveno dovoljenje za predelavo ali odstranjevanje odpadkov, ki dovoljuje tudi obdelavo odpadkov, vse v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti. 39. člen (merila za izbor koncesionarja) Koncedent mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor najugodnejšega kandidata. Kot merilo se uporabi najnižja ponujena cena izvajanja storitev koncesionirane javne službe. Podrobnejšo vsebino merila za izbor koncesionarja bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. 40. člen (pooblastilo za izvedbo javnega razpisa) Postopek izbire koncesionarja izvede občinska uprava. Direktor občinske uprave z odločbo odloči o izboru koncesionarja. O morebitni pritožbi zoper odločbo občinske uprave odloči župan. Odločbo o izbiri koncesionarja izdajo Občina Gornji Grad, Občina Ljubno, Občina Luče, Občina Nazarje in Občina Solčava vsaka za svoje območje izvajanja koncesije. Koncesijsko pogodbo podpiše župan. Akt izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od njegove pravnomočnosti. 41. člen (strokovna komisija) Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila Občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Nazarje in Solčava imenujejo skupno strokovno komisijo. Strokovna komisija ima skupaj 5 članov, pri čemer vsaka občina predlaga po enega člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav. Član komisije lahko ima namestnika. Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana. Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje prijav). Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije. Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne službe koncedenta in/ali zunanji strokovnjaki. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja. Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki ga posreduje občinski upravi. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo akta izbire, ki ga izda občinska uprava. 42. člen (razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo) Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka. 43. člen (pristojni organ za izvajanje koncesije) Organ Občine Nazarje, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava. VIII. Vzpostavitev, trajanje in spremembe koncesijske pogodbe 44. člen (vzpostavitev) Koncesijska pogodba prične veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. Koncesijsko razmerje se začne izvajati z dnem prevzema koncesije, kot se določi v koncesijski pogodbi. S koncesijsko pogodbo se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem. Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se varuje javni interes. 45. člen (trajanje in podaljšanje razmerja) Koncesijsko razmerje za izvajanje storitev po tem odloku nastane in koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja z dnem veljavnosti koncesijske pogodbe, ki se vzpostavi z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Trajanje koncesijskega razmerja je do 10. aprila 2022. Koncesijsko razmerje se s podpisom aneksa lahko podaljša za čas izvedbe javnega razpisa za izbiro novega koncesionarja. Postopek za sklenitev aneksa se mora pričeti še v času trajanja koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe. Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja. 46. člen (sprememba koncesijske pogodbe) Koncedent ali koncesionar lahko zahtevata spremembo koncesijske pogodbe v primerih: Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 653 • spremembe zakonov in predpisov, ki vplivajo na spremembo določb koncesijske pogodbe; • v primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v prvotno koncesijo; • spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu koncesijske pogodbe. • Koncedent lahko zahteva spremembo koncesijske pogodbe tudi v primeru, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes. • Nedopustne so spremembe pogodbe pri katerih: • bi se spremenila splošna narava koncesije; • bi sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka podelitve koncesije, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku podelitve koncesije pritegnili še druge udeležence; • bi se zaradi spremembe ekonomsko ravnotežje koncesije spremenilo v korist koncesionarja na način, ki ni bil predviden v prvotni koncesiji; • bi bil zaradi spremembe znatno razširjen obseg koncesije; • bi se zamenjalo koncesionarja, razen pod pogoji določenimi v 37. členu tega odloka. 47. člen (koncesionarjev pravni monopol) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: • izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka, • izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja občinske infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe, • dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu. Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine. Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. 48. člen (uporaba javnih dobrin) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javne službe, za uporabnike obvezna. IX. Vrsta objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe 49. člen (objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe) Izvajalec zagotavlja predelavo in odstranjevanje odpadkov z opremo in napravami, ki so njegova last, jih ima v najemu ali jih drugače zagotovi. X Viri financiranja, oblikovanje cen in obračun storitev javne službe 50. člen (viri financiranja) Izvajalec pridobiva sredstva za izvajanje javne službe iz naslednjih virov: • iz plačila uporabnikov za opravljene storitve javne službe, • iz proračuna občine, • iz drugih virov. 51. člen (zavezanci za plačilo storitev javne službe) Zavezanci za plačilo storitev javne službe po tem odloku so vse fizične in pravne osebe, ki so zavezanci za plačilo storitev javne službe zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov v skladu z občinskim odlokom, ki ureja to javno službo. Povzročiteljem, ki odpadke pripeljejo na odlagališče sami in niso vključeni v sistem storitev javne službe ravnanja z odpadki, v skladu z občinskim odlokom, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, se za storitve javne službe po tem odloku izstavi račun v skladu z veljavno tarifo. 52. člen (oblikovanje cene storitve) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu s predpisi Republike Slovenije, ki urejajo področje občinskih javnih služb varstva okolja ter predpisi občine. Cene storitev javne službe so cene (tarifne postavke), na podlagi katerih izvajalec obračunava opravljene storitve njihovim uporabnikom in izvajalcem javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. 53. člen (Izhodiščne cene in njihovo spreminjanje) V izhodiščnih cenah iz ponudbe morajo biti definirana vsa plačila, ki jih uporabniki plačujejo koncesionarju. Izhodiščna cena mora biti pripravljena ob upoštevanju Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Izhodiščne cene in pogoji za njihovo spreminjanje se določijo s koncesijsko pogodbo. Cena storitev javne službe se usklajuje po predpisih, ki urejajo oblikovanje cen storitev izvajanja javne službe in na način kot je dogovorjen s koncesijsko pogodbo. Koncesionar mora vzpostaviti učinkovit sistem plačevanja in izterjave obračunanih storitev. Tveganje izterjave in neplačil nosi koncesionar. 54. člen (subvencioniranje) Koncedent in koncesionar se lahko dogovorita za subvencioniranje stroškov izvajanja storitev javne službe iz proračuna, če je to dopustno glede na predpise, ki določajo način in metodologijo oblikovanja cen storitev javne službe. XI. Enostranski ukrepi v javnem interesu 55. člen (enostranski ukrepi v javnem interesu) Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje z namenom, da zavaruje javni interes. Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi: • uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe; • izdajo obveznih navodil koncesionarju; Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 654 • začasni prevzem vzpostavljene infrastrukture v upravljanje in oskrbo; • izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture; • enostransko razdrtje koncesijske pogodbe; • odvzem koncesije; • uveljavljanje odkupne pravice in prisilen odkup. Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja. Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo. XII. Letni programi izvajanja s poročilom o izvajanju javne službe 56. člen (letni programi izvajanja javne službe s letnim poročilom) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za javno službo za prihodnje leto in ga skupaj s poročilom o poslovanju in izvajanju javne službe za preteklo leto, najkasneje do 31.03. vsakega tekočega leta predložiti koncedentu. Letni program sprejme občinski svet. Program izvajanja javne službe vsebuje predvsem: • obseg predvidenih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov in naprav, stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi rezultati na področju ravnanja z odpadki, • obseg predvidenega rednega izvajanja javne službe s stroškovno oceno in cenikom, • obseg in stroški zamenjave uničene in poškodovane opreme ter naprav, • izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi, • pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le teh, • zavrnitvah uporabnikov storitev, • oddaji poslov podizvajalcem, • spremembah v podjetju koncesionarja, • škodnih dogodkih, • spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe, • koriščenju zavarovanj in • vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe. • Podrobnejša vsebina programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski pogodbi. Najkasneje v roku devetih mesecev po pričetku izvajanja javne službe po tem odloku mora izvajalec pripraviti in koncedentu predložiti predlog dolgoročnega plana javne službe za obdobje naslednjih petih let. Kasnejše predloge dolgoročnih planov je izvajalec dolžen pripravljati vsako peto leto, za obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni plan, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejema občinski svet. XIII. Dolžnost poročanja in nadzor 57. člen (dolžnost poročanja) Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo in predpisi redno voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od zahteve. Ob prenehanju koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan brezplačno izročiti vse evidence in vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije v celoti v last in posest koncedentu. 58. člen (nadzor nad izvajanjem pogodbe) Redni nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in koncesijske pogodbe izvaja koncedent oz. pristojni organ občinske uprave. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti tudi zunanjega izvajalca. Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in predsednik nadzorne komisije. Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, pregled infrastrukture ter omogočiti vpogled v vso dokumentacijo (npr. letne računovodske izkaze, revizorjevo poročilo), vključno z dokumentacijo, ki jo koncesionar označi kot poslovno skrivnost in se nanaša na izvajanje javne službe, nadalje vpogled v vodene zbirke podatkov ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma pooblaščenec koncedenta. 59. člen (organi nadzora) Praviloma nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni občinski organ, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja. Nadzorstvo iz prvega odstavka opravljajo občinski inšpektorji, komunalni nadzornik in občinski redarji. Občina Nazarje lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti javno komunalno podjetje oziroma drugo institucijo. Službe, navedene v drugem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu. 60. člen (finančni nadzor) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze, ...), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 655 Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent pisno sporočiti vzrok nenapovedanega nadzora. Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. 61. člen (nadzorni ukrepi) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega odloka ali koncesijske pogodbe z namenom, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe. 62. člen (prevzem objektov in ukrepi za zavarovanje njene vrednosti) Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da prevzame vzpostavljene ukrepe, objekte in infrastrukturo v upravljanje in oskrbo in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti infrastrukture. 63. člen (vodenje prekškovnih postopkov) Za vodenje postopka in izdajo plačilnih nalogov za storjene prekrške zoper določbe tega odloka so pristojne pooblaščene uradne osebe, ki imajo najmanj peto stopnjo izobrazbe, za vodenje postopka in izdajo odločb o prekršku zoper določbe tega odloka pa so pristojne pooblaščene uradne osebe, ki imajo najmanj sedmo stopnjo izobrazbe. Pooblaščene uradne osebe iz prejšnjega stavka morajo imeti tudi opravljen preizkus znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil po veljavnem zakonu, ki ureja prekrške in poznavanje predpisov, katerih izvrševanje nadzorujejo. XIV. Prenehanje koncesijskega razmerja 64. člen (redno prenehanje) Koncesijsko razmerje redno preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba. 65. člen (sporazumna razveza koncesijske pogodbe) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo. Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe ni smotrno ali mogoče. V tem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze koncesijske pogodbe ter tudi postopek prevzema naprav in opreme izvedenih ukrepov, ki jih je vzpostavil koncesionar. 66. člen (odvzem koncesije) Koncesijska pogodba zaradi odvzema koncesije s strani koncedenta predčasno preneha: • če koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega odloka v za to s koncesijsko pogodbo, določenem roku, zlasti če v dogovorjenem roku in redno ne izvaja storitev iz tega odloka; • če je v javnem interesu, da se opravljanje nalog iz tega odloka preneha izvajati v koncesijski obliki; • če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja ali drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja, • če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije; • če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti; • če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije; • če se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe. Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi odvzem utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. Postopek za odvzem koncesije v primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena koncedent ustavi, če je predlog za začetek stečajnega ali likvidacijskega postopka zavrnjen. Pogoji iz četrte alineje prvega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za odvzem koncesije, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz prve, druge, pete, šeste in sedme alineje prvega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo, ki jo izda občinska uprava, s katero ugotovi razloge za odvzem koncesije. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. V primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti na koncedenta celotno predano infrastrukturo, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati nadomestilo za predčasno prenehanje koncesijske pogodbe, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedentu, ki je posledica predčasnega prenehanja koncesijske pogodbe. 67. člen (odkupna pravica) Koncesionar se s koncesijsko pogodbo zaveže, da bo koncedentu pod pogoji opredeljenimi s koncesijsko pogodbo (odkupna pravica koncedenta), na njegovo zahtevo prodal koncesijo. Koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo opredelita vsebino in pogoje uveljavljanja odkupne pravice. Koncedent si pridržuje pravico predčasnega odkupa koncesije za celotno ali del območja izvajanja koncesije. Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi. Pri prisilnem odkupu koncesije preneha koncesijsko razmerje z dnem dokončnosti odločbe o odkupu koncesije, v kateri se določita najmanj obseg odkupa Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 656 koncesije ter vrednost odkupa koncesije. Z dnem dokončnosti odločbe koncesionar preneha opravljati naloge iz tega odloka, ki so predmet koncesije, koncedent pa v dogovorjenem obsegu prevzame izvedene ukrepe, naprave in opremo, ki jo je koncesionar vzpostavil ali drugače pridobil za namen izvajanja nalog iz tega odloka. 68. člen (načini predčasnega prenehanja koncesijske pogodbe) Koncesijsko razmerje predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so opredeljeni v tem odloku in v koncesijski pogodbi. Koncedent v koncesijski pogodbi dodatno opredeli pogoje in način predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja, prav tako pa opredeli tudi pogoje, pod katerimi je dopustna enostranska odpoved koncesijske pogodbe s strani koncedenta. 69. člen (razdrtje koncesijske pogodbe) Če bodisi koncedent bodisi koncesionar ne izpolnita svoje obveznosti, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in s koncesijsko pogodbo, odstopi od pogodbe z navadno izjavo. Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem oz. odpovedjo koncedenta preneha: • če koncesionar javne službe ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog javne službe; • zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani koncesionarja; • če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev, koncedentu ali tretjim osebam; • če koncesionar kljub pismenem opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo; • v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo. V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju ne omogoča izvajanje koncesijske pogodbe. Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. Ob razdrtju koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta izvedene ukrepe, naprave in opremo, ki jo je koncesionar vzpostavil ali drugače pridobil za namen izvajanja nalog iz tega odloka, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost prenesenih ukrepov, naprav in opreme, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi in v roku, določenem v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedenta. S koncesijsko pogodbo se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje koncesijske pogodbe s strani koncedenta. S koncesijsko pogodbo se določi višina pogodbene kazni (penali) in pogoji za unovčenje finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v primeru, da je krivda za razdrtje pogodbe na strani koncesionarja. Za razdrtje koncesijske pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve. 70. člen (prenos koncesije) Koncesionar ne sme brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo. Prenos koncesije je brez soglasja koncedenta dopusten le v primeru, ko nov koncesionar, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega koncesionarja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb koncesijske pogodbe. O vseh statusnih spremembah ter pomembnejših spremembah v strukturi članstva, vodenja ali nadzora, je koncesionar dolžan koncedenta obvestiti. 71. člen (izločitvena pravica) V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za naprave in opremo koncesije, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico. 72. člen (višja sila in nepredvidljive okoliščine) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje nalog iz tega odloka ni možno na način, ki ga opredeljuje koncesijska pogodba. Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti nadaljevati z opravljanjem nalog iz tega odloka in sklenjene koncesijske pogodbe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki v roku treh delovnih dni medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah. Koncesionar ima pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe zaradi višje sile oziroma nepredvidljivih okoliščin. V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame nadzor nad izvajanjem ukrepov Občinski štab za civilno zaščito. 73. člen (spremenjene okoliščine) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti ene stranke in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni javnopravni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno zgolj na enega pogodbenega partnerja, ima stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo. Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za zahtevo po razvezi pogodbe in za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. Kljub spremenjenim Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 657 okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki v roku treh delovnih dni medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah. V kolikor koncedent in koncesionar ne dosežeta dogovora o spremembi koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe, ima pa pravico, da po sodni poti zahteva pravično spremembo ustreznih pogodbenih pogojev. XV. Uporaba prava in reševanje sporov 74. člen (uporaba prava) Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. 75. člen (arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom. V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže). XVI. Kazenske določbe 76. člen (opredelitev globe za pravne osebe) Z globo 3.000,00 EUR se kaznuje za prekršek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določili tega odloka, da : • ne upošteva navodila izvajalca in onemogoča neovirano opravljanje storitev javne službe, • redno ne plačuje storitev v skladu z veljavnimi tarifami javne službe, • izvajalcu ne prijavi vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe. Z globo 300,00 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika. 77. člen (opredelitev globe za fizične osebe) Z globo 300,00 EUR se kaznuje za prekrške navedene v prejšnjem členu povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je fizična oseba. XVII Prehodne in končne določbe 78. člen (reševanje sporov) Vse spore povezane s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem koncesijske pogodbe bosta stranki skušali rešiti po mirni poti. V kolikor prizadevanja za mirno rešitev spora ne bi bila uspešna, je za reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem koncesijske pogodbe ali v zvezi izvajanjem koncesije pristojno krajevno in stvarno pristojno sodišče. 79. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega akta prenehata veljati Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Nazarje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 11/2009) in Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Nazarje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 16/2009). 80. člen (pričetek veljavnosti akta) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0007/2014-13 Datum: 24. 3. 2016 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 194. Spremembe in dopolnitve Pravilnika o dodelitvi enkratne denarne socialne pomoči v Občini Nazarje Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08,79/09, 42/10 in 51/10), Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 110/11-ZDIU12, 40/12-ZUJF in 14/13) in 16. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 2/11 -UPB-1 in 11/12) je občinski svet Občine Nazarje, na svoji 13. seji, dne 24.3.2016 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O DODELITVI ENKRATNE DENARNE SOCIALNE POMOČI V OBČINI NAZARJE 1. člen V Pravilniku o dodelitvi enkratne denarne socialne pomoči v Občini Nazarje (UG SO, št. 4/15) se spremenijo naslednja določila. 2. člen Črta se 10. člen . 3. člen Spremeni se prvi odstavek 11. člena in se glasi: V skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku pristojni občinski organ v roku 30 dni od prejema vloge, izda odločbo o upravičenosti in višini enkratne denarne socialne pomoči. 4. člen Spremembe in dopolnitve Pravilnika o dodelitvi enkratne denarne socialne pomoči v Občini Nazarje začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0007/2014-13 Datum: 24. 3. 2016 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 658 195. Letni program športa v Občini Nazarje Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/2002, 110/2002, 15/2003), Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 26/2014), 6. člena Pravilnika o postopku in merilih za sofinanciranje LPŠ v Občini Nazarje (UG SO, št. 10/16) in 16. člena Statuta Občine Nazarje (Ur. gl. ZSO, št. 8/2010 in 11/2012) je Občinski svet Občine Nazarje na svoji 13. seji, dne,24.3. 2016 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI NAZARJE ZA LETO 2016 1. člen (vsebina) Glede na kadrovske in prostorske razmere v športu ter skladno z razvojnimi načrti in razpoložljivimi sredstvi proračuna se s Pravilnikom o postopkih in merilih za sofinanciranje LPŠ v občini Nazarje (v nadaljevanju: Pravilnik) in tem letnim programom športa (v nadaljevanju: LPŠ) v občini Nazarje (v nadaljevanju: občina) za leto 2016 določi: • obseg in vrsto področij športa, ki se v letu 2016 sofinancirajo iz občinskega proračuna, • višino sredstev občinskega proračuna in način sofinanciranja področij športa. 2. člen (izvajalci LPŠ) V proračunu občine se v letu 2016 zagotovijo sredstva za področja športa, ki jih izvajajo izvajalci LPŠ iz 3. člena Pravilnika in hkrati izpolnjujejo pogoje, ki so opredeljeni v 4. členu Pravilnika. 3. člen (področja športa) V letu 2016 se iz sredstev občinskega proračuna občine sofinancirajo naslednja področja športa: 1. Športni programi: 1.1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (prostočasni ŠOM) 1.2. Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (ŠOM KŠ/VŠ) 1.3. Kakovostni šport (KŠ odrasli) 1.4. Športna rekreacija (RE) 1.5. Šport starejših (ŠSta). 2. Športni objekti in površine za šport v naravi: 2.1. Upravljanje in tekoče vzdrževanje ŠD Nazarje 2.2. Investicijsko vzdrževanje ŠD Nazarje 2.3. Investicijsko vzdrževanje ŠC Račnek. 3. Razvojne dejavnosti v športu: 3.1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov 3.2. Informacijsko komunikacijska in strokovna podpora športu (delovanje strokovnih služb). 4. Organiziranost v športu 4.1. Delovanje športnih društev. 5. Športne prireditve 5.1. Športne prireditve lokalnega pomena 5.2. Promocijske športne prireditve (Veter v laseh). 4. člen (obseg področij športa) Področja športa iz 3. člena se sofinancirajo: • Športni programi: na osnovi določb Pravilnika in v obsegu določenem v spodnjih preglednicah, • Športni objekti in površine za šport v naravi: kot je predvideno v 6. členu, • Razvojne dejavnosti: na osnovi določb Pravilnika, • Organiziranost v športu: na osnovi določb Pravilnika, • Športne prireditve: na osnovi določb Pravilnika in kot je predvideno v 6. členu. ŠPORTNI PROGRAMI PROSTOČASNI ŠOM ŠPORTNA REKREACIJA ŠPORT STAREJŠIH CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (netekmovalni programi) P REDŠOLSKI (do 6 let) ŠOLOOBVEZNI (do 15 let) MLADINA (do 19 let) ODRASL I (do 65 let) STAREJŠ 1 (nad 65 let) velikost skupine/št. udeležencev 10 15 15 15 10 število ur vadbe/tedensko 1 2 2 2 1 število tednov 30 30 30 30 30 korekcijski faktor: športni objekt (največ) 1,000 1,000 1,000 1,000 1,000 TOČKE ŠPORTNI OBJEKT: 30 60 60 60 30 korekcijski faktor: strokovni kader (največ) 1,000 1,000 1,000 1,000 1,000 TOČKE STROKOVNI KADER: 30 60 60 60 30 ŠPORTNI PROGRAMI ŠOM USMERJENI V KŠ/VŠ KAKOVOST NI ŠPORT CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (pripravljalni in tekmovalni) pripravljaln i (6 - 7 let) pripravljaln i (8 - 9 let) pripravljaln i ( 1 0 - 11 let) tekmovaln i (12 - 13 let) tekmovaln i (14 - 15 let) tekmovaln i (16 - 17 let) tekmovaln i (18 - 19 let) ČLANI / ČLANICE število udeležencev: KOŠARKA, ROKOMET 10 10 10 12 12 12 12 12 ure vadbe/teden 2 3 4 4 4 3 3 4 število tednov 30 30 30 40 40 40 40 40 korekcijski faktor: športni objekt (največ) 1,000 1,000 1,000 1,000 1,000 1,000 1,000 1,000 TOČKE ŠPORTNI OBJEKT: 60 90 120 160 160 120 120 160 korekcijski faktor: strokovni kader 1,000 1,000 1,000 1,000 1,000 1,000 1,000 0,000 Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 659 (največ) TOČKE STROKOVNI KADER: 60 90 120 160 160 120 120 0 korekcijski faktor: MS (največ) 0,000 0,000 0,000 0,500 0,500 0,500 0,500 0,500 TOČKE MATERIALNI STROŠKI: 0 0 0 80 80 60 60 80 5. člen (posebna določila) V letu 2016 se z LPŠ upoštevajo naslednja posebna določila: • v vsakem od razpisanih športnih programov navedenih v 3. členu (tč. 1.) se vsakemu izvajalcu praviloma prizna ena (1) vadbena skupina. • v programih ŠOM KŠ/VŠ in KŠ odrasli se upoštevajo samo skupine in posamezniki, ki nastopajo na uradnih tekmovanjih v organizaciji in/ali pod okriljem domicilne NPŠZ. • pri izpopolnjevanju strokovnega kadra se ovrednotijo samo programi za potrditev trenerskih licenc, ki so bili izvedeni v letu 2015. Vsakemu izvajalcu se prizna največ toliko udeležencev, kolikor bo imel v letu 2016 priznanih športnih programov, kjer se sofinancira strokovni kader. • do brezplačne uporabe ŠD Nazarje so v letu 2016 upravičeni športni programi ŠOm usmerjeni v KŠ/VŠ in KŠ odrasli. Brezplačna uporaba ŠD Nazarje se upošteva do priznanega letnega obsega vadbe iz tabele v 4. členu. (korekcijski faktor športni objekt = 0,000). • programi prostočasne ŠOM, športne rekreacije (RE) in športa starejših (ŠSta) so upravičeni do uporabe ŠD Nazarje po neprofitni ceni (korekcijski faktor športni objekt = 0,750). • programom prostočasne ŠOM, športne rekreacije in športa starejših, ki se pretežno izvajajo v naravi in/ali na športnih površinah v naravi, se izračun za uporabo športnega objekta popravi (korekcijski faktor športni objekt = 0,400). • pri vrednotenju športnih prireditev lokalnega pomena se vsakemu izvajalcu prizna največ: • tri (3) športne in/ali rekreacijske prireditev za športna društva. • ena (1) športna in/ali rekreacijska prireditev za športne klube. 6. člen (višina proračunskih sredstev) Sredstva za realizacijo LPŠ so zagotovljena z Odlokom o proračunu Občine za leto 2016 in sicer: ŠPORTNI PROGRAMI p. p. 2016 sredstva v % v % (abs.) prostočasna ŠOM v zavodih VIZ 1805102 1.100,00 € 5,00% 1,10% prostočasna ŠOM, ŠOM usmerjeni v Kš/Vš, kakovostni šport, športna rekreacija, šport starejših 13.200,00 € 60,00% 13,21% usposabljanje in izpopolnjevanje v športu 1.100,00 € 5,00% 1,10% delovanje športnih društev 3.300,00 € 15,00% 3,30% športne prireditve lokalnega pomena 3.300,00 € 15,00% 3,30% SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH PROGRAMOV (javni razpis 2016): 22.000,00 € 100,00% 22,02% promocijske športne prireditve - veter v laseh 2016 1805101 1.100,00 € 100,00% 1,10% SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH PROGRAMOV: SKUPAJ: 23.100,00 € 100,00% 23,12% ŠPORTNI OBJEKTII IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI INFORMACIJSKA PODPORA ŠPORTU p . p . 2016 sredstva v % v % (abs.) ŠD Nazarje - upravljanje in tekoče vzdrževanje 1805107.00 30.000,00 € 39,06% 30,03% ŠD Nazarje - investicijsko vzdrževanje 1805107.01 40.000,00 € 52,08% 40,04% ŠC RAČNEK - investicijsko vzdrževanje 1805108.01 5.000,00 € 6,51% 5,01% strokovna in informacijska podpora upravljanju športa 1805105 1.800,00 € 2,34% 1,80% ŠPORTNA INFRASTRUKTURA IN INFORMACIJSKA PODPORA: 76.800,00 € 100,00% 76,88% SKUPAJ PODROČJE ŠPORTA: 99.900,00 € 100,00% 7. člen (načini zagotavljanja sredstev) Občina bo sredstva za izvedbo LPŠ zagotovila na naslednje načine: • sredstva za izvedbo športnih programov (3. člen; tč. 1.1. - 1.5., tč. 3.1., tč. 4.1. in tč. 5.1.): • na osnovi izvedbe javnega razpisa in pogodb, ki jih župan podpiše z izbranimi izvajalci. • sredstva za promocijsko športno prireditev (3. člen; tč. 5.2.): • na podlagi potrjenega proračuna občine in sklepa župana. • sredstva za športne objekte in površine za šport v naravi (3. člen: tč. 2.1. - 2.3.): • na podlagi potrjenega proračuna občine in/ali podpisane pogodbe z upravljavcem objekta. • sredstva za strokovno in informacijsko podporo upravljanju športa (3. člen: tč. 3.2): • na osnovi veljavne pogodbe z zunanjim strokovnim sodelavcem za področje športa. 8. člen (javni razpis) Na osnovi sprejetega LPŠ v občini za leto 2016 bo občinska uprava v skladu z določili Pravilnika izvedla postopke v zvezi z izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ v občini za leto 2016. Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 660 9. člen (spremljanje izvajanja LPŠ) Občinska uprava preko zunanjega strokovnega sodelavca spremlja izvajanje LPŠ. Če so posamezni programi izvajalca realizirani vsaj 90 odstotno in izvajalec argumentirano upraviči nižjo realizacijo, se mu za te programe prizna izplačilo celotne pogodbene vrednosti. V kolikor se med letom ugotovi, da se sredstva iz naslova dejavnosti izvajalcev LPŠ ne bodo v celoti porabila, se v interesu razvoja športa pripravi predlog prerazporeditve sredstev, ki ga s sklepom potrdi župan. 10. člen (spremembe LPŠ) Sprememba občinskega proračuna na področju športa istočasno pomeni spremembo LPŠ 2016. 11. člen (vsebinska povezanost) Za vse, kar ni natančno opredeljeno v LPŠ 2016, se uporabljajo določila Pravilnika. 12. člen (veljavnost LPŠ) LPŠ v občini za leto 2016 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0007/2014-13 Datum: 24. 3. 2016 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan OBČINA PODLEHNIK 196. Odlok o proračunu Občine Podlehnik Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 84/10-Odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09) je Občinski svet Občine Podlehnik na 9. redni seji dne 30.03 2016 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE PODLEHNIK ZA LETO 2016 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Podlehnik za leto 2016 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) (1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. (2) Splošni del proračuna se na ravni podskupin določa v naslednjih zneskih: KONTO OPIS PRD: 2016-1 v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 1.945.211 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.431.965 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 1.303.573 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 1.193.843 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 71.940 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 37.690 706 DRUGI DAVKI 100 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 128.392 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 70.372 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 1.800 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 7.600 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 110 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 48.510 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 136.100 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 86.100 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 50.000 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 377.147 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 296.594 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 80.552 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0 Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 661 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 2.074.558 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 726.870 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 138.800 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 15.730 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 487.351 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 54.990 409 REZERVE 30.000 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 760.752 410 SUBVENCIJE 48.300 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 460.600 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 42.625 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 209.227 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 521.936 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 521.936 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 65.000 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM 4.000 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 61.000 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -129.347 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 105.665 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 105.665 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 113.999 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 113.999 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) -137.681 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -8.334 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 129.347 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 226.297 - OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA (3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. (4) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Podlehnik. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) (1) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta. (2) Za izvrševanje proračuna organov občine in občinske uprave (neposrednih uporabnikov, opredeljenih po institucionalni klasifikaciji: 100 Občinski svet, 200 Nadzorni odbor, 300 Župan, 400 Občinska uprava), je kot odredbodajalec odgovoren župan občine. Uredbe pripravi skrbnik proračunske postavke in finančna služba. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so donacije, prispevki in doplačila občanov za izvajanje določenih programov investicijskega značaja, prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj le-tega, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, požarna taksa, prihodki od komunalnih prispevkov, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov ter druge predpisane namenske dajatve. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) (1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 662 (2) Prerazporeditve lahko opravi župan v splošnem delu proračuna vendar najvišje do nivoja podskupine, tako, da se po prerazporeditvi sredstva v skupinah ne spreminjajo. (3) Prerazporeditev pravic porabe se opravi s pisnim sklepom župana, iz katerega je razvidno, na kateri proračunski vrstici na osmem nivoju členitve po EKN se sredstva zmanjšujejo in na kateri zvišujejo, tako da ostane proračun uravnotežen. (4) Župan s poročilom o polletnem izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2016 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu in je iz načrtov razvojnih programov razvidno financiranje v prihodnjih letih. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) (1) Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. (2) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. (3) Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski skladi) (1) Proračunski sklad je poračun proračunske rezerve, oblikovane po Zakonu o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZJU), (2) Proračunska rezerva se v letu 2016 oblikuje v višini 30.000,00 EUR. (3) Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do celotne višine proračunske rezerve župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 9. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2016 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do skupne višine dolga posameznega dolžnika 100,00 EUR in celotne višine vseh odpisanih dolgov 1.000,00 EUR. O višjih zneskih mora odločati občinski svet. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu financiranja se občina Podlehnik v letu 2016 lahko zadolži za namen investicij pridobljenih povratnih sredstev po 21 čl. ZOF v višini 105.665,00 EUR. 6 prehodne in končne določbe 11. člen (začasno financiranje v letu 2017) V obdobju začasnega financiranja Občine Podlehnik v letu 2017, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 12. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Številka: 02-2/2015 Datum: 30.3.2016 Občina Podlehnik Marko Maučič, župan OBČINA POLJČANE 197. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta »Centralne čistilne naprave Občine Poljčane ( v nadaljnjem: »CČN«) Na podlagi 57. člena (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 -ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO), 14. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljnjem Pravilnik, Uradni list RS, št. 994915/07) ter 29. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11) je župan Občine Poljčane sprejel SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA »CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE OBČINE POLJČANE ( V NADALJNJEM: »CČN«) 1. Ocena stanja in razlogi za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPPN) 1.1. Občina Poljčane je v letu 2011 sprejela »Spremembe in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Slovenska Bistrica za območje Občine Poljčane za obdobje 19862000 (Uradni list RS, št. 79/11, v nadaljnjem: PSPA)«. V skladu s PSPA je bila za območje enote urejanja prostora (EUP) PO1 (območje okoljske infrastrukture -čistilna naprava Poljčane) navedeno predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta. PSPA določa, da je zlasti za zaščito reke Dravinje potrebno celovito urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda. V ta namen bo zgrajena skupna oziroma centralna čistilna naprava Poljčane dolvodno in sicer na parc. št. 399/1 k.o. Brezje pri Poljčanah. V to čistilno napravo bodo speljane odpadne vode iz naselij Zgornje Poljčane, Poljčane, Spodnje Poljčane. V naseljih Poljčane, Zgornje Poljčane in Spodnje Poljčane bo obstoječe kanalizacijsko omrežje nadgrajeno z dodatnimi primarnimi in sekundarnimi kanalizacijskimi zbiralniki. Tovrstno omrežje bo na novo Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 663 zgrajeno v naseljih Lušečka vas, Čadramska vas. Ob izgradnji kanalizacijskih zbiralnikov bodo poleg črpališč zgrajeni tudi drugi pripadajoči objekti in naprave (razbremenilni bazeni, revizijski in drugi jaški...). Pri izgradnji primarnih in sekundarnih kanalizacijskih zbiralnikov ter pripadajočih objektov in naprav so dopustna položajna odstopanja, izhajajoč iz konkretnih terenskih pogojev oziroma ovir in iz usklajevanja z lastniki ter upravljavci nepremičnin in gospodarske javne infrastrukture. 1.2. Pravna podlaga za pripravo OPPN je opredeljena v 55. členu ZPNačrt ter v 4. alinei prvega odstavka 2. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljnjem: Pravilnik, Uradni list RS, št. 99/07) ter v določilih Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Slovenska Bistrica za območje Občine Poljčane, spremembe v letu 2008 (Uradni list RS, št. 79/11). OPPN bo vseboval predpisane sestavine v skladu s Pravilnikom. 1.3. Predmet OPPN je prostorska ureditev območja PO1 (območje okoljske infrastrukture - čistilna naprava Poljčane), ki bo obsegala gradnjo sklopa gradbeno-inženirskih objektov ter nestanovanjskih stavb za potrebe centralne čistilne naprave Občine Poljčane, v katerega sestavi bodo sklopi cevovodov za odpadno vodo in razbremenilnega cevovoda (obe CC-SI-22231), čistilne naprave (CC-SI-2223), nstanovanjskih spremljevalnih objektov CČN (CC-SI-122.-125) in nove dovozne ceste (CC-SI-2112) kot lokalne ceste oziroma javne poti. Celoten sklop bo opremljen z vso pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo (GJI, cC-SI-22) in gospodarskim javnim dobrom (GJD, CC-SI-2112). 1.4. Pri nadaljnjem načrtovanju, projektiranju in izvajanju s spremembami in dopolnitvami plana v letu 2008 opredeljenih posegov v prostor in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati omilitvene ukrepe in načine spremljanja stanja okolja v času izvajanja odloka o planu, ki so navedeni v okoljskem poročilu, izdelanem za spremembe in dopolnitve plana v letu 2008 (OIKOS d.o.o., št. 1141/09). Prej navedeni omilitveni ukrepi in načini spremljanja stanja okolja v času izvajanja odloka o planu so za posamezne posege navedeni v nadaljevanju, in sicer skupaj s smernicami nekaterih nosilcev urejanja prostora, ki se nanašajo na pripravo projektne dokumentacije in izvedbo del na njeni podlagi: • čistilna naprava naj se umesti v prostor neposredno ob cesti v višini ceste, tako kot je predvideno v idejnem projektu na koti 257,10 m n.v. in je prikazano v sliki v okoljskem poročilu v preglednici št. 17. Preostalega dela območja naj se ne nasipa in naj se na njem ne gradi - na tem območju so dovoljene zgolj ureditve namenjene iztoku iz čistilne naprave. • V sklopu priprave OPPN je potrebno upoštevati zaključke Poplavne študije za območje Občine Poljčane in morebitne dodatne omilitvene ukrepe, ki iz nje izhajajo. • Potrebno je ohranjati morfološke značilnosti struge vodotokov. Posegi v struge vodotokov morajo biti minimalni in sonaravno urejeni. Kanaliziranje struge ter utrjevanje brežin s kamnitimi zložbami in betoniranjem ni dovoljeno. Potrebno urejanje in utrjevanje brežin naj se izvaja z ekoremediacijskimi tehnikami (kašte, zvitki iz geotekstila, itd.). Po končani ureditvi je potrebno brežine zarasti z avtohtono vegetacijo. • V delu območja, kjer ne bodo zgrajeni objekti, naj se po zaključku del vzpostavi mokrotne travnike. Raba tega območja naj bo ekstenzivna, kar pomeni košnjo največ dvakrat letno (konec junija-začetek julija in konec septembra). Omenjeni travniki naj ne bodo gnojeni oziroma naj bo gnojenje minimalno. Uporaba umetnih gnojil, pesticidov in drugih kemikalij ni dovoljena. • Z lastniki parcel št. 390/1, 390/2, 393, 395, 396, 397, 399/1, 404, 405 in J, JZ delom parcele 402, naj se sklene pisni dogovor o ekstenzivni rabi (glej prejšnji ukrep) zemljišč. • Objekti naj ne bodo osvetljeni. Kolikor je to nujno potrebno zaradi varnosti, naj bo osvetljevanje minimalno in v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). Prednostno naj se uporabljajo svetlobna tipala. • Prizadeta območja je potrebno sanirati z avtohtono vegetacijo in preprečevati razrast invazivnih vrst rastlin. Sanacija prizadetih travnikov naj se izvede s setvijo senenega drobirja iz sosednjih travnikov in bližnjih senikov. • Gozdne otoke in druge naravne elemente kulturne krajine naj se v največji možni meri ohranja. Prizadete gozdne otoke naj se nadomešča (npr. tako, da se objekte zasadi z avtohtono lesnato vegetacijo). • Za manipulativne površine naj se prednostno uporablja obstoječe koridorje. • Čas izvajanja del z gradbeno mehanizacijo naj se prilagodi biološkemu ciklu kvalifikacijskih vrst. Večjih gradbenih del (izkopi gradbenih jam, nasutja) naj se ne izvaja med 15.aprilom in 30.julijem. • Na strehi novih objektov naj se v sodelovanju z ZRSVN vzpostavi primerna mesta oziroma nosilce za gnezda bele štorklje. • Objekti v sklopu lokacije čistilne naprave se delijo na tehnološke objekte in upravno stavbo s skladišči. Tehnološki objekti so predvsem odprti bazeni iz AB konstrukcije te posamezni kanali - kinete, ki so prav tako AB po projektu izdelane tehnologije. Upravna stavba je podolgovate zasnove, enoetažna. Streha je ravna. Gradnja objekta je klasična s PVC okni in vrati. Fasada izolativna barvana. Okolje objekta in bazenov je za potrebe parkirišč in dostopov asfaltirano, ostale površine so zatravljene. Celotna površina čistilne naprave je ograjena z žično ograjo. 2. Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta 2.1. Ureditveno območje OPPN se nahaja na skrajnem vzhodnem delu naselja Spodnje Poljčane in leži na zemljišču parc. št.: 399/4 in del parc. št. 399/5 obe k.o. 778-Brezje pri Poljčanah. Neposredno območje obdelave obsega velikost cca 4.998 m2. 2.2. V skladu z določili ZPNačrt-1A o določitvi stavbnih zemljišč do parcele natančno je možno iz neposrednega območja OPPN izločiti tudi del zemljišča parc. št. 399/5 k.o. Brezje pri Poljčanah (v delu ali celoti), če takšno zahtevo izkaže izdelan idejni načrt za CČN in napajalno cesto vendar ne kasneje kot pa pri pripravi dopolnjenega osnutka za razgrnitev oziroma najkasneje dva tedna pred začetkom javne razgrnitve. 2.3. Dejanska podrobna namenska raba zgoraj navedena zemljišča neposrednega območja opredeljuje kot območje okoljske infrastrukture - čistilna naprava in zanje veljajo določila v IV. območju varstva pred hrupom v skladu z določili »Uredbe o hrupu mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10)«. Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 664 3. Način pridobitve strokovnih rešitev 3.1. Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z določili Zakona o prostorskem načrtovanju oziroma Pravilnikom. Strokovne rešitve prostorske ureditve pridobi pobudnik posega v prostor v sodelovanju s pripravljavcem, a v skladu z določili 8. točke tega sklepa. Kot podlaga za izdelavo OPPN se pridobijo s preveritvijo vseh do sedaj izdelanih to namenskih oziroma s predvideno gradnjo povezanih strokovnih podlag/študij in izborom najustreznejše variante. Strokovne rešitve lahko predlagajo tudi fazno urejevanje območja OPPN (glej točko 2.6 zgoraj), a tako, da je izdelan enovit OPPN za celotno območje CČN z vsemi vključenimi kolateralnimi ukrepi in zemljišči. Morebitne fazne dejavnosti je možno tudi združevati. 3.2. V okviru PSPA je bila obveza izdelava CPVO, okoljsko poročilo izdelano za spremembe in dopolnitve plana v letu 2008 je pripravil OIKOS d.o.o., št. 1141/09. 4. Pobudnik OPPN Pobudnik OPPN je Občina Poljčane, Bistriška cesta 65, 2319 Poljčane. 5. Pripravljavec OPPN 5.1. Pripravljavec OPPN je Občina Poljčane. 5.2. Strokovne službe občinske uprave Občine Poljčane za okolje in prostor bodo vodile spis priprave OPPN ter vse upravne postopke v zvezi z izdelavo OPPN. 5.3 Zakonsko predpisane javne objave postopka OPPN bo Občina Poljčane objavljala na svojih spletnih straneh oziroma na krajevno uveljavljen način v skladu z določili 8. točke tega sklepa oziroma po določilih ZPNačrt-1A. 6. Načrtovalec OPPN Pobudnik OPPN bo izbral načrtovalca OPPN kot tudi načrtovalca idejnih projektov za sistem CČN v skladu z določili zakonodaje. 7. Roki za pripravo OPPN Postopek priprave, obravnave in sprejema OPPN bo potekal po naslednjem terminskem planu:_ Faza v postopku Rok izvedbe Objava sklepa o izdelavi OPPN marec 2016 Priprava osnutka OPPN april 2016 Pridobitev smernic nosilcev april 2016- maj 2016 urejanja prostora Priprava dopolnjenega osnutka Maj 2016 OPPN Javna razgrnitev in javna obravnava Maj 2016- junij 2016 Opredelitev občine do stališč, Junij 2016-julij 2016 pripomb in predlogov Priprava predloga OPPN Julij 2016 Pridobitev mnenj nosilcev urejanja Julij 2016- avgust prostora 2016 Priprava usklajenega predloga Avgust 2016 OPPN Obravnava in sprejem OPPN na Avgust 2016- občinskem svetu september 2016 8 Nosilci urejanja prostora, ki podajajo smernice za načrtovanje OPPN Pristojni nosilci urejanja prostora, ki dajo smernice za pripravo OPPN, so: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje - področje varstva okolja, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, 2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek porečja reke Drave, Krekova 17, 2000 Maribor, 3. Občina Poljčane, Bistriška cesta 65, 2319 Poljčane, 4. Komunala Slovenska Bistrica d.o.o., Ulica Pohorskega bataljona 12, 2310 Slovenska Bistrica 5. OKP Rogaška Slatina d.o.o., Celjska cesta 12, 3250 Rogaška Slatina, 6. Elektro Maribor, d.d., PE Slovenska Bistrica, Kolodvorska ulica 21a, 2310 Slovenska Bistrica, 7. Telekom Slovenije d.d., PE Maribor, Titova cesta 38, 2000 Maribor 8. Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Območje sektorja za upravljanje cest-območje Maribora, Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v okviru postopka priprave OPPN ugotovi, da so potrebne njihove smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve. 9. Financiranje priprave OPPN Vse stroške v zvezi z pridobivanjem strokovnih rešitev OPPN, izdelavo OPPN, vodenjem vseh z zakonom zahtevanih upravnih postopkov, objavami le-teh na tiskanih ali digitalnih javnih medijih, ter pridobivanjem smernic in mnenj prevzame pobudnik PA. 10. Objava sklepa Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na svetovnem spletu (http://www.poljcane.si) ter začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3500-0003/2016-1 Poljčane, dne 24. 3. 2016 Številka: 02-2/2015 Datum: 30.3.2016 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan OBČINA RUŠE 198. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za priključitev razpršene gradnje v Bezeni (BE14) Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP,43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 - dol. US in 14/15 - ZUUJFO) in na podlagi 14. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2011 ter 34/2012), je Občinski svet Občine Ruše na svoji 11. seji, dne 24. 3. 2016 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA PRIKLJUČITEV RAZPRŠENE GRADNJE V BEZENI (BE14) I. Splošne določbe Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 665 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za priključitev razpršene gradnje v Bezeni (BE 14), v nadaljevanju: OPPN. OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Jezdarska ul. 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2014/OPPN-012, v februarju 2016. 2. člen (vsebina odloka) Ta odlok opisuje prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN, določa območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN. Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge, ki so na vpogled pri službi, pristojni za urejanje prostora v Občini Ruše. II. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom 3. člen (načrtovane prostorske ureditve) Z OPPN se načrtujejo ureditve, povezane z umestitvijo in ureditvijo objektov, ki jih bodo lastniki uporabljali za ljubiteljsko kmetijsko dejavnost. Objekti bodo namenjeni hranjenju delovnih pripomočkov in pridelkov ter za preživljanje prostega časa. III. Območje OPPN 4. člen (območje OPPN) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo objekti za ljubiteljsko kmetijsko dejavnost, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve. Zemljišče predmetnega OPPN se nahaja na severnih obronkih Pohorja, nad strnjenim vaškim jedrom naselja Bezena v Občini Ruše. Delno je pozidano z objekti, v katerih lastniki skladiščijo vrtnine in potrebščine za delo na vrtu. Območje OPPN skladno z uradnim katarskim načrtom, veljavnim na dan 16. 2. 2016, obsega parcele št.: 597/3, 604/3, 604/4, 604/6, 604/7, 604/8, 604/9, 604/10, 604/11, 604/12, 604/14 in 604/15, vse v K. O. Bistrica pri Rušah . Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše (MUV št. 26/10, MUV št. 7/11 - obvezna razlaga, Uradno glasilo slovenskih občin št. 38/12 - obvezna razlaga, Uradno glasilo slovenskih občin št. 7/13 - 1. spremembe in dopolnitve, Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/15 -3. obvezna razlaga; v nadaljevanju: OPN) opredeljuje območje OPPN kot stavbno zemljišče, območje stanovanj, površine podeželskega naselja, z oznako enote urejanja prostora (EUP) BE14 (Bezena_1- jug-priključitev razpršene gradnje-pomožni objekti). Velikost območja OPPN je 5 126 m2. IV. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor 5. člen (umestitev načrtovane ureditve v prostor) Območje OPPN se nahaja južno od regionalne ceste Maribor Ruše - 1431 in je dostopno po občinskih oz. lokalnih cestah. Odcep oziroma dovoz do območja z občinske ceste JP 861021 je v severnem delu, v obliki novo urejene kategorizirane občinske ceste JP861481 Bezena-Kreči. Dovozna makadamska cesta se nahaja na vzhodni strani območja OPPN in vodi do obstoječih stanovanjskih objektov na višje ležečih obronkih Pohorja. Od tod se dostopa do parcel, zajetih v območje oppn. Parcele, ki mejijo na to cesto, imajo vsaka svoj dovoz, parcele zahodneje pa imajo skupen dovoz, ki se nahaja nekoliko nižje, v osrednjem delu območja OPPN. 6. člen (opis prostorskih ureditev) Z OPPN se načrtujejo ureditve, povezane z umestitvijo in ureditvijo objektov, ki jih bodo lastniki uporabljali za ljubiteljsko kmetijsko dejavnost. V območju OPPN so predvidene sledeče ureditve: • gradnja in ureditev objektov za ljubiteljsko kmetijsko dejavnost, • gradnja gospodarske javne infrastrukture, • gradnja nezahtevnih, enostavnih in manj zahtevnih objektov. 7. člen (pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti) Vrste dopustnih dejavnosti: • kmetijska pridelava, • vrtnarjenje. 8. člen (pogoji glede vrste dopustih gradenj in objektov v območju OPPN) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo: • gradnja novih objektov; • tekoča vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela na objektih in napravah; • nadzidave in dozidave novih objektov ter naprav do gabaritov, opredeljenih v tem odloku in v okviru dopustnih odstopanj, navedenih v tem odloku, • dozidave in nadzidave obstoječih objektov s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, opredeljenih v tem odloku in v okviru dopustnih odstopanj, navedenih v tem odloku; • odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb; • rekonstrukcija objektov in naprav; • gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez; • gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje ter zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov; • postavitev oz. gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru določil tega odloka in v skladu z veljavno zakonodajo; • postavitev oz. gradnja manj zahtevnih objektov v okviru določil tega odloka in v skladu z veljavno zakonodajo. 9. člen (pogoji za projektiranje in gradnjo) V kartografskih prilogah so označeni obstoječi objekti, rušitve, območje pozidave, natančneje prostor kamor se lahko umestijo predvideni objekti ter prostor, kamor se lahko obstoječi objekti širijo. Prikazane so smeri dovozov in dostopov do parcel in objektov. Zaradi nujnosti po enotnejši ureditvi in funkcionalnosti območja so podani Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 666 pogoji glede obstoječih in predvidenih objektov. Prostorski pogoji obsegajo oblikovni in infrastrukturni del. Za urejanje celotnega območja OPPN veljajo naslednji pogoji: • tlorisna površina objektov je maksimalno 30 m2, oblika tlorisa je podolgovata, razmerje stranic je 1 -1:1,8; • etažnost: K+P (na nagnjenem terenu) ali P (na položnem terenu). Ob načrtovanju in izvajanju gradbenih del za obstoječe, nove objekte in zunanje ureditve, je potrebno sodelovanje geomehanika; • objekti so lahko zidani, leseni, montažni; • streha je dvokapnica s slemenom, vzporednim s plastnicami, frčade in čopi na strehah niso dovoljeni. Višina objektov je omejena z max višino kapne lege, ki znaša 5,0 m, na območju, ki je v naklonu oz. 2,5 m na nagnjenem terenu; • kritina mora biti temna, opečna ali iz opeki podobnih materialov in v izgledu opeke; • vidni deli objektov morajo biti postavljeni ali obloženi z naravnimi materiali (les, kamen); • ograje so lahko višine do 1,5 m; • podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali ali zazelenjeni; • vizualno izpostavljeni objekti se zakrijejo z rastjem. Predlagani so iglavci, ki zagotavljajo zastrtost skozi vse leto in imajo skupne poteze z gozdnimi sestoji severno od obravnavanega območja; • na vsaki parceli je lahko le eden objekt; • komunalna ureditev dostopa do parcel in ureditev infrastrukture se izvede v skladu z veljavno zakonodajo (električni priključek, vodovodni priključek, napeljava za odvod odpadnih vod). 10. člen (merila in pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka. Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: • majhna stavba; • majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave; • ograja; • podporni zid; • mala komunalna čistilna naprava; • nepretočna greznica; • rezervoar za vodo; • priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja; • objekt za rejo živali (čebelnjak); • pomožni komunalni objekti. Nezahtevni in enostavni objekti (razen ograj in podpornih zidov) naj bodo od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,00 m. Ograje in podporni zidovi naj bodo od parcelne meje odmaknjeni minimalno 0,20 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo (overjena pisna izjava). 11. člen (pogoji za urejanje odprtih površin) Pri določitvi zasaditve grmovnic in dreves je potrebno zagotoviti preglednost pri priključevanju na prometne površine, ceste in vidnost prometnih znakov. Krajinska ureditev mora biti usklajena glede izbora (avtohtonih) vrst grmovnic in dreves v smislu čim večje vpetosti v okolje. Tujerodne in eksotične rastlinske vrste se ne vnaša. V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 12. člen (prometno omrežje) Vse dostopne površine do območja morajo biti izvedene tako, da omogočajo dostop komunalnim in interventnim vozilom. Dostop je omogočen preko javnih poti JP861021 Bezenska pot (vzhod) in JP861481 Bezena-Kreči. Dostop iz JP861021 do posameznih parcel se izvede z ustreznimi elementi ter poteka preko privatnih parcel in ni javnega značaja. Parkiranje se omogoči na lastnih zemljiščih in dostopni poti (parcela št. 604/10 v K.O. Bistrica pri Rušah). 13. člen (skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja) Vsi podatki o obstoječi in predvideni komunalni infrastrukturi so povzeti iz katastra posameznih upravljavcev ter izdelanih strokovnih podlag za načrtovano pozidavo. Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve je potrebno izvesti v skladu z zahtevami upravljavcev, pri tem pa upoštevati faznost izvedbe. Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev ter fazne izvedbe. Za komunalne ureditve, ki potekajo izven območja OPPN, se izdela posebna dokumentacija in niso predmet OPPN-ja. 14. člen (vodovodno omrežje) Vodooskrbo načrtovanega območja je možno zagotoviti po izgradnji ustreznega vodovodnega omrežja na območju Bezene. Iz predvidenega omrežja se za potrebe območja zgradi priključni cevovod s prečrpalno postajo. Priključni cevovod in prečrpalna postaja se zgradita preko parcele številka 604/1 v K.O. Bistrica pri Rušah. Pri nadaljnjih aktivnostih je potrebno upoštevati vse vodarske predpise, tehnične predpise upravljavca in veljavni odlok Občine Ruše o načinu upravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo. 15. člen (kanalizacijsko omrežje) Obstoječe kanalizacijsko omrežje se nahaja na območju Bezene, zahodno od obravnavanega območja. Za obravnavano območje se predvidi ločen sistem kanalizacije. Fekalne odpadne vode se vodijo do obstoječega kanalizacijskega omrežja. Predviden kanal poteka preko parcele št. 604/1 k.o. Bistrica pri Rušah. Padavinske vode s streh, utrjenih površin in dovozne poti se zbirajo in odvodnjavajo z ločeno kanalizacijo, ki ima izpust v bližnji potok. Za vsak objekt se predvidi hišni priključek. Padavinske vode z brežin in zelenih površin se vodijo razpršeno po terenu. Gradnja fekalne kanalizacije se izvede po zagotovitvi vodooskrbe iz javnega vodovodnega omrežja. Kanalizacija mora biti izvedena vodotesno in skladno s standardom SIST EN 1610. 16. člen (elektroenergetsko omrežje) V območju se nahajajo obstoječi elektroenergetski vodi, ki se prestavijo v skladu z izdelanimi strokovnimi Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 667 podlagami (Elektro Maribor, št. 386/15-MO, Maribor, november 2015) in pogoji upravljavca. Napajanje objektov se izvede iz obstoječe transformatorske postaje (TP) Bezena 2 in obstoječega nizkonapetostnega (NN) razvoda. Obstoječe omrežje (prosti vod) preko območja se odstrani in nadomesti s kabelskim omrežjem v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami (Elektro Maribor, št. 386/15-MO, Maribor, november 2015) in pogoji upravljavca. Do posameznih objektov se izvede NN razvod z razdelilnimi omaricami. Detajlne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji in v skladu s pogoji OPPN ter soglasjem upravljavca. 17. člen (TK omrežje) V območju poteka obstoječi prosti telekomunikacijski vod, ki ga je potrebno prestaviti v skladu s pogoji upravljavca. Priključitev bo možna po izgradnji ustrezne TK kanalizacije od regionalne ceste R2-1431 do območja. 18. člen (ogrevanje) Ogrevanje je individualno. Kot dopustni viri se lahko uporabljajo električna energija, les, biomasa in vsi alternativni viri ogrevanja. VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 19. člen (kulturna dediščina) V ureditvenem območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine. Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin: • v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi; • ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave 20. člen (varstvo zraka) Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju I. stopnje onesnaženosti. Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo možno mero je potrebno upoštevati veljavne predpise. Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za: • vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu; • preprečevanje raznosa materiala z gradbišč; • čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste; • protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz. 21. člen (varstvo pred hrupom) Območje OPPN sodi po OPN v stavbna zemljišča z osnovno namensko rabo območja stanovanj, površine podeželskega naselja, oz. v III. stopnjo varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo. Pri izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo. 22. člen (varstvo voda) Območje OPPN leži izven vodovarstvenih območij. Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Komunalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS, št 88/11, 8/12, in 108/13), z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 64/12) in, v primeru izvedbe male komunalne čistilne naprave in nepretočne greznice, z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS, št 98/07 in 30/10). Prevzem blata iz male komunalne čistilne naprave v čiščenje na čistilno napravo najmanj enkrat na štiri leta ali odvoz blata iz nepretočne greznice, mora biti v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS, št 88/11, 8/12108/13) in z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS, št. 98/07 in 30/10) zagotovljen z uporabo storitev javne službe. Po izgradnji kanalizacijskega sistema, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi, bo morala stranka v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13) zagotoviti priključek obravnavanega objekta na ta sistem ter opustiti odvodnjo komunalnih odpadnih voda v vodotesno greznico brez iztoka ali malo komunalno čistilno napravo z iztokom prečiščenih vod v površinski odvodnik oz. ponikovalnico, ki se dovoljuje kot začasna rešitev. Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št 67/02,2/04- ZZdrI-A,41/04-ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15, ZV-1) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki...). Padavinske vode z obravnavanega območja (s streh, parkirišč, cest,.) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati (če je možno). Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, je potrebno padavinske vode speljati v bližnji vodotok oz. površinski odvodnik, če tega ni, pa Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 668 razpršeno po terenu, pri čemer mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazljivega ali/in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilnih ali/in plazljivih tleh je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 64/12). V skladu z zakonom si mora investitor po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju pridobiti vodno soglasje. V času gradnje mora investitor zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin in onesnaženje zemljin. 23. člen (ohranjanje narave) V območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost. 24. člen (ravnanje z odpadki) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom. V skladu z veljavno zakonodajo je predvideno ločeno zbiranje odpadkov. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 25. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica. Nahaja pa se v območju zelo velike verjetnosti pojavljanja plazov, prav tako se parcele območja OPPN nahajajo v območju zahtevnih zaščitnih ukrepov zaradi erozije. Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Predvidene stavbe in ureditve morajo biti projektirane za omenjeni projektni pospešek tal. V skladu z določili predpisa o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov morajo biti le-ti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili: • porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta, • deformacij, večjih od dopustnih ravni, • škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali • škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok. Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega: • nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, • nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj, • nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in • nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. 26. člen (varstvo pred požarom) Območje OPPN se nahaja v območju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja majhna. Načrtovani objekti se uvrščajo med manj zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz zasnove požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane s/z: • ustreznimi zagotovitvami potrebnih odmikov od meje parcel in med objekti ter potrebnih protipožarnih ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, • nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah, • zagotovitvijo virov vode in naprav za gašenje ter neoviran in varen dovoz, dostop in delovne površine za intervencijska vozila. Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve. Voda, potrebna za gašenje požara v stavbah, bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem po izgradnji načrtovanega vodovodnega omrežja. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik ljudi (živali) in premoženja. Prometna dostopnost do območja OPPN in predmetnih parcel mora zagotavljati dostop z vozili za intervencijo ter za razmeščanje opreme za gasilce. IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta 27. člen (etapnost gradnje) V OPPN je opredeljeno končno stanje komunalne ureditve območja. Za vso infrastrukturo izven območja OPPN se izdela posebna dokumentacija. Izvedba komunalne opreme ni pogoj za urejanje posameznih objektov v območju ter se izvede po zagotovitvi primarnega omrežja. Izgradnja kanalizacije je obvezna po zagotovitvi vodooskrbe iz javnega omrežja. OPPN se lahko izvaja v več etapah in na način, da so posamezne etape prostorskih ureditev zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve. X. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 28. člen (dopustna odstopanja) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem projektiranju ali podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih predmetne spremembe zadevajo. Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 669 V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi ob upoštevanju pogojev tekstualnega in kartografskega dela odloka. Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev in podrobnejša parcelacija znotraj območja zaradi lastniške strukture in različnih dejavnosti. Zarisani odmiki objektov in količbene točke se lahko spreminjajo v skladu z dovoljenimi odstopanji. Dopustna so odstopanja od rešitev, opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč. XI. Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev 29. člen (pogoji za vzdrževalna in druga dela) Za vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. 30. člen (obveznost ob pripravi projektne dokumentacije) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. Pred začetkom gradnje mora investitor pridobiti geotehnične pogoje gradnje za vsak predviden objekt. 31. člen (obveznost v času gradnje) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: • pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode, • zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč, • skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, • zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, • v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi, • v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe, • zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov. Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. XII. Končne določbe 32. člen (vpogled v OPPN) OPPN v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled pri službi pristojni za urejanje prostora v občini Ruše. Arhiviranje in vpogled v podrobni načrt se zagotavljata v digitalni in analogni obliki. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika. 33. člen (nadzor nad izvajanjem odloka) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo inšpekcije s področja graditve objektov, varstva okolja in ostale pristojne inšpekcije. 34. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v uradnem glasilu in začne veljati osmi dan po objavi. Številka: 3500-5/2014-34 Datum: 24.3.2016 Občina Ruše Uroš Razpet, župan 199. Pravilnik o dodelitvi donatorskih sredstev iz proračuna Občine Ruše Na podlagi 6. in 106. člena Statuta Občine Ruše (UGSO, št. 25/11 in 34/12) je Občinski svet Občine Ruše na svoji 10. redni seji dne 24. marca 2016 sprejel PRAVILNIK O DODELITVI DONATORSKIH SREDSTEV IZ PRORAČUNA OBČINE RUŠE 1. člen Ta pravilnik določa upravičence, postopek in merila za dodelitev donatorskih sredstev zagotovljenih v proračunu Občine Ruše (v nadaljevanju: občina). 2. člen Občina lahko donira sredstva za organizacijo ali izvedbo prireditev, projektov ali dogodkov oziroma udeležbo na njih (v nadaljevanju: aktivnost), in sicer fizičnim ali pravnim osebam. Donatorska sredstva se lahko dodelijo za javno koristne aktivnosti: • ki so socialne, zdravstvene, kulturne, umetniške, izobraževalne, športne, humanitarne ali podobne narave; • ki promovirajo občino oziroma širijo njene razvojne potenciale; • ki so neposredno vezani na medregijsko ali mednarodno sodelovanje; • ki jih organizirajo mladi ali so namenjena mladim. Donatorska sredstva niso namenjena profitnim dogodkom ter aktivnostim političnih strank oziroma za namene političnega delovanja. 3. člen Upravičenci do donatorskih sredstev so: Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 670 • fizične in pravne osebe s stalnim bivališčem oziroma sedežem v občini, • fizične in pravne osebe, ki nimajo stalnega bivališča oziroma sedeža v občini, vendar organizirajo aktivnost na območju občine, • fizične in pravne osebe, ki nimajo stalnega bivališča oziroma sedeža v občini, aktivnost, ki jo organizirajo izven območja občine, pa je pomembna za občino. Donatorska sredstva se lahko dodelijo upravičencem le ob predložitvi popolne vloge, skladno z določbami tega pravilnika, in ob pogoju, da ima upravičenec poravnane vse obveznosti do občine. Do donatorskih sredstev niso upravičeni vlagatelji: • ki imajo aktivnost vključeno v letni program dela, s katerim kandidirajo na druge razpise občine, • ki so za prijavljeno aktivnost že dobili proračunska sredstva občine, • ki so v tekočem proračunskem letu že prejeli donatorska sredstva. 4. člen Upravičencem se lahko dodelijo donatorska sredstva sofinanciranja največ do: • 80,00 EUR za manjše aktivnosti, • 160,00 EUR za večje aktivnosti, • 250,00 EUR za večje aktivnosti z mednarodno prepoznavnostjo, • 500,00 EUR za sofinanciranje aktivnosti po posebni odločitvi komisije v skladu z določbami tega pravilnika, z ustrezno obrazložitvijo in utemeljitvijo. Donatorska sredstva se praviloma dodelijo le za tekoče proračunsko leto. 5. člen Višina donatorskih sredstev se določi v proračunu tekočega leta na posebni proračunski postavki. Občina lahko sredstva proračuna, ki jih namenja za doniranje, pridobi tudi iz drugih virov. 6. člen Občina vsako leto objavi javni razpis za dodelitve donatorskih sredstev, ki je odprt do porabe sredstev, zagotovljenih na proračunski postavki za te namene. Razpis se objavi na spletnih straneh občine. V razpisu se določijo pogoji, merila in postopki za dodelitev sredstev. Upravičenci do donatorskih sredstev morajo ob drugih pogojih izpolnjevati vsaj enega od pogojev, zapisanih v drugem odstavku 2. člena pravilnika. Prosilci lahko oddajo vlogo za dodelitev donatorskih sredstev kadarkoli v proračunskem letu, vendar najkasneje do 10. novembra za tekoče proračunsko leto. 7. člen Za dodelitev donatorskih sredstev mora prosilec vložiti pisno vlogo, ki jo naslovi na Občino Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše. Vloga je popolna, če vsebuje podatke in dokazila: • podatke o vlagatelju, • podatke o dogodku (vsebina, udeležba), • finančni načrt dogodka (viri, prihodki, odhodki), • številko transakcijskega računa za nakazilo donatorskih sredstev, • davčno številko in izjavo, ali gre za davčnega zavezanca, • izjavo in dokazila, da vlagatelj izpolnjuje pogoje iz tega pravilnika in razpisa. Če vloga ob vložitvi ni popolna, se vlagatelja pozove, da jo v roku 15 dni dopolni. Če tega ne stori oziroma je vloga kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, se vloga s sklepom zavrže. 8. člen Popolne vloge prouči Komisija za dodelitev donatorskih sredstev (v nadaljevanju: komisija), ki jo sestavljajo predsednik in dva člana, imenuje pa jo župan. Pri obravnavi vlog se upoštevajo merila iz razpisa, in sicer vpliv aktivnosti na prepoznavnost občine, vključenost in dostopnost aktivnosti za širšo javnost, vključenost mladih in sodelovanje prostovoljcev pri izvedbi aktivnosti. 9. člen Komisija se praviloma sestane ob koncu vsakega tromesečja in obravnava vse tekoče popolne vloge. Vloge komisija obravnava po vrstnem redu sprejetja popolne vloge do porabe kvote proračunskih sredstev, in sicer v vsakem tromesečju do porabe % proračunskih sredstev za ta namen. V kolikor komisija oceni, da gre za izredno pomembno aktivnost, se lahko višina kvote prekorači, komisija pa predlaga dodelitev donatorskih sredstev z dodatno utemeljitvijo. Letno se vloge obravnavajo do porabe vseh sredstev na tej proračunski postavki. 10. člen Na podlagi predloga komisije o dodelitvi donatorskih sredstev odloči župan s sklepom. Odločitev župana je dokončna. Župan na podlagi sklepa iz tega člena s prejemniki donatorskih sredstev sklene donatorsko pogodbo, ki je podlaga za nakazilo dodeljenih sredstev na transakcijski račun prejemnika. Če prejemnik donatorskih sredstev v roku 8 dni od prejema ne vrne podpisane pogodbe, se šteje, da je odstopil od pridobitve donatorskih sredstev. 11. člen Dodeljena sredstva lahko prejemnik donatorskih sredstev uporabi le za namene, določene v donatorski pogodbi. Upravičeno porabo donatorskih sredstev prejemnik dokaže s predložitvijo poročila o porabi prejetih donatorskih sredstev. Poročilo je dolžan dostaviti občini najpozneje 15 dni po izvedbi dogodka. V primeru, da donatorska sredstva niso bila uporabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, lahko občina zahteva vrnitev le-teh skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. 12. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju občinskih pomoči, simboličnih nagrad in pokroviteljskih sredstev v Občini Ruše, št. 007 1/09 in št. 007 1/09-1. 13. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0001/2016 Datum: 25.3.2016 Občina Ruše Uroš Razpet, župan Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 671 OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH 200. Zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 110/11 - ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP in 96/15) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10 in 12/14) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 10. redni seji, dne 30.3.2016, sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH ZA LETO 2015 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2015. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2015 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2015. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2015 izkazuje: A BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Konto Naziv Realizacija v EUR I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+74) 2.416.653,87 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.508.787,79 70 DAVČNI PRIHODKI 1.240.376,62 700 Davki na dohodek in dobiček 1.123.434,00 703 Davki na premoženje 71.522,03 704 Domači davki na blago in storitve 45.420,58 71 NEDAVČNI PRIHODKI 268.411,17 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 60.681,91 711 Takse in pristojbine 4.837,42 712 Globe in druge denarne kazni 1.290,64 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 46.633,33 714 Drugi nedavčni prihodki 154.967,87 72 KAPITALSKI PRIHODKI 0,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetnih sredstev 0,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 907.866,08 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 392.618,34 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 515.247,74 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.250.898,56 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 585.935,15 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 161.497,91 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 24.921,22 402 Izdatki za blago in storitve 340.229,41 403 Plačila domačih obresti 39.286,61 409 Rezerve 20.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 555.258,28 410 Subvencije 6.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 346.634,17 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 67.600,58 413 Drugi tekoči domači transferi 135.023,53 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.018.792,08 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.018.792,08 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 90.913,05 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam 54.267,23 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 36.645,82 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I-II) 165.755,31 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 672 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0,00 50 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0,00 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 122.959,92 55 ODPLAČILO DOLGA 122.959,922 IX. SPREMEBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU 42.795,39 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VIII-IX) -122.959,92 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X-IX.) -165.755,31 Stanje sredstev na računih 31.12.2015 52.469,08 4. člen Ostanek sredstev na računih konec leta 2015, v višini 52.469,08 EUR, se vključi v proračun Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2016. 5. člen Zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2015 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 450-1/2016 Datum: 30.3.2016 Občina Ruše Darko Fras, župan OBČINA VITANJE 201. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o graditvi objektov ( Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZdavNepr, 110/13 in 19/15) ter 16. člena Statuta Občine Vitanje (Ur.l. RS,št. 113/06 in 21/07) je Občinski svet Občine Vitanje na seji dne 14. 3. 2016 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra parc.št. 1572/3 k.o. 1093 - Spodnji Dolič, površine 298 m2, parc.št. 1575/4 k.o. 1093 - Spodnji Dolič, površine 648 m2, parc.št. 1575/6 k.o. 1093 - Spodnji Dolič, površine 254 m2, parc.št. 1575/8 k.o. 1093 - Spodnji Dolič, površine 561 m2 in parc.št. 1575/11 k.o. 1093 -Spodnji Dolič, površine 135 m2. Za navedene parcele z ID znakom 1093-1572/3-0, ID znakom 1093-1575/4-0, ID znakom 1093-1575/6-0, ID znakom 1093-1575/8-0 in ID znakom 1093-1575/11-0 se pri k.o. 1093 - Spodnji Dolič vpiše lastninska pravica za Občino Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje, matična številka 5883768000. 2. člen Pristojno sodišče na predlog Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje vpiše v zemljiško knjigo lastninsko pravico Občine Vitanje na zemljišču, ki je navedeno v 1. členu tega sklepa. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka :9000-002/2016-03 Datum : 14. 3. 2016 Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan OBČINA VOJNIK 202. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Vojnik za leto 2015 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011 - uradno prečiščeno besedilo, 110/11 - ZDIU12, 104/12 - ZIPRS1314, 46/13 -ZIPRS1314-A, 82/13 - ZIPRS1314-C, 101/13, 101/13 -ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 95/14 - ZIPRS1415-C, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617) in 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je občinski svet na 11. seji, dne 31.3.2016 sprejel ODLOK o zaključnem računu proračuna Občine Vojnik za leto 2015 1. člen S tem odlokom se potrdi zaključni račun proračuna Občine Vojnik za leto 2015. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Vojnik za leto 2015 izkazuje: A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKO v EUR Skupina/Podskupina I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.709.875 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.520.643 70 DAVČNI PRIHODKI 4.785.971 700 Davki na dohodek in dobiček 4.455.406 703 Davki na premoženje 182.300 704 Domači davki na blago in storitve 148.265 706 Drugi davki 0 Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 673 71 NEDAVČNI PRIHODKI 734.672 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 524.253 711 Takse in pristojbine 7.188 712 Globe in druge denarne kazni 22.447 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 5.125 714 Drugi nedavčni prihodki 175.659 72 KAPITALSKI PRIHODKI 5.776 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 5.776 73 PREJETE DOTACIJE 0 730 Prejete dotacije iz domačih virov 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.183.456 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.128.895 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske Unije 54.561 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 5.717.942 40 TEKOČI ODHODKI 2.181.333 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 653.447 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 97.133 402 Izdatki za blago in storitve 1.311.925 403 Plačila domačih obresti 35.128 409 Rezerve 83.700 41 TEKOČI TRANSFERI 2.473.376 410 Subvencije 81.800 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 957.614 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 258.520 413 Drugi tekoči domači transferi 1.175.442 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 923.697 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 923.697 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 139.536 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 89.500 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 50.036 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.) 991.933 III/1 PRIMARNI PRIMANJKLJAJ 1.027.032 III/2 TEKOČI PRIMANJKLJAJ 865.934 B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v EUR Skupina/Podskupina IV. PREJETA VPLAČILA DANIH POSOJIH IN PRODAJA 10.754 KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 10.754 750 Prejeta vračila danih posojil 10.754 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELELŽEV 97.040 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 97.040 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE -86.286 KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C.) RAČUN FINANCIRANJA v EUR Skupina/Podskupina 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 314.169 55 ODPLAČILA DOLGA 314.169 550 Odplačila domačega dolga 314.169 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU 591.478 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -314.169 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII-VIII-IX) -991.933 Stanje sredstev na računu 31.12.2014 288.995 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Vojnik za leto 2015 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Vojnik za leto 2015. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 674 Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 110/11 -ZDIU12, 14/13 - popr., 101/13, 55/15-ZFisP in 96/15-ZIPRS 1617), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO), 84. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/12) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16), je Občinski svet Občine Zreče na 9. redni seji dne, 30.3.2016 sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Zreče za leto 2016 1. člen V Odloku o proračunu Občine Zreče za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/15) se drugi odstavek 3. člena odloka spremeni tako, da se glasi: »Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov/Konto/ Podkonto Proračun leta 2016 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.767.145,71 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.632.924,71 70 DAVČNI PRIHODK 4.487.124,00 700 Davki na dohodek in dobiček 3.483.624,00 703 Davki na premoženje 579.500,00 704 Domači davki na blago in storitve 397.000,00 706 Drugi davki 27.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.145.800,71 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 217.921,00 711 Takse in pristojbine 2.000,00 712 Denarne kazni 6.200,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 668.965,00 714 Drugi nedavčni prihodki 250.714,71 72 KAPITALSKI PRIHODKI 780.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 120.000,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 660.000,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 354.221,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 321.421,00 741 Prejeta sred. iz drž. proračuna iz sred. proračuna EU 32.800,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 6.743.452,21 40 TEKOČI ODHODKI 2.796.938,54 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 525.524,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 79.060,50 402 Izdatki za blago in storitve 2.027.454,04 403 Plačila domačih obresti 83.900,00 409 Rezerve 81.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 2.286.007,50 410 Subvencije 123.400,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.454.750,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 242.330,00 413 Drugi tekoči domači transferi 465.527,50 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.620.506,17 | 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.620.506,17 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 40.000,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski porabniki 40.000,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 23.693,50 | (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B .RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB vrednostih posameznih projektov ter o njihovi realizaciji v tem letu. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Vojnik za leto 2015 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka : 410-0031-2015/13 Datum : 31. 3. 2016 Občina Vojnik Mirko Polutnik, župan OBČINA ZREČE 203. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Zreče za leto 2016 Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 675 Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2016 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah 0,00 javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2016 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 107.430,00 | 500 Domače zadolževanje 107.430,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 265.150,00 | 550 Odplačila domačega dolga 265.150,00 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II .-V.-VIII.) -134.026,50 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -157.720,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII -IX.) -23.693,50 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo 145.592,23 2. člen Spremeni se prvi odstavek 12. člena tako, da se glasi: »Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2016 lahko zadolži do višine 107.430,00 EUR.« 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka : 4100-0001/2015-5 Datum : 30. 3. 2016 Občina Zreče Mag. Boris Podvršnik, župan Št. 12/11.3.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 676 OBČINA DIVAČA 184. Sprememba pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju programov, ki so v širšem interesu in niso predmet drugih razpisov v občini Divača OBČINA GORIŠNICA 185. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Gorišnica za leto 2015 186. Odlok o spremembah Odloka o proračunu občine Gorišnica za leto 2016 187. Odlok o spremembah Odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Gorišnica 188. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Gorišnica OBČINA GORJE 189.. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Gorje 190. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta Vršce OBČINA GORNJI GRAD 191. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Gorišnica OBČINA MAJŠPERK 192. Odlok o rebalansu proračuna Občine Majšperk za leto 2016 OBČINA NAZARJE 193. Odlok o načinu izvajanja in podelitvi koncesije za opravljanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Nazarje 194. Spremembe in dopolnitve Pravilnika o dodelitvi enkratne denarne socialne pomoči v Občini Nazarje 195. Letni program športa v Občini Nazarje OBČINA PODLEHNIK 196. Odlok o proračunu Občine Podlehnik OBČINA POLJČANE Stran Stran 631 197. Sklep o začetku priprave občinskega 662 podrobnega prostorskega načrta »Centralne čistilne naprave Občine Poljčane ( v nadaljnjem: »CČN«) OBČINA RUŠE Stran 198. Odlok o občinskem podrobnem 664 Stran prostorskem načrtu za priključitev 631 razpršene gradnje v Bezeni (BE14) 199. Pravilnik o dodelitvi donatorskih 669 sredstev iz proračuna Občine Ruše 632 OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH Stran 632 200. Zaključni račun proračuna Občine 671 Sveta Trojica v Slovenskih goricah OBČINA VITANJE Stran 201. Sklep o ukinitvi statusa grajenega 672 633 javnega dobra OBČINA VOJNIK Stran 202. Odlok o zaključnem računu 672 proračuna Občine Vojnik za leto 2015 Stran OBČINA ZREČE 636 Stran 203. Odlok o spremembah in dopolnitvah 674 Odloka o proračunu Občine Zreče za 637 leto 2016 Stran 638 Stran 643 Stran 645 657 658 Stran 660