Stane:
Za celo lelo.....K 20 —
za pol leta......«  10"—
za Cetrt leta.....«    5"—
za 1 mesec......«    1*70
Posamezna Stevilka 60 vin.
UredniStvo   in   upravniStvo  je  v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem
rotovZu), pritliCje, Ievo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
Stev.  11
II. lctnik
v nedeljo dne 28. marca 1920. ob pol
10. uri dopoldne v dvorani „Drustvenega
doma'
ki se nahaja v blizini „Narodneg3   doma" v
Ptuju.
Na shodu povocajo clani odatopivse beograj-ske in ljubljatiske vlade, ter mnogi jugoslo-vanski poslanci o noveua politi6nem polozaju.
TajniStvo JDS. f".............¦......¦.............¦¦••.................»
Sijajesn  stiod JDS  v
Mariboru. i..........................................................II
Preteklo   nedeljo  je napolnilo obcinstvo j zbrauo iz celega mariborskega  okraja veliko j dvorano   Narodnega   doma   v   Mariboru   do zadnjega   kotieka   »   galerijo   vred,   da   sliSi porocilo bivsih zastopnikov vlade v Beogradu 1 in Ljnbljani.
V  vec kot triurnem govoru razpravljali so minisrer n. r. dr. Kramer, bivsi dezelni predsednik dr. i2erjav, poslanci Proto Kecma-novid, dr. Kukovec in prof. Voglar o vpra-sanjib, katera so velevazna za celo na§o dr-zavo, posebno se za nas slovenski del in vsakega posameznika.
V  sponah tujcevega gospodstva brezvest-nih italjanskib nasilnezev se je6i najlepsi del nase domovine, ki nam zapira pot do morja, boee 8 tern unifciti naso trgovino in nas za-suzniti za vedno v odvisnost svoje spekula-cije, ki bi ubijala nase gospodarstvo, ter nam
j Pravljice Bozene Nemcove.
Prevedel Dr. P.                           •
:................................................,.........>
(Nadaljevanje.)
A priSlo je drugaCe. MariCka je bila drugokrat mati. Malo poprej pa je moral Milivoj zopet oditi na boj. S te2kim srcem se je poslovljal. Pred odhodom je prosil starSe, naj MariCki niC Zalega ne store, Ce bi bila z drugim otrokom zopet nesreCna. MariCka je porodila zalega deCka. V mraku je ovladal streznice spanec, kar se odgrne zavesa in pri postelji stoji babica. „Kako se ima§, MariCka?" vpraSa prestraSeno mater.
„SIabo in dobro; zakaj ste mi napravili toliko bo-leCin, babica?"
„Povej, kaj si videla v Sesti sobi, potem bo vse dobro."
„Nisem bila tam."
„Povej, hudo bo s teboj."
„Nisem bila tam."
Mati je ze segala strahoma po svoj zaklad, kar ga ji babica iztrga in preden je mogla zakriCati, je bila postelja s krvjo pobarvana. Streznice so zagnale grozen krik in vik. Uboga MariCka, ki jo je lc strogo kraljevi-Cevo povelje obvarovaio smrti na grmadi, je trpela naj veC Milivoj je prijezdil domov in ni dal cutiti MariCki svoje ialosti, dasi ga je izguba otroka hudo bolela. Tolaiil jo je in zagovarjal pred stars!
Tretjokrat je btla MariCka mati. Tedaj je ostal Milivoj doma in bedel sam pri zeni in otroku. Bil je zopet deCek. PriSla je noC; nepremagljiva teza je zaCela Milivoju zapirati oCi, nato pa se je prikazala babica.
br*anila po vzorcu stare, razpadle Avstrije s peto v tilniku povspeti se kedaj do lepSe bo-dofinosti, blagostania in boljSega kruha. Ti-soce in tisoce nasih sinov in moz §e je6i v suznosti vojnih ujetnikov, katere zadrzuje iz strabu italjanski imperijalizem v najhujsi bedi in nasilju.
Doma pa se unicuje nase narodno pre-mozenje s tern, da nam hoce vsiliti sedanja vlada za vedno 1 dinar za 4 krone, ko ze ve vsak otrok, da je nasa krona iste vred-nosti in ima isto kupno moc kot dinar v Sr-biji, vsled Cesar zahtevamo, da se nam zamenja scasoma 1 dinar za 1 krono, da se ne ubija nase krone na urn- ten na6in in zene cene vedno viSe in viSe. Ne pripustimo in neopra-vi6eno bi bilo, da bi zgubilo nase ljudstvo toliko ponarejenega in pri zamenjavi konfis-ciranega denarja, katerega je sprejelo v do-bri veri za pravega.
Sirom nase domovine se Se Sopirjjo raz-ni grofje, baroni, begi in zidovje s svojimi ljudstvu ukradenimi tisooi in tisofii orali zem-lje, katere Se bo6e Scititi sedanja vlada in zarobotavati se dalje majhnega posestnika in delavca v odvisnost raznih valpetov.
Reakcija in nazadnja5^ -o jo zavladalo v vseh panogab nasega drzavnega narodnega, gospodarskega in socijalnega zivljenja, ho6e se nas vreci za stoletja nazaj v nasem razvo-ju, pri tern pa je zacel predrzno dvigati svojo glavo nernski gad, in segati s svojimi strupenimi zobmi po zgubljenem paradizu.
Radi tega zahtevamo takojSnjo izvedbo volitev za vsa javna zastopstva zlasti obeino in parlament, da se pokaze prava ljudska vo-lja ]n od ljudstva izvoljeni zastopniki pome-tejo z vsem, kar je gnilega in Skodljivega na naSem telesu.
Z lo imenovanim lastno temeljitostjo ob-del»li so vsa ta pereCa vprasanja in klicali sedanji vladi jasen memento, da naj se ne igra z naso   mlado drzavo in komaj pri dob-
„Kako se ti godi ?" je vpraSala maier, ki je plaSno skrivala otroka v narocju.
„Hudo je bilo, sedaj je zopet bolje; toda usmilite se, babica, pustite mi mojega otroka i"
„Povej, kaj si videla v Sesti sobi ?"
„Nisem bila tam; oh, usmilite se, to bo moja smrt."
„Bo, bo, tvoja in tvojega otroka, ce ne poveS, kaj si videla v §esti sobi."
Nisem bila tam."
Babica je iztrgala iz narocja in gorka kri je po-brizgala materino lice. Milivoj se je prebudil in ko je videl, da je otrok izginil in da je MariCka vsa krvava, je jadikoval in si obupno trgal lase z glavo. Prihiteli so starSi, priteklo je ljudstvo in vsi so klicali: „Se2gite Larovnico, inafie bo vsa deiela nesre^na." 0Le in mati sta silila ubogega sina, naj ukaze Mariiko se^gati, inaCe se ljudstvo upre. Dolgo ni mogel Milivoj privoliti, ko pa je videl, da se ljudstvo zares upira, je izrekel smrtno obsodbo.
Ko je uboga MariCka sliSala, da jo drugega dne seZgo, bi se bila rada poslovila od soproga, on pa ni hotel priti. Udano je pricakovala smrti, kajti nic" je ni vec" na svetu veselilo, ko jo je ljubljeni soprog zapustil. Neizmerna mnozlca ljudstva je stala ie zgodaj ob grmadi. K poldnevu se je pripeljal im voz s Stirimi konji in na njem je sedela MariCka Crno oblecena. Ves dvor, kralj in kraljica so se pripeljali gledat. Pri grmadi so jo dvignili z voza in jo hoteii poloiiti na grmado. Kar jo nekdo potrka na ramo in ko se ozre, zagleda babico za seboj: „Kako se ima§, MartCka ?"
„Kako me morete Se vpraSati?"
„Povej, kaj si videla v Sesti sobi ?"
„Nisem bila tam."
Ijeno svobodo, naj ne uvajajo sedanji krmar-ji vedno h,ujse korupcije in koritarstva.
O vseh teh in drugih vaznih vpraSanjih se |hocemo temeljito pogovoriti tudi mi iz celega ptujskega okraja pri shodu na cvetno nedeljo in glasno povzdigniti nas glas za na5e pravice. Ne kri^em rok zana§ajo6 se z g. Protic-Koroscem vred, da bode ze poma-gal JBog, ostanimo rajsi na realnih tleh in pri prvem odstavku : „Pomagaj si sam", radi cesar klicemo vsem, katerim lezi na srcu do-brobit in boljsa bodofinost nase domovine : Pridite in agitirajta, da bode shod primeren nasim zviSenim ciljem.                   . — a —
VAZEN DAN
bo 28. suSec t. 1. ob pol 10. uri dopoldne se vrfii shod Jugoslovanske demokratske stranke v „Drustvenem domu" v Ptuju. Kot govor-niki pridejo poroCat bivSi minister za trgovino in obrt, g. dr. Kramer, bivSi dezelni predsednik g. dr. .Zerjav, dalmatinski posla-nec, franfiiSkanski pater g. dr. GrgiC, mari-borski poslanec, g. prof. Voglar, ter predsednik Jugoslovanske demokratske stranke g. dr. Kukovec.
Vsakdo, ki se zanima za javna vpra§a-nja, lahko izve iz ust nasih prvih moz, ki so sami vlada li, o razvoju in o sedan j em stanju vseh javnih vpraSanj, ki so velike vaznosti za narodno in drzavno zivljenje. Vse naSe zavednejSe somisljenike prosimo, da po6no takoj najzivahnejfio agitacijo od osebe do osebe, da bode udelezba v „Drustvenem domu" na shodu vredna truda govornikov, ki prispejo od dalec k nam, da nam poro-cajo
Pridakujemo posebno tudiodnaSih zaved-nejsih zen, da zastavijo ves svoj vpliv, da bo zenska udelezba najmanj ravno tako ve-lika, kakor od strani mo2;.             ODBOR.
„Povej, vse bo  dobro, reSila bo§ sebe in mene." „Nisem bila tam."
Babica je izginila, ne da bi jo kdo videl. Krvniki so priskoCili in vlekli MariCko na grmado. Nekateri so godrnjali, veCji del ljudstva pa je pomiloval mlado krasno gospo. Ze so hoteii grmado prizgati, kar §e za-cuje radosten krik: „Ne prifigajte, ne prifigajte, ona je nedolina!" Ljudstvo je odstopilo in kralj je zagledal cetvero belih konj z zlato opravo okraSenih. Nad njimi je plapolala bela zastavica.
ZaCutleni so gledali vsi, kdo se pelje. Konji so se ustavili, prapor je omahnil in iz zlate koCije stopa pre-krasna gospa visoke posrave, nesoCa v naroCju otroCiCa v svilenih plenicah. Za njo sta izskoCila dva fantiCka v dragocenih oblekah. „MariCka, MariCka, stopi dol I \t zaklicala gospa ob grmadi. jedva je zaCula MariCka babiCni glas, ni obCutila nobene slabosti, nobene bole-Cine veC. Stopila je z grmade in ko je videla namesto babice gospo s tremi otroki, so jo radosti jedva nosile noge.
„MariCka," je rekla gospa, „tukaj imaS svoje otroke i Jaz sem tista babica, jaz sem tisti kostenjak, ki si ga videla v Sesti sobi. Nikdar bi me ne bila osvobodila, Ce bi bila odprla sesta vrata ali Ce bi bila priznala, da si me videla skoz kljuCavnico. OsreCila in reSila si mene, sebe in svoje otroke. Jaz sem edina hCi mogoC-nega kraija; neki Carovnik me je hotel za ieno in me je snubil v osebi bogatega princa, jaz pa sem ga od-' bila. Zato me je zaklel v grdo babico in vsako dva-najsto uro izpremenil v kostenjaka. Kar me je moglo osvoboditi, vse to si pretrpela. Hvalezna sem ti ; bodi sreCna in ne pozabi stare babice." Nato je poljubila MariCko in otroke na Celo in se odpeljala.   Od gradu
Q
Trubeckoj v Belgradu. j \............a............m...................       mmmm*
Casopisje je prineslo zadnje dni vest, da se je pripeljal nekdanji ruski poslanik v Srbiji, knez Grigorij Nikolajevic Trubeckoj pred krat-kim v Belgrad. Vzroka imamo dovoJj vese-liti se, da je tako preprican slavofil in za-sluzpn prijatelj Jugoslovanqv usel boljaeviS-kim krempljem.
Nameni G. NikolajeviCa ao za naSo dr-zavo in nasa plemena seveda najplenionitej-Si; to kaze ze njegovo delovanje kot mero-dajni reprezentant Rusije v Srbiji pred iz-bruhom in ob pocetku svetovne vojne; zato nam dalje jamci njegovo pokolonje in njegova pred vojno spisana literarna dela o Jugoalovanih.
V rodbini kneza Trubeckoj a je bilo ved-no liberalno-deinokraticno naziranje, izbrano postopanje z nasprotnikom, odkrit nacin bo-ja ob natan6nem poznavanju stvari saino ob sebi umevna dolznost.
Za casa upora dekabristov pred 100 leti je igral neki Trubeckoj glavno ulogo in leta 1905 je bil zopet Sergej Nikolajevic, brat Grigorija, prvi svobodno izvoljeni rektor na moskavski univerzi. Kot tak je vodil zemalj-sko deputacijo k carju Nikolaju in ga je v imenu te postavil pred alternativo, ali naj da ruskemn narodu res pravo, svobodno ustavo ali pa naj se izseli na Finsko.
Knez Sergej Trubeckoj je bil na to po-vabljen k carju na obed in je — umrl ; rekli so oficijelno, da ga je zadela arena kap.
Verski filuzof, ki je na moskavskem kon-cilu 1917 naatopil za zdruzitev rimako-kato-liSke cerkve z grsko-katoliSko, slaven prol'e-sor drzavnega prava, ki je celo svoje zivlje-njo posvetil ideji, da je treba ustvariti trdno urejeno „Slavijo", je drugi brat Grigorija Nikolajevica Trubeckoj a.
Grigorij Trubeckoj je bil v zacetku vojne poslednji z rodbino zapustil Belgrad ; komaj je dospel v Moskvo, je organizirala njegova soproga Olga Konstantinova kljub mnogim zaprekam velikopotezno izvedeno zelo uspeS-no pobiranje denarnih prispevkov in obleke za trpeee sloje v Srbiji.
Dokler se mudi knez Grigorij Trubeckoj v Jugoslaviji, smemo biti uverjeni, da je ruski narod na strani Jugoslavije.
Gospodarstvo. •                                                                           •
t..........................................................»
Trsnitfarjem   v Slovenskih goricah.
V Slovenskih goricah, posebno pri Sv. Lovrencu je bilo v predvojni dobi trsnicarstvo precej dobro rrazvito. Ko   so poedinci sfiasoma !
pa jc pridirjal Milivoj, poklcknil pred Maricko in jo pro-si! odpuSCenja.
„Rada odpuSCam vsein", je r«kla MariCka podavSi Milivoju roko, „ker niste mogli vedeti, da sem nedolzna."
Milivoj je poljubil Maricko in otroke, ko so se stiskali k materi. Ljudstvo je vriskalo, ko so se vracali v grad. Tu je bilo novo preseneCenje. Vse MariCkine sobe so bile tako okraSene, kakor v babiCinem gradu. Scsta soba pa je bila vsa zlata in namesto rakve je stala skrinja polna dragih kamenov, za katere bi si Markka lahko kupila petero kraljestev. Drugega due je poslal Milivoj po starega Luko in njegovo Zeno. Pre-sreCni starSi so razdelili vse siromakom in se preselili k hCeri, kjer so zadovoljno ziveli in se Cesto sponii-njali stare babice.      ____^_
Svetopolk.
Bil je ribiC, ki je imel obilo otrok in je bil zelo ubog. NekoC je sel zaran na lov. Dolgoje sedel z vo-dico v roki in ni ujel niti ribice. Kar zleti pred njim iz bliznjega trstja velikanski ptiC. Takoj porine Coin k trstju, misleC, da najde gnezdo. ISCe in iSCe in najde Knezdo polno jajc. Brez pomisleka Vzarne jajce za jaj-cem in je polozi v Coin. Bilo jih je devet. Bil bi rad ujel Se nekolikorib, toda jajec je bil Coin poln, da je jedva stal v njem ; obrnil se jc torej domov. Otroci so stali na bregu in klicali mater, da peljajo oCe veCerjo. Kako pa so se Cudili otroci z materjo, ko je jemal oCe jajca namesto rib iz ladje. „Za Boga, kje je naSel ta jajca?" je vpraSala ribiCeva. RibiC ji je pripovedoval dogodek i velikanskim ptiCem. VeCerje ni bilo, jajca pa so po-lotili na peC.
uvideli, da posamezno trsnicarsko obratovanje ne prinasa vec zadovoljivega dobicka, so se zdruzili v zadrugo, ki je v strokovnem ia trgovskem oziru od leta do leta napredovala in pridobivala s svojim solidnim in cenim blagom na ugledu. Vojna je tudi tu posegla neugodno vmes. Trsnicarji so po vecini od-rinili k vojakom in ker prva vojna leta ni bilo povpraSevanja po trsju, pa6 pa veliko pomankanje ziveza, ao njih svqjci ameriSke niatienjake spvemenili v njive. Trsnicarstvo je pricelo propadati. Sedaj po prevratu je pa zopet veliko povprasevanje po cepljeneui trsju. Cepljenke so dosegle visoko ceno. Trsni-carjem, ki niso bili pripravljeni na taksen naval kupcev, primanjkuje potrebnih aineriskih kljucev za cepljenje, ker ao svojeas matienjake iztrebili. Namesto pa, da bi si ameriske matienjake cimpreje obnovili, segajo nekateri, ce sem prav informiran, po nodovoljenih sredstvih. Uporabljajo kratkomalo kljuco od smarnice in izabele za podlago in prodajajo to cepljeno trsje kot tako, kakorsno si ku-pec zeli.
Taksno postopanje je eisto navadna go-ljufija in vse obsodbe vredno. Ubogi kupec ¦— vinogradnik, ki sadi tako trsje v dobri veri, si bode crez nekaj let belil glavo, zakaj mu trsje sahni; da je bil opeharjen s podlago, ki ni dovolj trpezna proti trtni uSi, mu menda ne bode prislo na um. Vsak vinogradnik, ki bode opazoval prva leta po sa-jenju, da mu tu in tam kak trs, ka-terega cepi6 je iz kateregakoli vzroka vsahnil, pozene iz podlage Smarnico ali iza-belo, je lahko aiguren, da je bil opeharjen. Da Jpa tako opeharjeni lahko zahteva od-Skodnino od svoiega brezvestnega dobavitelja, je samoubsebi umevno.
Trsnicarji pa, ki vam je na tern lezece, da obdrzite sebi in vasevmi kraju dobro ime, opazujte nesolidne elemente, kako in kaj de-lajo; brezvestneze je treba razkrinkati in postaviti na sramotni oder.
Da bo uspeh, je treba piiti z imeni na dan. Informator, ki je povzrocil ta Clanek, mi ni dal na razpoiago imena, sicer bi jih bil objavil.
Drzavni vinarski instruktor JOS. ZUPANC.
Zamenjava 1000 kronskih  bankovcev.  Fi-
nan6ni minister je izdal glede zamenjave 1000 kronskih bankovcev s ponarejenim kol-kom posebno naredbo. (N. br. 5124 od 26. februarja t. 1.), ki se glasi tako-le : „Da se izognemo temu, da morejo brezvestni ljudje specati med nepouceni svet 1000 |kronske bankovce s ponarejeno marko ter tako zana-sati zmedo v denarni promet in odskodovati neizkuSeno obcinstvo, odrejam: 1. Da vsi uradi,   ki vrsijo zamenjavo   kron,   tistim,   ki
Drugega dne je ribiC zgodaj vslal in se odpeljal na lov, da popravi, kar je vCeraj zamudil. Na onem mestu pa vidi istega ptiCa, ki se je zopet dvignil iz trstja in zletel v zrak. V gnezdu najde zopet devet jajec, ki jih naloLi na Coin in se pelje domov. RibiCeva se je ze jezila, da pobira moz ptiCja jajca, rib pa ne lovi. Nevoljno je pometala jajca na peC, a Cudo, nobeno se ni strlo.
Treljega dne je odrinil ribiC zopet na lov. Nehote se je ustavil pri trstju, kjer je izletel ptiC in zaklical: „Najdes\ a ne kvari, in sreCen bos\" Na znanem mestu je naSel v gnezdu zopet devet jajc, ki jih je odpeljal domov. Tokrat pa ga je zena pozdravila! Ce bi jih ne bil sam zanesel na peC, bi je bila v jezi vse zdrobila. Kaj naj stori, da jo spravi v dobro voljo? Obrnil se je §e enkrat in se vrnil za nekaj Casa s polnim Colnom rib. Sedaj je imel mir.
Prvi Cas so hodili Cesto gledat na peC, kmalu pa so pozabili na jajca.
Nekega dne je sedel ribiC in popravljal mrezo, ribiCeva je imela opravilo v kuhinji, otroci pa so se zunaj igrali. Kar poCi nekaj na peCi, kakor bi ustrelil, in preden je ribiC skoCil, da pogleda, kaj se je zgodi-lo, se spusti s peCi liCen deCek. Strahoma gleda ribiC gosta, ki je pred njim vidoma rastel; kar poCi drugo-krat, tretjokrat in tako sedem in dvajsetkrat zaporedo-ma; po vsakcm poku skoCi s peCi deCek kakor kremen. RibiC je spenjat roke nad glavo, ko je ta truma skaka-la okoli njega in rastla kakor gobe. „To je vrazja sreCa, kar mi je tisti ptiC obljubil?" jc zastokal ubogi oCe. „Ce bi bil vedel, kaj je v teh jajcih, vsa bi bil pometal v vodo."
„Nesparaetno bi bil naredil, oCka!" se  je oglasil
prina§ajo 1000 kronske bankovce, kolkovane s ponarejenimi markami, odvzamejo bankovce proti reverzu v juksto in jih obdrzijo v depozitu do nadaljne naredbe. Na reverzu je treba oznaciti serijo in stevilko vsakega ban-kovca. Reverz mora imeti tekoco stevilko, ki se u|ema s stevilko odgovarjajoce jukste. Uradi, ki viae zamenjavo, naj aeatavijo spi-sek vseh reverzov po tekociem Stevilu. V tern spisku ima biti ime in priimek tistega, ki se mu odvzamejo tiaocaki ter stevilo odvzetib bankovcev. 2. Da vodijo stalno eviienco o tern, koliko kronskih bankovcev se je komu zadr-zalo, in da predlagajo o tern tedenaka poro-cila generalnemu inspektorju ministrstva za finance. 3. Da pri odvzetju bankovcev pud-ucijo stranke, da se bo resilo o uaodi teh bankv, vcev po koncani zamonjavi kron.
Rok za zamenjavanje kronskih bankovcev razun za tisocake, Jsi se morajo zamenjati do vstetega 15. t. m., se podaljsa in sicer za bankovce po 100 K do vstetega 15. aprila t. 1. Za druge vrste bankovcev se bo podalj-Sani rok pozneje objavil.
Novo sleparjenje kmetov z denarjem. ,,Ju-gosl. Lloyd" poro6a, da hodijo po dezeli ale-parji, ki se ponujajo kmetom, da jim pregle-dajo denar, ako je pravilno kolkovan. Pri tern zamenjujejo pravilno kolkovan denar s potvorjeniini bankovci, ki jih pus6ajo kmetom. Pred sleparji se ljudstvo opozarja!
Nove cene usnja. Usnju izdelanemu iz su-rovih koz iz Slovonije, katerih cena je dolo-<iena na 18 K za en kg, so dolocene te-le cene; A) Zgornje usnje: I. vrsta. Zgornje usnje (goveje), rjavo, za en kg 155 K, zgornje uanje (goveje), 6rno, za en kg 145 K, zgornje usnje (telecje), rjavo, za en kg 170 K, zgornje uanje (telecje), crno, za en kg 160 K. II. vrsta za 5% ceneje, III. vrata za 10% ceneje. — B. Podplati: a) Za velike obrate (Woschnag in sinovi, Karel Pollak, Freund, Berg, Badla nasledniki Halbiirth, L. Launch, Pototschnig, K. B. Alaly, Piricb, A. Podvinec in Wrentachur): Vachea za en kg 93 K, krupon za en kg 120 K, vratovi za en kg 65 K, stranski deli 55 K, likanec 112 K, b) Za male strojarje : Vachea za en kg 112 K, III. vsajene torce 116 K, creslenovko 140 K. — C. Za koze, ki jih dobivajo stro-jarji samo v delo, si smejo zaracunjati: a) pri govejih in telecjih kozah polovico cene, dolocene pod A in B, za en kg. Pri konjskih kozah : Za izdelavo crnega usnja za en kg 70 K, uatrojenih s creslom, za en kg 70 K, ustrojenih z ekstraktom, za en kg 46 K, pri svinjskih kozah za en kg 30 K. Po teh ce-nah se morajo primerno uravnati tudi cene vsem ostalim vrstam usnja, ki se ne navaja posebe. V drobni prodaji sme trgovec zgoraj oznacenim cenam pribiti najvec 15%.
eden izmed najiivahnejSih, „mi ti vendar prinesemo sreCo. Idi v mesto h kralju in mu reci, da pridemo k njemu, naj nam torej po§lje dovolj obleke in jedi in pripravi kako delo."
RibiC se je oblekel in Sel. Zunaj je stala prestra-sena ribiCevka z otroki; pokanje in praskanjc v sobi ji ni dalo vstopiti. Ko ji je moz povedal o bozjem blago-slovu, je malo zagodrnjala, vendar pa je §la gledat ne-vabljenih sinov. RibiC pa jo je inahal proti mestu. Pri-sed§i v grad se je dal pri kralju oglasiti. „Lesa 2eli§ ?" je vpraSal kralj.
„Milostivi kralj I Imam sedemindvajset sinov, ki me poSiljajo, da jim daste obleke in jedi in jim pripra-vite delo."
„Zakaj pa sam ne skrbiS zanje ?"
,Jaz imam razen teh Se svojih lastnih pet in jim nimam dati kaj jesti." Povedal je kralju ves dogodek; kralj se jc zelo Cudil in ukazal, naj nalozijo na voz sedemindvajset oblek in obilo jedi, ter zapeljejo v ribi-Cevo koCo. RibiCu je naroCil, naj nemudoma poSlje si-nove k njemu.
Ko so se dcCki oblekli in videli na mizi jedi iz kraljevske kuhinje, so poklicali ribiCcvo druzino, naj z njimi j6. Pri mizi je ribiC vprasai: „Kateri izmed vas je najmlajSi ?"
„Jaz", se je oglasil najlepSi in najveCji med njimi.
„Ti si me poslal h kralju!"
„Da, jaz sem te poslal."
„Zato boste vsi najmlaj§ega ubogah", je dodal ribiC, kajti vidim, da ima on izmed vas vseh najhitrejJi razum."
Ta ukaz ni bil bratom vSeC, toda iz sinovske po-sluznosti so obljubili oCetu, da bodo vedno   najmlajSe-
Dopisi.
Ostanki rimskih zidin pri Ptuju. V obcini Rogoznici lezi ob Ljutomerski cesti pri 3. km blizu pokopaliS6a gramozna jama, last obcine. Tu so naleteli delavci na mogocen kamenit fundament; ta sestoji iz nekaterih plasti, druga vrh druge, zmes apna in proda. Ta fundament je sluzil morda kot temelj za grma-de (ustrina), na katerih so se sezigali mrlici aii pa kot podstavek za kako utrdbo. Potom kopanja, ki ga je Ptujsko muzejsko druStvo tarn ze pricelo, se bo v kratkem pokazalo, kak namen je imela zgradba. Najdba je v toliko najvecje vaznosti za znanstveno razis-kavanje, ker se bo z njeno pomocjo dala dognati rimskacesta, ki je vodila iz Peotovio-ne proti vzhodu, posebno ker je dokazano, da so se gradile te vrste zgradbe vedno v bli-zini prometnih zil.
Slovenski napisi v Ptuju, ki niso slovenski: A. Jurca naslednik A. Senear. Ali se je pred-nik pisal A   Jurec ?
Solskl koncert mestne glasbene Sole. Brez reklame, komaj da so izvedli starSi uCencev in ucenk, v skromnih prostonh dijaSkega doma je priredila mestna glasbena Sola Solski koncert v nedeljo 7. t. m ob 10. uri pred-poldne. Nastopilo je nad 30 ucencev in ucenk v starosti od 5. do 20. leta, da pokazejo, koliko so se ze naucili. Uciteljstvo mestne giasbene Sole sme biti ponosno na uspehe, katere je doseglo v kratki dobi 5 mesecev vkljub ogromnim tezkoSam, katere je mogla premagati le zelezna vtrajnost in idealna pczrtvovalnost. Vestno uciteljstvo in lepa vrsta marljivih ucencev in ucenu. nam je po-rok, da se je glasbena umetnost ze vkoreninila med prebivalstvoui in da bo se vedno bolj Sirila. Upamo, da nas mestna glasbena Sola Se veckrat razveseli s podobnimi prireditvami. Pripurocamo pa, da se prihodnjic koncert objavi v listu; tudi bi se smela pobirati majhna vstopnina, ki bi sluzila za nabavo ucil (sekiric in skladb.)
Ne is6ite, kjer niste nitesar izgubile! Dve gospodicni A. in O. posebno vqjakom dobro znani, imata vsak dan redno na programu pohajkovanje okrog vojaSke bolnice v Ptuju. Spletkariti z vojaki in sklepati ljubovno raz-merje ni ugledno; toda nad njunim obceva-njem z vojaki iz bolnice II. oddelka se moral direktno grazati. Ako prizadeti nimata dru-gega posla, naj to ze vsaj po dnevu opustita, na ne bo treba ljudem na potu ob Dravi tiScati rok na oci. Ako se bo to Se ponavljalo, povem prihodnji6 osebi s polnimi imeni. Stori se pa lahko temu konec, Se na drug, seveda za gospodicni ne prevec casten nacin.
Zlikovci na delu. Koncem prejSnjega tedna so se nekateri ljudje v svoji zlobi spravili na sadno drevje po okrajnih cestah. Tako je na
ga ubogali. Nato so se loCili in odSli v kraljevski grad. Drugega dne jim je kralj pokazal velik travnik in jim narocil, naj ga pokose, senoposu§e in denejo v navlje. Decki so vzeli kose in Hi. Ce kosi sedemindvajset tako urnih koscev, je trava kmalu v plasteh in vsled tega je bil travnik do vecera pokoSen. Da bi jim ponoCi kaka hudobna roka ne razmetala sena, je dolocil naj-mlajSi enega cuvaja. Ta pa je spal in zaran je bilo seno po vsem travniku razmetano in poteptano, da so imeli dela do veCera, preden so ga zopet znosili na kupe. ZveLer je veiel najmlajsi Stirim bratom, naj pazijo, kdo jim razmctuje seno. Pred polnocjo se je zacelo Luva-jem dremati in zaran je bilo seno poteptano in razmetano. Vsi so se hudovali na hudobneza, ki jim priprav-lja nepotrebnega dela, najmlajSi pa se je jezil 5e bolj na zaspane paznike. ZveCer je poslal vse spat in je bedel sam. O polnod se je prignala creda Lrnih konj, ko je jeh teptati seno in na kopitih raznasati po travniku. Preden je vtegnil zbuditi brate, je pritekel k nje-mu slok majhen belCek in izpregovoril s CloveSkim glasom: „Zdravo, Svetopolk, dolgo sem te pridakoval."
„Kako mi dajeS to ime? Kako me poznas in kdo si I"
„Tvoje ime mi je dobro znano, kdo pa sem jaz, ti ne smem povedati. Ce mc hoCeS ubogali, bom tvoj varuh."
„Le mi bos' dobro svetoval, bom rad ubogal."
„Glej, tam skaCe scstindvajset bujniii vrancev; jaz sedemindvajseti med njimi sem belec, majhen in slok. Zbudi svoje brate in reci, naj si vzamc vsak enega ko-nja, ti pa si vzemi mene in se ne boj, da bos na Slabem."                                           (NaAtlievanje sledi.)
—    5    —
cesti iz Ptuja proti Hajdinu na Ptujko goro, poSkodoval zlobnez 21 sadnih dreves. Obelil jim je skorjo od vej do tal, nekatera drevesa zlomil in izruval in na grd nacin omrcvaril, da bodo usahnila. Skode je nad 500 K. Nekateri fantje so se spravili v svoji jezi in pijanosti ze na mostove na okrajnih cestah. Tako so proSli teden na okrajni cesti Ptuj-Rogatec razdrli most, cementno ograjo potrli in odvrgli in celo polozene traverze dvignili iz lege ter vrgli ob cesto. Skoda je velik a, nevarnost za potnike pa Se vecja Ali nimajo stariSi toliko mo6i nad svojimi sinovi, da bi jim ubranili delati takSne hudobije? NaSi fantje naj gredo raje v Solo in pa delat ka-kor pa da pohajkujejo po noci okrog, vzne-mirjajo ljudi, se pretepavajo in unirujejo ko-ristne naprave. StarSi, poSljite svoje sinove v kmetijske Sole, k raznim poucnim tecajem, da bodo dobili drugo pojmovanje o zivljenju, da se bodo Lemu priucili in postali pametnejSi!
Nabor. K danaSnjim naborom pripeljali so se fantje iz Mihovc in Drgonje vasi na Stirivpreznih, krasno ozaljzanih vozovih, tako, da se iz zelenja in trakov niso videla niti kolesa in z napisom: „2avela Jugoslavia." Hvalevredno je to in priporocamo tudi dru-gim, da vidijo nekateri naSih zagrizencev, kako spoSttijo svoje drzavljanske dolznosti naS preprosti narod.
Koncert „od" ptujske mestne godbe. Ali je to takSen koncert, da bezijo ljudje „od" god-be, ali je to znabiti samo : koncert ptujske mestne godbe ?
Ptujski tihotapci. Preteklega tedna prese-lila se jo C. Saischegg — kakor ze kaze ime, pristna Gerinanka — za svojim modern, kateri je bil odpuScen ob prevratu iz tukajSnje sluzbe, v blazeno Avstrijo. Kakor je to navada, upo-rabili so to priloznost ptujski Nemci in na-lozili v vagon, v katerem je bilo nalozeno pohiStvo od C. Saischegg, polno raznovrstnih zivil, tobaka i. t. d. za svoje sorodnike in prijatelje, ki se nahajajo v Grradcu in na ta nacin hoteli vse to stihotapiti 6ez mejo. Ob jednem se je peljala cela kopica tukajSnjih Nemcev v doti6nem vagonu kot clani obitelji Saischegg, hote6 priti na ta nacin brez potnih listov Cez mejo. Vse to je prekrizala mariborska, policija, katera je zaplenila vse, kar ni bilo C. Saischegg in druge izvagoni-rala. Med drugim so bile zaplenjene 3 svinje, last Orniga, par celih kiSt tobaka, cigaret in cigar, kar je hotela utihotapiti tukajSnja tra-fikantinja Goveditsch, da proda te izdelke za drag denar v Avstriji. Vrednost zaplenje-noga biaga znaSa Crez 100.000 K, ker so bili zaplenjeni celi sodi masti. Dovolimo si vpra-Sati linancno ravnateljstvo v Mariburu, ce in kaj mislijukreniti zoper tralikantinjoGoveditsch. Znano je namrec, da tega ni storila prvic, ampak da tihotapi ze eel cas od preobrata naprej veeino dobljenih tobacnih izdelkov v Avstrijo in je bila pri teni ze tudi prej za-saCena ; vendar finanCno ravnateljstvo molci k temu. NaSe ljudstvo pa mora vsled tega stradati tobafinih izdelkov ali si pridobivati te pod roko po verizniSkih cenah ; znano je tudi, da pri trafikantinji Goveditsch naS clo-vek ne dobi nicesar z vednim izgovorom, da nima. Zakaj bi se ne oddala trafika kakemu vrednemu invalidu, katerib imamo do vol]. Pozivljamo pa tudi naSe obmejne oblasti, da vidirajo take preseljevalne vozove strozje, ker je ob6e znano, da gre a takimi na tiso6e naSega blaga brez dovoljenja crez mejo.
Z Brega pri Ptoju se nam poroca, da tamo-Snji nemSkutarji Se vedno ne morejo pozabiti preSnje svoje nadvlade kot Herrenvolk v bivSi Avstriji in so jim zacele zopet rasti peruti, katere bode treba pristrici. Teh par nemS-kutarjev, ker post enega Nemca ni, gre v svoji nesramnosti tako dalec, da so ustanovili za bodoce obcinske volitvo svojo lastno nemSko pravzaprav nemSkutarsko stranko in prijavili svoje kandidate z zahtevo, da se jih upoSteva. Vodja tega gibanja je neki g. Srebotnik, moz, ki je eden prvih odpovedal ob preobratu svojo sluzbo Jugoslaviji in hodil z drugimi vred javno protestirat. Vse druge je ze odnesel veter tje, kamor spadajo, le njemu 8e diSi naS jugoslovanski kruh. Dovolimo
si javno vpraSanje, kaj Se dela ta moz v naSi, od njega strupeno sovrazeni drzavi, zakaj se mu ne pokaze pot za drugimi, da dobimo prostor za naSe ljudi, katerega nam tako primankuje. Prosimo tocnega odgovora! Vsem ostalim pa svetujemo, da se enkrat spametujejo, ker bodemo drugace poskrbeli, da se jim obesi korSek nekoliko viSje.
Nesreca. Dne 3. t. m. zvecer je utonil 47 let atari posestnik Ivan Ucakar iz Pod-gore v vaSkem potoku. Vzrok nesrede je bila pijanost.
Gozdni po2ar pri Sv. Rok u ob Sotli. V noci od 26. na 27., 28. in 29. februarja t. 1. je izbruhnil vsak vecer v gozdih kneza Win-dischgratza v Logu, ob6ina sv. Rok ob Sotli ogenj, ki se je razSiril do sedaj na priblizno 8 oralov povrSine. Tudi poststnici Mariji PlevScak v Dobovcu je bil njen v Vidini le-zeci mladi gozd zazgan; uniCena sta priblizno 2 orala. Dognalo se je, da so pozar ta-moSnji probivalci povzrocili in sicer radi ovadeb gozdniti paznikov Windischgratza proti osebam, ki si laste kurjavo iz doticnih gozdov brez dovoljenja.
Nova sleparstva. V Smarskem in rogaSkem okraju se klati neki agent, ki ponuja lahko-vernim ljudem razlicno blago za obleke po slepo nizki ceni. Ko si ljudje zbere.jo vzorce blaga in placajo agentu kupnino, jih slepar vabi, da gredo z njim do bliznje postaje po blago. Toda sleparski agent izgine v temni noci brez sledu, opeharjeni ljudje so pa vra-cajo zalostni in potrti domov. Tako n. pr. je slepar ogoljufal Rozo TurnSek iz Erjavice pri R   Slatini. Ljudje, pozor pred sleparji!
Poiar. Dne 2. t. m. zvecer je v listnjaku posestnika Jakoba Trbuca v SrediSCu izbruhnil ogenj. Zgorel je listnjak, skedenj, kravji hlev, seno, slama, listje, oprava in orodje. Skoda se ceni na 25.000 kron. Zavarovano pa je bilo za 1200 kron. Domneva se, da je listnjak zapalilazlobna oseba.
Notica. Glavno poverjeniStvo ministrstva za agrarno reformo v Ljubljani sprejme stranko vsak teden izkljucno in brez izjeme le v torkih, Setrtkih in sobotah o d 10. do 13. ur e. Ob drugem casu ostane urad za stranke zaprt. Vsako notranjo uradno poslovanje je nemogofie, ce bi moralo malo-Stevilno uradniStvo poverjeniStva v vseh urad-nih urah sprejemati stranke. Zato je omejitev uradnih ur za stranke v interesu dela in tocnega poslovanja poverjeniStva neobhodno potrebna.
NesreSa z rofino granato v Bukovcih. Vsled razpoka rocne granate se je Gregor Kelenc, posestnik v Bukovcih dne 18. februarja t. 1. tezko ponesrecil. Imenovani je kupil vozni sedez soseda Petra Kekec-a, v katerem je naSel granato ter z njo tako neprevidno rav-nal, da se je sprozila in mu raztrgala levo roko, na telesu pa na ve6 mestih ranila. Kdo jo omenjeno granato v voz polozil, se Se ni moglo dognati.
Ovesto kron nagrade. Marija Korosec, 24 let stara, noseCa, okroglega rudecega obraza, srednje velikosti, ima velike bele zobe, kostanjaste lase, v uSesih velike zolte uhane in nosi mestno obleko, je dne 2. marca t. 1. pri posestniku JanezuWezjakna Polen-Saku prenocevala in ukradla sledece: vlozno knjizico Ptujske posojilnice za 5000 K, v go-tovini 1400 K in poselsko knjigo na ime Terezije Wezjak. Kdor o tatici kaj ve, naj javi to policiji  ali orozniStvu.
Nesrefta. Tezkoranjen od rocne granate je bil dne 2. t. m. iMajerjev 8-letni sin Jozef Senekovi6 v Mariboru v bli2ini skladiSc v Melju, kjer se jo igral z rocno granato. Ta mu je eksplodirala v roki ter ga tezko ranila na glavi, trebuhu, rokah in nogah. StariSi, pazite na otroke !
Poreta. Dne 8. marca je bil obsojen Rudolf Adam, nevaren tat in postopac od Sv. Marjete na Drav. polju zavoljo ropa in veekratns tatvine na 7 let tezko jece z dvo-kratnim trdim leziSccm na leto. Ce se bode tako strogo poBtopalo, tedaj bodejo izginilo v ptujskem  okraju tatvine itd. Prav tako !
Akcija dr. Smodlake. Beograd, 9. marca V danaSnji seji Narodnega Preds-avniStva bo precital dr. Smodlaka v imenu svoje skupine deklaracijo, v kateri bo naglaSal, da sedanja vlada ni sposobna za delo in da se ji vsled tega odreka zaupanje. Dr. Smodlaka bo v deklaraciji zahteval, da se sestavi Sirja koa-licijska vlada, v katero naj bi stopili po moznosti clani vseh skupin. Ta vlada bi imela izdelati volilni zakon in takoj razpisati volitve. Ako bi se za easa njenega delo van j a pojavila kaka zunanjepoliticna vprasanja, bi imela reSiti tudi ta vprasanja. Nova vlada bi bila dolzna, da garantira najsirSo svobodo pri volitvah. — Beograd, 9. marca V par-lamentarnih krogih se govori, da bo dr. Smodlaka posredoval pri radikalcih, pri Ju-goslovenskem in Narodnem klubu, da jih pripravi do t*ga, da se sestavi cimprej koncentracijska vlada, v katero naj bi vsto-pili tudi socijalisti. Demokratska Zajednica pozdravlja simpatidno to akcijo, odbija pa od sebe sumnjo nekaterih politikov, da bi nameravala podpirati vlado Stojana Protica.
brozio itd. Zagotovljeno je tudi sodelovanje koncertnepevkinje, sopranistinje ge. Lovsetove z razlicnimi slovenskimi pesmimi. Ker se hoce dati tudi ljubiteljem glasbo z dezele prilike, da se koncerta udeleze, se bode vrsil koncert na soboto in bode zacetek z ozirom na pri-hod vlaka ob 81/.,. Vse podrobnosti koncerta bodo se pravocasno objavljene po casopisju in lepakih.                                            Odbor.
Koncert godalnega kvarteta Zika, ki smo ga naznanili v prejsnji Stevilki, se ne vrSi 15. ampak 22. t. m. zvefier v mestnem gle-daliScu. 15. t. m. je namrec sinfonifini kon-koncert v Ljubljani, pri katerem sodelujejo gospodje kvarteta. Spored naSega koncerta bo: 1. L. van Beethoven, kvartet C moll. 2 P. Cajkowski: Kvartet D dur. 3. A. Dvorak: Kvartet F dur. Godbeniki (I. gosli g. Rihard Zika, II. gosli g. J. Karel Sancin, vijola g. Ladislav Cerny, celo g. Lado Zika) so si iz-brali prav lep spored. Beethoven C mol je prekrasen. Odlikuje ga prav fino izdelani menuett, in ne vem, kateremu izmed treh stav-kov bi dal prednost. Pikantni in obenem globoki scherzo je v obliki in tudi v efoktu pravi scherzo. Forma spominja zelo na Mo-zartovo; vidi se, da tvori to Beethovnovo dolo prehod, ko zaconja svojo pot in zapusca
Wilsonov odgovor zaveznikom. Trst, 10. i polagoma vse, kar je dosedaj se direktno nanj Predsednik Wilson je odgovoril na zavezniS- I vplivalo kot forma in stil. — V zacetnih ko noto od 26. februarja t. 1. takole : Ako I kvartetih Ludovika van Beethoven vidimo Se bi italijanska in srbsko-hratsko-slovenska vlada j vpliv Mozarta, op. 95 pajezefcist Beethoven, opustili takoimenovano vmesno drzavico s pristennjegov duh, globok kot on sam. Druga pretezno vecino Jugoslovenov in se zeleli tocka sporeda ni ni6 manj zanimanja vredna. izogniti udejstvitvi predlagane svobodne drza- ' V D dur kvartetu se posebno odlikuje II. ve   iz   Reke   kot lo6ene skupine ter poveriti    stavek, svetovnoznani andante cantabile   III.
Segundo neka mati porodila otroka z dvema glavama. p]na je popolnoma normalna, do6im ima druga sredi 'Sela samo eno oko. Zdravniki upajo, da ohranijo dete pri zivljenju.
Krave po 160.000 kron. Dunajcani so za Casa vojske nakupili v Svici na „puf" veliko Stevilo molznih krav, da bi s tem opomogli pomanjkanju v mestu. Sedaj jih morajo pla-6ati. Ker je pa nem&ka krona priSla skoraj ob vso vrednost, morajo Dunaieani placati za eno kravo okroglih 160.000 kron. Ta slu-caj jasno kaze, koliko je vredna nemska krona.
Juncke za 17.000 kron je prodala neka posestnica v Podgori pred kratkiaa nekemu Hrvatu. Sijajne kupcije se je tako veselila, da jo je 31a takoj namofiit. Na njeno veliko iznenadenje pa ji gostilnicar, ko je hotela placati, pove, da so vsi bankovci ponarejeni. Goljufana posestnica je vsa obupana javila dogodek oroznikom.
Vabilo na narocbo.
Kdor zeli, da se mu redno poSilja „Ptuj-ski list", naj prijavi svoj naslov upravnistvu v Ptuj, Slovenski trg (stari rotovz) Stev. 3, pritlicje levo.
Prodata se dva elegantna, prvovrstna
drzavno oblast nad Reko zvezi narodov brez italijanskega injugoslovanskega nadzorovanja, tedaj je vlada Zedinjenih drzav pripravljena, sprejeti ta predlog, kakor tudi s tem pogo-jem prepustiti Italiji in Jugoslaviji dolocitev skupne   meje.   Albanako   vpraSanje se ne bi
stavek je poln hrepenenja, zivljenja, srece in veselja; lahek ritem, da, celo razposajeno razpolozenje ; cist, svez duh preveva celoto. In Dvorakov F dur ? Amerikanski motiv se ze oglaSa v I. stavku. Originalnost tega motiva odlikuje  eel    I.   stavok.   Pri   tem naravnost
umrlega artilerijskega majorja g. Dra go Poz-a v Mariboru. Elegantna v jezi in vozu. — Natancneje se poizve v gostilni Vouk v Ptuju, Askerceva ulica, pri g. podporocniku Slobodnik-u.
Cevljarski pomocnik
smelo   vkljuciti   v   posebna   pogajanja   med    jeklen! Vso   svojo cisto lepo duso je poloiiil
Italijo   in  Jugoslavijo. Predsednik povdarja,    taini   A.   Dvorak  v   II. stavek: Lentc. Kot
d.a ne more odobriti nobenega na5rta,  ki bi    tiha pobozna molitev se oglaSa iz njega motiv
Jugoslaviji   prisojal ozemlje   v severni Alba-    hrepenenja po necem   viSjem.   — Veseli nas,
niji kot odskodnino za odpoved drugim kra-    da se kaze   od   vseh. strani zanimanje za to
jem, in se strinja   s staliscem angleSkega in    izvanredno prireditev ;   povraSuje   se   mnogo
francoskega  ministrskega predsednika, da je    posedezih. V prihodnjih dneh bodo izsli lepaki.    iclZSlrjaJtC
hitra reSitev jadranskega vprasanja zelo nuj-            Predavanje.   NaS diCni stacijski poveljnik    ^^^^^^^i^
na in   vazna, toda ne more tega sprejeti za    g. major Djelosevid je predaval due 3. susca
za lepo novo delo ob dobri placi in ufienec se takoj sprejmeta pri Ivann Ratisnojniku, cev-IjarsKemu mojscru v Ptujli,   Krekova ulica 1.
Citf!te f „Ptuiski list"
pravicen nacrt, ki vkljucuje njegovo odgovor-nost za primer, da se resitev ne doseze.
Meje proti Madiarski se ne spremene. LDU. Paris, 10. „Times" menijo, da je vr-hovni svet koncnoveljavno odklonil predlog, da se vrne Madzarom   del ozemlja, ki je po
v Narodnem domu o zivljenju, dejanju in ne-hanju, upih in nadah ter dogodkih srbsko vojske v 3. delu svetovne vojne, t. j. od tre-nutka, ko je srbska armada morala zapustiti leta 1916. domovino, se napotiti na Krf, se potem vrniti in preziveti   dve   in pol   leta v
mirovni p'jgodbi oddano Cehoslovaski, Romu- strelskih jarkih na solunski fronti. Zakljucila niji in Jugoslaviji. Meje dolocene po mirovni je ta slavna armada svetovno vojno z nad pogodbi, so definitivne. Italijanski zunanji vse sijajnim in zmagovitim pohodom 1918, minister se je baje zavzemal za to, da se od- ko je porazila bulgarske, nemSke in avstrij-godj odlocitev v tem vprasanju, vendar pa ake cete. Predavanje je bilo silno zanimivo se je vsled neomajnega drzanja svojih Iran- in ni cuda, da so poslusalci nad 2 uri po-coskih in angleskih tovarisev pridrufcil njiho- slu5ali z najvecjiiK zanimanjem zivahnega vemu stali56u. Vrsila sb bodo Se posvetova- predavatelja, ki je okitil svoj govor, poln res-nja o ve6 gospodarskih vprasanjih, ki so v nosti in vzvisenosti, s pristnim in zdravim zvezi   z   madfcarskitui   mirovnimi    pogajanji,     humorjem.
vendar   pa   so   so   strokovnjaske   komisije v j          Masarykcva 70   letnica. Dne 10. t. m. je
vpraSanjih glede zeleznic in rcdne plovbe ze i predaval gospod nadkomisar M. Meza v Cital
izrekle za preSnje sklepe.
Prosveta.
Koncert orkestra Glasbene Matice v Maribo-
ru. Novo vstanovljeni drustveni orkester, ki ima cez 50 izvr&ujocih Clanov, stopi v drugi polovici tekocega meseca pod yodstvom svo-jega prvovrstnega dirigenta, g. ravnatelja Topica prvic pred javnost. Da zadosti veli-kemu zanimanju in razumevanju, s katerim ga je pozdravila in spremljala ob postanku najSirSa javnost, priredi v Gotzovi dvorani velik siml'onicen koncert, ki bo vgodil s svo-jim bogatim vsporedom zahtevam Se tako razvajenih posluSalcev. V prvem delu koncerta nastopi iz nad 30 sviraSev obatojeCi kvintet na lok z originalnimi kvintetnimi skladbami svetovnih mojstrov : Grieg, Cajkovski, Gade itd.; v drugem delu nastopi popol-ni   orkester   a   skladbami   Dvorak,   D'Am-
nici o   Masaryku   in   njogovem   pomenu   za oavobojenje ne-le  deSkega, ampak tudi jugc- . slovanskega naruda. V interes^ntnem izvaja- ; nju je ocrtal njegovo ogromno delo, neuspehe j in uspehe, ki ab  bili koncno kronani z usta- i novitvijo   samostojue   republike. Govornik je I v velikih obrisih   razvil Masirykov   lilozofski j sistem — l'ealista —  s katerim   je  prekvasil . z   nadcloveSkim   naporom   svoj   narod in ga ' dovedel   do   politicne   zrelosti,  tako da stoji danes   6eSki   narod, rekel   bi, na 6elu   vsem Slovanom.   Predavanje  je bilo   res zanimivo in zeleti bi bilo, da bi se   te vrste   prosvet- i nega dela   nadaljevalo in   da   bi se   tudi   v i naSem   narodu   zacelo   sistematsko   delati   v > Masarykovem  smislu.
Razno.
Otrok z dvema glavama.   Kakor poroca Agenzia Americana, je v brazilijski vasi Rio
NajboljSi uspeh im*J° °*l*si
Iistu", ker je zelo razSirjen in ga vsakdo rad cita.
Posestvo
je zaradi drnzinskih razmor v Ptujski oko-iici na prodaj. Posestvo obstoji iz 2 oralov njiv, vrta in stavbenega prostora ; sposoben za trgovino ali gostilno. — Naslev pove upra-va „Ptu.jskega lista."
f
Komur smo dozdaj poiiljali list, pa si ga ne misli narociti, prosimo, naj nam ga vrne, ker ga sicer smatramo za naro&nika.
I
Odgovorni urednik: A. Sovii.                                                  Last „Tiskovnc zadrugc v Ptuju."                                                          Tisk: W. Blanke v Ptuju.
—    3
ZT    1                  se i86e boljsi gospod
Q           1/110/0    ali gospa zasoobdelo-
Cl    ±±L11\JLj\u    vanje   lepega    vino-
grada. Ponudbe na postni urad sv. Barbara v Halozah pod H. W. poste restante.
Iscem mab posestvo
s hiso in 2—3 orali zemlje v blizini
Maribora. — Ponudbe na upravo „Ptuj-
skega lista."
posten in zanesljiv se takoj sprejme.
Vprasa  se  pri  g.  Macek-u
Puiju, Krempljeva ulica 4.

forea; axaakazsiice
ječmenovo kašo
v   vsaki  mno2ini  odda  po dnevni ceni tvrdka
Franc Iglic, Breg p. Ptuju
~*B 3 Pozor!    SVOJI K SVOJIM!
Naznanjam slav. obeinstvu, da odprem v pondeljek, dne 15. marca
TRGOVINO S SPECERIJSKIM BLAGOM
na Srbskem  trgu  St. 6 v poslopju hotelirja g. Kossarja, poprej pri ,Vojsku'
poleg   gostilne Z u p a n 6 i 6. Potrudil se bodem, da vse odjemalce z dobrim blagom po najnizjih cenah postrezem, ter se priporoca za obilen obisk.  Dobi se tudi SOL brez nakaznice v vsaki mnozini.
Kupujem tudi vse vrste dezelnih pridelkov po najvisjih cenah.   *$%
PTUJ, dne 10. marca 1920.
Hinko Kreft,  trgovina z mesanim blagom.
Filijale : Zagreb, Skoplje, Solun in v osnutku v Sarajevu, Ljubljani in Novem Sadu. — Glavna zastopniStva po iupanijah.
Osnovana 1882. leta od prvih narodnih ljudi. Danasnja uprava je v rokah najodiicneiSih predstavnikov naSega naroda. Pred-sednik je g. Luka Celovic, trgovec in veliki borec . za nase narodno ujedinjenje. Clani upravnega odbora so : gg. Ljuba Davidovie, predsednik ministrstva, Kosta Stojanovic, minister na razpolozenju, sedaj vladni deiegat na mirovni konferenci, Obrad Blagojevic0, advokat, Mihajlo Marjanovic, podpredsednik obeine beogradske, Todor Gjuric, trgovec in Vlada Marinkovic trgovec. Clani nadzornega odbora so : Todor Mijailovic, veletrzec, Kosta Glavinic, biv§i minister a sedaj komisar privilegovane Narodne banke, dr. Bogdan Gavrilovic, profosor univerze, dr. Nikola Vul.ic, profesor univerze, in ^ivojin Paunovic, trgovec.
Vrednosti rezervnih fondov sestoje iz: akcij privilegovane Narodne banke za kraljestvo SHS, drzavne rente in obveznice; lastne palace v ulici|Karadjordjevi, Hercegovacki,Zvornicki, od kqjih je v eni najvecjiinnajmodernejsi hotel Bristol'; veliko imetje naKazalis> nem trgu v Beogradu; hotel ,Sloboda' v Skoplju; lastna tvornica stekla v Para6inu — vse to ropresentira danasnjo vrednost preku
ffgr   20,000.000 dinarjev v zlatu all preko 150,000.000 kron.   -*^H!
Bavi se s temlle zavarovanji:
zavarovanja proti Skodam pozara in strele (zgradeb, pohiStva, §lacunskega  blaga, stavbnega  mater ijala in  lesa, vseh industrijskih podjetij kakor
lag, tvornic, mlinov in ob(5e vsa zavarovanja te vrste.)
zivljenska zavarovanja in to : za slufiaj smrti in dozivetja, dote zenski a kapitala moSki deci, razna kombinovana zavarovanja;
zavarovanja proti nezgodam ali nesrednim slucajem, kakor: pri poedincih ali korporacijah  pri tvorni§kih in drugih delavcih;
zavarovanje proti Skodi vloma, kakor: pohiStva, blaga in ostalih vrednosti.
|8(P** Vse to prevzema najkulantneje in po najpovoljnojsih prenaijskih stavkih. ***VQ[
l&cejo se zaupni in marljivi krajevni zastopniki ter zastopniki za vodstvo glav. zastopstva po zupanijah.
Vsa   obvestila   daje  radevoljno:
Filijalka Beogradske Zadruge v Zagrebu
EialancLatinslca "ULlica sltex'-- 5.
NajstarejSa  in   prva   domaLa  ustanova
za zavarovanje.  Izplacala je do  konca
septembra   1919.:
v zivljenskem odseku;
din. 3,220 546 46
v pozaraem odseku :
din  850.12984
v odseku nesreCnih sluCajev:
din. 42-949 35
Osnovni dsto domaCi kapital popolno-ma vplaCan
u   zl. din.  2,500 000.—
Rezervni fondi po vknjizenju
u   zL   dip.   9,885.283.—
DanaSnja   vrednost   rezervnih   iondov znaSa preko
20,000.000 —
dobro in H6no lz-delani, tevljarske
potreb§5ine, raznovrstno drobno ali yalan-terijsko blago, razlicm okraski, kakor vsi v papirno stroke spadajoci predmeti, dobe se .'.   vedno po primerni ceni v trgovini
J. N. PeterSic v Ptuju.
Misi - podgane - stenice - scurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja naj-bolje preizkuSena in sploSno hvaljena sredstva kot: proti poljskim miSim K 7'—, za podgane in mi§i K 7"—, za SLurke 8 K; posebno moCna linktura za stenice 7 K; uniCevalec moljev pra5ek proti usem v obleki in periln, proti mravljam, proti usem pri perutnini 6 K; pra5ek proti mrLesom 6 K; mazilo proti usem pri ljudeh 4 in 8 K; maziio za uSi pri zmni 4 in 8 K; tinktura proti mrcesu na sadju in zelenjadi (unicevalec   rastlin)   K  6'—,   PoSilja
po  povzetju    Zavod  za eksport M. J (inker, Zagreb 112,  Petrinjska ulica 3.
Za vinogradnike!
n
Kdor si letos zeli nabaviti nove
naj si jih ogleda prej pri kleparju
A. Majcen, Hrvatski trgr v Ptuju.
Tarn se dobivajo brizgalke najnovejSe oblike, katere so jako trpezne ter ne potrebujejo delj casa nobenega popra-vila. Cene bodo po dnevnih cenah za ea   ozo   potroseni materijal.   ess   ess
^g^k                     kakor Mode,  trame, desko,
I        yA  >^     jamski les, drva in  stojeCe
mT ^k      gozdove za sekanje kupt in
|j|V ^y    placa   po   na]vi§jih   dnevnih
cenah REQOYC fr CL. LJUBLJANA, KOLODVORSKA   ULICA  31.
Jugosi inzenirsko podjetje
--------druzba z o. 5.--------
inzenirska pisarna irj stavbno podjetje JOjllbljana, Sodna ul 2.    ff   J/laribor,   Vitringhofova ul. 34
Oddelek I.
Projetyi. proracuni.  JYasvefovanje
in   zastop.   Presoja   in   sfavbno
nadzorstvo.
Cddelek II.
Vodne gradbe; i.xraba vodnih si I; poljedetska mclioracija
Oddelek III.
Lelon,      zelozobeton,      ^elezne
konstrukcije.
Oddelek IV. Seleznice, ceste, predori, mosiovi
Cddelek V.
Jnduslrijska in gospodarsl(a poslopja
Oddelek VI.
JComercijalno razpecevanje gradi-va, orodja in indusrrijskih ivarin
Bolj&a dekliea
zmozna slovenskega in nemskega jezika v go-voru in pisavi, se i&ee kot pomoC pri SoJskih nalogah za 2 otroka, katera obiskujeta 4. in 5. razred ljudske Sole. Vrh tega bi se Se rabila tudi za domaca dela. Oglasiti se je pri g. 0SKAR-JU MOSES, Breg pri Ptuju.
_     ki se je izucila v mestu
1     Sivati, zeli dobiti sluzbo
Llf    pri    Siv.il ji,    najrajSi   v
tudi kje   drugod.   Naslov :
Ptuju,  a preskrbo
A. S. D. uprava „Ptujskega lista."
Sladno kayo
znamka
„VARDAR"
v   zavitkih   po   200   in   500 g,
originalni zaboji po   BO kg, po
najnizji   ceni, vsaka   zelezniska
postaja franko, dobavlja
Jovo Gigovi«5
Maribor IX., Glavni trg 21.
poSten in zanesljiv se takoj aprejme pri
Martinu- Brus, ^riT^:
Sem lustna In mlada, Pa nimam moza, Moilla b' se rada, Kedo ga pozna ? ? Le hitro, le hitro, takat ne smem, Pre] ko prav' pride — prej bo objem. Saljlve ponudbe pod „Ura4- na upravo lista.
r