Gozdarski vestnik Mesečni list za gozdarstvo Letnik 51 Ustanoviteljica Zve~a inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Republike Slovenije Izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Republike Slovenije Glavni in odgovorni urednik Mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredniški svet Dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Uredniški svet Mag. Zdenko Otrin - predsednik, mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Tisk Tiskarna Tone Tomšič Naklada 1700 izvodov Ljubljana 1993 GozdV 51, 1993 485 VSEBINA 1. Gozdnogospodarsko načrtovanje, krajinska ekologija Tehnološki načrt - sestavni del gozdnogospodarskega načrta, Miran Hafner . . . . . . . . 191 Lov in lovstvo v Triglavskem narodnem parku: do kdaj še?, Miha Marenče . . . . . . . . . 198 Stališče G~ Postojna do "Dilem nadaljnjega razvoja Gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji", Zivan Veselič, Frenk Kovač, Peter Jež, Elizabeta Habič, Franc Perko . . . . . . 207 Dileme nadaljnjega razvoja gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji - komentar, Sašo Golob . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 305 Mestni in primestni gozdovi - naša skupna dobrina, Lojze Čampa . . . . . . . . . . . 312 Ali gre res za dileme v gozdarskem načrtovanju?, Arne Kozina . . . . . . . . . . . . 356 Razmišljanje o prenovi sistema gozdnogospodarskega načrtovanja, Janez Pogačnik . 401 Načrtovanje v gozdarstvu, Arne Kozina . . . . . . . . 407 Revir naj bo gozdnogospodarska enota, Franc Perko . . • . . . . . . . . . . . . . . 409 2. Gojenje gozdov, gozdna ekologija, drevesničarstvo, genetika, umiranje gozdov Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju , Frenk Prelc ... .... . Reprodukcijska rast pri ielki (Abies alba Mili.) v odvisnosti od stopnje prizadetosti dreves, Dušan Robič, Katarina Cufar, Andrej Kermavnar, Niko Tore/li ............... . Dve novi napravi za sajenje gozdnega drevja, Lado Eleršek . . . . . . Upoštevanje habitatov za divje živali v gozdnati krajini, Mirko Perušek . . . . . . . . . . . Srečanje članov Prosilve na Slovaškem, Janez Pogačnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu, Maja Jurc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . O ogroženosti od podlubnikov z vidika stroke, Arne Kozina . . . . . . . . . . . . . . . . . Spontano vračanje gozda na Kras, Boštjan Košiček . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prikaz uporabljenih načinov za povečanje rasti poskusnega smrekovega nasada Ajdovec, Lado Eleršek, Mihej Urbančič, Igor Jerman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb, Marjana Pavle . . . . . . . . . . Življenski prostor "nizki kras", primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka in trajen raziskovalni laboratorij, Dušan Mlinšek . . . . . . . . . . . . . Razvoj in varstvo gozdov na Krasu, Silvester Čehovin . . . . . . . . . . . . . . Rast jelke {Abies alba Mili.) se izboljšuje, Frenk Prelc, Živan Veselič, Peter Jež Kako obvladujemo podlubnike, Janez Pogačnik . . . . . . . . . Helsinška resolucija o biološki raznovrstnosti, Marjan Zupančič Gozdarstvo ali grobarstvo?, Franc Pogačnik ........ . BEL TR IN, nov izdelek za zatiranje podlubnikov, Riana Benko Genetski viri, Marjan Zupančič . . . . . . . . . . . . . . . . . Genetski vidiki redčenj , Marjan Zupančič . . . . . . . . . . . Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravno gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu, Marijan Kotar . . . . . . . . . . . . . Ohranjevanje naravnih genetskih virov gozda v Sloveniji, Marjan Zupančič Sto in eno leto staro "sporočilo" Leopolda Hufnagla, Marko Accetto . . . . Mraziščna smrečja v koliševkah Kočevske, Marko Accetto ........ . Spremljanje barve bukovega lista skozi vegetacijsko obdobje, Jerneja Čoderl . Samonikla smreka na Kočevskem, Anton Prelesnik . . . . . . . . . . . . . . Helsinška resolucija o biološki raznovrstnosti, Milan Šinko . . . . . . . . . . . Zborovanje Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije, Ivo Puncer . 9. redni letni sestanek predstavnikov držav - podpisnic programa JCP-Forests, Nevenka Bogataj ..... . . . .. . . ......... . .. ..... ... ... . . ... . ... . 486 GozdV 51, 1993 2 74 95 148 172 178 215 250 260 270 280 294 314 _, 344 ; J 352 354 365 366 367 370 384 .418 426 460 473 474 475 476 Evropski seminar za popisovalce propadanja gozdov, Nevenka Bogataj . ... . 9. Severnoameriški kongres o mikorizi (NACOM), Hajka Kraigher ....... . Biotehnološke metode pri žlahtnjenju, razmnoževanju in shranjevanju gozdnih sadik, Lada Eleršek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ........ . 3. Pridobivanje lesa- organizacija, mehanizacija, ergonomija, izkoriščanje lesne mase 478 479 483 - Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom, Andrej Dobre 27 Kazalniki stanja varstva pri delu, Marjan Lipoglavšek . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 Posodobiti moramo izmera gozdnih lesnih sortimentov, Edvard Rebula . . . . . . . 93 Ergonomsko oblikovanje dela pri spravilu lesa z žičnimi napravami, Marjan Lipoglavšek 114 Vpliv vlak na priraščanje jelovoMbukovega gozda, Edvard Rebula . . . . . . . . . . . . 120 27. mednarodni simpozij "Mehanizacija gozdnih del", Zdenko Otrin . . . . . . . . . . . 361 Napake izmere oblovine iglavcev in predlog novega načina izmere {1. del), Edvard Rebula. 446 4. Ekonomika gozdarstva Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove, Milan Šinko 42 Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo lesa, Franc Furlan 58 Zaskrbljujoči trendi vlaganj v slovenske gozdove, Franc Perko . . . . . 80 Obdavčenje zasebnih gozdov, Iztok Winkler, Marijan Kotar . . . . . . 133 Pomen aktivnega uravnavanja trga z gozdnimi proizvodi, Milan Šinko . 143 Ovrednotenje škod, ki jih v gozdu povzročijo požari, Iztok Winkler. 397 5. Zgodovina gozdarstva Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem v obdobju 1886-1911, Marko Udovič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Kratek zgodovinski pregled izvirnega sistema urejanja zasebnih gozdov na območju okraja Kranj, Vladimir Nonne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 Modrovanje na Rogu, Anton Prelesnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170 Razvoj gozdnega gospodarjenja od konca 2. svetovne vojne do danes, Marjan Zalokar 201 Ressel - Kras včeraj in danes, Milan Hočevar . . 279 Kolovec- Zgodovina in gozdarstvo, Tomaž Kočar 413 Bodo še šumeli gozdovi domači?, Mirko Šoštarič 471 6. Kadri, izobraževanje, informacije Sklepi in vtisi s posvetovanja Izobrazba revirnega gozdarja, Boštjan Košir 218 Revirni gozdar je ključen strokovnjak pri uresničevanju sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi, Franc Ferlin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219 Nadaljnji razvoj poklicnega šolstva na Slovenskem, Alfonz Vreznik . . . . . . . . . 220 Ali so znanja gozdarskega tehnika primerna za revirnega gozdarja?, Milan Trkman 224 Ali potrebuje revirni gozdar visokošolsko izobrazbo?, Marijan Kotar . . . . . 224 Delo v drobni posesti pomeni posebnost, odgovornost, izziv, Janez Blažič, Jernej Piškur, Tone Kastelic ......... , . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 228 Razvoj zahtevnosti del revirnega gozdarja na primeru gozdne uprave Radlje, Maks Sušek 230 Potrebna izobrazba revirnega gozdarja v luči izkušenj pri delu z zasebnimi gozdovi, Marko Janež . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 231 Izobrazba revirnega gozdarja, Pavel Vrtovec , ............. , . . 233 Prispevek k razpravi o izobrazbi revirnega gozdarja, Janko Žigon . . . . . . 235 Kako ustrezno novim zahtevam usposobiti revirnega gozdarja, Arne Kozina 236 Gozdar in šola, Eva Čeče . . . . . . . . . . . . . . . . 238 O potrebni izobrazbi revirnega gozdarja, Živan Veselič . . . . . . . . . . . . 239 GozdV 51, 1993 487 Zavod za gozdove Slovenije, Franc Perko . . INDOK služba gOzdarske knjižnice, Teja Ko/er 7. O gozdarstvu po svetu Izvor puščav in življenje v njih, Elouissi Noureddine ................. . ONF (Office National des Forets) - Francoski državni urad ·za gozdove, Milan Šinko . Obiskali smo Republiko Gvinejo Bissau, Anton Goršin in sode!. Postojnski gozdarji smo bili povabljeni v Švico, Živan Veselič Z občnega zbora gozdarjev Madžarske, Franc Gatnik 8. Ostalo Sporočilo slovenski gozdarski javnosti, IGLG in Gozdarski oddelek BF Pot do lastnika gozda, Tone Modic .................. . V spomin profesorju Hansu Leibundgutu- švicarskemu profesorju za gojenje gozdov, Dušan 332 466 56 103 158 348 362 53 194 Mlinšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 243 Spominska prireditev Ressel - Kras včeraj in danes, Živan Veselič . . . . . . . . . . . . . 356 Govor predsednika Republike Slovenije g. Milana Kučana na prireditvi "Ressel- Kras včeraj in danes, Milan Kučan . . . . . . . . . . . . . . . . . . · . . . . . . . . . . . . . . 359 lzmenjalni teden z avstrijskimi študenti gozdarstva, Janez Božič, Alenka Korenjak 422 9. Književnost Branko Korošec: Gozdovi Slovenije skozi čas, l. del, Lojze Campa Tadej Brate: Gozdne železnice na Slovenskem, Kmečki Glas in GJS 1 O. Društvene vesti Anton Rossipal, Cvetka Ko/er Josip Schauta, Cvetka Ko/er . Jesenkovo priznanje za leto 1993 Antonu Simoniču, dipl. inž. gozd Leonu Jamnikarju v spomin, Franc Gatnik. Franjo Pahernik, Cvetka Ko/er ...... . Mirko Šušteršič, Cvetka Ko/er . . . . . . . Gozdarska smučarska tekmovanja v zimi 1992193, Janez Konečnik . Strokovno ali stanovsko društvo?, Milan Šinko Herzog Franjo, Cvetka Koler . Novak Viktor, Cvetka Ko/er . Ziernfeld Viktor, Cvetka Ko/er Franc Miklitz, Cvetka Ko/er . . 488 GozdV 51, 1993 111 245 56 56 107 112 176 176 246 308 368 368 368 484 ozdarsk~ n~k GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 51 , No. 1, Ljubljana 1993 LJubljana Slowenija UDK 630*1/9 IISSN 0017-2723 LETO 1993 o LETNIK 51 o ŠTEVILKA 1 Ljubljana, januar i 993 VSEBINA - CONTENTS 1 Uvodnik 2 Frenk Prelc Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Forest Protection in the Kras Forest Enterprise Region 18 Marko Udovič Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem v obdobju 1886-19i1 An Attempt of the Evaluation of Costs for Reforesta- tion of Kras in the Carniola Reg ion from 1886-i 911 27 Andrej Dobre Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodar- jenja z gozdom Traffic Loading of Aoads in the Forest, resulting from Forest Management 42 Milan Šinko Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganje v gozdove The Proposal of the System of Subsidies for the lnvestments in Fofests 53 Sporočilo slovenski gozdarski javnosti 55 Iz tujega tiska 56 Naši zaslužni gozdarji Naslovna stran: Marjan Močivnik: Ivje SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY tJstanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mqg. Živan Veselič Odgovorni 4rednik -Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. ac. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna naročnina 1.000,00 SIT za dijake in študente 350,00 SIT Polletna naročnina za delovne organizacije 6.000,00 SIT Posamezna številka 300,00 SIT Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go~ zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list AS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne~ nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Leto 1993 je tudi leto spomina na Josefa Ressla Kras. Simbol trdih življenjskih razmer, boja za preživetje .- rastlinstva, živali in človeka. Simbol uničene pokrajine. Pa tudi simbol iskanja in zmage - uspeha gozdarjev pri ponovni ogozditvi oga/ele pokrajine; ter simbol zgodovin- ske izkušnje ljudi, da (tudi) gozd resnično cenimo šele tedaj, ko ga nimamo več. V letu 1993 se slovenski gozdarji spominjamo človeka, gozdarja, ki je neločljivo povezan z usodo slovenskega Krasa- Josefa Ressla (1793-1857). Čeprav tujega rodu, je kot bor globoko pognal korenine v naš kraški svet in zrasel z njim - v prizadevanjih, da mu vrne življenje. 200-/etnico rojstva velikega moža, ki se je s srcem in znanjem nadvse uspešno posvečal dvema zelo različnima ljubeznima- tehniki in naravi, slovenski gozdarji razumemo kot priložnost in obvezo, da se z dolžnim spoštovanjem in hvaležnostjo poklonimo njegovemu spominu. Zlasti spo- minu njegovih prizadevanj za ponovno ozelenitev sloven- skega Krasa. ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije bo v septembru 1993 organizirala mednarodno posvetovanje, posvečeno delu in življenju Josefa Ressla, pa tudi eno od spomladan- skih številk naše revije bomo posvetili njegovemu spominu. Nekako bo leto 1993 za slovensko gozdarstvo Resslovo leto. Lahko ga s ponosom imenujemo tako. Urednik GozdV 51, 1993 1 GDK: 43:42:443:453:(497.12 Kras) Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Forest Protection in the Kras Forest Enterprise Region Frenk PRELC* Izvleček Prelc F.: Varstvo gozdov na kraškem gozdno~ gospodarskem območju. Gozdarski vestnik, št. 1/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 26. Članek obravnava škodljive dejavnike (abiotske in biotske), ki so prizadevali gozdove slovenskega Krasa v obdobju 196&-1989. Navaja tudi ukrepe, ki jih je organizacija, ki gospodari s kraškimi gozdovi, izvajala, da je preprečila še večje škode, ter predloge, kako še učinkoviteje varovati kraške gozdove. Ključne besede: poškodbe gozdov, ukrepi varstva gozdov, Kras 1. UVOD IN NAMEN RAZISKAVE 1. INTRODUCTION AND THE PURPOSE OF THE RESEARCH Kraško gozdnogospodarsko območje zavzema jugozahodni del Slovenije. V ob- močju prevladujejo degradirani in pionirski gozdovi. Razprostira se od morja do višine 1 000 m - na Vremščici in Slavniku. Okoli 60% območja pokriva lahko topna, pre- težno kredno apnenčasta podlaga, drugo so fliš in fluvialni nanosi. Razvijajoča se obmorska mesta, pred- vsem pa gradnja ladij, so v preteklosti zahtevali velike količine lesa. Pritisk na gozdove v zaledju se je povečal in sprožil degradacijo gozdov. Vrzelaste gozdove so ogrožali še burja in požari. V ozkem pasu ob morju je bil gozd uničen že v začetku tega tisočletja. Pritisk na druge gozdove v območju -s sečnjo in pašo- se je stopnje- val po 16. stoletju. Vrhunec je dosegel v 19. stoletju, ko je bil ta prostor izrazito prenaseljen. Površina gozdov se je močno * F. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, SLO 2 GozdV 51, 1993 Synopsis Prelc, F.: Forest Protection in the Kras Forest Enterprise Aegion. Gozdarski vestnik, No. 1/ 1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 26. The article deals with the harmful factors (abio~ tie and biotic ones), which affected the forests of the Slovenian Kras in the period from 1966 to 1989. The measures which were carried out by the organization managing the karst forests in order to prevent even greater damage are also stated as well as the suggestions as regards evan more effective protection of karst forests. Key words: forest damage, forest protection measures, Kras zmanjšala. Na ogolelo pokrajino so razdi- ralno delovale naravne sile in povzročile zakrasitev precejšnjega dela kraškega ob- močja. Gozd je na Krasu odločilen naravni in gospodarski dejavnik. Je najboljši zaščitnik kraškega sveta pred degradacijo, ustvarja tla, oblikuje podnebje, zbira in hrani taina in zračno vlago, varuje tudi rodovitnost obdelovalnih površin. Splošnokoristne vloge gozdov so tu precej pomembnejše kot njihova lesnoproizvodna vloga. To spo- znanje je vodilo k ponovnemu snovanju gozda na Krasu. Prvi uspeli poskus je bil nasad črnega bora pri Bazovici, ki ga je leta 1 859 osnoval Josip Koller. V obdobju od leta 1 859 do 1914 so s črnim barom pogozditi 1 0.842 ha kraških goličav. Uspeh ogozditve nazorno pokaže podatek, da je bila gozdnatost leta 1875 14%, leta 1980 pa že 41%. Trend zaraščanja v območju je takšen, da je pričakovati leta 2000 že 60% gozdnatost. Varstvo gozdov ima v kraškem območju pomembno vlogo. Za prvi ukrep varstva gozdov lahko štejemo določilo iz statuta mesta Trst iz leta 1150. Z njim so prepove- Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem obmoeju dali vzgojo koz. Isti statut tudi prvič imenuje gozdne čuvaje (Sevnik, Žagar 1963). Sledili so številni gozdni redi in drugi predpisi, ki naj bi gozdove zavarovali pred pretiranimi sečnjami, krčenjem v kmetijske namene in pašo domačih živali. Najpomembnejši so: - gozdni red za Primorsko iz leta 1522; - gozdni red za Istro, Furlanijo in Kras iz leta 1551; - prepoved obglavljanja drevja, paše koz in ovc, košnje trave v gozdu in požiga- nje gozdov, ki jo je leta 1732 izdal cesar Karel VI.; - gozdni red vojvodine Kranjske, izdan leta 1771. V povojnem obdobju je bila posvečena posebna skrb nasadom črnega bora. Leta 1950 je bil sprejet odlok o prepovedi paše koz v gozdu. V tem obdobju ni nobena bolezen ali škodljivec bistveno prizadel se- slojev črnega bora. Večje motnje v delova- nju kraškega gozda so povzročile le na- ravne ujme in gozdni požari. Požari so prav gotovo najhujši uničevalec gozdov na kra- škem območju, še zlasti borovih. S to raziskavo so obravnavani škodljivi dejavniki, ki so prizadevali kraške gozdove v letih od 1966 do 1989. Namen raziskave je bil predvsem: - ugotoviti območja pojavljanja posame- znih škodljivih dejavnikov, njihovo pogo- stost in intenzivnost ter škodo, ki jo povzro- čajo; - predstaviti gozdno-varstvene ukrepe, ki jih je kraško gozdno gospodarstvo izva- jalo ali jih danes izvaja za obvladovanje škodljivih dejavnikov; - nakazati poti integralnega varstva kra- ških gozdov v prihodnosti. 2. METODA DELA 2. WORKING METHODS Informacije o škodljiv.lh dejavnikih in ško- dah sem zbral v arhivu Zavoda za pogozdo- vanje in melioracijo Krasa v Sežani. Edini vir, ki je sistematično obravnaval pojavljanje škodljivih dejavnikov in vrste nastale škode po letih, za daljše obdobje so bila .. poročila o pojavu škod zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev ter elementarnih nesreč v go- zdarstvu na območju Slovenije«. Zajela so obdobja od leta 1966 do 1982. Poročila je sestavljal Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in jih kot povratno informacijo pošiljal posameznim gozdnogo- spodarskim organizacijam. Za obdobje od leta 1983 do leta 1989 sem uporabljal izvirna poročila, ki jih je Zavod pošiljal na Republiški komite, kajti v teh letih slednji ni več pripravljal tovrstnih zbirnih poročil za območje Slovenije. Na podlagi teh podatkov sem izdelal pregledno tabelo, iz katere je bilo mogoče ugotoviti frekvenco pojavljanja posameznih poškodb in škod. Na ta način sem se dokopal tudi do najpomembnejših škodljivih dejavnikov, ki jim je v prihodnje pri varstvu gozdov na kraškem območju treba posvetiti še več pozornosti. Splošne podatke sem pridobil v Gozdno- gospodarskih načrtih za kraško območje za obdobje od 1971 do 1980 in od 1981 do 1990 ter v publikaciji .. Kraško gozdnogojit- veno območje«, pripravljeni ob 18. kon- gresu IUFRO leta 1986. 3. ZNAČILNOSTI KRAŠKEGA GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA 3. THE CHARACTERISTICS OF THE KARST FOREST ENTERPRISE REGION 3.1. Naravni dejavniki 3.1. Natural Factors Podnebje Climate Kraško območje ima značilno prehodno podnebje, ki kaže značilnosti sredozemske in alpske klime. Območje pokrivala dva klimatska pasova (Miklavžič 1963): - Modificiran! mediteranski klimatski pas Obsega ozko obalno območje, ki sega nekaj deset kilometrov v notranjost kopne- · ga. Ta predel je temperaturno homogen, saj morje blaži ekstrerne. Srednja januarska temperatura se giblje v intervalu 4-5 oc, srednja julijska je 23 oc, medtem ko je GazdV 51, 1993 3 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju srednja letna temperatura 13 'G. Letna množina padavin se giblje od 1000 do 1500mm. - Prehodni klimatski pas Obsega območje Krasa, Senožeških hri- bov do Brkinov, Čičarije in vznožja Snežni- ških gozdov. Svet je tu orografsko izredno raznolik. Srednja januarska temperatura niha tu med 0-4 'C, srednja julijska se giblje v intervalu 17-22'C, medtem ko je srednja letna temperatura med 8-13'C. Množina padavin se giblje od 1500 do 2500 mm. Močni vetrovi nastopajo predvsem v hladni polovici leta, kot posledica baričnih situacij. To sta predvsem burja, ki piha s celine na morje, in jugo, ki ima obratno smer. Burja piha v sunkih, ki dosežejo hitrost celo 150 km/h. Povzroča erozijo tal, lomi in celo ruva drevje. Njeno moč je močno ublažil novonastali gozd, tako da prave orkanske burje ni več. Jugo prinaša blagodejne padavine in s tem ugodno vpliva na vegetacijo. Sušnost je v območju pogosta. število dni z maksimalno sušnostjo se giblje od 33 do 50. Matična podlaga in tla Parent Rock and Soil Večji del matične podlage območja tvorijo kredni in jurski apnenci ter dolomiti. Pre- ostali del (40 %) zavzema fliš, nastal v eocenu ali oligocenu. Sestava fliša je različna. Glede na to, da se je ob obali odlagal bolj debelozrnat material, na globljih mestih pa glina z mnogo kalcija, se pojavljajo tri vrste fliša: kremenasti, glinasti in lapornati. V varstvenem pogledu so problematična predvsem tla na apnencu. Velika prepust- nost teh tal za vodo, zlasti rendzin, pov- zroča močno osušitev v sušnih obdobjih. Vegetaciji zaradi pomanjkanja vode opeša vitalnost. Gozdove na suhi apnenčasti pod- lagi tudi močno ogrožajo požari. Vegetacija Vegetation Apnenčaste predele pokriva heliotermo- kserofilno rastje, ki je prilagojeno na hudo 4 GozdV 51, 1993 vročino in sušo. Flišna zemljišča porašča mezofilno-higrofilna vegetacija, ki zahteva !alno vlago in zmernejše temperature. Območje leži v glavnem v pasu submedi- teranskega kraškega gozda, ki ga sestav- ljajo puhasti hrast, cer, beli gaber, mali jesen ter druge toploljubne in svetloljubne rastline. Na flišu, čeprav leži v istem pasu, srečujemo bukov gozd ali gradnovo-gabrov gozd z mnogimi sencodržnimi in vlagoljub- nimi rastlinami. Na kraškem gozdnogospodarskem ob- močju se pojavljajo naslednje gozdne združbe (Karta gozdnih združb kraškega območja): - Seslerio autumnalis-Quercetum pu- bescentis Združbo najdemo v pasu od morja do prelomnice s kraškim svetom, ki poteka po črti Osp, Črni Kal, Hrastovlje. Sega do nadmorske višine 200-250 m. - Seslerio autumnalis-Quercetum pe- trasa Združba se prepleta s prejšnjo, le da je pomaknjena tudi v višje lege in severna pobočja. Oblikujejo jo manj ekstremne kse- rofilne vrste; puhasti hrast izginja, pojavlja se cer. - Seslerio-Ostryetum Je glavna združba kraških planot, ki se razprostirajo v nadmorski višini od 200 do 600 m. Na južnih obronkih hribov (Slavnik) se povzpne tudi do 900 m visoko. - Querco-Luzulo-Fagetum Združba zavzema flišna območja širšega dela Brkinov, del Senožeškega hribovja in dolino reke Reke. Pojavlja se v več oblikah. Na severnih pobočjih in vlažnejših legah najdemo bukove sestoje z redko primesjo gorskega javorja, gorskega bresta, ostro- listnega javorja in divje češnje. Na drugih legah se bukvi pridruži graden, ki se na globljih tleh pojavlja tudi sam. Sušnejša tla porašča cer. - Melampyro vulgati-Quercetum Prepleta se z združbo Querco-Luzulo-Fa- getum. Zavzema južna flišna pobočja. Pre- vladuje termofilna vegetacija. Med dreves- nimi vrstami najdemo predvsem cer, puha- sti hrast, mali jesen in beli gaber. - Seslerio autumnalis-Fagetum Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraSkem gozdnogospodarskem obmo~ju Pojavlja se na apnenčasti podlagi. Po- kriva hladnejša in vlažnejša rastišča. V florističnem pogledu pomeni prehod med submediteranskim in kontinentalnim buko- vim gozdom. Na manjših površinah so zastopane na kraškem območju še združbe: Fagetum submontanum var. geogr. se- slerio autumnalis, Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum, Lamio orvalae-Fagetum. Glavne drevesne vrste v kraškem ob- močju so graden, ki ga je 27%, bor (24 %) in bukev (13%). 3.2. Gospodarski dejavniki 3.2. Economic Factors Ozelenitev Krasa je kot biološki problem v glavnem obvladan. V ospredje prihaja reševanje ekonomske problematike gozd- ne proizvodnje in varovanje gozdov. Pogozdovanja in melioracije so do za- četka šestdesetih let v glavnem izvajali na apnenčastih tleh. Flišnim površinam, ki so neprimerno plodnejše, pa ni bilo posvečeno dovolj pozornosti. V območju je 64.000 ha gozdov, od tega 13.800 ha družbenih in 50.200 ha zasebnih. Gozdnih posestnikov je 33.380. Povprečna gozdna posest meri 1 ,3 ha. Gospodarsko zanimivih je 55% gozdov. Med temi je 31 % gozdov na flišu in 24% gozdov na apnen cu (nasadi črnega bora). Prevladujejo mlajše razvojne faze pionirskih gozdov, ki nasta- jajo na opuščenih kmečkih zemljiščih. Ve- čina gozdov ima slabo sestojno zasnovo. Boljšo imajo le borovi sestoji in del meliori- ranih površin na flišu. Med listavci prevladu- jejo panjevci. V gozdnogospodarskem in ekonomskem pogledu je kraško območje izrazito pasivno, saj gospodari z· degradiranimi gozdovi. Glavna naloga Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa je melioracija degradira- nih gozdov in postopna premena le-teh v trajne, biološko in mehansko stabilne ter gospodarsko donosne mešane gozdove. Veliko skrb posveča varstvu gozdov, saj so gozdovi na Krasu ogroženi z biotskimi in še zlasti z abiotskimi dejavniki tj. s požari in ujmami, med katerimi izstopata žled in suša. Zavod vseh gozdnogospodarskih dejav- nosti ne more sam financirati. Deležen je pomoči drugih gozdnogospodarskih organi- zacij in širše družbene skupnosti. 4. ŠKODLJIVI VPLIVI NA GOZDOVE KRAŠKEGA GOZDNO- GOSPODARSKEGA OBMOČJA 4. HARMFUL INFLUENCES ON THE FORESTS OF THE KARST FOREST MANAGING REGION Iz letnih poročil »Pojav škod zaradi rast- linskih bolezni in škodljivcev ter elementar- nih nesreč v gozdarstvu(( je razvidno, da so se od leta 1966 do leta 1989 pojavljali na kraškem gozdnogospodarskem ob- močju naslednji škodljivi dejavniki (str. 6): 4.1. Abiotski vplivi 4.1. Abiotic Factors Največji škodljivi dejavnik na kraškem gozdnogospodarskem območju je požar. Požar smo uvrstili med abiotske dejavnike, vendar bi ga lahko tudi med antropogene, saj povzroči človek več kot 95 % požarov. Žled se pojavlja redkeje, vendar pov- zroča veliko gospodarsko škodo. 4.1.1. Požari 4.1.1. Fires Kraško gozdnogospodarsko območje je požarno najbolj ogroženo v Sloveniji. Na območju je (Čehovin 1986): 14.800 ha požarno močno ogroženih gozdov 31.900 ha požarno ogroženih gozdov 9.500 ha požarno manj ogroženih gozdov 7.800 ha požarno neogroženih gozdov Močno ogrožene so borove kulture na apnenčasti podlagi. Neogroženi. so gozdovi na flišu (Brkini, dolina Reke). Največ požarov je v mesecu februarju, marcu in aprilu. Količina padavin je takrat najmanjša, tla pa so pokrita s suhimi tra- vami in suhim opadom. Drugi maksimum požarov beležimo v poznem poletju, ko nastopi sušno obdobje in se vegetacija, zlasti trave, osušijo. Tedaj dobi pokrajina značilno rjava baiVo. GozdV 51, 1993 5 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju ABIOTSKI DEJAVNIKI - Požari -Žled - Veter - Sneg - Pozni mraz - Toča BIOTSKI DEJAVNIKI - Sodoprsti kopitarji: Srna Jelen - Glodalci: Zajec Miš Polh -Žuželke: Borovi grizlici Borov zavijač Borovi podlubnik! Borov sprevod ni prelec Gobar Hrastov zavijač Poljski in rjavi gozdni hrošč Veliki zmrzlikar Uš zelenega bora Macesnov molj Brestova beljavarja Mali zmrzlikar Smrekova Jubadarja Bukova listna uš Hrastov krasnik - Glive Kostanjev rak Sušica borovih vej Osip borovih iglic Bela trohnoba Holandska brestova bolezen Pepel nica na brestu Odmiranje topoiovega lubja Topolov škrlub Diplodia pinea Scleorophoma pityophila (Capreolus capreolus) (Cervus elaphus) (Lepus europeus) (Apodemus silvaticus) (Giis glis) (Diprion pini, Neodiprion sertifer) (Evetria buoliana) (Biastophagus piniperda, B. mi nor, !ps acuminatus, Pityogenes sp., Pityophthorus sp., !ps sexdentatus) (Thaumatopoea pytiocampa) (Lymantria dispar) (Tortrix viridana) (Melolontha melolontha, M. hippocastani) (Erannis defoliaria) (Pine us strobi) (Coleophora laricella) (Scolytus scolytus, S. multistriatus) (Operophthera bru mata) (!ps typographus, Pityogenes chalcographus) (Phylaphis fagi) (Coraebus bifasciatus) (Cryphonectria parasitica) (Cenangium ferruginosum) (Lophodermium pinastri) (Armillaria mellea) (Cerastomella-Ophiostoma ul mi) (Mycrosphoera alphitoides) (Dothichiza popu lea) (Venturia populi na) Potencialna nevarnost je burja, ki pripo- more k bliskovitemu širjenju ognja. borovja, ki zavzemajo 24% gozdov; med njimi najbolj mlade kulture bora, ki rastejo v gostem sklopu. Glede na vegetacijo so najbolj ogrožena R GozdV 51, 1993 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Tabela 1: Pojavljanje požarov v mesecih (v%) (Z ega 1986): Table 1: The Frequency of Forest Fires in Months (in %) (Zega 1986) Januar 2,9 Februar 12,8 Marec 38,4 April 19,2 M~ 1,2 Junij 0,8 Julij 4,4 Avgust 9,6 September 2,6 Oktober 1,2 November 1 ,2 December 5,7 Na Krasu se gozdne in kmetijske po- vršine prepletajo. Nekontroliran ogenj, ki izbruhne na kmetijski površini, se predvsem ob burji lahko hitro razširi v gozd. Na ta način nastane dobra tretjina gozdnih poža- rov. Prek kraškega sveta se vije 150 km že- lezniških prog. Nevarnost izbruha požara ob njih je velika, saj se pri zaviranju vlaka često sproščajo iskre. Na območju je 1135 km cest, 5 večjih mest ter okoli 300 vasi in zaselkov. Za požarno varnost je to na eni strani negativno, ker veča možnost požara, na drugi strani pa pozitivno, ker je tako več preprek (ceste, kolovozi, proge), ki lahko preprečijo širjenje požara (tiebenik 1969). Tabela 2: Poglavitni povzročitelji požarov v obdobju 1971-1989 Table 2: The Main Fire lnducers in the Period 1971-1989 Povzročitelj število % lnducers Number Železnica 85 8 Railway Požig trave po čiščenju zemljišč 344 32 The burning of the grass in order Vaje JLA 46 4 Manoeuvres ofthe JLA Strele ob nevihtah 38 4 Strokes of lightning Otroci 16 2 Chi/dren Sumljivi, namerni požigi 67 6 Suspicious, deliberate arsons Druge dejavnosti 91 9 Other activities Neznan vzrok 376 35 Unknown cause Skupaj 1063 100 Total Grafikon 1: Pojavljanje požarov podnevi (15- letno povprečje kraškega območja) Graph 1: Fire occurence through the Day (a 15-Year Average of the l(arst Region) 25 " 10 5 PGŽI.RI !%} F!ros [~] - - ll 2 4 6 6 ro 12 1~ 16 18 20 21. 2~ URA J.lour tltevilo požarov in površina pogorelih go- zdov variirata iz leta v leto in nista predvid- ljivi. Odvisni sta predvsem od specifičnih klimatskih razmer v posameznem letu. Izsledki so osupljivi, saj vsota površin pogorišč v 24 letih znaša kar 20% gozdne površine v območju. Na leto je povprečno pogorelo 663 ha gozdov in grmišč. Pov- prečno je bilo na leto 56 požarov. V vsakem požaru· je pogorelo povprečno 11,7 ha go- zdov in grmišč. 4.1.2. tted 4.1.2. lce-Break Žled se na kraškem območju pojavlja v neenakomernih intervalih in zajame raz- lično velika obmoČja. V povojnem obdobju je povzročil večjo gospodarsko škodo tri- krat. · - Leta 1952 je bil žled na območju Seža- ne, Dutovelj in Kamna. Iz poškodovanih gozdov so takrat spravili 42.000 m3 borovi- ne. Mladje je bilo poškodovano na površini 700ha. - Leta 1975 je žled znatno prizadel idrij- ske gozdove in gozdove postojnskega gozdnogospodarskega območja ter zajel tudi območje Senožeškega hribovja in Ko- šane. Zaradi poškodb drevja po žledu je bilo treba iz gozda spraviti 480m3 lesa. - Največjo škodo je žled povzročil leta 1980. Zajel je velik del Brkinov in segel v GozdV 51, 1993 7 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Tabela 3: ~tevilo in površina požarov po letih Table 3: The Number of Fires and Fire Affected Area by Years "' g:~ ~ "'-·ar lil N m,_Oiii' .Q. ~ .5 .~ ti:! ;S_ Leto s > ~ ·~g_@Q) Year o o~ o ti:!.!::; ~ ·- :c: eu~ Q.G:lQ)-..;:; .:.::~(?~ >N~ ro c OJQ:) oo cm~Q. ~;S ti:! c., •u•u Ql ·-·-o o~ ~!~~:§ ·~ ~ =s~ ro~ c. o ~ >>N (1) > "'~ 6: 8..q; ~~ ~ g_~~ >iil<: 1966 139 11 12,6 1967 1.022 41 24,9 1968 928 66 14,1 1969 1.071 81 13,2 1970 188 16 11,8 1971 2.081 84 11,3 1972 1.107 68 16,3 1973 827 89 9,3 1974 193 24 8,0 1975 1.128 67 16,8 1976 1.055 136 7,8 1977 293 28 10,5 1978 210 29 7,2 1979 180 43 4,2 1980 584 81 7,2 1981 360 44 8,2 1982 1.409 77 18,3 1983 444 47 9,5 1984 934 53 17,6 1985 523 44 11 ,9 1986 515 43 11 ,9 1987 393 27 14,5 1988 199 42 4,7 1989 120 11 10,9 Skupaj 15.903 1.352 11,7 Total V površini pogorišč so poleg gozdov zajeti tudi grmišča in zaraščajoči pašniki. The area of fire sites includes besides torests also shrub areas and overgrowing pastures. območje Čičarije in Vremščice. Poškodoval je gozdove na površini 12.500 ha. Na 860 ha so bili sestoji popolnoma uničeni, na 2140 ha so bili poškodovani 70 %, na 2300 ha pa so bili poškodovani med 50 in 70 %. Najmanj je bilo prizadeto mladje, najbolj pa so bili poškodovani letvenjaki in drogovnjaki. Med drevesnimi vrstami je bila najbolj prizadeta bukev. Bukovi sestoji poraščajo predvsem severne lege in tiste nadmorske višine, kjer je bilo žledenje najmočnejše. 8 GozdV 51, 1993 Bukev je bila pretežno v lazi letvenjaka in drogovnjaka. Veliko odpornost so pokazali sestoji gradna. Posamezna gradnova drevesa so imela odlomljene vrhove in veje, vendar njihova regeneracija ni bila ogrožena. Let- venjaki in mlajši drogovnjaki iglavcev (smreka, macesen, rdeči in črni bor) so imeli večinoma odlomljene vrhove. Neposrednim škodam so sledile še po- sredne. V poškodovanih borovih sestojih se je pojavil lubadar. Zelo se je razmnožil v tretjem letu po žledenju. Takrat so morali poleg poškodovanih dreves sekati tudi bo- re, ki jih je napadel lubadar. Splošna značilnost predelov, najbolj ogroženih po žledu, je, da se v njih še odraža neposreden vpliv morja. Na tem ozemlju subtropske zračne mase pogosto izpodrivajo subpolarno fronto hladnega zraka in obratno. V takšnih razmerah naj- večkrat prihaja do žledenja (Hočevar 1976). 4.1.3. Veter 4.1.3. Wind V kraškem območju prevladujeta dva, po smeri nasprotna vetra, burja ter blagi in vlažni jugo. Pihala ob vsakem letnem času, vendar je burja poleti redkejša, pogostejša in silovitejša pa je od jeseni do spomladi; takrat je mrzla in zelo ohladi ozračje. Burja deluje mehansko in fiziološko ne- ugodno na tla in vegetacijo. Na brezgozdnih kraških planjavah odnaša prst in pesek. To pospešuje degradacijo kraških tal in proces zakrasevanja. Nič manj škodljivo ni fiziolo- ško delovanje burje v smislu izsuševanja tal in vegetacije, kar povečuje učinek spo- mladanskih in poletnih suš (Wraber 1954). Burja tudi pospešuje hitrost širjenja poža- rov. S sistematično ogozditvijo ogolelih kra- ških planjav se je močno zmanjšal učinek burje. Večje gospodarske škode zaradi burje so po celotnem območju nastale v letih 1976 in 1978. Zadnja močnejša burja je pihala leta 1983. Takrat je bilo izruvanih in polomljenih 300m3 dreves na območju občine Postojna, 400m3 v občini Ilirska Bistrica in 250m3 v občini Sežana. Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Kot posebnost velja omeniti vihar, ki je leta 1965 divjal od zahoda proti vzhodu in polomil na območju Križa, Tomaja, štorij in Senožeč za 7000 m3 bo rovih dreves. 4.1.4. Sneg 4.1.4. Snow Odklon klime v zadnjem desetletju od dolgoletnega povprečja je vplival, da tudi višje ležeči predeli kraškega območja niso imeli obilnih snežnih padavin že več kot deset let. Manjšo škodo je povzročil sneg leta 1979. teksture, izgorele organske snovi ter zna- čilne črne barve pogorišča. 4.1.6. Mraz 4.1.6. Frost Za kraško območje so značilni predvsem pozni mrazovi. Posebno so izpostavljene severne lege Brkinov, Čičarije in Primorja. AV1ohtona vegetacija in bor dobro prena- šajo pozne mrazove, precej bolj pa so občjutljive druge alohtone vrste. Leta 1981 je pozni rnraz uničil 24.500 sadik Pinus radiata in Cupressus lanebertina na ob- Tabela 4: Škoda zaradi žleda, vetra in snega v obdobju 1966-1989 Table 4: Damage Caused by /ce·Break, wind and Snow for the Period 1966-1989 Leto Škodljiv pojava dejavnik The Year Damage of Occurrence Factor 1968 sneg/snow 1970 sneg/snow 1975 žled/ice·break •1976 veter/Wind sneg/snow 1977 veter/wind 1978 sneg/snow 1979 sneg/snow škoda (m3) Damage 100 400 480 245 1.200 50 60 100 1980 žled/ice-break 490.554 1983 veter/wind 950 Skupna škoda po: Total damage by: - žledu 1 ice·break = 491,034 m3 - snegu 1 snow 1 ,860m3 - vetru 1 wind 1 ,245 m3 4.1.5. Suša 4.1.5. Drought Sušna obdobja so reden pojav na kra- škem gozdnogospodarskem območju. Daljša sušna obdobja v zadnjih petindvaj- setih letih, ki so povzročila tudi gospodar- sko škodo, so bila leta 1967, 1971, 1973, 1979, 1983, 1985 in 1988. Pojavljajo se v povprečju vsaka štiri leta. Sušna obdobja se pojavljajo v spomla- danskih in poletnih mesecih. Obdobje brez padavin lahko traja tudi do 50 dni. Veliko gospodarsko škodo povzroča suša v mladih nasadih. Najbolj so prizadeti nasadi na pogoriščih. Tla se tu hitreje izsušijo zaradi spremenjene strukture in Območje povzročene škode The Reg ion of the Damage Caused Volče, Košana Komen, Tomačevica, Kobjeglava, Skopo, Štanjel, Škrbina, Ribnica, Narin Volče, Senožeče, Laze, Gabrče Kopriva, Štjak, Gabrje, Dutovlje, Volčji grad, Komen Košana, Volče, Senožeče, Laže, Gabrče celotno kraško g. g. območje občine Postojna, Ilirska Bistrica, Sežana Gabrče, Laže, Dolenja vas, Senožeče Brki ni, Košansko-Senožeško hribovje, del Čičarije celotno kraško g. g. območje močju občine Izola. AV1ohtono vegetacijo je zadni"ič v večjem obsegu prizadel pozni mraz v marcu ter maju 1981. Napravil je škodo v gozdovih listavcev na celotnem območju Brkinov. Pomrznila in posušila se je večina mladih poganjkov. 4.2. Biotski vplivi 4.2. Biotic Factors Med biotskimi vplivi so v gospodarskem pogledu pomembni le škod ljivci in patogene glive, ki se pojavljajo na boru. V zadnjem desetletju sta povzročili obsežno sušenje bora glivi Diplodia pinea in Cenangium ferruginosum. Med drugimi drevesnimi vrstami je zlasti prizadet domači kostanj, ki ga je gliva Cryphonectria parasitica skoraj popolnoma iztrebila. GozdV 51, 1993 9 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju v manjšem obsegu dela škodo divjad, tu in tam pa tudi gledalci. 4.2.1. Sodoprsti kopitarji in gloda/ci 4.2.1. Even·Hoofed Ungulates and Rodents Pomembnejša škodo dela srnjad le v umetno zasnovanih mladjih. Srnjad objeda predvsem nasade smreke, macesna, ja- vorja in velikega jesena. Jelena srečamo v Brkinih, Košansko-Se- nožeškem hribovju in na območju občine Ilirska Bistrica. Manjšo gospodarsko škodo povzroča z objedanjem mladja in z drgnje- njem debel v nasadih iglavcev. Gledalci ne povzročajo pomembnejših gospodarskih škod. Manjšo škodo so v obdobju od leta 1966 do leta 1989 povzročili zajec, gozdna miš in polh. 4.2.2. tuže/ke 4.2.2. /nsects Kraški gozdovi nudijo ugodne ekološke pogoje za življenje in razvoj žuželk. Neka- tere žuželke se lahko v kratkem času zelo razmnožijo in povzročijo pomembno gospo- darsko škodo, saj sta hitrost in trajanje razvoja insektov v funkcijski odvisnosti od temperature. Občutne škode povzročajo: borovi pod- lubniki, obe borovi grizlici in borov zavijač. Borov sprevodni prelec ne povzroča večjih škod, precej pa vpliva na estetski videz gozdov. Podlubniki Podlubniki se v kraškem območju pojav- ljajo v večjem številu predvsem: - na sečiščih in krliščih ob gozdnih ce- stah -kot posledica nezadovoljivega gozd- nega reda in slabe organizacije spravila lesa iz gozda, zlasti v zasebnih gozdovih; - v borovih sestojih, ki jih nepoučeni delavci sekajo pri gradnji elektrovodov in cest; - v sestojih, kjer se po požaru prepočasi opravi sečnja in spravilo ožganega lesa; - v predelih snegolomov, vetrolomov in žledolomov - zaradi slabe organizacije spravila poškodovanega drevja po žleda- lomu leta 1980 so se na območju Kala zelo razmnožili dvanajsterozobi borov lubadar ter veliki in mali strženar; 10 GozdV51,1993 - v borovih sestojih, po glivičnih boleznih (Diplodia pinea, Cenangium ferruginosum), ko postane drevje dovzetnejše za napade podlubnikov - v takih primerih so se doslej pojavili predvsem: šesterozobi borov luba- dar, krivozobi borov lubadar in mali borov strženar. Borovi grizlici Obe vrsti grizlic se pojavljata predvsem na Komenskem Krasu, v okolici Sežane vse do Ospa in Dekanov. Napadata sestoje črnega bora v nadmorskih višinah od 1 OO do 500 m. Ogrožala zlasti borova mladja in gošče. V poročilih o škodah niso bile škode prikazane ločeno za vsako vrsto posebej, temveč skupaj. Borovo grizlico so prvič opazili na ob- močju Krasa leta 1952 v okolici Dutovelj, štanjela in Kamna. Zadnji močnejši napadi grizlice so bili v letih 1975 in 1977. Leta 1975 je povzročila golobrst na 6 ha borovih sestoj ev v okolici Sežane. Takrat so jo tudi kemično zatirali. Leta 1977 je obrstila borov gozd (50 ha) na območju Divače, Daljnjih Ležeč, štorij in Senadol. Grizlica je bila v zadnjem desetletju opazna predvsem na Komenskem Krasu, vendar ni povzročila bistvenih poškodb. Borov zavijač Zavijač je tehnični škodljivec. Škodo pov- zročajo gosenice, ki se zavrtajo v termi- nalne poganjke. Ti običajno odmrejo. Po- sledice napada se kažejo v značilnih »bajo- netastih« in »Hrastih« oblikah borovih debel. Taka borova debla so tehnično močno razvrednotena. Škodljivca najdemo po celotnem kra- škem območju. Pogosteje se pojavlja na območju Ospa, Dekanov, Kubeda ter na območju Sežane. Napada rdeči in črni bor. Škodo dela na 6- do 12-letnih borih. Borov sprevodni prelec Borovega sprevodnega prelca zasledimo v vseh borovjih na nizkem Krasu in v Primorju. Kraško območje je razen priobalnega pasu na robu areala borovega sprevodnega prelca, zato so njegove gradacije bolj izjem- Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju ne; pojavljajo se lokalno in kratkotrajno na zavetrnih in eksponiranih rastiščih. Iz raziskave, ki je bila zastavljena v vseh borovih sestojih kraškega območja in je potekala od leta 1968 do leta 1984, lahko razberemo, da je številčno populacija prelca v posameznih letih nihala, predvsem pod vplivom klime. Naraščala je v sušnih letih. Sestoji so bili močneje napadeni na območju Socerba, Ospa in črnega Kala. Gobar Gobar se na kraškem območju pojavlja v listnatih gozdovih na območju Nove Gori- ce, Sežane in Primorja, v glavnem v nad- morskih višinah do 500 m. V zadnjih petindvajsetih letih se je gobar močneje namnožil v letih 1973, 1974 in 1975. Najmočnejši napad je bil leta 1973. Zajel je območje občin Nova Gorica in Sežana. Napadenih je bilo 500 ha gozdov. Obrščeno je bilo le posamezno drevje. Gobar se na kraškem območju pojavlja v listnatih gozdovih, ki so gospodarsko manj zanimivi, zato ne povzroča večje go- spodarske škode. Populacije gobarja moramo nadzorovati . in ob prevelikih namnožitvah ga moramo uničevati, predvsem v delih gozdov, ki me- jijo na sadovnjake. Tu namreč obstaja ne- varnost, da se gobar ob namnožitvi v gozdu razširi tudi na sadno drevje in povzroči znatno gospodarsko škodo. 4.2.3. Glive 4.2.3. Fungi Med glivami so v obravnavanem obdobju največjo gospodarsko škodo na kraškem območju povzročile: Diplodia pinea, Cenan- gium lerruginossum in Cryphonectria para- sitica. Prvi dve sta povzročili sušenje rde- čega in črnega bora na precejšnjem delu Krasa, najmočneje v gozdovih, izpostavlje- nih suši. Kostanjev rak pa je skoraj že uničil ves domači kostanj. Diplodia pinea Gliva je bila v epilitociji leta 1968 na območju Komenskega Krasa. Okuženih je bilo 500 ha sestojev črnega bora. Suši la so se najprej posamezna drevesa, pozneje pa skupine dreves vseh starosti. Zaradi suše- nja so posekali okrog 1300 ha okuženih dreves. Sušenje je prenehalo šele po 3 letih. Sušenje vej in krošenj je bilo močnejše leta 1983. Sušenje se je pojavilo v vseh sestojih črnega bora na območju občine Nova Gorica in Sežana, podobno na suš- nejših in siromašnejših rastiščih. Omeniti velja, da je bilo leto 1983 izredno sušno, kar je dodatno prispevalo k fiziološki slabitvi bora. V letu 1984 se je sušenje stopnjevala, tako da so morali v občini Nova Gorica na območju Branika posekati 1477 suhih dre- ves črnega bora, v občini Sežana na ob- močju Komenskega Krasa pa 6600 močno okuženih dreves. Sušenje se je nadaljevalo na istem prostoru tudi leta 1985. Posame- zna drevesa in manjše skupine okuženega drevja so se pojavile na območju občin Postojna, Ilirska Bistrica in Koper. Gliva je sekundarnega značaja. Okuži predvsem nevitalno drevje (Hočevar, Jurc 1983). Sušica borovih vej Sušica borovih vej je sekundarna bole- zen. Leta 1986 je nastopila v epilitotični obliki. Okužila je borove sestoje na območju Sežane in Komenskega Krasa. Najmoč­ nejše okužbe so bile v okolici Sežane, Brestovica in na Fajtnem hribu. Kostanjev rak Rak na kostanju se je pojavil prvic v Sloveniji leta 1950 v Panovcu pri Novi Gorici. Prenesen je bil iz Italije. Kmalu se je razširil po Krasu in končno zajel celotni areal domačega kostanja v Sloveniji. 5. PREVENTIVNI, PROFILAKTIČNI IN REPRESIVNI UKREPI ZOPER POSAMEZNE ŠKODLJIVE VPLIVE 5. PREVENTIVE, PROPHYLACTIC AND REPRESSIVE MEASURES AGAINST INDIVIDUAL HARMFUL INFLUENCES 5.1. Ukrepi proti požarom: 5.1. Measures against Fires Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa izvaja vse potrebne preventivne in kurativna ukrepe v borbi proti požarom. GozdV 51, 1993 11 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Omenimo le nekatere. 1. V požarno ogroženih gozdovih so po- stavljene table, ki opozarjajo na nevarnost izbruha požara. 2. Delavci Zavoda v osnovnih šolah po celotnem kraškem območju predavajo o nevarnosti požara v naravi. 3. Izdelana je karta požarno ogroženih gozdov, določena so mesta protipožarnih opazovalnic. 4. Gradijo in vzdržujejo protipožarne pre- seks in zidove. V obdobju od leta 1986 do 1989 je bilo zgrajenih 103km protipožarnih presek, obnovljenih 49 km proti požarnih zi- dov in 305 km presek. Vlogo protipožarnih presek opravljajo tudi ceste. V sušnih obdobjih Zavod prek informativ- nih medijev razglasi veliko požarno nevar- nost in prepove kurjenje ognja v naravi. Na vnaprej določena mesta razmestijo protipo- žarne opazovalnice. Ti imajo stalno zvezo z dežurno službo Zavoda, ta pa je pove- zana z gasilskimi društvi. Predlogi za uspešnejša protipožarno zaščito Protipožarna zaščita na kraškem ob- močju je dobra. Več dela bi morali delavci Zavoda posvetiti osveščanju ljudi, pred- vsem kmetov, ki še vedno požigajo travišča z namenom izboljšati pašo. Železniško gospodarstvo bi moralo redno odstranjevati vnetij ivi material ob železniški progi. 5.2. Ukrepi proti podlubnikom 5.2. Measures against Scolytidae Za zadrževanje gostote populacije pod- lubnikov pod pragom latence je bil izdelan program postavljanja kontrolno-lovnih na- stav. Lovne nastave se postavljajo tam, kjer je bilo v prejšnjih dveh letih žarišče podlubnikov. Napadene nastave nato ke- mično obdelajo. Kontrolno-lovne nastave postavljajo de- lavci Zavoda vedno tudi ob pogoriščih in v gozdovih, ki so jih poškodovale ujme. Pojav prenamnožitve podlubnikov skušajo pre- prečiti s strogim izvajanjem gozdnega reda in rednim spravil om lesa iz gozda. V zaseb- nih gozdovih se gozdni red in beljenje debel iglavcev izvaja nezadovoljivo. 12 GozdV 51, 1993 V letu 1989 je bilo na kraškem območju postavljenih 147 kontrolno-lovnih dreves in 56 kontrolno-lovnih kupov. Napadenost je bila 59%. V letu 1988 je bilo postavljenih 271 kon- trolno-lovnih dreves in 52 kontrolno-lovnih kupov. Napad enost je bila 56%. Da bi v prihodnje preprečili gradacije podlubnikov, je potrebno predvsem poostriti nadzor nad zdravstvenim stanjem gozdov ter dosledneje izvajati gozdni red. 5.3. Obvladovanje borovega sprevodnega prelca 5.3. The Mastering of the Thaumatopaea pytiocampa Največja akcija zatiranja borovega spre- vodnega prelca v Slovenskem primorju je bila leta 1950. Tedaj so prelca zatirali s kemičnimi sredstvi z zameglevanjem iz le- tal. Uporabili so PANTAKAN P-15. Ekološki in biološki vplivi preprečujejo, da bi se na kraškem gozdnogospodarskem območju borov sprevodni prelec preveč razmnožil. Možne so prostorsko omejene, časovno krajše in blage zgostitve škodljivca znotraj 22. izoterme. Zato je potrebno na celotnem območju nadzorovati njegovo go- stoto populacije. V primeru resnejšega na- pada in ob prognozi nadaljnje rasti popula- cije lahko uporabimo za njegovo redukcijo enega od bioloških insekticidov. Krka iz Novega mesta je osvojila tehnologijo izde- lave učinkovitega preparata DIPEL. Aktivna komponenta fitofarmacevtskega pripravka DIPEL so spore in toksini Bacillus thurin- giensis. Biološki insekticidi, kot je npr. DIPEL, ne delujejo fitotoksično. Pomembno je tudi, da ne delujejo škodljivo na parazite in preda- terje škodljivca. S tem se ohranja biološko ravnotežje v naravi. Iz estetskih, pa tudi iz zdravstvenih razlo- gov (strupene dlačice), bi bilo treba zatirati borov prelec v bližini naselij, predvsem pa v parkih, kampih in v okolici turistično-re­ kreacijskih točk. Zatiranje naj bi temeljila na bioloških insekticidih. Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju 5.4. Obvladovanje gobarja 5.4. The Mastering of the Lymantria dispar Gobarja se v kraškem območju zadnjih 25 let ni zatirala. V območju se pojavlja, vendar se resneje namnoži le na manjših površinah in poredkoma. V kraškem ob- močju napada listnate gozdove, ki so go- spodarsko manj zanimivi. Kljub temu je priporočljivo kontrolirati nje- govo številčno stanje in po potrebi ukrepati, predvsem v vrednejših sestojih in v gozdo- vih, ki mejijo na sadovnjake. Od kemičnih sredstev pride v poštev biološki insekticid DIPEL. V novejšem času je mogoče go- barja kontrolirati in zatirati tudi s pomočjo sintetičnega seksualnega feromona GY- PLUR-a. Posredno se proti gobarju borimo s pove- čevanjem števila ptic in z oblikovanjem mešanih gozdov. 5.5. Ukrepi proti grizlicam 5.5. The Measures against Tenthredinidae Prvič so grizlico zatirali na kraškem ob- močju leta 1954 na Komenskem Krasu. Uporabili so tekoči DOT preparat, z njim so škropi li bore z motornimi škropilnicami. Leta 1975 je bilo zadnjič izvedeno zatiranje gri- zlice s kemičnimi sredstvi (Uitracidom) v nasadih bora nad Sežano. Da bi zmanjšali škodo zaradi grizlic, je potrebno v prihodnje na celotnem območju, kjer se pojavlja grizlica, sistematično spremljati njeno številčnost. Ob nevarnosti, da bi grizlica prestopila prag latence, bi morali pravočasno ukrepati, še zlasti v gospodarsko vrednejših sestojih. Zatiralni ukrep naj bi izvajali samo v predelih, kjer je populacija najštevilčnejša. Tu bi uporabili enega od bioloških insektici· dav, ki deluje na pagosenice. Eden takšnih insekticidov je DIMILIN, ki ga izdeluje nor· veška tovarna DAPHAR. Z njegovo upo· rabo bi pomagali naravnim sovražnikom, da bi v krajšem času uničili povečano populacijo grizlice; s tem bi preprečili more- bitno gradacijo. Dolgoročen ukrep zaščite je prav gotovo povečevanje deleža listavcev v kraških go- zdovih. 5.6. Ukrepi proti borovemu zavijaču 5.6. ~he Measures against the Evetria buoliana Zatiranju zavijača so precej pozornosti posvetili, ko so borove sestoje obnavljali urnetno. Takrat je bil vsak bor pomemben. Za zatiranje so uporabljali kontaktne insek- ticide na podlagi DOT, s katerimi so uniče­ vali metulje. Danes se borovega zavijača ne zatira več. Bor se danes pomlajuje naravno, mla- dje je večinoma precej gosto, zato se proti tehničnemu razvrednotenju borovih debel borijo tako, da z zavijačem poškodovane bore odstranijo že do faze letvenjaka. Pri zavijaču nastopa problem zatiranja z biološkimi insekticidi. Gosenica namreč preživi večji del svojega življenja prikrita v poganjku, na površini rastline pa se pojavi le za kratek čas - ob prehodu iz stranskih v terminalne poganjke. Čas prehoda je odvisen od spleta ekoloških razmer, ki se spreminjajo tudi glede na lego in nadmor- sko višino, zato je praktično nemogoče napovedati čas prehoda gosenic. Zapredek borovega sprevodnega prelca (foto.: Marko Kmecl) GozdV 51, 1993 13 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju V primeru nevarnosti gradacije kaže upo- rabiti klasične kontaktne insekticide, vendar moramo biti pri njihovi uporabi zelo previd- ni, da ne bi po nepotrebnem ogrožali okolja. 5.7. Ukrepi proti konstanjevemu raku 5.7. The Measures against Chestnut blight Na kraškem območju so takoj po pojavu bolezni, leta 1950, začeli obsežno akcijo za njeno zatiranje. Predpisani so bili strogi karantenski ukrepi: takojšen posek vseh okuženih dreves, lupljenje debel, sežiganje okuženih vej in lubja, preprečevanje odga- njanja kostanja iz panja, razkuževanje se- mena in lesa. Ti ukrepi, žal, niso zaustavili napredovanja te bolezni. Rak je bil že leta 1956 razširjen po vsem slovenskem Pri- morju. Vse do leta 1988 so vsak kostanj, ki je kazal znake bolezni, odstranili iz sestaja. Leta 1988 so na priporočilo Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo (mag. Dušan Jurc) prešli na nov način gospodarjenja s kostanjem. Ugotovilo se je, da je gliva Cryphonectria parasitica okužena z virusi in zato postaja manj nevarna. Taka gliva se razvija le v zunanjih plasteh skorje, ne uniči kambija, zato ne povzroč'i sušen ja kostanja. GI iva je postala hipovirulentna. V Sloveniji so našli vsa značilna znamenja hipovirulence na Goriškem, na Krasu in na Koprskem. Pri redčenju izločajo samo starejša drevesa z virulentnim kostanjevim rakom. Mlajša dre- vesa, ki kažejo manjše znake raka, pustijo. Hipovirulentne glive se v sestoju širijo z nespolnimi trosi in le veliko število teh trosov zagotavlja, da se bo hipovirulentna gliva v sestoju širila. Na kraškem območju se je po pojavu hipovirulentne glive in po spremembi gospodarjenja propadanje do- mačega kostanja že upočasnilo. 5.8. Ukrepi proti glivi Diplodia pinea 5.8. The Measures against the Diplodia pinea Gliva se je pojavila v letih od 1983 do 1985 na območju občin Nova Gorica in Sežana. Po pregledu okuženega področja so strokovnjaki svetovali posek močno oku- ženih dreves, posebno tistih, ki so že imela 14 GozdV 51, 1993 suhe vrhe. S tem naj bi omejili širjenje bolezni in preprečili napad sekundarnih škodljivcev. Delavci Zavoda so sečnje okuženega drevja začeli izvajati leta 1984. V občini Nova Gorica so posekali 500m3 borovine, v občini Sežana pa 1800 m3. Ker je bilo pričakovati pojav sekundarnih škodljivcev, posebno podlubnikov, so v območju suše- nja bora postavili kontrolno-lovne nastave. Poleg neposrednega ukrepa - posek močno okuženih dreves - je potrebno na kraškem območju izvajati tudi posebne ukrepe. Nega mladih sestojev naj bo inten- Burja mu ne da, da bi se vzravnal (foto: Špela Habič) Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju zivnejša. Vsa skrb naj bo usmerjena v zagotavljanje ugodnih razmer za rast črnega bora, predvsem je potrebno pravo- časno redčenje. Novi sestoji naj se ne snujejo v bližini starih, okuženih sestojev črnega bora. 5.9. Ukrepi proti glivi Cenangium ferruginosum 5.9. The Measures against the Cenangium ferriginosum Pojav sušenja črnega bora je bil nena- den, nepričakovan in izjemno obsežen. De- lavci Zavoda so o pojavu obvestili Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. Strokov- njaki Inštituta so svetovali takojšen posek močneje prizadetega drevja. Napovedovanje pojava bolezni je skoraj nemogoče. Možnosti neposrednih preven- tivnih ukrepov proti glivi ni. Skrbeti moramo, da so sestoji negovani in v prihodnosti spremenjeni v mešane sestoje listavcev in iglavcev. S tem bomo zmanjšali možnost širjenja glive in ustvarili biološko odpornejše sestoje. Možnosti zatiranja so skromne. V primeru epifitocije poskušamo preprečiti širjenje bo- lezni - s posekom močno poškodovanih dreves (80% in več krošnje suhe). Vse veje, tanjše od 7 cm, zažgemo. Če sežig ni mogoč, poškropimo v kupe zložene veje s karbolinejem (Jurc 1986). 6. POVZETEK Kraško gozdnogospodarsko območje zavzema jugozahodni del Slovenije. V območju prevladu- jejo degradirani in pionirski gozdovi. Razprostira se od morja do višine 1000 m- na Vremščici in Slavniku. Okoli 60% območja pokriva lahko topna apnenčasta podlaga, drugo so fliš in rečni nanosi. Območje leži v glavnem V pasu submediteran- skega kraškega gozda, ki ga sestavljajo puhasti hrast, cer, beli gaber, mali jesen ter druge toplo- ljubne in svetloljubne rastline. Na flišu, čeprav leži v istem pasu, srečujemo bukov gozd ali gradnov- gabrov gozd z mnogimi sencozdržnimi in vlago- ljubnimi rastlinami. Zaradi potreb po lesu so bili v ozkem pasu ob morju gozdovi uničeni že v začetku tega tisočletja. Pritisk na druge gozdove na Krasu se je stopnje- val po 16. stoletju. Vrhunec je dosegel v 19. sto~etju, ko je bil ta prostor izrazito prenaseljen. Ozelenitev Krasa je kot biološki problem v glavnem obvladan. Gozdnatost na kraškem goz- dnogospodarskem območju je danes že blizu 50%. Prevladujejo pa gospodarsko manj zanimivi pionirski gozdovi, ki ne dajejo dovolj finančnih sredstev za izvajanje potrebnih gozdnogospodar- skih del. V ospredje zato prihaja reševanje eko- nomske problematike gospodarjenja s temi go- zdovi. Zavod za pogozdovanje in melioracijo Kra- sa, ki gospodari z gozdovi na Krasu, vseh gozdno~ gospodarskih dejavnosti sam ne more financirati. Deležen je pomoči drugih gozdnogospodarskih organizacij in vse družbene skupnosti. Primarna funkcija teh gozdov je še vedno varovalna. Optimalno zagotavljanje proizvodne in splošnokoristnih funkcij gozdov je odvisno od vitalnosti gozdov, ki se ohranja tudi z intenzivnim varstvom gozdov. Pomembnejši destruktivni dejavniki so požar, žled, suša, borovi škodljivci (borovi podlubniki, borovi grizlici, borov zavijač, borov sprevodni prelec) in glivi Diplodia pinea in Cenangium ferru- ginosum. Največji škodljivi dejavnik je požar. Za preven- tivne protipožarne ukrepe se porabi okoli tri četr­ tine vseh denarnih sredstev, namenjenih varstvu gozdov. Požarno najbolj ogroženi so borovi sesto- ji. Glavni povzročitelj požarov je človek. Največ (32 %) jih izbruhne kot posledica nepazljivosti pri požiganju organskih ostankov na poljih in traviš- čih. Preprečevanje in obvladovanje gozdnih poža- rov je na kraškem območju dobro organizirano. V prihodnje bo potrebno v požarno močno ogro- ženih območjih sistematično dograjevati sistem protipožarnih pregrad. · Žled se pojavlja v daljših časovnih razmikih, ko pa se pojavi, povzroči veliko gospodarsko škodo. Med biotskimi škodljivimi dejavniki so pomemb- ni predvsem tisti, ki so vezani na bor. Mnoge žuželke imajo v kraških gozdovih ugodne ekolo- ške pogoje za življenje, zato se lahko hitro preveč namnožijo. Najnevarnejši so borovi podlubniki. Pojavljajo se v gozdovih, ki jim je zaradi daljših sušnih obdobij ali glivičnih bolezni upadla vitalnost, na sečiščih s pomanjkljivim gozdnim redom in na krliščih, če je odvoz lesa slabo organiziran. Pri zatiranju podlubnikov je treba ravnati celovito. Borovi grizlici, borov zavijač in borov sprevodni prelec boru ne strežejo po življenju. Večinoma povzročajo fiziološke motnje, oziroma spremenijo habitus tako rdečemu kot črnemu boru. Kljub temu pa kaže sistematično kontrolirati populacije naštetih insektov, da bi mogli pravočasno s profi- laktičnimi ukrepi preprečiti morebitno preveliko namnožitev. Profilaktični ukrepi morajo temeljiti na bioloških in biotehniških osnovah (bioinsekti- cidi in inhibitorji razvoja). Preventivnih ukrepov proti glivam Diplodia pi- nea in Cenangium ferruginosum še ne poznamo. Širjenje bolezni skušamo preprečiti z odstranj~:va­ njem močneje okuženih dreves. GozdV 51, 1993 15 Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju Biološko škodljive vplive bomo posredno zmanjšali s snovanjem mešanih listnato-iglastih gozdov, s čimer bomo zmanjšali možnost širjenja teh dejavnikov na večje površine. FOREST PROTECTION IN THE KRAS FOREST ENTERPRISE REGION Summary The Kras forest enterprise region occupies the south-western part of Slovenia. Degraded and pioneer forests prevail in this region. It stretches from the sea to the altitude of 1000 m - on the Vremščica and Slavnik. About 60% of the reg ion is covered by easy soluble limestone bed rock, the rest is flysch and river sediments. The region is mainly situated in the submediter- ranean karst Zone, which mainly consists of the Quercus pubescens, Quercus cerris L., Carpinus betulus L., Fraxinus ornus as well as otherwarmth and light demanding tree species. Although it is situated in the same zone, the flysch soil is overgrown by beech forests or Quercus petraea- Carpinus betulus forests with numerous shade-to- lerant and hydrophilic plants. Due to timber demand, forests were already destroyed in a narrow zone at the seaside at the beginning of this millennium. The pressure ol) other forests in the Kras region was increased after the 16th century. It reached its peak in the 19th century when this area was highly overpopu- lated. The reforestation of Kras region as a biological problem has gene rally been mastered. The forest density in the Kras forest enterprise reg ion almost amounts to 50% nowadays. Yet the pioneer forests, which are less interesting from the econo- mic point of view and do not yield enough financial means to enable the performing of the necessary forest managing work, are prevalent. The solving of economic problems as regards the managing of these forests has come to the tore. The institution for the reforestation an'd melioration of Kras, which manages the Kras forests, cannot provide means for all forest managing activities by itself. It is aided by 9ther forest economy organizations and the entire social community. The pri mary function of these forests is stili that of protection. The optima! securing of production and the function of general interest of forests depend on the vitality of forests, which is also preserved through intensive forest protection. The most important destructive factors are fire, ice-break, drought, pine tree pests (Biastophagus piniperda, Tenthredinidae, Evetria buoliana, Thaumetopoea pytiocampa) and the Diplodia pi- nea and Cer;tangium ferruginosum fungi. Fire is the most harmful factor. About three fourths of all financial means intended for forest protection are spent for preventive fire fighting 16 GozdV 51, 1993 measures. The pine tree forest stands are those which are the most jeopardized by the fire. It is most often caused by the man. The most of them (32 %) break out as the consequence of careles- sness when organic rests are being burned in fields and meadows. The prevention and master- inQ of forest fires have been well organized in the Karst region. A systematic improvement of fire fighting partition-wall system in the regions which are highly endangered by the fire will be neces- sary in the future. lce-break occurs in longer time intervals. How- ever, when it occurs, it causes great economic damage. Primarily those among biotic harmful factors which are connected with the pine tree are of great significance. Many pests have favourable ecologic living conditions in Kras forests, so the transition to gradation is enabled. The most dangerous are pine lpidae. They emerge in the forests whose vitality has declined due to longer drought periods or fungus ailments, in cutting places with insufficient forest order and in log dumps where the organization of timber transportation is bad. The extermination of the lpidae has to be carried out on a broad basis. Tenthredinidae, the Evetria buoliana and the Thaumetopoea pinifora do not endanger the vita- lity of a pine tree. They usually cause physiologi- cal troubles and change the habitus of the Pinus silvestris and the Pinus nigra. ln spite of this, a systematic control of the population of the above stated pests has proved worthwhile so that timely intervening would be possible and a possible set in of gradation would be prevented by means of prophylactic measures. Prophylactic measures have to be based on biologic and biotechnical bases (bioinsecticides and development's inhibi- tors). Preventive measures against the Diplodia pi- nea and Cenangium ferruginosum have not been known yet. The spreading of the disease tries to be prevented by the removing of highly infected trees. Biologically harmful influences are indirectly going to be decreased by the founding of mixed deciduous-coniferous forests and the possibility of the spreading of these factors on broader areas will be decreased in this way. 7. LITERATURA 1. Azarov, E., 1988: Debelinska rast in učinek žleda na panjevce bukve in hrasta. Zbornik go- zdarstva in lesarstva, 31, str. 39-52. 2. BjegoviC, P., Kovačevič, ž., VasiC, K., 19?0: Suzbijanje gubara. Mala poljoprivredna biblioteka, Beograd. 3. Čehovin, S., 1986: Kraško gozdnogospo- darsko območje. Zavod za pogozdovanje in me- lioracijo krasa, Sežana. Frenk PRELC: Varstvo gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju 4. Funkl, L, 1975: Gozdovi na Slovenskem. V: Gozdnogospodarska območja, str. 212-273. Založba Borec, Ljubljana. 5. Hočevar, A., 1976: Požled- za gozdarstvo in številne druge gospodarske panoge škodljiv meteorološki pojav. Gozdarski vestnik, 34, str. 105-110. 6. Hočevar, A., Jurc, D., 1983: Poročilo o ugotavljanju vzrokov sušenja črnega bora in hra- sta. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana. 7. Jurc, D., 1988: Kaj bo s kostanjem pri nas. Kmečki glas, 4, str. 11. 8. Jurc, D., 1988: Kaj bo s kostanjem pri nas. Kmečki glas, 5, str. 1 O. 9. Jurc, D., 1986: Predhodno poročilo o ugo- tavljanju vzrokov sušenja črnega bora na Gori- škem krasu v letu 1986. Inštitut za gozdarstvo in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana. ~ 10. Jurhar, F., Miklavžič, J., Sevnik, F., Zagar, B., 1963: Gozd na krasu Slovenskega primorja. Publikacije Tehniškega muzeja Slovenije, Ljublja- na. 11. MaksimoviC, M., 1961: Suzbijanje borovog zavijača. Biblioteka Jugoslovenskog savetodav- nog centra za poljoprivredu i šum arstva, Beograd. 12. Miklavžič, J., 1963: Gozdno melioracijski projekt za kras Slovenskega primorja. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljublja- na. 13. Šavelj, M., 1961: Mehansko-biološki način borbe proti borove mu zavijaču. Gozdarski vestnik, 3, str. ?5-80~· 14. Sibenik, M., 1970: Današnja problematika pri gospodarjenju z gozdovi na Slovenskem kra- su. Gozdarski vestnik, 7-8. 15. Šibenik, M., 1969: Varstvo gozdov pred požari. V: Stanje in problemi zaščite gozdov proti požarom na krasu. Društvo za zaščito materiala SR Slovenije, Sežana. 16. Titovšek, J., 1988: Podlubniki (Scolytidae) Slovenije- obvladovanje podlubnikov. Zveza dru- štev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Gozdarska založba Ljubljana. 17. Vajda, Z., 1974: Nauka o zaštiti šuma. Škalska knjiga, Zagreb. 18. Wraber, M., 1954: Glavne vegetacijske združbe slovenskega krasa s posebnim ozirom na gozdnogospodarske razmere in melioracijske možnosti. Gozdarski vestnik, 9-10, str. 282-295. 19. Wraber, M., 1954: Splošna ekološka in vegetacijska oznaka slovenskega krasa. Gozdar- ski vestnik, 9-10, str. 269-282. 20. Zega, A., 1986: Ogroženost gozdov zaradi požarov. Prirejeno po 18. kongresu IUFRO, Ljub- ljana. 21. ŽivojinoviC, S., 1958: Zaštita šuma. Naučna knjiga, Beograd. 22. 1980: Gozdnogospodarski načrt za kraško območje za obdobje 1971-1980. Zavod za pogo- zdovanje in melioracijo krasa, Sežana. 23. 1980: Gozdnogospodarski načrt za kraško območje za obdobje 1981-1990. Zavod za pogo- zdovanje in melioracijo krasa, Sežana. 24. 1975: Pravilnik o varstvu pred požarom. Zavod za pogozdovanje in melioracijo krasa, Sežana. 25. 1981: Žled v Brkinskih gozdovih leta 1980 -škode in sanacija. Gozdarski vestnik, posebna izdaja. _ 26. 1984: Zled v Brkinskih gozdovih leta 1980 - sanacija. Gozdarski vestnik, posebna izdaja. Bori (foto: mag. Bojan Počkar) GozdV 51, 1993 17 GDK: 902:(497.12 Kras):233 Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem v obdobju 1886-1911 An Attempt of the Evaluation of Costs for Reforestation of Kras in the Carniola Region from 1886-1911 Marko UDOVIČ* Izvleček Udovič, M.: Poskus ovrednotenja stroškov oga~ zditve Krasa na Kranjskem v obdobju 1886-1911. Gozdarski vestnik, št. 1/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 3. V prispevku avtor opisuje pogozdovanje Krasa na prehodu 19. in 20. stol v upravnem (zakon- skem), organizacijskem in finančnem pogledu. Na osnovi ohranjenih podatkov o pogozdovanju kraških goličav na Kranjskem je izračunal skupne stroške opravljenih pogozdovalnih del v tej deželi. Ključne besede: pogozdovanje, črni bor, Kras O. UVOD O. INTRODUCTION O ponovni ogozditvi Krasa je bilo že marsikaj napisanega, vendar nikjer nisem zasledil, koliko je ta akcija stala. Po sreč­ nem naključju mi je prišla v roke knjižica, ki je bila izdana leta 1912 v Ljubljani ob 25-letnici zakonske ureditve ponovne ogo- zditve Krasa na Kranjskem. V njej je natančno popisano, kako je akcija pogo- zdovanja tekla, kako je bila organizirana in predvsem, koliko je stala. Na osnovi teh podatkov lahko zdaj dokaj realno ocenimo, kolikšen je bil takrat, po današnjih cenah, strošek osnovanja novega gozda na Krasu. Preden preidemo na podrobnosti, ne mo- remo mimo opisa razmer, ki so pripeljale do ponovne ogozditve Krasa. Sredi preteklega stoletja je slovenski Kras nudil žalostno podobo. Takratno sta- nje je Herman Guttemberg, gozdarski svet- * M. U., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, SLO 18 GozdV 51, 1993 Synopsis Udovič, M.: An Attempt of the Evaluation of Costs for Reforestation of Kras in the Carniola Region from 1886-1911. Gozdarski vestnik, No. 1/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quo!. 3. The article gives a description of the reforesta- tion of Kras in the transition period from the 19th to the 20th century as regards the administrative (legal), organizational and financial aspect. Based on the data preserved on the reforestation of the Kras treeless !and in Carniola total costs of the reforestation work in this region have been calcu- lated. Key words: reforestation, Pinus nigra, Kras nik v Trstu, opisal takole: "Kdor je v sredini našega stoletja (19. stoletje- op. p.) poto- val po železnici od Postojne proti Trstu, Reki ali Gorici, po Krasu, je imel v nedogled žalosten pogled, povsod kamnite površine, brez vegetacije, iz katerih so podobno kot v puščavi, le tu in tam izstopale male zelene oaze.« Nekaj podobnega lahko zdaj vidimo le še v Dalmaciji in Hercegovini. Da je tako stanje posledica prekomerne paše in sečnje lesa v gozdovih, je bilo že dolgo znano. Prav tako je bilo znano, da v tako razgaljeni pokrajini, v kateri je pozimi gospodarila orkanska burja, poleti pa suša in sončna pripeka, ni mogoče pričakovati napredka kmetijstva, ki je bilo v preteklem stoletju na Krasu glavni vir dohodka. Konec preteklega stoletja se je s kmetijstvom ukvarjalo prek 80% vsega kraškega prebi- valstva. Brez bistvenega izboljšanja ekolo- ških pogojev za kmetijsko pridelavo ni bilo nobenega upanja za izboljšanje življenjske ravni takratnega prebivalstva. Zato je imela ponovna ogozditev Krasa izjemen gospo- darski in kulturni pomen. Saj kot je zapisal Marko UDOVIC: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem takratni deželni gozdarski inšpektor Vence- slav Goli: »Ni gozda brez kulture in ne kulture brez gozda.« Prva pogozdovanja na Krasu, ki so bila opravljena v prvi poloviqi 19. stoletja samo z avtohtonimi listavci, so bila strokovno slabo org~nizirana, nepoVezana med seboj, nesistematična in niso uspela. Ne smemo pozabiti, da je bil takrat slovenski Kras razdeljen na dežele Kranjsko, Goriško, Istro in Trst. Vsaka dežela je problem ponovne ogozditve Krasa reševala po svoje, vendar v istih smereh. Poiskati drevesne vrsto in način ponovne ogozditve, ki bi zagotavljal uspeh v tako ekstremnih temperaturnih in talnih razmerah, ter zagotoviti sistematično financiranje te akcije. Po naštetih poskusih sadnje in setve avtohtonih listavcev, ki so vsi propadli, gre Josipu Kollerju priznanje, da je prvi ugotovil, da je ogozditev Krasa najuspešnejša s sadnjo črnega bora. V literaturi se navaja, da je prvi nasad črnega bora na Krasu osnoval Koller leta 1859 pri Bazovici, ven- dar je tu Koller uporabil samo svoje izku- šnje, ki jih je pridobil s sadnjo črnega bora v državnih gozdovih Corneria pri Bujah v Istri (Rubbia 1912), kjer je prej služboval. Sistem.atično in trajno urejeno financira- nje ogozditve Krasa je bilo zagotovljeno s sprejetjem ustreznih zakonov. Ti zakoni so bili sprejeti za območje Trsta leta 1881, Goriške leta 1883, Kranjske leta 1885 in Istre leta 1886. Na podlagi teh zakonov je pogozdovanje steklo hitro in zelo uspešno. 1. ZAKONSKA UREDITEV OGOZDITVE KRASA NA KRANJSKEM 1. LEGAL REGULATION OF THE KRAS REFORESTATION IN CARNIOLA Dežela Kranjska je obsegala 9956 km2, od tega je odpadlo 75% na kraško ozemlje. Vendar je Zakon o pogozdovanju Krasa veljal le za postojnski. in logaški okraj. Praktično se je izvajal le v postojnskem okraju, zato, ker se je izkazalo, da je večino ogolelih površin v logaškem okraju možno ogozditi po naravni poti. Postojnski okraj je obsegal 89.81 O ha in je imel leta 191 O 43.200 prebivalcev. Vanj so spadale skoraj celotne današnje občine Postojna in Ilirska Bistrica, ter deli občin Sežana in Ajdovščina. Leta 1880 je bila gozdnatost okraja 26% in je bila manjša od gozdnatosti Kranjske dežele, ki je takrat znašala 36%. Ekstenzivnih pašnikov in ne- rodovitnega zemljišča je bilo 29% površine okraja .. Za izvajanje omenjenega zakona sta bili ustanovljeni dve pogozdovalni komisiji, de- žalna in okrajna. Deželna pogozdovalna komisija se je ukvarjala s finančno platjo akcije, z globalno organizacijo (nabava sadik, strokovni ka- der), poleg tega je na predlog okrajne pogozdovalne komisije potrjevala vpis po- vršin v pogozdovalni kataster, to je površin, ki se bodo pogozdile. Finančna sredstva, namenjena za ogozditev, so se zbirala v t. i. pogozdoval nem zakladu. Okrajna pogozdovalna komisija je imela za nalogo fizično izpeljavo pogozdovanja na terenu in pripravo predlogov za vpis površin v pogozdovalni kataster. Po zakonu so se lahko pogozdile sarno tiste površine, ki nikakor niso bile več primerne za kmetij- sko obdelavo (najbolj ekstenzivni pašniki) in jih ni bilo mogoče ogozditi po naravni poti, ter tiste površine ob železniški progi, ki jih je bilo potrebno pogozditi zaradi za- ščite proge pred snežnimi zameti. Ko je bila površina vpisana v pogozdovalni kataster, so na njej ugasnila vse dotedanje pravice lastnikov, razen lastništva, in to brez od- škodnine. Omeniti moram, da je več kot 71 % površin, ki so se pogozdile po tem zakonu, pripadal vaškim skupnostim, ki so na teh površinah izgubile možnost paše. Zakon je predvideval tudi razlastitev, če bi se lastniki izrecno upirali pogozditvi. Vendar v vsem obdobju ni bila potrebna niti ena, kar gre v prvi vrsti pripisati izjemni uspešnosti okrajne pogozdovalne komisije, ki je lastnike zemljišč uspela prepričati, da so koristi od pogozdenih površin večje kot od ekstenzivne paše na teh površinah. Problem v zvezi s !ern nikakor ni bil majhen, saj je bilo pogozdeno posameznim vaškim skupnostim tudi več 100 ha pašnikov. To se je odrazilo v radikalnem zmanjšanju ovčereje in kozjereje v postojnskem okraju. GozdV 51, 1993 19 Marko UDOVlt: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem število ovc se je med leti 18gQ-1g1 o več kot prepolovilo, koze pa so praktično izgini- le. Nasprotno se je v istem obdobju pove- čalo število konj, govedi predvsem pa pra- šičev. 2. IZVEDBA POGOZDOVANJA 2. REFORESTATION EXECUTION Zakon o pogozdovanju Krasa na Kranj- skem je bil sprejet leta 1885 in prva pogo- zdovanja po tem zakonu so bila opravljena leta 188g, Do konca leta 1g11 je bilo v pogozdoval ni kataster vpisano 3888,37 ha, od tega je bilo do konca leta 1g11 pogozde- n ih 2657,06 ha, kar je predstavljalo 3% površine postojnskega okraja. Za osnovno sadnjo omenjenih 2657,06 ha je bilo porabljenih natanko 26,043.270 sadik ali g.801 sadik/ha. Osnovni cilj ponovne ogozditve Krasa je bila zaščita tal. Ta je bila tem prej doseže- na, čim prej so se krošnje drevesc v nasadu sklenile. Da je bil ta cilj čim prej dosežen, je bila potrebna gosta sadnja, zato so prvotno sadili 1 0.000 sadik/ha. Vendar se je kmalu pokazala negativna plat tako goste sadnje. Zaradi gostega sklepa so drevesca imela majhno krošnjo, tenko debelce in težišče je bilo premaknjeno navzgor. Danes bi rekli, da so imela drevesca neugoden stabilnostni koeficient. Zaradi tega so se že v 15-20-letnih nasadih začeli pojavljati sne- golomi. Da bi povečali mehansko stabilnost mladih nasadov, so se po letu 1g05 odločili za sadnjo 6000-7000 sadik/ha. Zaradi poletne suše se je normalno v prvem letu po sad nji posušilo okrog 25% posajenih sadik. Nekaj je k temu prispeval tudi način sadnje. Običajno se je sadilo dveletne semenke, po takratnih navodilih takole. Jamice so morale biti 30 cm široke in globoke. Zaradi skalovitih tal je bilo pravilo, da so vsaki sadiki prinesli zemljo. Zatem so obvezno posajena sadika obložili s kamenjem, ki naj bi zadrževala vlago. Na južni strani so postavili še večji kamen ali kos ruše, ki naj bi sadiki nudil senco. Na pobočju nad sadika so zložiti manjši kup kamenja, ki naj bi sadika varoval pred 20 GozdV 51, 1993 padajočim gruščem. Ker je bila tako nežna sadika popolnoma obdana s kamenjem, ki je v poletni pripeki delovalo kot pečica, je omenjeni »izpad« pravzaprav majhen. Da je bila sad nja opravljena točno po navodilih, ne gre dvomiti, saj so jo strogo nadzirali. Zaradi takega načina sadnje je bilo po- trebno veliko časa za sadnjo ene sadike. To je vplivalo na dnevni učinek sadnje, ki je bil majhen. Ko smo že pri tem, še drobna zanimivost. Delavci, ki so sadili, so na delo in z njega prihajali lahko samo prek nepo- gozdene površine, da pri hoji ne bi poško- dovali sadik in vsega tistega kamenja, zlo- ženega okrog njih. V ekstremnih sušah so se posušili celotni nasadi, stari celo 5 let. Vse .. izpade« so spopolnili in v obdobju 188g-1gg1 je bilo v ta namen porabljenih še 18.4g1.440 sadik, oziroma 5g5g sadik/ha, kar znese 71 % sadik, porabljenih pri osnovni sadnji. V starejših nasadih, povsod tam, kjer so talne razmere dopuščale in je bil sklep sestaja razrahljan (snegolomi), so opravili podsadnjo ali podsetev, predvsem avtohto- nih .,žlahtnih« drevesnih vrst Gelka, listav- ci). V ta namen so porabili še 1,176.017 sadik in 3234,5 kg semen gozdnega drevja. Podsadili in podsejali so do konca leta 1g11 47g,13ha. . Skupaj je bilo tako porabljenih 45,710.727 sadik ali 17.203 sadike/ha. Ker so bile porabljene dejansko v 23 letih, pomeni to okroglo 2 milijona sadik na leto. Toliko sadik se zdaj približno porabi na leto v zasebnih gozdovih v celi Sloveniji. Več kot gg% porabljenih sadik je bilo sadik iglavcev, med temi je prevladoval črni bor z več kot g1 %. Večkrat se sliši, tudi v gozdarskih krogih, da se je pri ogozditvi Krasa pretiralo s sadnjo črnega bora, oziro- ma, da so ustvarili borove monokulture. To je samo na videz res. Kot sem že večkrat omenil je bil osnovni namen ogozditve v okoljetvorni - varovalni vlogi gozda in ne v produkciji lesa. Uspešno ogozditev je v prvotni fazi zagotavljal samo črni bor. Ve- čino borovih nasadov so imeli za začasne, da ustvarijo ustrezne ekološke pogoje za razvoj avtohtonih drevesnih vrst (Rubbia 1g12). Da je to res, da niso mislili osnovati • Marko UDOVU~: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem monokultur, se vidi iz porabljenih sadik pri podsadnji. Praktično vsi posajeni listavci so bili posajeni pri podsadnji in so predstavljali 33,5% vseh porabljenih sadik pri podsadnji. Pri podsadnji je bila porabljena tudi vsa jelka, kar znese dodatnih 39,0% sadik. Žal takrat niso vedeli, da so to predvsem bu- kova rastišča, zato bukve pri podsadnji niso sadili. Zelo zanimiva in poučna je drevesna sestava porabljenih sadik. Navajam jo v celoti: - črni bor 41,810.110 sadik ali 91.467% - rdeči bor 356.000 sadik ali 0,779% - korziški bor 344.000 sadik ali 0,752% - gladki bor 75.780 sadik ali 0,166% bori skupaj 42,585.890 sadik ali 93,164% smreka 2,14.550 sadik ali 4,626% -jelka 458.680 sadik ali 1,003% - macesen 155.340 sadik all 0,340% - drugi iglavci 1.760 sadik ali 0,004% iglavci skupaj 45,316.220 sadik ali 99,137% - hrast 147.130 sadik ali 0,322% - črna jelša 142.850 sadik ali 0,312% - veliki jesen 57.600 sadik ali 0,126% - javor 29.11 O sadik ali 0,063% - beli gaber 7.300 sadik ali .0,016% - akacija - robinija 3.000 sadik all 0,006% - domači kostanj 350 sadik ali 0,001% - drugi listavci 7.167 sadik ali 0,016% listavci skupaj 394.507 sadik ali · 0,863% SKUPAJ 45,710.727 sadik ali 100,000% Za podsetev so uporabili seme naslednjih drevesnih vrst: jelka 1.777,0kg ali 54,94% - smreka 242,0 kg ali 7,48% - črni bor 144,0kg ali 4,45% - macesen B,Okg ali 0,25% - rdeči bor 3,5kgali 0,11% - hrast 1.060,0kg ali 32,77% SKUPAJ 3.234,5kg ali 100,00% Več kot 96,6% porabljenih sadik je prišlo iz državnih drevesnic, predvsem iz dreves- nice v Gradišču pri Ljubljani. Iz te dreves- nice je prišlo več kot 95% vseh sadik, ki so jih porabili pri ogozditvi krasa na Kranj- skem. Po zakonu so morale te drevesnice pogozdovalni komisiji prepustiti razpolož- ljive sadike brezplačno, oziroma po mini- malni režijski oceni. Le-ta se je gibala okrog Sadike so dobavljale naslednje dreves- nice: - državne dreves- nice na Kranjskem 43,679.620 sadik ali 95,56% - državne dreves- nice iz drugih dežel - lastne drevesnice - druge drevesnice 500.757 sadik ali 1,10% 545.650 sadik ali 1,19% 984.700 sadik ali 2,15°./o SKUPAJ 45,710.727 sadik ali 100,00% 1 avstrijske krone (dalje krona) za 1000 sadik. Manjkajoče sadike je komisija naba- vila v drugih (zasebnih) drevesnicah, ven- dar jih je morala plačati po tržni ceni, ki je znašala okrog 8,60 krone za 1000 sadik. V lastnih drevesnicah je komisija vzgojila le manjše število potrebnih sadik, in to pred- vsem sadike, ki jih v drugih drevesnicah ni bilo na razpolago Oelka, listavci). Te sadike so bile najdražje, saj so se pri njih gibali stroški od 1 0-24 kron za 1000 sadik. Avstro-ogrska Južna železnica je vse sadike pripeljala brezplačno do najbližje postaje, kjer je bil pogozdovalni objekt, kot ekspresno.blago. Vendar se.moramo kljub temu zamisliti, kako usklajena in brezhibna je morala biti organizacija transporta sadik. po železrici in nadaljnji razvoz sadik na objekt, kar je bilo opravljeno v živinsko vprego, da se sadike niso izsušile. Pri osnovanju teh·gozdov (sadnji, spopol- nitvah in podsadnji skupaj) je med leti 1889-1911 sodelovalo 56.835 ljudi, ki so opravili 289.440 dnin. Povprečno je na leto sodelovalo 2471 ljudi, to je več kot polovica trenutno zaposlenih v gozdarstvu v Sloveni- ji, in bilo je opravljeno 12.584 dnin. Torej je bilo za ta dela povprečno porabljenih 108,9 dnine/ha, oziroma je bilo pri teh delih povprečno posajenih okrog 158 sadik/ dnino. V povprečju je sodelovalo na leto pri pogozdovanju 5,8% vseh prebivalcev po- stojnskega okraja, v posameznih letih pa tudi več kot 1 O%. Ker so pri sad nji dejansko sodelovali samo tisti prebivalci, ki so lahko na pogozdovalni objekt prišli pravočasno, na dan se je sadi lo od 8-1 O ur, je pri sad nji GozdV 51, 1993 21 Marko UDOVIC: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem sodelovalo vse za delo zmožno lokalno prebivalstvo. Ceprav so bili zaslužki majhni, je pomenila ta akcija veliko javno delo, ki se je redno odvijalo daljše časovno obdobje in so ljudje nanj računali. Državna in de- želna oblast sta večkrat poskušali, da bi se pri sadnji uporabila tuja delovna sila ozi- roma kaznjenci. Tem poskusom se je lo- kalno prebivalstvo, s podporo deželne in okrajne pogozdovalne komisije, odločno uprla. Zanimivo je, da pri sad nji kaznjencev niso uporabili zato, ker je deželni pogozdo- valni komisiji uspelo dokazati, da bi skupaj z nastanitvijo in hrano bili znatno dražji kot je lokalno prebivalstvo. 3. STROŠKI POGOZDOVANJA 3. REFORESTATION COSTS Skupni stroški te akcije naj bi med leti 1886-1911 znašali 648.129,90 krone, ozi- roma 243,93 krone/ha. Dejansko so bili stroški pogozdovanja višji. Omenil sem že, da je bilo iz državnih drevesnic prejeto prek 96,6% sadik po minimalni ceni. Razliko do polne cene je tem drevesnicam pokrila država iz svojega proračuna. Ta razlika je znašala okrog 350.000 kron. Poleg tega je prevoz sadik po železnici opravila železnica večinoma brezplačno, na svoje stroške, in ta strošek je znašal dodatnih 35.000 kron. Tako je dejansko ogozditev krasa na Kranj- skem· med leti 1886-1911 stala okrog 1 ,033.000 kron, oziroma 389 kron/ha. Od te vsote odpade na stroške, povezane· s .samim osnovanjem in vzdrževanjem nasa- dov (sadike, sadnja, vzdrževanje in varstvo nasadov), 84% stroškov, na stroške rež ije (nadzor sad nje in delo komisij) pa 16% stroškov. Zdaj si težko predstavljamo, koliko je to. Za lažjo predstavo tole. Delavec pri sadnji je v povprečju takrat zaslužil 1 ,25 krone/ dan. i!>e nekaj drugih cen s konca pretek- lega stoletja, ki so veljale na kočevskem (Žagar 1976): cene lesa na pan ju: javor (furnir) 30-36 kron/ms; jelova hlodovina: (1. ki.) 8-9 kron/ms, (11. ki.) 5:-7 kron/ms, (111. ki.) 2--4 krone/ms; bukova hlodovina: (1. ki.) 3--4 krone/ms, (11. ki.) 2-3 krone/ms; sečnja in obdelava iglavcev 0,64 krone/ms; izde- 22 GozdV 51, 1993 lava drv 0,60--{), 70 krone/prm; prevoz hlo- dovine na žago 3 krone/ms; bukova drva pri prodajalcu 4,30 krone/prm, bel kruh 0,08--{), 1 O krone/kg, vino O, 16--{),20 krone/1, goveje meso O, 16--{),20 krone/ kg, sladkor 0,28--{),30 krone/kg, par moških čevljev 6 kron, moška obleka 20-24 kron. Še bolj zanimivi so podatki o zaslužkih gozdnih >>čuvajev<< ki so nadzirali sadnjo. Vsak čuvaj je moral nadzirati 50o--aoo ha nasadov. Njihova osnovna letna plača je znašala 600 kron. Z dodatkom za "minulo delo«, ki torej ni izum naše polpretekle ureditve, je po 25 letih službovanja narasla na 900 kron. V dnevih, ko so sadili, je bil upravičen do dnevnice v višini 2,40 krone, če je sadnjo nadziral v svojem okolišu, oziroma 3,00 krone, če je sadnjo nadziral zunaj svojega okoliša. Poleg tega je bil upravičen še do 0,16 krone/km "popotni- ne(( za prihod na delovišče in odhod z njega. Ko vse to seštejemo, dobimo, da je bil čuvaj 4-6-krat bolje plačan kot v pov- prečju delavec pri sadnji. Za nameček je čuvaj dobil vsako leto poletno, vsako drugo leto pa ustrezno zimsko obleko in čevlje. Vendar se navaja (Rubbia 1912), daje bila plača teh čuvajev premajhna za delo, ki so ga opravljali, saj je čuvaj v povprečju pri sadnji nadziral več kot 400 ljudi. 4. FINANCIRANJE OGOZDITVE 4. REFORESTATION FINANCING Zakon je v osnovi predvideval, da bi država financirala 1/2, dežela 1/3 in okraj 1/6 vseh stroškov. Vendar je na koncu bilo tako, da je država prispevala tako ali dru- gače 76% sredstev, dežela 13% sredstev, na razne druge dohodke pa je odpadlo 11 %. Med temi dohodki velja omeniti pro- stovoljne prispevke Južne železnice, ki so znašali čez 4% prihodkov, in globe za gozdne prestopke, ki so tudi znašali več kot 4% prihodkov pogozdoval nega zakla- da. Zanimivo je, da so v posameznih letih prihodki od glob znašali več, kot je prispe- vala dežela v pogozdovalni zaklad. Po Zakonu o pogozdovanju Krasa so se za prihodek pogozdovalnega zaklada štele Marko UDOVIČ: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem vse globe za gozdne prekrške v teh nasa- dih, največkrat je bila to paša, in vse globe za gozdne prekrške, nastale v drugih go- zdovih v postojnskem in logaškem okraju. Ne vemo, kako pogosti so bili ti prestopki, vendar je bila nedvomno kaznovalna poli- tika izredno stroga. Na predlog deželne pogozdovalne komisije so globe znatno povečali in uvedli celo zaporne kazni. 5. SEDANJA VREDNOST (TEDANJIH) STROŠKOV OSNOV ANJA GOZDOV 5. ACTUEL VALUE OF (THE THEN) COSTS OF FORESTS' FOUNDING Da lahko ocenimo sedanjo vrednost ta- krat osnovanih nasadov, moramo najprej vedeti, kolikšna je bila začetna investicija. Ta bi bila za enak obseg dela takale: - sadike (osnovna cena + prevoz); 17.203 sadik/ha x 25 SIT/sadiko še, da takrat ni bila potrebna priprava tal za pogozdovanje, saj so sadili na pašniške površine, kakor tudi ne negovalna dela razen redčenj. če upoštevamo ta dejstva, je bilo osnovanje novega gozda takrat 6-8- krat dražje kot zdaj. Vendar to ni vse. To je samo osnovna investicija, ki mora tako ali drugače povrniti vložena sredstva, in to z dobičkom. Za gozdarstvo je to 3% na leto. Če predposta- vimo, da so bili v povprečju nasadi osnova ni okrog leta 1900 (pred 92 leti), dobimo, da je v tej dobi vrednost vloženih sredstev v osnovanje 1 ha gozda narasla na 14,000.000 SIT, oziroma v tej dobi je moral ta gozd prinesti toliko koristi. To je trenutno 4--5-kratna vrednost produkcije lesa na pa- nju v teh gozdovih v tem obdobju. že pri osnovanju gozda so dobro vedeli, da s - pogozdovanje (sadnja, spopolnitve in podsadnja); 108,9 dnine/ha x 2943 81T/dnino = 430.000 SIT/ha = 320.000 SIT/ha - režija in drugi stroški (55% od stroškov pogozdovanja); 320.000 SIT/ha x 0,55 = 176.000 SIT/ha SKUPAJ Za ceno dnine sadnje sem uporabil osnovni, čisti, dnevni bruto zaslužek de- lavca pri sad nji, kot je veljal v oktobru 1992 pri GG Postojna. Skoraj identičen rezultat dobimo tudi na tale način. Omenil sem, da je znašala povprečna nakupna cena sadik 8,60 krone za 1000 sadik. Ta cena trenutno (oktober 1992) znaša okrog 20.000 SIT za 1 000 sadik. Torej je razmerje krona : SIT = 1 : 2326. če vzamemo, da je takrat pri sadnji povprečna dnina znašala 1,25 krone, zdaj pa 2943 SIT, dobimo razmerje krona : SIT = 1 : 2354. Če vzamemo povprečno raz- merje 1 krona = 2350 SIT in upoštevamo, da je v povprečju osnovanje 1 ha gozda stalo 389 kron, dobimo vsoto 914.000 S IT/ha. Po sedanjih cenah je takratno osnovanje gozda stalo več kot 900.000 SIT/ha, kar je v primerjavi s sedanjimi razmerami približno 2-3-krat več kot stane osnovanje 1 ha go- zda zdaj z vsemi potrebnimi negovalnimi in varstvenimi deli skupaj. Upoštevati moramo - 926.000 SIT/ha produkcijo lesa v teh nasadih ne bodo mogli povrniti vloženih sredstev. Je bila investicija pogozdovanja upravi- čena tudi v finančnem pogledu? Navaja se (Rubbia 1912), da je bila avstro-ogrska Južna železnica na odseku proge med Postojno in Trstom pozimi več­ krat, in to daljše obdobje, neprevozna za- radi snežnih zametov. Poleg tega je žele- znica porabila znatna sredstva za odstra- njevanje snežnih zametov. Po letu 1895 je bilo teh zastojev manj, po letu 1900 jih praktično ni bilo več. Pa tudi odstranjevanje snežnih zametov ni bilo več potrebno. Zato je samo Južna železnica na tem odseku proge v obdobju 1895-1911 prihranila več kot 2 milijona kron zaradi zmanjšanja stro- škov odstranjevanja snežnih zametov. Tu ni upoštevan povečan dohodek železnice zaradi zmanjšanja zastojev. Upoštevati mo- ramo, da je bila proga Trst-Postojna-Ljub- ljana-Dunaj ena najpomembnejših komuni- kacij v takratni Avstro-Ogrski. že samo to je 2-krat več kot so znašala vsa vložena GozdV 51, 1993 23 Marko UDOVIČ:: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem sredstva v nasade in ta sredstva so se povrnila, še preden je bila celotna akcija ogozditve končana. Pa ne samo to. Iz pričujočih fotografij, ki so nastale v času pogozdovanja Krasa (Rubbia 1912, Gašperšič, Winkler 1986) je razvidno, da so bila to gola, kamnita tla. Zdaj v teh sestojih praktično ni več površin- ske skalovitosti. Torej je na teh površinah, po osnov anju gozda, nastala vsaj 5 cm debela plast humusa-prsti. Vsak naj si kar sam izračuna, koliko je te prsti nastalo na 2657 ha takrat osnovanih gozdov. Poleg tega nismo omenili koristi zaradi zmanjša- nja erozije vetra na kmetijskih površinah, izboljšanja ekoloških pogojev za kmetijsko pridelavo, izboljšanja vodnega režima in še bi lahko naštevali. Vse te koristi je težko ovrednotiti, kadar jih gozd nemoteno oprav- lja. Pravo težo dobijo takrat, ko gozda ni. Ko vse to seštejemo, ugotovimo, da so bili stroški osnovan ja gozda na Krasu že zdav- naj večkratno povrnjeni. Danes, ko je Kras spet ogozden, ko je eden najbolj gozdnatih predelov Slovenije, je za večino ljudi samoumevno, da je tako že od nekdaj, da gozd tu in drugje po Ruj odene jeseni Kras v rdeče (foto: Špela Habič) 24 GozdV 51, 1993 Skoraj že po_?abljamo, da je lahko Kras tudi takšen (foto: Spela Habič) Marko UDOVIC: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem Sloveniji opravlja vse svoje funkcije in da lahko počno z gozdovi, kar se jim zljubi. Ne zavedajo se, kako hitro se gozd lahko uniči in kako težko ga je obnoviti in koliko sred- stev zahteva ponovna ogozditev razgalja- nih površin. Žalostno je, da dejstva, kako drago je osnovanje uničenih gozdov, dolo- čen krog naših današnjih politikov nikakor ne ve ali noče ve'deti, kljub priseganju na ekološko in ne vem še kakšno osveščenost. Celo nasprotno. Ti ·politiki podpirajo in raz- pihujejo anarhijo v gozdovih, ki vodi v devastacijo in uničenje gozdov. Da bo iro- nija še večja, so pred sto in več leti prav politiki iz podobne sredine odločilno prispe- vali, da je bila ogozditev Krasa uspešno izpeljana. Povzetek Sredi 19. stoletja je bila podoba slovenskega Krasa zelo žalostna. Zaradi pretiranih sečenj in paše v preteklih stoletjih je bilo večina sloven- skega Krasa golega, le tu in tam so bile posamez- ne zelene oaze. Po neštetih poskusih sad nje in setve avtohtonih listavcev, ki so vsi propadli, gre Jožefu Kollerju zasluga za spoznanje, da je za pogozdovanje goličav Krasa zelo primerna drevesna vrsta črni bor. Sledilo je zelo dobro organizirano in nadvse uspešno izvedeno ozelenjevanje Krasa s sadnjo črnega bora. Na osnovi ohranjenih podatkov o pogozdovanju kraških goličav v deželi Kranjski v obdobju 1886-1911 smo poskusili oceniti stroške tedanjih pogozdovalnih del. Sistematično in trajno urejeno financiranje ogozditve Krasa je bilo zagotovljeno s sprejetjem ustreznih zakonov. Ti zakoni so bili sprejeti za območje Trsta leta 1881, Goriške leta 1883, Kranjske leta 1885 in Istre leta 1886. V deželi Kranjski se je črni bor sadilo praktično le v postojnskem okraju, saj je bilo drugje možno ogolele površine ogozditi po naravni poti. V po- stojnski okraj so spadale skoraj celotne današnje občine Postojna in Ilirska Bistrica ter deli občin Sežana in Ajdovščina. Leta 1880 je bila gozdna- ~·*~·~~ ' Prva pogozdovanja so bila na Kranjskem izve- dena v letu 1889, do leta 1911 paje bilo pogozde- n ih 2657,06 ha. Ker je bil temeljni cilj ogozditve Krasa zaščita tal, so sadili zelo na gosto- najprej 10.000 sadik/ha, pozneje pa zaradi večje stabilno- sti sestojev, zlasti proti snegu, 600D-7000 sadik/ ha. Za osnovno sadnjo omenjenih 2657,06 ha je bilo porabljenih 26.043.270 sadik ali 9801 sadik/ ha. Zaradi poletnih suš se je v letu sadnje v povprečju posušilo približno 25% posajenih sadik - kljub temu, da so zaradi skalovitih tal v sadilne jamice v večini primerov prinesli zemljo. V hudih sušah so se posušili celi nasadi, stari tudi do pet let. Vse posušene sadike so nadomestili z drugimi in za to v obdobju 1889-1991 porabili še 18,491.440 sadik ali 6.959 sadik/ha, kar pomeni 71 % sadik, porabljenih pri osnovni sadnji. Za podsadnjo in podsetev zelo razgrajenih sestojev so porabili še 1,176.017 sadik in 3234,5 kg semen gozdnega drevja. Skupaj je bilo v obravnavanem obdobju za ogozditev Krasa na Kranjskem torej porabljenih 45,710.727 sadik ali 17.203 sadike/ha. Ker so sadike dejansko posadili v 231etih, so tedaj vsako leto posadili približno 2 milijona sadik. Več kot 99% je bilo sadik iglavcev, 91 % črnega bora. Običajno se je sadiJo dveletne borove semenke. Pri osnovanju gozdov (sadnji, spopolnitvah, podsadnji) je v obdobju 1889-1911 sodelovalo 56.835 ljudi, ki so delali vsega skupaj 289.440 delovnih dni, 12.584 delovnih dni vsako leto. Skupni stroški vse akcije so znašali 648.129,90 krone ali 243,93 krone/ha. Dejansko so bili stroški pogozdovanja višji, saj so bile iz državnih dreves- nic (96,6% sadik) sadike dobavljene po minimalni ceni, železnica pa je ves prevoz sadik opravila brezplačno. Realno je ogozditev Krasa na Kranj- skem v obdobju 1886-1911 stala okrog 1,033.000 kron ali 389 kron/ha. (Za lažjo predstavo o teh stroških nekaj podatkov o cenah iz tistepa časa: sečnja in izdelava iglavcev 0,64 krone/m , bukova drva pri prodajalcu 4,30 krone/prm, kg belega kruha 0,08-Q, 1 O krone, kg sladkorja 0,28-0,30 krone, par moških čevljev 6 kron; čuvaj pri sadnji, ki je nadzoroval soo-soo ha nasadov, je letno zaslužil 600 kron, z dodatkom na delovno dobo pri 25 letih službovanja pa 900 kron.) Po sedanjih cenah je takratno osnovanje gozda stalo več kot 900.000 SIT/ha. Zakon je predvideval, da bi država financirala polovico, dežela tretjino in okraj šestino vseh stroškov, vendar je na koncu izpadlo tako, da je tako ali drugače država prispevala kar 76% vseh sredstev za ogozditev Krasa na Kranjskem. AN ATTEMPT OF THE EVALUATION OF COSTS FOR REFORESTATION OF KRAS IN THE CARNIOLA REGION FROM 1886-1911 Summary Jn the middle of the 19th century the image of the Slovenian Kras was very sad. Due to exces- sive cuttings and pasture in the preceding centu- ries most of the Slovenian Kras was treeless, only here and there there were individual green oases. After numerous attempts of the planting and seeding of autochthonous deciduous trees, which all turned out to be a failure, Josip Koller came to the idea that Pinus nigra was a very suitable GozdV 51, 1993 25 Marko UDOVIC: Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve Krasa na Kranjskem tree species for the reforestation of treeless karst areas. A period of welt organized and successfully carried out reforestation of Kras by the planting of the Pinus nigra fotlowed. Based on the data preseJVed as to the reforestation of the karst treeless areas in Carniola between 1886 and 1911 an attempt of the evaluation of the costs for the then reforestation work has been tried to be made. Systematic and permanently regulated financ- ing of Kras reforestation was enabled by the passing of corresponding laws. These laws were passed for the Triest area in 1881, for the Gorizia area in 1883, for Carniola in 1885 and for lstria in 1886. As to Carniola, Pinus nigra was being planted only in the Postojna region because it was possib- le to carry out the reforestation of treeless areas in other regions by natural ways. The Postojna district almost occupied the entire area of the present Postojna Commune and Ilirska Bistrica Commune as well as parts of the Sežana and Ajdovščina Communes. ln 1880 the forest density of the district totaled 26 %. ln Carniola, the first reforestation work was carried out in 1889 and until1991 2657,06 hecta- res were planted with trees. Because the basic gaal of reforestation of Kras was the protection of the soil, the planting was very dense -at first 10.000 seedlings per hectare and tater in order to secure greater stability of stands, first of all against snow, 6.000-7.000 seedlings per hectare. For the basic planting of the above mentioned 2657,06 hectares 26.043.270 seedlings or 9.801 seedlings per hectare were used. Due to summer droughts, on the average about 25% of the seedlings planted dried in the planta- tion year- in spite of the fact that in most of the cases plantation hales were supplied with soil due to rocky ground. When droughts were extre- mely severe entire plantations withered, even those which were up to 5 years old. All the shriveled seedlings were replaced by new ones in the period from 1889 to 191 t , for wich additio- nal18.491.440 seedlings or 6.959 seedlings per hectare were used. This represented 71 % of seedlings used in the primary plantation. For interplantation and intereseeding of highly degra- ded forest stands additional 1.176.017 seedlings and 3.234,5 kg of forest tree seeds were used. ln total 45.710.727 seedlings or 17.203 seed- lings per hectare were used in the process of 26 GozdV 51, 1993 reforestation of Kras in Carniola in the period stated. Due to the fact that the seedlings were planted in 23 years, every year approximately 2 millions of seadlings were planted. More than 99% wera seedlings of coniferous trees and 91 % of them were those of Pinus nigra. Usually bien- nium Pinus nigra seedlings were planted. With forest foundation (plantation, complemen- tation, interplanting) 56.835 people participated in the period from 1889-1991, who worked on 289.440 working days and 12.584 working days a year. Total costs of the entire activity amounted to 648.129,90 crowns or 243,93 crowns/ha. Actual afforestation costs were higher because the seed- lings were supplied from state tree nurseries (96,6 %) at a minimum price and the railway company carried out free transportation of all the seedlings. The actual costs of the reforestation of Kras in Carniola from 1886-1911 amounted to approximately 1.033.000 crowns or 389 crowns/ ha. (ln order to get a better picture of these costs here are some data on the prices of that time: cuting and preparation of coniferous trees 0,64 crown/m3, beech tree fire wood with a dealer 4,30 crowns/stacked cubic metre, one kilo of white bread 0,08-0,10 crown, one kilo of sugar 0,28- 0,30 crown, a pair of man's shoes 6 crowns; a plantation guard who supervised 50D-800 hecta- res of plantations had an annual income of 600 crowns, with a working years' allowance at 25 years of working period 900 crowns.) According to the present estimatlons the then forest founda- tion cost more then 900.000 SIT/ha. It was determined by the law that half of all the means be provided for by the state, one third by the province and one sixth by the district. Yet the final result was that the state supplied as much as 76% of all the means for the reforestation of Kras in Carniola. VIRI 1. Rubbia K.: Petindvajset let pogozdovanja Krasa na Kranjskem, Ljubljana 1912. 2. Gašperšič F ., Winkler l.: Ponovna ozelenitev in gozdnogospodarsko aktiviranje slovenskega krasat. Gozdarski vestnik, 4/1986. 3. Zagar J.: Gozdno in lesno gospodarstvo kočevske, Kočevje 1976, tipkopis na IGLG. \ GDK: 383:375.4/.5 Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom Traffic Loading of Roads in the Forest, resulting from Forest Management Andrej DOBRE* Izvleček Dobre, A.: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom. Gozdarski vest- nik, št. 1/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 6. Po cestah v gozdu poteka promet, ki izhaja iz gozdarskih in negozdarskih dejavnosti. V razpravi je obravnavan promet, ki ga zahteva gospodarje- nje z gozdom. Prometna obremenitev določene ceste je odvisna predvsem od površine gozda, ki ga cesta odpira. Na obseg in strukturo prometa vpliva tudi lastništvo in donosnost gozda. Na gozdnih cestah prevladuje osebni promet, obseg tovornega prometa se zmanjšuje, narašča pa prometna obtežba cest pri posamični vožnji tovor- nega vozila. Ključne besede: cesta, obseg prometa, struk- tura prometa, prometna obremenitev 1. UVOD 1. INTRODUCTION Osnovna značilnost gozda je njegova prostorska razprostranjenost. Za obvlado- vanje gozdnega prostora, za gospodarjenje z gozdom, izrabo njegovih mnogovrstnih dobrin je treba v gozdu zgraditi prometnice različnih vrst in kakovosti. Osnovno pro- metno omrežje v gozdnem prostoru je cest- no omrežje, na katerega se navezujejo prometnice nižje stopnje, kot so gozdne poti, vlake, na strmih terenih pa tudi linije različnih žičnic. v tem sestavku bomo s prometnega vidika obravnavali le cestno omrežje. Cesta obremenjuje gozdni prostor na dva načina - kot infrastrukturni objekt, ki gozdu od- vzema določeno površino, ter posredno s * Mag. A. 0., dipL inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO Synopsis Dobre, A.: Traffic Loading of Roads in the Forest, resulting from Forest Management. Go- zdarski vestnik, No. 1/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 6. Not all the traffic on roads in the forest results from forest management, yet in this article only the traffic deriving from forest management is discussed. The traffic loading of a certain road depends on the area of forest, which is made accessible by this very road. The ownership and yield of forest influence upon the frequency and structure of traffic as well. On forest roads, the personal traffic is much more frequent than the truck traffic. ln fact the truck traffic decreases gradually, yet the loading of a road by a single truck ride is increased. Key words: road, frequency of traffic, structure of traffic, traffic loading prometom, ki poteka po tej prometnici. Poznavanje obsega, strukture in časovne dinamike prometa omogoča pravilno načr­ tovanje posamezne ceste, pa tudi presojo vplivov prometa na okolico ceste. Na pod- lagi podatkov o predvidenem obsegu in strukturi prometa se odločamo o izboru tehničnih elementov ceste, potrebni utrditvi zgornjega ustroja ceste, kakovosti izvedbe posameznih del, ureditvi cestnega telesa po izgradnji itd. če poznamo prometno obremenitev ceste, lahko tudi stvarneje ocenjujemo predvidene stroške za vzdrže- vanje prometnice, saj je promet poleg pada- vinske vode glavni povzročitelj poškodb na voziščih. Iz podatkov o prometu lahko sklepamo o jakosti vplivov prometa na okolico promet- nice. Ti vplivi so žal bolj ali manj le negativ- ni. Naj jih omenimo le nekaj: - ropot, ki v gozdu vznemirja živali, pa tudi ljudi, kadar v gozd prihajajo zaradi želje po miru; GozdV 51, 1993 27 Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom - izpušni plini, ki z neprijetnim vonjem in škodljivimi sestavinami neugodno učinku­ jejo na okolico; - prah, ki se dviga pri vožnji po gramozni cesti ter nadležno onesnažuje okolico pro- metnice; - motenje naravnega gibanja živali itd.; - prometne nezgode (udeležene živali ali ljudje). Pri upoštevanju vplivov prometa na kako- vost ceste in okolje moramo poznati celotni obseg prometa, ki poteka oziroma je priča­ kovan na določeni cesti. V našem sestav ku bomo obravnavali le promet, ki ga zahteva neposredno gospodarjenje z gozdom, ne pa tistega, ki je povezan z drugimi dejav- nostmi v gozdu (lovstvo, rekreacija itd.). Prav tako ne bomo proučevali prometa, ki ni neposredno povezan z gozdnim prosto- rom, npr. lokalnega. Na določeni cesti v gozdnem cestnem omrežju je promet za- radi negozdarskih dejavnosti lahko zelo velik, vendar tega ne moremo posplošiti, pač pa to lahko upoštevamo pri obravnavi konkretne ceste. Struktura prometa zaradi gospodarjenja._ z gozdom se seveda skozi daljše obdobje spreminja. čeprav so v določenem gozdu potrebna ista opravila in gozd vsako leto daje približno enako količino lesa, se način dela v gozdu spreminja zaradi tehničnega razvoja, spreminjajo pa se tudi prometna sredstva in s tem možnosti za prihajanje na delo v gozd in odvoz lesa iz njega. Podatki o strukturi prometa na cestnem omrežju v določenem predelu in v določe­ nem časovnem obdobju imajo tudi doku- mentacijski pomen, saj prometni tokovi na- kazujejo tehnični in organizacijski razvoj marsikatere dejavnosti. 2. NAČIN ZBIRANJA PODATKOV O PROMETU 2. THE METHODS OF DATA GATHERING 2.1. Zbiranje podatkov o prometu na javnih cestah 2.1. Gathering of the Data Concerning the Traffic on Public Roads Zbiranje podatkov o prometni obremeni- tvi cest je bilo najprej potrebno pri načrtova- 28 GozdV 51~ 1993 nju pomembnejših javnih cest. V Sloveniji posebna cestna služba že od leta 1954 načrtno zbira podatke o prometu na republi- škem cestnem omrežju. Podatke o cestnem prometu dobijo s štetjem prometa na dolo- čenih mestih in v določenem časovnem zaporedju. štetje prometa poteka ročno, v novejšem času pa vse več tudi z avtomat- skimi števci. Prometno obremenitev odseka ceste izkazujejo s številom vozil, ki v enem dnevu prevozijo odsek ceste, in sicer pov- prečno v enem letu. Iz zbranih podatkov je mogoče ugotoviti obseg in strukturo prome- ta, časovna nihanja prometa, stopnjo rasti in druge podatke o prometnih tokovih. Po- jem obseg prometa pomeni število vozil v prometu (običajno dnevno povprečje), struktura prometa pa pomeni razmerje po- sameznih vrst vozil v prometu. 2.2. Zbiranje podatkov o prometu zaradi gospodarjenja z gozdom 2.2. Gathering of the Data concerning the Traffic resulting from Forest Management Promet na gozdnih cestah poteka precej drugače kot na javnih cestah. Značilno je, da se obseg prometa precej enakomerno zmanjšuje od začetka gozdnega cestnega omrežja proti njegovemu koncu. To je pose- bej očitno v zaprtem gorskem predelu s številnimi dolinami, kjer je potek cestnega omrežja podoben poteku žil na spodnji strani hrastavega lista. S štetjem prorneta na gozdnih cestah bi vsekakor prišli do zanesljivejših podatkov o prometnih obremenitvah cest v gozdu, vendar bi bil takšen način zbiranja podatkov zelo zamuden in drag. Pri našem proučeva­ nju smo zato uporabili metodo anketnih vprašalnikov, s katerimi smo zbrali vse potrebne podatke za posredno ugotavljanje obsega in strukture prorneta, ki ga zahteva gospodarjenje z gozdorn. Podatke srno zbirali v štirih gozdnih obra- tih, ki gospodarijo z družbenimi gozdovi (skupna površina gozdov 25.800 ha) ter v štirih obratih, ki skrbijo za zasebne gozdove (skupna površina gozdov 59.700 ha). Dobili srno naslednje podatke: - število oseb na gozdnem obratu, kate- rih delo je povezano z odhajanjem v gozd. Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom Osebje smo razvrščali glede na vrsto opra- vil v gozdu in glede na način potovanja (uporabljeno prometno sredstvo). - Pri gospodarjenju v zasebnih gozdovih smo ugotavljali tudi pogostost prihodov last- nikov v gozd, namen prihodov (vrsta opravil v gozdu) in uporabljena prometna sredstva. Pri tem smo upoštevali velikost gozdne posesti (več kot 3 ha) ter družbenoekonom- ski položaj lastnika. Z anketnimi vprašalniki smo zbrali po- datke o obsegu in strukturi prometa pri prevozu osebja zaradi dela ali drugih opra- vil v gozdu. Podatke o prometu zaradi odvoza lesa iz gozda smo uskladili s po- datki o vrsti tovornih vozil in o povprečni nosilnosti vozil, ki jih v Sloveniji najpogo- steje uporabljamo v gozdarstvu. Zaradi različne organiziranosti gozdarske službe, različnega načina prihajanja na delo v gozd in različnega načina odvoza lesa bomo posebej obravnavali cestni promet v družbenih, posebej pa v zasebnih gozdo- vih. 3. CESTNI PROMET ZARADI GOSPODARJENJA Z DRUŽBENIMI GOZDOVI 3. THE TRAFFIC, DERIVING FROM FOREST MANAGEMENT WITH PUBLIC FORESTS Obseg in strukturo cestnega prometa najbolj pregledno ugotavljamo tako, da ce- lotni promet razčlenimo glede na namen prihajanja vozil v gozd. Pri tem upoštevamo vsa vozila, ne glede na pripadnost gozdar- ski organizaciji. Glede na namen razlikujemo naslednje skupine prometa: - prevoz osebja zaradi dela v gozdu, - prevoz materiala, orodja in strojev, - odvoz lesa iz gozda. 3.1. Prevoz osebja zaradi dela v gozdu 3.1. Transport of People for the Work ln Forests Za prihod osebja v gozd zaradi dela (fizično delo, nadzor, načrtovanje itd.) upo- rabljajo prometna vozila, kot so osebni avto in kombi. Strokovno osebje (inženirji) in pretežni del tehniškega osebja (tehniki, de- lovodje) uporablja le osebne avtomobile, gozdni delavci pa prihajajo večinoma s kombijem in le deloma z osebnim avtomo- bilom. Ponekod delovodje razvažajo goz- dne delavce s kombiji. V začetku osemde- setih let so si nekateri gozdni obrati za prevoz gozdnih delavcev priskrbeli tudi manjše avtobuse, vendar so jih kasneje postopoma opuščali. število prihodov posameznih vrst vozil na določeno gozdno površino, povprečno v enem letu, smo iz podatkov anketnega vprašalnika izračunali po naslednjem obrazcu: N a · b ·k, pri čemer pomeni: s N - število prihodov iste vrste prometnih vozil za prevoz osebja, ki opravlja delo na določeni povrs1n1 (npr. 1000 ha) v enem letu, a - število oseb, ki opravlja delo na tej gozdni površini, b - povprečno število prihodov ene osebe v gozd v enem letu, k - količnik vpliva donosnosti gozda (z izrazom »donosnost gozda« bomo v tem sestavku označevali lastnost go- zda glede na količino odkazanega lesa, kar je v tesni povezavi z obse- gom živega dela in s tem s potrebo po prihajanju v gozd. Stopnja donos- nosti je izražena z letnim neto eta- tom), s - število oseb, ki se vozijo v istem vozilu. število prihodov vozil smo ugotavljali pri vsaki vrsti prometnega vozila posebej za vsako skupino osebja, vrsto opravil v go- zdu, obliko gozdne organizacije ter za raz- lične stopnje donosnosti gozda. Ugotovljeni podatki so prikazani v tabeli 1. Iz podatkov je razvidno, da je za izvršitev vseh del (razen odvoza lesaJ v gozdu srednje donosnosti (etat 4,0 m /ha) s po- vršino 1000 ha potrebnih 508 prihodov osebnih vozil na leto. V 81 % so to osebni avtomobili, v 19% pa kombiji. Seveda po- datki veljajo le kot povprečje, medtem ko GozdV 51, 1993 29 Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom Tabela 1: Letno število prihodov vozil za prevoz osebja na delo v družbeni gozd (na 1000 ha gozda) Table 1: The annual number of arrivats of vehicles for transport of people to a public forest (per 1000 ha of forest) Gozdarska Vrsta vozila Donosnost gozda 1 Fore~t yield organizacija Skupine osebja Typeofa Forestry Teams of workers vehicle 2m3/ha 4m3/ha 6m3/ha organization skupna strokovno osebje osebni avto 6 7 8 gozdarska professionals car organizacija joint forestry delavci v osebni avto 62 81 99 organization gradbeništvu car construction workers kombi 6 8 10 van skupaj osebni avto 326 411 496 together car kombi 65 97 128 van skupaj osebna vozila 391 508 624 together pasenger vehicles je zaradi različnih razmer v posameznih gozdnih obratih dejansko stanje lahko pre- cej drugačno. prevoza. V določenih primerih pa so po- trebni posebni prevozi npr. za prevoz raz- streliva, opravljanje servisov, premeščanje večjih strojev z enega na drugo delovišče, ponekod tudi za dovoz tople hrane ipd. Posebni prevozi so potrebni tudi za vzdrže- vanje prometnic (sem spada tudi posipava- nje cest v zimskem času) ter vsa dela pri gradnji novih prometnic. 3.2. Prevoz materiala, orodja in strojev 3.2. Transport of Materials, Tools and Machinery Pri delu v gozdu uporabljajo različne stroje in orodje, nekatera opravila pa zahte- vajo tudi dovoz različnega materiala (npr. sadike, gorivo itd.). Pretežni del orodja in manjši del materiala v gozd pripeljejo sku- paj z osebjem, zato ne zahteva dodatnega Potrebno število prevozov na leto, razčle­ njeno glede na vrsto vozil ter stopnjo donos- nosti gozda s površino 1000 ha, je prika- zano na sliki 1. Slika 1: Letno število prihodov vozil za prevoz materiala (na 1000 tia gozda) Figure 1: The annual number of arrivals of vehicles for transport of material (per 1000ha of forest) 40 =~ 35 a i 30 > • ~ 'ts " '81 .c .• 20 1: • a."ts .2 ~ 15 ·- . : , 10 - < '"'~ 5 o 30 GozdV 51, 1993 traktor kombi kamion "'""" wn truck 1 D•>nc>snost gozda Forsstylefd Bm'/118. Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom 3.3. Odvoz lesa 3.3. Removal of Timber Najbolj nazoren rezultat gospodarjenja z gozdom, ki ga je mogoče tudi denarno ovrednotiti, je pridobljeni les, ki ga v obliki gozdnih lesnih sortimentov odvažamo iz gospodarskega gozda. Za odvoz lesa so se skozi zgodovinska obdobja uporabljala zelo različna prometna sredstva. Danes za odvoz lesa iz gozda uporabljajo kamione različnih vrst, le za odvoz manjše količine lesa, predvsem za domačo uporabo, pa tudi traktor s prikolico. Za odvoz lesa iz družbenih gozdov v Sloveniji uporabljajo le kamione (kamione s priklopnikom in brez njega). Nosilnost tovornih vozil (gre za koristno nosilnost) za odvoz lesa postopoma narašča, kar doka- zujejo podatki o stanju mehanizacije v goz- darstvu Slovenije (REMIC 1971, 1980, KO- ŠIR in sod. 1989), ki jih zbirajo vsaki dve leti. Povprečna nosilnost in delež posame- znih vrst tovornih vozil v zadnjem dvajse- tletnem obdobju je prikazana na slikah 2 in 3. če upoštevamo povprečno nosilnost ka- mionov, razmerja med vrstami vozil ter Slika 2: Povprečna nosilnost kamionov za odvoz lesa Figure 2: The average carrying capacity of trucks used for removal of timber 20 ~ 18 - kamion s prikolpnikom S:.t! 16 - truck with a tra/lsr iS ~ c 'O o 14 -·e ~ 12 - ~ 1 10 - -----------., - kamion ~ ·J - -8 - -- truck --- ~~ 6 - 4 - 2 - o 1 1 1 1970 1980 1990 Slika 3: Delež tovornih vozil pri odvozu lesa Figure 3: The share of trucks by the removal of timber 92% 1970 1980 1900 0 kamion 111 kamion s priklopnikom truck truck with a tral/er GozdV 51, 1993 31 Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom donosnost gozda, lahko izračunamo število prihodov vozil v enem letu za odvoz lesa z določene gozdne površine. Za odvoz lesa iz gozda z etatom 4,0 m3/ha in površino 1000 ha je vsako leto potrebno 136 priho- dov kamionov z nosil nostjo 1 O t in 139 Slika 4: Delež prometa p·cr namenu Figure 4: The shares of traffic by its purpose 70 prihodov kamionov s priklopnikom (skupna nosilnost 19t), skupaj torej 275 tovornih vozil. S spreminjanjem donosnosti gozda se sorazmerno spreminja tudi število priho- dov tovornih vozil. ------- prevoz osebja " - ...... " -H b 40 - !J 30 -.. " ;!l~ " - " - 1 2 m'lha Slika 5: Delež prometa po strukturi Figure 5: The share s of traffic by its structure --------'""~ns".!p~ort. ofpaopfa 4m'Jha Donosnost gozda Forest yie/d odvoz lesa removaf of timber prevoz materiala transport. of matsria/ 1 6 m'lha w ,-----------------------------------, *"l 50 --.1!1~ 40 -.. -E-o o ~ " 30 - 0.~ """ Q) " ~~ 20 - 10 - o 32 GozdV 51, 1993 ---------::oseb.a~o car __ ------kamion- trock kombi ···--···--···--···--···--···van 1 traktor ' · · · · · · · · · · · · · · tractor 1 4 m'lha Donosnost gozda Forest yle/d 1 6 m'lha Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom 3.4. Razčlenitev prometa po namenu in strukturi 3.4. Analyse of Traffic by its Purpose and its Structure Na podlagi do zdaj ugotovljenih podatkov o številu potrebnih prihodov vozil za oprav- ljanje del v gozdu lahko izračunamo delež posameznih prihodov vozil glede na namen prometa, kar je prikazano na sliki 4. Iz prikaza na sliki 4 lahko zaključimo naslednje: - V okviru prometa, ki ga zahteva gospo- darjenje z družbenimi gozdovi, pretežni de- lež (okoli 60 %) odpade na prevoz osebja. Z večanjem donosnosti gozda ta delež sicer pada, število prihodov osebnih vozil pa se seveda povečuje. - Delež prometa zaradi odvoza lesa znaša okoli 30% in raste z večanjem do- nosnosti gozda. - Promet zaradi prevoza materiala in strojev je skromen (okoli 8 %). Na sliki 5 so prikazani deleži prometa glede na vrsto vozil in donosnost gozda. Ugotovitve so naslednje: - Osebni avto je v celotnem prometu udeležen s skoraj 50%, delež pada z veča­ njem donosnosti gozda. - Kombi je udeležen s 15%. - Skoraj dve tretjini prometa predstav- ljajo lahka vozila (osebni avtomobili in kom- biji). - Težka vozila (kamioni) predstavljajo tretjino prometa. Delež tovornih vozil v skupnem prometu narašča z večanjem do- nosnosti gozda. 4. CESTNI PROMET ZARADI GOSPODARJENJA Z ZASEBNIMI GOZDOVI 4. THE TRAFFIC DERIVING FROM FOREST MANAGEMENT WITH PRIVATE FORESTS V Sloveniji je pretežni del gozdov v za- sebni lasti (62,4 %). Z novimi družbenimi spremembami se bo ta delež še povečal. Struktura gozdne posesti je zelo pestra, zato je razumljivo, da je tudi promet, ki nastaja zaradi gospodarjenja z zasebnim gozdom, zelo raznolik. Naši izračuni in ugotovitve skušajo zajeti povprečje obsega in strukture prometa, zato podatki veljajo za povprečne razmere, ne pa za posa- mezne primere. V zasebni gozd z namenom gospodarje- nja z njim prihajajo lastnik gozda ter osebje gozdarske organizacije. Lastnik prihaja v svoj gozd zaradi opravljanja gozdnih del (od gojitvenih del do odvoza lesa) ter zaradi sodelovanja pri tistih delih, ki jih opravlja osebje gozdarske organizacije. Gozdarska organizacija opravlja dela, ki so povezana z načrtovanjem, gradnjo gozdnih cest (de- loma tudi vlak) ter tista dela, ki jih lastnik gozda ne opravi sam oziroma v lastni režiji. Delež teh opravil je odvisen od mnogih dejavnikov, predvsem pa od družbenoeko- nomskega položaja lastnika gozda. Za pri- hod v gozd lastnik kot prometno sredstvo uporablja osebni avto ali traktor, odvisno od vrste dela. V tabeli 2 so prikazani podatki o letnem obsegu prometa, ki ga zahteva gospodarje- nje s 1000 ha gozda v zasebni lastnini. Podatki so razčlenjeni glede na izvajalca del, vrsto opravil ter donosnost gozda. K tabeli 2 je treba dodati naslednje poja- snilo: - med gojitvena dela so všteta tudi vsa opravila, povezana z načrtovanjem v go- zdu; - med druga opravila je zajeto sodelova- nje lastnika gozda pri gradnji gozdnih pro- metnic; - pri odvozu lesa za domačo uporabo smo upoštevali kamion z zmogljivostjo 9m3 ter traktor s prikolico za 3,5 m3 lesa. Razčlenitev prometa glede na vrsto opra- vil v gozdu je prikazana na slikah 6 in 7. S slike 6 lahko razberemo število prihodov. vozil v enem letu za izvedbo posameznih opravil v gozdu s površino 1000 ha, in sicer glede na donosnost gozda. število prihodov za opravljanje gojitvenih del in drugih opra- vil je le malo odvisno od donosnosti gozda, medtem ko se število prihodov za opravlja- nje sečnje in spravila ter za odvoz lesa povečuje sorazmerno s povečanjem let- nega etata. Zanimiv je tudi prikaz razmerij rned obse- gom prometa, ki je potreben za opravljanje posameznih vrst opravil v gozdu (slika 7). GozdV 51, 19g3 33 Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom Tabela 2: Letno število prihodov vozil v zasebni gozd (na 1000 ha gozda) Table 2: The annual number of arrivals of vehicles to a private forest (per 1000ha of forest) Izvajalec del Vrsta opravil Vrsta vozila Donosnost gozda 1 Forest yield The executant of work Type of work Type of a vehicfe 2m3/ha 4m3/ha 6m3/ha V režiji gojitvenadela osebni avto 86 86 86 lastnika silvicu/ture car gozda traktor 36 36 36 by the forest tractor owner sečnja in spravilo osebni avto 72 144 215 fefling and skidding car traktor 107 213 318 tra et or odvoz lesa traktor s prik. 81 162 243 removal of timber tractorwith tra. kamion 23 46 70 true k druga opravila osebni avto 3 3 4 other activities car traktor 3 3 4 tractor Gozdarska gojitvena dela osebni avto 115 157 182 organizacija sifvicufture car Forestry kombi 10 10 10 organisation van sečnja in spravilo osebni avto 9 17 26 fel/ing and skiddlng car kombi 13 25 38 van traktor 5 11 16 tractor odvoz lesa kamion 45 90 135 removal of timber true k kamion s prik. 46 92 137 truck with tra. gradnja in osebni avto 62 81 100 vzdrževanje prometnic car kombi 6 8 10 buildingand van maintenance of kamion 16 19 23 forest road true k V gozdu z majhnim etatom je največ cest- nega prometa zaradi gojitvenih del, kamor smo prišteli tudi vse prihode zaradi različnih .načrtovanj v gozdu. Na gozdnih cestah, ki odpirajo zasebne gozdove z večjim etatom, prevladuje promet zaradi sečnje in spravila lesa. Za cestni promet v zasebnih gozdovih je značilno, da je razmeroma veliko pro- meta namenjenega odvozu lesa. Treba je vedeti, da za odvoz lesa, predvsem za domačo uporabo, poleg kamiona v precejš- nji meri uporabljajo tudi traktor s prikolico. Delež tega prometa bi bil še večji, če ne bi upoštevali, da lastnik gozda deloma izkori- sti prihod v gozd zaradi drugih opravil tudi za odvoz lesa, predvsem drobnejšega. Podobno kot pri družbenih smo ugotav- ljali strukturo cestnega prometa tudi pri zasebnih gozdovih, kar je prikazano na sliki 8. V prometu prevladujejo vozila za osebni prevoz, med njimi je najmočneje zastopan osebni avto (okoli 40% celotnega prometa), razmeroma malo pa je kombijev. V primer- javi z razmerami v družbenih gozdovih je v cestnem prometu v zasebnih gozdovih dosti bolj uporabljan traktor, in to kot pre- vozno sredstvo za prihod v gozd za različne namene ali kot tovorno vozilo pri odvozu lesa. V celotnem prometu je okoli 20% kamionov, med katerimi jih je približno tre- tjina kamionov s priklopnikom. 34 GozdV 51, 1993 Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom 5. PROMETNA OBREMENITEV CEST ZARADI GOSPODARJENJA Z GOZDOM 5. THE TRAFFIC LOADING OF FOREST ROADS, RESULTING FROM FOREST MANAGEMENT 5.1. Letna prometna obremenitev 5.1. The Annual Traffic Loading Ker je na gozdnih cestah v primerjavi z javnimi malo prometa, prometno obremeni- tev gozdnih cest prikazujemo s številom vozil, ki v enem letu prevozijo določen odsek ceste. Glede na potek gozdnega cestnega omrežja ter značaj cestnega pro- meta, ki nastane zaradi dela v gozdu, lahko na splošno sklepamo, da je prometna obre- menitev ceste zaradi gospodarjenja z go- zdom enaka dvakratnemu številu prihodov vozil v gozd. Iz predhodne obravnave cest- nega prometa v gozdu nam je znano število . prihodov vozil glede na donosnost in lastni- štvo gozda, zato je izračun prometne obre- menitve ceste zelo enostaven. Na sliki 9 je prikazana prometna obreme- nitev ceste, ki odpira 1000 ha gozda z etatom 4 m31ha. Prometna obremenitev je prikazana posebej za družbene in posebej za zasebne gozdove. Poleg skupne pro- metne obremenitve je razvidna tudi struk- tura prometa po posameznih vrstah vozil. Na podlagi slike 9 lahko ugotovimo še naslednje: - Skupna prometna obremenitev cest v zasebnih gozdovih je za 40% večja kot v družbenih. - Struktura prometa je v družbenih in zasebnih gozdovih precej različna. - Osebni avtomobili so v obeh sektorjih lastništva prevladujoče prometno vozilo. - V obeh sektorjih lastništva je prometna obremenitev cest s tovornimi vozili (kamio- ni) zelo podobna. Prikazi na sliki 9 veljajo le za cestni promet v gozdu, ki ima etat 4 m31ha. S spremembo donosnosti gozda se spremeni tudi prometna obremenitev ceste, ki tak gozd odpira. Med donosnostjo gozda in prometno obremenitvijo ceste obstaja li- nearna odvisnost, za kar veljajo naslednje enačbe: za družbene gozdove: Y = 272,5 x+ 621 za zasebne gozdove: Y = 457,5 x + 561 Slika 6: Letno število prihodov vozil glede na vrsto opravil Figure 6: The annual number of arrivals of vehicles with regard to the type of work gojitvena dela sečnja ln spravilo odvoz lasa s/Meu/ture fs/Jing and skfdding remavaf of limbar druga opmvlta othar s.ctlvitl&S GozdV 51, 1993 35 Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospoda~enja z gozdom pri čemer pomeni: Y - povprečna letna prometna obremeni- tev ceste zaradi gospodarjenja z go- zdom x - donosnost gozda 5.2. Letna transportna količina 5.2. The Annual transported Quantity Za določanje potrebne ureditve ceste ter oceno vzdrževalnih stroškov ne zadostuje samo poznavanje obsega in strukture pro- Slika 7: Delež prometa glede na vrsto opravil Figure 7: The shares of traffic by the types of work "" sečnja ln spravno - 35 - lsiJng and sklddlng --. ~ ' _ - - - - -odv;z lesa ~ 30 - -- removal oltfmber t -_:..--:::~ -m -- ' 25 - ' E "" - - gojltvana dela .. -o 20 - • . _ J!Mcultut8 ~ e ' Cl. .l!! >N " 15 - "' ~ a; .... . . . . druga opravlla c 10 - . . . . " . ....... '?ftl~~adMt1es . . . . . . . ' - o T 1 1 2 m31ha 4 m"lha 6 m'lha Donosnost gozda Forsst yield Slika 8: Delež prometa glede na vrsto vozil Figure 8: The shares of traffic by the types of vehicles 50 45 - 40 - g~ 35 - .;~ oo- ~'5 25- a~ 20 ->N .. -i~ 15 - c 10 - ' - o 36 GozdV 51, 1993 --------- •osebni avto - "'" traktor ""'"" kamion /ruci< · · · · · · · • · · · · ·traktor s pr1kol. troctorwifhs. troiler kom bl --·--·--·--·--·--·--·--·-· van Donosnost gozda Forest yfe/d 1 6 m'lha Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom meta, izraženega s številom vozil, ampak moramo upoštevati tudi maso teh vozil skupaj s tovorom. Zanima nas torej trans- portna količina. V našem primeru pod poj- mom letna transportna količina razumemo seštevek mase tistih vozil (skupaj s tovo- rom), ki v enem letu peljejo po določenem odseku ceste v eno in drugo smer zaradi gospodarjenja z gozdom. Pri naših izračunih smo upoštevali značil­ nosti vozil, ki jih najpogosteje uporabljamo v gozdarstvu: a) masa vozila: osebni avto 0,9 t Slika 9: Prometna obremenitev ceste zaradi gospodarjenja z gozdom (1000ha, etat 4m3/ha) Fjgure 9: Traffic loading of a road, resulting from forest management (1 000 ha, forest yield of 4m3/ha) '. 2,600 0 drulboni pozdovi pub/lo forea [@] zasebni gozdovi pdvst• trxest -~ 2,000 1~ 1,600 'Ci !!~ l~ 1,000 ~ soo Slika 10: Letna transportna količina (1000 ha, etat 4m3/ha) Figure 10: The annua/ transported quantity (IOOOha, forest y/eld of 4m'lha) ' 16,000 s 14,000 !e: 12,000 ~~ 10,000 il 8,000 8,000 :g~ 1! 4,000 1- 2,000 o O drulboni gozdo~ publlcfarNI ~zasebni gozdovi mm prWet• rorm skupaj osebni avto kombi 1raktor traktor s priklop. kamion IOQttttor e~r r." naw tr.)ffth nw ltl/Ck GozdV 51, 1993 37 Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom kombi kamion z opremo kamion s priklopnikom traktor traktor s prikolico b) masa drugih stvari: 1 m3 povpreč. lesa 1 oseba oprema delavca 1,5t 1 o, 1 t 12,9t 4,0t 4,3t. 1 ,o t 70kg 10 kg Pri izračunih smo tudi predpostavljali, da se vsa vozila vračajo iz gozda po cesti, po kateri so se peljala vanj. Povprečna letna transportna količina je predstavljena na sliki 1 O. Prikaz velja za cesto, ki odpira 1000 ha gozda z letnim etatom 4,0 m3/ha. Ugotovitve so naslednje: - Zaradi gospodarjenja s 1 000 ha gozda z etatom 4m3/ha nastane cestni promet, katerega letna transportna količina znaša v povprečju 12.000 do 14.000 t. - Letna transportna količina je pri gospo- darjenju z zasebnimi gozdovi za 13% večja kot pri družbenih. - Na gozdnih cestah k transportni koli- čini največ prispeva tovorni promet in sicer pri odvozu lesa. Tovorna vozila (kamioni) so med vsemi vozili, ki nastopajo v prometu na gozdni cesti, najtežja in to brez tovora ali s tovorom, saj npr. kamion s priklopni- kom, naložen z lesom, tehta kar 31 t. Vožnje tako težkih vozil zahtevajo solidno utrditev vozišča, na slabo utrjenih cestah ali v neugodnih vremenskih razmerah pa po- vzročajo hude poškodbe na vozišču. - Odvoz lesa iz družbenih gozdov z etatom 4m3/ha predstavlja kar 87 %, odvoz iz zasebnih gozdov pa 76% letne trans- portne količine. Ko obravnavamo cestni promet, ki ga zahteva gospodarjenje z gozdom, je treba upoštevati tudi sezonska nihanja prometa. Prav sezonska dinamika pa je precej dru- gačna v prometu na cestah, ki odpirajo družbene gozdove kot na tistih, ki odpirajo zasebne gozdove. V družbenih gozdov.ih poteka delo precej enakomerno vse leto, le v zimskem času se dejavnost zmanjša. V zasebnih gozdovih (to velja za delo lastni- kov gozdov), je sezonsko nihanje očitno, 38 GozdV 51, 1993 saj se kažeta dva izrazitejša maksimuma, in sicer spomladi od marca do konca maja ter jeseni od septembra do konca novem- bra. Z vidika varovanja prometnic je pove- čan promet neugoden v spomladanskih mesecih, ko so ceste, posebno slabše utrje- ne, zaradi razmočenosti slabo nosilne in v takih primerih lahko prihaja do nevarnih poškodb vozišča. 6. DIAGRAM PROMETNE OBREMENITVE CEST 6. THE DIAGRAM OF TRAFFIC LOADING OF FOREST ROADS Na podlagi dobljenih podatkov o obsegu in strukturi prometa, ki ga zahteva gospo- darjenje z gozdom, lahko izdelamo za po- samezno cesto v gozdu ali za celotno cestno omrežje diagram prometne obreme- nitve. Na sliki 11 je prikazan primer takega diagrama za cesto skozi gozd, na katero se priključi krajša .cesta kot stranski. krak. V koordinatnem "sistemu diagrama na abs- cisi pr~dstavimo tlorisno dolžino ceste, na ordinati pa seštevek tiste površine gozda, ki jo cesta odpira od konca ceste do točke (na primer točka A na sliki 11 ), na kateri ugotavljamo prometno obremenitev. Ko na kateri koli točki na cestnem omrežju po- znamo kumulativo površine gozda, lahko za izbrano točko ugotovimo prometno obre- menitev ceste, če poznamo obseg prometa, ki ga zahteva gospodarjenje na 1 ha gozda z znanim etatom in lastništvom. Prometna obremenitev ceste od konca ceste proti izhodu iz gozda (točka D na sliki 11) postopoma narašča, z vsakim priključ­ kom stranske ceste pa se skokoma poveča (točka C). Seveda diagram prometne obre- menitve ceste predstavlja le povprečne vrednosti v daljšem ča"sovnem obdobju, ki pa se lahka precej razlikujejo od dejanske obremenitve na posameznem odseku ceste in v krajšem časovnem obdobju. Na splošno lahko rečemo, da je pro- metna obremenitev cest zaradi gospodarje- nja z gozdom zelo majhna. Da bi jo lahko primerjali s prometno obremenitvijo javnih cest, smo podrobneje proučili gozdno cest- Andrej DOBRE: Prometna obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom no omrežje v gorskem predelu, za katerega veljajo naslednji podatki: - površina gozdov - dolžina cestnega omrežja - gostota cest - število cestnih odsekov - povprečna dolžina odseka - povprečna površina gozda, 1658 ha 32,5km 19,6m/ha 23 1413m ki ga odpira en odsek 72,1 ha - srednja kumulativna površina gozda v enem odseku 311,4 ha S predpostavka, da je v obravnavanem predelu 35% družbenih in 65% zasebnih gozdov (s 4,5 m3/ha in 3,3 m3/ha letnega etata, kot je veljalo v letu 1990 za pov- prečne razmere v Sloveniji), potem lahko na osnovi prejšnjih podatkov izračunamo povprečno (letno) prometno obremenitev gozdne ceste, ki znaša 621 vozil. Po poročilu Republiške uprave za ceste (Promet 90) je bila leta 1990 v Sloveniji povprečna (dnevna) prometna obremenitev regionalne ceste 1481 vozil. Prometna obremenitev je prikazana s povprečnim letnim dnevnim prometom (PLDP), izraže- nim s številom vozil. Prometne obremeni- tve lokalnih cest na republiški ravni žal ne ugotavljajo. Slika 11: Diagram prometne obremenitve ceste Figure 11: Diagram of the traffic loading of a road Primerjava prometa na regionalni in goz- dni cesti pokaže, da je povprečna prometna obremenitev gozdne ceste 870-krat manj- ša, če na njej upoštevamo Je promet zaradi gospodarjenja z gozdom. Ko proučujemo to vrsto prometa, ne smemo pozabiti, da se po daljšem obdobju spremenijo tako obseg in struktura kot teža vozil. Promet osebnih vozil (osebni avto, kombi) se je v preteklosti hitro povečeval, dosegel določeno stopnjo in bo v bodoče Je počasi naraščal. Pri tem je treba pojasniti, da takšen razvoj velja Je za promet, ki nastaja zaradi prihajanja na delo v gozd, ne velja pa za ves ostali osebni promet na gozdnih cestah, kajti ta se bo z dviganjem življenskega standarda, z več prostega časa in večjo potrebo po rekreaciji še nada- lje povečeval. Drugače je s tovornim prometom. Zaradi postopnega povečevanja nosilnosti tovor- nih vozil ob približno ustaljeni količini prepe- ljanega lesa število vozil že nekaj časa upada. Zmanjšuje pa se tudi letna trans- portna količina, saj enako količino lesa lahko odpelje manjše število kamionov z večjo nosi/nostjo. Seveda pa močno na- rašča obtežba cest pri posamični vožnji GozdV 51, 1993 39 Andrej DOBRE: Prometna Obremenitev gozdnih cest zaradi gospodarjenja z gozdom zaradi povečevanja teže tovornih vozil, in sicer pri polni vožnji. Navedena dejstva ponazarjajo podatki, ki prikazujejo razmere v Sloveniji pri odvozu lesa iz družbenih gozdov v zadnjem dvajsetletnem obdobju: zaradi odvoza lesa. Iz gozda odpeljejo 66% lesa kam ioni s priklopnikom, 34% lesa pa kam ioni brez priklopnika. Zaradi gospodarjenja z družbe- nimi gozdovi v povprečju v enem letu pripel~e v gozd s površino 1000 ha in neto etatom 4 m /ha 856 vozil, od tega je 48% osebnih avtomobilov, 34% kamionov, 15% kombijev. Stanje leta 1970 1990 - Nosilnost povprečnega tovornega vozila za odvoz lesa iz gozda 7,1 t 27,11 423 15,51 39,91 194 54% 32% - Transportna količina pri eni prazni in polni vožnji povp. tovornega vozila - Letno število vozil pri odvozu lesa s 1000 ha z etatom 3m3/ha - Zmanjšanje obsega prometa pri odvozu lesa - Zmanjšanje letne transportne količine pri odvozu lesa - Povečanje transportne količine pri eni prazni in polni vožnji povprečnega tovornega vozila 47% - Povečanje prometne obtežbe ceste pri polni vožnji povprečnega tovornega vozila 62% Iz gornjih podatkov sledi, da se je v Sloveniji tovorni promet pri odvozu lesa iz družbenih gozdov v zadnjih dvajsetih letih po obsegu (številu vozil) zmanjšal za dobro polovico, po letni transportni količini pa za dobro tretjino. V naslednjem desetletnem obdobju ni pričakovati bistvenih sprememb pri obre- menitvah cest zaradi tovornega prometa pri odvozu lesa. Večje spremembe v pro- metu bodo verjetno nastale na posameznih cestnih omrežjih lokalnega značaja zaradi lastniških in tržnih sprememb. POVZETEK Za pravilno načrtovanje posamezne ceste, iz- biro najustreznejših tehničnih elementov promet- nice je potrebno poznati predvideni promet po njej, in to njegov obseg, strukturo in časovno dinamiko. Poznavanje prometa omogoča tudi pre- sojo vplivov prometa na okolico prometnice. V sestavku je obravnavan le cestni promet, ki ga zahteva neposredno gospodarjenje z gozdom. Podatke o prometu na javnih cestah zbirajo s štetjem prometa, v našem primeru smo do podat- kov prišli posredno z anketo v osmih gozdnih obratih. Zaradi različnega načina prihajanja na delo v gozd in različnega načina odvoza lesa smo posebej obravnavali cestni promet v družbenih in v zasebnih gozdovih. V družbenih gozdovih glede na namen prihoda v gozd ločimo tri vrste prometa: prevoz osebja, prevoz materiala in orodja ter odvoz lesa. Pri prevozu osebja prevladujejo osebni avtomobili, teh je okoli BO%, kombijev je okoli 20 '%. V celotnem prometu je okoli 60% osebnega prome- ta, 1 O% prevozov materiala in 30% prometa 40 Gozd V 51, 1993 V zasebnem gozdu je cestni promet precej drugačen kot v družbenih gozdovih, tako po obsegu kot po strukturi in časovni dinamiki. Last- nik gozda je v povprečju v cestnem prometu udeležen s 58%, gozdarske organizacije pa s 42%. V celotnem cestnem prometu prevladujejo osebni avtomobili (41 )podkupuje« določene skupine Zfl njihovo podporo); - uravnavanju konfliktov • (materialne spodbude v primerjavi z zapovedmi in pre- povedmi povzročajo manjše družbene kon- flikte, saj močnejše interesne ali politične skupine ne uveljavljajo zgolj politične pre- moči ampak prevzemajo tudi določene ma- terialne dolžnosti na interesnih področjih); - ustvarjanju splošnih pogojev za delo- vanje družbe (politični sistem naj bi pospe- ševal ugodne in zaviral za razvoj družbe neugodne razmere, predvsem nepopolnost trga, ki ne zagotavlja zadostne količine dobrin s pozitivnimi eksternimi učinki). 1.3. Sistem materialnih spodbud 1.3. The System of Subsidies Sistem materialnih spodbud lahko opre- delimo kot medsebojno delovanje: nepo- sredno prizadetih lastnikov gozdov, nosil- cev subvencijske politike in programa mate- rialnih spodbud. Sistem materialnih spodbud mora upo- števati celovitost povezav med posamez- nimi področji družbenega delovanja. Tako lahko na materialne spodbude v gozdarstvu zelo močno vplivajo materialne spodbude v kmetijstvu in interesi kmetijstva nasploh.' * Kmetijske subvencije v Evropski gospodarski skupnosti so zelo zmanjšale interese za subvenw cije v gozdarstvu, predvsem za pogozdovanje mejnih kmetijskih površin. Gozd V 51, 1993 45 Milan ŠINKO: Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove Prav tako je treba upoštevati specifičnost gozdnega dela ter velikopovršinski značaj gozdne proizvodnje, ki močno vpliva na socialno in ekonomsko moč določenih ob- močij, ki so mnogokrat manj razvita. Osnovni problem materialnih spodbud, kot državnih izdatkov, je njihova učinkovi­ tost. Proces, v katerem se določijo cilji spodbud, vrste in višine, mora odgovoriti predvsem na naslednja vprašanja (HUM- MEL 1984): - ali so cilji materialnih spodbud dovolj jasno opredeljeni, - ali so določene prioritetne dejavnosti, - kakšne so možnosti za uspeh material- nih spodbud. Za uspešnost materialnih spodbud je treba ugotoviti: - kako je mogoče lastnike najučinkovi­ tejše usmeriti v določeno aktivnost, - katere materialne spodbude bodo naj- učinkovitejše v primerjavi s stroški, - katere materialne spodbude bodo vpli- vale na donosnost gozdov in gospodarsko uspešnost gozdarstva in s tem na postopno zmanjševanje odvisnosti od materialnih spodbud. Celoten sistem materialnih spodbud mora zagotoviti trajen interes lastnikov go- zdov, da izvajajo z gozdnogospodarskimi načrti opredeljene aktivnosti. Dolgoročni in- teres lastnikov se poveča, če tudi sami prispevajo (soudeležba) ali denar ali delo za določen projekt. Po končanem sofinan- ciranju lahko zagotovi lastnikov interes tudi ))nadzor(( nad projektom in svetovanje go- zdarske službe. Interes lastnikov lahko spodbudijo tudi neformalne oblike sodelo- vanja z lastniki, kot so npr. tekmovanja ali častna priznanja za uspešno nadaljevanje projektov. V gozdarstvu je težko izmeriti kratko- ročne in neposredne učinke materialnih spodbud. Zato je oblikovanje višine držav- nega proračuna, namenjenega materialnim spodbudam, predvsem rezultat političnega procesa oblikovanja proračunske in pose- bej gozdarske politike. V tem procesu na- stopajo kot nosilci političnega vpliva na področju materialnih spodbud (KROTI 1986): 46 GozdV 51, 1993 - politične stranke, - Uavna) gozdarska služba, - združenja lastnikov gozdov. Vsak izmed nosilcev na specifični način sodeluje v političnem procesu zagotavljanja ter razdeljevanja sredstev, pri čemer si prizadeva zadovoljiti svoje interese. Kome- njenim nosilcem lahko dodamo tudi druge organizacije, ki imajo interes sodelovati pri sistemu materialnih spodbud. Predvsem so to nevladne organizacije, kot so npr. zdru- ženja lesnopredelovalne industrije, okolje- varstvenih organizacij, kmetov, lovcev ipd. 1.4. Evropska gospodarska skupnost 1.4. European Economic Community Eden pomembnih, če ne najpomemb- nejši cilj držav Evropske gospodarske skup- nosti pri spodbujanju gozdarstva, je pove- čanje gozdne proizvodnje (BRANDL in drugi 1987), saj same ne morejo pokriti potreb po lesu z lastno proizvodnjo. Drugi cilji so dodatna delovna mesta, vzdrževanje lastniške strukture, rekreacijska vloga go- zdov, nega krajine in varstvo narave. Osnovni problem pri subvencioniranju v večini držav je, kako doseči z omejenimi sredstvi čim večje učinke pri doseganju ciljnih usmeritev. Skupne ugotovitve razi- skave o delovanju denarnih spodbud na podlagi r~oročil iz posameznih držav EGS so: - denarne spodbude so učinkovitejše, čim večja je lastniška enota (skupnost); - upoštevati je treba, da so gozdovi za večino lastnikov gozdov le rezerva kapitala; - na veliki posesti so stroški veliki, zato je tudi velik interes lastnikov gozdov, da gospodarijo s kapitalom; - poleg neposrednega financiranja je zelo pomembno tudi svetovanje; - spodbude na veliki posesti so uspeš- nejše, zato jim je treba dati prednost; - na manjši posesti kljub spodbudam ni mogoče doseči gospodarskega dobička; - neizogibna je kontrola države; - pri nenamenskr uporabi je potrebno vračanje sredstev; - potreben je diferenciran pristop glede na različne pogoje (vrsta lastnine, rastišč, skupne gospodarske pogoje ... ) ; Milan $!NKO: Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove - premalo znanj o mehanizmu in vplivu spodbud na gospodarjenje z gozdovi. Na spodbude gozdarstvu pomembno vpliva stanje v kmetijstvu oziroma usmeri- tev kmetijske politike EGS. Politika EGS pri subvencioniranju je usmerjena predvsem v pospeševanje pro- dukcije lesa oziroma zmanjševanje (nado- meščanje) kmetijskih površin, ne upošteva pa drugih funkcij gozda in s tem izenačuje kmetijsko in gozdno proizvodnjo (MIE- GROT 1990). 2. MOŽNE REŠITVE POLITIKE MATERIALNIH SPODBUD ZA VLAGANJA V GOZDOVE V SLOVENIJI 2. POSSIBLE SOLUTIONS OF SUBSIDIES POLICY FOR THE INVESTMENTS IN FORESTS IN SLOVENIA S predvidenimi spremembami ureditve gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji bodo lastniki gozdov neposredno prevzeli odgo- vornost tudi za vlaganja v gozdove. Name- sto nekdanjega sistema vzajemnosti pri zbiranju sredstev za vlaganja v gozdove, bo po predlogu Zakona o gozdovih uveljav- ljena neposredna materialna odgovornost lastnikov gozdov za tovrstna vlaganja. Ker mnogi lastniki gozdov: - niso zainteresirani za redna vlaganja v gozdove, saj je njihova navezanost na gozd majhna; - nimajo denarja za vlaganja v gozdove; - niso usposobljeni za gozdno delo; država predvideva neposredno mate- rialno pomoč lastnikom zasebnih gozdov pri vlaganju v gozdove. Pri materialnih spodbudah za vlaganja v gozdove je treba upoštevati: - javni interes za ohranitev in razvoj vseh gozdov, zlasti pa njihovih ekoloških in socialnih funkcij; - potrebo, da država zasebnim lastni- kom gozdov vsaj deloma nadomesti omeji- tve, ki jim jih nalaga zaradi zavarovanja javnega interesa za gozdove; - interes države, da materialno pomaga določenim socialnoekonomskim skupinam· lastnikov gozdov. Ker nir:namo lastnih izkušenj, se je pri oblikovanju kriterijev za materialne spod- bude treba naslanjati na tuje. Poleg že prikazanih tujih izkušenj naj navedemo še nekatera izhodišča: - z ustreznimi pravnimi instrumenti je treba zagotoviti namensko porabo sred- stev, - potreben je diferenciran pristop glede na različne pogoje (vrsta lastnine, rastišč, skupne gospodarske pogoje ... ), - povečati je treba znanja o mehanizmu in vplivu spodbud na gospodarjenje z go- zdovi, - sistem materialnih spodbud naj bo do- ločen tudi v zakonu o gozdovih. Pri obliko- vanju pričujočega predloga sistema mate- rialnih spodbud v Sloveniji smo upoštevali določila predloga zakona o gozdovih (okto- ber 1992), ki se smiselno nanašajo na področje materialnih spodbud. Pri določanju višin materialnih spodbud nastopi temeljno nasprotje med zakonskimi določili in možnimi materialnimi spodbuda- mi, ki izhaja iz dejstva, da so s predvidenim gozdnogojitvenim načrtom predpisana vla- ganja v gozdove za lastnika obveznost. Zakaj potem sploh spodbujati nekaj, kar je predpisano? V takih razmerah lahko sistem materialnih spodbud opravičujemo pred- vsem s političnimi razlogi (zagotoviti spre- jemljivost omejitev in zahtev pri gospodarje- nju z zasebnimi gozdovi ter porazdelitev stroškov vlaganj v gozdove med vse člane družbe). Sistem in program materialnih spodbud se bo moral oblikovati v procesu oblikova- nja gozdarske politike. V tem procesu bi morali sodelovati vsi, ki imajo interes za kakovostno gospodarjenje z gozdovi (in so tudi pripravljeni žrtvovati materialna sred- stva), oziroma tisti, ki sodelujejo pri obliko- vanju družbeno verificiranih ciljev gospo- darjenja z gozdovi ter seveda neposredni izvajalci oziroma lastniki gozdov. Sodelova- nje pri oblikovanju gozdarske politike nam- reč ni zgolj pravica ampak tudi odgovor- nost. Za določanje višine materialnih spodbud bi bilo primerno določiti delež stroškov, ki jih pokrije država. Razlogi za tak način določanja materialnih spodbud so: hetero- GozdV 51, 1993 47 Milan SIN KO: Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove Tabela 2: Predlo~ materialnih spodbud za vlaganja v gozdove v Sloveniji Table 2: The sugge tion of Subsidies for the lnvesting in Forests in Slovenia Značaj gozdov in poudarjenost funkcij The Forest Character and the Accentuation of Functions ·;; ·;; .c E o o :;; " ." ." • .c N 1:l N 1:l • ·~ ~ ·c ·a .E o o ~ o ~ ti O> ~ " ·;; o ·u o ·c OJ Ul ·c o ]i Vrsta del Ukrep ~ o~ -c o o ." o o ." -o- ~ o ~ Work type Measure g >'(3.2 g ·-··§Ul N~ .c o ;; ~ N2::::Jčtl NE ::::1 c o~ " o O>.'? E o '§ ·e =m-eE ·o ro-g2 o o 0..~ is..~ ·;:: c ·-..cc ID c..E o..= Cii2 > :=.;- ·.::- 8 Ul o o ii5"5 o ·ru.._ E >O o><.>• .gi 'tf aJ.§ CN.CO cE~;= 22 -cO'tr.iUJ NE(!)«! :::l~wo gJ ~.5:§ ~ o.§':§ ~·J: O_cQ~ o c: ..c!:: ...J..Ct--3 _JNt--3: C!J ou. «! o.. .2 t- .a 2 3 4 5 6 7 Obnova gozdov Forest regeneration D,M 30 50 100 100 40 Spopolnjevanje lnterplanting D,M 30 50 100 100 40 Nega mladja D 60 60 100 100 BO Tending of young trees Nega gošče D 60 60 100 100 BO Tending of saplings > Prvo redčenje D 60 60 100 100 BO First thinning Drugo redčenje PC-PS Second thinning Obžagovanje vej iglavcev The pruning of conifers' branches D 50 50 100 100 50 Varstvo gozdov Forest protection: D,M BO 90 100 100 90 preventivno varstvo gozdov preventive forest protection M varstvo gozdov pri izkoriščanju gozdov forest protection in M forest exploatation varstvo gozdov pred divjadjo M forest protection against the game mehansko M mechanical · kemično M 20 20 100 100 20 chemical Premene K,M 50 50 100 100 50 Conversions indirektna indirect direktna direct Sanacija gozdov The improving of forests' health condition poškodovanih zaradi emisij affected by emission D,M 90 90 100 100 90 poškodovanih zaradi divjadi affected by the game D,M 90 90 100 100 90 poškodovanih zaradi ujm affected by the weather D,M 70 70 100 100 70 48 GozdV 51, 1993 Mnan SJNKO; Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove Nakup gozdu prilagojenih delovnih sredstev The purchase of working means adapted to the forest Vzdrževanje gozdnih cest Maintenance of forest roads Gradnja gozdnih cest Forest road construction Obnova pogorišč Reconstitulion of the are as dest roy ed by fire Sanitarne sečnje Sanitary cuttings Protierozijska zaščita Antierosion protection Okrajšave v tabeli: Abbreviations in the table: D - subvencija v denarju subvention in money M - subvencija v materialu subvention in kind K - kredit credit 2 K K D,M D D,M 3 4 5 6 7 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 NS - razlika med stroškom proizvodnje v normalnih in izrednih razmerah the difference between the production costs attained in normal and ubnormal production condition PC-PS- razlika med prodajno ceno in proizvodnimi stroški the diHerence between the set!ing price and production costs genost gozdov v Sloveniji in s tem stroškov, ki nastanejo pri posamezni vrsti del v go- zdovih ter tudi omejena proračunska sred- stva. Tak sistem pa bo potreboval inten- zivno sodelovanje javne gozdarske službe, ki pa se ne sme izroditi v nepotrebno administriranje. Sistem materialnih spod- bud mora biti pregleden in razumljiv. Oblikovan je lahko kot dvovhodna tabela z višinami subvencij, glede na vrsto del in značaj gozdov. Socialnoekonomski položaj lastnika ter velikost gozdne posesti je mo- goče uporabiti kot korektiv. Država bi subvencionirala z denarjem, v naravi ali s posojili. Davčne olajšave so zaradi specifičnega slovenskega davčnega sistema premalo učinkovit instrument. Posamezna oblika materialnih spodbud je odvisna od interesa države za izvedbo določenih del in značaja investicije glede na to, ali prinaša lastniku kratkoročne ozi- roma vsaj srednjeročne neposredne mate- rialne koristi. S posojili z različnimi obrest- nimi merami in odplačilnimi dobami bi sub- vencionirali dela, ki imajo neposredne eko- nomske koristi (redčenja, gozdne ceste ... ). Osnova za določitev višine subvencij so lahko celotni stroški ali nadstroški pr'1 tistih delih, ki prinašajo ekonomske koristi (npr. redčenja). Pri tem je treba raziskati, kakšen je vpliv materialnih spodbud na druge pa- noge (npr. lesnopredelovalno industrijo) in konkurenčnost slovenskega gozdnega (in lesnopredelovalnega) gospodarstva v med- narodni trgovini. Gospodarjenje z gozdovi je racionalnejše na večjih površinah, zato bi lahko država s posojili omogočala nakup gozdov zasebni- kom zaradi zaokroževanja gozdne posesti. V tabeli 2 je predstavljen predlog mate- rialnih spodbud za vlaganja v gozdove v Sloveniji, in sicer v obliki dvovhodne tabele, kjer je en vhod vrsta del, drugi pa značaj gozdov in poudarjenost funkcij. Poseben stolpec je namenjen določitvi oblike sub- vencije, ki je lahko v denarju, materialu ali posojilu, in sicer za določen delež celotnih stroškov oziroma razliko med proizvodnimi stroški ter prodajnimi cenami pridobljenih gozdnih sortimentov. GozdV 51, 1993 49 Milan SINIsa- mo(< 40-odstotnim subvencioniranjem zavi- rali težnje po umetni obnovi. Pri spopolnje- vanju bi veljali enaki deleži. Nega mladja in gošče je tesno povezana z umetno in naravno obnovo. Zaradi dolgo- ročnosti bi morali biti znani pogoji za sub- vencioniranje začetnih gojitvenih ukrepov že pri začetku umetne obnove. Tako bi v večini primerov obnovo in gojitvena dela v mladju in gošči obravnavali kot celoto. S tem bi bil poudarjen dolgoročen interes države za sodelovanje. Subvencije za nego mladja, gošče ter piVo redčenje bi znašale v gozdovih brez omejitev gospodarjenja 60% (v denarju) in 80% v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami. Razlika je posledica večjega interesa po kakovosti opravljenih del v go- zdovih s poudarjeni mi socialnimi funkcijami, ter tudi kot »Odškodnina« zaradi rabe go- zdov. Pri drugem redčenju že pričakujemo do- ločene količine gozdnih sortimentov, katerih cena pa je lahko nižja od proizvodnih stro- škov. Tako bi država pokrivala razliko med prodajno ceno in proizvodnimi stroški. Oboje bi bilo določeno s standardi na državni ravni, pri čemer bi bila možna odstopanja, npr. po območjih, če bi se ugotovile bistvene razlike tako med cenami kot proizvodnimi stroški. Varstvo gozdov je področje gospodarje- nja z gozdovi, kjer je potreben integralni pristop, kar zajema primerno velikost ter zaokroženost gozdnega območja. Tako lahko na večji površini varstvo gozdov izva- Milan ŠINKO: Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove )aJO predvsem izvajalska podjetja, ki jih financira država neposredno na podlagi razpisov in dolgoročnih pogodb. S subven- cijami v denarju (npr. lupljenje iglavcev) in materialu (npr. lovne pasti za lubadarje) pa spodbuja tudi preventivno varstveno dejav- nost lastnikov gozdov. Za varstvo gozdov pri izkoriščanju gozdov bi spodbujala država uporabo varovalnih sredstev, ki pre- prečujejo poškodbe dreves pri· spravilu. Take pripomočke bi posredovali revirni go- zdarji lastnikom gozdov v brezplačno upo- rabo za določen čas. Varstvo gozdov pred divjadjo naj bi zago- tavljali predvsem tisti, ki imajo koristi od (previsokega) staleža divjadi. S subvencio- niranjem v materialu v višini 20% celotnih stroškov bi država spodbujala tudi vključe­ vanje lastnikov. Premene so gozdnogojitven! ukrep, s katerim zagotavljamo dolgoročno poveča­ nje gozdne proizvodnje z učinkovitejšo iz- rabo rastiščnih potencialov. Cilji premen so povezani predvsem s pričakovanim večjim donosom, tako v količinskih kot denarnih merilih. Pričakovane ekonomske koristi so razlog, da bi premene spodbujali s posojili ter subvencijami v materialu (sadike, gnoji- lo, zaščitna sredstva). Krediti bi bili dolgo- ročni ter obrestovan! s primerno (za kredi- tojemalca stimulativno) obrestno mero. Mo- žen bi bil odlog vračanja kredita v prvih letih po osnovanju novega sestaja zaradi soraz- merno poznih pričakovanih donosov. Kredi- tojemalec bi moral zagotoviti namensko rabo (npr. soudeležba lastnika v obliki kav- elje) in vračanje kredita (npr. hipoteka, za- varovanje) ter nadzor nad izvajanjem del. Pri sanaciji gozdov bi sodelovala država z denarjem in materialnimi sredstvi. Udele- žba države bi bila pri sanacijah zaradi emisij in divjadi poškodovanih gozdov so- razmerno visoka (do 90 %), kar je posledica objektivne odgovornosti celotne družbe pri nastanku za gozd negativnih razmer. Pri sanaciji gozdov, poškodovanih zaradi na- ravnih ujm, bi bila stopnja udeležbe države manjša zato, ker se pri ujmah pridobijo določene količine gozdnih sortimentov, ki jih je mogoče prodati in tako pridobiti del sredstev za obnovo gozdov. Vendar bi bila zato potrebna posebna dejavnost države za uravnavanje resnega trga (subvencije za stabiliziranje trga gozdnih sortimentov), da bi bila cena gozdnih sortimentov pri- merno visoka. Razlog za manjšo udeležbo države bi bilo tudi spodbujanje pričetka uporabe zavarovanja tudi v gozdarstvu. Nakup gozdu prilagojenih delovnih sred- stev bi pospeševala država s kreditiranjem tako zasebnih lastnikov gozdov kot izvajal- cev gozdnih del - izvajalska podjetja. Po- jem delovna sredstva se nanaša tako na delovna sredstva v izkoriščanju gozdov kot tudi gojen ju gozdov ter drugih delih v gozdu. Določanje primernosti za delo v gozdu bi bila naloga strokovne organizacije, ki bi podeljevala )>certifikate« delovnim sred- stvom za delo v gozdu. Prednost pri kredi- tiranju bi imeli izvajalci z zadostnim obse- gom zagotovljenega dela (tako po pogod- bah kot tudi v lastnem gozdu). Sredstva za gradnjo gozdnih cest bi za- gotavljala država v celoti v okviru programa odpiranja gozdov z gozdnimi cestami. Po- sameznim lastnikom (ali združenim lastni- kom), ki bi želeli pospešiti odpiranje svojih gozdov (gozdne ceste in tudi vlake) bi bili namenjeni krediti (do 60% investicijskih kreditov) s primernimi kreditnimi pogoji. Sredstva za obnovo pogorišč bi zagotav- ljala država, lastnikom pa bi nadomestila stroške obnove v celoti v potrebnem mate- rialu in denarju za opravljeno delo. Država bi pokrila nadstrešek pridobivanja gozdnih proizvodov iz sanitarnih sečenj. Nadstrešek nastane zaradi poseka manjše količine dreves, kot je potrebno za gospo- darno gozdno proizvodnjo. Pristojni organ bi določil normative za določanje nadstre- ška. Pri zagotavljanju sprotnega izvajanja sanitarnih sečenj z materialnimi spodbu- dami se zastavlja vprašanje, v kakšni meri tak pristop zmanjšuje interes lastnikov za preventivno dejavnost varstva gozdov. Protierozijsko zaščito in varstvo požarno ogroženih gozdov (protipožarna straža, ga- šenje požarov, gradnja in vzdrževanje pro- tipožarnih zidov, vzdrževanje protipožarnih presek, postavljanje opozorilnih tabel) prav tako uvrščamo med gozdnogospodarske dejavnosti, ki bi jih lastnikom v celoti sofi- GozdV 51, 1993 51 Mi!an ŠINKO: Predlog sistema materialnih spodbud za vlaganja v gozdove nancirala država. Sodelovanje države pri izvajanju protipožarnega varstva gozdov ne bi bilo usmerjeno neposredno k lastniku, ampak posredno - izvajanje varstva po- žarno ogroženih gozdov je lahko dejavnost zavoda. VIRI 1. Aalde, O., 1991. Tools of forest policies: legislation, financial and fiscal incentives. Zbornik 10. sv. gozdarskega kongresa. Vol 7. Aevue forestier Francaise. Nancy, s. 145-154. 2. 1988. Forestry policies in Europe. FAO fore~ stry paper 86. Rim. 3. Glueck, P., 1988. Forst~ und Holzwirt~ schaftspolitik. Universitat fUr Bodenkultur. Dunaj. 4. Harou, P., Brandl, H., Steinlin, H., 1987. FOrderung der privaten Forstwirtschaft in den L8ndern der EG. Allg. Forst.~u. J.~Ztg., 158, 10, s. 183-186. 5. Hummel, F. C., 1984. Institution and admini- stration. v Forestry Policy (ed. Hummel, F. C.). Martinus Nijhoff/ D. W. Junk Publisher. Hague, s. 23(}--232. Foto: mag. Janez černač 52 GozdV 51, 1993 6. Krott, M., 1986. Grundfragen der forstlichen FOrderunspolitik. Cbl. ges. Forstwesen. 103, 4, s. 21 (}--227. 7. Miegrot, 1990. Die Europ8.ische Gemein~ schaft und die Forstpolitik. Gradivo s predavanja v Ljubljani. 8. Pardo, R. D., 1991. Formulating policies for sustainable forestry development. Zbornik 10. sv. gozdarskega kongresa. Vol 7. Revue forestier Francaise. Nancy, s. 99-105. 9. Plochmann, R., 1982. FOrderung als forst~ politisches Instrument. Forstwissenschaft Cen~ tralblaH. 101, 4, s. 238. 1 O. 1990. Podlage za oblikovanje nacionalne gozdarske politike. BF. Vtozd za gozdarstvo. Ljubljana. 11. 1992. Predlog zakona o gozdovih. Poroče~ valec Skupščine Republike Slovenije, 15. 1 O. 1992. 12. Rop, T., 1992. Državni izdatki in gospodar~ ska rast. IB revija 1 ~2, Ljubljana, s. 3-1 O. 13. Schmithuesen, F., Montalambert, M. R., 1991: Current trends in forest policies. Zbornik 10. sv. gozdarskega kongresa. Vol 7. Aevue forestier Francaise. Nancy, s. 9-18. 14. Spencer, M., 1977. Contemporary Micro- economics. Worth Pub!ishers, Inc. New York. GDK: 903 Sporočilo slovenski gozdarski javnosti Dne 9. 1. 1993 sta Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo in Gozdarski oddelek Biotehniške fakultete v časopisu DELO ob- javila svojo oceno dogajanj v odnosih poli- tike do gozdarske stroke v R Sloveniji. Ker gre za sporočilo z elementi strategije, sma- tramo, da mora biti slovenska gozdarska stroka seznanjena z avtentičnim besedilom te ocene, ki so jo uredniki sobotne priloge objavili v trač rubriki ''Pisma bralcev« (kar tudi potrjuje nekatere ugotovitve v tej oceni, ki pravijo, kako neustvarjalna je današnja slovenska družba v sinhronizaciji političnih in državnih interesov). Direktor Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Marko Kmecl, dipl. ing. gozd., oec. ter Predstojnik Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete Prof. dr. Franc Gašperšič Slovenski javnosti, slovenskim kmetom, predvsem pa slovenski politiki V letu 1992 so se (predvsem) v sobotnih prilogah vrstila različna mnenja o gozdovih in gozdarstvu v Sloveniji. Posebna značil­ nost teh prispevkov je bilo brezglavo napa- danje gozdarjev, ki so jih nekateri veliki vodje današnje politike obravnavali največ­ krat kot rdeče oprode in izkoriščevalce slovenskih gozdov ter bolj ali manj uspešno samobranjenje napadanih gozdarjev. Res- nici na ljubo - kakšnih drugih udeležencev v teh razpravah skorajda ni bilo. Na glas in potihem so mnogi pričakovali pa tudi zahtevali mnenje slovenske gozdar- ske stroke z najvišjih mest - Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ter Biotehni- ške fakultete, Oddelka za gozdarstvo. Slovenska gozdarska stroka se je po drugi svetovni vojni šele promovirala kot nacionalna gospodarska, socialna in druž- bena dejavnost. Zelo kmalu pa se je na osnovi svetovnih, zlasti pa evropskih stro- kovnih izkušenj uveljavila, kot absolutno nacionalno samostojna, na sodobnih teo- retskih podmenah uveljavljana aktivnost. Znana so izhodišča, ki so jih gozdarji branili in ubranili, tudi pred politiko in pred apetiti -lastnimi in lastnikov gozdov. (Mimogrede: slednji so obvladovali prek 50% slovenskih gozdov, kar je eden najvišjih lastninskih razmerij v korist zasebnih gozdov v Evropi sploh!) Ta izhodišča so sistemska: sona- ravnost v gospodarjenju z gozdovi, trajnost v donosih, multifunkcionalnost gozdov, v katerem sta lastnina in les sicer pomembna opredeljevalca strategije nacije do te nacio- nalne dobrine; nikakor pa ne najpomemb- nejša, in še - gozdno gospodarstvo je pomembna koherentna sestavina gospo- darskega podeželskega sistema, ki je v tako pestri ekosistemski in tako razdrobljeni podeželski gospodarski strukturi izjemnega pomena. Ta vloga gozdarstva je zlasti od- ločilna na področjih, kot so: Gorenjska, Pohorje, Savinjska dolina, Koroška, Kočev­ sko, Tolminsko, Kras itd. Gozdarstvo pri teh izhodiščih v preteklo- sti ni poklekalo niti pred politiko (slovensko, še manj jugoslovansko) niti pred stroko (nemško šolo najvišjih donosov). Tu si slo- venski gozdarji nimajo kaj očitati, še manj, da bi jim lahko drugi, še zlasti ne taki, ki so pridno izkoriščali vse ugodnosti prejš- njega sistema, tudi partijske - sedaj pa tožijo in sodijo. Inštitut in fakulteta se doslej nista oglaša- la, ker na pisanje politikov ni bilo mogoče odgovarjati. Njihova pisanja so bila tako zelo neurejena, sprenevedava, do absur~ dav spolitizirana in ideološko izključujoča, da je bil pogovor preprosto nemogoč. "Re- snice((' ki so jih ponujali v imenu demokra- GozdV 51, 1993 53 cije predvsem Zagožen, Podobnik in Oman, so ideološko izključevale vsakršen odgovor ali dogovor. Gre za preizkušeno metodo bolano politiziranih sistemov, ki so se je ti možje dobro naučili, saj so dosegli najvišje razumniške naslove prav v takšnem siste- mu. Te svoje ))resnice<< niso nikoli iskali na strokovnih policah, v knjigah gozdarske in drugih strok, iskali so jih le in samo v statutih svojih strank; mnogokrat pa tudi to ne, temveč gre izključno za njihov osebni politični ali kakšen drug interes. Sedaj, po dveh letih takšnega njihovega delovanja, lahko podkrepljeno trdimo, da gre za nerazumno in skrajno destruktivno politično sebično početje predvsem teh treh politikov, ki bo imelo katastrofalne posle- dice za razvojne potrebe in možnosti na- šega gozdarstva za lep čas. Zatrjujemo, da nihče od protagonistov te strani nikoli ni iskal nobenih podatkov, mnenj in ocen naših dveh strokovnih inštitucij. Zato se Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo in Foto: dr. Milan Ciglar 54 GozdV 51, 1993 Gozdarski oddelek na Biotehniški faie pogostejše pa so te napake pri sečnji listavcev v tistih STE, kjer prevladuje delež prostorninskega lesa - goli (drv). Tudi v tem primeru na prvo rampno mesto pogosto sortiramo hlodovi- no. Seveda ugotovitev velja tudi za vse stopnje mešanosti sestojev. Iz tega sledi, da količinsko najbolj zastopane sortimente vlačim o po cesti najdlje. Na kamionski cesti moramo vedno najprej sortirati in rampati sortimente oziroma mnogokratnike, ki jih je količinsko največ in čisto na koncu sorti- mente, ki jih je količinsko najmanj. S takim ukrepom skrajšamo spravilne razdalje, spravilo lesa postane gospodarnejše, po- škodbe na kamionskih cestah in ob njih pa manjše. Ker so poškodbe na rampnih prostorih tako drevja kot kamionskih cest pogoste in po pravilu velike, se kaže tudi potreba po obveznem obeleževanju in pripravi rampnih prostorov. S tem nekaj žrtvujemo zato, da na drugi strani znatno več obvarujemo. 2.3. časovno načrtovanje izvedbe spravila lesa 2.3. Time Planning of Wood Skidding Pomembna prvina priprave dela je tudi časovno načrtovanje izvajanja del pri prido- bivanju lesa. Z njim skušamo v čim večji meri zajeti željene vremenske pogoje za izvedbo del. čas izvedbe del je manj po- memben pri sečnji in zelo pomemben pri spravilu lesa. Danes ga pogosto preveč zanemarjamo. Na primer v STE. kjer smo predvideli spravilo po ravnem ali celo nav- zgor, moramo izvajanje del planirati v ča­ sovnem obdobju, v katerem je velika verjet- nost, da bodo vlake suhe ali zmrzle. Znotraj tako izbranega obdobja za izvajanje spra- vila lesa pa moramo ))izkoristiti trenutek<(, ko ti pogoji zanesljivo obstajajo. Jasno je, Gozd V 51, 1993 65 Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa da tudi na tak način izbrano obdobje in >>trenutek« ne zagotavljajo vedno optimal- nih pogojev za izvajanje spravila lesa, za- nesljivo pa se ta verjetnost pomembno poveča. Tako izveden postopek dela ima vsaj dve ugodni posledici: - suhe ali zmrzle vlake in kamionska ~esta so znatno nosilnejše, zato so po- skodbe na njih manjše, učinki pa praviloma večji; - skupna gospodarnost spravila lesa, upoštevajoč ekološki in stroškovni vidik, je pomembno večja. 2.4. Volumen (teža) skrojenih mnogokratnikov oziroma sortimentov 2.4. Volume (Weight) of Bucked Multiples or Assortments Znani prodajni pogoji in znana tehnolo- gija dela pri pridobivanju lesa določajo po- leg drugega tudi optimalno krojenje lesa po kakovosti in volumnu mnogokratnikov ozi- roma sortimentov. Zlasti pogosto se srečujemo s preti ravan ji pri volumnih sortimentov, kar zahteva za- radi omejene moči nakladal ne naprave pre- rezovanje na kamionski cesti. Tu moramo zato pri nakladanju, običajno v časovni stiski, ponovno opraviti dolžinsko izmera in prerezovanje, kar bi sicer sekač opravil pri krojenju. Poleg tega pa zaradi že opravlje- nega spravila lesa prerezujemo sortiment, ki je po obodu obdan z vsaj nekaj blata in zemlje. Taki, po volumnu predimenzionirani kosi, zelo neugodno vplivajo tudi na spra- vilna sredstva (okvare!) pa tudi na tla in sestoj. Vse to pomeni dodatne stroške in nepotrebne preobremenitve okolja in stroja. Zato je največji še sprejemljivejši volu- men oziroma teža posameznega kosa do- ločen z BO% kapacitete v okviru tehnologije dela uporabljenega najšibkejšega stroja ali naprave. To pomeni volumen enega kosa do največ 1,00 m3 pri bukovini (listavcih) oziroma 1,20 m3 pri iglavcih. Krojenje in prerezovanje takih mnogokratnikov ozi- roma sortimentov mora dokončno opraviti sekač pri sečnji in izdelavi lesa. 66 GozdV 51, 1993 2.5. Izbira spravilnih sredstev 2.5. The Selection of Adequate Means Znotraj izbrane tehnologije dela pri spra- vilu lesa (spravilo s traktorji ali spravilo z žičnimi napravami) je zelo pomembna pra- vilna izbira spravilnega sredstva. Raziskave kažejo (REBULA 1985c), da terenske re- liefne in geološke okoliščine v Slo;eniji dopuščajo smotrno spravilo s traktorji na okoli 78-80%, pri Gozdnem gospodarstvu Postojna pa celo prek 96% površine vseh gozdov. Zato je pravilna izbira traktorja kot spra- vilnega sredstva zelo pomembna. Poleg ekološkega in ergonomskega vidika je go- tovo zelo pomemben stroškovni vidik. Od- govor o stroškovni konkurenčnosti posame- znega traktorja v konkretni STE dobimo le z optimiziranjem stroškov spravila lesa. Ob dani strukturi traktorjev z optimiziranjem ugotavljamo najnižji skupni potreben stro- šek spravila lesa za revir, gozdni obrat ali gozdno gospodarstvo z določeno vrsto trak- torja kot spravilnega sredstva v STE. Možne pa so tudi simulacije s poljubnim številom različnih vrst traktorjev. Optimizira- nje takega stanja nam glede na terenske in sestoj ne razmere ponuja odgovor v obliki dolgoročnejše optimalne strukture po trak- torjih. To paje ob obstoječi strukturi traktor- jev zelo pomemben dejavnik za odločanje o nabavi vrste in tipa novih traktorjev, ko se pač pokaže potreba po zamenjavi. Zato je optimiziranje stroškov spravila lesa zelo pomemben dejavnik operativnega in tudi dolgoročnejšega zniževanja skupnih spra- vilnih stroškov na vseh nivojih. 2.6. Količinske izgube lesa 2.6. Quantity Losses of Timber Čeprav v mnogo manjši meri kot pri sečnji, lahko tudi pri spravilu lesa prihaja do količinskih izgub lesa. Najpogosteje so v njo zajeti drobni sortimenti, ki smo jih s sečnjo in izdelavo zajeli, pri spravilu lesa pa opustili. Tako niso vključeni v oddajo lesa in blagovno proizvodnjo, kar v končni posledici zahteva posek drugih stoječih dre- ves. Količina izgub je v obratnem sora- zmerju s kakovostjo izvajanja kontrole pri operativnem vodenju del. Pri zelo slabi Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejše tehnologijo dela pri pridobivanju lesa kontroli izvajanja del ostanejo včasih nes- pravljeni celi deli težje dostopnih in spra- vilna zahtevnih STE. 3. PREVOZ IN PREKLADANJE LESA 3. TRANSPORTATION AND RELOADING OF TIMBER Današnje stanje na področju oddaje in prodaje lesa postavlja drugačne zahteve tudi v fazi prevoza lesa. Znatno se je povečalo število odjemalcev (kupcev), ki so praviloma manjši, z ožjim ali zelo ozkim proizvodnim programom in s tem zelo na- tančnimi zahtevami glede dimenzij sorti- mentov. še posebej je zmanjšana možnost prodaje mnogokratnikov. Najbolj jasno pa se v zadnjih treh letih odraža stopnjevanje zahtev na področju kakovosti gozdnih les- nih sortimentov, ki se bodo v naprej, to lahko pričakujemo, še stopnjevale. Zato so nekatere prilagoditve potrebne tudi pri pre- vozu lesa. 3.1. Zniževanje obremenitev rampnih prostorov 3.1. Loading Ramp's Load Decreasing Razen z ukrepi pri sečnji in izdelavi ter spravilu lesa, s katerimi znatno zmanjšamo obremenitev rampnih prostorov, lahko k temu dodatno prispevamo tudi z usklajenim odvozom lesa. Pri vse večjem deležu pro- izvodnje za znanega kupca lahko z usklaje- nim odvozom vzdržujemo v pretežni meri trajno minimizirano optimalno zalogo ključ­ nih sortimentov na kamionski cesti. To pa omogoča stalno možnost rampanja vseh vrst sortimentov na križišču vlake s kamion- sko cesto najbližjem rampnem prostoru, ob vzdrževanju optimalne zaloge za smotrn odvoz lesa. Tudi tu so učinki pravilno vo- dene proizvodnje ekološki in stroškovni. 3.2. lzraba prevoznih kapacitet 3.2. The Utilization of Transportation Capacities Za gozdarstvo, ki je še vedno delovno intenzivna panoga, so naložbe v sodobne kamione relativno visok investicijski stro- šek. Zato je prav, da so te drage naprave čim bolj izrabljene. To lahko dosežemo s povečanjem deleža polnih voženj oziroma z večjo stopnjo optimiziran ja prevozov lesa. To pa pomeni več programiranega dela ter discipline in razen komercialnih zahtev, ni- kakršnih slučajnosti. Seveda bi k večji izrabi kapacitet prispevalo tudi delo v podaljšani izmeni ali celo v dveh izmenah. Temu se tudi dolgoročno najbrž ne bomo mogli izog- niti, čeprav bo to zahtevalo pomembne organizacijske spremembe (dva šoferja za- dolžena za en kamion ali trije za dva kamiona je danes skoraj nerazumljivo za gozdarstvo), predvsem pa spremembo mi- selnosti kot glavnega problema skoraj vseh nivojev. 3.3. Vrste GTK (gozdarskih transportnih kompozicij) za prevoz lesa 3.3. The Types of Truck Compositions for the Transportation of Wood Pretežno neposredna oddaja lesa porab- niku in povečano število odjemalcev za- hteva vse manjše število sortimentov v enem kamionskem tovoru. Tudi lesno pre- delovalna industrija (mehanska in kemična) večjih kapacitet (npr. Krško) vse pogosteje izraža zahteve po vse bolj enovitih tovorih. To je razumljivo, saj jim tovor celuloze vseh kakovostnih razredov (brusni les, celulozni les 1., 11., 111. kakovostnega razreda, manipu- lativni les) povzroča visoke manipulativne stroške. Enoviti tovori zahtevajo torej še bolj specializirane GTK na eni strani, na drugi pa omogočajo ob dodatno vloženem delu (cepljenje manipulativnega lesa) kako- vostni in vrednostni preskok (iz manipulativ- nega lesa dobimo celuloze l. kakovostnega razreda). Sedanje GTK so v glavnem prirejene za prevoze dolgega (nad 6 m) lesa, kar je pri današnjih tržnih razmerah vsaj delno ne- ustrezno. Zato bomo morali določen del GTK tehnološko prilagoditi tako, da bo. možno z njimi racionalno opravljati nepo- sreden odvoz krajših sortimentov (dolžine 3-6m) in prostorninskega lesa (cepljena celuloza iglavcev in listavcev ter drva listav- cev). 3.4. Količinske izgube lesa 3.4. Quantity Losses of Timber Te so pri prevozu v povprečju še manjše GozdV 51, 1993 67 Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnej!io in ekološko sprejemljivej!io tehnologijo dala pri pridobivanju lesa kot pri spravilu lesa. Pojavljajo se ob za- ključku proizvodnje nekaterih delovišč, predvsem ob nizko frekventnih (slepih) ka- mionskih cestah. Vendar pa moramo poleg . količinske in vrednostne izgube, ki ju mo- ramo ob opustitvi odvoza nadoknaditi s posekom drugih dreves, upoštevati, da je ta les že obremenjen s celotnimi stroški sečnje in izdelave ter spravila lesa. Zato je vsaka opustitev odvoza nesprejemljiva. 4. OSTALI UKREPI 4. OTHER MEASURES Med ostalimi ukrepi naj na kratko pouda- rimo nekatere ugotovitve, ki jih literatura obširno navaja, in se nanašajo na potrebno oziroma optimalno gostoto vlak in kamion- skih cesi ter na nekatera sodobna spozna- nja pri uporabi mehanizacije in delovnih strojev. Nepoznavanje teh ugotovitev in spoznanj v preteklosti je vodilo do napačnih odločitev, katerih posledice je možno z novimi spoznanji znatno omiliti. 4.1. Gostota omrežja vlak in kamionskih cest 4.1. The Density of Skid Trail and Truck Road Network Vsaka, še tako skrbno zgrajena vlaka ali kamionska cesta pomeni poseg v prostor, ki ima med drugimi tudi ekološke posledice. Glede na to je gostota omrežja vlak in kamionskih cest najpomembnejši vplivni dejavnik obsega ekoloških posledic. Ob- staja torej neka optimalna gostota, ki, upo- števajoč še mnoge druge vplivne dejavnike, temelji na spoznanjih, ki jih na kratko nava- jamo. - Z gostitvijo vlak skrajšujemo razdaljo zbiranja, ki najmočneje vpliva na učinek in strošek pri zbiranju lesa. Vendar optimalno gostoto dosežemo že v trenutku, ko so stroški zbiranja, gradnje in vzdrževanja vlak ter škode v gozdu in na tleh minimalni. Iz tega sledi, da je optimalna razdalja zbiranja lahko celo 2-3 krat daljša, kot jih danes marsikje ugotavljamo pri proučevanju spra- vila lesa (REBULA 1984). Glede na to, terensko pripavo dela na delovišču, kjer so vlake pregoste in že zgrajene, opravimo tako, da obeleževanje zanesljivo nepotreb- 68 GozdV 51, 1993 nih vlak opustimo. S tem naj bi dosegli trajno smotrnost potrebne tehnološke po- vršine dovoljenega gibanja izbranega spra- vil nega sredstva . - Z gostitvijo cest do 17 miha zelo hitro krajšamo spravilno razdaljo (REBULA 1985b), ki najpomembneje vpliva na učinek in strošek vlačenja lesa. Nadaljnja gostitev cest ima na krajšanje spravilne razdalje neznaten vpliv. Optimalna gostota cest je torej v glavnem določena z najmanjšo vsoto skupnih stroškov vlačenja, gradnje in vzdrževanja cest ter škode v gozdu in na tleh. Gostitve prek 2Q-25 m/ha so zato le izjemoma utemeljene (npr. zaradi dejavni- kov zunaj gozdarstva). 4.2. Gradnja vlak na težkih terenih 4.2. The Building of Skid Trails on Difficult Terrains Čeprav je gradnja vlak v ekološkem po- gledu neugoden poseg v prostor, posebej poudarjamo primer, ko z vlakami pomem- bno zmanjšamo poškodbe, tako pre- ostalega drevja kot samih tal. Gre za strme in zelo strme terene, kjer ročno spravilo spremenimo v spravilo s traktorjem. Premik sortimentov je pri ročnem spravilu prepu- ščen naključju, zato ni čudno, če so ugoto- vili po končanem spravilu lesa tudi 50% in več poškodovanega drevja (KRIVEC 1975). Izgradnja vlak ima v takih primerih ugodne ekološke in stroškovne učinke. 4.3. Optimalna moč strojev 4.3. Optimal Machjne Power O tem, kakšna je optimalna moč strojev, ki jih uporabljamo v gozdarstvu pri različnih opravilih, nimamo točnih odgovorov. Ugoto- vitev v znatni meri drži tudi za nekatere dejavnosti zunaj gozdarstva. Razpon moči traktorjev, ki jih uporabljamo pri spravilu lesa, ali kamionov pri prevozu lesa, je velik, lahko celo nekajkraten pri istih ali zelo podobnih pogojih dela. Profesionalna, torej trajna raba te mehanizacije vsekakor potre- buje tovrsten odgovor. Med delom pridob- ljene izkušnje in spoznanja lahko strnemo v naslednje ugotovitve: 1. Moč na strojno enoto v gozdarstvu pri spravilu lesa in kamionskih prevozih lesa, Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotmejšo in ekolo.!lko sprejemljivej.!lo tehnologijo dela pri pridobivanju lesa pa tudi v kmetijstvu in gradbeništvu pri opravljanju istih ali podobnih vrst del, po- staja vse večja. Moč današnjih strojev je znatno večja kot strojev iste vrste pred 20 ali 30 leti. 2. Dobra in temeljita priprava dela zago- tavlja pri uporabi močnejših strojev manj poškodb na gozdnih tleh in v sestoju. Ugo- tovitev velja tako za traktorje pri spravilu lesa kot za buldožerje, ki jih uporabljamo pri gradnji cest in vlak. 3. Glavni omejujoč in zelo pomemben vplivni dejavnik pri izbiri stroja je njegova velikost. Iz nje izhaja pomembno razmerje med velikostjo in močjo stroja. V obsegu dane, v naprej določene velikosti stroja, je vedno pravilno izbrati najmočnejši razpo- ložljiv stroj. Večja moč stroja omogoča, da stroj obra- tuje skoraj izključno v optimalnem območju delovanja stroja, torej z nizkimi obremeni- tvami. Posledice tega se odražajo v zelo redkem spodrsavanju koles, ki pri spravilu lesa tla in koreninski sistem ob uporabi šibkejših strojev pogosto močno poškoduje- jo. Zaradi majhnih obremenitev je na enoto učinka znatno manj tudi okvar in s tem zastojev, manjša pa je tudi poraba goriva. Visoka zanesljivost obratovanja se kaže tudi v manjšem potrebnem številu strojev za znani obseg dela. Manjša poraba goriva in manjše število strojev pa pomenita tudi manjšo obremenitev okolja z izpušni mi plini in ropotom. Manjše število visoko zaneslji- vih strojev zahteva tudi manjše število za- poslenih. Vendar posamezne faze pri prido- bivanju lesa- prevozi in skrajni (zahtevni) pogoji dela pri spravilu lesa z zgibnimi traktorji - omogočajo in zahtevajo uporabo visoko profesionalnih in dragih strojev. Smotrnost uporabe in vsaj delno ohranjeva- nje števila zaposlenih pa bi povečali in dosegli, če bi podaljšali dnevno uporabo teh strojev. To pomeni delo v dveh ali vsaj v podaljšani izmeni. Na ta način bi delno tudi znižali trajno potreben investicijski stro- šek na zaposlenega. Iz zgornjih ugotovitev lahko povzamemo, da je večanje moči strojev določenih (mak- simalnih) dimenzij v obratnem sorazmerju z nastalimi škodami in stroški na enoto učinka. Temeljni predpogoj za resničnost te trditve pa sta seveda ustrezna priprava dela in zelo čutno vodenje delovnega pro- cesa pri pridobivanju lesa. Nabava novih strojev in opreme mora poleg že navedenega temeljiti še na: - ergonomski primernosti strojev, ki naj omogočajo dolgo optimalno delovno spo- sobnost strojnika in pomembno znižujejo neposredne in režijske stroške delavca (bolniške, invalidnost, invalidske upokoji- tve); - uporabi sodobnih kolesnih verig brez podkev in traktorjev s hidrostatičnim poga- nom - kombinacija obojega pomeni mini- malno spodrsavanje pogonskih koles in s tem mnogo manjše poškodbe tal in sestaja; - obvezni (ob priznanem nadomestilu predpisani) uporabi BIO olj (v naravi v kratkem času razgradljivih) za mazanje ve- rig pri motornih žagah in tudi za motorna olja. 5. SKLEP 5 CONCLUSION 1. Izbira tehnologije dela pri pridobivanju lesa v pogojih sonaravnega gospodarjenja in vse bolj ostrih ekoloških omejitev je vsekakor zahtevna. še zahtevnejša je v teh pogojih pravilna izvedba del, ki mora zane- sljivo zagotavljati uresničevanje gozdnogo- jitvenih ciljev. Zato nas lahko odločitev o možni vključitvi naključnih izvajalcev del v gozdu pripelje do neželjenih posledic. 2. Ključna prvina za izbiro ustrezne teh- nologije dela in za pravilno izvedbo del je kompleksna dolgoročna (kadrovska, teh- nična, tehnološka, usklajevalna, ekonom- ska) priprava dela na eni in zelo podrobna operativna priprava dela (nič ne prepu- ščamo naključju) na drugi strani. Pri obeh, zlasti pa pri slednji, opažamo v zadnjem času preveč nedopustnih poenostavitev in improvizacij. Posledice takega stanja se odražajo v povečanih škodah v okolju, v katerem izvajamo našo dejavnost, in (nepo- trebno) povišanih stroških proizvodnje. 3. Za čim boljšo izrabo lesa je najodločil­ nejša prva faza pridobivanja lesa, t. j. seč­ nja in izdelava. Količinske izgube lesa, ki so tu lahko posledica previsokih panjev, Gozd V 51, 1993 69 Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa napačnih nadmer, prelomov in premajhne izrabe v vrhovih ni več možno odpraviti ne pri klasičnem načinu dela in ne s tehnologijo dela, ki vključuje dodelave na CMS. Količin­ ske izgube pomenijo tudi zanesljivo ekolo- ško in vrednostno neugodne posledice. 4. Obračunavanje opravljenega dela, predvsem spravila lesa, ki temelji samo na oddani količini lesa, je neustrezna poeno- stavitev, ki poleg naštetih količinskih izgub dopušča še: neposekano od kazan o drevje, posekana drevje in nespravljen les, pose- kan in spravljen ter neodpeljan les. Tudi to v končni posledici pomeni poleg drugega (neustrezne količinske in delovne eviden- ce), vsaj nepotrebno povečanje neugodnih ekoloških in stroškovnih učinkov. 5. Zelo pomembna dejavnika z velikim stroškovnim in ekološkim učinkom sta po- stala tudi izmera in določanje kakovosti lesa pri oddaji različnim porabnikom. Zaradi možnih nepravilnosti so količinske in zlasti vrednostne izgube lahko tako velike, da jih ne moremo nadomestiti z nobeno raciona- lizacijo znotraj uporabljene tehnologije dela pri pridobivanju lesa. 6. Iz naštetega lahko zaključimo: ko se odločimo, da bomo drevo iz gojitvenih raz- logov, ki temeljijo na stanju gozdov in postavljenih gozdnogojitvenih ciljih, odka- zali in posekali, potem ga moramo količin­ sko in vrednostno skrajno optimalno izrabiti. Če ne delamo tako, moramo za enako količino prodanega lesa odkazati in pose- kati nova, prav pogosto zdrava in vitalna drevesa. Ves tako posekan les je obreme- njen z dvojnim stroškom celotnega procesa pridobivanja lesa. 7. Področij za nenehne izboljšave je v proizvodnem procesu pridobivanja lesa ve- liko. Delo pri pridobivanju lesa je potrebno izboljševati tako v družbenih (državnih) kot v zasebnih gozdovih. To je tudi nacionalni interes. Podane količinske in vrednostne izgube, ki lahko v skrajnosti vseh neugodnih dejav- nikov skupno znatno presežejo 5% količine oziroma vrednosti lesa, služijo bolj kot pod- laga za presojanje. Poglavitni namen je v spoznanju, da so vsaj nekateri od naštetih problemov prisotni v manjšem ali večjem 70 GozdV 51, 1993 obsegu povsod in da jih pri opravljanju delovnih zadolžitev skušamo odkrivati, opa- zovati ter spremljati, presojati in ukrepati. Namreč, količinske in vrednostne izgube, ki se gibljejo v obsegu 5 %, pomenijo že najmanj polovico stroškov sečnje in izdela- ve. Obseg izgub pa se lahko ob pomanjkljivi pripravi dela in površnemu vodenju pro- izvodnje še znatno poveča. S pravilnim načinom dela bomo ob enaki količini prodanega lesa (posekanega števila dreves) dosegli večji denarni (gospodarski) učinek, oziroma bomo morali za dosego ustreznega denarnega učinka posekati manjše število dreves. To pa je rezultat, ki zagotovo ni brez ekološkega učinka. Vse omenjene ekološke in stroškovne učinke je možno praviloma doseči ob enaki količini vloženega proizvodnega dela in nespremenjenem številu operativno tehnič­ nega kadra. RELEVANT POSSIBILITIES FOR A MORE ECONOMICAL AND ECOLOGICALLY BETTER WORK TECHNOLOGY IN WOOD PRODUC- TION Summary The basis of a successful economical and ergonomically appropriate work technology in wood production is cutling-skidding or cutting- transportation plans. Under the conditions of em- phasized naturalistic managing, which is being practiced in Slovenia and is based on a free silvicultural technique to which silvicultural rota- tion age or clearcutting system is alien, cutting transportation planning (CTP) is even more im- portant and also very demanding. Cutting transportation planning includes all three phases of wood production: cutting and preparation, skidding and wood transportation. 1. CUTTING AND PREPARATION OF FOREST TIMBER ASSORTMENTS The area of a cutling-transportation unit (CTU) is defined by the quantity of the timber marked. The scope of work in one unit should not exceed the quantity which is prepared by two workers (a cutting unit) in a month. ln Slovene conditions, this means about 200-400 m3 in a CTU. High cutting concentrations (50 and more m3/ ha) must be omitted except for exceptional cases. Finally, this is a sign of extensive managing with forests, for Which there is no reason with practical- lly entirely accessible forests by roads and above all skid trails. Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa Business outlooks and a known buyer are becoming the criteria for the setting of the beginn- ing of the cutting, as well as of the quality, quantity and timber sort. The purpose of this is not to adapt tree marking to an individual buyer. Tree marking must be performed in advance and in stock of at !east one year. It is based on definitions of managing units' plans as well as detailed silvicultural and cutting-transportation plans. Yet in tree marking as many reliable data as possible must be acquired, on the basis of which succes- sful marketing will be possible. The timber working quality and the utilization of timber in the cutting and preparation of assort- ments are important elements of the production process in wood production which have to be included into work preparation and introduced into cutting-transportation planning. Performance efficiency depends on the quality, accuracy, promptness and the control in the carrying out of all elements of the production process. Besides that, appropriate bucking and the defining of quality classes have a strong influence on the financial yield of wood assortments' marketing. Successful and effective marketing also depends on esthetic image of the manufac- tured product. ln each forest managing enterprise 1 to 2 cutting transportation units (15G-250 m3 per forest enterprise) have been defined, in which all multi- ples and assortments have been classified with- out marking according to quality classes on the basis of the former JUS standard. Then the quality structure of the timber which had been given to a buyer has been established for the same cutting transportation units. The compari- son of both structures has shown that asa whole and on the average timber was sold at a lower quality than it was established under the above mentioned standard. Timber Utilizatian Timber utilization in cutting and preparation of assortments is the activity which can make worse the marketing efficiency as regards the quantity. lndirectly, this influence is also transferred to the forest because a greater quantity of felling cut expressed in the number of trees for the same market mass is required due to low utilization. Quality losses can be of different origin; some of the important ones are: 1. Too High Stumps The [lleasurings performed in the past years (ZAPUSEK 1982) and the presen! state of the performing of cutting work as well as the prepara- tion of assortments enable the estimate that 600 to 1300 m3 of timber per 100.000 m3 of net felling cut is left in the forest (on the stump) due to too high stumps. The datum refers to state forests. ln private forests these quantities are much high- er. 2. lncorrect Overmeasures Greatest quantity losses due to incorrect over- measures occur first of all with log-wood, which holds true of coniferous trees as well as of deciduous trees. The losses occurring due to incorrect overmeasures are relatively high as regards the quantity and the value. A past re- search of qua[!tity losses due to incorrect over- measures (PISEK 1982) showed that they are similarto quantity losses due to too high stumps. 3. The Utilization of Timber Mass of a Tree on a Trunk, in Tops and Branches There are severa! reasons for a lower quantity utilization of timber mass of a tree on a trunk and branches in cutting and preparation of forest trees. Certainly, one of them is frequent incorrect selection of the felling direction the result of which is one or more breaks when a tree falls. The second reason for a lower quantity utiliza- tion of the timber mass of a tree is the omltting of the preparation of assortments in tops already at the diameter of 15cm or even more. It is difficult to exactly establish this loss because no corresponding measures have been performed so far. It is estlmated that the quantity Joss amounts to approximately 1000 m3 at 100.000m3 of net felling cut. The total quantity loss with the net felling cut of 100.000 m3 due to too high stumps, incorrect overmeasures and too low uti~ lization of timber mass varies from 2800 to 4700 m3 • Undoubtedly, quantity losses in private forests are higher than those in state forests. Yet the following fact has to be emphasized: at the lowest quantity of these losses, i.e. at about 3000 m3 per 100.000 m3 of net felling cut in finished working sites it might evade one's atten- tion that it is the maHer of low utilization of timber mass according to all the stated criteria. It is quite logical that quantity losses have financial consequences. Clearly enough, the fi- nancial loss must be calculated at the average selling timber price at the !east. The quantity of timber which was left behind in too high stumps, in incorrect overmeasures and utilizable "rests" (tops, breaks, branches) can only be substituted for by (unnecessary) felling cut of other stili growlng (some of the also healthy and vital) trees. Additionally, the quantity of timber resulting from incorrect overmeasures is also charged by the costs of cutting, skidding, reloading and transpor- tation of timber. On the basis of the above facts a conclusion can be made that the quantity loss due to all the stated reasons varies between 2.8-4.7% and the corrresponding value loss from 3.2-5.5% if the average selling price and additional costs of wood production for the quantities in incorrect overmea- sures are taken into consideration. 2. WOOD SKIDDtNG The realization of the measures in cutting and preparation of timber is also reflected in the state Gozd V 51, 1993 71 Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa in wood skidding. There are, however, also mea- sures which have influence only on the state and the consequences in wood skidding itself. Some of them are the following on es: Field Work Preparation Within the work preparation it is necessary to entirely perform the field part of the preparation which refers to the anticipated applled work tec- hnology in wood production. It is wise to carry out this part of work preparation in detail because each improvisation turns out later in the work performing either as an additional, unnecessary expenditure or as a form of ecologic damage and frequently as both. Therefore, these jobs include dense and well visible demarcation of a working- transportation unit under the criteria stated al- ready in the cuHing and preparation phase, the demarcation of skid trails, hauling rope lines and pilot lines for cable yarding systems. Sorting Sequence On a truck road those wood assortments or multiples which are the most numerous have to be first sorted out or leveled and finally those which are the !east numerous. By such a measure skidding distances become shorter, wood skidd- ing becomes more economic and the damage on truck roads and besides them is smaller. Time Planning of the Per1orming of Wood Skidding An important element of work preparation is also time planning of the performing of work in wood production. Thereby the most favourable weather conditions for the performing of work are tried to be atatined. The time of the carrying out of work is not so important in cutling as it is in wood skidding. It is being neglected too much nowadays. For example, in a cuHing transporta- lien unit where the skidding is going to be carried out on flat ground or even upwards, the perfor- ming of work has to be planned for a time period when there is great probability that skid trails will be dry of frozen. Within thus selected period of the carrying out of wood skidding, the right mo- ment when such conditions really exist "must be ta ken advantage or. The Volu me (Weight) of the Bucked Multiples or Assortments Selling terms and the known work technology in wood production determine, besides other things, also the best bucking of timber by the quality and volume of multiples or assortments. Especially as regards the volume, exaggerations otten occur because of which the cutting on a truck road is required due to limited power of a loader machine. The Selection of Skidding Means Within the selected work technology in wood skidding (tractor- or cable yarding system skid- 72 GozdV 51, 1993 ding) the right selection of a skidding means is of great importance. The investigations have shown (REBULA 1985c) that regarding the field, relief and geologic conditions in Slovenia it is wise to skid timber by tractors in about 78--80% of all forest area. 3. TRANSPORTATION AND RELOADING OF TIMBER The present situation in the sphere of the disposal and selling of wood also set different demands in the phase of wood transportation. The number of buyers whose activity is of a smaller scala asa rule, with a narrow or extremely narrow production program and therefore with very precise demands as to the dimensions of assortments has risen a great deal. The economic management of this phase of wood production can be increased by: - the decreasing of the burdening of Jeveling ar eas, - a beHer utilization of transportation capaci- ties, - the selection of the right type of truck compo- sitions. The present truck compositions are mainly adapted for the transportation of long (over 6 m) wood, which is in view of the present conditions at !east partly inadequate. Consequently, a cer- tain part of truck compositions will have to be technologically adapted in such a way that econo- mical performing of direct removal of shorter timber assortments (of 3--6m) and cordwood (eleti celllulose of coniferous and deciduous trees and firewood from coniferous and deciduous trees) will be possible. 4. OTHER MEASURES Optima! Density of Skid Trail and Truck Road Network Each skid trail or truck road, even though carefully built, represents the interference with the space, which has, among other things, also ecologic consequences. There also exists the optima! density which can already be attained at the moment when costs of collecting, building and maintaining of skid trails as well as those for forest and ground damage are minimal. Optima! Machine Power There are no precise answers to the question what the optima! power of the machines which are used in different phases in forestry is like. Experience and knowledge gained during the work have shown that the major inhibiting a.nd highly influential factor in the selecting of the appropriate machine is its size. There from the important ratio between the size and power can be deducted. Therefore it is always correct to choose the most powerful machine available Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smolrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa within the scope of the same size which is, however, determined in advance. Greater power of a machine means almost exclusively the ope- ration within the optima! machine's working range, that is with low loads. The consequence of this is very rare slipping of wheels which severely damage the ground and root system when weaker machines are used in wood skidding. Due to low loads, breakdowns per effect unit are much less frequent, which hold also true of delays, and fuel consumption is correspondingly smaller, too. LITERATURA 1. Furlan, F., 1980. Sestavljanje podrobnega načrta za gojitev, sečnjo in transport pri Gozdnem gospodarstvu Postojna. GozdV. Ljubljana (1980), 2, s. 67-79 2. Furlan, F., 1988a. Gradnja vlaJe stroškovni in ekološki problem. GozdV. Ljubljana (1988), 4, s. 169-173. 3. Furlan, F., 1988b. Optimizacija spravila lesa na TOZD gozdarstvo Snežnik v letu 1988. Seminarska naloga. Cerknica (1988). 4. Furlan, F., 1992. Nekateri dosedanji za- ključki o sortimentaciji pri Gozdnem gospodarstvu Postojna. Tipkopis. Postojna (1992). 5. Gašperšič, F., 1985. Gozdnogospodarsko načrtovanje kot skrbnik in usmerjevalec stabilno- sti pri gospodarjenju z gozdovi. Gozdarski študij- ski dnevi. Portorož - 1984, s. 36-42. 6. Južnič, B., 1991. Tehnologija in gospodar- nost pobiranja slučajnih pripadkov kot posledica sušenja jelke. Magistrska naloga. Ljubljana (1991). 7. Krivec, A., 1975. Racionalizacija delovnih procesov v sečnji in izdelavi ter spravilu lesa glede na delovne razmere in poškodbe. Zbornik gozdarstva in lesarstva 13. Ljubljana (1975). 8. Krivec, A., 1979. Proučevanje traktorskega spravila lesa. Strokovna in znanstvena dela 65. Ljubljana (1979). 9. Košir, B., 1985. Poškodbe sestojev pri sečnji in spravilu lesa. Gozdarski študijski dnevi. Portorož- 1984, s. 93-100. 10. Lipoglavšek, M., 1980. Gozdni proizvodi -učbenik za študij gozdarstva. Ljubljana (1980). 11. Lipoglavšek, M., 1991. Ergonomija v go- zdarstvu. Učbenik. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana (1991). 12. Mlinšek, D., 1985. Teoretska izhodišča stabilnosti v gozdarstvu - ekološka stabilnost. Gozdarski študijski dnevi. Portorož - 1984, s. 20-25; 13. Pišek, F., 1982. Analiza nad mer in kroj enja lesa na TOZD Snežnik. Izdelek za strokovni izpit. Postojna (1982). 14. Rebufa, E., 1984. Kofika naj bo razdalja zbiranja. GozdV. Ljubljana (1984), 10. s. 39&-401. 15. Rebu la, E., 1985a. Koncentracija sečenj in stabilnost gozdarstva. Stabilnost gozda v Sloveni- ji. Gozdarski študijski dnevi. Portorož 1984, s. 83-92. 16. Rebula, E., 1985b. Vlačenje ali vožnja pri transportu gozdnih sortimentov? Strokovna in znanstvena dela 77. Ljubljana (1985). 17. Rebula, E., 1985c. Spravilo s traktorji v Sloveniji. Spominski zbornik gozdarstva in lesar- stva 26. Ljubljana (1985), s. 135-147. 18. Zadnik-Štirn, L., 1983. Operacijsko razi- skovanje. Biotehniška fakulteta. Ljubljana (1983). 19. Zapušek, F., 1982. Analiza višine panjev glede na izrabo lesne mase v družbenih in zaseb- nih gozdovih TOZD Cerknica. Izdelek za strokovni izpit. Postojna (1982). 20. Winkler, 1., 1986. Ekonomika gozdarstva (študijsko gradivo). Ljubljana (1986). Rojstvo nove gozdne prometnice (foto: Janez Slavec) GozdV 51, 1993 73 GDK: 174.7 Abies alba Mili.: 181.522:48 Reprodukcijska rast pri jelki (Abies alba Mili.) v odvisnosti od stopnje prizadetosti dreves Reproductive Growth in Silver Fir (Abi es alba Mili.) related to State of Tree Health Dušan ROBIČ', Katarina ČUFAR", Andrej KERMAVNAR'", Niko TORELLI' Izvleček Robič, D., Čufar, K., Kermavnar, A., Torelli, N.: Reprodukcijska rast pri jelki (Abies alba Mili.) v odvisnosti od stopnje prizadetosti dreves. Go- zdarski vestnik, 51, 2, 1993. V slovenščini, cit. lit. 12. V letih od 1988 do 1992 je bila opazovana pogostnost reproduktivnih organov (megastrobi- lov in mikrostrobilov) pri jelki (Abies alba Mili.) na dveh ploskvah z različno prizadetostjo dreves v Sloveniji (Ravnik in Bistra). Na obeh je bila dokazana pozitivna in značilna zveza med priza- detostjo in pogostnostjo megastrobilov. Zveza med prizadetostjo in pogostnostjo mikrostrobilov je bila potrjena samo na ploskvi z manjšo prizade~ tostjo dreves (Ravnik). Obstoj jelke je zaradi zmanjšane reproduktivne rasti dodatno ogrožen. Ključne besede: reprodukcijska rast, repro- dukcijski organi, jelka. ZAHVALA Opazovanja so bila opravljena v okviru raziskovalne naloge »Mokro srce pri je/ki••, št. C4-0566-491, Raziskovalne skupnosti Slovenije. Zahvaljujemo se vodstvu in de- lavcem GG Ljubljana - TOZD Gozdarstvo Logatec in GG Ljubljana - TOZD Gozdar- stvo Vrhnika, ki so omogočili terensko delo. 1. UVOD 1. INTRODUCTION V literaturi je malo podatkov o povezano- sti med semenenjem in prizadetostjo dre- ves. V splošnem velja, da je zveza med fotosintetsko produkcijo in reproduktivno rastjo pozitivna (npr. KRAMER in KO- ZLOWSKY 1960, LYR, POLSTER in FIED- LER 1967, KOZLOWSKY 1971 ). Po LAR- CHERJU (1991) vlada v drevesu konku- renca za porabo produktov fotosinteze med elementi reproduktivne in vegetativne rasti. Kadar asimilatov primanjkuje, je možno, da 74 Gozd V 51, 1993 Synopsis Robič, D., Čufar, K., Kermavnar, A, Torelli, N.: Reproductive Growth in Silver Fir (Abies alba Mili.) related to State of Tree Health. Gozdarski vestnik, 51, 2, 1993. ln Slovene, lit. quot. 12. ln two variously damaged slovene forest stands (Ravnik- slightly damaged and Bistra- severely damaged), the reproductive growth (frequency of megastrobiles and microstrobiles) of sliver fir (Abies alba Mili.) was observed in years 1988 - 1992. A highly significant and positive corre!ation between the state of health and frequency of megastrobiles was observed in both plats. The correlation between the state of health and fre~ quency of microstrobiles was significant only in a plot with better tree condition (Ravnik). Survival of silver fir is additionally threatened by a reduced reproductive growth. Key words: reproduction growth, reproduction organs, European Silver Fir. ima vegetativna rast prednost pred repro- duktivno. MRKVA (1969) in PODZOROV (1965) sta raziskovala reproduktivno rast pri rdečem boru na onesnaženih področjih. Oba sta zabeležila manjšo količino repro- dulcveto- ve«. Ob začetku >)cveten ja« se iz mikrostro- bilov ob vetru ali stiskanju s prsti začne usipavati cvetni prah. Mikrostrobili sedijo posamez v zalistjih na spodnji strani lanskih poganjkov, so ovalne ali tudi valjaste oblike in imajo rumenozelene do rdečkasta prašni- ce. V času cvetenja, ki traja od aprila do junija, so najbolje vidni. Po končanem eve- tenju se prašnice posušijo, klaski se podalj- šajo in potemnijo. 2. MATERIAL IN METODA 2. MATERIAL AND THE METHOD Opazovanja so bila opravljena v maju in juniju leta 1988, 1989, 1990 in 1992, ko so megastrobili in mikrostrobili zaradi fenolo- ške faze najbolj razločni. Izbrani sta bili dve poskusni ploskvi, in sicer v Ravniku (GG Ljubljana, TOZD Gozdarstvo Logatec) z manj prizadetimi jelkami in v Bistri (GG Ljubljana, TOZD Gozdarstvo Vrhnika) z jelkami, ki so bile močneje prizadete. Opisi poskusnih ploskev Descriptions of Sample Test Areas Ravnik Za opazovanja smo izbrali 269 odraslih (starost 150-200 let) dominantnih in kodo- minantnih, neprizadetih in različno prizade- tih dreves. Gozdno rastje uvrščamo v raz- lične oblike dinarskega jelovega bukovja Abieti-Fagetum dinaricum (prim. TORELLI, KERMAVNAR, ČUFAR, ROBIČ 1989). Zdravstveno stanje jelke na ploskvi je zado- voljivo. Bistra Za opazovanja smo izbrali 111 odraslih (starost 150-200 let) dominantnih in kodo- minantnih, neprizadetih in različno prizade- tih dreves. Prevladujoče gozdno rastje se- stavljajo različne oblike dinarskega jelo- vega bukovja Abieti-Fagetum dinaricum. Gozdni sestoji na raziskovalnih objektih so mestoma vrzelasti debeljaki jelke, smreke in bukve. Delež jelke se zaradi pospeše- nega sušenja vztrajno zmanjšuje. Metoda Method Z daljnogledom smo v zgornji tretjini krošnje vizualno ocenjevali prisotnost mi- krostrobilov, megastrobilov in vrelen, tj. osi razpadlih jelovih ženskih storžev. Lestvico za ocenjevanje obilja >>cvetenja« smo prire- dili kot sledi: Ocena abundance megastrobilov: O manjkajo, 1 do vključno 5 megastrobilov, Gozd V 51, 1993 75 Dušan ROBIC, K. CUFAR, A. KERMAVNAR, N. TORELLI: Reprodukcijska rast pri jelki (Abies alba Mill.) v odvisnosti od stopnje prizadetosti dreves 2 3 do vključno 1 O megastrobilov, nad 1 O megastrobilov. Ocena abundance mikrostrobilov: O manjkajo, 1 in 2 vmesni stopnji, 3 obilje mikrostrobilov na večini vej, Ocena abundance vrelen razpadlih stor- žev: O manjkajo, 1 do vključno 5 vrelen, 2 do vključno 1 O vrelen, 3 nad 1 O vrelen. Starosti vrelen razpadlih storžev ni bilo mogoče določiti. Zdravstveno stanje dreves je bilo oce- njeno vizualno po kriteriju: 1 navidezno neprizadeto drevo, 2 intermediarno, 3 zelo prizadeto drevo. Zdravstveno stanje dreves na ploskvah je bilo vsako leto preverjeno tudi z merje- njem električne upornosti. Za primerjalno ovrednotenje zveze med pogostnostjo pojava megastrobilov in mi- krostrobilov ter prizadetostjo so bili za vsa drevesa z obeh objektov izračunani korigi- ran; koeficienti kontingence C,0 , iz tabele 2x2. Za ploskev Ravnik je bil dodatno opravljen izračun koeficientov kontingence C iz tabele 3x4. 3. REZULTATI 3. RESULTS Ploskvi se v pogledu zdravstvenega sta- nja drevja zelo razlikujeta, saj je delež vizualno ocenjenih zdravih jelk v Ravniku bistveno višji (39%) kot v Bistri (18%) (sl. 1). Vizualno ocenjeno zdravstveno stanje je bilo potrjeno tudi z meritvami električne upornosti. Pojav mikrostrobilov in megastrobilov The Appearance of Microstrobiles and Megastrobiles Dokazan je bil zelo značilen razloček v pogostnosti pojavljanja generativnih po- ganjkov (mikrostrobilov in megastrobilov) na jelkah iz primerjanih ploskev. Iz slike 2 je očitno, da je bil v vseh opazovanih letih delež dreves z obilnim pojavom megastro- bilov v Ravniku (14--26%) večji kot v Bistri (1-9%), delež dreves, ki so brez megastro- bilov, pa je večji v Bistri (66-78%) kot v Ravniku (46-50 %). Podobna porazdelitev velja tudi za mikro- strobile, saj je bil vsako leto delež dreves z obilnim pojavom mikrostrobilov večji v Ravniku (1Q-21 %) kot na Bistri (1-9%). Tudi delež dreves, ki so brez mikrostrobilov, je večji v Bistri (65-88 %) kot v Ravniku (1D-21 %) (sl. 3). Sliki 4 in 5 prikazujeta pogostnost pojava megastrobilov in mikrostrobilov na obeh ploskvah, ločeno za skupine različno priza- detih dreves. Slika 1. Jelka, Abies alba Mili., poskusni ploskvi Ravnik (269 dreves) in Bistra (111 dreves), zdravstveno stanje drevja: odstotni delež navidezno zdravih (1), intermediarnih (2) in zelo prizadetih (3) dreves Figure 1 - European Silver Fir, Abies alba Mil/., the Ravnik {269 trees) and the Bistra (111 trees) sample test plats, health condition of the trees: the share expressed as a percentage of apparent/y hea/thy (1), intermediary (2) and highly affected (3) trees Ravnik Bistra 3 (39.4%) 76 Gozd V 51, 1993 Dušan ROBIČ, K. ČUFAR, A. KERMAVNAR, N. TORELLl: Reprodukcijska rast pri je!ki (Abies alba Mi!!.) v odvisnosti od stopnje prizadetosti dreves Ravnik ~ c ~ • • , , ~ ~ ~ 0.9 ~ 0.9 • ~ 0.8 • 0.7 • 0.8 ~ • 0.7 er er 0.6 0.6 • • o 0.5 c o 0.5 c • .il 0.4 • 0.4 .il • " 0.3 ~ 0.3 ~ 0.2 ~ • 0.1 • c 0.2 ~ 0.1 er o er o Megastrobi!i 1 Megastrobiles DisJra --------- 1;= ]'--- '= '-- ----- - ------ --~- 1~ E;r ---r o Megastrobi!i 1 Megastrobiles 1)7; 1988 !989 1990 1992 Slika 2. Jelka Abies alba Mili., poskusni ploskvi Ravnik in Bistra: relativna pogostnost pojavljanja megastrobilov v letih opazovanja Figure 2- European Si/ver Fir, Abies alba Mil/., the Ravnik and Bistra sample test plats: the relative frequency of the occurrence of macrostrobiles in the observation years Ra"nik Biotm ~ ~ • • , , ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ • • er er • • o o c c • • .il .il ~ • " • • § c > ~ ~ er er Mikrostrobi!i 1 Microstrobiles Mikrostrobili 1 Microstrobiles Slika 3. Jelka Abies alba Mili., poskusni ploskvi Ravnik in Bistra: relativna pogostnost pojavljanja mikrostrobilov v letih opazovanja. Rgure 3- European Si/ver Fir, Abies alba Mil/., the Ravnik and Bistra sample test plats: the relative frequency of the occurrence of microstrobiles in the observation years Asociiranost med pojavom generativnih poganjkov in prizadetostjo za obe ploskvi na podlagi kontingenčne tabele 2x2 je pri- kazana v tabeli 1. Iz prikazane zveze (asociiranosti) med pojavljanjem generativnih poganjkov in zdravstvenim stanjem (prizadetostjo) jelk je razvidno, da ne prizadete jelke bolje fruktifi- cirajo kot prizadete. Zveza med pojavom megastrobilov in zdravstvenim stanjem je v splošnem tesnejša in statistično bolj zna- čilna od zveze med mikrostrobili in zdrav- stvenim stanjem. V Bistri, kjer so jelke bolj prizadete, je asociiranost med pojavom me- gastrobilov in zdravstvenim stanjem šib- kejša kot v Ravniku, kjer so jelke manj prizadete, hkrati pa v Bistri zveza med pojavom mikrostrobilov in prizadetostjo ni Asociiranost med pojavom generativnih poganjkov in prizadetostjo za ploskev Rav- GozdV 51, 1993 77 DuSan ROBIC, K. CUFAR, A. KERMAVNAR, N. TORELLl: Reprodukcijska rast pri jelki (Abies alba Mili.) v odvisnosti od stopnje prizadetosti dreves Ravnik Ui5tra 4 il' 3.5 il' 3: 1 \\!i!ll c c 1992 ~ • o o rr 3 rr .1: .1: ····· 1990 • 2.5 • o ~ .> \989 ~ 2.5 " ' 1 o " "' ~ • • o 1.5 1 ..... o c c • • 1.5 ~ ~ ... -.1: 1 - • "' ~ ~ iljj • c ~ o~ ~ 0.5 1m ~ -~ 0.5 " " "ij_ "' o "' () o 1 2 3 () 1 2 ) () 1 :: 3 o 1 2 3 o 1 2 3 Megastrobili 1 Megastrob1les Megastrobili 1 Megastrobi!es Slika 4. Jelka Abies alba Mili., poskusni ploskvi Ravnik in Bistra: relativna pogostnost pojavljanja megastrobilov v letih opazovanja v odvisnosti od prizadetosti (1 - navidezno neprizadeta, 2 -srednje prizadeta, 3 -zelo prizadeta drevesa) Figure 4 - Europan Si/ver Fir, Abies alba Mil/., the Ravnik and Bistra sample test plats: the relative frequency of the occurrence of macrostrobiles in the years of obseNation in relation to the affectedness (1 - apparently not affected trees, 2 - intermediarily affected trees, 3 - highly affected trees) Ravni~ il' c ~ 3.5 rr .1: • ~ 2.5 • "' • o c 1.5 • ~ .1: • c .> ~ "' Mikrostrobili 1 Microstrobiles Mikrostrobili 1 Microstrobiles Slika 5. Jelka Abies alba Mili., poskusni ploskvi Ravnik in Bistra: relativna pogostnost pojavljanja mikrostrobilov v letih opazovanja v odvisnosti od prizadetosti (1 -navidezno ne prizadeta, 2 -srednje prizadeta, 3 - zelo prizadeta drevesa) Figure 5- European Si/ver Fir, Abies alba Mil/., the Ravnik and Bistra sample test plats: the relative frequency of the occurrence of microstrobiles in the observation years in relation to the affectedness (1 - apparently not affected trees, 2- intermediarify affected trees, 3 - highly affected trees) nik je bila dodatno ovrednotena ob pomoči kontingenčne table 3x4 in je prikazana v tabeli 2. Iz tabele sledi, da je povezanost med pojavom megastrobilov in mikrostrobilov 78 Gozd V 51, 1993 ter zdravstvenim stanjem jelk v Ravniku pozitivna, pomembna in zelo značilna. Zdrave in manj prizadete jelke v splošnem značilno bolje lruktilicirajo od močno priza- detih. Du~an ROBU~, K. CUFAR, A. KERMAVNAR, N. TORELLI: Reprodukcijska rast pri jelki (Abies alba Mili.) v odvisnosti od stopnje prizadetosti dreves Tabela i :Preglednica koeficientov asociiranosti (Ckor) med pojavljanjem generativnih poganjkov (megastrobilov in mikrostrobilov) in prizadetostjo jelk v Bistri in v Ravniku, dobljenih iz kontingenčne tabele 2x2 Table 1: A table of association coefficients (CC0 r) during the period of the emerging of generatiVe shoots (macrostrobi/es and microstrobifes) and the affectedness of European si/ver firs in Bistra and Ravnik, acquired from a contingent table 2x2. Ravnik Leto Mikrostrobili Megastrobi!i Year Microstrobiles Megastrobiles Ckor Ccor 1988 0,323 ... 0,532""" 1989 0,387""" 0,517""" 1990 0,461 *** 0,597""" 1992 o,559""" 0,531""" Tabela 2: Preglednica Pearsonovih koeficien~ tov asociiranosti (C) med pojavljanjem gene- rativnih poganjkov (megastrobilov in mikro- strobilov) in zdravstvenim stanjem jelk v Rav- niku, dobljenih iz kontingenčne tabele 3x4 Table 2: A Review of Pearson's Coeficients of Associating (C) between the Appearance of Ge- nerative Shoots (Megastrobiles and Microstrobi~ les) and the Health Condition of European Si/ver Fir in Ravnik, estab!ished from the Contingent Table 3x4 1988 1989 1990 1992 4. DISKUSIJA 4. DISCUSSION Ravnik Mikrostrobili Megastrobili c c 0,421 *** 0,393""" 0,433*** 0,438""" 0,470""" 0,456*** 0,475""" 0,457 .. * Raziskave kažejo, da z rastočo prizade- lastjo dreves upada količina generativnih organov. Fruktificiranje je bilo v petih letih opazovanja omejeno pretežno na ista dre- vesa. Na zelo prizadetih jelkah je bilo le izjemoma mogoče opaziti posamezne re- produktivne organe in še ti so se pojavljali izključno na manj prizadetih vejah. Ker je poraba asimilatov za tvorbo megastrobilov večja kot za tvorbo mikrostrobilov, je 'tes- nejša in bolj signifikantna zveza med priza- detostjo in količino megastrobilov na obeh ploskvah pričakovana (prim. KOZLOWSKY 1971). V letih 1988 do 1992 se je delež jelk z obilno tvorbo reproduktivnih organov pro- gresivno zmanjševal. Zaradi počasne rasti v mladosti in doka- zana ogroženosti zaradi parkljaste divjadi Bistra Mikrostrobili Microstrobiles Ckor 0,239 0,102 0,016 0,045 Megastrobili Megastrobiles Ccor 0,535*** 0,317" 0,400 .. 0,400 .. (prim. ROBIČ in BONČINA 1 990) pa poje- majo ča reproduktivna rast prizadetih jelk še dodatno slabša že sicer slabe preživet- vene možnosti jelke v Sloveniji. LITERATURA 1. Kozlowsky, T. T., 1971: Growth and development of trees. Vol. 11. Cambial growth, root growlh, and reproducitve growth. New York - London: Academic Press. 2. lŠtajerski sadilni drog«. Ker sta obe sadilni pripravi pri nas manj poznani, ju bom podrobneje predstavil. 2. ROVNICA »HOE DAD« Ta ravnica in način sajenja z njo je prišel iz ZDA in se za sajenje listavcev uspešno uporablja tudi že v Nemčiji (KUTSCHER 1991 ). Glede na tla in velikost sadik je mogoče s to rovnico posadili vsaj 600 sadik v osmih urah. Ergonomske raziskave dela s to rovnico so opravili v gozdarski šoli Buchenbul na Bavarskem, kjer so ga pri- merjali z delom pri sajenju s križno rovnico. Pri enakem srčnem utripu in enaki količini izločenega co2 in porabljenega 02 je bil uspeh sajenja s to rovnico za 50 odstotkov višji. Električna aktivnost v dlani, roki, ra- Gozd V 51, 1993 95 menu in v hrbtnih mišicah je bila v obeh primerih enaka, le občasno je bila za 8 odstotkov večja v lakteh pri uporabi nove rovnfce. Vendar so ugotovili pri novi ravnici ugodnejšo držo telesa. V anonimni anketi se je tričetrt od številnih delavcev, ki so delali s to ravnico, odločilo za uporabo nove rovnice, le dvajsetina vprašanih jo je odločno odklanjala. Ravnica je primerna za sadike, ki imajo do 20 cm globoke in do 1 O cm široke kore- nine (manjše sadike listavcev). Glede na vrsto tal se uporabljajo rovnice, pri katerih je širina lista 9, 1 O in 11 cm, dolžina 40 cm, in teža rovnice brez ročaja 1 ,6, 1 ,8 in 2,0 kg Qe težja od navadne rovnice). Dolžina ro- čaja naj bi merila od 9Q-11 O cm, glede na velikost sadilca. List tvori z ročajem kot 100°, tako da prodira bolj navpično v tla. Priostren je tudi zadnji del lista, ker je namenjen sekanju predolgih korenin. Način dela s to ravnico je prikazan na osmih skicah (slika 1). 1) Z levo roko pripravi delavec sadika iz šopa, z desno roko začne ravnico dvigati pri listu. 2) Pri zamahu rovnice nad glavo zdrsne ročaj rovnice skozi dlan do rahlo zakrivlje- nega konca. 3) Pod lastno težo in zamahom ene roke se list rovnice zasadi globoko v tla. 4) Ročaj rovnice nekoliko dvignemo in ga premaknemo levo in desno, s čimer povečamo sadilno zaseko. 5) Zapestje roke premaknemo na sredo ročaja, ga pritisnemo navzdol in tako od- premo sadilno zaseko. 6) Sadika (iz torbe, ki je obešena preko rame) vtaknemo v zaseko tako globoko, da so korenine pod nivojem stelje (plasti opa- da) ( !) 7) Z roko ob listu dvignemo ravnico iz tal, hkati pa z drugo roko pritiskamo sadika v tla. 8) Ravnico zapičimo pred sadika in z dvigom ročaja pritisnemo in zapremo sa- dilno zaseko. Paziti moramo, da ne pu- ščama votline v sadilni špranji. S pritiskom desne pete delavec utrdi sadika v tleh. Težo in širino rovnice izbiramo glede na vrsto tal. Težje rovnice s širši mi listi so primerne za peščena tla, ožje in lažje za težja ali kamnitejša tla. Za ilovnata tla 96 GozdV 51, 1993 priporočajo težje rovnice s konkavnim li- stom. Nemci so izdelali različek rovnice )>Hoe dad((. Ta ravnica je nekoliko širša in nekoliko krajša (BURTH 1992). Ta naj bi prodrla v tla 25 cm. Zasek delajo z obema rokama tako, da je med zasekom in stojiš- čem nog približno enakokrak trikotnik. Pri težjem terenu lahko zasekamo tudi dvakrat v isto špranjo ali pa že zabodena ravnico pritisnemo z nogo ob tla. Po opisu in skicah smo na IGLG izdelali dve ravnici širine 9 in 1 O cm. Pri poskusnem sajenju smo ugotovili, da prodira ravnica pri enoročnem zamahu dovolj globoko le v izredno rahlih tleh, v težjih tleh pa je primer- nejši zamah z obema rokama. Večkrat pa smo morali narediti zasek z dvema zama- homa. Pri delu s to ravnico smo uspešneje naredili v tla nekoliko poševen kot pa po- vsem navpičen zasek. V primerjavi s kla- sično ravnico je potrebno pri tej ravnici v fazi, ko začne prodirati list v tla, prijem na ročaju popustiti, tako da list na poti v tla smeri več ne spreminja. Učinkov s to rov- nico nismo merili, cenimo pa, da je na naših običajnih tleh v osmih urah mogoče posadili vsaj 600 sadik. 3. ŠTAJERSKI SADILNI DROG Ta sadilni drog, ki ga izdeluje Paui-Sixtus V alpini de Maestri iz Koroške, je bil razstav- ljen leta 1992 na celovškem sejmu. Avtor ga priporoča za plitva, zelo prekoreninjena tla, ali pa za strme lege, kjer bi se zemlja pri navadnem kopanju izgubila. Predvsem je primeren za saditev macesnovih, cem pri- novih, borovih, jelkinih in tudi smrekovih sadik (slika 2). Sadilni drog je skupaj s konico dolg 110cm in težak 3,8kg. V zgornjem delu tega droga je močen lesen ročaj, s katerim drog najprej zabodemo in ga nato vrtimo, majemo in potiskamo v tla. Spodnji del sadilnega droga je oblikovan v močnejšo jekleno rebrasto konico, ki je narejena tudi za delo v kamenitem svetu. Z drogom naredimo od 20-30 cm globok lijak, ki je zgoraj širok 15 do 25 cm. Sadika naj bi se zasula s prinesena zemljo, ki jo navadno z manjšo kopača nakopljemo v bližini. Nika- kor pa ne smemo korenine le postaviti v Slika 1: Delo z ravnico »Hoe dadu 1 3 .;-:-.:::=-~'i:=:.;'~, ., ' ! _, \ ' ,• 1 t '·stelja . ,., 5 -,.~_-..::~-.~.~~~-;.::-~ ' ' ••' ' ,' ) 4 6 8 GozdV 51, 1993 97 c-~= 11 li 1 1 il 1 Slika 2: Štajerski sadilni drog (risba: Blaž Bogataj) luknjo in jo nato zahoditi z nogo ali pritisniti z drogom! S štajerskim sadilnim drogom smo osna- vali pri GG Kranj (v sodelovanju z inž. Polancem) manjši poskusni nasad s sadi- kami breze, g. javorja in smreke v Kokovnici pri Tržiču. Glede na strmino in skalovitost terena tu sadik ni mogoče saditi z ravnico, medtem ko sta dva delavca s tem drogom posadila okoli 1 OO sadik v dveh urah. Dela- vec stoji v strmini nad drogom in tako laže prenaša na drog tudi svojo težo. 4. DISKUSIJA Zaradi goratosti in načina gospodarjenja sadimo pri nas gozdno drevje večinoma z ravnico. Kljub večtisočletni starosti tega orodja pa se to še vedno izboljšuje. Za sadike listavcev so izdelali v Ameriki rov- 98 GozdV 51, 1993 nico z nekoliko OZJim in daljšim listom, imenovano )>Hoe dad«. Teža lista znaša od 1,6 do 2,0 kg. Glede na vrsto tal izdelujejo več različkov te rovnice. V enakem času je mogoče z njo posadili več sadik kot s klasično ravnico in celo več kot s križno ravnico (nemške ugotovitve). S poskusnim sajenjem smo ugotovili, da je ravnica pri- merna za sajenje manjših sadik listavcev tudi na nekoliko težjih tleh. Sajenje poteka hitro, uporabljali smo obe roki, navadno pa tudi dva zamaha. Za kamenita kraška tla je seveda taka ravnica neprimerna. Na takem terenu lahko uspešno uporabljamo štajerski sadi\ni drog. S tem drogom je mogoče delati kvalitetne luknje tudi v strmejšem (in skalovitem) tere- nu, kjer bi pri klasičnem načinu kopanja zemljo izgubili. To orodje je za sajenje gozdnega drevja pri nas manj poznano. Glede na poskusno sajenje s tem drogom, s katerim smo naredili tudi na izredno strmih kamenitih tleh dovolj velike jame, ugotavljamo, da je za take terene ta drog zelo dober. Z obema novima napravama za sajenje gozdnega drevja, ki ju po svetu v določenih primerih (sicer na drugačnih tleh in v drugih pogojih) uspešno uporabljajo, se pri nas šele seznanjamo. Za njihovo boljše in hi- trejše spoznavanje bo potrebna obsežnejša primerjalna saditev na različnih tleh z no- vimi in klasičnimi orodji ter načini sajenja. Pričakujemo, da se bosta opisani orodji na določenih tleh (kjer naj bi se pokazale izrazitejše prednosti) v gozdarski praksi slej ko prej uveljavili. VIRI 1. Burth, J., 1992. Erfolgreiche Kulturen. Allge- meine Forstzeitschrift, MUnchen, 47,6:290-292. 2. Kutscher, S., 1991. Das BuchenbOhler Schragpflanzverfahren. Allgemeine Forstzeit- schrift, MUnchen, 46, 19: 956-960. GDK: 61:902 Kratek zgodovinski pregled izvirnega sistema urejanja zasebnih gozdov na območju okraja Kranj Vladimir NONNE• Zakon iz leta 1953 je predpisoval izde- lavo gozdnogospodarskih načrtov za vse gozdove, ne glede na lastništvo, da bi zagotavljali pravilno usmeritev pri vseh po- segih v gozdove. Bistvo in naloga urejanja gozdov je bilo zagotoviti trajnost in enako- mernost donosnosti gozda in hkrati ohra- njati naravnost gozda s poudarkom na njegovi varstveni funkciji. Nekaj ureditvenih načrtov je bilo za državne in veleposestni- ške gozdove izdelanih že pred tem po vzorcih in metodah iz srednje Evrope, med- tem ko so zasebni kmečki gozdovi ostali neurejeni in se je o njihovi strukturi, površini in količinskih kazalcih kaj malo vedelo. Šele z ureditvenimi načrti naj bi se posku- silo na osnovi zbranih dendrometrijskih po- datkov, rastiščnih značilnosti ter varovalne vloge izboljšati gozdovom gospodarsko do- nosnost in določiti varovalne gozdove. Zna- čilno za Slovenijo je, da je kar dve tretjini gozdov v zasebni lasti, z majhno površino gozdov po posameznem lastniku (pov- prečje 2,7 ha) in še posest enega lastnika je razdrobljena na več parcel. Pri tako velikem projektu, kot je bilo prvič urediti vse zasebne slovenske gozdove, je bilo treba rešiti nekaj ključnih problemov: - zagotoviti zadostna denarna sredstva; - imeti in usposobiti zadostno število visokostrokovnega, srednjestrokovnega in priučenega gozdarskega kadra; - organizirati delo tako, da je bilo po osnovnih gozdnogospodarskih enotah opravljeno v enem samem letu (v letni sezoni terenska dela in zimski sezoni obra- čun podatkov in izdelava načrta); - zagotoviti uporabnost načrtov za posa- meznega lastnika gozda in potem izdelati analize teh podatkov za višje nivoje, vse * V. N., dipl. inž. gozd., 64000 Kranj, Mlakar- jeva 2, SLO do končnega cilja: kakšne gozdove ima Slovenija? - izvesti številna pripravljalna dela (obe- ležba vseh parcelnih mej z neposrednim sodelovanjem lastnikov - mejašev, izdelati primerne obrazce za vpisovanje zbranih podatkov na terenu, čimbolje uporabiti zelo skromno razvite računske stroje in z različM nimi barvami številk povečati preglednost podatkov na obrazcih. Iniciativno in pionirsko delo za sestavo teh prvih gozdnogospodarskih načrtov je prevzel dr. Pipan na Republiški upravi za gozdarstvo. Prva strokovna sodelavca sta bila ing. Dimnik na ljubljanskem gozdnogo- spodarskem območju in ing. Nonne na kranjskem območju. Sistem urejanja zasebnih gozdov in delno tudi gozdov "splošnega ljudskega premoženja« je dobil tudi svoje ime: KAR- TOTEČNI SISTEM. Vsaka gozdna parcela je imela opisane značilnosti na posebnem kartonu. Karton je predstavljal skrajšani gozdno- gospodarski načrt za dobo 1 O let, ki je vseboval glavne ureditvene podatke za gozdne parcele enega lastnika na območju ene katastrske občine, v kateri so bili formi- rani oddelki zaradi bolj preglednega opisa gozdov in sestavljanja sumarijev ureditve- nih podatkov za celo gospodarsko enoto. Velikost kartona je bila 29,5 cm x 21 cm. Karton je vseboval: 1. Glava kartona: Ime in bivališče po- sestnika, katastrska občina, parcel na števil- ka, oddelek in površina gozdne parcele. 2. Gozdnoureditveni podatki: A. Opis sestojev: Tabelami del: Izračun lesne zaloge po 5 cm debelinskih stopnjah po predhodni polni premerbi vsega drevja nad 15 cm prsnega premera. Za izračun lesne zaloge je tabela vsebovala 6 stolpcev za zaloge 6 GozdV 51, 1993 99 drevesnih vrst in to 3 za iglavce in 3 za listavce. Za izračun lesnih zalog po debelin- skih razredih in po drevesnih vrstah so bile v prvem gozdnogospodarskem načrtu upo- rabljene Biolleyeve deblovnice »tarif lix« - silve, ki niso bile najbolj primerne za vse vrste sestojev, a drugih bolj primernih debe- lovnic še ni bilo izdelanih. V naslednjih gozdnogospodarskih načrtih so se uporab- ljale prirejene Alganove in vmesne tarife ing. Cokla. Na hrbtni strani je karton pod B vseboval gospodarski načrt, ki je veljal za ureditve no dobo 10 let: 1. Dovoljen posek lesa v m3. 2. Dovoljenje nabiranja stelje ter drugih neškodljivih posegov. 3. Predpisano opravljanje določenih go- jitvenih del. Ker prirastke za nešteto drobnih gozdnih parcel ni bilo mogoče praktično izmeriti, je bila višina etata določena z uporabo odstot- kov izkoriščanja, ki so bili določeni v Navo- dilih za urejanje gozdov, ki jih je izdala Uprava za gozdarstvo LRS z dne 12. 11. 1954. leta pod št. 2288/1-54. Desetletni etati so bili določeni za dobo 1 O let za vsako gozdno parcelo, ločeno za iglavce in listav- ce. Letni odstotki izkoriščanja so bili nasled- nji: Pri zalogi do 80m3/ha je etat 0,5% od zaloge, od 80 do 120 m'Jha je etat 0,8% od zaloge, od 120 do 180m3/ha je etat 1 ,3% od zaloge, od 180 do 250m3/ha je etat 1,8% od zaloge, od 250 in več m3/ha je etat 2,5% od zaloge. Najbolj zanesljiv faktor pri določanju vi- šine etata je količina prirastka, katerega določanje je bilo predvideno po kontrolni metodi: nova zaloga minus stara zaloga plus posek, kar bi se uporabljalo v revizij- skih načrtih. Prav tako je bila na hrbtni strani kartona (pod C) vodena evidenca sečenj za dobo 1 O let v obliki tabele, ki je predstavljala evidenco letnega poseka po debelinskih stopnjah, po številu drevja in m3, ločeno za iglavce in listavce. Poleg evidence sečenj je bila pod E še evidenca gojitvenih del. Na ta način smo dobili nešteto najmanjših gozdnoureditvenih enot, ki pa so bile zaradi svojih omejenih velikosti neprimerne za načrtno gospodarjenje. Zato so bile formi- "'. z..g ;p, .. aico_ Odd~lck: . . Posestnik: Povriln•: -_-_ .. ;:-~_(!9_5._·,_·:· . ha SLP Pare .. ~)· , & &2._f/!J:Z. ... Z~ mt/. k nj. vi. !l. ---···.S. 31 1 OO GozdV 51, 1993 11 (s1,:; 12jsu >IO1,. 19/ lsotiJ15i 1 •••l 1191 rane osnovne gozdnogospodarske enote, za zasebne gozdove in razlaščene gozdne parcele v družbeni lastnini na območju upravnih občin kranjskega okraja in so dobile tudi ime po upravnih občinah. Vsaka osnovna enota je imela na svojem območju določeno število katastrskih občin, v katerih so bili gozdovi zaradi praktičnosti gospodar- jenja razdeljeni na oddelke. Da bi dobili gozdnoureditvene podatke za vsako osnovno enoto, so bili iz povzetkov gozdnih parcel narejeni seštevki za posamezne od- delke, iz njih seštevki po katastrskih obči­ nah in končno skupni seštevek za gozdno- gospodarsko enoto. Za vsako osnovno enoto so bili vsi kartoni parcel in sumarni kartoni za oddelke in katastrske občine spravljeni v za ta namen narejenih kovinskih ali lesenih škatlah. Posebej. je bil narejen zbirni elaborat v obliki in po vsebini, kot je bilo to določeno za elaborate družbenih gozdov. Za tabe- lami del so služili sum arni podatki po oddel- kih iz kartotečnega dela elaborata. Uporab- ljali so se obrazci, ki so bili predpisani za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov za družbene gozdove, in to: opisi sestojev po oddelkih v posameznih katastrskih občinah, posebni sečni načrt ter gojitvena osnova. Končno je bil narejen tekstni del, ki je vseboval splošni zemljepisni in gospodarski opis ter opis sedanjega stanja gozdov, . analizo dosedanjega gospodarjenja z go- zdovi ter predloge za gospodarjenje z go- zdovi v prihodnosti. Narejene so bile tudi gozdnogospodarske karte po katastrskih občinah s formiranimi oddelki. Narejeni so bili tudi indeksni seznami gozdnih lastnikov po katastrskih občinah in po abecednem redu. Indeksi so vsebovali: Ime in naslov last- nika gozda, parcel no številko, površino par- cele, številko oddelka, višino 1 O-letnega etata in evidenco o količini letnega poseka. Za izvajanje gozdnogospodarskih ukrepov ter za evidenco o poseku etatov je skrbelo revirno vodstvo. Uspela je samo prva ureditev zasebnih gozdov po kartotečnem sistemu s popolno izmero vsega stoječega drevja. Zaradi po- manjkanja denarnih sredstev so bile revizije teh načrtov narejene po cenejših metodah, predvsem po bilančni. Po kartotečni metodi se je najprej začelo C. Evldeae& cojitvn.Jit. dal :1. Dovoljen<> jo nablroDjo oltljo ln Jloo:: ...... ·-··--·-····-·····--·--·--··---·-·-·-·--·---·--·-·--·-·-··---·--.. - 1111 ' '· ' ,. '·' f il! iH .. •! " J ; 1 1 ;fi 1 Il- I T l'~'+-+-l-l-+-++-+-l-+-++-+-l-1--l-++-+-1H. Opamht> _ t- Datum k!apa~"+-1--l-l-+-++-T----il-+-+++-l-1-+-+-+-t--lH !~~:~;;::~~~;- .. --.. --·------- ~ .. •• NoU .... Vldd: -·- -··-- T• """ Gozd V 51, 1993 1 01 urejati gozdove na območju okraja Kranj. V letu 1954 so bili urejeni gozdovi bivše občine Besnica. Po tej metodi so bili narejeni prvi gozdno- gospodarski načrti za vse gozdove na ob- močju upravnih občin. Skupaj 16 elabora- tov. Opisani kartotečni sistem je bilo mo- goče realizirati samo za prvo urejanje za- sebnih gozdov, ker so bila zagotovljena denarna sredstva. Glede na prihodnje eko- nomske razmere je bil ta sistem neponov- ljiv. Zbrani gozdnoureditveni podatki so bili v polni meri uporabljeni pri revizijah prvih načrtov. Izdelava gozdnoureditvenih načr­ tov za zasebne gozdove se je začela pri Upravi za gozdarstvo okraja Kranj leta 1954, nato se je v letih 1956-57 nadaljevala na GG Kranj, v letih 1958-B1 na Poslovni zvezi za gozdno gospodarstvo Kranj, v letih 1961-B3 na Občinskem odboru ljudskega odbora Kranj in končno od leta 1963 na GG Kranj. Sestavljalci elaboratov so bili taksacijski oddelki pri teh upravnih ustano- vah in gospodarskih organizacijah. Gozdnogospodarski načrti so bili predla- gani v potrditev Upravi za gozdarstvo LRS, komisiji za odobritev gozdnogospodarskih načrtov. Pri komisijskem terenskem ogledu urejeval ne enote je sledila razgrnitev elabo- rata s poročilom predstavnika Republiške uprave za gozdarstvo z njegovo oceno predloženega elaborata. Po poročilu je sle- dila razprava o vsebini elaborata. Navzoči so bili člani komisije, sestavljalci elaborata ter lastniki gozdov, ki so tudi sodelovali v razpravi. Največ vprašanj je bilo o višini etatov ter možnosti izkoriščanja večletnih etatov skupaj v enem letu. Za gojitven! del in komunikacije je bilo zanimanja zelo malo. Traktor pri nas še ni bil »Odkrit«, vprašanje nege gozdov pa so sprožili šele gozdnogo- spodarski načrti. Oddelek za urejanje go- zdov je bil z gozdarskimi kadri najmočneje zastopan. Za gospodarjenje z gozdovi po potrjenih gozdnogospodarskih načrtih so bila zadolžena revirna vodstva. Izdelava načrtov za zasebne gozdove je angažirala pretežni del strokovnega kadra pri GG Kranj. Za označevanje mej gozdnih parcel (z barvo in šablonami za številke) in njihovo oštevilčenje so bili zadolženi logarji in lastniki gozdnih parcel. Nadzor nad "klu- piranjem<( drevja in izdelavo opisov sesto- 102 GozdV 51, 1993 jev po posameznih parcelah, zapisanih na kartonih, so opravili gozdarski tehniki. Opisi sestojev po oddelkih in izdelava gozdnogo- spodarskega načrta je bila naloga gozdar- skih inženirjev. Obračunavanje zbranih terenskih podat- kov po kartonih in izdelava seštevkov po oddelkih, po katastrskih občinah in končno za celo enoto, je bila naloga gozdarskih tehnikov, in to s primitivnimi računskimi ročnimi strojčki. Za vso organizacijo teren- skih in kabinetnih del je bil zadolžen vodilni taksator. · Vpeljava kartotečnega sistema urejanja gozdov je naredila konec povsem stihij- skemu gospodarjenju v zasebnih sloven- skih gozdovih. Parcelni karton je bil za lastnika odličen posnetek njegovega gozda in napotilo za vse načrtovane posege za deset let naprej. Tudi generaln~ smernice, ki so jih predpisovali osnovni gozdnogospo- darski načrti, so izhajale iz bogatih podat- kov osnovnih kartonov. Izdelava tega dvopolnega komplemen- tarnega načrtovanja je zahtevala ogromno dela, številčno delovno silo in zelo veliko denarnih sredstev. Ponovitev kartotečnega sistema v spre- menjenih ekonomskih pogojih ni bila mož- na. Bil pa je zadostna in dobra osnova za izdelavo revizijskih načrtov, ki so bili cenej- ši, so pa v drugem in celo tretjem desetletju črpali podatke lesnih zalog, evidence se- čenj in drugih posegov iz parcel nih kartonov ali njihovih zbirnikov. Opustitev kartotečnega sistema urejanja pa je imelo za posledico, da načrtno gospo- darjenje ni bilo zadosti povezano s posa- meznim lastnikom gozda. To pomanjkljivost se je poskušalo v pre- teklih desetletjih premagati s podrobnejšimi smernicami za specifične kategorije - go- spodarske razrede ali s poudarkom na oddelčnem gospodarjenju in izdelavi od- delčnih detajlnih gospodarskih načrtov. Vendar nikoli ni v vseh ozirih zadovoljivo rešilo vprašanja: načrtovanje za posame- znega lastnika. Z istimi problemi se ukvarja tudi novi gozdarski zakon, ki naj bi zagledal luč sveta štirideset let pozneje, kot zakon v letu 1953. Želimo mu dovolj uspeha in dovolj sredstev za izvajanje. GDK: 904(44) ONF (Office National des Forets) - Francoski državni urad za gozdove Milan ŠINKO• Onice National des Forets SVET EVROPE Ker je bil strokovni obisk pri francoskih državnih gozdarjih tesno povezan s Svetom Evrope, ki je obisk s pomočjo svoje orgam- zacije Naturopa pripravil, naj mi bo dovo- ljeno na kratko opisati to prestižno medna- rodno organizacijo, katere članica naj bi postala v kratkem tudi Slovenija. S pričetkom osamosvajanja Slovenije (ali z zaključkom razdruževanja) so se začeli tudi procesi njenega povezovanja. Ena iz- med oblik povezovanja v Evropi je Svet Evrope, meddržavna organizacija, ki jo je ustanovilo leta 1949 deset evropskih držav, danes pa šteje 27 držav. Najpomembnejše naloge Sveta Evrope so zaščita in krepitev demokracije ter človekovih pravic, reševa- nje družbenih problemov in krepitev evrop.: ske kulturne identitete. Čeprav v SloveniJI poznamo Svet Evrope po njegovem med- vladnem in medparlamentarnem delovanJu na področju politike, ki se odvija predvsem v Ministrskem svetu ter Evropski skupščini, so dejavnosti njegovih organov zelo široke. Tako se je evropska skupščina ukvarjala poleg političnih vprašanj tudi z zakonodajo, človekovimi pravicami, zdravstvom, druži- no, kulturo, izobraževanjem, kmetijstvom, okoljem, gospodarjenjem s prostorom, mi- gracijami, nasiljem in še z mnogimi drugimi področji. Za vsako področje skrbi posebna strokovna organizacija. Skupaj je v Svetu * Mag. M. š., dipl. inž. gozd., oec., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, SLO Evrope zaposlenih okoli 1000 ljudi, ki so leta 1992 izvajali razne dejavnosti, ki so stale 310 milijonov DEM. CENTER NATUROPA Za gozd arje je zanimivo- predvsem oko- ljevarstveno podro,čje, ki se nanaša na zaščito in upravljanje naravnega okolja v Evropi, ohranjanje in vrednotenje človeko­ vega okolja in na iskanje načinov celost- nega upravljanja in načrtovanja. V ta na- men je bila leta 1982 sprejeta Bernska konvencija, ki naj bi upoštevala vse načine zaščite okolja, ki se nanašajo tako na živali kot na rastline. Za spodbujevanje okoljevar- stvene dejavnosti podeljujejo posebna pri- znanja. Dozdaj so podelili 34 Evropskih diplom - nagrad za ohranjena naravna območja. Ustanovili so tudi 288 zaščitenih biogenetskih rezervatov ter izvedli medijsko akcijo »spoštujmo življenje«. Posebej spod- * * * * * * * * * * * * CENTRE NA TURO PA Gozd V ~1. 1993 103 bujajo znanstveno sodelovanje za razisko- vanje naravnih in tehnoloških nesreč, ki lahko ogrozijo naše okolje. V Svetu Evrope izdajajo publikacije, ki s področja varovanja in gospodarjenja z okoljem, seznanjajo širšo in strokovno javnost. Pomembno de- lovno telo Sveta Evrope je CENTER NATU- ROPA, ki je bil ustanovljen zato, da bi prenašal spoznanja o pomembnosti izbolj- šanja kakovosti okolja. Osnovni namen Centra Naturopa je komuniciranje in prenos znanj, zato je njihovo geslo »prava informa- cija pravi osebi ob pravem času«. ln prav center Naturopa, ki ga vodi g. Hayo H. Hoekstra, je bil pobudnik študijskega obiska gozdarjev vzhodne Evrope. V Jugoslaviji so vabila za take dejavnosti poniknila v beograjskem birokratskem breznu, zdaj pa sta bila povabljena dva predstavnika Slove- nije. $tirinajstdnevne ekskurzije sva se ude- ležila avtor prispevka ter g. Baldomir Svetli- čič, dipl. inž. gozd., z Republiškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. ONF Obisk je bil namenjen predvsem spozna- vanju francoskih državnih institucij, in sicer tako tistih, ki neposredno gospodarijo z javnimi (državnimi in občinskimi) gozdovi, kot tudi vrhunskih državnih raziskovalnih in izobraževalnih ustanov. Francoske gozdove lahko lastniško raz- delimo na 73% zasebnih gozdov (1 0,5 milijona ha) ter 27% javnih gozdov (4,4 milijona ha), ki jih sestavlja 1, 73 milijona ha državnih gozdov ter 2,55 milijona ha občin­ skih gozdov. Z zasebnimi gozdovi gospoda- rijo lastniki sami, zasebni gozdarski izve- denci ali združenja lastnikov. Z vsemi jav- nimi gozdovi gospodari Državni urad za gozdove - Office National des Forets (s kratico ONF), ki je (državna) javna usta- nova s proizvodnim in komercialnim znača­ jem. Sredi šestdesetih let se je ONF preo- brazila iz ,,administrativnec( ustanove v javno podjetje. Poudariti je treba, da ONF nima skoraj nobene povezave z zasebnimi gozdovi in je tudi ne načrtuje. Sicer suho- parna številke nam prikažejo obseg ONF. Za gospodarjenje s 4,4 milijona ha (14 milijonov m3 poseka) gozdov, od tega do- 104 GozdV51,1993 brih 900.000 ha v francoskih prekomorskih deželah, je zaposlenih okoli 15.000 ljudi, od katerih je bilo leta 1990 541 diplomiranih inženirjev, 1255 gozdarskih tehnikov A (po naši lestvici inženirjev), 3995 tehnikov C (naši tehniki) in 1602 administrativna delav- ca. Organizacijsko je ONF zelo razvejana organizacija. Operativno vodstvo predstav- lja generalna direkcija v Parizu, ki ima za opravljanje vseh z zakonom predvidenih nalog vrsto specialističnih strokovnih služb. Na naslednji ravni deluje 25 regij (upravna funkcija), ki so do določene mere avtonom- ne, za neposredno operativno gospodarje- nje z gozdovi pa razdeljene še na 83 »gospodarskih enot«. Gospodarske enote sestavljajo gozdni obrati (skupaj 860), ki so nadalje razdeljeni še na skupaj 3950 revir- jev. Površine posameznih enot se lahko zaradi naravnih razmer zelo razlikujejo. S tremi milijardami frankov prihodka je deseta največja javna družba v državi. Finančno je ONF odvisna od gospodarjenja z gozdo- vi, saj je prihodek od prodaje donosov Kdo je ujetnik? Zaščita pomlajenih površin z ograjo. gozda (gozdni sortimenti, lovske pravice, nelesni gozdni proizvodi) glavni vir njenega proračuna. Vir sredstev je tudi prispevek za storitve, ki jih opravljajo za občinske go- zdove in subvencije države za posebne naloge. Dobiček kot razlika med prihodki in stroški gospodarjenja, med katere so všteta tudi načrtovana vlaganja v gozdove, gre v državni proračun. Zakon omejuje mono- polno ravnanje ONF na trgu ter preprečuje morebitne špekulacije pri prodaji gozdnih sortimentov z določili, s katerimi določa javno prodajo (licitacija) kot glavni način prodaje. Pooblastila funkcionarjev so pred- pisana z zakonom in zelo omejena. Predpi- san je tudi način obveščanja potencialnih kupcev, s katerim se zagotavlja popolno obveščenost tržnih subjektov. Večino let- nega etata prodajo na panju lesnim trgov- cem, ki imajo skupine za posek in spravilo. S strokovnim osebjem ONF nadzoruje izva- janje določb o pogojih poseka in spravila in so sestavni del pogodb o prodaji lesa. Finančna neodvisnost od države in odvi- snost od rezultatov gospodarjenja se ka- žeta v težnjah po racionalizaciji. Tako bo na primer uvajanje računalništva na vse ravni gospodarjenja z gozdovi omogočilo večjo finančno uspešnost- zaradi zmanjša- nja stroškov. Tudi za plače, saj bo npr. v Alzaciji po letu 2000 delalo namesto 450 strokovnih in administrativnih delavcev samo še 300. ONF je nekakšna ))država v državi«, saj ima poleg finančne avtonomnosti, ki je sicer pod drobnogledom Administrativnega sveta kot vrhovnega upravljalskega in nad- zornega organa, svojo službo za medna~ rodno dejavnost ter svoj izobraževalni cen- ter. Služba za mednarodne stike sodeluje z ustanovami v drugih državah, ki tako kot oni gospodarijo z državnimi gozdovi, isto- časno pa poskušajo zaposliti svoje strokov- njake na projektih zunaj Francije. Uslužbenci ONF nosijo enotna oblačila, pri čemer so slavnostne uniforme s poseb- nimi čepicami - za višje funkcionarje, zelo podobne vojaškim (žandarskim). Uniforme imajo tudi oznake, ki označujejo stopnjo na hierarhični lestvici in področje dela. Uni- forme nosijo predvsem pri postopkih za prodajo gozdnih sortimentov, nadzorovanju gozdov ter uradnih postopkih. Posebne omembe je vreden njihov izo- braževalni center v Velaine-en-Haye pri Nancyu. V njem se (do)izobrazijo vsi kadri, ki delajo v ONF. Izobraževalni center je najsodobneje opremljen, tako za teoretične predmete kot praktično delo. V njem izobra- žujejo tudi vso administrativno osebje. Po- leg osnovnega izobraževanja (inženirji, teh- niki, delovodje, gozdni delavci, administra- cija, posvečajo posebno pozornost načr­ tnemu obnavljanju in dopolnjevanju znanj vseh profilov. Vsako leto sodeluje na različ­ nih oblikah izobraževanja v tem centru okoli 2400 uslužbencev ONF. Potrebe po znanju se povečujejo iz leta v leto, saj so še leta 1983-84 izobraževali dobrih 400 zaposlenih. ln kakšno ceno ima znanje? Plače so v ONF enake za enaka delovna mesta oziroma izobrazbo po vsej Franciji in jih določa direkcija v Parizu. Omeniti je treba, da Pariz odloča tudi o številu zapo- slenih in njihovi strukturi na posameznem območju. Zanimive so tudi številke, ki pove- jo, da ima tehnik neto plačo okoli 1 0.000 FF, inženir pa za 60% več. Gozdarji ONF s ponosom nosijo svoje uniforme. Gozd V 51, 1993 105 Vodstvo centra posebej poudarja njihov interes za mednarodno povezovanje in že- lje po vzpostavljanju novih zvez. Omeniti velja tudi ogled posebnega obra- ta, ki mi sicer ne bi vzbudil toliko pozornosti (morda domotožja ?), če ne bi prihajal iz države, ki meji na vojna območja. Naš obisk je bil namreč usmerjen v severo- vzhodno Francijo (Aizacija, Lorraine), kjer so bile v preteklosti velike vojaške bitke. Posledice prve in druge svetovne vojne občutijo gozdarji in lesarji še danes, saj so ostanki eksplozivnih teles še vedno prisotni. Na območjih bitk iz prve svetovne vojne so našli tudi do 3 kilograme kovinskih delcev na kvadratni meter gozdne površine. To predstavlja velik gospodarski problem, saj so gozdni sortimenti s kovinskimi delci ve- liko manj vredni. Zato je ONF ustanovila mehanizirane skladišče v Champ le Luc, kjer s posebno natančnimi detektorji (hlod pregledajo v dveh sekundah in odkrijejo 2 g težak kovinski delec teoretično do 50 cm globoko), ki so povezani z računalniki, ti pa z žago za krojenje, izrežejo kovinske delce in optimalno skrojijo posamezne sortimen- te. Zmogljivost te opreme in 11 zaposlenih je okoli 80.000 m3 na leto. Vsak tako pregle- dan in obdelan sortiment dobi svojo oznako in posebno potrdilo o neoporečnosti in zato na trgu višjo ceno (1 000 FF/m3) kot nepre- gledan (120 FF/m3). Posebno področje dejavnosti ONF je tudi skrb za naravno dediščino in prosto živeče živali. Naravni parki - rezervati z visoko ravnijo varovanja narave - so v Franciji možni samo v državnih gozdovih ali v občinskih, če se občine tako odločijo in potem tako določijo v gozdnogospodarskih načrtih. Na takih območjih dobi ONF po- sebne dotacije države ali lokalnih skupno- sti. Gospodarjenje z gozdovi za lov pomeni v proračunu ONF okoli 10% prihodkov, kar pa je trdo prislužen denar. Več kot je divjadi, višja je cena !ovnih pravic, ki jih oddajo najboljšemu ponudniku. Zato mo- rajo predvsem mlade sestoje pred (zavest- no) visokim staležem divjadi posebej skrbno varovati na mehanske in tudi ke- Dediščina prve svetovne vojne (vse slike- foto: M. Šinko) 106 Gozd V 51, 1993 mične načine. Vendar gozdarji ne gospoda- rijo z divjadjo samostojno, ampak pri tem sodelujejo s posebno službo pri ministrstvu za okolje, ki je pravzaprav pristojna za prosto živeče živali in sprejema vse ključne odločitve v zvezi z njimi. Zaradi tega prihaja tudi do "kratkih stikov« pri pogledih na reševanje problemov. Na gojenje gozdov so v ONF posebej ponosni, zato so nam predstavili kar nekaj sestojev, s katerimi gospodarijo. Kljub te- mu, da so zelo odvisni od prihodkov ii gozda, menijo, da gospodarijo na način, ki je blizu naravi (proche de nature). Pred- vsem v primerjavi z nemškim gozdarstvom menijo, da gospodarijo sonaravne. Vsak gozdnogojitven ukrep je prilagojen rastišč­ nim razmeram in ekonomiki. Zato je visoka raven znanja o rastišču značilnost gozdar- jev ONF. Obnova gozdov je ponekod na- GDK: 902.1 ravna, pri umetni pa uporabljajo rastišču prilagojene drevesne vrste, zato ni prese- netljiv velik delež obnov gozdov z listavci. Za umetno obnovo listavcev uporabljajo sadike iz lastnih drevesnic, ki so visoko specializirane in strokovno usposobljene ustanove. Za njihov način gojenja gozdov bi slovenski gozdarji uporabljali oznako »šablonsko((, kljub temu, da znajo francoski gozdarji utemeljiti posamezen ukrep. Se- veda se ni bilo mogoče izogniti primerjavam s stanjem v zasebnih gozdovih, ki večinoma kažejo popolnoma drugačno podobo. Go- zdarji ONF s tem niso preveč •>obremenje- ni«. Pogovorom na to temo so se izogibali, češ da nimajo dovolj podatkov, da niso pristojni in podobno. Gozdarstvo neke države ima lahko več plati in tisto, ki jo kaže ONF, je vredno spoznati. Pa še radi se predstavijo! Jesenkovo priznanje za leto 1993 Antonu Simoniču, dipl. inž. gozd. Obrazložitev Anton Simonič je diplomiral leta 1958 na Gozdarskem oddelku FAGV. Sodelovanje s prof. dr. S. Valentinčičem že pred diplomo je usodno zaznamovalo njegovo kasnejšo strokovno usmerjenost v živalski svet kot integralni del gozdnih ekosistemov. Simoni- čeva službena pot je zelo pestra. Začel jo je že pred diplomo na IGLIS-u, leta 1960 je predaval varstvo gozdov in lovstvo na Sred- nji gozdarski šoli v Postojni. Želel je spo- znati pravo gozdarsko prakso, zato je prev- zel mesto pomočnika na gozdni upravi Bohinjska Bistrica, kjer je ostal do leta 1962. Od leta 1962 do 1969 je delal kot šel terenskih ekip pri Biroju za gozdnogospo- darsko načrtovanje v Ljubljani. Izdeloval je gozdnogospodarske in Jovskogospodarske načrte. Od leta 1970 do 1976 je delal na Slove- nijalesu, na oddelku za tropske vrste lesa, kjer je imel priložnost obiskovati Centralno Afriko in se seznaniti s tropskim gozdom in njegovim živalstvom. V sredini leta 1976 je dobil razpisano mesto direktorja Gojitvenega lovišča "Je- len" Snežnik pri Gozdnem gospodarstvu Postojna, kjer je delal do leta 1981, nato pa do leta 1984 na skupnih službah Gozd- nega gospodarstva v Postojni. To je ob- dobje v njegovi delovni karieri, ko se je njegova strokovna nagnjenost popolnoma ujela z delovnim mestom. V Notranjskem lovskogojitvenem območju je uveljavil eko- sistemski pristop pri usklajevanju številčno­ sti divjadi s kapacitetami njenega življenj- skega okolja, ki je znan pod imenom "kon- trolna metoda gospodarjenja z divjadjo«. Uspehi, ki so bili pri tem doseženi po svojem pomenu daleč presegajo okvir no- tranjskega, oziroma postojnskega območja. Uveljavljena metoda predstavlja bistveni sestavni del celostnega in adaptivnega usmerjanja razvoja gozdov na ekosistem- skih osnovah. Doseženi uspehi v Notranjskem lovsko- gojitvenem območju pomenijo_ obračun s GozdV 51,1993 107 konservativno lovsko politiko visokih in z življenjskim okoljem neusklajenih gostot di- vjadi. Dipl. inž. Anton Simonič velja zato za pionirja sonaravnega gospodarjenja z divja- djo v Sloveniji. V ta okvir spada tudi zaščita mesojedov (volk, ris), kot bioloških regula- torjev v populacijah divjadi, ki je prav tako njegova zasluga. Pri uresničevanju naprednih idej sona- ravnega gospodarjenja z divjadjo je naletel na močan odpor nekaterih krogov v lovstvu, ki so imeli podporo v takratnih političnih strukturah. Pošteno in trmasto vztrajanje na strokovnih načelih ga je pripeljalo v situacijo, da je moral zapustiti delovno me- sto, ki je najbolj ustrezalo njegovi strokovni naravnanosti, in to tedaj, ko so se že kazali vidni uspehi njegovega dela. Prijavil se je za direktorja podjetja .. se- mesadike<< v Mengšu in ga uspešno vodil ~ do leta t 988. Kljub ponovni izvolitvi za direktorja leta 1988 je zaradi nagnjenja do dela na številnih odprtih vprašanjih gospo- darjenja z divjadjo v Sloveniji prevzel mesto republiškega inšpektorja za lovstvo in ribi- štvo, kjer dela še danes. Ne glede na to, kje je bil zaposlen, je dipl. inž. Anton Simonič vse od petdesetih let naprej aktivno sodeloval pri različnih vprašanjih, ki se nanašajo na divjad. Velja za enega vodilnih strokovnjakov s tega področja in je poznan tudi izven meja Slo- venije. O tem priča njegovo bogato publici- stično delo in udeležba z referati na števil- nih simpozijih in kongresih doma in v tujini. V zajetnem opusu 67 del jih je 9 v tujih jezikih (nemščini in italijanščini). Sam in s sodelavci je napisal 6 del v knjižni obliki. Dipl. inž. Anton Simonič je zelo poznan tudi po svojih številnih zanimivih predava- njih lovcem in gozdarskim strokovnjakom v vseh lovskih in gozdnogospodarskih ob- močjih v Sloveniji. Za svoje delo je prejel številna odlikova- nja in priznanja raznih lovskih organizacij. Sedanje delo dipl. inž. Antona Simoniča se nanaša na pripravo novega Zakona o divjadi in lovstvu. S svojim širokim znanjem in izkušnjami nepopustljivo vztraja na uve- ljavitvi principa celostnega varovanja na- rave na ekosistemskih temeljih. Uveljavitev tega principa je v Sloveniji nujnost, saj je na eni strani ogroženo veliko živalskih vrst, na drugi strani pa je v tretjini slovenskih gozdov močno ogrožena ali celo onemogo- čena naravna obnova. Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo Anton Simonič, dipl. inž. gozd., sprejema zasluženo priznanje 108 GozdV 51,1993 Novo na zakonodajnem področju 16. januar 1993 4. februar 1993 18. februar 1993 24. februar 1993 25. februar 1993 V Uradnem listu RS, št. 4193 je izšel Zakon o vladi. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je preimenovalo v Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, s tem pa se njegovo delovno področje ni nič spremenilo. V Uradnem listu RS, št. 7193 je izšel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah. Določil je spremembe rokov in uskladitev z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij. V Uradnem listu RS, št. 9193 je izšla Uredba o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje podlubnikov v letu 1993. Določene so naloge gozdnogospodarskih organizacij, lastnikov gozdov, občin in Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, da bi preprečili grozečo nevarnost prekomerne namnožitve podlubni- kov. V Uradnem listu RS, št. 10/93 je izšel Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Slovenija nima več družbenih gozdov, od 1. januarja 1993 so vsi prihodki iz nekdanjih družbenih gozdov prihodek Sklada, ki je zadolžen za gospodarjenje z državnimi gozdovi in državnimi kmetijskimi zemljišči. Predvidoma bosta v Skladu zaposlena dva gozdarja, vse strokovno-tehnično delo pa bodo zanj izvajale gozdnogospo- darske organizacije oziroma njihov pravni naslednik. Po predhodni obravnavi v državnem svetu je državni zbor obravnaval besedilo Zakona o varstvu okolja in ga določil kot osnutek. Anica Zavrl-Bogataj Iz dejavnosti Splošnega združenja gozdarstva Izvršilni odbor Splošnega združenja gozdarstva Slovenije je na februarski seji obravnaval problematiko v zvezi z Zakonom o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov in izpostavil ključna vprašanja, ki bi se morala usklajeno razreševati. Za ta namen so člani izvršilnega odbora imenovali posebno komisijo. Obravnavana je bila tudi izjemno pereča problematika prodaje gozdno lesnih sortimentov v povezavi s sanacijo gozdov zaradi podlubnikov. Predpogoj za uspešno izvajanje uredbe o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov v letu 1993 je tudi zagotovitev pogojev za odkup tega lesa (ukinitev izvoznih taks in zagotovitev kreditov). Gozd V 51, 1993 109 V januarju (22. 1.) je bil sestanek z vodstvom tovarne Videm Krško, na katerem je bilo dogovorjeno: - da bodo novi dolgovi (od septembra) poravnani do 15. 2. 1993 v skladu s specifikacijo terjatev in dogovorjenim/ pogoj/ plačila; - da bodo nato pripravljeni pogoji za nove pogodbene odnose; - da naj se za starejše terjatve gozdnogospodarske organizacije vključijo z lastniškim deležem tako pri proizvodnji papirja kot tudi celuloze. Odbor za ekonomsko finančna vprašanja je v februarju pripravil predlog za aplikativne raziskovalne naloge s področja družbenoekonomskih odnosov, obravnaval je finančno spremljanje plana vlaganj v letu 1992 in finančno problematiko izdelave zaključnega računa. Na osnovi razpisa za zbiranje ponudb aplikativnih raziskovalnih projektov smo prek Splošnega združenja gozdarstva Slovenije zbrali 8 raziskovalnih projektov, dve gozdno- gospodarski organizaciji pa sta neposredno poslali še dodatne ponudbe. Odbor za zasebne gozdove je obravnaval težko in zelo heterogeno stanje v gozdnogo- spodarskih območjih pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi ter pripravil na osnovi širše razprave in sklepov posebne delovne skupine osnovne usmeritve dela odbora, ki naj bi pomagal k učinkovitejšemu strokovnemu delu pri vzpostavljanju novih odnosov v spreme- njenih razmerah. V ta namen naj bi se odbor redno sestajal in pomagal reševati tudi vprašanja pri pripravi novih zakonskih predpisov. Odbor za gojenje, varstvo in urejanje gozdov je na seji v Slovenj Gradcu obravnaval zahtevno problematiko varstva pred podlubnik/. Člani odbora za trg in cene se redno sestajajo zaradi obravnavanja cen in tržnih pogojev, zlasti za drobne gozdne lesne sortimente. Po novem letu je bilo Splošno združenje za gozdarstvo zelo dejavno na področju stikov z javnostjo in je tesno sodelovalo z Ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pri pripravi strokovnih osnov za dodatne pogoje in ukrepe za varstvo gozdov. mag. Janez Pogačnik Iz Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo Odbor za "Jesen kova priznanja« je sprejel predlog Oddelka za gozdarstvo, da priznanje za leto 1993 prejme dipl. inž. gozd. Anton Simonič. Oddelek za gozdarstvo je izdelal "Strategijo razvoja gozdarstva«. Na to temo je ZDIT gozdarstva in lesarstva 25. marca 1993 pripravilo posvetovanje. dr. Franc Gašperšič 11 O Gozd V 51, 1993 KNJIŽEVNOST GDK: 902(048.1) Branko Korošec: Gozdovi Slovenije skozi čas, l. del Slovensko gozdarstvo postaja bogatejše za novo knjigo - zgodovinsko monografijo Branka Korošca: GOZDOVI SLOVENIJE SKOZI ČAS, l. del- registrature in mapira- nje gozdov do uveljavitve zemljiško-dav- čnega katastra leta 1828. Namen in vsebina knjige izhaja iz prete- klega raziskovalnega programa Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo, v katerem je bila ena izmed raziskav usmerjena v proučevanje zgodovine gozdarske geode- zija in kartografije. Raziskava je bila za- upana Branku Korošcu, znanemu sloven- skemu zgodovinarju - kartografu, ki jo je po večletnem sistematskem in pogloblje- nem delu pripeljal do knjižnega dela, ki je zdaj pred izidom. Za ta namen je bilo treba odkriti, obdelati in prirediti mnoga, doslej še neznana arhivska gradiva doma in v sosed- stvu, ki se nanašajo na naš sedanji nacio- nalni in kulturni prostor. Knjiga torej prihaja resnično v pravem trenutku, ko se tudi gozdarska stroka identificira z nespornimi zgodovinskimi dejstvi in pOpolnoma enako- vrednim vstopanjem v družbo razvitih naro- dov. Pričujoče knjižno delo pomeni pomem- ben prispevek k zgodovini gozdarstva na slovenskem narodnostnem ozemlju, ki po- leg časovnega podajanja še posebej po- udarja tehnično-kartografski vidik razvoja gozdnih kart, gozdnoposestniških map in načrtov, razvoja gozdnega katastra ter gozdnogospodarskih načrtov. Namen razi- skave je opozoriti na gozd v zgodovinsko - razvojnem dojemanju in izraznosti ihno- grafske, horografske in topografske karto- grafije v zemljiškodavčnih operatih, kata- strih ter sočasnih posamičnih predstavitvah veleposestniških topografskih map. Za stro- kovno javnost je predvsem pomembna več­ plastnost kartografskega prikazovanja, prav tako pa tudi opisovanje zgodovinskih razmer, v katerih se je razvijala gozdarska, zemljemerska in kartografska dejavnost. Nedvomno je izkušenemu av1orju uspelo predstaviti dovolj bogato in zanimivo doku- mentacijo, strokovno in znanstveno izraz- nost izročil, ob dovolj izvirnih kritičnih preso- jah naše preteklosti, objektivno postavljene v širša, tudi za današnji čas pomembna zgodovinska dogajanja. Celotna vsebina knjige je razdeljena na opisni del, sestavljen iz šestih poglavij zgo- dovinsko - razvojnih sukcesij in na kartni del, sestavljen iz 36 barvnih in črnobelih kartnih prilog s komentarji. Knjiga obsega nad 200 strani, skupaj s prevodom pov- zetka v jezike sosednjih držav ter pregle- dom vseh dostopnih virov in literature. Naj na tem mestu omenimo, da je za i:zid knjige veliko zanimanja tudi v sosednjih državah, saj gre za nekdanji skupni prostor. Predstavljeno knjižno delo je v danem obsegu in vsebini preseglo obseg dogovora o izhodiščni raziskavi. Vsebinsko pomeni novost in svojstven način analitične presoje mapi ranja in karti ranja gozdov pred nastan- kom t. i. terezijanskega katastra na Sloven- skem. V slovenskem zgodovinopisju doslej ne poznamo dela, ki bi gozd in gozdarstvo obravnavalo tudi s stališča interdiscipli- narne vede - kartografije. Prav v tem je širši pomen dela, s katerega izidom bo brez dvoma storjen nov korak v širitvi vedenja o tem zgodovinskem in strokovnem področju gozdarstva pri nas. Obravnavana snov knjige pa je enako zanimiva (in poučna) tudi za sosedna po- dročja, ki obravnavajo prostor (geodezijo, kataster, kmetijstvo, urejanje prostora, ur- banizem, varstvo okolja, naravna in kul- turna dediščina idr.). Vrednost knjige je še toliko večja, ker je v študijski pripravi tudi že drugi del te analitične razprave, ki obrav- nava obdobje po nastanku zemljiško-davč­ nega katastra, vse do tretje agrarna re- forme po letu 1945. GozdV 51, 1993 111 Predstavljeno knjigo bo založilo in izdalo ČZP Kmečki glas v začetku aprila 1993 v nakladi 1000 izvodov. Nakup knjige v prvi vrsti toplo priporočamo gozdarjem (v njej bo vsako GGO našlo tudi del svoje preteklo- sti), vsem ki delajo na že omenjenih področ- IN MEMORIAM GDK: 902.1 jih pa tudi zgodovinarjem, geografom, arhi- varjem, občinam, kulturnikom, šolnikom in še mnogim drugim, ki jih bo knjiga gotovo pritegnila. Dr. Lojze čampa Leonu Jamnikarju v spomin Na mariborskem gozdnogospodarskem območju so vsi starejši gozdarji poznali vestnega in marljivega Leona Jamnikarja. Rodil se je 26. 10. 1912 v Lobnici pri Rušah. številna družina, iz katere je Leon izhajal, se je težko prebijala skozi življenje. že v Ruško osnovno šolo je imel strmo in dolgo pot. Zaradi izredno skromnih doma- čih razmer ni bilo možnosti za šolanje, zato je pričel po osnovni šoli z delom v gozdu. Po smrti očeta sta z materjo postrgala vse prihranke, da se je vpisal na kmetijsko in nato na gozdarsko šolo v Mariboru. Ves čas šolanja je bil med najboljšimi. že 1. 11. 1938 je bil kot absolvent gozdar- ske šole v Mariboru nameščen kot priprav- nik in nato kot gozdar pri Začasni državni upravi gozdov Crna-Piešič s sedežem v Črni na Koroškem. To upravo je takrat vodil dipl. inž. Viktor Rebolj. Med vojno je bil zaposlen kot kmetijski strokovnjak na Dravskem polju - do julija 1944, ko se je vključil v NOB. 112 GozdV51,1993 Kot bister, priden in vesten gozdar je po vojni služboval na območju Slovenske Bi- strice pri občinski in okrajni gozdni upravi. Prestal in preživel je najtežje obdobje po- vojnega pritiska na gozdove in v času obvezne oddaje s svojo preudarno oceno rešil marsikateri gozd. Zaradi obremenitev v službi mu ni bilo dano, da bi študij nadaljeval, vendar ni zamudil nobene pri- ložnosti za izobraževanje. Leta 1949 si je uredil družino. Stanoval je v Makolah, od koder je bilo do železniške postaje Slovenska Bistrica 1 O kilometrov, ki jih je moral vsak dan prevoziti s kolesom ali prepešačiti. Skozi vso delovno dobo je delo opravljal z občutkom za gozd in ljudi in bil kot strokovnjak primerno cenjen, ven- dar nikoli primerno priznan. Od 1. 8. 1963 do svoje upokojitve 8. junija 1972 je delal na Gozdnem obratu v Slovenski Bistrici. Kljub težki bolezni, zaradi katere je izgubil obe nogi, se ni odpovedal izobraževanju. Čita! in risal je ter ob obiskih kolegov obujal spomine na težko prehojene poti. Njegov iskriv nasmeh ob spominih na delo je vedno vzbujal spoštovanje. Kot je bil v življenju skromen in brez posebnih želja po napredovanju, je bila tiha tudi njegova zadnja pot dne 20. januarja 1993, ko so ga položili k večnemu počitku. Marsikatero idejo in veliko izkušenj je zapustil mlajšemu rodu gozdarjev. Kot po· šten, dober in izreden sodelavec pa bo ostal vsem vzor in kot takega ga bomo ohranili v trajnem spominu. Hvala ti, dragi Leon za tvoj trud. Franc Gatnik Obvestilo avtorjem prispevkov, namenjenih objavi v Gozdarskem vestniku PRAVILA OBJAVE Revija Gozdarski vestnik (v nadaljevanju GozdV) objavlja samo izvirne prispevke. Avtorji morajo dobiti dovoljenje GozdV), če želijo v GozdV objavljen prispevek objaviti še v kaki drugi reviji. Znanstveni prispevki se vsi recenzirajo, strokovni prispevki se recenzirajo po presoji uredništva. Avtorji lahko zahtevajo >•postavljen<< prispevek v korekturo. Tekstov prispevkov ne vračamo, vračamo pa diapozitive, fotografije, gralikone in skice. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Znanstveni prispevki ne smejo biti daljši od 15 tipkanih strani s po največ 35 vrstami na stran (vodilni prispevki do 20 strani). Grafikoni, skice in fotografije niso vključeni v navedeni obseg. Strokovni in drugi prispevki naj ne bodo daljši od tO tipkanih strani. Znanstveni in pomembnejši prispevki morajo biti opremljeni z izvlečkom (največ 8 vrstic) in s čimbolj zgoščeno napisanim povzetkom. , Tekst znanstvenih prispevkov naj bo na GozdV dostavljen v 2 izvodih. Prispevki naj bodo zaradi lektodranja tipkani z velikim razmikam med vrsticami (največ 35 vrstic na stran). Tekst prispevkov je lahko na GozdV poslan tudi na računalniških disketah. Disket ne vračamo po pošti, mogoč je njihov osebni prevzem. Tekst naj bo napisan v urejevalnikih besedil tipa WS 2000 ali WS 2-7. O možnosti prenosa teksta prispevkov prek >>modema<< vas bomo obvestili v GozdV. Viri (literatura) na koncu prispevka morajo biti razvrščeni po abecednem redu priimkov avtorjev. Neavtorizirani viri se navedejo zadnji. Viri naj bodo citirani, kot kažeta primera: a) Knjiga: 9. Mlinšek, D., t968. Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. - Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Ljubljana, t17 s. b) Članek: 3. Rebula, E., 1990. Delovni učinki pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov. GozdV, 48, 3, s. 393·406. Viri med tekstom se navedejo v oklepaju - s priimkom avtorja, izpisanim z malimi črkami, in letnico objave vira, npr. (Kotar t980). V znanstvenih in pomembnejših strokovnih prispevkih morajo imeti naslovi, podnaslovi in ves tekst preglednic, grafikonov in skic pod slovenskim izpisom tudi angleški (Izjemoma nemški) prevod, ki naj bo izpisan z drobnejšimi črkami. Ob pripravi prispevkov lahko avtorji zaprosijo za prevode omenjenih tekstov uredništvo GozdV. Grafikoni in skice naj bodo brezhibno izrisani s !ušem - na belem ali paus papirju. Grafikoni in skice naj bodo enake velikosti ali nekaj večje (slednje je bolje), kot naj bi bili objavljeni v GozdV. V primeru računalniško izdelanih grafikonov in skic naj bodo izrisi obvezno opravljeni na laserskem tiskalniku. Za fotografije, ki bodo objavljene v črno beli tehniki, je treba priložiti črno belo fotografijo, dovolj kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Prispevek mora biti opremljen z imenom in priimkom avtorja, njegovim poklicem (izobrazbo) in strokovnim nazivom ter točnim naslovom delovne organizacije oziroma njegovega bivališča (če ni zaposlen). Prispevki so (skromno) honoriran!, zato je potrebno ob svojem prvem prispevku, namenjenem objavi v GozdV, v spremnem dopisu navesti tudi žiro račun. Prispevkov iz tujine (tujih avtorjev) zaradi stroškov prevoda ne honoriramo. Uredništvo Gozdarskega vestnika arsk~ n~k GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 51 , No. 3, Ljubljana 1993 Ljubljana Slowenija UDK 630*1/9 1 ISSN 0017-2723 1 LETO 1993 o LETNIK 51 o ŠTEVILKA 3 Ljubljana, marec 1993 VSEBINA - CONTENTS 113 Uvodnik 114 Marjan Lipoglavšek Ergonomsko oblikovanje dela pri spravilu lesa z žičnimi napravami Ergonomic Work-forming on Wood skidding by Cable- ways 120 Edvard Rebula Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda The Influence of Skid Trails on the lncrements of the Dinara Fir-Beech Forest 133 Iztok Winkler, Marijan Kotar Obdavčenje zasebnih gozdov The Assessment of Private Forests 143 Milan Šinko Pomen aktivnega uravnavanja trga z ,gozdnimi sorti- menti The Importance of Active Regulation of Wood Assort- ment Market 146 Mirko Perušek Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini Consideration of Habitats of Animals' in Forestry Landscape 156 Anton Goršin in sodel. Obiskali smo Republiko Gvinejo Bissau 170 Anton Prelesnik Modrovanje na Rogu 172 Strokovna srečanja 174 Aktualno 176 Zaslužni gozdarji Naslovna stran: Hrvoje Oršanič: Hrast- drevo ljudskega izročila SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor . dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Duffian Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični uredniR Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. ac. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 501 01-676-46407 Letno izide 10 številk 1 O lssues per year Polletna individualna naročnina 1.000,00 SIT za dijake in študente 350,00 SIT Polletna naročnina za delovne organizacije 6.000,00 SIT Posamezna številka 300,00 SIT Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go- zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne- nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Podlubniki v drevju, gozdarji v obrazcih! Prirejen pregovor uči: »Noben problem ni tako zapleten, da bi ga ne mogli, če se ga lotimo na pravi način, zaplesti še bolj." Gozdarji se v zadnjih letih vse več problemov lotevamo »na pravi način«. Nezaupanju strokovnemu osebju na terenu in izgubljenemu čutu za smotrnost se je v zadnjih letih pridružilo še navdušenje nad novim orodjem - računalnikom, ki zmore hkrati obdelati stotisoče informacij in jih razvrstiti na sto načinov. ln ker to zmore, naj jih le dobi, obdela in razčleni. Razmišljanja o tem, katere informacije so potrebne na posameznih nivojih, so postala sekundarna. Takšno gledanje je gozdarsko operativo v zadnjih nekaj več kot desetih letih vsaj v treh primerih privedlo na rob obupa: ob sestavi območnih načrtov leta 1981; ob vsakokratnem sestavljanju desetletnih načrtov gospodarskih enot, pri katerih inženirji-načrtovalci skoraj toliko časa kot za ogled gozdov porabljajo za izmišljanje nepomembnih številk, ki jih nato računalniki natančno obdelajo; ter ob makroakciji uniče­ vanja podlubnikov v letošnji pomladi. (Možnosti se kažejo še na nekaterih področjih.) Ustavimo se pri podlubnikih. Po nekoliko zapleteni Uredbi je sledilo obsežno izpolnjevanje obrazcev o vseh evidentiranih žariščih podlubnikov in njihovem saniranju. Namesto, da bi terenski gozdarji, že tako nekoliko razredčen/ zaradi burnih časov, pregledovali gozdove, iskali žarišča podlubnikov in vodili saniranje žarišč, pišejo obrazce, malo manj kot vsako napadena drevo v svojo vrsto. ln malo manj kot vsako napadena drevo se potem vnese v računalnik in obdela na nivoju Slovenije. Ali bi ne bila dovolj kratka mesečna poročila gozdnih gospodarstev o obsegu gradacije in izvedenih ukrepih v njihovih območjih, vsa druga evidenca, npr. za potrebe priznavanja stroškov in nadstroškov sanacijskih ukrepov pa bi se zbirala ob izvajanju del, kot vselej, in obdelala v gozdnih gospodar- stvih? Zahaja mo v neko novo obliko birokracije- v računalniško podprto strokovno birokracijo. Nesmotrnost in nova oblika odtujevanja gozdu! čut za smotrnost in za določitev nujnih informacij za posamezne nivoje obravnav nam bo gojiteljem-načrtovalcem dobro- došel, četudi bomo državni uslužbenci. Ljudje in država nam bodo zanesljivo priznali samo učinke v gozdu, ne pa zapletenih poti do njih. Čas za neumnosti se izteka! Urednik GozdV51,1993 113 GDK: 302:304:375.1 Ergonomsko oblikovanje dela pri spravilu lesa z žičnimi napravami* Ergonomic work-forming on wood skidding by cableways Marjan LIPOGLAVŠEK .. Izvleček Lipoglavšek, M.: Ergonomsko oblikovanje dela pri spravilu lesa z žičnimi napravami. Gozdarski vestnik, št. 3/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 4. Članek obravnava težavnost dela pri nekaterih delovnih operacijah spravila lesa z žičnimi žerjavi in obremenjenost strojnikov žičnih žerjavov in vitlov z dejavniki delovnega okolja, predvsem z ropotom. Predlaga ukrepe za zmanjšanje fizične zahtevnosti in škodljivih vplivov na delavca in okolje. Ključne besede: težavnost dela, pulz, ropot, tresenje, žične naprave, spravilo lesa 1. UVOD 1. INTRODUCTION Pri vsakem ergonomskem oblikovanju dela in delovnih sredstev težimo k najmanj dvema ciljema: olajšati delo in preprečiti škodljive vplive in nevarnosti dela na delav- ca. Za delo pri spravilu lesa z žičnimi napravami doslej nimamo nobene razi- skave celovite zahtevnosti dela. Zato sku- šam v tem članku povzeti rezultate posa- meznih raziskav obremenitve delavcev, zla- sti tistih z ropotom in .dati nekaj napotkov za njihovo zmanjševanje. 2. TEŽAVNOST DELA 2. THE RATE OF WORK DIFFICUL TY Delovni postopki pri delu z žičnimi napra- vami so zelo različno zahtevni ali težavni " Članek je razširjen referat, ki ga je imel avtor 19~92. leta na tečaju za žičničarske inštruktorje na GSC Postojna. "* Prof. dr. M. L., dipl. inž. gozd., Gozdarski oddelek Biotehniške fakultete, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, SLO. 114 GozdV 51, 1993 Synopsis Lipoglavšek, M.: Ergonomic Work-forming on Wood Skidding by Cableways. Gozdarski vestnik, No. 3/1993.1n Slovene with a summary in English, lit. quot. 4. The article deals with the rate of work difficulty in some of the wood skidding working operations by cableways as well the stress rate of cable crane and winch machinists caused by working environment factors, especially by the noise. It gives suggestions as to the measures for the reduction of physical stress and detrimental in~ fluences on a worker and the environment. Key words: the rate of work difficulty, pulse, noise, vibrations, cableways, wood skidding za delavca. Pri postavljanju in podiranju žičnih naprav so posamezni postopki fi- zično izredno zahtevni. Med spravilom lesa pa ima strojnik več psihičnih obremenitev. Zlasti pri montažah sidr in čevljev je že samo plezanje na drevesa in delo na višini zelo težavno in hkrati tudi nevarno. Zato vsako škripčevje, zlasti pa hidravlične na- prave, ki omogočajo lažje dvigovanje, pre- našanje, napenjanje, lahko močno olajšajo zahtevno fizično delo. Raziskave v Avstriji (WENCL 1978) so pokazale, da se trenutni srčni utrip žičničarjev pri montažnih delih (plezanje na podpore, razvlačenje nosilke, postavljanje končne podpore - stolpa) povzpne tudi prek 200 utripov srca na minuto. Pri obremenilnih testih fizične zmogljivosti pa velja za mlade moške že pulz 187 za maksimalno vrednost. Pri spravilu lesa z žičnimi napravami pa je najtežavnejši delovni postopek razvlače­ vanje žične vrvi in zank ali verig za vezanje po sečišču. Tako je WEN CL (1978) ugotovil pri razvlačevanju vrvi, odvisno od delovnih razmer delovne pulze med 48 in 83 utripi, torej daleč nad trajno dopustno mejo 35 utripov na minuto. SCHLAGHAMERSKY in Marjan LIPOGLAVSEK: Ergonomsko oblikovanje dela pri spravilu lesa z žičnimi napravami JUNGE (1989) sta pri razvlačevanju vrvi traktorskega vitla izmerila tudi konice pulza prek 200 utripov na minuto in veliko prese- ganje trajno dopustne meje zahtevnosti dela. Težavnost razvlačevanja vrvi je odvi- sna od nagiba terena, dolžine in debeline vrvi (glej preglednica 1 ). Za težavnost dela pri spravilu je torej pomembno, kako blizu sortimentov pride voziček žerjava oziroma kakšna je razdalja razvlačevanja. Višina nosilne žične vrvi nad tlemi najbrž ne olajša privlačenja lesa do trase samo tehnološko (manj zatikanja) ampak tudi ergonomsko olajša delo pri razvlačevanju vrvi (manj teže) in pri privla- čenju lesa (manj težavnega sproščanja sor- timentov). Za težavnost razvlačevanja je pomembna tudi teža zank oziroma verig, ki jih je potrebno prenašati po sečišču. Pri tem pomeni choker sistem nekaj večjo maso za prenašanje, sicer pa lahko delavec prenaša posamezne zanke, ko med traja- njem drugih postopkov pripravlja naslednji tovor. Različne vrvi in zanke iz plastičnih snovi, ki so lahke, lahko tudi znatno olajšajo delo žičničarjev. Strojnik klasičnih žičnih naprav z dolgimi mehanskimi ročicami je moral ob stroju delati stoje in uporabljati veliko moč rok. Sedeži, ki naj bi bili zaradi tresenja name- ščeni ob stroju in ne na njem, jim delo že lahko olajšajo. Zamenjava mehanskih s hidravlično ali električno vodenimi ročicami močno zmanjša potrebno moč strojnika za vodenje stroja. Hkrati se prek takih ročic na roke ne prenaša tresenje in ročice oziroma komande je mogoče odmakniti od stroja. S tem zagotovimo večjo vidljivost, večjo var- nost in manjši ropot ob ušesu strojnika. Na skupno težavnost dela žičničarjev lahko ugodno vpliva dejstvo, da vedno delajo v skupini in da se pri delih lahko menjavajo. Seveda pa morajo biti priprav- ljeni, da si fizično najzahtevnejša dela ena- komerno porazdelijo med seboj in vsi v skupini bi morali biti usposobljeni za stroj- Preglednica 1: Utrip srca delavca pri razvlačenju vrvi Table: Pu/se rate at rope pulling Nagib in vrsta terena Debelina Razdalja Srednji Delovni Slope and terrain type vrvi/Rope razvlačenja/ pulz pulz u/min (WENCL, J.: 1979) diameter Pul/ing u/min/The Working distance average pu/se mm m pulse beatslmin beatslmin Po cesti po ravnem 11,5 30 140 48 On a road with no inclination Po cesti po ravnem 9 70 168 83 On a road with no inclination Po cesti navzgor + 1 O% 11,5 30 148 62 Up the road +10% Po brezpotju navzdol-42% 11 ,5 30 144 50 Downhi/1-42% Konice %trajne pulza dop. meje (SCHL4GHAMERSKY, JUNGE, 1989) u/min/ (33 u/minn pul se permanent extremes permitted beatslmin limits Po brezpotju navzgor + 12% 12 75 13G-140 100 Uphi/1+12% Po brezpotju navzdol-12% 12 75 130 93 Downhil/-12% Po brezpotju navzgor +40% 12 60 20G-210 130 Uphil/+40% Po brezpotju navzdol-40% 12 60 190 120 Downhi/1-40% GozdV 51, 1993 115 Marjan LIPOGLAVŠEK: Ergonomsko oblikovanje dela pri spravilu lesa z žičnimi napravami nika žičnega žerjava. Tudi velike razlike pri težavnosti posameznih delovnih postopkov in razlike med montažo in spravilom omo- gočajo, da se težavnost dela za posame- znika lahko izravna (zmanjša). 3. OBREMENITVE IZ DELOVNEGA OKOLJA 3. WORKING ENVIRONMENT'S STRESSES Med dejavniki delovnega okolja so pri spravilu z žičnimi napravami pomembne obremenitve zaradi ropota in zaradi pod- nebnih vplivov, manj pomembni pa so tre- senje in izpušni plini pogonskih strojev. 3.1. Ropot žičnih naprav za spravilo lesa 3.1. The noise of cableways for wood skidding Ob pogonskih strojih klasičnih žičnih žer- javov pri spravilu lesa navzdol je bil doslej izmerjen v gozdarstvu najmočnejši ropot. WENCL (1963) je namreč izmeril ropot v višini ušes žičničarja jakosti od 109- 131 dB(B). Ugotovil je, da je ropot odvisen od teže tovora, hitrosti spuščanja lesa in števila obratov zračne zavore. Tudi naše meritve v Sloveniji kažejo, da ropot pogon· skih strojev (Warhalovsky, Lombardini) kla- Grafikon 1: Ropot žičnih žerjavov Graph 1: Noise by cable-cranes ~ 130 o ~ -~ 120 .~ -~R 100 -~RSo. . . ·--"" sičnih žičnih žerjavov presega NA 1 OO, najbolj med polno vožnjo (spuščanjem) lesa navzdol, pa tudi med vlačenjem lesa nav- zgor in med prazno vožnjo vozička navzgor. Ropot žičnih vitlov in žerjavov s stolpom za srednje in kratke razdalje pa ne presega krivulje NA 90 (glej grafikon 1, NA 90 in NA 1 OO kažejo na občutljivost človekovega ušesa). Tudi dnevne obremenitve (L,,v) strojnikov žičnih žerjavov z ropotom segajo prek 100 dB(A) in močno presegajo medna- rodno dopustne meje. Obremenitve strojni- kov žičnih vitlov in žerjavov s stolpom manjše moči pa so nekoliko pod 90 dB(A) (preglednica 2). Posamezne delovne ope- racije različno prispevajo k dnevni obreme- nitvi delavca (največ polna vožnja). Izjema pri teh meritvah je bil ropot, izmerjen pri mini URUS-u, ker je imel ta, ki smo ga merili, zelo hrupen Volkswagnov motor in je spravljal izjemno velike tovore bukovega lesa. Za URUS 111 na kamionu TAM kažejo meritve ropota v kabini pri spravilu navzgor, da znašajo pri dobro zaprti kabini dnevne obremenitve ropota strojnika manj kot 85 dB(A), kar je sedaj veljavna mednarodna dopustna meja, ko še ne pride do okvar sluha. Pri odprti kabini pa so te dnevne obremenitve podobno kot pri drugih žerja- vih s stolpi med 87 in 88dB(A), torej nad dopustno mejo. Pri slabo, nepopolno zaprti NR 100 NR 90 ~ 110 iii ~ ·~---/. · .. ·. -.... _._.:-:·-:.-·:·:;.. :::-::: ~:: :--:·. ·. :-.·.·-..:-:. Wencl navzdol/downhill -- Trenta navzdol/downhill ·- .. - Vojsko navzgor/uphill -- Urus Unimog 100 ro o Urus 111 TAM ~ 90 e '" o BO ~ ro ~ 70 60 50 10 100 1000 10000 100000 Frekvenca Hzl Frequency 116 Gozd V 51, 1993 Marjan LIPOGLAVŠEK: Ergonomsko oblikovanje dela pri spravilll lesa z žičnimi napravami kabini pa se zaradi odbojev zvoka od sten in oken lahko obremenitev stroj nika poveča tudi na 91 dB(A) .oziroma se podvoji. Obremenitve strojnikov žičnih žerjavov so največje na dolgih in strmih trasah spra- vila. Tedaj tudi med delom le redko pride do prekinitev ropota (padca pod dopustno mejo), medtem ko je pri spravilu z villi na krajših razdaljah trajanje prekinitve daljše od obdobij povečanega ropota. Uporaba glušnikov za zaščito sluha je pri strojnikih vsaj med polno vožnjo potrebna. Nošenje glušnikov pri njih ni tako neprijetno, saj strojnik sedi ali stoji ob stroju in se ne znoji, ker njegove fizične obremenitve niso velike. Hkrati so glušniki tudi slušalke aparata za sporazumevanje z delavci v sečišču. če- prav dnevne obremenitve strojnikov žičnih žerjavov in vitlov večinoma presegajo zdravju neškodljive meje (preglednica 2), pa dosedanje raziskave zdravstvenega sta- nja žičničarjev ne navajajo velike stopnje obolelosti zaradi okvar sluha (naglušnosti). Med spravilom lesa namreč vedno nasto- pajo obdobja tišine ob postavljanju in podi- ranju žičnic, spravilo ne poteka vse leto in strojniki se lahko zamenjujejo v skupini delavcev pri žičnici. 3.2. Tresenje pri žičnih napravah 3.2. Vibrations with cable yarding system Med spravilom lesa z žičnimi napravami nastaja tudi tresenje, ki se prek ročic ozi- Preglednica 2: Obremenitev strojnikov žičnih žerjavov z ropotom Table 2: Noise stress of cable-cranes operators Žična naprava Gable yarding system Smer spravila Skidding direction Razdalja spravila (m) Skidding distance (m) Element dela Work element PRAZNA VOŽNJAISLACK DRIVE na-voziček Ground-carriage Po nosilki Woodhauling Voziček- tla Carriage-ground RAZVLAČEVANJE VEZANJE FASTENING POLNA VOŽNJA FULL LOAD DR/VE Privlačevanje Feed Tla-voziček Ground-carriage Po nosilki Wood haufing Voziček- tla Garriage-ground ODVEZOVANJE UNFASTEN/NG PRODUKTIVNI ČAS PRODUCT/VE TIME DELOVNI ČAS WORKING TIME Stabilni pogonski stroji/Steady driving machines navzdol downhiff 200-700 96,9 105,2 94,0 91,5 88,9 98,1 100,1 107,5 111,2 91,4 103,8 102,3 navzgor uphi/1 70-500 87,3 86,0 84,4 83,9 83,8 98,5 101,4 105,3 97,6 84,9 100,3 98,8 Urus Unimog URUS-TAM 1VS1500 Mini Urus navzgor navzgor navzgor navzgor uphi/1 uphi/1 up hill 100-200 200-000 50-150 15-150 Obremenitev z ropotom lek'! - dB(A) Noise stress Lekv - dB(A) 81,0 80,7 75,5 78,8 76,2 90,4 89,2 95,0 89,8 88,2 79-92 76-81 76-83 79-90 80-97 75-66 83-91 81,7-88,4 87,4 82,5 82,8 84,7 75,1 93,0 96,5 102,5 88,2 89,0 90,3 95,8 88,7 94,5 GozdV 51, 1993 117 Marjan LIPOGLAV$EK: Ergonomsko oblikovanje dela pri spravilu lesa z žičnimi napravami roma vzvodov pogonskih strojev prenaša na roke strojnikov. Izmerili smo linearno jakost vibracij na ročicah žičnega villa TVS 1500 in ugotovili linearne pospeške pod dopustnimi mejami. Največji so bili v verti- kalni smeri, in sicer 15,6 m/s2 med polno vožnjo (dopustno za roke bi bilo 50 m/s2). Tudi po frekvenčnih pasovih izmerjena ja- kost tresenja ni presegla ISO dopustnih mej za osemurno izpostavljenost rok trese- nju. Strojnik pa z ročicami upravlja le krajši čas v delovnem dnevu. Zato domnevamo, da jakost trese nja na ročicah tudi pri drugih žičnih napravah ni tolikšna, da bi povzro- čala zdravstvene okvare. Lahko pa tresenje ročic, ki je drugačno kot tresenje vsega telesa delavca, ki z njimi upravlja stroj, pripelje do napak pri vodenju teh strojev. Nadomestitev mehaničnih ročic s hidravlič­ nimi, pnevmatskimi ali električnimi pa omo- goča odmik komand od stroja in s tem popolno preprečitev vpliva tresenja na de- lavca. To velja tudi za tresenje, ki se prek sedeža prenaša na delavca. Bolje je torej postaviti sedež na tla ob stroju, kot ga pritrditi na podnožje pogonskega stroja (npr. pri klasičnih žerjavih). Meritve na se- dežih v kabinah žičnih žerjavov, ki so man- tirani na kamione doslej tudi niso pokazale tresenja škodljivih jakosti (STEYR, URUS 111 na TAM-u). Pogonski diesel motorji ka- mionov so mehko pritrjeni, naprava pa je trdno sidrana na tla in tresenje se ne prenaša na sedeže. 3.3. Drugi škodljivi dejavniki delovnega okolja in možne ergonomske izboljšave dela 3.3. Other harmful factors of working environment and possible ergonomic work improvements Izpušni plini pogonskih strojev žičnih na- prav pri delu na prostem v glavnem tudi ne pomenijo škodljivih obremenitev delavcev. V gozdu namreč stalno gibanje zraka (ve- ter) hitro razredči koncentracijo plinov. Se- veda pa morajo biti izpuhi nad strojnikom ali obrnjeni od njega stran. Lahko si poma- gamo s podaljšanjem izpušne cevi z gibljivo cevjo (TAM in URUS 111). 118 GozdV51,1993 Podnebni vplivi okolja, zlasti vplivi pada- vin pa so tudi za žičničarje pomembni. Že zelo zgodaj so ob pogonskih strojih žičnih žerjavov gradili lesene ploščadi oziroma stojišča za delavca in nad njimi tudi zasilne improvizirane strehe. Take preproste strehe bi lahko naredili tudi ob sodobnih žičnih žerjavih in bi varovale strojnika pred son- čnimi žarki in pred padavinami. Kabine pri žičnih žerjavih so nastale najprej zato, da bi strojnika varovale pred padci sortimentov in morebitnimi udarci žične vrvi. Kasneje so jih zaprli in tako varujejo deloma tudi pred podnebnimi vplivi (vročina, mraz, padavi- ne). Za zdaj še niso dovolj izpopolnjene, da bi bile zvočno izolirana in bi varovale tudi pred ropotom. Tudi pri ergonomski razporeditvi ročic, komandnih pultov ter vidljivosti iz kabin bodo še potrebne izbolj- šave. Ker niso klimatizirane ali ker ni ure- jeno sporazumevanje, pogosto strojniki de- lajo pri odprtih vratih ali oknih kabine, kar pomeni še večjo obremenitev z ropotom, kot če ne bi bilo kabine. Kabine pomenijo zaščito samo za strojni- ka, drugi delavci pri žični napravi, pa so vedno izpostavljeni vremenskim vplivom. Zato je še zlasti v strmih gorskih terenih nujno ob vremenskih ovirah prekiniti delo. Do neke mere bi lahko delavcem pomagala prenosna ali prevozna zavetišča, kjer bi se delavci lahko ogreli in opravili tudi manjša popravila. Kombi ni dobra rešitev, ker je vedno hladen, ker je namenjen prevozu in ne bivanju. Dodatna prikolica bi še omogo- čala prevoz številnega pribora, ki ga žični­ čarji potrebujejo. Pri delu z žičnimi napravami pretijo delav- cem številne nevarnosti za telesne poškod- be. število poškodb pri vsem mehaničnem spravilu že več let zapored narašča, tudi pri žičnicah. Nezgode pri žičnicah imajo običajno hujše posledice: pred leti je velja- lo, da je bil letno v Sloveniji najmanj en smrtni primer pri spravilu lesa z žičnimi napravami. Zato je potrebno upoštevati vrsto posebnih tehničnih varstvenih ukre- pov, od varnostnega faktorja pri načrtova­ nju naprav do osebnih varovalnih sredstev in opreme. Marjan UPOGLAV~EK: Ergonomsko oblikovanje dela pri spravilu lesa z žii3nimi napravami Pravilno oblikovana žična naprava mora poleg manjše težavnosti dela in manj škod- ljivosti zdravju zagotavljati, da so nevarnosti za poškodbe pri delu z njo čim manjše. Pri izbiri naprave (ob nabavah) moramo vse to upoštevati. Pomagamo si lahko z oceno ergonomske prilagojenosti naprave člove­ ku. Za to poznamo ergonomske vprašalne pole, ko skupina strokovnjakov z različnih varnostnih vidikov ocenjuje vsako delovno sredstvo. Izberemo seveda tisto, ki je ob tehnološki ustreznosti najbolje ergonomsko oblikovano. SUMMARY The stress of workers on wood skidding by cableways is represented by the physically deM manding nature of work and the stress resulting from working environment, especially harmful noiM se. Physical work is most severe in the erecting of cableways and cable pulling in a felling area during wood skidding. At these occasions maM mentary pulse rate even exceeds 200 beats per h1inute. The working pulse exceeds in most cases the permanent limit stili permitted (table 1 ). TheM refore numerous breaks are necessary when such work is done and the exchanging of workers in the most strenuous working procedures is required. The work can be performed easier by mechanic81 and hydraulic devices. Electrically or hydraulically controlled machines, instead of meM chanic ones, make the work more easy and make it possible that controls and a worker can be placed in a more safe position where visibility is higher. The noise stress of cable crane machinists in the highest with classical cable cranes on long distances and exceeds the standard curve NR 1 OO. With tower cable cranes on short and meM di um distances it also exceeds 85 dB(A), which is the point when according to international ISO regulations hearing damage occurs with the maM jority of workers (table 2). Only in the case of tightly closed cabins of the URUS 111 on the TAM truck daily stress has been established between 82 and 85 dB(A). Noise stress is mostly due to the fullload transportation (table 2) and because of this cableway machinists are recommended to use hearing protecting devices at !east du ring the full load transportation, the best being sound absorbers. Vibrations on driving machines' small handles do not represent any stress for workers. Vibra- tions on the seats of cableways on trucks are not too high as well. Where it is possible, a seat for a machinist which reduces static load should be provided yet it is better to place it on the ground beside the machine than on a driving machine itself. Exhaust gases of driving machines quickly become thinner in a forest or they can easily be led away from a worker. Unfavourable climatic influences can be improved by the supplying of simple roofs, protection and also closed isolation cabins. Shelters {caravans) in cutting places would re prese nt an improvement of working con- ditions for cableway operators. Due to the fact that there exists a great danger of injuries in the work with cableways, all numerous safety measu- res, among which the education as to the appro- priate work technique in mounting and wood skidding is perhaps the most important one, should be consistently taken into consideration. Appropriate ergonomic forming of cableways and the use of such devices which are better adapted to the man can reduce the stress and increase safety at work. VIRI 1. Lipoglavšek, M. 1983: Uirmbeanspruchung des SeilkranfGhrers beim HolzrQcken, 17. Sympo- sium Mechanisierung der Forstnutzung, Zagreb. 2. Lipoglavšek, M. 1991: Ergonomija v gozdar- stvu, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 3. Schlaghamersky, A.; Junge, A. 1989: Ergo- nomische Beanspruchung des Schlepperfahrers beim Seilausziehen mit und ohne Seilauszugsvor- richtung und die Folgen fOr die Feinerschliessung der Waldbestande, Forsttechnische lnformatio- nen 41/N° 12, p. 85-88. 4. Wenzl, J. 1979: Basic principles of ergono- mics Mountain forests - roads and harvesting, FAO/Austria training course Ort, Ossiach, FAO- Forestry paper 14, FAO, Roma. GozdV 51, 1993 i 19 GDK: 46:383.2 Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda The Influence of Skid Trails on the lncrements of the Dinara Fir-Beech Forest Edvard REBULA" Izvleček Rebula, E.: Vpliv vlak na priraščanje dinar- skega jelovo-bukovega gozda. Gozdarskt vestmk, št. 3/1993. v slovenščini s povzetkom v anglešči- ni, cit. lit. 17. . . . Raziskovali smo vpliv gradnJe vlak 1n spravtla lesa po vlakah na priraščanje drevja. Podani ~o podatki o vrstah in razpore~itvah poško~b drevJ~ in njihovemu vplivu na pn~astek. _Aaztskaya m potrdila domneve, da gradnja vlak tn spravtlo po njih zmanjšata prirastek drevja in proizvodno sposobnost gozda. Ključne besede: poškodbe drevja, gradnja vlak, proizvodna sposobnost gozda PREDGOVOR PREFACE Pričujoča raziskava je del raziskav v sklopu raziskovalne naloge OPTIMIZACIJA SPRAVILA LESA OB UPOŠTEVANJU RASTIŠČNIH DEJAVNIKOV, ki jo je izvajal VTOZD za gozdarstvo v letih 1986-90. Namen naloge je bil iskanje odgovorov na vprašanja o vplivu spravila s traktorji in gradnje vlak na drevje, sestoj in gozd. Nalogo so financirala gozdna gospodar- stva. Terenske meritve in opazovanja smo izvedli v gozdovih Gozdnih gospodarstev Kočevje, Postojna in Zavoda za pogozdo- vanje in melioracijo Krasa. Pri tem so poleg raziskovalcev iz VTOZD sodelovali tudi strokovnjaki območnih gozdno gospodar- skih organizacij. Del podatkov smo že ob- delali in tudi publicirali (REBULA 1990, JUŽNIČ 1990, STERLE 1991), nekaj pa jih • Prof. dr. E. R., dipl. inž. gozd., 66230 PO- STOJNA, Kraigherjeva 4, SLO 120 Gozd V 51,1993 Synopsis Rebula E.: The Influence of Skid Trails on the lncrements of the Dinara Fir·Beech Forest. Gozdarski vestnik, No. 3/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 17. The influence of skid trail construction and wood skidding along skid trails on tree increments has been the topic of the present research. The data on the species and tree injuries' distribution as well as their influence on the increment have been presented. The presumption that skid trail construction and skidding along them reduce tree increment and the production capacity of a forest has not been proved by the research. Key words: tree injuries, skid trail construction, production capacity of a forest bomo objavili v tej raziskavi. Največji del podatkov je podrobno obdelal A. GREGO- RIČ (1989) in še čakajo na objavo. Terenske meritve za pričujočo raziskavo smo izvedli na območju Gozdnega gospo- darstva Postojna, Gozdnega obrata Snež- nik. Ploskve sta izbrala in zakoličila spec. Franci Furlan, dipl. inž in Janez Antončič, dipl. inž. Obema gre zahvala tudi za pomoč pri organizaciji merjenja. Terenska merjenja sta izvedla študenta, zdaj že kolega inženir- ja, A. Srnovršnik in M. Gasparič. Obema se zahvaljujem za vestno in hitro delo. Računalniško so podatke obdelali S. Godler, mag. V. Puhek in mag. l. Potočnik, J. Malnarjeva pa je dala nalogi dokončno podobo. Vsem hvala za sodelovanje. . Končno gre zahvala tudi kolektivom Jn vodstvom Gozdnih gospodarstev, ki so omogočila raziskavo. Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda 1 UVOD 1 INTRODUCTION Vsa dosedanja prizadevanja za raciona- lizacijo dela v gozdarstvu so vodila k meha- nizaciji in pozneje tudi k avtomatizaciji ne- katerih del. Racionalizacija spravila lesa pri nas je privedla do velikega deleža traktor- skega spravila. V kraškem svetu s traktorji spravljajo skoraj vse gozdne lesne sorti- mente. S traktorskim spravilom je povezano omrežje vlak. Za vlako je včasih dovolj posekati drevje, večkrat pa je potrebno miniranje, kopanje, odrivanje z raznimi do- zerji, delo s hidravličnimi kladivi itd. Omrežje vlak je razmeroma gosto. Na 1 ha je v naših razmerah od 80 do prek 200m vlak. Vlake tako pokrivajo pomem- ben delež (lahko 5-7%) gozdne površine. Gradnja vlak, pa tudi samo spravilo lesa po njih, povzročala poškodbe tal in drevja. Vpliv mehaniziranega spravila na gozd ugotavljajo gozdarji že od samega začetka. Ugotavljajo, da je ta vpliv za gozd škodljiv. Kakšen pa je, kako se kaže, kakšne so posledice, kaj povzroča škode ipd. pa po- skušajo odkriti številne raziskave. Izsledke obsežnih evropskih raziskav o delovanju mehaniziranega spravila predvsem na po- škodbe drevja sta povzela A. BUTARA in G. SHWAGER 1987. Zlasti podrobno je obdelan vpliv različnih tehnologij na po- škodbe drevja. Poznejše raziskave se bolj ukvarjajo s spremembami v tleh, kot posle- dico vožnje po gozdnih tleh (npr. SEVER, 1980, KRAMER 1985, LOEFLER 1985, BECKER et al., 1986, HILDEBRAND, WIE- BEL 1986, HILDEBRAND 1987, HASSAN 1988, WEASTERLUNG 1988, DIMITRI 1989 itd.). Raziskujejo fizikalne in tudi bio- loške spremembe v tleh kot posledici obre- menitve tal in njihovega zbijanja, zgoščeva­ nja ter poškodbe korenin in njihove posledi- ce. Raziskave so po večini iz razmeroma ravnih ali blago nagnjenih terenov, z glob- ljimi tlemi, kjer pri spravilu les večinoma vozijo. Tu vlak nikjer ne gradijo. Tudi pri nas imamo vrsto raziskav o vplivu mehaniziranega spravila na gozd. Te raziskave obravnavajo v glavnem po- škodbe drevja: število poškodb, njihovo velikost, položaj in posledice poškodb drev- ja (npr. KRIVEC 1975, IVANEK 1976, SE- VER 1980, JUŽNIČ 1984). SEVER in HOR- VAT sta proučevala fizikalne spremembe v tleh in razmere v sistemu kolo -tla. To je raziskoval tudi JOVANOVIČ (1990). V zadnjih letih smo tudi pri nas začeli proučevati vpliv prometnic (cest in vlak) in mehaniziranega spravila lesa na gozd bolj kompleksno. TRAFELA (1987) je na Po- horju proučeval vpliv gozdnih prometnic (cest in vlak) na proizvodnjo v gozdu. GRE- GORIČ (1989) je v bukovem gozdu na krasu - apnencu in flišu - proučeval vpliv mehaniziranega spravila in gradnje vlak na poškodbe drevja in prirastek dreves. Razi- skal je posledice poškodb in jih ovrednotil. Iz teh analiz sklepa o vplivu spravila in vlak na gozd. STERLE (1991) je ugotovil vpliv vlak na priraščanje bukovih gozdov. Podol5en namen ima tudi naša raziskava. Z analizo in merjenjem izbranih in izločenih ploskev na 4 različnih rastiščih jelovo-buko- vih gozdov na krasu naj bi odgovorili pred- vsem na naslednja vprašanja: - kakšne so poškodbe drevja, koliko jih je, kakšna je njihova razporeditev in kako vplivajo na prirastek drevja? - ali vlaka vpliva na rast (prirastek) dre- ves in kakšen je ta vpliv? - kako gradnja vlak in spravilo vpliva na proizvodnost gozda? - ali so ti vplivi in spremembe različni na različnih rastiščih? 2. METODA RAZISKOVANJA 2. RESEARCH METHOD 2.1. Terensko delo 2.1. Field Work V štirih rastlinskih združbah, in sicer: 1. Jelovo-bukovje z gozdnim planin- ščkom, (A.-F. - homogynetosum - AFH) 2. Jelovo-bukovje s trpežnim golšcem, (A.-F. - mercurialetosum -AFM) 3. Jelovo-bukovje s pomladansko torilni- co, (A.-F. - omphalodetosum - AFO) 4. Dinarski gozd jelke v skalovju Uelovje z mahom), (Neckero-Abietetum - NA) smo izločili po 4 ploskve. Rastlinsko združ- GozdV 51,1993 121 Edvard REBULA: Vp!iv v!ak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda bo smo vzeli kot skupni kazalec vseh las- tnosti (značilnosti) rastišča. Osnova za do- ločitev rastlinskih združb je bila ustrezna karta rastlinskih združb. Ploskve pa smo izbirali v najbolj tipičnih okoliščinah za vsako rastlinsko združbo. Vsaka ploskev naj bi bila čimbolj homogena v vseh pogle- dih, kot so: naklon, kamnitost, tla, obraslost, drevesna vrsta ipd. Iskali smo površine s tanjšim drevjem, ki bi lahko intenzivneje -'reagiralo na eventualne spremembe zaradi gradnje vlake. lV nadaljevanju bomo rastišča označili s kraticami, npr. AFH. "Ploskve so bile v obliki kvadrata 30 x 30m. Vsako ploskev smo izbrali tako, da je po sredini (vzdolž) enega pasu (pasu A) tekla pred časom zgrajena vlaka. Mere pasu so bile 15 x 30m. Ob tem pasu smo zakoličili še drugi pas (pas B) enakih dimen- zij. Pri izbiri ploskev smo pazili, da je bila razdalja od robov ploskve do druge vlake vsaj 20m. Na ploskvi naj bi bilo čim več iglavcev Uelke). Pas B je bil lahko nad pasom A ali pod njim. Ploskve v vsakem rastišču smo izbirali tako, da smo zajeli več površinsko ločenih rastišč in različne starosti vlak. Na vsaki ploskvi smo izmerili in opisali vsa drevesa. Opisali smo naslednje znake: - starost vlake. Iz sečnospravilnih na- črtov in kronik ter evidence sečenj smo določili leto izgradnje vlake. Razliko med letom merjenja (1988) in letom izgradnje vlake smo označili s starostjo vlake (A); - dreves na vrsta (DV); - prsni premer (D). Merili smo ga z obsegom in izmerili na 1 mm natančno; - razdaljo od vlake (L). Vsakemu dre- vesu smo izmerili razdaljo od roba vlake do sredine drevesa; - debelinski prirastek v prsni višini (1). Na izvrtku smo izmerili debelinski prirastek drevesa v letih (A) po izgradnji vlake in ga označili z L Na istem izvrtku smo izmerili tudi debelinski prirastek za A - let (starost vlake) pred izgradnjo vlake - 12. Za vsako drevo smo določili in opisali še socialni položaj, utesnjenost in velikost krošnje ter poškodovanost drevesa. To smo 122 Gozd V 51, 1993 določili tako, kot je opisano v podobnih raziskavah (TRAFELA 1987, GREGORIČ 1989, JUŽNIČ 1990). Da bi lahko ugotovili obseg in razporedi- tev poškodb na daljših razdaljah od vlak, smo med dvema vlakama izločili posebno progo širine 15m. Izločena je bila v revirju Leskova dolina odd. 25 v rastlinski združbi jelovo-bukovje s trpežnim golščem. 2.2. Kabinetno delo 2.2. Cabinet Work V kabinetu smo preverili podatke s terena in jih računalniško obdelali. S primernimi testi, regresijsko in korela- cijsko analizo, smo preverjali postavljene hipoteze. Podrobnejši opisi uporabljenih metod so podani ob rezultatih raziskave. 3. OBJEKTI RAZISKAVE 3. RESEARCH OBJECTS Raziskavo smo izvedli v revirjih Snežnik in Leskova dolina, Gozdni obrat Snežnik, Gozdno gospodarstvo Postojna. Revirja le- žita na severnem (SV-SZ) pobočju Snežni- ka. Večina ploskev leži na planoti med Cinkovcem in Leskovo dolino, nekaj pa nad Leskovo dolino v pobočjih Kalvarije, Požga- nine in Čaše. Najpomembnejše značilnosti (vsote, pov- prečja ploskev) o posameznih rastiščih smo zbrali v tabeli 1. Vsak pas v okviru rastišča ima površino O, 18 ha (4 x 0,045), vse 4 ploskve pa 0,36 ha. Upoštevaje te površine vidimo, da gre za površine z okoli 400-550 dreves/ha, s prsnim premerom 33-'40 cm in temeljni co 46-54 m2/ha. Gre torej za .. polne« sestoje, katerih zalogo lahko ocenimo na 600- 800m3/ha. Kljub temu, da smo iskali ploskve s tanjšim drevjem, je drevje razmeroma de- belo. Vzrok za to je v splošnih debelinah in enomernih sestojih, kjer tanjšega drevja skoraj ni. Kljub temu je bil debelinski razpon drevja od 1 0-75 cm. Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda V tabeli 1 vidimo tudi, da drevje prirašča zelo počasi. Povprečna branika je široka komaj 1,2 mm in temeljnični letni prirastek komaj 1,5-1,6%. V tabeli 1 tudi vidimo, da sta oba pasova približno enako polna (razlika je 0,8 %), da skoraj enako priraščata (razlika 2 %) in da na obeh pasovih po izgradnji vlake drevje hitreje prirašča. 4. REZULTATI RAZISKAVE 4. RESEARCH RESULTS Rezultate raziskave bomo podali ločeno za: - proučevanje deleža poškodovanega drevja, razporeditev teh poškodb glede na vlako in vpliv poškodb na debelinski pri- rastek, - proučevanje vpliva vlake na debelinski prirastek, - proučevanje vpliva vlake na proizvod- nost gozda. 4.1. Poškodovano drevje 4.1. INJURED TREES Delež poškodovanega drevja po rastiščih in po oddaljenosti od vlake smo prikazali v Tabela 1: Značilnosti ploskev Table 1: Plats' Characteristics štev. Rastišče Pas dreves Povpr. prsni prem. tabeli 2. Delež je podan enkrat glede na število drevja, drugič glede na temeljnico. Analiza je zajela drevje do oddaljenosti 28m od vlake. Zaradi preglednosti smo združili nepoškodovana drevesa in drevesa z majhno poškodbo. V tabeli 2 in gralikonu 1 vidimo: 1. Delež poškodb dreves se po rastiščih nekoliko razlikuje. Razlike niso velike niti popolnoma dosledne. Največ zdravih (ne- poškodovanih) dreves je na rastišču AFH, največ poškodovanih pa na rastišču NA. Delež pomembno (srednja in velika po- škodba) poškodovanih dreves se giblje v območju d 1 Q--25% od števila drevja in 7-21 % od temeljnice. 2. Primerjava deležev, računanih iz šteM vila ali temeljnice, kaže, da je pri temeljnici kot osnovi delež poškodovanih dreves nižji (za 1-6 %). Največje so razlike na rastišču AFM, najmanjše pa na rastišču AFO. Iz tega sledi zaključek, da so bolj poškodo- vana drobnejša drevesa. Ta so po navadi tudi manj vredna. Izjema je le rastišče AFO, kjer je na razdalji do 1Om delež poškodova- nih dreves po temeljnici višji. Tu gre za slučajno odstopanje, za kar so krive debe- lejše sušice. 3. Vzrokov za razlike med rastišči nismo TemeljM Povpr. letni temelj. prirastek nica The average annual basal area increment Pred izgr. vi. Po izgr. vi. The The average Basal Before skid tra/1 conslr. After skid trail constr. Natural Zone number breastMheight area site of trees dameter cm m' cm2 % cm2 % 1 AFH A 68 39,6 8,37 987 1,5 1208 1,6 B 75 38,3 8,64 1153 1,7 1490 2,0 2AFM A 82 36,3 8,49 803 1,2 1127 1,5 B 108 33,8 9,66 897 1,2 1226 1,5 3AFO A 76 39,2 9,16 1042 1,5 1264 1,6 B 65 39,2 7,84 926 1,5 1148 1,7 4NA A 107 32,7 8,99 1122 1,7 1291 1,7 B 104 33,5 9,15 1060 1,6 1272 1,6 5AFM 91 36,3 9,41 989 1,2 1157 1,3 SKUPAJ A 333 36,6 35,01 3954 1,46 4890 1,60 rast. A 352 35,7 35,29 4036 1,49 5136 1,68 B+B 685 36,1 70,30 7990 1,48 10026 1,64 GozdV 51, 1993 123 Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda posebej raziskovali. O njih lahko le domne- vamo. Povezane so najbrž s kamnitostjo (skalovitostjo) posameznega rastišča ozi- roma poškodbami pri gradnji vlak ter preho- d nostjo rastišča in težav pri privlačevanju sortimentov po sestoju. Tako je večji delež poškodovanega drevja na rastišču NA po- sledica težav pri gradnji vlake in spravila med skalami zaradi večje skalovitosti. Podrobnejši pregled o deležih poškodo- vanih dreves glede na razdaljo od vlake je podan v tabeli 3 in grafikonu 2. Pregled je podan skupno za vsa rastišča in za delež od temeljnice. V tabeli 3 in grafikonu 2 vidimo, da delež nepoškodovanega drevja z razdaljo od vlake zelo hitro narašča. Ob vlaki je veliko majhnih in nepomembnih poškodb. Sred- njih in velikih poškodb drevja je ob vlaki nekaj nad 20 %. Z razdaljo od vlake se delež vseh poškodb hitro znižuje. Končno moramo še nekako ovrednotiti poškodbe drevja. V povprečju je okoli 8% drevja, kjer poškodba znižuje uporabnost sortimenta za en vrednostni razred. Ker je največ poškodb na spodnji tretjini drevesa, je tako razvrednotena okoli polovico debe- ljadi drevesa. Tako lahko ocenimo, da je do 4% lesne zaloge razvrednotene za 1 kakovostni razred. Po isti presoji lahko ugotovimo, da je do 2% lesne mase upo- rabne le kot cepan les, kjer s cepanjem in obsekovanjem izločimo trhle dele. Proučevali smo tudi vpliv poškodb na debelinski prirastek. Za drevesa brez po- škodb in za vsako stopnjo poškodovanosti smo ugotavljali povprečni letni debelinski prirastek v letih pred izgradnjo vlake (in Tabela 2: Deleži p'oškodovanega drevja po rastiščih Table 2: lnjured Trees' Shares according to Natural Sites Po številu drevja Raz- Ras~ By the number of trees dalja tišče od vlake_ (rast- zdrava sred- The dtstance finska in z nja from a združ- majhno paš- skid trail ba) pošk. kodba Natural Vita/and Medium site little injury (plant injured community) m do 1 AFH 89 9 up to 2AFM 81 15 10 3AFO 79 12 4NA 69 19 10 1 AFH 90 4 do/to 2AFM 91 1 3AFO 89 11 20 4NA 87 10 nad 1 AFH 92 8 over 2AFM 83 17 20 3AFO 100 1 4NA 100 Skupaj 1 AFM 90 7 2AFM 85 10 Total 3AFO 82 11 4NA 75 16 Kratice pomenijo: 1 AFH -jelovo-bukovje z gozdnim planinščkom 2 AFM -jelovo-bukovje s trpežnim golščem 124 GozdV 51, 1993 Po temeljnici By basal area Stopnja poškodbe lnjury degree velika zdrava sred- in in z nja sušice majhno paš- paš k. kodba Major Vita/and Medium injuryand little injured adead injured standing trees 2 93 6 4 87 9 9 77 12 12 76 18 6 92 5 8 97 1 95 5 3 84 14 95 5 96 4 100 100 3 93 5 5 91 6 7 83 10 9 79 16 velika in sušice Major adead standing trees 1 4 11 6 6 2 2 2 3 7 5 3 AFO -jelovo-bukovje s pomladansko torilnico 4 NA -jelov gozd v skalovju Gelovje z maham} Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda 1 00 velike poškodbe ---::::::::::=::::::========::::=:~::::::::::-:,....1 major injuries __ _ L.-;._.;._____ --- qo srednJe poškodbe _.----------- ",........ •• -·· medwm m;unes· - .·-... . _.- 0 -- • • 8 --- 1 ...... ________ ...- male poškodbe ... , /' 70 small m;unes ./· · . ....._ .· 00 )0 ./ / / 40 j .... ?O JO ··...; zdravo - brez poškodb a vital tree - without injuries razdalja 0*"------...,,------:-.:-----..,..,------,=-----;:-ldistance O ? 1t l) 'O ? m Grafikon 1 : Delež poškodovanega drevja glede na razdaljo od vlake Graph 1: A Share of Damaged Trees as to the Distance from a Skid Trail sečnjo) in po njej. Ti debelinski prirastki za cas po izgradnji vlake so v odvisnosti od debeline drevja prikazani na grafikonu 3. Tabela 3: Delež temeljnice poškodovanega Na grafikonu 3 vidimo, da so debelinski prirastki zdravih in manj poškodovanih dre· ves praktično enaki. Razlike so neznatne in neznačilne. Pri obravnavi vseh podatkov skupaj smo ugotovili šibko linearno korelacija med veli· kostjo poškodb in debeline drevja (1 = -{), 15) ter razdaljo drevesa od vlake (1 = -{),22). Obe korelaciji sta negativni in zelo značilni (p = < 0,001 ). Indeksa kažeta, da so na drobnejšem drevju večje poškodbe in da se velikost poškodb zmanjšuje z večjo razdaljo oo vlake. Analiza debelinskega prirastka (glej gra- fikon 5) tudi kaže, da vse kategorije poško- dovanosti priraščajo po izgradnji vlake (in sečnje) hitreje kot pred njo. Zaključimo torej lahko, da z našo raz- iskavo na obravnavanih rastiščih nismo ugotovili vpliva poškodb drevja na debelin- ski prirastek dreves, razen pri najbolj po- drevja glede na razdaljo od vlake Table 3: The Share of the /njured Trees' Basal Area as to the Distance from a Skid Trail Vrsta poškodbe Type of injury Razdalja od vlake zdravo majhna srednja velika The distance brez. pošk. froma Al-ila/tree, Small Medium Major skidtrail withoutinjuries injuries injuries injuries m (11 (21 (3) {4-5) do/up to2,5 41,9 37,9 14,7 5,5 2,5--5,0 63,0 20,4 11 ,7 4,9 5,0-7,5 74,7 12,7 5,7 6,9 7,5--1 o 64,3 25,5 9,2 1 ,o 10--12,5 85,2 5,9 5,8 3,1 12,5--15 79,5 12,0 5,7 2,8 15-20 80,1 14,0 3,9 2,0 20-25 90,8 7,0 2,2 nad/over25 94,1 5,9 škodovanih drevesih in sušicah, ki so se pa posušile iz drugih vzrokov. 4.2. Debelinski prirastek drevja 4.2. Breast-height Diameter z metodologijo dela smo omogočili več- GozdV 51, 1993 125 Edvard REBULA: Vpliv vlak na prira~čanje dinarskega jelovo-bukovega gozda 100 80 80 40 2~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ 1,25 3,75 8,26 8,76 11,25 13.75 17,5 22,5 nad 25 razdalja od vlake (m) vel;ke poškOObe major injuries male J)OOkOObe small injuries --srednje po~kOObe mociium injuries brez poškodb willlout injuries Grafikon 2: Delež temeljnice poškodovanega drevja glede na razdaljo od vlake Graph 2: The Share of the lnjured Tree's Basal Area as to the Distance from a Skid Trail Zd mm ? ,'~ p] Yo 1:::;.;.;:::?-~~=='=='==',.,..-:::·~~~-~=-"""'·~1·; ' ~ -··-· ------ ................ :.lJ. ........ . F.-7::.::::.::-:~ ............................................ . ,? )0 55 premer diameter 50 cm Grafikon 3: Debelinski prirastek drevja po stopnjah poškodovanosti po izgradnji vlake Graph 3: Diameter Tree lncrement by Damage Degrees after the Construction of a Skid Trail kratne preveritev hipoteze, da izgradnja vlake škodljivo vpliva na rast drevja, Za merilo (kazalec) rasti smo vzeli debelinski prirastek, Hipotezo smo preverjali takole: 126 GozdV 51, 1993 1, s primerjavo debelinskega prirastka na pasu A (z vlako) in 8; 2, s primerjavo debelinskega prirastka pred izgradnjo vlake in po njej; 3, z raziskavo vpliva oddaljenosti dre- Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda v esa od vlake na debelinski prirastek. Pred- postavljali smo namreč, da vpliv vlake z razdaljo slabi. Podrobnejša analiza (analiza kovarian- ce) je pokazala, da so razlike v debelinskih prirastkih med rastišči značilne. Izstopa rastišče AFM Gelovo-bukovje z golšcem), kjer so debelinski prirastki najnižji. Največji debelinski prirast ki so na rastišču jelovo-bu- kovja s planinščkom (AFH). Nekoliko za- ostajajo na rastišču AFO Gelovo-bukovje s torilnico) in NA Gelovje v skalovju). Kljub značilnim razlikam med debelinskimi pri- rastki, bomo za nekatere analize podatke združili. 4.2.1. Primerjava debelinskega prirastka na pasu (A) in (B)- brez vlake 4.2.1. A Comparison of the Diameter lncrement in Zone (A) and (B) - without a Skid Trail Podrobna analiza razlik med regresij- skimi krivuljami debelinskih prirastkov je pokazala, da se debelinski prirastki zna- čilno razlikujejo le na rastišču AFH. Na drugih treh rastiščih so razlike neznačilne. • Primerjava prirastkov za rastišče AFH je podana na grafikonu 4. Na grafikonu 4 vidimo, da se debelinski prirastki na rastišču AFH med pasovoma precej razlikujejo. Na pasu B (brez vlake) so večji kot na pasu A (z vlako) pred izgradnjo vlake in po njej. Iz tega bi lahko sklepali, da na rastišču AFH izgradnja vlake znižuje prirastek. Podrobnejša raziskava je pokazala, da je bilo na rastiščih AFH tako stanje tudi pred izgradnjo vlake. Tudi takrat je bil debelinski prirastek na rastišču AFH večji na pasu B. Relativne razlike so celo pred izgradnjo vlake večje kot po izgradnji. Iz obravnavanega lahko zaključimo, da so razlike med debelinskimi prirastki na pasu A in B na rastišču AFH posledica slučajnih razlik v sestoju med pasovoma A in B. Nastajajo v bistvu kot vzorčna napaka. Zato lahko ugotovimo, da z našo raziskavo nismo ugotovili razlik v debelinskih priras- tkih na pasu ob vlaki (A) in brez nje (B), ki bi jih povzročila izgradnja vlake. 4.2.2. Primerjava debelinskega prirastka pred izgradnjo vlake in po izgradnji 4.2.2. A Comparison of the Diameter /ncrement before and after the Construction of a Skid Trail Primerjava debelinskega prirastka pred izgradnjo vlake in po njej kaže, da je debe- Grafikon 4: Primerjava debelinskih prirastkov med pasovoma na rastišču AFH Graph 4: A Comparison of Diameter lncrement between the Zones in the AFH Natural Site Zd m/m h,? . ·' l,R 1 'o o oc ------ =====po izgradnji vlake alter skid trail constr. = = = = pred izgradnjo vlake before skid trail cvnstr. "C b a b --1 8. premer diameter 5 cm GozdV Si, 1993 127 Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda Zd mm 3,0 2, Grafikon 5: Letni debelinski prirastek pred in po izgradnji vlake Graph 5: Annual Diameter lncrement before and after the Construction of a Skid Trail finski prirastek po izgradnji vlake povsod večji kot pred izgradnjo vlake. To je raz- vidno na grafikonu 5, kjer smo prikazali debelinske prirastke skupno za vsa rastišča pred izgradnjo vlake in po izgradnji. Vzrokov za večji prirastek nismo odkriva- li. Izgradnja vlake bi težko bil tak vzrok, zlasti ker je povečanje na pasu B prav takšno ali celo večje. Tudi učinek sečnje - kot redčenja - bi težko sprejeli kot vzrok za povečanje prirastka. Saj gre za povečani letni debelinski prirastek razmeroma dolge dobe (v povprečju okoli 9 let), na katerega so vsekakor (enako) vplivale tudi pred- hodna sečnja ali sečnje. Zaključimo lahko, da s to analizo nismo ugotovili nobenega znaka, ki bi kazal, da izgradnja vlak z vsemi svojimi posledicami znižuje debelinske prirastke. 4.2.3. Proučevanje vpliva razdalje drevesa od vlake na debelinski prirastek 4.2.3. The Investigation of the Influence of a Tree 's Distance from a S k id Trail on the Oiameter lncrement Predpostavljali smo, da je z izgradnjo vlake motena rast dreves ob vlaki. Te motnje naj bi povzročile zmanjševanje pri- rastka. Motnje naj bi bile ob vlaki velike, z 128 GozdV 51, 1993 rastjo razdalje od vlake pa naj bi vpliv motenj pojema!. Ker gre za kraški svet z navpičnim odtekanjem vode, smo pričako­ vali, da bo vpliv vlake hitro upadel. Zaradi vsega navedenega bi, po naših predpostav- kah, moralo drevje ob vlaki priraščati počasneje, dalj od vlake pa hitreje. Ta vpliv smo raziskali z multiplo regresijo, kjer je bila razdalja drevesa od vlake ena od neodvisnih spremenljivk (poleg prsnega premera in stopnje poškodbe). Z analizo nismo na nobenem rastišču ugotovili značilne korelacije med razdaljo drevesa od vlake in njegovim debelinskim prirastkom. Ta ugotovitev zavrača naše predpostavke in kaže, da vlaka ne vpliva na debelinske prirastke dreves. Najbrž je vpliv vlake zelo omejen in niha - se izgubi - že v neposredni bližini vlake. Zato ga s tako raziskavo nismo mogli ugotoviti. Hipotezo o vplivu na debelinski prirastek smo preizkusili še tako, da smo izračunali regresije za debelinski prirastek po pasovih oddaljenosti od vlake. To smo napravili za vsa rastišča skupaj, in sicer za širine pasov po 2,5m: 1. pas- do 2,5 mod vlake s 146 drevesi, 2. pas- 2,6--5 mod vlake s 141 drevesi, 3. pas -5,1-7,5m od vlake s 120 dreve- si, Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda Zd mm 4, 3,0 2,0 --do 2,5 ---2,6-5,0 -··- 5,1-7,5 ··········-7,6-10,0 premer rl1ameler O·L-~----~------~----~----~--------.- 10 20 30 40 50 60 cm Grafikon 6: Letni debelinski prirastek po razdaljah od vlake Graph 6: Annual Diameter lncrement by the Distances from a Skid Trail 4. pas-7,6--1 Om od vlake z 68 drevesi. Regresije so prikazane na grafikonu 6. Na grafikonu 6 vidimo, da se regresije razlikujejo med seboj le malo. Prirastek ob vlaki naj bi bil celo večji. Analiza kovariance pa je pokazala, da so vse medsebojne razlike statistično neznačilne. Tudi ta raziskava ni potrdila naše hipote· ze. Debelinski prirastek dreves se ne spre- minja z oddaljenostjo od vlake. ~kodljivi vpliv vlake na debelinski prirastek tako ni dokazan. Preizkus različnosti priraščanja drevja glede na oddaljenost od vlake smo naredili tudi za pasove širine 5 m ((}-5 m, 5,1-1 om, 10,1-15m, nad 15m). Pri tej analizi smo kot dodatni kriterij upoštevali še velikost krošnje. V en stratum smo uvrstili velike krošnje (kategorije 1--B), v drugega pa maj- hne (kategorija 4 in 5). Iz te analize lahko povzamemo naslednje: 1. V debelinskem priraščanju drevja ni razlik med pasovi oz. med različnimi razda- ljami od vlake. To velja za obe kategoriji velikosti krošnje. 2. Sestava drevja se ne razlikuje med pasovi, če upoštevamo gornje kategorije velikosti krošenj. Na vseh pasovih je po številu nekaj nad polovico dreves (v pov- prečju 51,3 %, po pasovih od 48,1 do 53,7%) z velikimi krošnjami. če pa za sestavo upoštevamo temelj nico, dajejo dre- vesa z veliko krošnjo 78,3% (po pasovih 77,8 do 79,2 %) temelj nice in drevesa z majhno krošnjo komaj 21,7% temeljnice. 3. Iz navedenega izhaja, da imajo dre- vesa z veliko krošnjo veliko večji prsni premer (44,7cm), kot drevesa z majhno krošnjo (24, 1 cm). 4. Testiranje značilnosti razlik med obravnavanimi znaki glede na razdaljo od vlake, je pokazalo, da so vse razlike nezna- čilne. 4.3. Vpliv vlake na proizvodnost gozda 4.3. The Influence of a Skid Trail on Forest's Productivity Vlake v gozdu zavzemajo običajno 3-5% površine. V ekstremnih primerih, pri veliki gostoti vlak v strmem svetu, kjer je vlaka Gozd V 51, 1993 129 Edvard AEBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda ponavadi širša, pa je celo do 8% površine gozda, kjer drevesa ne rastejo. V našem primeru vlaka zavzema, od- visno od njene širine, 15-20% površine v pasu A vsake ploskve. Že samo tako velik delež površine, brez eventualnih škodljivih učinkov vlake na gozd, utemeljuje domne- vo, da vlake znižujejo proizvodnost gozda. Kako je to v naši raziskavi, je na grobo razvidno v tabeli 1. Vidimo, da je v poprečju (vsa 4 rastišča) na pasu B (brez vlake) nekoliko več- 5,7% dreves. So pa nekoliko drobnejša, tako da je temeljnica na obeh pasovih praktično enaka- razlika 0,8 %. Temeljnični prirastek je na pasu B nekoliko večji; pred izgradnjo vlake za 2,1 %, po izgradnji pa 3 %. Tudi intenzivnost priraščanja (% prirastka) je na pasu B nekoliko večja. Vse te razlike so majhne. Različni testi so pokazali, da so vse te razlike statistično neznačilne. Podrobnejša analiza podatkov v tabeli 1, ki so nekoliko podrobnejše in nazornejše prikazani tudi v tabeli 4, nam daje naslednje ugotovitve: Primerjava med pasovi A in B ob času analize - zgornji del tabele 4. 1. Na pasovih B, razen na rastišču 3 - jelovo-bukovje s pomladansko to ril nico- je temeljnica nekaj večja. Na rastišču AFO pa občutno nižja. 2. Letni temeljnični prirastek na pasu B je na dveh rastiščih bistveno večji (za 9 oz. 23 %), na enem enak, na enem pa bistveno nižji (9 %) kot na pasu A. 3. Intenzivnost priraščanja (% prirastka) na pasu B je v obdobju po izgradnji vlak na dveh rastiščih bistveno večja (za 7 oz. 22%), na dveh pa manjša (za 4 oz. 5%). 4. Tako kot med rastišči ni spreminjanje nobene obravnavane kategorije dosledno tudi znotraj rastišč med ploskvami. Primerjava obdobij pred izgradnjo vlake in po izgradnji. 1. Ob času meritve so temeljnice povsod večje kot ob času gradnje vlake. Gre za debelinski prirastek (debelitev) istih dreves. Razlike tako med rastišči kot med pasovi so majhne in neznačilne. 2. Temeljnični prirastki so na pasu B v obdobju po izgradnji vlake narastli pretežno nekoliko bolj kot na pasu A. Na rastišču jelovo-bukovje s trpežnim golšcem pa je obratno. Razlike so majhne. Iste ugotovitve . veljajo tudi za intenzivnost(%) priraščanja. 3. Tudi tu so spremembe vseh obravna- Tabela 4: Primerjava temelj nice, temeljničnega prirastka in intenzivnosti priraščanja med pasovi pred izgradnjo vlake in po izgradnji Tabela 4: A Comparison of a Basal Area, Basal Area's lncrement and lncrement lntensity between the Zones before and after the Construction of a Skid Trail Rastišče Natural site 1. AFH 2 AFM 3 AFO 4 NA 1 AFH 2 AFM 3 AFO 4 NA Povprečje/The average 130 Gozd V 51, 1993 Temeljnica Letni temelj. % prirastek prirastka Basal area Annual basal's lncrement area increment A B A B A Primerjava med pasovi (pas A = 1 OO) A comparison between the zones (zone A = 100} 100 100 100 100 103 114 86 102 100 100 100 100 123 1Qg g1 gg Primerjava med obdobji - pred izgradnjo 1 OO 100 100 100 100 B 122 g5 107 g6 A comparison between the periods (before the construction = 100) 113 118 122 12g 1Qg 114 115 115 140 137 124 123 114 115 121 124 107 1Qg 118 117 115 120 g7 103 115 115 124 127 11 o 113 Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda vanih kategorij nedosledne tako med ra- stišči kot znotraj rastišč - med ploskvami. Poleg primerjav količin, prikazanih v ta- beli 4, smo primerjali še povprečne prsne premere dreves po ploskvah in pasovih. Tudi ta primerjava kaže majhne razlike. Ustrezni testi so pokazali, da so tudi razlike med povprečnimi prsnimi premeri stati- stično neznačilne. Iz vseh primerjav in testov značilnosti razlik je težko izvleči univerzalni zaključek o vplivu vlake na proizvodnost gozda. Vsi testi kažejo, da so razlike neznačilne. Bolj po logiki pojava, da namreč vlaka in z njo vezani vplivi na sestoj ne morejo pospe- ševati proizvodnosti gozda, kot na osnovi ugotovitev te analize lahko zaključimo, da vlaka z zmanjševanjem rastne površine in vsemi drugimi vplivi le nekoliko vpliva na proizvodnost gozda. Ta vpliv pa je v odra- slih jelovo-bukovih sestojih dinarskega go- zda razmeroma majhen. Zato ga prevladajo drugi, pomembnejši dejavniki, kot so: indi- vidualnost drevesa, spremembe okoliščin, ki odločajo o rasti drevesa (tla, kamenitost), vplivi klime, umiranje drevesa itd. POVZETEK Z raziskavo smo poizkušali ugotoviti vpliv vlak na gozd. Vlake odvzamejo gozdu do 8% površine. Grad- nja vlak, miniranje !n odrivanje hribine, poškoduje drevje. Potrga korenine in poškoduje drevje. Pri sečnji in spravi lu lesa do vlake in po vlaki poško- dujemo drevje (razne odrgnine), zbijamo tla in poškodujemo korenine drevja. Vsi ti vplivi so škodljivi in bi se morali odraziti na rasti gozda. Predpostavljali smo, da vlake z odvzemom površine zmanjšujejo proizvodnost gozda. Drugi škodljivi vplivi vlake in mehaniziranega spravila pa naj bi ovirali in omejevali rast drevja. To naj bi se pokazalo v debelinskem prirastku dreves. Raziskavo smo izvedli na 17 ploskvah, velikosti 0,09 ha, na rastiščih naravnega in starejšega dinarskega jelovo-bukovega gozda, in sicer v rastlinskih združbah: 1 Abieti - Fagetum homogynetosum, 2 Abieti - Fagetum mercurialetosum, 3 Abieti - Fagetum omphalodetosum in 4 Neckero - Abietetum. Na ploskvah smo vsem drevesom izmerili de- belinski prirastek pred izgradnjo vlake in po iz- gradnji in ugotavljali njihovo poškodovanost. Raz- iskava je omogočila naslednje ugotovitve. 1. Zaradi gradnje vlake in spravila je poškodo- vano okoli 15% drevja. Poškodovana so pred- vsem tanjša drevesa. Okoli 2/3 vseh poškodb (manjše in srednje) ne pozvroča škode na drevju, ne znižuje vrednost sortimentov niti ne zmanjšuje prirastka dreves. Okoli 1/3 poškodb je velikih. Te znižujejo vrednost sortimentov. Drevesa z velikimi poškodbami imajo manjši debelinski prirastek. Ocenjujemo, da poškodbe drevja ~znižujejo vrednost sestaja za manj kot 2%. Stevilo in velikost poškodb narašča s kamenitostjo oz. ska- lovitostjo sveta. 2. Raziskava je ovrgla hipotezo, da vlake zni- žujejo debelinski prirastek drevja. Drevje ob vlaki zaradi škodljivega vpliva vlake ne prirašča poča­ sneje kot bolj oddaljeno drevje. Ravno tako zaradi povečanega dotoka svetlobe in bolj sproščenih krošenj ne prirašča hitreje. Testi so pokazali, da so razlike v priraščanju med rastišči, nismo pa mogli ugotoviti značilnih razlik med debelinskimi prirastki dreves glede na oddaljenost teh dreves od vlake. Primerjava debelinskih prirastkov za enako dolgo razdobje (9 let) pred izgradnjo vlake in po njej kaže, da drevje po izgradnji vlake na vseh ploskavah prirašča hitreje. Razlike so razmeroma velike- 12% in statistično zelo značilne. Nismo mogli ugotoviti nobenega razloga za trditev, da je tem razlikam vzrok vlaka. 4. Iz vseh analiz in testov lahko zaključimo, da je vpliv vlake na rast drevja v odraslem jelovo-bu- kovem gozdu na krasu zelo majhen. Vzrok je verjetno v vertikalnem toku vode (pronicanju vode skozi apnenčaste podlago) na krasu. Vpliv vlake je tako majhen, da ga prevladajo in tako prekrijejo drugi močnejši vplivi (npr. individualnost dreves in njihove neposredne okolice, umiranje gozda, klimatske spremembe itd.). Zato slabega vpliva vlake z našimi raziskavami nismo ugotovili. SUMMARY The research tried to establish the influence of skid trails on the forest. Up to 8% of the forest area is taken up by skid trails. Skid trail construction, mining and the removing of excavation material cause damage to trees. Roots are torn and trees are injured. ln tree cutting and skidding to a skid trail and along it, trees are injured (various abrasions), ground is compressed and tree roots are damaged. All these influences are harmful and are expected to be reflected in the forest's growth. It has been presupposed that forest productivity is decreased by the reduction of forest area. Other harmful influences of skid trails and mecha- nized wood skidding are supposed to inhibit and limit the tree growth. It is expected that should be reflected in the diameter tree increment. The research was carried out in 17 plats of 0,09 ha, in the natural sites of natural and older Dinara fir~beech forest and in the following plant associations: 1. Abieti - Fagetum homogynetosum, 2. Abieti - Fagetum mercurialetosum, GozdV 51, 1993 131 Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo·bukovega gozda 3. Abieti - Fagetum omphalodetosum and 4. Neckero - Abietetum. ln the plats, all the trees were measured as to the diameter increment before and after the construction of a skid trail and their damage degree was established. The research gave the following results. 1. Some 15% of the trees were damaged due to skid trail construction and wood skidding. Especially trees of smaller diameters got damaM ged. About 2/3 of all the injuries (minor and medium ones) did not cause tree damage, they did not decrease the assortment value and the tree increment. About 1/3 of the injuries were severe and they reduced the value of assortM ments. The trees with severe injuries had smaller diameter increment. It is estimated that tree injuries reduce the value of a forest stand by less that 2%. The number and the scope of injuries increase with the stonY or rocky terrain. 2. The research has disproved the hypothesis that diameter increments are decreased because of skid trails. Due to the harmful influence of a skid trail the trees along it do not increment slower that the trees growing in a more remote position from a skid traiL They also do not increment faster due to better illumination and tree crowns with more space. Tests have proved that there are ditferences between increments in different natural sites. Yet the characteristic differences between diameter tree increments as to the distance from a skid trail could not be established. A comparison of diameter increments for an equally long period (9 years) before and after the construction of a skid trail has shown that the incrementation of trees after a skid trail has been built is quicker in all the plats. The ditferences are relatively high - 12% and they are highly typical from a statistical point of view. No real reason for the supposition that a skid trail was the cause of the differences could be established. 4. Based on all the analyses and tests a conclusion can be made that the influence of a skid trail on tree growth in a mature firMbeech forest in the Karst is very small. The reason for that must be in a vertical water flow (the penetraM ting of water through the limestone ground) in the karst region. The influence of a skid trail is so minute that it is predominated over and thus covered by other stronger influences (f.e.: indiviM duality of trees and their direct surrounding, the dying back of the forest, cllmatic chan~es etc.). Therefore, no influence of a skid trail waš establisM hed by the present research. 132 GozdV 51, 1gg3 LITERATURA 1. Becker, G., 1986. Bodenkultur und WurceiM schaden den durch Befahren von Waldbesten- den. Der Forst und Holzwirt 41, 14, s. 367-370. 2. Butora, A., Schwager, G., 1987. HolzernteM schaden in Durchforstungbestanden. Berichtc. Eidg. Anst. - Birmensdorf 1987. 3. Gregorič, A., 1989. Uporaba stroja in njegov vpliv na dinarski jelovMbukov gozd - tipkopis, Kočevje. 4. Hassan, Awatif, E., 1 988. Mjerni postupci pri istraživanju šumskih zglobnih traktora. Referat - polikopija, šumarski fakultet Zagreb. 5. Hildebrand, E. E., 1987. Die Struktur von Waldboden - ein gefahrdetes Flissgleichgewicht, AFZ 1987, s. 424-426. 6. Hildebrand, E. E., Wiebel, M., 1986. Zur Bedeutung des Bodenwassergehaltes von Fein- lehmstandorten bei der Entstehung von BodenM schaden durch Befahrung. AFZ 1986, s. 617--622. 7. lvanek, F., 1976. Vrednotenje poškodb pri spravilu lesa v gozdovih na Pohorju. Disertacija, Biotehniška fakulteta Ljubljana. 8. Jovanovič, B., Komparativne istraživanje tehnička-tehnoloških karakteristika traktora pri priM vlačenju drva. Disertacija, Šumarski fakultet ZaM 9reb 1990. 9. Južnič, B., 1984. Poškodbe pri sečnji in spravilu lesa v bukovih drogovnjakih. Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana 1984. 1 O. Južnič, B., 1991. Tehnologija in gospodar- nost pobiranja slučajnih pripadkov. Magistrsko delo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana 1984. 11. Kramer, H., 1958. Wegebreite und Zu- wachs im angrenzen Bestand. Allg. Forst- Jagz. 12. Loffler, H., 1985. Bodenschaden bei der Holzernte- Bedeutung und Erfassung. Forst. und Holzw. 40, s. 379-383. 13. Rebula, E., 1991. Erozija na vlakah. Zbor- nik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 37. 14. Sterle, J., 1991. Nekatere ugotovitve o vplivu traktorskih vlak na priraščanje gozdnih sestojev. Gozdarski vestnik 49 (1991). 15. Sever, S., 1980. lstraživanje nekih eks- ploatacijskih param~tara traktora kod privlačenja drveta. Disertacija, Sumarski fakultet Zagreb. 16. Trafela, E., 1987. Vpliv izgradnje gozdnih prometnic na proizvodnjo v gozdu. Magistrska naloga, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 17. Wasterlund, 1., 1988. Skelet šumskog tla- ograničavaju6i činitelj prijenosa na podlagu. PreM davanje, polikopija, Sumarski fakultet Zagreb. GDK: 923:95 Obdavčenje zasebnih gozdov The Assessment of Private Forests Iztok WINKLER*, Marijan KOTAR"* Izvleček Winkler, 1., Kotar, M.: Obdavčevanje zasebnih gozdov. Gozdarski vestnik, št. 3/1993. V sloven~ ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 7. Pričakovane spremembe sistema obdavčenja so priložnost, da kot osnovo za obdavčenje go- zdott upoštevamo proizvodno sposobnost rastišč, ki jo korigiramo s sestojno zasnovo na podlagi dejanske navzočnosti nosilcev funkcij v sestoju. Na višino materialnih proizvodnih stroškov, ki so odbitna postavka pri ugotavljanju vrednostnega donosa (katastrskega dohodka) iz gozdov, ne vplivajo bistveno različne proizvodne razmere. Na višino donosa gozda v največji meri vpliva ustrezno ugotovljen natural ni donos gozda. Seda- nje davčne olajšave in oprostitve so v glavnem ustrezne, primerno pa bi jih bilo razširiti še na vlaganja v gozdove. Ključne besede: rastišče, proizvodna sposob- nost, katastrski dohodek, davki, davčne olajšave. 1. UVOD 1. INTRODUCTION Davek je del dohodka, ki ga država s silo vzame od fizičnih ali pravnih oseb za kritje svojih potreb. Osnovne značilnosti obdav- čenja so: st i. davke določa država, davki niso prostovoljni, davki nimajo neposredne protivredno- Vsak državljan mora prispevati h kritju javnih potreb del svojega dohodka. Kritje javnih potreb je v veliki meri odvisno od višine davčne obremenitve državljanov in gospodarstva. Zato davčnih stopenj ne mo- remo določati Je po potrebah, temveč mo- ramo upoštevati tudi dejanske možnosti * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., **prof. dr. M. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, SLO Synopsis Winkler, 1., Kotar, M.: The Assessment of Private Forests. Gozdarski vestnik, No. 3/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 7. The anticipated changes of the assessment system are an opportunity to take the production capacity of natural sites, which is corrected by the stand conception on the basis of actual presence of function bearers in a forest stand, as a basis for the assessment of forests. Difterent production conditions do not have essential in- fluence on the height of production costs which represent a deduction item in the establishing of the value yield (cadastral income) from forest. Adequately established natural forest yield has the greatest influence on the forest yield height. The present tax relief and exemptions from taxes are generally adequate and it would also be appropriate to stretch them on the investments into forests. Key words: natural site, production capacity, cadastral income, taxes, tax relief. državljanov in podjetij. Davki so hkrati po- memben instrument ekonomske politike, s katerim reguliramo in usmerjamo razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti. Pri izvajanju davčne politike se je treba držati dveh temeljnih načel: - davčna politika mora biti pravična - vsak mora prispevati ustrezni del ustvarje- nega dohodka, - biti mora dovolj pazljiva do davkopla- čevavcev, to je, ne sme jih pretirano obre- menjevati. V gozdarstvu ima davčna politika še poseben pomen. Gozdovi, tudi zasebni, imajo poleg gospodarskih tudi socialno in ekološko vlogo. Zato davčna politika ne more sprejeti vsakega gozda izključno za ekonomski in s tem za davčni objekt. V tem pogledu je koristna diferenciacija po tem, koliko gozd služi neekonomskim, torej splo- šnim interesom. Zasebni gozdovi so v veliki meri last kmetov. Zato z davčno politiko v gozdarstvu neposredno vplivamo tudi na Gozd V 51, 1993 133 Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov položaj na vasi. Zlasti je to pomembno v hribovitih predelih, kjer je dohodek iz gozda pomembnejši od dohodkov iz kmetijskih dejavnosti. Osnova za davek od dohodka iz kmetij- stva (in gozdarstva) je zdaj katarstrski do- hodek kmetijskih zemljišč in gozdov (KD). Katastrski dohodek iz gozdov je bruto dohodek iz gozdov, zmanjšan za mate- rialne stroške in amortizacijo. Bruto doho- dek se ugotavlja po povprečnem vrednost- nem prirastku lesne mase na 1 ha, ločeno za iglavce in listavce, ki so uvrščeni v isti katastrski okraj. Katastrski dohodek vse- buje torej bruto osebni dohodek in morebitni dobiček. Zavezanec za davek od dohodka iz kme- tijstva je fizična oseba, ki je kot lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zem- ljišča vpisan v katastrskem operatu po sta- nju na dan 1. decembra pred letom, za katero se odmerja davek. če uporablja zemljišče kdo, ki ni vpisan v zemljiškem katastru kot njegov lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec in tudi ni zakupnik, lahko davčni organ davek iz kmetijstva odmeri uporabniku zemljišča. če sestavlja več lastnikov, imetnikov pra- vice uporabe ali uživalcev zemljišča eno gospodinjstvo, je zavezanec eden izmed polnoletnih članov kot predstavnik gospo- dinjstva. Davek od katastrskega dohodka se pla- čuje, če je KD kmetije ( torej KD kmetijske zemlje in gozdov) večji od 50% povpreč­ nega letnega bruto osebnega dohodka za- poslenih v Sloveniji v preteklem letu, in sicer po stopnji 8 %. 2. KRATEK PREGLED RAZVOJA SISTEMA OBDAVČENJA GOZDOV V SLOVENIJI 2. A SHORT REVIEW OF THE DEVELOPMENT OF FOREST ASSESSMENT SYSTEM IN SLOVENIA V prvem povojnem obdobju, do leta 1954, so pri nas obdavčevali kmečka go- spodarstva po dejanskem dohodku, za- sebne gozdne posestnike pa po dejanskem poseku. Dohodek iz gozda so prišteli dru- 134 GozdV 51, 1993 gim dohodkom in skupne dohodke obdavči­ li. Konec leta 1951 je bilo določeno, da se dohodek od zemljišč ugotovi po površini, njegovi kakovosti in vrsti kulture na podlagi katastra (katastrski dohodek). Katastrski dohodek od zasebnih gozdov je bil enak vrednosti prirastka lesa na panju gozda določene bonitete, vrednosti stelje in more- bitne gozdne paše. Osnovo za izračun so dajale kar cene lesa na pan ju, ki so bile osnova za odvod v sklad za obnovo go- zdov. Leta 1964 se je sistem obdavčenja gozdov spet spremenil tako, da gozdov niso več obdavčevali po katastrskem do- hodku ampak od osnove, ki jo je določala vrednost lesa, določenega za posek v letu, za katero se je davek odmerjal. Pri tem so gozdnogospodarske organizacije morale vsako leto predložiti davčnim organom se- zname vseh zavezancev, ki jim je bil odo- bren posek, po količini, vrstah lesa in vred- nostnih razredih. Davčni predmet je bil torej dejanski doho- dek, kar je bilo odraz stremljenj, da bi čimbolj uresničili načelo davčne pravičnosti in finančno davčno načelo. Ta stremljenja je podprl tudi sistem progresivnih davčnih stopenj. Prehod na obdavčevanje po katastru je pomenil pozitiven premik pri obdavčenju kmetijske proizvodnje, saj je močno spod- budil boljše obdelovanje zemlje. Manj pri- meren pa je bil za obdavčenje gozdov, ker lastnik gozda lahko poveča donose iz go- zda le v daljšem časovnem obdobju. Za prehod na obdavčenje po katastru tudi nista bila izpolnjena dva temeljna po- goja - urejeni kataster in normalno stanje gozdov. Zato je ponovni prehod na obdav- čenje gozdov po dejanskem dohodku po- menil v takratnih razmerah edino ustrezno rešitev, ker je zagotavljala spoštovanje te- meljnih načel davčne politike in specifično­ sti gozdarstva. Z izdelavo gozdnogospodarskih načrtov in ureditvijo katastra pa spet dobivamo bolj zanesljive podatke o proizvodnem poten- cialu zasebnih gozdov in ustvarjamo pogoje za vrnitev na obdavčenje možnega do- hodka iz gozda. Tako obdavčenje ne bo Iztok WINKLER, Merijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov več samo !iskalni ukrep, ampak tudi po- memben instrument gospodarske politike. Lastniki gozdov doslej niso bili dovolj eko- nomsko spodbujani za sečnjo in za vlaga- nja v svojih gozdovih, obdavčenje poten- cialnega dohodka pa jih bo k temu ne- dvomno sililo. 3. UGOTAVLJANJE KATASTRSKEGA DOHODKA OD GOZDOV 3. THE ESTABLISHING OF CADASTRAL INCOME FROM FORESTS Osrednji problem pri obdavčenju zaseb- nih gozdov je višina katastrskega dohodka. Od določitve katastrskega dohodka je pote- klo že veliko let, medtem so se pogoji gospodarjenja spremenili, zlasti se je pove- čala odprtost gozdov z gozdnimi cestami, cene gozdnih lesnih sortimentov pa se oblikujejo Ico kamionska cesta. Katastrski dohodek je močno podvrednoten. Tudi vsa- koletna revalorizacija katastrskega do- hodka s povprečnimi količniki za katastrski dohodek iz gozdov ni ustrezna, zaradi spre- menjenih proizvodnih razmer pa tudi raz- merja med katastrskim dohodkom posame- znih katastrskih razredov niso več ustrezna. V prihodnjih letih bomo postopoma obli- kovali nov sistem vrednotenja zemljišč in gozdov. To je priložnost, da predlagamo bolj objektivne metode ugotavljanja natural- nega in vrednostnega donosa gozdov kot osnove za obdavčenje gozdov. V okviru večletne raziskovalne naloge o vrednotenju kmetijskih zemljišč in zemljišč gozdov, ki jo izvajamo v okviru Družbe za razvoj podeže- lja na Biotehniški fakulteti in pri njej sodelu- jemo tudi gozdarji, smo že končali prva raziskovanja. Hkrati pa moramo predlagati tudi take ukrepe tekoče davčne politike, ki bodo v največji meri upoštevali posebnosti gozdov in gozdarstva. 3.1. Ugotavljanje donosa gozda 3.1. Establishing of Forest Yield Pri določanju davčne osnove sta dva temeljna problema: kaj opredeliti kot natu- ralni donos gozda in katera je ustrezna teritorialna enota za ugotavljanje donosov. Pri prvem je več možnosti: dejanski ali možni prirastek ali etat. Dejansko je donos gozda izražen v količinskem in vrednost- nem prirastku in je ta najustreznejši kazalec donosa ne glede na to, kaj lastnik z njim stori, ga poseka ali pa nameni za krepitev svojega premoženja (glavnice). Večja paje dilema, ali je to dejanski prirastek ali pa potencialni, tj. tisti, ki ga omogoča donosna sposobnost rastišča. Proizvodno sposobnost današnjih go- zdov predstavlja tekoči volumenski prira- stek, ki pa je vedno ugotovljen na nivoju Tabela 1: Struktura površine zasebnih gozdov po katastrskih razredih in višina katastrskega dohodka Table 1: The Struciure of Private Forest Area by Cadastral Classes and the Cadastrallncome Height Katastrski razred Cadastral class 11 111 IV v VI Vil Vlil Skupaj/Total Povprečje/Average Realni katastrski dohodek (jan. 1993) Real Cadastrallncome (Jan. 1993) Površina zas. gozdov Private Forest Area ha % 11.184 2,9 54.607 9,4 171.422 29,6 187.411 32,4 101.719 17,5 41.686 7,2 9.893 1,7 1.802 0,3 578.724 Katastrski dohodek Cadastrallncome S IT/ha 10.539 8.647 6.259 4.102 2.713 1.742 1.119 918 4.826 15.524 GozdV51,1993 135 Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov gospodarskega razreda. Ta prirastek je močno odvisen od današnjega stanja raz- vojnih laz v obravnavanem gospodarskem razredu, današnje višine lesne zaloge se- slojev itd. Zaradi spreminjanja razmerij raz- vojnih laz, višine lesne zaloge in starosti sestojev se spreminja tudi višina tekočega prirastka. Trajnejši kazalnik je proizvodna sposobnost rastišča. Ta kazalnik je odvisen od rastišča ter drevesne sestave sestaja, ki porašča obravnavano rastišče. V Slove- niji imamo uveljavljeno načelo sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, zato je tudi ciljno razmerje drevesnih vrst takšno, da tudi dolgoročno ne slabša rastišča. Zato lahko upoštevamo pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti rastišča tisto sestavo, ki je podana kot ciljna zmes v posameznih go- spodarskih razredih. Sestava sestojev na posameznih parcelah sicer lahko znatno odstopa od tega ciljnega razmerja, vendar se mu bo v prihodnosti vse bolj približevala. Proizvodna zmogljivost rastišč je maksi- malna količina lesa, ki jo trajno dosegamo na danem rastišču z rastišču primernO dre- vesno zgradbo sestoja. Proizvodna ·spo- sobnost rastišča se praktično ne spreminja, raze~ v primerih, ko so izvršene večje melioracije ali pa v primeru stalne polucije škodljivih snovi, ki spreminjajo rodovitnost tal. Pri vrednotenju gozdnih rastišč združu- jemo podobna rastišča v rastiščne enote. Združevanje izvedemo na podlagi podob- nosti vegetacije oziroma fitocenoz, ki jih združujemo v sintaksonomske enote. Raz- iskave (primerj. KOTAR 1987, 1989) so pokazale, da je opredelitev rastiščne enote s sintaksonomsko enoto umestna. V vsa- kem oddelku ugotovimo vegetacijsko enoto oziroma vegetacijske enote in njihov delež. Te podatke vsebujejo gozdnogospodarski načrti. Za ugotavljanje proizvodne sposob- nosti rastišča vzamemo tisto drevesne se- stavo, ki je podana kot ciljna zmes v posa- meznih gozdnogospodarskih razredih. Omenili smo že, da lahko sestava sestojev na posameznih parcelah sicer znatno od- stopa od tega ciljnega razmerja, vendar se mu bo v prihodnosti vse bolj približevala. Pri določanju proizvodne sposobnosti 136 GozdV 51,1993 rastišč upoštevamo na obravnavanem ras- tišču samo tiste drevesne vrste, ki so zasto- pane v zadostnem deležu (najmanj 1 O%}. Ker imamo za vsak oddelek znano rasti- ščno enoto oziroma enote in njihove deleže ter ciljno drevesno sestavo, lahko ugoto- vimo proizvodno sposobnost rastišča za vsako drevesno vrsto, ki je zastopana na tem rastišču. Za vsako drevesno vrsto ugotovimo ras- tiščni indeks (site indeks Sl100). Rastiščni indeks predstavlja zgornjo višino sestoja (po Pardeyu) pri starosti 1 OO let. Na osnovi rastiščnega indeksa pa ugotovimo proiz- vodno sposobnost rastišča po donosnih tablicah. Proizvodna sposobnost rastišča je enaka povprečnemu volumenskemu pri- rastku v času njegove kulminacije in je izražena v m3/ha/leto. Dosedanje raziskave so pokazale, da so v slovenskih gozdovih za določanje proizvodne sposobnosti ras- tišča na podlagi rastiščnega indeksa najpri- mernejše modilicirane slovaške donosne tablice (HALAJ 1987). Zaradi specifičnega načina obnove gozdov v Sloveniji, to je pod zastorom starega sestoja, je nujno, da ras- tiščni indeks ugotavljamo le v sestojih, ki so starejši kot 1 OO let. Pri tej starosti je napaka zaradi učinka zastrtosti v mladosti že neznatna, ker se je višinska rast že zaključila in se zgornja višina sestoja pribli- žuje maksimalni vrednosti. Rastiščni indeks ugotovimo z vzorčnimi ploskvami (30 x 30 ali 20 x 20m}, ki jih položimo v čim bolj enomernih in enodobnih sestojih. Potrebno število ploskev znaša 5-8, odvisno od homogenosti rastišča. Glede na sestavo drevesnih vrst in njihove proizvodne sposobnosti določimo bruto le- sni donos v m3/ha/leto za posamezno ras- tiščno enoto oziroma oddelek. Pri oddelku upoštevamo pri tem še dejan- ske deleže zastopanih rastiščnih enot, če jih je v oddelku več. V vsakem gospodar- skem razredu določimo tudi sestavo do- nosa v m3 po sortimentih. Ta podatek ocenimo s ciljnimi sortimenti, ki so podani v gozdnogojitvenih ciljih za posamezni go- spodarski razred. Za potrebe določitve vrednostnega do- nosa zadostuje, če vse sortimente raz- il Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov SHEMATICNI PRIKAZ VREDNOTENJA GOZDNIH RASTIŠČ A Schematic Presentation of the Evaluation of Natural Sites RASTišCE NATURAL SITE 1 GOZDNOGOSPODARSKI CILJI! Vegetacijske enota FOREST MANAGING AIMS Vegetation Unit 1 GOSPODARSKI RAZRED 1 MANAGING CLASS 1 1 Ciljne drevesne vrste,, Prospective Tree Species 1 J Rastiščni indeks l Natural Site's Index 1 1 Korektiv 1 Corrective 1 SESTOJNA ZASNOVA J ST AND CONCEPTION l_ Korektiv 1 1 Corrective 1 PROIZVODNE RAZMERE, 1 PRODUCTION CONDITIONS vrstimo v štiri sortimente oziroma kakovost- ne razrede, in sicer: A- razred predstavlja hlodovina za furnir in luščenje, B - razred predstavljajo žagovci l. kvali- tete, C- razred predstavljajo žagovci Il. in Ili. kvalitete in drugi tehnični les, D - razred predstavlja les za kemično predelavo in drva. Naturalni donos nato ovrednotimo glede na pričakovano sestavo gozdnih lesnih sor- timentov in njihove tržne cene. Naturalni donos m3/ha proizvodna sposobnost za gospodarski razred za oddelek/odsek Natural Yield m3/ha Production Capacity for the managing class for the division/sector DENARNI DONOS SIT/ha MONEY YIELD SIT/ha IZRACUN DONOSA ZA PARCELO A YIELD CALCULATION FOR A PLOT Donosna sposobnost rastišča pa je ven- darle neko idealno stanje, ki ga v gozdovih ni mogoče doseči v kratkem času niti z ustreznimi vlaganji. Zato bi bilo za lastnike gozdov neustrezno samo na tej podlagi izračunavati donose. Prav tako je neustre- zen dejanski prirastek, saj je med drugim tudi odraz dosedanjega gospodarjenja in ravnanja lastnika. Zato je treba poiskati vmesno rešitev. Proizvodno sposobnost rastišča korigiramo s sestojno zasnovo na podlagi dejanske navzočnosti nosilcev fun- kcij v sestoju. GozdV 51, 1993 137 Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov 3.2. Vpliv sestoj ne zasnove na dejanski donos 3.2. The Influence of Forest Stand Conception on Real Yield Kot korektiv, ki ga predstavljajo sestojni dejavniki, predlagamo sestoj no zasnovo, ki jo ocenjujemo po večstopenjski lestvici na podlagi navzočnosti nosilcev funkcij (iz- brancev glede na kakovostno proizvodnjo): dalja ne vpliva na višino vrednostnega do- nosa. Stroški sečnje so v veliki meri odvisni od vrste in debeline drevja ter naravnih pro- izvodnih razmer. Zato so v absolutnem znesku zelo variabilni. Podobno velja za stroške spravila. Stroški manipulacije ob kamionski cesti so za enoto proizvoda ena- ki, prav tako lahko pri izračunu upoštevamo Tabela 2: Korektivi proizvodne sposobnosti rastišča Table 2: Correctives of the Production Capacity of a Natural Site Prisotnost nosilcev funkcij Korekcijski faktor Correction Factor The Presence of Function Bearers % l. 11. 111. IV. v. Modelne vrednosti donosov na podlagi proizvodne zmogljivosti gozdnih rastišč ko- rigiramo s faktorji, ki predstavljajo sestojne zasnove (dejansko navzočnost nosilcev funkcij). Sestoj na zasnova je kazalec, ki ga bomo tudi v prihodnje ugotavljali v najnižjih prostorskih enotah (oddelek, odsek), in je zato zanesljivejši kot višina lesne zaloge. V starejših sestojih sta tudi višina lesne zaloge in sestojna zasnova največkrat te- sno povezani. V izjemnih primerih pa lahko uporabimo za korektiv tudi višino lesne zaloge, npr. če je celoten oddelek v razvojni fazi mladovja. 3.3. Vpliv posameznih proizvodnih stroškov na vrednostni donos 3.3. The Influence of lndividual Production Expenses on the Value Yield Na donos gozda vplivajo proizvodni stro- ški: sečnje in izdelave, spravila, manipulacije na kamionski cesti, - gradnje in vzdrževanja gozdnih vlak, - gojenja in varstva gozdov. Pri izračunavanju donosa ne upoštevamo stroškov gradnje in vzdrževanja gozdnih cest, ker temelji donos na ceni gozdnih sortimentov na gozdni cesti. Prevozna raz- 138 Gozd V 51, 1993 80 100 60-80 40-60 20-40 G-20 1,0 0,8 0,6 0,4 na enoto površine enake stroške gradnje in vzdrževanja vlak. Stroški gojenja in varstva gozdov lahko na konkretni površini in v posameznih raz- vojnih fazah gozda zelo variirajo. Zato bomo pri izračunu donosa upoštevali pov- prečne stroške gojenja in varstva gozdov. Odstopanja od tega povprečja pa bi morali upoštevati predvsem kot davčno olajšavo. Ker pa pri izračunu katastrskega do- hodka od bruto donosa odštejemo le mate- rialne stroške in amortizacijo, je vpliv varia- bilnosti proizvodnih stroškov močno zmanj- šan in je praktično zanemarljiv. Na višino katastrskega dohodka v največji meri vpliva prav ustrezno ugotovljen naturalni donos gozda. Podobno je glede temeljne teritorialne enote, za katero ugotavljamo proizvodne stroške in donos. Možnosti je več: parcela, odsek oziroma oddelek, gozdnogospodar- ska enota ali gospodarski razred. Idealno bi bilo ugotavljati donos za vsako parcelo, vendar zanjo nimamo ustreznih informacij pa tudi računanje bi bilo zelo zamudno. Najnižja enota, za katero obstajajo gozdar- ske informacije, je oddelek oziroma odsek. Vendar pa je oddelek v proizvodnem smislu vendarle heterogena enota in prihaja v proizvodnih stroških med posameznimi par- Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov celami (lastniki) do razlik, ki so posledica različnega individualnega stanja gozdov in proizvodnih razmer, zlasti odprtosti gozda in s tem povezanih spravilnih možnosti. Poskusni izračuni so pokazali, da so celotni proizvodni stroški sečnja med parce- lami v oddelku toliko različni, da ima pov- prečen strošek sečnja za celoten oddelek glede na stroške na posamezni parceli koeficient variacija KV = 18% za iglavce in 16% za listavce. Še bistveno večje pa so razlike pri stroških spravila (KV = 56 oziroma 27%). Če pa upoštevamo samo materialne stro- ške in amortizacijo, se pomen koeficienta variacija stroškov pri sečnji bistveno zmanj- ša, saj je delež materialnih stroškov v celotnih stroških sečnja le okoli 1 O%, še vedno pa je pomen koeficienta variacija velik pri stroških spravila, v katerih je delež materialnih stroškov v skupnih stroških okoli 40 %. Oddelek torej z vidika proizvod- nih stroškov ni homogena enota. Ker pa odpade največ materialnih stroškov na ma- terialne stroške spravila, je treba upoštevati predvsem ta vpliv. Obstaja možnost, da bi povprečne spravilne stroške za konkretno teritorialno enoto korigirali glede na dejan- sko odprtost gozda. Vendar pa tudi korigi- rani materialni stroški sečnja in spravila ne bodo bistveno vplivali na končni izračun vrednostnega donosa gozda. Njihov delež v bruto danasu je namreč relativno majhen. 3.4. Primer izračuna povprečnega katastrskega dohodka iz zasebnih gozdov 3.4. An Example of the Calculation of the Average Cadastral lncome from Private Forests Predpostavke: - cene iz decembra 1992, - povprečna prodajna cena gozdnih sor- timentov 4.785 SIT/m3, - povprečni neto naturalni donos 4m3, - materialni stroški motorke 115,45 SIT/ delovno uro, - materialni stroški spravila 776,15 SIT/ delovno uro, - normativi za sečnjo 58 minut za m3 , za spravilo 29 min/m3, - manipulacija na kamionski cesti 10 min/m3, - normirani obseg vlak 100 miha, amor- tizacijska doba 20 let, cena gradnje 250.000 SIT/km, delež materialnih stroškov 80%, - obseg gojitvenih in varstvenih del 0,2 dnine/ha na leto. Katastrski dohodek predstavlja kar 81 % vrednosti bruto donosa. Materialni stroški torej na njegovo višino malo vplivajo. Če odštejemo še materialne stroške, ki niso variabilni (manipulacija, vlake, gojenje go- zdov), je dejanski vpliv variabilnih material- nih stroškov, ki so posledica različnih na- ravnih proizvodnih razmer, na višino do- nosa še manjši. Tabela 3: Izračun povprečnega denarnega donosa iz zasebnih gozdov Table 3: A Calculation of the Average Money Yield from Private Forests SIT /ha % % Bruto donos 19.140 100 Gross Yield Materialni stroški in amortizacija 3.616 100 19 Prime Costs and Amortization - sečnja 432 12 cutting - spravilo 1.500 41 skidding - manipulacija na kamionski cesti 516 14 manipulation ona truck road - vzdrževanje in gradnja vlak 1.004 28 maintenance and construction of skid trails - gojenje in varstvo gozdov 164 5 silviculture and forest protection Katastrski dohodek 15.524 81 Cadastral/ncome GozdV 51, 1993 139 Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov 4. DAVČNE OLAJilAVE IN OPROSTITVE 4. INCOME TAX RELIEFS AND EXEMPTION FROM TAXES Po veljavnih predpisih (Zakon o dohod- nini 1990) je osnova za davek iz kmetijstva katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotav- ljanju katastrskega dohodka. Katastrski dohodek se med drugim lahko zniža zavezancu, ki vlaga lastna sredstva v nabavo kmetijske mehanizacije, in sicer v višini 25% vloženih sredstev za dobo dveh let. Davka iz kmetijstva so trajno oproščeni dohodki od: - varovalnih gozdov, - zemljišča v obmejnem pasu in zem- ljišča pod visokonapetostnimi daljnovodi, če je izkoriščanje takih zemljišč onemogo- čeno ali omejeno. Posebna olajšava se prizna, če je bil donos na posamezni parceli manjši zaradi naravnih nesreč, rastlinskih bolezni in škod- ljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti. Dosedanje olajšave so v glavnem ustre- zne. Predlagamo pa še, da se: - pri razlogih za znižanje katastrskega dohodka zaradi vlaganj lastnih sredstev (24. člena zakona) izrecno navede poleg kmetijske tudi nabava gozdne mehaniza- cije, - zniža katastrski dohodek iz gozdov za znesek vlaganj v gozdove (gojenje in var- stvo gozdov, vzdrževanje gozdnih cest, gradnje gozdnih cest, po odbitku ev. držav- nih spodbud za ta vlaganja), - zniža katastrski dohodek iz gozdov za znesek tujih storitev, ki so bile opravljene v gozdovih zavezanca, - zniža katastrski dohodek iz gozdov za znesek vlaganj lastnih sredstev v toplotno izolacijo stanovanjskih objektov zavezanca, - zniža katastrski dohodek iz gozdov za znesek vlaganj v osnovanje gozdov na opuščenih kmetijskih zemljiščih, če je to v skladu z prostorskim planom. Vlaganja v nabavo kmetijske mehaniza- cije so že razlog za znižanje katastrskega dohodka. lmplicitno bi lahko razumeli, da 140 Gozd V 51, 1993 se to nanaša tudi na nabavo gozdarske mehanizacije, vendar bi bilo bolje, če bi to nedvoumno zapisali. Z vlaganji v gojenje in varstvo gozdov ter v vzdrževanje in gradnjo gozdnih cest last- nik gozda zasleduje na eni strani svoj lastni (gospodarski) interes, na drugi pa hkrati uresničuje javni interes za ohranitev in razvoj gozdov ter njihove socialne in ekolo- ške funkcije. Zato je primerno, da za ta vlaganja omogočimo znižanje katastrskega dohodka, saj koristi iz teh vlaganj poleg lastnika uživa tudi širša skupnost. Del gozdnogospodarskih del v zasebnih gozdovih ne opravi lastnik sam ampak drugi izvajalci, ki od teh storitev plačujejo davke. Tako prihaja do dvakratnega obdav- čenja. Zato je prav, da tuje storitve odšte- jemo od katastrskega dohodka, seveda na podlagi ustreznih dokazil (račun, usposob- ljeni izvajalec v skladu z zakonom o gozdo- vih). Vlaganja v toplotno izolacijo stanovanj- skih objektov so sicer olajšava pri dohodni- ni, vendar bi bilo ustrezneje, da za ta vlaganja lahko lastnik gozda uveljavlja zni- žanje katastrskega dohodka. Vlaganja v toplotno izolacijo stanovanjskih objektov namreč niso samo v interesu lastnika sa- mega, ampak v veliki meri tudi narodnogo- spodarski interes. Zaradi takih vlaganj se zmanjšajo neposredne potrebe lastnika go- zda po lesu za domačo porabo (zlasti po drveh) in povečuje tržna ponudba lesa. Država zaradi te olajšave ne bo prizadeta, saj bo na drugi strani dobila več sredstev z davkom od prometa z gozdnimi sortimenti. Lastniki gozdov v nekaterih primerih opuščena kmetijska zemljišča pogozdujejo. Če je to v skladu s občinskim prostorskim planom, je ustrezno, da za ta vlaganja znižamo katastrski dohodek. 5. SKLEP 5. CONCLUSION Najustreznejši naturalni kazalnik donosa gozdov je proizvodna sposobnost rastišča, ki je odvisna od rastišča in drevesne se- stave sestaja. Gozdna rastišča združuje mo na podlagi vegetacije v sintaksonomske Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov enote. Za vsako drevesno vrsto ugotovimo rastiščni indeks, ki pomeni zgornjo višino sestaja pri starosti 1 OO let. Na podlagi rastiščnega indeksa pa ugotovimo pro- izvodno sposobnost po donosnih tablicah. Upoštevajoč sestavo drevesnih vrst in nji- hovo proizvodno sposobnost določimo bruto donos v m3/ha na leto za posamezno rastiščno enoto oziroma oddelek. Bruto do- nos pa nato ovrednotimo glede na pričako­ vano strukturo gozdnih lesnih sortimentov in njihove tržne cene. Dosedanja raziskovanja so pokazala, da je smiselno kot korektiv pri ugotavljanju naturalnega donosa upoštevati tudi se- stojno zasnovo, ki jo ocenjujemo po večsto­ penjski lestvici na podlagi navzočnosti no- silcev funkcij. Različni proizvodni stroški, ki so posle- dica različnih naravnih proizvodnih razmer, ne vplivajo odločilno na višino vrednost- nega donosa. Ker je delež materialnih proi- zvodnih stroškov v bruto danasu gozda relativno skromen, bomo različne pro- izvodne stroške kot diferenčni znak upošte- vali le izjemoma, v ekstremnih razmerah. Na višino vrednostnega donosa gozda v največji meri vplivata ustrezno ugotovljeni naturalni donos gozda in zanesljivo predvi- devanje njegove sortimentne sestave. Tekoča davčna politika že zdaj upošteva nekatere posebnosti gozdov in gozdarstva in priznava zavezancem trajne davčne oprostitve (za varovalne gozdove, gozdna zemljišča pod daljnovodi) in olajšave (zmanjšani donosi zaradi naravnih nesreč). Da bi še bolj poudarili javni interes za vse gozdove in njihove ekološke in socialne funkcije, bi bilo smotrno davčne olajšave razširiti tudi na vlaganja v gojenje in varstvo gozdov, vzdrževanje in gradnjo gozdnih cest ter tuje storitve v gozdovih. POVZETEK V gozdarstvu ima davčna politika poseben pomen. Gozdovi, tudi zasebni, imajo poleg gospo~ darske tudi socialno in ekološko vlogo. Zato davčna politika ne sme sprejemati vsakega gozda kot izključno ekonomski in torej davčni objekt. V tem pogledu je koristna diferenciacija po tem, koliko gozd služi tudi splošnim interesom. Zasebni gozdovi so v veliki meri v kmečkih rokah. Zato tudi z davčno politiko neposredno vplivamo na položaj na vasi. Zlasti je to pomembno v hribovitih predelih, kjer je dohodek iz gozda pomembnejši od dohodkov iz kmetijske dejavnosti. Osnova za davek iz gozdov je zdaj katastrski dohodek iz gozdov, ki je bil izračunan tako, da so od vrednosti letnega prirastka odšteli mate- rialne stroške in amortizacijo pri delih v gozdovih. Katastrski dohodek je bil ugotovljen že pred mnogimi leti in se revalorizira vsako leto s splo~ šnim količnikom, ki je enak za vse zemljiške kulture. Medtem pa so se pogoji gospodarjenja močno spremenili, zlasti se je povečala odprtost gozdov z gozdnimi cestami, cene gozdnih lesnih sortimentov pa se oblikujejo fco kamionska cesta. Tako je sedanji katastrski dohodek iz gozdov približno trikrat nižji od realnega. V prihodnjih letih bomo v Sloveniji oblikovali nov sistem vrednotenja gozdov. Zato predlaga- mo, da kot osnovo za obdavčenje v prihodnje jemljemo možni dohodek iz gozda, ki ga izraža proizvodna sposobnost rastišča. Ta je odvisna od rastišča in drevesne sestave sestaja. Gozdna rastišča združujemo na podlagi vegetacije v sin- taksonomske enote. Za vsako drevesne vrsto ugotovimo rastiščni indeks, ki pomeni zgornjo višino sestaja pri starosti 1 OO let. Na podlagi rastiščnega indeksa pa ugotovimo proizvodno sposobnost po prirejenih slovaških donosnih tabli- cah. Upoštevajoč sestavo drevesnih vrst in nji~ hovo proizvodno sposobnost določimo bruto do- nos v m3/ha na leto za posamezno rastiščno enoto oziroma oddelek. Bruto donos pa nato ovrednotimo glede na pričakovano strukturo gozdnih lesnih sortimentov in njihove tržne cene. Različni proizvodni stroški, ki so posledica raz- ličnih naravnih proizvodnih razmer, ne vplivajo odločilno na višino vrednostnega donosa. Ker je delež materialnih proizvodnih stroškov v bruto vrednostnem danasu gozda relativno majhen, bomo različne proizvodne stroške kot diferenčni znak upoštevali le izjemoma, v ekstremnih razme- rah. Na višino vrednostnega donosa v največji meri vplivata ustrezno ugotovljen naturalni donos gozda in zanesljivo predvidevanje njegove sorti- mentne sestave. Po dosedanjih predpisih so oproščeni davka iz gozdov dohodki od varovalnih gozdov, zemljišča pod daljnovodi, ali če je donos na posamezni parceli manjši zaradi naravnih nesreč, rastlinskih bolezni ali škodljivcev. Te olajšave oziroma opro- stitve so ustrezne, predlagamo pa, da se razširijo še na lastna vlaganja v gojenje gozdov, v vzdrže~ vanje gozdnih cest in v gradnjo gozdnih cest, za tuje storitve v gozdovih in za vlaganja v toplotno izolacijo stanovanjskih objektov lastnikov gozdov. SUMMARY Taxation policy is of special importance in forestry. Forests, including private ones, pertorm GozdV51,1993 141 Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov besides their ecOnomic also social and ecologic functions. Consequently, each forest should not be considered as exclusively economic and thus an assessment object by assessment policy. With regard to this fact the differentiation according to the significance of a forest as to general interests is recommendable. Private forests are generally owned by farmers. Therefore taxation policy as well has a direct influence on the situation of the Slovene village. This especially holds true of mountainous regions where the income from forests is more important than that from agricultuM ral activities. At present forest tax basis is represented by cadastral forest income which has been establisM hed by the subtracting of prime costs and amorM tization in forest work from the annual increment value. The cadastral income was established long ago and has been revalorized annually by a general quotient which is the same for all cultures. Meanwhile the conditions of managing have changed a lot. First of all, the degree of forest accessibllity through forest roads increased a great deal and the prices of forest assortments are formed in a truck road. Consequently, the present cadastral forest income is approximately three times lower than the real is. A new system of forest evaluation is going to be formed in Slovenia in the future years. Our suggestion is that the potential forest income, which is expressed by the production capacity of a natural site, be taken as the basis for assessM ment in the future. The production capacity of a natural sistem depends on the natural site and the tree structure of a forest stand. Forest natural sites are combined into syntaxonomic units on the basis of vegetation criterion. Site index, which means the stand's upper height at the age of ·,oo years, is established for each tree species. On the basis of the site index, production capacity is established according to adapted Slovakian yield tables. Considering the tree species' structure and their production capacity gross yield in m3/ha per year for an individual site unit or section is established. Gross yield is then evaluated as to the expected structure of forest timber assort- ments and their market price. Various prime costs which are the conse- quence of different natural production conditions 142 GozdV 51, 1993 do not have crucial influence on the value yield. Due to the fact that the share of material prime costs within the gross forest value yield is relatiM vely small, various production costs will be consi- dered as a difference index only exceptionally, in extreme situations. Appropriately established naM tural forest yield and reliable forecasting of its assortment structure have the greatest influence on the height of the value yield. According to the present regulations, the inM come from forest is exempt from taxes when there is a question of protection forests, the areas under electric mains, when the income in an indlvidual plot is lower due to natural catastroM phes, plant diseases or pest. These reliefs or exemption from taxes are well chosen and should also be expanded to the investments in silvicultuM re, the maintenance and construction of forest roads, professional services in forests and the investments into insulation of forest owners' houses. VIRI 1. H~laj, J., 1987. Rastove tabulky hlavnych drevin CSSR. - Bratislava, Priroda, 361 s. 2. Kotar, M., 1987. PrOfung der VerwendbarM keit der Ertragstafeln in den Buchen- und Fichten- best8nden in Slowenien. - Production possibiliM ties of forest. Conference proceedings. Zvolen, s. 117-123. 3. Kotar, M., 1989. Določevanje lesne proM izvodne sposobnosti gozdnih rastišč. - GozdV 47, 5, s. 208-217. 4. * 1993. Lestvice katastrskega dohodka za leto 1993. - Ljubljana, Republiška geodetska uprava, 16 s. 5. Rovan, J., 1966. Obdavčitev kmečkih gaM spodarstev po katastru v SR Sloveniji.- Ljubljana, Ekonomski inštitut Pravne fakultete, 230 s. 6. Winkler, 1., 1974. Zasebni gozdovi v SR Sloveniji kot ekonomska baza lastnikov gozdov in kot objekt gospodarske politike. - Zagreb, Šumarski fakultet, 331 s. 7. Zakon o dohodnini.- Ur. l. RS, št. 48-2300/ 90. GDK: 325 Pomen aktivnega uravnavanja trga z gozdnimi sortimenti The Importance of active Regulation of Wood Assortment Market Milan ŠINKO* Izvleček Šinko, M.: Pomen aktivnega uravnavanja trga z gozdnimi sortimenti. Gozdarski vestnik, št 3/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 13. V prispevku so na podlagi primerjave trga z gozdnimi sortimenti s popolnim trgom (popolna konkurenca) in s trgom surovin opredeljeni razlogi za aktivno regulativo trga gozdnih sortimentov. Ekonomski razlogi gojenja gozdov pridejo do veljave samo na trgu, ki se približuje popolnemu trgu. Ključne besede: trgovina, trg, gozdni sorti- menti, gozdarska politika, ekonomika. 1. UVOD 1. INTRODUCTION Sprostitev trgovine z gozdnimi sortimenti (oz. prenehanje obveznosti prodaje gozd- nogospodarskim organizacijam) je bila ena izmed najpomembnejših zahtev lastnikov gozdov oz. interesnih in političnih skupin, ki so jih zastopale na razpravah o novem Zakonu o gozdovih v letih od 1989 dalje. Kar 62 odstotkov zasebnih lastnikov je v anketi (MEDVED 1991) odgovorilo, da jim dotedanji sistem odkupa gozdnih sortimen- tov ne ustreza. Ta zahteva je. bila tudi za gozdarsko stroko ena najmanj spornih. s sproščeno trgovino gozdnih sortimentov so predvsem lastniki gozdov pričakovali večjo ekonomsko učinkovitost (v isti anketi jih je 84 odstotkov odgovorilo, da bodo gozdne sortimente prodajali najboljšim ponudni- kom), ki naj bi bila posledica delovanja tržnih mehanizmov. Institucionalizirane go- zdarstvo (»stroka«) pa je menilo, da bo že svobodno odločanje o prodaji gozdnih sar- * Mag. M.Š., dipl. inž. gozd., ekon., Biotehniška fakulteta, Večna pot 83, Ljubljana, SLO Synopsis Šinko, M.: The Importance of Active Regulation of Wood Assortment Market. Gozdarski vestnik, No. 3/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 13. Based on the comparison of roundwood market with complete market (ful! competition) and the raw material market, the article defines the rea- sons for active regulation of roundwood market. Economic reasons of silviculture are only carried into effect on the market which is similar to complete market. Key woords: trade, market, roundwood, forest policy, economics. timentov lastnikom povrnilo občutek, da gospodarijo s svojim premoženjem. Kmalu se je izkazalo (WINKLER 1991 ), da tudi svoboden trg (karkoli nam v tem trenutku ta pojem pomeni) gozdnih sorti- mentov ne more nastati čez noč ali z administrativnimi ukrepi, tako kot tudi prejš- nji sistem obveznega odkupa ne. Zelo opa- zno postaja pomanjkanje znanja in izkušenj o tem področju gozdnega gospodarstva, pa tudi dejstvo, da »nevidna roka(( A. Smitha ni samodejni mehanizem, ki pripo- more k blagostanju družbe zgolj zaradi politične odločitve. Pojavljajo se vprašanja, v kolikšni meri je treba zavestno in načrtno vplivati na dejavnike, ki so pogoj za delova- nje popolne konkurence na trgu gozdnih sortimentov. Zato v prispevku ugotavljamo posebnosti trga z gozdnimi sortimenti1 in razloge, ki vodijo v aktivno uravnavanje njegovega delovanja. 1 Gozdni lesni proizvodi, ki se razlikujejo po vrstah in dimenzijah (LIPOGLAVŠEK 1988) 2 Konkurenco lahko opredelimo (TAJNIKAR 1992) kot dinamičen proces, ki nastane s spopa- dom gospodarskih subjektov, katerih temeljna značilnost je, da lahko na trgu nadomestijo drug drugega. GozdV 51, 1993 143 Milan ~INKO: Pomen aktivnega uravnavanja trga z gozdnimi sortimenti 2. POMEN POPOLNE KONKURENCE 2. THE SIGNIFICANCE OF COMPLETE COMPETITION Trg gozdnih sortimentov bomo primer- jali s trgom, ki ga opredeljuje popolna konkurenca. Proučevanje popolne konku- rence omogoča abstrahiranje državne inter- vencije in monopolov, kot dveh skrajnosti, ki lahko vplivata na trg ter tako spoznavanje ekonomskih zakonitosti, kot objektivnih po- sledic danih vzrokov. V našem prispevku pa je popolna konkurenca! kot ena od oblik tržnega organiziranja (TAJNIKAR 1992), osnova za ugotavljanje možnosti učinkovitosti delovanja trga gozdnih sorti- mentov in za utemeljevanje vključevanja ukrepov (gozdno)gospodarske politike v trgovini z gozdnimi sortimenti. Popolna konkurenca nas zanima pred- vsem zato, ker omogoča oblikovanje takih cen proizvodov, storitev in proizvodnih de- javnikov, ki ob racionalnem obnašanju po- rabnikov (maksimiziranje porabnikove kori- sti) in podjetij (maksimiziranje profita) omo- goča uresničevanje Paretovih načel učinko­ vitosti (TAJNIKAR 1992, MADDALA, MIL- LER, 1989), ki opredeljujejo narodnogospo- darsko učinkovitost. Učinkovito gospodar- stvo spodbuja neoviran pretok storitev in proizvodnih dejavnikov med porabniki in podjetji, kot je možno le v (hipotetičnih) razmerah popolne konkurence. Učinkovitost v tržnih gospodarstvih v so- dobni ekonomski teoriji temelji na suvere- nosti podjetja in porabnika. Popolna konku- renca zahteva, da je najvišja gospodarska oblast v podjetju in pri porabniku ter da so višji od te oblasti le zakoni (popolne) konku- rence (TAJNIKAR 1990). Vsako narodno gospodarstvo je zato pred odločitvijo, kak- šno stopnjo gospodarske suverenosti pod- jetja in porabnika naj izbere, da bo ustvarilo maksimalne družbene dobrobiti (družbeno blaginjo). Za gozdnogospodarsko politiko je po- membno splošno spoznanje (TAJNIKAR 1992), da trg (niti v pogojih popolne konku- rence) z družbenega vidika ni učinkovit vsaj v treh primerih. To je v primeru nepopolne konkurence, eksternih ekonomij (primer: onesnaževanje okolja) in javnih dobrin. 144 GozdV51,1993 Nepopolna konkurenca je opredeljena kot ogroženost konkurenčnega položaja podjetja zaradi monopola (oligopola) drugih podjetij. Država odpravlja nepopolno kon- kurenco predvsem s protimonopolno zako- nodajo, katere del je tudi protidampinška zakonodaja. Eksteme ekonomije (eksternalije) nasta- nejo v odnosih med ekonomskimi subjekti in se ne izrazijo na trgu. Vedenje posamez- nika ali podjetja povzroči zmanjšanje koristi drugega. Javne dobrine so dobrine, ki pri rabi enega posameznika ne izključujejo soča­ sne rabe drugega. Pomembna lastnost jav- nih dobrin je, da trg ne zagotavlja ustrezne količine javnih dobrin. Trajno zagotavljanje proizvodnih ( "materialnih«) rezultatov go- spodarjenja z gozdovi ter hkratno splošno- koristnih vlog kot javnih dobrin je temeljni problem gozdarske in tudi gozdnogospo- darske politike. Država v primerih, ko trg ni dovolj učinko­ vit, s posameznimi ukrepi omeji suverenost podjetja z družbeno suverenostjo in poiz- kuša uresničiti maksimalno družbeno korist. Čeprav so v gozdnem gospodarstvu nav- zoče vse tri oblike neučinkovitosti trga in so celo v določeni medsebojni povezanosti, nas bo v primeru trga gozdnih sortimentov zanimala predvsem nepopolnost trga. 3. TRG Z GOZDNIMI SORTIMENTI IN POPOLNA KONKURENCA 3. ROUNDWOOD MARKET AND COMPLETE COMPETITION Značilnosti trga gozdnih sortimentov opredelimo s primerjanjem s popolnim trgom, ki je osnova za določanje posamez- nih oblik trga. Za popoln trg je značilna popolna konkurenca, ki temelji na več pod- menah, najpomembnejše pa so (MADDA- LA, MILLER 1989): 1. Vsako podjetje na trgu je v primerjavi z velikostjo trga tako majhno, da ne more vplivati na cene (atomizacija ponudbe in povpraševanja). 2. Proizvodi so homogeni, kar pomeni, da je proizvod enega prodajalca enak pro- ·.~ Milan SINKO: Pomen aktivnega uravnavanja trga z gozdnimi sortjmenti izvodu drugega. Kupec ne diskriminira po- sameznih prodajalcev. 3. Za proizvodnjo je značilen prost vstop in izhod. Vsako novo podjetje je samostojno pri odločitvi za začetek proizvodnje in vsako obstoječe podjetje lahko z njo preneha. 4. Obstaja popolna mobilnost proizvod- nih dejavnikov. 5. Udeleženci na trgu imajo popolno znanje o trgu (cene, količine, stroški, itd.). Vsak ima tudi popolno znanje o prihodnosti. Navedenim podmenam je treba dodati še splošno (LAVRAČ 1979), da se kupci in prodajalci vedejo racionalno - prodajalci žele doseči čim višjo ceno, kupci pa kupiti blago po čim nižji ceni. Ali povedano druga- če, vsak prodajalec maksimizira profit, ku- pec pa koristnost ob svojih dohodkovnih omejitvah. Poznavanje kakovosti proizvoda in cene, ki na trgu prevladuje, je osnova za racionalno obnašanje. V konkretni stvarnosti je konkurenca tem bolj popolna, v čim večji meri so uresničene pod mene popolne konkurence in tako lahko ugolovimo za trg gozdnih sortimentov na- slednje: • zaradi tehnoloških zahtev industrijske proizvodnje se je lesna predelava (povpra- ševanje) skoncentrirala v relativno manj številne, vendar večje obrate, medtem ko je zgodovinski razvoj vodil v veliko drobitev proizvodno nepovezanih lastnikov gozdov (ponudba). Vpliv ponudbe in povpraševanja na tržišče ni enakomeren; • nehomogenost proizvodov je zaradi dejavnikov gozdne proizvodnje zelo velika, pri čemer ima velik pomen substitucijski učinek med gozdnimi sortimenti, saj lahko gozdne sortimente višje kakovosti upora- bimo tudi v proizvodnji, ki s tehnološke plati lahko predeluje gozdne sortimente nižje kakovosti; • gozdno proizvodnjo omejujejo naravni dejavniki- omejenost gozdnih površin, zato je omejenost vstopa v proizvodnjo velika. Zaradi družbenih zahtev do gozda je one- mogočeno tudi popolno in trajno preneha- nje s proizvodnjo, predvsem na dolgi tok; • mobilnost proizvodnih tvorcev je nizka zaradi dolgoročnega značaja in tehnoloških pogojev gozdne proizvodnje. Tudi podmena popolne konkurence - popolno poznavanje sedanjega in prihod- njega trga - je težko dosegljiva. Glavni razlog je časovna in prostorska razpršenost ponudbe, v manjši meri pa tudi povpraševa- nja. Prostorska razpršenost vpliva pred- vsem na ustvarjanje lokalnih monopolov tako v ponudbi kot povpraševanju. Delež transportnih stroškov v proizvodnji gozdnih sortimentov lahko namreč odločilno vpliva na konkurenčnost posameznega tržnega udeleženca. Velik vpliv ima tudi velika stopnja negoto- vosti (dolgi časovni horizont) in tveganja (možnost elementarnih nezgod) v gozdni proizvodnji. če torej primerjamo možnosti delovanja trga gozdnih sortimentov s stališča popolno konkurenčnega trga, lahko opazimo, da večina pogojev ni izpolnjenih oz. ne more biti izpolnjenih brez ustrezne regulative. 4. TRG GOZDNIH SORTIMENTOV KOT TRG SUROVIN 4. ROUNDWOOD MARKET AND RAW MATERIAL MARKET Trg z gozdnimi sortimenti lahko oprede- limo kot trg surovin (ang. industrial market) (KOTLER 1986). Tak trg sestavljajo posa- mezniki in organizacije, ki pridobivajo do- brine ali storitve za proizvodnjo drugih pro- izvodov ali storitev. Kot kupec se tu pravi- loma pojavljajo organizacije, ki s svojim posebnim nakupnim vedenjem opredelju- jejo trg in ga značilno ločijo od trga potrošni- kov po tržni strukturi, značilnosti povpraše- vanja, značaja nakupovalne enote in vrste odločitev ter odločitvenega procesa. Kot posebna značilnost trga gozdnih sortimen- tov je pomembna heterogenost gozdnih proizvodov, kar povzroča nastanek delnih trgov za posamezne gozdne sortimente, ki so časovno in prostorsko ločeni (MANT AU 1981 ), vendar med njimi poteka pretok blaga, ki je posledica možnosti substitucije gozdnih sortimentov nižje kakovosti s tistimi z višjo. Za tržno strukturo trga surovin je značil­ no, da nastopa z manj številnimi, zato pa GozdV 51, 1993 145 Milan ŠINKO: Pomen aktivnega uravnavanja trga z gozdnimi sortimenti z velikimi kupci. Podobno velja tudi za ponudbo. Pojavi se geografska koncentra- cija povpraševanja in ponudbe. Posebna značilnost trga surovin je značaj nakupo- valne enote (npr. lesnopredelovalno podje- tje), ki v nakupni proces vključuje več ude- ležencev- predvsem šolanih strokovnjakov za posamezna področja (cena, kakovost, količina). S to lastnostjo se bistveno loči od prodajnega načina posameznega prodajal- ca, še posebej v gozdarstvu, ko je ponudba več ali manj razpršena. Povpraševanje na industrijskem trgu je izpeljano povpraševanje, saj je odvisno od povpraševanja po končnem proizvodu. Skupno povpraševanje po mnogih industrij- skih proizvodih namreč ni močno povezano s spremembami cen, še posebej ne kratko- ročno, razlog pa je v zagotavljanju partner- skega odnosa med prodajalci in kupci. Pri izpeljanem povpraševanju je možno, da se zaradi povečanega končnega povpraševa- nja nesorazmerno poveča ponudba (pov- praševanje) surovin. Zato je povpraševanje po mnogih industrijskih dobrinah bolj nesta- bilno kot potrošniško povpraševanje. Ne- stabilnost se kaže tudi v tem, da lahko že majhno povečanje potrošniškega povpra- ševanja nesorazmerno poveča industrijsko povpraševanje po surovinah (načelo po- speška). 5. ZAKAJ »NEGA« TRGA GOZDNIH SORTIMENTOV? S. THE IMPORTANCE OF "THE CULTIVATING" OF ROUNDWOOD MARKET Nosilci gozdnogospodarske politike imajo interes, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju gozdnogospodarske politike v trgovini z gozdnimi sortimenti. Ti interesi imajo lahko značaj (LEM MEL 1956) sploš- nih interesov države pri trgovini z lesom (narodnogospodarsko čim boljše zadovo- ljevanje potreb - narodnogospodarska učinkovitost) ali ))gozdarsko politični<< zna- čaj. Najpomembnejši razlog za vključevanje državne regulative je nepopolnost trga, ki onemogoča, da bi se sposobni gospodarski subjekti, ki se obnašajo racionalno, usmer- jali k učinkoviti menjavi in proizvodnji. 146 GozdV51,1993 Zaradi kratkoročno ireverzibilnih posledic na gozd, ki so lahko posledica nestabilnosti (načelo pospeška) lesnega trga in trga gozdnih lesnih sortimentov kot trga surovin, je treba sodelovati pri uravnavanju njego- vega delovanja. Gozdarsko politični interesi za aktivno gozdnogospodarsko politiko v trgovini z gozdnimi sortimenti se oblikujejo v procesu sprejemanja celotne gozdarske politike. V slovenskih razmerah se ne moremo izogniti odnosu med nego oziroma goje- njem gozdov in trgom. Eden izmed pome- nov nege oziroma gojenja gozdov je na- mreč pospeševanje kakovosti pričakovanih gozdnih sortimentov, katerih večja kakovost naj bi se odrazila tudi na trgu v obliki višje cene. Na nepopolnem trgu seveda gospo- darski pomen gojenja gozdov le težko ugo- tovimo (spomnimo se t. i. povprečnih cen). Lahko pa tudi rečemo, da popolna konku- renca na trgu gozdnih sortimentov spod- buja nego oziroma gojenje gozdov, saj si prodajalci prizadevajo pridobiti prednost na trgu pred drugimi tudi z višjo kakovostjo svoje ponudbe. Višjo kakovost bodo na dolgi rok dosegli seveda samo z ustreznimi ukrepi nege oziroma gojenja gozdov. Zato lahko trdimo, da je vlaganje v nego oziroma gojenje gozdov neposredno (življenjsko) povezano z uveljavljanjem pogojev popolne konkurence. Še posebej s stališča lastnikov gozdov. Zelo pomemben razlog za izvajanje ukre- pov, s katerimi bi se približevali popolnem trgu, je neravnotežje med subjekti tako na strani ponudbe kot povpraševanja. Najpo- membnejše značilnosti gozdnih posestni- kov kot ponudnikov namreč so: - veliko število ponudnikov, - majhne količine, - prostorska razpršenost, - časovna nerednost ponudbe, - majhna ekonomska odvisnost od go- zda. Tržno vedenje (predvsem odzivanje na cene, določanje cen, prodaja) posestnikov nam ni znano, lahko pa dokaj zanesljivo dodamo, da so neizkušeni pri prodaji lesa, kar je primer tudi v državah z dolgoletno tržno tradicijo (SCHWARZBAUER 1985). (i Milan $1NKO: Pomen aktivnega uravnavanja trga z gozdnimi sortimenli Seveda bo med ponudniki gozdnih sorti- mentov tudi država, ki bo lahko zaradi obsega ponudbe državnih gozdov močno vplivala na trg. Na drugi strani pa so lesnopredelovalni obrati kot povpraševalci po gozdnih sorti- mentih, ki jih lahko opredelimo z: - pestro strukturo povpraševalcev, - veliko majhnih povpraševalcev v ža- garski industriji, - malo velikih povpraševalcev v papirni industriji ter industriji lesnih plošč, - več ali manj kontinuirano potrebo po lesu, še posebej velikih predelovalcev, - strokovnejšim pristopom pri nakupnih odločitvah in ravnanju. Predvsem koncentracija kapitala in zna- nja kupcev sta razloga, ki zavirata približe- vanje popolnemu trgu, saj so ponudniki mnogokrat v položaju, ko se ne morejo odločati racionalno. 6. ZAKLJUČKI V Sloveniji moramo na prehodu v tržno gospodarstvo začeti z aktivno politiko pri urejanju trga gozdnih sortimentov. Vse do- sedanje dejavnosti nosilcev gozdarske po- litike kažejo na to, da se temu področju gozdnega gospodarstva ne posveča no- bene pozornosti. še posebej so zapostav- ljeni razdrobljeni zasebni lastniki gozdov, ki bodo jutri gospodarili z več kot tri četrine gozdov. Pornernbno vlogo v sedanjem trenutku imajo tudi gozdnogospodarske organizaci- je, ki prevzemajo vlogo največjih lesnih trgovcev. Zaradi objektivnih razlogov: kapi- tala, znanja (strokovno znanje in poznava- nje razmer na »terenucc) in tradicionalnih povezav z lesno predelovalno industrijo, imajo velike prednosti pred manjšimi les- nimi trgovci. Ti razlogi so predvsem »pode- dovani« iz prejšnjega sistema. Ker pod- jetniški interes ta podjetja sili k ustvarjanju še trdnejšega monopolnega položaja na trgu, ne sodelujejo pri oblikovanju trga, ki bi se vsaj na nekaterih področjih približeval popolnemu trgu. Najaktivnejšo vlogo pri oblikovanju gozdnogospodarske politike v trgovini z gozdnimi sortimenti bo morala prevzeti država. SUMMARY ln Slovenia an active policy in the regulating of roundwood market will have to be started in the transition period to market economy. All the present activities of those who create forestry policy indicate that this field of forest managing has been completely neglected. Especially private forest owners with small plots, who will manage more than three fourths of forests in the near future, are in subordinate position. At present, an important role is arso plaid by forest managing units which are tal~ing over the role of the gre atest timber dealers. Oue to object- ive reasons: capital, know-how (professional knowledge, the knowing of "field" conditions) and traditionallinks to wood processing industry, they have the advantage over timber merchants of a smaller scale. These reasons are first of all 'the heritage" of the former system. Pursuing the business interest, these companies try to assume an even more monopolistic position on the mar- ket. They do not cooperate in the forming of the market, which would at Jeast in some fields resemble a complete market. The most active role in the forming of forest managing policy in the dealing with roundwood will have to be taken over by the state. VIRI 1. Baban, L., 1989. Ekonomija tržišta. Škalska knjiga. Zagreb. y 2. Jurin, S., Sohinger, J. 1990. Teorija tržišta i cijena. Globus. Zagreb. 3. Kotler, P., 1986. Principles of Marketing. Prentice Hall Int. New Jersey. 4. Lavrač, 1., 1979. Uvod v politično ekonomijo L del. Ekonomska fakulteta BK. Ljubljana. 5. Lem mel, H., 1956. Forstliche Holzmarktpoli- tik. J. D. Sauerlander's Verlag. Frankfurt a. M. 6. Lipoglavšek, M., 1988. Gozdni proizvodi. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. 7. Maddala, G., Miller, E., 1989. Microecono- mics, theory and applications. McGraw Hill. New York. 8. Mantau, U., 1981. Rohstoffmarkt Holz. Hochschul Verlag. Freiburg. 9. Manter, K., 1973. Holzmarkt lehre. Neumann - Neudamm. Melsungen. 10. Medved, M., 1991. Vključevanje lastnikov gozdov v gozdno proizvodnjo. Magistrsko delo. BF, Ljubljana. 11. Schwarzbauer, P., 1985. Gemeinschaf- tliche Holzverwertung aus dem Bauerwald. VWGO. Dunaj. 12. Tajnikar, M., 1993. Mikroekonomija s po- glavji iz teorije cen. Ekonomska fakulteta. Ljublja- na. 13. Tajnikar, M., 1990. Gospodarska suvere- nost Slovenije - problem iz ekonomske blaginje v zborniku Za konfederalna Slovenijo. Znan- stveno in publicistično središče Ljubljana. GozdV51,1993 147 GDK: 151:24 Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini Consideration of Habitats of Animals in Forestry Landscape Mirko PERUŠEK* Izvleček Perušek, M.: Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini. Gozdarski vestnik št. 3/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit 5. Sonaravne gospodarjenje mora posvetiti večjo skrb vsej živalski komponenti in še posebej red- kim in ogroženim vrstam, oziroma njihovim narav- nih habitatom. Izločati moramo dele gospodar- skega gozda za favno in to upoštevati pri delu v gozdu. Določimo večja ali manjša zatočišča v pomembnejših živalskih habitatih, kjer prepustimo razvoj naravi. Ključne besede: živalski habitati, zatočišča, so- naravno gospodarjenje z gozdom. 1. UPOŠTEVANJE ŽIVALSTVA 1. THE CONSIDERING OF FAUNA Sonaravno gospodarjenje z gozdom se z novim pogledom na gozd in na gozdnato krajino ukvarja tudi z živalsko komponento. Pogosto se živalstvo enači le s parkljasto divjadjo in podlubniki. Vidimo le te, oziroma njihove posledice- obžrto mladje in žarišča lubadarjev, ne pa druge favne, ki ima ravno tako pomembno vlogo, saj omogoča urav- novešenost prehranjevalne verige in stabil- nost gozd nate krajine. Okolje se obravnava še vedno premalo kompleksno. V njem ima poleg gozdnega sestaja enak ali še večji pomen vsak poseben habitat, pa naj bo to odmrlo drevo, kaluža ali osamljeno drevo sredi travnikov. Domovinsko pravico smo v gozdu odvzeli nekaterim manj prilagodljivim vrstam, ki so vezane na odmrlo drevje, mir ali na višjo lesno zalogo (visoko vlago). Lov no gospodarjenje je iztrebilo večino svo- jih konkurentov (npr. volka, ujede). Aktivno varstvo z varovanjem in renaturacijo po- membnih lokalitet in posebnih habitatov * M. P ., dipl. inž., Gozdno gospodarstvo Koče­ vje, 61330 Kočevje, Rožna ulica 39, SLO 148 GozdV 51, 1993 Synopsis Perušek, M.: Consideration of Habitats of Ani- mars in Forestry Landscape. Gozdarski vestnik, No. 3/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. "Ciose to nature" forestry management has to pay bigger attention to animals, especially to rare and endangered species and their natural habi- tats. Parts of management forest should be sepa- rated for fauna and this must be taken into account at any work performed in the forest. Bigger and smaller refuges must be determined within important animal habitats, where the deve- lopment is left to the nature. Key words: animal habitats, refuges, "cl ose to nature" management. mora biti vodilo pri delu z gozdnato in drugo krajino. Začeti moramo pri načrtovanju in to do- sledno izvajati. Pri tem pa je izredno po- membno poznavanje terena, živalstva, se- slojev in po tem ocena habitatov. Pomemb- no je sodelovanje gozdarjev z vsemi, ki se kakorkoli ukvarjajo z zoocenozami in kra- jino- od ornitologov, lovcev, ribičev, ento- mologov, speleologov, naravovarstvenikov do vseh drugih, ki s svojo dejavnostjo posegajo v krajino (kmetijci, urbanisti, hi- drotehniki, itd.). 2. HABITATI IN PRIPOROČILA ZA GOSPODARJENJE 2. HABITATS AND MANAGING RECOMMENDATIONS Priporočila za gospodarjenje je za ekolo- ško pestro Slovenijo težko natančno določi­ ti. Pomembne so grobe opredelitve in izho- dišča sonaravnega gospodarjenja in upo- števanje vsakega dela gozda in ohranjanje njegove pestrosti. V nadaljnjem tekstu je večji poudarek na jelovo-bukovih in njim podobnih gozdovih. Izhodišča za kvantita- tivno in kvalitativne oceno sušic, dupel in 1 d Mirko PERUSEK: Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini druge posebne habitate sem dobil pri po- pisu ptic (Pe ruše k 1992) ter druge literature na temo habitatov in prvo bitne krajine (Mlin- šek 1989, Thomas 1979). Habitate lahko v grobem razdelimo na: • gozdne sestoje in gozdni rob; • posebne habitate, (npr. sušice, vodne kotanje, omejki), ki so lahko sestavni del gozdnih sestojev in gozdnega roba. 2.1. Gozdni sestoji 2.1. Forest stands Med splošno razširjene lahko štejemo gozdne sestoje vseh starosti in zgradb z vso vegetacijo (gozdna tla, lišaji, mahovi, zelišča, grmovje, drevje). V gozdnih sestojih moramo povečati les- no zalogo oziroma zmanjševati etate. S tem dosegama večjo pestrost rastlinstva in živalstva. Spremeni se mikroklima in izbolj- šajo se prehrambene razmere za redkejše vrste (ptice iz družine muharjev, številni nevretenčarji). V sestojih moramo ohraniti tudi staro drevje oziroma skupine starejšega drevja, zato jih pustimo dve proizvodni dobi. Ohra- njati moramo vse drevesne vrste. V oddelku moramo pustiti vsaj eno kvalitetno drevo glavne drevesne vrste, dokler ne propade. Za prehrano favne moramo puščati manj pogoste drevesne vrste, npr. maklen, jere- bika, češnja, makovec, in to v vseh sestoj ih, tudi v enodobnih drogovnjakih in debeljakih. To moramo upoštevati že v mladju z izbo- rom vrst. Poleg drevja moramo ohranjati vse grmovne vrste. Tako npr. bršljan dozori pozimi, zato je pomembna rastlina v zimski prehrani ptic (predvsem za vrste iz družine drozgov). Na zaraščajočih površinah izvajamo le indirektno premeno. Intenzivnost in pogostnost del naj bo manjša. Pestrost drevesnih in grmovnih vrst moramo sprejeti kot izjemno kvaliteto. Povsod ohranjamo votlo in suho drevje. Debela drevesa z velikimi dupli (gnezdišče sov) še posebej zaščitimo. 2.2. Gozdni rob 2.2. Forest edge Predstavlja vmesni habitat (ekoton), zato se v njem pojavljajo vrste iz dveh različnih habitatov. Stevilo vrst tu skokovito naraste in ravno tako njihova gostota in vrstna sestava, različno od lege gozdnega roba ter od vrste in mejnih habitatov (gozd, kmetijske površine, vodne površine, idr.}. Gozdni ostanki imajo izredno poudarjen robni efekt, zato nastopajo kot blažilci nega- tivnih vplivov kmetijskih in drugih površin in zelo povečujejo vrstno raznolikost ter go- stoto vrst. Ohranjanjati in oblikovati mo- ramo pester gozdni rob z bogatim grmov- nim slojem in pestro drevesno sestavo s čim večjim številom dreves z dupli. 2.3. Sušice, živa drevesa z dupli in umetne gnezdnice 2.3. Snags, vital trees with nesting cavities and nesting boxes V ne tako davni preteklosti je za gozdni plevel veljala mati naši gozdov - bukev. Sušice in drevesa z dupli pa za gojišče bolezni in vsakovrstne golazni ter odraz slabega dela gozdarjev. Bukvi smo priznali domovinsko pravico, medtem ko suhim in votlim drevesom pogostokrat ne prizanese- mo. Gozd je tako osiromašen mnogih vrst, ki bi sestavljale prvobitni prehranjevalni mo- zaik. Med pticami so to ptice duplarice (npr. belohrbti, balkanski in troprsti detel, mali skovik, koconogi čuk}, ki s svojo redko navzočnostjo kažejo na opustošeno stanje v tem mozaiku flore in favne. Glede na popise ptic (Perušek 1992) pri pračam puščanje sušic za jelovo-bukove in njim podobne gozdove v obsegu: vsaj 3 do 6 sušic na en hektar 3. in predvsem 4. debelinske stopnje, 2 do 5 sušic na deset hektarjev 5. do 8. debelinske stopnje in eno sušico na oddelek (20 do 30 ha) nad 8. debelinsko stopnjo. Sušice lahko deloma nadomestijo še živa drevesa z dupli. Več sušic puščama v nižjih, prisojnih in skalovitih legah, na gozd- nih robovih in gozdnih ostankih in manj v GozdV 51,1993 149 Mirko PERUŠEK: Upoštevanje habitatov za živali v gozdnali krajini višjih osojnih legah. Debelejše sušice puš- čamo na skalovitih prisojnih legah tudi za- radi zadrževanja vlage in uspešnejšega pomlajevanja. Najtanjše sušice uporabljajo manjši primarni in sekundarni duplarji (sini- ce, plezalčka) . Teh sušic je v gozdu obi- čajno največ. Debelejše naseljujejo detli, žolne, polhi, netopirji, sinice in številni ne- vretenčarji , najdebelejša pa poleg teh tudi večje vrste (sove, črne žolne, kune, divje mačke). Tanjše sušice mehkih listavcev najprej razpadajo, najpozneje pa debele sušice iglavcev in nekaterih trdih listavcev. V igla- stem gozdu je največ dupel v odmrlih dre- vesih iglavcev, v listnatem pa v votlih živih in delno odmrlih drevesih. V zimskem času najdejo mnoge ptice stalnica v sušicah izdaten vir bogate hrane. V preteklosti je bila zelo pri ljubljena po- moč pticam z nameščanjem gnezdic. S tem Previdno gospodarjenje v bližini posebnih habita- tov je nujno Care ful managing in the vicinity of special habitats is a necessity 150 GozdV 51 , 1993 se je razvijal odnos ljudi do drugih bitij v gozdu in jim priznaval pravico obstoja, ven- dar predvsem kot pomočnika pri zatiranju škodljivih vrst - tako je bila ta dejavnost upravičena. Sčasoma se je to opustilo ali pa je bilo prepuščeno zgolj zagnan im posa- meznikom. Nameščanje gnezdnic je umestno do takrat, dokler v gozdu ne dosežemo dovolj visoko gostoto sušic ali še živih dreves z dupli. Ob gozdnih robovih, gozdarskih ko- čah in drugod, kjer je več obiskovalcev, postavimo manjše gnezdnice za sinice, za- radi vzgojnega vidika obiskovalcev gozda in gozdarjev. Povsod po gozdovih pa manjka velikih dupel za večje vrste, kot so sove, kune, divje mačke ipd. Sovam najbolj primanjkuje ustreznih gnezdnic, zato bi mo- rali njim posvetiti posebno skrb in strokov- nejše delovanje. Prehrambene razmere so zanje ugodnejše zaradi bolj presvetljenih Drevesa z dupli so nepogrešljiv spremljevalec gozdnate krajine Trees with nesting cavities are an essential part of the forest landscape Mirko PERUŠEK: Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini gozdov - več je voluharic, miši, rovk in drugih malih sesalcev, ki sodelujejo pri kroženju energije v pritalni plasti, pri zooho- riji, pri uspešni rasti mladja ter so glavna hrana sovam. V smrekovih kulturah in drugih problema- tičnih sestojih ter tam, kjer ni ali pa primanj- kuje dupel in sušic, postavimo 5 do 1 O gnezdnic na deset hektarjev za manjše vrste sinic, več na prisojni in manj na osojni legi, največ ob gozdnem robu in več, kjer so starejše razvojne faze. Premer vhodne odprtine naj bo 26 mm, tloris gnezd nice 1 O x 1 O cm, višina spredaj 19 in zadaj 24 cm. Namestimo jih na deblo na višino 1,5 do 4m. Za veliko sinico izdelamo podobne gnezdnice, vendar z večjim tlorisom - 14 x 14 cm in odprtino premera 32 mm. 3 do 6 gnezdnic na deset hektarjev name- stimo ob gozdnih robovih in v presvetljenih sestojih. Pritrdi mo jih na deblo 2 do 4 m visoko (Geister 1977). Za netopirje izdelamo gnezdnice (Steb- bings 1985) s tlorisom 14 x 14cm, zadnja stranica naj bo dolga 33 cm s prečni mi žlebovi, globokimi 2 mm na notranji in zuna- nji strani. Netopir vstopa skozi špranjo, ki je široka 15 do 20 mm po vsej dolžini spodnje stranice; stranske stranice pa so visoke spredaj 14 in zadaj 20 cm. Name- stimo jih 4 m, visoko ali višje na drevo, in sicer po tri na eno drevo - v isti višini , na pet do šest dreves v radiju 50 m. Skupino gnezdnic za netopirje namestimo na vsak kilometer, in sicer najvišje do nadmorske višine 700 m. Gnezdnice moramo enkrat na leto očistiti -v jesenskem ali zimskem času. V vsakem gozdu pa se tudi najde vsaj drobnejša sušica (3-4 deb. st.), kjer najdejo primerno mesto za gnezdenje še druge manj številč­ ne vrste, kot so npr. plezalčki. V zasmreče­ nih sestojih pustimo drobnejše sušice, ki so podlegle konkurenci. V žariščih lubadarjev pustimo vsaj eno debelejše suho drevo, kjer so podlubniki že izleteli. V gozdovih, kjer morda še manjka debe- lih sušic in večjih votlih še živih dreves, primernih za gnezdenje sov, namestimo na Puščaj mo v gozdu drevesa, na katerih so večja gnezda! Trees with bigger nests shou/d be left in a forest! GozdV 51 , 1993 151 Mirko PERUŠEK: Upoštevanje habitatov za .živali v gozdnati krajini vsakih 50 do 1 OO hektarjev po eno veliko gnezdnico za kozačo ali lesno sovo. Posta- vimo jo 2 do 5 metrov visoko na drevo, čim dlje od ceste in obiskovalcev gozdov. Po- stavimo jih predvsem v sestoje, kjer se miši in voluharji prenamnožijo in se zato sestoji slabo naravno pomlajujejo. Te vrste gnezd- nic uporabljajo lahko tudi druge živali (kuna zlatica, divja mačka itd.). Gnezdnica za kozačo naj bo globoka 50 do 80 cm, notranji minimalni premer naj bo 40 cm, vhodna odprtina pa oval na 1.8 x 20 cm. Lahko je tudi polodprta ali povsem odprta z zgornje strani. Kozača uporablja tudi gnezda kro- karjev in kraguljev, zato tam, kjer je teh manj, namestimo gnezdilne police v obliki gnezda notranjega premera 40 cm. Gnezd- nica za lesno sovo meri v tlorisu 1 OO x 50 cm, globoka je 50 cm, odprtina pa je velika 15 x 12 cm. V gnezd nice za sove damo na dno žagovino. Vsako jesen oči­ stimo in hkrati po izbljuvkih in iztrebkih kontroliramo zasedenost. 2.4. Večja gnezda na drevju 2.4. Big nests in trees Puščama vsa drevesa, na katerih so gnezda velikosti v premeru nad 40 cm. Gnezda gradijo predstavniki iz družine vra- nov (sraka, siva vrana, krokar), obvodne ptice in nekatere ujede, uporabljajo pa jih tudi druge ujede in sove. Večja gnezda lahko služijo več let različnim vrstam večjih ptic. Posebej zaščitimo gnezda redkih vrst in kolonijska gnezdišča (sive čaplje). 2.5. Vodne kotanje in izviri v gozdu 2.5. Water puddles and springs in a forest So pomembno stičišče poti mnogih živali (napajališča) in redkejši habitati z vlažnejšo mikroklimo. Ob vodnih kotanjah in izvirih v polmeru ene do dveh drevesnih višin ohra- njamo tesno sklenjen sklep krošenj odraslih dreves. Sečnje naj bodo manj intenzivne v celotnem zlivnem območju. Skozi ta ob- močja in v njih ne smemo graditi vlak in opravljati spravila. Razmere za favno lahko še popestrimo s tem, da naredimo pod izviri zajezitve. 152 GozdV 51, 1993 2.6. Gozdovi ob potokih, rekah in jezerih 2.6. Forests situated in the vicinity of brooks, rivers and lakes Ob bregovih potokov, rek in jezer prepu- stimo vegetacijo naravnemu razvoju in se- kamo drevje in grmovje le izjemoma. Pu- stimo padlo drevje v vodni strugi, da se naredijo manjši jezovi. Voda se počasneje pretaka, dobi več kisika in s tem so pe- strejše razmere za vodni živelj. Kjer je pogostejše delovanje erozije in kjer so po- plave v nižjih predelih, pustimo v strugi ca. vsakih 50 metrov eno drevo, drugod pa na 100 metrov. Za povodnega kosa pod betonskimi mo- stovi namestimo gnezdnice, če ni primernih polic pod mostom. Leseni mostovi po na- vadi nudijo takšne gnezditvene možnosti. Ob jezerih in počasi tekočih vodah pu- stimo stoječe suho drevje, ki ga uporabljajo obvodne ptice za počitek in lov. Ob vseh teh površinah ne gradimo vlak, cest in ne izvajajmo spravila. Ne dovolimo raznih gradenj (npr. male HE, ribogojnice), še posebej, če je to habitat redkih vrst (npr. vidra, drstišče rib). Ob jezerih in počasi tekočih vodah, kjer se prehranjujejo redke ujede in obvodne vrste, zaščitimo vodni in obvodni pas, ter njihova gnezdišča. V prvi polovici leta omejimo in prekinimo dejav- nost v teh območjih. 2. 7. Omejki in posamezna drevesa v kulturni krajini 2.7. Hedges and individual trees in agricultural landscape Poleg velike estetske vrednosti so omej ki prebivališča za mnoge vrste, saj povezujejo gozd in kmetijske površine. V njih najdejo zatočišče npr.: poljski zajec, fazan in mnoge redke in ogrožene ptice iz družin srakoperjev, strnadov, penic in drugih ži- valskih skupin. Posameznim drevesom v kulturni krajini ravno tako pripisujemo izredno estetsko vrednost, poleg te pa so tudi pomembno lovno mesto za ujede (podnevi) in sove (ponoči). Za takšna drevesa bi moral veljati poseben varstveni režim. Mirko PERU~EK: Upoštevanje habi!atov za živali v gozdnati krajini Gozdni rob, gozdni ostanki, omejki, posa- mezna drevesa, močvirja in drugi mokriščni habitati so pomemben selitveni habitat za ptice, zato tu puščama pestro grmovno sestavo in plodonosne drevesne vrste. 2.8. Stene, udarne jame in vhodi jam 2.8. Faces, hollow sinks and cave portals Velikost in mesto teh treh habitatov je odločilno za to, katere živali tam najdemo. V stenah so gnezdilni habitati velikih uharic, planinskih orlov in drugih ujed, risov, kun belic, idr. Podobno je v večjih udornih jamah. Ob vhodih kraških jam se zadržujejo skalni golobi, sove in netopirji. V bližini takšnih krajev moramo omejiti gozdarsko dejavnost, in sicer: ne graditi vlak in cest v njihovi neposredni bližini- 30 do 60 metrov oziroma eno do dve drevesni višini okrog, primeren čas sečnje v njihovi širši okolici je šele v drugi polovici leta. Tu omejimo gibanje ljudi v piVi polovici leta. Sečnjo zmanjšamo tudi nad geološkimi prelqmnicami in nad kraškimi jamami. Tako zmanjšamo izpiranje prsti v podzemlje. Vlak in cest v okolici teh habitatov ne gradimo. 2.9. Zimovališča za parkljasto divjad 2.9. Winter shelters for the game Lociramo jih na prisojne lege v sestojno slabše gozdove. Pospešujemo plodonosne drevesne, grm ovne vrste in travnate površi- ne. Krmišča in sol nice lociramo le v zimova- lišča. Puščama tudi posamezna debela dre- vesa listavcev, drevje z dupli in sušice. V zimskem času omejimo gibanje ljudi (pro- met, sečnja). 2.1 O. Medvedji brlogi, lisičine, jazbine ipd. 2.1 O. Bear lairs, earths, badger's burrows and the like V njihovi neposredni okolici ne gradimo cest in vlak, ne opravljamo sečnje in spra- vila. Stalna prebivališča teh zveri posebej izločimo kot odsek ter jih prepustimo naravi ali pa izločimo kot negovalno enoto z nizko intenziteto sečenj. čas sečnje naj bo izven časa razmnoževanjea teh vrst. 2.11. Stare stavbe in njihova okolica 2.11. Old houses and theirs surroundings Pri obnavljanju cerkva in drugih objektov v gozdu (in izven njega) pustimo odprtine na podstrešju, saj tam gnezdijo sove, hu- dourniki, netopirji idr. Okolico stavb in dru- gih kulturno zgodovinskih spomenikov za- ščitimo (puščama debelo drevje). 2.12. Rastišča divjega petelina 2.12. Capercaillie's natural sites Ogroženost vrste in njen obrobni areal razširjenosti zahteva, da upoštevamo osnovne zahteve vrste, če nočemo, da divji petelin odpoje zadnjo pesem. Mir v času rastitve in ohranitev kompleksov naravnih rastišč s posebnim režimom gospodarjenja in z vzdrževanjem visokih lesnih zalog ter odmrlega ležečega drevja, kjer najde bogat vir beljakovinske hrane, mora biti vodilo pri načrtovanju in potem pri gospodarjenju. Nujna je odstranitev vseh krmišč za divje prašiče na širšem področju rastišč (prašiči uničujejo gnezda divjih kur). 2.13. Stanišča gozdnega jereba 2.13. Habitats of the forest partridge Ohranjamo in pospesuJemo pestro grmovno in drevesno sestavo, pester gozd- ni rob in indirektno premeno v zaraščajočih gozdovih, kjer puščama podstojno grmovje. 2.14. Drugi posebni habitati 2.14. Other special habitats So habitati vseh redkih vrst, kjer mora biti mir v reproduktivnem obdobju vrste in jih moramo ohraniti čim bolj naravne. 3. ČASOVNA RAZPOREDITEV DEL V GOZDU GLEDE NA POMEMBNE ŽIVALSKE HABITATE 3. TEMPORARY DISTRIBUTION OF WORK IN A FOREST AS TO IMPORTANT ANIMAL HABITATS Dela za pridobivanje gozdnih sortimentov (sečnjo in spravilo) izvajajmo najbolj inten- zivno od meseca avgusta do januarja, ra- GozdV 51, 1993 153 Mirko PERU!iEK: UpoStevanje habitatov za živali v gozdnati krajini zen v zimovališčih, kjer v jesenskem in zimskem času ne izvajajmo nobenih del. Od meseca februarja do julija je glavno reproduktivno obdobje za živali. V tem času so najbolj občutljive na vznemirjanje. Seč­ njo zmanjšajmo na minimum in jo locirajmo tja, kjer je najmanj vrst, to je predvsem v enodobne drogovnjake in dlje od zgoraj naštetih manjšinskih habitatov. Dela v go- zdu preusmerimo na gojitvena dela, saj je v mlajših razvojnih fazah manjše število vrst ptic. V tem času posvetimo več časa popravilu gozdnih cest, gozdarskim kočam in drugim objektom ter delu v drevesnicah. Del ne izvajajmo v prebiralnih, malopo- vršinsko raznodobnih gozdovih in v debe- ljaku ter pomlajencu. V višjih legah, kjer so rastišča divjega petelina, ne sekajmo od meseca marca do junija. V bližini večjih sten, lisičin, jazbin, medvedovih brlogov ipd. ne izvajajmo del od meseca januarja do maja, v bližini večjih gnezd pa različno od vrste. Lahko od meseca januarja (npr. velika uharica) ali pa od začetka meseca aprila do konca julija in celo do avgusta (sršenar). 4. GOZDNE GRADNJE 4. FOREST CONSTRUCTIONS lzvajajmo jih predvsem v drugi polovici leta - zunanj reproduktivnega obdobja. Vlak, cest, peskokopov in drugih objektov ne locirajmo ob pomembnih posebnih habi- tatih, v njih ali v bližini. Razdalja je različna, praviloma pa do tiste razdalje, da hrup ne vpliva na najobčutljivejša vrste v vseh habi- tatih. 5. ZATOČIŠČA (»EKO CELICE«) 5. REFUGES ("ECO CELLS") Zatočišča so manjše in večje površine, prepuščene naravnemu razvoju in služijo za regeneracijska jedra za floro in favno. Vsako zatočišče je lahko osnovano zaradi ene ali več vrst ali pomembnega habitata. Glede na velikost jih lahko v grobem razdelimo na: - točkovne (dupla, sušice, večja gnezda) - površinske, te nadalje v tri velikostna 154 GozdV 51, 1993 kategorije: 1. kategorija 0,3-2 ha 2. kategorija 2-1 O ha 3. kategorija nad 1 O ha Točkovna zatočišča so miniaturni habitat, nujno potreben za obstoj in reprodukcijo nekaterih vrst. Pojavljajo se razpršena pov- sod po gozdovih, sadovnjakih, parkih- kjer raste drevje. Mnoge vrste so zaradi po- manjkanja dupel, sušic in drugih primernih mest za reprodukcijo izginile ali pa se je njihovo število zmanjšalo na minimum. Sem lahko prištevamo mnoge vrste ptic (detli, žalne, sove, ujede), netopirjev in mnogih nevretenčarjev. Deloma dupla za sekun- darne ptice duplarice in netopirje lahko nadomestimo z umetnimi gnezdnicami ter gnezda za nekatere ujede z gnezdilnimi policami. To je umestno v kulturni krajini v mlajših sadovnjakih, stavbah ipd., medtem ko lahko v gozdu ponekod relativno hitro pridemo na minimalno število dupel in su- šic. Površinska zatočišča naj bodo predvsem v dejanskih in potencialnih habitatih redkih in ogroženih vrst ter v ogroženih sestojih, kjer je poudarjena varovalna funkcija. Večja naj bodo tam, kjer so občutljivejši sistemi, to je v visokogorju, na prisojnih, strmih in skalovitih legah, na mokriščnih habitatih; manjša pa naj bodo razpršene povsod, večja gostota pa naj bo v nižjih legah. Zatočišča 1. kategorije površine od 0,3 do 2 hektara - naj bi bila najbolj številna, razpršena po celi krajini, več v nižjih in prisojnih legah. Osnujemo jih tam, kjer so pomembnejši habitati za živali. To so: • na kraškem terenu pomembnejše kalu- že, vodne kotanje in studenci, ki služijo za napajališča, predvsem za parkljasto divjad; • brlogi medvedov, volkov, risov, lisičine, jazbine; • gnezdišča redkih vrst ptic (npr. črna štorklja, ujede, sove), rastišča divjega petelina in prebivališča vseh ostalih red- kih vrst (vid ra, netopirji); • kolonijska gnezdišča v gozdu in zunaj njega (čebelarjev, breguljk, sivih čapelj idr.); • manjše skupine posebnih, starih, koša- Mirko PERUŠEK: Upoštevanje habilaiO\I' za žiVali v gozdnati krajini tih, odmrlih ali kako drugače izstopajočih dreves, ki služijo kot prehranska baza ali pa kot ustrezno mesto gnezdenja in poleganja mladičev (lahko okolica zava- rovanih dreves); • manjše stene (ca. ena drevesna višina), ki služijo za skrivališča in gnezdenje; okolica višjih brezen, udornih in horizon- talnih jam; • mokriščni habitati, kot so povirja potokov in del njihovega obrežja, npr. ob strugi vsak kilometer manjše zatočišče; • deli gozdnih robov; • stare stavbe v gozdu ali v njegovi nepo- sredni bližini (kulturno zgodovinski spo- meniki); • občutljivi predeli na krasu nad geološki mi prelomnicami. Zatočišča 2. kategorije velikosti od dva do deset hektarjev - naj bi zajemala po- membnejše habitate, v obliki manjših pra- Odmrlo drevje ima svoje mesto tudi v gospodar- skem gozdu Decayed trees also have their place in a mana- ging forest gozdnih ostankov. Zatočišča te velikosti osnujemo največ v nižjih legah. Kjer je večinski delež zasebnih gozdov, bi lahko posamezne družbene parcele prepustili na- ravnemu razvoju, ki bi služile kot regenera- cijska jedra. Zatočišč 3. kategorije - velikosti nad deset hektarjev - bi več osnovali v višjih legah (npr. kompleks rastišč divjega peteli- na, prisojne, strme in skalovite lege, kjer je poudarjena varovalna funkcija), nekaj pa tudi v nižinah, (npr. mokriščni habitati), obrežni gozdovi, občutljivi gozdovi nad več­ jimi kraškimi jamami in geološkimi prelomi ipd.) Pragozdni ostanki in gozdni rezervati že igrajo vlogo zatočišč, vendar so le-ti locirani v glavnem v višjih legah, primanj- kuje pa jih v nižinskih gozdovih, kjer je večja raznolikost. Zunaj gozda so lahko pomembna mesta za favno mokrišča, ob vodotokih, prodišča, jezera, bajerji, stari sadovnjaki, skupina dreves, žive meje, opuščeni glinokopi, stare in opuščene stavbe itd. Z drugimi uporab- niki prostora se moramo dogovarjati tudi o začiti le-teh. 6. NAČRTOVANJE, PREDLOG OZNAČEVANJA IN SEZNANJANJE JAVNOSTI Z ZATOČIŠČ! 6. PLANNING, A SUGGESTION OF HOW TO MARK REFUGES AND MAKE THE PUBLIC FAMILIAR WITH THEM Izločanje površin, sušic in drugih habita- tov naj bo permanentno delo revirnih vodij ob sodelovanju urejevalcev pri izdelavi go- jilvenih, sečno spravilnih načrtov in ob revi- ziji enote. Spremljati moramo tudi razvoj favne s periodičnimi raziskavami vsaj na delu teh zatočišč, da bomo lahko sledili renaturaciji in pojavljanju novih vrst ter tako upravičili njihov obstoj. Označujemo jih lahko z modro barvo - eno prekinjeno črto kot odsek (izločen del oddelka), oziroma večje z dvema modrima vzporednima črtama kot oddelek (izloten ves oddelek). Površine pod 0,5 ha ozna- čimo s pikčasto modro črto (negovalna enota). Vse površine, izločena za zatoči- GozdV 51,1993 155 Mirko PERUSEK: Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini sea, ob reviziji načrta enote izločimo kot oddelek ali odsek. Na debelejše sušice ob gozdnih promet- nicah, poteh, stezah oziroma povsod, kjer je večja frekvenca obiskovalcev gozda, na- mestimo oznake, ki naj povejo, zakaj je drevo prepuščeno naravi. Podobno enotno oznako oziroma tablo namestimo ob zato- čiščih (ekocelicah) - površine prepuščene naravnemu razvoju. 7. ZAKLJUČEK 7. CONCLUSION Naše znanje o ekosistemih in posamez- nih vrstah je precej šibko, zato ne poznamo dovolj pomena in vloge oziroma funkcije živali v okolju. Zato mora priti do izraza etična zavest, to je priznati pravico do življenja vsem živim bitjem. Gozdne rezar- vate in varovalne gozdove ne smemo izlo- čati le po zgledu severnoameriških prise- ljencev, ki so avtohtone lndijance izgnali v nepristopne ter nerodovitne kraje; temveč jih moramo oblikovati v sedanjem gospo- darskem gozdu tudi v nižinskih in drugih gozdovih. Nasploh moramo v gozdu stre- meti za zvišanjem lesnih zalog in skrbno preudariti vsak poseg, še posebej gozdne gradnje ter čas in kraj sečnje. Terminalni fazi gozda moramo dati pravo mesto v gozdnem ekosistemu in jo vsaj na mini- malni površini ohranjati. Izločeni posebni habitati morajo postati nedotakljivi za sekiro in stroj ter nekateri tudi za ljudi. Če hočemo sonaravno gospodariti, moramo upoštevati tudi favno in to čim bolj kompleksno in ne le tisto, ki nam dela trenutne težave. Pri tem si bomo lahko pomagali s sodelova- njem različnih strokovnjakov in z raziska- vami na tem področju. POVZETEK V gozdnati krajini moramo pri sonaravnem gospodarjenju upoštevati tudi favno. Prizadevati si moramo za aktivno varstvo in renaturacijo 'pomembnih habitatov. Pomembno je povezova- nje z vsemi uporabniki prostora v gozdnati krajini in s poznavalci ter strokovnjaki za okolje in še posebej za živalski svet. 156 Gozd V 51, 1993 Priporočila za gospodarjenje zajemajo napotke za delo v gozdnih sestojih in na gozdnem robu, kot v dveh splošnih največjih habitatih in v poseb- nih habitatih. To so: • sušice, živa drevesa z du pii in umetne gnezdni- ce, ki naj bi točkovno pokrivale celotno gozdno in mestoma tudi izvengozdno površino. Povsod v gozdovih moramo pustiti minimalno število sušic ali še živih dreves z dupli. V labilnih monokulturnih gozdovih namestimo ustrezno število gnezdnic za nekatere vrste ptic in sesal- cev; • drevje z večjimi gnezdi ohranjamo in spomladi ne delamo v njihovi bližini; • nad vodnimi kotanjami in izviri v gozdu ohra- njamo tesen sklep drevesnih krošenj, ne gra- dimo prometnic in ne opravljamo spravila; • gozdovi ob potokih, rekah in jezerih morajo imeti mir, suho in podrto drevje, da ohranimo ali vzpostavimo primeren habitat za obvodne vrste; • omejke in posamezna drevesa v kulturni krajini zaščitimo; • stene, udarne jame in jame moramo upoštevati pri gradnji prometnic, saj morajo prebivalci teh habitatov imeti mir v reproduktivnem obdobju; • zimovališča za parkljasto divjad lociramo na prisojne lege, v zatravljene in presvetljene sestojno slabše gozdove; • medvedje brloge, lisičine, jazbine ipd. izločimo z odsekam ali negovalno enoto in tu ne sekamo ter opravljamo spravila v njihovi bližini; • rastišča divjega petelina moramo obravnavati širše; • stanišča gozdnega jereba ohranjamo s pestro sestavo grmovnih vrst- stare stavbe z okolico zaščitimo in pri obnavljanju le-teh pustimo gnezdilne niše na stavbah; • drugi habitati redkih vrst morajo imeti poseben režim dela in varovanja. Prilagodimo delo v gozdu glede na lokacijo pomembnih habitatov. V prvi polovici leta dela preusmerimo na mlajše razvojne faze, popravilo cest ipd. Pazimo, da gradnje v gozdu prostorsko in časovno ne motijo živali. Oblikujemo mrežo manjših in večjih površin, kjer razvoj prepustimo naravi. Ta zatočišča so lahko točkovna, npr. dupla in drevesa z večjimi gnezdi, razpršena povsod v gozdu, ali večje in manjše površine, prepuščene naravnemu razvo- ju. V zatočišča vključimo posebne habitate, da lahko povečamo vrstno raznolikost in gostoto redkejših vrst. Sedanji pragozd ni ostanki in gozdni rezervati že igrajo funkcijo zatočišč, vendar je potrebno to mrežo še zgostiti. Vse to moramo upoštevati pri načrtovanju na vseh nivojih, zato moramo zatočišča ustrezno označiti, javnosti pa to primerno predstaviti. Skrajni čas je, da pri sonaravnem gospodarje- nju z gozdom in gozdnato krajino posvetimo več pozornosti tudi živalstvu in prvobitnim habitatom ... redkejših vrst. Mirko PERUSEK: Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini SUMMARY Using "close to nature" management in the forestry landscape, fauna must also be conside~ red. Active protection and renaturalization of dif~ ferent rare habitats should be carried out. The collaboration of all users of forestry Jandscape with experts for ecosystems and animals is neces~ sary. Suggestions for forestry management in~ clude instructions for activities in forest stands and in forest edges as two greatest common habitats containing special ones. These are: • snags, living trees with cavities and nest boxes distributed in the forestry landscape and also regular agriculturalland. ln all forests, at !east minimal number of snags and living trees with cavities should be preserved. ln the labile monocultural forests a suitable number of nest boxes for birds and mammals should be pla~ ced· • tree~ with bigger nests should be preserved and in spring any work in their vicinity should be stopped; • above water puddles and springs in the forests, crowns of the trees must be in close contact ln these places, no roads should be built and forestry work should not be carried out; • forests at brooks, rivers and lakes must be kept in piece. Snags and broken trees should be preserved to serve as habitats for water~ fowls; • hedges and single trees in agricultural !and~ scape should be protected; • faces and caves must be considered in the building of forestry ways. Animals living in these habitats should have piece in the time of reproduction; • winter shelters for the wild (deer) should be built in the sunny side of light woods with grass; • bear's, fox's and badger's dens must be sepa~ rated and lefl in natural condition. Forestry works shoufd not be carried out in their vicinity; • home ranges of capercaillie and hazel hen must be protected; • in other habitats of rare species a special method of forestry management and protection should be carried out. The work in the forest should consider all the important habitats. ln the first part of the year, work should be performed in younger forests. ln forestry work attention should be paid to animals, which are not to be disturbed. A network of smaller and bigger areas, where evolution is lett to the nature should be setup. These refuges can include snags and trees with bigger nests distributed all over a forest or bigger areas. These refuges contain special habitats, in order to increase the diversity of species and the density of rare species. The prese nt virgin forest remains and forest reservates already play the Troprsti detel na delu. (Vse slike- foto: M. Perušek) role of such refuges but they should be more numerous. These facts should be taken into account at all levels of management. Refuges should be pro~ perly marked and presented to the public. LITERATURA 1. Geister, 1., 1977: Ptice okoli našega doma, ČZP Kmečki glas, Ljubljana. 2. Mlinšek, D., 1989: Pra~gozd v naši krajini, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 3. Perušek, M., 1992: Ptice pragozdnih ostan~ kov Rajhenavski Rog in Pečka ter njihova odvis~ nost od stanja sestojev, Gozd. vest., Ljubljana, str. 322-330. 4. Stebbings, B., Walsh, S., 1985: Bat boxes (A Guide to their History, Function, Construction and Use in the Conservation of Bats), Fauna and Flora Preservation Society, London. 5. Thomas, J., W. in ostali, 1979: Wildlife Habitats in Managed Forest, U. S. Department of Agriculture, Forest Service, Washington, Agricul~ ture Handbook No. 553. GozdV 51, 1993 157 GDK: 904(665.7):(213) Obiskali smo Republiko Gvinejo Bissau Vtisi z ekskurzije absolventov gozdarstva Anton GORŠIN* in sodel. Zahvala Za podporo in svetovanje pri izvedbi ekskurzije se zahvaljujemo mentorjema prof. dr. Stavki Kavčič in prof. dr. Dušanu Mlinšku, ga. Mariji Prosen, prof. dr. Francu Gašperšiču, prof. dr. Niku Torel/iju, ga. Mariji Grabec, g. Tomažu Judniču, prof. dr. Milanu Hočevarju, ga. Kseniji Preželj, ga. Elviri Vahen, vsem donatorjem, in drugim, ki so nam kakorkoli pomagali. še posebej se zahvaljujemo Ministrstvu za razvoj podeželja, kmetijstva in ribogojstva ter Direkciji za gozdarstvo Republike Gvineje Bissau za organizacijo ekskurzije na terenu, skrbno in varno vodenje, brezplačen prevoz in pogostitve ter izkazano gostoljubnost ter lnaciu Bintchende za navezavo stikov z gostitelji in ves trud pri prevajanju ter prijaznim ljudem Gvineje Bissau. Zahvaljujemo se tudi vsem podjeljem in ustanovam, ki so nam denarno ali materialno pomagali, da smo lahko izvedli ekskurzijo. 1. UVOD V današnjem času je povezovanje med ljudmi zelo pomembno, še zlasti pa naj bi bila to značilnost posameznih gospodarskih dejavnosti. Ne glede na to ali se povezu- jemo s predeli, ki so bogatejši ali revnejši, je pridobitev vedno velika. Na številnih fakultetnih predavanjih so bili tropski gozdovi pogosto omenjeni kot problem svetovnih razsežnosti. Zaradi nji- hovega pretiranega izkoriščanja jih že mar- sikje ni in zato se nezadržno širijo puščav­ ske površine. Narašča pa tudi število tam- kajšnjega prebivalstva. To so problemi, ki bodo slej ko prej prizadeli svetovno prebi- valstvo. študij lnacia na naši fakulteti je le majhen prispevek k izboljšanju tamkajš- njega gospodarskega razvoja oziroma raz- voja gozdarstva. V času od 2. do 14. novembra 1992 smo bili absolventje gozdarstva Biotehniške fa- kultete gosti Ministrstva za razvoj podeže- lja, kmetijstva in ribogojstva ter Direkcije za gospodarstvo Republike Gvineje-Bissau. * A. G., absolv. gozd., Verdun 3, 68332 Stopi- če, SLO 158 GozdV51,1993 Cilji našega potovanja v oddaljeno deželo so bili naslednji: - študij tropskega gozda in primerjava z gozdom zmernih klimatov, - študij degradacijskih procesov, pov- zročenih z ekstenzivnimi metodami rabe tal, - problemi revitalizacije tropske krajine kot svetovnega pojava in vesti zahodne civllizacije, - srečanje z afriško vasjo in njeno zra- slostjo z okoljem. Organizacija ekskurzije je bila vzorna. Povsod smo bili deležni velike pozornosti in prijaznosti. Čeprav so bile razmere težke in ponekod celo nemogoče, je bil program opravljen v popolnosti. 2. NEKAJ ZNAČILNOSTI DEŽELE, GOZDA JN LJUDI 2.1 Splošni podatki Republika Gvineja Bissau je mlada drža- va. Kot nekdanja portugalska kolonija si je neodvisnost priborila leta 1973. Leži v za- hodnem delu Afrike med 10° 57' ter 12° 40' severne geografske širine in med 13° 18' 1 1 Po šestih letih spet doma ... Pri opisovanju vtisov ob vrnitvi lja, kjer žive domači, prijatelji in drugi znanci, ne morem mimo občutkov, ki sem jih imel tedaj, ko sem zapuščal dom in šel v drugo državo. Moja takratna slika je bila zamegljena, le željeni cilji so bili jasno pred mano. Bal sem se za svoje starše, saj nisem vedel, kdaj jih bom ponovno videl. Ob odhodu sem se počutil osamljen. Spraševal sem se, kdo me bo zjutraj tako prijazno in sočustvova/no budil, kot so me nekoč budili mama, oče, bra lje in sestre. Od tistega trenutka, ko sem zapuščal gvinejska tla, ni ostalo ničesar razen zavesti, da se moram odslej znajti sam. v državi, kjer nisem poznal nikogar in kjer sem z zanimanjem želel spoznati značilnosti ljudi, sta me čakala neodvisnost in borbenost. Moral bom pokazati sposobnost ustvarjanja človeških odnosov, navezovanja prijateljstva in sposobnost oblikovati ta svet tudi za mene. Lahko rečem te, da je to bila in je velika izkušnja in preizkušnja. Sile, ki so delovale v nasprotju z mano, in sile, ki so delovale v moji smeri, so me naredile takšnega, kakršen sem sedaj in kar prej nisem bil. Svet, ki mu pripadam, mi ni mogel dati tega, kar sem dobil v daljni deželi - znanja. Moja želja ni mogla biti drugačna kakor ta, da čim hitreje premagam domotožje. Hrepenel sem po starših, članih družine in prijateljih. Vedno sem se spraševal, kako jim je, ali so se postarali, so prijatelji odrasli . .. Vedel sem, da so postali starši starejši za šest let in zanimalo me je, če svoja dela še zmorejo. Domov sem prišel zelo vesel, a znotraj sem se hkrati jokal. Čeprav petindvaj- setleten pa sem zajokal kot otrok, ko me je mama poskusila dvigniti od tal, a ji je zmanjkalo moči. Vesel sem bil, ker so me starši prepoznali in jaz njih. Po ulici sem srečeval prijatelje in znance, ki so me prepoznali, toda potreboval sem kar nekaj minut, da sem jih tudi sam prepoznal. Slike so se namreč po šestih letih že premešale. Bil sem zelo srečen, ker sem prišel spet domov in ker me psi niso obgrizli. Morda me niso obgrizli zato, ker so postali bolj umirjeni, ali pa zato, ker so me po dolgem času še vedno prepoznali. Na gvinejsko družbo gledam zdaj primerjalno in iz novega zornega kota odkrivam pomankljivosti, ki jih ta družba ima. Pred odhodom sem si jo predstavljal kot najboljšo v razvojnem smislu, ker nisem poznal drugih držav, s katerimi bi jo lahko primerjal. Informacije o svetu so bile namreč zelo pomanjkljive. Z novimi pogledi sem spoznal, da gre marsikaj nazaj namesto naprej. Nekdaj drobne in nepomembne stvari so sedaj v meni postale velike in pomembne. Vse bolj mi postaja jasno, kaj me čaka v poklicu in v življenju. Na koncu se moram zahvaliti kolegom, zlasti Antonu Goršinu, da so ekskurzijo organizirali in z razumevanjem sprejeli naše razmere. Uresničili so mi sanje o vodenju skupine iz dežele z razvitim gozdarstvom po naših krajih. ln zato, da sem lahko šel domov, se neposredno seznanil z dejanskimi razmerami in se po dolgem času ponovno srečal z domačimi. Inacio Bintchende GozdV 51, 1993 159 in 16° 43' vzhodne geografske dolžine. Na zahodu meji na Atlantski ocean, na severu na Senegal ter na vzhodu in jugu na Gvi- nejo Konakri. Glavno mesto je Bissau s 125.000 prebivalci. Njena površina znaša 36.125km2 in ima 950.000 prebivalcev. Stopnja rasti prebivalstva je 2,1 %. 2.2 Naravne značilnosti Dežela ima tropsko podnebje, razvito hidrografsko mrežo, različen geološki se- stav in raznovrstno vegetacijo. Na podnebje ima poseben vpliv Atlanski ocean. Pod- nebje je vroče in vlažno, s povprečno letno temperaturo 26,8 °C. Najvišja temperatura je meseca maja (40°C) in najnižja januarja (16 °C). Povprečna relativna vlažnost zraka. je 66-67%, največja je ob obali (81-90%) in najnižja v sušnem obdobju na vzhodnem delu (22-23 %). Deževno obdobje traja od junija do oktobra, povprečna letna količina . padavin je 1780 mm. Največ padavin pade v južnem delu države (3000 mm) in najmanj na vzhodnem delu (pod 1000 mm). Obdo- bje od novembra do konca aprila predstav- lja sušno obdobje brez padavin. Prevladu- jejo jugozahodni vetrovi. Kot pomorska država, ležeča na ravnin- skem terenu, ima Gvineja Bissau številne rečne delte, ki se zajedajo globoko v notra- njost njenega ozemlja. Teren se od obale proti severovzhodu blago vzpenja in do- seže v notranjem delu države 40 m, na GVINEJA-BISSAU - površina: 36.125 km2 št. prebivalcev: 950.000 denarna enota: gvinejski pesos glavno mesto: Bissau večja mesta: Bissau, Cacheu, Catchunga, Farim, Bula, Bafata, Gabu, Buba, Catio vzhodnem predelu v regiji Boe pa okoli 200m nadmorske višine. Pretežno nizek in raven teren je pogoje- val specifično hidrografsko mrežo. Izvirni deli rek so na severovzhodnem delu drža- ve, na topografsko višjih terenih. Izviri so na razgibanem terenu, kar pogojuje veliko število potokov in pritokov. Višinska razlika rek dosega največ 3-4m nadmorske višine. Ta pojav pogojuje prodiranje oceanske vo- de, posebno ob plimovanju, do skrajnih točk zgornjega toka. Spodnji tokovi rek so tako hkrati zalivi Atlantskega oceana. V državi je največ lateritnih tal. To so stara, revna tla, globoka tudi več metrov. Proizvodna sposobnost zemljišč pada z napredovanjem procesa feralitizacije kot končne stopnje pedogenetskega razvoja tal v tropih. Tipi gozdov V Gvineji Bissau najdemo tri glavne tipe gozdov, ki so značilni za tropski prostor. Savanske gozdove, tropski deževni gozd (na robu svojega areala) in mangrove, ki predstavljajo eno od oblik edafsko pogoje- nih tropskih gozdov. Med edafsko pogojene tropske gozdove prištevamo še obrečne galerijske gozdove, poplavne gozdove in sladkovodne močvirne gozdove. SAVANSKI GOZD. Tla so tu izjemno suha, povprečne letne temperature 1 o- 250 c, letna količina padavin pa okoli 1 oo- AFRIKA -(). .· plemenska sestava: Baranta 27%, Fura 23%, Mandyako 11%, Pepel10%, drugi 17% 160 GozdV51,1993 150 mm. Savanski gozd je prehod iz skle- njenega gozda v parkovno razporejena dre- vje, kjer prihajajo do izraza specifične kli- matske razmere - izmenjava mokre in su~ šne dobe. Dežja ni tudi po nekaj let, izme- njava letnih časov pa ne poteka po nobe- nem pravilu. Kljub pretežno ravnemu terenu obstaja velika nevarnost erozije. Prevladu- jejo redka drevesa nižje rasti s širokimi dežnikastimi krošnjami, vmesni prostor pa zapolnjuje posamično grmičevje in do 4 m visoke trave. Med drevesnimi vrstami pre- vladujejo baobab (Adansonia digitala), razne vrste akacij (Acacia) in palm (Cocos, Borassus, Elaesis idr.). V Gvineji Bissau najdemo le južni del savanskega roba, ki obsega severni in vzhodni del države. V notranjosti prevladuje mozaik odprtega sve- tlega gozda in savane, ob vodotokih pa je nekaj galerijskih QDzdov. TROPSKI DEZEVNI GOZD je samo eden od obstoječih tipov tropskega gozda. Sem spadajo vedno zeleni vlažni gozdovi v gorovju, v deževju zeleni vlažni gozdovi, ki se pojavljajo kot monsunski ali pasatni ter v deževju zeleni, sušni gozdovi. Tropski deževni gozd, imenovan tudi pluvisilvae, najdemo na skrajnem jugu države. Nada- ljuje se v smeri proti ekvatorju. Ti gozdovi so 4- do 5- slojni, z največjo drevesno višino do 60 m. Stebla so vitka, krošnje pa se začenjajo visoko na deblu. Značilna je vrstna številčnost, z 80 in več drevesnimi vrstami na ha. Število gospodarsko zanimi- vih drevesnih vrst pa je izredno majhno, prav tako je tudi malo debelega drevja. Lesne zaloge so zelo različne in se gibljejo od 40Q-500 m3/ha. Padavine so med letom enakomerno razporejene in znašajo 200o- 4000 mm. Najhladnejši mesec ima tempe- raturo višjo od 18° C. Značilni so številni epifiti, liane, in parazitske cvetnice ter vonj po trohnobi, ki kaže na izredno hiter proces razkrajanja odmrlih snovi. Temačni lietnati gozdovi so v nižinah in ob obalah r~. MANGROVE so gozdovi bibavice na obalah s tropskim podnebjem in so edafsko pogojeni tropski gozdovi. Ločimo več vrst mangrov, in sicer: obalne mangrove, man- grove rečnih delt in mangrove koralnih grebenov in čeri. V Gvineji Bissau pora- ščajo 8% celotne površine in predstavljajo največje tovrstne gozdove na obali za- hodne Afrike. Morske obale in obale rečnih delt so gosto obrasle z mangrovami, ki segajo globoko v notranjost. Mangrove se pojavljajo pretežno v obliki· GozdV 51, 1993 161 enoslojnih, bolj ali manj čistih sestojev. Z značilnost rastlin so dihalne korenine - pneumatofore, s katerimi so prilagojene ekstremnim razmeram. Na skorji imajo šte- vilne lenticele (dihalne pore). Razmnožujejo se zelo intenzivno. Za števi lne vrste je značilna viviparija, kjer seme vzklije že na drevesu. Ko je sadika velika okoli 30 cm, pade in se zakorenini v mulju ali pa jo reka odplavi v morje, ki jo odnese često zelo daleč. Tako osvajajo nov prostor. Rastline so v slanem okolju, zato je »pomanjkanje« vode veliko. Listje je zato podobno listju puščavskih rastlin. Drevesa so večinoma nizke rasti, zelo gosta in dajejo vtis preple- tenosti. Les se odlikuje z veliko trdoto, trajnostjo in odpornostjo proti insektom in glivam. To je posledica velike vsebnosti tani na, zato ga domačini že stoletja uporab- ljajo za strojilo, hkrati pa je zelo iskan in dragocen energetski vir (kurjava) . V zadnjem stoletju človek aktivno posega v ta prostor. Mangrove so marsikje izsekali in izsekana področja spremenili v poplavna travnata področja, ki na robovih sekun- darno preidejo v gozdove oljnih palm. Z gradnjo do 2m visokih jezov okoli ozkih zalivov preprečijo plimovanje in vdor slane vode. Prvotna vegetacija propade, površina pa se uporablja za proizvodnjo riža. Te površine so velike, saj je v državi več kot 40 jezov. Posledice spremenjenih hidrodi- namičnih edafskih razmer se kažejo tudi na preostalih sestoj ih. Zaradi zmanjšanega do- toka sveže vode in izhlapevanja prihaja do zasoljevanja. Posredno tako propada celo- ten ekosistem, kar bo vplivalo na življenje vsega obalnega pasu, pa tudi delov atlant- skega ekosistema. 2.3 Naravna bogastva in gospodarstvo Zemlja nudi zelo dobre pogoje za kmetij- stvo, zlasti na obalnih predelih. Voda števil- nih rek ima velik pomen za umetno nama- kanje tal, predstavlja velik energetski vir in je obenem bogato področje za razvoj ribi- štva. Podzemno bogastvo ostaja neizkoriš- čeno zaradi pomanjkanja kadrov. V regiji Boe je nahajališče boksita ocenjeno na 300 milijonov ton, v regij i Bafata pa so zaloge železa. Bissau in Band im sta bogata z glino in apnencem. Znana so nahajališča fosfa- tov in kremena, obstajajo pa tudi možnosti za črpanje nafte. Gvineja Bissau je bila in je še vedno agrarna država - 90% prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom (vključuje tudi gozdarstvo in ribištvo). Ribištvo, s katerim se ukvarja polovica prebivalstva, predstav- Udeleženci, voditelji in spremljevalci strokovne ekskurzije ob reki Cocine (foto: Tomi Ivanič) 162 Gozd V 51 , 1993 ) lja 60% državne ekonomije. Za kmetijstvo so ugodnejši višj i predeli in tam gojijo riž in banane, arašide, proso, manioko in izkori- ščajo plodove palm. Oljne palme rastejo tako na otokih kot ob obali. V notranjosti države, kjer se razprostira savana, gojijo živino, deloma so tudi poljedelci. Arašidi in koščice oljnih palm predstavljajo 90% vred- nosti državnega izvoza. V deželi ni čutiti pomanjkanja hrane. Po vsej državi potekajo projekti za proizvodnjo hrane, zlasti riža. Vzgajajo vrste, ki uspe- vajo na mokrih, polsuhih in suhih rastiščih , v predelih slane in sladke vode. Razvijajo pa tudi različne tehnologije pridelave. 2.4 Demografske razmere in življenje vasi V Gvineji Bissau živi več kot dvajset plemen. Etnične skupine se po načinu živ- ljenja med seboj razlikujejo. Kjer je možnost stalnega obdelovanja tal , se ljudje nastanijo in razvijejo poljedeljstvo. Če te možnosti ni, prebivalstvo živi nomadsko. Prebivalstvo razdelimo na: - primorsko, ki je ani mistične vere (vero- vanje v duhove) in - prebivalstvo notranjosti z močnimi is- lamskimi tendencami in bolj jasno družbeno hierarhijo. Za vsa plemena je značilno, da imajo svojevrsten način življenja, saj Portugalci tu niso spremenili tradicionalnih družbenih struktur in kmetom niso vzeli lastniške pra- vice nad zemljo. Prebivalstvo ni bilo koloni- zirano in le redka so bila agrarna lastništva v rokah belcev. Vpliv evropske kulture se pozna le v širjenju krščanske vere, h kateri težijo vse animistične skupine. Sicer pa je muslimanov 30 %, katoličanov 5% in prebi- valcev tradicionalnih verovanj 65 %. Vaščani so zelo tesno povezani z naravo in jo zato tudi spoštujejo. čas sušnega obdobja je namenjen počitku in praznova- nju, čas deževne dobe pa intenzivnemu delu. Polja morajo biti tedaj povsem obde- lana. Obdelava je ročna. Otroci morajo od 7 leta starosti naprej obvezno obiskovati osnovno šolo, ki je običajno vodijo misionarji. Srednje šole so le v posameznih večjih mestih. Nadarjeni učenci gredo v univerzitetna središča prija- teljskih dežel. Tipična afriška vas s skupnim dvoriščem (foto: Jože Papež) GozdV 51, 1993 163 3. GOZDARSTVO DEŽELE Podatki o površini gozdov so si nekoliko nasprotujoči. Vladna študija leta 1985 je ocenila, da pokrivajo strnjeni humidni go- zdovi 2209 km2, zmerno strnjeni gozdovi 1133 km2 in polsuhi strnjeni gozdovi 1285 km2 , kar skupaj znaša 12,8% po- vršine države. Od leta 1980 so gozdovi v regiji Tambali pod močnim pritiskom zaradi razvoja plantaž sadja in riževih kultur. Zmanjšanje velikosti polsuhih gozdov regije Quinara je povezano z grmovnimi požari, z ekspanzijo plantaž kažuja in z eksploata- cijo lesa. lzsekani so bili ogromni predeli gozdov med Mansoo, Bafato in Masabo. Vlažen gozd med Bulo na zahodu in Gabu- jem na vzhodu skoraj ne obstaja več. De- žela izgubi letno 170 km2 strnjenega široko- listnega gozda (FAO 1988). Izkrčen pa je tudi velik del posluhega gozda. V deželi gozdarstvo kot samostojna go- spodarska dejavnost ni razvito. Dodatne težave se pojavljajo zaradi slabe kadrovske in tehnične opremljenosti, ki bi jo potrebo- vali za dobro delo in uspešno kontrolo stanja gozdov. Gozdarstvo v Gvineji Bissau deluje pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo. Prednost ima pridelovanje zadostne količine hrane. Gozdarstvo deluje kot podresorska dejav- nost, vodi pa jo direktor za gozdarstvo. V direkciji je zaposlen še njegov namestnik ter dva mlajša strokovnjaka. Vsi so študirali kmetijstvo v tujini. To je gozdarska struktura na državni ravni, ki skrbi za 2,380.000 ha gozdnate krajine (2/3 države). Ministrstvo za kmetijstvo je operativno 164 GozdV 51, 1993 razdeljeno na tri province: severno, vzhodno in južno z otoki. Vsaka od provinc ima direktorja za kmetijstvo in gozdarstvo, ki nadzira potek projektov. Čeprav država nima zakona o gozdovih, pa so nekatera gozdarska opravila formalizirana. Velja pra- vilo, da je na vsakih 1OOm3 poseka nega lesa potrebno pogozditi 4 ha površine. Po- gozdovanje ni vedno uspešno. Problem so požari, vzdrževanje mladih nasadov in tudi nerazumevanje lokalnega prebivalstva. Vlada do zdaj še ni osnovala gozdnih rezervatov, po deželi pa obstajajo manjša območja ohranjenih gozdov, ki jih domačini imenujejo »sveti gozdovi«. Zaščitile so jih različne etnične skupine iz religioznih razlo~ gov. Direkcija nadzoruje tudi lov. V državi živijo v manjšem številu skoraj vse živalske vrste, ki so značilne za zahodno Afriko. Prepovedan je lov na redke živali in na živalske vrste, ki jih ščiti Washingtonska konvencija. Lovijo predvsem turisti iz Fran- cije, Španije in Portugalske, z levom pa se ukvarjajo tudi domačini. Domačini izkoriščajo tropske gozdove predvsem za nabiranje hrane, pridobivanje drv in nabiranje rastlin (ali delov rastlin) za izdelavo medicinskih pripravkov. Prebival- stvo najbolj zanima sadno drevje. Zaradi eksploatacije lesa je gozd ogro- žen. Posegi so zelo ekstenzivni, ker se na ekonomsko korist gozda gleda kratkoročno. Pri prvem posegu v gozd posekajo vse industrijsko zanimive drevesne vrste in v nekaj letih še ostalo (kot gradbeni les in drva). Bolj iskane vrste se zelo počasi regenerirajo in so redke. Ko so komercialno zanimive vrste izsekane, gozd degradira in postane bolj suh, gozdni požari so močnejši in regeneracija gozda počasnejša. Erozija predstavlja resen problem. Z izgubljanjem gozdov na dostopnejšem severu se izkoriščanje gozdov pomika tudi v bolj oddaljene in nedostopne predele (na ekološko pomembnejši jugozahodni del). Najbolj je izkoriščanih 9 vrst. Glavna komer- cialna vrsta je afriški mahagonij (Chaya senegalensis) z okoli 10.000m3 hlodovina na leto, manj afselie (Afselia africana) in iroka (Milicia exelsa), skupaj ca. 2500 m3 na leto. Prosopis africana je pomemben vir za drva in oglje na severu države. Leta 1989 je bila proizvodnja lesa 145.000 m3, proizvodnja drv in oglja pa 422.000 m'- fehnološke lastnosti lesa mnogih drave- snih vrst niso poznane. Najbolj znan način gospodarjenja v trop- skem prostoru je potujoče požigalno gozd- no-poljsko gospodarstvo (shag). Shag te- melji na pridobivanju poljskih površin s krčenjem gozdov. Površine obdelujejo vse dotlej, dokler je količina pridelkov zadovolji- va. Takšen način gospodarjenja uničuje gozdove in tla. Podobno se dogaja pri širjenju sadjarstva. Pridobivanje drv gozdove zelo obreme- njuje. Domačini nabirajo drva sami in sproti, zato je količino težko ugotoviti. Večina trop- skih drevesnih vrst je hitrorastočih, njihova kalorična vrednost je nizka. Les hitro izgori in tudi hitro odda svojo energijo. Za kurjavo so pomembnejše vrste z visoko kalorično vrednostjo. Spoznanje o pomembnosti gozda se sča­ soma povečuje. Vaško prebivalstvo ohranja tradicionalne dneve drevesa, začeli so šči­ titi drevje pred požari in poskušajo po- gozdovati eksploatirane površine. Gozd mora poleg ohranjanja proizvodne funkcije vedno bolj omogočati tudi varovalne in socialne funkcije. V bližini nekaterih mest so gozdarji ustva- rili plantaže drevesnih vrst, ki so primerne za kurjavo. S tem naj bi domačinom olajšali pridobivanje drv, hkrati pa naj bi to omogo- čalo kontrolo porabe lesa za kurjavo in posredno zaščitilo gozdove. Domačini si iz gozdnih rastlin pripravljajo zelo uporabne in zanesljive medicinske pri- pravke. To znanje se je izoblikovale in Chaya senegalensis (afriški mahagonij), najvrednejša drevesna vrsta v tropskem prostoru (foto: Marko Matjašič) GozdV 51, 1993 165 potrjevalo skozi mnoge generacije. Deležni so ga le posamezniki, ki ga varujejo kot skrivnost. V vasi je običajno le en vrač ali pa tudi to ne. Njegova naloga je, da ohranja izročila prejšnjih generacij, jih primerno uporablja in pred svojo smrtjo zaupa izbra- nemu nasledniku. Zanimanje za lesne plantaže v tropih se hitro povečuje. V letih 1965-1980 se je v tropih površina plantaž povečala za trikrat. S plantažami zagotavljajo les za kurjavo in poskrbijo še za nekatere druge potrebe vaščanov (domača obrt, gradbeništvo, me- dicina). Plantaže preprečujejo erozijo tal, uravnavajo vodni režim, preprečujejo de- sertilikacijo in razvoj shaga. Proizvodnja lesa je tako cenejša in hitrejša. Poleg tega poskušajo s sajenjem določenih drevesnih vrst zaustaviti proces degradacija tal in ponovno vzpostaviti vegetacijsko odejo. Di- rektne premene in pogozdovanja pomenijo ponavadi ureditev lesnih plantaž, kjer uspe- vajo monokulture s hitro rastočimi vrstami dreves. Tropsko gozdarstvo se odloča za plantaže, ker: - so enostavnejše kot posredne preme- ne, - malo vedo o nevarnostih in tveganjih monokultur, - pogosto so gozdarji zelo poljedelsko usmerjeni, - proizvodnja je znatno večja kot v na- ravnem gozdu in mnogo bolj homogena. Osnovanje plantaž pa ima tudi političen namen, saj dežele z velikim lesnim poten- cialom lahko določajo razmere na svetov- nem lesnem trgu ne le s kvaliteto, temveč predvsem s kvantiteto. Plantažništva je v Gvineji Bissau glede na celotno tropsko Afriko malo. Leta 1980 je imela dežela 500 ha plantaž. Plantažni- štvo je vključeno v različne razvojne pro- jekte dežele, še zlasti na vzhodu, kjer grozi puščava. V Gabuju eksperimentirajo z raz- ličnimi drevesnimi vrstami, ki bi jih lahko uporabili za plantaže. Ena od teh dreves nih vrst je gmelina, ki je prinesena iz Senegala. Drevo hitro raste in je zanimivo za kmeta. Ima les visoke kalorične vrednosti in se hitro regenerira, uporabna pa je tudi v rezbarstvu. Vrsto so izbrali zaradi kmeta in tako zmanjšali pritisk na gozd. V suhih predelih dobro uspeva akacija. 166 GozdV 51, 1993 Vzhodno od Gabuja smo si ogledali še dve drevesnici. Poleg sadik sadnega drevja poskušajo vzgojiti tudi sadike, ki so pri- merne za osnovanje gozdnih površin. Veči­ noma gre za tuje drevesne vrste, ki se od domačih razlikujejo po hitri rasti. Z njimi poskušajo pogozditi opustošene površine. Sadike delijo prebivalstvu zastonj, kljub temu pa ne dosegajo želenih učinkov. Dre- vesnice, ki so sicer državna last, so glede na evropske razmere šele v zametkih. Za- poslenih je malo, zaslužek pa je odvisen od njihove lastne iznajdljivosti. Po vsem opisanem je očitno, da je go- zdarstvo v Gvineji Bissau še skoraj iz- ključno na stopnji eksploatiranja gozdov, gojenje gozdov ni razvito. Ker pa so potrebe po lesu vse večje, bo moralo tukajšnje gozdarstvo to vejo razviti. Moderno gojenje gozdov je tudi za tropski prostor (z vsemi njegovimi posebnostmi!), razvilo metode dela, ki ne posegajo pre- močno v integriteto gozda in so manj škod- ljive za okolje. [Takšni sistemi so na primer: Prepletenost dreves z lianami; v tem tropskem gozdu je bil izveden že drugi poseg (foto: Anton Goršin) izboljševalni poseki (»refining<<), obogatitev (»enrichment<<), načrtno naravno pomlaje- vanje vrednih drevesnih vrst in tropska oplodna sečnja (»Tropical Shelter wood System- TSS<<).] 4. PROBLEM VARSTVA OKOLJA Najpomembnejši okoljevarstveni pro- blem je vsakakor napačno gospodarjenje z gozdovi in njihovo krčenje. Poleg sekire - zaradi lesa, snovanja plantaž in pridobiva- nja novih površin za poljedelstvo, povzroča gozdovom in gozdnati krajini ogromne škode tudi ogenj. Ogenj uničuje gozdne površine tudi zunaj načrtovanih meja. Poži- ganje ima vrsto hudih posledic in vodi v ekološko katastrofo. Z uničevanjem gozda se prekine zadrževanje in filtriranje vode. Voda v številnih rekah in jezerih je vprašljive kvalitete, povečana pa je tudi erozija. V gozdu se sukcesivno pojavijo vrste z veliko slabšimi lastnostmi (pr. balza) in trdne sa- vanske trave. Te trave rastejo izjemno us- pešno in že v letu dni zadušijo vsak poskus revitalizacije gozda. Nastajanja in širjenja puščav ne moremo pripisati le podnebnim faktorjem, saj zadnja stoletja ni bilo drastičnih klimatskih spre- memb v sušnih in polsušnih predelih sveta. Glavni vzrok desertifikacije je odnos člo­ veka do okolja. Najpogosteje gre za nepo- sredno odstranitev vegetacijske odeje. Za- radi tega so tla izpostavljena vetrni in vodni eroziji. Opuščanje starodavnih načinov ob- delovanja zemlje ter uvedba novih tehnolo- gij, ekspanzija kulturnih rastlin (bombaž, koruza, zemeljski oreščki ... ), pretirano pašništvo, požigalniški način kmetovanja in ekstenzivna sečnja drevja in grmišč povzro- čajo izginjanje vegetacije. Zaradi vse hujšega krčenja gozdov se zmanjšuje število živali , ki se zatekajo v nedotaknjene predele. Vlada poskuša z zakonskimi določili postopno zaščititi posa- mezne živalske vrste in celo območja, kjer te vrste živijo. Tako bo zaščitila reko Ca- cheu z mangrovami. Na vzhodu bo obsež- nejše področje namenjeno zaščiti velikih sesalcev (Dulombi). Večja področja z nedo- taknjeno naravo so na jugu in so primerna mesta za nacionalne parke. Taki so na primer ostanki subhumidnega gozda v po- krajini Cantancez, ohranjena jezera, kjer gnezdijo ptiči, in tudi rezervat lokvanjev (Lagua di Cufar). Zavarovan je arhipelag Bijagos, še posebej otoki Poilao, Orango in Caravela (želve, krokodili , vidre). Savana: visoka trava z grmovjem in posamičnim drevjem (foto: Marko Matjašič) GozdV 51, 1993 167 5. SKLEP številni vtisi in nova spoznanja so izobli- kovali naša mnenja o tropih, predvsem pa o državi Gvineji Bissau. Opazili smo pomanjkanje znanja o go- zdovih. Za spremljanje stanja gozdov in okolja je potrebna organizirana služba. Po- mankanje gozdarskih strokovnjakov je delno možno rešiti tako, da se kmetijskoizo- braževalni programi dopolnijo še z ustrez- nim gozdarskim programom. Vzor dela z gozdom ne smejo biti dežele, ki zavračajo premišljeno ravnanje z gozdom, pač pa dežele, katerim pomeni gozd najpomemb- nejšo dobrino. Ob takšnem spoznanju je mogoče pričakovati razvoj različnih dejav- nosti gozdarstva, kot so gojenje gozdov, drevesničarstvo, gozdnogospodarsko načr­ tovanje in drugo. Na državno gospodarstvo lahko vplivajo tudi druge dejavnosti. Potenciali so v eko- turizmu. Sicer mamljiva turistična dejavnost pa predstavlja tudi številne pasti, ki so lahko za revno in razvijajočo se deželo usodne. V ospredju so ekološke posledice, ki vedno preidejo tudi v socialne in družbe- ne. Pomembno pomoč lahko izkažejo mi- sionarji s proučevanjem tradicionalnih kul- tur in z načinom vzgajanja ljudi, ki bo povečalo skrb do lastnega okolja. Gvineja Bissau je potrebna finančne in kadrovske pomoči. Mangrove- pomemben življenjski prostor (foto: Marko Matjašič) 168 Gozd V 51, 1993 Denarno so nam pomagali: Ministrstvo za znanost in tehnologijo SMELT international group Slovenija ceste tehnika (SCT) Ministrstvo za šolstvo in šport Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdar- stvo Ministrstvo za varstvo okolja Zavod zdravstvenega zavarovanja Slovenije GG ljubljana GG Kočevje Podjetje za urejanje hudournikov GG Maribor GG Slovenj Gradec GG Postojna GG Bled GG Novo mesto GG Brežice GG Celje GG Nazarje KRKA OIKOS MIBEX Snežnik Kočevska Reka ABC Pomurka KK Radgona SGG Tolmin Pekarne in slaščičarne Dolenjske Novoles Mizarstvo Bobič 2M FORMITURE Stegne Semesadike_Mengeš Steklarstvo Siško Materialno pomoč so dali: Biotehniška fakulteta BF oddelek za gozdarstvo MEDITRADE Kroj Vuzenica Oprema Kočevje Tkanina Vižmarje Bayer Oskar Kogoj študentski domovi v Ljubljani Labod Občina Novo mesto IS mesta Ljubljane Gostitelji: minister za razvoj podeželja, kmetijstva in ribo- gojstva Mario Cabral, inž. agronomije, direktor za gozdarstvo Cipriano Cassama, inž. agronom ije Jaime Dias, inž. agronomije Spremljevalci in voditelji: Joao Sousa Cordeiro, inž. živinoreje Fiorentino Correia, inž. živinoreje Casimiro Dias, inž. gozdarstva Rene Margalef Dionisio Barreto LITERATURA 1. Randolph Braumann (1986): Afrika wird tot- gefatert, Rasch und R6hring; ZUrich 2. Hans Camprecht (1986): Waldbau in den Tropen; Hamburg, Berlin 3. Milivoje Čirič (1989): Pedologija; Sarajevo 4. Julian Evans (1982): Plantation Forestry in the Tropics 5. P. B. L. Srivastava Razali Abdul Kader (1980): Mangrove and Estuarine Vegetacion 6. J. A. Mabbut, C. Floret (1980): Case studies on desertification; UNESCO 7. H.-J. von Maydell (1983): Arbres et arbustes du Sahel; Eschborn 8. D. Mlinšek, Skrjpta gojenje gozdov 9. Natek, Perko, Zalik-Huzjan (1991 ), Države sveta, Ljubljana 10. Caen Reijntjes in dr. (1992): Farming for the Future; Hong Kong 11. T. W. Szolnoki (1985): Food and Fruit Tress of the Gambia; Hamburg 12. Holz aktuell, Heft 3 (1981) 13. Neposreden obisk dežele (nov. 1992) 14. Restoring the balance women and forest resources 15. (1982) Sustaining tropical forest resources Reforestacion of degraded lands, 1 in 2 16. Tropical forests ecosystem UNESCO UNEP/FAO, Paris 1978 17. šumarska enciklopedija (1980), Zagreb Gozd V 51, 1993 169 GDK: 902 Modrovanje na Rogu Sredi meseca junija leta 1901 so se v Kočevju zbrali člani Kranjsko-Primorskega gozdarskega društva na svojem 24. ob- čnem zboru. Pridružili so se jim tudi člani Avstrijskega državnega gozdarskega dru-. štva, tako da je bilo vseh udeležencev 167. V Kočevje so prišli na povabilo kneza Karla Auersperga, ki jih je tudi gostil za časa njihovega obiska na Kranjskem. Tretji dan obiska na Kočevskem so imeli v Dolenjskih Toplicah zasedanje. Eminenten zbor go- zdarskih strokovnjakov se je po prenočitvi in ogledu Kočevja podal na Rog in prek njega v Dolenjske Toplice. Spotoma so si ogledali gozdove, v katerih je ravno dobro steklo prebiralno gospodarjenje. Vse je močno zanimalo, kako je L. Hufnagel zasta- vil ta sistem obratovanja na velikih površi- nah kraškega težko prehodnega sveta. Kaj dosti se še ni dalo videti, saj je od prehoda iz pragozda v gospodarski gozd minilo komaj sedem let. Ni čudno, če so udele- žence bolj zanimale smrekove kulture, ki so takrat že bile na Rogu in so nastale po letu 1793 zaradi oglarjenja za železarno na Dvoru. Enostavno niso mogli iz svoje kože in jih je predvsem zanimalo, kako bi gozda- rili s smreko in macesnom. Največji problem, ki je bil izpostavljen, je bila bukev, za katere les ni bilo pravega trga in še manj dohodka. Zato je bila druga glavna tema zbora: »Problemi bukve na Kranjskem«. Zanimivo je, da L. Hufnagel ni skoraj nič razpravljal o prebiralnem gospo- darjenju, temveč je imel referat o problemih gospodarjenja z bukvijo. Na občnem zboru so pisali zapisnik. Iz njega navajam nekatere zanimive navedbe, ki nam dokazujejo poglobljeno ekološko in gozdnogospodarsko razmišljanje. 1. Iz arisa območja Roga (podal in- špekcijski komisar Putick) povzemam: - pogost je južen sneg zgodaj jeseni ali pozno spomladi, ki povzroča snegolome; - pogosti so vremenski obrati, ki prine- sejo žled; - navajam: »povsod susec1 se, vrednostno nazadujoči sestoji ... «; - na južnem delu Roga je bilo 80% 170 GozdV 51, 1993 bukve in le 20% jelke, na severnem pa 60% bukve in 40% jelke; - povsod so dajali prednost jelki na ra- čun bukve; - omenja se setev jelke tam, kjer ni naravnega pomlajevanja, in sadnje smreke v dolinah; - 29% površine gozdov in pašnikov je veleposestvo ob zemljiški odvezi oddalo kot protivrednost za servitutne pravice, ki so jih v njegovih gozdovih imeli kmetje; - v obeh revirjih na Rogu je velepose- stvo imelo deset gozdnih čuvajev (eden na 709 ha oziroma 945 ha); - pomemben izvozni sortiment je bilo lesno oglje; - najpomembnejši sortiment iz bukovine so bile tavolete - deščice za zaboje za južno sadje; - bukovine v kaj drugega še niso znali predelati, oziroma je bila za drugo nepri- merna (nepravo srce); - bukev je ovirala rast smrekovih kultur, zato se je izsekovala kot manjvredna vrsta; - velik poudarek so dajali ekonomskim učinkom sečnje, ki pa so bili sila pičli predvsem zaradi predragih prevozov na železnici. 2. V razpravi o opažanjih v gozdovih je sodelovalo malo prisotnih. a. Svetnik Guttenberg: - roške gozdove ni možno uvrstiti v no- ben sistem gospodarjenja; - pričakovati je, da bodo ti sestoji v bodoče bližje zastornemu obratovanju kot prebiralnemu; - bukev potisniti nazaj, dokler je ne bomo znali porabiti; - ne dajati prednosti smreki, ohraniti jelko in bukev, čeprav bo zato donos manj- ši; - gospodariti s smreko, jelko in bukvijo, ker je teren kraški. b. Svetnik Rossipal: - težnja je uvesti urejeno prebiralno go- spodarjenje, kar je prav; - glede smreke naj odgovori narava sa- ma, smreke najdemo zelo malo, malo naj jo na Rogu tudi ostane - kor primes; - zaradi krasa je prebiralno gospodarje- nje upravičeno. c. Svetnik Reuss: - vzgojiti je treba mešane gozdove z različnimi vrstami drevja, kar bo trajalo desetletja; - smreka in macesen bi se ob pomoči gozdarja lahko uveljavila na račun jelke in bukve, ki se bosta ohranili zato, ker sta naravni vrsti; - iglavci morajo izstopati v modernem donosnem gozdu; - nega je nujna, zato lahko vnašamo smreko in macesen, ki bi tu moral uspevati. d. Komisar Putick: - smreko in macesen na Krasu pokon- čajo klimatske razmere; - macesen je povsod slab, večvrhat in sabljaste rasti; - zagovarja sadnjo smreke v dolinah, kjer dobro uspeva ( ?). e. knez Auersperg - smrekovi sestoji so mestoma stari že do 60 let, so zelo lepi in že dajajo trame; - zaradi klime smemo smreko na Rogu vnašati skromno; - če ]elki pomagamo, lahko pospešimo njeno priraščanje; - setev jelke so pogosto uničile miši; - transportne razmere so zadostne, že- leznica je namenjena predvsem za prevoz oglja, obstoječe ceste so zadostne. 3. Vprašanje bukovih gozdov in buko- vine a. Referat direktorja Hufnagla: - kmečki gozdovi so že tako izsekani, da dajejo zelo malo tehničnega lesa in že prehajajo v nizki gozd; - trga za bukov les je malo in je zelo nestabilen; - pri tavoletah lahko cene nihajo od 60 vinarjev do 84 Kr za 1 m3 hlodovina; - "prodaja drv je zaradi konkurence mi- neralnega olja postala prav neznatna«; - često se poseka vso jelko in v gozdu ostane samo bukev; - "posek bukovega gozda in sadnjo smreke ne moremo odobravati kot rešitev, ker je na Krasu bogata primes bukve iglav- cem gozdnogojitvena nuja, če naj ostane ohranjena rodovitnost tal((; - obstaja vzročna zveza med prodajo sortimentov iz bukovine in izse/jevanjem prebivalstva - predelava bukovine zapo- sluje veliko več ljudi kot pa razrez iglavcev; - lahko bi se izdelovali bukovi pragi (kar so tisti čas v Avstriji šele poizkušali, bukov parket pa še sploh niso izdelovali; na Rogu so izdelovali le frize za izvoz- op. p.); - kemična predelava je rentabilna, prav tako kuhanje retortnega oglja (to je opore- kal W. Berg, češ da ne drži); - srečujemo se s previsoki mi prevoznimi stroški in carino. 4. Razprava o pebiralnem gospodar- jenju a. Svetnik Guttenberg: - zelo natančno je razčlenil prebiralno metodo gospodarjenja in menil, da ni teore- tično dodelana, ne omogoča reda in pre- glednosti; - veliko dela za majhen učinek. b. Direktor Hufnagel: - »opozorjeni ste bili, da smo šele na prehodu in bo šele v drugi obhodnji možen prehod na prebiralno obratovanje z daljšo pomladitve no dobo«; - "že zdaj prebiralno obratovanje ni bilo uvedeno zato, ker ne moremo prodati tanj- šega drevja in sekamo le hlodovina, ki se lahko proda«; - "spodbudo za urejanje, ki sloni na debelinskih razredih, mi je dal Beranger-jev članek«; - »ko se bodo razmere v času ponovitve sečnje spremenile in bo šel v promet tudi tanjši les, bomo prešli na obratovanje s prebira/nimi sečnjamict, Tako so razmišljali takrat, pred 92 leti. Kako lahko danes gospodari z gozdovi na Rogu gozdar, ki je "opremljen« z bistveno širšim in bogatejšim biološkim znanjem od kolegov iz leta 1901 ? Mu je lažje, ali pa mu je zaradi človeške sebičnosti še težje in mu vse bogato znanje kaj dosti ne pomaga. Viri 1. Slovenski prevod g. dipl. inž. M. Čokla nemško pisanega zapisnika. Povzel spec. Anton Prelesnik GozdV 51, 1993 171 STROKOVNA SREČANJA GDK: 971: 972.2 Pro silva Srečanje članov Prosilve na Slovaškem V dneh od 5. do 11. julija 1992 je bilo vsakoletno srečanje članov Prosilve. Sreča­ nje so pripravili slovaški gozdarji pod vod- stvom prof. štefana Korpela. Na srečanju je sodelovalo 52 udeležencev iz 12 držav (iz Slovenije 6). Osrednja tematika so bili bukovi gozdovi, ki so se v zadnjih desetletjih površinsko razširili na Slovaškem od 29% na 31% skupne površine. Bukev pa je nosilna vrsta 70% se slojev. Na ekskurziji po Slovaškem smo spoznali objekte različ­ nih rastišč, sestojnih oblik ter z različnimi sistemi gospodarjenja. Udeležencem so bili predstavljeni predvsem sonaravne gospo- darjeni gozdovi. V tem prispevku je navede- nih le nekaj posebnosti in zanimivosti objek- tov, o katerih je Gozdarska fakulteta Teh- nične univerze pripravila strokovna gradiva in jih povezala v obliko zbornika. Ekskurzija se je začela z obiskom v pragozdu Badin (30,7ha)- g. o. Banska Bystrica, kjer že od leta 1957 spremljajo njegovo strukturo in razvoj: Značilna ugoto- vitev je, da generacija jelke traja 1 ,5- do 2-krat daljše obdobje kot bukev. V zadnjih 30 letih pa se je delež jelke po lesni masi zmanjšal od 56,4% na 14,5 %. Nadaljevali smo z obiskom šolskega objekta v Zvolenu, ki je namenjen za prak- tični pouk študentom gozdarstva in hkrati služi kot raziskovalni objekt (8137ha). V gozdovih je 70 trajnoraziskovalnih ploskev in teče 50 dolgoročnih raziskovalnih projek- tov. Spoznali smo rezultate malopovršin- skega oplodnega pomlajevanja bukovih in jelovo-bukovih gozdov pri različni dolžini pomladitvene dobe, učinke nege mladja in redčenj pri uporabi različnih tehnik dela (selektivna, shematična in kombinirana). Na gozdni upravi Budča smo si ogledali raziskovalni objekt v bukovih sestojih, kjer so vidne razlike med nizkim redčenjem in pozitivno izbiro ter naravnim razvojem ne- 172 GozdV51,1993 redčenih sestojev. Začetek poizkusa sega v leto 1959, ko je bil bukov sestoj na rjavih tleh star 29 let, nastal pa je z zastornim gospodarjenjem. Do sedaj so izvedli 6 red- čenj, ki so jih ponavljali v različnih časovnih obdobjih (od 4-6 let). Osnovna ugotovitev: obe vrsti redčenja sta prispevali k debelin- skemu prirastku (pozitivna izbira bolj!), če­ prav je skupna lesna zaloga manjša od mase neredčenih sestojev. Daleč najkako- vostnejši so sestoji, redčeni po poti pozi- tivne izbire. Intenziteta nizkega redčenja je bila od 21,3% do 10,3%, pri izbirnem od 27% do 12,7 %, pri neredčenih je ugotov- ljen naravni izpad 3,0 do 3,5 %. S starostjo sestaja se podaljšuje obdobje med redčenji in zmanjšuje intenziteta redčenj. Zelo zanimivi so rezultati raziskav v hra- stovo-bukovih sestojih, kjer proučujejo vpliv izbiralnega redčenja na količinsko in vred- nostno proizvodnjo pri različnem razmerju drevesnih vrst (hr : bu = 1 : 2 ali 2 : 1) in pri različnem izhodiščnem številu nosilcev funkcij (od 150-JOO kom/ha). Po 4-kratnem redčenju je v redčenih sestojih skupna proizvodnja 8-14% večja kot pri neredče­ nih. V bukovih sestojih proučujejo tudi široko paleto različnih metod pomlajevanja pod zastorom in kombinacij robnih golosekov ter oplodne robne pomladitve z zelo dolgo pomladitveno dobo. Kot posebnost smo obiskali državni gozd Topolčianki, kjer je precejšen del površin že daljše obdobje reprezentančno lovišče. Obnove z veliko površinskimi oplodnimi sečnjami so bile uspešne zaradi pogostih semen itev, bogatih sestoj nih zasnov in niž- je številčnosti divjadi, vendar je v sestojih preveč porasle! delež bukve. Sprememba načina gospodarjenja (malopovršinske oplodne sečnje, vnašanje iglavcev) še ni dala za dovolj ivih rezultatov- zaradi preve- like številčnosti divjadi, klimatskih spre- memb, slabšega semenenja, prevelikih stroškov obnove (z vnašanjem iglavcev) in nege. Za lovstvo imajo ogromne ograjene površine (11.131 ha), kjer so z obnovo se- slojev še posebno velike težave. Imajo pa še posebni, manjši obori - za damjake (950ha) in zobre (140ha). V program ekskurzije je bil vključen tudi ogled nacionalnega parka Visoke Tatre (50.965 ha, od tega 74% gozda), kjer pre- vladujejo tipična smrekova in smrekovo- macesnova rastišča, vendar je kar okoli 50% vseh gozdov spremenjenih zaradi na- ravnih kalamitet. V območju parka (Štrbske plesa) smo spoznali različne gozdne tipe, ki imajo za- radi rekreacije in turizma poudarjen kulturni in estetski ter krajinsko-oblikovalni pomen in namen. V teh gozdovih uveljavljajo 3 variantne zgradbe sestojev: - dvoetažni macesnovo~smrekovi, .:. stopničasti v skupinah, - sestoje z individualno heterogeno ver- tikalno strukturo. Gospodarijo z dolgo pomladitveno dobo (40-60 let), z naravno obnovo in uveljav- ljajo različne variante prebiranja. V ospredju je izbira slabih ali bolnih dreves, uravnava- nje vertikalne strukture in višinske diferen- ciacije ter uveljavljanje različne mešanosti sestojev. V enomernih sestojih skušajo z malopovršinskimi posegi uveljaviti prebi- ralno gospodarjenje. Pri vožnji skozi Tatre in na poti proti vzhodnim Karpatom smo si ogledali neka- tere turistične objekte in kulturne spomeni- ke, narodni park bukovih gozdov (Oblik), mešane sestoje bukve in jesena ter pra- gozd Viktoriat Kyjov, kjer imajo zastavljene tudi raziskave. Na zadnjem objektu v Smolniku so bili predstavljeni mešani gozdovi smreke, jelke in bukve, kjer spremljajo zlasti zamenjavo jelke s smreko v povezavi z zgradbo sesto- j ev. V okviru srečanja so bila posebej obrav- navana organizacijska vprašanja Prosilve. Tako sta prof. Mlinšek in prof. von Migreot podala izhodišča o postavitvi mreže vzorč- nih objektov Prosilve in osnove za popis le-teh. Vsak od vključenih objektov bi se razmejil v tri skupine glede na stopnjo poglobitve raziskav. Prav tako je bilo dogo- vorjeno o organizaciji priprave piVega kon- gresa Prosilve, ki bo od 21.-24. junija 1993 v Franciji (Basancon). Vse gozdnogospo- darske organizacije so v decembru 1992 že prejele program kongresa in prijavnice. Na seji izvršilnega odbora Splošnega zdru- ženja gozdarstva je bil sprejet predlog, da se slovenski gozdarji udeleži mo te pomem- bne prireditve, saj je bila ta mednarodna zveza ustanovljena na našo pobudo in v Sloveniji (Robanov kot, septembra 1989). Ob zaključku lahko ugotovimo, da je bilo srečanje odlično organizirano in da je bil zanj predhodno vzorno pripravljen zbornik strokovnih predstavitev. Mreža izbranih objektov po Slovaški je omogočila, da smo spoznali temeljne dosežke in raziskovalne rezultate na aktualnih področjih, ki so po- membni za sonaravno gospodarjenje. Hkrati pa so slovaški gozdarji samokritično podali rezultate vzorčnih analiz o doseda- njem stanju gozdov in načrtovanih preu- smeritvah pri gozdnem gospodarjenju. če­ tudi so uspešne rešitve sodobnega inten- zivnega gospodarjenja z gozdovi omejene na manjši del gozdnih površin Slovaške, obiskali smo predvsem te, so slovaški go- zdarji s svojimi 30-letnimi raziskavami po- membno obogatili gozdarsko znanost. Re- zultati so omogočili zanimive in poglobljene strokovne razprave in izmenjavo spoznanj iz različnih dežel. Spoznali smo tudi vrsto naravnih in kulturnih znamenitosti in utrip življenja na Slovaškem. Za vse se iskreno zahvaljujemo vsem slovaškim kolegom, zlasti še prof. Korpelu, kakor tudi našim gozdnim organizacijam, ki so nam omogo- čile udeležbo na srečanju. VIRI 1. Prosilva: Tagung in Zvden, 6. Vll.-10. VIl. 1992. Exkursionsflih;er, 132 strani. Mag. Janez Pogačnik GozdV 51, 1993 173 Iz dejavnosti Splošnega združenja gozdarstva Slovenije Izvršilni odbor Splošnega združenja gozdarstva Slovenije je na majski seji obravnaval predlog Zakona o gozdovih in sklenil, da naj se pripravita dva amandmaja v zvezi s prehodnimi določbami (o razreševanju zaposlenih in delitvi premoženja gozdnih gospodar- stev). Člani so podprli tudi študijo dr. J. Šinkovca in dr. l. Winklerja: "Prenos družbenih gozdov na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter sklepanje pogodb o zakupu•. Sklepanje pogodb naj bi potekalo v dveh fazah (2-3 letno prehodno obdobje), vendar naj bi pogodba takoj vsebovala vse osnovne elemente, ki bi zagotovili tudi ekološke omejitve gozdnega gospodarjenja. Imenovana je bila tudi komisija za pripravo kolektivne pogodbe, izpostav- ljena problematika varstva gozdov pred podlubniki ter obravnavana organizacijska ter kadrovska vprašanja pri preoblikovanju gozdarstva. Odbor za tisk in propagando je na seji obravnaval in sprejel zahteven program propagandne in izdajateljske dejavnosti gozdarstva R Slovenije za leto 1993. V njem je zajeto 14 razčlenjenih tematik z opredeljenimi nosilci, ocenjenim zneskom, ki naj bi ga sofinanciral proračun (skupna vsota znaša 15,000.000 SIT) in določen časovni termin. Odbor za gojenje, varstvo in urejanje gozdov je imel sejo v prostorih Gorenjskega sejma, kjer je gozdarstvo na razstavišču primerno predstavilo najbolj aktualno problematiko v zvezi z varstvom gozdov. Člani so poglobljeno razpravljali o nujnih ukrepih za prepreče­ vanje in zatiranje podlubnikov, soglašali s pripravljenimi izhodišči delovne skupine za sofinanciranje vlaganj v gozdove ter opozorili na vrsto problemov zaradi prenizko zagotovljenih sredstev proračuna za zasebne gozdove. Odbor za tržišče in cene je razpravljal o izvozu in uvozu gozdnih soriimentov, gibanju cen gozdnih soriimentov in pripravil predlog za znižanje izvoznih taks, zlasti za droben in manj vreden les, oziroma les, ki nima v Sloveniji porabnika. Odbor za varstvo pri delu je na dveh sejah obravnaval: - poročilo službe za varnost za preteklo leto, iz katerega je razvidno, da se število nezgod povečuje; - o prioritetnih nalogah na področju varstva pri delu in - pripravil pismeno navodilo za varno delo pri zatiranju podlubnikov s kemičnim sredstvom na osnovi aktivne snovi deltrametrin (Decis - 2,5). Člani odbora za pridobivanje gozdnih soriimentov so se seznanili z gozdnim traktorjem LPKT 40 slovaške proizvodnje, ki je na preizkušnji v Gozdarskem šolskem centru Postojna. Člani odbora za ekonomsko-finančna vprašanja so obravnavali: - Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ter se pogovarjali o vrsti operativno-ak- tualnih vprašanj; - izhodišča za pripravo elementov za kolektivno pogodbo in - informacijo o poslovanju gozdnih gospodarstev in ugotovili, da so se pogoji poslovanja poslabšali. mag. Janez Pogačnik 174 GozdV 51, 1993 Iz Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo Na podlagi prijav z »informativnega dne« lahko sklepamo, da se je zanimanje za štiriletni visokošolski študij gozdarstva povečalo. Med prijavljenimi je zelo visok delež kandidatov iz šol naravoslovno-matematične usmeritve. Zelo nerodna pa je regionalna porazdelitev kandidatov - večina jih je iz večjih mest {Ljubljana prevladuje). Proti koncu gre prvo leto višješolskega študija ob delu za zaposlene gozdarske tehnike. Skupini v Ljubljani in v Postojni bosta zaključili delo pri 6 predmetih, skupina v Slovenj Gradcu pa pri 5 predmetih. Z uspešnosljo študija smo zadovoljni. Na znanstveno-pedagoškem svetu Oddelka za gozdarstvo in nato na znanstveno-peda- goškem svetu Biotehniške fakultete je bil oblikovan predlog za uvedbo podiplomske šole BF za varstvo naravne dediščine. Predlog je oblikovan tako, da bi najprej začeli z obliko podiplomskih seminarjev in delavnic, kar bi postopoma prerastlo v formalno obliko podiplomskega izobraževanja (magisterij, specializacija). Znanstveno-pedagoški svet Oddelka za gozdarstvo je izvolil oziroma imenoval novo vodstvo Oddelka (predstojnik - prof. Anko, namestnik - prof. Winkler}, komisije na Oddelku in člane v komisijah BF. Vsi nastopijo s svojimi dolžnostmi ob začetku zimskega semestra, lj. 1. 1 O. 1993. dr. Franc Gašperšič Iz dejavnosti ZDIT gozdarstva Slovenije V času od 15. aprila do 15. maja, v mesecu dni pred sprejeljem Zakona o gozdovih, so predstavniki ZOlT gozdarstva Slovenije opravili razgovore s poslanskimi skupinami vseh parlamentarnih strank, jih seznanili z vsebino novega Zakona o gozdovih ter z aktualno problematiko slovenskega gozdarstva. Pobudo za razgovore je izrazila naša Zveza, s strani poslanskih skupin pa je bila več kot ugodno sprejeta. Novo na zakonodajnem področju 26. maj 1993. Po razpravi teden dni prej je Državni zbor sprejel Zakon o gozdovih. O Zakonu bo odločal še Državni svet. Zakon o varstvu okolja je Državni zbor v mesecu maju obravnaval, zaradi tehničnih razlogov pa o njem ni glasoval. GozdV 51, 1993 175 NAŠl ZASLUŽNI GOZDARJI GDK: 902.1 Franjo Pahernik Rodil se je 8. junija 1882 v Vuhredu, v zavedni slovenski družini, ki je 150 let pomembno vplivala na gospodarski in druž- beni razvoj nekdanjega marenberškega dela Dravske doline. Po končani Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo v Mariabrunnu je opravil nekajmesečno prakso pri knezu Schwarzenbergu na Češkem, nato pa pre- vzel domače posestvo s 600 ha gozdov. Zanje je napisal prvi gozdnogospodarski načrt ter postavil žago in elektrarno, ki je z elektriko napajala vuhreške in vuzeniške domačije. Med prvo svetovno vojno je bil poročevalec in svetovalec generala Maistra pri prizadevanjih za ohranitev slovenske štajerske. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan na Hrvaško. Po nacionalizaciji pose- stva in gozdov je v Mariboru predaval na nižji gozdarski šoli gojenje gozdov in me- hansko predelavo lesa. Po preselitvi šole v Ljubljano je pri Gozdni upravi Radlje oprav- ljal revizije gozdnogospodarskih načrtov nekdaj svojih gozdov na Pohorju. Upokojil se je kot taksator pri GG Slovenj Gradec 1957. V letih 1917-18 je bil prvi predsednik Slovenskega narodnega sveta za tedanji marenberški okraj, med obema vojnama je ustanovil in vodil športno društvo SOKOL v Radljah, bil je slovenski narodni poslanec v Beogradu. V Mariboru je bil pobudnik za ustanovitev 1. slovenskega gozdarskega društva. Leta 1955 je ob 50-letnici diplome prejel zlato diplomo Visoke šole za kmetij- stvo in gozdarstvo v Mariabrunnu. Umrl je 25. decembra 1976 v Mariboru. Bl BL: »Šajke in splavi na Dravi«. Go- zdarski vestnik, 1963. Napisal je več stro- kovnih in poljudnih člankov. LIT.: 8. štampar, Inž. Franjo Pahernik- staro~ sta slovenskih gozdarjev, Gozdarski vestnik 1975, str. 385. 176 GozdV 51, 1993 GDK: 902.1 Mirko Šušteršič Rodil se je 12. septembra 1891 v Kropi na Gorenjskem. Realko je končal v Idriji, študij gozdarstva pa na Visoki šoli za zem- ljedelstvo na Dunaju 1917. V svoji strokovni praksi je bil upravitelj več zasebnih in držav- nih veleposesti, med njimi Kranjske indu- strijske družbe na Jesenicah od 1923-31 in Meščanske korporacije v Kamniku 1934- 36. V letih 1931-34 je opravljal zasebno prakso kot pooblaščeni gozdarski inženir. Med vojno je bil 1944 interniran v Dachauu. Po osvoboditvi je do upokojitve 1951 delo- val pri Ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani na oddelku za urejanje gozdov, kjer je skupaj z inž. Novakom pripravil strokovna navodila za prvo inventarizacijo slovenskih gozdov 1947. Sestavil je tablice za določa­ nje lesnih zalog in izdal več brošur o ureja- nju gozdov. Kot strokovnjak za lovstvo je po vojni sestavil osnutek novega zakona o lovstvu, načrtoval je razmejitev lovišč lov- skih družin ter izdal več priročnikov in brošur o lovstvu. Dva semestra je tudi predaval lovstvo na Agronomsko gozdarski fakultet\ v Ljubljani. Od ustanovitve (leta 1947) je deloval v Tehniškem muzeju Slo- venije v Bistri. Bil je aktivni član odbora ljubljanske po- družnice Jugoslovanskega gozdarskega društva do razpada 1940 in predsednik novo ustanovljenega Slovenskega društva. Od 1936-59 je bil urednik revije Lovec, vodil je razne strokovne tečaje ter bil član izpitnih komisij s področja lovstva in gozdar- stva. Leta 1976 je prejel zlato diplomo dunajske Visoke šole za zemljedelstvo. Za zasluge v lovstvu je bil odlikovan z najvišjim republiškim in državnim lovskim odlikova- njem. Umrl je 29. marca 1984 v Ljubljani. BIBL.:- »Naš lov<'. Ljubljana, 1934.- ~>Tablice za določanje lesne zaloge sestojev po okularni cenitvi debelinskih razredov«. Ljubljana, 1946. - »Gozdarstvo za gozdne delavce«. Ljubljana, 1960.- »Slovenski lovski priročnik«. Ljubljana, 1971 in 1974. - ••Po mojih lovskih stezah«. Ljubljana, 1972. LIT.: L. F., Umrl je inž. Marko Šušteršič, Goz- darski vestnik 1972, str. 19. Obvestilo avtorjem prispevkov, namenjenih objavi v Gozdarskem vestniku PRAVILA OBJAVE Revija Gozdarski vestnik (v nadaljevanju GozdV) objavlja samo izvirne prispevke. Avtorji morajo dobiti dovoljenje GozdV), če želijo v GozdV objavljen prispevek objaviti še v kaki drugi reviji. Znanstveni prispevki se vsi recenzirajo, strokovni prispevki se recenzirajo po presoji uredništva. Avtorji lahko zahtevajo "postavljen« prispevek v korekturo. Tekstov prispevkov ne vračamo, vračamo pa diapozitive, lotogralije, grafikone in skice. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Znanstveni prispevki ne smejo biti daljši od 15 tipkanih strani s po največ 35 vrstami na stran (vodilni prispevki do 20 strani). Grafikoni, skice in fotografije niso vključeni v navedeni obseg. Strokovni in drugi prispevki naj ne bodo daljši od tO tipkanih strani. Znanstveni in pomembnejši prispevki morajo biti opremljeni z izvlečkom (največ 8 vrstic) in s čimbolj zgoščeno napisanim povzetkom. Tekst znanstvenih prispevkov naj bo na GozdV dostavljen v 2 izvodih. Prispevki naj bodo zaradi lektoriranja tipkani z velikim razmikam med vrsticami (največ 35 vrstic na stran). Tekst prispevkov je lahko na GozdV poslan tudi na računalniških disketah. Disket ne vračamo po pošti, mogoč je njihov osebni prevzem. Tekst naj bo napisan v urejevalnikih besedil tipa WS 2000 ali WS 2-7. O možnosti prenosa teksta prispevkov prek ))modema« vas bomo obvestili v GozdV. Viri (literatura) na koncu prispevka morajo biti razvrščeni po abecednem redu priimkov avtorjev. Neavtorizirani viri se navedejo zadnji. Viri naj bodo citirani, kot kažeta primera: a) Knjiga: 9. Mlinšek, D., 1968. Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. - Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Ljubljana, 117 s. b) Članek: 3. Rebula, E., 1990. Delovni učinki pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov. GozdV, 48, 3, s. 393-406. Viri med tekstom se navedejo v oklepaju - s priimkom avtorja, izpisanim z malimi črkami, in letnico objave vira, npr. (Kotar t 980). V znanstvenih in pomembnejših strokovnih prispevkih morajo imeti naslovi, podnaslovi in ves tekst preglednic, grafikonov in skic pod slovenskim izpisom tudi angleški (izjemoma nemški) prevod, ki naj bo izpisan z drobnejšimi črkami. Ob pripravi prispevkov lahko avtorji zaprosijo za prevode omenjenih tekstov uredništvo GozdV. Gralikoni in skice naj bodo brezhibno izrisani s !ušem - na belem ali paus papirju. Grafikoni in skice naj bodo enake velikosti ali nekaj večje (slednje je bolje), kot naj bi bili objavljeni v GozdV. V primeru računalniško izdelanih grafikonov in skic naj bodo izrisi obvezno opravljeni na laserskem tiskalniku. Za fotografije, ki bodo objavljene v črno beli tehniki, je treba priložiti črno belo fotografijo, dovolj kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Prispevek mora biti opremljen z imenom in priimkom avtorja, njegovim poklicem (izobrazbo) in strokovnim nazivom ter lačnim naslovom delovne organizacije oziroma njegovega bivališča (če ni zaposlen). Prispevki so (skromno) honorirani, zato je potrebno ob svojem prvem prispevku, namenjenem objavi v GozdV, v spremnem dopisu navesti tudi žiro račun. Prispevkov iz tujine (tujih avtorjev) zaradi stroškov prevoda ne honoriramo. Uredništvo Gozdarskega vestnika :1 l 04/91 LJubljana Slowenlija UDK 630*1/9 I ISSN 0017-2723 LETO 1993 • LETNIK 51 • ŠTEVILKA 4 Ljubljana, april 1993 VSEBINA - CONTENTS 177 Uvodnik 178 Maja Jurc Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu Health Condition and Developmental Tendency of the Austrian pine (Pinus nigra Arn.) Young Growth in the Slovenian Kras 191 Miran Hafner Tehnološki načrt - sestavni del gozdnogospodar- skega načrta Technologic Plan - a Constituent Part of a Forest Managing Plan 194 Tone Modic Pot do lastnika gozda 198 Miha Marenče Lov in lovstvo v Triglavskem narodnem parku : do kdaj še? 201 Marjan Zalokar Razvoj gozdnega gospodarjenja od konca 2. svetovne vojne do danes 207 Živan Veselič, Frenk Kovač, Jože Sterle, Peter Jež, Elizabeta Habič, Franc Perko Stališče GG Postojna do ,.Dilem nadaljnjega razvoja Gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji« 215 Stališča in odmevi 218 Strokovna srečanja Referati s posveta Izobrazba revirnega gozdarja (Po- stojna, 2. aprila 1993) 241 Aktualno 243 ln memoriam 245 Književnost 246 Janez Konečnik Gozdarska smučarska tekmovanja v zimi 1992/93 Naslovna stran: Edo Kozorog: Črni gaber SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik ; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič , dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. ac. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna naročnina 1 .000,00 SIT za dijake in študente 350,00 SIT Polletna naročnina za delovne organizacije 6.000,00 SIT Posamezna številka 300,00 SIT Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go- zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne- nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61 102 Ljubljana • Dobili smo nov Zakon o gozdovih 26. maja 1993 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel nov Zakon o gozdovih. Vse obdobje oblikovanja in sprejemanja Zakona so se na različnih ravneh in tudi v javnosti vrstile številne razprave o njegovi vsebini. To je razumljivo, saj zakon obravnava zelo kompleksno področje - ravnanje z gozdovi, in je bilo potrebno ob njegovem oblikovanju določiti ne le naš odnos do gozda, ampak v marsičem do vse narave ter do tiste lastnine, ki ima javen pomen. Pravzaprav gre za uspeh Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, daje v danih družbenih razmerah, ko pot razvoja naše družbe v mnogih podrobnostih še ni povsem dorečena, Zakon o gozdovih sploh pripeljalo do sprejema. K temu je gotovo prispevalo dozorelo spoznanje vseh, ki jih Zakon o gozdovih najbolj zadeva, da bi bilo bolj škodljivo odlašati z njegovim sprejemom, kot pa sprejeti morda ne povsem dorečen zakon, ki bi ga v danih razmerah verjetno sploh težko povsem dorekli. Oo posameznih rešitev, ki so jih nakazovali osnutki in predlog Zakona, smo bili gozdarji precej različnega mnenja. Pri tem si smemo šteti v čast, da v pogledu temeljnih načel ravnanja z gozdom v gozdarskih vrstah ni bilo razhajanj. Različnega mnenja smo bili predvsem v pogledu optimalne oziroma sprejemljive prihodnje organiziranosti slovenskega gozdarstva. ln kakšna bi bila v najkrajšem (morda subjektivna) ocena novega Zakona o gozdovih ? 1. Zakon uveljavlja temeljna spoznanja sodobne gozdarske stroke v pogledu ravnanja z gozdovi in gozdnato krajino. 2. V pogledu konkretnega dela s slovenskimi (zasebnimi) gozdovi zakon omogoča veliko, zagotavlja pa (p!f!)malo. Ali pomeni pod drugo točko zapisana ocena hudo kritiko zakona in očitek slovenskemu gozdarstvu, da je bilo pripravljeno sprejeti zakon, ki pri delu z gozdovi zagotavlja (pre)malo? Lahko jo razumemo tudi tako, vendar zadeva ni preprosta. Zakon zagotavlja (pre)malo predvsem zato, ker ne zagotavlja izvedbe (priporočenih) del oziroma denarja za izvedbo teh del v zasebnih gozdovih. V danih političnih in finančnih razmerah kratkomalo ni bilo moč računati na to, da bi lahko z Zakonom o gozdovih dolgoročno zagotovili zadostna sredstva za vlaganja v gozdove. Spozna- nja o potrebnosti subvencij in namenskega sklada za vlaganje v zasebne gozdove v slovenskih političnih krogih zorijo počasi; prepočasi, da bi jih smeli čakati z zakonom. Urednik GozdV 51, 1993 177 GDK: 443:453:174.7 Pinus Nigra Arnold: (497.12*14) Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu Health Condition and Developmental Tendency of the Austrian pine (Pinus nigra Am.) Young Growth in the Slovenian Kras Maja JURC* Izvleček JURC, M.: Zdravstveno stanje in razvojna tež- nja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu. Gozdarski vestnik, št. 4/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 14. Sestoji črnega bora na apnenčastem krasu Slovenije se ne pomlajujejo zadovoljivo. Uspešno pomlajevanje črnega bora med drugimi dejavniki preprečujejo bolezni na vzniku in mladju (Sphae- ropsis sapinea, Cyclaneusma niveum, Scirrhia pini, Fusarium oxysporum, Trichoderma lignorum, Altemaria sp.) in škodljivci (Rhyacionia buoliana, Hylobius abietis, Hylobius piceus, Otiorrhynchus cardiniger, Magdalis memnonia, Leucaspis leo- nardii, Leucaspis pusilla, Pityophthorus camio/i- cus). Pri povprečni 66,2% stopnji zasenčen ja matičnega nasada črnega bora smo ugotovili težnjo propadanja mladja črnega bora. Ključne besede : Pinus nigra, bolezni, škodljiv- ci, pomlajevanje. 1. UVOD 1. INTRODUCTION Pogozdovanje slovenskega Krasa, ki se je začelo sredi devetnajstega stoletja v okolici Trsta, danes obravnavamo kot us- pelo gozdarsko in družbeno akcijo. Vendar v uspelih kulturah črnega bora ugotavljamo odsotnost naravnega mladja ali njegovo nezadostnost. Da bi ugotovili, kateri dejav- niki vplivajo na pomlajevanje črnega bora pod zastorom matičnega nasada, smo opravili od leta 1985 do leta 1987 pod mentorstvom prof. dr. A. Martinčiča (VTOZD za biologijo BF) raziskavo Pomla- jevanje in kalitev črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu. • Mag. M. J., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO 178 GozdV51 , 1993 Synopsis Health Condition and Developmental Tendency of the Austrian pine (Pinus nigra Am.) Young Growth in the Slovenian Kras. Gozdarski vestnik, No. 4/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 14. The regeneration of Austrian pine (Pinus nigra Am.) stands in the limestone karst of Slovenia is insufficient. Successful regeneration of Pinus ni- gra Arn. is, among other factors, inhibited by diseases in the sprout and young growth (Sphae- , ropsis sapinea, Cyclaneusma niveum, Scirrhia pini, Fusarium oxysporum, Trichoderma lignorum, Altemaria sp.) and pests (Rhyacionia buoliana, Hylobius abietis, Hylobius piceus, Otiorrhynchus cardiniger, Magdalis memnonia, Leucaspis leo- nardii, Leucaspis pusilla, Pityophthorus camioli- cus). With an average shelter rate of 66.2 % in the paren! plantation of Pinus nigra Arn. necrotic tendencies in Pinus nigra Arn. were established. Key words: Pinus nigra, diseases, pests, rege- neration. Na izbranih ploskvah v bližini Komna, ki so se razlikovale po uspešnosti pomlajeva- nja črnega bora, smo ugotavljali podnebne, rastiščne ter škodljive biotske in abiotske dejavnike in opravili poskuse kalitve nabra- nega semena. Ugotovili smo, da je uspešno pomlajeva- nje črnega bora odvisno od gostote sklepa krošenj (nasada, avtohtonega drevesnega rastja in grmovne plasti), pokrovnosti in vrstne sestave zeliščne plasti (Carex humi- lis Leyss., Brachypodium pinnatum IL.! P. Beauv.) , od prehranjevanja rumenogrle gozdne miši (Apodemus flavicollis /Melchior 1834) ter od bolezni in škodljivcev (Škulj 1988; Škulj, Kryštufek 1991 ). V prispevku obravnavamo le zdravstveno stanje vznika in mladja črnega bora ter razvojno težnjo mladja pod zastorom matič­ nega nasada. Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu 2. MATERIAL IN METODE DELA 2. MATERIAL AND METHODS 2.1. Raziskovalni objekti 2.1. Sample areas Raziskave smo opravili na dveh objektih v k. o. Kobjeglava, revir Komen, GGE Kras. V vsakem objektu sta si v neposredni bližini dve raziskovalni ploskvi, ena z naravnim podmladkom črnega bora in druga brez njega - skupaj torej štiri ploskve, vsaka s površino 0,08 ha (40 x 20m). Nadmorska višina ploskev je med 315 in 366m, matična podlaga so temni bituminozni apnenci, na katerih se je razvila sprsteninasta rendzina s surovim humusom. Objekti so na rastišču črnega gabra in jesenske vilovine Seslerio autumnalis Ostryetum carpinifoliae Ht. & H.-ic 1950, porašča jih nasad črnega bora povprečne višine 18,93 m in povpreč­ nega prsnega premera 30,18 cm. število dreves črnega bora na ha je 506, lesna zaloga pa 320,31 m3/ha. Stopnja zasenče­ nja matičnega nasada je med 63,5% in 83,25 %, drevesne plasti avtohtonega rastja med 8,05% in 25,13 %, grmov ne plasti med 25,24% in 54,89 %, zeliščne plasti pa med 5 in 90%. Analizo mladja črnega bora in ugotavlja- nje zdravstvenega stanja smo opravili na ploskvah, kjer je mladje prisotno, zato se rezultati nanašajo na dve ploskvi v dveh objektih. Stopnja zasenčenja matičnega na- sada je na teh ploskvah med 63,5% in 68,87%, drevesne plasti avtohtonega rastja med 8,05% in 16,59 %, grmovne plasti med 25,24% in 26,88 %, zeliščne plasti pa med 48,16% in 65%. 2.2. Metode dela 2.2. Methods Mladje črnega bora smo na naših razi- skovalnih ploskvah analizirali od 21. 7. do 29. 7. 1985. Uporabili smo metodo linear- nega vzorčenja rastja (Gysel1966, Canfield 1941), ki temelji na neposrednih meritvah malih vzorcev. S sistematičnim vzorčenjem smo na poskus nih ploskvah, kjer se pojavlja mladje črnega bora (vzorčna enota - kva- drat 4 x /1 x 1 m/, stopnja izbora 4 m) zajeli 400m2 površine. Na tej površini smo na označenih (0,20 m2 velikih) ploskvah po- drobno kartirali vse mladje črnega bora (vzorec N = 1676). Posneli smo prostorske razporeditve mladja do 1 O cm natančno (te podatke smo uporabili pri iskanju odvisnosti pojavljanja mladja od nekaterih dejavnikov rastišča). Tako prostorsko določene osebke smo še natančno izmerili in ocenili. Pri vsakem osebku smo določili starost, višino, število živih in odmrlih vreten z vejami, dolžino zadnjega letnega višin- skega prirastka, ocenili smo zdravstveno stanje terminalnih in stranskih poganjkov oziroma celih rastlin, določili smo bolezni in škodljivce, ki povzročajo poškodbe, pri vsakem osebku posebej smo določili splo- šno kakovost in napake (deformiranost), popisali smo mehanske poškodbe terminal- nih in stranskih poganjkov, ki jih povzroča divjad. Določitev bolezni in škodljivcev na mladju črnega bora (vzorec N = 1676), ki smo ga nabrali 21. julija 1985, smo opravili v labo- ratoriju z mikroskopiranjem avgusta istega leta. Določitev bolezni na posušenem enolet- nem vzniku črnega bora z naših ploskev (vzorec N = 282) smo opravili julija 1986. leta z mikroskopiranjem (glive so oblikovale trase na posušenih sejankah, ki smo jih imeli navlažene 4 dni pri sobni temperaturi). 3. REZULTATI 3. RESULTS 3.1. Bolezni in škodljivci mladja črnega bora1 3.1. Diseas and Pests in Pinus nigra Arn. Young Growth Za mladje črnega bora na naših ploskvah so značilne naslednje bolezni in škod ljivci: - Sphaeropsis sapinea (Fr.) Dyko et Sutton (sin. Diplodia pinea !Desm./ Kickx) Gliva je zajedavska in povzroča sušico najmlajših borovih poganjkov in je poseben 1 Za določitev škodljivcev se zahvaljujemo prof. dr. J. Titovšku (Oddelek za gozdarstvo BF) in prof. S. Brelihu (Prirodoslovni muzej Slovenije). Gozd V 51, 1993 179 Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu problem v kulturah črnega bora (Karadžič 1987: 90-95). Gliva okuži predvsem iglice in tkivo mladih poganjkov (slika 1 ). Ti se posušijo, še preden se popolnoma razvijejo (že do sredine junija). Pri močnejši okužbi lahko vsi poganjki takratne vegetacije od- mrejo. Škoda, ki jo povzroča Sphaeropsis sapinea, je še posebej opazna v kulturah, ki so starejše od 20 let, po začetku seme- nitve drevja. To pojasnjujejo z dejstvom, da se številni piknidiji glive oblikujejo na luskah storžev, kar močno poveča infekcijske zmožnosti glive (slika 2). Posledica okužbe starejših vej in vrhov je sušenje posameznih vej v krošnji ali sušenje vrhov krošenj. Vsakoletne okužbe novih vršičkov mladja povzročajo redukcijo asimilacijskih orga- nov, fiziološko oslabitev in tudi sušenje mladja. Okuženi in odmrli vršički so bili najštevilnejši pri borih, ki so bili stari 4-7 let (slika 3). V celoti je vzorec okužen 2,39-odstotno (preglednica 1). Ugotavljamo, da so vsako- letne okužbe eden izmed vzrokov za propa- danje mladja črnega bora. - Cyclaneusma niveum (Pers. ex Fr.) DiCosmo (sin. Naemacyclus niveus /Pers. ex Fr./ Fuckel ex Sacc.) Je najpogostejša gliva v iglicah, ki so starejše od dveh let in v opadu (slika 4). Glivo prištevajo med gniloživke ali slabe zajedavke iglic črnega bora (Karadžič 1987: 90). - Scirrhia pini Funk et Parker (Dothi- stroma pini Hulbary) Na okuženih iglicah, ki so bile še pritrjene na vejice, smo našli le nespolno obliko glive (Dothistroma pim). Poškodbe iglic zaradi okužbe s to glivo so bile redke, nekroze so bile omejene predvsem na vrhove iglic (slika 5). Vzorec je okužen 6,44-odstotno (preglednica 2). - Rhyacionia buoliana Den. & Schiff. (sin. Evetria buoliana Schiff.) - borov zavijač Borov zavijač spada v skupino najpo- membnejših škodljivcev borovih kultur (slika 6) . Najpogosteje se pojavlja v mladih, 6-12 let starih kulturah (Schwenke 1978: 109-125). V enoletnem razvojnem ciklu gosenice borovega zavijača jeseni poško- dujejo popke, spomladi pa mlade poganjke borovega mladja. V jesenskem času gose- nice v bazo popka izvrtajo luknje, da priteče smola, v kateri gosenice prezimijo. Spo- mladi se gosenice začnejo intenzivno pre- hranjevati. Posledice napada borovega za- vijača so trajno deformirana debla (» lira«, ••bajonet«), ki so tehnično manjvredna. Kalamitete tega škodljivca so posebej pogoste v borovih nasadih na suhih in Preglednica 1 : Razširjenost Sphaeropsis sapinea v eno- do desetletnem mladju črnega bora, Kobjeglava, 1985 Table 1: The Occurence of Sphaeropsis sapinea in One to Ten Year Shoots of Pinus nigra Am., Kobjeglava, 1985 Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj poganjki poganjki poganjki in str. pog. Year Undamaged term. Damaged term. Damaged lat. Damaged term. Total shoots shoots shoots and lat. shoots 1 248 (100,00 %) 248 2 496 (99,80 %) (0,20 %) 497 3 277 (99,64%) 1 (0,36%) 278 4 149 (96,75 %) 5 (3,25%) 154 5 114 (93,44%) 3 (2,46 %) 2 (1,64 %) 3 (2,46 %) 122 6 122 (94,57%) 4 (3,10%) 3 (2,33 %) 129 7 85 (92,39%) 5 (5,43 %) 1 (1 ,09 %) 1 (1 ,09 %) 92 8 80 (95,24%) 2 (2,38 %) 1 (1 ,19 %) 1 (1 ,19 %) 84 9 46 (88,46%) 2 (3,85 %) 2 (3,85 %) 2 (3,85 %) 52 10 18 (90,00%) 2 (10,00 %) 20 Skupaj 1636 (97,61 %) 22 (1,31 %) 8 (0,48 %) 10 (0,60%) 1676 Total 180 Gozd V 51 , 1993 ;~ Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu revnih tleh ter na osončenih in vetru izpo- stavljenih rastiščih. Poškodbe, ki jih povzroča borov zavijač, se na naših ploskvah pojavljajo predvsem na terminalnih poganjkih, najmočneje pri mladju, ki je staro E>-9 let. Borov zavijač je povzročil deformiranost poganjkov na 9,31 % mladja črnega bora (preglednica 3). Poškodbe, ki jih povzroča borov zavijač, fiziološko slabijo mladje in povzročajo nastanek tehnično neuporabne deblovine. - Hy/obius abietis L., Hylobius piceus Deg} - Hylobius abietis L. - veliki rjavi ril- čkar (Živojinovic 1968: 312-316). Veliki rjavi rilčkar je primarni škodljivec borovih in smrekovih nasadov. V eno ali dvoletnem razvojnem ciklu hrošč: a) uporabi za odlaganje jajčec bolehna debla iglavcev in korenine svežih panjev, v 2 Vrsti smo določili po zunanjih, specifičnih poškodbah mladja črnega bora. Preglednica 2: Razširjenost drugih bolezni (Cyclaneusma .niveum, Scirrhia pim) v eno~ do desetletnem mladju črnega bora, Kobjeglava, 1985 Table 2: The Occurence of Other Diseases (Cyclaneusma niveum, Scirrhia pini) in One to Ten Year Shoots of Pinus nigra Am., Kobjeglava, 1985 Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj poganjki poganjki poganjki in str. pog. Year Undamaged term. Damaged term. Damagedlat. Damaged term. Total shoots shoots shoots and lat. shoots 1 248 (100,00%) 248 2 496 (99,80%) 1 (0,20%) 497 3 270 (97,12%) 5 (1,80%) (0,36%) 2 (0,72%) 278 4 150 (97,40%) 3 (1,95%) 1 (0,65%) 154 5 105 (86,06%) 7 (5,74%) 3 (2,46%) 7 (5,74%) 122 6 108 (83,72%) 3 (2,33%) 13 (10,08%) 5 (3,87%) 129 7 76 (82,61 %) 5 (5,43%) 8 (8,69%) 3 (3,26%) 92 8 61 (72,62%) 10 (11,90%) 11 (13,09%) 2 (2,38%) 84 9 41 (78,85%) 9 (17,31 %) 2 (3,85%) 52 10 13 (65,00%) (5,00%) 6 (30,00%) 20 Skupaj 1568 (93,56%) 35 (2,09%) 51 (3,04%) 22 (1,31 %) 1676 Total Preglednica 3: Razširjenost Rhyacionia buoliana v eno- do desetletnem mladju črnega bora, Kobjeglava, 1985 Table 3: The Occurence of Rhyacionia buoliana in One to Ten Year Shoots of Pinus nigra Am., Kobjeglava, 1985 Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj poganjki poganjki poganjki in str. pog. Year Undamaged term. Damaged term. Damaged lat. Damaged term. Total shoots shoots shoots and lat. shoots 1 248 (100,00%) 248 2 494 (99,40%) 2 (0,41 %) (0,20%) 497 3 278 (100,00%) 278 4 149 (96,75%) 4 (2,60%) 1 (0,65%) 154 5 109 (89,34%) 8 (6,56%) 2 .• (1,64%) 3 (2,46%) 122 6 101 (78,29%) 18 (13,95%) 7 (5,43%) 3 (2,33%) 129 7 58 (63,04%) 21 (22,83%) 6 (6,52%) 7 (7,61%) 92 8 48 (57, 14 %) 15 (17,86%) 17 (20,24%) 4 (4,76%) 84 9 24 (46,15%) 15 (28,85%) 7 (13,46%) 6 (11,54%) 52 10 9 (45,00%) 2 (10,00%) 6 (30,00%) 3 (15,00%) 20 Skupaj 1518 (90,58%) 85 (5,07%) 46 (2,74%) 27 (1 ,61 %) 1676 Total GozdV 51, 1993 181 Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu katerih hroščeve ličinke prezimijo na koncu hodnikov; b) pri dopolnilnem prehranjevanju spol- no nezreli, pri regeneracijskem pa do šest let stari odrasli hrešči uničujejo tri- do šes- tletna mladje iglavcev ter do dvajset let stare borovce in smreko. . Na tri- do šestletnem mladju mfadi rilč­ karji v skorjo vgrizejo lijakaste vdolbine, ki segajo do kambija, na starejših rastlinah odrasli hrešči grizejo skorjo mladih poganj- kov in iglice na končnih poganjkih . Najpogo- steje napadajo pravkar zasajene borove in smrekove sadike. Intenzivno prehranjevanje tega škod- ljivca je lahko vzrok sušenja mladih pa tudi propadanja starejših kultur. Dokončni pro- pad drevja je pogosto posledica fiziološke oslabitve dreves in napada sekundarnih škodljivcev. - Hylobius piceus Deg. - mali rjavi rilčkar Ima podobno bionomijo kot Hylobius abietis L. , le da bolj pogosto naseljuje bolehna drevesa, škode na mladju so za- radi njega navadno manjše. Ugotavljamo, da se poškodbe, ki sta jih povzročili ti dve vrsti na naših ploskvah, pojavljajo hkrati na terminalnih in stranskih poganjkih (0,36%), skupna poškodovanost je bila 0,48% (preglednica 4). Kljub dejstvu, da je v našem vzorcu le 0,48% tovrstnih poškodb, ugotavljamo, da bi ti škodljivci v primeru prenamožitve lahko ogrozi li pomla- ditev črnega bora. Slika 1, 2. Sphaeropsis sapinea oblikuje piknidije na iglicah ali na krovnih luskah storžev črnega bora Figure 1., 2. Fruiting bodies (pycnidia) of Sphaeropsis sapinea on Austrian pine needles and on sea/es of Austrian pine seed cone 182 GozdV51, 1993 Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu - Otiorrhynchus cardiniger (Host, 1789) ( Kovačevič 1971 : 24-25), Magda- lis memnonia (Gyllenhal, 1837) (Schwenke 1974: 312). Ugotavljamo, da se poškodbe, ki jih na naših ploskvah povzročata ti dve vrsti , po- javljata predvsem na stranskih poganjkih (1 ,55%), skupna poškodovanost je bila 2,15% (preglednica 5). - Leucaspis leonardii Cock., Leuca- spis pusilla Loew Kaparji se pogosto pojavljajo v velikem Preglednica 4: Razširjenost Hy lobius abietis in Hylobius piceus v eno- do desetletnem mladju črnega bora, Kobjeglava 1985 Table 4: The Occurence of Hylobius abietis and Hylobius piceus in One to Ten Year Shoots of Pinus nigra Am., Kobjeglava, 1985 Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj poganjki poganjki poganjki in str. pog. Year Undamaged term. Damaged term. Damaged lat. Damaged term. Total shoots shoots shoots and lat. shoots 1 248 (100,00 %) 248 2 497 (100,00 %) 497 3 278 (100,00 %) 278 4 154 (100,00 %) 154 5 120 (98,36 %) (0,82 %) (0,82%) 122 6 129 (100,00 %) 129 7 90 (97,83%) 2 (2, 17%) 92 8 83 (98,81 %) (1,19 %) 84 9 50 (96,15 %) 2 (3,85%) 52 10 19 (95,00%) 1 (5,00%) 20 Skupaj 1668 (99,52%) (0,06%) (0,06%) 6 (0,36 %) 1676 Total Slika 3. Gliva Sphaeropsis sapinea povzroča sušico najmlajših borovih poganjkov Figure 3. New shoots of Austrian pine kil/ed by Sphaeropsis sapinea GozdV 51, 1993 183 Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu številu in takrat postanejo škodljivi (slika 7). Močno napadene iglice porumenijo in pred- časno odpadejo. Posledica močnega na- pada je tudi odmiranje mladih vej. Leucaspis pusilla Loew je oligofag na vrstah bora. Na napadenih drevesih iglice porumenijo in odpadejo. Taka drevesa so bolj izpostavljena napadom podlubnikov (Schwenke 1972: 442-445). Poškodbe, ki sta jih povzročili ti dve vrsti na naših ploskvah, se pojavljajo predvsem na centralnih poganjkih 3-5 let starega \ mladja (9,55%). Skupna poškodovanost mladja je bila dokaj velika - 11 ,89% (pre- glednica 6). To je lahko tudi eden izmed vzrokov za fiziološko oslabitev in propad mladja črnega bora. - Pityophthorus carniolicus Wichm. V dostopni literaturi (Schwenke 1974: 312) nismo zasledili bionomske označitve vrste. Prvotno so vrsto imeli za slovenski endemit, kasneje so jo odkrili še v Istri, Avstriji in ČSSR. Je sekundarni škodljivec, Preglednica 5: Razširjenost ot(iorhynchus cardiniger in Mag da lis memnonia v eno- do desetlet- nem mladju črnega bora, Kobjeglava, 1985 Table 5: The Occurence of Otiorrhynchus cardinger and Magdalis memnonia in One to Ten Year Shoots of Pinus nigra Am., Kobjeglava, 1985 Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj poganjki poganjki poganjki in str. pog. Year Undamaged term. Damaged term. Damaged lat. Damaged term. Total. shoots shoots shoots and lat. shoots 1 248 (100,00%) 248 2 497 (100,00%) 497 3 278 (100,00%) 278 4 153 (99,35%) (0,65%) 154 5 119 (97,54%) (0,82%) 2 (1,64%) 122 6 121 (93,80%) 7 (5,43%) 1 (0,77%) 129 7 86 (93,48 %) 5 (5,43%) 1 (1,09%) 92 8 73 (86,90%) 2 (2,38%) 6 (7,14%) 3 (3,58%) 84 9 50 (96,16 %) 1 (1,92 %) 1 (1,92%) 52 10 15 (75,00 %) 5 (25,00%) 20 Skupaj 1640 (97,85%) 4 (0,24%) 26 (1,55%) 6 (0,36%) 1676 Total Preglednica 6: Razširjenost Leucaspis leonardii in Leucaspis pusilla v eno- do desetletnem mladju črnega bora, Kobjeglava, 1985 Table 6: The Occurence of Leucaspis leonardii and Leucaspis pusi/la in One to Ten Year Shoots of Pinus nigra Am., Kobjeglava, 1985 Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj poganjki poganjki poganjki in str. pog. Year Undamaged term. Damaged term. Damaged lat. Damaged term. Tota l shoots shoots shoots and lat. shoots 1 248 (100,00%) 248 2 450 (90,54%) 45 (9,05%) 2 (0,40%) 497 3 220 (79,14%) 54 (19,42%) 2 (0,72 %) 2 (0,72%) 278 4 129 (83,77%) 22 04,28%) 1 (0,65%) 2 (1,30%) 154 5 101 (82,79%) 14 (11,47%) 6 (4,92 %) 1 (0,82%) 122 6 103 (79,84%) 12 (9,30%) 11 (8,53%) 3 (2,32 %) 129 7 74 (80,44%) 10 (10,87 %) 8 (8,69%) 92 8 81 (96,43%) 2 (2,38 %) 1 (1,20%) 84 9 51 (98,08%) 1 (1,92%) 52 10 20 (100,00%) 20 Skupaj 1477 (88,13%) 160 (9,55%) 29 (1,73%) 10 (0,60%) 1676 Total 184 GozdV 51 , 1993 Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu njegov razvoj poteka v najtanjših vejicah črnega in rdečega bora. V gospodarskem pomenu ni zanimiv. Pri našem vzorcu mladja črnega bora smo na stranskih poganjkih ugotovili največ poškodb zaradi tega škodljivca {2,03 %), skupna poškodovanost je 4,42% (pregled- nica 7). 3.2. Bolezni vznika črnega bora 3.2. Diseases of the (One-Year) Sprout of Pinus nigra Arn. Terenski pregled enoletnega vznika črnega bora pri naših ploskvah (1. 1986) je pokazal, da je bilo v povprečju 80--<33% posušenega. Kot povzročiteljice sušenja smo ugotovili naslednje glive: 1. Sphaeropsis sapinea (Fr.) Dyko et Sultan (sin. Diplodia pinea /Desm.l Kickx), 2. Fusarium oxysporum Sch/. f. sp. pini (Hartig) Snyder et Hansen, 3. Trichoderma /ignorum (Tode et Fr.) Harz (spolni stadij Hypocrea rufa /Pers./ Fr.); 4. Alternaria sp., 5. na nekaterih sajankah smo ugotovili samo belo podgobje, ki ni oblikovalo trosov. Glivi Sphaeropsis sapinea in Fusarium oxysporum povzročala propadanje vznika črnega bora (Ellis & Ellis 1986: 177, Booth 1971: 132). Trichoderma /ignorum in Alter- naria sp. sta gniloživki, ki se lahko razvijeta le v odmrlem rastlinskem materialu (Ellis & Ellis 1986: 65; 467). Sphaeropsis sapinea in Fusarim oxyspo- rum sta se pojavili na 78,72 %, Trichoderma Preglednica 7: Razširjenost Pityophthorus carnio/icus v eno- do desetletnem mladju črnega bora, Kobjeglava, 1985 ' Table 7: The Occurence of Pityophthorus carnio/icus in One to Ten Year Shoots of Pinus nigra Am., Kobjeglava 1985 Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj poganjki poganjki poganjki in str. pog. Year Undamaged term. Damaged term. Damaged lat. Damaged term. Total shoots shoots shoots and lat. shoots 1 248 (100,00%) 248 2 495 (99,60%) 2 (0,40%) 497 3 275 (98,92%) 2 (0,72%) (0,36%) 278 4 150 (97,40%) 4 (2,60%) 154 5 114. (93,44%) 4 (3,28%) 1 (0,82%) 3 (2,46%) 122 6 119 (92,26%) 2 (1,55%) 3 (2,33%) 5 (3,86%) 129 7 79 (85,88%) 6 (6,52%) 5 (5,43%) 2 (2,17%) 92 8 69 (82,15%) 2 (2,38%) 11 (13,09%) 2 (2,38%) 84 9 40 (76,91 %) 1 (1,92%) 9 (17,31 %) 2 (3,86%) 52 10 13 (65,00%) 1 (5,00%) 5 (25,00%) 1 (5,00%) 20 Skupaj 1602 (95,58%) 24 (1,43%) 34 (2,03%) 16 (0,95%) 1676 Total Preglednica 8: Razširjenost bolezni na posušenem (enoletnem) vzniku črnega bora, Kobjeglava, 1986 Table 8: The Occurence of Diseases of Withered (One-year) Sprout, Kobjeglava, 1986 Vrste Ploskev 1 Ploskev 2 Ploskev4 Skupaj Speci es Area 1 Area2 Area4 Total Sphaeropsis sapinea 70 (78,65%) 55 (64,70 %) 79 (73,15%) 204 (72,34%) Fusarium oxysporum 9 (10,59%) 9 (8,33%) 18 (6,38%) Trichoderma lignorum 1 (1,12%) 1 (0,35%) Altemaria sp. 6 (6,74%) 13 (15,29%) 11 (10,18%) 30 (10,74%) Podgobje brez trosov 12 (13,48%) 8 (9,41 %) 9 (8,33%) 29 (10,28%) Skupaj 89 (31,56%) 85 (30,14%) 108 (38,33%) 282 (100 %) Total GozdV 51, 1993 185 Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu lignorum in Alternaria sp. pa na 11,09% analiziranega vzorca posušenega enolet- nega vznika črnega bora (preglednica 8). 4. RAZVOJNA TEŽNJA MLADJA ČRNEGA BORA 4. DEVELOPMENTAL TENDENCY OF Pinus nigra Am. YOUNG GROWTH Pri določanju razvojne težnje mladja na naših raziskovalnih ploskvah (vzorec N 1676) smo za osnovo izbrali vitalnost. Odločili smo se za naslednja merila: - splošni videz krošnje (razvitost kroš- nje - rast v višino, število vreten z vejami in brez njih, dolžina in videz terminalnih in stranskih poganjkov, barva krošnje) - zdravstveno stanje - poškodbe zaradi biotskih in abiotskih dejavnikov. Na podlagi teh meril smo razdelili osebke Slika 4. Gliva Cyclaneusma niveum oblikuje tro- sišča na odpadlih iglicah črnega bora Figure 4. Austrian pine needles infected by Cyclaneusma niveum (po letih starosti) v štiri kategorije: posuše- ni, zaostali, v stagniranju, v napredovanju (preglednica 9). Razvojna težna osebkov v sestoju pri- kaže perspektivo razvoja posameznih osebkov in celotnega sestaja. Ugotavljamo, da je med mladjem največ odmrlega tiste- ga, ki je staro dva, tri in štiri leta (vsega posušenega mladje je bilo 1,60%). Stag- nira predvsem starejše - sedem, osem, devet in deset let staro mladje (skupaj 29,65% mladja). Napreduje najmlajše mla- dje (eno-, dvo-, tri- in štiriletno) - 53,40 % vsega mladja. Vse kategorije mladja črnega bora izpri- čujejo težnjo po hitrem propadanju (grafi- kon 1). 5. UGOTOVITVE IN RAZPRAVA 5. STATEMENTS AND DISCUSSION Na mladju črnega bora (vzorec N = Slika 5. Rdeče rjava progavost borovih iglic (Scir- rhia pini) povzroča nekroze na iglicah črnega bora Figure 5. Necroses on Austrian pine needles caused by Scirrhia pini Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu 1676) smo ugotovili prisotnost škodljivcev in bolezni ter ocenili , kakšen je njihov vpliv na razvoj mladja. Od škodljivcev se pojav- ljajo : Rhyacionia buoliana Den. et Schiff. (uničil je poganjke na 9,31% mladja); Leu- caspis /eonardii Cook. in Leucaspis pusilla Preglednica 9 : Prikaz razvojne težnje mladja črnega bora, Kobjeglava, 1986 Table 9: Developmental Tendencies of Pinus nigra Am. Young Growth, Kobjeglava, 1986 Leto Posušeno Zaostalo Mladje v stag. Napredujoče Skupaj mladje mladje mladje Years Withered Degenerating Stagnating Flourishing Total seedling seedling seedling seedling 1 24 {9,68 %) 1 (0,40 %) 223 (89,92 %) 248 2 38 (7,65 %) 7 (1,40 %) 81 {16,30%) 371 (74,65 %) 497 3 52 {18,71 %) 30 (10,79%) 80 (28,78 %) 11 6 {41,73 %) 278 4 27 (17,53 %) 6 (3,90 %) 58 (37,66 %) 63 (40,91 %) 154 5 27 (22,13%) 12 (9,84 %) 62 (50,82 %) 21 (17,21 %) 122 6 26 (20,16 %) 10 (7,75%) 62 {48,06 %) 31 (24,03 %) 129 7 12 (13,04 %) 6 (6,52 %) 52 (56,52 %) 22 (23,91 %) 92 8 5 (5,95 %) 2 (2,38%) 53 (63,10 %) 24 {28,57 %) 84 9 35 (67,31 %) 17 (32,69 %) 52 10 13 (65,00 %) 7 (35,00 %) 20 Skupaj 211 12,60%) 73 (4,35%) Total 497 (29,65 %) 895 (53,40%) 1676 Slika 6. Gosenice borovega zavijača (Rhyacionia Slika 7. Kaparji (Leucaspis sp.) se pogosto pojav- buoliana) jeseni poškodujejo popke, spomladi pa ljajo v velikem številu na iglicah črnega bora in mlade poganjke borovega mladja takrat postanejo nevarni (vse fotografije D. Jurc). Figure 6. ln autumn caterpillars of Rhyacionia Figure 7. Leucaspis sp. are frequently and in buo/iana ruins the buds, in spring they damage great number inhabiting the needles of Austrian shoots of young growth of Austrian pine pine and in such cases they become dangerous (all fotos D. JURC) Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu Loew (pojavljata se na 11 ,89 % mladja); Hylobius abietis L. in Hylobius piceus Deg. (poškodujeta 0,48 % mladja) ; Otiorrhyn- chus cardiniger (Host) in Magdalis memno- nia (Gyllenhal) (povzročala poškodovanost 2,15 % mladja); Pityophthorus carniolicus Wichm. (povzroča poškodbe 4,42 % naj- tanjših vej podmladka); skupaj škod ljivci povzročajo poškodbe na 28,32% mladja črnega bora. Od bolezni so prisotne: Spaeropsis sapi- nea (Fr.) Dyko et Sutton (poškoduje 2,39 % mladih poganjkov); ostale bolezni poškodu- jejo 6,44 % mladja ( Schirrhia pini Funk et Parker, Cyclaneusma niveum /Pers. ex Fr./ DiCosmo), skupaj 8,83% mladja. Ugotavljamo, da je poškodovanost mla- dja, ki jo povzročajo škodljivci in bolezni skupaf (37,06 %), pomemben omejevalni dejavnik pojavljanja in razvoja črnega bora. V prvem letu po nasemenitvi je propadlo povprečno 85% vznika (na posameznih površinskih enotah se to števi lo giblje od 72,5 do 97,5 %. Na poškodovanem enolet- nem vzniku črnega bora (vzorec N = 282) se pojavljajo glive Sphaeropsis sapinea (Fr.) Dyko et Sutton (na 72,34% vznika); Fusarium oxysporum Schl. f. sp. pini (Har- tig) Snyder et Hansen (na 6,38 % vznika); Alternaria sp. (na 1 O, 7 4 % vznika) in Tri- choderma lignorum (Tode ex Fr.) Harz (na 0,35 % vznika). Prvi dve navedeni glivi sta patogeni in zato pomembni redukcijski de- javnici pomlajevanja. Na podlagi splošnega videza mladik črnega bora (razvitost krošnje, rast v višino, število vreten z vejami in brez njih, dolžina in videz centralnih in stranskih poganjkov, Grafikon 1 : Razvojna težnja mladja črnega bora, Kobjeglava, 1985 Graph 1: Developmental Tendencies of Pinus nigra Am., Young Growth, Kobjeglava, 1985. 1000 .-----------------------------------------------, ~~~ . 100 t ,--~---------------- . 10 ~-------~ 1 -:-----+----,_--~r----+----,_--~r----r----+----1 188 GozdV51 , 1993 2 3 4 --c-- zaostal pomladek degenerating seedling 5 6 starost (v letih) age (years) 8 . 9 --·-- trend wmladka v stagnaciji trend of stsg. seedlings - - 1~en'),Pof~~~~~:»JJ;,eymladka - :- napredujoč pomladek nourishing seedlings -- -- pomladek v stagnaciji stagnating seedlings - -- ~~~~ ~,a,r;~,d~~~~~ pomlad ka 10 Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu barva krošnje), zdravstvenega stanja in poškodb zaradi biotskih in abiotskih dejav- nikov, smo ugotovili razvojno težnjo vznika. Najmlajši vznik (dve- do štiriletni) napreduje - skupaj 53,40% vznika, stagnira starejši vznik - skupaj 29,65 %, posušenega je največ dve- do štiriletnega vznika - 12,50%) Splošna težnja vznika je hitro propadanje. Naše ugotovitve (visoka, 37,06% poško- dovanost mladja, v povprečju 85% propad- lega vznika in tendenca hitrega propadanja mladja črnega bora) kažejo na neperspek- tivnost mladja črnega bora pod zastorom matičnega nasada (pri povprečni 66% zasl- rtasti). Črni bor je tukaj že opravil pionirsko vlogo izboljšanja rastiščnih razmer. Kot iz- razito pionirska in heliofilna vrsta ne pre- nese konkurence av1ohtonih drevesnih vrst kot so črni gaber, mali jesen in puhasti hrast. Problem nepomlajevanja črnega bora na Krasu moramo obravnavati širše, v okviru zgodovine črnega bora na Krasu. Pri po- novnem ozelenjevanju Krasa je črni bor odigral pomembno vlogo pionirja, ki je na velikih površinah pospešil razvoj vegetacije od degradiranih kamenišč in travišč do pionirskega stadija gozdnih združb. V stole- tju in pol širjenja se je njegov pomen spremenil -postal je pomembna gospodar- ska vrsta in simbol, brez katerega Kras ne bi bil Kras. Zgodba črnega bora na Krasu se odvija po scenariju, ki ga določajo zakonitosti ekologije in gozdne fitopatolog ije. V začetku majhne in raztresene površine z alohtono drevesne vrsto so se spremenile v velike, strnjene površine sestojev v vseh razvojnih fazah; bujna in agresivna naravna vegeta- cija je konkurent črnemu boru za hrano in vlago v tleh. Dovolj časa je preteklo za naselitev in razširitev celega spektra mi- kroorganizmov in škodljivcev, ki so pove- zani s črnim barom, so odvisni od njega in živijo od njega. Ti, v povezavi z nenaravnim rastiščem in pojavom neugodnih klimatskih dejavnikov, določajo usodo sestoj ev črnega bora. Kljub željam in naporom kraševcev za ohranitev in širitev ekonomsko pomembnih sestojev crnega bora, lahko predvidevamo, da bo črni bor ostal le kot pionir na najslab- ših rastiščih oziroma da se bo še naprej širil na opuščene travnike. Na bogatejših tleh pa ga bo izpodrinila naravna vegetaci- ja. Spreminjanje tega procesa z nasilno ohranitvijo črnega bora bi zahtevalo nera- zumno velika sredstva, predstavjalo pa bi tudi nasilje nad naravo. SUMMARY The afforestation of the Slovenian Karst, which began in the middle of the 19th century in the vicinity of Trieste, is nowadays considered a successful forestry and social action. Yet in the stands where the afforestation of Austrian pine (Pinus nigra Am.) was successful it was establis- hed that there was either complete absence or insufficiency of natural regeneration. The natural regeneration of Austrian pine under the shelter of a mature plantation is the subject of the present research. The research was carried out in two Jocations, in the Kobjeglava cadastral community, district Komen, the Kras forest managing unit. ln the vicinity of each location there were two sample areas, the first one with natural young growth, the second one without it; in other words, there were four sample areas located between 315 in 366 meters above the sea level. Their area totaled 0,80 ha (40 m x 20m). The basic rock was bitumi- nous limestone, on which rendzina together with raw humus had developed. The locations were situated in the area of littoral coppice forest of Seslerio autumnalis-Ostryetum carpinifoliae Ht. et H. - in 1950 they were covered with the plantations of Austrian pine. The average height of Austrian pine was 18.93 m, the average breast- height diameter was 30.18cm. The number of trees per hectare was 506.25. The growing stock was 320.31 m3/ha. The degree of crown coverage of a mature plantation was between 63.5% and 83.25%. The degree of tree layer coverage of autochthonous growth was between 8.05% and 25.13%. The degree of shrub layer coverage was between 25.24% and 54.89%. The degree of herbal layer coverage was between 5% and 90%. This article only presents the research in two research plats with natural regeneration. Pests and diseases of the young growth of Austrian pine (N = 1676) were established and their in- fluence on the development of young growth was estimated. Among pests the following were established: Rhyacionia buoliana Den. et Schiff. (it destoyed the shoots on 9.31% of the young growth); leucaspis leonardii Cock. and Leucaspis pustilla loew (they emerged in 11.89% in the young growth); Hylobius abietis L. and Hylobius piceus GozdV 51, 1993 189 Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu Deg. (0.48% of the young growth were damaged by them); Otiorrhynchus card in iger (Host) and Magdalis memnonia (Gyllenhal) (causing damage in 2.15% of the young growth); Pityophthorus carniolicus Wichm. (causing damage in 4.42 % of the thinnest branches of the young growth). ln general, pest caused damage in 28.23% of the young growth of Austrian pine (Pinus nigra Am.). As to diseases, the following were established: Sphaeropsis sapinea (Fr.) Dyko et Sutton (it destroyed 2.39% of shoots) ; 6.44% of the young growth were damaged by other diseases (Scirrhia pini Funk et Parker, Cyclaneusma niveum /Pers. ex Fr./ DiCosmo). Generally, 8.83% of the young growth were damaged by diseases. The damage in the young growth causes by pests and diseases (total 37.06 %) represented an important li miting factor in the appearance and development of Austrian pine. On the· average, 85 % of seedling were ruined (from 72.5% to 97.5 % in different subplots) only a year after germination. Fungi that caused necro- sis of one-year seedling of Austrian pine (N = 282) were established. Sphaeropsis sapinea (Fr.) Dyko et Sutton emerged in 72.34% of seedlings, Fusarium oxysporum Schl. f. sp. pini (Hartig) Snyder et Hansen emerged in 6.38% of seed- lings, Alternaria sp. emerged in 10.74%) of seed- lings and Trichoderma lignorum (Tode ex Fr.) Harz in 0.35 % of seedlings. The first two fungi mentioned were the most pathogenic and they represented an important limiting factor of regene- ration. On the basis of general appearance of the young growth of Austrian pine (crown develop- ment, the growth in height, the number of spindles with branches and without them, the length and appearance of central and lateral shoots, the colour of crowns), the health condition of trees, the damage caused by biotic and abiotic factors, the developmental trend was established. The youngest seedlings (from two to four-year old) progressed (53.4%), the seedlings from five to ten years stagnated (29.65 %), 12.60% of young growth (mostly from two to four years old) were shriveled. Finally, it can be established that seed- lings are showing dieback tendencies. 190 GozdV 51, 1993 LITERATURA 1. Annila, E. et all., 1988. Metsaenterveysopas - Metsaetuhot ja niiden torjunta. - Vaasa Oy & Vaasa, Helsinki, 168 s. 2. Blejec, M., 1973. Statistične metode za ekonomiste (druga predelana in razširjena izda- ja). - Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, s. 868. 3. Booth, C. , 1971 . The genus Fusarium. - Commonwealth Mycological Institute Kew, Sur- rey, England, s. 237. 4. Canfield, H. R., 1941. Application of the line interception method in sampling range vegetation. - Journal of Forestry, Washington, št. 38, s. 388-394. 5. Ellis, M. B. & Ellis, J. P. , 1986. Microfungi on larTQ . plants. An ldentification Handbook. - Croom"' l'lelm, London et Sydney, s. 817. 6. Gysel, W. L., 1966. Ecology of a red pine (Pinus resinosa) plantation in Michigan. - Ecolo- gy, Durham, L. 47, št. 3, s. 465--472. 7. Karadžič, D., 1987. Uticaj patogene mikro- flore na propadanje in sušenje stabala u kultu- rama Pinus vrsta. - Šumarstvo, Beograd, L. 40, št. 5, s. 89-106. 8. Kovačevič, ž., 1971. Otiorrhynchus vrste i njihovo rasprostranjenje u Jugoslaviji ( Coleoptera - Curculionidae). - Rad Instituta za zaščtitu bilja poljoprivrednog fakulteta, Zagreb, s. 1 03. 9. Schwenke, W. , 1972. Die Forstschaedlinge Europas. - Paul Parey, Hamburg und Berlin, 1. Band, s. 500. 10. Schwenke, W., 1974. Die Forstschaedlinge Europas. - Paul Parey, Hamburg und Berlin, 2. Band, s. 500. 11 . Schwenke, W. , 1978. Die Forstschaedlinge Europas. - Paul Parey, Hamburg und Berlin, 3. Band, s. 500. 12. Škulj, M., 1988. Pomlajevanje in kalitev črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu. _Mag. naloga, Ljubljana, s. 139. 13. Skulj, M., Kryštufek, B., 1991 . Mali sesalci (Mammalia : Rodentia, lnsectivora) v monokultu- rah črnega bora na slovenskem Krasu. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 37, 1991, s. 157-175. 14. Živojinovič , S., 1968. šumarska entomolo- gija. - Zavod za izdavanje udžbenika SRS, Beo- grad, s. 472. GDK: 624:311 Tehnološki načrt - sestavni del gozdnogospodarskega načrta Technologic Plan - a Constituent Part of a Forest Managing Plan Miran HAFNER* Izvleček Hafner, M.: Tehnološki načrt - sestavni del gozdnogospodarskega načrta. Gozdarski vestnik, št. 4/1993. V slovenščini. 1 O-letni gozdnogospodarski načrti gozdnogospo- darskih enot bi morali vsebovati tudi tehnološki načrt. V prispevku je podan predlog načina zbira- nja podatkov za tak načrt in osnovne usmeritve za izdelavo tehnološkega načrta. V skupino stro- kovnjakov, ki izdelujejo gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote, bi morali vključiti teh- naloga. Ključne besede: pridobivanje lesa, gozdnogo- spodarski načrt, tehnološki načrt 1. UVOD 1. INTRODUCTION Ob izdelavi 1 O-letnega gozdnogospodar- skega načrta gospodarske enote je po- trebno izdelati tudi tehnološki načrt. Obi- čajno se tehnološki načrti v okviru 1 O-letnih gozdnogospodarskih načrtov niso izdelo- vali in je tehnološko načrtovanje imelo svoje mesto le pri sečno spravil nem izvedbenem načrtovanju, delno pri dolgoročnem načrto­ vanju gozdnih cest, v načrtu gozdnogospo- darskega območja pa so bile podane le grobe tehnološke usmeritve. še danes so o potrebnosti tehnološkega načrta v okviru gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote, o vsebini načrta in o načinu njegove izdelave v gozdarski stroki mnenja deljena. Ponekod prevladuje mnenje, da zadostuje, če so v načrtu prikazane trase bodočih gozdnih cest, drugi smo mnenja, da mora biti tehnološki načrt izdelan detaljneje in bolj kompleksno. * M. H., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kranj, 64000 Kranj, Staneta Žagarja 27a, SLO Synopsis Hafner, M.: Techno logic Plan - a Constituent Part of a Forest Managing Plan. Gozdarski ves- tnik, No. 4/1993. ln Slovene. Ten-year forest managing plans of forest mana- ging units should also include a technologic plan. The article presents a suggestion of the collecting of data for such a plan and the basic guidelines for the elaboration of a technologic plan. A techno- logist should also be a part of a group of profes- sionals who work on a forest managing plan of a forest managing unit. Key words: wood production, forest managing plan, technologic Gozdnogojitveno in sečno spravilno na- črtovanje sta v preteklosti prevečkrat pote- kala v različnih smereh. Spoznanja o vlogi gozdov v prostoru ter vse večja obremenje- nost in ogroženost gozdov zahtevajo skupno načrtovanje vseh ukrepov v gozdu oziroma prostoru. Nova spoznanja nareku- jejo teamsko delo gozdarskih strokovnjakov tudi pri sestavi gozdnogospodarskih na- črtov gospodarskih enot. Na kranjskem gozdnogospodarskem ob- močju smo zato ob izdelavi gozdnogospo- darskih načrtov gospodarskih enot vključili v team tudi tehnologa. Njegova naloga je izdelati tehnološki načrt. Ob pomanjkanju strokovnih navodil in usmeritev za način zbiranja tehnoloških podatkov, neenotnosti zbiranja podatkov po Gozdnih gospodarstvih,· različnega na- čina izdelave tehnoloških načrtov in različ­ nih smernic glede na vloge, ki jih gozdovi določene gospodarske enote opravljajo, smo bili prisiljeni sami razmisliti o pomem- bnosti različnih podatkov za prikaz stanja gozdov v tehnološkem pogledu oziroma za izdelavo tehnološkega načrta. GozdV 51, 1993 191 Tehnološki načrt- sestavni del gozdnogospodarskega načrta 2. ZBIRANJE PODATKOV ZA TEHNOLOŠKI NAČRT 2. DATA COLLECTING FOR TECHNOLOGIC PLAN Po programu priprave tehnološkega na- črta tehnolog ob terenskem delu v gospo- danski enoti zbira podatke in analizira stanje glede: 1. nagibov terena in trdnosti kamninskih podlag, 2. uporabljenih tehnologij v preteklem obdobju veljavnosti gozdnogospodarskega načrta, 3. prometnic vseh vrst. 2.1 Nagibi terena in trdnost kamninskih podlag 2.1 Terrain Slope and the Firmness of Basic Rock Podatke o nagibih terena in trdnosti kam- ninskih podlag tehnolog označi ob pregledu terena v karti merila 1 : 10.000, terene pa v pogledu obojega razvrsti v naslednje kategorije: - ravno in pobočja nagibov do 40 %, - pobočja nagibov 41--<30% s trdno kam- ninsko podlago, - pobočja nagibov nad 60% s trdno kamninsko podlago ter pobočja z blažjimi nagibi, če jih izgrajujejo mehke, slabo no- silne kamnine. V to kategorijo spadajo tudi vsa erodibilna in druga labilna pobočja. Navedimo izhodišča, ki opravičujejo na- vedeno kategorizacija terena. 1. Potrebujemo posebej označen teren, na katerem je možno popolnoma mehanizi- rana traktorsko spravilo z enostavno grad- njo vlak in z možnostjo gibanja traktorja po urejenih brezpotjih. 2. Potrebujemo posebej označen teren, na katerem je že potrebno ročno predspra- vilo ali večja gostota prometnic (nagibi 41- 60% na trdni podlagi). Odločitev q gradnji prometnic ali izbiri drugačne tehnoiogije je možno v tej kategoriji prepustiti ·lastniku gozda na podlagi ekonomskega izračuna in splošnih usmeritev gozdarja. Izjema so gozdovi s poudarjeno katerokoli od splošno koristnih vlog. 3. Potrebujemo posebej označen teren, 192 GozdV 51, 1993 na katerem je nujno določiti omejitve ali usmeritve pri gostivi prometnic, izbiri tras prometnic, načinu njihove gradnje, načinu prečkanja vodotokov, pogostosti prečkanja vodotokov ipd., in usmerjanje lastnikov go- zdov v ekološko ustrezne tehnologije, ne glede na to, ali gozd katero od splošno koristnih vlog poudarjeno opravlja ali ne. V primeru, da gozdovi na terenu te kategorije poudarjeno opravljajo katero od splošno koristnih vlog, se ob oblikovanju smernic to še dodatno upošteva. Na terenih te katego- rije mora tehnolog še posebej temeljito razmisliti o izboru ekološko najustreznejše tehnologije. 2.2 Uporabljene tehnologije v preteklem ureditvenem obdobju 2.2 The Technologies Applied in the Past Forest Managing Period Podatke o uporabljenih tehnologijah spravila lesa v preteklem obdobju veljavno- sti gospodarskega načrta tehnolog označi v karti merila 1 :10.000. Tehnologije spra- vila razvrstim o v naslednje kategorije: - spravilo lesa s konji, - traktorsko spravilo (popolnoma meha- nizirana), - kombinirano ročno in traktorsko spravi- lo, - ročno spravilo, - spravilo z žičnimi žerjavi s stolpom, - spravilo s klasičnimi žičnimi žerjavi. 2.3 Prometnice 2.3 Forest Communications Podatke o prometnicah pridobi tehnolog iz katastra gozdnih cest in iz karte vlak oziroma iz detaljnih izvedbenih načrtov. Pri posameznih vrstah prometnic tehno- log zapiše naslednje podatke: - pri cestah: dolžino, lego, utrjenost, lastništvo, gostoto, prevoznost itd., - pri vlakah: dolžino, kategorijo, stanje, gostoto po kategorijah terena, nagib itd. Ob terenskem delu v gospodarski enoti tehnolog vriše v karto prometnic merila 1 : 10.000 tudi eventualne popravke pro- metnic. Ob analizi stanja terena, tehnologij in prometnic tehnolog ugotovi dejansko od- Tehnološki načrt- sestavni del gozdnogospodarskega načrta prtost gozdov gospodarske enote s promet- nicami na terenih različnih kategorij in v območjih različnih uporabljenih tehnologij. Ugotovitve so ena od osnov za študij naj- večjih dopustnih gostot traktorskih vlak na različnih kategorijah terena. 3. RAZPRAVA 3. DISCUSSION Na osnovi tako zbranih podatkov dobimo dober pregled nad tehnološkimi značilnost­ mi gospodarske enote. Pred določanjem tehnoloških usmeritev potrebujemo še podatke o vseh vlogah, ki jih opravljajo gozdovi gospodarske enote. Podatke dobimo iz karte vlog gozdov, ki jih delimo na: - varovalne, - hidrološke, - biocenotske, - dediščinsko varstvene, - zaščitne, - ostale socialne vloge. Ob podrobni analizi stanja gozdov in njihovih vlog dobi tehnolog dobro osnovo za usmerjanje ekološko sprejemljivega raz- voja tehnologije. Usmeritve lahko vsebujejo npr.: - način gradnje vlak, elemente vlak, go- stoto vlak, načine prečkanja vodotokov in omejitve v zvezi s tem itd. - v različnih kategorijah terena in v območjih različnih poudarjenih splošno koristnih vlog gozdov; - priporočila oziroma določila lastnikom gozdov, da izberejo ekološko ustrezno teh- nologijo pridobivanja lesa, zlasti na terenih 3. kategorije; Popravek - strokovno argumentirane predloge tras prihodnjih gozdnih cest; - tehnološke omejitve v gozdovih s pou- darjenimi splošno koristnimi vlogami. Opisan način zbiranja podatkov omogoča ustvarjanje banke podatkov s tehnološkega področja in v pogledu vlog gozdov, in to na nivoju oddelka in na vseh višjih nivojih, kar nam omogoča enostavnejše planiranje, us- merjanje in svetovanje lastnikom gozdov na tehnološkem področju. Potrebno bo iz- delati računalniške programe za ustrezen način zbiranja in obdelave podatkov. Prav tako bo nujno potrebno izdelati računalni­ ške simulacije primerjalnih kalkulacij, kar bo omogočilo hitrejše in kakovostnejše sve- tovanje lastnikom gozdov glede tehnoloških rešitev. V tehnološkem načrtu mora tehnolog oblikovati konkretne usmeritve. Za takšno deJo ugotavljamo pomanjkanje študij o vpli- vih različnih tehnologij na gozdove, zlasti na tiste s poudarjenimi splošno koristnimi vlogami, o največjih dopustnih gostotah vlak v različnih kategorijah terena in za gozdove različnih poudarjenih vlog, ter o vplivih različnih tehnologij gozdnih del v različnih letnih obdobjih, tako na tla, sestoj, kot tudi na živalski del gozdnega ekosiste- ma. Take študije so nujne, da bomo lahko bolj argumentirano in bolj konkretno usmer- jali izbiro tehnologij in predpisovali tehnolo- ške omejitve, kjer je to potrebno. Ne nazadnje bo potrebno doseči, da v gozdovih s poudarjeno katerokoli splošno koristno vlogo, država začne lastniku gozda priznavati in plačevati nadstroške, nastale zaradi predpisane ustreznejše, vendar dra- žje tehnologije del v gozdovih. V prispevku dr. E. Rebu le Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda, objavljenem v Gozdarskem vestniku, št. 3/1993, je v tabeli 1 na strani 123 tiskarski škrat v predzadnji vrsti B spremenil v A, v zadnji vrsti pa bi bilo namesto B + B pravilno A + B. Avtorju in bralcem se opravičujemo. Gozd V 51, 1993 193 GDK: 923.4 Pot do lastnika gozda Tone MODIC' UVOD Slejkoprej se bodo normalizirale tudi raz- mere v gozdarstvu. Izvedena bo denacio- nalizacija, sprejet bo ••sporni<< Zakon o gozdovih, svoje mesto bo dobila strokovna gozdarska služba, dana bo možnost, da se stroka vrne v gozd. Vendar pa bo strokovno delovanje v gozdu v veliki meri odvisno tudi od tega, kako bo strokovnjaka- svetovalca v gozdu sprejel lastnik gozda. Politi~a je v zadnjih letih ob zamenjavi starega preživelega gospodarskega si- stema izkoristila gozdarstvo oziroma odnos lastnika do gozda in njegove pravice (in krivice) za svoj politični cilj - povezavo vseh lastnikov gozdov za podiranje starega SIStema. Gozdarji so poosebljali stari sistem, oni so bili glavni krivci za težave slovenskega kmeta. Politični cilj je takratna Kmečka zveza nedvomno dosegla, tudi maščevala se je gozdarski organizaciji, saj ji jo je v nekaj letih uspelo spraviti na kolena. Prepri- čan pa sem, da je marsikateri modri politik spoznal, da bo za dobrobit Slovencev po- trebno tudi strokovno delo v gozdovih in da neprimerna sečnja ter prenizka vlaganja v obnovo, nego in varstvo gozdov ne koristijo nikomur, na daljši rok ne koristijo niti lastni- ku, ki mu bodo kratkoročne koristi kmalu usahnile. Seveda je vprašanje, ali bodo politiki sposobni priznati svojo zmoto ali pa bodo še naprej iskali razloge za dogajanja v gozdovih pri drugih krivcih. Menim, da moramo v danih razmerah gozdarji ukrepati v treh smereh: 1. na spreminjanju pogledov nekaterih političnih strank na gozdarstvo, 2. na ustreznem izboru gozdarjev za javno gozdarsko službo, * T. M., dipl. inž. gozd., 62360 Radlje ob Dravi Koroška c. 8, SLO ' 194 GozdV 51, 1993 3. na iskanju poti za pridobitev zaupanja gozdnih posestnikov do gozdarjev. V nadaljevanju bom samo na kratko raz- mišljal o prvih dveh točkah, bolj pa se bom posvetil tretji. UKREPI ZA VRAČANJA STROKE V GOZDOVE 1. Politične stranke, predvsem tista, ki je vodila glavno bitko proti gozdarjem (Kmečka zveza), bodo morale, če nočejo prevzeti odgovornosti za katastrofo v slo- venskih gozdovih, bistveno spremeniti svoj odnos do gozdarske stroke in svojim privr- žencem priporočati sodelovanje z gozdarji - svetovalci. Nič nam ne bo pomenil tak ali drugačen gozdarski zakon, če ga ne bo s konsenzom ~prejel pretežni del gozdnih posestnikov. Ce bo izvajanje zakona slonelo izključno na kontroli in represiji, novi zakon gotovo nikomur ne bo prinesel zadovoljstva. 2. Ob snovanju javne gozdarske službe na terenu bo moral tudi Zavod za gozdove preveriti ustreznost vseh razpoložljivih go- zdarskih kadrov za nove naloge v gozdu in za korekten odnos do lastnikov gozdov. Zavedam se nevarnosti, da mi bo ob tej ideji kdo poočital ponovno uvajanje katego- rije ))moralno-političnih kvalifikacij«. Toda ne gre za to, priznati moramo, da so se nekateri -sicer redki- gozdarji kompromi- tirali v svojih odnosih do lastnikov gozdov; teh prav gotovo ne bi bilo smiselno vsiljevati lastnikom za svetovalce, ker bi jih ti težko sprejeli, čeprav so se lahko v tem prehod- nem času tudi že prilagodili. Novi gozdar mora imeti dovolj široko strokovno znanje in primeren pristop k lastnikom gozdov. Nič ni narobe, če tudi lastniki gozdov povedo, kateri gozdar je za njih nesprejemljiv in to tudi tehtno utemeljijo. 3. Gozdarji, ki bodo sprejeti v državno službo in bo na njih padla odgovornost za čimboljše gospodarjenje s slovenskim go- zdom v korist lastnika in države, bodo morali iskati pot do lastnika gozda. Samo ob medsebojnem zaupanju in Ivor- nem sodelovanju gozdarja z lastnikom go- zda bo gozd optimalno koristil vsem Slo- vencem. Kako poiskati pot k medsebojnemu za- upanju pa bom poskušal prikazati na pri- meru delovanja gozdarjev na bivšem TOK gozdarslvo Radlje že od leta 1976 dalje. TOK GOZDARSTVO RADLJE Temeljni obrati kooperantov gozdarslva so nastali leta 1975 na osnovi spremembe Zakona o gozdovih. Cilj te spremembe je bil, da ne bi več prihajalo do prelivanja sredstev, zbranih v zasebnih in družbenih gozdovih. Te spremembe na vseh GG niso bile enako temeljito in dosledno izvedene. Čeprav v Radljah tudi ob skupnem go- spodarjenju z družbenimi in zasebnimi go- zdovi ni bilo posebnih konfliktov, saj je bilo obdobje skupnega gospodarjenja obdobje hitrega odpiranja hribovskih kmetij s cesta- mi, je bila razdelitev izpeljana dosledno. Nerazdeljene so pri Gozdnem gospodar- slvu ostale samo skupne službe in delno počitniški domovi. Samostojne enote so bile tudi TOZD Gradnje, TOZD Transport in servisi ter CMS, ki so bile ustanovljene z deleži celotnega gozdarslva, tako zaseb- nega kot družbenega. Od ustanovitve TOK Radlje smo si tako vodstvo kot zbor delegatov kmetov zastavili kot cilj delati za korist članov TOK po principu zadružništva (seveda v mejah za- konskih možnosti). Svoje delovanje smo iz gozda razširili še na krajino in na človeka. Spoznali smo, da bomo gozd lahko opti- malno negovali (Mlinšek), če bomo princip nege zasledovali tudi v gozdnati krajini (Anka), to oboje pa bomo dosegli z osveš- čenim človekom, ki živi v tem okolju, kar pomeni, da moramo ))negovati<( tudi člo­ veka (Modic). Shematično bi to izgledalo takole: Princip nege velja enako za vsa tri pod- ročja: spodbujati pozitivne (dobre) lastnosti in zavirati slabe (moteče) dejavnike. Seveda smo se morali opredeliti, kateri NEGA GOZDA GOZDAR NEGA ČLOVEKA NEGA KRAJINE so pozitivni dejavniki v krajini in kateri pri ljudeh. Naj osvetlim nekatere naše dejav- nosti. TOK je zaposlil najprej dva, potem pa celo tri kmetijske pospeševalce (kmet. inž.), in to tedaj, ko kmetijske zadruge za to še niso čutile potrebe. Spoznali smo, da gozd ne bo mogel prevzeti vseh bremen zasta- lega razvoja kmetij, na drugi strani pa smo videli možnosti dodatnega pridobivanja do- hodka na kmetiji s preusmerilvijo v mlečne proizvodnjo ali v pitanje goveda. Na tem področju je bil narejen velik napredek v Zgornji Savinjski dolini, zato smo tja vozili naše kmete (ca. 200 ljudi) nabirat izkušnje. Uspehi niso izostali. z gradnjo cest do sleherne kmetije, ki je bila bolj ali manj zaključena do leta 1980, so se odprle možnosti za obnovo gospodar- skih in stanovanjskih objektov. V projektiv- nih birojih ni bilo na razpolago nobenih načrtov stanovanjskih hiš, ki bi bile funkcio- nalno prilagojene kmečki družini in ki bi se po svojem izgledu nemoteče vključevale v gozdnato krajino. Angažirali smo področne arhitekta (inž. Lodrant in drugi), da so se študijsko lotili problema in na osnovi raz- iskovalne naloge »Sanacija kmečkih do- mov« izdelali več načrtov kmečkih hiš s področja Pohorja, Kozjaka in Koroške. Tako so imeli zainteresirani kmečki gradite- lji kmalu na razpolago kakih dvajset tipskih načrtov za grE\dnjo. V tej akciji so sodelo- vale tudi občine s svojimi skladi za pospe- ševanje kmetijslva ter HKS, glavno breme, tako idejno kot materialno, pa je prevzelo gozdarstvo. Tudi za adaptacijske načrte smo vsa- kemu kmetu - interesentu priskrbeli stro- kovnjaka - arhitekta skoraj brezplačno. V tistih časih je bilo tudi možno pridobiti kredite za uvajanje turizma na kmetijah. Gozdarji smo pripravljali elaborate in poskr- beli za sredslva. V več primerih smo kme- tom pomagali tudi z neposredno organiza- GozdV 51, 1993 195 cijo gradnje ali adaptacije s tem, da smo jim pridobili gradbeni material, ki ga ni bilo vedno dovolj na tržišču ali kvalitetne in poceni izvajalce. Ideja o uvajanju turizma na kmetijo pa je takoj odprla novo dejavnost: izobraževanje ljudi za sprejem in postrežbo gostov. Za to opravilo je bilo potrebno usposobiti kmečko gospodinjo. Tu moramo poudariti zanimivo ugotovitev: ženske oziroma gospodinje so bile načeloma bolj dovzetne za napredek, moški pa so se v glavnem izkazali za bolj previdne (konzervativne). Že leta 1976 smo začeli z organizacijo gospodinjskih tečajev; na njih so ženske močno obogatile domače jedilnike. V sklopu teh tečajev so bila orga- nizirana tudi razna predavanja s sorodnih področij, kot npr. o negi bolnika, o gojenju zelenjave in okrasnih rastlin, o okolju kmeč­ kega doma in kmečki arhitekturi, o spre- jemu in strežbi gostov, o najpogostejših boleznih pri živini, o krmljenju domačih živali in prehranski vrednosti posameznih rastlinskih vrst itd. Tečajem kuhanja so sledili šiviljski tečaji, tečaji za ročna dela (vezenje, vozlanje, pletenje itd.). Skratka, v treh - štirih letih, seveda v zimskem času, je gospodinjsko izobraževanje zajelo prek 500 kmečkih žena in deklet. Vsak zaključek tečaja je bil slovesen in vesel, udeleženkam so bila potrdila (oziroma diplome) podeljena slove- sno, poleg mož in bratov pa so se teh zaključkov udeleževali tudi Vodilni možje občine. Ženske so se tudi organizirale v Aktiv kmečkih žena, z mentorica - dipl. inž. gozdarstva. Poleg organiziranja izobraže- vanja so vsako leto za dan žena priredile tudi skupno praznovanje s kulturno priredi- tvijo na visokem kulturnem nivoju, saj so ob teh priložnostih gostovali Slovenski ok- tet, AFS France Marolt, Kranjsko gledališče France Prešeren, Mestno gledališče ljub- ljansko, šentjakobsko gledališče ter posa- mezni umetniki z monodramami. TOK gozdarstva je bil tudi nosilec akcije izgradnje telefonskega omrežja po hribov- skih kmetijah. Iz sredstev, izkazanih na koncu leta kot dobiček, smo po sklepu sveta gozdnih posestnikov nakupili telefon- ske kable. Drogove so prispevali interesen- ti, ki so jih v glavnem tudi postavljali, za 196 GozdV51,1993 delo pa so prispevali kmetje v lesu, ki ga je TOK razrezal in prodal po maksimalni ceni. Zato stroški kljub neugodnim teren- skim razmeram (oddaljene posamezne kmetije) za posameznike niso bili pretirano visoki. V prvih letih je bil prispevek za delo 6m3 hlodovine 1. razreda, kasneje so stro- ški naglo rastli- do največ 20m3 hlodovine. V petletni akciji je dobila telefon več kot polovica hribovskih kmetij, pozneje so se v pridobitve telefonov vključile tudi krajevne skupnosti in tako imajo danes vse zaintere- sirane hribovske kmetije telefonski priklju- ček. Naj omenim Je še to, da smo za kmete poskrbeli tudi na rekreacijskem področju. Kmetje so lahko letovali v lastni (TOK-ovi) počitniški prikolici in kontejnerju na morju in v počitniškem domti"Lesne Slovenj Gra- dec, največje zanimanje pa je bilo za pet- dnevno skupinsko letovanje na morju, ki smo ga organizirali v posezoni (koncem avgusta). Tega letovanja se je udeleževala 2 do 4 avtobuse ljudi, stroške pa so plače­ vali z dobavo lesa (1m3 hlodovine na osebo). Vsa ta dejavnost je leta 1989 zamrla. Vemo zakaj. Kljub vsej našteti široki dejav- nosti so poskušali posamezniki naše delo razvrednotiti. Večina jim ni sledila. Pa to niti ni tako pomembno. Važno je, da smo pustili tudi v času, ki zasebnim lastnikom ni bil naklonjen, zelo opazne sledove. Po- nosni pa smo tudi na dejstvo, da smo izpolnili pes nikovo naročilo, ki pravi: »Dolžan ni sam6, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan !>gojitvi divjadi« in vseh drugih vse- binah, ki so vezane na besedo »gojenje«, ker je .. gojenje divjadi« popolni nesmisel. Gojimo lahko domače (udomačene) živali, ne pa prosto živečih. Misliti, da prosto živeče živali z lovčevimi ))biotehničnimi ukrepi« gojimo, je vrh naše domišljavosti. To je hlevska miselnost, ki je žal pri mnogih lovcih še vedno prevladujoča. Glede vprašanja pravilnosti uporabe izra- zov >>prosto živeče živali«, ))divje živali« ali sestavljenke obeh, so mnenja različna. Mi bomo uporabljali izraz ••prosto živeče živa- li«, to so vse živalske vrste, ki živijo v prosti naravi neodvisno od človeka. Po vsem dosedanjem znanju in vedenju torej govorimo o varstvu, biologiji (ekologiji) in upravljanju prosto živečih živali. Lov v narodnem parku da ali ne? Kakšne oblike, kje, kdaj, način izvajanja? Te stvari so opredeljene v IUCN (International Union for Conservation ol Nature) konvenciji o narodnih parkih. Narodni park v pravem • M. M., dipl. inž. gozd., Triglavski narodni park, 64260 Bled, Kidričeva c. 2, SLO 198 GozdV 51,1993 pomenu besede je po tej konvenciji 11. varstvena kategorija (1. so naravni rezerva- ti), ki prepoveduje kakršnokoli rabo, torej zahteva ohranitev prvobitne narave ozi- roma ustvarjanje pogojev za nastanek in razvoj od človeka nemotene narave. »Ne- motenostcc razumemo ožje lokalno, ker je v širšem planetarnem že vse ••zmoteno«. Večina evropskih narodnih parkov vključuje v svoja območja tudi kulturno ali vsaj polna- ravno krajino. Tu živijo stalni prebivalci parka, ki s svojim prostorom gospodarijo, torej ga tako ali drugače izkoriščajo. Po IUCN konvenciji je takemu delu parka pri- znana V. kategorija. Dovoljena je gospodar- ska raba, vendar po načelu sonaravnosti, zlasti pa je poudarjena nenadomestljiva vloga domačinov pri negi in vzdrževanju kulturne krajine. Površinsko razmerje med obema kategorijama je v evropskih narod- nih parkih zelo različno. Veliko parkov 11. kategorijo (pa tudi V.) šele pripravlja. Dolo- čila IUCN konvencije so posledica stanja v praksi. Pogledi in tolmačenja naravovar- stvenih strokovnjakov so zato nekoliko raz- lična, ne glede na dogovorjene normative v konvenciji. Vsak si očitno še malo po svoje predstavlja vsebino (bistvo) narod- nega parka, kar je posledica prakse, iz katere prihaja. Tudi zato določila o lovu oziroma varstvu in upravljanju s prosto živečimi živalmi v narodnih parkih še niso povsem dorečena in so subjektivna. Kako si naj sicer razlagamo določilo, da se ko- mercialnega lova (prodaje) na območju V. kategorije ne sme izvajati, ker je neetično in nemoralno za denar prodajati živali, hkrati pa je dovoljeno izkoriščanje in s tem tudi vsaj delno prodajanje drugih naravnih dobrin, na primer les iz gozda. V čem je razlika ,,vzeti naravi in prodati(( smreko ali srno? Oboje je povezano s kulturno krajino in neposrednim človekovim interesom. Pre- živetje domačina pomeni več kot samo pridobivanje za lastno uporabo, nekaj mora tudi prodati. Enako velja za vzdrževanje organizma, ki se mu reče infrastruktura in upravljanje narodnega parka. Seveda so področja »pridobivanja« dohodka lahko zelo različna, različna tudi v povezavi z ekonomskim razvojem posamezne države, vendar morajo biti omejitve realne, brez sentimentalna obarvanosti. Triglavski narodni park glede navedenih dilem ni izjema. Nasprotno. Pri nas so stvari ekonomsko tako zaostrene, da je nerealno in tudi tvegano pričakovati, da bo država iz proračuna v celoti pokrila »gospo- darstvo« narodnega parka, in to z domačini vred. Tudi ni prav nobene potrebe za to. Delitev narodnega parka na dve vsebinsko različni kategoriji popolnoma uresničuje na- ravovarstvene cilje za današnji čas oziroma današnje razmere, s tem pa ne mislim, da je to dokončna vsebina prihodnosti. O njej naj se odločajo zanamci. Morda gre za nesporazume tudi zato, ker »Se iščemo« med »pravim« narodnim parkom (11. kate- gorije) in narodnim parkom, kakršnega imamo (11. in V. kategorije). Razumljivejše bi bilo, če bi govorili o narodnem parku (11. kategorije) in zunanjem (robnem) območju polnaravne in kulturne krajine, kjer s sana- ravnim gospodarjenjem in upravljanjem us- tvarjamo del dohodka za domačine in par- kovno varstvo (gre za vsebino varovanih območij nižjih rangov, kot so naravni, krajin- ski, regijski parki). Triglavski narodni park ima za to vse pogoje. Izhodišče je že danes njegova delitev na osrednje in robno ob- močje. Dejstvo je, da se v Triglavskem narod- nem parku upravlja z nekaterimi vrstami prosto živečih živali tudi z odstrelom, kjer gre predvsem pri odstrelu trofejnih živali za komercialni lov, namenjen pridobivanju do- hodka, s katerim se pokriva polovica let- nega parkovnega proračuna. Seveda je takšen pristop za reševanje parkovnih fi- nanc v nasprotju z dogovorjenimi cilji in poslanstvom narodnega parka. Medna- rodni dogovori o narodnih parkih prepove- dujejo lov v pridobitne namene, dovoljujejo pa regulacijo rastlinojedih vrst v robnih območjih parkov (V. kategorija). Takšno stališče je samodejno trajno zavarovalo vse vrste, ki imajo samo trofejno-statusni značaj. To je pravilno in dobro. Ni pa najbolj razumljivo, da se določilo nanaša tudi na rastlinojede vrste, za katere sicer tudi nara- vovarstvo meni, da jih moramo regulirati z odstrelom iz znanih vzrokov: prenaselje- nost zaradi boljših, zlasti prehranskih pogo- jev v kulturni krajini in zaradi pomanjkanja in/ali izpada plenilskih vrst. Bistveno je, da v Triglavskem narodnem parku določimo del parkovnega območja kot »pravi« narodni park (11. kategorija), kjer vse prepustimo naravi in tudi živali obravna- vamo kot >>svobodne otroke narave«. Kolik- šen površinski del naj izločimo v l. in 11. kategorijo, je stvar strokovne presoje, kon- kretnih danosti in postopnosti. V Triglav- skem narodnem parku vsekakor imamo možnosti, da izločimo dovolj veliko površino za >>pravi« narodni park. Druga bistvena odločitev je razdelitev prosto živečih živalskih vrst na trajno zava- rovane (teh je največ) ter na tiste, s katerimi upravljamo tudi z regulacijo - na območju V. kategorije (to so predvsem rastlinojedi). Vse živalske vrste, ki imajo trofejno-statusni pomen, niso več predmet lova ampak traj- nega varstva. Tako smo v Triglavskem narodnem parku v letu 1992 trajno zavaro- vali ruševca, z njim pa tudi vse ptice ter večino zveri. Medved in ris sta še posebej zavarovana oziroma njuno trajno zavaro- vanje še posebej poudarjamo. Medved je v našem parku redni sezonski gost, ris pa je postal stalni prebivalec parkovnih go- zdov. Od lova na zveri dovoljujemo lov lisice - predvsem iz zdravstvenih razlogov (steklina) in delno jazbeca, vendar le živali na manjših območjih okoli naselij, ki so predmet odškodninskih zahtevkov. Vse omenjeno varstvo velja za lovišče ))Tri- glav«, ki ga upravljamo sami. Lovišče s 56.000 ha zajema večji del narodnega par- ka. Ostali del je v upravljanju lovskih družin in GL Prodi. Ker še nimamo ustrezne zako- nodaje, ki bi upoštevala novo vsebino, sku- šamo le to sporazumno uveljaviti z vsemi subjekti upravljanja. Pripravljamo predlog programa o enotnem in celovitem varstvu in upravljanju s prostoživečimi živalmi v narodnem parku. Poleg strokovnih določil bomo v njem predlagali usklajeno načrtova­ nje vseh upravljalcev lovišč znotraj Triglav- skega narodnega parka. Program bomo GozdV 51, 1993 '199 utemeljili z določili IUCN konvencije ozi- roma s stališči naravovarstva v posebej varovanih območjih. Tretja bistvena stvar so točno določena pravila regulacije. Postavljamo biološka in etična načela. Z ožjega strokovnega sta- lišča so pomembna predvsem biološka na- čela. Gre zlasti za primerno višino ter sta- rostno in spolno strukturo odstrela. Te stvari so z raziskovanjem ugotovljene. Seveda pa niso dane enkrat za vedno, ampak se dopolnjujejo z novimi odkritji in spoznanji. Vsaka živalska vrsta ima svoje biološke značilnosti, kar moramo pri upravljanju upo- števati. Izhodišče načrtovanja za varstvo in regulacijo so bioindikatorji, to so kazalci stanja populacij, ki jih ugotavljamo zlasti s tehtanjem in zdravstvenim stanjem uplenje- nih živali ter bivalne in prehranske obreme- njenosti njihovega življenjskega prostora, kar ugotavljamo z objedenostjo vegetacije po metodi vzorčnih ploskev. Pri biološko postavljenih pianih regulacije ni več komercialnih špekulacij. ln to je za . narodni park bistveno. Sestavni del regula- cije še vedno ostaja t. i. trofej ni odstrel. Del biološko načrtovanega odstrela so namreč vedno tudi t. i. trofej ne živali, vendar trofeja ni postavljena kot cilj. Kdo izvaja biološko regulacijo v narodnem parku je predvsem stvar politične (upravljalske) in ne strokovne odločitve. Seveda pa je z vidika stroke potrebno tudi ustrezno znanje ljudi, ki regu- lacijo izvajajo oziroma neposredno na te- renu odločajo, kaj se odstreli. Ukrepa biolo- ške regulacije sta tudi nekrmljenje ter var- stvo in ustvarjanje pogojev za stalno prisot- nost plenilnih vrst. Nedopustno je t. i. siste- matično krmljenje, to je zalaganje krmišč poleg sena še s svežo in močno krmo. Nesporne so ugotovitve raziskav, da je takšno krmljenje za živali in okolje škodljivo in je izključno špekulativne narave. V Tri- glavskem narodnem parku sistematičnega krmljenja ni. Tudi >>klasična(< krmišča za srnjad smo večinoma opustili. >>Intenzivna<< ostajajo predvsem krmišča za muflone. Mu- flon pa je neavtohtona vrsta in zato dolo- čena za postopno izločitev iz narodnega parka. Ponovna naselitev plenilskih vrst zahte- va, da jih zavarujemo in ohranimo ter, če je potrebno, ustvarimo primerne habitate. 200 GozdV 51, 1993 V Triglavskem narodnem parku je še dovolj ustreznih naravnih predelov, moramo jih le določiti za naravne rezervata in območja miru. Pri regulaciji na kratko omenimo še po- men »hitrosti« izvajanja odstrela; velja pra- vilo »čim prej«, ker to pomeni čim hitrejšo razbremenitev življenjskega okolja in skraj- šanje lovne dobe, s tem pa zagotovitve miru v energetsko najbolj neugodnem času -zimi. Tu omenimo praktični problem regu- lacije; to je poglavje, ki je nedorečena. Pravzaprav smo nemočni pri določitvi naj- boljše metode, zato vsak narodni park po svoje izloča številčni >>presežek« populacij rastlinojedov. Tako na primer v Berchtes- gadnu regulacijo izvajajo poklicni lovci - gozdarji, v Bayerischer Waldu izločijo dolo- čeno število pred ponovno izpustitvijo iz obor, v švicarskem Engadinu poženejo div- jad iz narodnega parka na robna območja, kjer jo pričakajo lovci itd. Je vse to potreb- no? Očitno je. Ali je to etično? Odgovor ni tako preprost, kot je morda videti na prvi pogled . Uvedli smo tudi določilo, da zaradi atrak- tivnosti, zanimivosti, posebnosti, pestrosti, ki jih narodni park ima, ne izločamo posa- meznih zdravih živali, ki v okolju vizualno izstopajo (barva dlake, rogovje). Ves čas govorimo o narodnem parku, o Triglavskem narodnem parku kot veliki temi slovenskega naravovarstva, zato vsi priča­ kujemo, da bomo v njem ohranili izjemne naravne vrednote in doživljali najvišja člo­ vekova kulturna in etična načela. Kulturna in etična načela nam v narodnem parku prepovedujejo izločanje v času razmnože- vanja (parjenja), dovoljujejo regulacijo le nekaterih vrst zaradi znanih vzrokov, strogo varujejo večino prosto živečih živalskih vrst, določajo način izvajanja odstrela (kdo, kje, kdaj itd.). Najpomembnejši je vsekakor lo- vopust v času razmnoževanja in parjenja, ki je etična zahteva, za samo biološko regulacijo pa ni bistven. S trajnim varstvom pretežnega dela živalskih vrst smo to vpra- šanje na najboljši možni način rešili. Najbolj nedopustno je bilo namreč odstreljevanje gozdnih kur v času rastitve. Datumi lovopu- stov v času razmnoževanja zajemajo čas razmnoževanja in najbolj intenzivnega par- jenja za vsako vrsto posebej. Tako smo prišli nekako do konca sploš- nega razmišljanja o statusu prosto živečih živalskih vrstah v Triglavskem narodnem parku in naši vlogi pri tem. Poudarjam, da gre v nekaterih stvareh tudi za osebno mišljenje, predvsem pa gre za koncept postopne hoje k cilju; gre za koncept var- stva in izvajanja v tem srednjeročnem ob- dobju in verjetno še v naslednjem ali nekaj naslednjih. ln prav na koncu namenjam naslednjo misel predvsem strokovnemu naravovar- stvu: pri zavzemanju za »Čiste« naravovar- GDK: 902:903 stvene cilje upoštevajmo razmere v času in prostoru. Naša osnovna naloga ni v tem, da rezervatno zavarujemo čim več narave (prostora), ampak v tem, da ustvarimo po- goje, da bodo zanamci lahko več in bolje varovali. Želimo si, da bodo naši potomci materialno bogatejši, predvsem pa du- hovno zrelejši ter jim bo varstvo narave potreba in moralna obveznost. Sami pa ostanimo na realnih (današnjih) tleh. Zato pri zavarovanjih V. kategorije poudarjamo možnost ••samovzdrževanja(< s sonaravnim ustvarjanjem dohodka od vseh naravnih dobrin. Razvoj gozdnega gospodarjenja od konca 2. svetovne vojne do danes Marjan ZALOKAR* Sem upokojeni gozdarski tehnik, ki sem sam doživljal vse spremembe v povojnem času in jih primerjam z dogajanji zadnjih dveh let. 40 let delovne dobe mi je gozd pomenil drugi dom. Službo gozdarja sem začel v državnem gozdu. Takrat je država terjala od gozdov veliko - za obnovo države. Gozd je bil glavni surovinski vir naše države. Potrebe po lesu so bile zelo velike. Ker so bile v vojnih letih sečnje lesa minimalne in še te so se v tem času izvajale le ob prometnicah (cestah, železnicah, utrdbah), zaradi varno- sti okupatorjevih objektov, intezivne po- vojne sečnje v gozdovih niso povzročile tako hudih škod. Menim, da škode, ki so v gozdovih nastale v zadnjih dveh letih, pre- segajo tiste iz zgodnjega povojnega obdo- bja. Tedaj je večini nepravilnostim botrovalo predvsem dejstvo, da je imela politika tudi vse vajeti gozdarjenja v svojih rokah, pri- manjkovalo pa je tudi gozdarskih strokov- njakov. Posamezna obdobja od povojnih časov * M. Z., gozd. tehnik, 64260 Bled, Prisojna 9, SLO do danes so bila zelo različna v pogledu ravnanja z gozdovi. To je bilo bolj odvisno od državne politike kot pa od same gozdar- ske stroke. Za boljši opis tega časa bi bilo potrebno opisati vsako posebej. V spremembah pa je najbolj trpel gozdar, saj jih je moral, ne glede na to, ali so koristne ali ne, upoštevati v praksi. Kot gozdar- revirni vodja sem v službi doživljal vse spremembe te dobe, razen zadnjih. Vse do l. 1951 sem služboval v državnem gozdu. Razmere za delo in gozdarjenje so bile tedaj zelo slabe. Delovni čas je veči­ noma trajal od zore do mraka, v nedeljah pa smo delali še na udarniških akcijah. V času obvezne oddaje lesa iz zasebnih gozdov, posebno v spomladanskem času, ko so bile velike nedeljske akcije, je priha- jalo do pojava žarišč lubadarja, ker se les ni tekoče predeloval. Pri nadaljnjem trans- portu rezanega lesa so bile pogoste škode, ker les ni bil primerno suh za prevoz z ladjami. Nad celotnim delom v gozdarstvu je bdela udba, ki je ne glede na to ali je prišlo do okvare naprave - stroja ali pa do ne- sreče pri delu, takoj poslala na kraj dogodka ljudi (ki se na gozdarstvo niso spoznali), da GozdV 51, 1993 201 so ukrepali, kot jim je bilo naročeno. Navajam samo primer iz Bohinja, z žič­ nice S'oteska. Ko se je strgala žična vrv, so prišli ljudje udbe in odpeljali žičničarja. Ne- kaj dni ni nihče vedel, kje je, ko pa se je vrnil, ni nikoli hotel povedati, kaj se mu je tiste dni godilo (slika 1 ). Sprva so v gozdu delali tudi vojni ujetniki. Gradila se je ,.prva cesta na Jelovica in nekatere ceste po pokljuški planoti. Te ceste so odprle prve velike gozdne kom- plekse (slika 2). V letu 1949 so se oblikovale "frontne brigade« (prisilne), v katere so mobilizirali vse, ki so bili zdravi: ženske in moške vseh mogočih poklicev (frizerji, krojači, čevljarji, kmetje in drugi). Tudi miličniki so morali nositi drobni les iz gozda do ceste (slika 3). Za časa brigad je bil gozdarjev delovni dan takle: v ranih jutranjih urah, še pred prihodom brigadirjev, je začel z odkazilom drevja; prek dneva je organiziral in nadziral delo. Popoldne je moral izmeriti les vsako- dnevne sečnje, zvečer pa do 23. ure napi- sati dnevno poročilo, ki ga je kurir odnesel sprva na direkcijo GG in še isti večer v Ljubljano. Po letu 1949 pa so se začele obvezne oddaje lesa iz zasebnih gozdov. Za to delo so usposabljali starejše gozdne delavce, da so označevali drevje za posek (slika 4). Zaradi pomanjkanja gozdarske delovne sile na Gorenjskem so začeli priha- jati gozdni delavci od drugod, sprva iz Slika 2: Gradnja prve ceste leta 1951/52 na Jelovici, ko so uporabili edini traktor, ki so ga s težavo pripeljali iz Selške doline. Slika je last inž. Jožeta Ostermana. Slika 1: Zgorrija postaja žičnice v Soteski, na kateri se je leta i 949 strgala žič na vrv. Viden je tudi način dovoza na ramo. Slika je last muzeja v Bohinju. 202 Gozd V 51, 1993 Primorske, pozneje tudi iz Prekmurja in Bosne. Sprva so bili to sezonski delavci, pozneje pa jih je dosti ostalo za stalno. Domača delovna sila pa se je zaradi težkih delovnih razmer v gozdu povečini zaposlila v Železarni Jesenice. Stalni gozdni delavci so ostali le prebivalci gorskih vasi Koprivnik in Gorjuše. Med temi je bil tudi trikratni udarnik Ferdo Korošec iz Koprivnika (slika 5). Prisilno so se mobilizirali vozniki za spra- vilo in odvoz lesa. V gornjesavski dolini, v Karavankah, smo na golo sekali 200m širok obmejni pas, da bi takratna oblast lahko bolje varovala državno mejo pred številnimi pobegi v tuji- no. Zaradi nemogočih delovnih razmer ob meji in zato, ker sem bil kot vojak na meji ranjen in tudi postal vojni invalid, sem zaprosil za premestitev. V l. 1950 in 1951 sta delovali ločeno gozdarska služba za odkazilo in ločeno služba za transport lesa. Po l. 1951 se je organizirala gospodarska služba za za- sebne gozdove, takratni okrajinski gozdar pa je bil državni uslužbenec. V tistem času je bila prvenstvena vloga gozdarja, da je skrbel za odkazilo, obnovo, nego in varstvo, medtem ko je bila manipulacija z lesom prepuščena lastnikom. Največja pomanjklji- vost je bila sprva pomankanje znanja, ven- dar se je le to izboljšalo s prihodom novega šolanega kadra. Gozdarji smo se z lastniki, predvsem kmeti, veliko bolje razumeli kot danes, saj so le ti veliko bolj spoštovali gozd, kot pa ga spoštujejo danes. Kmetje niso čutili tolikšna potrebe po modernizaciji kot da- nes. Sodelovali so pri odkazilu in še neka- terih ostalih dejavnostih v gozdu. Priznati moram, da sem se sam prav v tem obdobju veliko naučil za nadaljnje delo. Pozneje so se preorganizacije gozdarske službe kar vrstile, vse pa so imele v glav- nem negativen predznak, predvsem zaradi obremenjevanja gozdarske službe z mani- pulacijo lesa. Velika škoda se je delala v nekaj poznej- ših letih zlasti zaradi zanemarjanja urejeno- sti parcelnih meja, saj je bilo vodilo politike zanemarjanje zasebnega lastništva go- zdov. Leta 1958 so ustanovili poslovne zveze za gozdarstvo. Planske obveznosti glede oddaje lesa so zahtevale vedno večjo anga- žiranost pri manipuliranju z lesom. V letu Slika 3: Najbolje nagrajena skupina frontne brigade na Audnem polju. Slika je last gozdarja Vinka Kobala. GozdV 51, 1993 203 Slika 4: Za tiste čase edinstvena slika odvoza lesa leta 1949. Slikanih je sedem naloženih kamionov na Zatrniku, ki peljejo les iz pokljuških gozdov. Slika 5: Trikratni udaJnik Ferdo Korošec iz Koprivnika leta 1949 s svojo takratno vsakdanjo opremo po končanem delu. Zal ni videti majevca - šepsarja, saj ga prav pri lupljenju lesa ni nihče dohitel. Slika je last inž. Jožeta Ostermana. 204 Gozd V 51, 1993 1959 se je v nedržavnem gozdu izvajalo zelo pomembno delo. Od pomladi do zime se je delalo na urejanju parcelnih meja v zasebnem gozdu, s splošno angažiranostjo posestnikov pri tem delu. Nato smo, prvič v zgodovini zasebnih gozdov, izvedli po- polno iz mero gozdnega drevja, debelejšega od 10cm. že leta 1961 pa je nedržavni sektor gozdov, skupaj s kadrom, prešel h kmetij- skim zadrugam, kar je verjetno najslabša ureditev za gozdarsko stroko, saj je poslej moral celotni gozdarski kader poprijeti za najrazličnejša kmečka dela. Po l. 1963 pa je celotna gozdarska služba prešla h GG, kjer je še danes. Takratno Gozdno gospo- darstvo je dajalo prednost oddaji lesa, manj pa osnovni dejavnosti stroke. Tudi stimula- cija gozdarjev je bila višja za tistega, ki je presegel oddajo lesa, nižja pa za kvalitetno delo na področju gojenja gozdov. Poslab- šali pa so se tudi odnosi med gozdarjem in posestnikom, saj smo se gozdarji pred lastniki najprej pojavljali kot gozdarji (pri odkazilu), ga nato silili k oddaji lesa, na koncu pa se v primeru nepravilnosti poka- zali še kot policaji. Gozdarska stroka je precej izgubila na bistvu stroke, saj je zanemarila kvaliteto gozdarskega dela. Najnovejša, lahko zapišemo: primitivna medijska vojna proti gozdarstvu, ki so jo pred leti začeli predstavniki Slovenske kmečke stranke, ki so spregledali strokovno in raziskovalno področje slovenskega go- zdarstva in njegov mednarodni ugled, s kakršnim se lahko ponaša le malokatera naša panoga, ogroža najtrdnejše slovensko vrednoto - gozd. Nova gozdarska zakono- daja bi morala biti zasnovana na podlagi mnenja vrhunskih strokovnjakov, ki poznajo stroko v celoti, vso dosedanjo gospodarsko politiko in se zavedajo velikega pomena revirnega gozdarja za pravilno ravnanje z gozdom. Moj namen pisanja je dati pomen revirnemu gozdarju in njegovemu delu. Mo- ral bi biti ustrezno izobražen (gozd. teh. ali inž.) s širokimi pooblastili, da lahko v pri- meru nepravilnosti hitro ukrepa. Nujno pa se morajo spremeniti prednostne naloge dela revirnega gozdarja, ki naj si sledijo po Slika 6: Avtor prispevka ob častitljivi bukvi, zaščiteni po zaslugi njegovih prizadevanj. GozdV 51, 1993 205 naslednjem vrstnem redu: - odkazilo v pravnem pomenu besede, - intenzivna nega in uspešno varstvo gozdov, - spravilo in transport lesa - naj samo spremlja. Predpogoj za uspešno delo pa je, da bo državni uslužbenec tudi primerno stimuli- ran. Revirne gozdarje se ne sme pogosto menjavati, saj morajo gozd dodobra spo- znati, za to pa je potrebno več let. Sicer se gozdar lahko veliko nauči tudi iz lastnih napak, vendar naj bo teh čimmanj, saj gozd ni njiva, ki si opomore v nekaj letih. Ko gozdar stopi v gozd, se mora vživeti vanj in mora misliti na to, da svoje delo opravi kar najbolje. Odgovorna vloga gozdarja v zasebnem gozdu bo predvsem strokovno odkazilo drevja. Gospodarjenje z gozdovi mora biti uspešno ne glede na lastništvo. Vedno večji pomen za človeštvo ima le zdrav gozd s pestrostjo svojih gozdnih vrst. Za Slovenijo je les najpomembnejša obnov- ljiva surovina in energetski vir, zato je nujno, da se z njim ravna v občo korist in ne samo v korist posameznika. To je še posebej pomembno danes, ko ob denacio- nalizaciji veliko gozda prehaja v roke prejš- njim lastnikom, od katerih mnogi v gozdu vidijo le materialno korist. Gozd moramo bodočim rodovom ohraniti zdrav, vitalen, čimbolj naraven. Glede na to pa se sprašujem, ali je prav, da gozd ostaja v pristojnosti Ministrstva za kmetij- stvo. Gozdovi v Sloveniji pokrivajo več kot 50% površine in so pljuča naše dežele. Slika 7: Mešan naravni gozd smreke in macesna na nad~IJorski višini 1700 m na Zgornji Komni, nad Lepim Spičjem. Zato menim, da bi bilo bolje, če bi imelo gozdarstvo svoje ministrstvo s priključenim Ministrstvom za okolje. Pri gozdu gre za večjo povezavo z okoljem, kot pa s kmetij- stvom. ZVEZA DRUŠTEV INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESARSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE vabi vsa društva, da si za 25. september 1993 rezervirajo čas za strokovno in družabno srečanje v BISTRI pri Vrhniki (Tehniški muzej) Podroben program bomo društvom posredovali do konca avgusta 1993. 206 Gozd V 51, 1993 Za prireditelja gozdarji z Vrhnike GDK: 62 Stališče GG Postojna do "Dilem nadaljnjega razvoja Gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji" Živan VESELič•, Frenk KOVAč•, Jože STERLE•, Peter JEž•, Elizabeta HABič•, Franc PERKO .. UVOD Najprej v obliki polikopije, nato pa še vezane (v 150 izvodih) so v mesecu maju 1993 izšle Dileme nadaljnjega razvoja goz- dnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji, nekakšen etapni izdelek v okviru širše razi- skovalne naloge Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Slo- veniji, s katerimi želijo dr. Franc Gašperšič, nosilec naloge in sodelavci dr. Marijan Ko- tar, dr. Dušan Mlinšek in mag. Janez Po- gačnik čimprej in že v kali zatreti vsa vzporedna (alternativna) razmišljanja o tem, v katero smer v prihodnje razvijati gozdnogospodarsko načrtovanje pri nas. Na način, ki izraža netolerantnost do vseh drugače mislečih (kljub njihovemu stalnemu poudarjanju o nujnosti kreativnega dela), želijo avtorji "Dilem" opraviti predvsem z razmišljanji mag. A. Goloba in s Progra- mom obnove načrta za GE Leskova dolina in Mašun, konceptualnim izdelkom skupine inženirjev GG Postojna, ki sta tudi edini zapisani celovitejši razmišljanji o možnem prihodnjem gozdnogospodarskem (in goz- dnogojitvenem) načrtovanju pri nas. Čeprav so "Dileme" predstavljene kot del raziskovalne naloge, moramo resnici na ljubo ugotoviti, da v sebi ne nosijo prav nič raziskovalnega. če jim je že bil cilj podati samo aktualne domače in tuje poglede na gozdnogospodarsko načrtovanje, bi nujno morale seči v Sloveniji še v kako okolje, vsaj po mnenje o zdaj uveljavljenem načinu načrtovanja, v tujini pa vsaj v grobem tudi * Mag. ž. v., dipl. inž. gozd., F. K., dipl. inž. gozd., J. S., dipl. inž. gozd., P. J., dipl. inž. gozd., E. H., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, SLO. •• Mag. F. P., dipl. inž. gozd., 61381 Rakek, Slivice 34, SLO. na (gnili) zahod. Tako pa si je Oddelek za gozdarstvo privoščil v ugledni vezavi izdati izdelek, ki je moder predvsem v pogledu ovitka, sicer pa v bistvu (strokovni) pamflet. Na tem mestu ne bomo poskušali razso- jati o nasprotujočih si pogledih podpisnikov "Dilem" in mag. Goloba, ne glede na to, v kakšnem odnosu so v posameznih primerih pogledi obojih do naših stališč. To bi zelo podaljšalo ta zapis, koincidiranje oz. razha- janje pogledov mag. Goloba z našimi razmi- šljanji pa je poznavalcem idej obojih lahko razumljivo. Mag. Golobu kot raziskovalcu na Inštitutu za gozdno in lesno gospodar- stvo, izrazito raziskovalni organizaciji, pri- znavamo pravico do avtonomnega in dru- gačnega razmišljanja, izražamo priznanje za spremljanje sodobnih metod analize pro- stora, povabili smo ga tudi, da nam jih predstavi, operativa z neposrednimi izkuš- njami na terenu pa mora biti sposobna (v dialogu z znanostjo) presoditi, katere od razvitih oz. osvojenih metod in na katerih ravneh je koristno uporabiti pri neposred- nem operativnem delu. Na področju gozdnogospodarskega in gozdnogojitve- nega načrtovanja ni nič tako dokončnega (tudi naša razmišljanja ne), da bi si upali ovirati razmišljanja tistih, ki poskušajo s pogledom naprej iskati novih poti. V grobem naj na tem mestu zapišemo le to, da se nam na osnovi spoznanega ne zdi smotrno sprotno računalniško ažuriranje gozdnogojitvenih načrtov ter njihovo nepo- sredno "prelivanje" v bazo podatkov, ki bi služila izdelavi gozdnogospodarskega načrta. Pravzaprav je veliko lažje opravljati s pogledi, ki sežejo predvsem nazaj, ki kažejo rešitve, ki so že pokazale slabosti, ki so preživele, ker so v nasprotju z nujnimi spremembami, ki jih prinaša razvoj vsega Gozd V 51, 1993 207 r 1 na tem svetu, in čemur se tudi gozdarstvo ne sme izogniti, če noče postati izolirano in nezanimivo za sodobne razgledane šoR lane ljudi. Predvsem o tem pa bo tekla beseda v odgovor eminentni skupini pod- pisnikov "Dilem". Pred samo strokovno obravnavo pa se nam zdi potrebno, da kot prispevek h kulturi dialoga in vsem prihodnjim iskanjem stro- kovnih rešitev v našem gozdarstvu opozoR rima na več načelnih nekorektnosti, ki ve- jejo iz izdelka navedenih avtorjev. 1. Dr. Gašperšič si je kot nosilec razisko- valne naloge, ki je bila dogovorjena na seji 12. maja 1992 na (tedanjem) Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prikrojil vlogo koordinatorja med posameznimi vzor- čnimi projekti (načrti) in poskuša z izdela- nim svojim Predlogom obnove načrtov in s takojšnjim javnim obračunanjem z zametki vseh dragih idej na nekorekten način uve- ljaviti svoje mnenje pri iskanju poti prihod- njega razvoja gozdnogospodarskega na- črtovanja v Sloveniji. Na omenjeni seji je bilo namreč sklenjeno, da naj izbrana Goz- dna gospodarstva pripravijo po svoji zamisli in ne glede na veljavno zakonodajo vzorčne gozdnogospodarske načrte. Tak avtoritativen in hkrati nekorekten pri- stop (nekorekten zato, ker se želi tudi z neresnicami in s polresnicami zavesti stroR kovno javnost, še predno je izdelek dokon- čan in na voljo v presojo tudi njej) bi moral, skupaj z marsičem v preteklosti, dokončno na smetišče zgodovine, ker ne vodi v napreR dek ampak v propad, ne le znanosti in stroke ampak vsega, na vseh področjih, kjer se pojavi. 2. že od samega začetka se v "Dilemah" pojavlja "floskula", za tako hudo obtožbo mnogo premalo argumentirana, da GG Po- stojna s predlaganimi vsebinskimi spre- membami gozdnogospodarskega načrto­ vanja (ki naj bi jim bile menda edini vzrok sodobne metode zbiranja podatkov o go- zdovih) negira nam vsem (tudi nam!) sveto načelo sonaravnosti in mnogo'namenskosti ravnanja z gozdovi. Tak način razprave je resnično iz žalostne orožarne na srečo že preteklega obdobja, ko se je tistega, ki se ni strinjal s čemerkoli, za vsak primer, zlasti tedaj, ko je bilo na voljo bolj malo oprijem- ljivih argumentov, želelo pred javnostjo do- 208 GozdV 51, 1993 tolči še z vsem (obvezno) razumljivim očit­ kom, da je "obsojeni" z dejanjem želel spodkopati ves družbeni sistem. Predlagane spremembe načrtovanja re- snično nimajo nič skupnega z negiranjem sonaravnosti in večnamenskosti ravnanja z gozdom. Prepustiti več besede in samostoj- nosti (podrobnemu) gozdnogojitvenemu načrtovanju in ne togo vztrajati na z gozdno gospodarskim načrtom predpisanih obve- zah na ravni odseka, ki za deset let naprej in ob nujno bolj grobi obravnavi sestojev za potrebe gozdnogospodarskega načrta, nikoli ne morejo biti dovolj dobre, da bi smele biti obvezujoče, pomeni kvečjemu korak k sonaravnosti in ne stran od nje. A o tem več pozneje. 3. Način zapisa "Dilem" izraža nestrpnost in poskuša opraviti z drugače mislečimi že kar (z dobesedno žaljivimi) pod naslovi, kar pristoji "pamfletnemu" novinarskemu zapi- su, ne pa strokovni razpravi. Ob tem je vsaj čudno, da učitelji očitajo strokovnjakom, svojim učencem, ki so pred kratkim diplomirali ali magistrirali, in z jav- nimi razpravami dokazujejo, da dokaj te- koče spremljajo nova spoznanja, "zmedo", "zamenjevanje cilja s sredstvi", "nedojema- nje razvoja ekološkega informacijskega si- stema" ipd. Zmede ni, znanja je za praktične pobude in razpravo o njih tudi dovolj (čeprav nikoli dovolj). Razlike so v pogledih na posame- zne prvine, ki jih zajema oz. si z njimi pomaga gozdnogospodarsko načrtovanje. Drugačne poglede označiti z neznanjem in zmedo je (spet ali še enkrat) nekaj, kar je tuje akademski razpravi. Nekaj neakademskosti smo si zaradi vsega navedenega v odgovoru dovolili tudi mi. V tem zapisu očitkom (in podtikanjem) ne bomo odgovarjali strogo po zaporedju, kot se pojavljajo v "Dilemah", pač pa po posameznih širših vsebinskih sklopih, ki jim v grobem vendarle sledijo tudi "Dileme" O TEMELJNIH IZHODIŠČIH GOZDNO- GOSPODARSKEGA NAČRTOVANJA Kot je že v Uvodu omenjeno, smo glo- boko prepričani, da s predlaganim načinom gozdnogospodarskega načrtovanja v niče- mer ne načenjamo sonaravnega in večna­ menskega obravnavanja gozda, ki mora biti izhodišče ne le načrtovanju ampak vsemu ravnanju z gozdovi. O potrebnosti celostnega in raziskoval- nega pristopa pri načrtovanju, pa tudi o potrebnosti dinamičnega usmerjanja (kon- trole) procesov, smo seznanjeni. Sodobne metode zajemanja podatkov omogočajo, skupaj z ustreznim kartnim zapisom stanja gozdov (označeni gospodarski razredi, (večje) površine gojitvene intenzivnih raz- vojnih faz = (večje) površine za sestoje usodnejših ali delovno intenzivnejših goji- tvenih del) hkrati kontinuiteto podatkov iz preteklosti in smiselno (kakovostno) obrav- navo trenutnega stanja sestojev - razčle­ njenih tako, kot zahtevajo smernice za nadaljnje delo z njimi. Samo zaradi boljše transparentnosti kon- tinuitete 40- ali tudi večletnih podatkov, ki zaradi pravkar povedanega sploh ni ogro- žena, vztrajati pri starih okvirih analitičnega obravnavanja sestojev (npr. pri nespreme- njenih gospodarskih razredih ali pri rasti- ščno zelo raznolikih odsekih), pomeni iz- gubljati prihodnost. Povsem neprimerno je zaradi fetišiziranja preteklosti, ki nas sicer pomembno oplaja, vsem nadaljnjim (koli- kim?) rodovom predpisovati okvire njiho- vemu razmišljanju in tako njihovo delo že v osnovi napravljati nekreativno, zato neza- nimivo in celo neumno. Vztrajati na primer v snežniških gozdovih na mejah gospodarskih razredov pretežno čistih jelovih sestojev še tedaj, ko teh sploh ni več (so npr. bukovi, tako kot tisti, ki so bili bukovi že prej), samo zaradi skupne preteklosti, je že zdaj v mnogih primerih milo rečeno nespametno, jutri, pojutrišnjem ali čez 200 let pa bo naravnost smešno. To pa ne izključuje možnosti, da si, kadarkoli si ob poglobljenih analizah to želimo, vzpo- stavimo (seveda na ravni natančnosti vzor- ca) film razvoja prav tistih nekdanjih sesto- jev, katerih pretekli razvoj bi želeli podrob- neje spoznati. Zbiranje podatkov o gozdo- vih s pomočjo stalnih vzorčnih ploskev omogoča to v mnogo večji meri, kot spremi- njajoče se delne površine ali sestojnim razmeram sledeča odsečna členitev go- zdov. Gozdnogospodarski načrt mora nujno omogočati preverjanje njegovega izvajanja, tudi inšpekciji. Seveda pa je nesmiselno ocenjevati model prihodnjega gozdnogo- spodarskega načrta z vidika današnje in- špekcijske prakse. O tem je škoda izgubljati besed. Tudi v zadnjem poglavju smo se tega problema samo dotaknili, saj bi po- drobnejša razlaga zahtevala celovitejši opis sodobneje zasnovane inšpekcijske dejav- nosti, kar bi naš zapis zapeljalo predaleč. O INFORMACIJAH O GOZDU IN SESTOJIH Splošno V našem "Programu" je jasno navedeno, da naj bi bili viri informacij pri gozdno- gospodarskem načrtovanju, ki ga imamo v mislih, naslednji: 1. stalne vzorčne ploskve (v veliki večini ploskev na 5 ha), 2. opis gozdov (sestojev), 3. evidenci poseka in gojitvenih del, 4. kronika, 5. izsledki različnih raziskav. Posebej smo opozorili, da bomo opis gozdov izvajali pozorno in da v vsebinskem pogledu tu ne bo sprememb. Opis gozdov naj bi imel, tako kot doslej, osrednjo vlogo pri določitvi gozdnogojitvenega ukrepanja. Razlika med pogledi dr. Gašperšiča in so- delavcev ter našimi pogledi je v potrebni podrobnosti izvedenih opisov gozdov. Me- nimo, da je, ob skrbno izvajanem gojitve- nem načrtovanju, pri izdelavi gozdnogospo- darskega načrta nepotrebno do podrobno- sti, celo z ocenjevanjem lesnih zalog posa- meznih delov odsekov in etata zanje, obravnavati posamezne sestoje, saj to vodi v podvajanje dela. Nekoliko bolj grobe opise gozdov dr. Gašperšič s sodelavci kratkomalo negira, kar je grobo zavajanje. Ob vsem povedanem je prvi stavek 7. poglavja "Dilem" na str. 19, v katerem je dr. Gašperšič s sodelavci, kljub seznanje- nosti z našimi pogledi na opis gozdov, lahkega peresa zapisal, da je Gozdno go- spodarstvo Postojna ugotavljanje vseh zna- čilnosti gozdnih sestojev zasnovala na me- todi stalnih vzorčnih ploskev, grobo izkriv- ljanje dejstev. Enako lahko iz istih razlogov zapišemo za vepino napisanega na straneh GozdV 51, 1993 209 21 in 22. Podobnih zavestnih zavajanj bralca v "Dilemah" mrgoli. , Dr. Gašperšič in sodelavci menijo, da "bo ·zelo nerodno, če bodo pozneje ugotovili, da so zaradi velikih vzorčnih napak ugotov- ljene lesne zaloge in prirastki po gospodar- skih razredih enot neuporabni za preverja- nje uspešnosti gospodarjenja in za načrto­ vanje prihodnjega razvoja gozdov." Nadalje je zapisano, da "postojnski pred- log minimalne površine gospodarskega raz- reda 200 ha, s katerim naj bi dosegli stati- stično zanesljivost pri oceni lesne zalo9e, kaže na njihovo odvisnost pri načrtovanju od ene informacije (lesne zaloge) in mi- selno ujetost v neko metodo (metodo stal- nih vzorčnih ploskev)". Dr. Gašperšič s sodelavci ne pove, s katero metodo (oz. s čigavim denarjem) bi bilo mogoče doseči statistično značilnost podatkov o lesni zalogi tudi za gospodarski razred manjše (majhne) površine in za posamezne razvojne faze. V zameno za metodo stalnih vzorčnih ploskev ne ponudi nobene druge objektivne metode zbiranja podatkov o lesni zalogi, pa tudi prirastku, ki bi zagotovila objektivne in dovolj točne informacije o obojem za majhne gospodar- ske razrede in za posamezne, zlasti šibko zastopane razvojne faze. Ali bi to bila vsota okularnih ocen lesnih zalog posameznih. sestojev majhnega oz. vsakega gospodar- skega razreda? Okularna ocena lesne za- loge sestojev in tudi delov sestojev je sicer mogoča, vendar je neobjektivna in za spremljanje trendov gibanja lesne zaloge na kateri koli ravni povsem neuporabna. Zato je okularno ocenjevanje lesne zaloge vseh sestojev nepotrebno in nesmiselno. Dr. Gašperšič in sodelavci bi bili lahko prepričani, da smo natančnosti pričakova­ nih podatkov posvetili ustrezno pozornost in se tako izognili ne korektnemu podtikanju, da v tem pogledu tavamo povsem v temi. Končno tudi podatka o navedeni potrebni površini gospodarskih razredov, ki jih bomo analizirali podrobneje, nismo izžrebali. Seveda pa se je površina sestojev (go- spodarskega razreda), za katero natanč­ nost podatkov omogoča podrobnejšo ana- lizo razvoja lesnih zalog, z uvedbo vzorčnih metod nujno povečala. Temu se ni mogoče izogniti. (O prirastku tu ne govorimo, ker so 21 O Gozd V 51, 1993 z njegovo oceno v vsakem primeru težave, morda z uporabo metode stalnih vzorčnih ploskev še najmanjše.) Metode, ki ne slonijo na stalnih vzorčnih ploskvah, so, kljub svoji teoretični objektiv- nosti, pokazale toliko praktičnih slabosti, da jih po našem mnenju v večjem obsegu ne gre uporabljati. Stalne vzorčne ploskve pa omogočajo še dvoje: - dobro oceno prirastka, in to brez vrta- nja drevja! - zasilno evidenco poseka (višine in strukture), ki bo kljub zasilnosti (za 10-letno obdobje - za daljše obdobje bo ocena boljša), v zasebnih gozdovih v prihodnje zelo dragocena informacija o poseku. Razlogov za uvedbo metode stalnih vzor- čnih ploskev je bilo torej več. če bi želeli idealno rešiti vse očitane nam primere, bi morala biti vzorčna mreža ne- skončno gosta. Ker to ni mogoče, se bo treba v posameznih primerih zadovoljiti tudi s podatki, ki ne bodo idealni in si z njimi, in (samo) tu in tam tudi z okularnimi ocena- mi, pomagati po najboljših močeh. Da bo to dotolklo strokovnost gospodarjenja s slo- venskimi gozdovi, je seveda grobo natolce- vanje. Sprenevedanje je, da dr. Gašperšič, ki je (skupaj s sodelavci) še leta 1986, ob spre- jemanju prejšnjega Območnega načrta, v "Strokovni oceni stališč GG Postojna" ostro obsodil GG Postojna, da opušča polno premerbo sestojev, danes očita GG Po- stojna miselno obremenjenost s podatkom o lesni zalogi. (Polna premerba ob zelo velikih stroških postreže samo s podatkom o lesni zalogi, največkrat kar s skupnim za ves odsek oz. oddelek, kar je gojitvene zelo malo vreden podatek.) ln to očita prav GG Postojna, ki je, zavedajoč se pomena števil- nih dejavnikov pri odločitvah o ravnanju z gozdovi, med vsemi Gozdnimi gospodarstvi verjetno zastaviJo največ raziskav o vseh teh dejavnikih. Navedimo najpomembnej- še: o ekologiji pomlajevanja, o vplivu rastli- najeda divjadi na gozdno mladje, o vrašča­ nju listavcev v nasade, o vitalnosti jelke, o rdečem srcu bukve in notranjih poškodbah javorja, o vplivu smreke na rastišča Viso- kega krasa in njeni vlogi v dinarskih gozdo- vih; ekološke razmere v naših gozdovih smo poskušali doreči s študijo olistanja bukve, dogovorili smo se za popis ptic v naših gozdovih, prek vseh državnih gozdov izločamo t. i. naravne celice, s katerimi bomo zaščitili tudi vse posebne habitate živali, izključno na našo pobudo se vrh Snežnika (nad 1400 m) bliža popolni nara- vovarstveni zaščiti. Glede obravnavanja majhnih gospodar- skih razredov smo dolžni pojasnilo, saj iz zapisanega v "Programu" ni vse razvidno, z razpravo v Starem trgu 4. februarja 1993 pa se v vse podrobnosti nismo utegnili dovolj poglobiti. Naša odločitev je, da vse specifične ras- tiščno-sestojne enote (majhne, celo zelo majhne gospodarske razrede) ni ustrezno, zgolj zaradi poenostavitve obravnave go- zdov GE, priključevati večjim gospodarskim razredom, kot se je to praviloma delalo doslej. Za vse te majhne rastiščno-sestojne enote bodo v gozdnogospodarskih načrtih posebej navedene tudi gojitvene smernice. Zato v našem primeru ne gre za togo postavljeno minimalno površino gospodar- skega razreda (ca. 200 ha), ampak za odločitev, da na ravni GE podrobno (študij- sko) obravnavamo podatke o lesni zalogi in prirastku ter trende gibanja višine in strukture obojega samo za dovolj velike gospodarske razrede, za katere imamo do- volj zanesljive podatke meritev lesne za- loge in prirastka, medtem ko bodo manjši gospodarski razredi v teh pogledih analizi- rani bolj grobo, pač odvisno od površine oz. natančnosti podatkov meritev. Samo v skupni bilanci GE bodo - vzporedno z večjimi gospodarskimi razredi - ti "gospo- darski razredi" nastopali skupaj. Verjame- mo, da se bo tudi s sestoji, ki bodo pripadali tem gospodarskim razredom, ravnalo stro- kovno, zaradi njihove manjše površine pa ni nevarnosti, da bi nas pomanjkanje kvan- titativno neoporečnih strategij v pogledu njihove strukture pri delu pomembneje za- neslo. O mejah gospodarskih razredov in njihovi trajnosti Ali naj gospodarske razrede sestavljajo še naprej odseki, ali jih oblikovati ne glede na odsečne meje? Odločitev o tem, ali naj gospodarske razrede še naprej sestavljajo odseki ali pa jih kartirati povsem na novo ter jih oblikovati ne glede na odsečne meje, je bila najtežja in smo o njej v resnici dolgo razmišljali. Mnenje dr. Gašperšiča in sodelavcev, da je težnja k rastiščno popolnoma homoge- nim gospodarskim razredom podobno (ne)smiselna kot težnja k rastiščno popol- noma homogenim odsekam, čeprav si že- limo v odseku čim manjšo rastiščno hetero- genost, je v določeni meri umestno. Na drugi strani je res, da bi neugodno sprejeli rastiščno karto, pa čeprav bi bila izdelana samo za gozdarsko uporabo, kjer bi bila rastišča kartirana kar po mejah odsekov. Tudi v solidneje izdelanih gozdno- gospodarskih načrtih pričakujemo karto go- spodarskih razredov z vrisanimi njihovimi dejanskimi mejami. Na terenu je taka karta v pomoč načrtovalcu-gojitelju, medtem ko je karta, v kateri je vrisana samo pripadnost odsekov posameznim gospodarskim razre- dom, pravzaprav le grafični seznam odse- kov po gospodarskih razredih. Zaradi navedenega imamo vsekakor na- men, skladno z merilom karte, ki spremlja gozdnogospodarski načrt (merilo 1 :10.000) in skladno z gostoto mreže stalnih vzorčnih ploskev, poskušati čim bolje razmejiti posa- mezne gospodarske razrede. Pri tem bo- mo, iz razlogov, ki ji bomo navedli pozneje, znatno strožji pri razmejitvah gospodarskih razredov zaradi rastiščnih razlogov, kot pa pri razmejitvah gospodarskih razredov za- radi različnega sestojnega stanja. Kljub težki dilemi se razmišljanja v zad- njem času vendarle nagibajo k odločitvi, da gospodarske razrede vežemo na odseke - predvsem zaradi istega prostorskega ime- novalca v pogledu načrtovanja ukrepov ter evidentiranja poseka in gojitvenih del. V tem primeru bo treba vse rastiščno očitno raznolike oddelke oz. odseke podrobneje razčleniti, in to ne glede na kontinuiteto podatkov in v nujnih primerih tudi ne glede na parcelne meje, saj prevelika rastiščna raznolikost gospodarskih razredov pogosto onemogoča kakovostne analize. Zlasti v zasebnih gozdovih bo takih primerov raz- meroma veliko. žrtve se torej nakazujejo tudi ob tej rešitvi, zato je razmišljanje o možnih rešitvah seglo do zelo različnih variant. GozdV 51, 1993 211 O trajnosti mej gospodarskih razredov Že v poglavju O temeljnih izhodiščih gozdnogospodarskega načrtovanja je po- udarjeno, da je znotraj rastišča neprimerno za vsako ceno, sarno iz razloga kontinuitete podatkov, vztrajati na danih rnejah gospo- darskih razredov. Znotraj določenega ra- stišča se lahko v nekaj desetletjih sestojne razmere povsem spremenijo, zato bi bilo predolgo vztrajati na preteklih razmejitvah gospodarskih razredov povsem nesmisel- no. Ker nam je dolgoročni cilj oblikovati znotraj vsakega rastišča čim bolj mešane sestoje, ki bi na čim manjši površini zago- tavljali trajnost vseh vlog gozda, bi dejavnik sestaja pri oblikovanju gospodarskih razre- dov moral počasi izgubljati na pomenu, medtem ko bo dejavnik rastišča svoj pomen ohranil. V mnogih primerih je zato pričakovati, da se bodo "sestoj ni" gospodarski razredi zno- traj danega rastišča, prek naraščajoče po- vršine gospodarskega razreda mešanih se- slojev na tem rastišču, postopno zlili, v celoti ali pa vsaj z večinskim d~ležem, v en gospodarski razred - gospodarski razred mešanih gozdov na danem rastišču. V nekoliko bolj razčlenjenih smernicah za tak gospodarski razred pa bo zapisano, kako ravnati v primerih posameznih zgradb se- slojev oz. skupin. V takih, v pogledu zrnesi in oblike zelo pestrih sestojih, je želja po izločanju delnih površin in podrobnejši obravnavi vsake od njih ob izdelavi gozdno- gospodarskega načrta še posebej nestvar- na. Hkrati to opozarja na dejstvo, da bo v prihodnje okvir globalnih dolgoročnih analiz predvsem rastišče. Kot smo že omenili, pa prav zbiranje podatkov o gozdovih prek stalnih vzorčnih ploskev, skupaj z ustreznim kartnim zapisom, v vsakem trenutku omo- goča kronološko analizo razvoja sestojev katerega koli dela gospodarskega razreda, zato vztrajanje na "sestojnih" gospodarskih razredih, ki jih opravičuje samo preteklost, motijo pa aktualne analize in sklepanja, resnično ni umestno. O OBLIKI ZAPISA OPISA GOZDOV . (SESTOJ EV) Glede oblike zapisa opisa gozdov se naši pogledi močno razlikujejo od pogledov 212 GozdV 51, 1993 dr. Gašperšiča in sodelavcev - skladno z razlikami v pogledih na podrobnost obrav- nave gozdov pri gozdnogospodarskem načrtovanju. Vendar razlika ni v tem, da dr. Gašperšič s sodelavci zagovarja ob deduktivnern tudi induktivni pristop pri gozdnogospodarskem načrtovanju, pri GG Postojna pa slednjega negiramo, ampak, kot smo že omenili, v dejstvu, da naši sogovorniki zagovarjajo po našem mnenju nepotrebno podroben in- duktivni pristop, mi pa, glede na aktualno prakso izdelovanja gozdnogojitvenih načrtov, ustrezno poenostavljenega. Menimo, da je ob izdelavi gozdnogospo- darskega načrta nepotrebno posamezne sestoje kot dele odsekov analizirati tako podrobno, da jirn poskušamo oceniti lesno zalogo in etat. Posamezni sestoj zahteva posebno pozornost v splošnem le tedaj, ko je očitno, da bi pri njem lahko prišel v poštev ukrep, ki bi bil gojitvene zelo inten- ziven oz. bi pri njem prišlo do poseka večje količine lesa ali pa v primerih, ko bi npr. iz varovalnih razlogov utegnila biti intenziv- nost posega v sestoj daleč pod povprečjem za gospodarski razred, ki mu sestoj pripa- da. Tudi v teh primerih je z vidika gozdno- gojitvenega odločanja nesmiselno posku- šati sestoju podrobneje določati lesno zalo- go, saj je značaj potrebnega ukrepa odvi- sen predvsem od drugih dejavnikov. Na načrtu priloženih kartah naj bodo označene približne površine tistih specifič­ nih sestojev, ki zahtevajo usodnejše goji- tvene posege, sicer pa kaže, da bi bilo primerno predvidena gojitvena dela locirati na opisnem listu za oddelek, kjer naj bi bila ločeno navedena za skupine odsekov v vsakem oddelku, ki pripadajo istemu go- spodarskemu razredu (včasih je to kar cel oddelek). V samem načrtu bi se evidenci sečenj in realiziranih gojitvenih del vodili po oddelkih, medtem ko bi se evidenca obojega po odsekih vodila v prilogi načrta -kot sestav- nim delom enega od izvodov načrta. Opisanemu načinu izdelave gozdnogo- spodarskega načrta bi težko očitali odsot- nost induktivnega pristopa. Seveda pa v zvezi z njim ostajamo pri bistvenern. Vse podrobnosti, skupaj s kontrolo učinkov izve- denih ukrepov, prepuščamo podrobnemu gojitvenemu načrtovanju, pri katerem zmo- remo in moramo posamezne sestoje obrav- navati mnogo podrobneje, zato lahko tudi natančneje in bolj konkretno analiziramo učinke posegov v sestoj. Včasih se kljub skrbno izdelanemu (podrobnemu) gojitve- nemu načrtu določen ukrep dokončno obli- kuje šele pri odkazilu (npr. nekaj poškodo- vanih dreves narekuje razširitev sicer načrtovanega pomladitvenega jedra ali osnovanje manjšega jedra, ki ga z načrtom nismo predvideli). Resnično je neumestna ambicija načrtovalca-urejevalca, da bi mo- gel na ravni sestojev ali odsekov, in to za obdobje do deset let naprej, kar tudi v odsotnosti večjih nesreč vendarle pomeni dejavnik dodatnega rizika natančnejše na- povedi, tako natančno predvideti vse ukrepe in njihovo intenzivnost, da bi s svojimi ocenami "oplajal" ne le načrtovalca­ gojitelja ampak tudi inšpekcijo. Zaradi pravkar navedenega in zaradi ne- izbežnega dejstva, da na ravni odsekov ne moremo računati z dovolj natančnimi po- datki o lesni zalogi in prirastku, se nam zdi opisni list na ravni odseka nepotreben. Nekatere osnovne podatke, npr. okvirno lesno zalogo, obseg predvidenih gojitvenih del in okvirni etat, imamo namen zapisati v opisni list na ravni oddelka. Tu bi našla prostor tudi predvidena gojitvena dela na ravni skupine odsekov, ki pripadajo določe­ nim gospodarskim razredom. Obrazec še ni dokončno zasnovan. GOZDNOGOSPODARSKI NAČRT IN IZVAJANJE KONTROLE PRI GOSPODARJENJU Z GOZDOVI Stališča do te problematike, ki jo obrav- nava zadnje, 12. poglavje "Dilem", smo v nekaj besedah pojasnili že v uvodu. Nesmi- slu, da se ustreznost preživelih idej o na- črtovanju poskuša dokazati z metodami preživele inšpekcijske prakse, tudi na tem mestu ne bomo posvečali posebne pozor- nosti. Samo nekaj besed v razmislek o mož- nem sodobnem nadzoru ravnanja z gozdo- vi. Sodobno bi na primer bilo, če bi inšpek- tor prišel na gozdno upravo, si za ogled izbral poljuben oddelek- v času, ko je le-ta odkazan ali tik po sečnji, pregledal ustre- znosi gojitvenega načrta, ustreznost iz- vedbe del (npr. odkazila, poseka), proučil izvajanje gozdnogospodarskih načrtov tudi v globalnem, izrazil svoje mnenje do oprav- ljenega, svetoval, in seveda tudi ukrepal, če bi bilo potrebno. Dr. Gašperšič s sodelavci bi, skladno z dokazovanjem potrebnosti podrobnih dolo- čitev načrta na ravni odseka, želel ohraniti tudi inšpekcijsko službo, ki bi v pogledu nadzora ravnanja z gozdovi še naprej teme- ljila predvsem na sankcioniranju (razumlji- vih) odstopanj izvedenega od tistega, kar je bilo z bolj grobim pregledom gozdov (pa naj bo pristop še tako induktiven) pred leti določeno. Tudi to v imenu naših še nekaj let službe in v imenu prihodnjih rodov slo- venskih gozdarskih strokovnjakov s hvalež- nostjo odklanjamo. ZA KONEC ŠE TO Razen postopnega uveljavljanja gospo- darskih razredov, ki obravnavo gozdov (analize, usmeritve) napravljajo logičnejšo in preglednejše, načrtovanje gozdov pri nas že dolgo obdobje ostaja konseiVativno, vse bolj se poglablja razkorak med njim in razgledanostjo strokovnjakov (splošno in biološko), metodami obravnavanja pojavov, tehničnimi pripomočki idr., skratka sodob- nim okoljem, ki mu tudi gozdarstvo, kljub naporom nekaterih, da ga ohranijo konser- vativnega, ne more uiti. Če bi mu, bi bilo to zanj, kljub navideznemu trenutnemu uspehu, dolgoročno zanesljivo pogubno. KonseiVativnost narave in gozda ne pome- ni, da mora biti tudi delo pri ravnanju z njima konseiVativno. Kljub opisanemu razkoraku, ki je zlasti v zadnjem desetletju postajal vse bolj kričeč, niso tisti, ki so bili ta čas najbolj odgovorni za njegov razvoj, niti poskušali (ali pa tega niso bili sposobni) s poglobljeno analizo ugotoviti prave vzroke krize načrtovanja, kaj šele pripraviti predlog njegove temeljite revizije. Dr. Gašperšič je pred leti sicer kritiziral tedaj oblikovana Navodila za izdelavo goz- dnogospodarskih načrtov gospodarskih enot, vendar so bile njegove pripombe v smislu našega razmišljanja obrobne in niso na tem področju nakazovale ničesar prepa- GozdV 51, 1993 213 trebno novega. Tudi kritika dr. Gašperšiča in sodelavcev Programa obnove načrtov GE Leskova dolina in GE Mašun kaže na to, da bi jo pri GG Postojna še najbolje odnesli, če bi predlagali ohranitev starega načrtovanja (z nekaj popravki), kar pa se- veda ni sprejemljivo. V strokovnem pogledu smo to že pojasni- li, na tem mestu se dotaknimo še člove­ škega dejavnika. Skoraj ni članka ali predavanja dr. Ga- šperšiča, pa tudi drugih, kjer ne bi bilo poudarjeno, da bi morali izdelovati gozdno- gospodarske načrte izkušeni strokovnjaki. Glede na usodne odločitve, ki se v zvezi z gozdom oblikujejo pri gozdnogospodar- skem načrtovanju, je poudarjana strokov- nost in izkušenost za to delo vsekakor upravičena. Vsaj dvajset let pa je očitno, da (razen s položaja vodij načrtovalskih služb) od· načrtovalskih zadolžitev trumoma bežijo sposobni strokovnjaki, načrte pa ne- redko izdelujejo začetniki, kot to večkrat ugotavlja tudi dr. Gašperšič. Očitki so bili vselej namenjeni tistim, ki bežijo od teh del in tistim, ki jih na teh delih niso uspeli zadržati, nikoli pa kritiki niso zmogli tega, da bi z vidika sodobnosti sveta poglobljeno pomislili, ali ni morda nekaj generalnega narobe tudi s samim gozdnogospodarskim načrtovanjem. Menimo, da sta vzroka za nezanimivost gozdnogospodarskega načrtovanja pri lju- deh predvsem dva: 1. načrtovanje je nezanimivo, če ni na- črtovalec tudi izvajalec, 2. ob izdelavi gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote je velik (in vse večji) delež obveznih toda nesmiselnih 214 GozdV 51, 1993 opravil (delovnega balasta), kamor ne- dvomno spadajo tudi vsa prepodrobna od- ločanja o stvareh, o katerih je ob izdelavi gojitvenega načrta tako ali tako potreben ponovni razmislek, morda čez več let tudi v pomembno spremenjenih razmerah. Ker je v delu preveč nesmiselnega in nepotreb- nega, je za načrtovalca nezanimivo, okolica tega dela ne ceni, od tu pa je le še korak do nizkega (tudi uradnega) statusa človeka, ki opravlja tako delo, do njegovega sora- zmerno nizkega osebnega dohodka in se- veda do njegove želje, da si poišče drugo delo. Problem gozdnogospodarskega načrto­ vanja je torej celovit- vsebinski, metodolo- ški in kadrovski, zato mora biti celovito tudi njegovo zdravljenje. Vzorčne ploskve za zajemanje podatkov niso vzrok za nujnost sprememb ampak so že neobhodna posle- dica izvirnejših vzrokov (tudi ekonomske- ga), seveda pa tudi njihova uporaba pri delu v nadaljnjem vpliva na oblikovanje sistema načrtovanja, ki mora biti notranje nujno usklajen. Nič nam ne pomaga drob- ljenje analiz na dele površin, če zanje nimamo ustreznih podatkov in nič nam ne pomagajo vsi podatki, če so podrobne ana- lize na dani ravni obravnave že na prvi pogled nepotrebne, zato nezanimiva, in bodo odbijale sposobne ljudi. Tako kot nihče ne bo mogel prisiliti ljudi, da bodo vpisovali študij, ki jim bo s svojo današnjo fakultetno zahtevnostjo omogočal pred- vsem delo revirnega vodje, tako jih (nas) tudi nihče ne bo mogel prisiliti, da bodo (bomo) še naprej izvajali preživelo načrto­ vanje, ki bo zanimivo samo nekaj pristojnim avtoritetam. Življenje pišejo ljudje, saj z zamenjavo vseh ni najboljših izkušenj! STALIŠČA IN ODMEVi GDK: 414.11:414.4 O ogroženosti od podlubnikov z vidika stroke Po ocenah in predvidevanjih določenih krogov strokovnjakov čaka slovensko go- zdarstvo nova katastrofa, grozila naj bi gradacija podlubnikov. Preteči nevarnosti primerno so tekle naj- različnejše kampanjske priprave za ustre- zno obvladovanje pričakovane nadloge. V ozračju nerealno predimenzioniranega pro- blema, (ogrožena naj bi bila cela Slovenija!) je očitno zmanjkalo prostora za kritično strokovno presojo dejanskega stanja in temu primerno reagiranje. Posledica takšne psihoze se je kazala v paničnem hlastanju za problematičnimi instant metodami in sredstvi, ki jih stroki ponuja kemična indu- strija (feromoni, insekticid!). Poenostavlje- na, množična uporaba teh sredstev, ki se sedaj zelo resno nakazuje, sicer obeta uničiti veliko lubadarjev, ne more pa odpra- viti vzrokov oziroma pogojev za njihovo prenamnožitev. Hkrati nekritična preorien- tacija na vabljive možnosti, ki jih danes omogočajo različne vrste kemične represije (uničevanje lubadarjev), zavaja težišče strokovnega varstva gozdov od zahtevne a učinkovite diagnostike in preventive na si- cer enostavnejše, a veliko manj učinkovito represijo. Ali enostavneje - od vzrokov k posledicam ! Dislokacija smreke in njenih konzumen- tov (lubadarjev) od njihovih avtohtonih ras- tišč (Piceetumov), že sama po sebi pred- stavlja šibko točko v spremenjenem bio- ekološkem ravnotežju. Intenzivni Gakost in pogostost) človekovi posegi še dodatno vplivajo na delovanje naravnih mehani- zmov, ki sicer ob nemotenem funkcionira- nju vzpostavljajo biološko ravnotežje. Po- sledica tega so potencialno labilni gozdni ekosistemi, v katerih se, ob izpolnjenih pogojih, lahko sprožijo zelo intenzivni pro- cesi. Med nje denimo spada tudi gradacija podlubnikov. V kontekstu ogroženosti gozdov po luba- darjih moramo zato potenciale za možno katastrofo (gradacijo) najprej iskati v prisot- nosti smreke v gozdnih sestojih. Vendar smreka sama po sebi ne povzroča ogrože- nosti po lubadarjih. V normalnem stanju (rasti) tvori s svojim okoljem, vključno z lubadarji, biološko ravnotežje, ki ga v ento- mologiji označujemo z železnim stanjem. številčnost lubadarjev v železnem stanju ni konstantno, marveč nenehno variira, vse- lej v tesni odvisnosti od razpoložljive hrane (oslabele smreke) in klimatskih razmer, ki pogojujejo fiziološko aktivnost žuželk. Zato številčnost lubadarjev sama po sebi ne more biti kriterij za ocenjevanje ogroženosti gozdov po lubadarjih. Vsled tega je po- trebno množično uporabo feromonov zaU. monitoring, odločno odsvetovati. V pogojih železnega stanja lubadarji pra- viloma manj ogrožajo smreko kot ona njih. To dejstvo je posledica njihovega specifič­ nega načina prehranjevanja. Prav ta speci- lika je, tako smreki kot lubadarjem, omogo- čila preživetje v evolucijskem razvoju. Lu- badarji so se v tem razvoju izpopolnili v specialista za odkrivanje oslabelih smrek (njihova hrana). Sočasno se je smreka kot vrsta, kljub stalni prisotnosti lubadarjev, ohranila in celo razširila v svojem okolju. Pojav lubadarjev na oslabeli smreki je torej normalen pojav, ne pa znak za preplah ali celo vzrok za panične posege v sestoje. Lubadarji po svoji naravi niso gozdni škod- ljivci, temveč stalen člen spremenjenega biološkega ravnotežja. V normalnih razme- rah (železno stanje) svojega gostitelja ne ogrožajo, temveč se razvijajo na gostitelju, ki je že prej oslabel zaradi primarnih vzro- kov (ujme, bolezni). Z vidika ogrožanja pridobivanja lesa, lahko postanejo lubadarji problematični ta- krat, kadar se močno poveča običajna po- nudba njihove hrane. To namreč izboljša prehrambene in razmnoževalne pogoje lu- badarjev, na katere se populacija odzove s stopnjevitim razmnoževanjem ali gradaci- jo. Po večjih prenamnožitvah običajno zmanjka normalne hrane (oslabelih dre- GozdV 51, 1993 215 ves), kar lubadarje prisili v začasno poselje- vanje zdravih, vitalnih smrek. S tem se spremeni njihova običajna vloga v gozdnem ekosistemu. Začno ogrožati tudi vitalne smreke (postanejo primarci), predvsem pa začno ogrožati človekove cilje (ne naravo!) intenzivnega pridobivanja oziroma gojenja smreke. Stopnja ogroženosti sestojev je vselej v tesni odvisnosti od stopnje spreme- njenosti naravnega okolja. Močno spreme- njeno (izmenjane) naravno okolje je namreč ekološko in biološko labilno in zato ogrože- no. V njem se pogosteje in intenzivneje manifestirajo selektivne reakcije okolja (uj- me). K tem je potrebno, kot posledične, prišteti tudi občasne množične pojave luba- darjev in njihovo primarno aktivnost. Primarni problem varstva gozdov je zato v obvladovanju nedoraslih umetnih tvorb. To skušamo v varstvu gozdov zagotoviti predvsem z odpravljanjem pogojev za možno prenamnočitev lubadarjev - PRE- VENTIVA. Zaradi zahtev po racionaliziranju problematičnih posegov v gozdne sestoje je potrebno strokovno dosledno spremljanje in razlaganje pojavov v gozdu: Pri tem je zlasti pomembno kritično razlikovanje zna- kov neposredne ogroženosti (pogoji za gra- dacijo) od znakov potencialne ogroženosti kot posledice spremenjenega okolja. Potencialno ogroženi sestoji so močno spremenjeni in izmenjani sestoji v narav- nem okolju, v katerih naravne ujme ali neustrezno poseganje v sestoje (gozdni red), v določenih okoliščinah LAHKO POV- ZROČIJO nastanek žarišč gradacije. žarišče gradacije je konkretna lokacija v potencialno ogroženih sestojih, kjer se v danih okoliščinah pojavijo ustrezni pogoji za prenamnožitev lubadarjev (gradacijo) - t. j. za njihovo razširjeno reprodukcijo. Nahajališče lubadarjev so oslabljena dre- vesa v sestoju, ki jih lubadarji izkoriščajo za normalni razvoj svojega potomstva - tj. za enostavno reprodukcijo. Vsebinsko razlikovanje pojma žarišča gradacije od nahajališča lubadarjev je po- trebno tako zaradi prioritete ukrepanja, kot tudi zaradi samih načinov ukrepanja in sredstev, ki se pri tem uporabljajo. žarišče gradacije neposredno omogoča nevarno prenamnožitev lubadarjev, torej posledično tudi večje ekonomske posledi- 216 GozdV 51, 1993 ce. Zato dajemo sanaciji žarišč prioriteto pred drugimi ukrepi. žarišča gradacij so praviloma posledica naravnih ujm, zato se navadno pojavljajo v velikem obsegu in številčnosti. To zahteva hitre in obsežne intervencije, ki marsikdaj presegajo možno- sti klasične (okolju prijazne) sanacije (izde- lava sortimentov, sežiganje lubja). Zato pri sanaciji žarišč, silam prilik kombiniramo klasično nevtralizacijo lesne mase tudi s kemičnimi sredstvi (insekticidi). Za razliko od sanacije žarišč je obrav- nava nahajališč lubadarjev stalno opravilo. Spada v področje gozdne higiene in je posledica slabe vitalnosti gozdnih sestojev. Proces propadanja dreves prehiteva nor- malne razvojne procese v gozdu. Zato so kriteriji za izločanje dreves predvsem var- stvenega značaja, sečnja pa varstvene (slučajni pripadki). Z vidika varstvene pre- ventive je sicer pomembno, da drevo iz sestaja odstranimo, preden postane naha- jališče lubadarjev (predno dovolj oslabi), kar pa je v praksi tudi iz objektivnih razlogov težko zagotoviti. Pospešeno hiranje dreves v sestojih ne- dvomno prispeva k večanju številčnosti lu- badarjev. Vendar značaj tega pojava (za- radi majhne intenzitete !) še vedno omo- goča okolju neproblematično spreminjanje oziroma adaptacijo biološkega ravnotežja. Zato pri tem pojavu ne prihaja do pogojev za množično prenamnožitev (gradacijo) lu- badarja, oziroma do njegovega primarnega delovanja (ostane v železnem stanju). Pač pa se zaradi povečane številčnosti luba- darja zviša njegov razmnožitveni potencial in s tem potencialna ogroženost okolja. Ob izpolnjenih pogojih za razvoj gradacije (uj- me) je tako pot do možne prenamnožitve spet nekoliko skrajšana. Tako se osnovnemu potencialu ogrože- nosti - smreka v tujem okolju, pridruži še en - nevitalna smreka v določenih stadijih razvoja, oziroma njeno hiranje kot posledi- . ca. To pa skupaj že predstavlja tako velik potencial ogroženosti, da kaže o njem re- sneje premisliti. z vidika stroke ni veliko alternativ - ali zagotoviti nedvomno zahtevne predpo- stavke za zagotavljanje učinkovitega pre- ventivnega varstva ali pa znižati zahteve in cilje dragega in tveganega gojenja smreke (in drugih iglavcev !) izven njenih prirod nih arealov. Kakšne so možnosti, da se gozdarstvo organizira po prvi alternativi, naj ocenijo za to bolje kvalificirani. Vsekakor pa je pot, po kateri bomo poslej podlubnike obvladovali z ekološko problematičnimi kemičnimi priprav- ki, strokovno oporečna. Ker pa se prav ta pot v zadnjem času zelo intenzivno nakazuje, naj mi bo dovo- ljeno nanizati nekaj razlogov, zaradi katerih menim, da je potrebno kemične rešitve v varstvu gozdov jemati z veliko večjo rezer- vo. Feromoni - so sintetične, torej umetno narejene snovi, ki skušajo zmesti naravne nagone in sposobnosti lubadarjev pri iska- nju hrane. Osebke, pri katerih predpostavka uspe, zvabijo v posebne pasti, kjer se jih po določenem času fizično uniči. Umetni surogat seveda ne deluje popolno. To zelo dobro vedo tudi njegovi proizvajalci. Zato je uporaba feromonov strogo (preventivno) definirana in predvsem ozko omejena! Naj spomnim samo na pomembnejše predpo- stavke pri njihovi uporabi: - feromonski atraktanti so namenjeni t. i. monitoringu, to je vzorčnemu ugotavljanju prisotnosti lubadarjev, - vabe ne smejo biti locirane v sestojih (ali na skladiščih) in se jih uporablja le v pogojih železnega stanja, - ogrožena drevesa v okolici morajo biti preventivno tretirana (zaščitena) s kontakt- nim insekticidom (zaščitni pasovi), - pasti je potrebno redno in temeljito čistiti, sicer začno delovati problematično - koncentrirajo lubadarje v svoji okolici, - obstaja cela vrsta zelo pomembnih .neznank o dejanskem vplivu feromonov na okolje: ne ve se, kako daleč privablja (koncentrira) lubadarje, kakšen delež popu- lacije ujame past, kako neulovljeni del po- pulacije lahko vpliva na okolje, kaj pomenijo številčne kvantifikacij s ujetih lubadarjev itd. ln končno, pri ocenjevanu smiselnosti uporabe feromonskih preparatov ne mo- 'remo mimo naslednjih dejstev: - z monitoringom lahko ugotavljamo le dejstva, ki so splošno znana (glej spredaj!), - številčnost lubadarjev variira, - z uničevanjem ujetih hroščev pri vzor- čenju, kar monitoring je, delujemo na zane- marljiv del populacije lubadarjev, - uporabo feromonov v represivne na- mene, torej v pogojih progradacije, ne bi smeli uporabljati, tako zaradi omejitvenih predpostavk metode same, kot zaradi dej- stva, da imamo na voljo veliko učinkovitej­ ših in zanesljivejših načinov za profilaktično redukcijo podlubnikov, - uporaba feromonov ne more nadome- stiti ukrepov klasične profilakse, zato jih je potrebno obravnavati kot dodaten strošek in nepotreben input v naravno okolje. lnsekticidi so kemične substance za po- končevanje žuželk. Za uničevanje lubadar- jev se uporablja t. i. kontaktne insekticide. Ti seveda niso selektivni in zato uničijo vse žuželke, ki pridejo v stik s strupom. Stranske učinke nezaželjenih (znanih in neznanih!) posledic strupov skušamo zni- žati na nujno potrebni minimum. Najučinko­ vitejši način je neuporaba strupov v gozdu. Kemična industrija sedaj ponuja >,zdrav- stveno in ekološko sprejemljive« insekticide na vodni osnovi in hitreje razgradljive. Ven- dar gre še vedno le za "GIDE«, torej strupena sredstva za ubijanje živih organi- zmov. če se z njimi spravimo, denimo na letošnjo gradacijo podlubnikov, to pomeni le večjo količino blažjih strupov za enak učinek. Z vidika stroke in načela sonaravnosti je potrebno možnosti za kemično obvladova- nje ekoloških procesov v ogroženih gozdo- vih (lubadar) obravnavati skrajno kritično. Zato iskreno upam, da se bo izkazalo, da so bile črnoglede napovedi o vseslovenski gradaciji podlubnikov, tokrat preuranjena in da bodo zato širokopotezno nabavljena kemična sredstva vsaj zaenkrat morda le obležala v skladiščih. Pač pa bi kazalo že pri letošnji akciji "nič nas ne sme presenetiti~argumenti«, ki jih je možno prebrati tudi v gradivu današnjega posveto- vanja (dr. Kotar). Kako bo z delom v revirju (po letu 2000 !), če se uveljavi zapisano GDK: 945.3:684 Gozdar in šola Eva ČEČ* DANES ... Biti gozdar ni več čast, temveč krivda za tisoč odločitev in ukrepov, ki jih je speljalo gozdarstvo v navezi s politiko. Žal se ljudje bolj spomnimo tistih gozdarjev, ki so poli- tične interese postavljali nad strokovne, kot pa večine ostalih, ki so se takemu načinu pasivno. ali aktivno upirali. Nove vetrove sta začutili tudi obe gozdar- ski šoli: srednja tehnična in fakulteta. že nekaj let ne uspela selekcionirati prijavlje- nih kandidatov, ker je le-teh manj kot pa vpisnih mest. To seveda samodejno po- meni večji osip pri prehodu iz prvega v drugi letnik (pri nespremenjenih kriterijih). Zadnji dve leti Gozdna gospodarstva (ra- zen častnih izjem) ne razpisujejo več ka- drovskih štipendij, potencialni gozdarski tehniki in njihovi starši se zato raje odpove- dujejo sanjam o gozdarstvu in si poiščejo nadomestno šolo v svojem kraju (velikokrat po posvetovanju z vodilnimi na GG). Tako se podira sistem, na katerem je slonelo izobraževanje gozdarskih tehnikov zadnje desetletje. "' E. č. prof. matem., Gozdarski šolski center Postojna, 66230 Postojna, Tržaška 36, SLO 238 GozdV 51, 1993 časovno zaporedje dogodkov, je že drugo vprašanje. Lansko leto smo ponosni praznovali 1 OO- letnico ustanovitve prve srednje gozdarske šole na naših tleh. Letos naj bi postali prepričani v ukinitev edine. Naredimo po svoji vesti! Toda, če nas bo ta le kdaj zapekla, bodimo pošteni: tokrat ne gre za ''Prekletstvo«, ki ga je nad gozdarstvo priklicala neka imaginarna poli- tika. Gre za konkretne gozdarske »strokov- njake«, ki ob pomanjkanju svežih idej, stroki ponujajo neuporabne rešitve. Kaj pa program za gozd arja? Odkar na GŠC vpisujemo v program gozdar, nabe- remo zanj le skromno število vpisanih dija- kov. Skupaj z neuspešnimi med gozdar- skimi tehniki nabere mo od 1 O do 18 dijakov na leto. Tem pa se postavlja vprašanje: Čemu v šolo? Vsak delavec po opravlje- nem tečaju na GŠC ali na svojem GG opravlja enako delo in nosi enak naziv. Obema šolama torej gori pod nogami. Fakulteta je letos vpisala veliko študentov ob delu - halo efekt je naredil svoje - ter na tak način kratkoročno rešila svoj položaj. Srednja šola je v sodelovanju z Ministr- stvom za kmetijstvo in gozdarstvo posku- šala s programom za kmeta-gozdarja. Žal neuspešno. Dokler je javno mnenje do gozdarstva tako, je nemogoče pričakovati kaj drugega. IN JUTRI? ... 1. Ta hip je največ govora o varianti, ki zagovarja izobraževanje gozdnih delavcev z nadgradnjo v višjih strokovnih šolah in izobraževanje diplomiranih gozdarskih in- ženirjev. Bodoči študentje gozdarstva bodo gimnazijci, ki jim bo v primerjavi z doseda- Posvetovanje: Izobrazba revirnega gozdarja njimi gozdarskimi tehniki ))manjkalo<< kakih 600 ur praktičnega dela v gozdu pri različnih gozdarskih opravilih in tistega nekaj znanja, ki jim ga dajo strokovni predmeti. Sicer pa je v knjigah vse napisano - prakso lahko v dobi informatike uspešno simuliramo, raz- lične naravne procese pa lahko brez ))du- še« vpnemo v matematične modele. 2. »Tišja« varianta zagovarja dosedanji vertikalni način izobraževanja, z vsemi vmesnimi stopnjami, ki pa ga je treba poso- dobiti in tako spremeniti, da bi ne imel slabosti, na katere opozarjajo v praksi. Ta varianta izobraževanja naj bi bila za družbo tudi cenejša. 3. Učitelji na srednji šoli smo že pred tremi leti začutili, da se bodo spremembe v političnem sistemu v gozdarstvu odrazile še posebno močno. Zato smo, skupaj s strokovnjaki različnih strok, sestavili tak program, ki v naslovu ne opozarja pred- vsem na gozdarja, pač pa vključuje ekolo- ška, tehniška in ekonomska znanja, ki jih pri gozdarskem tehniku najbolj pogrešamo. Naslovili smo ga ekološko-krajinarski in turistični program, katerega osnova je gim- nazijski predmetnik. Program je strokovni svet za vzgojo in izobraževanje sprejel, GDK: 945.3:684 vendar ga zaradi lokalnih interesov nismo smeli izvajati. Vendar bi z večjo podporo gozdarske stroke tak program kljub temu lahko zaživel. SKLEP Reforma šolskega sistema, ki se priprav- lja (odprtih je sicer še nekaj variant) ter spremembe v sami stroki bodo dokončno odgovorile, kako bo z izobraževanjem v gozdarstvu v prihodnje. Vendar pa bi si morala gozdarska stroka čimprej priti na jasno, kako in koliko izobražene ljudi bo rabila za opravljanje različnih del v gozdar- stvu. Ker je gozd del naravne in kulturne dediščine naroda ter v sebi združuje zelo različne funkcije, sta za gospodarjenje z njim zelo pomembna izobrazba in praktična usposobljenost njegovega varuha - go- zdarja (in ne morda le kmeta ali koga drugega). Kje bo v tem sistemu pristal GŠC pa je skorajda jasno: gozdarska srednja šola ne bo preživela! ln njen novi ustanovitelj - Republika Slovenija - bo poskrbel, da ga bo tako ali drugače napolnil. O potrebni izobrazbi revirnega gozdarja Živan VESELIČ* O vprašanju potrebne izobrazbe revir- nega gozdarja razpravljamo nekaj let pre- pozno. Slovensko gozdarstvo bi moralo tako razpravo organizirati že vsaj tedaj, ko se je odločilo v Pravilnik o gozdnem redu zapisati, da je za (samostojnb) odkazilo gozdnega drevja potrebna vsaj višješolska izobrazba. Tedaj bi bila razprava o izobrazbi revir- nega gozd arja zanimivejša in bolj smiselna, kot danes, ko kaže, da je v slovenskem * Mag. ž. V., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, SLO gozdarstvu v glavnem že dogovorjeno, da mora biti revirni gozdar vsaj višje šolsko izobražen. Morda je taka rešitev tudi dobra, vendar je danes razprava o njej prepozna. Omenjena rešitev pa tudi ni v celoti premiš- ljena, saj dveletna višja šola verjetno ne bo dovolj, ko bo za vpis nanjo zmanjkalo maturantov srednje gozdarske šole ozi- roma gozdarskih tehnikov iz operative. Prav slednje kaže, da je bila hitra odločitev o uveljavitvi višje šole plod tudi drugib raču­ nov, ne le poglobljenega oblikovanja pri- hodnjega celovitega izobraževalnega si- stema za potrebe slovenskega gozdarstva. Večje znanje revirnih gozdarjev bi si v GozdV 51, 1993 239 Posvetovanje: Izobrazba revirnega gozdarja operativi želeli, vendar moramo biti pri do- kazovanju zahtev po njihovi višji izobrazbi korektni. Kritike na račun srednje šole v Postojni oziroma njenih profesorjev zaradi premaj- hne usposobljenosti maturantov ob za- ključku šolanja, zlasti pa kritike na račun manj uspešnega dela gozdarskih tehnikov v operativi, so v marsičem krivične. Gozdarska operativa na eni strani ugo- tavlja, da maturanti gozdarske srednje šole nimajo dovolj strokovnega znanja, profe- sorji na fakulteti pa na drugi strani kritizirajo raven njihovega znanja splošnih predme- tov. Oboje je verjetno res, vendar za to niso krivi ne dijaki ne profesorji ampak tisti, ki so od štiriletnega učnega programa sploh pričakovali, da lahko da (povprečnemu) dijaku hkrati solidno raven strokovnih in splošnih znanj. To je teoretično nemogoče in gozdarstvo bi se moralo s to preprosto resnico v smislu iskanja rešitve spoprijeti že davno. Morda bi bila rešitev v petletnem šolanju gozdarskih tehnikov, pri čemer bi bil pro- gram splošnih predmetov zaradi potrebne prehodnosti zaključen po štirih letih, vendar je o takih rešitvah, kot že rečeno, danes razpravljati že neaktualno. Krivična je tudi na tem seminarju izra- žena trditev, da je morda prav premajhna izobrazba revirnih gozdarjev kriva za to, da se je večnamensko gozdarstvo še tako slabo uveljavilo v praksi. S trditvijo se torej hoče vse slabosti preteklega dela po Gozdnih gospodarstvih zvaliti na pleča tistih, ki so v veliki večini primerov v glavnem skrbno izvajali tisto, kar jim je bilo naročeno. Za to, da delo z gozdom marsikje ni bilo tako strokovno, kot bi lahko bilo (odstopanja od idealnega bodo 240 GozdV 51, 1993 vedno), je bilo mnogo odločilnejših dejavni- kov kot je izobrazba revirnih gozdarjev. Najpomembnejši med njimi so bili naslednji: - Celotna gozdarska strokovnost je bila v gozdnih gospodarstvih drugotnega pome- na. Kdor je ob neposrednem operativnem delu in obveznih samoupravnih in sindikal- nih zadolžitvah izpopolnjeval še svoje stro- kovno znanje, si je bil za to v glavnem sam kriv. - Družbeni sistem ni dopuščal niti pozi- tivne niti negativne stimulacije pri delu. - Organiziranega ni bilo skoraj nobe- nega dodatnega izobraževanja za gozdar- ske tehnike. Zato za prepočasno uveljavljanje stroke v operativi pri nas niso bili krivi revirni gozdarji ampak predvsem vodilni ljudje po Gozdnih gospodarstvih, ki so veliko bolj prijateljevali s politiko kot z gozdarsko stro- ko, tako da je bilo gozdarsko znanje nema- lokrat tujec v lastni hiši. še beseda o izraženem predlogu, da bi moral biti revirni gozdar diplomirani inženir gozdarstva. Tak diplomirani inženir, kot si ga želimo: široko razgledan, kreativen, analitičnega razmišljanja in ambiciozen bi se ob vsem njegovem današnjem znanju v revirju poču­ til slabo, saj človeka v revirju vendarle čaka veliko opravil, ki so objektivno manj zahtev- na, kot jih je sposoben izvajati (današnji) diplomirani inženir gozdarstva. Odločitev, da naj bi bil revirni gozdar diplomirani· inženir, bi nujno vodila v znižanje ravni ne le diplomantov gozdarske fakultete, ampak že tistih, ki bi se na gozdarsko fakulteto sploh vpisali. Taka odločitev bi morda bila kratkoročno ugodna za gozdarsko fakulte- to, dolgoročno pa katastrofalna za vso go- zdarsko stroko in tudi za gozdarsko fa- kulteto. lit~JI'illfliilrt§Al~i~;!Wi~'lf!Elliiif2t~ltiJiiJ11il!~ifii~~" 1 Novo na zakonodajnem področju 17. junija 1993 je bil v Uradnem listu RS objavljen Zakon o varstvu okolja. 25. junija 1993 je začel veljati nov Zakon o gozdovih (Uradni list RS, 30/93 z dne 10. junija 1993). · Z njegovo uveljavitvijo gozdnogospodarske organizacije nadaljujejo delo kot izvajalska podjetja. TOZD-i in DSSS postanejo njihove organizacijske enote, TOK-i pa samostojne pravne osebe, ki poslujejo po predpisih o zadrugah. Do konca septembra je zakonski rok za ustanovitev Zavoda za gozdove Slovenije. Vlada mora imenovati vršilca dolžnosti direktorja, ki bo vodil pripravo za organiziranje in začetek dela Zavoda. Do konca letošnjega leta naj bi bile sklenjene pogodbe o razdružitvi premoženja in delavcev gozdnogospodarskih organizacij med njihove pravne naslednike. Z dnem uveljavitve Zakona so se ustanoviteljske pravice Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti prenesle na Vlado Republike Slovenije, ki bo v treh mesecih uskladila njegov ustanovitveni akt s tem zakonom. Inštitut se bo skladno z zakonom imenoval Gozdarski inštitut Slovenije in bo poleg raziskovalnega dela opravljal tudi določen del nalog javne gozdarske službe. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo mora v enem letu pripraviti podzakonske akte k Zakonu, prioritetno bodo določeni pogoji, ki jih morajo za opravljanje del v gozdovih izpolnjevati izvajalci. Do izdelave podzakonskih predpisov k novemu Zakonu o gozdovih se smiselno uporabljajo dosedanji predpisi. Maja 1993. leta je Državni zbor sprejel tudi Strategijo razvoja kmetijstva, o Programu razvoja gozdov Slovenije pa se začenja javna razprava. Končana naj bi bila septembra letos. Na podlagi pripomb bo zdaj pripravljeno gradivo dopolnjeno in posredovano v postopek sprejemanja Državnemu zboru. Anica Zavrl-Bogataj Dejavnost Gozdarskega inštituta Slovenije V okviru tedna gozdov sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije 27. maja 1993 organizirala republiško posvetovanje na temo: MESTNI IN PR/MESTNI GOZDOVI- NA$A SKUPNA DOBRINA. Osnovni cilj posvetova- nja o tej izvirni in vse aktualnejši problematiki je bil inventarizirati obseg in stanje gozdov okrog Ljubljane in drugih slovenskih mest in naselij, ugotoviti njihovo funkcijo za rekreacijske in druge potrebe meščanov, oceniti ohranjenost in ogroženost ter opredeliti bodoče načrtovanje in gospodarjenje s temi gozdovi. Dr. Lojze čampa GozdV51,1993 241 Sodelavci znanstveno-raziskovalnega oddelka za gozdno ekologq·a pri Gozdarskem inštitutu Slovenije se intenzivno pripravljajo na proučevanje stanja gozdnih ekosistemov (analiza gozdnih tal, fotiarne analize) v zvezi z njihovim onesnaževanjem s snovmi iz onesnaženega zraka. Raziskovalni program koordinira delovna skupina pri Evropski gospodarski skupnosti. Da bi zagotovili ustrezno kontrolo kakovosti dela v laboratorijih, ki sodelujejo v tem programu, so organizirali medlaboratorijsko primerjavo analiznih rezultatov taJnih vzorcev. Razen v tej primerjavi sodeluje pedološki laboratorij Inštituta še v podobni primerjavi analiznih rezultatov foliarnih vzorcev, ki jo je pripravila organizacija IUFRO. Janko Kalan Od 7.-9. junija 1993 je bil na Gozdarskem inštitutu Slovenije uvaja/ni seminar za popisovalce propadanja gozdov v letu 1993 v Sloveniji. Letošnjo ekipo je na predlog Inštituta imenoval Minister za kmetijstvo in gozdarstvo R Slovemje. Gre za strokovno izjemno zahteven in hkrati odgovoren mednarodni strokovni projekt, ki ga mora slovensko gozdarstvo tudi zaradi Jastne veljave v vseh ozirih korektno izpeljati. Izkušnje prejšnjih let nisa·takšne. Letošnja ekipa, ki jo je imenoval minister, je izbor najboljših sodelavcev in naj bi postala jedro tudi v naslednjih letih. Mag. Dušan Jurc Kanec maja 1993 je bilo na Gozdarskem inštitutu Slovenije delovno srečanje z naslovom »Uporaba mlkrovalov za pripravo laboratorijskih vzorcev<<, Srečanje je organiziralo podjelje dr. NEMO iz Ljubljane v sodelovanju z italijanskim proizvajalcem laboratorijskih mikrovalovnih pečic MILSTONE. V dveh dneh smo prikazali delovanje mikrovalovnih pečic, ki so jih za to prireditev namestili v pedološkem laboratoriju. V pečici vzorce sežigamo, sušimo, jim določamo vlago in koncentriramo tekočine. Mi krava/ovna pečica je zelo uporabna za mokri razklop vzorcev, v katerih določamo vsebnost posameznih elementov z atomsko absorbcijsko spektrosko- pijo (AAS) ali ICP atomsko emisijsko speklroskopijo. Vsi našteti procesi potekajo v mikrovalovni pečici zelo hitro v primerjavi s klasičnimi postopki. Sušenje in določanje vlage poteka pri znižanem tlaku, zato so temperature nizke, kar je pomembno predvsem pri delu z občutljivejšimi materiali, kot so rastlinska tkiva. Ob prikazu delovanja mikrovalov- nih pečic smo spoznali tudi veliko primerov njihove uporabe v gozdarstvu m Jesarstvu. Polona Kalan 242 Gozd V 51, 1993 IN MEMORIAM GDK: 902.1 V spomin profesorju HANSU LEIBUNDGUTU - švicarskemu profesorju za gojenje gozdov GozdV 51, 1993 243 V marcu letos smo dobili iz Švice sporo- čilo, da je prof. dr. Hans Leibundgut v 84. letu starosti neopazno in na hitro za vedno odšel. Mnoge, ki smo ga poznali, je ta odhod resnično prizadel in presenetil. Saj je do zadnjega dne še polno ustvarjal s pisanjem knjig o gojenju gozda, vsega 18, posmrtno pa bo izšel še ponatis njegove knjige o pragozdovih. Prof. Leibundgut je Švicar, rojen v kan- tonu Freiburg leta 1909. študiral je gozdar- stvo na ETH v Zurichu in bil po nekaj letih praktičnega dela v gozdovih leta 1940 ime- novan za profesorja. za gojenje gozdov na ETH v Zurichu. Kot pedagog je izkoristil ugodno švicarsko okolje in razvil resnični naravi gozda prilagojeno gojenje gozdov. Gozdarstvo Švice je z Leibundgutom dobilo velik mednarodni sloves. Leibundgut je raz- vil zavidanja vredno celostno delo z go- zdom. Bil je gozdar praktik, učitelj v gozdu, odličen opazovalec, velik oboževalec nara- ve, ki se je uspešno trudil ravnati z gozdom na ohranjevalni način. Njegovo desetletja dolgo delo na razvojnem vrhu svetovnega gozdarstva je spremljala vrsta vzporednih nalog. V svoji aktivni dobi je preživel kar 1622 dni v švicarski vojski kot visoki oficir. Opravljal je rektorsko poslanstvo na ETH v letih 1965-70. Bil je svetovalec FAO. Močno je bil dolga leta prisoten v organizaciji IUFRO. Bil je 35 let urednik švicarskega gozdarskega glasila SZF. Razvil je švicar- ski fakultetni učni gozd na zavidljivo višino. Bil je nenehni svetovalec in pobudnik raz- voja v švicarski gozdarski praksi in v razi- skovalnem delu. ln še mnogo več. Iz njego- vega gnezda je izšlo kar 42 doktorjev zna- nosti. Nadvse pa se je posvečal varstvu narave in s tem sta bila prežeta tudi njegovo gojenje gozdov, življenjski nazor in vse njegovo delo. Najvidnejši rezultat takšne naravnanosti je Leibundgutovo delo v teoriji in praksi nege gozda, ki jo je naslonil na delo svojega učitelja W. Schiidelina in je to nego izoblikoval kot temelj slehernemu rav- nanju z gozdom. Gozdarski krogi Slovenije pa tudi celotne bivše Jugoslavije poznamo Leibundguta še kot eksperta FAO, ko je prihajal v letih 1951-55 v jugoslovanske republike. Kot gozdarju - zagovorniku naravnega gozda -so naši gozdovi še posebej prirasli k srcu. 244 Gozd V 51, 1993 V njih je dobil, kot je sam pravil, vrsto pobud za svoje ustvarjalno delo in za širjenje naravovarstvene misli. Kot odličen opazo- valec je kmalu ugotovil, da jugoslovanski gozdarji ne potrebujejo pouka in nasvetov, temveč da je to potrebno oblastem in poli- tičnim veljakom. Povod tej oceni je bila tudi njegova ugotovitev, ki je tudi mednarodno odmevala, in sicer, da je gozd pri nas že takrat dojet v prvi vrsti kot nacionalna dobri- na, da pa povsod revne podobe gozda opozarjajo, da je Jugoslavija bogata na revnih gozdovih. Leibundgut je bil eden od tistih redkih svetovalcev FAO, ki ni pridigal, temveč je na njemu značilen način v gozdu konkretno pokazal, kaj in kako z naravo gozda ravnati. To mu je prineslo tudi največje simpatije. Toda tudi Leibundgut je duhovno bogatel pri obiskovanju gozdov v različnih delih Balkana. Kot je sam pravil, je spadalo npr. med najlepše dni v njegovem življenju biva- nje in proučevanje v pragozdu Peručiča v Bosni. Doživetja v pragozdu so mu, po njegovih besedah, prispevala k razumeva- nju narave gozda več kot pa ves študij literature o gozdu. »Kajti videti in doživeti v gozdu vzbuja domisleke, ki so vredni posredovanja. ln še nekaj, če ni zapažanja, tudi ni domiselnosti.« Razmišljanje o življenju pragozda je odlo- čilno oblikovalo profil Leibundgutove stro- kovne naravnanosti. Prepričan v znan- stveno zakladnico - pragozd je močno pospeševal tovrstno raziskovalno delo in se dokopaval do življenjskih modrosti tudi v svojem zasebnem življenju. V delu in v uveljavljanju novih zamisli je bil Leibundgut zelo uspešen. Držal se je poznanega reka: "Pustite nas ostajati pri dobrem starem, toda na starih dobrih temeljih je treba ne- nehno ustvarjati novo.« Tako ni imel nikdar težave uveljavljati novo. Bil pa je tudi mno- gokrat razočaran, še posebej, ko je ugotav- ljal, kako kratkotrajno je pri študiju pridob- ljeno znanje o naravi pri mnogih praktikih, pa čeravno obstaja zaradi mnogih vzrokov nuja za sonaravne gojenje gozdov. ln ven- dar je bil optimist. O tem govorijo tudi vsa njegova poznejša razmišljanja. Tako se ne strinja z Goethejevim razmišljanjem (z Eckermannom): "Cloveštvo - bo postalo pametnejše, uvidevnejše - toda boljše, srečnejše in ustvarjalnejše nikdar - morda le v posameznih obdobjih. Vidim prihajati čas, ko Bog ne bo imel nobenega veselja več z njim. Moral ga bo uničiti, da bi lahko prišlo do novega stvarstva.« Leibundgut pravi drugače: "Mnogo je znakov, da pri- haja čas velikega preobrata. V njem bodo imeli gozdarji pomembno poslanstvo. So- naravno gozdarstvo je edino, ki bo zmoglo uveljavljati večnamenskost gozda in tudi drugih obnovljivih naravnih virov.<< Tako upravičeno razmišlja mož, ki je posvetil vse KNJIŽEVNOST GDK: 902:375:(048.1) svoje življenje dobrobiti gozda in narave. Kot sam pravi, je začel kot gojitelj gozda, postajal vse bolj varuh narave in nazadnje negovalec krajine in celostnega življenja. Živo ga vidim, kako se pogovarja z živalmi, neguje doma sove za prosto življenje v gozdu in razvija življenjski odnos do rastlin- skega sveta. Na koncu je ostal umaknjen in se pokončen, kot je vedno bil, za vedno poslovil. dr. Dušan Mlinšek Gozdne železnice na Slovenskem V jeseni bo izšla izjemno zanimiva knjiga Tadeja Brateta: Gozdne železnice na Slo- venskem. Knjiga je pomembni del pozabljene iden- titete naše stroke, ki je nihče ne more vreči, tudi politiki ne! Zato priporočamo, da jo uporabite predvsem v stiku s tistimi, ki še vedno mislijo, da je gozdarstvo »kar tako<<, Ko bodo znani vsi pogoji za natis, bo prišla ponudba na vse gozdarske organizacije. Opozarjamo, da bo knjiga zelo primerna za novoletne pozornosti. Dodajamo nekaj slavkov iz prospekta. Leta 1820 je bila v idrijskih gozdovih zgrajena prva železnica pri nas, vsa je bila lesena. Zgrajena je bila 30 let pred zname- nito Južno železnico (Dunaj-Trst) in 5 let pred Stephensonovo železnico, ki velja za prvo javno železnico na svetu. Gozdna železnica v Jelendolu nad Tržičem je bila prva železnica pri nas (in med prvimi v Evropi) z električno vleko. Tudi bencinska in diesel vleka ima svoj domicil v naših gozdovih in ne na javnih železnicah. Razvoj slovenskih gozdnih železnic je razvoj svetovne železniške tehnologije v malem. Na prek 200 kilometrih železnic v slovenskih gozdovih, od popolnoma lesenih do jeklenih, so ropotale parne, plinske, dieselske, bencinske in električne lokomoti- ve, med njimi pa je bilo veliko železnic s konjsko vleko, gravitacijskih in spuščalnih železnic. To je veličastna tehniška dediščina, ki ji ob kulturni ni potrebno zardevati. Take nima kdorsibodi! Tudi ta je prate melj in pričevalec naše nacionalne trdoživosti, vztrajnosti in upoštevanosti. Posebno sporočilo gozdarjem. »Gozdne železnice na Slovenskem« bodo takorekoč zapoznela promocija na- šega gozdarstva. Z njo se naša stroka uvršča med prve inženirske stroke na Slo- venskem. Prelahkotno pozabljate na tradi- cijo in dediščino, pozabljate na strokovno slavo svojih prednikov, ki jih je takrat po- znala vsa Evropa. Razvoj železnic v naših gozdovih je primerljiv samo z najdrznejšimi razvojnimi premiki v svetu. Kmečki glas in Gozdarski inštitut Slovenije GozdV 51, 199:3 245 GDK: 946.1 Gozdarska smučarska tekmovanja v zimi 1992/93 1. SREČANJE GOZDARJEV TREH DEŽEL Na povabilo državne gozdarske službe pokrajine Furlanije - Julijske krajine se je 18. in 19. januarja 1993 25 smučarjev iz Slovenije udeležilo »1. SMUČARSKEGA SREČANJA GOZDARJEV TREH DEŽEL«. v državni gozdarski službi Italije dajejo športu, posebno smučanju, velik pomen. V teh službah zaposlujejo veliko vrhunskih športnikov in državnih reprezentantov, ki imajo po končani športni poti zagotovljeno delo. Zato ne preseneča zelo dobra organi- zacija smučarske prireditve in velika pozor- nost, kl so jo prireditvi namenili vodilni gozdarski in politični delavci pokrajine in občine. Posebno slovesen je bil večerni sprejem za tekmovalce ter zaključek s po- delitvijo priznanj najboljšim. Naš nastop je bil dokaj uspešen, saj se najbrž še nikoli nismo s kakega mednarod- nega tekmovanja vračali s toliko pokali. Del tekaške ekipe Slovenije s pokali iz »Trbiža 93« 246 GozdV 51, 1993 Škoda, da so tekmovalci veleslaloma že takoj po tekmi odšli domov, tako da smo pokale morali prevzeti tekači, ki smo tekmo- vali še drugi dan. Med ekipami je zmagala ekipa Furlanije -Julijske krajine pred ekipami gozdarjev iz Trbiža, Slovenije in Koroške. Med našimi so se najbolje odrezali: v veleslalomu - Rozman (GG Kranj) s 3. mestom v 1. kategoriji, Podobnik (SGG Tolmin) s 1. mestom in Klinar (GG Bled) z 2. mestom v 3. kategoriji ter Praprotnikova z 2. mestom med ženskami. V teku je bil med našimi najboljši Ro- zman, štafeta v postavi: Devjak, Pe ruše k, Rozman in Andrejc pa je zasedla 6. mesto - za najboljšimi italijanskimi štafetami. V razgovorih z Italijani in Korošci smo se zaenkrat previdno izogibali ponudbam za organizacijo 2. srečanja. Vsekakor se bomo težko izognili organizaciji 3. srečanja. Po- trebovali bomo podporo vodilnih ljudi v našem gozdarstvu, da bomo to zmogli. 1 1 1 2. GOZDARSKI SMUČARSKI DAN - KOPE Po lanskem poskusu oživitve tradicije gozdarskih smučarskih tekem na Pokljuki so gozdarji iz Slovenj Gradca pripravili 2. gozdarski smučarski dan na Kopah. V so- boto, 13. februarja, se nas je v čudovitem vremenu zbralo prek sto gozdarjev - smu- čarjev. Prireditve so se udeležili gozdarji iz vseh gozdnogospodarskih območij. Manj- kali so le gozdarji iz Prekmurja, Krasa in gozdarji iz GG Maribor. če lahko prvim in drugim odsotnost še nekako opravičimo, pa za zadnje ni opravičila ... Sodelovanje so obljubili gozdarji iz Italije in Avstrije, vendar smo jih na Kopah zaman čakali. Pogrešali smo tudi udeležbo gozdar- ske nadgradnje (srednja šola, Biotehniška fakulteta, Inštitut in Ministrstvo). Tekmovanje je bilo dobro organizirano in tudi proge so zdržale, kljub toplemu soncu. Najboljši so prejeli medalje, diplome ter praktične nagrade - gozdarsko orodje po- djetja Carex iz Celja. Za zavarovanje tekmovalcev je uspešno poskrbela Zavarovalnica Maribor, ki je pri- spevala pokal za ekipno zmago. Najboljši po kategorijah so bili: Veleslalom - moški 1. st. razred (1958 in mlajši) Rozman Milan, Kranj Turk Vik1or, Novo mesto Grobelnik Branko, Slovenj Gradec 2. st. razred (1957-48) Šemrl Janez, Bled Kutin Bogdan, Slovenj Gradec Mikeln Jani, Slovenj Gradec 3. st. razred (1947 in starejši) Plesec Franc, Slovenj Gradec Ponikvar Janez, Kranj Podobnik Silvo, T elmin Veleslalom - ženske Thorževsky Neva, Novo mesto Krevh Petra, Slovenj Gradec Oderlap-Kranjc Ida, Celje Teki- moški 1. st. razred Rozman Milan, Kranj Devjak Tomaž, Kočevje Perušek Mirko, Kočevje 2. st. razred Andrejc Hinko, Slovenj Gradec Ivančič Franc, Postojna Konečnik Janez, Kočevje 3. st. razred Konečnik Maks, Kočevje Prelesnik Tone, Kočevje žensko čast je v teku reševala Majda Klemenšek iz Slovenj Gradca, ki je edina upala na progo. Ekipno so največ točk zbrali domačini, pred ekipo Kočevja in Kra- nja. Splošno mnenje je bilo, da so takšna srečanja potrebna, kajti ob tekmovanju je vedno še dovolj časa za družabnost ali strokovne razprave. Vsi udeleženci smuča­ nja smo bili zadovoljni, tudi tisti, ki so po dolgem času prvič stopili na smuči. Naj- boljši izgovor za malo slabši rezultat je imel kolega iz Kočevske Reke, ki je šele zvečer, pred tekmo ugotovil, da so mu miši požrle »pancerje« in je moral tekmovati s spasa- jenc opremo. Silvo Podobnik (SGG Tolmin), zmagovalec vele- slalomske preizkušnje (3. kategorija) »Trbiž 93« (obe sliki: foto: J. Konečnik) GozdV 51, 1993 247 25. Evropsko prvenstvo gozdarjev Za prizorišče letošnjega jubilejnega, 25. evropskega prvenstva gozdarjev v smučar­ skem teku je bil izbran »GAL Y ATETO« na Madžarskem. Pred tekmovanjem smo raz- mišljali, kako ga bodo Madžari sploh izvedli v njihovih terenskih in snežnih razmerah. Kaže, da je pomagal optimizem, ki ga je izžareval Ferenc Gerely iz madžarskega gozdarskega društva (ta šteje 4500 članov). Se teden dni pred tekmo je verjel v napoved vremenoslovcev, da sneg bo, in to se je potem tudi v resnici zgodilo. Tekme so potekale na gorovju Matra, kakšnih 1 OO km severovzhodno od Budim- pešte. To je hribovje z najvišjim vrhom 1 015 m, ki je zelo priljubljeno izletniško območje, s hoteli in naselji počitniških hišic in domov, v urabnističnem pogledu pa daje zelo neurejen videz. Sneg je torej bil, tik pred začetkom tekem ga je zapadlo dovolj, da so ogranizatorji uspeli proge dobro pripraviti. Ob temperatu- rah -5 do -1 O' C smo imeli odlične pogoje za tek. Kot običajno se je tudi tokrat evrop- skega prvenstva udeležilo veliko gozdarjev - prek 600, v različnih starostnih kategori- jah, tokrat iz 17 evropskih držav. Iz Slove- nije nas je bilo šest. Tekme so potekale dva dni. Prvi dan smo tekli na 12 km. Da bi nam bila tekma še težja, smo morali na strelišču zadeti tri tarče, kazen za zgrešen strel pa je bil kazenski krog, ki pa je obsegal ravno najtežji del proge. Le redki (med njimi tudi Rozman Milan) so zadeli vse tri strele. Najboljši so bili Italijani, Finci in Svedi. Edini, ki se je uspešno kosal z njimi, je bil Ceh Jirži Beran (nosilec olimpijske meda- lje). V starostnem razredu 30-40 let so predstavniki Slovenije med 120 uvrščenimi dosegli zelo dobre rezultate. Devjak (Koče- 248 GozdV 51, 1993 vje) in Rozman (Kranj) sta zasedla 20. in 21. mesto, Miklavčič (Kranj) je bil 26., Andrejc (Slovenj Gradec) pa 38. Ivančič (Postojna) je dosegel rezultat za uvrstitev do 30. mesta, vendar so mu pripisali kar 20 minut daljši čas teka. Konečnik (Koče­ vje) pa je v kategoriji 40-50 let zasedel 36. mesto med 90 tekmovalci. Drugi dan je bil na sporedu tek štafet 4 x 6 km. Poleg najboljše postave smo so- delovali še v dveh kombiniranih štafetah. Tako je Andrejc tekel v štafeti J. Tirolska- Slovenija, Konečnik pa v postavi Alpe- Adria, skupaj z Avstrijci. Zmagali so Italijani pred Finci in Svedi, naši (Rozman, Ivančič, Miklavčič in Devjak), so po zelo dobrem teku med 1 oo štafetami zasedli 16. mesto. Tako lahko tekmovalni del ocenimo kot uspešen. Sodelovali smo tudi na gozdarsko-stro- kovnem delu prireditve in se udeležili eks- kurzije v narodni park Bukk. Po besedah gostiteljev je »pragozd«, ki smo si ga ogle- dali, edini čisti bukov pragozd v Evropi. O navedbi bi lahko razpravljali, vsekakor pa je to edini ))pragozd«, ki so si ga nekateri ogledali- s smučmi na nogah. V tem gozdu že več kot 70 let ni bilo sečnje, leta 1942 pa je .bil uradno zaščiten. Ogledali smo si še znani dresurni center Szilvasvarad, kjer imajo kar precej »lipican- cev«. Ekskurzijo smo v močnem snežnem metežu zaključili v znani vinski kleti - mu- zeju sredi vinorodnega področja Egger. Madžarsko smo zapustili z dobrimi vtisi in s spoznanjem, da imajo naši sosedi poleg dobrih vin in hrane tudi lepe proge za smučarski tek. Janez KONECNIK Obvestilo avtorjem prispevkov, namenjenih objavi v Gozdarskem vestniku .PRAVILA OBJAVE Revija Gozdarski vestnik (v nadaljevanju GozdV) objavlja samo izvirne prispevke. Avtorji morajo dobiti ·'dovoljenje GozdV), če želijo v GozdV objavljen prispevek objaviti še v kaki drugi reviji. Znanstveni prispevki se vsi recenzirajo, strokovni prispevki se recenzirajo po presoji uredništva. Avtorji lahko zahtevajo "postavljen• prispevek v korekturo. Tekstov prispevkov ne vračamo, vračamo pa diapozitive, fotografije, grafikone in skice. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Znanstveni prispevki ne smejo biti daljši od 15 tipkanih strani s po največ 35 vrstami na stran (vodilni prispevki do 20 strani). Grafikoni, skice in fotografije niso vključeni v navedeni obseg. Strokovni in drugi prispevki naj ne bodo daljši od 1 O tipkanih strani. Znanstveni in pomembnejši prispevki morajo biti opremljeni z izvlečkom (največ 8 vrstic) in s čimbolj zgoščeno napisanim povzetkom. T eks! znanstvenih prispevkov naj bo na Gozd V dostavljen v 2 izvodih. Prispevki naj bodo zaradi lektoriranja tipkani z velikim razmikam med vrsticami (največ 35 vrstic na stran). Tekst prispevkov je .lahko Qa GozdV poslan tudi na računalniških disketah. Disket ne ~račamo po pošti, mogoč je njihov osebni prevzem. Tekst naj bo napisan v urejevalnikih besedil tipa WS 2000 ali Ws 2~7. O možnosti prenosa teksta prispevkov prek ''modema•c vas bomo obvestili v GozdV. Viri (literatura) na koncu prispevka morajo biti razvrščeni po abecednem redu priimkov avtorjev. Neavtorizirani viri se navedejo zadnji. Viri naj bodo citirani; kot kažeta primera: a) Knjiga: 9. Mlinšek, D., 1968. Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. - Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Ljubljana, 117 s. · b) Članek: 3. Rebula, E., 1990. Delovni učinki pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov. GozdV, 48, 3, s. 393·406. Viri med tekstom se navedejo v oklepaju - s priimkom avtorja, izpisanim z malimi črkami, in letnico objave vira, npr. (Kotar 1980). V znanstvenih in pomembnejših strokovnih prispevkih morajo imeti naslovi, podnaslovi in ves tekst preglednic, grafikonov in skic pod slovenskim izpisom tudi angleški (izjemoma nemški) prevod, ki naj bo izpisan z drobnejšimi črkami. Ob pripravi prispevkov lahko avtorji zaprosijo za prevode omenjenih tekstov uredništvo GozdV. Grafikoni in skice naj bodo brezhibno izrisani s tušem - na belem ali paus papirju. Grafikoni in skice naj bodo enake velikosti ali nekaj večje (slednje je bolje), kot naj bi bili objavljeni v GozdV. V primeru računalniško izdelanih grafikonOv in skic naj bodo izrisi obvezno opravljeni na laserskem tiskalniku. Za fotografije, ki bodo objavljene v črno beli tehniki, je treba priložiti črno belo fotografijo, dovolj kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Prispevek mora biti opremljen z imenom in priimkom avtorja, njegovim poklicem (izobrazbo) in strokovnim nazivom ter točnim naslovom delovne organizacije oziroma njegovega bivališča {če ni zaposlen). Prispevki so (skromno) honorirani, zato je potrebno ob svojem prvem prispevku, namenjenem objavi v GozdV, v spremnem dopisu navesti tudi žiro račun. Prispevkov iz tujine (tujih avtorjev) zaradi stroškov prevoda ne honoriramo. Uredništvo Gozdarskega vestnika . . rsk~ s-•'·~ n~k GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 51 , No. 5-6, Ljubljana 1993 Ljubljana S"lowenlija UDK 630*1 /9 I ISSN 0017-2723 LETO 1993 • LETNIK 51 • ŠTEVILKA 5-6 Ljubljana, maj-junij 1993 VSEBINA - CONTENTS 249 Uvodnik 250 Boštjan Košiček Spontano vračanje gozda na Kras Spontaneous Returning of Forest to the Karst 260 Lado Eleršek, Mihej Urbančič, Igor Jerman Prikaz uporabljenih načinov za povečanje rasti poskusnega smrekovega nasada Ajdovec A Presentation of the Methods applied in order to increase the Growth of the Ajdovec Pilot Norway Spruce Plantation 270 Marjana Pavle Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb Seed Units Formation based on Vegetation Commu- nitites POSVETOVANJE RESSEL- KRAS VČERAJ IN DANES 278 Spremna beseda 280 Dušan Mlinšek Življenjski prostor .. nizki kras«, primer človekove de- struktivnosti, energije življenja, upanja v človeka in trajen raziskovalni laboratorij The Live Space .. the Low Karst«, an Example of Human Destructive Activities, of Live Energy, of the Hope into the Man and Permanent Research Labora- tory 294 Silvester Čehovin Razvoj in varstvo gozdov na Krasu Forest Development and Protection in the Karst 305 Sašo Golob Dileme nadaljnega razvoja gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji - komentar 308 Stališča in odmevi 31 O Strokovna srečanja Naslovna stran : Tomaž Hartman : Jutro v pragozdu SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik ; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič, dr. Du~an Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor ln chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. ac. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna naročnina 1.000,00 SIT za dijake in študente 350,00 SIT Polletna naročnina za delovne organizacije 6.000,00 SIT Posamezna številka 300,00 SIT Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go- zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne- nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Novemu obdobju slovenskega gozdarstva na pot Novi Zakon o gozdovih, ki temelji na sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdnimi ekosistemi, je prav gotovo osrednja pridobitev slovenske gozdarske stroke. Z njegovim sprejetjem naše gozdarstvo vstopa v novo obdobje. Ne samo zaradi sprememb svoje notranje organiziranosti, temveč tudi zaradi novih odnosov do lastnikov gozdov in javnosti. V nastajanju je nova, javna gozdarska služba, katere jedro bodo tvorili najboljši, pretežno mlajši gozdarski strokovnjaki. Od uspešnosti sodelova- nja gozdarske službe z lastniki gozdov in njene strokovnosti, od katerih je odvisna vsa gozdnagdjitvena sproščenost pri uresničevanju javnih in lastniških interesov v praksi, bo odvisna uspešnost sonaravnega gospo- darjenja z gozdovi. Organiziranost in kadrovska zasedba gozdarske službe pa bo vsekakor morala biti zelo racionalna. Med prvenstvene naloge pri prehodu v nov sistem organizacije gozdar- stva spada organizacijsko preoblikovanje gozdnih gospodarstev. Želimo si, da bi ta proces po principu sporazumne razdružitve resnično čim hitreje stekel, vendar ne na škodo gozda ali stroke in medčloveških odnosov. Celovito gospodarjenje z gozdom, ki naj bi vodilo v sonaravno gospo- darjenje z vsemi obnovljiV/mi naravnimi viri, je najpomembnejši cilj naše nacionalne gozdarsko-ekqloške politike. Zato bo seveda nujno potrebna pridobitev in razširitev ustreznih znanj. Izobraževanje bo moralo bolj vključevati tudi psihosociološko področje in področje komuniciranja. V raziskovalnem delu se bo težišče moralo premakniti k ekosistemskim raziskavam. Potrebno bo več mednarodnega sodelovanja na znanstve- nem področju. Tem usmeritvam bomo prilagodili tudi naš nacionalni raziskovalni program. Končno nas v to zavezujejo tudi deklaracije o varstvu gozdov v Evropi, ki jih je letos v Helsinkih podpisala tudi Slovenija. Državni sekretar mag. Franc Ferlin GozdV 51, 1993 249 GDK: 182.2:(497.12 Kras) Spontano vračanje gozda na Kras Spontaneous Returning of Forest to the Karst Boštjan KOŠIČEK* Izvleček Košiček, B.: Spontano vračanje gozda na Kras. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 14. Članek podaja rezultate raziskave o vlogi in pomenu črnega bora (Pinus nigra), črnega gabra (Ostrya carpinifolia) in malega jesena (Fraxinus ornus) pri zaraščanju nekdanjih pašnikov in gmajn na Krasu. Analizirane so bile površinske razpore- ditve teh vrst in soodvisnosti med njimi. lzraženost pionirske narave drevesnih vrst so preverjane z odvisnostjo med uspevanjem teh vrst in zastrtos- tjo tal. Podane so višinske rastne krivulje za navedene tri vrste in analizirane njihove strategije v tleh. Primerjana so semena oziroma plodovi teh drevesnih vrst s plodovi drugih drevesnih in grmovnih vrst v območju . Ključne besede : zaraščanje, ekološka niša, · črni bor, črni gaber, mali jesen. 1. UVOD 1. INTRODUCTION 1 .1 Zgodovina Krasa 1 .1 The history of Kras Kras je pokrajina, ki leži ob južnem delu slovenske meje z Italijo in deloma še on- stran meje. V glavnem je to planeta, po- znana tudi pod imenom nizki kras, s pri- bližno 200 do 500 m nadmorske višine. Kraški gozd je dosegel svoj najmanjši obseg sredi prejšnjega stoletja. Tedaj so se ekonomske, socialne in gozdarske raz- mere končno obrnile njemu v prid . Avstro- Ogrska je sprejela gozdne rede in organizi- rala gozdarsko službo (Gašperšič, Winkler 1986, cit. Anka 1988), med gozdarji se je • B. K. , dipl. inž. gozd., Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana, 6621 O Sežana, Partizanska c. 49, SLO 250 GozdV 51, 1993 Synopsis Košiček, B.: Spontaneous Returning of Forest to the Karst. Gozdarski vestnik, No. 5-6/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 14. The article presents the results of a research on the role and significance of Austrian pine (Pinus nigra), Hop hornbeam (Ostrya carpinifolia) and Flowering Ash (Fraxinus ornus) in the refore- station of the areas which used to be pastures and common thin woods in the Karst. Analyses as to the spatial arrangement of these area types and the ir correlation were carried out. The expres- sion of the pioneer nature of tree species was tested with the relation between the development of these species and ground shelter. Height growth curves are given for the three above mentioned species and their strategies under the surface tried to be established. A comparison as to the seeds and fruits of these tree species with the fruits of other tree und shrub species in the region was done as well. Key words: reforestation, ecologic niche, Ostrya carpinifolia, Pinus nigra, Fraxinus ornus. razvila zavest o nujnosti sprememb nega- tivnih trendov na Krasu, ustanavljala so se gozdarska društva. Posledica tega je bila, da so sestavili načrte za splošen razvoj Krasa (Ressel 1852), da so s črnim borom našli pravo vrsto za pogozdovanje (Koller 1859) in da so pogozdovanje tudi organizi- rali. Na drugi strani se je zmanjševalo število ljudi na Krasu in delež kmečkega prebivalstva med njimi, zato je odpadel eden od glavnih razlogov za katastrofalno stanje gozdov. Dela so stekla in gozdnatost se je hitro večala. Naravni mehanizmi so se ob prene- hanju škodljivih vplivov človeka zelo močno odzvali in gozdna vegetacija se je pozneje začela sama širiti na opuščene pašnike in travnike, pa tudi polja. Gozdnatost je danes presegla 50 %. Spontano vračanje gozda na Kras 1.2 Vračanje gozda na Gmajne 1.2 The returning of Forest to the Areas of Thin Wood Pomembno vlogo pri reaktivaciji naravnih mehanizmov je do sedaj opravil črni bor. Pokazal se je kot odličen pionir na golih kraških tleh in še danes se zelo močno širi na gole površine, tokrat povsem spontano. V nekaj več kot sto letih je v takšni meri popravil rastišča, da je omogočil naselitev avtohtoni, listnati vegetaciji. Ta se je najprej naselila pod bori, ki se v sklenjenem sestoju ne pomlajujejo ali zelo slabo (Škulj 1988), potem pa se je začela širiti tudi zunaj borovih sestojev, med redko posejane bore in grmovje. V raziskavi smo poiskali glavne drevesne vrste, ki sodelujejo pri zaraščanju kraških gmajn, in poskušali določiti njihovo vlogo v novonastajajočih prehodnih rastlin- skih skupnostih. 2. RAZISKOVALNI OBJEKTI 2. RESEARCH PLOTS Predmet raziskave je bilo dogajanje na kraški gmajni, ki jo zarašča gozd po naravni poti, brez večjih človekovih posegov. "Na delu« smo želeli zajeti čim več vrst avtohM tone vegetacije in črni bor. To so bili te- meljni kriteriji pri izbiri območja raziskav. Primerno površino smo izločili med nase- ljema Kobjeglavo in Lukovec v katastrski občini Kobjeglava. Velikost objekta je približno 500 x 200m, razprostira se v smeri jugovzhod -severo- zahod, na nadmorski višini od 320 do 335m, z vzhodno ekspozicijo. Geološka podlaga je apnenec iz zgornje Krede, na katerem je razvita sprsteninasta rendzina (Prus). Po podatkih meteorološke postaje Ko- men iz let 1975 do 1985, ki je od objekta oddaljena približno dva kilometra, je podne- bje submediteranska s primesmi montan- skega. Rastišče na objektu in okolici je oprede- ljeno s subasociacijo Seslerio - Ostryetum typicum (Wraber 1957). Asociacija Seslerio -Ostryetum (HaN.) pokriva večji del Krasa in se pojavlja med asociacijama Carpine- tum orientalis adriaticum (HoN.) in Seslerio - Fagetum (HoN.). Rastišče asociacije Se- slerio - Ostryetum (HoN.) je na toplih ekspozicijah v relativno višjih, hladnejših legah submediterana. Tla so plitva rjava ali rendzine na apnencu ali dolomitu. Flori- stično je zelo bogata (Stefanovic 1986). Hitrost in jakost zaraščanja na izbrani oovršini nam razkrije raziskava dr. Boštjana Anka (Anke 1984), izvedena v neposredni bližini. Gozdnatost je dosegla najnižjo ra- ven (le 3%) okrog leta 1880, se povečala do leta 1930 na 15% in do leta 1980 na 48 %. Vzrok povečanja gozdnatosti v pNem obdobju je predvsem sadnja črnega bora, v drugem obdobju pa spontano širjenje črnega bora iz nasada in listavcev iz obsto- ječih jeder. 3. METODE 3. METHODS Na izbrani gmajni je zaraščanje na raznih mestih doseglo različno stopnjo. Že na pNi pogled je opazna pestrost grmovnih in dre- vesnih vrst in te so na vsakem koraku različno zastopane, v bolj ali manj omejenih skupnostih. Da bi spoznali vrste, ki so bile pozneje predmet zanimanja, smo čez ob- močje potegnili vzorčno mrežo s stranice 1 OO metrov. V vzorcu je bilo osem ploskev, njihova velikost je 25 x 25m. Na teh plos- kvah so bile preštete vse rastline lesnatih vrst, višje od 0,3 m. Analizo variance med ploskvami smo opravili z neparametričnim Friedmanovim testom. Za uspešno širjenje vsake vrste je med drugim pomembna tudi oblika njenega se- mena oziroma ploda in kdo ali kaj ta plod raznaša, razširja. Za vse lesnate vrste v območju smo njihov plod opisali s poudar- kom na času zorenja in načinu njihovega prenašanja. Proučevanje začetnih stadijev zarašča­ nja smo proučevali na vzorčnih ploskvah na gmajni oziroma pašniku v prvi fazi zarašM čanja. Na takšnih površinah je zastrtost manjša, rastline se grupirajo v šope in do izraza pride pionirski značaj posameznih vrst. Analizirali smo načine razmeščanja poM GozdV 51, 1993 251 Spontano vračanje gozda na Kras sameznih vrst pri naseljevanju golih površin in iz tega sklepali na njihove značilnosti in medsebojno soodvisnost. Pionirski značaj teh vrst smo ugotavljali z iskanjem odvisno- sti med zastrtostjo zemljišča in pojavljanjem vrst na njem. Na istem prostoru smo raz- iskali rastnost drevesnih vrst in opisali stra- tegijo teh vrst pod zemljo, glede na njihove koreninske sisteme. Za te analize smo uporabili dva ločena vzorca. Prvi je bil izbran tako, kot narekuje metoda Gre ig- Smith za ugotavljanje šopa- ste rasti. Vzorec je bil iz štirih značilnih ploskev velikosti 16 x 16m. Tlorisi vseh ploskev so bili narisani v merilu 1 : 66,7, vse grme in drevesa smo natančno locirali. .Vrisali smo tudi njihove tlorise in z rastrom 1 x 1 mm ugotovili zastrtost tal. S temi plos- kvarni smo iskali značilne razporeditve, ki jim sledijo posamezne vrste, jih primerjali med seboj in ugotavljali odvisnost med pojavljanjem drevesnih vrst in zastrtostjo zemljišča. Slika 1 : Gmajna - nekdanji pašnik na Krasu Z drugim vzorcem smo iskali rastnost drevesnih vrst. Izbrali smo ga na površini prvih dveh ploskev prejšnjega vzorca. Ho- teli smo ugotoviti višinske rastne krivulje za črni bor, črni gaber in mali jesen ter jih primerjati med seboj. Črni bor naredi vsako leto en venec vej. Dokler je mlad in raste na prostem, ohrani vse veje. Zato smo enostavno prešteli vence in izmerili višine dreves. Pri vseh smo prešteli vence tudi do višine en meter. Vseh dreves v vzorcu je bilo petdeset in trudili smo se jih izbrati enakomerno po višinah. V vzorcu za črni gaber je bilo zajetih le devet dreves, ker jih več ni bilo na vzorčni površini. Vsa so bila podrta in sekcionirana na O, 1 m; 0,2 m: 0,5 m in naprej po pol metra do največje višine 7 m. Vseh parov podatkov je bilo 91 . V vzorec za mali jesen je bilo zajetih štiriintrideset dreves. Od tega je bilo dvajset sekcioniranih enako kot črni gaber, ostalih štirinajst pa le na O, 1 in 2,5 m. Vseh parov podatkov je bilo sto- Picture 1 : A Common This Wood - a Former Pasture in Kras 252 GozdV 51 , 1993 Spontano vračanje gozda na Kras osemdeset Podatki za vse tri drevesne vrste so bili izravnani s funkcijo tipa Y = a. x', kjer Y pomeni višino, x starost, a in b pa parame- tra. Značilne vzorce oziroma razporeditve posameznih vrst smo iskali z metodo po Greig - Smithu, ki zahteva uporabo mreže dotikajočih se kvadratov (Greig - Smith 1964). Tako sestavljene ploskve morajo biti kvadrati ali pravokotniki iz dveh kvadratov in vsebujejo število osnovnih kvadratov, ki je potenca številke dva. Osnovne kvadrate združujemo po dva in dva na vedno višjih nivojih, dokler ni cela ploskev en sam kvadrat oziroma pravokotnik. V osnovnih kvadratih preštejemo osebke in na vseh nivojih izračunamo ocene varianc, ki jih primerjamo med seboj. Sama metoda temelji na Poisonovi raz- poreditvi, ki velja, če je zasedenost možnih mest razmeroma majhna. Tedaj je pri slu- čajnostni razporeditvi osebkov varianca med ploskvami enaka aritmetični sredini. Če je razporeditev pravilnejša od slučajnos­ tne, je varianca manjša od sredine. če pa je razporeditev manj pravilna od slučaj nos- tne, šopasta, tedaj je varianca večja. Pri slučajnostni razporeditvi rastlin se varianca z večanjem osnovne ploskve enakomerno dviga. Pri pravilnejši razporeditvi ostaja va- rianca vseskozi majhna, pri šopasti razpo- reditvi pa se varianca poveča pri velikosti ploskve enaki velikosti šopa in pri poveča­ nju velikosti ploskve spet pade, če je na tem nivoju razporeditev pravilnejša. Na istem vzorcu smo ugotavljali pionirski značaj črnega bora, črnega gabra, malega jesena, brina, rešeljike in ruja iz odvisnosti med pojavljanjem teh vrst in zastrtostjo tal. Za informacijo o koreninskih sistemih smo odkopali po en osebek črnega bora, črnega gabra, malega jesena in navadnega brina. Odkopane rastline so bile z izjemo brina manjše, vse pa so rastle na prostem (na gmajni). Izmerili smo globino in površin- sko razprostranjenost korenin, starost in višino osebkov ter jih opisali. 4. REZULTATI 4. RESULTS 4.1 Lesnate rastline v območju 4.1 Woody Plants of the Region Na osmih ploskvah velikosti 25 x 25m smo našli deset drevesnih in dvanajst grmovnih vrst Na vseh ploskvah je prisot- nih devet vrst, na eni manj pa še nadaljnje tri vrste. Lahko bi rekli, da so razmere v območju kar homogene, čeprav smo s Friedmanovim testom ugotovili značilne razlike med ploskvami s tveganjem manj kot en odslotek. Upoštevati moramo pač dejstvo, da imamo opravka z inicialno fazo, v kateri se vrste v naravi med seboj združu- jejo v veliko možnih kombinacijah. Med drevesni mi vrstami prevladujejo tri: črni gaber ( Ostrya carpinifolia), mali jesen (Fraxinus ornus) in črni bor (Pinus nigra). Vse tri so zelo primerne pionirske vrste za Kras, saj po Ellenbergu (1982) nobena ne potrebuje veliko vlage in dušika v tleh. Vse tri potrebujejo suboceansko klimo, veliko toplote, visok pH tal - razen gabra, ki je glede slednjega indiferenten. Poleg teh so že prisotne tudi vrste, primerne za gradnjo višjih razvojnih stadijev vegetacije: cer in puhasti hrast, velikolistna lipa, češnja in goli brest Robinija in trepetlika bosta najbrž množičneje sodelovali v prehodnih fazah. Za pestro vrstno sestavo prihodnjih sukce- sivnih stadijev je torej že poskrbljeno. Grmovne vrste so zelo pomembne pri osvajanju praznih površin. Od dvanajstih najdenih vrst imajo vse bolj ali manj izražen pionirski značaj. Sposobne so ustvariti ne- šteto možnih kombinacij, se prilagoditi deta- ljem in zavzeti neprijazno kraško gmajna. Na ta način ustvarijo potrebne pogoje za · prihod zahtevnejše drevesne vegetacije in rast celotne skupnosti v višino. Od navede- nega odstopa le črni bor, ki uspe na goli površini. Da je to res, je dokazal v preteklih sto letih. ' 4.2 Opis semena lesnatih rastlin 4.2 A Description of Woody Plants' Seeds Vse tri najmočneje zastopane pionirske drevesne vrste: črni bor, črni gaber in mali jesen imajo majhno, lahko seme, z velikim GozdV 51, 1993 253 Spontano vračanje gozda na Kras krilcem ali obdano z velikim lahkim plodnim ovojem (gaber). Semena vseh treh vrst najbrž raznaša veter, saj imajo dobre poto- valne sposobnosti. Spontano širjenje črnega bora v smeri prevladujočih vetrov je dokazal Alojz Žgajnar (Žgajnar 1973) na istem območju pri Kobjeglavi. Soplodja črnega gabra so nekakšni hmelju podobni storži, vendar smo med travno rušo našli le posamezne plodiče. Na plodnih ovojih gabrovih semen so polegle a ostre dlačice, ki se zelo dobro primejo obleke. Pri črnem gabru je pomembna sposobnost odganja- nja iz pan ja. Zelo številni so namreč gabrovi šopi in sredi mnogih smo našli ostanek debla prvotnega drevesa. Izgleda, da se razmeroma velik vložek v koreninski sistem povrne_ v najmanj dveh generacijah. Seme malega jesena je podobno semenu črnega bora in ima podobne potovalne sposobno- sti. Dozori med zimo in za doseganje še večjih razdalj izkorišča močnejše vetrove, ki pihajo v 'tem letnem času. Od drugih drevesnih vrst ima najboljše potovalne lastnosti seme trepetlike, ki je majhno, lahko in dlakavo. Dobro leta tudi seme bresta z relativno velikim krilcem. Pri ostalih drevesnih vrstah pa sodelujejo pri njihovem razširjanju živali, predvsem ptiči . To bi še posebej lahko trdili za oba hrasta in češnjo . Edino najdeno češnjo je najbrž ptica prinesla iz območja bližnjih vasi Lu- kovca ali Kobjeglave, hrasti pa se zelo počasi širijo iz obstoječih starejših jeder. Seme robinije in lipe ima srednje dobre potovalne sposobnosti. Na večje razdalje ga najbrž ravno tako prenašajo ptiči , za naselitev neposredne b1ižine pa je pri robi- niji važnejše poganjanje iz korenin. Grmovne vrste imajo sočne, mesnate plodove. Pri njihovem razširjanju torej iz- ključno sodelujejo le živali, predvsem ptiči. Izjema je ruj ( Cotinus coggygria) katerega lahka semena so vtkana v fino, krhko, z dlačicami poraslo prostorsko mrežo. Pri njegovem razširjanju igra najpomembnejšo vlogo veter, seme z mrežo pa se prav dobro oprime tudi obleke ali dlake pri živa- lih. Ruj ima še sposobnost poganjanja iz korenin, o čemer pričajo rujevi šopi, jeseni značilnih rumenordečih barv. 254 Gozd V 51, 1993 4.3 Šopasta rast 4.3 Cluster Growth Šopasto rast posameznih vrst smo prou- čevali z namenom, da bi ugotovili soodvi- snosti med posameznimi vrstami, in to ali se njihova razporeditev s spremembo zastr- tosti tal oziroma z izgradnjo sestoja kaj spremeni . Soodvisnosti med posameznimi vrstami pri njihovi razmestitvi smo iskali s primerjavo razmestitev različnih vrst v po- sameznih ploskvah, spremembe pa z ugo- tavljanjem razlik med razmestitvami iste vrste med ploskvami. Podatki meritev so podani v tabeli 1. Črni bor in mali jesen sta prisotna na vseh štirih ploskvah. Njun vzorec je podoben in se od ploskve do ploskve skoraj ponavlja, lahko bi rekli, da ni odvisen od zasenčenosti. Podoben , neplastičen je tudi ruj, katerega vzorec na dveh različnih ploskvah se po- navlja in ima skupne poteze z malim jese- nom. Vzorca za brin in črni gaber se nas- protno ne ponavljala in sta torej odvisna od zasenčenosti . Po ploskvah so si vzorci bolj podobni, če je manjša zasenčenost. Na ploskvi 4 ima robinija enak vzorec kot črni bor, mali jesen in črni gaber pa podobnega. Pri večji zasenčenosti odstopa predvsem črni ~aber. Ponavljanje velikosti šopa 128m pri vseh vrstah na tretji ploskvi gre pripisati sestojnemu robu na polovici plos- kve. Na prostem delajo vse vrste zelo podobne vzorce, značilen je šop velikosti 2m2. Ko se sestoj sklene, podobnost med vzorci i~ginja, vendar so nekatere vrste pri tem bolJ, druge manj plastične. 4.4 Vpliv zastrtosti tal na pojavljanje nekaterih vrst 4.4 The Influence of Ground Shelter on the Emergence of Some Species Željene podatke smo iskali na istih plos- kvah, na katerih smo izvedli predhodno raziskavo o značilnih razporeditvah posa- meznih vrst. Poleg že omenjenih treh dre- vesnih vrst smo iskali odvisnost tudi za tri grmovne vrste : navadni brin, rešeljiko in ruj, da bi imeli več vrst za primerjavo. Vendar so rezultati za te vrste preveč heterogeni za izvajanje kakršnihkoli za- Spontano 11račanje gozda na Kras ključkov. Podatki za tri drevesne vrste so prikazani v grafikonu 1. Za ponazoritev smo jih izravnali z linearnimi funkcijami. Črni bor prevladuje na manj zastrtih površi- nah, mali jesen in zlasti črni gaber pa sta številčnejša v gostejših združbah. 4.5 Rastnost črnega gabra, malega jesena in črnega bora na gmajni 4.5 The Growth of Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus and Pinus nigra in a thin wood Podatki za vse tri drevesne vrste so bili izravnani s funkcijo y = a. xb. Mali jesen zelo močno odstopa od drugih dveh - v negativnem smislu, njegove vrednosti so približno za polovico manjše. Črni bor in črni gaber imata zelo podobni krivulji, črni bor je v rasti nekoliko hitrejši. 4.6 Koreninski sistemi črnega gabra, malega jesena, črnega bora in navadnega brina 4.6 Root Systems of Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus, Pinus nigra and Juniperus communis Izkopali smo le eno rastline vsake vrste, da bi dobili najosnovnejše znanje o obliki koreninskih sistemov posameznih vrst v fazi mladja, ko je posamezna rastlina naj- bolj ogrožena od suše in drugih abiotskih dejavnikov. Obravnavane vrste so bile črni gaber, mali jesen, črni bor in navadni brin, ki smo ga vključili v primerjave, ker je po predvidevanjih glede tal najmanj zahtevna vrsta. Vse izkopane rastline so rasle na pro- stem, nezasenčene. Kljub različnim višinam in različnim starostim, tako absolutnim kot Tabela 1: Ploščine šopov posameznih vrst po ploskvah v m2 Table 1: The square dimension ofclusters of individuaf species according to areas in square meters VRSTE/SPEC/ES ploskev zastrtost% brin ruj m.jesen č.bor č. gaber robinija area shefter% J. communisC. coggygria F. ornus P. nigra O. carpinif. R.pseudo. 1 2 2 2 2 4 8 8 28 16 16 16 32 32 128 1 2 2 2 4 2 48 8 8 16 32 64 128 2 4 4 3 77 8 16 16 32 32 64 128 128 128 128 1 1 2 2 2 2 4 27 16 16 16 16 32 64 64 128 128 GozdV 51, 1993 255 Spontano vračanje gozda na Kras razvojnim, lahko povzamemo osnovne zna- čilnosti koreninskega sistema posameznih vrst Koreninski sistem črnega gabra je se- stavljen iz ene navpične korenine in nekaj stranskih, močnejših, v našem primeru dveh. Te ne segajo globoko pod površino, so zelo močne in razvejane. Glede na nadzemni del rastline je koreninski sistem razmeroma velik. Pri malem jesenu so vse korenine razpo- rejene radialno, blizu površine, v globino ne seže nobena. So pa te površinske korenine zelo številne, v našem primeru je bilo pet glavnih korenin, in razvejane. Črni bor ima eno samo močno korenino, ki raste navpično navzdol. Ima obliko ne- kakšnega korena. Deblo neopazno prehaja v korenino. Od te glavne korenine se odce- pijo le redke in tanke stranske, vodoravno ležeče koreninice. Izkopani navadni brin je irnel koreninski sistern podoben tistemu od črnega gabra, le da je bil obširnejši in bolj razvejan. Ena korenina je rastla navzdol, zelo veliko pa jih je rastlo naokrog pod površino, z veliko stranskimi vejami in vejicami. 5. RAZPRAVA 5. DISCUSSION Na osnovi predstavljene naloge lahko oblikujemo mnenje o dinamiki gozdne živ- ljenjske skupnosti na Krasu. Začetek raz- voja te skupnosti sega v sredino prejšnjega stoletja, ko vegetacije na Krasu, razen borne travne ruše, takorekoč ni bilo. Ker je manjkala osnova, prehranska baza za vse višie člene skupnosti, tudi skupnosti ni bilo. Crni bor, s katerim se je umetno začelo vračati rastlinstvo, je v taki meri popravil klimatske in talne rastne pogoje, da so se z njim začele vračati druge vrste. K temu je pripomoglo tudi zmanjšanje pritiska pre- bivalstva na krajino. V začetku so novo zavetje izkoristile grmovne vrste, ki so se razširile iz starejših jeder. Z njirni so prišle živali, predvsem male živali in ptiči, ki so se hran ile s plodovi grmov in jih razširjale. V naslednjem obdobju, v katerem smo danes, so se rastni pogoji še izboljšali in črnemu boru kot glavni vrsti sta se pridružila črni gaber in mali jesen. Te tri vrste se spontano širijo na travnate in z grmovjem porasle površine. Za grmovne vrste je tako Grafikon 1: število rastlin malega jesena, črnega gabra in črnega bora glede na zastrtost; velikost ploskev je 16 x 16 metrov Graph 1: The number of the plants of Fraxinus ornus, Ostrya carpinifolia and Pinus nigra as to the s he/ter; The size of the area is 16 x 16m. N 120 100 BO 60 40 20 o o 10 20 so 40 50 60 70 BO 90 100 zastrtosVshelter - % 256 GozdV 51, 1993 Spontano vra~anje gozda na Kras vse manj prostora in izgubljajo mesto, z njimi pa odhajajo tudi mnoge živalske vrste. Nadomeščajo jih večje živali goščav in gozdov, predvsem srnjad in divji prašiči. Z nadaljnjim razvojem se bo začel umi- kati tudi črni bor kot izrazito pionirska vrsta, saj je svojo ekološko vlogo opravil. črnemu gabru in malemu jesenu se bodo pridružile zahtevnejše drevesne vrste, npr. razni hra- sti, ki so v območju že prisotni. Srnjad in drugo rastlinojedo divjad pa bo potrebno omejevati, saj bo sicer pomlajevanje za- ustavljeno in s tem ves nadaljni razvoj kraških gozdov. 6. UGOTOVITVE IN SKLEPI 6. STATEMENTS AND CONCLUSIONS Proučevali smo vloge nekaterih vrst pri spontanem, naravnem zaraščanju nekda- njih pašnikov in gmajn na Krasu. Proces zaraščanja golega Krasa je bil sprožen v preteklem stoletju s prvimi pogozditvami in z zmanjšanjem pritiska prebivalstva na kra- jino. Poraščenost Krasa se je v nekaj več kot sto letih povečala od nekaj odstotkov na približno polovico in še napreduje. Pro- ces zaraščanja smo spoznali na gmajni v bližini kraške vasi Kobjeglave. Na izbranem območju smo našli zelo veliko rastlinskih vrst, deset drevesnih: Pi- nus nigra, Ostrya carpinifolia, Fraxinus or- nus, Quercus pubescens, Quercus cerris, Robinia pseudoacacia, Tilia platyphyllos, Populos tremula, Prunus avium, Ulm us gia- bra in dvanajst grmov nih: Cornus mas, Cornus sanguinea, Juniperus communis, Prunus mahaleb, Prunus spinosa, Cratae- gus monogyna, Rosa can ina, Ru bus canes- cens, Rhamnus fallax, Cotinus coggygria, Berberis vulgaris in Ligustrum vulgare. Na- rava ima torej glede vrstne sestave veliko želez v ognju in jih kombinira na različne načine med seboj, pač glede na potrebe. To je tudi eden od vzrokov za njeno uspe- šnost. Med naštetimi drevesnimi vrstami prevla- dujejo črni bor, črni gaber in mali jesen, ki so bile v središču pozornosti. Vse tri veljajo za pionirske drevesne vrste, njihovo seme prenašaveter. Večina najdenih grmovnih vrst prebiva na odprtih prostorih, torej so prav tako pionirji, njihovo seme pa, razen semena ruja, raznašajo ptiči. Tako razliko smo si razložili z razliko v habitusu enih in drugih vrst. Seme dreves dozori na visokem in je tako na ugodnem mestu za raznašanje z vetrovi, ki so na Krasu močni. Tak način Grafikon 2: Rastne krivulje črnega gabra, malega jesena in črnega bora Graph 2: Growth cuNes of Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus and Pinus nigra 7 (m) ---------~ •t-------i------~-----~ 5 1 ;4 +---·----------' i ------~~c_ ______ _ i D' +---------+------,.,~ • (•+-------------~~~~----~~~~----------~ e '•+------"' j t·~~~===----L------------_J ____________ __J o 10 20 ,. starost (leta)/age (years) GozdV 51, 1993 257 Spontano vračanje gozda na Kras razširjanja pomeni tudi neodvisnost od biot- skih dejavnikov, ki so manj zanesljivi od abiotskih. Nasprotno so grmi nizki, prileglih oblik in zato zanje veter ni tako primeren za raznašanje semen. Ker grmovne vrste zelo tvorno sodelujejo pri širjenju gozda na gole površine, lahko sklepamo na velik pomen ptičev pri zaraščanju Krasa. Iskali smo značilne razporeditve, ki jih tvorijo navadni brin, ruj, mali jesen, črni bor, črni gaber in robinija. Ugotovili smo, da je večja podobnost med razmestitvami, če je zastrtost tal manjša. Različne vrste se pač grupirajo v skupni vzorec. Vedno enako razmestitev, torej ne glede na zastrtosttal, tvorita črni bor in deloma mali jesen. Vrsti imata nekakšno fiksno razmestitev na da- nem rastišču. Črni gaber je imel nasprotno na vsaki ploskvi drugačno razmestitev, za ostale vrste pa imamo premalo podatkov za znesljivejše sklepe. Pionirski značaj ma- lega jesena, črnega gabra, črnega bora, navadnega brina, rešeljike in ru ja smo iskali z odvisnostjo med številom rastlin in zastr- tostjo tal. Le podatki za drevesne vrste izkazujejo določene zakonitosti. Največjo sposobnost zavzetja in preživetja na golih površinah ima črni bor. Ostali dve drevesni vrsti se veliko slabše odražala, nekoliko bolje mali jesen. Ko se zastor sklene, se črni bor umakne, ker potrebuje preveč sve- tlobe, prevlada pa črni gaber. Črni bor in črni gaber sta približno enako hitra v rasti, mali jesen za njima zaostaja približno za polovico. Črni bor prevlada na prostem, črni gaber pa v prvih oblikah sestaja. Mali jesen se obema le pridružuje. Da so razmere na Krasu še vedno razme- roma težke, nam kažejo absolutni rezultati: po tridesetih letih črni bor doseže 7 m višine, črni gaber 6,5 m in mali jesen 3,3 m. Proučevali smo koreninske sisteme črnega gabra, malega jesena, črnega bora in navadnega brina. Med naštetimi vrstami odstopa črni bor, ki ima močno, navpično korenino z zanemarljivimi stranskimi. Ostale tri vrste imajo razvit radialni, površin- ski koreninski sistem, najbolj navadni brin. Pri širjenju na gole površine imajo glavno vlogo razne grmovne vrste in črni bor. Grmovne vrste razširjajo ptiči, bor pa veter. 258 GozdV 51, 1993 Črni bor je dokaj toga, okorna, neplastična vrsta glede svojega habitusa in razmestitve rastlin. Vedno naredi simetrično, široko kro- šnjo in se ne prilagaja okolici. Glede na razmere relativno hitro raste, hitro rastejo tudi njegove korenine. V mladosti raste korenina navpično navzdol. Tudi značilna površinska razmestitev črnega bora je vedno enaka. Izgleda, da je takšna strate- gija zelo varčna, saj je črni bor ena najuspe- šnejših vrst pri osvajanju goličav. Črni bor ima hibo, ki ga hitro izloči iz novonastale skupnosti. Potrebuje namreč veliko svetlo- be. Ko se zastor sklene, se črni bor ne pomlajuje več. Nadomestila ga črni gaber in mali jesen, vrsti avtohtone vegetacije. Prisotna sta v šopih že sem ter tja po gmajni, njuno seme, podobno kot borovo, leti daleč. Njune potrebe po svetlobi so manjše. V novonastalem sestoju se rastni pogoji spremenijo. Glavno vlogo prevzame agre- sivnejši črni gaber, ki kot bor raste dvakrat hitreje od malega jese na. Obe vrsti sta bolj plastični kot črni bor, posebno črni gaber; bolje se prilagajala okolju. Iz takšnega se- stoja postopoma izginjajo tudi grmovne vrste, ostajajo le tiste, ki zdržijo povečano zasenčenje. Na Krasu je torej vse manj prostora za črni bor in večino grmovnih vrst, ki so krajini dajale značilen videz. Tu in tam, zlasti v vrtačah, pa se je na Krasu ohranila tudi starejša, klimaksna ve- getacija, ki se zadržano in sramežljivo širi v novonastalih razmerah. Prihodnost kra- ških gozdov je gotovo v domeni klimaksnih vrst, če le ne bo novih katastrofalnih člove­ kovih ali drugih motenj. SUMMARY ln Gmajna (common thin wood), the former pasture at Kobjeglava, the role and significance of the tree species now present in the sponta- neous afforestation of the barren land in the Karst were established. The latter was the conse- quence of man's ruthless treating of the environ- ment throughout severa! millennia of the Slove- nian Karst's history. Originally, the entire area was covered by forest. It has again been returning to the Karst in the recent hundred years due to a different social trend and reduced pressure of the inhabitants on the environment. Spontano vračanje gozda na Kras The selected area is typical of the environment in many ways. The overgrowing rate is a little less than 50%, which is also the average of the entire Karst. The natural site in the area is the most widespread type in the Karst, represented by the Seslerio-Ostryetum association, where the majo- rity of its typical tree and shrub species can be found. Three tree species, which are also the most frequent ones, were primarily investigated: Pinus nigra, Ostrya carpinifolia and Fraxinus ornus. They were compared with shrub species which also play an important role in the afforestation of barren land. It was established that the above mentioned tree species had similar seeds or fruits, the latter being different in shrub species. With trees, the seed is spread by wind and with shrubs by birds. An explanation for this can be greater heights and a better starting-point of tree seeds for the trasportation by wind, which is frequent and very strong in the Karst Shrubs have to find other ways and are therefore dependent on birds. It was also established that the smaller the ground shelter is or the more barren the areas are, the same or similar cluster size is made used by all the species asa strategy of their success. With the increasing shelter the explicitly pioneer species Pinus nigra preserves the same strategy, Fraxinus ornus keeps it only partially and Ostrya carpinifolia does not keep it at all. Pinus nigra is only found in areas with little shelter because it is highly successful there and it does not stand any shelter even if other growth conditions in a stand were improved. Ostrya carpinifolia is, however, much more successful in a stand and takes the initiative, which proves that its demands as to the illumination are different from those of Pinus nigra. Fraxinus ornus is somewhere between the other two species, yet closer to Ostrya carpinifolia. The height growth of Pinus nigra is the fastest of all the species until its thirtieth year, being closely followed by that of Ostrya carpinifolia. The height growth of Fraxinus ornus is approximately by half slower than that of the other two species, which is also one of the reasons for the prevalent position of Ostrya carpinifolia in the forest stand. ln spite of this fact, the growth of all species is slow, Pinus nigra reaching 7.0 m and Fraxinus ornus 3.3 m in thirty years. The root systems of Ostrya carpinifolia and Fraxinus ornus are similar, radia! and on the surface. Pinus nigra has, on the contrary, one strong, deep and vertical root and almost no lateral ones. Juniperus communis's root system is similar to those of both deciduous trees yet it is more ramified. Pinus nigra is a most suitable tree species for barren areas. lts demands are small. Where it succeeds, it always forms a strong, deep roo,t, its growth is relatively fast and its tree crown is wide and symmetrical. These characteristics can be established no matter what the conditions are. This latter fact and the de mand of much illumina- tion are its only disadvantages which inhibit it in keeping its position after the canopy has beert formed. The demands of illumination are smaller with the deciduous tree species (Ostrya carpinifo- lia, Fraxinus ornus), which are also more flexible and adaptable, the consequence of which is their prevalent position in a stand. The main role is taken by Ostrya carpinifolia, whose growth is twice as fast as that of Fraxinus ornus. ' LITERATURA 1. ANKO Boštjan: The changing role of forest in the Karst landscape in Slovenia, Yugoslavia, Human influence on forest ecosystems develop- ment in Europe, str. 95-108, Pitagora Editrice, Bologna 1988. 2. ANKO Boštjan: Analiza stanja in razvoja krajine s ppmočjo metod daljinskega zaznavanja (na primeru Kobjeglave), Daljinsko pridobivanje podatkov o stanju in razvoju gozdnih sestojev in gozdnega prostora, Ljubljana, str. 179-189, 1984, BR. 3. GRE IG- SMITH, P.: Quantitive plant ecolo- gy, London, 1964, Butterworths, second edition. 4. KOTAR Marjan: Statistične metode v go- zdarstvu, BF, Ljubljana, 1. in 2. knjiga, 378 str. 5. PRUS Tomaž: Karta talnih profilov, M 1 :25.000, Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana. 6. STEFANOVIC Vitomir: Fitocenologija, Svjetlgst, ~ 986, Sarajevo 269 str. 7. SILIC Čedomir: Atlas drveča in grmija, Svjetlgst, 1983, Sarajevo, 217 str. 8. SKULJ Maja: Pomlajevanje in kalitev črnega bora (Pinus nigra) na slovenskem Krasu, 1988, Ljubljana, magistrsko delo. 9. WRABER Maks: Splošna ekološka in vege- tacijska oznaka slovenskega Krasa, GV, 12, 1954. str. 269-282 10. WRABER Maks: Karta rastlinskih združb, 1957, M 1 :100.000, Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana. 11. ŽGAJNAR Alojz: Širjenje črnega bora na Krasu, Zbornik gozdarstva in lesarstva, 1973, 11, str. 199-233. 12. MARTINČIČ Andrej, SUŠNIK Franc: Mala flora Slovenije, DZS, Ljubljana 1984, 793 str. 13. ELLENBERG Hans: Vegetation Mitteleuro- peas mit den Alpen in oekologischer Sicht, Drite Auflage, Eugen Ulmer Verlag, Stuttgart, 1982. 14. -: Osnovna geološka karta SFRJ: Gorica, M 1 :100.000. GozdV 51, 1993 259 GDK: 238:174.7 Picea abies K. Prikaz uporabljenih načinov za povečanje rasti poskusnega smrekovega nasada Ajdovec A Presentation of the Methods applied in order to increase the Growth of the Ajdovec Pilot No!Way Spruce Plantation Lado ELERŠEK•, Mihej URBANČIČ .. , Igor JERMAN" .. Izvleček Eleršek, L., Urbančič, M., Jerman, l.: Prikaz uporabljenih načinov za povečanje rasti posku~ snega nasada Ajdovec. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1993. V slovenščini s povzetkorn v angleščini, cit. lit. 9. Prikazani so načini (izbor rastljivejših sadik, provenienčni izbor, gnojenje in kemična obžetev), s katerimi smo dosegli hitrejšo rast mladega smrekovega nasada Ajdovec. Ta nasad je bil osnovan leta 1989 v Suhi krajini. Ključne besede: smreka, selekcija, provenien- ca, štartno gnojenje, kemična obžetev. 1. UVOD 1. INTRODUCTION Propadanje gozdov v svetovnem merilu ob hkratnem naraščanju človeštva in potreb po lesu zahteva smiselno povečevanje do- nosov lesa, tako v naravnem gozdu kot v gozdnih in zunajgozdnih nasadih. Pred- vsem začetno rast nasadov lahko izbolj- šamo s kvalitetnejšimi sadikami v morfolo- škem in liziološkem smislu, z boljšo pri- pravo tal v bodočem nasadu in s štartnim gnojenjem. Dolgoročno pa lahko rast na- sada izboljšamo z izbiro primernejše prove- nience in s predhodno selekcijo rastljivejših sadik oziroma dreves. Teoretična izhodišča za izboljšanje rasti nasadov smo uporabili pri osnovanju in vzdrževanju nasada Ajdovec. Juvenilno se- lekcijo smrekovih sadik in njihovo vegeta- tivno razmnoževanje smo zastavili v ta * L.E., dipl. inž, gozd., •• M.U., dipl. inž. gozd. IGLG, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO ••• Dr. l. J., dipl. biol., IBE MA, 61000 Ljubljana, Turnarjeva 15, SLO 260 GozdV 51, 1993 Synopsis Eleršek, L., Urbančič, M., Jerman, 1.: A Presen- tation of the Methods applied in order to increase the Growth of the Ajdovec Pilot Norway Spruce Plantation. Gozdarski vestnik No. 5-6/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 9. The methods by which quicker growth of the young Norway spruce plantation Ajdovec has been achieved {selection of the seedlings of better growth, provenance selection, fertilizing and chemical cleaning are presented. This plan- tation was founded in 1989 in the Suha krajina. Key words: Norway spruce, selection, prove- nance, initial fertilizing, chemical cleaning. namen na IGLG leta 1985 in leta 1986. V nasad smo posadili te sadike jeseni leta 1989. V tako zastavljen poskus pa smo se vključili pozneje še z gnojenjem in kemično obžetvijo sadik. 2. MATERIAL IN METODE 2. MATERIAL AND METHODS 2.1. Selekcijski in provenienčni izbor 2.1. Selection and provenance selection S selekcijo rastljivejših smrek in njihovim avtovegetativnim razmnoževanjem je mo- goče izboljšati donose pri smreki tudi do 30% (SCHENBORN 1983, KLEINSCHMIT 1975). Zaradi dolgih medgeneracijskih ča­ sov pri drevju in zaradi potrebe po ponovnih selekcijah, to je prek več generacij razteza- ječo se selekcijo in vegetativnim razmnože- vanjem, je zelo ekonomična juvenilna se- lekcija. S tem v zvezi pa nastopa vprašanje juvenilno adultne korelacije. Tuje in domače raziskave potrjujejo, da je ta korelacija do- volj velika (ELERŠEK, JERMAN 1989). Razlog, da smo se odločili za av1ovegeta- tivno razmnoževanje mlajših smrek, je Prikaz uporabljenih načinov za povečanje rasli poskusnega smrekovega nasada Ajdovec predvsem njihovo dobro zakoreninjenje Jn nadaljnja ortotropna rast teh zakoreninjen- cev, kar pri starejši smreki ni več normalno. Začetna višinska rast smrek v drevesnicah je zelo raznolika in je vyeliki meri genetsko pogojena. Meritve višin 400 štiriletnih smrek iz naših drevesnic (ELERŠEK 1985) so prikazane v obliki relativnih frekvenc v gra- fikonu 1. V drevesnicah smo jemali od 2 do 4 potaknjence od vsake izbrane smrekove sadike. Le te pa so predstavljale približno 1 % populacije najvišjih smrek na površini izbiranja. Na ta način pride v prihodnji nasad dovolj veliko število klanov, s čimer se izognemo nevarnosti genske osiromaši- Ive. Zaradi zagotovitve zadostne genske pestrosti naj bi bilo vključenih v nasad vsaj 50 klanov, kar smo tudi presegli. Prvo leto smo izbirali sadike provenience Rog v drevesnici Mahovnik, naslednje leto pa sadike provenienc Jelendol, Medvode, Jezersko-Kokra 11 in Pokljuka v drevesnici Mengeš, ker so imeli takrat tam smrek teh provenienc v zadostni količini. Višinski pri- rastki v prvem letu rasti, to je v letu, ko so se potaknjenci zakoreninjali, so bili skromni in so znašali v povprečju okoli 2,5 cm. Razlik med potomci hitrejerastočih in pov- prečnih smrek praktično ni bilo. V dreve- snic! IGLG smo ponovno ugotavljali letne višinske prirastke teh smrek po treh letih in že ugotovili, da praviloma bolje priraščajo potomci rastljivejših smrek. Rast teh smrek prikazujeta tabela 1 in grafikon 2. 2.2. Postavitev ploskve 2.2. The setting up of a plot Nasad Ajdovec smo osnovali jeseni leta 1989 s selekcioniranimi (V) in neselekcioni- ranimi (N) smrekovimi sadikami. Sadike provenience Rog so bile stare 5 let, vse druge pa 4 leta (0/1/4 in 0/1/3). Razmik med vrstami nasada znaša 2,5 m, razmik sadik v vrsti 1 ,4 m (2860 sadik/ha). V dveh Grafikon 1: Odstotni deleži smrekovih sadik po višinskih razredih s prikazom izbranih smrek. Vzorec iz drevesnice Mengeš Graph 1: Norway Spruce Seedlings' Shares Expressed asa Percentage by Altitude Zones with the Presentation of the Selected Norway Spruces. A Sample from the Mengeš Forestry P/antation 60 ~ • izbane 1 select J ~ 1 Ovse/ all r-- ~ ~ 10 ~ 0,2 0,6 0,4 0,4 .J--- " o 0-20 21-40 41-60 61-80 Višinski raz. {cm) 1 Height range (cm) GozdV 51, 1993 261 Prikaz uporabljenih načinov za povečanje rasli poskusnega smrekovega nasada Ajdovec provenienca Jelendol provenienca Medvode provenienca Jezersko li-Kokra provenienca Rog provenienca Pokljuka skupaj blokih smo posadili naslednje število sadik po posameznih proveniencah: Med posamezne poskusne variante smo posadili dvo letne sadike črne jel še, ozkolist- nega jesena in trepetlike. 42 (V) in 44 (N), skupaj 86 sadik 43 (V) in 17 (N), skupaj 60 sadik 47 (V) in 41 (N), skupaj 88 sadik 36 (V) in 51 (N), skupaj 87 sadik 47 (V) in 37 (N), skupaj 84 sadik 215 (V) in 190 (N), skupaj 405 sadik 2.3. Rastiščne razmere na ploskvi 2.3. Natural site's conditions in a plot Ploskev leži v vzhodnem delu Suhe kra- jine, na območju kraške Ajdovske planote (k. o. Ajdovec, oddelek 40, parcela št. 3218/ 22), na položnem do zmerno strmem, vala- vitem pobočju nad vrtača. Ima vzhodno do Tabela 1: Višinski prirastki potomcev izbranih rastljivejših (v) in ne izbranih (n) smrek različnih provenienec v četrtem letu rasti v drevesnici IGLG Table 1 :~Height growth of the descendants from high (v) and average (n) seed/ings from different provenances in the fourth year of growth in the nursery of /GLG Rog Jelendol Medvode Jezersko Pokljuka Povprečje v n v n v n v n v n v n N 91 93 73 45 44 41 82 86 91 63 381 328 x 17,0 14,0 14,9 12,5 14,0 12,6 15,4 16,1 15,4 15,3 15,5 14,4 % 121 100 119 100 111 100 96 100 101 100 108 100 s 7,34 5,34 4,86 2,90 5,00 3,60 5,60 4,80 4,80 5,80 S ig Legenda: *"'- statistič. znač. pri stopnji tveganja p< = 0,001 Legend: **-statist. sig. at the risk level of p< = 0,001 Grafikon 2: Relativni letni višinski prirastki štiriletnih potomcev rastljivejših smrek v primerjavi s povprečno rastljivimi smrekami v drevesnici IGLG Graph 2: Relative Annual Height lncrements of Four-year Offsprings of the Norway Spruces of Better Growth in Comparison with the Norway Spruces of Average Growth in the IGLG Tree Nursery " Rog Jelendol Medvode Jezersko Pokljuka p1000 S-4k ADF, ADP, AF, AFP, ORF, ASP, VP, ACF, NA, ANF, PS s-s s BP, BF, LF, DA, St, AFPsil, ANF JELKA 0-400 J-1k HOC J-Ss DA,OFL SILVERFIR 400-700 J-2k CLA,AF,EF J-6s DA, BA, EF 700-1000 J-3k AF, AFP, EF, SF, NA J-7s DA, BA, EF, LA, SF >1000 J-4k AF, AFP, EF, SF J-Bs DA, BA, LA, SF MACESEN 0-400 M-1k HOC M-Ss BF, DA, DF, LF, LOC LARCH 400-700 M-2k AFP, EF, OF M-6s BF, DA, DF, LF, EF, OFL 700-1000 M-3k AFP, ANF, EF, CF, CVF M-7s BF, DA, DF, BP, LF, EF >1000 M-4k AFP, ANF, ADP, CF, CVF, ASP M-Bs BF, DA, BP, LF RDEČI BOR 0-400 R-1k HOC, ONO, RC, LOC R-Ss MP, DF,LF,BF,BA,LOC, DA,OFL SCOT'SPINE 400-700 R-2k ONO, SEF, HF, OFL, OF!, OF, CF R-6s MP, DF, LF, BF, BA, OFL 700-1000 R-3k SEF,OF,CF R-7s SF,BF >1000 R-4k ČRNI BOR 0-400 Č-1k ONO, HOC, OF č-5s OFL,LOC,LF AUSTRIAN- 400-700 Č-2k ONO, SEF, HF, OF, LO č-6s OFL,LF PINE 700-1000 Č-3k SEF, OF, ONO č-7s >1000 Č-4k č-Bs BUKEV 0-400 B-1k 8-Ss LF, BF, OFL, DF, FDF BEECH 400-700 B-2k HF, SEF, EF, OF, ARF, OF B-6s OFL, BF, LF, FDF, DF 700-1000 B-3k SEF, AF, EF, AFP, ANF, SE, OF, CF, CVF, ARF, IF B-7s BF,LF >1000 B-4k OFR, AF, AFP, ADF, ANF, SF, CVF, CF, IF, ACF B-Bs LF, BF, SF PL.LIST. 0-400 P-1k HOC, TA, AFR, RC, OF, OU, AG2, ONO P-Ss AFR, RC, AG2, AG1, OFL NOBLE- 400-700 P-2k HF, EF, TA, UA, AFR, ARF P-6s AFR, LF, DA, OFL BROADLEA VES 700-1000 P-3k AF, EF, AFP, SE, TA, UA, AFR, ARF, IF P-7s LF >1000 P-4k ORF, AF, ADF, AGP, SF, AFP, ACF, IF P-Bs HRAST 0-400 H-1k OO, HOC, ONO, RC, OF, UA, AF H-Ss OFL, LOC, LF, BF, DF, MP, DA, G) OAK RC,AG2,AG1 ~ 400-700 H-2k HF, OF, LO, SEF, AFP H-6s OFL, LF, FDF, BF, DF, DA < 700-1000 H-3k H-7s LF, BF, DF, DA ~ >1000 H-4k H-Bs "; EKSOTE 0-400 E-1k HOC, AFR, ONO, RC, OF, UA, AF E-Ss LOC, OFL, LF, DA, BA, MP, LF, EF ~ w EXSOT/CS 400-700 E-2k SF, AFR, OF, ONO, SEF, EF, HF, AF, AFP E-6s DF, OFL, DA, BA, MP, LF, EF "' 700-1000 E-3k EF, HF, SEF, SF E-7s EF, SP ..... >1000 E-4k SF,ANF E-Bs DA,SF "' Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb Legenda - kratice gozdnih združb Legend - vegetation community acronyms AF Abieti- Fagetum dinaricum FDF Festuco drymeae- Fagetum HF Hacquetio-Fagetum HOC Ouerco-Carpinetum hacquetietosum AFP Abieti- Fagetum praealpinum IF lsopyro- Fagetum AFR Aceri- Fraxinetum LA Luzu lo-Abietetum ACF Aceri-Fagetum LF Luzulo-Fagetum ADF Adenostylo- Fagetum LOC Ouerco- Carpinetum luzuletosum AG1 Alnetum glutinoso incaneae MP Vaccinio- Pinetum AGi Carici elongatae-Ainetum glut. NA Neckero-Abietetum AGP Adenostylo glabrae- Piceetum ONO Orno- Ouercetum petr.pub. ANF Anemone- Fagetum PS Piceetum subalpinum AAF Arunco- Fagetum RC Ouerco robori- Carpinetum BA Bazzanio-Abietetum OF Ouerco-Fagetum BP Bazzanio- Piceetum OFL Ouerco- Fagetum luzuletosum BF Blechno-Fagetum OO Ouerco-Ostryetum DA Dryopterido-Abietetum SEF Seslerio-Fagetum DF Deschampsio- Fagetum SF Savensi- Fagetum CF Carici albae- Fagetum SO Seslerio- Ostryetum CLA Clematido-Abietetum TA Tilio-Aceretum CVF Calamagrostidi variae- Fagetum UA UJma -Aceretum EF Enneaphyllo- Fagetum VPI Cal.villosae- Piceetum katero se nanaša semenarska enota: smreka (S), jelka (J), macesen (M), rdeči bor (R), črni bor (Č), bukev (B), plemeniti listavci (P), hrasti (H) in eksote (E). Specifičnosti glede ekoloških zahtev hra- stov in plemenitih listavcev je možno upo- števati v okviru skupin rastišč, oblikovanih glede na nadmorsko višino in matično pod- lago. Z ozirom na širino ekološke valence vrst iz skupine plemenitih listavcev glede temperaturnih, vlažnostnih, talnih in bioce- notskih razmer je takšno združevanje in skupno obravnavanje teh rastišč dopustno. Za vse tuje drevesne vrste (eksote), ki jih, čeprav redkeje, gozdarji tudi gojimo, smo oblikovali skupne semenarske enote. Ekološke zahteve glede srednje letne tem- perature in srednje relativne vlage vse te drevesne vrste omejujejo predvsem na ni- žinska, gričevnata in deloma predgorska rastišča. 4. RAST SMREKOVIH SADIK ZNOTRAJ SEMENARSKE ENOTE 4. THE GROWTH OF NORWAY SPRUCE PLANTS WITH IN A SEED UNIT Spremljanje rasti sadik, vzgojenih iz se- mena danih semenarskih enot, zaradi dol- gotrajnosti gozdne proizvodnje ne more že 274 GozdV 51, 1993 v nekaj letih dati dokončnih rezultatov o njihovi rasti in kakovosti znotraj teh enot. Vendar je zanimiva že rast sadik v mlados- tni razvojni fazi, ki smo jo spremljali s poskusom, zato dosedanje rezultate po- skusa v kratkem povzemamo. 4.1 Metoda dela 4.1 Working method Izbrali smo gozdni združbi Abieti- Fage- tum dinaricum (AF) in Abieti - Fagetum praealpinum (AFP), ki tvorita še z drugimi združbami isto semenarsko enoto za smre- ko. Zaradi svoje široke razprostranjenosti oz. številnih subasociacij se ti dve združbi nahajata v skoraj vseh semenarskih enotah smreke. Za primerjavo smo vzeli še smrekovo seme z gozdne združbe Ouerco- Fagetum (OF). Tako smo leta 1988 v Hrušici (Gozdni obrat Bukovje)osnovali nasad smreke raz- ličnih provenienc. Sadike so bile vzgojene iz semena matičnega sestaja iz Hrušice, semenskih sestojev iz iste ali sorodne goz- dne združbe (AF, AFP) in iz semenskega sestaja iz združbe OF. Glede na izvor, upoštevali smo nadmorsko višino in geolo- ško podlago, so sadike iz enakih ali podob- Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb nih rastišč pripadale 4 semenarskim eno- tam (S2k, S3k , S4k in S8s). na rastišču Abieti - Fagetum dinaricum v Hrušici za dobo petih let. Nasad je bil osnovan na rastišču Abieti Fagetum scopolietosum. Povprečne višine sadik ob sadnji so bile različne, kar pa ni bil vzrok v višinskem poreklu. Tako so bile sadike z Jelovice (1170 m n.viš.) in Poljan (600 m n.viš.) najvišje. Razlikovale so se od vseh ostalih provenienc (razen provenience Pevc) na stopnji tveganja = 0.05. 4.2 Rezultati 4.2 Results Dosedanji rezultati nam lahko dajo odgo- vor le za obdobje petih let - za čas trajaja- nja poskusa ter za sadike smreke oz. seme- narske enote smreke. V tabeli 2 so prikazane povprečne višine in višinski pri rastki 1 O provenienc smreke Zaradi različnih višin sadik ob sadnji so v prvih letih poskusa višinski prirastki boljši pokazatelj genetsko pogojene rasti, kot pa sama višina sadik. V zadnjih letih rasti so imele največji Sadike so izvirala iz naslednjih semenarskih enot in semenskih sestojev: S2k S3k S8s S4k reg. št. 21, reg.št.18, reg. št. 19, reg. št. 215, - reg. št. 322, reg. št. 317, reg. št. 315, reg. št. 213, - reg. št. 232, - reg. št.1, Brezova reber (520 m.n.v.), OF Poljane (600 m.n.v.), AF Črmošnjice.(700 m.n.v.), AF Pevc (620 m.n.v.), AF Hrušica (750-800 m .n .v.), AF Leskova dolina (770-1 000 m.n. v.), AF Mašun (920 m.n.v.), AF Vodice (880 m.n.v.), AF Jelovica (1170 m.n.v.), AFP Meni na (1 020 m.n.v.), AFP Tabela 2: Višine in višinski prirastki sadik (cm) različnih provenienc Table 2: The Heights and Height lncrements of the Tree Plants (cm) of Different Provenance izvor origin v v1 v2 v3 v4 vS p1 p2 p3 p4 Vodice 31 41 45 64 83 103 10 4 18 20 Pevc 34 44 48 62 80 95 10 4 15 18 Hrušica 33 42 46 66 86 104 9 5 20 20 Jelovica 37 46 51 66 79 90 9 5 15 13 Lesk. dol. 31 39 42 52 59 67 8 3 10 7 Mašun 26 33 36 43 50 57 7 4 7 7 Brez. reb. 30 39 43 60 75 90 9 4 17 15 Poljane 37 46 48 59 71 83 9 2 11 12 Črmošnjice 23 30 34 44 53 62 7 4 10 9 Menina 26 33 39 52 63 75 7 6 13 11 Legenda: v- višina sadik ob sadnji Legend: the saplings' height at the time of planting v1 - višina sadik konec 1.1eta the saplings' height at the end of the first year v2- višina sadik konec 2. leta the sap!ings' height at the end of the secOnd year p1- prirastek v 1.1etu height increment in the first year p2- prirastek v 2. letu height increment in the second year Gozd V 51, 1993 pS 20 17 18 11 8 7 15 12 9 12 275 Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb povprečni višinski prirastek in višino sadike provenienc, ki so 1zv1rale iz enakih nadmor- skih višin (700-800 m) kot je nadmorska višina poskusnega objekta v Hrušici. Glede na te ugotovitve so torej najbolje priraščale sadike, ki izvirajo iz Hrušice, Pevca in Vodic. Skoraj od vseh provenienc so se razlikovale na stopnji tveganja = 0.05. Dobro so priraščale tudi sadike, ki so bile po poreklu iz nižjih nadmorskih višin, pred- vsem tiste iz Brezove rebri. Sadike višinskih provenienc so v prvih letih rasti v primerjavi z ostalimi provenien- cami dobro priraščale v višino, toda po četrtem letu so višinsko rast upočasnile (Jelovica, Leskova dolina). Prirastke in višine v prvem in drugegem letu rasti smo le evidentirali, nismo pa jih komentirali, ker menimo, da so višinski prirastki v prvem letu po presajanju pred- vsem rezultat nakopičenih rezervnih snovi v sadikah, v drugem letu pa se na sadikah odraža presaditveni šok (padec višinskih pri rastkov). 5. ZAKLJUČEK 5. CONSLUSION V poskus smo vključili le smrekove sadike iz štirih semenarskih enot smreke (S2k, S3k, S4k in S8s). Med njimi na terenu ni bilo večjih razlik v priraščanju. Razlike so bile opazne le m ed sadikami, ki so izvirala iz različnih nadmorskih višin. Največje višinske prirastka so imele sadi- ke, ki so izvirale iz semenskih sestojev iz Vodic, Pevca in Hrušice, to je iz matičnega sestaja in semenskih sestojev, ki imajo enake ali podobne nadmorske višine (700- 800 m n.v.) kot poskusni objekt v Hrušici. Ti rezultati potrjujejo pomembnost upo- števanja nadmorskih višin. Sadike naj bi se uporabljale na enakih ali vsaj podobnih nadmorskih višinah, na katerih rastejo ma- tična drevesa, iz katerih izvirajo. To načelo je v gozdarstvu poznano in upoštevano. V času našega poskusa pa je bila nadmorska višina poleg genetske po- gojenosti edini odločujoči dejavnik prirašča­ nja sadik. 276 Gozd V 51, 1993 Združevanje podobnih rastišč v tako ime- novane semenarske enote se je za čas našega poskusa izkazalo za ustrezno. Možno je celo uporabljati sadike, porekla iz ene semenarske enote, v drugi semenar- ski enoti, v kolikor se izvor sadik glede na nadmorsko višino ne razlikuje veliko. V našem p'oskusu so skoraj vse sadike izvirala iz karbonatne matične podlage (ra- zen sadike z Jelovice) zato ta faktor ni posebej izpostavljen. "Manipulacijski prostor'' za uporabo sadi- tvenega materijala se je z oblikovanjem semenarskih enot razširil v primerjavi s semenarskimi okoliši, še posebej, ker je v določenih primerih dopustno tudi "prestopi- ti" meje semenarskih enot. Poleg večjega "manipulacijskega prosto- ra" omogoča oblikovanje semenarskih enot ustreznejše upoštevanje značilnosti rastišč semenskih sestojev in objektov za obnovo in zato večji uspeh pri sadnji oz. snovanju umetnih sestojev. SEED UNITS FORMATION BASED ON VEGETATION COMMUNITY Summary Compared with seed regions, the formation of seed units based on vegetation communities offers better possibilities as to the choice and use of appropriate seed for individual natural sites. The results of a test on the appropriateness of some seed units thus formed, which lasted five years, proved the justification of such associating on condition the altitudes are taken into conside- ration. The test was only planed for seed units of the Norway spruce. Consequently, the results refer to them alone. ln spite of the fact that the seedlings from four seed units of the Norway spruce (S2k, S3k, S4k and SSk) were included into the test, hardly any differences as to their incrementing were establis- hed between them in the field. Differences were established only between the seedlings which came from the regions of different altitudes and became visi ble only in the fourth and fifth year of their growth. This was especially the case when the origin of the seedlings was in the regions of essentially higher altitudes than their new environ- ment was. The greatest height increments were establis- hed with the seedlings from the seed stands of Vodice, Pevc, Hrušica, Le. from a parent stand Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb and the seed stands of the same or similar altitudes (700-800 m above sea level) as the test area in Hrušica is. These results confirm the importance of the fact that altitudes are also taken into consideration in afforestation work. The seedlings improved from the seed originating from certain altitudes should be used at the same or at !east similar altitudes as maternal trees grow. This principle has been known and paid attention to in forestry for quite some time. During the time the test was carried out, the altitude was, besides genetic conditions, the only decisive factor of the incre- menting of seedlings. The associating of si milar natural sites into the so called seed units proved to be appropriate during the period the test was carried out. It is also possible to use a seedling from one seed unit in another seed unit, on condition their altitudinal origins do not differ greatly because they originate from the borders to neighbouring seed units or from their vicinity. ln the present test the origin of almost all the seedlings was carboniferous parental ground (ex~ cept for those from Jelovica) and for this reason this element has not been exposed in particular. The manipulation area for the use of seed increases with the formation of seed units in comparison with seed regions, especially be- cause it is possible to pass from one seed unit to another. Besides greater manipulation area, afforesta- tion within seed units enables more appropriate considering of natural sites and thus more succes- sful afforestations. VIRI 1. Brinar, M., 1961. Načela in metode za izbiro semenskih ~.estojev. GozdV, 1/2, s. 1-20 2. Košir, .ž:., 1976. Zasnova uporabe prostora - Gozdarstvo (vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesno proizvodnem pomenu na osnovi naravnih razmer). - Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehnični fakulteti, Ljub- ljana, 145 s. 3. Kotar, M., 1980. Rast smreke (Picea abies Karst) na njenih naravnih rastiščih v Sloveniji. Strokovna in znanstvena dela, 67, 250 s. 4. Kotar, M., 1983. Ugotavljanje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč in njenih izkoriščeno­ sti. GozdV, 3 s. 97-109 5. Pavle, M., 1985. Proučevanje in bioekološko vrednotenje semenskih sestojev. Elaborat. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, 97 s. 6. Pavle, M., 1987. Semenski sestoji v Sloveniji (Register), Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo, Ljubljana, 129 str. 7. Pavle, M., 1992. Stanje in vrednotenje se- menskih sestojev gozdnega drevja v Sloveniji. GozdV, 50, 5/6, s. 277-287. 8. Seed Manual for Forest Trees. 1992. Fore- stry Commission, Bulletin 83, Forest Research Station, Farnham,Surrey, 132 s. 9. Semenski objekti, 1971. Biotehnična fakul- teta v Ljubljani, Institut za gozdno in lesno gospo- darstvo, Ljubljana, 36 s. 10. Zorn, M., 1975. Gozdno vegetacijska karta Slovenije. Opis gozdnih združb. Biro za gozdar- sko načrtovanje, Ljubljana, 150 s. 26. evropsko prvenstvo gozdarjev v smučarskem teku - 30. 1. do 5. 2. 1994 Konderstag, Švica Obveščamo vse gozdarje, ki jih zanima ta prireditev, da bomo skušali organizirati udeležbo ekipe iz Slovenije. Informacije o pogojih tekmovanja, o stroških in vsem ostalem lahko dobite na naslovu: g. Janez Konečnik, Gozdno gospodarstvo Kočevje, Rožna ul. 39, telefon (061) 853-331. GozdV 51, 1993 277 278 Gozd v 51, 1993 Josip RESSEL 1793-1857 l Posvetovanje gozdarskih društev z območja Alpe-Jadran, v Portorožu, 23. in 24. septembra 1993: RESSEL-KRAS VČERAJ IN DANES Pogozdovanje Krasa je tesno povezano z delovanjem gozdarja Josipa Ressla, iz- najditelja ladijskega vijaka, ki je v avstro- ogerski službi v začetku prejšnjega stoletja mnogo let deloval na širšem območju Kra- sa. če je danes naš kras zelen, gre zasluga v veliki meri tudi temu nemirnemu ustvarjal- nemu duhu. V letu 1993 proslavljamo 200-letnico nje- govega rojstva, dogodek, ki bi ga ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDAR· STVA IN LESARSTVA SLOVENIJE (ZDIT Slovenije) rada izkoristila kot povod za posvetovanje o Resslu, pa tudi za širša razmišljanja o pomenu krasa nekoč in da- nes in o vlogi gozda in zdravega okolja za razvoj regije v trikotniku med Hrvaško, Slo- venijo in Italijo. Razsežnosti prireditve bistveno prese- gajo pomen same gozdarske stroke, saj gre za dogodek, s katerim se udeleženci ne bodo samo poklonili duhu velikega mo- ža, temveč v osrednjem gozdarsko-strokov- nem delu prireditve predvsem osvetlili pe- reče razvojne in okoljevarstvene probleme na Krasu danes. Prireditev je zaradi svo- jega geografskega položaja in dolge skupne zgodovine, ki je povezovala prebi- valce Krasa, edinstvena priložnost za pro- mocijo mlade slovenske države in afirma- cija slovenskega gozdarstva. Prireditev je pomembna za širši prostor regije Alpe-Jadran, zato smo kot soorgani- zatorje pridobili tudi gozdarska društva so- sednje Avstrije, Hrvaške in italijanske Julij- ske krajine, od koder pričakujemo tudi močno udeležbo. Pokrovitelja prireditve sta predsednik republike Milan Kučan in skup- nost Alpe-Jadran. V slovenskem prostoru pa skušamo s to prireditvijo, ki spada v širši okvir promocije gozdarstva v javnosti, s konkretnim prime- rom in na nevsiljiv način opozoriti na pomen smotrnega, dolgoročnega in celostnega go· spodarjenja z gozdom in gozdno krajino. Kras, pred 1000 leti že skoraj gol, je bleščeč primer uspešnega, v bodočnost zazrtega dela, zavestnih - včasih tudi trmoglavih gozdarjev, kot je bil tudi Ressel, ki jih sodobniki niso vselej razumeli, rezultati, ki jih danes občudujemo, pa nedvoumno pot- rjujejo pravilnost njihovih misli. Videnja o načinu dela v slovenskem go- zdu so spet zašla v križni ogenj zasebnih in javnih interesov. To za gozd ni nič novega in prav uničenje in ponovna ogozdi- tev Krasa v zadnjem tisočletju sta nazoren primer takih hotenj. Danes je Kras spet zelen. Ali ga bomo znali takega ohraniti tudi v prihodnje? S tem smo mišljeni prav vsi, ne le gozdarji! Mednarodni organizacijski odbor tega en- kratnega srečanje občudovalcev Ressla, gozdarjev in ljubiteljev Krasa iz sosednjih dežel Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Italije 23. in 24. septembra 1993 v Portorožu, je poskrbel, da bo posvetovanje potekalo v prijetnem ambientu in da bo poleg strokov- nega programa tudi čas za osebne stike in izmenjavo mnenj med kolegi prek meja. Vsem udeležencem posvetovanja želimo prijetno bivanje v Portorožu. V imenu organizacijskega odbora Predsednik ZDIT gozdarstva Slovenije dr. Milan Hočevar GozdV 51, 1993 279 GDK: 182.2:(497.12 Kras) Življenjski prostor "nizki kras", primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka in trajen raziskovalni laboratorij The Live Space "the Low Karst", an Example of Human Destructive Activities, of Live Energy, of the Hope into the Man and Permanent Research Laboratory Dušan MLINŠEK• Izvleček Mlinšek, D.: Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življe- nja, upanja v človeka in trajen raziskovalni labo- ratorij. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1993. V sloven- ščini, s povzetki v angleščini, nemščini in italijan- ščini. Kras, umetna puščava una robu evropskega gozda in na robu Sahare. Clanek obravnava 150 let revitalizacije gozda na Krasu, kar pomeni uspešno zdravljenje zemlje. Povrnjena naravna vegetacija nam omogoča, da dojamemo resnično naravo "kraškega naravnega življenja" v davnini. V preteklosti je nekaj entuziastov brez razumeva- nja ukonzervativnih" množic zastavila in začelo .z ponovno ogozditvijo tega prostora. Gozdar ·je bistveno pripomogel k "bifurkantnemu preobratu k ponovni ozelenitvi Krasa". Plot (zaščita pred človekom) je postala tudi to pot najizdatnejši varovalni mehanizem. Danes je Kras po velikih naporih energijsko rešen. Vrnila se mu je "gozdno zelena pra-moč". Kraška krajina se z energijo zopet napaja. Njen energijski rezevoar se zopet polni. Kras postaja zgled naravi dopadljivega zdravljenja nekoč povsem uničene krajine. S tem je postal Kras revitalizacijski naravni laboratorij mednarodnega pomena. Tako je gozdarstvo v bistvu povečalo našo deželo za najmanj 1 O%, v času ko so druge stroke denaturirale zemljo v deželi npr. z umetnimi agroekosistemi. Ključne besede: Kras, Ressel, ogozditev. PONOVNO ODKRIVANJE ŽIVLJENJSKEGA FENOMENA KRAS Gozdarji govorimo o krasu kot o poseb- * Prof. dr. D. M., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, SLO 280 GozdV 51, 1993 Synopsis Mlinšek, D.: The Live Space »the Low Karst«, an Example of Human Destructive Activities, of Live Energy, of the Ho pe into the Man and Permanent Research Laboratory. Gozdarski ves- tnik, No. 5-6/1993. ln Slovene with the summaries in English, German and ltalian. The Karst is an artificial desert, situated on the edge of the European forest and the Sahara. The article deals with 150 years of forest revitalisation in the Karst, which is at the same time also a successful treatment of the Earth. The reintroduc- tion of natural vegetation enables the perceiving of the real character of »the Karst natural living« in the ancient time. ln the past some enthusiasts, without being understood by »conservative« mas- ses, started the process of reforestation of this area. The merits of foresters, as to the turn in order to make the Karst green again, are great. A fence (protection against the man) again be- came the most widerspread protection mecha- nism. Due to great efforts, the Karst has been saved as regards the energy. It has again got its »green power«. The Karst landscape has again been supplied with energy and its energy store is being filled again. The Karst has become an example of forest treatment close to nature, the treatment of a region which ance used to be barren land. Thus the Karst has become a revita- lisation natural laboratory of international signifi- cance. Thereby Slovene forestry increased the area by at !east 10%. That was in the period when the soil was denaturated by other profes- sions by means of artificial agroecosystems. Key words: Kras, Ressel, afforestation nem življenjskem prostoru, kjer se je ohra- nilo naravno življenje z zastopniki bukovega in jelovo-bukovega gozda ( = visoki kras), in o nizkem krasu, kjer je človek tako zelo poslabšal življenjske razmere, da je izrinil življenje na eksistenčni rob. Oba življenjska prostora sta po svoji naravi zelo občutljivi tvorbi. Prva - visoki kras je nekoliko odpor- Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. nejša, zato se je v njej gozd kot krajinska in življenjska prvina ohranil. Nizki kras, njegov sosed, o katerem se razpravlja če­ dalje več, pa je zaradi človekove brezobzir- nosti klonil in se spremenil v umetno puš- čavo na robu evropskega gozda in tudi na robu saharske puščave. V južnem delu Evrope, pri nas in v naši bližini, sta dva takšna pojava, ki ju kaže hkrati zapisati v zgodovino uničevanja in varstva narave. Na eni strani uničena goz- dna prostranstva na Balkanu in revitalizira- nje le-teh po odpravi koz po drugi svetovni vojni, in na drugi nastanek golega krasa s preobremenitvijo naravnih kraških gozdnih ekosistemov ter 150 let poskusov revitalizi- ranja gozda v tem submediteranskem ob- močju. Z revitaliziranjem teh prostranstev so pridobile te dežele, z njimi pa tudi Evropa in ves svet, v katerem sicer blisko- vito uničujejo pokrajine, sposobne življenja, precej življenjskega prostora. Vsaj za naše kraško območje velja, da lahko govorimo o uspešhem "zdravljenju zemlje", o zdravlje- nju, ki postaja zahteva in dolžnost nas in vseh rodov na poti v prihodnost. Po 150 letih različnih poskusov je tudi nizki kras znova ozelenel. Povrnjena na- ravna vegetacija omogoča, da dojamemo resnično naravo "kraškega naravnega živ- ljenja" v davnini, se dokopljemo do novih spoznanj o "nepresahljivi moči življenja", spoznamo strategijo njegovih mehanizmov, dojamemo pomen gozdnih ekosistemov za popolno življenje krajine, hkrati pa se stre- znimo in zavemo, kako silovito uničujemo neizmerna prostranstva zemeljske oble. Nevarno pa je, da bi pozabili še nedavno podobno golega krasa, ki je grozeče opo- zarjala, kaj se bo zgodilo, če bo človek nenehno preskakoval ojnice naravnih živ- ljenjskih procesov. Goli kras pa je vendarle pripomogel, da so zaradi tega opozorilnega znamenja še dovolj zgodaj vzklile zamisli, da je' treba z gozdom ravnati tako, da to ne bo škodovalo njegovi naravi. ln prav zaradi našega šibkega zgodovinskega spomina bomo morali v prihodnje vse te resnice nenehno zapisovati in ponavljati. Že dana- šnji popotnik po Krasu si ne predstavlja več, kaj se je dogajalo na tem območju; potuje mimo podob in zdijo se mu nekaj samo po sebi umevnega. ln prav zato mora postati Kras naša posebna, trajna "učilni­ ca". RAZLIČNE PREDSTAVE O NIZKEM KRASU Različne predstave o krasu kaže jemati s pridržkom, ob vsaki pa razmišljati, da bi lahko presodili, koliko je objektivna. V ustnem izročilu je veliko resnice. Tako so Izraelci, pregnani v suženjstvo, nenehno sanjarili o zeleni domovini, tja naj bi se nekoč vrnili. Ko pa so se vrnili iz suženjstva, so našli puščavo, ki jo je povzročila paša. Podobne so predstave o našem krasu; tudi ta naj bi bil, kot povedo izročila, v davnini porasel z močnim drevjem, z go- zdom, značilnim za submediteranska ras- tišča z ohranjeno naravno rodovitnostjo. Vse kaže, da je bila naravna rodovitnost na zavidljivi ravni in da je bil prav človek tisti, ki je s svojim rušilnim početjem iz nekoč zelo rodovitnega Krasa s klesal strah zbuja- joča kamnito skulpturo. Kraške ekosisteme so načenjali lliri, Rimljani, Benečani, fev- dalna doba in še posebno manchesterski gospodarski liberalizem ter uveljavljanje rimskega ded nega prava z drobljenjem po- sesti. Razni predpisi in zakoni na koncu prvega tisočletja in v tem tisočletju le opo- zarjajo, kako kritične so bile razmere. Res, da je mediteranski in submediteranski pro- stor pripomogel k razvoju kmetijstva; npr. h kultiviranju žit, k temu, da je Sredozemlje postalo zibel pšenice. Nihče pa se ne vpraša, kako zelo je bila narava v tem delu Evrope zaradi tega prizadeta. Sedanjim rodovom je Kras prikazovan kot skalnata krajina s črnim barom kot dodatnim simbolom naravne revščine. Skale in črni bor so poleg drugega navdiha- vale tudi pesnika, da je razmišljal v verzih o naravi življenja na Krasu. ln vendar mo- ramo pesniku prisluhniti, saj je govoril o podobi Krasa, ki jo je z lastnimi očmi videl v vsej takratni resničnosti. Da gre za resnič­ nost, opozarjajo podobe dalmatinskega in hercegovskega krasa, ki je še vedno tak- šen, ~ol je še nedavno bil slovenski. Gozdarji so v svoji delovni vnemi odkrili GozdV 51, 1993 281 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka ... način za ozelenitev krasa - s črnim barom. Tako se je razvila predstava o kraški krajini, ki naj bi ji dajal pečat prostran gozd črnega bora; morda po zgledu s smreko ustvarjene krajinske podobe Srednje Evrope. V zvezi s tem se je pojavila tudi prevladujoča teh- nika pogozdovanja s črnim borom, ki je pomenila vračanje gozda na kras. Zelo utemeljena je predstava o kraški krajini in njeni veliki krhkosti. Vendar je to krhkost povzročil predvsem človek, zato je Kras v resnici simbol občutljive narave, in to bo v prihodnje treba upoštevati tudi pri ravnanju z njim. Ob tej ugotovitvi kaže razmišljati o uniče­ nem Krasu in si ob tem priklicati v spomin Frommovo anatomijo človekove destruktiv- nosti, prikaz izničenja energijskih tokov in uničevalno moč "podivjana" energije. Pov- sod, kjer je bil gozd odstranjen, je namreč prenehal delovati njegov energijsko-regula- cijski mehanizem, ki je usmerjal energijo pri ohranjanju življenja. Današnji Kras pa je tudi enkraten primer, ki potrjuje pravilo, da ni etično usmerjene · (osveščene) množice, temveč da so le etično prebujeni posamezniki, ki so bili sposobni preusmeriti tok dogajanja v smer, ki nam je dala z gozdno vegetacijo znova ozeleneli Kras. Šele pogled v notranjost nove zelene gozdne substance nam od- kriva strukture "pragozdne narave", ki dajo slutiti, kako pomembno vlogo ima na novo porajajoči se gozd na Krasu. Pred našimi očmi nastajajo nove podobe, nove strukture kraškega gozda. Le-te opozarjajo na svojo dinamično navzočnost. Iz nečesa navidez neuglednega nastaja gozd in se po svoji sestavi približuje gozdnim tvorbam, ki si jih pretekle generacije niso mogle niti zamišlja- ti. Vendar zadeve ne kaže idealizirati. Po tako dolgotrajnem uničevanju ni mogoče pričakovati, da bi se življenje lahko v 50 letih normaliziralo. Tudi v prihodnje bo treba s tem naravnim območjem ravnati izredno previdno in ga zavarovati - "ograditi". Pred nami je živ laboratorij, ki postaja vse boga- tejši ter ponuja nova in zanimiva presene- čenja. Vse to pa potrjuje, da je gozd proces, ne pa "proizvod", kakršen je na primer agrarni umetni ekosistem. 282 GozdV 51, 1993 NAČELNA VPRAŠANJA UNIČEVANJA NARAVE NA KRASU Resnične organske revitalizacije Krasa, tako kot narave nasploh, si ne znamo zamišljati, če se ne poglobimo v uničevalne procese, ki jih povzroča človek v naravi; v našem primeru na Krasu. Kraški prostor spada med naravne ekosi- steme, ki so bili zgodaj uničeni. Uničil ga je razvoj sredozemskih kultur, ki so potre- bovale čedalje več energije, sredstva, s katerimi so Kras uničevali, pa so bila sprva sekira, ogenj in živina; pozneje so sledile monokulture in v zadnjem času turizem. Večina teh motenj je delovala integralno in zato tem bolj učinkovito. "Ekskavacija" Krasa je potekala pritajeno, z na videz majhnimi, toda nenehnimi uničevalnimi motnjami. Prav iz zgodovine uničevanja kraškega prostora bi lahko razbrali, kako škodljivi so tudi "majhni trajni odmerki" in dokončno ovrgli teorijo "mejnih vrednosti" o škodljivosti kakega dejavnika. Zaradi tak- šnih zaporednih posegov je kraška krajina veliko pretrpela. Oddahniti si mora, sicer bo še naprej propadala. Kraška krajina, razde- ljena, kot je bila, se ni mogla uspešno upirati ujmam, kot so žled ipd. Vsaka na- ravna motnja jo je, tako bolno, huje prizade- vala, kot pa bi jo ob normalnih razmerah - če bi bili krajinski ekosistemi ohranjeni. Energijsko gledano pomeni odvzemanje gozda kraški krajini odstranitev osrednjega mehanizma za uravnavanje toka energije, ki vstopa v ta prostor in izstopa iz njega. Razvoj obalne in priobalne človekove de- javnosti so v tem delu Evrope spodbujali prav zaradi zelo ugodnih energijskih raz- mer; med drugim še posebno zato, ker je bil prevoz po morju energijsko poceni. če­ dalje večja človekova dejavnost, ki je po- časi presegla okvire razpoložljive energije v obalnem pasu (zakon lokalnosti življenja) je začela zajemati energijo iz zaledja (pri- morskih krajin) v hrani, lesu za kurjavo, tehničnem lesu idr. Visoka kalorična in žarilna vrednost lesa avtohtonih drevesnih vrst je pospešila kuhanje oglja in trgovino s tovrstno energijo. Vse kaže, da je na Krasu že tedaj veljalo pravilo, kakršno velja Življenjski prostor »nizki kras", primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka ... zdaj za dežele v razvoju, in sicer, "da je več vredno tisto, kar se da pod lonec, kot tisto, kar gre vanj". ln vendar sta paša in pridelava živalskih proteinov dodali k uniče­ vanju Krasa prav usoden delež. Gozdni ekosistemi so se skrčili, ostalo jih je skrom- nih 5 do 10 odstotkov celotne površine. Prebivalstvo si je moralo pridobivati kurjavo celo s izkopavanjem korenin. V prvi polovici 19. stoletja je kraško-krajinski naravni ener- gijski sistem povsem razpadel in gozd je prenehal biti naravni regenerator energije v krajini. ln tako je bilo več stoletij; v tem čc/su se je ustavilo tvorjenje biosubstance, in! tudi energija se ni več akumulirala. Kra- jina je izgubila svoje varovalne mehanizme, na milost in nemilost je bila prepuščena uničevalnim učinkom sončnega sevanja, ki ga povzroča presežek energije. Drugi za- kon termodinamike se je pokazal v vsej svoji groteskni učinkovitosti, ki jo po svoje opisuje E. Fromm v Anatomiji človekove destruktivnosti. Destruktivno obravnavana kraška krajina je bila spremenjena v odpa- dek (entropija = energija, ki ni več spo- sobna opravljati dela, z vsemi negativnimi Slika 1 a. Detajl s pogozdovanja (leta 1895) posledicami). Tedanji kras je izražal upor narave proti civilizacijskemu tujku, ki ga tako nastali Kras ponazarja v naravi sami. Gre za pojav klasičnega, dolgotrajnega uni- čevanja narave, ki je danes zajelo precejš- nja območja celin. Apokaliptične tehnologije nove dobe pa so neprimerno bolj usodne. V nedotaknjeni naravi ne nastajajo od- padki, če pa se to že zgodi in začno odpadki motiti naravno delovanje, jih na- rava samodejno onemogoči. REVITALIZACIJSKI PROCESI V KRAŠKI KRAJINI Vrsta okoliščin, o katerih govore drugi referati, je omogočila znova priklicati narav- nejše življenje na goli kras. Med njimi je bil prav gotovo Ressel tisti, ki je dojel pomen celostnega dela z naravo. O teni pripovedu- jejo njegovi, imenujmo jih prvi projekti za revitalizacijo kraške krajine. V stiski iskanja različnih rešitev so se porodile različne zamisli, ki so bile - tako domnevamo - iskateljske narave. Med prvimi uspehi naj GozdV 51, 1993 283 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. omenim leta 185r izvedeno uspešno pogo- zditev s črnim barom v Bazovici, ki jo je zasnoval J. Koller. Prav gotovo je tudi to pripomoglo k še večjemu zagonu za po- novno ozelenitev Krasa in k uspešnim na- daljnjim pogozditvam. Led je bil prebit in uspehi so se vrstili. Glede na prostrani izpraznjeni prostor to po količini ni pomenilo veliko, izredno pomemben pa je bil kako- vostni prispevek; sprožen je bil proces revitalizacije kraške gozdne vegetacije, to pa je prineslo v ta prostor novo življenje. Gozdar je pripomogel k bifurkacijskemu "preobratu na Krasu". Prebivalstvo je zapu- stilo (ekonomski emigranti) Kras šele s tem pa se je prižgala zelena luč za resnično uspešno vrnitev življenja. Z varoval nim me- hanizmom (plotom), ki je spontano nastal s človekovim odhodom, z odstranitvijo ži- vine in kose, se je pokazalo, kaj v resnici pomeni tak varovalni mehanizem. (Ustvar- janje možnosti za ponovni samodejni razvoj homeostaze v nastajajočih naravnih ekosi- stemih v krajini.) Sproženi so bili različni procesi z zanimivo življenjsko strategijo članov nastajajočega gozda. Črni bor se je začel spontano širiti zunaj nasadov - ta drevesna vrsta že po nekaj letih semeni, kar je odziv na skrajno nepri- jazno in pusto okolje kraškega talnega skeleta. Seme se z vetrom širi v okolico nasadov. V ekstremnih primerih tudi 17 m na leto. Proces je opisan v Žgajnarjevi diplomski nalogi (1971; lmigracija črnega bora na krasu). Tako nastajajoča gozdna biosubstanca, četudi v majhnih količinah, je pomenila bistven kakovostni prispevek k inicialnemu ustvarjanju razmer za novo živ- ljenje. Ob tem pojavu, pa tudi sicer, se je v kraškem prostoru neopazno sprožil proces priseljevanja, ali bolje, vračanja gozdne vegetacije povsod, kjer pokrajine niso več uničevali sekira, živina in kosa .. Proces vračanja pregnanih vrst traja prikrito 1 OO - 150 let in dobiva šele v zadnjih desetletjih izrazitejše poteze; te je mogoče prikazati kot hipoteze pa tudi kot dejstva, vredna posebnih raziskav. Sto let in več se je gozdna vegetacija vračala na Kras pritajeno, plazeče. Posa- mezni elementi gozda so se le stežka Slika 1 b. Pogozdovanje kraške goličave v bližini vasi Jurišče v letu 1895 284 Gozd V 51, 1993 Življenjski prostor »nizki kras", primer či ,ek'l\~ destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka ... nase ljevali med kraške skalP ... 1 a11 so pot (pripravljali tla) sebi in na oovo prihajajočim ter spreminjali življenjske razmere. Zadnja desetletja, predvsem po vojni, je to vračanje prešlo v eksponencialni vzpon. Gozd v različnih stadij ih je preraste! nad 50 odstot- kov kraškega prostora in se prav tako pospešeno širi na preostalo polovico k raške kraii11e. , ~ ..... Lej puti vračanja se uveljavljajo žival- ske vrste, ki prihajajo in odhajajo ter bi- stveno pripomorejo k osvajalni poti primar- nih producentov. Njihova vloga je zelo po- membna, raziskav o tem pa je zelo malo. Na pomen tega pojava opozarjajo novejše študije po izbruhu ognjenika Svete Helene v ZDA; tam so ugotovili, kako pomembno vlogo ima živalstvo pri vračanju življenja v to gorsko krajino, prekrilo z la vo in pepelom. Tudi v našem primeru lahko ugotavljamo, da smo gozd pregnali, pojavile pa so se živalske vrste, ki so pomagale in še poma- gajo pri njegovi vrnitvi. Strategija vračanja gozda je vidna iz množice različnih razvojnih stadijev- različ­ nih kombinacij vrst in raznolikih strukturnih oblik, ki so vsaka po svoje odsev posame- znih življenjskih funkcij pri oživljanju primar- nega življenja v kraški krajini. Posebnost v strategiji vračanja so raz- lične oblike, kot so različno oblikovana jedra, ki se postopno združujejo in obliku- jejo enkratne dolge "sestojne robove", ti pa učinkovito in pospešeno pripomorejo k po- zitivni energijski bilanci prerojevajoče se kraške krajine. Pri razvoju novega gozda so opazne tele smeri razvoja: 1. nadaljnje širjenje črnega bora v oko- lico sestoj ev črnega bora; 2. vdor avtohtone vegetacije listavcev v notranjost odraščajočih sestojev črnega bo- ra; 3. neposredno širjenje avtohtone goz- dne vegetacije na območju umetnih in ne- zavarovanih ekosistemov, kot so opuščeni pašniki, ipd. Vsako kartiranje opisanih procesov bi bilo nepopolno in bi nam zoževalo naš poskus da bi čim širše interspecifično daje- mali skicirane procese. Vrste, ki se vračajo, vsaka po svoje GozdV 51, 1993 285 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. pripomorejo k ponovnemu uveljavljanju energijskih procesov in samodejnemu delo- vanju ekosistemov in kraške krajine. Kras je energijsko rešen. Ozelenel je. Energija se_ mu vrača, entropija se čedalje učinkovi­ teje zmanjšuje; vedno manj energije gre v prazno da bi uničevala. Za življenje na Krasu je to pomemben preobrat! Kraška krajina se energijsko spet napaja. Po tisoč in več letih uničevanja nekega dela narave se zeleni energijski rezervoar spet polni. Ustvarjene so možnosti za prihodnost, za zdrav življenjski utrip kraške krajine. če dojamemo bistvo skiciranih procesov, nam postaja razumljivo, kakšno pomembno vlogo opravljajo "ostanki" vegetacije, raztre- seni v prostoru, pa naj gre za posamezna drevesa, grme, ostanke korenin ipd. V na- ravi je lahko vsaka podrobnost bistvena. O ekoloških nišah, posameznih vrst pa tudi posameznikov vemo zelo malo, skorajda nič. V nenehni težnji k proizvajalni unifor- mnosti smo postali slepi za pomen ekolo- ške niše (torej funkcije). časovno in prostorsko prepletanje skici' ranih razvojnih trendov prinaša v kraški prostor enkratno raznovrstnost, ki sama po sebi pripomore k ekološki stabilnosti: "Po- sreče no načrtno" vključevanje črnega bora v veliki proces revitalizacije bi bilo lahko sicer usodno, prav zaradi interakcij razvoj- nih procesov pa se populacije črnega bora postopno redčijo. Vsi trendi kažejo, da se v prihodnosti obetajo mešani sestoji. V tej zgradbi se bo črni bor pojavljal sicer še zmeraj kot tujek; vendar kot ekološko spre- jemljiv in gospodarsko zanimiv, zato ga bo treba ohranjati. Prihod črnega bora, prevla- dujoči položaj in njegovo širjenje po kraški krajini je treba dojeti kot dinamičen proces. Črni bor na Krasu bo ostal, spremenila pa se bo njegova ekološka, oziroma ekološko- gospodarska niša. Posebno zanimiv je vpogled v notranjost razvijajočih se gozdnih ekosistemov Krasa. Raznovrstna, izrazito pionirska vegetacija grmovnih vrst in trav s svojo morda energij- sko potratne vlogo opravlja "težaško" delo, ko postopno zaustavlja silo entropijskih pro- cesov. O njeni pripravljenosti za tovrstne Slika 2. Borovi sestoji osvajajo Kras (foto: S. Čehovin) 286 GozdV 51, 1993 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. funkcije vemo še zelo malo. Z opazovanjem gozdnega roba v notranjosti spreminjajoče se krajine počasi dojemamo pomen oblik gozdnega roba, njegovo veliko razgibanost in nepregledno dolžino. Ta fenomen zbuja veliko pozornost tudi v savanskem prosto- ru, kjer gre v bistvu za mejni prostor med gozdom in travnimi ekosistemi. V razvoju vegetacije si narava pomaga različno, med drugim s strategijo gozdnega roba. V eks- tremnih razmerah, in takšne razmere bodo na Krasu še dolgo, je tako oblikovani gozdni rob s svojo vsestransko raznovrstnostjo življenjska nuja. Ob vračanju življenja v prazni kraški pro- stor se manifestira enkratni pomen struk- ture in funkcije gozda, igra dolgih robov in jeder. Gre za boj med živo in mrtvo naravo, ki traja desetletja in stoletja. Življenje se hoče uveljaviti. Gozd in njegove tvorbe so zastopniki življenja nasproti "puščavi". Gre za revitalizacijske začetke tal, prehranje- valne komponente različnim živalskim vrstam, ki jih Kras v tem času potrebuje. Med drevesnimi vrstami se poleg mno- žice črnega gabra in malega jesena vse bolj pojavljajo hrasti; cer, puhavec in gra- den. Tudi o funkciji (ekološki niši) teh vrst vemo še zelo malo. Množični pojav črnega gabra - predvsem na zelo skalnatih tleh, opozarja na njegovo enkratno pionirsko naravo, pa tudi na njegov nagli razpad sicer kot kost trde lesne substance. Zanimiva je tudi njegova dinamika prekoreninjanja skal- natih žepov (podobno kot pri malem jese- nu); vse to opozarja na enkratno poslanstvo te in podobnih vrst. Neverjetno so se raz- mahnili tudi hrasti ter opozarjajo, da je njihovo poslanstvo v tem prostoru trajnejše. Razvoj gozdne biosubstance vrst, ki si sledijo, in nekatere izmed njih imajo že trajnejši položaj (mali jesen, črni gaber, lipe, javorji, hrasti, pa tudi bukev), dobiva v energijski bilanci in v življenjskem procesu pomembno vlogo. O njej smo doslej ko- majda razmišljali. Skratka, odpirajo se nove presenetljive razsežnosti, in prinašajo - raziskovano iz energijskih izhodišč- bolj celostno spozna- nje na področje dela z gozdom in drugačen pogled na življenje. Ponovna tvorba tal na Krasu hitreje napreduje zaradi dolge tople dobe, toda le, če so ponovno ustvarjene tudi druge razmere, kot so npr.: gozdna biosubstanca; relativno brezvetrje in ohra- njanje vlage v tleh za nemoten razvoj drob- nih živali in mikroorganizmov, revitalizacija učinkovitosti talnih žepov v medskalnem prostoru, ki v revitaliziranem stanju po- novno postanejo sposobni ohranjati vlago (vodozadrževalni mehanizmi), itn. V sestojih črnega bora opazujemo, kot smo že povedali, vdor avtohtone vegetacije različnih listavcev. Pri tem je naglica rasti v višino zelo zanimiva. Kljub svetloljubnosti doseže mali jesen pod krošnjami črnega bora v 20 letih višino 3 - 4 metre, črni gaber pa enako višino celo v 15 letih. Pri vračanju avtohtone gozdne vegetacije ima vegeta- tivna reprodukcija izredno pomembno ener- gijsko - varčno vlago. Koreninske sisteme - potem ko so ustvarjeni, razviti v skalnatih tleh, narava več generacij izrablja - vse dotlej, dokler se ta koreninski sistem ne utrudi in ne odmre. Zanimivo je, kaj se dogaja po kraških sestojih, in kako se oblikujejo najrazličnejši stadiji. Črni gaber se umika in ostaja v izrazitem skalnatem svetu. Prihajajo hrasti, hitreje kot smo priča­ kovali, itn. Rastlinskosociološke študije, predvsem pa njihov sukcesijski aspekt, bodo v marsičem spremenile dozdajšnje domneve. Zadrževalni mehanizmi in zakon lokalnosti kot pogoj za ohranjanje in razvoj življenja se ponovno uveljavljajo. Vsak del Krasa postaja pod gozdom organsko bogat. K temu odločilno pripomore pospešen raz- voj avtohtone vegetacije. Zaradi omejenih posegov v nastajajoče gozdne sestoje do- bivajo ti sestoji naravo pragozda - pač v "inicialnih stadijih". Naš kras postaja zgled pravega, naravi dopadljivega zdravljenja krajine. ln tak bo tudi v prihodnje, toda le pod pogojem, če bodo tudi drugi porabniki tega prostora sposobni, predvsem pa pri- pravljeni razvijati okolju prijazne tehnologije dela pri "cepljenju" kraške krajine z različ­ nimi krajinskimi tujki. GozdV 51, 1993 287 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. KRAS- REVITALIZACIJSKI NARAVNI LABORATORIJ MEDNARODNEGA POMENA V preteklih 150 letih so se razmere na Krasu zelo spreminjale. Tako se je izobliko- vala podoba kraške krajine, nastajali so procesi, kot smo jih prikazali. Drugje v sredozemskem prostoru so potekali do- godki ponekod podobno, marsikje pa dru- gače. Velika vnema v posnemanju agrikul- turnega pojmovanja narave je privedla do velikih homogenih prostranstev umetnih, torej tujih tvorb v tem uničenem prostoru (npr. prostrani uniformni nasadi različnih vrst bora). Temu tujku je treba prišteti še boleča, čeravno za krajši čas ekonomsko privlačno, infrastrukturo (turizem, industrij- ski razvoj, kmetijske plantaže, promet idr.), ki ta krhki prostor enkratno obremenjuje in sproža ekološko škodljive procese ireverzi- bilne narave. Mnoge sredozemske dežele so postale resnične onesnaževalke okolja, čeravno mnogokrat v prepričanju, da so storile nekaj pozitivnega. Metoda preskoka - uničenega golega prostora v gospodarski gozd (npr. z barom) z bagateliziranjem vseh vmesnih razvojnih stadijev naravne vegetacije - se v sredozemskem gozdar- stvu ni obnesla. Izučilo nas je, da po tej poti zabojnika za odpadke, kot lahko imenu- jemo sredozemski prostor, ni mogoče spre- meniti v zdravo krajino. Primer Krasa v Sloveniji nas uči, kako to storiti tako, da to ustreza naravi, brez grobih posegov buldo- žerja, in to po kognitivni poti. V kraškem naravnem laboratoriju v me- rilu 1 : 1 smo dojeli vso grotesknost krajine - odpadkov, torej reči, ki jih ne smemo več počenjati. Novejši čas pa prinaša tudi nove usodne ugotovitve, med njimi predvsem spoznanje, da je pri iskanju poti k revitaliza- ciji k raške krajine treba u"poštevati ekološko usmerjanje energije v takšnem prostoru. Poraba energije je v naravi izredno skromna in "varčna". Vsaka motnja v tem procesu sproža negativne učinke delovanja energije, ti pa imajo dolgotrajne posledice. Iz tega se lahko veliko naučimo: če hočemo nekaj uničenega oživiti, moramo razmišljati bolj celostno, spremeniti svoje ravnanje na 288- GozdV 51, 1993 podlagi razvijanja celostne informacije. Spoznali bomo, kako je treba ravnati, po- tem ko je narava že povsem izčrpana in ji ni mogoče ničesar več odvzeti. Spoznava- mo, da se morajo takšne krajine, kot so Kras, najprej "odpočiti", sicer bodo vsi na- daljnji posegi, namenjeni kratkoročnim iz- boljšavam, nestrokovni. Uničene krajine po- trebujejo, zato da si naberejo novih moči, razmeroma veliko časa. Vsako izsiljevanje zdravja pomeni zgolj škodljivo potratnost energije. Znova morajo biti ustvarjene mož- nosti za vračanje avtohtonih vrst, še po- sebno primarnih proizvajalcev. Zato bo v prihodnje treba odmeriti eno osrednjih skrbi avtohtonemu. Ob takem razmišljanju bomo dojeli resnično večciljnost narave, zato da bi laže tudi uspešno dodajali naše, gospo- darsko usmerjene smotre. Svet se danes pogreza v odpadke, ki jih povzroča človek. Mednje spadajo tudi tile najpomembnejši, toda pre malokrat omenje- ni; uničena prostranstva zaradi izrabljan ja gozdov, kmetijsko izrabljene prerije, sava- ne, nerodovitna tla kmetijsko razvitih deže- lah itn. Osrednji problem človeštva postaja naloga, kako ravitalizirati vsa ta uničena prostranstva. Sem spada skoraj vse Sredo- zemlje pa tudi vsa Srednja in Zahodna Evropa. Nihče nima prave predstave, kako to storiti. Nikdar nobena družba ne bo imela dovolj denarja, da bi te krajine lahko ozdra- vila po dozdajšnji vprašljivi poti (mehani- stična pot). To potrjujejo tudi poskusi po drugih celinah. Rezultat je v večini primerov tale: trajnih uspehov ni, neuspehi pa se kopičijo. Manjši krog izbrancev odhaja s polnimi žepi. Vest znanstvenika in tehno- loga je pri tem odpovedala. ln če že ni povsod tako, pa je očitna nesposobnost izvedencev ali njihovih menedžerjev, ki ne dojemajo, da je takšna pot napačna. Treba je poudariti še nekaj: kraški prostor postaja laboratorij za študij revitalizacije termofilnih življenjskih združb. Ker pa so le-te v svetov- nem prostoru ena od najbolj prizadetih in zamolčanih kategorij, postaja ta prostor toliko zanimivejši. Pouk z ekstremnejših rastišč pa je tudi sicer bogata informacija za praktično delo z naravo. Pot revitalizacije uničenih površin je mo- Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruklivnosU, energije življenja, upanja v človeka .. goča le kot pot "mehkega" usmerjanja ener- gije v neki uničeni krajini. Energijsko inten- zivne tehnologije (s porabo velikih količin energije), so v bistvu ekstenzivne (potrat- ne). Energijsko intenzivne tehnologije so tehnologije s skromnimi energijskimi vložki, toda z veliko intelektualnega truda. Rad bi opozoril prav na primer kraške oživljajoče krajine v Sloveniji, ki se ponuja kot zgled oživljanja neke krajine po sonaravni poti - nazaj k zdravi in h gospodarsko zanimivi deželi. V prejšnjem stoletju so kraško deželo obiskovali mnogi, da bi spoznali uspeh pog ozd itve na goli kraški skali. Ta in vendar danes povsem drugačna krajina, kot mo- zaik pionirskih ekosistemov, postaja znova zanimiva - prav zaradi naravi prijaznih, energijsko varčnih poti oživljanja narave kraškega geografskega prostora v Sloveni- ji. Kras mora postati zanimiv eksperimen- talni laboratorij za študij revitalizacije uniče­ nih krajin. Poglavitne možnosti za to so bile ustvarjene z delom že v preteklosti. Kar potrebujemo, je dodatna idejna in tehnična oprema za kvantifikacijo dokumentov za tiste, ki jim naravne podobe in to kar je ustvarjeno v naravi ne zadostuje, skratka za tiste, ki si ne znajo predstavljati, kakšen je bil ta prostor videti nekdaj. O PRIHODNJI PODOBI »NIČ VEČ KRASA« Vendar zgolj od podobe na novo ozele- nelega Krasa ni mogoče živeti. Zanimati nas mora prihodnji razvoj kraškega gozda, da bi znali prav zastaviti negoval no- obliko- valno dleto. Razvojne faze bodo v naslednjih desetle- tjih zagotovo dobile podobo različnih stanj, kakršna so bila v začetku optimalnih razvoj- nih faz gozda. Na velikih površinah bodo nastali novi pionirski stadiji, ki se jih ne bo mogoče ubraniti. Napak pa bi bilo, če bi se pionirski stadiji gozda razširili na tla, ki so za kmetijsko obdelavo najprimernejša. V nastajajoče optimalne faze naj se organsko vrastejo borove monokulture, ki so danda- GozdV 51, 1993 289 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka ... nes za kraško krajino zgolj zasilen obliž. V razvijajočih se optimalnih fazah se bo, ob nastajanju in oblikovanju popolnejših struk- tur, energija čedalje gospodarneje uporab- ljala. Posebno velik bo vpliv na spreminja- nje vodnega režima na Krasu. Verjetno bo gozd potreboval več vode. Vendar je že v doglednem času mogoče pričakovati pove- čano akumulacijo vode in s tem tudi trajen enakomernejši odtok vode; to bo pomenilo nov vodni režim v krajini. Opazovanje in poglobljeno razmišljanje o prihodnjem raz- voju gozdne vegetacije daje že slutiti, da bodo drevesne vrste občutno prestrukturi- rane. Na primer, svoj prostor bodo spet dobili hrasti, njihova ekološka vloga se bo povrnila. Kajti vse kaže, da je izginotje hrasta na Krasu povzročilo močne entropij- ske procese. Vrniti hrast krajini pomeni vrniti gozdu energoakumulacijski aparat za kraški svet in ga tako okrepiti, da bi znova lahko opravljal svoje ekološke funkcije tudi za tisti del krajine, ki bo v prihodnje ostal brez gozda (torej umetni ekosistemi). Ne smemo pozabiti, da je bil hrast v časih, ko so ljudje še živeli in čutili z naravo, uteme- ljeno simbol vzvišenosti, gostoljubnosti ter moralne in fizične moči, skratka, najrazvi- tejša oblika energije. Posebno pozornost zasluži razvoj prihod- njega strukturiranja biosubstance, njene raznovrstnosti in s tem učinkovitega uve- ljavljanja različnih življenjskih funkcij, med drugimi predvsem samodejne kontrole ali samodejnih varovalnih mehanizmov gozda in celotne krajine. Že ob dozdajšnjih velikih spremembah v vegetacijski odeji na Krasu je mogoče domnevati, da se tudi kraško ozračje spreminja. Zagotovo bodo nastale bolj občutne in blagodejne spremembe. Vse padavine, ki dospejo na Krasu do gozdne vegetacije, se ustavijo na krošnjah, v koreninskem sistemu z novimi tlemi ali pa potujejo skozi listne reže v ozračje. Samo slutimo lahko, kolikšno bogastvo po- meni to za Kras in za celoten vodni režim v kraški pokrajini, za katero je voda še posebno pomembna življenjska sestavina. Slika 3b. Pogled na isti objekt leta 1985 (foto: D. Robič) 290 Gozd V 51, 1993 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. (Opomba: Glede spremljanja ekoloških sprememb smo se že začeli dogovarjati z mednarodnim inštitutom o včlenitvi opazo- vanj v evropsko mrežo.) Dežela, ki je bila pred kolapsom, je po- novno zaživela, vanjo se vrača življenje, hkrati pa se spreminjajo tudi življenjske razmere tamkajšnjega prebivalca - Krašev- ca. Dvomim, da se mlajši rodovi zavedajo razlik med nekdanjim in zdajšnjim življenj- skim okoljem, sprememb v okolju, ki se pospešeno zboljšuje. Vpliv teh sprememb pa ni zgolj lokalen ali območen, temveč sega tudi v zaledje naše dežele. Iz predvi- denega prihajamo do novih spoznanj. V razviti ohranjeni naravi kraške krajine v prihodnje ne bo mogoče več govoriti o ekstremnih ekoloških razmerah, temveč le o drugačnih razmerah. Prav ta drugačnost pa zahteva, da bo človek moral opustiti svoje moteče posege v krajino; ti posegi ustvarjajo ekstremne razmere, "porušili" so naravo, pospešili njen ekstremni fluktuacij- ski značaj in stopnjevano "nepredvidljivost" ali bifurkalnost. Skiciran prihodnji razvoj je zagotovo stvarnost. Prihodnost je torej zelo privlačna. Ugotavljamo, da je tokrat sistem uspešen, kako dolgo bo takšen in kolikšna bo njegova kakovost, je odvisno od nas samih. Morda je prav Kras najprimernejši objekt za opozo- rilo, kaj pomeni "ograja" kot simbol varstva pred človekom. Razvoj "ograje" med notra- njim in "zunanjim", kot je to na primeru pri celični membrani, homeostatičnih mehani- zmih pri ekosistemih, v imunskem sistemu pri organizmih itn. opozarjajo na pomen in genialnost te naprave v naravi. Prav naravo moramo posnemati, in dokončno dojeti, da se meje demokracije z varstvom življenj- skega okolja vse bolj zožujejo. Kras je zgled in potrdilo te trditve. Na podlagi vsega povedanega lahko do- ločimo nove gozdnogospodarske in še po- sebno gozdnogojitvene cilje ter oblikujemo teorijo in prakso nege gozdov in krajine v ekosistemih za prihodnost. Pri tem je treba spoštovati nego naravno nastalega in nove energijske tokove, ki jih z gozdom v ta prostor vnaša narava. NEKAJ MISLI NAMESTO POVZETKA Po stopetdesetih letih iskanja, prizade- vanj, odpovedovanja, razvijanja kognitiv- nega dialoga z naravo je kraška krajina s prihajajočim gozdom zastavila komponente svoje večdimenzionalnosti; dimenzije, ki nakazujejo pot nazaj k naravi in hkrati dimenzije človekove ustvarjalne moči v so- žitju z naravo. Gre za pojav, ki je na svetu velika red- kost, in za del narave, v kateri počasi dojemamo pomen energijskih procesov kot temeljno ekološko izhodišče pa tudi kot temeljno izhodišče za človekovo gospodar- sko delovanje. Z vsem tem postaja ta prostor čedalje dragocenejši raziskovalni gozdnokrajinski laboratorij, ki ga kaže brez- pogojno ohranjati in se ob naravnih proce- sih v njem učiti. Z drugimi besedami: nastajajoča kraška gozdnata krajina nam ponuja vse možnosti, da se pri prihodnjem delu z gozdom in obnovljivimi naravnimi viri naučimo in doja- memo, kakšen mora biti informacijski si- stem pri ravnanju z naravo. Gozdnata kraška krajina, takšna je na- stala in se bo še razvijala, je enkratni pripomoček, ki nam lahko pomaga, da us- pešno prebrodimo nepredvidene, in vendar napovedujoče naravne motnje ali katastro- fe. Vse to zahteva, da se kot dežela in še posebno kot Evropa, po tisočletju uničeva­ nja zavzemamo za kraško krajinsko drago- cenost - laboratorij v naravi s 150-letno eksperimentalno tradicijo. Pri tem se vpra- šajmo, ali ne bi kazalo vse entropije, ki prihaja z vetrovi in s padavinami iz pro- strane industrijske in agrarnoindustrijske padske nižine, zaustaviti doma. Mar ne bi morali ustaviti ekološko škodljivih tehnologij bolnega kmetijstva na Krasu, ki uničuje naravno okolje (buldožiranje reliefa in tran- sport zemlje). Ali ne bi bilo nujno sporočiti snovalcem obalnega in priobalnega razvo- ja, kaj se je zgodilo z naravo Krasa, da ne bi obalno območje znova tako kot nekoč uničevala zdaj oživljajoče kraške krajine. Obala je organska sestavina zaledja in nasprotno. O tem govore zgodovinska dej- GozdV 51, 1993 291 Življenjski prostor »nizki kras", primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. stva. O vsem bi mc ·aJi biti dodobra poučeni, prav zato, da pri varstvu okolja ne bi bilo treba začenjati zmeraj znova, pri temeljih. ln končno; kraška gozd nata krajina je živ, živahno razvijajoč se monument uniče~ nja in revitaliziranja hkrati, prostor, v kate- rem je gozdar s črnim borom, podobno kot tisti v Srednji Evropi s smreko, poskušal zdraviti uničeno krajino. Za svoj čas je delo uspelo. Vendar oboje - črni bor in smreko lahko ob takih posegih primerjamo z drogo, ki deluje le določen čas, njena učinkovitost pa je dvomljiva. LEBENSRAUM- "DER NIEDERE KARST« EIN BEISPIEL DER MENSCHLICHEN DESTRUKTI- VITAT, DE.R LEBENSENERGIE, DER HOFF- NUNG FUR DEN MENSCHEN, UND EIN DAUERNDES FORSCHUNGSLABORATO- RIUM ZUGLEICH Zusammenfassung Der Niederungskarst wurde jahrhundertedurch vernichtet und in den letsten 150 Jahren revitali~ siert. Die Vernichtung von Wald war ein Produkt der menschlichen Destruktivitat: Die KUstenzivili~ sation ausbeutete die Karstlandschaft bis zum kahlen Fels und bis auf einige Prozent von Obriggebliebenen Waldresten. Der Karstland~ schaft wu rde das energetische System~ der Wald ~ zerstčrt; so wurde sie zum Abfallprodukt einer extensiven Wirtschaft. Var ca 150 Jahren wu rde mit den ersten Auffor- stungen begonnen. Das war die lniziative von einigen Forstleuten; darunter J. Ressel. Das mOh~ same Fussfassen von Wald wurde durch viele gUnstige Umst8nde erleichtert; darunter "der Zaun", welcher, als wirksamstes Mittel, das Fer- nhalten var menschlichen Destruktivitat symboli- siert. Die Karstlandschaft hat nun ihr "energetis- ches Wirkungssystem" ~ den Wald wieder zurOc- kgewonnen; darunter aber auch die Vorbedingun- gen fUr ein lebensfreundlicheres Klima, fOr eine bessere Wasserversorgung, kurz fOr eine neue Mitwelt und darunterfOr eine bessere Lebensqua- ntat. Das gegenwartige Waldbild ist eine Selten- heit. Der Wald wird sich von nun an sprunghaft 8.nderen. Seine Biosubstanz nihmt zu. Sie wird reichlich strukturiert um ihre 6kologische Funktio- nen zu erfUIIen. Eine neue Destruktion wOrde eine internationale Verurteilung hervorrufen. Das Ph8.nomen - der Karst in Slowenien wird zu einem internatlonalen Naturlaboratorium in wei- ehem die Revitalsierung des Waldes auf ver- nichteten Bčden (ihre Naturgesetzmassigkeiten) und die sanfte, naturfreudliche und energiespa- rende Technologien studiert und entwickelt wer- 292 GozdV 51, 1993 den. Denn nur solche kčnnen und dUrfen in der Zukunft bei der Revitalisierung der weltweit zer~ starten Landschaften ihre Anwendung finden. THE LIVE SPACE "THE LOW KARST«, AN EXAMPLE OF HUMAN DESTRUCTIVE ACTIVITIES, OF LIVE ENERGY, OF THE HOPE INTO THE MAN AND PERMANENT RESEARCH LABORATORY SUMMARY After a hundred and fifty years of the searching for appropriate solutions, eflorts, difliculties, the developing of cognitive dialogue with the nature, the Karst landscape got the components of its multi dimension character with the emerging of the forest; these are the dimensions which indi- cate the way back to nature and at the same time the dimensions of human creative power in the coexistence with the nature. The phenomenon is quite a rarity in the world and it represents a part of the nature in which the significance of energy processes representing the basic ecologic starting-point as well as the basic starting-point of human economic activities can be perceived with difficulty. Taking all this in consideration, this area is becoming more and ·more valuable research forest landscape labora- tory, which has to be preserved unconditionally and which offers lessons with all the natural processes going on there. With other words: the emerging Karst forest landscape offers all the possibilities to learn from the future work with forest and renewable natural resources and to realize what should information system in the dealing with nature be like. The Karst landscape, rich in forests as it already is and which is going to develop in the future as well, is a unique aid to enable us to successfully overcome unforeseen natural catastrophes which are likely to happen. After a millennium of destroying, all this de- mands of the country, representing also a part of Europe, to engage in the preserving of the Karst valuable landscape, which is a natural laboratory with a 150 long experimental tradition. A question arises whether it would not be worth stopping all the entropies coming with the wind and precipita~ tions from the large industrial and agroindustrial Po Valley at home. Should not all ecologic harmful technologies of ili agriculture, whicb destroys natural environment (bulldozing of th!i! relief and spil transportation) be stopped in the Karst? Would it not be necessary to inform those who design the development of the littoral region of what has happened to the nature of the Karst so that the detrimental influence of this region would not again help to destroy the reviving Karst area? The Littoral represents a part of the inland and vice versa. Historical facts spea~ for.that. These Življenjski prostor »nizki kras«, primer , .ovekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka ... should be well known facts so •· .. 11 wuJld not be necessary to start from tl:9 very beginning and with fundamentals in environmental protection each time. And finally, the Karst forest landscape is a living, vividly developing monument of destroying and revitalization at the same time, the region where foresters tried to heal the destroyed country with the black pine, similarly as those in Central Europe did with the Norway spruce. The work •· ·-- """ out ""S! IL Yet both- the black pine and the .~u1 way spruce can in such measures be compa- red with drugs, having effect only for awhile and their effectiveness being of dubious character. LO SPAZIO VIT ALE SUL CARSO QUALE ESEMPIO DELLA INCLINAZIONE DEVASTATRICE DELL'UOMO, DELL'ENERGIA VIT ALE, DELLACREDIBILITA NELL'UOMO E QUALE LABORATORIO Dl RICE ACA Sunto 11 rimarginato manto vegetale sui Carso ci permette di intuire il nocciolo del .,ciclo biologico sontaneo« presente nel remoto passato. Alcuni entusiasti avevano da diversi decenni prospettato ed iniziato la riforestazione di questo ambiente, senza incontrare la comprensione della maggioranza scettica conservatrice. L'intuitiva vi- sione del forestale si era pero' decisamente allineata a favore dell'alternativa che propugnava la necessita' di .,restituire al Carso il verde man- to«. Uno dei mezzi di difesa di questa scelta fu allora la costruzione di recinti a difesa da altre attivita dell'uomo. Oggi il Carso puo' ritenere rimarginato il suo manto vegetale e la sua capa- cita' creativa - pur a prezzo di enormi sforzi - essendosi ricostituita la sua originaria »Verde energia silvestre«. 11 Carso e' un esempio di risanamento di un ambiente mutilato nel passato, essendosi trasfor- mato in un laboratorio nuovamente vivo che assume un' importanza internazionale. L'attivita forestale ha cosi' metaforicamente aumentato le dimensioni del nostro paese di un ipotetico 1 O%, nello stesso periodo in cui altre attivita' hanno denaturato l'ambiente con aritifi- ciosi agrosistemi. Oopo 150 anni di ricerche, di fatica, di rinuncie, di puntualizzazione delle cognizioni apprese dia- logando con la natura, il territorio carsico ha raccolto e riunito con il recente avvento del bosco, gli elementi che compendiano le sue dimensioni, e riaprono la via verso il naturalismo e contemporaneamente affinano le regole di con- vivenza potenziando la creativita' umana. E' qesto un fenomeno estremamente raro, che ci permette di capire l'importanza dei processi naturali quali fasi iniziali una stabilita' ekologica ed anche come punto di partenza per le scelte economiche. Considerando l'esposto punto di vista, pos- siamo supporre che questo ambito si ridimensioni in un prezioso laboratorio silvoambientale, che occorre mantenere tale, per poter trarre dal suo processo naturale materia di apprendimento. ln altre parole: l'ambiente silvano carsico ci offre tutte le possibilita' di trarne l'insegnamento per i futuri program mi di lavoro, studiando il modo di trarre profitto dai processi naturali. L'ambiente carsico silvano, cosi' come si e' formata e come continuera' ad evolversi, e' l'unico modo che puo' aiutarci ed evitare gli imprevedibili, anche se potenziali, incovenienti o addiritura qualche cata- strofe. Cio' pero' esige che il Paese ed ancor meglio !'Europa stessa, si batta per una preziosita' qual' e' l'ambiente carsico, per un laboratorio cioe', che vanta 150 anni di sperimentale tradizione. C'e' da chiedersi se non sia il caso di bloccare all'origine tutte le masse entropiche, che proven- gono, coi venti e con le precipitazioni, dalla vasta pianura padana, ricca di impianti industriali ed agroindustriali. Non potremmo farse bloccare le tecnologie ecologicamente dannose presenti neila malsana agricoltura carsica che distruggono l'ambiente naturale (s9avi e sconvolgimenti dei rilievi e del trasporto della terra)? None' forse il caso di informare i programmatori de Ilo sviluppo costiero e dell'ambiente limitrofo di che cosa sia successo nel passato con l'ambiente carsico, perche' non si ritorni a distruggere l'am- biente che sta rivivendo? La costa e' un tutt'unico col retroterra e vicever- sa. Dovremmo essere ben bene edotti di tutto, perche' neila tutela dell'ambiente non si debba sempre ricominciare daile fondamenta. lnfine: l'ambiente silvano carsico che si sta ecologicamente evolvendo, e' un monumenta vivo che rappresenta contemporaneamente la distruzione e la rivitalizzazione. E' to spazio in cuil il forestale ha cercato di guarire il paesaggio rnorente col pino nero, come· anche il forestale ha cercato di fare neii'Europa centrale con l'abete rosso. Tuttavia ambedue i casi - pino nero ed abete rosso - potrebbero essere paragonati ad una droga, che agisce solo per un certo tempo, la sua efficacia e' pero' di dubbio valore. GozdV 51, 1993 293 GDK: 182.2:(497.12 Kras) Razvoj in varstvo gozdov na Krasu Forest Development and Protection in the Karst Silvester ČEHOVIN' Izvleček Čehovin, S.: Razvoj in varstvo gozdov na Krasu. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1993. V sloven- ščini s povzetki v angleščini, nemščini in italijan- ščini, cit. lit. 21. Pojem krasa kot sinonima za ogolelo, kamen ito puščavo izhaja iz pokrajine Kras, planete, ki sega od Tržaškega zaliva proti notranjosti Slovenije na nadmorski višini 200-400 m. V dobi rimske zasedbe je bil Kras gozdnata krajina. Z razvojem mest (Trst, Benetke) ter večanjem prebivalstva se je po 1 O. stol. sprožil proces uničevanja gozdov, ki se je še okrepil po 17. stoletju. Sečnji je sledila paša in tako razgo- zdena krajina je bila izpostavljena delovanju ero- zij~ (poznana je kraška burja). Sele z deželnimi zakoni o pogozdovanju Krasa od 1881-1885 sledi obsežno pogozdovanje Krasa s črnim barom, prekinjeno v obdobju med vojnama, nato sledi od 1948-1955 ponovno ob- sežno pogozdovanje. Kras je dosegel željene gozdnatost, a je še daleč od okolju primernih sestojnih zgradb. Velik delež gozdov je šele v inicialni fazi, zato je varstvo gozdov in usmeritev gospodarjenja še bolj za- htevna naloga katje bila samaogozditev. Zahteva veliko strokovnega dela, saj bo preobrazba go- zdov, ob zadostnem varovanju, trajala verjetno več stoletij. Primer Krasa naj bo opomin družbi, kako naj ravna z okoljem. Ključne besede: Kras, Ressel, ogozditev. KRAS KOT POJEM Kras je ozemlje z značilnimi kraškimi ?blikami: kraški mi žlebiči, vrtačami, kra- sklml polji s ponikalnicami in svetom pod- * S. č., dipl. inž. gozd., Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, 6621 O Sežana, Partizanska cesta 49, SLO 294 GozdV 51, 1993 Synopsis ~ehovin, S.: Forest Development and Protection 1n the Karst. Gozdarski vestnik, No. 5-6/1993. ln Slovene with the summaries in English, German and ltalian, lit. quot. 21. The notion karst as ~ synonym for bare, stony desert has been denved from the landscape Karst, a plat~au, reaching from the Trieste Bay towards the mland of Slovenia, situated 200- 400 m above sea level. During the Roman conquest the Karst was a ~~oded .landscap~. With the development of ctt!es (Tneste, Ventce) and the increase of popu- latlon, the process of the destroying of forests started in the 1oth century and especialfy after the } 71h century. The cutting was followed by pasture and the bare landscape was subject to erosion (the well known karst strong north-east wind called bora). lntensive afforestation of the Karst with Pinus nigra la.id dawn by state laws was only started in the penod from 1881 to 1885. It was interrupted in the period between World war 1 and World war Il only to be resumed in the time between 1948 and 1955. . The desired forest density has been achieved rn .the Karst yet it is far from forest structures surtable for the environment. The major share of the forests is only in the initial phase so forest protection and managing trend have become an even more demanding task than the afforestatlon itself was. It requires a lot of professional work because the transformation of forests will with su~icient protection, probably last for manY cen- tunes. Key words: Kras, Ressel, afforestation. zemnih jam s podzemnimi rekami. Tak svet se je razvil na apnencih in deloma dolomi- tih, ki se topijo v vodi. Kras kot specifičen naravni pojav je bil prvič opisan v orisu slovenske pokrajine, ki se imenuje Kras in sega od Tržaškega zaliva do Vipavske doline. Od tod se je ta pojem, ki označuje pojave na lahko topnih apnencih, prenesel v znanost. Razvoj in varstvo gozdov na Krasu Kraški svet je brez površinskih voda. Vode se pretakajo le v podzemlju. Pojem goli kras ali kras v ožjem smislu označuje golo, kamnito pokrajino brez gozdov. 40% slovenskega ozemlja je na apnen- cih in dolomitih, na katerih nastajajo kraški pojavi. Goli kras se je razvil le v jugozahod- nem delu Slovenije, v pasu od morja do Postojne. še sredi prejšnjega stoletja so slovenski kras opisovali kot pusto sivo pustinjo s posameznimi zelenimi oazami. Tisti del, v katerem se je razvil goli kras, ima specifično podnebje. Čeprav ima na leto od 1200 do 1500 mm padavin, ga poleti pestijo suše, saj je v teh mesecih manj padavin. Da so suše še hujše, pripomorejo predvsem stalni vetrovi. Najbolj znan je suh severovzhodni veter, imenovan burja, ki piha po dežju in prinaša jasno vreme, hkrati pa močno izsu- šuje tla in zelo zmanjšuje (zaradi izhlapeva- nja) učinek poletnih padavin. KRAŠKO GOZDNOGOSPODARSKO OBMOČJE Kraško gozdnogqspodarsko območje vključuje jugozahodni del Slovenije s pre- težno degradiranimi in pionirskimi gozdovi na površini 153.000 ha. Sega od morske obale v Istri do višine 1 OOOm na Vremščici in Slavniku. Tu prevladuje lahko topna kredna apnena podlaga, ki prepušča vodo (60% območja), preostali del pa zavzema eocenski fliš. Na apneni podlagi so se razvile vse značilne kraške oblike (žlebiči, vrtače, kraška polja, ponikalnice). Tu so tudi enkratne Škocjanske jame. Vanje po- nikne Reka, ki se prikaže na dan v Trža- škem zalivu, in sicer kot Timava. Kraško območje se je zaradi posebnih podnebnih razmer in nepremišljenega člo­ vekovega delovanja v preteklosti spreme- nilo v golo, kamnito pokrajino. Toda gozdar- jem se jo je sredi preteklega stoletja ob izrednih naporih posrečilo ponovno ogozdi- ti. Fenomen revitalizacije slovenskega krasa je zanimiv za številne dežele v Sredo- zemlju, pa tudi drugod po svetu, kjer je človek uničil gozdove. KRATEK OPIS UNIČENJA GOZDOV IN PONOVNE OZELENITVE KRASA Propad gozdov na Krasu Ugodne klimatske razmere so, kljub rela- tivno skromnim rastiščem, omogočile že zgodnjo poselitev, razvoj mest ob tržaškem zalivu pa je terjal vedno več lesa za kurjavo in za gradnjo ladij. Pritisk na gozdove se je močno stopnjeval od 1 O. stoletja dalje, kar je sprožilo postopno degradacijo go- zdov in pozneje še samega rastišča. Zato so oblasti že od 11. stoletja dalje z vrsto predpisov začele omejevati ponekod sečnjo, drugje pašo, zlasti koz. A uspeha ni bilo, gozd je vedno bolj izginjal. Predvsem od 16. stoletja dalje je prebivalstvo hitro naraščalo, s tem pa tudi poraba in izraba prostora za pašo in po- trebe po lesu. Sekira, paša, pa tudi ogenj so ogolili kraško pokrajino. Ne smemo prezreti, da je na Krasu 70% rastišč črnega gabra s hrasti in da je vsak premočan poseg lahko usoden. Kljub odredbam in odlokom o prepovedi paše in omejevanju sečnje, je bil Kras sredi 19. stoletja le še gola kamnita puščava. Na pogubne posledice zakrasovanja Krasa in sosednjih pokrajin na apneni pod- lagi so vse pogosteje opozarjali tudi daljno- vidnejši izobraženci in gospodarstveniki. Tudi mnogi naravoslovci v naših deželah so se ukvarjali z vprašanji ogolitve pokrajine in zakrasovanja. Svoja dognanja so objav- ljali v domačih in tujih publikacijah. Med njimi je najpomembnejši Janez SCOPOLI, ki je v nekaterih delih opozarjal na hude posledice uničenja gozdov. Enako pomembno vlogo je imel gozdar Josip RESSEL, ki je od leta 1817 do svoje smrti leta 1857 služboval na Slovenskem in v Istri. Sestavljal je dolgoročne gozdnogospo- darske načrte, projektiral gozdne ceste in uvajal sodobne metode gojen ja in izkorišča­ nja gozdov. Najbolj pa se je posvetil preskr- bovanju lesa za hitro razvijajočo se vojno in trgovsko mornarico. GozdV 51, 1993 295 Razvoj in varstvo gozdov na Krasu Zaradi vedno večjih potreb po lesu za mornarico je opazil težave, ki so se porajale zaradi čezmernega izčrpavanja gozdov, iz tega pa se je porodila njegova skrb za prihodnost. Rešitev je videl le v obnovi oziroma pogozdovanju kraških goličav. Do- jel je, da je obnova gozdov na Krasu in v Istri ne le gozdnotehnični in gozdnogospo- darski, temveč tudi socialnoekonomski pro- blem tukajšnjega prebivalstva. Izdelal je načrte za pogozditev istrskega (1842) in tržaško-primorskega (1850) krasa. V načrtih za pogozditev goličav je zaradi prenaseljenosti in socialne odvisnosti prebi- valstva od reje ovac in goveda upošteval tudi možnost kombiniranega gospodarje- nja, zato je predlagal redko sad njo hrasta. Ressloyi načrti so pionirsko delo, prvi sistematični poskus pogozdovanja in meHo- racije goličav v našem Primorju in Istri, vendar, žal, niso bili uresničeni. Ponovno vračanje gozda na Kras Slovenski kras je zaradi pustošenj go- zdov v minulem stoletju kazal zelo žalostno podobo. Herman GUTIEMBERG, gozdar- ski svetnik v Trstu, ga takole opisuje :"Po- potniku, ki je sredi našega stoletja (19.stol.) potoval od Postojne proti Trstu, Reki in Gorici, se je ponujal žalosten pogled: pov- sod puste kamnite površine brez vegetaci- je, iz katerih so, podobno kot v puščavi, le tu in tam silile majhne zelene oaze." Pri- bližno enako je leta 1850 zapisal M.Verto- vac in svojo misel sklenil z besedami:" Ko bo Kraševec prodal poslednjo hrastovo vejo in si moral kupiti tujega želoda, takrat se bo šele zdramil". Po ugotovitvi škodljivih posledic pomanj- kanja gozdov se je zavest o nujnosti po- novne ozelenitve krasa postopoma širila in krepila. Pri tem niso bili v ospredju nepo- sredni gospodarski cilji, temveč želja in potreba znova ustvariti kulturno krajino. Gozd pa je bil pogoj za revitalizacijo števil- nih funkcij (predvsem varovalne) in za bio- ekološko stabilnost tega prostora, saj, kot je pred 90 leti zapisal deželni gozdarski inšpektor za Kranjsko Venceslav Goli :"Ni 296 GozdV 51, 1993 gozda brez kulture in ne kulture brez go- zda". Pogozdovanje s črnim borom Akcija, ki so jo vodili gozdarski strokov- njaki, je spodbujala lokalne oblasti in posa- mezne vplivnejše vaške može. Tržaška občina je že leta 1842 izdala odredbo o pogozditvi goličav s semenom domačih listavcev, vendar delo ni bilo uspešno. Na- porom za ogozditev kraških goličav se je že v začetku 50. let prejšnjega stoletja priključil tudi gozdar Josip KOLLER. Leta 1850 je zavrnil obnovo s setvijo (zaradi suše) in priporočil saditev. Društvo za pogozdovanje krasa, usta- novljeno leta 1851 v Trstu in leta 1852 v Sežani, ni dalo praktičnih uspehov. Manj- kalo je finančnih sredstev in gozdarskih strokovnjakov. Šele leta 1859 je Josipu Kollerju uspel nasad s sadikami črnega bora pri Bazovici. Koller, ki ga je pridobila za sodelovanje tržaška občina, je imel ne- . kaj izkušenj s pogozdovanjem v Istri. Tega leta se je začelo pogozdovanje kraških goličav s črnim borom. Tržaško namestništvo je že leta 1863/64 izdalo navodila, kako pogozdovati kras. Z uspelim nasadom črnega bora je bila dokazana možnost vračanja gozda na Kras. Toda veliko večji problemi so nastajali, ko so želeli pridobiti prebivalstvo za pogo- zdovanje Krasa. Kljub pomoči države, ki je financirala stroške sadik, je bil odziv klavrn. Zato je v obdobju 1859 do 1880 uspelo osnovati le 500ha nasadov. (Problem je bil podoben sedanjemu v zasebnih gozdovih). Avstrijski Zakon o gozdovih iz leta 1852 je s prepovedjo čezmerne sečnje in paše sicer zavrl nadaljnje uničevanje gozdov, pogozdovanju goličav pa ni dajal nikakršne opore. Zato je sčasoma prodrlo spoznanje, da je treba pripraviti posebne zakone. Tako so izdali zakone o pogozdovanju krasa na območju Trsta (1881), Goriške (1883), Kranjske (1885) in Istre (1886). Na podlagi le-teh so ustanovili posebne komisije za pogozdovanje krasa. Sestavljali so jih pred- Razvoj in varstvo gozdov na Krasu stavniki deželnih oblasti, občin in gozdarski strokovnjaki. Komisije so najprej določile zamljišča, ki jih je bilo treba pogozditi. Skupaj je bilo takih goličav okoli 30.000ha. S sadnjo, setvijo in samosetvijo je gozd v 1 OO letih zajel nad 40.000ha goličav in pašnikov. Po zaslugi teh zakonov in dela komisij je pogozdovanje do l. svetovne vojne hitreje napredovalo. Stroške je kril sklad za pogozdovanje, večinoma obliko- van iz državnih sr'edstev. Komisije so ure- dile tudi svoje drevesnice. Ob začetku po- gozdovanja so jih imele v Serminu pri Kopru in v Gorici (za listavce) ter v Rodiku (za iglavce). V obdobju najobsežnejših po- gozdovanj (po letu 1881)so vzgajali sadike tudi daleč od Krasa, in sicer najprej v Gradišču pri Ljubljani in v Bršljanu. Na Krasu in v njegovi bližini so uredili več drevesnic (v Komnu, Osojnici pri Pivki, Vrhpolju pri Vipavi, Hraščah pri Postojni, Senožečah). V obdobju od 1859 do 1914 so s črnim barom pog ozd ili 1 0.842ha kraških goličav. Pomembno vlogo pri pogozdovanju in po- speševanju gospodarjenja z gozdovi na Krasu so imela tudi gozdarska strokovna društva. Zasedanje vsedržavnega gozdar- skega društva leta 1865 v Trstu je močno spodbudilo sistematično pogozdovanje Krasa. Po obširnih razpravah in strokovnih ogle- dih so na zasedanju sprejeli posebno reso- lucijo s pomembnimi predlogi: - površine, izbrane v sklad za pogozdo- vanje, je treba oprostiti davkov; - pogozdovanje Krasa zahteva spo- sobno strokovno vodstvo; - pogozdovanje ni le ožji problem pokra- jin na Krasu, ampak državni problem; po- trebna je državna pomoč. Podobno dejavnost je vodilo tudi Kranj- sko-primorsko gozdarsko društvo (ustanov- ljeno leta 1875 v Postojni). Njegovo zboro- vanje v Trstu (1879) je bilo posvečeno pogozdovanju Krasa, na zboru v Idriji (1884) pa se je med drugim zavzelo za zakonsko ureditev pogozdovanja krasa na Kranjskem in v Istri, podobno kot sta bila takrat že sprejeta posebna zakona za Trst in Goriško. Prva pogozdovanja so bila tako v stro- kovnem kot v širšem družbenem pogledu za takratne razmere enkratna dejanja, ki še danes, po več kot sto letih, zbujajo spošto- vanje. Tudi številne strokovne manifestaci- je, publikacije, strokovne ekskurzije in po- samezni obiski gozdarskih strokovnjakov dokazujejo, da je bilo pogozdovanje krasa v strokovnem pogledu nekaj velikega. To pomeni, da se je v tem prostoru takrat nekaj dogajalo. Samo tako si lahko razla- gamo izredno odmevnost in publiciteta. Med prvo svetovno vojno je pogozdova- nje skoraj povsem zamrlo. V obdobju med vojnama, pod italijansko vladavino, so ob- novili nekaj uničenih nasadov, posebno na Goriškem, novih nasadov pa so uredili le malo. V obdobju 1919-1945 so pogozdili samo okrog 850ha goličav. Pogozdovanje kraških goličav je bilo po drugi svetovni vojni spet deležno največje pozornosti. V obdobju 1945-1954 se je pogozdilo okoli 4000ha kraških površin. Uspešnost pogozdovanja se je močno po- večala. Šele proti koncu petdesetih let se je obseg pogozdovanj s saditvijo črnega bora zelo zmanjšal. Razlogov je bilo več. Gozdnatost se je povečala, samoniklo za- raščanje pašnikov z listavci in črnim barom ob starejših nasadih je bilo vse močnejše. Proces naravnega širjenja oziroma osvaja- nja goličav in pašnikov je sledil procesu deagrarizacije podeželja ter prepovedi paše koz. Po letu 1953 so saditev črnega bora vse bolj nadomeščali s setvijo semena tega iglavca. Na primernih rastiščih so dosegali zadovoljive uspehe. Žled je leta 1953 ponekod zelo poškodo- val starejše borove nasade. Praznine v sestojih so se deloma zapolnile s pionir- skimi listavci, v glavnem pa z borovim mladjem. To je bil začetek naravne obnove bo rovih sestojev, zasajenih do leta 191 O. Naravno širjenje bora in listavcev na opuščene pašnike, spremembe v borovih nasadih in demografske spremembe po letu 1953 Po letu 1950 se je na Krasu zmanjšalo GozdV 51, 1993 297 Razvoj in varstvo gozdov na Krasu število prebivalstva na podeželju za eno tretjino v primerjavi z letom 1869, spreme- nila se je tudi njegova struktura. Na koncu 19.stoletja je bilo 70% prebivalstva kmeč­ kega, leta 1953 le 50%, po letu 1980 pa manj kot 1 O%. Danes paše na Krasu prak- tično ni več. V ta prostor se je po o puščanju paše začel vračati gozd, a tokrat brez neposrednega vpliva človeka. Na intenziteto zaraščanja pašnikov je vplivalo več dejavnikov in sicer: - stopnja zmanjševanja paše, - degradiranost pašnikov, - drevesne vrste, ki so še preživele na pašnikih ali v njihovi okolici, - način širjenja semena (veter, !avna). Kot posledica teh dejavnikov imamo dva tipična načina zaraščanja pašnikov, in sicer zaraščanje s črnim barom v okolici "zrelih" borovih Qasadov in zaraščanje z avtohto- nimi listavci in črnim barom. Pri teh dveh tip ih sta različna tako intenziteta zaraščanja kot zmes drevesnih vrst. Zaradi obilne produkcije semena se je okolica nasadov črnega bora zarasla s pretežnim deležem črnega bora. Največja gostota osebkov je ob robu matičnega se- stoja (nasada) in upada z oddaljenostjo. Na smer širjenja bora pa je imela vpliv pred- vsem smer vetrov. Zato se je npr. v 50 letih bor razširil na zahodni strani sestaja 500m daleč, na vzhodni pa le za polovico te dolžine. Posledica tega širjenja so ob matič­ nih sestojih bora skupinsko raznodobni se- stoji črnega bora s posamično primesjo listavcev. Povsem drugačen pa je razvoj ogozditve pašnikov na večjih oddaljenostih od bo rovih sestojev. Poleg rastišča (prevladuje zdru- žba Seslerio - Ostryetum) je za proces zaraščanja teh površin pomembno, katere redke drevesne in grmovne vrste so še preostale na pašnikih ali v njihovi bližini in kdo razširja njihovo seme (veter ali !avna). Zato se tu začne proces zaraščanja le s posamičnimi primerki drevja in grmovja, kot so črni gaber, mali jesen, hrasti, črni bor in razne grmovne vrste. Šele pod zaščito krošenj teh osebkov se pod njimi ali v bližini naselijo osebki tudi drugih drevesnih in grmovnih vrst. Tako se na nekdanje goli- 298 Gozd V 51, 1993 čave postopno vrača gozd. Ta proces po- teka počasneje kot v okolici nasadov črnega bora, daje pa zato veliko bolj pester gozd, tako po drevesnih vrstah kot po razvojnih fazah. Spremembe v borovih nasadih zadnjih 50 let V borove nasade so se v preteklih 50-le- tih silovito vraščali avtohtoni listavci, zlasti tam, kjer je nasade poškodoval sneg ali žled. Cim višji so bori in čim bolj se rahlja sklep krošenj, tem hitreje se vraščajo li stav- ci. Najagresivnejši je mali jesen (Fraxinus ornus), sledi mu črni gaber (Ostrya carpini- folia), šopasto in posamično so primešani še hrasti puhavec, graden in cer (Ouercus pubescens, O.petraea, O.cerris). Vendar velja omeniti, da so v borove nasade že kmalu po osnovanju v prejšnjem stoletju, še bolj pa v letih 1948-1955, umetno vnašali avtohtone listavce s sadi- Ivijo in setvijo. Posamič se mestoma vraščajo pod sestoj bora še lipa, oreh in drugi listavci. Intenzi- teta vraščanja in vrste, ki se vraščajo pod sestoje, so v veliki odvisnosti od svetlobnih razmer pod sestojem (stopnja razrahljano- sti sklepa krošenj), od prisotnosti posamič­ nih osebkov teh vrst v sestoju ali v bližini sestaja ter od naselitve favne (ptiči), ki pospešujejo naselitev posameznih vrst. Tako se postopno zmanjšuje število črnega bora zaradi redčenj in veča število listavcev, ki tvorijo polnilni sloj in se vraš- čajo v pretrgan sklep borovja. V močno presvetljenih delih sestaja se pomlajujeta hrast in črni bor, v manj pre- svetljenih delih pa prevladujeta mali jesen in črni gaber. SPREMEMBA GOZDNATOSTI KOT POSLEDICA POGOZDOVANJ IN NARAVNEGA ŠIRJENJA GOZDA Posledica pogozdovanja in naravnega širjenja bora in listavcev na opuščene pa- šnike je seveda sprememba v gozdnatosti kraške pokrajine. Na celotnem kraškem območju, ki obsega 153.000 ha je bila gez- Razvoj in varstvo gozdov na lLa bora del Carso«). Nel 19. secolo il Carso si presenta gia' in buona parte come una pietraia desertica. Col ravvivarsi degli scambi commerciali tra il mare ed il retroterra austriaco il Carso divenne per antonomasia un carso privo di vegetazione forestale. Si pro petto' allora l'idea del suo rimbos- chimento. J. Ressel penso' di usare come specie princi- pale la quercia che, come essenza autoctona, appariva la piu' indicata. Tuttavia i tentativi non dettero l'aspettato e desiderato successo. Fu G. Koller nel 1859 ad usare con successo come specie forestale pionieristica il Pino nero in un impianto presse Basovizza. Solo le disposizioni governative sulla necessita' di rimboschire il Carso nel periodo 1881-1885 promossero un vasto programma di rimboschi- menti con il pino nero, rimboschimenti che fura no interrotti durante la prima guerra mondiale, conti- nuati in seguito e ripresi piu' decisamente nel periodo dal 1948 al 1955. Si puo' dire che il rimboschimento con il pino nero si concluda neg li anni 1950. 1 cambiamenti sociali allentarono la ••pressione s ulla terra": il pascolo del bestia-;ne si ridusse GozdV 51, 1993 303 Razvoj in varstvo gozdov na Krasu man mano, l'occupazione della gente si sposto' in altre attivita'. Pote' gradualmente aumentare una forestazzione naturale (sostenuta anche da interventi) con il pino nero che riusci a conquistare le posizioni abbandonate dal pascolo ed anche con le latifoglie autoctone che- indisturbate- si poterono rigenerare. Dopo 1 OO anni di attivita' ded ite principalmente al rimboschimento, le discipline forestali passaw rano ad interessarsi con maggior impegno alle attivita' selvocolturali integrative volte alia conserw vazione ed alia sviluppo delle foreste. Queste attivita' si ripromettono anche il costante impegno di assicurare l'integrita' dell' ambiente carsico e conservare le funzioni ricreative del bosco. La graduale evoluzione della foresta coetanea di pino nero verso forme miste ad altre specie ed in particolare alle latifoglie autoctone e' molto lenta e necessita di un attenta valutazione per appoggiare l'awento delle latifoglie tenendo anw che cento del prezioso apporto pionieristico del pino ne[O e del suo retaggio colturale sui Carso. VIRI 1. Anka B.: Analiza stanja in razvoja krajine s pomočjo metod daljinskega zaznavanja, Ljubljana 1984 2. Anka B.: The Changing role of forest in the Karst landscape in Slovenia, Bologna 1988 3. Beltram V.: Gojenje gozdov v prvem povojw nem desetletju, Gozdarski vestnik 1955/9 - 10 4. Ciglar M.: Sto let gozdarskih društev na slovenskem, Gozdarski vestnik 1975/1 O Kras (foto: Marko Kmecl) 304 Gozd v 51, 1993 5. Gams J.: Kras, Ljubljana 1974 6. Gašperšič F ., Winkler l.: Ponovna ozelenitev in gozdnogospodarsko aktiviranje slovenskega Krasa 7. Jakša J.: Snovna odprtost kraškega ekosi- stema gozdwtravnik-steljnik z vidika trajnosti, Ljubw ljana 1991 8. Jurhar F. in sod.:Gozd na Krasu Sloven- skega Primorja, Ljubljana 1963 9. Košiček B.: Spontano vračanje gozda na Kras, Ljubljana 1992 10. Miklavžič J. in sod.: Gozdnomelioracijski projekt za Kras Slovenskega Primorja, Ljubljana 1963 11. Murko V.: Josip Ressel, življenje in delo, Ljubljana 1963 12. Novice, Ljubljana 1850w 1884 (članki O Kraw su) • 13. Prebevšek M.: Sirjenje avtohtonih listavcev na Krasu, Ljubljana 1981 14. Prebevšek M.: Razvoj nasadov črnega bora na Krasu, Sežana 1986 15. Rubbia K.: Petindvajset let pogozdovanja Krasa na Kranjskem, Ljubljana 1912 16. Wraber M. in drugi: Obnova gozda na Slovenskem Krasu, Ljubljana 1954 17. Žgajnar L.: Naravno širjenje črnega bora na Krasu, Ljubljana 1973 18. Žumer L.: Delež gozdov v slovenskem prostoru, Ljubljana 1976 19. Gozdnogospodarski načrt za kraško goz- dnogospodarsko območje za obdobje 1991 w2000, Sežana 1990 20. Gozdnogospodarski načrt GE Kras za ob- dobje 1987-1996, Sežana 1990 21. Krš Slovenije, Split 1957 GDK: 62 Dileme nadaljnjega razvoja gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji - komentar Sašo GOLOB' V novi publikaciji s področja načrtovanja v gozdarstvu (GAŠPERŠIČ, KOTAR, MLINŠEK, POGAČNIK 1993-v nadaljeva- nju Dileme) avtorji v uvodu ugotavljajo, da gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji ni niti vsebinsko, še manj pa organizacijsko dodelano. S svojim prispevkom želijo zbu- diti razpravo, v kateri bi odgovorili na veliko nerešenih vprašanj, obenem pa izražajo globoko nestrinjanje z dosedanjimi poskusi alternativnih načrtovalskih pristopov, ki sta jih predstavila Gozdno gospodarstvo Po- stojna in IGLG (GOLOB 1992a, b). Zani- mivo je, da v teh poskusih niso našli niti ene nove uporabne ideje, čeprav smo si vsi prizadevali zasnovati načrtovalski si- stem tako, da bi naši gozdovi optimalno izpolnjevali svoje funkcije in da bi pri naših posegih vanje čim bolj upoštevali njihov naravni razvoj (večnamenska in sonaravne usmeritev gospodarjenja z gozdovi). V Dilemah obravnavana kritika predlaga- nega načina načrtovanja (GOLOB 1992b) je stroga, vendar pa ni toliko argumentira- na, da ne bi bilo mogoče ponovno razprav- ljati o nekaterih spornih točkah, ki jih zade- va. Toliko bolj, ker je bila metoda preizku- šena na območju ljubljanskih gozdov (GO- LOB 1993, KOVAČ, GOLOB 1993). Izhodišče za načrtovanje razvoja gozdnih ekosistemov je po mnenju avtorjev Dilem ekološka usmerjenost informacijskih si- stemov, s čimer se je seveda mogoče povsem strinjati. Pri tem je nedvomno osnovno vprašanje temeljne celice takega sistema in v Dilemah je jasno spoznana, da to ne more biti le neka ekološko hetero- gena upravna enota, kakršna je praviloma odsek. Potrebna je neka druga, bolj homo- gena enota, ki jo avtorji Dilem imenujejo * Mag. S. G., dipl. inž., gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO sestoj (str. 15), s čimer (okvirno) opredelju- jejo značilno strukturirano organsko snov gozda, ki se na nekem kraju bistveno raz- likuje od svoje okolice. V sistemu načrtova­ nja, ki smo ga predlagali, je temeljna celica (izraz negovalna enota v tem kontekstu ni bistven) definirana na zelo podoben način (GOLOB 1992b, str. 364), le da sta ji dodani še rastiščna in gospodarska kompo- nenta. Razlika med temeljnimi celicami obeh načrtovalskih pristopov je torej pred- vsem v izrazu okvirno, ki pa v Dilemah ni dovolj pojasnjen. Najbolj nedvoumno je mo- goče to razliko opredeliti na konkretnem primeru. Predlagam objavljeni primer gozd- nogojitvenega načrta za kmetijo Pušner . (KOLAR 1992), ki v Dilemah ni bil kritiziran in je torej nepristranski. Razjasnitev razlike med negovalno enoto in sestojem na tem primeru bi bila zelo dobrodošla, saj se je doslej pokazalo, da je povprečna površina sestojev, ki jih izločajo v razvojni skupini na Oddelku za gozdarstvo BF (HLADNIK 1993) in tistih, ki smo jih izločali doslej na IGLG, zelo podobna povprečnim površinam negovalnih enot v gozdnogojitvenih načrtih, ki so nam bili poslani na IGLG z gozdnih gospodarstev l. 1991 (GOLOB 1992a). Drug pomemben načrtovalski problem je zahteva po stalnosti načrtovalskih enot, ker je le tako mogoče v daljših časovnih razdobjih spremljati razvoj gozda, ki se spreminja pod vplivom naravnih motenj in naših posegov vanj. Pri tem je treba nujno upoštevati tudi spremembe v krajini, saj se je gozdnatost v času ene generacije goz- dnega drevja v Sloveniji izjemno spremeni- la, zdajšnje razporejenosti gozdov v krajini pa iz izkušenj iz preteklosti ni mogoče pojmovati kot dokončne. Prostorske enote z izjemno vrednimi krajinskimi in gozdno- krajinskimi informacijami, ki so se doslej najmanj spremenile, so katastrske občine, GozdV 51, 1993 305 v gozdarstvu pa oddelki, ki potekajo čez celoten prostor ne glede na trenutno goz- dnatost. V sistemu, ki ga predlagam, nika- kor ne rušim tradicionalnih oddelkov in je zato vedno mogoča primerjava s preteklos- tjo na tej ravni. (Za prihodnje rodove bi bile v ta namen zelo koristne tudi stalne vzorčne ploskve.) Vprašljivi pa so glede stalnosti tisti odseki in z njimi povezani gospodarski razredi ali celo gozdnogospodarske enote, ki so bili izločeni na podlagi lastništva, saj nas zgodovina in zdajšnja izkušnja uči, da je lastnina spremenljiva. (Čampa - 1993 je za območje ljubljanskih gozdov npr. ugoto- vil, da si kar tretjina lastnikov želi svoje gozdove prodati.) Stalnost gospodarskih razredov je vpra- šljiva tudi zaradi tega, ker z njimi ne želimo le spremljati razvoja gozdov na neki površi- ni, pač_pa v večih desetletjih zaporedoma usmerjati oz. določati razmeroma natančne cilje za vso površino, ki jo pokrivajo. Te naloge pa gospodarski razredi po preteku dovolj dolgega časa ne bodo mogli več dovolj dobro opravljati, saj bodo glede zgradbe gozdov pa tudi glede splošno ko- ristnih funkcij praviloma postajali čedalje · bolj heterogeni. Stalnost gospodarskih raz- redov je torej res relativna in če razmišljamo v dovolj dolgem časovnem razdobju, to v bistvu pomeni, da so spremenljivi. V zvezi s problemom spremenljivosti je tudi očitek (Dileme, str. 38) o zmotnosti trditve, da se informacije o gozdovih zaradi njihovega razmeroma počasnega razvoja počasi spreminjajo, ki je iztrgana iz kontek- sta, v katerem govorim o tem, da je mogoče pri organiziranosti, ki jo predlagam, sproti evidentirani spremembe v gozdovih v eko- loško-prostorskem smislu (GOLOB 1992b, str. 364). Strinjam se, da se lahko znotraj temeljnih ekološko-gospodarskih celot ne- kateri ključni parametri precej spremenijo že v razmeroma kratkem času, vendar pa le-te kot prostorsko opredeljene celote vztrajajo v svoji obliki dlje časa, njihove meje pa se spremenijo letno največ na površini enega odstotka. Sprotna prostor- ska in vsebinska spremljava ob kontroli sečišč je pomembna zaradi tega, ker je prostorska členitev gozda zamudna in bi jo morali sicer opravljati vsakih deset let. Zgled s hitrostjo »Obračanja« lesnih zalog 306 GozdV 51, 1993 (tudi če pustimo ob strani veliko intenziteto sečnje, s katero zlepa ne bomo povečali lesnih zalog, čeprav bi moral biti to tudi eden izmed ciljev sonaravnega gospodarje- nja) v tem kontekstu ni objektiven, saj z redčenji v odraščajočih in odraslih gozdovih ne spreminjamo integritete in horizontalne razprostranjenosti sestojev. Takšni gozdovi pri nas prevladujejo že zdaj, s težnjo k čim večjemu deležu odraslih gozdov pa bodo tudi v prihodnje. Vredna razpravljanja je tudi trditev, da gre pri evidentiranju sečenj zgolj za ekosi- stemski vidik, za informacijo o vplivu sečenj na gozdni ekosistem (Dileme, str. 40). Pred stotimi leti sečenj prav gotovo niso začeli evidentirati iz tega vzroka, saj pojem ekosi- stema tedaj sploh še ni bil poznan, prav tako pa so bili pred štiridesetimi leti za začetek evidentiranja sečenj v zasebnih gozdovih v ospredju drugi, tudi ekonomski razlogi. Čeprav bi bilo za spoznavanje reak- cij različnih gozdnih ekosistemov na od- vzem specifično strukturirane organske snovi iz njih dovolj proučevati le določeno število izbranih dovolj velikih vzorčnih plo- skev, se ne zavzemam za opustitev ocenje- vanja odvzete organske snovi iz naših go- zdov, česar tudi nikjer nisem zapisal; vpra- šanje je le, ali bomo ob omejeni gozdarski službi pri tem lahko povsod dovolj natančni in ali ne bomo tega počeli v škodo drugih, prav tako pomembnih ali še pomembnejših nalog. Z zornega kota tolikokrat omenjene polifunkcionalnosti je namreč bolj pomem- bno kot spremljati tokove, poznati in sprem- ljati stanje različnih struktur gozdov v pro- storu in času in jih primerjati z optimalnimi glede funkcij, ki jih gozdovi opravljajo. če pogosto kritiziramo gozdarja, ki mu je »ušlo" nekaj posekanih kubikov, pa le malo kritiziramo pomanjkljive evidence o prostor- ski razprostranjenosti gozdov. V testnih območjih, ki smo jih obravnavali v zadnjem času, smo povsod ugotavljali velik razkorak med površinami, ki smo jih zaznali z aero- fotointerpretacijo in površinami po gozdno- gospodarskih načrtih. (V območju mesta Ljubljana v načrtu ni bilo obravnavanih 20% gozdov, v predelu Alp pa kar 50% gozdov.) Trditev, da je pri načrtovanju potreben le "razmišljujoč in motiviran inženir (generalist) (Dileme, str. 37), je v nasprotju z organiza- cijo živih bitij v gozdu oz. z informacijskimi sistemi narave, ki bi jih bilo treba posnemati tudi po mnenju avtorjev Dilem (str. 8, 12). V naših gozdovih res prevladujejo genera- listi (npr. bukev med drevjem ali ščinkavec med ptiči), vendar pa ti niso dovolj uspešni pri zapolnjevanju vseh ekoloških niš, ki se porajajo v življenju gozda. V splošnem velja, da so razvitejši gozdovi bolj pestri od nerazvitih in imajo več specialistov. Brez teh torej v naravi ne gre in če se želimo integrirati vanjo oz. v njej ukrepati tako, da bo njen odziv ustrezen tudi našim ciljem, moramo specialistom nameniti dovolj po- zornosti in upoštevati njihove izsledke. K neposredni uporabi izdelkov in znanja specialistov - fitocenologov pri načrtovanju spada sporno prerisovanje gozdnih združb s karte merila 1 : 1 O 000 na delovno karto merila 1 : 5000 in hkratno posvetovanje z njimi. Naše izkušnje kažejo, da mej gozdnih združb ob izločanju negovalnih enot zaradi neusklajenosti s sestojnimi mejami sicer ne moremo povsem upoštevati (prim. GOLOB 1993, str. 112-113 in GOLOB 1980, str. 10-15), toda rastiščna karta je vendarle osnova, ki se je načrtovalec ne bi smel izogniti. K specialističnemu znanju spada tudi izdelovanje sestojnih kart s pomočjo aerofotoposnetkov, saj je znano, da za to delo nimamo vsi enakih psihofizičnih spo- sobnosti. Če teh kart pri načrtovanju ne uporabljamo, je delo bistveno manj učinko­ vito, prostorsko manj natančno in najbrž tudi vsebinsko manj kakovostno, saj se moramo preveč osredotočati na mejo se- slojev, ki jih opisujemo. V Dilemah je način načrtovanja, ki sem ga predstavil le kot eno od možnih opcij, pogosto označen kot nevzdržen, neživljenj- ski, nesprejemljiv, neuresničljiv in nestva- ren. Hiter izračun pa pokaže, da bodo težave tudi z uresničljivostjo sistema, ki ga je mogoče razbrati iz obravnavane razpra- ve. Pri zdajšnjih normativih za gozdnogoji- tveno (pri bl. 1 o ha na dan) in gozdnogospo- darsko načrtovanje (pri bl. 23 ha na dan) bi ob zahtevi, da je treba v petih letih izdelati gozdnogojitvene načrte za vse gozdove (95. člen Zakona o gozdovih 1993) letno potrebovali 20 000 terenskih delovnih dni gozdarskih inženirjev za gozdnogojitveno in 4350 za gozdnogospodarsko načrtova­ nje. Ob stotih terenskih dneh letno to pome- ni, da samo za to delo potrebujemo 243 inženirjev. Pri obravnavi kontrole pri gospodarjenju z gozdovi so se avtorji Dilem izognili spre- membam, ki jih prinaša novi Zakon o go- zdovih. V prejšnjem sistemu je gozdarska inšpekcija nadzirala odgovorne osebe, vo- dje temeljnih organizacij, ali gospodarijo po načrtu, in proti njim tudi ukrepala. Obstajale so torej tri med seboj ločene funkcije: načrtovanie, izvajanje (podjetništvo) in in- špekcija. Ce bi privzeli isti vzorec, bi morala inšpekcija zdaj ukrepati proti delavcem javne gozdarske službe, če načrt ne bo v popolnosti uresničen. To pa je nesmiselno, ker (1) je neracionalno, da javna služba kontrolira javno službo in (2) po novem zakonu lastnikov ni mogoče prisiliti v seč­ njo, razen iz varstvenih razlogov. VIRI 1. čampa, L., 1993: Javni interes in problema- tika lastništva v gozdovih Zelenega pasu Ljublja- ne. V: Mestni in primestni gozd - naša skupna dobrina. ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije, IGLG, Ljubljana, str. 80-96. 2. Gašperšič, F., Kotar, M., Mlinšek, O., Pogač­ nik, J., 1993: Dileme nadaljnjega razvoja gozdno- gospodarskega načrtovanja v Sloveniji. Biotehni- ška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 50 str. 3. Golob, S., 1980: Gospodarjenje z gozdom ob sušenju jelke na Konjiški gori. Strokovna naloga, Celje, 36 str. 4. Golob, S., 1992a: Analiza gozdnogojitve- nega načrtovanja v Sloveniji in njegova vloga v prihodnosti. Gozdarski vestnik 50(1): 14-23. 5. Golob, S., 1992b: Gozdnogojitveno načrto­ vanje s pomočjo prostorskega informacijskega sistema. Gozdarski vestnik, 50(7-8): 363-368. 6. Golob, S., 1993: Načrtovanje v gozdovih Zelenega pasu Ljubljane. V: Mestni in primestni gozd -naša skupna dobrina. ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije, IGLG, Ljubljana, str. 106-125. 7. Hladnik, D., 1993: Aekapitulacija povprečnih površin sestojev v izbranih gozdnogospodarskih enotah. Neobjavljena. 8. Kolar, 1., 1992: Gojitvene in sečnospravilno načrtovanje v nazarskem gozdnogospodarskem območju. Gozdarski vestnik 50(1): 24-28. 9. Kovač, M., Golob, S., 1993: Gozd in drevje v mestni krajini Ljubljane. V: Mestni in primestni gozd - naša skupna dobrina. ZDJT gozdarstva in lesarstva Slovenije, lGLG, Ljubljana, str. 66-79. 10. * 1993: Zakon o gozdovih. Uradni list Re~ publike Slovenije št. 30, str. 1677-1691. GozdV 51, 1993 307 STALIŠČA IN ODMEVI GDK: 946.1 Strokovno ali stanovsko društvo? ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je v organizacijskem preoblikovanju, kar je tudi priložnost za določitev vsebinskih in razvojnih usmeritev v delu zveze. Ker se ponekod, npr. v Ljubljanskem društvu, pojavljajo tudi vpra- šanja o članstvu v društvu (pismo predsed- nika društva), naj mi bo dovoljeno predsta- viti nekatera moja razmišljanja. Prve pomi- sleke o članstvu v DIT gozdarstva in pred- vsem ZDIT gozdarstva Slovenije, sem dobil po odziyu na moja razmišljanja v Gozdar- skem vestniku, (GozdV, 2192) Odgovor Mi- lanu Šinku (GozdV, 3192), ki ga je napisal urednik Gozdarskega vestnika (torej visok funkcionar Zveze). V prispevku je pojasnje- val in utemeljeval politično, ideološkoetično, implicitno pa tudi kar sindikalno stališče do nekaterih pojavov v gozdarstvu, ki sem jih · komentiral. Do zdaj ni bilo očitno, da bi se njegovi pogledi razlikovali od uradnih, zato jih lahko razumem tudi kot stališče Zveze. Ker po mojem mnenju ~~dejavnosti«, ki jih zagovarja urednik - Zveza ne sodijo v strokovno društvo (morda v stanovsko, kar pa je precej velika razlika}, sem bil zadovo- ljen, ko sem čez nekaj mesecev ugotovil, da so nosilci teh idej prenesli svojo dejav- nost tja, kamor tudi sodi - v politiko. Usta- novljena je bila namreč politična stranka (SEG) in se s kandidati (število gozdarjev na njenih volilnih seznamih je bilo nesoraz- merno veliko) pojavila na volitvah 1992 v državni zbor. Delež gozdarskih strokovnja- kov na volilnih seznamih je bil nasploh zelo velik. Zelo vprašljivo se mi je zdelo tudi letošnje vključevanje ZDIT (in tako skozi stranska vrata spet tudi članov SEG in drugih strank) v politični proces pri oblikova- nju novega Zakona o gozdovih in to brez predhodne široke razprave po društvih v Zvezi in jasno izraženega mandata za tako dejavnost. Nadaljnje dvome o svojem sodelovanju v ZDIT pa sem dobil na občnem zboru ,308 Gozd V 51, 1993 ZDIT v Kočevski reki, maja 1993. Poleg že prej naštetih dejavnosti, s katerimi se ne strinjam, se je pojavila tudi težnja po gospo- darsko podjetniški dejavnosti ZDIT, vendar ne kot notranja zadeva Zveze ampak mnogo širše. Dogodek na občnem zboru dobro ilustrira odnos strokovnega društva do stroke, zato naj mi ga bo dovoljeno opisati. Na občnem zboru je bilo seveda najpo- membnejše vprašanje reorganizacija dote- danje ZDIT lesarstva in gozdarstva v dve samostojni organizaciji. Zelo zanimiva in za delo ZDIT najbolj značilna je bila po mojem mnenju razprava in glasovanje pod točko razno. Na pobudo delegata je občni zbor izglasoval sklep o nekakšnem vplivanju Zveze na vlado, da ukine izvozne takse za izvoz gozdnih sortimentov. Razlog za tako dejavnost je seveda težava s prodajo goz- dnih sortimentov, še posebej zaradi razšir- jenosti podlubnikov. Sam sem si prizadeval, da tega problema sploh ne obravnavamo na občnem zboru. Iz enega samega razlo- ga, ki temelji na dejstvu, da mora obstajati v družbi točno določena delitev pristojnosti in odgovornosti. Pri čemer morajo biti dobre odločitve nagrajene, napačne pa sankcioni- rane. ln zato morajo o njih odločati tisti, ki se jih ne~osredno zadevajo oz. nosijo po- sledice. Casov podružbljanja odgovornosti vse povprek je nepreklicno konec. Interesi in odgovornost, sposobnost in neznanje, morajo postati transparentni, ne pa, da se zaradi različnih razlogov skrivajo za nekak- šnim/ splošnimi (strokovnimi) koristmi- ko- ristmi gozdu. ln ker gre v primeru izvoznega režima predvsem za gospodarske interese, je treba povedati, da je tudi v Sloveniji mogoče najti institucije, organizacije, zdru- ženja, ki so poklicana in plačana za uravna- vanje delovanja sistema in zastopanje go- spodarskih interesov. O njihovi (ne)sposob- nosti pa naj presodi vsak sam. KAKO STROKOVNO RAVNATI NESTROKOVNO Za podkrepitev zgornjih trditev rnorarn nekoliko natančneje analizirati potek raz- prave. Tako pomembna odločitev, kot je predlog določenega instrumenta za uravna- vanje trga, mora temeljiti na analizah. Te- žava na občnem zboru pa izvira iz dejstva, da bi se bilo treba odločiti med kar nekaj alternativami. Kadar nastopijo težave s pro- dajo gozdnih sortimentov zaradi stresnih razmer, je namreč mogoče ukrepati na več načinov npr.: povečati domačo porabo lesa (npr. s pospeševanjem domačega povpra- ševanja po končnih izdelkih s kreditno po- litiko in s tem zagotavljanje zaposlovanja slovenskih delavcev v lesnopredelovalni in- dustriji, ki ni polno zaposlena), povečevati izvoz lesa in gozdnih sortimentov (z ustrez- nejše - učinkovitejš9 - strokovnejšo pro- dajno promocijsko politiko, zagotavljanjem vseh vrst kakovosti ipd. in ne zgolj prodajo za vsako ceno), skladiščiti gozdne sorti- mente in žagan les (s tem podaljšati po- nudbo in za kasneje zagotoviti primernejše cene lastnikom, in zmanjšanje potencialne domače nezaposlenosti v lesnopredeloval- nem sektorju) ali zamenjati uvoz lesa z domačim lesom. Vsaka navedena alterna~ tiva je strokovno dopustna, njen izbor je predvsem problem meril, ker pa se nekate- rih ne more določiti neposredno in brez tveganja, pa tudi politike. če upoštevamo interese nekoga, da se čim hitreje pospra- vijo gozdni sortimenti iz gozda, uporabimo eno metodo, če je interes drugega (npr. države, brezposelnih) zmanjšanje brezpo- selnosti, se odločimo za temu primerno alternativo ipd. Morda bi bilo narodnogo- spodarsko najbolj koristno spodbujati delo- vanje celulozne predelave v Krškem in s tem zagotoviti delo domači predelavi, de- lovna mesta v predelavi, transportu, ipd. Za sprejem katerekoli alternative pa je treba imeti celo množico podatkov in pripravljene argumentirane posledice posamezne odlo- čitve. Različne možnosti je treba ustrezno preveriti in pretehtati ter tako zmanjšati negotovost za sprejem napačne odločitve na najmanjšo možno mero. V gospodarstvu pa zgolj kontrolna metoda kot nekakšna ))ex post« analiza nima kaj iskati, ker je predraga. Zopet pa smo tudi pri tem, da mora biti vpletenost v odločanje povezana z odgovornostjo in tudi nagrado. Prav za- nima me, kakšne posledice dobre pred- vsem pa slabe odločitve bodo nosili dele- gati ali pa npr. predsednik ali tajnik društva. Posebno zanimivo (seveda hipotetično) vprašanje je tudi, kakšna bi bila razprava in ~~strokovnost« v primeru, ko bi o tem razpravljali dve uri prej, ko so bili del ZOlT tudi lesarji. Na njih tak sklep namreč po- membno vpliva - predvsem prek cene su- rovine. ln kje je nestrokovnost stroke pri spreje- manju sklepa? Prvič v tem, da je zanema- rila široko paleto možnosti, ki so na voljo za reševanje takih problemov. »Zaplanka- no« (ali morda lobistično) so delegati obrav- navali le eno, če so že prevzeli nase odgo- vornost te vrste. Drugič pa v tem, da tudi za ta edini pristop niso imeli izdelanih analiz in meril, s katerimi bi lahko argumen- tirano nastopili in prepričali tiste, ki razpola- gajo z manj podatki in se zato težko odlo- čajo. Vendar je težava tudi v tem, da se argumentiranje ni zdelo potrebno. Ce odločanje o izvoznih taksah ni pro- blem Zveze, pa sta zagotovo problem njeno poslanstvo in potreba, da bo s strokovnim izobraževanjem dosegla, da bodo njeni čla­ ni, ki so na primernih položajih in s tem tudi pristojni za ustrezno ukrepanje, znali pravo- časno in strokovno analizirati dogajanja, strokovno usmerjati odločitveni proces in ponuditi nosilcem odločitev (odgovornim) primerno strokovno utemeljene alternative. Primer v Kočevski reki je pokazal, da tega pač ne znajo. Ob novi organiziranosti ZOlT gozdarstva je priložnost jasno in nedvoumno določiti osnovne usmeritve, cilje in način dela in tako omogočiti, da se na osnovi programa vključijo (nove pristopne izjave) v delo Zveze (društva?) tisti, ki se lahko poistove- ti jo z njenim delom in uresničujejo svoje strokovne (ali stanovske, če se tako odloči­ jo) interese. To je po mojem še posebno pomembno zato, ker naj bi bilo v prihodnje društvo povezovalec gozdarjev na dveh bregovih, kot rečejo nekateri. Tistih v državni službi in tistih, ki bodo povezani z zasebnimi interesi lastnikov gozdov in jih bodo tudi zastopali. Usklajevanje interesov Gozd V 51, 1993 309 obeh skupin in delo društva bo seveda poseben proces. Zame je zanimivo pogla- vje tudi o tem, kako glede na današnje stanje v društvu (Zvezi) zagotoviti demokra- tična načela in možnost vključevanja članov v pomembne odločitve društva. Ugotoviti je treba tudi ali potrebuje društvo kodeks de- lovanja svojih članov in če ga, pripraviti program sprejema le-tega. ln moji interesi za članstvo v društvu? Predvsem izobraževanje, strokovno izpo- polnjevanje, prenos strokovnega znanja, izmenjava mnenj s člani ter tudi družabno druženje na podlagi enakopravnosti in tole- rance. Na politične in gospodarske odloči­ tve, za katere menim, da moram in morem vplivati, pa bom uporabil druge načine. Delo strokovnega društva mora biti zato usmerjeno k stroki, strokovnjakom - čla­ nom in !ljlhovim strokovnim interesom. Mag. Milan Šinko Kratko pojasnilo Razmišljnja Milana Šinka o vlogi in delo- STROKOVNA SREČANJA GDK: 903 vanju ZDIT gozdarstva oz. našega bodo- čega društva (ali Zveze društev) so dobro- došla, o očitkih, ki so namenjeni meni pa naj zapišem le nekaj besed v pojasnilo. Milan Šinko je v mojem odgovoru na njegov zapis (GozdV, 3/1993) videl veliko vsebin, ki se jih ne sramujem. V glavnem sem se zavzel za nujnost, da pri določitvi drevja za posek sodelujejo tudi gozdarski strokovnjaki, za določeno omejitev torej pri zasebni lastnini nad gozdom, izrazil pa sem tudi skrb (samo skrb!) za zaposlitev ljudi, ki so (bili doslej) zaposleni v slovenskem gozdarstvu. Slovensko ekološko gibanje (SEG) ne sprejemam kot politično stranko, ampak kot ekološko gibanje, kar v resnici je. če­ prav je kar nekaj gozdarjev članov SEG, ni med SEG in ZDIT gozdarstva Slovenije nobene takšne povezave, kot se je boji Milan Šinko. Iskati v ozadju razgovorov med ZDIT in vsemi političnimi strankami SEG pa je res konstrukcija, ki je lahko samo plod nečesa, kar meji na preganjavi- co. Takšne konstrukcije napravljajo med sosedami največ škode! ž. v. Mestni in primestni gozdovi - naša skupna dobrina Posvetovanje, Ljubljana, 27. maja 1993 Kot smo zapisali že v zadnji številki Gozdarskega vestnika v rubriki "AKTUAL- NO« je bil poglavitni namen minulega po- svetovanja o mestnih in primestnih gozdo- vih Slovenije ugotovitev njihovega stanja, dosedanje rabe oz. funkcij, obremenjenosti in ogroženosti, potreb po varstvu in ureja- nju, ustreznejšem načrtovanju in gospodar- jenju idr. Glede na nezadostno raziskanost in splošno neurejenost tega specifičnega gozdarskega in vse bolj javnega področja, kopičenje različnih problemov, odsotnost odgovornih resornih institucij, odsotnost 31 O Gozd V 51, 199:3 pravih gospodarjev, smo na posvetovanju bolj odpirali vprašanja in analizirali pro- bleme kot pa jih že razreševali. Vse preveč je tudi še drugih neznank: ni ustrezne zakonodaje, nerešen je status lastništva, odškodnin, nadomestil, v postopku je dena- cionalizacija, nejasna je politika gozdarstva, urbanizma, mestni~ oblasti do teh gozdov, ni prave organiziranosti, kadrov, znanja, finančnih sredstev, najbrž pa tudi ni prave zavzetosti in dobre volje za razreševanje teh vprašanj. Izhajajoč iz navedene proble- matike posvetovanje ni razumeti kot en- kratno kampanjsko zagnanost organizator- jev, kot se to rado dogaja, ampak kot začetek vsesplošnih, sistematičnih prizade- vanj vseh zainteresiranih, strokovnjakov in širše javnosti za postopno urejanje tega področja, za nove kvalitete mestnih in pri- mestnih gozdov in za višjo kulturno raven življenja mestnega prebivalstva. Pri tem moramo biti gozdarji eni prvih borcev za ohranitev teh gozdov, ne smemo biti do njih pasivni ali jih celo prepuščali nepoklicanim v gospodarjenje. Pobuda za posvetovanje je prišla z Inšti- tuta za gozdno in lesno gospodarstvo, po- vezana z zaključevanjem inštitutske razi- skovalne naloge o modelu načrtovanja v gozdarstvu na primeru Zelenega pasu Ljub- ljane, kar je bila tudi osrednja tema posve- tovanja. Glede na izvirnost in vse večjo aktualnost tega specifičnega gospodar- skega področja, smo program posvetova- nja vsebinsko razširili tudi na druga stro- kovna področja, ki zadevajo mestne in primestne gozdove, prostorsko pa na ob- močje celotne Slovenije. Samo posvetova- nje je zahtevalo vrsto predhodnih priprav: izdelava programa, angažiranje sodelav- cev, zaključek nekaterih raziskav, izvedba več anket, priprava pisnih prispevkov in izdaja Zbornika. V aktivnosti se je tvorno vključil DIT Ljubljane, Gozdarski oddelek BF, GG Slovenije in druge organizacije ter posamezniki, v s_amo organizacijo in pokro- viteljstvo pa ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije, za kar se vsem lepo zahvalju- jemo. Izhodiščna problematika posvetovanja izhaja iz dejstva, da se je ob širjenju Ljub- ljane in drugih slovenskih mest kar pozab- ljalo na sočasno snovanje, urejanje in opremljanje zelenih površin in gozdov, ki so življenjskega pomena za mestno prebi- valstvo. Obseg zelenih površin se v mnogih primerih fizično celo zmanjšuje, kakovostno slabša in funkcionalno omejuje daleč pod minimum zadostnosti. Resda človek z na- seljevanjem v mesta in industrializirana na- selja vse bolj zgublja živi stik s svojim nekdanjim naravnim okoljem, ne pa tudi potrebe po njegovem intenzivnejšem, za- vestnejšem dojemanju. To delno lahko za- dovolji v mestnih parkih, zelenicah in go- zdovih, kaj več pa v zunaj mestni krajini, kar vse mu moramo tudi zagotoviti. Žal vse pogosteje temu ni tako, ker smo prav te, najbolj vitalne zelene površine, pozidali, preostale degradiran in onesnažili, gozdove pogosto uničili, nismo razvili parkovne kul- ture, nismo osvestili prebivalstva, mestne oblasti pa niso sprejele odgovornosti za ustrezno kakovost življenja v mestih. Vse torej ostaja v nekakšnem stihijskem stanju, kar bo pa bo; tudi gozdarska stroka se, kljub prizadevanju in pričakovanju širše jav- nosti, premalo zavzema za te gozdove, je neorganizirana in neaktivna, ne razvija po- trebnih znanj, ne usposablja kadrov, ne razvija programov. Z namenom čim celoviteje zajeti nave- deno problematiko mestnih in primestnih gozdov Slovenije, smo vsebino posvetova- nja predstavili v različnih tematskih sklopih. - V uvodnem, splošnem delu je bilo danih nekaj teoretskih izhodišč o pomenu drevesa in gozda v mestni krajini, o termi- nologiji, definiciji pojmov, zgodovini urba- nega gozda, tipologiji slovenskih krajin in zakonodaji. Predstavljene tematike odpi- rajo nekaj vprašanj zlasti o potrebi dodelave definicij in terminoloških izrazov, dopolnitvi · krajinske tipizacije, pripravi ustrezne zako- nodaje idr. - V osrednjem delu posvetovanja je bilo na primeru Zelenega pasu mesta Ljubljane predstavljenih vrsta tematik, s katerimi smo želeli čimbolj osvetliti celotno problematiko: opredelitev mestnih in primestnih gozdov, zgodovinski razvoj, naravno in kulturno de- diščino, gozd in drevje v mestni krajini, javni interes in problematika lastništva, di- vjad v mestni krajini, model načrtovanja in propadanje gozdov. Predstavitve so spro- žile vrsto vprašanj, ki ostajajo še nadalje odprta: kriteriji za opredelitve, standardi, razmejitve med mestnimi in primestnimi gozdovi, problematika zmanjševanja zele- nega pasu, izpad iz prostorske dokumenta- cije; odsotnost ustrezne organizacije, stro- kovnih služb, načinov gospodarjenja; vse- splošna degradacija, odsotnost pravega gospodarja idr. Pomemben pcudarek tega dela posvetovanja je bil posvečen modelu načrtovanja v zelenem pasu, ki ga bo treba ob dovolj kritični presoji, dopolnitvah in prilagoditvah začeti postopno uveljavljati v načrtovalski praksi mestnih in primestnih GozdV 51, 1993 311 gozdov. - V koreferatnem delu posvetovanja je večina povabljenih gozdnih gospodarstev dobro predstavila pomembnejša mesta v svojih območjih: Maribor, Celje, Kranj, Nova Gorica, Postojna, Kočevje, Velenje, Šoštanj, Mozirje, Ravne, Slovenj Gradec, Brežice, Krško, Sevnica, druga so le ome- nila, precej pa je ostalo prezrtih (na ožjem Gorenjskem, Primorskem, Dolenjskem). Pri obravnavi slovenskih mest in naselij so veljala enotna merila predstavitev: mesta z nad 5000 prebivalci oz. občinska in regio- nalna središča, enotnost analiz in sintez, anket idr., kar vse bi olajšalo obravnave na nivoju republike. - Terenski del, sprehod od IGLG skozi gozd do Tivolskega gradu, je veljal bolj za zaključek, asociativno razmišljanje in spro- ščen, neformalni razgovor o problematiki celodnevnih obravnav. Skozi večji del posvetovanja so se pojav- ljala vprašanja ustreznejše opredelitve poj- mov, definicij, normativov, stanja in funkcio- niranja gozdov, kriterijev za izbiro sedanjih in prihodnjih potreb slovenskih mest in naselij po zelenih površinah, problemi de-. gradacij in onesnaževanja, ozaveščenosti javnosti idr. Pri večini udeležencev velja prepričanje, da o teh gozdovih še premalo vemo, da se zanje premalo zanimamo, da z njimi ne gospodarimo dovolj strokovno in da jih vse preveč prepuščamo nepokli- . canim. Za posvetovanje je,bilo veliko zanimanje, bilo je nad sto udeležencev - gozdarjev in ostalih, kar kaže na velik interes za urejanje področja mestnih in primestnih gozdov. Us- peh posvetovanja, kot prvega te vrste pri nas, je že v tem, da smo to problematiko sploh začeli obravnavati, da smo ugotovili stanje in probleme, pripravljenost in uspo- sobljenost gozdarstva in odnos javnosti do urejanja teh vprašanj. Glede na preobremenjenost programa posvetovanja z mnogimi temami (želeli smo zvedeti čimveč) na posvetovanju, žal, ni bilo časa za razpravo, zaključke, sklepe, zato jih posredno povzemamo in predla- gamo zdaj: - delovna skupina za pripravo posveto- vanja naj se ustrezno razširi, dopolni in usposobi za pripravo enotnega programa 312 GozdV 51, 1993 obravnave mestnih in primestnih gozdov Slovenije; - gozdarstvo naj sprejme te gozdove v svoj fond, organizacijo in gospodarjenje, si zagotovi potrebna znanja, kadre in finančna sredstva; - gozdarska in druga zakonodaja riaj v podzakonskih aktih konkretneje opredeli te gozdove, njihovo rabo in gospodarjenje; - oblikovati je treba enotna merila in normative za določevanje teh gozdov; - ustrezneje je treba opredeliti doseda- nje pojme in definicije, da bi se izognili nejasnostim pri njihovi rabi; - zainteresirati je treba mestne oblasti za snovanje, urejanje in vzdrževanje zele- nih pasov in gozdov kot obvezne sestavine urbanih celot; - zagotoviti je treba potrebna finančna sredstva za funkcioniranje zelenih pasov; - glede na prevladujoča zasebno last- nino je treba težiti k odkupovanju zasebnih gozdov v bližini mest, jih opremljati in us- merjati za potrebe mestnega prebivalstva; - vpeljati moramo učinkovito varstvo go- zdov pred pozidavo, degradacijami, one- snaževanjem, vandalizmom; - vzgajati moramo prebivalstvo v smislu naravovarstvenega odnosa do gozdov in zelenih površin ter večje kvalitete mestnega življenja; - poživiti je treba izdajateljsko dejavnost (karte, vodiči, prospekti), več pisati v časo­ pisih in revijah, prikazovati na TV idr.; - prek gozdarskih ali turističnih društev in zvez organizirati tekmovanja za najbolj urejena mesta in primestne gozdove na Slovenskem, kar bi bila tudi določena afir- . macija gozdarstva v javnosti. V duhu postopnih udejanjan] navedenih predlogov in zaključkov, okrepljeni z novimi idejami in pobudami, bomo v prihodnje organizirali še več posvetovanj, bodisi na regionalni ali republiški ravni, o konkretnih vsebinah, za širšo javnost, s poudarkom na odprtih razpravah in obvezujočih sklepih. Dr. Lojze Čampa Obvestilo avtorjem prispevkov, name~jenih objavi v Gozdarskem vestniku PRAVILA OBJAVE Revija Gozdarski vestnik (v nadaljevanju GozdV) objavlja samo izvirne prispevke. Avtorji morajo dobili dovoljenje GozdV), če želijo v GozdV objavljen prispevek objavili še v kaki drugi reviji. Znanstveni prispevki se vsi recenzirajo, strokovni prispevki se recenzirajo po presoji uredništva . . Avtorji labko zahtevajo .. postavljen« prispevek v korekturo. Tekstov prispevkov ne vračamo, vračamo pa diapozitive, lotogralije, gralikone in skice. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Znanstveni prispevki ne smejo biti daljši od 15 tipkanih strani s po največ 35 vrstami na stran (vodilni prispevki do 20 strani). Grafikoni, skice in fotografije niso vključeni v navedeni obseg. Strokovni in drugi prispevki naj ne bodo daljši od 1 O tipkanih strani. Znanstveni in pomembnejši prispevki morajo biti opremljeni z izvlečkom (največ 8 vrstic) in s čimbolj zgoščeno napisanim povzetkom. Tekst znanstvenih prispevkov naj bo·na GozdV dostavljen v··2 izvodih. Prispevki naj bodo zaradi lektoriranja tipkani z velikim razmikam med vrsticami (največ 35 vrstic na stran). Tekst prispevkov je lahko na·GozdV poslan tudi na računalniških disketah. Disket ne vračamo po pošti, mogoč je njihov osebni prevzem. Tekst naj bo napisan v urejevalnikih besedil tipa WS 2000 ali .WS 2-7. O možnosti prenoSa teksta prispevkov prek ))modemau vas bomo obvestili v GozdV. Viri' (literatura) na koncu prispevka morajo biti razvrščeni po abecednem redu priimkov avtorjev. Neavtorizirani viri se navedejo zadnji. Viri naj bodo citirani, kot kažeta primera: a) Knjiga: 9. Mlinšek, D., 1968. Sproščena tehnika gojenja ·gozdov na osnovi nege. - Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Ljubljana, 117 s. b) Članek: 3. Rebula, E., 1990. Delovni-učinki pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov. GozdV, 48, 3, s. 393-406. Viri med tekstom se navedejo v oklepaju - s priimkom avtorja, izpisanim z malimi črkami, in letnico objave vira, npr. (Kotar 1980). V znanstvenih in pomembnejših strokovnih prispevkih morajo imeti naslovi, podnaslovi in ves tekst preglednic, grafikonov in skic pod slovenskim izpisom tudi angleški (izjemoma nemški) prevod, ki naj bo izpisan z drobnejšimi črkami. Ob pripravi prispevkov lahko avtorji zaprosijo za prevode omenjenih tekstov uredništvo GozdV. Grafikoni in skice naj bodo brezhibno izrisani s tušem - na belem ali paus papirju. Gralikoni in skice naj bodo enake velikosti ali nekaj večje (slednje je bolje), kot naj bi bili objavljeni v GozdV. V primeru računalniško izdelanih grafikonov in skic naj bodo izrisi obvezno opravljeni na laserskem tiskalniku. Za fotografije, ki bodo objavljene v črno beli tehniki, je treba priložiti črno belo fotografijo, dovolj kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotogralijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Prispevek mora biti opremljen z imenom in priimkom avtorja, njegovim poklicem (izobrazbo) in strokovnim nazivom ter točnim naslovom delovne organizacije oziroma njegovega bivališča (če ni zaposlen). Prispevki so (skromno) honorirani, zato je potrebno ob svojem prvem prispevku, namenjenem objavi v GozdV, v spremnem dopisu navesti tudi žiro račun. Prispevkov iz tujine (tujih avtorjev) zaradi stroškov prevoda ne honoriramo. Uredništvo Gozdarskega vestnika 1 11 IJ '-~--------------------------' ozdarsk~ 7-·~·~ n~k GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 51 , No. 7-8, Ljubljana 1993 Ljubljana Slowenija UDK 630*1/9 I ISSN 001 7-2723 LETO 1993 • LETNIK 51 • ŠTEVILKA 7-8 Ljubljana, september, oktober 1993 VSEBINA - CONTENTS 313 Uvodnik 314 Frenk Prelc, Živan Veselič, Peter Jež Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljšuje The Growth of the European Silver Fir (Abies alba Mili.) has been improving 332 Franc Perko Zavod za gozdove Slovenije 344 Janez Pogačnik Kako obvladujemo podlubnike 348 Živan Veselič Postojnski gozdarji smo bili povabljeni v Švico 351 Marjan Zupančič Helsinška deklaracija o biološki raznovrstnosti 353 Ignacij Pišlar Stola obl~tnica gozdarske šole v Idriji 355 Franc Pogačnik Gozdarstvo ali grobarstvo? 356 Stališča in odmevi 357 Strokovna srečanja 364 Aktualno 365 Iz prakse 366 Iz tujega tiska 368 Naši zaslužni gozdarji Naslovna stran: mag. Janez Černač : Jelke SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj : Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič , dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. ac. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna naročnina 1.000,00 SIT za dijake in študente 350,00 SIT Polletna naročnina za delovne organizacije 6.000,00 SIT Posamezna številka 300,00 SIT Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go- zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne- nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega, značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61 102 Ljubljana ZDIT gozdarstva Slovenije na poti preoblikovanja Tokrat beseda ne bo tekla o reorganizaciji Gozdnih gospodar- stev, oblikovanju javne gozdarske službe, načinu oddaje del in podobnih trenutno že vročih aktualnih temah. Razprave o teh vprašanjih že tečejo, potrebna sta le čas in strpnost, da se v zvezi z njimi dokopljemo do ustreznih rešitev. Kljub negotovim časom, ki resda trajajo že predolgo in spodbujajo predvsem razmišljanja o preživetju, gre verjeti, da smo gozdarji še vedno dovolj prežeti z mislijo na gozd, da bo v "ustreznih rešitvah" dobil gozd vendarle dovolj veljave. Uvodnik je tokrat posvečen vprašanju, ki za prihodnost sloven- ske stroke ni nič manj pomembno od vseh omenjenih, vprašanju nujnega preoblikovanja naše zveze -ZOlT gozdarstva Slovenije. Našo stanovsko organizacijo oziroma strokovno zvezo (že v tem gre za pomensko razliko) je namreč nujno treba čimprej prilago- diti novim družbenim razmeram in spremenjenim načinom delo- vanja gozdarske stroke. Gozdarska zveza (društvo ?) bi morala postati nosilec nekate- rih pomembnih strokovnih dejavnosti in tudi pristojnosti,. kot je to drugod po svetu, morala bi uspešno povezovati gozdarje (v novih razmerah!) pa tudi vzpostaviti tesen in aktiven stik z javnostjo in lastniki gozdov, katerih soodločanje pri ravnanju z njihovim gozdom bo v prihodnje nedvomno aktivnejše, kot je bilo doslej. Vse to odpira številna vprašanja v zvezi z organizacijo, delovanjem in članstvom v naši zvezi, ki se jim bomo morali še v tem letu temeljito posvetiti. Odlašanje z razreševanjem nave- denih odprtih vprašanj bi začelo kaj kmalu pomembno hromiti dejavnost slovenske gozdarske stroke. Naj bo teh nekaj besed spodbuda društvom IT gozdarstva, da se čim !varneje vključijo v preoblikovanje naše zveze. Urednik GozdV 51, 1993 313 GDK: 174.7 Abies alba Mili.: 48 Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljšuje The Growth of the European Silver Fir (Abies alba Mili.) has been improving Frenk PRELC*, Živan VESELIČ**, Peter JEŽ*** Izvleček Prelc, F., Veselič, ž., Jež, P.: Rastjelke (Abies alba Mili.) se izboijšuje. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 19. Članek navaja rezultate raziskave debelinske in višinske rasti jelke v zadnjih 30 letih na osmih rastiščih dinarskega jelovo-bukovega gozda v postojnskem gozdnogospodarskem območju. Pri jelkah je bilo analizirane tudi stanje njihovih kro- šenj v pogledu osutosti in spremenjenosti oblike vrha zaradi obnovljene višinske rasti. Raziskava je potrdila opažanja gozdarjev, da se vitalnost in rast jelke v zadnjih letih izboljšujeta. Ključne besede: jelka, umiranje gozdov, Abieti-Fagetum dinaricum. 1. UVOD 1. INTRODUCTION Jelka (Abies alba Mili.) je v gozdnogoji- tvenem in ožje gospodarskem pogledu ena najpomembnejših drevesnih vrst sloven- skih gozdov. Njena vloga je v gozdovih visokega Krasa še posebno velika, saj je ob bukvi glavna graditeljica gozdne združbe dinarskih jelovo-bukovih gozdov (Abieti-Fa- getum dinaricum), osrednje združbe go- zdov visokega Krasa. V Sloveniji je te gozdne združbe 115.000 ha, v postojnskem gozdnogospodarskem območju, kjer smo izvedli raziskavo rasti jelke, pa 37.000 ha. Pojav sušen ja jelke je v preteklih desetle- tjih jelovo-bukove gozdove močno prizadel in povzročil naglo upadanje njihove stabil- nosti - v najširšem pomenu besede. Po- * F. P., dipl. inž. gozd.,** mag. ž. V., dipl. inž. gozd., *** P. J., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, SLO 314 GozdV51,1993 Synopsis Prelc, F., Veselič, ž., Jež, P.: The Growth of the European Silver Fir (Abies alba Mili.) has been improving. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 19. The article gives the results of the investigation as to the diameter and height growth of the European silver fir in the re~ent 30 year~ in eight sites of the fir-beech forest m the PostoJna forest enterprise. The condition of fir trees' tree crowns as to the loss of needles and the deformations of tree tops due to resumed height growth has been analysed. The results of the investigation confirmed the observations of foresters, stating that the vitality and growth of the European silver fir have been improving in the recent years. Key words: European Silver Fir, the dying back of forests, Abieti-Fagetum dinaricum. sebno usodno je vplival na sestoje z velikim deležem jelke, ki so zaradi zgodovinsko gozdnogospodarskih razlogov na vsem vi- sokem Krasu zajemali velike površine in celo prevladovali. Sušenje jelke je samo redčilo jelove in jelovo-bukove sestoje. Go- zdarji smo včasih komaj uspevali pravoča­ sno pospravljati sušeče se jelke. Tudi da- nes sušeča se jelova drevesa niso nobena redkost. Rešitev za gozd je v težjih primerih obnova sestojev; kjer je naravna obnova motena, pač umetna. Teorij o vzrokih sušenja j~ veliko, vse skupaj pa niso pomembneje razširile izbora ukrepov, ki so na voljo gozdarju-gojitelju v boju z usodnim pojavom sušenja jelke. V postojnskem gozdnogospodarskem območju je bilo sušenje jelke opaziti najprej, že okoli leta 1960, v nižinskih jelovo-buko- vih gozdovih ob robovih Cerkniškega jezera in Planinskega polja (Perko, Rebula 1970). Sušenje jelke je v naslednjih letih zajelo vse območje. Zaradi intenzivnega sušenja se je njen delež v lesni zalogi gozdov hitro Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljšuje zniževal, čeprav je še vedno visok. Leta 1970 je bil delež jelke v lesni zalogi jelovo- bukovih gozdov postojnskega območja 67%, leta 1990 pa 56%. Koliko je k pešanju debelinske rasti v danem primeru starih jelovih sestojev, ki smo jih zajeli v našo raziskavo, prispevala sama visoka starost jelk in koliko pojav sušenja jelke, je težko povsem doreči. Sodeč po razpoložljivi prirastoslovni lite- raturi bi pri tako starih jelkah, kot smo jih vključili v analizo, moral tekoči debelinski prirastek kulminirati že tudi na slabše pro- duktivnih rastiščih, čeprav moramo pri iz- jemno plastični vrsti, kot je jelka, v posame- znih primerih računati tudi s presenečenji. Vse krivulje rasti, ki so bile izračunane na osnovi podatkov o debelinskih prirastkih zadnjih desetletij, so v smislu iskanja narav- nih rastnih zakonitosti jelke seveda neupo- rabne. Da je bil vzrok upadanju rasti in vitalnosti jelk nedvomno tudi neki '1uj" dejavnik, govo- rita vsaj dve dejstvi: - priraščanje jelk je v preteklosti začelo upadati nenavadno hitro oz. strmo; - pešati in sušiti so se začele tudi mlajše jelke. Tudi izsledke te študije bi lahko razumeli kot dodatno potrditev vpliva zunanjega de- javnika, saj kažejo, da tudi jelke take staro- sti, kot so zajete v analizo, po naravi nimajo tako malo prirastne moči, kot smo jim jo večkrat pripisovali v preteklih desetletjih. V zadnjih nekaj letih opažamo gozdarji postopno zmanjševanje intenzivnosti suše- nja jelke in celo izboljševanje njene vitalno- sti. Jelove sušice se pojavljajo redkeje, jelke postajajo bolj košate, pri nekaterih pa je opaziti tudi ponovno intenzivno prirašča­ nje vrha. Z raziskavo smo želeli preveriti omenjena opažanja, globlje spoznati razveseljiv pojav revitalizacije jelke in ugotoviti tudi more- bitne razlike v njegovi intenzivnosti med ekološko različnimi rastišči. 2. METODE DELA 2. WORKING METHODS 2.1 Izbor in opis objektov 2.1 The Selection and Description of the Objects Raziskavo smo izvedli na 6 ekološko zelo različnih in v postojnskem območju zelo razširjenih subasociacijah gozdne združbe jelovo-bukovih gozdov: A.-F. din. omphalodetosum, A.-F. din. scopolietosum, A.-F. din. mercurialetosum, A.-F. din. ho- mogynetosum, A.-F. din. lycopodietosum in A.-F. din. clematidetosum. Subasociacijo A.-F. din. omphalodeto- sum smo zaradi (domnevno) velike ekolo- ške raznolikosti razčlenili podrobneje in iz- brali v njenem območju raziskovalne objekte na treh krajih, ki se v klimatskem pogledu po našem mnenju vendarle neko- liko razlikujejo. Medtem ko je območje ome- njene subasociacije v GE Debela gora pod izrazitejšim vplivom mediteranske klime, je klima njenega območja v GE Snežnik obar- vana bolj celinsko; njeno rastišče v GE Jurjeva dolina pa je na izrazitem prehodu obeh klim. Na rastišču vsake od omenjenih subaso- ciacij oziroma različic subasociacije A.-F. din. omphalodetosum smo izbrali po tri raziskovalne ploskve in v vsako od njih zajeli po 50 jelk sovladajočega in nadvlada- jočega socialnega položaja, skupaj torej 1200 jelk. Samo dominantna drevesa smo vključili v analizo zato, da bi se izognili vplivu močnejše sprostitve drevesa (zaradi poseka nadraslega sosednjega drevesa) na povečanje njegove rasti. V tabeli 1 so prikazane gozdne združbe, ki smo jih zajeli v raziskavo, nadmorske višine posameznih raziskovalnih ploskev ter povprečni premeri in povprečne starosti analiziranih jelk po rastiščih posameznih gozdnih združb. Starosti jelk so bile ugotavljane na panj ih. Verjetno je zaradi izpada letnic, zlasti v najbolj kritičnem obdobju sušenja jelke, v povprečju starost jelk za kakšno leto višja, kot jo prikazuje tabela. Proučevali smo torej predvsem starejšo populacijo jelk, saj je povprečna starost analiziranih jelk 130 let. GozdV 51, 1993 315 Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljšuje Tabela 1: Pregled analizi ranih rastišč z osnovnimi podatki analiziranih jelovih sestojev Table 1: A Survey of the Sites Analysed with the Basic Data on the Analysed European Si/ver Fir Stands Nadmorska višina Povprečni (a) Altitude Theaverage Št. Rastišče GG enota 11 111 premer starost No. Site Forest diameter age enterprise division A.~F. omphalodetosum Jurjeva dolina 980 960 940 52 114 2 A.~F. omphalodetosum Snežnik 3 A.wF. omphalodetosum Debela gora 4 A.WF. scopolietosum Hrušica 5 A.~F. mercurialetosum Mašun 6 A.WF. homogynetosum Mašun 7 A.~F.Iycopodietosum Mašun 8 A.wF. clematidetosum Škocjan Naj ~e uvodoma navedemo, da razlike v starosti jelk med posameznimi rastišči niso značilno vplivale na velikost sprememb rasti jelke po rastiščih in da starost jelk, v razponu starosti, kot jih je pač zajela razi- skava, tudi ni bila značilno korelirana s spremembo debelinskega priraščanja. Terenske analize so bile opravljene v aprilu in maju 1992. 2.2 Načini pridobivanja podatkov 2.2 Data Acquiring Methods - Premer drevesa Merili smo srednji premer drevesa v prsni višini, na cm natančno. - Ocena vrha Po habitusu smo vrhove jelk razdelili v 5 skupin. Posebno pozornost smo posvetili znakom ponovnega višinskega priraščanja. O - Sprememba habitusa ni opazna, vi- šinska rast je minimalna; 1 - Ponovno priraščanje vrha je slabo izraženo (grmiček povečanih poganjkov meri do 0,5 m); 2 - Ponovno priraščanje vrha je izrazi- tejše (grmiček povečanih poganjkov meri nad 0,5 m); 3 - Ponovno priraščanje vrha je izrazito, terminalni poganjek kaže izrazito rast, "no- vo" oblikovan vrh daje videz majhnega drevesca na vrhu pred Jeti gnezdasto obli- kovanega vrha krošnje; 316 GozdV 51, 1993 850 870 830 54 140 950 1000 930 48 115 810 760 730 51 131 1060 1070 980 52 136 1000 1170 1080 50 128 900 920 910 47 140 520 520 530 52 136 4 - Jelke normalnega habitusa, ki se jim na videz višinska rast v preteklosti ni izrazito zmanjšala. - Osutost Osutost smo ocenjevali glede na presvet- Jjenost krošnje po metodologiji in kriterijih rednih popisov umiranja gozdov. Izrazili smo jo z ocenjenim odstotnim deležem zmanjšane količine iglic v krošnji ter dre- vesa razdelili v razrede, ki so naraščali po 10% (0-10%, 11-20%, ... ). - Sproščenost krošnje Sproščenost krošnje smo ugotavljali z deležem oboda krošnje, kjer se ta ni doti- kala sosednjega drevja, ter drevesa po sproščenosti razdelili v razrede, ki so naraš- čali po 20% (Q-20%, 21-40%, ... ). - Starost Starost drevja smo ugotavljali z vrtanjem do sredine debla vsakega sedmega dre- vesa na ploskvi. Povpreček starosti analizi- ranih sedmih dreves smo vzeli kot starost vseh proučevanih dreves na ploskvi. - Debelinski prirastek Debelinski prirastek smo ugotavljali z vrtanjem na srednjem premeru dreves v višini 1,3 m. Z izvrtkov smo odčitali 5-letne debelinske prirastka za zadnjih 30 let. V vseh analizah navajamo enostranske debe- linske prirastka. Pri jelkah, katerih prirastek se je v obravnavanem obdobju začel večati, smo od branike, pri kateri se je debelinski Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljSuje prirastek začel povečevati, izmerili širino vsake posamezne branike. - Višinska rast Izbrali smo osem jelk, pri katerih je bilo opaziti izrazito povečanje priraščanja vrha (ocena vrha 3). Na podrtem drevesu smo določili približno mesto, kjer je drevo začelo hitreje rasti v višino, od tega mesta proti koreničniku odmerili 1 m, nato pa od te točke vsakih 20 cm proti vrhu izrezali kolo- bar, na katerem smo izmerili širine branik. Na istih drevesih je bil seveda ugotovljen debelinski prirastek po prej opisani metodi. Zaradi objektivnosti in natančnosti podat- kov o priraščanju v debelina smo se pri analizi rasti jelke naslonili predvsem na te podatke. Prilagojeno času oživljanja (debelinske) rasti jelke smo kot mero povečane (debelin- ske) rasti jelke upoštevali razliko med pov- prečnim debelinskim prirastkom zadnjega 5-letnega obdobja in povprečnim debelin- skim prirastkom 5-letnega obdobja pred njim. 2.3 Uporabljene statistične metode 2.3 The Statistical Methods Applied Podatke smo obdelali s SPSS/PC+ 2.0 programom, uporabili pa smo naslednje statistične metode: - analizo variance, - analizo kovariance, - Kruskai-Wallisov test, - test razlik med aritmetičnimi sredinami po metodi parov, - analizo odvisnosti s kontingenčnimi ta- belami, regresijsko analizo, - multiplo regresijsko analizo. 3. REZULTATI 3. RESULTS 3.1 Gibanje debelinskega prirastka jelk v zadnjih 30 letih 3.1 The European Silver Fir's Diameter lncrement Curve in the Last 30 Years 3.1.1 Analiza debelinskih prirastkov jelk po 5-tetnih dobah 3.1.1 The Analysis of Diameter lncrements of European Si/ver Firs by 5-Year Periods Analiza debelinskih prirastkov jelk po S- letnih dobah za 30 let nazaj kaže, da so jelke v tem obdobju najbolje priraščale prav v prvem petletju (26-30 let nazaj), le na dveh rastiščih so bolje priraščale 21-25 let nazaj. Očitno je torej, da je debelinska rast jelk v šestdesetih in sedemdesetih letih, in v večini primerov tudi do sredine osemde- setih let, vztrajno pešala. To so bila leta, ko se je jelka množično sušila. Podatki te analize pa potrjujejo opažanja Tabela 2: Povprečni debelinski prirastki po 5- in 10-letnih dobah (v mm) Table 2: The Average Diameter lncrements by 5- and 10-Year Periods (in mm) št. Rastišče 2~0 21-25 16-20 11-15 !HO 0-5 21-30 11-20 0-10 No. Site 1 A.-F. omph. J.d. 2.1207 2.0960 1.5667 1.3720 1.5440" 1.7313"' 2.1093 1.4700 1.6360" 2 A.-F. omph. Sn. 2.5133 2.5453 1.8653 1.9507 1.6953 1.8873" 2.5253 1.9093 1.7847 3 A.·F. omph. D.g. 2.9313 2.7753 2.2687 1.9027 1.7553 1.9700** 2.8560 2.0833 1.8627 4 A.-F.scop. 2.3413 2.0680 1.6853 1.3887 1.5660' 1.9027'" 2.2053 1.5380 1.7300' 5 A.-F. merc. 1.8093 1.9120 1.5320 1.4687 1.2800 1.3060 1.8647 1.4947 1.2887 6 A.·F. homog. 1.9660 1.8760 1.6387 1.5653 1.3353 1.3733 1.9207 1.6040 1.3500 7 A.·F.Iycop. 1.7373 1.5593 1.4433 1.1987 1.0800 1.2380"' 1.6460 1.3160 1.1573 8 A.-F.c!em. 2.5433 2.2720 1.9193 1.6780 1.4647 1.7567*** 2.4053 1.8013 1.6067 Skupaj 1 Total 2.2453 2.1380 1.7399 1.5656 1.4651 1.6457'" 2.1916 1.6521 1.5520 Opomba: V tabeli so z zvezdicami označene ravni statistične značilnosti povečan] povprečnih debelinskih prirastkov glede na prirastke enakih predhodnih obdobij. Pri tem velja: značilno na ravni tveganja: 0,001 - '", 0,01 - ", 0,05 - '. Note: An asterisk denotes the levels of statistical significance of the increases of the average diameter increments as to the increments of identical preceding periods. Thereby it holds true: significant at the risk level: 0.001 - ** .. , 0.01 - .... , 0.05- "". GozdV 51, 1993 317 Rast jelke (Abies alba Mlii.) se izboljšuje gozdarjev, da se v zadnjih letih stanje jelke popravlja. Debelinski prirastek jelk se je v zadnjih S letih značilno povečal na 6 anali- ziranih rastiščih (za rastišči A.-F. din. mer- curialetosum in A.-F. din. homogynetosum povečanje ni značilno), na dveh rastiščih (A.-F. din. scopolietosum in A.-F. din. om- phalodetosum v GE Jurjeva dolina) pa se je značilno povečal že z obdobjem 6-1 O let nazaj. Rastišči A.-F. din. mercurialetosum in A.-F. din. homogynetosum, na katerih po- večanje debelinslQ-5 teta/~ b - skupno za vsa rasišča 1 all sites are included število 1 number 225 skupaj rastišča 1 all sit es obdobja pred 1992/ periods before 1992 8 0:26-30 Em21-25 m16-20 D11-15 Ei6-10 tz:0-51et/ year GozdV 51, 1993 319 Rast jelke (Abies alba Mi!l.) se izboljšuje Grafikon 2: Trendi povečevanja debelinskega prirastka jelk po rastiščih (upoštevane so samo jelke, ki se jim je letni debelinski prirastek začel povečevati, začetki krivulj vseh takih jelk znotraj rastišča pa so postavljeni v skupno koordinatno izhodišče) . Graph 2: The trends of the Increase of the Si/ver Fir Diameter lncrement by the Sites (Actual D1ameter lncrement, Years when Diameter lncreament is increasing) tekoči debelinski prirastek 1 actua/ diameter increment 6l o ~ : l . . . ~- ~- -' ~1:~:::_~ . ~·. ··~ :rv~ ~ ' ~ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 leta povečevanja debelinskega prirastka years when diameter increment increase rastišča 1 sites 1-.-A~F omphalo. J 1 xA~F mercurial. +A~F omphalo. S ·*-A~F omphalo. D oA~F scopoli. H -+-A~F homogyne. • A~F lycopodie. BA~F clematide. v zraku. Tudi v Sloveniji je v zadnjih letih dokumentirano zmanjšanje tako emisij kot imisij S02• 3.2 Analiza vrhov jelk 3.2 The Analysis of European Silver Firs' Tops 3.2.1 Stanje je/ovih vrhov 3.2.1 The Condition of Tree Tops Analiza oblike vrhov je pokazala, da je med (starejšimi) jelkami še vedno veliko takih, pri katerih povečana višinska rast oziroma sprememba oblike vrha še ni za- znavna (32 %), vsekakor pa je spodbudno, da je celo pri analizirani starejši populaciji jelk kar 51 % takih, pri katerih je opaziti pozitivne spremembe v višinski rasti; pri 24% je sprememba celo zelo jasno izraže- na, pri 18% jelk pa vrhovi ne kažejo neke ekscesno motene višinske rasti v preteklo- sti in je oblika njihovih vrhov blizu normalni obliki zdravih jelk. Navedeni rezultati so predstavljeni na grafikonu 3, rezultati po posameznih rastiščih pa na grafikonu 4. Deleži jelk s posameznimi oblikami vrhov se med. rastišči precej razlikujejo. Razlike 320 Gozd V 51, 1993 Grafikon 3: $tevilo in delež jelk po obliki vrha (vsa rastišča) Graph 3: The Number and Share of European Si/ver Firs by the Form of Their Tops (all sites included) (lop) vrh 1 324 vrh 3(top) 174 vrh 0(/op) 386 so značilne na ravni tveganja 0,001. Jelk, kjer je terminalni poganjek posebno izra- žen, je največ na rastiščih A.-F. din. ompha- lodetosum v GE Jurjeva dolina in GE Snež- nik. Precej takih jelk je tudi na rastiščih A.-F. omphalodetosum v GE Debela gora, Rast jelke (Abies alba Mlii.) se izboljšuje Grafikon 4: Število jelk posameznih oblik vrha po rastiščih Graph 4: The Number of European Si/ver Firs of lndividual Top Forms by the Sites 2 3 4 5 6 7 8 rastišča 1 sites oblika vrha 1 form of the top co mi 1 [f:!Q CJ3 illM A.-F. din. homogynetosum in A.-F. din. lycopodietosum, relativno malo pa je takih jelk na rastiščih A.-F. din. scopolietosum, A.-F. din. mercurialetosum in A.-F. din. clematidetosum. Preseneča majhno število jelk z izrazitejšim povečanjem višinske rasti na rastišču A.-F. din. scopolietosum, saj je to eno od dveh rastišč, kjer se je debelinski prirastek začel povečevati najprej, že v obdobju 5-1 o let nazaj in je danes v pov- prečju med največjimi. 3.2.2 Odnos med obliko vrha in debelinskim prirastkom 3.2.2 A Correlation Between the Form of a Top and the Diameter /ncrement Trenutni tekoči debelinski prirastki (izra- čunani iz S-letnih dob) kažejo, da imajo največji debelinski prirastek jelke, katerih terminalni poganjki kažejo izrazito pove- čano priraščanje v višino (ocena 3), sledijo jelke z izrazito grmovno obliko vrha, pri katerih je "oživljenje" vrha tudi očitno, pri- raščanje v višino pa ni toliko izraženo, da bi novo oblikovan vrh dal videz majhnega drevesca na vrhu pred leti gnezdasto obli- kovanega vrha krošnje (ocena 2), na tre- tjem mestu pa so jelke normalnega habi- tusa (ocena 4). Jelke, pri katerih spre- memba habitusa ni opazna in minimalno priraščajo v višino (ocena O) najslabše priraščajo tudi v debelina. Odvisnost teko- čega debelinskega prirastka od oblike vrha kaže seveda visoko statistično značilnost (na ravni tveganja 0,001 ), rezultati pa so grafično predstavljeni na gafikonu 5. 3.2.3 Odnos med (današnjo) obliko vrha in gibanjem debelinskega prirastka jelke v zadnjih 30 letih 3.2.3 The Relation between the (present) Form of a Top and the Curve of the Diameter lncrement in the European Si/ver Fir in the Last 30 Years Analize povprečnih debelinskih prirast- kov po S-letnih dobah za različne oblike vrhov nam kažejo, da so debelinski pri rastki jelk vseh (današnjih) oblik vrhov v zadnjih 30 letih vse do pred petimi leti upadali. V zadnjem petletnem obdobju pa se je debe- linski prirastek jelk vseh oblik vrhov pove- čal. Po pričakovanju se je pri jelkah različnih oblik vrhov povečal različno. Komaj opazno je povečanje debelinskega prirastka pri jel- kah z oceno vrha O, pri jelkah vseh drugih oblik vrha pa je z ozirom na relativno kratko obdobje petih let povečanje debelinskega GozdV 51, 1993 321 Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljšuje Grafikon 5: Povprečni debelinski prirastki jelke v zadnjih petih letih po oblikah vrhov Graph 5: The Average Diameter lncrement of the European Si/ver Fir in the Last 5 Years by the Form of Tree tops povprečni prirastek 1 increment 2,5 2 1,5 0,5 o o 2 3 4 Tabela 4: Povečanje povprečnih debelinskih .Prirastkov zadnjih 5 let v odnosu na prirastke enakega predhodnega obdobja {v %) in ravni statističnih značilnosti povečanja prirastkov po posameznih oblikah vrhov Table 4: The Increase of the Average Diameter lncrements in the Last 5 Years in Re/ation to the lncrements of the Same Preceding Period (in %) and the Level of Statistical Significance of Diameter lncrements by lndividual Top Forms Oblika vrha/ Top's form O 2 3 4 Povečanje deb. prir. (%) The Increase of diameter increments (%} 1,8 .. prirastka znatno. Povečanja debelinskih pri- rastkov jelk vseh oblik vrhov so visoko statistično značilna (tabela 4). Rezultati analize gibanja povprečnih debelinskih pri- rastkov po S-letnih časovnih dobah so gra- lično prikazani na gralikonu 6. Odvisnost oblike vrha od rasti oziroma vitalnosti jelk v preteklosti smo statistično preverili z analizo odvisnosti oblike vrha od povprečnega letnega prirastka v obdobju 10-20 let nazaj. Analiza odvisnosti oblike vrha od stanja jelk v obdobju 1 0-20 let nazaj je pokazala, da samo 8,8% jelk, ki so v preteklosti zelo slabo priraščale v debeline (povprečni eno- stranski letni debelinski prirastek pod 0,8 mm) danes kaže izboljšano oziroma 322 GozdV 51, 1993 11,7*** 17,7' .. 14,7*** 11 ,4*** ugodno višinsko rast (ocena vrha 2-4), medtem ko je med jelkami, ki so v preteklo- sti priraščale solidno (povprečni enostran- ski letni debelinski prirastek nad 3,0 mm), kar 69,3% takih, ki danes kažejo povečano oziroma ugodno višinsko rast. Odvisnost oblike vrha od vrednosti povprečnega de- belinskega prirastka v preteklosti se je po- kazala značilna na ravni tveganja 0,001. Na gralikonu 7 so prikazani, skupno za vsa rastišča, deleži posameznih oblik vrhov v odvisnosti od velikosti povprečnega debe- linskega prirastka v obdobju 1 0-20 let na- zaj. Ali se v preteklosti zelo slabo rastočim (slabo vitalnim) jelkam tudi po daljšem času priraščanje (v višino) ne bi obnovilo, je v Rast jelke (Abies alba MilJ.) se izboljšuje Grafikon 6: Povprečni debelinski prirastki po S-letnih dobah za jelke različnih oblik vrhov Graph 6: The Average Diameter lncrements by 5-Year Periods for European Si/ver Firs of Different Tops 3 2,5 2 1,5 0,5 o 25-30 20-25 15-20 10-15 5-10 0-5 leta 1 years .Grafikon 7: Deleži posameznih obliK vrna v oav1snost1 od povprečnega debelinskega prirastka v obdobju 10-20 let nazaj · Graph 7: The Shares of lndividual Forms of a Top in Relation to the Average Diameter lncrement in the Period from 10-20 Years Ago povprečni prirastki laverage increment (mm) < 0,8 0,8-1,2 1,3-2,0 2,1-3,0 > 3,0 leta /years naprej tvegano zaključevati. Dejstvo je, da se jelove sušice v gozdovih še pojavljajo. Na osnovi povedanega jih lahko v dana- šnjih razmerah upravtceno pričakujemo predvsem iz vrst že v oddaljeni preteklosti slabo rastočih jelk. GozdV 51, 1993 323 Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljšuje 3.3 Analiza osutosti krošenj 3.3 The Analysis of Tree Crowns' Needle Loss 3.3.1 Stanje jelk v pogledu osutosti krošenj 3.3.1 The Condition of European Si/ver Firs as to Needle Loss Osutost krošnje je pomemben kazalec vitalnosti iglavcev. Grafikon 8 prikazuje skupne rezultate analize osutosti. Prav "vzorno" košatih jelk je bilo med Grafikon 8: število in delež jelk po razredih osutosti krošnje (vsa rastišča) Graph 8: The number and Share by the Needle Loss Stages (all sites included) 21-30% 432 31·40% 217 nad 50% 110 1200 analiziranirni najdenih le 5%, 61% je zmerno osutih (11--BO%), tretjina pa je osutih močneje, 9% prek 50%. Analiza osutosti jelk po rastiščih nam je glede na vsa druga spoznanja dala prese- netljive rezultate. Največjo osutost je poka- zala za rastišči A.-F. din. omphalodetosum v GE Jurjeva dolina in A.-F. din. scopolieto- sum, najmanjšo osutost pa za rastišči A.-F. din. lycopodietosum in A.-F. din. clematide- tosum. Presenetljiv je rezultat za prvi dve rastišči, saj gre prav za tisti dve rastišči, na katerih se je začel debelinski prirastek po- večevati najprej, že pred desetimi leti. Pregled števila in deleža jelk po posame- znih 1 o% stopnjah osutosti po rastiščih je dan v tabeli 5, grafično pa je osutost jelk po rastiščih prikazana na grafikonu 9. Ker vzorčenje ob tej raziskavi ni bilo slučajnostno in smo objekte izbirali med bolj strnjenirni sestoji, podatkov osutosti te raziskave ne gre neposredno primerjati s podatki rednega popisa umiranja gozdov iz leta 1991. (Pri ocenjevanju osutosti jelk je sicer sodelovala E. Habič, ki je sodelovala tudi pri popisu umiranja gozdov v letu 1991.) Rezultati te raziskave kažejo znatno boljše stanje jelk kot rezultati rednega po- pisa umiranja gozdov iz leta 1991. Popis umiranja gozdov je leta 1991 za nadrasle Tabela 5: število in delež jelk posameznih stopenj osutosti krošnje po rastiščih Table 5: The Number and Share of Fir Trees of lndivldual Tree Crown's Needle Loss Stages by Sites Osutost Tree crown's needle /oss 0-10 11-20 21-30 31-40 41-50 nad 50% Rastišče 1 5 14 45 47 19 20 Natural site Rastišče 2 3 37 72 26 8 4 Natural site Rastišče 3 3 42 69 20 5 11 Natural site Rastišče 4 7 22 34 37 28 22 Natural site Rastišče 5 6 32 63 29 9 11 Natural site Rastišče 6 2 31 57 26 11 23 Natural site Rastišče 7 17 75 39 13 2 4 Natural site Rastišče 8 17 41 53 19 5 15 Natural site 324 GozdV 51, 1993 Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljSuje in sorasle jelke v postojnskem gozdnogo- spodarskem območju pokazal povprečno osutost 37%, jelke, zajete v to raziskavo, pa so bile leta 1992 v povprečju osule 31%.) 3.3.2 Odvisnost debelinskega prirastka od osutosti krošnje 3.3.2 The Dependence of Diameter lncrement upan Tree Crown's Needle Loss Osutost krošenj jelk se po pričakovanju zelo močno odraža na intenzivnost njiho- vega priraščanja v debelina. Z naraščanjem stopnje osutosti trenutni debelinski prira- stek jelke zelo močno pada, rezultat pa je seveda statistično visoko značilen (na ravni tveganja 0,001). Vrednosti trenutnih tekočih debelinskih prirastkov (izračunanih iz 5-let- nih dob) po posameznih 10% stopnjah osutosti so prikazane na gralikonu 1 O. 3.3.3 Odnos med (današnjo) osutostjo krošnje in gibanjem debelinskega prirastka jelke v zadnjih 30 letih 3.3.3 The Relation between the (present) Tree Crown's Needle Loss and the Diameter lncrement CuNe in the Recent 30 Years Analiza odnosa povprečnih letnih debe- linskih pri rastkov po 5-letnih dobah od stop- nje (današnje) osutosti krošnje nam je dala pričakovane rezultate. Debelinski prirastki so bili pri jelkah z večjo (današnjo) osutostjo zelo dosledno manjši v vseh analiziranih 5-letnih obdobjih. Danes bolj osule jelke so v povprečju slabše priraščale v debelina kot danes manj osute jelke v vsem analiziranem 30- letnem obdobju. Primerjava debelinskih prirastkov med analiziranimi 5-letnimi obdobji v zadnjih 30 letih je pokazala dosledno upadanje debe- linskih prirastkov pri jelkah vseh stopenj (današnje) osutosti vse do pred 5 leti. V zadnjem 5-letnem obdobju pa se je pov- prečni debelinski prirastek pri jelkah z asu- lastjo krošnje do 50% povečal, pri jelkah, katerih krošnje so osule več kot polovico, pa je ostal nespremenjen (grafikon 11 ). Povečanja debelinskih prirastkov v zad- njem 5-letnem obdobju so pri jelkah vseh stopenj osutosti, nižjih od 40 %, visoko statistično značilna (tabela 6). 3.4 Vpliv sproščenosti krošnje na spremembo rasti in vitalnosti jelke 3.4 The lmpact of Tree Crown's Severance on the Change of Growth and the Vitality of the European Silver Fir Z analizo smo poskušali ugotoviti vpliv Grafikon 9: število jelk posameznih stopenj osutosti krošnje po rastiščih Graph 9: The Number of Fir Trees of lndividual Tree Crowns' Needle Loss Stages by Sites osutost krošenj 1 crown's needle tass 80 ---~------~--~ ----~- 70 60 50 40 30 20 10 o 2 3 4 5 6 7 8 rastišča 1 sites Gozd V 51, 1993 325 Rast jelke {Abies alba Mili.) se izboljšuje sproščenosti krošnje na spremembe pri jelki v pogledu debelinske in višinske rasti ter stanja krošnje. Statistična analiza ni pokazala nikakr- šnega vpliva sproščenosti krošnje na spre- membo debelinske rasti jelke. Analiza odvisnosti oblike vrha od sproš- čenosti krošnje s kontingenčnimi tabelami je s tveganjem 0,01 potrdila odvisnost med znakoma in nakazala pri jelkah s sproščeno krošnjo nadpovprečno veliko jelk z najbolj neugodno obliko vrha (ocena O) ter pri jelkah s sproščeno krošnjo tudi precej pod- povprečno zastopanost jelk, ki naj bi v preteklosti zadržale vsaj približno normalno višinsko rast (ocena 4). Analiza odvisnosti osutosti krošnje od njene ~proščenosti je dala pravkar nave- deni ugotovitvi zelo skladen rezultat. Na ravni značilnosti 0,05 je pokazala, da je med jelkami vse do 80% sproščene krošnje nadpovprečno število jelk z majhno osutos- tjo (pod 20%) in podpovprečno število jelk z veliko osutostjo (nad 30%), medtem ko je med povsem sproščenimi jelkami daleč pod povprečjem število jelk z manj osuto krošnjo (pod 20 %) in daleč nadpovprečno število jelk z močneje osuto krošnjo (nad 30 %). Spoznanji se uje mata z mnogimi navedbami v literaturi in tudi ugotovitvami v praksi, da rahljanje drevesnega sklepa neugodno vpliva na rast in vitalnost jelke. 3.5 Dendrometrijska analiza prirašča nja jelk v višino 3.5 Dendrometric Analysis of Height lncrementing of European Silver Firs Z namenom "materialno" dokazati pove- čanje višinske rasti jelk smo pri 8 jelkah, ki so kazale izrazito povečanje priraščanja vrha (ocena vrha 3), opravili podrobno den- drometrijsko analizo vrha. Ob tem smo poskušali ugotoviti še časovni odnos med začetki pospešene debelinske in višinske rastL Analiza je nedvoumno potrdila povečanje višinske rasti analiziranih jelk, o časovnem odnosu med začetkoma pospešene debe- linske in višinske rasti pa analiza ne dovo- ljuje sklepa. 4. SKLEP 4. CONCLUSION Raziskava je pokazala, da je v zadnjih 30 letih debelinski prirastek jelke močno upadal vse do 5 oz. 1 O let nazaj, ko se je jel ki rast začela ponovno krepiti. Debelinski prirastek jelke se je v zadnjih 5 letih zna- čilno povečal na 6 analiziranih rastiščih (za rastišči A.-F. din. mercurialetosum in A.-F. din. homogynetosum povečanje ni značil­ no), na dveh rastiščih (A.-F. din. scopolieto- sum in A.-F. din. omphalodetosum v GE Jurjeva dolina) pa se je značilno povečal že z obdobjem 5-1 O let nazaj. Povečana vitalnost in priraščanje jelk se odražala tudi v njihovem habitusu. Analiza odvisnosti oblike vrha od stanja jelk v preteklosti, ki smo jo izrazili z intenziv- nostjo debelinske rasti v obdobju 1 0-20 let nazaj, je pokazala, da samo 8,8% jelk, ki so v preteklosti zelo slabo priraščale v debeline (povprečni enostranski letni debe- linski prirastek po 0,8 mm), kaže danes izboljšano oziroma ugodno višinsko rast (ocena vrha 2-4), medtem ko je med jelka- mi, ki so v preteklosti priraščale solidno (povprečni enostranski letni debelinski pri- rastek nad 3,0 mm), kar 69,3% takih, ki danes kažejo povečano oziroma ugodno Tabela 6: Povečanje povprečnih debelinskih prirastkov zadnjih 5 let v odnosu na prirastke enakega :;>redhodnega obdobja (v %) in ravni statističnih značilnosti povečanja prirastkov po stopnjah osutosti krošenj Table 6: The Increase of the Average Diameter lncrements in the Recent 5 Years in Relation to the lncrements of the Same Preceding Period (in %) and the Level of Statistical Significance of /ncrements' lncreases According to Tree Crowns' Needle Loss Stages Osutost 1}-10 11-20 21-30 31-40 41-50 nad50 Tree crown 's needfe loss Povečanje deb. prir. (%) 24,0** 17,1*** 8,9*** 10,3 .. 14,8 -0,02 The increase of diameter increment {%) 326 Gozd V 51, 1993 Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljšuje Grafikon 10: Povprečni debelinski prirastek jelke v zadnjih 5 letih v odvisnosti od osutosti krošnje Graph 10: The Average Diameter lncrement of the European Si/ver Fir in the Last 5 Years in Relation to the Tree Crown's Needle Loss 3 2,5 2 1,5 0,5 o Osutost krošnje 1 CroV~n's needle tass [ coZadnjih 5 let/ Last 5 yearo"] Grafikon 11: Povprečni debelinski prirastki po S-letnih dobah za jelke različne stopnJe osutosti krošenj Graph 11: The Average Diameter lncrements by 5-Year Periods for European Si/ver Firs of Different Tree Crown's Needle Loss Stages 3 2,5 2 1,5 0,5 o 25-30 20-25 15-20 10-15 5-10 leta 1 year.s 0-5 krošnje crown's needfe toss GozdV 51, 1993 327 Rast jelke (Abies alba Mi!J.) se izboljšuje višinsko rast. Danes bolj osute jelke so v povprečju slabše priraščale v debelina kot danes manj osute jelke v vsem analizira- nem 30-letnem obdobju. Tudi trenutni te- koči debelinski prirastki (izračunani iz 5-let- nih dob) so z visoko ravnijo statistične značilnosti večji pri manj osutih jelkah. V zadnjih 30 letih je upadal debelinski prirastek jelk vseh stopenj (današnje) asu- tasti vse do pred 5 leti. V zadnjem 5-letnem obdobju pa se je povprečni debelinski prira- stek pri jelkah z osutostjo krošenj do 50% povečal, pri jelkah, katerih krošnje so danes osute več kot polovico, pa je v povprečju ostal nespremenjen. Raziskava je pokazala statistično značilen negativni vpliv velike sproščenosti krošnje na povečanje višinske rasti in povezanost velike sproščenosti kro- šnje z njeno močnejšo osutostjo. Spoznanji se ujemata z mnogimi navedbami v litera- turi in tudi z ugotovitvami v praksi, da rahljanje drevesnega sklepa neugodno vpliva na rast in vitalnost jelke. Dendrometrijska analiza vrhov 8 jelk, ki Grafikon 12: Primer debelinske in višinske r~sti jelovega vrha (drevo št. 5) Gra ph 12: An Example of diameter and Height lncrements of the Si/ver Fir Tree Top (Tree No. 5) Višina cm Height \ \ 280 , \' 260 \ \ ::: 1\\\\ :ll r~\~\\ '" ao 60 " 20 20 Starost drevesa: 99 !et Tree age: gg years "~~~~\\~~\'\~ mo 12 3" 56 789l0 11 121'1'' 151617 Starost Age 328 GozdV 51, 1g93 so kazale izrazito povečanje višinske rasti, je pri njih nedvoumno potrdila povečanje višinske rasti, glede časovnega odnosa med začetkoma višinske in debelinske rasti pa analiza ne dovoljuje sklepa. Jel ki sta se vitalnost in rast v zadnjih letih nedvomno izboljšali. Ni mogoče predvideti, ali si je jelka opomogla samo za krajši čas ali pa je za dlje časa premagala svojo življensko krizo. Če ji je moči v resnici povrnilo zmanjšanje onesnaženosti zraka, bo njena nadaljnja usoda pač odvisna od odnosa nas vseh do okolja. Ugotovljene spremembe pri jelki so razveseljive, njeno rast pa bo potrebno skrbno spremljati tudi v prihodnje. Povzetek Jelka (Abies alba Mili.) je v gozdnogojitven em jn ožje gospodarskem pogledu ena najpomem- bnejših drevesnih vrst slovenskih gozdov. Njena vloga je v gozdovih visokega Krasa še posebno velika, saj je ob bukvi glavna graditeljica gozdne združbe dinarskih jelovo-bukovih gozdov (Abieti- Fagetum dinaricum), osrednje združbe gozdov visokega Krasa. V Sloveniji je te gozdne združbe 115.000 ha, v postojnskem gozdnogospodarskem območju, kjer smo izvedli raziskavo rasti jelke, pa 37.000 ha. Pojav sušenja jelke je v preteklih desetletjih jelovo-bukove gozdove usodno zaznamoval in povzročil naglo upadanje njihove stabilnosti - v najširšem pomenu besede. Posebno usodno je vplival na sestoje z velikim deležem jelke, ki so zaradi zgodovinsko gozdnogospodarskih razlo- gov na vsem visokem Krasu zajemali velike površine in celo prevladovali. Sušenje jelke je samo redčilo jelove in jelovo-bukove sestoje. Gozdarji smo včasih komaj uspevali pravočasno pospravljati sušeče se jelke. Tudi danes sušeča se jelova drevesa niso nobena redkost. Rešitev za gozd je v težjih primerih obnova sestojev; kjer je naravna obnova motena, pač umetna. V zadnjih nekaj letih opažamo gozdarji po- stopno zmanjševanje intenzivnosti sušenja jelke in celo izboljševanje njene vitalnosti. Jelove su- šice se pojavljajo redkeje, jelke postajajo bolj košate, pri nekaterih pa je opaziti tudi ponovno intenzivno priraščanje vrha. Z raziskavo smo želeli preveriti omenjena opa- žanja, globlje spoznati razveseljiv pojav revitaliza- cije jelke ter ugotoviti tudi morebitne razlike v njegovi intenzivnosti med ekološko različnimi ras- tišči. Raziskavo smo izvedli na 6 ekološko zelo različnih in v postojnskem območju zelo razširje- nih subasociacijah gozdne združbe jelovo-buko- Rast jelke {Abies alba Mili.) se izboljšuje vih gozdov: A.~F din. omphalodetosum, A.~F. din. scopolietosum, A.-F. din. mercurialetosum, A.-F. din. homogynetosum, A.~F. din. lycopodietosum in A.~F. din. clematidetosum. Subasociacijo A.~F. din. omphalodetosum smo zaradi (domnevno) velike ekološke raznolikosti razčlenili podrobneje in izbrali v njenem območju raziskovalne objekte na treh krajih, ki se v klimat~ skem pogledu po našem mnenju vendarle neko~ liko razlikujejo. Medtem ko je območje omenjene subasociacije v GE Debela gora pod izrazitejšim vplivom mediteranske klime, je klima njenega območja v GE Snežnik bolj celinska; njeno ras~ tišče v GE Jurjeva dolina pa je na izrazitem prehodu obeh klim. Na rastišču vsake od omenjenih subasociacij oziroma različice subasociacije A.~F. din. ompha~ lodetosum smo izbrali po tri raziskovalne ploskve in v vsako od njih zajeli po 50 jelk sovladajočega in nadvladajočega socialnega položaja, skupaj smo torej analizirali 1200 jelk. Samo dominantna drevesa smo vključili v analizo zato, da bi se izognili vplivu močnejše sprostitve drevesa (za~ radi poseka nadraslega sosednjega drevesa) na povečanje njegove rasti. V raziskavo smo zajeli predvsem starejše jelke, povprečne starosti 130 let. Razlike v starosti jelk med posameznimi rastišči niso značilno vplivale na velikost spremembe rasti jelke po rastiščih, starost jelk - v razponu starosti, kot jih je pač zajela raziskava - pa tudi ni bila značilno koreJi~ rana s spremembo debelinskega priraščanja. Raziskava je pokazala, da se je debelinski prirastek jelk v zadnjih 5 letih značilno povečal na 6 analiziranih rastiščih (za rastišči A.~F. din. mercurialetosum in A.~F. din. homogynetosum povečanje ni značilno), na dveh rastiščih (A.~ F. din. scopolietosum in A.~F. din. omphalodetosum v GE Jurjeva dolina) pa se je značilno povečal že z obdobjem 6--10 let nazaj. Povečana vitalnost in priraščanje jelk se odra- žala tudi v njihovem habitusu. Ravno polovica jelk kaže znake povečane višinske rasti, 24% jelkam se je višinska rast zelo opazno povečala, medtem ko 18 °/o jelkam, ki so tudi v preteklosti zadovoljivo rasle v višino, povečane višinske rasti ni bilo mogoče določiti, verjetno pa se je njihova višinska rast tudi Okrepila. Pri približno tretjini jelk (32 %) ni prišlo do pozitivnih sprememb na njihovi značilni gnezdasto oblikovani krošnji. V zadnjem S~letnem obdobju se je značllno povečal debelinski prirastek jelk prav vseh (dana~ šnjih) oblik vrha, najbolj pri jelkah z izrazito povečano terminalna rastjo (17,7 oz. 14,7 %), pri jelkah z najizraziteje izraženo povečano višinsko rastjo se je debelinski prirastek značilno povečal že v obdobju 6--10 let nazaj. Analiza odvisnosti oblike vrha od stanja jelk v preteklosti, ki smo jo izrazili z intenzivnostjo debelinske rasti v obdobju 11-20 Jet nazaj, je pokazala, da samo 8,8% jelk, ki so v preteklosti zelo slabo priraščale v debelina (povprečni eno~ stranski letni debelinski prirastek po 0,8 mm) danes· kaže izboljšano oziroma ugodno višinsko rast (ocena vrha 2-4), medtem ko je med jelkami, ki so v preteklosti priraščale solidno (povprečni enostranski Jetni debelinski prirastek nad 3,0 mm), kar 69,3% takih, ki danes kažejo povečano oziroma ugodno višinsko rast. Rezultati analize osutosti krošenj pri jelkah so v določeni meri presenetljivi. Analiza je pokazala največjo osutost jelk prav na tistih dveh rastiščih, na katerih se je začela jelki najprej izboljševati rast. Ker v pogledu intenzivnosti povečanja debelin~ ske rasti jelke v zadnjem 5~letnem obdobju ti dve rastišči ne izstopata, ni nepričakovan rezultat statističnega preizkusa, ki je z zelo visoko stati- stično značilnostjo dokazal, da se je manj osutim jelkam močneje povečala rast v debelina kot bolj osutim. Tudi trenutni tekoči debelinski prirastki (izračunani iz 5~1etnih dob) so z visoko ravnijo statistične značilnosti večji pri manj osutih jelkah. Danes bolj osute jelke so v povprečju slabše priraščale v debelina kot danes manj osute jelke v vsem analiziranem 30~Ietnem obdobju. V zadnjih 30 letih je upadal debelinski prirastek jelk vseh stopenj (današnje) osutosti vse do pred 5 leti. V zadnjem S-letnem obdobju pa se je povprečni debelinski prirastek pri jelkah z osutost~ jo krošenj do 50% povečal, pri jelkah, katerih krošnje so danes osute več kot polovico, pa je v povprečju ostal nespremenjen. Raziskava ni pokazala statistično značilnega vpliva sproščenosti oz. utesnjenosti krošnje na povečanje debelinskega prirastka, statistično zna~ čilno pa je pokazala negativni vpliv velike sproš~ čenosti krošnje na povečanje višinske rasti in povezanost velike sproščenosti krošnje z njeno močnejšo osutostjo. Spoznanji se ujemata z mnogimi navedbami v literaturi in tudi ugotovitvami v praksi, da rahljanje drevesnega sklepa neugodno vpliva na rast in vitalnost jelke. Dendrometrijska analiza vrhov 8 jelk, ki so kazale izrazito povečanje višinske rasti, je pri njih nedvoumno potrdila povečanje višinske rasti, o časovnem odnosu med začetkoma višinske in debelinske rasti pa analiza ne dovoljuje sklepa. THE GROWTH OF THE EUROPEAN SIL VER FIR (Abies alba Mil/.) HAS BEEN IMPROVING Summary The European silver fir (Abies alba Mili.) is from the silvicultural and limited economic point of view one of the most important tree species in Slovene forests. lts significance is extremely high in the forests of the High Karst because besides the beech tree it represents the main constituent part of the Abieti~Fagetum dinaricum association, which is the most important forest association in the High Karst. ln Slovenia, there are 115,000 ha occupied by this association and 37,000 ha in the GozdV 51, 1993 329 Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljšuje Postojna forest enterprise region, where the InVe- stigation as to the growth of the European silver tir was carried out. The necrosis of the European si Iver fir has had a fatal impact in the fir-beech forests in the recent decades and caused a quick decreasing of their stability - in its broadest meaning. It was most fatal for those stands, where the European silver fir's share was great and which occupied great areas or even prevailed in the entire High Karst region due to historical forest managing reasons. Through the necrosis of the European silver fir, the thinning process of fir and fir-beech stands was going on. It was hardly possible to remove all the necrotic firs from forests in time. Even nowadays necrotic fir trees are no rarity what- soever. ln more severe cases a regeneration of forest stands would be a solution for the forest; where natural regeneration is difficult, artificial regeneration should be performed. ln recent years gradual decrease in the necrotic intensity with European silver firs and even the improvement of theirvitality has been established. Dead standing fir trees do not occur so often, the trees become thicker and with some of them intensive growth of the top can be established. The investigation tried to prave the above stated observations, give more details on the optimistic phenomenon of the revitalisation of the European silver fir and find the possible differenc- es in its intensity as to ecologically different natural sites. The investigation was carried out in 6 ecologi- cally most different subassociations of the fir- beech forests, which are quite often in the Po- stojna region: A.-F. omphalodetosum, A.-F. sco- polietosum, A.-F. mercurialetosum, A.-F. homo- gynetosum, A.-F. lycopodietosum and A.-F. cle- matidetosum. The subassociation A.-F. omphalodetosum has been, due to (presumably) high ecologic hetero- geneousness, analysed in detail and research objects have been chosen in three places, which, however, differ from the climatic point of view. While the reg ion of the above mentioned subas- sociation of the Debela gora forest division is more under the influence of the Mediterranean climate, the climate of its region in the Snežnik forest division is more of continental character; its natural site in the Jurjeva dolina forest division is situated in the explicit transition from one climatic area to another. Three research plats have been selected in the natural site of each of the stated A.-F. omphalo- detosum subassociations or subassociation ty- pes. Each of them comprised 50 European silver fi rs of equal or supreme social position. All in all, 1200 fir trees we re analysed. Only dominant trees were included into the analysis in order to avoid the influence of stronger tree severance (due to the felling of a neighbouring higher tree) on the increase of its growth. Primarily older fir trees were included into the 330 GozdV 51, 1993 investigation, aged 130 on the average. Age differences between individual natural sites did not have a significant influence on the European silver fir's growth change in the sites and the age of fir trees - taking into consideration those included into the investigation- did not have any characteristic correlation with the alteration of diameter increment. The investigation proved that the diameter increment with the European silver tir has charac- teristically increased in 6 analysed natural sites in the recent 5 years (it is not characteristic of the A.-F. mercurialetosum and A.-F. homogyneto- sum sites), in two natural sites (A.-F. scopolieto- sum and A.-F. omphalodetosum in the Jurjeva dolina forest enterprise division), however, a cha- racteristic increase could be established already in the period of 6--10 years ago. The increased vitality and incrementing of Eu~ ropean silver fi rs are al so reflected in their habitus. The height growth markedly increased while with 18% of firs, which also evidenced sufficient height growth in the past, increased height growth could not be established although it can be presumed that their height growth also increased. With approximately one third of the European silver fir trees (32 %) there were no positive changes in their characteristically nest-like tree crown esta- blished. ln the recent 5-year period the diameter incre- ment of the European silver firs has characteristi- cally increased in all the (present) top forms, the most in those European silver firs which evidence extremely increased terminal growth (17.7 or 14.7%) and in those with most increased height growth the diameter increment characteristically increased already 6--1 O years ago. The analysis of the correlation between the form of a top and the condition of fir trees in the past, which was expressed by the intensity of diameter growth in the period 11-20 years ago, proved that only 8.8% of fir trees with very poor diameter increment in the past (the average one-sided annual diameter increment by 0.8 mm) evidenced improved or favourable height growth at present (evaluation of the top 2-4), while among the fir trees which had good increment in the past (the average one~sided annual diameter increment over 3.0 mm) there are 69.3% ofthose which evidence nowadays an increased or favou- rable height growth. The results of the analysis as to the loss of needles with the European silver fir are relatively surprising. It was proved that the greatest loss of needles occurred exactly in those two natural sites where the improvement of the growth was first established. Due to the fact that regarding the intensity of the increasing of diameter growth with European silver firs within the last 5 years these two sites do not exceed the rest, the result of the statistical test, which proved with extremely high statistical significance that the fir trees wi~h smaller needle Rast jelke (Abies alba Mil!.) se izboljšuje loss had greater increase in the diameter growth than those with greater needle loss had, could be expected. The present current average diame- ter increments (calculated on the basis of 5-year periods) are with high statistical significance grea- ter in European silver firs of small er needle loss. Those European silver firs which have greater needle loss at present have been on the average poorer in diameter incrementing than those of smaller present needle loss have throughout the whole analysed 30-year period. ln the recent 30 years the diameter increment of European silverfirs in all stages of the (present) needle loss had been in decrease until 5 years ago. ln the last 5 years, however, the average diameter increment in the European silver firs which haveneedle loss up to 50% has increased while in those firs where tree crawns have last more than a half of their needles, it has on the average remained the same. The analysis has not proved a statistically significant impact of severance or limitation of a tree crown on the increase of diameter increment and presented a statistically significant negative influence of great severance of a tree crown on the increase of height growth and the correlation between high severance of a tree crown and its more intense needle loss. These two facts are well in accordance with various data in literature and the establishments acquired in practical work, which claim that desta- bilisation of the crown cover has unfavourable consequences on the growth and vitality of the European silver fir. Dendrometric analysis of the tops with 8 Euro- pean silver fi rs which showed explicit increase of the height growth has undoubtedly confirmed the increase in height growth yet no conclusion can be derived as to time relation between the onset of the height and diameter growth on the basis of this analysis. LITERATURA 1. Azarov, E., 1975. Priraščanje sestojev jelke pod Krimom in njeno umiranje. GozdV, 2, s. 109-116. 2. Bleiweis, S., 1969. Molj jelovih iglic- neva- ren škodljivec jelovja. GozdV, 5-6, s. 134-139. 3. Brinar, M., 1964. Življenjska kriza jelke na na Slovenskem ozemlju v zvezi s klimatičnimi fluktuacijami. GozdV, 4-6, s. 97-144. 4. Brinar, M., 1966. Znana in vendar ne pri- znana dejstva o naši jelki. GozdV, 9-10, s. 286- 290. 5. Brinar, M., 1970. O sušenju jelke in nekate- rih pojavih, ki ga spremljajo. Zbornik JGLIS, 6. Brinar, M., 1974. Propadanje jelke v zad- njem desetletju s posebnim ozirom na ekološke razmere in fluktuacija klime. Gozd V, 10, s. 1-17. 7. Brinar, M., 1975. Propadanje jelke je še vedno v ospredju. GozdV, 2, s. 117-122. 8. Cimperšek, M., 1975. 'Preizkus odpornosti dveh jelovih populacij. GozdV, 1, s. 47-48. 9. Cimperšek, M., 1985. Propadanje jelovih gozdov v jugozahodnem delu Panonskega obro- bja. GozdV, 5, s. 191-204. 10. Elling, W., 1993. Jmmissionen im Ursa- chenkomplex von Tannenschadigung und Tan- nensterben. Afz, 2, s. 87-95. 11. Mliilšek, D., 1964. Sušenje jelke v Sloveniji -prvi izsledki. GozdV, 4-6, s. 145-159. 12. Perko, F., Rebula, E., 1970. Prispevek k spoznavanju sušenja jelke. GozdV, 7-8. 13. Perko, F., 1984. Gozdnogojitveno ukrepa- nje sušenja jelke na območju Gozdnega gospo- dartva Postojna. GozdV, 5, s. 223-231. 14. Žunič,· S., 1975. Kaj je z jelko na novome- škem Rogu. GozdV, 6, s. 324-327. 15. Podatki rednih popisov umiranja gozdov za leta 1985, 1987, 1989, 1991. Gozdarski inštitut Slovenije. 16. 1986. Zbornik posvetovanja Gozd in okolje - FOREN 86. 17. 1986. Zbornik posvetovanja Umiranje go- zdov in raba lesa. 18. 1989. Zbornik posvetovanja ZDIT gozdar- stva in lesarstva Slovenije Rešimo gozdove. 19. 1991. Podatki Popisa umiranja gozdov za postojnsko gozdnogospodarsko območje. Arhiv GG Postojna. GozdV 51, 1993 331 GDK: 932 Zavod za gozdove Slovenije Franc PERKo• Na osnovi naročila MKG je delovna sku- pina v sestavi: mag. F. Perko - GG Po- stojna kot vodja, T. Modic, dipl. inž. gozdar- stva GG Slovenj Gradec, mag. T. Šepec- GG Novo mesto, mag. J. Papež - SGG Tolmin in prof. dr. l. Winkler iz Gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete v marcu 1993 preverila in dopolnila predlog organizacije sestave in strokovne zasedbe Zavoda za gozdove Slovenije, ki gaje pripravilo MKGP v letu 1992. Zaradi nerazumljivih in neargu- mentiranih zahtev po izredno nizkem številu zaposlenih v Zavodu, ki smo jim bili priča v zadnjem obdobju, sem dopolnjeno poro- čilo pripravil za objavo v Gozdarskem ves- tniku, glasilu ZIT gozdarstva Slovenije. Z Zakonom o gozdovih so urejeni pogoji rabe, izkoriščanja in razpolaganja z gozdovi kot naravnim bogastvom, s ciljem, da se zagotovi sonaravne ter večnamensko goM spoda~enje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter ure- sničevanje njihovih splošnokoristnih funkcij. Z Zakonom o gozdovih se urejajo tudi pogoji gospodarjenja z gozdnim prostorom in s posamičnim gozdnim drevjem in skupi- nami gozdnega drevja zunaj ureditvenih območij naselij. Za zagotavljanje javnega Interesa v gozdovih in gozdnem prostoru se z Zakonom o gozdovih ustanavlja Zavod za gozdove Slovenije. Naloge Zavoda, ki opravlja javno gozdar- sko službo v vseh gozdovih so: 1. Zbira podatke o stanju in razvoju go- zdov, 2. Vodi evidence kot baze podatkov za svoje delo in za statistično posploševanje, 3. Spremlja biološko ravnotežje v gozdo- vih, 4. Spremlja razvrednotenje in poškodo- vanost gozdov, * Mag F. P., dipl. inž. gozd., 61381 Rakek, Slivice 34, SLO 332 GozdV 51, 1993 5. Izdela program varstva gozdov, 6. Zagotavlja izvedbo ukrepov za var- stvo gozdov, 7. Izdeluje načrte požarnega varstva za gozdove, 8. Opravlja naloge poročevalsko, prog- nostično-diagnostične službe, 9. Izdela strokovne podlage za program razvoja gozdov Slovenije, 1 O. Pripravi program vlaganj v gozdove, 11. Izdeluje gozdnogospodarske načrte, lovskogojitvene načrte območij ter druge strokovne podlage za gospodarjenje z div- jadjo v skladu z zakonom, 12. Pripravlja načrte za premene in sa- nacijo gozdov, 13. Usmerja in spremlja sanacijo hu- . dourniških območij, 14. Sodeluje pri prostorskem načrtova­ nju, 15. Sodeluje pri usmerjanju, usklajeva- nju in opravljanju raziskovalne dejavnosti v gozdarstvu in lovstvu, 16. Pripravlja strokovne podlage za od- piranje gozdov z gozdnimi prometnicami, 17. Načrtuje vzdrževanje gozdnih cest, 18. Spremlja vzdrževanje gozdnih cest in zagotavlja njihovo izvedbo, 19. Pripravlja metodologijo za zbiranje podatkov o stanju in razvoju gozdov, 20. Obdeluje podatke in pripravlja infor- macije o stanju in razvoju gozdov, 21. Skrbi za popularizacijo gozdov in osveščanje javnosti o pomenu gozdov, 22. Skrbi za izobraževanje in prosvetlje- vanje lastnikov gozdov, 23. Zagotavlja sadike gozdnih drevesnih in grmovnih vrst, 24. Prevzema opravljena dela v gozdo- vih in hudourniških območjih, če so financi- rana iz proračuna, 25. Vodi in odloča o upravnih stvareh, za katere je pooblaščen z Zakonom o gozdovih. Poleg tega Zavod za gozdove pripravlja tudi strokovne podlage za oddajanje načrto­ vanih del v državnih gozdovih, nadzira njihovo opravljanje in prevzema opravljena dela, če ga za ta dela pooblasti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. S soglasjem ustanovitelja pa lahko opravlja tudi druge naloge. ORGANIZIRANOST ZA VODA Zavod za gozdove se organizira na državnem nivoju. Na ravni gozdnogospo- darskih območij bo imel zavod 14 območnih enot. Osnovna strokovna organizacijska enota je revir. Revir mora obsegati stro- kovno in organizacijsko obvladljivo površi- no. Revirji se združujejo v strokovno koor- dinacijske enote- gozdne uprave. Pri orga- niziranju gozdnih uprav in revirjev je po- trebno upoštevati tradicionalno teritorialno navezanost lastnikov gozdov. NALOGE ZAVODA NA RAZLIČNIH ORGANIZACIJSKIH NIVOJIH IN KADROVSKE POTREBE ZAVODA Državni nivo: Zavod za gozdove Slovenije Naloge Zavoda na državnem nivoju so predvsem: - Usmerjanje delovanja gozdarske slu- žbe v vseh gozdovih v skladu z Zakonom o gozdovih in· aktih Zavoda; - Koordinacija delovanja gozdarske slu- žbe na vseh nivojih; - Priprava in izdelava letnih programov vseh vlaganj v gozdove in še posebej tistih, ki se financirajo ali sofinancirajo iz proraču­ na; - Izdelava planov gospodarjenja z državnimi gozdovi; - Vodi in usmerja gozdarsko informati- ko; Vodi kadrovsko politiko v Zavodu in skrbi za dopolnilno izobraževanje v Zavodu, last- nikov gozdov in javnosti; - Pripravlja in posreduje podatke s po- dročja dejavnosti Zavoda državnim in dru- gim inštitucijam ter z njimi sodeluje; - Izdela strokovne podlage za Program razvoja gozdov Slovenije. Za opravljanje nalog se Zavod na držav- nem nivoju organizira takole (navedeno je število ljudi in izobrazba): - direktor zavoda - 1 vis - namestnik direktorja zavoda - (vodja oddelka za razvoj in načrtovanje) - Oddelek za razvoj in načrtovanje - 4 mag, dr, vis; 1 sr - Oddelek za gojenje in varstvo gozdov - 3 mag, dr, vis - Oddelek za izkoriščanje in prometnice - 2 mag, dr, vis - Oddelek za stike z javnostjo - 1 vis - Oddelek za finance in analize - 1 vis, 2 viš Tabela 1 : Sestava, izobrazba tei število strokovnega in administrativnega kadra Zavoda za gozdove na državnem nivoju - direktor - namestnik direktorja (vodja oddelka za razvoj in načrtovanje) - strokovni delavci - strokovni delavci - strokovni delavci - strokovni delavci - informatika računalništvo - informatika računalništvo - finance ekonomska - finance ekonomska - splošno pravnik - splošno uprava - splošno administratorji, ekonomski tehnik SKUPAJ ZAPOSLENIH NA DRŽAVNEM NIVOJU gozdarska vis gozdarska doktorat gozdarska magisterij gozdarska vis gozdarska viš, sr magister vis vis viš vis viš sr 2 3 5 1 1 2 1 2 1 1 5 25 GozdV 51, 1993 333 - Oddelek za splošne zadeve - 1 vis, 1 viš, 5 sr - Oddelek za gozdarsko informatiko - 1 mag, 2 vis Na državnem nivoju bi tako bila sestava in število zaposlenih naslednja (tabela 1 l: Območna enota- območni nivo: Na nivoju 14 območij so naloge Zavoda v glavnem naslednje: - Usmerja delovanje javne gozdarske službe na območju, - Koordinira delovanje služb na nivoju območja in gozdnih uprav, - Sodeluje z Zavodom na državnem ni- voju in s sosednjimi območji, - Razvojno-raziskovalno delo in sodelo- vanje z razvojno-raziskovalnimi inštitucija- mi, - Izdeluje območne gozdnogospodar- ske načrte, gozdnogospodarske načrte go- spodarskih enot in lovskogospodarske na- črte ter strokovne osnove za gospodarjenje z divjadjo, - Izdeluje strokovne podlage za prostor- sko planiranje za področje gozdarstva, - Opravlja strokovne naloge za potrebe . vseh gozdnih uprav v območju, zlasti iz področij fitocenologije, gospodarjenje z ži- valskim svetom in skrbi za biotope, gospo- darjenje z gozdnim prostorom in funkcijami gozdov, pripravlja programe odpiranja go- zdov z gozdnimi prometnicami in projektira- nje gozdnih cest, skrbi za razvoj tehnologije izkoriščanja gozdov in varstva pri delu ter proučuje tržne razmere za potrebe lastni- kov gozdov, - Izdeluje letne plane za gospodarjenje z državnimi gozdovi, - Pripravlja strokovne podlage za oddajo del v državnih gozdovih, - Izdeluje letne plane gojitvenih in var- stvenih del za območje in plane za dela, ki se financirajo iz proračuna za območje in usmerja izvajanje, - Izobražuje lastnike gozdov, - Vodi evidence o izvajanju gozdnogo- spodarskih načrtov, - Vodi informacijski sistem za potrebe območja. Za izvedbo nalog je potrebno glede na velikost in posebnosti posameznih gozdno- gospodarskih območij naslednji obseg stro- kovnega kadra z visoko izobrazbo (od tega Tabela 2: Število strokovnega kadra z visoko izobrazbo po gozdnogospodarskih o~močjih GGO Vodja Gojenje lzkorišč. Oddaja Fitoce· Načrta· Načrta· Prostor Živalski lzobraž. Skupaj Varstvo gozdov del no!ogija vanje vanje Funkcije svet stiki z ceste OG vodja Projektant biotop javnostjo TO 0,7 2 0,5 2 1,5 1 0,5 11,2 BL 0,5 0,5 0,5 1 '1 0,5 0,5 6,6 KR 0,7 0,5 0,5 1,2 0,5 0,5 6,9 LJ 0,9 2 0,5 0,5 2,5 2 0,5 11,9 PO 0,7 0,5 0,5 1,3 1 0,5 8,5 KO 0,7 2 2 1 0,5 1,5 0,5 11,2 NM 0,7 2 0,5 1,5 0,5 10,2 BR 0,6 0,5 0,5 1,2 0,5 0,5 6,8 CE 0,7 0,5 0,5 1,3 0,5 0,5 7,0 NA 0,5 0,5 0,5 0,8 0,5 0,5 6,3 SG 0,7 0,5 0,5 0,5 0,5 6,7 MB 0,8 2 0,5 1 0,5 1,7 1,5 0,5 10,5 MS 0,5 0,5 0,5 0,6 1 0,5 0,5 6,1 SE 0,5 0,5 0,5 1,3 0,5 0,5 6,8 Skupaj 9,2 19 14 6 9,5 7 19 16 10 7 116,7 Opomba: - Vodje območnih izpostav morajo poleg koordiniranja in vodenja opravljati strokovno delo v obsegu od 1G-50%. - Kjer je manjši obseg oddaje del v državnih gozdovih, je ta vključena v izkoriščanje gozdov in ceste ter gojenje in varstvo. 334 GozdV 51, 1993 del z magisterijem in doktoratom) (tabela 2): Za potrebe urejanja gozdov in različne analize in meritve (vključno z geodetskimi in kartografijo) je za vsa območja potrebnih 65 gozdarskih tehnikov. Na enega načrto­ valca projektanta pridejo 3-4 gozdarski teh- niki. Za vodenje gozdarskega informacij- skega sistema je po območjih predvideno skupaj 14 strokovnjakov. Za vodenje vseh administrativnih in pomožnih del (tajniški posli, tipkanje, vnašanje podatkov, dopisi, pošta, stiki z lastniki gozdov, stiki s stranka- mi) je za vsa območja potrebno 70 oseb s srednjo administrativno ali ekonomsko izo- brazbo. Po oceni vseh območij je potrebno deliti administrativno ekonomski kader med območnim nivojem in nivojem gozdnih uprav. Za povprečno gozdno upravo je potrebno 0,5 administrativnega kadra. Na nivoju območij naj bi bilo tako 30 oseb, na gozdnih upravah pa 40. Skupaj je na nivoju območij potrebno: - vis, mag, dr gozdarstva 117 (razpored v preglednici) - vis računalništvo, informatika 14 - sr, viš gozdarstvo, geodezija, kartografija, urejanje, analize 65 - administracija 30 VSEGA SKUPAJ 226 Potrebno število specialistov za posa- mezna področja po gozdnogospodarskih območjih je odvisno od velikosti območja in zahtevnosti posameznih področij. Gozdna uprava Vodja gozdne uprave (dipl. inž. gozdar- stva) strokovno usmerja revirne gozdarje na gozdni upravi in opravlja druge naloge na tem območju: - Koordinira, vodi ter nadzira dela revir- nih gozdarjev, - Strokovno usmerja revirne gozdarje, - Postavlja cilje, strategije in smernice pri podrobnem načrtovanju (gozdnogoji- tveni cilji, pogoji za sečnjo in spravilo, projektiranje vlak, žičnih linij), - Pripravlja letne plane za območje gozdne uprave, - Sodeluje pri izdelavi gozdnogospodar- skih in lovskogojitvenih načrtov območij ter gozdnogospodarskih načrtov gospodarskih enot, - Usklajuje z drugimi uporabniki prosto- ra, - Svetuje lastnikom gozdov in usmerja svetovanja, ki ga opravljajo revirni gozdarji za vsa področja gozdarstva, - Pripravlja izhodišča planov za državne gozdove (količine, sortimentacijo, normati- ve, pogoje za izvajanje del), - Skrbi za izboljšanje življenjskih razmer za prostoživeče živali, - Sodeluje pri projektiranju gozdnih cest in koordinira njihovo vzdrževanje, - Skrbi za izvajanje načrtov in za izde- lavo evidenc o izvajanju načrtov, - Sodeluje z območnim nivojem Zavoda ter drugimi inštitucijami za področje gozdne uprave (lovstvom, Zavodi za varstvo na- ravne in kulturne dediščine, kmetijskimi po- speševalci, gozdarsko inšpekcijo), - Izvaja nadzor nad dogajanjem v go- zdovih in gozdnem prostoru gozdne upra- ve, - Usmerja sredstva iz proračuna, name- njena za financiranje oziroma sofinancira- nje del v gozdovih in nadzira oziroma kon- trolira porabo. Revir Vodja revirja (cilj je inženir gozdarstva, v posebno zahtevnih revirjih dipl. inž. gozdar- stva) pa v svojem gozdnem revirju, ki je teritorialno in gravitacijsko zaključena celo- ta, opravlja zlasti naslednje naloge: - Izdeluje gozdnogojitvene načrte (po usmeritvah vodje gozdne uprave) in določa obveze lastnikov gozdov za izvedbo goji- tvenih in varstvenih del ter v sodelovanju z lastniki gozda določa drevje za možni po- sek, - Svetuje lastnikom gozdov pri opravlja- nju vseh del in jih usmerja in izobražuje, - Svetuje lastnikom gozdov pri uporabi primernih tehnologij v gozdovih in pri pro- daji lesa, - Odkazuje v državnih gozdovih in pri- pravlja podatke za pripravo pogodb za oddajo vseh del izvajalcem, sodeluje pri oddaji del izvajalcem in kontrolira opravlja- GozdV 51, 1993 335 nje del ter vsa dela prevzema (posek, spravilo, gojenje, varstvo, gradnja in vzdrževanje prometnic), - Vodi evidenco o izvajanju gozdnogo- spodarskega in gozdnogojitvenih načrtov v revirju, - Nadzira porabo sredstev iz proračuna, namenjeno financiranju oziroma sofinanci- ranju del v gozdovih, - Sodeluje pri pripravi letnih planov, - Nadzira dogajanja v gozdovih in goz- dnem prostoru revirja, - Ugotavlja pojavljanje bolezni, škodljiv- cev in ujm v revirju in vodi ukrepe za njihovo zatiranje oziroma sanacijo, - Sodeluje pri projektiranju gozdnih pro- metnic, - Usmerja preventivno protipožarno nadzorstvo, - Sodeluje z gozdarskim inšpektorjem pri nadzoru revirja. število strokovnega kadra na nivojih goz- dnih uprav in revirjev po gozdnogospodar- skih območjih je podano v tabeli 3. Tabela 3: število strokovnega kadra na gozdnih upravah in v revirjih ter povprečna površina go- - zdov na revirnega gozdarja oz. dipl. inženirja na gozdni upravi po gozdnogospodarskih območjih Revirni gozdarji Dipl. inž. na g. upravi Območje število ha/ število hai rev. gozdar. dipl. inž. TO 43 2.893 7 17.769 BL 25 2.323 4 14.520 KR 36 1.919 6 11.514 LJ 70 1.971 11 12.545 PO 39 1.833 7 10.213 KO 45 1.858 8 10.451 NM 47 1.784 8 10.481 BR 33 1.986 5 13.106 CE 39 1.812 6 11.781 NA 21 2.163 4 11.357 SG 36 1.642 6 9.850 MB 51 1.844 9 10.450 MS 21 1.672 3 11.704 SE 24 3.095 4 18.570 Slovenija 530 2.024 88 12.189 Opomba: Poleg tega je potrebno na gozdnih upravah še 40 oseb z administrativno izobrazbo. Tako je za nivo gozdnih uprav potrebno: 336 GozdV 51, 1993 - vis, mag gozdarstva - viš, sr gozdarstvo - sr administrativna VSEGA SKUPAJ 88 530 40 658 Za celotno javno gozdarsko službo, ki bi uspevala kvalitetno opraviti naloge, ki jih predvideva Zakon o gozdovih, je potrebno število strokovnega in administrativnega kadra navedeno v tabeli 4. IZHODIŠČA ZA IZRAČUN POTREBNEGA ŠTEVILA KADROV Razpoložljiv delovni čas Revirni gozdarji Tehnik urejanje Inženir na obratu Inženir urejanje 205 dnin eto; 154 teren 51 pisarna 205 dni/leto; 144 teren 61 pisarna 205 dni/leto; 133 teren 72 pisarna 205 dnineto; 123 teren 82 pisarna V času, predvidenem za delo v pisarni, tehnični kader opravi vsa potrebna pisarni- ška opravila (dodelava gojitvenega načrta, obračun odkazila, evidenca, izdelava goz- dnogospodarskega načrta itd.). Naloge, ki jih opravlja Zavod, smo pri postavljanju norm združili v nekaj glavnih sklopov. REVIRNI GOZDAR 1. Gojitveno in sečno spravilno načrtovanje, svetovanje in izbor drevja za posek V zasebnih gozdovih se načrt izdela do nivoja lastnika (okvirne možnosti poseka in gojitvene in varstvene obveze), v državnih gozdovih pa se izdela tudi podlage za sečnospravilni načrt z normativi za po- godbo z izvajalci. Ocena je, da je potrebno enako časa za gojitveni načrt v ZG kot za gojitveni in sečnospravilni načrt v DG. V zasebnih gozdovih so tudi stiki z lastnikom (sodelovanje lastnika, predstavitev načrta lastniku). Norma za podrobno načrtovanje je: '- LPG 7-1 O ha/dan Tabela 4: Stevilo potrebnega strokovnega in administrativnega kadra Zavoda za gozdove A Slovenije vis, mag, dr vis, mag viš, sr viš sr Skupaj gozdarstva ostalo gozdarstvo ostalo ad min. Državni nivo 11 Območja 117 Gozdne uprave 88 VSE SKUPAJ 216 - VG 1 O ha/dan za 2Q--30% površine, na kateri se po oceni seka - GPN rezervati nič; kjer se gospodari 7-8 ha/dan - GOLP 15-20 ha/dan - Gozdnogojitveni načrt se izdela 1-krat v desetletju. Vsako leto se izdela za 1/10 površine. * Opomba: LPG - lesnoproizvodni gozdovi brez omejitev VG - varovalni gozdovi GPN - gozdovi posebnega namena GOLP - gozdovi z omejenim Jesnoproizvodnim pomenom. Po posameznih gozdnogospodarskih ob- močjih pa je potrebno število zaposlenih prikazano v tabeli 5: 5 1 3 5 25 14 65 30 226 530 40 658 19 596 3 75 909 2- do 3-letni etat. Seveda sta zaradi slučaj­ nih pripadkov svetovanje in izbor pogostej- ša. Pri normativih je upoštevana razdroblje- nost in velikost posesti (ločeno za državne gozdove in veleposesti ter ločeno za za- sebne gozdove; količina in struktura etata v državnih gozdovih sta ocenjeni na čas po izvršeni denacionalizaciji). V to opravilo spada tudi nadzor poseka in evidenca po- seka. Norma na dan: 25-80m3 v ZG 25-150 m3 v OG in veliki posesti 2. Usmerjanje izvedbe gojitvenih in varstvenih del Pri posameznem zelo zahtevnem delu v Tabela 5: Skupno število strokovnega in administrativnega kadra po gozdnogospodarskih območjih Območje Gozdarska Računal- vis, mag, dr ništvo* TO 18 1 BL 11 1 KR 13 1 . LJ 23 1 PO 16 KO 19 NM 18 BR 12 CE 13 NA 10 SG 13 MB 19 MS 9 SE 11 1 Skupaj 205 14 V zasebnih gozdovih je za svetovanje in izbor drevja za posek upoštevana višina etata iz območnega gozdnogospodarskega načrta (100%). Potrebno bi si bilo prizade- vati, da se lastniku gozda vsakokrat označi Gozdarska Administ. Skupaj sr, viš sr 50 6 75 29 4 45 40 5 59 78 6 108 45 5 67 50 5 75 52 5 76 37 5 55 43 5 62 24 4 39 39 5 58 57 6 83 23 4 37 28 5 45 595 70 884 zasebnem gozdu mora biti ob lastniku re- virni gozdar (1 dnina lastnika: 1 dnina revirnega gozdarja, do del ki zahtevajo manj svetovanja, manj nadzora, manj pre- pričevanja; posamezni lastnik bo delo op ra- GozdV 51, 1993 337 vil takoj, k drugemu bo potrebno večkrat, nekdo bo delo opravil pravilno, drugje bodo potrebni popravki- kjer bo to možno). Pod to postavko je mišljen tudi prevzem del in po potrebi poročanje in obračun za sofinan- ciranje države ter prevzem in evidenca izvedenih gojitvenih in varstvenih del. Za osnovo je vzeto 80% števila dnin iz območ­ nega gozdnogospodarskega načrta (brez melioracij). Kjer dela opravljajo lastniki, je na 1 O dnin dela lastnika potreben 1 dan dela revirnega gozd arja. Kjer opravljajo dela izvajalska podjetja, gre le za predajo načrta in prevzem oprav- ljenega dela in evidenco, zato smo tu upo- števali razmerje 30 : 1. Pri usmerjanju po- seka in izvajanju gojitvenih del se mora skrbeti tudi za življenjske razmere za ves živalski svet, ki spada v gozdove. 3. Oddaja del sečnje in spravila ter oddaja lesa in prevzem delovišč v državnih gozdovih Delo opravljajo izvajalci. Na 1 O dnin seč­ nje je po naši oceni potrebna 1 dnina revirnega gozdarja. Poleg nadzora nad go- zdom in delom opravi gozdar iz javne gozdarske službe tudi nadzor nad lesom iz državnih gozdov. 4. Nadzor nad gozdovi Nadzor nad gozdovi, dogajanjem v go- zdovih, obiskovalci, nabiralci, vodenje eks- . kurzij, nadzor nad varstvom gozdov, proti- požarno varstvo, nadzor nad prometnicami, sodelovanje z inšpekcijo, sodelovanje s kmetijsko svetovalno službo, skrb za zunaj- gozdni prostor in to v vseh časovnih obdo- bjih (to delo ni vezano na redni delovni čas). 1 dnina revirnega gozdarja na leto na 80-1 OO ha površine gozda. Opomba: Izračun, narejen na osnovi točk od 1-4, je znižan še za slabo desetino, kot doprinos k čim racionalnejši javni gozdarski službi (izračun na osnovi gornjih predpostavk pri- nese 582 revirnih gozdarjev). DIPL. INŽENIR NA GOZDNI UPRAVI: 1. Gojitvene in sečnospravilno načr- 338 GozdV 51, 1993 tovanje: Usmeritve, cilji, nadzor, svetova- nje lastnikom. Na 5 dnin revirnega gozdarja 1 dnina inženirja. 2. Izbor drevja za posek: usmerjanje, nadzor, svetovanje lastnikom. Na 1 O dnin revirnega gozd arja 1 dnina inženirja. 3. Usmerjanje izvedbe gojitvenih in varstvenih del ter oddaja del sečnje in spravila v državnih gozdovih. Na 10 dnin revirnega gozdarja 1 dnina inženirja. 4. Nadzor nad gozdovi, preventivno varstvo, posegi v prostor, stiki z javnostjo, ekskurzije. 1 dnina inženirja na 500-1.000 ha po- vršine gozda na leto. 5. Izobraževanje lastnikov: 3--5 dnin na zasebni revir na leto. UREJANJE GOZDOV Gozdarski tehnik 1. Zbiranje podatkov za izračun lesnih zalog, 20 ha na 1 dnino tehnika; letno 1/10 površine 2. Prirastek, višine, razne druge analize (lesnoproizvodni gozdovi), 75 ha na dan, letno 1/10 površine 3. Obeleževanje mej (le add in odseki in meje GE), 100ha na dan 4. Popis ploskev gozd-divjad 600 plo- . skev na leto, 3 ploskve na dan . Dipl. gozd. inženir 1. Opis sestojev - 70 ha dan 2. Vodenje gozdarskih tehnikov- na 10 dnin tehnika 1 dnina dipl. inž. 3. Del dela za urejevalca opravljajo tudi specialisti: za prostor, funkcije, živalski svet, fitocenologijo, tehnologijo in vodja ure- janja iz vodstva območja. PRIMERJAVA Z IZRAČUNOM MKGP Z DNE 5. 111. 1992 Nova organizacijska in kadrovska se- stava za Zavod za gozdove, ki jo je pripra- Tabela 6; Primerjava izračuna števila potrebnega strokovnega in administrativnega kadra MKGP (5. 3. 1992) in delovne skupine (15. 3. 1993) visoka, mag, dr visoka, mag višja, sr, višja sr. Skupaj gozdarstva ostalo gozdarstvo ostalo admin. DRŽAVNI NIVO MKGP 5. 111. 1992 12 5 3 5 26 1 Delovna skupina 15.111.1993 11 5 3 5 25 OBMOČJE MKGP 5. 111. 1992 168 14 62 81 325 Delovna skupina 15.111.1993 117 14 65 30 226 GOZDNE UPRAVE IN REVIRJI MKGP 5. 111. 1992 87 450 537 Delovna skupina 15.111.1993 88 530 40 658 ZAVOD ZA GOZDOVE VSI NIVOJI MKGP 5. 111. 1992 267 Delovna skupina 15.111.1993 216 vila naša delovna skupina, kaže, da skupno gledano ni večjih količinskih razlik z dose- danjimi izračuni. Ocenjujemo, da so številke v dosedanjih materialih korektne, da pa je potrebno za ustrezno kakovostno in stro- kovno izpolnjevanje predvidenih nalog slu- žbo ojačati na terenu. Na osnovi temeljitih analiz na vseh gozd- nogospodarskih območjih v Sloveniji se je pokazala nujna potreba po močnejši ka- drovski zasedbi neposredno na terenu (Gozdne uprave in revirji), kajti le taka zasedba lahko v celoti uveljavi usmerje- valno vlogo, določeno z Zakonom o gozdo- vih. Poleg tega pa se kaže potreba, da se del administrativnega kadra zaposli tudi na gozdnih upravah, tako da bo strokovno gozdarsko osebje čim več časa in energije vložilo za neposredno delo z lastniki gozdov na terenu. Povprečna Povprečna velikost velikost gozdne revirja uprave MKGP 5. 111. 1992 12.329 ha 2.384ha Delovna skupina 15. 111. 1993 i2.189ha 2.024ha Obseg gozdnih uprav ostane praktično nespremenjen, za 18% pa se poveča šte- vilo revirjev (oziroma za toliko se zmanjša njihova povprečna površina) in tako posta- nejo strokovno obvladljivi, njihova velikost pa bolj primerljiva s srednjeevropskimi raz- merami. Delovna skupina se je zavedala, 18 513 3 86 888 19 596 3 75 909 da je potrebno izhajati pri izračunih iz naj- večje možne racionalnosti, in je to povsod tudi vgradila. Na račun boljšega obvladovanja terena se oslabi kadrovska zasedba na območ­ nem nivoju. V danih razmerah sodimo, da je premik nujen, v gospodarsko ugodnejših razmerah in ob vse večjih nalogah in po- menu gozdov v varovanju človekovega okolja pa bo potrebno krepiti tudi del, ki bo ta trenutek ostal zapostavljen. Visokošolsko izobražen kader v gozdarstvu se mora vključiti v razvojno-raziskovalno delo (teren- ski inženirji 1 O% časa, osebje na sedežih območij in državnem nivoju pa do 20% časa) in to tako samostojno kot v sodelova- nju z raziskovalnimi in izobraževalnimi inšti- tucijami. OCENA NUJNOSTI OPRAVLJANJA NEKATERIH NAJPOMEMBNEJ§IH NALOG IZ DEJAVNOSTI ZAVODA Program razvoja gozdov Slovenije Izdelava je nujna, saj se s Programom, ki ga sprejema Državni zbor, pokaže nacio- nalni interes za gozdove. Gozdnogospodarski načrti območij in gospodarskih enot Gozdnogospodarsko načrtovanje je ra- cionalizirano do take mere, ki še omogoča spremljavo razvoja gozdov in usmerjanje dinamičnih procesov v skladu z mnogona- GozdV 51, 1993 339 mensko vlogo gozda. Brez gozdnogospo- darskega načrtovanja ne bi bilo mogoče uresničevati osnovnega namena gospodar- jenja z gozdovi: uresničevanje načela traj- nosti vseh funkcij gozdov (od donosov v lesu za lastnika gozda, do drugih splošno koristnih vlog gozdov, ki so interes vseh prebivalcev). Gozdnogojitven! načrti in v sodelovanju z lastnikom izbor drevja za možni posek Na osnovi usmeritev gozdnogospodar- skega načrta se izdelujejo gozdnogojitveni načrti. Z gozdnogojitvenim načrtom se se- znani lastnik z okvirnimi količinami mož- nega poseka in obvezami za izvedbo goji- tvenih in varstvenih del v svojem gozdu. Zaradi večnamenske vloge gozdov, ki so kot naravno bogastvo tako interes vseh državljanov (splošnokoristne vloge gozdov) kot lastnika gozda (predvsem čimvečji do- hodek iz gozdov) je nujno, da razvoj gozdov usmerja gozdarski strokovnjak v sodelova- nju z lastnikom gozda. Tako se v pestrih rastiščnih in sestojnih razmerah v večna­ menskem gozdu optimalno uskladila lastni- ški in javni interes. Ob opustitvi teh zadolži- tev bi bilo močno zmanjšano opravljanje splošno koristnih vlog gozdov, hkrati pa bi bili dolgoročno za četrtino do tretjino zmanj- šani tudi donosi lesa. 'kogojitveni načrti območij kov ne podlage za gospodarjenje jjo !večje spremembe pri evidentiranju zansc. (oz1roma zapoznele odkrivanje) v pnmerjaVI z l. 1992 oziroma s prvimi meseci l. 1993 so na ljubljanskem, celjskem in mariborskem območju. Zaznavne pa so tudi večje spremembe po gozdnih upravah oz1roma revirjih v okviru območij; podrob- nejše analize, ki so jih opravila posamezna območja, odkrivajo tudi vzroke in posledice takega stanja. Prevladujejo mala žarišča (73 %), pri ka- terih je bilo posekana od 1-10 dreves ali je bila prizadeta površina do 1 O arov, med- tem ko je bil_? pri večjih žariščih (6,2%) posekana vec kot 30 dreves ali je bila prizadeta površina nad 0,50 ha. 2. IZVEDENI UKREPI VARSTVA PRED PODLUBNIK! V skladu z uredbo so bili izdelani načrti varstva gozdov, s katerimi so bili predvideni preprečevalni in zatiralni ukrepi. Iz tabele 3 Tabela 2: Sumarni pregled evidentiranih žarišč po g.g. območjih g.g. območje Evidentirana Rang ogroženosti vl.1992 do VI. 93 1. tolminsko 87 220 2. blejsko 232 359 3. kranjsko 846 545 4. ljubljansko 688 822 5. postojnsko 51 164 6. koč. ribniško 47 305 7. novomeško 352 198 8. brežiško 356 536 9. celjsko 399 1180 1 O. nazarsko 522 249 11. slovenjgr. 771 883 12. mariborsko 786 1231 13. prekmursko 152 313 14. kraško 2 6 Slovenija 5291 7011 so razvidne skupine združenih ukrepov in njihov obseg. Tabela 3: Opravljeni ukrepi v obdobju januar- junij 1993 ~tap. Vrsta ukrepov Obse~ Povpr. drevo s. m vm3 1. Polaganje Javnih dreves, debel in kupov 5.929 0,92 2. Tretiranje Javnih debel in kupov z insekticidom 4.370 0,99 3. Polaganje kontrolnih dreves, debel in kupov 832 0,90 4. Izdelava Javnih dreves, debel in kupov 1.871 0,86 5. Izdelava kontrolnih dreves, debel in kupov 31 0,90 6. Tretiranje !ovnih debel in kupov z insekticidom 165 7. Izdelava lubadark 31.887 0,84 8. Posek in spravilo lubadark na centralno skladišče 29.031 1,12 9. Izdelava praznih lubadark 35.200 0,92 10. Tretiranje ali požig ostankov ali vzpostavitev gozdnega reda 14.026 Poleg tega je bilo postavljeno 5.180 lov- nih pasti in 1.567 kontrolnih pasti. S primerjavo spremljave načrta s stanjem na terenu ugotavljamo: - v večini območij so doseženi dobri rezultati z uporabo Javnih in kontrolnih pasti, saj je visoki ulov prispeval k močni redukciji številčnosti tako velikega kot malega Juba- darja; - hkrati z Javnimi pastmi niso v zadost- nem številu položena Javna drevesa, debla ali kupi; - vrsta ukrepa ni vedno zadosti skrbno vVI.93 skupaj št. žar. žar. /ha 20 327 12 13 9 600 8 9 55 1446 5 4 58 1568 4 8 4 219 13 12 o 352 11 11 11 561 9 10 68 960 6 6 236 1815 2 2 14 785 7 5 26 1680 3 1 57 2074 1 3 14 479 10 7 1 9 14 14 573 12.875 izbrana in prilagojena glede na izvedbene pogoje dela; - zaradi splošne oslabelosti smreke je le-ta zelo o~rožena; - pravočasno evidentiranje in ukrepanje je zelo zahtevno. Največkrat ukrepamo pre- pozno, ko lubadarji že izletijo, saj se drevo v tem času še ne posuši; - v žariščih niso povsod v zadostnem obsegu izvedeni vsi preventivni ukrepi, zato se žarišča širijo ali nastajajo nova ter zahte- vajo pravočasne zatiralne ukrepe; - opazen je premik pri skrbnih lastnikih gozdov, saj se zavedajo svoje odgovorno- sti, so pa marsikje nezadovoljni s sosedi, ki ne ukrepajo, pomoč gozdarjev pri tem pa vedno ni zadosti učinkovita, zaradi objektiv- nih ali osebnih vzrokov; - gozdna gospodarstva so opravila v tem času še relativno malo zatiralnih ukre- pov v zasebnih gozdovih; - uspešno smo izvajali zahteven pro- gram obveščanja in osveščanja javnosti, tako na republiški kot na območnih ravneh; - zaradi zahtevnosti spremljave načrtov, ki je navezana na obračun, nastajajo dolo- čene motnje, ki jih še ni bilo mogoče zado- voljivo odpraviti; - za zatiralne ukrepe je bilo v tem ob- dobju porabljeno 5.106 litrov insekticida decis (2-4 %), za !ovne in kontrolne pasti pa je bilo uporabljenih 13.244 komadov feromonskih nastav. V skladu z uredbo je Ministrstvo za kme- tijstvo in gozdarstvo v tem polletju zagoto- vilo naslednja sredstva: GozdV 51, 1993 345 SIT 1. za nabavo materiala (pa- sti, insekticidi, feromoni) 39,821.846 2. za opravljena, vendar še ne v celoti obračunana dela (izobraževanje, us- posabljanje, spodbude lastnikom, obveščanje in osveščanje javnosti, oprema) 48,075.626 Skupaj 87,897.472 Posledice kalamitete podlubnikov so več­ plastna. Tako npr. destabilizira gozdove in hkrati pospešuje premeno (zamenjavo) smreke na neustreznih rastiščih. Predvsem pa je ta nadnormalna razmnožitev podlub- nikov ekonomski problem, saj posredno znižuje proizvodnjo gozdov (predčasni po- sek), hkrati pa prinaša velike neposredne škode (večje stroške sečnje, obnove, nege, zlasti pa varstva gozdov in znižanje cene gozdnim sortimentom). če ocenimo samo neposredno škodo v prvem polletju letoš- njega leta - na osnovi izdelanih količin lesa, ki so navedene v tabeli 3 (1 02.555 m3 že tretiranega ali izdelanega lesa), znaša škoda že prek 300 mio SIT. Ob zaključku ugotavljamo, da je za uspe- šno usmerjanje in izvajanje celovitih ukre- pov varstva gozdov pred podlubniki treba zagotoviti: 1. Povečano aktivnost strokovne go- zdarske in inšpekcijske službe ter vzajemno medsebojno pomoč lastnikov gozdov, saj le skupni napori lahko ublažijo posledice in omogočijo učinkovito izvedbo izrednih ukre- pov. 2. Zaradi gospodarske škode in drugih škodljivih vplivov na gozd je treba dosledno uveljavljati celovite ukrepe, ki jih nalaga uredba, in v ta namen zagotoviti tudi finanč­ na sredstva, tj. izredna sredstva iz proraču­ na, ki bi omogočila opraviti pravočasno vsa izredna dela, ne da bi bila pri tem bistveno prizadeta druga nujna dela pri varovanju gozdov. 3. V tretjem četrtletju bi morali na ogro- žena območja položiti zadostno število lov- nih nastav, hkrati pa skrbeti, da bi bile pravočasno in ustrezno obdelane tako !ovne nastave kot •>Žive lubadarke«, tj. stoječe, od podlubnikov napadena drevje- Grafikon 1: Evidentirana žarišča podlubnikov po GG območjih v letu 1992 srednja žarišča (26,8 %) januar-junij 1993 velika žari§.-3:af.4,.2. ':\~::) srednja žarišča (15,1 ~;;:j: 346 GozdV 51, 1993 mala žarišča (63, 1 %) .. -r.;r,ala žarišča (80,7%) GG območja Grafikon 2: Evidentirana žarišča podlubnikov po GG območjih še preden podlubniki izletijo. Ta dela bi morala imeti prednost pred vsemi drugimi deli v gozdu. Pa še to! Zaradi izrednega stanja v gozdovih je pripravljanje in uveljavljanje izrednih ukrepov pri obvladovanju podlubni- kov povzročalo tudi izredne napore in teža- ve, saj ni bilo mogoče vseh strokovnih odločitev in usmeritev pravočasno in teme- ljito uskladiti in prenesti do izvajalcev. Tako je tudi razumljivo, da so nastale tekoče dopolnitve (odpravljene najnujnejše po- manjkljivosti), ki pa so povzročale še do- datne težave pri operativnem delu, čeprav bodo na osnovi zastavljenih izhodišč usme- ritve in izkušnje dolgoročneje v pomoč. Izredni ukrepi zahtevajo izjemne napore in tudi povečano število ljudi in njihovo do- sledno odgovorno in pravočasno strokovno ukrepanje, vendar je bilo to ponekod vpraš- ljivo izpeljano. Zato bo celovito oceno o načrtovanem in opravljenem delu mogoče opraviti šele na koncu leta. Po sklepu komisije za strokovno pripravo in vodenje ukrepov za obvladovanje podlubnikov naj bi po tričetrtletni kritični analizi zbrali vse pomanjkljivosti in tudi še vse dodatne pri- pombe ali predloge ter pravočasno pripravili oceno in dopolnjena ali spremenjena navo- dila za prihodnje leto. Pri tem naj bi razmeji li tudi prioriteto in intenzivnost ukrepov, ki jih zahteva celovito varstvo gozdov pri rednem gospodarjenju v gozdovih ali tedaj, ko je treba določen pojav (v tem primeru grada- eljo podlubnikov) učinkovito ublažiti z izred- nimi ukrepi in preprečiti večjo gozdnogo- spodarsko škodo. Zato pričakujemo na osnovi dosedanjih izkušenj ustrezne pri- pombe, ki bodo pomagale učinkovito reše- vati nastalo problematiko. VIR Spremljava načrtov varstva gozdov, IGLG, 15. VIL 1993. GozdV 51, 1993 347 GDK : 946.2(494) Postojnski gozdarji smo bili povabljeni v Švico Živan VESELIČ* V zadnjih letih GG Postojna aktivno sode- luje na mednarodnih seminarjih doma in v tujini , navezalo pa je tudi tesne stike z nekaterimi tujimi raziskovalnimi inštitucija- mi. Plod takšne dejavnosti je tudi »darilo" , ki smo ga bi li deležni koncem septembra 1993. Prof. dr. Ernst Ott, eminentni profesor za gojenje gorskih gozdov na vsem dobro znani visoki šoli ETH v Zurichu, nas je, sedem inženirjev GG Postojna, povabil od 27. 9. do 1. 10. 1993 v Švico, v svojo počitni§ko hišico Casa Sur Val blizu Švicar- skega turističnega centra Sedrun. Ob kar * Mag. Ž. V., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, SLO največji gostoljubnosti nam je posvetil te- den dni za prikaz značilnosti švicarskih gozdov ter raziskovalnega in operativnega dela, ki ga s svojimi sode_(avci že dolga leta vodi v subalpskih gozdovih. Naše bivanje v Svici ter druženje s prof. Ottom in švicarskimi gozdarji je bi lo vsebin- sko nadvse bogato in človeško zelo toplo. V prijetni hišici na robu vasice San Bene- detg, ki je vpeta visoko v pobočje nad dolino Rena, smo dopoldan prvega delov- nega dne posvetili seznanjanju z značil­ nostmi švicarskih gozdov in gozdarstva ter temeljnimi zakonitostmi gojenja gorskih in visokogorskih gozdov, popoldne pa smo že . odšli na teren. Naj navedem nekaj poudar- kov iz profesorjeve razlage. - Do 2. svet. vojne so v Švici gospodarili predvsem na golosečni način. V jelovo-bu- Prof. Ernst Ott in udeleženci ekskurzije. Kolegica Špela Habič je ostala skrita - za fotografskim aparatom 348 GozdV 51 1993 kovih gozdovih je tako gospodarjenje vodilo k večjemu deležu smreke ter nižjemu de- ležu jelke, ki so jo zelo desetkale tudi koze, ter bukve, ki so jo ljudje marsikje še pred 20 leti celo iztrebljali. · Danes je gospodarjenje s Švicarskimi gozdovi usmerjeno k čimbolj naravnim go- zdovom. Preštevilna rastl!nojeda divjad in paša koz pa so v Švici še danes resna ovira sonaravnemu ravnanju z gozdovi. - V mnogih gozdovih Svice je naravna obnova gozdov resno motena - zaradi spremenjenosti drevesne sestave (smreka se npr. na rastišču jelovo-bukovih gozdov ne pomlajuje, marsikje manjkajo bukovi semenjaki) in tudi zaradi preštevilne divjadi in paše. V visokogorskih gozdovih je na- ravna obnova otežena tudi zaradi ekstrem- nosti rastiščnih razmer. - V ekstremnejših rastiščnih razmerah visokogorskih gozdov ekološki dejavniki spodbujajo naravno obnovo v šopih in sku- pinah. Tem šopom oziroma skupinam s pozitivnim redčenjem škodimo, saj jih raz- gradimo in destabiliziramo. Detajl iz pragozdnega rezervata Seatle Značilen izsek alpske pokrajine. Sveže zapadli sneg je okrepil kontraste višinskih vegetacijskih pasov GozdV 51 , 1993 349 - Težnjam naravnega obnavljanja se- slojev v šopih moramo v visokogorju slediti tudi z umetno obnovo ter nasade zasnovati v šopih in skupinah. - Naravna obnova je mogoča, dokler tla ne zarastejo zeli, kar se zgodi v nekaj letih (po raziskavi - v 7 letih). Visokogorske gozdove je torej treba obnavljati s posekom še strnjenih šopov, v katerih še ni razvitih zelišč. - Na severnih pobočjih morajo biti sečne odprtine večje (do ene drevesne višine), da direktno sončno sevanje mlade rastline do- volj segreje. Raziskava je pokazala, da se smrekovo mladje ne more razvijati, če mu ni v mesepu juniju. dnevno na voljo vsaj 1 ,5 -2,0 uri direktnega sončnega obsevanja. Na terenu to preverjajo s posebnim meril- nim instrumentom - horizOntoskopom. - Pri obnovi visokogorskih gozdov je pogosto dejavnik minimuma temperatura tal. . - Ob panjih se mladje pojavlja intenziv- neje - zaradi višje lege, toplejših tal in tudi manjše kgnkurence zelišč. Na samem pa- nju pa se začne pojavljati mladje približno po 5-B letih, ko začnepanj preraščati mah. - Za obnovo gozdov so najugodnejša: vzhodno eksponirana pobočja, kjer jutranje sonce že zgodaj segreje rastišče, v popol- danskih urah pa so zaščitena pred premoč­ nim sevanjem ih izsuševanjem. Drugi dan se je vodenju naše skupine pridružil dr. Frangois Matter, ki na ETH predava gozdno ekologijo in hkrati nadzira vse pragozdne rezervata v Švici (39), ter nas popeljal v nadvse slikovit pragozdni ostanek Seatle. Na strmem pobočju, prekri- tem z ogromnimi balvani, je v komaj pre- hodnem svetu na nadm. viš. 1500-2000 m ostalo naravi dobrih 9 ha smrekovega go- zda. Pragozd so v zadnjih desetletjih pogo- sto prizadeli snežni plazovi in podlubniki, tako da je podrtih dreves in trhlega lesa v njem še posebno veliko. O problemu snežnih plazov in ukrepih za njihovo preprečevanje smo na terenu več­ krat spregovorili. Snežnim plazovom v Švici posvečajo veliko pozornosti in denarja. Kar nismo pa se mogli znebiti vtisa, da posve- čajo premalo obojega boju s podlubniki. Razmeroma veliko žarišč v pretežno smre- kovih gozdovih grozeče opominja. Strokovna pot nas je vopila tudi skozi gozd gorskega (montanskega) pasu. Pred- stavljena nam je bila velika vsedržavna raziskava obnove gozda po naravnih nesre- čah, ki so jo zastavili na obsežnih površi- nah, ki jih je ogolil vihar leta 1 990. Kot ugodna se kaže umetna obnova s setvijo smreke pod posebnimi razgradljivimi pla- stičnimi stožci, v gostejših skupinah in z večjimi presledki med njimi. Tako zasnova- nje gozda omogoča s kar najmanj nege J:i;,.i;:i;lii~!l ':ii:Si*š~!f.; ';;:ffi~lffiii•-:i!iia:~:!ši~liši ';;- i'~;!l.;f;;l;f;E;!;;S: i~E:;ilij::::-i~•i.:.i; :i:~;;i;~~~il~~ i:~lSt;:;;;;;;.:;'~;. ';!'iiiS~ h:-i~•j!;Si· f:ii:ffilb :.Z,;;ii;' ;i;t;E;:;;;; ~·!Hf:;iH:?ii:i r~:ilii~il·~; ~;:=l:llil!i'f::~:lf: ~mii~g;ir.i'.:. :!!:'r.;ii:; rul~ .. ;?.; -··· ~lliir.::: i~i~:a:lm H;l:f.~::i;i 350 GozdV 51, 1993 doseči skupinsko raznodoben in stabilen gozd. Ogledali smo si še čudovite, skupinsko prebiralno zgrajene subalpinske smrekove gozdove in se pomenili o pomembni vlogi odmrlih dreves za obnovo teh gozdov ter se za konec bivanja v dolini Rena seznanili še z praktičnim delom prof. Otta in sodelav- cev pri redčenju enomemih smrekovih in macesnovih drogovnjakov oziroma njiho- vem preoblikovanju v skupinsko zgrajene sestoje. Gre za gozdove z močno poudar- jeno varovalno vlogo (zaščita pred plazovi). S sečnjo v luknjah (1Om x ca. drevesna višina), usmerjenih poševno na pobočje, poskušajo nestabilne enomeme sestoje razgibati in jim tako povečati stabilnost. Peti dan našega bivanja v Švici nas je pot vodila v skrajni jugozahodni del Švice, v bližino Lugana, neposredno ob mejo z Italijo. Simpatičen revimi gozdar Carlo Scheg- gia, ki skrbi za 2600 ha gozdov, nam je na strokovno zavidljivi ravni in na vsestransko vzoren način predstavil gozdove svoje po- krajine in svoje delo z bukovimi in kostanje- GDK 165.5:907:971 vimi gozdovi, izkušnje s premenami z naj- različnejšimi drevesnimi vrstami (rdečim hrastom, zelenim barom, črnim barom, lipo, cerom idr.), z obnovo gozdov po požarih, ki v njegovi pokrajini napravijo veliko škode, ter svoje izkušnje z lastniki gozdov - v razmerah uveljavljene lastnine. Kaj naj zapišemo za konec? Od eksklu- zivnega povabila smo seveda že pričako­ vali veliko, vendar smo nad vsem videnim in doživetim v Švici kljub temu več kot prijetno presenečeni. Prof. Ott je gojitelj, ki želi praktično gozdnogojitveno delo kar naj- bolj osloniti na eksaktna znanstvena spo- znanja Njegove razlage in terenski prikazi so nas obogatili kot gozdarje, njegova topli- na, neposrednost in gostoljubnost pa so pustili globok človeški vtis v vsakem od nas. To zaokrožuje čudovit spomin na pre- živeti teden v Švici. Naj se na tem mestu vsi udeleženci ekskurzije v Švico prof. Ottu še enkrat zahvalimo za povabilo, za gostoljubnost, strokovno vodstvo in vse doživeto v Švici, zahvaljujemo pa se tudi vsem njegovim sodelavcem, ki so se med našim bivanjem v Švici trudili z nami. Helsinška resolucija o biološki raznovrstnosti O biološki raznovrstnosti oziroma genet- ski pestrosti je bilo v Gozdarskem vestniku že nekaj zapisov. Ministrska konferenca o varstvu gozdov v Evropi junija 1993 v Helsinkih je o biološki raznovrstnosti spre- jela resolucijo z naslovom: Splošna navo- dila za ohranitev biološke raznovrstnosti v evropskih gozdovih. Ob tej priložnosti je konferenca izdala še resolucije o trajnosti gospodarjenja, o dolgoročnem prilagajanju gozdov nastopajočim podnebnim spre- membam, o gozdarskem sodelovanju z državami z gospodarstvom na prehodu. Vse te resolucije v angleškem in franco- skem jeziku lahko dobimo na vpogled v Gozdarski knjižnici v Ljubljani. Resolucije so napisane v pravniškem slogu in so verjetno obvezujoči dokumenti za države Evropske Skupnosti in za druge države, ki jih podpišejo. Pričakujemo, da bo Gozdar- ski vestnik poročal o sodelovanju Slovenije na tej konferenci. Omenjena helsinška konferenca gotovo ni prva, ki se je ukvarjala z biološko razno- vrstnostjo. S tem vprašanjem se je ukvar- jala tudi konferenca o okolju in razvoju leta 1992 v Riu de Janeiru. O biološki razno- vrstnosti govorijo številni mednarodni doku- menti in zakonodaja Evropske skupnosti. Iz tega lahko sklepamo, da je biološka raznovrstnost bistvenega pomena za obstoj živega sveta in za blagostanje ljudi. Reso- GozdV 51, 1993 351 lucija navaja definicijo biološke razno- vrstnosti, kot jo najdemo v >>Dogovoru o biološki raznovrstnosti«, to je v zakonodaji Evropske skupnosti o varstvu okolja. Defini- cija se glasi: >>Biološka raznovrstnost je različnost med živimi organizmi iz vseh virov (angl. sources, franc. origines), vklju- čujoč med drugim suhozemne, morske in druge vodne ekosisteme in ekološke kom- pleksa, katerih del so; to vključuje raznovr- stnost znotraj bioloških vrst, med vrstami in tudi med ekosistemi«. To zelo široko definicijo naj poenostavim za našo rabo. Biološka raznovrstnost se torej kaže kot različnost gozdnih združb, kot pestra zastopanost različnih drevesnih vrst in kot različnost genetske zasnovanosti (genotipov) pri osebkih iste vrste. V biolo- ško raznovrstnost spadajo le genetsko po- gojene razlike med vrstami in znotraj njih in ne -morda z vplivi okolja povzročena različnost zunanjega videza (fenotipa) pri osebkih iste vrste. Naj dam nekaj poudar- kov iz te resolucije: - Biološka raznovrstnost je evolucijska dediščina vrst in gozdnih ekosistemov in predstavlja genetsko prilagodljivost živega sveta, ki jo moramo nujno ohraniti zarad( sedanjih in prihodnjih rodov. - Biološka raznovrstnost postaja vse revnejša zaradi posrednih in neposrednih vplivov človeka. - Ohranjevanje biološke raznovrstnosti je bistveni sestavni del trajnosti gospodarje- nja z gozdovi. - >~Kjer grozi nevarnost večjega zmanj- šanja ali izgube biološke raznovrstnosti, pomanjkanje polne znanstvene gotovosti ne sme biti izgovor za odlaganje ukrepov, ki bi to nevarnost zmanjšali ali odpravili.« Tako načelo varnosti je zapisano v sklepih konference o okolju in razvoju leta 1992 v Rio de Janeiru. (Znanost je nujno nepopol- na, česar ne smemo zlorabljati kot opravi- čilo za nadaljnje uničevanje narave). - Biološka raznovrstnost je temelj za genetsko izboljševanje vrst in sort in ima 352 GozdV 51, 1993 zato tehnični in gospodarski pomen. (To velja za kmetijstvo in za plantažno gozdar- stvo. V sonaravnem gozdarstvu je pomem- bno ohranjanje in obnavljanje, ne pa spre- minjanje dediščine naravne evolucije). Na podlagi vsega tega daje resolucija naslednja navodila: - ohranitev in obnovitev biološke raz- novrstnosti nujno spada k trajnosti gospo- darjenja, kar moramo upoštevati tudi v gozdarski politiki in zakonodaji, - zato je potrebna praktično uporabna ocenitev stanja in razvoja biološke razno- vrstnosti, ki upošteva tudi vplive gospodar- jenja z gozdom. - raznovrstnost gozdnih habitatov je po- trebna ohranitve in negovanja, kar dose- žemo tudi z razdelitvijo gozdne površine na ureditvene enote. - sestavo gozda dopolnjujemo z vnaša- njem drevesnih in drugih vrst, ki so naravni sestavni del gozda. Temu sledijo cilji ohranjanja in obnavlja- nja biološke raznovrstnosti, ki jih je treba v prihodnosti uresničiti. To je predvsem načrt­ na ohranitev ogroženih drevesnih vrst in gozdnih ekosistemov. Pogoj za uspeh je izobraževalno delo v javnosti, ki naj bi za varovanje biološke raznovrstnosti usposo- bilo tudi krajevne skupnosti, lastnike go- zdov in nevladne organizacije. Posamezne države so dolžne izdelati in dopolnjevati smernice za ohranjanje in obnavljanje bio- loške raznovrstnosti. Pri tem imajo velik pomen znanstvena raziskovanja, ki naj bi obsegala tudi spoznavanje ogroženih, red- kih in reprezentativnih ekosistemov in biolo- ških vrst ter človekovih vplivov nanje. Za dosego teh ciljev je potrebno mednarodno sodelovanje. Pri našem gozdarskem vključevanju v Evropo teh helsinških resolucij ne moremo spregledati. ln če iščemo prednostne na- loge za raziskovalno delo, jih v helsinških resolucijah prav gotovo najdemo. Dr. Marjan Zupančič GDK: 902:945.3 Stota obletnica gozdarske šole v Idriji Ignacij PIŠLAR" "z odlokom visokega c. kr. Ministrstva za poljedelstvo z dne 20. in 28. januarja 1892 (št. 1237/64 in 1436/128) in z odločbo c. kr. Direkcije za gozdarstvo in kmetijstvo v Gorici z dne 25. marca 1892 (št. 19/v) je bila ukazana ustanovitev c. kr. gozdarske šole v Idriji na Kranjskem na državne stro- ške in isto zaenkrat določeno, da sprejmejo kandidate iz južnih dežel,« je zapisano v spominski knjigi c. kr. gozdarske šole v Idriji za vsa šolska leta od 1892/93 do 1908/09. Pouk se je začel dne 1. oktobra 1892. Na začetku delovanja se je šola imenovala šola za gozdne čuvaje, pozneje pa se je preimenovala v šolo za gozdarje. Take šole v Idriji na Kranjskem so bile v tedanji državi Je še tri. To so bile šole v * l. P ., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospo- darstvo Tolmin, TOZD Gozdarstvo Idrija, 65280 Idrija, Trg svobode 2, SLO Halle na Tirolskem, v Gusswerku na štajer- skem in šola v Bolechowu v bližini Lvova v sedanji zahodni Ukrajini. Med njimi je bila šola v Idriji najmanjša, saj je letno spreje- mala najmanj 5 in največ 9 učencev. Pouk je potekal v vseh šolah, razen v Bolechowu, v nemščini, v Bolechowu pa v poljščini. Pomožna jezika sta bila na idrijski šoli slovenščina in italijanščina. Lahko bi rekli, da je bila gozdarska šola v Idriji povsem nemška, celo zadrto nem- ška. Spomnimo se namreč, da je bila že leta 1901, kot pravo nasprotje tej šoli, v Idriji ustanovljena prva realna gimnazija v slovenščini, ki je delovala do leta 1926. Nemški duh na tej šoli se je izražal tudi v pisavi, ki je bila golica, in to v času, ko so slovanski narodi znotraj monarhije nem- ščino večinoma pisali v latinici. Na šolo tudi niso sprejemali učencev, ki niso dobro ob- vladali nemščine. Stavba v Idriji v času, ko je v njej delovala gozdarska šola. GozdV 51, 1993 353 Sicer pa je bila šola strokovno na primerni višini. Pouk je bil razdeljen v dva semestra, v zimski in poletni semester. V zimskem semestru je bilo tedensko 42 ur pouka, v poletnem semestru pa je bil velik poudarek na praktičnih znanjih. Veliko so sodelovali pri različnih delih v gozdu, tudi pri skupnih lovskih pogonih, za kar so dobili tudi nekaj plačila. Ob koncu enoletnega šolanja so priredili večjo ekskurzijo v oddaljenejše go- zdove (npr. v Gorski Kotar). Avgusta meseca so polagali zaključne izpite. Pri izpitih je bil v komisiji obvezno tudi direktor Direkcije gozdov v Gorici ali njegov namestnik. Ocenjevali so naslednji sklop učenčevih znanj in lastnosti: - pridnost - sposobnost - praktično uporabnost - napredek - moralno vedenje. Poučevala sta le 2 učitelja, ravnatelj šole in njegov pomočnik. Poučevali so naslednje splošne in strokovne predmete: - botanika - entomologija - aritmetika - geometrija - meritve lesa - nauk o gradnjah - nauk o naravi - klimatologija - lepopisje in risanje - zemljemerstvo - nega gozdov - varstvo gozdov - izraba gozdov - gradnja poti - nauk o lovu - ribištvo - gozdarski in lovski zakon posebni zakoni o ribištvu in zaščiti ptic - pravila službe - administracija in finančno poslovanje. Na šoli, ki je bila internatskega tipa, je vladal strog hišni red. Mnogi učenci so bili iz oddaljenih krajev in med šolanjem skoraj niso šli domov. Tako so imeli nekatere šolske obveznosti celo ob nedeljah. Glede obnašanja učencev je bilo v pravi- lih šole na primer zapisano naslednje: »Učenci morajo izkazovati učiteljem in vzgojiteljem, pa tudi osebam, ki zasedajo 354 GozdV 51, 1993 mesto v upravi ali častne dolžnosti, pri- merno upoštevanje in spoštovanje v med- sebojnih stikih. Dolžnost učencev je, da kažejo v opravi- lih na šoli in zunanj nje stalno marljivost in veliko željo po učenju in usposabljanju.« Mnogi gojenci so dobivali državno štipen- dijo. Po drugi strani pa so seveda morali plačati razen poučevanja praktično vse: hrano, stanovanje, oblačila, šolske knjige in potrebščine, sveče za razsvetljavo in drugo. Učenci so prihajali iz različnih družbenih slojev. Pogoj za sprejem v šolo je bila končana triletna meščanska šola, nižja gim- nazija ali realka. Stari so morali biti 17 let in morali so biti zdravi, posebno so morali imeti izostren vid in sluh. Pogoj je bil tudi vsaj enoletno predhodno praktično delo pri različnih opravilih v gozdu. K prošnji za sprejem, ki so jo naslovili na upravo gozdov v Gorici, so morali priložiti še nravstveno spričevalo, ubožne spričevalo, če so se potegovali za državno štipendijo, ter pravno zavezujoča izjavo sorodnikov ali dobrotni- kov, ki so se obvezali vzdrževati gojenca med celotnim šolanjem. Po končanem zaključnem izpitu na šoli se je za učence začela triletna delovna praksa, ki so jo mladi gozdarji zaključili z državnim izpitom iz varstva gozdov in teh- nične pomožne službe. Delovno mesto so potem dobili pri upravah državnih gozdov ali na veleposestvih, ki so morala po zakonu zaposliti izučenega gozdarja. Zelo zanimiva je zastopanost učencev iz posameznih dežel tedanje države, ki jo prikazuje tabela. Čeprav je bila šola usta- novljena predvsem za južni del države, je bila sestava učencev kar precej pisana. Od nekdanje šole so se ohranile vpisne knjige (Matrikelbuch) in kronike za 17 let delovanja šole. Za skoraj vse, kar o šoli vemo, se imamo zahvaliti ohranjenemu gra- divu in prof. Slavici Pavličevi, ki je gradivo temeljito proučila in ga predstavila javnosti. Njen članek je kot poglavitni članek izšel v zborniku z naslovom ))Stoletnica gozdar- ske šole v Idriji«, ki smo ga v založbi Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin ob priložnosti praznovanja 1 OO-letnice šole izdali idrijski gozdarji. V zborniku so še Kranjska Češka Primorska Spodnja Avstrija Zgornja Avstrija Koroška štajerska Moravska Istra Galicija Ogrska Dalmacija Skupaj 28 učencev 21 učencev 17 učencev 17 učencev 12 učencev 10 učencev 6 učencev 5 učencev 2 učenca 1 učenec 1 učenec 1 učenec 121 učencev drugi zanimivi članki več avtorjev, ki se nanašajo na preteklost in prihodnost idrij- skega gozdarstva, ki je v življenju mesta in GDK: 228.7:174.7 Gozdarstvo ali grobarstvo? Tlesk! Kladivo odkrehne majhno zaplato lubja in pokaže se bela rana. Tok! Zamolkel udarec in žigosana drevo se rahlo strese, kot da bi čutilo, da je bilo pravkar odpisan o. Čez nekaj trenutkov iz temnih globin gozda priplava odmev, spremenjen v zaleglo ječa­ nje. Zdi se, da gozd joka! Nato se ves postopek ponovi. Nenava- den ples okrog sumljivega drevesa. Je ali ni? Bledo zelene, skoraj rumene ig lice razčesava veter in jih v lahnem loku posi- pava po tleh. Je? Par korakov vstran in zopet pogled nazaj v krošnjo. Na lubju se že pojavljajo drobne, rjave luknje - tiha pomoč žoln nam gozdarjem. Je! Na lubju zazeva drobna bela zatesanina in robati zvok kladiva se zbegano zaletava v umir- jeno gozdno mehkobo. Pogrebni ples okrog dreves pa se še kar nadaljuje ... Pogled okrog sebe je grozljiv. Na ducate belih panjev, obdanih z velikimi rjavimi plahtami odpadlega lubja, obkroža skupino na smrt obsojenih dreves. Črna past na sredini deluje nekam tuje in pogled na bele rane na smrekah v ozadju odkrije še večji kontrast. Občutek kot na pokopališču ... Vsepovsod je polno iglic: po tleh, v goj- zarjih, v beležnici, za vratom, v laseh . .. ln tudi v širšem pogledu vselej igralo pomem- bno vlogo. Stoletnica odprtja gozdarske šole v Idriji na Kranjskem je sovpadala s praznikom občine Idrija. Ob tej priložnosti so bile slovesnosti, ki jih je priredilo tako mesto Idrija, kakor tudi gozdarsko strokovno dru- štvo Posočje in Zveza gozdarskih strokov- nih društev Slovenije. Vabilu se je odzvalo zelo veliko število ljudi. Na pročelju obnov- ljene stavbe je bila v spomin na šolo odkrita spominska plošča, ki bo opozarjala mimo- idoče na dogodek, ki je pomemben za mesto Idrija in tudi za gozdarsko stroko na Slovenskem. Na plošči pod napisom nOb stoletnici gozdarske šole« sta še dva kratka in jedrnata napisa: )•Mesto idrija« in >>Slo- venski gozdarji«. zvečer, ko ležeš, se ti v možgane vsipajo vprašanja v obliki drobnih iglic: Je bilo to res potrebno? Koliko smo tudi gozdarji krivi za vse to? Vedno se kot vzrok tako ogromne kalamitete navaja le sušo, gozdni red in semenenje, nikoli pa si nismo posta- vili ogledalo pred sebe in se vprašali ali ni štiridesetletna načrtno vnašanje (v glav- nem) smrekovih monokultur in iztrebljanje listavcev prineslo svoje. Ob povratku domov se mi pokaže kaj žalostna, a prepričljiva slika. Na žarišču v bližini letališča na nadm. v. 380m in na slabe pol metra debelih prodnatih tleh se veselo bohoti sveže posajena smreka, med katero že veselo kukajo rastni vršički pra- proti in robide. Lastniki so menda zahtevali smreko, smreko in samo smreko. Nobeno pregovarjanje in prepričevanje ni zaleglo. Torej jih ni katastrofa nič izučila! Smo iz vsega tega vendarle kaj odnesli gozdarji ali pa bomo tudi mi počakali na še kakšno večjo in jasnejšo lekcija matere narave?! Ogolele površine, puhteče od pripeke, nas obtožujoče gledajo. Bomo tvegali še bolj obtožujoč pogled naših vnukov?! Franc Pogačnik Gozd V 51, 1993 355 STALIŠČA IN ODMEVI (!R.;.JF ILD~!HI::) GDK: 624 Ali gre res za dileme v gozdarskem načrtovanju? Normalno občevanje med ljudmi predpo- stavlja določena pravila ravnanja, ki omo- gočajo normalno razumevanje sporočil in pojmov, ki si jih izmenjujemo. Običajno zadošča za to materin jezik in osnovna pismenost. Pri strokovnem komuniciranju so zahteve večje. Praviloma je osnovni smoter komuniciranja vedno podrejen za- htevi po razumljivi logičnosti sporočila. Ta zahteva seveda v ničemer ne ogroža pra- vice posameznika do svobodnega (četudi nerazumljivega) izražanja svojih misli. Ven- dar neupoštevanje te zahteve samo po · sebi onemogoča normalno komunikacijo. Res je sicer, da smoter komuniciranja ni vselej podrejen dobremu razumevanju. Znani so pojavi v javnosti, ki sledijo povsem drugačnemu smotru: veliko govoriti in malo povedati. Taktika je uporabna takrat, kadar gre za podajanje problematične vsebine (politika) ali pa kadar se z njo skuša prikriti dejstvo, da smiselne vsebine pravzaprav ni (quasi stroka). Med obema skrajnostima v smotrih ko- municiranja so seveda številne vmesne pojavne oblike. Odražajo se v različnih stopnjah razumljivosti sporočil. Nanje vpliva sama vsebina, ki se obravnava, pa tudi sposobnost avtorja, da to vsebino razum- ljivo predstavi. Pri podajanju problematične (nejasne) vsebine se začnejo težave že pri njeni vsebinski določitvi (definiciji). Če se nato sporočilo zapleta še z nerazumljivimi (izmi- šljeni, nedefinirani) pojmi, je zmeda popol- na. Ne ve se več, kje so pravi vzroki nerazumevanja: v vsebini sami ali v njeni neustrezni interpretaciji, ki ne upošteva osnovnega smotra komuniciranja - razum- ljivo logiko (npr. zdravo, dosledno mišljenje ali razsojanje v stroki). Tipičen primer neustreznega komunicira- nja je večletna ))razprava<< o gozdarskem načrtovanju. Razglašen namen razprave je 356 GozdV 51, 1993 ponuditi gozdarstvu ))drugačno« - verjetno boljše, učinkovitejše, cenejše in napred- nejše načrtovanje (op. p.). Dosedanje na- mreč iz ))znanih cc - a nikjer dokumentirano analiziranih razlogov (op. p.), ne ustreza več. Očitno je ambiciozna ideja le preza- htevna. Po letu in pol imamo zato še vedno le DILEME (nadaljnjega razvoja gozdnogo- spodarskega načrtovanja) - če odmislimo nekaj neakademskih odzivov na DILEME same. Skromna vsebina, brez eksplicitnih stališč, predlogov in dognanj, še bolj pa neakademska reagiranja nanjo, navajajo na drugačno sklepanje. Da sploh ne gre za DILEME, marveč za KRIZO KOMUNICIRA- NJA. Strokovni javnosti ponujeni dokumenti so namreč nedodelani, hipotetični in idejni polizdelki. Zato jih ni mogoče niti · logično preveriti, še manj pa tvorno vključiti v praktično izvajanje. Ker so nedodelani (nedokončani), tudi ni različic predlogov oziroma alternativ. Torej ni možnosti iz- bire in zato tudi DILEM ne! Dilema je namreč le grška tujka, ki pomeni težavno (tudi neprijetno) izbiro med dvema mož- nostima- tako kot isto pomeni alternativa, ki pa je latinska tujka. Kar zadeva dileme, v smislu težavnega izbiranja med konkurenčnimi možnostmi za inoviranje gozdarskega načrtovanja, nas torej težave šele čakajo. Zato bi kazalo racionalneje razmisliti (ne umišljati !) kaj je pravzaprav vendar narobe z ureditvenim načrtovanjem, v okviru tradicije urejanja, s katero se stroka v Sloveniji upravičeno postavlja. če bomo hoteli (in znali!) stro- kovno objektivno definirati obstoječe vzroke za dejansko krizo v gozdarskem (ne le ureditvenem !) načrtovanju, bomo vedeli zasnovati tudi ustrezne strokovne rešitve! Zagotovo pa si bomo prihranili glavobole zaradi posledic nepremišljenih ••improvizacij«, ki jih v hlastanju za cene- nimi ••instant rešitvami«, neodgovorno uva- jamo v neposredno uporabo. če smo že doslej zaman opozarjali na problematična (nedefinirana, neutemeljena in nedokumentirana) strokovna poenostav- ljanja v urejanju gozdov, bi se morali vsaj zdaj zavesti dodatno zaostrene moralne odgovornosti, ki jo novi čas nalaga tudi gozdarski stroki. če nič drugega - ca. 270.000 lastnikom gozdov bo potrebno na osnovi gozdarskih načrtov ( !) - gojitveni je le zadnji po vrsti - izdati (nezadržno!) odločbo v upravnem postopku (glej 17. čl. Zakona). S kakšno moralo in strokovnimi utemeljitvami se bomo lotili te zahtevne naloge, če danes denimo uvajamo proble- matično metodologijo, ki pogojuje močno STROKOVNA SREČANJA GDK: 971 :902.1 Josip Ressel oporečne informacije o ključnih kvantifikaci- jah gozdarskega načrtovanja (npr. strukture pri rastkov!) že na nivoju gospodarskih raz- redov, medtem ko si jih na nižjih nivojih (dokler jih ne ukinejo), preprosto »priredi- mo«? Ob takšnem pojmovanju gozdar- skega načrtovanja je seveda možno spro- ducirati še kakšno dilemo: npr. ali sploh še potrebujemo detajlno gojitveno načrtovanje (brez relevantnih podatkov!) ali bi zadoščal zgolj posvetovalni pomenek z lastnikom gozda in nato upravna odločba na takšni osnovi?! Arne Kozina Spominska prireditev Ressel Portorož, 23. in 24. september 1993 ŽM9N 1/ESE.ud, Kras včeraj in danes Konec septembra 1993 je bila v organiza- ciji ZOlT gozdarstva Slovenije uspešno iz- vedena dvodnevna strokovna gozdarska prireditev v počastitev 200-letnice rojstva Josipa Ressla, velikega tehniškega uma, pa tudi gozdarja, ki je zapustil trajno sled ne le v prizadevanjih za ponovno ozelenitev ogolelega Krasa, ampak tudi v širšem od- nosu človeka do gozda in narave. Lahko zapišemo, da sta bila 23. in 24. september 1993 nova velika dneva sloven- skega gozdarstva. Dneva, kot jih ima slo- vensko gozdarstvo s svojo bogato pretek- lostjo in številnimi mednarodnimi priznanji sicer zapisanih v svojih analih že nekaj, pa smo jih vendarle lahko vedno znova nadvse veseli. Tudi zato, ker sta vznikla v času, ko slovensko gozdarstvo najbolj potrebuje pri- znanja, zlasti v svoji lastni deželi, ter sloven- ski gozdarji poguma in luči. V nadvse zapletenem trenutku našega gozdarstva, v času njegove velike reorgani- zacije, iskanja novih poti pri delu z zaseb- nimi gozdovi in novih načinov sodelovanja z lastniki gozdov, v času določitve novih povezav javnosti in gozda, v času, ko se mudi rešiti še nekatera• odprta ožje stro- kovna vprašanja, in ne nazadnje tudi v času velike reorganizacije ZOlT gozdarstva (in lesarstva), v času torej, ko je naše gozdarstvo preobremenjena z aktualnimi nalogami in ko razumljiva različnost pogle- dov na posamezna našteta vprašanja nujno spodbuja napetosti v medsebojnih odnosih, je slovensko gozdarstvo in še posebej vod- stvo ZOlT gozdarstva Slovenije zbralo do- volj odgovornosti, modrosti in pozitivne energije, da je vzorno izpeljalo obsežno in zapleteno organizacijo dvodnevnega spo- minskega simpozija Ressel - Kras včeraj in danes. Vsa prireditev je brez večjih sprememb potekla po vnaprej dobro pripravljenem pro- gramu. Naj na kratko opišemo dogodke na t. i. Ressljevih dnevih. 23. septembra je simpozij potekal v Por- torožu, v veliki dvorani portoroškega Avdito- rija. V ožjem slavnostnem uvodnem delu je okrog 350 udeležencev pestre mednarodne sestave najprej pozdravil predsednik ZOlT GozdV 51, 1993 357 gozdarstva Slovenije prof. dr. Milan Hoče­ var, sledili so vsebinsko nadvse skrbno pripravljen uvodni govor pokrovitelja priredi- tve, predsednika R Slovenije g. Milana Kučana, pozdravni nagovor državnega se- kretarja za gozdarstvo mag. Franca Ferlina ter pozdravi predstavnikov vseh sodelujočih in povabljenih gozdarskih društev oziroma zvez (Hrvaške, Italije, Avstrije, Madžarske in Bavarske}. Prof dr. Boštjan Anka je predstavil pravkar izšlo knjigo- natis Ress- ljevega Načrta ponovne ogozditve občin­ skih zemljišč v Istri, ki jo je sam pripravil, ter slikovito orisal okolje, v katerem je živel in delal Josip Ressel. Življenju in delu Josipa Ressla so bili seveda posvečeni tudi vsi referati sim- pozija: dr. Friedrich Mayer: Ko je imela morna- rica še gozdarje (referat je podal predsed- nik avstrijskega gozdarskega društva g. Beltram Blin) Oskar Piskoric: Ressel v hrvaškem go- zdarstvu dr. Elisabeth Johann: Gozdar Josip Ressel dr. Valerio Staccioli: Resslovo delo na navtičnem področju Miroslav Sambolek: Brodovi, njihovi vijci i šumar Josepf R!>ssel dr. Dušan Mlinšek: Slovenski kraški pro- stor - naravni laboratorij za prikazovanje zdrave revitalizacije s kmetijstvom uniče­ nega prostora dr. Branimir Prpic: Turistični, ekološki in ekonomski pomen gozdov na hrvaškem krasu Silvo Čehovin: Razvoj gozda na Krasu in varstvo gozdov dr. Giuseppe Kravina: Pogozdovanje go- riško tržaškega krasa, današnje stanje in perspektive Dan je bil sklenjen z družabno večerjo s kulturnim programom v hotelu Palace. Drugega dne simpozija (naj mi bo dovo- ljen tudi ta izraz, čeprav se ga je organizator izogibal in ves čas (skromno) govoril o prireditvi) so se udeleženci Ressljevih dne- vov podali s sedmimi avtobusi po poteh sedmih ekskurzij, ki so vodile po sloven- skem, hrvaškem in italijanskem krasu. Na- vedimo jih, skupaj z ljudmi, ki so jih organi- zirali in vodili. 358 Gozd V 51, 1993 1. Od Lipice do štanjela (vodil Silvo Čehovin, sodeloval dr. Milan Hočevar) 2. Po Krasu, Brkinih in v Škocjanske jame (vodil Mladen Prebevšek, sodeloval Drago Pogorelc) 3. Postojnska jama, gozdovi Javornikov in Snežnika (vodil mag. Živan Veselič, so- deloval Jože Sterle) 4. Visoki kras, Trnovska planeta (vodil mag. Jože Papež, sodelovala Ignacij Pišlar in Marijan Šebenik st.) 5. Motovun, Brionski otoki (vodil Rado- van Lukačic) 6. Motovun, istrski kras (vodil E>uro Mrkonja, sodeloval inž. Franc Gatnik} 7. Trst, tržaški kras in gozdovi (vodil dr. Aldo Cavani) Po zbranih informacijah so ekskurzije dobro uspele, tako strokovno kot tudi v pogledu organizacije in vzdušja na njih. Pri kratkem orisu Ressljevih dnevov mo- ramo omeniti tudi izveden pester program spremljajočih prireditev, ki so dopolnjevale njihovo osnovno vsebino. Omenimo sesta- nek vodilnih gozdarjev dežel Alpe-Jadran 22. septembra, damski program (ogled se- . čoveljskih solin in Pirana) v času prvega dne simpozija ter Ressljevo regato Cres- Piran. »Čigav je Ressel?« se je v svoji literarno oblikovani predstavitvi knjige v uvodnem delu simpozija vprašal prof. An ko in nakazal kar nekaj narodov in strok, ki ga lahko imajo za svojega. Ali smo si ga slovenski gozdarji tokrat prilastili? Da, za hip. Pravza- prav smo prostovoljno na svoja pleča prev- zeli breme prireditve, ki bi jo ob 200-letnici Ressljevega rojstva nekdo moral izvesti, ker si jo je Ressel preprosto zaslužil. To so z občutki hvaležnosti in priznanja sloven- skim gozdarjem, osrednjim organizatorjem Ressljevih dnevov, izrazili predstavniki vseh narodov in strok, ki so sodelovali na prireditvi. Slovenski gozdarji smo z izvedbo Ress- ljevih dni opravili delo, ki zapušča sporočilo in sledove, ne le v ožjem strokovnem smi- slu, ampak tudi v pogledu naše pripravlje- nosti in sposobnosti ceniti napore in dela ljudi pred nami, ki jim zaradi pogleda daleč naprej njihovo okolje za časa življenja ni izkazalo potrebnega priznanja in hvaležno- sti. Vsebina podanih referatov na Resslje- vih dnevih je tudi nedvomno sporočilo vsem, da moramo gozd ceniti tedaj, ko ga še imamo, ne pa se zavesti njegovih koristi in vlog šele po njegovem uničenju. Prireditev v počastitev obletnice rojstva velikega moža Josipa Ressla je torej uspe- la. Uspešno je zaključeno veliko delo, orga- nizacijsko in strokovno. Slovensko gozdar- stvo je uspešno izkoristilo priložnost za ponovno promocijo slovenske gozdarske stroke in tudi mlade države Slovenije. Zapis o Ressljevih dneh bi ne bil popoln, če ne bi na koncu izrazili priznanje in zahvalo vsem, ki so kakorkoli prispevali k prireditvi Ressljevih dnevov. Seznam vseh, ki so pri tem prispevali pomemben delež, bi bil predolg, dolžnost pa je, da posebej omenimo vsaj tiste naše kolege, na katerih je skoraj dve leti slonelo največje breme GDK: 971 :902.1 Josip Ressel organizacije prireditve. Vodja celotne orga- nizacije je bil inž. Drago Pogorelc, ogromno organizacijsko delo pa so opravili tudi prof. dr. Milan Hočevar - predsednik ZOlT go- zdarstva Slovenije, doc. dr. Boštjan Košir - tajnik ZOlT gozdarstva Slovenije, gospa Stanka Perpar, ki vodi pisarno naše zveze, inž. Franc Gatnik, inž. Silvo Čehovin in inž. Marijan Šebenik st. Posebej moramo ome- niti tudi prof. dr. Boštjana Anka, ki je pripra- vil natis Ressljevega gozdarskega načrta ter inž. Mladena Prebevška, ki je s kolegi posvetil veliko truda pri snovanju Resslje- vega gaja. V imenu ZOlT gozdarstva Slove- nije se vsem omenjenim še posebej zahva- ljujemo. Posebej se zahvaljujemo tudi vsem, ki so vodili ekskurzije ali sodelovali pri njihovi izvedbi. Mag. Živan Veselič Govor predsednika Republike Slovenije g. Milana Kučana na prireditvi »Ressel- Kras včeraj in danes« Spoštovane gospe in gospodje, prireditev oziroma posvet na temo Ressel - Kras včeraj in danes, bi ·bil lahko za marsikoga, ki ni gozdar, predvsem ozka, specializirana, gozdarska strokovna tema. Pa vendar je Kras, slovenski Kras veliko več kot zgolj tema, ki jo je mogoče zaobseči v eno samo stroko in zgolj v stroko samo. To je del slovenske Primorske, del tistega slovenskega nacionalnega sveta, prek ka- terega smo se Slovenci oblikovali in uve- ljavljali tudi kot sredozemski in pomorski narod. Je del tistega sveta, ki je bil šele z zgodovinskim bojem primorskih Slovencev v veliki kataklizmi druge svetovne vojne, skupaj z bojem vseh Slovencev na strani protifašističnih demokratičnih sil sveta, tudi v mednarodnih diplomatskih krogih prepa- znan za to, kar je vselej tudi bil, za del slovenskega narodnega in državnega ozemlja. Podoba Krasa, kakršno nosimo v sebi še izza našega otroštva, se je bistveno spre- menila. To že zdavnaj ni več tista siva, tiha, kamnita pokrajina, kot jo je poznal njen pesnik Kosovel in ki je prej kot ne bila ljudem tukaj, bolj kot kje drugje na Sloven- skem, trda zagovornica v njegovem več­ nem soočanju z naravo. Zgodilo se je to z vztrajnim delom, ki mu je strokovne in znanstvene temelje postavil Josef Ressel. Ta gozdarski tehnik in izumitelj se je po naključju usod zvezal z nami Slovenci ne- preklicno in za vselej. Dal nam je na razpo- lago ves svoj ustvarjalni genij in pri tem, kot mnogi veliki duhovi, ki jih je utesnjeval čas in stanje duha, ker so videli mnogo dlje od povprečja, sredi katerega so živeli, ostal manj spoštovan in s s~ujim delom priznan, kot bi mu to šlo. Mirno je prenašal nehvalež- nost tistih, ki jim je zelo koristil: očitke in klevete, krivice in ponižanja tistih, ki so mu bili dolžni ljubezni, pomoči in spoštovanja. Skusil je, žal, tudi on, da malo neumnosti tehta več kot modrost in čast. Notranji mir in zadovoljstvo je našel v svojem delu in z njim si je postavil spome- nik, ki ga ne more preseči niti naše dana- GozdV 51, 1993 359 J.: šnje spoštovanje in dolžna zahvala. Josef Ressel je eden velikih in zaslužnih mož, na katere moremo biti Slovenci ponosni. Mnogi ljudje zapuščajo za seboj svoje portrete, ki predstavljajo njihova telesa in ne duše. Ressel spada med tiste redkejše, ki so zapustili sliko svojih misli in vrednot, sliko, ki jo je sestavljal in izpopolnil njegov um. Tega občudujejo in ga spoštujejo pozna- valci tudi v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, kamor je s svojim delom neposredno segel in od koder so soorganizatorji tega znan- stvenega srečanja, ki jih v Sloveniji prisrčno pozdravljam. Ressel je kot človek in strokovnjak nepo- novljiv, kraški prostor je postal skozi stoletje in pol, začenši z njegovim Načrtom prenove pogozditve občinskih zemljišč v Istri dalj- njega leta i 842, dragocen raziskovalni gozdnokrajinski laboratorij, kot ga je poime- noval prof. Mlinšek; tudi sicer so gozdovi na Slovenskem s svojimi površinami in gospodarskim, ekološkim, krajinskim in du- hovnim pomenom med temeljnimi obnovlji- vimi naravnimi viri Slovenije. Največje pri- znanje so slovenski gozdarji, ki so visoko razvili in uveljavili v slovenskem gozdu svojo stroko, dobili na kongresu IUFRO, svetovne gozdarske organizacije leta i 986 v Ljubljani. Mala dežela smo, a imeli smo kaj pokazati gozdarjem s celega sveta. Ti niso štedili ne s priznanji in ne s pohvalami. Tukaj ste strokovnjaki, ki znate vrednotiti večpomembnost nastajajoče in obnavlja- joče kraške gozdne krajine, ljubitelji gozda in narave sploh, ljudje, za katere so Ress- ljeva daljnovidnost, inventivnost in izumitelj- stvo še aktualni tudi v sedanjem, v marsi- čem prelomnem, razvojnem času Slovenije. Ta čas postavlja pred nas vrsto razvojnih dilem in vprašanj. Ta so poznana. Pove- zana so z graditvijo sodobne tržno socialne države z vzpostavljanjem sodobne gospo- darske strukture in infrastrukture, ki pritiče storitveni družbi, z varovanjem okolja in obnavljanjem naravnih virov ter s stabiliza- cijo gospodarstva, njegovo rastjo in veča­ njem konkurenčnosti ter izpeljevanjem last- ninske reforme. Takšna vprašanja so že sama po sebi velik izziv za stroko in znanost - morala bi biti tudi za politiko. Slovenija, ki je prvič samostojna in neodvisna, ne more prepro- 360 GozdV 51, 1993 sto in nekritično posnemati modelov in izkušenj razvitih držav. Za nas in za našo ustvarjalno misel so ta vprašanja velik izziv. Odgovori bodo pokazali ali smo na ravni naloge, ki nam jo je namenila zgodovina, da zagotovimo obstoj in prihodnost sloven- skega naroda. Vprašanja so univerzalna, v marsičem se enako zastavljajo tudi drugim narodom, a so v marsičem tudi povsem naša. Zato bi še kako potrebovali ljudi Resslje- vega duha, njegove vsestranskosti in us- tvarjalnosti. Vendar: bi jih tudi znali ceniti kot najbolj žlahtno narodovo bogastvo? Bi bili v sedanjih razmerah v Sloveniji - ko namesto za blaginjo Slovenije tečejo bitke za oblast, drugače sprejeti in razumljeni kot Ressel v svoji dobi? če v Sloveniji ne bomo v zelo kratkem času preusmerili tro- šenja družbene energije od bitk za oblast k bitkam za izpolnjevanje svetovnih vred- nostnih kriterijev kakovosti in uspešnosti, na vseh področjih dela in ustvarjanja pa vse do upravljanja z državo, bomo zapravili razvojno priložnost Slovenije. K sreči se - če že ne politika - precejšen del slovenske stroke in znanosti tega zaveda. Med njimi tudi vaša, gozdarska. Gozdarji ste v preteklosti mislili na danes in danes mislite na jutri. K temu vas sili tudi gozd, s katerim imate opraviti. Ne trpi nasilja in če mu je kratkovidno podvržen, se to maščuje kasnejšim rodovom. To smo izkusili v letih po vojni! Slovenska gozdar- ska stroka je v prizadevanjih za sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi zdaj med vodilnimi v svetu; to, kar je storjeno s kraško krajino, je v svetu velika redkost. Gozdarska stroka je tudi soobliko- vala tak zakon o gozdovih, ki vzpostavlja celovit sistem gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom na načelih sonaravno- sti, biološke pestrosti, ekološke trajnosti in večnamenskosti. Lastnina nad gozdom ni s takšnim gospodarjenjem prav nič prizade- ta. Prej ji je v korist in podjetniško spodbu- do. Tudi zato vam želim uspešno srečanje ter intelektualni užitek ob odkrivanju in ude- janjanju Ressljevih zamisli, sooorganizator- jem srečanja in udeležencem iz Avstrije, Hrvaške in Italije pa prijazno in prijetno bivanje v Sloveniji. GDK: 307:971 27. mednarodni simpozij »Mehanizacija gozdnih del« Thessaloniki (Grčija), 30. avg.-4. sept. 1993 Letošnji mednarodni simpozij je organizi- ral prof. Stergiadis iz ARISTOTELES UNI- VERSITAT THESSALONIKI. Pri organiza- ciji so sodelovali tudi številni profesorji in strokovnjaki iz operative. V tej mandatni dobi vodi simpozije prof. A. Trzesniowski, predstojnik iz Univerze na Dunaju. Po tradi- ciji organizira tovrstne simpozije vsako leto druga država. V Ljubljani je bil simpozij leta 1969, organiziral pa ga je, žal, že pokojni profesor Krivec. Na simpoziju je bilo resnično medna- rodno vzdušje, saj smo sodelovali udele- ženci iz 16 držav. Prijavljenih je bilo 28 referatov, in sicer iz področja uporabnosti in primernosti mehanizacije v gozdarstvu, ergonomskih učinkov ter optimiranja in pla- niranja proizvodnje. V svojem referatu sem podal problematiko lupljenja oblovine ig lav- cev. Po treh ali štirih podanih referatih je sledila diskusija, ki je bila zelo intenzivna in seveda včasih tudi polemična. Sodelovali so tudi strokovnjaki iz operative in študenti. Prvi del simpozija je potekal v prostorih Univerze v Solunu. Vsi referati in diskusije so se zvrstili v prvih dveh dneh. Zaradi velikega števila referatov je bil čas predsta- vitve posameznega referata omejen na pet- najst minut. Kljub temu, da smo delali zelo intezivno, je trajal ta del simpozija od jutra do večera. Ogledali smo si tudi arheološki muzej v Solunu, ki je izredno zanimiv. Tudi sicer smo videli več arheoloških znamenitosti, še posebno v kraju Philippi. Po končanem prvem delu simpozija smo se odpeljali proti mestu Kavala. V tem mestu je bil predviden sprejem udeležen- cev simpozija v zelo lepem hotelu in sicer ob 22. uri zvečer. Med potjo nas je prese- netil policist, ki nas je usmeril na obvezno cesto. Povedal nam je, da so kmetje zaprli glavno cesto s traktorji. Na sprejem smo prišli šele ob 2. uri zjutraj. Kljub temu so nas čakali vsi najpomembnejši gostitelji z ministrom za gozdarstvo in predstavnikom cerkve na čelu. Pričakala nas je tudi sku- pina folkoristov. Po številnih pozdravnih govorih in večerji, ki bi bila lahko že zajtrk, smo se ob 5. uri zjutraj odpravili spat. Naslednje jutro smo se že ob 7.30 zbrali pri zajtrku in čez pol ure nadaljevali pot proti kraju Drama. Po krajšem postanku na sedežu gozdnega gospodarstva Drama smo se odpeljali v kraj Elatia, ki je ob bolgarski meji na nadmorski višini 1600 m. Vsi smo bili presenečeni, ko smo zagledali odrasel smrekov gozd, saj v nižjih predelih vzhodne Grčije gozdov skorajda ni. Gozdovi v okolišu Drame so najproduk- tivnejši v Grčiji in so pomembni za gospo- darstvo v tej regiji nasploh. Gozdovi dajejo tudi možnost zaposlitve lokalnemu prebival- stvu. Površina gozdov v tem okolišu je 346.800 ha. Visokih gozdov je 127.836 ha ali 36,86%. Vsi gozdovi so v državni lasti. Gozdovi se raztezajo na nadmorskih viši- nah od 70 do 2232 m; smrekovi in brezovi sestoji imajo srednjeevropski značaj, kar je za Grčijo velika posebnost. Povprečna lesna zaloga na hektar v tem okolišu je 11Om3, v celi Grčiji samo 62m3. V lesni zalogi je dobra tretjina bukve, pri- bližno po četrtino je hrasta in raznih borov, ostalo so smreka, jelka, breza, topol, zimze- leni listavci in druge vrste. Povprečni letni prirastek v okolišu Drama je 458m3, letni etat pa 240.000 m3, kar je 10% celotnega etata v Grčiji, čeprav je površina gozdov v Drami le 5% celotne površine gozdov. V okolišu Drama je zaposlenih 1600 ljudi, od tega 1500 v gozdni proizvodnji. Paša je prepovedana samo na 16.200 ha, in sicer na delu Elatie in v pragozdu. Po letu 1959 posvečajo gozdovom veliko pozornosti, zla- sti njihovi ekologiji. Precej intenzivno ob- navljajo degradirane gozdove. GozdV 51, 1993 361 Na terenu smo si ogledali demonstracijo mehaniziranega spravila, nad katero pa nismo bili preveč navdušeni. Pokazali so nam samo Unimog, Timberjack in dvobo- benski vitel, ki je bil bolj zgodovinska kot pa tehnološka posebnost. Precej lesa spra- vijo tudi s konji. Tudi v Grčiji smo se prepričali, kako velik problem je prenos znanja iz univerze v operativo. Opazili smo, da gradijo zelo široke vlake z izredno velikimi nagibi. Na naše vpraša- nje, zakaj tako delajo, nam niso znali odgo- voriti. Ogledali smo si tudi razstavo oziroma demonstracijo znanih proizvajalcev motor- nih žag Stihl in Husquarna. V kraju Elatia so zgradili nov center za usposabljanje delavcev in tehničnega ka- dra. V njem smo tudi prenočili. Naslednje jutro nas je presenetil dež in mraz, saj smo 7 °C kar pošteno občutili. Pot nas je peljala do nekaj kilometrov oddalje- nega območja, kjer so nam s ponosom GDK: 971 (439) pokazali pragozd. Žal je deževalo, pojavila pa se je tudi megla, tako da smo si pragozd lahko le delno ogledali. Pot smo nadaljevali do krajev Paranesti in Toxotes pri mestu Xanthi. Ves čas simpozija smo bili intenzivno zaposleni, veliko pa smo tudi diskutirali. Spremljali so nas številni profesorji, stro- kovnjaki in predstavniki oblasti. Vzdušje je bilo izredno prijetno, saj so bili vsi zelo gostoljubni. Ob tej priliki se želim zahvaliti profesorju Stergiadisu in vsem ostalim so- delavcem za nepozabno doživetje. Prepričan sem, da je bil simpozij zelo koristen, saj sem na njem spoznal številne profesorje in strokovnjake iz Evrope in z njimi izmenjal strokovna mnenja. Ob zaključku simpozija smo se dogovori- li, da bo naslednji simpozij v ilvici, nato pa na Madžarskem. Mag. Zdenko Otrin Z občnega zbora gozdarjev Madžarske Madžarska gozdarska zveza (Orszagos Erdeszeti Egyesulet) je imela 6. in 7. avgu- sta 1993 v Kaposvaru svoj triintrideseti redni letni občni zbor. Tudi Zveza društev IT gozdarstva in le- sarstva Slovenije je bila povabljena na to prireditev. Predsednik prof. Milan Hočevar se je zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti. Tako me je doletela naloga, da sem lahko kot častni gost pozdravil 600 zbranih gozdarjev iz vseh delov Madžarske. Od gostov, ki so bili vabljeni, so zbor pozdravili g. dr. Wolfang Dertz, predsednik Nemške gozdarske zveze iz Wiesbadna, g. Dimitros Kanellopulos llioupolis - Grčija, predstavnik Evropske unije gozdarskih dru- štev, g. Czernin-Kinsky, dipl. inž., predsed- nik Gozdarskega društva Zg. Avstrije in Salzburške v imenu Avstrijske gozdarske zveze in predstavnik Gozdarskega društva 362 GozdV 51, 1993 FRF!NC CAFNIK_ Nizozemske. Prisotne so bile še delegacije iz Gradiščanske in Bavarske. Prireditev je trajala dva dni. Kot zanimi- vost naj povem, da so bili strokovni ogledi na terenu Komitata Kaposvar že prvega dne srečanja; drugi dan je bil rezerviran za kratek občni zbor s poročili, pozdravi gostov in referati. Prvega dne smo skupno obiskali gozdar- sko-lovsko pristava v regiji Zselics, kjer je predsednik Madžarskega gozdarskega dru- štva Andras Schmotzer slovesno odkril spominsko ploščo zaslužnemu gozdarju dr. Lajosu Haracsiju. Madžarsko gozdarsko društvo ima svoj prapor, na katerega vsako leto na občnem zboru organizator pritrdi spominski trak z žebljem. Tokrat je to opra- vil direktor podjetja za gozdarstvo in lesno predelavo Somogy g. J6zsef B6na. Na ta način je ob tako številni udeležbi poskrb- ljeno tudi za občutek tradicionalne pripad- nosti gozdu in gozdarskemu poklicu. Za terenske oglede so bili izbrani zelo zanimivi objekti. Na delno zaščitenem 3.500 ha velikem območju Zselics je bil prikazan način gospodarjenja z mešanimi gozdovi bukve in srebrnolistne lipe z zalo- gami 600m3 na ha. Po izredno vročem dopoldnevu se je v popoldanskih urah prilegel na terenu pri- pravljen znani »madžarski golaž<: iz divjači­ ne, medtem ko smo zaradi potu izgubljeno vlago nadomestili s hladno pijačo. Vsebina drugega dela terenskega ogleda je bila pripravljena v predelu Labod. Prika- zali so obnovo gozdov in različne načine zaščite pred divjadjo. Kot zanimivost sem prvič videl ograjo pod električno napetostjo iz sončne celice na robu ograjene površine. Brez varovanja pomlajenih površin pred številno divjadjo si ne morejo zamisliti uspe- šne obnove. že po tradiciji se zvečer zberejo vsi udeleženci in gostje na skupnem večeru. Vsestransko povezanost in odvisnost go- zdarstva in lovstva je bilo čutiti ob priprav- ljeni večerji - divji prašič in jelen. Tudi dobro sodelovanje kmetijstva in gozdarstva je bilo vidno, saj se BB - Balaton Boglarju skoraj nihče ni mogel odpovedati. Sedanji predsednik njihovega društva, sicer direktor gozdnega gospodarstva Eger ni bil samo glavni organizator, temveč je pozno v noč vodil svoje člane s pesmijo Gaudeamus igitur ter s himno gozdarjev in tako družil v veselem razpoloženju nad 600 udeležencev srečanja. Vzdušje je bilo en- kratno in nepozabno. Le redki so se odločali predčasno zapustiti veselo družbo. Za goste so pripravili prenočišče v iz- redno lepo in udobno urejenih lovskih ko- čah. Lovstvo »spada(( namreč pod gozdar- stvo in daje dobršen del dohodka. Za drugi dan je bil predviden občni zbor z referati in razpravo v izrednem okolju Panonske agrarne fakultete v bližini Kapo- svara. Po podelitvi odlikovanj in priznanj zaslužnim članom ter formalnih poročilih vodstva so sledili referati. Obravnavali so problematiko gozdarstva v novonastalem položaju. Vrstili so se pripravljeni govori ministra dr. Janosa Szaba, državnega se- kretarja za gozdarstvo, predstavnika direk- cije za privatizacijo gozdov, direktorja Uprave za gozdarstvo in drugih državnih ustanov - zadolženih ze našo stroko. Vsi ti, čeprav niso vsi gozdarji, so sedeli v delovnem predsedstvu do končane razpra- ve, ki se je zavlekla krepko uro prek pred- videnega časa. v razpravi so diskutanti iznašali težave, ugotovljene pomanjkljivosti in opozarjali na probleme privatizacije, gospodarjenja z za- sebnimi gozdovi, zadružništva ter njihove povezanosti s politično ureditvijo. Vodilni funkcionarji so zavzeto odgovarjali. Pojavlja se tudi vse večja brezposlenost v gozdar- stvu zaradi racionalizacije poslovanja. Po- sebne težave imajo z zakonom o gozdovih, ki je v pripravi ter s posebnim zakonom o lastništvu nad gozdovi. Razmišljajo o po- trebi obveznega skupnega gospodarjenja s površinami gozda do 60 ha prek zadrug ah združenj. Vodilni funkcionarji so zavzeto odgovarjali na vprašanja. Kljub izredni vročini v velikanski dvorani, do konca prireditve ni skoraj nihče zapustil dvorane- vključno z vsemi funkcionarji. Ne glede na prekoračen čas so prisluhnili vsem, ki so se prijavili k razpravi. Ko sem v poznih popoldanskih urah za- puščal to enkratno prireditev, sem bil kljub napornemu in vročemu dnevu zadovoljen. Imel sem priložnost - ne prvič in upam ne zadnjič - udeležiti se izrednega srečanja gozdarske stroke na Madžarskem. S poslu- hom in mnogo takta organizirajo vsakoletno srečanje z občnim zborom, referati in teren- skimi ogledi. Pri tem pa znajo in uspejo vključiti tudi lokalne in območne organe gospodarstva in oblasti. Na ta način se širi medsebojna informiranost - srečajo se go- zdarji iz vse države - in zagotovljeno je sodelovanje ter razumevanje oblasti za stroko. To pa je pomembna naloga stroke. Tako srečanje pripravijo vsako leto v dru- gem kraju - v dobro gozda, države in stroke. z udeležbo vabljenih gostov iz ino- zemstva pa se utrjuje sodelovanje širše stroke in širi interes za turizem. P. S. Na poti domov sem na tiho razmi- šljal o nečem podobnem v naši novi državi. Franc Gatnik GozdV 51, 1993 363 1 • AKTUALNO. -· · *- AKTUALNO · * ·. . AKTJJA,/1/P 1 Iz dejavnosti splošnega združenja gozdarstva Slovenije V zadnjem obdobju so člani izvršilnega odbora SZG obravnavali zahtevno problematiko v zvezi s preoblikovanjem gozdnogospodarskih organizacij, skladno z novo zakonodajo. Tako so bila pripravljena in obravnavana: - izhodišča za pripravo predloga pogodbe o razdružitvi premoženja; - predlog za oddajo del in prodajo lesa iz državnih gozdov; - stališča o odnosu izvajalskega podjetja do lastnikov gozdov kot poslovnih partnerjev; - izhodišča za urejanje odnosov s skladom kmetijskih zemljišč; - stališča o problematiki razreševanja viškov delavcev in invalidov; - stališča o organiziranosti izvajalskih podjetij; - stališča o tehnološkem razvoju; - stališča o izvedbenih načrtih in podobno. O na vedni problematiki bo SZG v sodelovanju z BF organiziralo več posvetovanj. V ta namen je imenovano 5 delovnih skupin, ki pripravljajo strokovna gradiva za posvetovanja. Posvetovanja naj bi se začela konec oktobra. Posebna komisija za revizijo gozdarske kolektivne pogodbe je na treh sejah obravnavala in pripravila predlog tipičnih delovnih mest v gozdarstvu, ki naj bi se uravnavata s pogodbo. Odbor za ekonomsko finančna vprašanja je razpravljal o pripravi otvoritvene bilance kot podlagi za lastninjenje izvajalskega podjetja in izpostavil probleme, ki zakonsko niso usklajeni. Odbor za varstvo pri delu je na svojih rednih sejah obravnaval: tekočo problematiko službe varstva pri delu, problematiko varstva pri delu v povezavi z javno gozdarsko službo in izvajanjem Zakona o gozdovih, prispeval gradivo k tezam in osnutku zakona o varstvu pri delu in pripravlja seminar iz varstva pri delu za vodstveno osebje gozdnogospodarskih organizacij. Organizirani so bili številni posveti na področju trženja gozdnih lesnih sortimentov, urejanja odnosov med različnimi GG podjetji in inštitucijami. Pripravili ter posredovali smo večje število informacij v sredstva javnega obveščanja. Mag. Janez Pogačnik Iz Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo luFRO delovna skupina "Krajinska ekologija« je v sodelovanju z Oddelkom za gozdarstvo BF v Radovljici (s terenskim delom na Kočevskem in na Planinskem polju) priredila konferenco z gornjim naslovom. Naloga delovne skupine je promocija in razvijanje krajinskoekološke perspektive v gozdarstvu. Temu primerna je bila tudi širina obravnava- nih tem, ki so jih zajeli referati. Ti bodo še letos objavljeni v posebnem zborniku. Na konferenci je sodelovalo 40 udeležencev iz 10 držav. Po številu odpovedi tujcev v zadnjem trenutku bi lahko sklepali, da Slovenija in razmere pri nas v svetu le niso tako poznane, kot bi si želeli mi in kot bi bilo prav. Kljub temu je konferenca uspela. Dala je 364 GozdV 51, 1993 tudi spodbudo za ustanovitev slovenske sekcije v delovni skupini. Ta naj bi prevzela delovne naloge na tem področju v slovenskem prostoru. Naslednji sestanki delovne skupine bodo predvidoma na Češkem (1994), Finskem (1995) in v ZDA (1996). Oddelek za gozdarstvo BF je od 5.-10. septembra organiziral delavnico za študente- podiplomce z naslovom "Metode krajinskoekološke analize<<. Namen delavnice je bil na konkretnem objektu {Planinsko polje) praktično preizkusiti različne, le iz literature znane metode analize krajinske zgradbe, delovanja in sprememb. Letošnje delavnice se je udeležilo 10 podiplomcev iz 5 dežel. Delavnica bo postala vsakoletna prireditev Oddelka za gozdarstvo. Dr. Bašljan Anka IZ PRAKSE GDK: 145.76:414 BEL TRIN, nov izdelek za zatiranje podlubnikov Zaradi motenj v življenju gozda in škode, ki jo povzročajo podlubniki, smo poleg dru- gih obvladovalnih metod prisiljeni razmi- šljati tudi o uporabi kemičnih sredstev. V Belinki smo razvili nov izdelek za obvladovanje podlubnikov- BELTAIN. Po- leg učinkovitega toksičnega delovanja na škodljivce je njegova pomembna lastnost tudi prijaznost do okolja zaradi majhne strupenosti za toplokrvne organizme in raz- meroma hitre razgradljivosti. BELTAIN je namenjen represivnemu za- tiranju podlubnikov na napadenih gozdnih sortimentih oziroma Javnih nastavah. V po- lovični koncentraciji ga lahko uporabimo tudi v preventivnem smislu, tako da najprej obdelamo Javna debla v večjih žariščih podlubnikov in s tem zmanjšamo število potrebnih Javnih nastav. Učinkovitost BEL TAINA smo preskus ili v sodelovanju z Oddelkom za gozdarstvo BF v terenski raziskavi. Ugotovili smo, da pri- pravek uspešno uničuje knaverja (lps typo- graphus) in šesterozobega smrekovega lu- badarja (Pityogenes chalcographus). Aktivna snov v BEL TAINU je sintetični piretroid permetrin, ki spada med najsodob- nejše in najbolj uporabljane insekticide v Evropi. Permetrin se odlikuje z: - učinkovitostjo že pri nizkih koncentra- cijah, - komaj zaznavnim vonjem, - prijaznostjo do okolja - akutna oralna LD 50 za podgane je 7.500 mg/kg, za zajce 16.000 mg/kg in za ptice 23.000 mg/kg (po našem Zakonu o prometu s strupi so stru- pene vse snovi, ki imajo LD 50 do 2.000 mg/kg); BEL TAIN torej ni deklariran kot strup; - hitro razgradljivostjo - pri pH 7 znaša razpolovna doba v vodi 500 ur, v zemlji pa 50 dni. Edina pomanjkljivost permetrina je nje- gova razmeroma visoka cena, zato bo tudi BELTAIN sorazmerno drag. Vendar smo zaradi vseh njegovih dobrih lastnosti in glede na to, da so gozdovi naše največje naravno bogastvo, prepričani, da njegova cena pri tem ne bi smela biti ovira. Dr. Aiana Benko BELINKA, Ljubljana GozdV 51, 1993 365 IZ TUJEGA TISKA GDK 165.5:907 Genetski viri Miii/er, F. Auswahl und waldbau/iche Be- handlung von Gen-Erhaltungswiildern (Iz- bor in gojitveno ravnanje z gozdovi za ohranjevanje naravne genetske dediščine). - FBVA-Berichte, Schriftenreihe der Forst- /ichen Bundesversuchsansta/t Wien 73, 1993, strani 24. V strokovni literaturi je vedno več pri- spevkov o ohranjevanju genetskih virov, to je o zavarovanju gozdnih površin, ki pred- stavljajo dobro ohranjeno naravno genet- sko dediščino gozda. Od te dediščine je že veliko izginilo za vedno, naštete avtohtone drevesne rase, pa tudi drevesne vrste v celoti. Nadaljnje izginevanje bi pomenilo katastrofo, še posebej ob težkih presku- šnjah za gozd, kot je sedanje spreminjanje svetovnega podnebja. Biološka raznovrs- tnost na vseh ravneh (ekosistem, vrsta, populacija) je temelj evolucijskega prilaga- janja in omogoča tudi prilagajanje gozda spreminjanju podnebja. Kako začeti z reše- vanjem te dragocene dediščine naravne evolucije, nam nakazuje F. MOller v poroči­ lih dunajskega gozdarskega inštituta. Ta publikacija ni znanstvena razprava, pač pa dobrodošlo vodilo pri iskanju gozdnih po- vršin za genetske vire. V uvodu avtor poudarja potrebo, da se vsa ohranjena naravna biološka raznovr- stnost gozda, to je pestra zastopanost dre- vesnih vrst ter njihovih podvrst, ras, geno- tipov itd., brez izgub prenaša na mlade generacije gozda. Površine, ki so posebej izbrane za ohranjanje genetskih virov, naj bodo zato dovolj velike, da je dovolj pro- stora za nemoten sonaravni razvoj gozda z vsemi razvojnimi fazami od začetne do končne. To pa pomeni vsaj 50 ha površine, po možnosti naravno zaokrožene v prosto- ru. Pri ohranjevanju majhnih in razdroblje- nih drevesnih populacij ali celo posameznih dreves si lahko pomagamo tudi z manjšimi 366 GozdV 51, 1993 površinami, ki pa morajo biti zato številnej- še. Pri izboru površin in sestoj ev za genetske vire upoštevamo naslednja merila: sona- ravnost, avtohtonost, primerna zastopanost vseh rastlinskih združb, zaokrožena lega v prostoru, dobro naravno pomlajevanje. Naj- bolj ogroženim populacijam in drevesnim vrstam namenjamo posebno pozornost. Ni nujno, da imamo na izbranih površinah strog naravovarstveni režim. Gospodarimo lahko čisto normalno in seveda sonaravne, vendar z doslednim upoštevanjem načela trajnosti, tudi glede biološke raznovrstnosti. Naravnemu pom laj evanju gozda se nikakor ne moremo odreči in zato so škode zaradi divjadi toliko bolj boleče. Gozd oblikujemo tako, da ima dovolj razgibano zgradbo in sestavo in tako veliko različnih ekoloških niš ter dovolj možnosti za neprekinjeno in raznovrstno pomlajevanje. Selekcijo ozi- roma izločanje posameznih osebkov čim bolj prepuščamo naravi. Teh ciljev ne mo- remo doseči drugače kot z nešablonsko svobodno tehniko gojenja gozdov. Izogi- bamo se denaturiranosti gozda, ki jo mo- ramo plačati z izgubami biološke raznovrst- nosti. Npr. že samo enomernost mladja na večjih površinah, ki daje možnost preživetja predvsem hitro rastočim vrstam in oseb- kom, je primer siromašenja biološke raz- novrstnosti. Kot si sicer želimo hitro rast, si želimo tudi biološko raznovrstnost in stabil- nost gozda. Tudi pretirana negovalna zag- nanost povzroča škodljivo enostransko ge- netsko selekcijo s slabimi posledicami za biološko raznovrstnost. Na to moramo pa- ziti pri redčenjih in drugih negovalnih pose- gih. Sicer se moramo truditi, da biološko raznovrstnost ohranjamo povsod in ne samo na posebej izbranih površinah. Za nas je zanimivo, da so gozdni poses- tniki v Avstriji, ki svoj gozd namenijo ohra- njevanju genetskih virov, deležni subvencij in drugih ugodnosti. Seveda ni vsak gozd primeren za t. i. genetski rezervat ali se- menski sestoj, o tem obstajajo točni pred- pisi. Dr. Marjan Zupančič GDK 242:165.62(048.4) Genetski vidiki redčenj Hosius, B. Wird die genetische Struktur eines Fichtenbestandes von Durchforstungs- eingriffen beeinflusst? (Ali redčenja vplivajo na genetsko sestavo smrekovega sesta- ja?). - Forst und Holz 48 (1993), 11, 306-308. . Redčenja veljajo kot priložnost za umetno genetsko selekcijo in tako za ods- tranjevanje nezaželjenih genetskih zasnov iz gozda. Tako naj bi zmanjševali npr. delež dedno pogojene slabe oblikovanosti ali po- časne rasti ipd. Ta žlahtniteljska miselnost je gotovo razumljiva. Toda ali z umetno selekcijo res koristimo gozdu? Avtor si v svoji raziskavi postavlja vpraša- nje, ali z redčenji vplivamo na genetsko stabilnost drevesnih populacij, to je na pri- lagodljivost njihove genetske sestave eko- loškim razmeram v okolju. Želimo si lahko le pestro naravno sestavo gozda po dreve- snih vrstah, pa tudi naravno pestrost genet- skih zasnov znotraj drevesnih vrst. Ta raz- novrstnost in pestrost kot možnost razvoja v različnih smereh in porazdelitev tveganja omogoča evolucijsko prilagajanje populacij spreminjajočemu se okolju. To je še po- sebno pomembno ob sedanjem spreminja- nju svetovnega podnebja in drugih obreme- njenostih okolja. Raziskava, opisana v članku, se je lotila problema na primeru smrekovega sestaja v bližini Gottingena. V eni polovici sestaja so izvedli visoko, v drugi pa nizko redčenje. Nato so s sodobnimi biokemičnimi meto- dami naredili genetsko analizo posekanih dreves in preostalega sestaja, posebej za nizko in za visoko redčeni del sestaja. Pokazalo se je, da redčenje zmanjšuje delež nekaterih genetskih zasnov oziroma genotipov v sestoju. To pomeni, da genet- ska sestava sestaja postaja siromašnejša, da se zmanjšuje genetska stabilnost in prilagodljivost sestaja. Najbolj izginevajo genetske zasnove, ki so v sestoju skromno zastopane, ki pa utegnejo biti zelo pomem- bne pri prilagajanju drevesne populacije spremenJenim razmeram v okolju. Kot ogro- žene so se pokazale tudi nekatere hetero- zigotne (mešane) kombinacije genetskih zasnov, ki imajo za genetsko stabilnost velik pomen in ki jih tudi nočemo izgubiti. Pokazala se je tudi različnost selektivnih vplivov visokega in nizkega redčenja. Za genetsko sestavo gozda torej ni vseeno, ali redčimo in kako redčimo. Rezultate te raziskave smemo posploše- vati le zelo previdno. Vendar moramo raču­ nati s tem, da se dobro mišljeni negovalni posegi v gozd utegnejo izkazati kot siroma- šenje prepotrebne genetske pestrosti. Zato je vredno premisliti glede ravnanja s se- menskimi sestoji, ki jih s pogostimi redčenji lahko genetsko osiromašim o, kar ima lahko zelo slabe posledice. Zato avtor priporoča, da seme nabiramo v več semenskih sesto- jih in ga pod določenimi pogoji zmešamo med seboj ter tako poskrbimo za potrebno genetsko pestrost. Pri pogozdovanjih ne smemo skopariti z gostoto saditve oziroma s številom sadik na enoto površine. z go- stejšo saditvijo dajemo več možnosti na- ravni selekciji, da popravlja napake, ki jih zagrešimo v gozdnem semenarstvu in dre- vesničarstvu. Avtor omenja celo možnost shematičnega redčenja v nasadih, ki so sajeni v ravnih vrstah, kjer posamezne vrste v celoti odstranimo in tako preredčimo nasad. Za tako redčenje se gotovo ne moremo navduševati, ima pa to prednost da se izogne problematični umetni selekciji.' Z namerno ali nenamerno umetno selek- cijo lahko v gozdu povzročimo marsikaj nepredvidljivega in po vsej verjetnosti škod- ljivega. Umetna selekcija se začenja že v gozdnem semenarstvu. V gozdnem dreve- sničarstvu je naravne selekcije malo ali nič, pač pa dovolj umetne selekcije pri sortiranju sadik po velikosti ipd. Izsekavanje vejnatih predrastkov utegne biti iztrebljanje vitalno- sti. Tudi manj lepo in gladko drevje ima svoje enkr~tne »talente« oziroma genetske zasnove, k1 so vredne ohranitve. Cloveške predstave o tem, kaj spada v gozd in kaj ne, utegnejo biti tudi zelo zgrešene. Dr. Marjan Zupančič GozdV 51, 1993 367 NAŠl ZASLUŽNI GOZDARJI GDK: 902.1 Herzog Franjo Franjo HERZOG se je rodil 18. februarja 1893 v Krškem. Po končani meščanski šoli in triletni predpraksi pri državnih posestvih je študiral gozdarstvo v Hallu na Tirolskem. Državni izpit za varstvo gozdov in tehnično pomožno službo je opravil leta 1912 v Trstu. V letih 1921 do 1927 je oskrboval gozdove veleposestva Mokrice na Dolenj- skem, zatem pa je deset let oskrboval gozdove veleposestva Josipdol na Pohorju. V času okupacije je bil interniran v Nemčijo. Po vojni je bil ponovno oskrbnik tedaj že državnega gozdnega posestva Mokrice. V letu 1948 je bil imenovan za višjega gozdar- skega tehnika. Do leta 1952 je bil pomočnik direktorja za gojenje in varstvo gozdov pri GG Brežice. Upokojil se je leta 1958 kot upravnik graščine Mokrice, kjer je leta 1966 tudi umrl. Franjo Herzog je zaslužen za ohranitev mokriškega parka in gradu, katerima je tekom treh obdobij svojega aktivnega delo- vanja dal pomemben pečat. Svoje stro- kovno znanje in izkušnje je prek raznih tečajev prenašal na mlajše rodove in jih znal navdušiti za delo v gozdarstvu. Lit.: Seničar F. V spomin Franju Herzogu. GozdV 26, 1968, s. 96. TE'J/:J /LOt..t::f<.. GDK: 902.1 Novak Viktor Rodil se je 21. julija 1883 v Ljubljani. Sprva je študiral geodezijo in v Avstro-ogr- ski projektiral železnice. Leta 191 O je diplo- miral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdar- stvo v Mariabrunnu. V času prve svetovne vojne je bil mobiliziran. V letih od 1920 do upokojitve (1. 1950) je deloval pri Uradu za zagrajevanje hudournikov, pri Velikem žu- panu v Ljubljani, na Ministrstvu za gozdove in rudnike v Beogradu, bil je okrajni referent 368 GozdV 51, 1993 v Krškem in nazadnje od l. 1945 pri Ministr- stvu za gozdarstvo LR Slovenije. Bil je vsestranski gozdarski strokovnjak. Kot odličen urejevalec je izdeloval gozdno- gospodarske načrte, bil je pobudnik in orga- nizator vključevanja šolskih otrok v pogo- zdovanje, poudarjal je pomen vzgoje in nege gozdov, sodeloval je pri sestavi navo- dil za prvo inventarizacijo slovenskih go- zdov, kot kartograf je sodeloval pri sestavi geografskih in statističnih atlasov. Bil je tudi vnet lovec. Viktor Novak je umrl 4. decembra 1950 v Ljubljani. Lit. : M. š., Ing. Novak Viktor, GozdV 9, 1951, s. 42. () fl;"JJ1 /L.Dt..-GI<-. GDK: 902.1 Ziernfeld Viktor-Zmago Rodil se je 20. julija 1883 v Kneži pri Tolminu. Realko je obiskoval v Gorici. Na visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju je diplomiral leta 191 O. V času službovanja je zamenjal mnogo delovnih mest in napredoval od asistenta na gozdni direkcij i v Gorici (1. 1915) prek gozdnega upravitelja veleposestnika Snežnik do goz- darskega svetnika - direktorja Gozdne di- rekcije v Ljubljani. Ob ustanovitvi banovin l. 1929 je postal gozdarski nadsvetnik ban- ske uprave v Ljubljani in mnogo prispeval k razvoju gospodarjenja z gozdovi Dravske banovine. Leta 1930 je prevzel mesto rav- natelja na Državni gozdarski šoli v Mariboru in jo vodil do njene ukinitve ob okupaciji leta 1941. Organiziral je pouk in internat učencev, skrbel za učila, zbiral knjige za šolsko knjižnico in predmete za šolski mu- zej. Priredil in vodil je več poučnih tečajev za gozdne in lovske čuvaje in 1940 gozdni tečaj za podoficirje. Napisal je več strokov- nih člankov in jih objavil v Lovcu in Gasilcu ter prispevke v knjigah Gozdarstvo v Slove- niji in Pola stoljeca šumarstva. Viktor Ziernfeld je umrl v Bistrici ob Dravi 31 . oktobra 1942. Lit. : Šivic, A. Viktor (Zmago) Ziernfeld, Gozdar- ski vestnik 20, 1962, s. 302. DRUŠTVO ZA BIOLOŠKO-DINAMIČNO GOSPODARJENJE AJDA in ZVEZA DRUŠTEV INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA SLOVENIJE VABITA NA PREDAVANJE GEORGA WILHELMA SCHMIDTA (ZR Nemčija) DVODNEVNI SEMINAR: REGENERACIJA DREVJA IN GOZDA, UPOŠTEVAJE ŠKODLJIVE EMISIJE, SEVANJA IN KLIMATSKE SPREMEMBE z začetkom 24. novembra 1993 ob 1 O. uri, v veliki sejni sobi Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, ·večna pot 24. 11.1993 25. 11.1993 l. DAN (sreda) 10.-12. ure Znani in neznani vzroki umiranja gozdov 15.-17. ure Razvoj dreves med gensko tehnologijo in kozmičnimi ritmi 11. DAN (četrtek) 10.-13. ure G.ozd kot življenjska skupnost in živ organizem 14.-16. ure Ekonomija in ekologija pri gospodarjenju z gozdom GRADIVO: Georg Wilhelm Schmidt- Vplivi človeka na pokrajino KOTIZACIJA: 10.000 SIT, plačljiva do konca leta 1993 Ker želimo, da plačilo kotizacije ne bi bil razlog, da se zainteresirani posamezniki ne udeležijo seminar- ja, omogočamo udeležbo vsakemu, ki nam tako željo sporoči osebno ali na tel.: 061/226-773. * * * V sredo, 24. novembra 1993, bo ob 19. uri v PRIRODOSLOVNEM MUZEJU SLOVENIJE, Ljubljana, Muzejska ul. 1 JAVNO PREDAVANJE: REGENERACIJA DREVJA IN GOZDA NA PRIMERU PROJEKTOV V VZHODNOEVROPSKIH DEŽELAH Vstopnina - samo za tiste, ki niso udeleženci seminarja - 200 SIT. * * * VSA PREDAVANJA BODO PREVAJANA. MOGOČ JE NAKUP NEMŠKE STROKOVNE LITERATURE IN PREVODOV NEKATERIH ČLANKOV GOSPODA GEORGA W. SCHMIDTA. ozdarsk~ 09/0i n~lt GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 51, No. 9, Ljubljana 1993 LJubljana Slowenija UDK 630*1/9 J ISSN 0017-2723 LETO 1993 • LETNIK 51 o ŠTEVILKA 9 Ljubljana, november 1993 VSEBINA - CONTENTS 369 Uvodnik 370 Marijan Kotar Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo~bukovem gozdu The Production of High Quality Timber and Naturaliw .stic Silviculture on the Example of the Beech Tree in a Selection Fir-Beech Forest 384 Marjan Zupančič Ohranjevanje genetskih virov gozda v Sloveniji The Preserving of Natural Genetic Sources of the Forest in Slovenia 394 Iztok Winkler Ekonomsko vrednotenje škod, ki jih v gozdovih po- vzročijo požari Economic Evaluation of the Damage caused in the Forest by Fire 401 Janez Pogačnik Razmišljanje o prenovi sistema gozdnogospodar- skega načrtovanja Reflections upan the Reorganization of the Forest Management System 407 Arne Kozina Načrtovanje v gozdarstvu 409 Franc Perko Revir naj bo gozdnogospodarska enota 413 Tomaž KOčar Kolovec - zgodovina in gozdarstvo 418 Marko Accetto Sto in eno leto staro »sporočilo« Leopolda Hufnagla 421 Gozdarji iz Nemčije pomagajo gozd arjem v Sarajevu 422 Strokovna srečanja 424 Aktualno Naslovna stran: Špela Habič: Tintnice SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, rv\arko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Duffian Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun- Cur. ac. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 10 lssues per year Polletna individualna naročnina 1.000,00 SIT za dijake in študente 350,00 SIT Polletna naročnina za delovne organizacije 6.000,00 SIT Posamezna številka 300,00 SIT Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go~ zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne~ nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Pri prenovi našega gozdarstva nas čaka še veliko dela že nekaj Jet lahko v naši mladi državi spremljamo, kako zelo zapleteno je v današnjih razmerah osnav/jati novo državo. še posebno, če gre istočasno za globoke družbene spremembe. Tudi gozdarji pri tem nismo brez dela. Že nekaj let se zaposlujemo z reorganizacijo slovenskega gozdarstva. Sprejetje novega Zakona o gozdovih in ustanovitev Zavoda za gozdove sta gotovo ključna zalogaja na poti preoblikovanja našega gozdarstva, vendar je ob njih še veliko drugih, na primer organiziranje izvajalskih podjetij, organiziranje oddaje del v družbenih gozdovih in še in še. Naštejmo tudi podzakonske akte, ki bi jih nekatere morali izdelati že do Novega leta, zadnjega pa do aprila 1994. - Pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo za opravljanje del v gozdovih izpolnjevati izvajalci - Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci gozdar- ske službe - Pravilnik o financiranju in sofinanciranju del v gozdovih - Pravilnik o izdelavi načrtov za gospodarjenje z gozdovi - Pravilnik o varstvu gozdov - Pravilnik o gradnji, vzdrževanju in rabi gozdnih prometnic Nekatere verjetno celo ob nekoliko zamude v prvem zamahu ne bomo mogli povsem doreči. Pri vsem tem pa ni prav, da ponekod ne opravljamo dovolj zavzeto tistega, kar nam je dovolj jasno že naloženo. Zlasti velja to za področje gozdnogojitvenega načrtovanja. To »čakanje" nam bo kmalu hodilo zelo narobe. Lastnike gozdov bomo morali obveščati, kaj morajo postoriti v svojem gozdu. Kako bomo temu kos brez izdelanih gozdnogojitvenih načrtov? Očitno je, da ob ugotavljanju, da je rok za izdelavo gozdnogojitvenih načrtov prekratek, ponekod ne opravljamo niti tistega, kar bi lahko. Škoda! Začetek dela javne gozdarske službe si s tem še otežujemo. Urednik GozdV 51, 1993 369 GDK: 176.1 Fagus sylvatica :242 Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravno gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu The Production of High Quality Timber and Naturalistic Silviculture on the Example of the Beech Tree in a Selection Fir-Beech Forest Marijan KOT AR' Izvleček Kotar, M.: Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu. Go- zdarski vestnik, št. 9/1993. V Slovenščini s pov- zetkom v angleščini, cit. lit. 5. Usmeritev v sonaravne gojenje gozdov v Slove- niji bo spreminjala tudi, sedanjo zgradbo gozdov v smeri povečevanja deleža listavcev. To pa ne pomeni· zmanjševanja vrednostne lesne proizvod- nje, kljub morebitnemu upadu količinske proizvod- nje. Pri listavcih je možna proizvodnja najbolj kakovostnih sortimentov. Pogoj za takšno proi- zvodnjo je pravilna in pravočasna nega ter obnav- ljanje sestojev, ko kulminira njihov vrednostni prirastek. Slednje je še posebej pomembno pri bukvi, kjer s starostjo nastopajo razne oblike obarvanosti lesa, ki razvrednotijo njegovo kako- vost. Na rastiščih, kjer se pojavlja ta obarvanost pri nižjih starostih oziroma debelinah dreves, naj bodo proizvodne_ dobe krajše, intenzivnost red- čenj pa večja Ce imamo na takšnih rastiščih prebiral ne gozdove, naj bo ciljni premer pri manjši debelini. Ključne besede: sonaravne gojenje gozdov, jelovo-bukovi gozdovi, bukev. 1. UVOD 1. INTRODUCTION Cilj gospodarjenja z gozdovi je zadovolje- vanje človekovih sedanjih in prihodnjih po- treb. Sedanje potrebe razmeroma dobro poznamo, premalo pa vemo, kakšne za- hteve bo imel človek do gozda v prihodno- sti. Pod prihodnostjo - v tem sestavku - ne razumemo desetletja, ki je pred nami, am- * Prof. dr. M. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 l.j·ubija- na, Večna pot 83, SLO 370 GozdV 51, 1993 Synopsis Kotar, M.: The Production of High Quality Timber and Naturalistic Silviculture on the Exam- ple of the Beech Tree in a Selection Fir-Beech Forest. Gozdarski vestnik, No. 9/1993. ln Slovene · with a summary in English, lit. quot. 15. The direction towards naturalistic silviculture in Slovenia will also change the present structure of forests into that of an increased share of deciduous trees. However, this does not mean that the value production will decrease despite the possible decrease of quantity production. Deciduous trees enable the production of wood assortments of the best quality. A precondition for such production is a corresponding and timely tending as well as the regeneration of forest stands when their value increment has reached culmination. The latter fact is especially important with the beech tree where various forms of coloured timber occur with age and diminish its value. ln natural sites where coloured timber occurs in younger age or at smaller tree diame- ters, production ages should be shorter yet thin- ning intensity should be higher. lf there are selection forests in such natural sites, the target diameter should be a smaller diameter. Key words: naturalistic silviculture, fir-beech forest, european beech. pak tisti čas, ko bodo današnja mladja, gošče in letvenjaki prerasli v drogovnjake. To je čas, ko bodo te razvojne faze začele v večji meri izpolnjevati svojo lesno funkcijo. V gozdnogospodarskem načrtovanju, kjer načrtujemo razvoj gozdov, se v bistvu na spremenjene zahteve do gozda odzivamo s stalnim prilagajanjem sistema ciljev. Prvi pogoj uspešnemu prilagajanju ciljev je zdrav in stabilen gozd oziroma stabilen gozdni ekosistem. Zato bi morali biološko in mehansko stabilnost gozda obravnavati podobno kot danes obravnavamo trajnost, ne le kot sestavni del cilja, ampak tudi kot Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu etično načelo. Pod gospodarjenjem z goz- dnim ekosistemom je mišljena gospodarje- nje z gozdom, katerega sestavni del so. fitocenoze in zoocenoze samega gozda kakor tudi gozdnih jas, potokov, rek, jezer, barij v gozdu - skratka vse tisto, kar je sestavni del gozdnih ekosistemov. Pogoj za stabilnost in nemoteno funkcioniranje takšnega ekosistema je zasedenost vseh ekoloških niš, to je navzočnost vseh tistih rastlinskih in živalskih vrst, ki se naravno pojavljajo v takšnem ekosistemu. Zato je ohranjanje naravne pestrosti glede sestave rastlinskih vrst prvi pogoj za uspešno pri- hodnje gospodarjenje z gozdovi. Takšen koncept ravnanja v gozdu smo v Sloveniji formalno že sprejeli, ko smo se v Zakonu o gozdovih odločili za sonaravne gospodar- jenje. Da bo ta odlločitev oziroma usmeritev res prešla v naše ravnanje z gozdom, pa bo minilo še precej časa. Odločitev za sonaravne gojenje gozdov v Sloveniji po- meni tudi povečan delež listavcev, in to še posebej bukve. Našim zanamcem bomo zagotovo najbolj ustregli, če jim bomo zapu- stili zdrave gozdove z naravno sestavo dreves nih vrst, ker se bodo v takšnih gozdo- vih najlažje prilagodili takratnim zahtevam do gozda. To pa še ni dovolj, ker naravna drevesne sestava sama po sebi še ne omogoča optimalnega izpolnjevanja ne se- danjih ne prihodnjih potreb družbe. V tem sestavku obravnavamo bolj po- drobno samo lesno funkcijo, vendar ne izolirano, ampak povezano z ohranitvijo stabilnosti gozdnega ekosistema. Pri ugotavljanju lesnoproizvodnih ciljev moramo poznati zahteve trga; današnje poznamo, tiste v prihodnosti pa le slutimo. Napovedovanje za daljša časovna razdobja je lahko zelo tvegano; vsi tisti, ki so se v preteklosti odločili za proizvodnjo lesa za kemično predelavo, so danes v velikih teža- vah, tisti, ki pa so se odločili za pridelavo visokokakovostnih sortimentov - če so to možnost imeli - današnje krize skorajda ne čutijo. Povpraševanje po visokokakovos- tnem lesu je bilo in je ostalo razmeroma konstantno. Nastopila so sicer obdobja, ko posamezna drevesne vrsta "ni bila v modi", vendar je kmalu nato postala spet zelo iskana. Zato lahko sklepamo, da bo visoko- kakovosten les iskan tudi še v prihodnjih desetletjih. Les je bil, je in bo ostal v zmernem pasu sestavni del naših bivanj- skih prostorov zaradi svojih izrednih fizikal- nih in estetskih lastnosti. Za opremljanje in tudi izgradnjo teh prostorov pa v glavnem potrebujemo kakovosten in visokokakovo- sten les. Pridelovanje takšnega lesa pa je omejeno le na nekatere gozdove, zato moramo v Sloveniji, povsod kjer gozdna rastišča omogočajo, to v največji možni meri tudi izkoristiti. Slovenija ima zelo malo t.i. komparativnih prednosti, imamo pa mož- nost pridelave in predelave kakovostnega lesa in to moramo izkoristiti. Tu se lahko uveljavimo kljub naši majhnosti. V zadnjem času, ko je predelava bukovega lesa tako napredovala, da je les te vrste celo med najbolj iskanimi v Srednji Evropi, ker iz njega izdelujejo visokovredno pohištvo, je nastopila za gospodarjenje z našimi go- zdovi pomembna prelomnica. Dosedanje optimiranje (ponekod celo maksimiranje) lesne funkcije je imelo za posledico pove- čan in ponekod celo prevelik delež smreke in drugih iglavcev, kar se je na drugi strani odražalo v manjši stabilnosti naših gozdov in v zmanjšanem izpolnjevanju drugih fun- kcij gozda, s tem pa v težjem doseganju ali pa nedoseganju drugih gozdnogospo- darskih ciljev. S tem, ko je postala visoko- kakovostna bukev iskana in cenjena vrsta, je postal razkorak med lesnoproizvodno in drugimi funkcijami gozda mnogo manjši, na velikem delu naših gozdov pa je oziroma bi moral izginiti. Na naših rastiščih odločitev za sonaravne gospodarjenje ne izključuje odločitve za visokovredno lesno proizvod- njo. Pri tem pa se pojavlja vprašanje, ali je nega takega gozda še potrebna v tolikšnem (dosedanjem) obsegu, ali se bo njen obseg zmanjšal ali pa lahko celo izostane (posa- mezni ukrepi). Tisti, ki pozna dogajanja v gozdu in je dojel procese ohranjanja in pospeševanja vrste, ve, da nega je in ostaja naše glavno delo v gozdu. Nega ni potrebna samo zaradi lesne funkcije, potrebna je za dose- ganje vseh gozdnogospodarskih ciljev. S tem, ko se bo zmanjševal delež smreke in GozdV 51, 1993 371 Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem Jelovo-bukovem gozdu povečeval delež listavcev, se bo poveče­ vala raznolikost sestojev ter pestrost vrst, zato bo nega še bolj potrebna in še bolj zahtevna. V smrekovi kulturi je nega eno- stavna, enostavno je tudi vse nadaljnje delo vključno z obnovo takšnega sestaja. Manj enostavna nega je v čisti bukovi gošči, zelo zahtevna pa je v mladju, gošči, letvenjaku in ne nazadnje tudi v drogovnja- ku, kjer sestoje gradijo različne drevesne vrste z različno razvojno dinamiko. še po- sebno pa je zahtevna obnova takšnih se- stojev. Usmeritev v sonaravnost ni v tem, da delo prepustiš naravi, kot si zamišljajo nekateri "strokovnjaki" in opuščajo prepo- trebna dela v mladju, gošči in letvenjakih. Sonaravnost je v tem, da upoštevaš v kar največji meri rastišče, zakonitosti razvoja, zgradbo.naravnih sestojev, funkcioniranje in ohranjanje stabilnosti ekosistema, ob tem pa dosegaš postavljene gozdnogospo- darske cilje. Dela ne prepustiš naravi, am- pak delaš z naravo. Vzgajati moramo sta- bilne sestoje, ki jih gradijo rastišču primerne drevesne vrste, ki bodo hkrati v optimalni meri izpolnjevali vse gozdnogospodarske cilje. Ker mora večina naših gozdov izpol- njevati lesnoproizvodno funkcijo, saj je to lastniku gozda (tudi v državnih gozdovih) glavni, če že ne edini vir prihodka iz gozda, bo eden izmed najpomembnejših ciljev nege vzgoja dreves, ki bodo imela največji možni delež visokokakovostnega lesa. če bi lesnoproizvodno funkcijo maksimiran, po- tem bi postavili za cilj nege najvišjo vred- nostno proizvodnjo lesa, kar bi imelo za posledico prevelik delež tistih drevesnih vrst, katerih sortimenti dosegajo višjo ceno. Tako so nastale naše in srednjeevropske kulture smreke ali pa mešani gozdovi s prevelikim deležem iglavcev. Pri optimira- nju lesne funkcije pa težimo samo k najvi- šjemu možnemu deležu visokokakovos- tnega lesa pri tistih drevesnih vrstah, ki so naravne v dani združbi. Pri tem so v sestavi drevesnih vrst dopustni le manjši odmiki, ker izkušnje kažejo, da se špekulacije z vnašanjem večjih deležev rastišču nepri- mernih vrst pogosto maščujejo. V spomin si prikličimo neuspele sadnje zelenega bo- ra, duglazije in ne nazadnje naše tako 372 GozdV 51, 1993 čislane smreke. Kalamitete lubadarjev v zadnjih letih so verjetno vzele pogum tudi najbolj navdušenemu zagovorniku vnaša- nja smreke zunaj njenih naravnih rastišč. Preusmeritev v sonaravno gospodarje- nje, ki bo imelo za posledico večji delež listavcev, ne pomeni zmanjšanje lesne fun- kcije naših gozdov; nekoliko manjše priraš- čanje listavcev bo nadomestila večja kako- vost. Listavci ob primerni negi dajejo viso- kovredne sortimente, smreka pa na rastiš- čih, kjer se naravno ne pojavlja, komajda les srednje kakovosti. Pri izrazu sonaravno gospodarjenje je poudarek na obeh besedah. To pomeni, da moramo upoštevati zahteve gozdnega eko- sistema, da bo ta nemoteno deloval, hkrati pa moramo zadovoljevati zahteve družbe do gozdov. To drugo je mogoče uresniče­ vati le s skrbno nego, zato je nega prvi pogoj sonaravnega gospodarjenja. Drugi pogoj, ki izhaja iz sonaravnega gospodarje- nja (iz druge besede) pa je, da tisto, kar smo z racionalno nego ustvarili, tudi gospo- darno izkoristimo. Gospodami moramo biti tako pri ukrepih nege kot pri koriščenju "proizvodov nege". Vsakomur se zdi samoumevno, da ne bomo z ukrepi nege povečevali rekreativna funkcije gozdov tam, kjer te potrebe ni in je ne bo. tudi v prihodnosti; vsak vložek v takšnih rekreacijsko nezanimivih gozdovih, ki bi imel namen povečati njihovo rekreacij- sko funkcijo, bi bil negospodaren. Podobno je tudi pri lesni funkciji. Pridelava visokoka- kovostnega lesa in z njo povezani ukrepi nege, ki to pridelavo pospešujejo, so upra- vičeni le, če ta les tudi izkoristimo, in to takrat, ko je njegova vrednost najvišja, seveda ob pogoju, da s tem ni ogroženo funkcioniranje gozdnega ekosistema (sta- bilnost sestaja, razvoj pomladka in podob- no). Zato ostajajo vrednostni prirastek, nje- gova kulminacija, njegovo odstopanje od proizvodne sposobnosti rastišča po vredno- sti tudi pri sonaravnem gospodarjenju zelo pomembni prirastoslovni kazalci. Vrednos- tni prirastek bo soodločal, kdaj začeti z obnovo sestaja, s kakšno hitrostjo naj po- teka obnova itd. Tesno povezan z vrednos- tnim prirastkom je ciljni premer oziroma Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo·bukovem gozdu največja debelina drevesa, do katere naj drevo prirašča. Tu je načelno vse jasno: drevesa ne odstranimo vse do takrat, dokler njegova vrednost narašča,, oziroma vse do tistega trenutka, dokler ne ogroža bolj kako- vostnih osebkov, ki bi z njegovo odstrani- tvijo več priraščali. V večini naših gozdov drevesa sekamo prezgodaj, še posebej v zasebnih gozdovih. Vendar pa imamo go- zdove, v katerih je delež dreves s preme- rom nad 60-70 cm lahko zelo velik. V takšnem gozdu pa moramo skrbno preteh- tati, ali je še smiselno povečevati debelina teh dreves. Pri zelo kakovostni smreki, ki daje resonančni les, je ta in še večja debe- lina zelo zaželena; podobno je pri hrastu, macesnu in še nekaterih drugih drevesnih vrstah, ki dajejo hlade za furnir. če pa imajo te drevesne vrste les povprečne ali pa celo podpovprečne kakovosti, je kulmi- nacija vrednostnega prirastka pri debelini, ki je znatno manjša od 70 cm. Imamo pa tudi vrste, ki na določenih rastiščih izgub- ljajo kakovost z naraščanjem prsnega pre- mera, čeprav imajo najbolj kakovostne sor- timente. Izgubljajo vrednost zaradi nezaže- lenih sprememb v notranji zgradbi lesa. Takšna je bukev- krušna mati slovenskega gozda. Pojav rdečega srca, ki pomembno zniža kakovost lesa, je tudi predmet nadalj- nje obravnave v tem prispevku. 2. POJAV RDEČEGA SRCA PRI BUKVI 2. THE PHENOMENON OF RED HEART IN THE BEECH TREE Pri bukvi se s starostjo pojavlja v deblu fenomen, ki ga imenujemo rdeče srce ozi- roma diskoloriran les (obarvan les). O tern pojavu imamo celo vrsto raziskav, vendar je natančen vzrok in začetek njegovega nastanka še vedno skrivnost. Tako imamo rastišča ali pa predele, kjer se ta napaka pojavlja v manjšem obsegu in v višjih staro- stih oziroma debelinah, pa tudi predele, ko se začne to obarvanje že zelo zgodaj. Druga težava pri določitvi rdečeg"a srca je v tem, da ga pri stoječemu drevesu ne moremo ugotoviti, še manj pa v kolikšnem obsegu je les že obarvan. Obstajajo sicer nekateri znaki, ki z večjo ali manjšo verjet- nostjo napovedujejo navzočnost rdečega srca, vendar niso popolnoma zanesljivi. Naj navedemo le nekatere: žmule, zarasle rane, okrnjenost krošnje pri debelem dre- vju, itd. Po Sachsseju (Sachsse 1991) ločimo pri bukvi štiri pojavne oblike obarvanega lesa, in sicer: - Rdeče srce (nem. Rotkern), ki se po- javlja v centru drevesa in ima okroglo obli- ko. Njegova rneja ne poteka po letnici. V vzdolžni smeri debla se širi v obliki vretena (največji obarvan delež lesa na prečnem prerezu je iznad višine panja). Pri tej obliki diskoloriranega lesa pogosto opazimo zno- traj rdečega srca temnejše zone oziroma pasove, ki dajejo videz, da je rdeče srce oblačno nebo, ki ga pokrivajo različno osvetljeni oblaki. Tvorba te oblike obarva- nega lesa se začne v starosti 90-140 let; natančen vzrok nastanka še ni razjasnjen, vendar menimo, da je fiziološko (in ne patološko) pogojen. - Obarvan les, ki nastane kot reakcija na poškodbe kambija in lesa (nem. Wun- dkern). Ta les je bledo rdeče-sive barve in se pojavlja v nepravilni obliki, in to na mestih, kjer je bilo drevo ranjeno (ne v centru oziroma iz centra debla}. - Plamenasto rdeče srce (nem. Sprit- zkern). To je obarvanost centralnega dela debla, njegova meja je nazobčana in nepra- vilne oblike. Po dolžini debla se širi v obliki stožca, kar pomeni, daje delež obarvanega lesa največji na dnu drevesa (panju). Obar- van del lesa je rjave barve. Nastanek te oblike obarvanosti bukovega lesa še ni razjasnjen, verjetno pa gre v tem primeru za splet vzrokov, ki pripeljejo drevo do te oblike diskoloracije. - Temno obrabljeno plamenasto srce (nem. Abnormer Kern). Ta oblika je po- dobna plamenastemu srcu, vendar je mejna cona tega lesa temno obarvana, posekan les pa ima neprijeten vonj po masleni kislini. Ta oblika srca napreduje v deblu zelo hitro. Vzrok nastanka še ni popolnoma pojasnjen. Domneva, da nasta- nejo te oblike obarvanega lesa zaradi emi- sijskih vplivov, še do današnjega dne ni potrjena (Fruhwald et al. 1988, Mehringer 1989, glej Seeling 1992). Gozd V 51, 1993 373 Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravno gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu Vse štiri oblike obarvanosti lesa pri bukvi imajo skupno lastnost, da kakovostno raz- vrednotijo les in da ni popolnoma zaneslji- vega znaka, ki bi nakazoval prisotnost ali odsotnost teh pojavov na stoječem dreve- su. še posebej je les razvrednoten pri pojavu plamenastega ali pa temno obroblje- nega plamenastega srca. V slednjem pri- meru je les uporaben le še za prostorninski les. Najbolj kakovostni sortiment, to je hlod za furnir ne dopušča niti prve oblike obarva- nosti lesa oziroma le v neznatni meri, in to do 1/1 O premera hlada. Švicarske trgovske uzance (Leibundgut 1967) pa zahtevajo pri bukvi kakovosti aa (kamor spadajo hladi za furnir) popolnoma belles. Celo pri kakovosti n (hladi za žago) dopuščajo rdeče srce samo do 1/3 premera. Zaradi tako pomembnega vpliva obarva- nosti lesa bukve na kakovost, moramo temu pojavu pri gospodarjenju z gozdovi posvetiti veliko več pozornosti kot doslej. Ker je pojav obarvanosti lesa odvisen od rastišča, starosti drevesa, gostote sestaja, velikosti krošnje in prsnega premera (Tore ili 1975, Seeling 1992), moramo spoznati nji- hov vpliv in to upoštevati pri oblikovanju sestojev oz. dreves in gospodarjenju z Slika 1. Gibanje tekočega debelinskega prirastka Figure 1: The Current Diameter lncrement's Curve gozdovi. To pa ne pomeni samo, da bomo v gostejših sestojih in na tistih rastiščih, kjer se obarvanost pojavlja v večjem obsegu in že pri tanjših ali mlajših drevesih, obnavljali sestoje pri manjših debelinah, ampak da bomo na takšnih rastiščih intenzivno redčili že v razvojni fazi gošče pa vse do debelja- ka. Na ta način bomo dobili večje prsne premere že v manjši starosti, s tem pa tudi manj obarvanega lesa pri zaželeni debelini. Takšno gospodarjenje zahteva raziskova- len pristop pri ravnanju z gozdom. Priznati moramo, da smo to dosedaj premalo upo- števali. Poznamo predele ali pa celo oddel- ke, kjer se pojavlja obarvanost lesa v več­ jem obsegu in zelo zgodaj, kakor tudi pre-· dele, kjer se pojavlja "bela bukev", vendar temu poznavanju nismo prilagodili našega gospodarjenja, intenzivnosti redčenj ali pre- biranj. To naše vedenje o pojavnosti ali pa nepojavnosti rdečega srca smo kvečjemu upoštevali pri sklepanju prodajnih pogodb. Z željo, da bi nekoliko bolj spoznali razšir- jenost obarvanosti lesa pri bukvi v visoko- kraškem jelovo-bukovem gozdu ter vpliv tega pojava na kakovost lesa, smo izvedli razmeroma obsežno analizo na severni strani Kočevskega Roga. Izsledke te ana- lize dajemo v naslednjih poglavjih. Enota 1, bukev št. 61, soc. pol. 1, krašnja 12, starost 157 !et, d,,, = 69cm Unit 1, beech tree No 61, soc. pas. 1, tree crown 12, age 157 year;s, d,. 3 = 69cm 'E .§_ 12.00 .------------~--~----------, - 10.00 1 "" a.oo .s ~ E: 6.00 i5 'E .s 4.00 '·" 0.00 1620 374 Gozd V 51, 1993 .. l-~- ' 1640 . ... ,, ___ . 1 '"" ISHO 1900 1920 1940 1960 1980 "" Leto 1 Year Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu 3. RAZISKOVALNI OBJEKT IN RAZISKOVALNA METODA 3. INVESTIGATION OBJECT AND INVESTIGATION METHOD Raziskovalni objekt je oddelek 42a v Gozdnogospodarski enoti Soteska, s kate- rim gospodari Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Gozdarstvo Straža. Rastišča v tem oddelku poraščajo fitocenoze, ki jih uvr- ščamo v sintaksonomski enoti Abieti-Fage- tum dinaricum omphalodetosum (A-F din. omph.) in Abieti-Fagetum dinaricum typi- cum (A-F din. typ.). Sestoji imajo prebiralno zgradbo, ki mestoma preide na manjši po- vršini v enomerno. Razmeroma velik je delež debelega drevja. Bukev in jelka imata lepo oblikovana debla. V tej gospodarski enoti je razmeroma velik delež sestojev, kjer prevladuje ali pa je primešana bukev z lepimi debli, zato so bili gozdarski strokov- njaki pred dilemo: ali naj debela drevesa z lepo oblikovanimi debli še zadržijo v sestoju ali pa naj jih posekajo zaradi domnevno velikega deleža dreves z rdečim srcem. Z drugimi besedami povedano: ali vrednostni prirastek še narašča, ali pa je zaradi na- glega napredovanja rdečega srca že v upadanju? S tem namenom so izvedli pre- Slika 2. Gibanje tekočega debelinskega prirastka • Figure 2: The Current Diameter lncrement's Curve biranje, kjer so nekoliko bolj poudarili fun- kcijo pomlajevanja oziroma nekoliko moč­ neje posegli po debelejšem drevju bukve (ne šablonsko, ampak v okviru strokovnega pristopa). Oddelek 42a so razdelili na dve rastiščni enoti, in sicer na enoto A (A.-F. din. omph.) s površino 15,15 ha in na enoto B (A.-F. din. typ.) s površino 9,00 ha. Nadmorska višina obravnavanih enot je od 760 do 875 m. Analiza je potekala ločeno za obe enoti, in sicer po naslednjem zaporedju: 1. Vsemu odkazanemu drevju bukve smo izmerili prsni premer, določili socialni polo- žaj, velikost in utesnjenost krošnje ter oce- nili sortimentno sestavo debla (ko je drevo še rastlo). 2. Ko so ta drevesa posekali, smo ugoto- vili natančno sortimentno sestavo na tleh ležečih hlodov, in to za vsako drevo pose- bej. Pri hlodih smo poleg premera na obeh koncih izmerili tudi premer rdečega srca. Vse različice obarvanosti lesa smo obrav- navali enotno kot rdeče srce (tako ga bomo v nadaljevanju tudi imenovali ne glede na to, ali je bilo rdeče srce, ali plamenasto, ali temno obrabljeno plamenasto srce). To sicer zmanjšuje natančnost in s tem vred- nost analize, vendar za dosego postavlja- Enota 2, bukev št. 254, soc. pol. 1, krašnja 22, starost 225 let, d,,3 = 79cm Unit 1, beech tree No 254, soc. pos. 1, tree crown 22, age 225 years, du= 79cm '·" .-------,------------,----------, E' -S 6,00 +-···-·-· .. -··-+·1 t ~ ~ 5,00 j----""'''"·-+il"""""""'"'"'! c -E ,_ 4.00 J ,., ~Ad~~ ~'011-+-Hf----~ -~-~-. _______ : . . ..... ,. ..... ·-·----~·-· . __ .. _ ,_ ........... .. 1 E :too .s c '§. 1,00 " ______ L_ __ , ___ I ~ 0,00 l--'----+------L------"'---'-'---1-------< 1750 '"' 1850 '"' '"' """ Leto 1 Year GozdV 51, 1993 375 Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu nega cilja zadošča. Pri uvrščanju v socialne položaje smo uporabili IUFRO klasifikacijo: 1. soc. položaj oz. zgornji položaj (zma- govalci) 2. soc. položaj oz. srednji položaj (te- kači) 3. soc. položaj oz. spodnji položaj (ča­ kalcij Pri ocenjevanju kakovosti krošnje smo uporabili prilagojeno lestvico po Assmannu (Kotar 1980), ki se je pri nas uveljavila v prirastoslovnih raziskavah. Ocena kakovo- sti krošnje je sestavljena iz dveh delov; prva številka pove velikost krošnje, druga pa njeno utesnjenost s krošnjami sosednjih dreves. Prve številke dajejo naslednje veli- kosti krošnje: 1 - krašnja je nenormalno široka, vse- stransko razvita ter gosto olistena, 2 - krašnja je normalno široka, enako- merno razvita in gosto olistena, 3 - krašnja je srednje široka, neenako- merno razvita ali manj gosto olistena, 4 - krašnja je ozka, močno deformirana in redko olistena, 5 - krašnja je zelo ozka, propadajoča in zelo redko olistena. Druge številke, ki označujejo utesnjenost, pa pomenijo naslednje razrede: 1 - vsestransko prosta krašnja, ki ni nikjer v dotiku s sosednjimi drevesi, 2 - krašnja je v dotiku s sosedni mi dre- vesi do 25% svojega oboda, 3 - krašnja je v dotiku s sosednimi dre- vesi do 50% svojega oboda, 4 - krašnja je v dotiku s sosednimi dre- vesi do 75% svojega oboda, 5 - krašnja je v dotiku s sosedni mi dre- vesi nad 75% svojega oboda. Tako ima drevo z oceno krošnje 34 - srednješiroko krošnjo, ki je neenakomerno razvita in je utesnjena s treh strani (v dotiku s krošnjami sosednjih dreves). Pri določanju sortimentne sestave stoje- čih dreves smo uporabili metodo relativnih sekcij (Kotar 1970), po kateri drevo oziroma deblo razdelimo na štiri enake dolžine, v vsakem delu pa določimo pretežni sorti- men! oziroma kakovostno skupino. Upora- bili smo 4 kakovostne skupine: 376 GozdV 51, 1993 l. kak. sk. hlodi za furnir in luščenje, 11. kak. sk. žagovci 1. kak. razreda, 111. kak. sk. žagovci 2. in 3. kak. razreda, hlodi za prage, IV. kak. sk. prostorninski les (drva, les za celuloz o, les za plošče itd.). Za izračun volumna stoječih dreves smo uporabili dvovhodne deblovnice, ki dajo deblovino na osnovi prsnega premera in višine drevesa. Prsni premer smo izmerili v času analize stoječih dreves, višino pa smo odčitali iz prilagojene višinske krivulje, ki smo jo dobili na osnovi izmerjenih višin v manjšem vzorcu. Pri izračunu lesne mase posamezne sekcije znotraj drevesa smo predpostavili, da obliko debla podaja para- bola (d1 ,12) 2 = a(h-1,3), kjer pomeni: h = višina drevesa, d1.3 = prsni premer (Kotar 1980). Napačen izbor oblike debla ne vpliva na napačen izračun skupnega volumna drevesa, ampak samo na izračun volumna po posameznih sekcijah debla. V drugem delu analize, ki temelji na posekanih drevesih, pa smo lesno maso izračunali na podlagi premerov in dolžin hlodov. Nismo pa ugotavljali volumna pro- storninskega lesa (ker gaje skoraj nemogo- če), zato smo količino prostorninskega lesa ocenili tako, da smo od skupnega volumna, ki smo ga dobili na podlagi dvovhodnih tablic (prva analiza) odšteli dejanski volu- men hlodov, ki smo ga dobili v drugi analizi. Razlika v volumnu v kakovostnih skupi- nah - razen v IV. kak. skupini, kjer imamo prostorninski les, kaže vpliv pojava rdečega srca na zmanjševanje kakovosti lesa. V prvi analizi smo uvrščali posamezne dele debla v kakovostne razrede samo na pod- lagi zunanjih znakov kakovosti (ker nismo vedeli, ali je v deblu rdeče srce ali ne), v drugi analizi, ko smo analizirali posekana drevesa, pa smo določali sortimentno se- stavo na podlagi vseh kakovostnih znakov. Analizo kakovosti na stoječem drevju smo izvedli tudi zato, da smo ugotovili razlike med ocenami kakovosti, do katerih pride gozdar-odkazovalec in dejansko sor- timentno sestavo, ki jo ugotovimo po pose- ku. Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravno gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu 4. REZULTATI ANALIZE 4. THE RESULTS OF THE ANALYSIS 4.1. Razširjenost rdečega srca glede na debeline dreves 4.1. The Occurrence of Red Heart Regarding Trees' Diameter Osnovni podatki o analiziranih drevesih bukve so prikazani v preglednicah 1 in 2. V enoti A znaša srednji prsni premer 53,9 cm, v enoti B pa 49,3 cm. V tabelah so prikazani samo podatki o odkazanih in analiziranih drevesih bukve, manjkajo pa podatki o odkazilu jelke in drugih dreves nih vrst, zato je vsako sklepanje o jakosti odka- zila neumestno. Pretežni del odkazane le- sne mase izhaja iz dreves, ki so imela prsni premer nad 50 cm (v enoti A 84%, v enoti Preglednica 1 : Osnovni podatki o analiziranih drevesih Table 1: Basic Data on the Analysed Trees Rastišče število Volumen število dreves dreves dreves brez rdečega srca (m') na panju Site The No. Trees' Number of Trees Not of Trees Vo/ume Evidencing Red Heart on the Stump A(A-F din.omph.) 171 688 28(16%) B(A-F din.typ.) 273 899 20{7%) število dreves Volumen dreves brez rdečega srca brez v 1. sortimentu rdečega srca Number of Trees The Vo/ume Not Evidencing Red of Trees without Heart in the First Red Heart Assortment 22(13%) 17m3(2%) 7(3%) 6m3(6%) Preglednica 2: Frekvenčna porazdelitev analiziranih dreves ter porazdelitev lesne mase Table 2: The Frequency CuNe of the Analysed Trees and the Distribution of Timber Mass A-F din.omphalodetosum A-F din.typicum Deb.st. število m' število dreves število m' število dreves dreves brez rdečega srca dreves brez rdečega srca Diameter Degree The No. NumberofTrees The No. Number of Trees of Trees Not Evidencing of Trees Not Evidencing Red Heart Red Heart 3 (10 do pod 15) 4(15dopod20) 5 (20 do pod 25) 6 (25 do pod 30) 21 15,6 7 17 13,9 2 7 (30 do pod 35) 18 20,1 5 26 28,9 8 (35 do pod 40) 13 21,3 5 37 59,7 2 9 (40 do pod45) 11 23,5 3 42 91,2 1 10(45dopod50) 11 30,5 36 98,9 11 (50 do pod 55) 10 35,8 2 28 97,2 12 (55 do pod 60) 13 53,8 24 102,0 13 (60 do pod 65) 13 66,8 16 79,8 14 (65 do pod 70) 20 116,9 16 92,2 15 (70 do pod 75) 20 131,8 15 102,6 16 (75 do pod 80) 12 90,1 15 113,5 17 (80 do pod 85) 5 43,1 8,7 18 (80 do pod 85) 3 27,4 19 (90 do pod 95) 1 11 '1 SKUPAJ Tola/ 171 687,8 22 888,6 7 GozdV 51, 1993 377 Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu B 67%). Glede razširjenosti rdečega srca ugotavljamo naslednje: 1. Pri večini dreves se pojavlja rdeče srce že v višini pan ja; v enoti A pri 84%, v enoti B pa pri 93% dreves. še večji pa je delež dreves, ki imajo rdeče srce na koncu prvega sortimenta, to je v višini 6-9 m (enotaA87%, enotaB 97%). Razlike v deležu dreves z rdečim srcem med eno- tama so statistično značilne (t = 4, 15), vendar ni nujno, da razlika izhaja iz rastiš- čnih dejavnikov. 2. Rdeče srce je razširjeno v vzdolžni smeri v obliki vretena, kar dokazuje višji delež dreves z rdečim srcem na koncu prvega sortimenta kot pa na njegovem začetku. če drevo nima rdečega srca na panju, še ni gotovo, da ga nima v višjih delih debla. 3. Vsa drevesa, ki imajo prsni premer 60 cm in več, imajo rdeče srce (na analizira- nem rastišču in ob tej zgradbi gozda). Delež dreves, ki imajo rdeče srce, se pove- čuje s prsnim premerom oziroma starostjo drevesa. 4.2 Vpliv razširjenosti rdečega srca na sortimentno sestavo 4.2 The Influence of Red Heart Occurrence on Assortment's Structure Kot smo že navedli v 3. poglavju, smo vsakemu drevesu ocenili kakovost dvakrat, in sicer prvič, ko je drevo še rastlo in drugič po poseku. Pri prvi ocenitvi smo določali kakovostno sestavo, kot da drevesa nimajo rdečega srca oziroma ga je največ 1/1 O premera, kolikor ga dopuščajo naši stan- dardi pri hlodih za furnir. Pri drugi cenitvi pa smo razširjenost rdečega srca na preč­ nem prerezu hlada merili na obeh straneh. Rezultati teh meritev in izračunov so prika- zani v preglednicah 3, 4 in 5. Iz preglednice je razvidno, da je v enoti A od 171 analiziranih dreves imelo v svoji prvi (spodnji) četrtini debla kakovost 1 (Fin L) samo 26 dreves, kakovost 11 (Ž 1) 36 dreves, kakovost IV (prostorninski les) pa kar 31 dreves. V enoti B pa ima od 273 analiziranih dreves v prvi četrtini debla kakovost 1 47 dreves itd. Na podlagi podatkov iz preglednic lahko sklepamo: 1. Po analizi stoječih dreves bi morala imeti ta drevesa 1 O oz. 13% hlodov za furnir, vendar je bila zaradi intenzivnega pojavljanja rdečega srca - domnevamo da zaradi debeline in s tem prevelike starosti in zaradi gojitvene obravnave, kot so jo bili deležni ti sestoji - ta količina lesa kakovos- tno razvrednotena. Od skupno 1.577 m3 posekanega lesa ni bilo niti enega hlada, ki bi ustrezal pogojem za furnirsko hlodovi- na. Preglednica 3: Porazdelitev dreves po kakovostnih skupinah po četrtinah debla (prva analiza) Table 3: The Distribution of Trees According to Quality Groups by Trunk's Quarters (The First Analysis) četrtina A-F din. omphalodetosum A Quarter l. kak. skupina 11. kak. skupina Ili. kak. skupina IV. kak. skupina Skupaj Quality Group Quality Group Quality Group Quality Group Together 1. četrtina 26 36 78 31 171 2. četrtina 8 37 65 61 171 3. četrtina 5 68 98 171 4. četrtina 171 171 A-F din. typicum l. kak. skupina 11. kak. skupina 111. kak. skupina IV. kak. skupina Skupaj Quality Group Quality Group Quality Group Quality Group Together 1. četrtina 47 90 126 10 273 2. četrtina 8 60 159 46 273 3. četrtina 4 156 113 273 4. četrtina 273 273 378 GozdV 51, 1993 Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem je!ovo·bukovem gozdu 2. Analizirana drevesa so imela 16 oz. 17% lesa, ki zadošča zahtevam za hlod za luščenje. Vendar moramo poudariti, da je tolikšen delež teh sortimentov posledica zelo blagih zahtev našega standarda glede rdečega srca pri tem sortimentu. 3. Delež prostorninskega lesa je bistveno večji od pričakovanega. Pričakovali smo 16 oz. 23% teh sortimentov, dobili pa smo jih 28,5 oziroma celo 38,7 %. Poudariti mora- mo, da so imela stoječa drevesa navidez zelo kakovostna debla. 4. Delež prostorninskega lesa je večji na rastišču A. Tu je tudi večji delež dreves, ki imajo v prvi četrtini debla les slabše kako- vosti. Deloma pa je večji delež manjvrednih sortimentov posledica večjega srednjega premera (53,9>49,3), s tem pa tudi pogo- stejših trohnob v drevesu. Z naraščanjem prsnega premera narašča delež dreves, ki imajo v spodnjih dveh četrtinah les slabše kakovosti. 5. Kljub različnim deležem prostornin- skega lesa po rastiščnih enotah ne moremo trditi, da te razlike nastajajo zaradi rastiš- čnih dejavnikov. Večji delež nekakovos- tnega lesa je lahko posledica večjih debelin, višje starosti, različne gostote, različne go- jitvene obravnave, lahko pa tudi rastišča. Vendar je manj verjetno, da imamo na .boljšem rastišču večji delež slabega lesa (lahko pa je tudi to). 4.3 Vpliv velikosti krošnje in socialnega položaja na razširjenost rdečega srca 4.3 The Influence of Tree Crown's Size and Social Position on the Occurrence of Red Heart Večina analiziranih dreves je imela rdeče srce, zato nismo mogli ugotoviti nikakršnih statistično značilnih odvisnosti med temi znaki. Mogoče je temu vzrok tudi razme- roma visoka starost posekanih dreves. Dre- vesa, ki niso imela rdečega srca, so bila iz vseh treh socialnih položajev in so imela zelo različne velikosti krošnje ter zelo raz- lično utesnjenost. Sklep: domnevamo, da je vpliv velikosti krošnje ter socialnega položaja na razširje- nost rdečega srca zabrisan, in to z vplivom starosti. V obeh enotah smo določili starost pri 28 bukvah, vse bukve zgornjega polo- žaja so bile starejše od 150 let, najstarejša pa je štela celo 230 let. 4.4 Delež lesa z rdečim srcem 4.4 The Share of the Timber with Red Heart Količino in delež lesa, ki je obarvan, prika- zuje preglednica 6. Na podlagi podatkov iz preglednice 6 lahko sklepamo, da so imeli sortimenti pov- prečno 44 do 55% prečnega prereza obar- vanega z rdečim srcem (če je obarvana 1/2 premera potem je obarvano skupaj 25% Preglednica 4: Porazdelitev lesne mase stoječih dreves po kakovostnih skupinah (v m3) Table 4: The Distribution of Timber Mass of Standing Trees According to Quality Groups Rastišče l. kak. skupina 11. kak. skupina 111. kak. skupina IV. kak. skupina Natural Site Quality Group Quality Group Quality Group Quality Group A (A-F din.omph.) 91,6 158,9 276,5 161,0 (13,3%) (23,1 %) (40,2%) (23,4%) B (A-F din.typ.) 97,0 207,2 440,0 144,4 (10,9 %) (23,3%) (49,5%) (16,3%) Preglednica 5: Sortimentna sestava posekanih in analiziranih dreves (druga analiza) Table 5: The Assortment Structure of Fe/led and Analysed Trees (The Second Analysis) Sortiment 1 Assortment Rastišče F L Ž1 Ž2 Ž3 Prost. les Natural Site A (A-F din.omph.) 0,0 114,6 68,8 102,5 135,4 266,7 (O%) (16,7%) (10,0%) (14,9%) (19,7%) (38,7%) B (A-F din.typ.) 0,0 142,6 197,5 156,1 139,3 253,1 (0%) (16,0%) (22,2%) (17,6%) (15,7%) (28,5%) Skupaj Together 688,0 888,6 Skupaj Together 688,0 (100 %) 888,6 (100%) GozdV 51, 1993 379 Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v probiralnem jelovo-bukovem gozdu Preglednica 6: Količina in delež lesa z rdečim srcem Table 6: The Quantity and Share of the nmber with Red Heart Rastišče L Ž1 Ž2 Natural Site ms(%) ms(%) ms(%) A (A-F din.omph.) 26,3 20,8 29,1 (23) (30) (28) B (A-F din.typ.) 30,8 43,2 31,4 (22) (22) (20) lesne mase, ker je obaiVan vedno notranji del). Odvisnost premera rdečega srca na pa- nju od debeline drevesa (merjeno tudi na panju) smo prikazali z alometrijsko funkcijo ln d, = A + B ln d oziroma d, = adb d, = premer rdečega srca na višini 0,30 d = premer debla na višini 0,3 ln = naravni logaritem Ina ;, A = parameter funkcije Funkcija ima na obravnavanih rastiščnih enotah naslednje vrednosti: enota A ln d, = -3,5652446 + 1,635947 ln d (r = 0,67""") oziroma d, = 0,028369 d1 •635947 enota B ln d, = -J,223533 + 1,550921 ln d (r = 0,59""") oziroma d, = 0,039814 d1·550921 Razlike med rastišči niso velike, vendar je v enoti A naraščanje rdečega srca z naraščanjem debeline hitrejše kot pa v enoti B. V obeh enotah pa je naraščanje progresivno, kar pomeni, da je naraščanje srca hitrejše kot pa naraščanje premera. Ker drevo prirašča s kvadratom premera (če zanemarimo višinski prirastek, ki je v tem času že zelo majhen), premer rdečega srca pa se povečuje s potenco 1 ,55 oziroma 1 ,64), je ploščina vsakoletnega prirastka rdečega srca večja kot pa velikost letnega temeljničnega prirastka (pri debelini, ki jo imajo analizirani sestoji). Obe funkciji kažeta, da imajo analizirana 380 GozdV 51. 1993 Ž3 Prost les Skupaj ms(%) ms(%) m' 37,4 49,8 163,6 (28) (19) 34,7 48,1 188,2 (25) (19) drevesa pri premeru 40 cm, ko doseže deblo dimenzijo hlada za furnir, že prevelik delež rdečega srca. To velja za sedanji gozd, ki v mladosti ni bil negovan, bukev pa se je razvijala v ostri konkurenci z drugimi drevesi, zato je bilo njeno prirašča­ nje v debelina upočasnjena. To dokazujejo tudi dendrokronologije 28 bukev, ki smo jih izvedli v okviru te analize {sliki 1 in 2). Na slikah prikazujemo samo dendrokronologijo najmlajšega in najstarejšega analiziranega drevesa, podrobnejša obravnava letnega priraščanja pa bo predmet posebnega se- stavka. 5. SKLEPI 5. CONCLUSIONS Na podlagi analize 444 dreves oziroma 1.587 m3 bukovine, ki je bila izvedena v prebiralnem gozdu na rastiščih kraškega jelovega bukovja (A-F din.omph. + typ.) v sestojih z zelo velikim deležem debelih dreves, smo prišli do naslednjih ugotovitev: - Od skupnega števila dreves jih je imelo kar 87% oziroma 97% rdeče srce. Razlika med rastišči v deležu dreves, ki imajo rdeče srce je sicer statistično značilna, ni pa nujno, da je ta razlika posledica rastiščnih dejavnikov. - Največji delež obaiVanosti prečnega prereza v deblu je pogosto nekaj metrov nad panjem. če na panju ne zasledimo rdečega srca, to še ne pomeni, da ga ni v višje ležečih delih debla. - Vsa analizirana drevesa, ki so bila debelejša kot 60 cm, so imela rdeče srce. - Pojav rdečega srca je občutno zmanj- šal kakovost lesa, in sicer tako, da ni bilo niti enega sortimenta, ki bi imel kakovost furnirske hlodovine. če bi bila bukev brez Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravno gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu rdečega srca, bi bilo 11 oziroma 13% hlodovina furnirske kakovosti. Delež pro- storninskega lesa je iznad pričakovanega oziroma ocenjenega pri stoječih drevesih. Povečan delež manj kakovostnega lesa je posledica trohnob ter temnoobaiVanega plamenastega srca. Delež prostorninskega lesa je večji na tistem rastišču, kjer je drevje doseglo večjo debelina. - Z analizo nismo potrdili vpliva velikosti in utesnjenosti krošnje kakor tudi ne vpliva socialnega položaja na delež dreves z rde- čim srcem. Domnevamo, da na to vpliva visoka starost analiziranih dreves. - Sortimenti imajo rdeče srce povprečno široko 44 do 55% prečnega prereza. - Delež rdečega srca narašča hitreje kol pa debelina dreves. Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepa- mo, da je na obravnavanem rastišču in obravnavanem gozdu zadrževanje debelih bukovih dreves z vidika lesnoproizvodne funkcije nesmotrna. To pa ne pomeni, da ni možno proizvajati <;lebelih dreves, ki bodo imela kakovost furnirskih hlodov. To je možno, če bodo imela ta drevesa sproš- čene krošnje od tistega trenutka dalje, ko bodo imela zadosti dolgo čisto dolžino de- bla (16-18 m). Bukev bi na teh rastiščih ob primernem gojenju dosegla iste dimenzije debel pri občutno nižji starosti in z bistveno manjšim deležem rdečega srca. 6. ZAHVALA 6. ACKNOWLEDGMENTS Analizo je omogočilo Gozdno gospodar- stvo Novo mesto, zasnoval in vodil jo je vodja Gozdarstva Straža Jernej Piškur, dipl.ing.gozd. Vsa terenska dela, meritve in ocenjevanja sta izvedla Katarina Celič, dipl.ing. iz Gozdarstva Straža ter Andrej Držaj, dipl.ing. iz Gozdarstva Črnomelj. Dendrokronološke analize je opravil mag. Tom Levanič, dipl.ing. iz Oddelka za go- zdarstvo. Obdelavo podatkov na računalnik je naredila Leonarda Godler iz Oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti. Vsem navedenim iskrena zahvala, še posebej pa piVim trem, ki so s svojim delom opravili najpomembnejši del analize ter tako omo- gočili, da smo dobili nekatere zaključke o pojavnosti rdečega srca pri bukvi in njegove posledice pri gospodarjenju s to drevesno vrsto. Povzetek Z uvajanjem sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja se bo v Sloveniji povečal delež bukve, ker je ta drevesna vrsta na velikem delu gozdnih rastišč osnovna ali pa zelo pomembna graditeljica ·naravnih gozdnih fitocenoz. S preu- smeritvijo na takšno gospodarjenje ne bo zmanj- šana lesna funkcija gozdov, če bomo te negovali pravilno, pravočasno in v zadostni meri. Najnovejši trendi gibanja cene lesa nas upravi- čeno navdajajo z upanjem, da lahko celo pove- čamo vrednostno proizvodnjo z vračanjem bukve na njena rastišča. Pri doseganju optimalne lesno- proizvodne funkcije, ki bo še vedno zelo pomem- bna v večini naših gozdov, pa je pomembno, da upoštevamo, še posebno pri obnavljanju gozdov, zakonitosti, ki so tesno povezane z gibanjem tekočega in povprečnega vrednostnega prirastka sestojev oziroma delov sestaja - v prebiralnem gozdu pa celo pri posameznih drevesih. Posame- znih delov sestaja ne obnavljamo, dokler ne kulminira vrednostni prirastek, razen če to zahte- vajo drugi gozdnogospodarski cilji oziroma fun- kcije gozda. Vendar pa je pri usmeritvi v sana- ravno gospodarjenje razkorak med lesnoproi- zvodno funkcijo ter ekološkimi in drugimi funkci- jami mnogo manjši kot takrat, ko maksimalne lesne donose dosegama z rastišču neprimernimi drevesnimi vrstami ter rastišču neprimerno zgradbo sestaja. Tako kot je škodljivo predčasno obnavljanje sestojev pa je neumestna tudi zapo- znela obnova sestaja. V primeru prebiralnega gospodarjenja se to zrcali v prevelikem ciljnem premeru drevesa. Zakonitost, po kateri vrednost prirastka progresivno narašča s povečevanjem prsnega premera, velja le za nekatere drevesne vrste, če imajo visokokakovosten les in le na nekaterih rastiščih. Pri drevesni vrsti katje bukev, ki ima tudi visokokakovostne in visokovredne sortimente, velja ta zakonitost z določenimi ome- jitvami. Na rastiščih, kjer se rdeče srce pojavi v manjšem obsegu ali pa le v zelo visoki starosti, je ciljni premer postavljen pri večji debelini. Na rastiščih, kjer sicer lahko pridelujemo glede na druge kakovostne zahteve visokokakovosten les, vendar pa se pojavi rdeče srce razmeroma zgo- daj, moramo postaviti manjši ciljni premer. Takšen primer imamo v prebiralnem gozdu na Severni strani Kočevskega Roga na rastiščih Abieti-Fage- tum dinaricum v subasociacijah omphalodetosum ter typicum. Analiza v tem gozdu je pokazala, da se pri bukvi pojavlja rdeče srce že pri prsnem premeru 25 cm in več. Delež dreves brez rdečega srca se z večanjem premera zmanjšuje. Pri debe- lini 60 cm in več imajo že vsa drevesa rdeče srce. GozdV 51, 1993 381 Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu Pojav rdečega srca preprečuje pridelavo najbolj kakovostnega lesa ~ to je hlodov za furnir. Delež rdečega srca v deblu se z debeline dreves prog re~ sivno povečuje. Upravičeno domnevamo, da vi- sok delež rdečega srca ni samo posledica rastišča ampak tudi preteklega gospodarjenja. Gozd z izjemo zadnjih 40 let ni bil negovan, zato so se drevesa razvijala v ostri konkurenci z drugimi drevesi. Vsa analizirana drevesa so razmeroma stara, najstarejša dosegajo celo preko 230 let. Ker je pojav rdečega srca odvisen od starosti, lahko pričakujemo, da bo delež dreves z rdečim srcem kakor tudi delež rdečega srca znotraj debla manjši, če bomo drevesa sekali pri nižjih starostih. To pa ne pomeni, da bomo sekali drevesa pri manjšem prsnem premeru. V enomernih bukovih sestojih bomo dosegli enake debeline pri nižji starosti z intenzivno nego, in to predvsem z redčenji. V prebiralnem gozdu pa dosegama isti cilj z močnejšim doziranjem svetlobe osebkom drugega socialnega položaja ter z močnejšo spro- stitvijo krošnje osebkom, ki so v prvem socialnem položaju {zmagovalcem). Z oblikovanjem močnej~ ših krošenj bodo ta drevesa hitreje priraščala v debelina, s tem pa v krajšem času dosegla željene debelina. S tem pa bo delež rdečega srca močno zmanjšan, saj je znano, da na njegovo razširjenost v drevesu poleg cele vrste drugih dejavnikov vpliva tudi starost. Vsaka težnja k proizvodnji nadpovprečno debe- lega lesa, pa naj bo to pri bukvi ali pa pri katerikoli drugi drevesni vrsti, ki ima za posledico zmanjše- vanje vrednostnega prirastka, je neracionalna in neupravičena, razen v primeru, ko jo narekujejo zahteve, ki izhajajo iz nemotenega funkcioniranja gozdnih ekosistemov. Gozda ne gojimo in negu~ jemo zato, da bomo imeli debela drevesa - ta bi lahko dobili tudi brez nege, kar dokazuje pragozd - ampak zato, da zadostimo našim potrebam, seveda ob hkratnem zagotavljanju najboljšega delovanja gozdnega ekosistema. THE PRODUCTION OF HIGH QUALITY TIMBER AND NATURALISTIC SILVICULTURE ON THE EXAMPLE OF THE BEECH TREE IN A SELECTION FIR-BEECH FOREST Summary With the introduction of naturalistic and multi- purpose forest management, the share of the beech tree will be increased in Slovenia because this tree species represents a basic or very important constituent part of natural forest phyto- coenoses in a great part of forest natural sites. The orientation towards such management will not cause a decreased timber function of forests, on condition the latter are tended correctly, timely and sufficiently. The !atest trends in the movement of timber prices give us a justified hope that the value production can even be increased by the reintro- 382 Gozd v 51, 1993 ducing of the beech tree to its natural sites. ln the achieving of the optima! timber production function, which is stili going to be very fmportant in the majority of Slovene forests, the principles closely linked to the movement of the current and average value increment of forest stands or parts thereof have to be respected in forest regenera- tion - in a selection forest even trees. lndividual parts of a forest stand are not regenerated until the value increment has reached its culmination, except when regeneration is required by other silvicultural goals or forest functions. Yet in the pursuing of naturalistic management, the diffe- rence between a timber production function and ecologic and other forest functions is much smai- Jer than it is when maximum timber yields are achieved with tree species and forest stand struc- ture inappropriate regarding a natural site. So as premature stand regeneration is detrimental, the regeneration of a stand which is carried out too late is inappropriate as well. ln the case of selection management this is reflected in too great target tree diameter. The principle, accor~ ding to which the value of the increment increases progressively with the increase of the breast- height diameter, holds good of only some tree species in case they dispose of high quality timber and only in some natural sites. With a tree species like the beech tree, which also has high quality assortments and of high value as well, this principle holds true with certain restrictions. ln those sites where false heart occurs in a limited scope or only at high age, the target diameter has been set at higher diameters. ln such natural sites, where usually high quality timber can be grown regarding other quality demands yet false heart occurs relatively soon, a smaller target diameter has to be set. Such example can be found in a selection forest on the northern side of Kočevski Rog in the Abieti-Fagetum dinaricum sites, in omphalodetosum and typicum subasso- ciations. An analysis carried out in this forest has shown that in the beech tree red heart occurs already at the height-breast diameter of 25 cm and more. The share of the trees without red heart diminishes with the increase of the diameter. At the diameter of 60 cm and more all the threes have red heart. The phenomenon of red heart prevents the production of the timber of the highest quality, Le. of veneer logs. The share of red heart in a trunk progressively increases with the diameter of trees. It can well be speculated that a high share of red heart is not only the consequence of a natural site but also of the past managing. There had been no tending measures carried out in the forest but for the last 40 years, the result of which was that the developing of trees was going on in keen competition with other trees. All the analysed trees are relatively old, the old est have even more thah 230 years. Because the phenomenon of red heart depends on the age, it can be expected that the share of the trees with red heart as well as that of the red heart Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu within the trunk will be smaller if trees are felled at lower age. This, however, does not mean that trees will be cut at smaller breath~height diameter. ln even aged beech forest stands equal diameters will be reached at lower age by means of intensive tending, first of all by thinnings. Iri a selection forest, the same aim is achieved by more intense introduction of the light to the trees bf the second social position and by greater severance of a tree crown of those trees, which belong to the first social position (the winners). Due to the forming of stronger tree crowns these trees are going to increment faster in diameter, thus achieving the target diameter ina shorter period. Consequently, the share of red heart will be radically decreased because it is a well known fact that its occurrence in a tree is, besides a series of other factors, also conditioned by the age. Every tendency towards a production of the timber of extremely great diameters, should it be with the beech tree or any other tree species, the consequence of which is the decrease of the value increment, is irrational and unjustified ex- cept for the case when it is required for the sake of untroubled functioning of forest ecosystems. The purpose of forest tending is not the achieving of trees of great diameters - they could also be achieved without tending, which is proved by the virgin forest- but the satisfaction of the needs of the population at the simultaneous functioning of the forest's ecosystem. LITERATURA 1. Kotar, M., 1970. Določanje vrednosti in vred~ nostnega prirastka sestaja. - GozdV 28, s. 202- 208. 2. Kotar, M., 1980. Rast smreke na njenih naravnih rastiščih v Sloveniji. - Znanstvena in strokovna dela 59, IGLG Ljubljana. 3. Sachsse, H., 1991. lpreverjamocc že kar na nivoju gozdnogospodarskega območja!? Ob takšni >>praksi« gozdarskega načrto­ vanja se mi po skoraj 25 letih izkušenj na GozdV 51, 1993 407 tem področju resnično zdi potrebno gozdar- ski strokovni javnosti zastaviti v razmislek ti dve vprašanji: - ali pri nas sploh še veljajo načela gozdarskega načrtovanja (ki jih razčlenjena podajam v nadaljevanju), - in če ne veljajo - kje je mogoče pre- brati strokovno razdelana zamisli o »dru- gačnem« ureditvenem načrtovanju v Slo- venskih gozdovih v prihodnje? OSNOVNE PREDPOSTAVKE IN NAČELA V GOZDARSKEM NAČRTOVANJU - Izhodiščna predpostavka potrebe po gozdarskem načrtovanju: Obstoj gozda oziroma njegovo trajno op- timalno funkcioniranje v naravi resneje ogrožajo je človek oziroma posledice člove­ kovega delovanja. Ker pa je obstoj gozda tudi ena od vitalnih predpostavk obstoja človeka, je potrebno načrtno obvladovati človekov vpliv (antropogeni vpliv) na gozdo- ve. - Namen načrtovanja v gozdarstvu je človekovo delovanje na gozd organizirati tako, da se trajno omogoči njegov naraven obstoj in z njim funkcije in donose, ki jih od gozda potrebujemo. - Generalni cilj načrtovanja v gozdarstvu je vzpostavitev optimalnega stanja gozda. V tem stanju je gozd trajno sposoben zago- tavljati maksimalne donose in funkcije. - V ekološkem smislu optimalno stanje gozda sestavljajo rastišču in naravnim raz- vojnim težnjam gozdnih sestojev idealno prilagojene elementarne strukture gozda, kar se odraža v bio-ekološkem ravnotežju gozdnega ekosistema. - V gospodarskem smislu je optimalno stanje gozda vzpostavljeno takrat, kadar uravnoteženost vseh struktur gozda trajno omogoča maksimalne donose in hkrati za- gotavlja naravno (gratis) reprodukcijo eko' sistema na doseženem nivoju (optimuma). - V operativnem ureditvenem smislu je optimalno stanje gozda doseženo takrat, kadar strukture gozda trajno omogočajo etat enak prirastku, a se gozd hkrati nemo- teno naravno reproducira na doseženem nivoju (optimuma). To je skrajni dosežek v 408 Gozd V 51, 1993 načrtovanju ciljev sonaravnega gospodar- jenja. Izražen je s 1 OO% izkoristkom narav- nega rastiščnega potenciala. - Cilj - optimalno stanje gozda - je od obstoječega stanja navadno dokaj oddaljen pojem. Na izenačitev obstoječega stanja z optimalnim vplivajo stanje gozda, rastiščne danosti (rastiščni potencial) in realne mož- nosti za zagotovitev ustreznega človeko­ vega ravnanja. - čas, v katerem lahko naštete predpo- stavke omogočijo izravnavo, tj. razvoj goz- da do optimalnega stanja, je izravnalna doba. Ciljno stanje na koncu izravnalne dobe opredeljuje dolgoročni cilj. - Zaradi dolgih izravnalnih dob prihaja do problematične preglednosti pri tekočem (10-letnem) načrtovanju ukrepov. Cilji se zdijo nestvarni. - Preglednost ciljev in s tem objektivne možnosti za načrtovanje ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja omogočimo z etapnim načrtovanjem ciljev. - Etapni cilj je dobro pretehtana odloči­ tev na osnovi konkretnih podatkov. Nastane kot smiselna sinteza strokovnih izkušenj, dejanskega stanja (izmera) gozdnih fondov in objektivnih možnosti za izboljšanje stanja gozda, ki temeljijo na lastninski problemati- ki. - Za ustrezne etapne cilje imamo le tiste, ki objektivno predpostavljajo (definira- jo) progresivni razvoj gozda. - Progresivni razvoj gozda označuje raz- vojno dinamiko, v kateri se stanje gozda (etapno) nenehno izboljšuje v smislu pribli- ževanja optimalnemu stanju gozda, ki ga opredeljuje dolgoročni cilj. - Preverjanje etapnih ciljev mora biti do- sledno, kritično in objektivno. Nedoseganje ciljev je treba nadoknaditi z vztrajnim uve- ljavljanjem ustreznejših ukrepov in le izje- moma s podaljševanjem izravnalne dobe! - Prilagajanje ciljev degresivnemu raz- voju stanja sestojev je praviloma napačno! Izjemne primere (direktne premene), ki tak- šno ravnanje pogojujejo, je potrebno obrav- navati zunaj koncepta sonaravnosti kot pro- blematično rizična predpostavka z vsemi posledicami, ki iz nje izhajajo. - Natančno definiranje ciljev načrtovanja je prvi pogoj za ugotavljanje pravilnih ukre- pov. Z njimi ustvarjamo možnosti za urav- navanje progresivnega razvoja gozdov. - Definiranje ciljev stanja gozdnega eko- sistema je sama po sebi zelo zahtevna in kompleksna naloga, ki jo je v praksi možno le delno obvladati. To opravimo tako, da znotraj kompleksa ekosistema (gozda), de- finiramo ciljna stanja vseh tistih njegovih elementov, na katere z gozdarsko dejav- nostjo usodno vplivamo. Gre torej za po- sebno obravnavo pomembnejših sestavin (struktur) ekosistema- za sestojne struktu- re. - Ciljno stanje v ureditvenem načrtova­ nju definiramo s kvantificiranjem merljivih elementov notranje zgradbe gozda. Prak- tično gre za kvantificiranje tistih sestojnih struktur, ki jih dovolj natančno ugotovimo pri 1 O-letnih periodičnih meritvah (inventari- zacij s) sestojnega stanja. - Ciljne kvantifikacije so smiselne ozi- roma dovolj operativne na nivoju primerno velikega, rastiščno in sestojno istovetnega območja, ki ga predstavlja gospodarski raz- red. Gospodarski razred je zato predmet po- sebne strukturne dendrometrijske spremlja- ve. - Strukturirane cilje kvantifikacije na ni- voju g. r. zaradi preglednosti podajamo z okvirnimi količinskimi opredel itvami v m3/ha (okvirne kvantifikacije). - Na nivoju gospodarskega razreda si je potrebno prizadevati za čim bolj dosledno GDK: 615 doseganje ciljnih kvantifikacij. To je razu- meti tako, da je možno občasno spregledo- vati prekoračitev načrtovane akumulacije prirastka na račun nerealiziranih sečenj, medtem ko prekoračitev načrtovanih sečenj (tako po količini kot po strukturi!) ne bi smeli tolerirati! - Na nižjih nivojih načrtovanja (osnovne ureditveno-tehnične enote - add., ods.) strukturirane cilje kvantifikacije ne določa­ mo. Izboljšanje stanja oziroma progresivni razvoj gozda skušamo doseči s premišlja- nimi gojitvenimi posegi v sestoje, na osnovi načel sonaravnosti, količinsko pa znotraj okvirnih smernic in ukrepov gospodarskega razreda. - Natančnejše opredelitve za konkretno izvedbo ukrepov se določi z izvedbenim detajlno-gojitvenim in sečno-spravilnim načrtom. - Pravilen prenos načrtovanih ukrepov v neposredno izvršitev, lahko izvede ustre- zno usposobljen in organiziran gozdarski strokovnjak na terenu (revirni gozdar). - Dokončne odločitve posegov v gozd morajo biti vidno označene na drevju. Označevanje gozdnega drevja za posek je zadnji sistematični ukrep v kompleksu go- zdarskega načrtovanja, s katerim skušamo načrtno vplivati na progresivni razvoj gozda in izboljšanje njegovega obstoječega sta- nja. Revir naj bo gozdnogospodarska enota Franc PERKO* NAČRTOVALNE ENOTE Zakon o gozdovih (Ur. list RS, št. 30, 1 O. 6. 1993) določa več nivojev načrtovanja razvoja in gospodarjenja z gozdovi. S Programom razvoja gozdov Slovenije se določijo: • Mag. F. P., dipl. inž. gozd., 61381 Rakek, Slivice 34, SLO - nacionalna politika sonaravnega go- spodarjenja z gozdovi, - usmeritve za ohranitev in razvoj goz- dov, - pogoji za njihovo izkoriščanje oziroma večnamensko rabo, - program ohranitve in gospodarjenja z živalskim svetom v gozdnem prostoru. Z načrti za gospodarjenje z gozdovi (gozdnogospodarski in lovskogojitveni nač- GozdV 51, 1993 409 rti območij, gozdnogospodarski načrti go- spodarskih enot, gozdnogojitveni načrti) se določijo pogoji za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdove in gozdni prostor, potreben obseg gojenja in varstva gozdov, najvišja možna stopnja njihovega izkorišča­ nja ter pogoji za gospodarjenje z živalskim svetom. Gozdnogospodarski načrti območij in go- spodarskih enot so sestavljeni iz splošnega in prostorskega dela. Spustimo tu vsebino območnega načrta, ker za vsebino pri- spevka ni tako pomembna, in se podrobno lotimo vsebine gozdnogospodarskega na- črta gospodarske enote. Medtem ko Zakon o gozdovih definira območja kot zaokro- žene ozemeljske ekosistemske celote, ki se določijo za zagotavljanje trajnosti go- zdov in načrtovanje, usmerjanje in sprem- ljanje razvoja gozdov in gozdnega prostora ne glede na lastništvo, pa gozdnogospodar- ske enote (gospodarske enote) ne definira. S Pravilnikom o vsebini in načinu izdelave gozdnogospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvrševanja (Ur. list SRS, št. 33, 28. 7. 1987) pa je opredeljeno: gozdnogo- spodarska enota se oblikuje po širši prirodni gravitaciji in zajema vse gozdove na tej površini ne glede na lastništvo. Površina gospodarske enote je praviloma 1.000 do 5.000 ha. Opredelitev je tudi tu zelo ohlap- na. Zdaj pa si poglejmo še, kaj Zakon o gozdovih pravi o gozdnogospodarskem načrtu gospodarske enote: V splošnem delu gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote se ob upošteva- nju usmeritev iz splošnega dela gozdnogo- spodarskega načrta območja, ugotovlje- nega stanja gozdov, analize preteklega go- spodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju raz- voja gozdov v gospodarski enoti določijo: · - funkcije gozdov in njihovo ovrednote- nje; - intenzivnost in cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom; - usmeritve za doseganje ciljev; - ukrepi in načini njihove izvedbe po osnovnih načrtovalnih enotah gozdnega prostora; - usmeritve za gospodarjenje s posa- mičnim drevjem in skupinami drevja zunaj 410 GozdV51,1993 naselij. V prostorskem delu gozdnogospodar- skega načrta gospodarske enote se: - prevzemajo območja, ki so razglašena za varovalni gozd oziroma za gozd s poseb- nim namenom; " - prevzemajo ureditvena območja go- zdov iz prostorskih planskih aktov in dolo- čijo prostorsko razpršeni gozdovi; - določijo območja gozdov s posebnim namenom, kjer je izjemna poudarjenost funkcij gozdov v interesu lokalne skupnosti; - določijo območja gozdov za sanacijo; - določi intenzivnost gospodarjenja z go- zdovi; - določijo območja, pomembna za ohra- nitev prostoživečih živali; - določi raba gozdov in negozdnih.zem- ljišč, ekološko oziroma funkcionalno pove- zanih z gozdom; - izdela pregled in zasnovo gozdne in- frastrukture in drugih načrtovanih posegov v gozdni prostor ter določijo večfunkcio­ nalna območja; - v skladu s predpisi o urejanju prostora določijo prostorsko-ureditveni pogoji za po- sege v gozdni prostor po prostorsko-uredi- tvenih enotah. To so načrtovalska delitev gozdov in gozdnega prostora ter načtovalski nivoji. ORGANIZACIJSKE ENOTE., '~ '' Na drugi strani paje za opravljanje d~jav­ nosti javne gozdarske službe organiziran Zavod za gozdove Slovenije. Po območjih ima Zavod svoje enote (območne enote). Za uspešno terensko delo (delo gozdarja poteka v glavnem na terenu - v gozdu) so območne enote razdeljene na Gozdne uprave. To so zaokrožene celote, strokovno in organizacijsko obvladljive, ki jih vodi, strokovno usmerja in koordinira z območ­ nim nivojem .visokousposobljen gozdarski strokovnjak. Velikost Gozdne uprave ("u- prava" v sestavi Zavoda za gozdove ni ustrezen izraz, Gozdno upravo se bo zato preimenovalo v Krajevno enoto Zavoda za gozdove- op. ur.), ki jo je možno uspešno strokovno usmerjati, je okrog 1 0.000 ha gozdne površine. Pravo strokovno terensko delo in stik z lastniki gozdov pa poteka v gozdnem reVIrJU, to je zaokroženi celoti velikosti 1.500-2.500 ha, ki jo upravlja re- virni vodja. Ker gre za neposredno stro- kovno delo z gozdom in lastniki, opravlja to delo ena za to strokovno usposobljena oseba. Pri delu revirni gozdar dobiva stro- kovno pomoč in usmeritve vodje Gozdne uprave, ki delo neposredno strokovno us- merja, koordinira in nadzira, kakor tudi specialistov z območnega nivoja. V revirju vodja revirja (inženir gozdarstva) opravlja zlasti naslednje naloge: - Izdeluje gozdnogojitvene načrte (po usmeritvah vodje Gozdne uprave) in določa obveze lastnikom gozdov za izvedbo goji- tvenih in varstvenih del ter v sodelovanju z lastnikom- gozda določa drevje za možni posek, - svetuje lastnikom gozdov pri opravlja- nju vseh del in jih usmerja, jim pomaga in jih izobražuje, - svetuje lastnikom gozdov pri uporabi primernih tehnologij v gozdovih in pri pro- daji lesa, - odkazuje v državnih gozdovih in pri- pravlja podatke za pripravo pogodb za oddajo vseh del izvajalcem, sodeluje pri oddaji del in kontrolira opravljena dela, ter vsa dela prevzema, - vodi evidence o izvajanju gozdnogo- spodarskih in gozdnogojitvenih načrtov v revirju, - usmerja in nadzira porabo sredstev iz proračuna, namenjeno financiranju oziroma sofinanciranju del v gozdovih, - sodeluje pri pripravi letnih planov, - nadzira vsa dogajanja v gozdovih in gozdnem prostoru revirja, - ugotavlja pojavljanje bolezni, škodljiv- cev in ujm v revirju in vodi ukrepe za njihovo zatiranje oziroma sanacijo, - sodeluje pri projektiranju gozdnih pro- metnic, - usmerja preventivno protipožarno var- stvo, - sodeluje z drugimi institucijami, ki de- lujejo v tem prostoru (kmetijsko svetovalno službo, varstvom narave, lovstvom in drugi- mi), - sodeluje z gozdarsko inšpekcijo pri nadzoru revirja. Gozdnogojitveni načrt, ki je osnova za vse ukrepe v gozdovih in ga izdeluje ter njegovo izvrševanje usmerja revirni gozdar, je izvedbeni načrt splošnega dela gozdno- gospodarskega načrta gospodarske enote. V gozdnogojitvenem načrtu se po posa- meznih gozdnih ekosistemih oziroma njiho- vih delih določijo: - gozdnogojitveni cilji, smernice · in ukrepi za gospodarjenje; - obseg, intenzivnost in nujnost gojitve- nih in varstvenih del; - območja, kjer posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna; časovni in prostorski obseg sečenj; - načini in pogoji za pridobivanje lesa: - smernice in dela za sočasno ohranja- nje in pospeševanje ekoloških ·in socialnih funkcij gozda. Na podlagi gozdnogojitvenega načrta se izberejo drevesa za možni posek in s tem določi .njegova največja količina. REVIR - GOZDNOGOSPODARSKA ENOTA Gozdni revir je torej tisto mesto, kjer se srečata gozdnogospodarsko in gojitvene načrtovanje in se prek izvedbe gozdnogoji- tvenega načrta tudi udejanjita v gozdu. Z obnovo gozdnogospodarskega načrta go- spodarske enote se tudi najučinkoviteje oceni razvoj gozdov med dvema revizijama in s tem uspešnost oziroma neuspešnqst gospodarjenja z gozdovi v tem obdobju, s tem pa tudi uspešnost ali neuspešnost dela v revirju. Prav zato je smiselno, da je gozdnogospodarska enota hkrati tudi revir in to takega obsega, ki ga obvlada ena, ustrezno strokovno usposobljena oseba. Ne nazadnje tak obseg gospodarske enote olajša tudi vključevanje lastnikov gozdov v. postopek potrjevanja gozdnogospodar- skega načrta gospodarske enote in naprav- lja razumljivejšo povezavo med gozdnogo- spodarskim in izvedbenim-gozdnogojitve- nim načrtom. KAKO JE S TEM DANES? Po podatkih desetih gozdnogospodar- skih območij (podatki so od jeseni leta 1992), ki skupaj obsegajo 824.257 ha goz- GozdV51,1993 411 dov, je povprečna velikost gospodarske enote 4.060 ha, medtem ko naj bi bila velikost strokovno obvladljivega revirja okrog 2.000 ha. Velikosti gospodarskih enot na analiziranih desetih območjih so v raz- ponu od 433 ha (raziskovalni objekt s tradi- cijo v gozdnogospodarskem načrtovanju) pa vse do 15.915ha. Gozdnogospodarske enote do velikosti 1.1 OO ha ima kar polovico analiziran ih ob- močij, pri pretežnem delu območij pa se giblje zgornja meja velikosti gospodarskih enot med 7.000 in 10.000 ha. Težko se je strinjati s tem, da bi tako velike gospodar- ske enote predstavljale neke prirodno za- ključene gravitacije, hkrati pa močno prese- gajo tudi s pravilnikom določeno površino, ki naj bi bila praviloma med 1.000 in 5.000ha. IN KAJ ZDAJ? Z novim dolgoročnim (trajnim) oblikova- njem revirjev je dana enkratna priložnost, da se postopno prek revizij gozdnogospo- darskih načrtov gospodarskih enot površin- Motiv s Krasa (foto: Marko Kmecl) 412 GozdV51,1993 sko in teritorialno gospodarska enota in revir praviloma poenotila. To bo pomenilo sicer nekaj več truda za načrtovalce, pri stroških pa ne bi smelo prihajati do razlik. V času računalništva tudi ne sme biti pro- blem zagotavljanje kontinuitete spremljanja razvoja gozdov in gospodarjenja z njimi za preteklo obdobje v okviru novo nastalih gospodarskih enot - revirjev. Prav je, da se zdaj, ko se na novo (in mislim, da zelo dolgoročno) oblikujejo gozdni revirji, že z revizijami gozdnogospodarskih načrtov v letu 1994 prične prilagajanje revirjev in gospodarskih enot. Šele s poenotenjem gospodarskih enot in revirjev bomo dosegli pravo veljavo in namen gozdnogospodar- skega načrtovanja, gozdarji v revirju in lastniki gozdov bodo spoznavali njihovo vrednost in nujnost, hkrati pa vsi skupaj večjo odgovornost do načrtov in tudi za načrte. To je lahko tudi največji doprinos k uveljavitvi medsebojne povezanosti in soo~ dvisnosti gozdnogospodarskega načrta go- spodarske enote in iz njega izvedenega gozdnogojitvenega načrta. Imamo izjemno priložnost, da zdaj to storimo in ne smemo je zamuditi. GDK: 902(497.12*04) Kolovec- zgodovina in gozdarstvo Tomaž KOČAR* Na Kranjskem, blizu stolnega mesta Ljubljane, še bliže pa mestu Kamnik, stoji graščina Kolovec. Tako nekako bi, recimo pred dobrimi 300 leti zapisal J. V. Valvasor. Kolovški gozdovi, nekdanja graščinska last in po 2. svetovni vojni zaplenjeni, so do avgusta leta 1993 predstavljali enega večjih gozdnih kompleksov družbene lastnine, s katerimi je gospodarila Gozdno gospodar- stvo Ljubljana. Po denacionalizacijskem po- stopku so bili vrnjeni zadnjemu lastniku pred začetkom 2. svetovne vojne - Stare- tom. Ležijo v katastrski občini Rova, to je v bližini Radomelj, odnosno Volčjega poto- ka, torej na območju občin Domžale in Kamnik. Kolovec leži nekako na prehodu v Tuhinjsko dolino in dalje na štajersko, se- veda ne v današnjih prometnih razmerah. Sicer pa je glavna pot, kot še danes iz Kranjske na štajersko, vodila po Črnem grabnu, se pravi prek Trojan. To pot so poznali že davni narodi, ki so prebivali v teh krajih pred prihodom Slovanov, tako tudi Rimljani, ki so imeli postojanko na Trojanah (Atrans). Tudi na Kolovcu so leta 1834 in 1846 našli rimske izkopanine pa, tudi pri spodnjem Kolovškem (Staretovem) gradu. Kot sem že omenil, je bil Kolovec v srednjem veku na prehodu iz Kranjske v Tuhinjsko dolino in dalje na Štajersko. Stari kolovški grad na hribu (n. v. 480 m) je torej obvladoval to starodavno pot in po ljudskem izročilu naj bi bili prvotni lastniki roparski vitezi. Ti so napadali karavane, ki so tod mimo potovale v Tuhinjsko dolino ali iz nje. Grad naj bi zgradili podložniki s tlako. Kamenje za zidovje so menda nosili iz soteske šomenček pod Palovčami, apno pa so žgali ob sotočju obeh potokov. V velikih kleteh pod ruševinami gradu naj bi * T. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61 ODO Ljubljana, Tržaška 2, SLO še zdaj bili veliki sodi, polni vina, a vhoda ni najti. Zasut naj bi bil tudi zasilni izhod iz grajske kleti, ki je vodil h Konjskemu grab- nu. Tako govori ljudsko izročilo o starem kolovškem gradu, katerega razvaline so še danes dobro vidne. Sicer pa je stari grad Kolovec (Gerlachstein) p1vič omenjen že 20. maja 1282 v listini ljubljanskega križev- niškega reda, kjer se med pričami omenja vitez Friderik de Gerlochstayn, leta 1287 pa je omenjen tudi Tybaldus de Gerloch- stein. Po Valvasorju so bili leta 13151astniki Kolovca bratje Asuin, Gerloh in Nikolaj. Omenjajo se še drugi kolovški gospodje - v letih 1328, 1332, 1336, 1338 in 1351. Leta 1389 je omenjena zadnja polomka Elizabeta iz Kolovca, ki je stopila v samo- stan Velesovo in leta 1391 postala opatinja (prednica). Kolovška posest je prešla v last gospodov s Hmeljnika (Turjaški), ki so bili sorodniki Kolovških. Grad naj bi bil v razva- linah že pred letom 1444, a obnovljen, če je Valvasorjevo poročilo pravilno. Stari Ko- lovec (Gerlochstein) naj bi po nekih virih uničil potres 25. 1. 1348 (Potresni zbornik, Tolmin, 1980, str. 30) ali pa v letu 1349 (Gozdarski vestnik 1954, str. 178). V avstrij- ski fevdni knjigi iz leta 1432 so Kolovec imenovali Gerlachstain. Okrog leta 1467 naj bi Kranjski deželni glavar Andrej Hohen- wart, poročen s Suzano Turjaške, zamenjal svoja posestva v Beli Krajini z gospodi s Hmeljnika za Kolovec. Turjačanom so bila namreč posestva v Beli Krajini bližja, in tako pridejo na Kolovec Hohenwarti. Valva- sor poroča, da sta leta 1479 za Erhardom prevzela posest brata štefan in Andrej, odnosno po dogovoru najprej Andrej, po- zneje pa Stefan Hohenwart in njegovi sino- vi. Prav tako po Valvasorju so bili leta 1530 lastniki Kolovca Ludvik in njegov sin Abel, poročen s Turnovo hčerjo, ki je bila lastnica Kolovca tudi leta 1560, ko je grad pogorel. GozdV51,1993 413 Valvasor razmišlja o nastanku imena Ko- lovec. Ta naj bi nastal iz osnove kolo, kolar ali po strmem kolovozu, ki je vodil h gradu vrh hriba, odnosno po kolovozih in kolarjih, ki so prebivali ob poti proti tuhinjski dolini in štajerski. Bolj verjetna pa je razlaga Luke Pintarja, da sta tako slovenski Kolo- vec kot nemški Gerlochstain dobila ime po dolgih kolih, ki naj bi jih za izdelovanje kopij v srednjem veku sekali v kolovških gozda- . vih ... Sicer pa je slovensko ime Kolovec prvič omenjeno v listinah leta 1584. Stari kolovški grad opisuje Valvasor kot Stari ali Pusti grad, ki daje imenitna trdnjava s tremi okroglimi stolpi, strelnimi linami ter močnim obzidjem, ki naj bi imelo nekakšno kovinsko vezavo. Valvasor meni, da naj bi bila tu nekdaj celo rimska trdnjava. Po ljudskem izročilu naj bi grad napadli Turki, a ga niso mogli zavzeti, saj je imel tudi obrambni jarek. še po 1. svetovni vojni so bile ruše- vine gradu dobro ohranjena, a so jih Bun- čkovi (Vrenjak) porušili in pozneje porabili za gradnjo hleva. Bunčkova domačija na Kolovcu je 31. maja 1939 do tal pogorela (razen svinjakov). Utrdba - stari grad, naj bi bil sestavljen iz dveh delov, ločenih med seboj s širokim jarkom. Vzhodni, starejši del je bil pravo- kotne oblike, z dvema ali tremi notranjimi stolpi, zgrajen iz velikih, kamnitih blokov. Zahodni, mlajši pa je bil nepravilne, štiri- kotne oblike s polkrožnimi ali okroglimi obrambnimi stolpi. Po Valvasorju naj bi se v tej utrdbi po izselitvi graščakov skrivali kmetje v času turških vpadov. Kolovški naj bi takrat - niže poleg pristave, kjer je bilo polje že okrog leta 1530-zgradili nov grad. Zgradil naj bi ga Abelov sin, Andrej Hohen- wart. V letu 1560 naj bi stari grad vrh hriba pogorel in ga pozneje niso več obnovili. Iz leta 1522 so znani tudi zapisi, ko so se podložniki kolovške graščine pritožili dežel- nemu sodišču zaradi kratenja pašne in gozdne pravice v kolovških gozdovih, ki so jo imeli že od nekdaj. Tudi leta 1584 so se ponovno pritožili zaradi omejevanja upo- rabe lesa in paše v teh gozdovih. Sodišče jim je te pravice vnovič priznalo, a prepove- dalo jim je sečnjo smrek, hrastov, jablan in drugih dreves, .. tanjših kot je moška noga pod kolenom«. Tudi v 17. in 18. stoletju so se podložniki pritoževali Kolovški gosposki 414 GozdV 51, 1993 zaradi kratenja pravic paše na Želodniku, ki je bil last Kolovške graščine. Za to pravico so morali plačevati Kolovški gospo- ski pol krone in eno kuro. Spor je trajal več kot sto let. · Kolovški graščaki so bili bogati, kar pri- čajo seznami, ki jih je sestavil Kozma Ho- henwart leta 1628. Od Andreja je posest nasledil sin Lenart (1575-1650), ki je bil tudi prisednik stanovskega sodišča in po- veljnik Kranjske konjenice. Njemu je sledil najmlajši sin Krištof. Julija 1679 je tudi spodnji kolovški grad pogorel do tal in do leta 1683 ga je obnovil Jurij Žiga Hohenwart (1644-1727). Žiga je dal leta 1702 postaviti na Kolovcu kapelo sv. Terezije, v kateri so lahko opravljali bogoslužje po posebnem pismu - dovoljenju papeža Klementa Xl. Kapela je bila šesterokotna, široka 5 m in visoka 4,5 m. Zvonec ob vhodu so ul ili leta 1765 v livarni Ivana Jakoba Samasse v Ljubljani. Leta 1766 je bila kapela obnovlje- na. Jurija Žigo H. je nasledil Franc Karel, rojen leta 1691. Njegov naslednik je bil 28. 1. 1773 na Ravnah rojeni Jurij Jakob H. Ta je umrl leta 1806 in prepis posestva je bil narejen šele na prošnjo sina Franca Jožefa H. 6. februarja 1806. Ta je bil gubernijski svetnik, komornik in lastnik več gospostev v Iliriji (1809-1813 francoska okupacija!). Franc Jožef H. je podaril 1. januarja 1829 Kolovec bratu Andreju Konradu, ki je bil tudi komornik (uradnik v neposredni službi vladarja) in nosilec francoskega reda čast­ ne legije ter oficial državnega sveta. Andrej Konrad je bil sicer najmlajši sin Jurija Ja- koba H., rojen 15. 11. 1794. Bil je dvorni svetnik pri deželni vladi in se je leta 1861 preselil na Dunaj. Že 26. 5. 1855 je grad in posestvo Kolovec prodal za 55.000 gol- dinarjev Ljubljančanu Janezu Nepomuku Muhleisnu, ta pa je prodal pozneje posest neki pruski družbi, ki pa ni mogla posestva izplačati, zato je vzel Muhleisen Kolovec nazaj in ga 18. 8. 1870 prodal za 57.000 goldinarjev Staretom iz Mengša (Alojz, Fa- nika, Mihaela, Miško, Anton, Ferdinand, Jože in Feliks). Feliks s Kolovca je 17. 1 . 1881 od brata Mihaela, ki je živel v Mengšu, odkupil1!7 posesti za 8000 goldinarjev, 14. 1. 1887 pa od svojih bratov Alojzija, Antona, Ferdinanda in Jožeta ter sestre Fani za 30.000 goldinarjev še drugih 5f7 kolovške posesti in tako postal edini lastnik Kolovca. Leta 1926 je napisal darovnico in leta 1932 so postali dediči Vlado, Sašo, Feliks, Hela - poročena Rus, soproga mestnega fizika in Ana, poročena Lenarčič, soproga inž. M. L. z Vrhnike. Feliks st. Stare je umrl 24. 8. 1940 na Ruperč Vrhu, kjer je nazadnje živel, in so ga pokopali v družinsko grobnico na Rovah. Med okupacijo so Nemci Starete postopoma razlastili (Reichsgau, Karnten), partizani pa so grad rned 2. svetovno vojno (30. -4. 1943) zažgali, ker so v njem bivali Nemci, oziroma da se vanj ne bi vselili (Nemci). če se povrnemo nazaj v 17. oziroma 18. stoletje, sta bila za tiste čase pomembna dva kolovška grofa. Prvi je bil Franc Erazem H., rojen 20. 5. 1650, umrl 1. 1 O. 1714. Raziskoval je rodovnike in v latinščini napi- sal dve deli, ki pa sta ostali v rokopisu. Bil je član Akademije delovnih (Academia ope- rosorum), ki je delovala v Ljubljani v letih 1693-1725. Drugi pomemben Hohenwart iz Kolovca, je bil Franc Ksaverij, rojen 24. 5. 1771, ki je že kot 7-letni deček prišel k stricu Žigi v Firence (leta 1778) v uk. Stric Žiga je leta 1790 odšel na Dunaj in vzel nečaka s seboj. Žiga je postal tam nadškof, Franc Ksaverij pa je študiral medicino in montanistiko. Po končanih študijih je veliko potoval - po kopnem in po morju. Njegov mentor je bil baron Žiga Zois. 15. avgusta 1795 se je z Valentinam Vodnikom in dr. Pinhom povzpel na Triglav (prvi zapisan vzpon na Triglav je iz leta 1778 !). Tega leta je postal tudi okrajni komisar v Ljubljani, 1803 pa glavarjev namestnik v Kopru. Kot okrožni ljubljanski glavar je leta 1809 orga- niziral deželne brambovce. Leta 1816 je postal gubernijski svetovalec v Benetkah, a se je leta 1820 zaradi bolezni odpovedal državni službi in se posvetil ekonomiji in montanistiki. Od 1827 do 1834 je bil pred- sednik kranjske kmetijske družbe. Franc Ksaverij H. je imel tudi največ zaslug za ustanovitev Deželnega muzeja v Ljubljani. Napisal je tudi prvi vodnik po zbirkah tega muzeja ter vodnik po Postojnski jami. Umrl je 29. 8. 1844. Iz ))avstrijskih časov«, morda tudi pozne- je, je znano, da je v gozdu na Kolovcu nad Bunčkovo hišo neki neznanec izdeloval - ponarejal denar (ulival kovance). Živel in skrival se je pri Bunčku (Vrenjak). Zadnji lastniki Kolovca pred 2. svetovno vojno - Stareti, ki so posest kupili leta 1870, so osnovali tudi lesno industrijo v Preserjah. Feliks Stare je namreč tam zgra- dil lesno tovarno. Tako je bila v letu 1895 ustanovljena firma »Grajsko-Kolovška le- sna industrija Stare Feliks«. Postavil je vodno žago z dvema polnojarmenikoma, leta 1914 pa vgradil dve Francisovi turbini • (29 KM). Leta 1922 je sin inž. Vladimir postavil še loko mo bilo (Lanz - 1 OO KM). Tako sta obe vodni turbini in lokomobila gnali dve žagi ter druge stroje in naprave. V začetku so izdelovali deske in deščice ter iz slednjih zaboje, pozneje pa lesno volno in doge za sode. V letu 1936 so npr. izdelovali zaboje, lesene jermenice, lesno moko in ležalne stole. Na leto so porabili· okrog 6000 m3 lesa, pridobljenega v glav- nem iz lastnih gozdov. V letu 1936 pa je imela tovarna toliko naročil, da so imeli lesa iz lastnih - kolovških gozdov premalo in so ga kupovali od posestnikov iz Tuhinjske doline, črnega grabna in iz Moravškega. 22. 8. 1937 je precejšen del tovarniških poslopij, med njimi tudi žaga, pogorel, a so obrate še isto leto obnovili. Modernizirali so žago samico (izdelal T6niess v Ljubljani), usposobili polnojarmenik Vienna, v letu 1938 pa namestili še en polnojarmenik (Hofmann), ki je žagal hlodovina debeline celo do 70 cm premera. V letih pred 2. svetovno vojno je bilo v Staretovi lesni industriji zaposleno približno 50 do 90 de- lavcev. Iz obdobja pred letom 1900 je zanimiv podatek o tako imenovanem »Križu na glajzih« - znamenje, ki ga je dal postaviti ob poti proti Kolovcu »V štengah pod Flor- jančkom« Feliks Stare v spomin na nesre- čo, ki se je zgodila pri spravilu lesa. Stare je imel namreč verjetno v enem od velikih grab nov pod Starim gradom, položene ozke tirnice - zaradi lažjega spravila lesa. Pri prevozu lesa z vagončki pa se je 2. 4. 1897 smrtno ponesrečil delavec Serko Franc- šancelnov oziroma Grčarjev iz Dupelj. Na znamenju pod križanim je bila oljnata slika, ki je ponazarjata nesrečo ter napis. Zname- nje je bilo uničeno med 2. svetovno vojno. Gozdovi Kolovške graščine so nastali z GozdV51,199:3 415 oplodnimi sečnjami (naravna obnova in spopolnitve s smreko). Stareti, ki so rabili les za svojo lesno industrijo, so v svojih - kološ kih gozdovih dosledno zatirali listavc~. ker so jih imeli za plevel (vpliv stare nemške šole!). Odstranjevali so jih že pri čiščenju ali pa so jih ob prvih redčenjih žgali v oglje (ostanki kopišč, predvsem v oddelkih, kjer prevladujejo iglavci, so bili po 2. svetovni vojni še dobro vidni). Ko so spoznali škod- ljivost tega početja (škodljivci, vetrolom!, snegolomi itn.), so leta 1930 prenehali z iztrebljanjem bukve. Stare je odkupil nekaj kmetij in obdelovalnih zemljišč in jih pogo- zdil s smreko ter s tem povečal svojo gozdno posest. Sadike smreke so vzgajali v lastni drevesnic!, ki jo je imel Stare v Mengšu. Tu je namreč leta 1927 osnoval Stare Saša drevesnico z gozdnimi sadikami ter gozdno semenarna za proizvodnjo gozdnih semen, slednje kot prvo v takratni JugoslaVIji. V sedanjih oddelkih: 5.a, del 26., južni del 28.c, 39.b, 40.b, 41.b in 46. gozdnega predela Kolovec je prva genera- cija smreke sicer lepo uspevala, a se je pojavljalo veliko rdeče gnilobe. Leta 1930 je nastopil službo gozdarja na Kolovcu Konrad Volmajer. Pred letom 1935 so v teh gozdovih go- spodaril! enodobno z goloseki, po gozdno- gospodarskem načrtu, ki ga je za kolovške gozdove izdelal inž. Odlasek za obdobje 1935-1944, pa prebiralno. Po letu 1930 so bukev celo podsajevali! Omenil sem že, da so leta 1941, ob okupacij!, Nemci zaplenili posestvo Kolovec, 16. X. 1945 pa so ti gozdovi prišli pod Začasno upravo ministr- stva LRS za gozdarstvo in za oskrbnika je bil imenovan Konrad Vol majer. 11. januarja 1949 so ti gozdovi kot SLP (splošno ljudsko premoženje) prešli v upravljanje in gospo- darjenje pod Gozdno gospodarstvo Ljublja- na, Konrad Vol majer pa je bil postavljen za upravitelja Gozdne uprave Kamnik. Ker spada k.o. Rova, v kateri so tudi kolovški gozdovi, pod občino Domžale, je s temi gozdovi gospodaril pozneje Gozdni obrat Domžale, po letu 1977, ko se je Gozdno gospodarstvo reorganiziral o, pa so kolovški gozdovi ponovno prešli v gospodarjenje pod TOZD Gozdarstvo Kamnik. Končno pa so po osamosvojitvi Slovenije, spremembi družbenega sistema, reorganizaciji gozdar- 416 GozdV51,1993 ske službe, predvsem pa c;lenacionalizaciji dela družbenega (državnega) premoženja, kolovške gozdove vrnili Staretom, ki so bili kot že rečeno, zadnji lastniki tega premože- nja pred začetkom 2. svetovne vojne (od- ločba o denacionalizaciji, odnosno vrnitvi "izdana v začetku avgusta 1993). Trenutno po pogodbi do 1. 1. 1994 gospodari z njimi zadnji upravljalec in gospodar- Gozdarstvo Kamnik (opravljajo le sečnje slučajnih pri- padkov!). Po 2. svetovni vojni so tudi v kolovških gozdovih, kot drugih državnih, nekaj let sekale »brigade((' sestavljene predvsem iz nekmečkega prebivalstva. Ti niso bili ne vajeni ne vešči težkega dela v gozdu, zato· so se pogosto dogajale nesreče. Nesreče pa so pogosto prizadele tudi gozdove na Kolovcu. Tako je 6. avgusta 1896 vihar napravil precej škode, ko je podiral drevje. Ponoči iz 5. na 6. maj 1957 je vlažen, težek sneg polomil veliko drevja v teh gozdovih. Podobna nesreča se je zgodila ponoči iz 19. na 20. maj 1969. Pri tem so največ škode utrpeli umetni smrekovi nasadi (mano kulture), ki so še posebno neodporni proti naravnim nesrečam in škodljivcem. Kolovški gozdovi z bližnjo in daljno oko- lico (Črni graben, Kamniška Bistrica in dr.) so bili znani tudi iz obdobja francoske okupacije (1809-1813 Ilirske province), ko so tod strašili rokovnjači. Ti so med drugim ropali francoske blagajne, ki so jih prevaža- li, oziroma tovorili po Črnem grabnu in drugod. Pred rokovnjač! pa ni imelo često miru niti domače prebivalstvo. Danes opuš- čeno kmetijo »Pri Cehu« sta Josip Jurčič in Janko Kersnik vnesla v svojo povest Rokovnjač! kot Mozoljevino, prav tako pa tudi višjeležečo Paleževino, kot last rokov- njaškega poglavarja Groge. Iz bližnje prete- klosti je zanimiva tudi Jernejčeva vodna naprava na Kolovcu. Vrenjak Janče-Jernej­ čev je bil mizar samouk. Severno od doma- čije je napeljal potoček v bajar, od tam pa vodo usmeril po betonskih ceveh do lese- nega vodnega kolesa, ki je z žično vrvjo poganjalo mizarske stroje v delavnici ali pa slamoreznica in mlatilnica na skednju. Ko je imel Jernejčev vse pripravljeno, da bi postavil še hišno elektrarno, je 6. januarja 1927 umrl za vnetjem slepiča. Za okvirno predstavo o kolovških gozda- 1 vih v k.o. Rova naj navedem še nekaj osnovnih podatkov o kolovških gozdovih, da ne bom pisal samo o ))zgodovini(<, ki za gozdarsko stroko ni toliko pomembna ali pa zelo malo. Po gozdnogospodarskem načrtu enote Domžale za obdobje 1977-1986 (od- delki 1-54) takrat SLP lastništvo, je znašala površina gozdov 525 ha s povprečno hek- tarsko lesno zalogo 322m3 (279 iglavcev in 431istavcev), torej 86,7% delež iglavcev, listavcev pa le 13,3 %. Prevladovala je predvsem s mre ka (nasadi!), precej je bilo tudi jelke, ki pa se močno suši. Nekaj je tudi rdečega bora, bukve, hrasta in drugih listavcev. Lesna zaloga se je v zadnjih letih (1982-1987) precej znižala, kar je posle- dica pogostega pojava žleda, nekako po letu 1960 pa množičnega sušenja jelke. Tudi kostanj, ki je zastopan v majhnem številu, je seveda močno ogrožen (sušenje - kostanjev rak). Tako kažejo najnovejši taksacijski podatki iz leta 1987 naslednje: na površini 529 ha gozdov znaša pov- prečna lesna zaloga po ha 275m3, in sicer 223m3 iglavcev, kar je za 20% manj kot leta 1977 ter 53m3 listavcev, kar je za 25% več kot leta 1977. Skupna hektarska - povprečna lesna zaloga se je torej znižala za 14% glede na stanje pred 1 o leti. Poleg že omenjenih dveh glavnih vzrokov nižanja lesnih zalog pa se pojavlja pešanje tudi drugih drevesnih vrst, predvsem smreke, ki je prevladujoča dreves na vrsta v teh gozdo- vih. Po zadnjih podatkih (leto 1987) so deleži dreves nih vrst naslednji: iglavci - 81%, listavci - 19%, in sicer: smreka- 64%, bukev -10%, jelka- 9%, rdeči bor - 8% (prištet tudi macesen, ki pa nima omembe vrednega deleža) , hrast - 4%, plemeniti listavci (predvsem javor in jesen) - 3%, preostali listavci - 2%. Debelinska struktura je dokaj ugodna, saj je 54% srednje debelega drevja (prsni preme ri med 30 in 50 cm), 34% je tankega drevja (prsni preme ri do 30 cm), 12% pa je debelega drevja (prsni pre meri nad 50 cm). Skupne površine mladovja (mladje, gošča in letve- njak) ne presegajo 1 O% skupne površine gozdov (okrog 40 do 50 ha). Gostota gozd- nih komunikacij je dokaj visoka. Poleg trak- torskih poti so bile zgrajene številne gozdne ceste, tako v Konjski graben, do Bunčka, do Florjančka, v Močila ter do Čeha. Močni nalivi v letih 1989 in 1990 so zelo poškodo- vali te komunikacije, zato so bila potrebna znatna sredstva za ponovno usposobitev cest in vlak v Kolovcu. Gozdarji upamo in želimo, da bodo tudi novi lastniki dobro gospodarili s temi in drugimi gozdovi - v skladu z gozdarsko strokovnimi načeli. VIRI 1. Britovšek Marjan: Razkroj fevdalne struktu- re, Slovenska Matica v Ljubljani, 1964. 2. Gozdnogospodarski načrt za GE Kolovec, 1 935-1 944, inž. Odlasek. 3. Gozdnogospodarski načrt za GE Kamnik, 1958-1967. 4. Gozdnogospodarski načrt za GE Domžale, 1977-1986, inž. Egart. 5. Gozdnogospodarski načrt za GE Domžale, 1987-1996, inž. Egart s sodelavci. GozdV 51, 1993 417 GDK: 174.7 Picea abies Karst: (497.12.06):902 Sto in eno leto staro »sporočilo« Leopolda Hufnagla Marko ACCEno• Podoba sedanjih kočevskih gozdov je neločljivo povezana z delom razumnika in pronicljivega gozdarskega strokovnjaka, enega najvidnejših, kar jih je delovalo pri nas, doktorja pravnih ved Leopolda Hufna- gla. Zahvala za današnje stanje kočevskih gozdov gre tudi tistim, ki so mu zaupali delo in raziskave in vanj verovali. To, kar pomeni Josip Ressel za raz- gozdeni kras, to in morda še več pomeni Leopold Hufnagl za ogozdeni Visoki kras. PIVi gospodarski načrt za takratne go- zdove v -lasti družine Auersperg je sestavil v štirih delih (Hufnagl 1892, 1894). V njih, v bistvu pa na nekaj straneh, je s postavlje- nimi cilji, izbiro prebiralnega gospodarjenja in izvirnimi dendrometrijskimi metodami tako presegel takratni čas, da ga lahko občuduje mo še danes. Med vsemi elaborati ima drugi del .. wirtschaftsplan der Betriebs- klasse l. G6ttenitzer Gebirge« (Hufnagl 1892) zagotovo posebno mesto, saj se je zaradi dveh opomb na straneh 117 in 149 (ibid.), ki so jih strokovnjaki izvajali, ohranila podoba takratnih gozdov do današnjih dni. Hufnaglovo delo, zlasti pa njegova živ- ljenjska pot, žal, še nista v celoti raziskana. Pri tem nimam namena niti nisem poklican, da bi zapolnil to vrzel. Opozoril bi le na odstavek iz že citiranega dela (Hufnagl 1892), ki me je posebej pritegnil. V njem je na strani 50 med drugim zapisal: "Die Fichte such dor!, wo sie in unserem Gebiete na!Orlich auftritt, die fel- sigsten Bodenstellen, wohin ihr die Buche nicht gerne folgt: hier kommt sie in schwacher Mischung mit Tanne und Aspe am hiiufigsten var, doch findet sie sich vereinzelt Oberall, wo die Felsen zu Tage treten.<< * Dr. M. A., dipl. inž. gozd., Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 5, SLO 418 GozdV51,1993 Če k temu dodamo še v Hafnaglovih oddelčnih opisih gozdov s Fi označeno smreko, pri čemer je vnesena smreko v opombah ali pri opisu sestojev posebej označeval (kultivierte Fichte, Fichtenkultur, Kultur, Stangenholz in pod.), potem je pred nami dokaj natančna podoba tedanje raz- širjenosti samonikle smreke na Kočev­ skem. Prisotna je bila torej v vseh tedanjih revirjih (KarlhOtten = Glažuta, Merleins- rauth = Podpreska, Eben = Ravne in Masern = Grčarice), ki so bili vključeni v enoto ••Goteniško pogorje«, to je v območ­ jih Goteniške, Borovške in Velike gore. Najpogosteje se je pojavljala skupaj z jelko in trepeti iko v združbi Abieti-Piceetum dina- ricum Zupančič 1976 mscr. (Zupančič 1976 in lit., 1980), (s soav1orjem dr. M. Zupanči­ čem jo bova v kratkem predstavila v Raz- pravah SAZU) in v nižjih nadmorskih viši- nah njej podobni asociaciji, nadalje na ra- stiščih združb Neckero-Abietetum Treg. 1962 in Abieti-Fagetum din. (Tre g. 1 957) em. Puncer 1980 adenostyletosum g/abrae Puncer 1980, posamič pa na vseh drugih bolj skalnatih rastiščih jelovo-bukovih go- zdov. Pri piVih meritvah (ocenah) lesne zaloge (Hufnagl 1892) je bil delež tedaj še v dobršni meri samonikle smreke v enoti »Goteniško pogorje<< 5%, v posamičnih revirjih pa naslednji: Glažuta 6 %, Podpre- ska 5 %, Ravne 3% in Grčarice 3%. Kolikor sem mogel ugotoviti, raste samo- nikla smreka v vseh omenjenih fitocenozah še danes. Njen delež se je glede na trajne sečnje iglavcev zaradi stalnega povpraše- vanja po njih verjetno zmanjšal. V dana- šnjem času odkazana drevesa samonikle smreke kažejo, da se bo njen delež zmanj- ševal še naprej. Samoniklim smrekam Hufnagl ni posvetil večje pozornosti, ni pa jih prezrl, kar ugotav- ljamo iz njegovih opomb v opisih gozdov (Hufnagl 1892: 124): " ... gegen den Rucken haufiger tiefastige uberstandige Fichten«. Pri proučevanju fitocenoze jelke in smreke v Goteniškem pogorju ni bilo težko ugotoviti, da gre za smreko posebnega habitusa, ki se kaže v naslednjih, na oko vidnih znakih. Dokaj ozka in globoka kra- šnja, razmeroma tenke veje, ki v spodnji polovici debla vise pod ostrim kotom na- vzdol, da ga ponekod skoraj objemajo. Po tej lastnosti, ki je vidna že pri mlajšem drevju, spominja celo na omoriko. Nadalje ima bogato razvit površinski koreninski ple- tež. Pri starih smrekah je izrazita vzdolžna razpokanost lubja, ki je v primerjavi z lubjem pri nas sajene smreke tudi debelejše. Gornjemu opisu ustreza smreka na po- dobnih rastiščih smrečij v Gorskem Kotarju in na Velebitu. Je ekološko zelo plastična vrsta. Raste na manj produktivnih skalnatih in skeletnih do produktivnejših, reliefno umirjenih rastiš- čih. Na najbolj skalnatih rastiščih toplih leg ima pionirske lastnosti. Na relativno boljših rastiščih jelovo-bukovih gozdov je iskana gospodarska vrsta. Tod doseže premere skoraj enega metra in po novejših meritvah višine do 50 m (Bončina 1992). štetje letnic na dveh starih smrekovih panjih pod Goteniškim Snežnikom in enim v Borovški gori v asociaciji jelke in smreke, je pokazalo starost okoli 320 oziroma 350 in v tretjem primeru nad 400 let. Na najbolj skalnatih rastiščih je izredno počasne rasti. Les je zaradi teh lastnosti izredne kakovosti in ima zato veliko vrednost. To potrjujejo tudi prve tehnološke raziskave te vrste v gozdnogospodarski enoti Draga (Torelli 1992 in Bončina 1992). Značilen primerek samonikle smreke nad Goteniško koliševko (foto: Marko Accetto) GozdV51,1993 419 Razen skopih omemb o posamični (Ko- zler 1955, Figar 1961, Konečnik et al. 1981) oziroma minimalni primesi avtohtone smreke (Rupnik 1985 in dr.) in domnev o njenem avtohtonem poreklu v novejših de- lih (Bončina 1992), so bile omenjene ugoto- vitve Hufnagla (1892) v splošnem prezrle. Prav tako tudi v delih, ki so obravnavala vegetacijo ožjega kočevskega prostora. Omenjeno smrečje in v njem samonikla smreka, ki se najbolj pogosto pojavljata v najvišjih in najbolj skalnatih območjih za- hodne Kočevske, sta pomembna tudi s stališča ohranitve velikega divjega petelina (Tetrao urogal/us). Rastišča te fitocenoze so ponekod sestavni del rastišč te živalske vrste, zlasti v hladnih legah. Poleg same smreke, ki ima za divjega petelina v naših razmerah verjetno enak pomen, kot ga ima bor v borealnih gozdovih Severne Evrope, rastejo v. njej številne prehransko pomem- bne in bogato razvite grmovnice kot so: Ribes alpinum, Vaccinium myrtillus, Rubus idaeus, Sorbus aucuparia in dr. Verjetno so se prav zaradi omenjenih in drugih podobno pomembnih dejavnikov v zahodnem delu Kočevske ohranile tudi re· lativno dokaj številčne populacije te vrste. Zato bi morali povsod iz gospodarjenja izločiti vsa rastišča omenjenega smrečja, ki že po svojih naravnih lastnostih spadajo v sklop varovalnih gozdov. Vse dotlej, dokler ne bomo zavestno začeli naravno razširjati samonikle smreko, bi morala biti ta začasno zaščitena tudi na drugih rastiščih gospodar· skih gozdov. Samonikla smreka na Kočevskem je vse- stransko pomembna graditelj ica ali sogradi- teljica številnih združb in zagotovo edin- stven naravni spomenik. Kar neverjetno je, da smo jo začeli proučevati šele pred nekaj leti oziroma dobrih sto let za tem, ko je bila 420 GozdV 51, 1993 njena razširjenost na Kočevskem že opisana. Človek se ob taki ugotovitvi nehote vpra· ša, če nismo slovenski gozdarji doslej pre- več energije namenili organizaciji najrazlič­ nejših sestankov in srečanj, premalo pa proučevanju slovenskih naravnih spome- nikov. VIRI 1. Benčina, A., 1992: Struktura in rast prebiral- nega dinarskega jelovo-bukovega gozda. Mag. delo., Biotehniška fakulteta, 113 str. 2. Figar, M., 1961: Ureditveni načrt za Gozdno- gospodarsko enoto Ravne, 1961-1971, Posestvo >>Snežnik«, Kočevska Reka. 3. Hufnagl, L. 1892: Wirtschaftsplan der Be- triebsklasse l. GOttenitzer Gebirge, Gottschee. 4. Hufnagl, L. 1894: Allgemeiner Teil der Wirt- schaftspl8.ne der Herrschaft - Gottschee. 5. Konečnik, J. et al. 1981: Gozdnogospodar- ski načrt gozdnogospodarske enote Draga, 1981- 1990, Kočevje. 6. Kozler, 0., 1955: Gozdnogospodarski načrt za urejevalno enoto Podpreska. Kapitalni gozdo- vi, 1955-1964, Kočevje. 7. Puncer, 1., Zupančič, M., 1971: Vegetacijska in rastiščna analiza območja posestva »Snežnik••, Kočevska Reka. Inštitut za biologijo SAZU, Ljub- ljana. 8. Puncer, 1., 1980: Dinarski jelovo-bukovi go- zdovi na Kočevskem. SAZU, razpr. prir. med. vede, Razprave 22, 6: 401-561. 9. Rupnik, J., 1985: Gozdnogospodarski načrt GGE Ravne, 1985-1994, )>Snežnik«, Kočevska Reka. 10. Zupančič, M., 1976: Smrekovi gozdovi v mraziščih Dinarskega gorstva Slovenije. Diss., Priloge (in lit.). 11. Zupančič, M., 1980: Smrekovi gozdovi v mraziščih Dinarskega gorstva Slovenije. SAZU, razr. za prir. vede, Dela 24, 7, 262 str. 12. Wraber, M. et al., 1965: Gozdnogojitveni elaborat za območje KGP Kočevje, gospodarska enota Podpreska. lnšt. za biol. SAZU, 110 str. 13. Wraber, M. et al., 1965: Gozdnogojitveni elaborat za območje KGP Kočevje, gospodarska enota Grčarice. Inštitut za biologijo SAZU, 113 str. Gozdarji iz Nemčije pomagajo gozdarjem v Sarajevu Povzetek poročila o humanitarni akciji gozdarskih uradov Altensteig in Pfafzgrafenweiler ter docentov in študentov visoke šole za gozdarstvo iz Rottenburga Vojna v Bosni in Hercegovini je prizadela tudi tamkajšnje gozdarje. Dr. Konrad Pintar/6, profesor za gojenje gozdov na sarajevski gozdarski fakulteti, je v januarju 1993 prek Rdečega križa zaprosil za pomoe nekatere gozdarske organizacije v tujini. Na njegov klic v sili so se odzvali v južni Nemčiji, kjer so na pobudo gozdarskih uradov Altensteig in Pfalzgrafenweiler ter visoke šole za gozdarstvo iz Roltenburga organizirali obsežno humanitarno akcijo za pomoč kolegom v obkoljenem Sarajevu. Informacijo o težkem položaju gozdarjev v Sarajevu so posredovali vsem udeležen- cem ekskurzij, ki jih je profesor Pintar/6 v osemdesetih letih vodil po Bosni in Črni gori. Prvi zasebno organiziran konvoj s pomočjo je prek Splita prispel v Sarajevo konec februarja 1993. Drugo pošiljko pomoči so v Sarajevo pripeljali prek adventist/čne humanitarne organizacije ADRA Profesor Pintaric je potrdil prihod celotne pošiljke konec marca 1993. Zanimivo je, da je bila ADRA edina organizacija z izjemo OZN in številnih prekupčevalcev, ki ji je tedaj uspelo pripeljati konvoj v Sarajevo. Potovali so prek Beograda. Sredi aprila so Nemci prek oglasov za pomoe v strokovnem tisku in ob prispevkih poklicnih zastopstev in gozdnih uprav pripravili tretjo pošiljko, ki je spet srečno prispela v Sarajevo prek organizacije ADRA, s katero so se dogovorili tudi za nadaljnji potek humanitarnih akcij. četrta pošiljka je bila pripravljena sredi maja. Na razpolago so imeli tudi potrebne transportne kapacitete, vendar ADRA ni dobila dovoljenja s strani OZN za prevoz iz Madžarske v Srbijo. Pomoč je tako prišla v Sarajevo šele konec julija. Peti tovor s humanitarno pomočjo je bil pripravljen sredi avgusta. Gozdarji iz Nemčije so doslej uspeli zbrati pomoč v vrednosti 45.000 nemških mark, v kar so všteta tudi blagovna darila {zdravila, obleka, embalaža in transport). Iz ostalih sredstev so kupili in odposlali okrog 13 ton prehrambnih proizvodov. Po dosedanjih informacijah so v Sarajevo prispele vse poslane pošiljke. Jn kakšne so razmere v Sarajevu? Del mesta, v katerem se je nahajala gozdarska fakulteta, je pod srbsko okupacijo. Stavbo so izropali že maja 1992 in jo nato požgali. Profesorji in ostali delavci s fakultete padajo pod kroglami ostrostrelcev in šrapneli granat. Posamezni študentje še vedno opravljajo izpite in celo diplomirajo, predavanj pa kot vse kaže še dolgo časa ne bo. Profesorji in asistentje z nasprotne strani so se večinoma preselili v Beograd ali v Banja Luko, kjer so ustanovili novo fakulteto. Vse, ki so ostali v porušenem mestu, je najbolj strah zime. Nekaj citatov: "·,, Zelo hudo nam je, ker si v civilizirani Evropi in drugod po svetu naše stiske in zverinstev, ki smo jim izpostavljeni, enostavno ne morete predstavljati in bodo politiki tako imenovanega civiliziranega sveta te grozovitosti brez sramu samo mirno opazovali. , , , , Ni besed, s katerimi bi lahko opisali vse, kar mora naše ljudstvo pretrpeti s strani Srbov. Tukaj sploh ne gre za etnično, religiozno ali kakšno koli drugo vojno, , , ampak preprosto za izstrebitev vsega nesrbskega prebivalstva, četo hočete razumeti ali ne. , , " Dr. Branko Pintar/6, zdravnik v Sarajevu, 16. 6, 1993 GozdV 51, 1993 421 "· .. Upali smo, da je najhujše (še posebej ostra zima) že mimo, vendar se dozdeva, da najtežji časi za nas šele prihajajo. Prek UNHCR prihaja vse manj hrane . .. Že sedem mesecev živimo brez elektrike, dolgo časa tudi brez tekoče vode . .. V mestnih stanovanjih nismo vami ne podnevi ne ponoči, tako živimo iz dneva v dan . .. Že sedaj se bojimo zime, ki bo za nas gotovo težja kot prejšnja, saj tukaj v blokiranem mestu ne vidimo nobene rešitve . .. << Prof. dr. Konrad Pintarič, Sarajevo, 11. 7. 1993 '' Vaša pozornost me je znova prepričala, da obstaja med vsemi gozdarp Evrope in sveta neka nenapisana in neuradna "zELENA INTERNACIONALA« ... To je nekaj enkratnega in posebnega . .. « Prof. dr. Faz/lja A/ika/fič, Sarajevo, 16. 3. 1993 Prevod in priredba: Roman Pavlin STROKOVNA SREČANJA GDK: 9?1 (436) lzmenjalni teden z avstrijskimi študenti gozdarstva 3. maja 1993 je v Ljubljano prišla skupina avstrijskih študentov gozdarsva, ki je želela z nami izmenjati izkušnje s področja goz- darstva, študija, navezati znanstva in spo- znati sosednjo državo. Obisk je bil posle- dica večmesečnih priprav in številnih pi- sem, ki smo jih izmenjali v okviru društva študentov gozdarstva. Izrazili so predvsem željo po spoznavanju sonaravnega načina gospodarjenja z gozdovi. Kljub raznolikosti Slovenije nam priprava programa ni povzro- čala težav, saj smo povsod naleteli na dobro voljo in željo po posredovanju sloven- skih gozdarskih izkušenj. študentska orga- nizacija univerze je naš program podprla predvsem finančno, gozdna gospodarstva Slovenj Gradec, Kranj, Novo mesto in Za- vod za pogozdovanje in melioracijo Krasa pa so prispevali tudi strokovno vodstvo. Tako je profesor Dušan Mlinšek gostom pod pragozdom Pečka najprej na splošno predstavil slovensko gozdarstvo, nato pa med obhod om še pragozd Pečka. V nasled- njih dneh so jim zaposleni v gozdnih gospo- darstvih predstavili načine gospodarjenja v alpski, koroški in primorski regiji. Da pa srečanje ne bi bilo preveč strokovno, smo 422 Gozd V 51, 1993 jih povabili tudi na rafting. V okolici krajev, kjer so potekale strokovne ekskurzije, pa smo si ogledali turistične znamenitosti. 28. septembra smo jim obisk vrnili. Sre- čali smo se v Unterachu, kraju blizu Salz- burga. Najprej so nam predstavili vse- avstrijski projekt, ki ga s finančnimi sredstvi UNESC-a trenutno izvajajo. Projekt je v bistvu uvajanje novega podatka v avstrijsko državno inventuro. Ta podatek, ki gozd razvršča v različne kategorije glede na človeški vpliv, imenujejo hemerobija. Pro- jekta so se lotili po metodi dvojnega vzorče­ nja ob izdatni podpori geografski informacij- skega sistema (GIS). S pomočjo GIS-a so izvedli stratifikacijo glede na klimo, rastišče, tla, matično podlago, ekspozicij o ... Meritve vodijo trije inženirji, ki ob sezoni terenskega dela sestavijo skupine, s katerimi po nekaj- dnevnem treningu delajo celo sezono. Prednost seveda dajejo ljudem, ki so spo- sobni zagotoviti sodelovanje tudi naslednje leto, saj so usposobljeni ljudje zaradi su- bjektivna narave meritev predpogoj za kva- liteto dela. Upajo, da bodo s pomočjo tega podatka za čimveč različnih rastišč ugotovi- li, kakšen gozd bi tam rastel brez vpliva ·' človeka. S temi ugotovitvami pa bi si poma- gali pri prem eni močno zasmrečenih avstrij- skih gozdov. Zaradi slabega vremena smo se ogledu ploskev na terenu odrekli in se odpeljali v Hallstatt. Tam smo si ogledali solni rudnik in starinsko urejeno mesto ob jezeru, ki živi pretežno od turizma. Hallstatt je lep primer, kako iz jezera, starega mesta, opuščenega rudnika in nekaj keltske zgodovine napraviti turistično znamenitost. Zvečer smo zapustili deželo Salzburg in se odpeljali na Stajer- sko. Prenočili smo v vasi Wildalpen, kjer znajo turizem "delati" tudi brez rudnika in keltske zgodovine. Namesto jezera imajo alpsko reko, ki je raj za ribiče, ljubitelje raftinga in kanuiste na divjih vodah. Z gozdarskega vidika je to alpsko pod- ročje zanimivo zaradi posebnega načina gospodarjenja z gozdovi, ki v ospredje postavlja vodooskrbo. Na tem področju je zgrajenih mnogo vodnih zajetij, ki z vodo iz alpskih izvirov zagotavljajo petdesetod- stotno oskrbo Dunaja. Vodovod je dolg več kot dvesto kilometrov in poteka v glavnem pod zemljo, tako da ga lahko opaziš le na zajetjih in akvaduktih. Gozdovi na tem pod- ročju so brez značilnih trat in imajo mnogo naravnejšo drevesne strukturo drevesnih vrst. Gozdarji si poleg gozdov z vodarji delijo tudi kompleks stavb, muzej, posve- čen lesu, divjadi in vodi, in tudi nekaj zaposlenih. Pokazali so nam tudi sanacijo vetroloma v alpskem gozdu z značilno šopasto struk- turo na sami gozdni meji. Na nastali goljavi so poleg smreke sadili tudi cemprine in bukve, ki so potrebovali individualno za- ščito. Zadnji del strokovne ekskurzije smo opravili v Osojah na Koroškem, kjer so nas prijazno sprejeli v tamkajšnjem gozdarskem učnem centru. Ta ustanova pripravlja nekaj tedenske ali mesečne tečaje za gozdne delavce. Tečajniki so predvsem mladi kme- tje in tisti, ki želijo, da bi jim delo v gozdu postalo poklic. Delovanje centra podpira tudi država - na primer tako, da določenim kategorijam tečajnikov (manjšim gorskim kmetom) plača šolnino. Center je zelo dobro oprem- ljen z najnovejšimi tehničnimi pripomočki, ki jih po posebni pogodbi dobijo nepo- sredno od proizvajalca. Imajo pa tudi svoje gozdove, v katerih izvajajo vsa dela - od načrtovanja do transporta. Tako kot Av- strijci pri nas, smo si tudi mi pri njih ogledali dolino Krke. To dolino je zaradi napak pri gospodarjenju z gozdovi močno prizadela za jajce debela toča, ki je bolj izpostavljene gozdove poškodovala tako močno, da so se množično začeli sušiti. Naslednje leto je v dolini pustošil še vihar, ki je še povečal število že tako preštevilnih trat. Na sušenje prizadetih dreves je močno vplivala tudi suša preteklih let, ki je okrepila napad podlubnikov. Zaradi suše so morali vse sečne odpadke zmleti in deponirati, kar je bilo, kot ugotavljajo sedaj, bolje od sežiga- nja. V naslednjih desetletjih lahko zaradi pomanjkanja odraslih gozdov pričakujejo motnje v redni oskrbi z lesom v dolini. Seznanili so nas tudi z zelo zanimivo tehniko podiranja dreves tanjših od 25 cm. Razvili so jo zaradi potrebe po učinkovitej­ šem delu pri redčenju v mlajših smrekovih monokulturah, kjer se drevo, ki ga podira- mo, zelo rado obeša na svoje sosede. Bistvo tehnike je v posebnih sankah, ki jih privežejo pod drevo. Drevo nato brez zaseka s pomočjo ene zagozde poševno odrežejo tako, da pade v vdolbino na sankah, ki jih čimprej poteg- nejo. V potegu izkoristijo silo padca drevesa in eventualni nagib terena, ki pa ne sme biti prevelik. Večina premika drevesa se tako ne izvrši v utesnjenih krošnjah, temveč pri koreničniku, kjer je več prostora. Razlika med avstrijskimi in našimi go- zdovi pa ni le v golosekih, temveč tudi v rampah, ki so v gozdovih učnega centra zapirale vsako cesto, ki ni pomembna za javni promet. Pri razlikah bi omenili tudi za naše razmere neverjetne količine gob, ki smo jih videli v avstrijski gozdovih. V Osojah smo našo ekskurzijo zaključili. Končal se je tudi izmenjal ni teden. Ostal pa je prijeten občutek po poučnih, prijetnih in delovnih počitnicah. Po mojem mnenju smo se v teh dvakrat petih dneh z avstrijskimi študenti naučili marsikaj novega, v glavah pa je ostala več kot želja, da bi kaj. takega naredili še kdaj. Janez Božič, Alenka Korenjak GozdV 51, 1993 423 Novosti iz dejavnosti Ministrstva za kmetijstvo in. ·gozdarstvo Štiri komisije za sestavo pravilnikov (podzakonskih aktov) so se v zadnjem času večkrat sestale in uspešno napredujejo pri delu. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci gozdarske službe - izdelujejo ga na Ministrstvu - gre že tudi h koncu, Komisija za izdelavo pravilnika o izdelavi načrtov za gospodarjenje z gozdovi se bo oblikovala v kratkem. (Pregled vseh Pravilnikov, ki jih je potrebno čimprej izdelati, je naveden v Uvodniku). Program razvoja gozdov in gozdarstva je že posredovan vladi Republike Slovenije. Temeljni dokumenti Zavoda za gozdove- Osnutek statuta in Sistemizacija delovnih mest so izdelani in posredovani vladi. V teku so razgovori o razdružitvi premoženja, nekdanjih Gozdnih gospodarstev, ki naj bi bili zaključeni do Novega leta. V razgovorih sodelujejo predstavniki vlade Republike Slovenije, predstavniki novo ustanovljenih izvajalskih podjetij in predstavniki Zadrug oziroma Zadružne zveze - kjer je to potrebno. Iz Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo in Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Ministrstvo za znanost in tehnologijo je organiziralo predstavitev raziskovalno razvojnih dosežkov in tehnološko naprednejših izdelkov z naslovom »Slovenska znanost in razvoj« , od 2. do 7. novembra 1993 v World Trade centru v Ljubljani. Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo je na predstavitvi zastopal Gozdarski prostorski informacijski center (GPIC). Prikazal je vsebinski in metodološki koncept monitoringa gozdnate krajine, ki v okolju prostorskega informacijskega sistema (GIS) povezuje satelitsko detekcijo, digitalne ortofoto karte in gozdno inventuro - od drevesa na stalni vzorčni ploskvi do monitoringa krajine. Iz Splošnega združenja za gozdarstvo Slovenije Splošno združenje za gozdarstvo Slovenije in Oddelek za gozdarstvo pri Biotehniški fakulteti sta 15. decembra 1993 organizirala v prostorih GG Bled na Bledu strokovni seminar na temo Gozdno gospodarstvo kot izvajalsko podjelje, ki so se ga udeležili predstavniki gozdarstva iz vse Slovenije. Na seminarju je bila obravnavana v zadnjem času zelo žgoča problematika načina oddaje del v državnih gozdovih izvajalskim podjeljem in vprašanje organiziranosti izvajalskih podjetij. 424 GozdV 51, 1993 Obvestilo avtorjem prispevkov, namenjenih objavi v Gozdarskem vestniku PRAVILA OBJAVE Revija GozOar~kl vestnik (v nadaljevanju GozdV) objavlja samo izvirne prispevke. Avtorji morajo dobiti dovoljenje GozdV), če želijo v GozdV objavljen prispevek objaviti še v kaki drugi reviji. Znanstveni prispevki se vsi recenzirajo, strokovni prispevki se recenzirajo po presoji uredništva. Avtorji lahko zahtevajo "postavljen" prispevek v korekturo. Tekstov priSpevkov ne vračamo, vračamo pa diapozitive, fotografije, grafikone in skice. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Znanstveni prispevki ne smejo biti daljši od 15 tipkanih strani s po največ 35 vrstami na stran (vodilni prispevki do 20 strani). Grafikoni, skice in fotografije niso vključeni v navedeni obseg. Strokovni in drugi prispevki naj ne bodo daljši od 1 O tipkanih strani. Znanstveni in pomembnejši prispevki morajo biti opremljeni z izvlečkom {največ 8 vrstic) in s čimbolj zgoščeno napisanim povzetkom. T eks! znanstvenih prispevkov naj bo na Gozd V dostavljen v 2 izvodih. Prispevki naj bodo zarad_i lektoriranja tipkani z velikim razmikam med vrsticami {največ 35 vrstic na stran). Tekst prispevkov je lahko na GozdV poslan tudi na računalniških disketah. Disket ne vračamo po pošti, mogoč je njihov osebni prevzem. Tekst naj bo napisan v urejevalnikih besedil lipa WS 2000 ali WS 2-7. O možnosti prenosa teksta prispevkov prek nmodemau vas bomo obvestili v GozdV. Viri {literatura} na koncu prispevka morajo biti razvrščeni po abecednem redu priimkov avtorjev. Neavtorizirani viri se navedejo zadnji. Viri naj bodo citirani, kot kažeta primera: a) Knjiga: 9. Mlinšek, D., 1968. Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. - Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Ljubljana, 117 s. b) Članek: 3. Rebula, E., 1990. Delovni učinki pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov. GozdV, 48, 3, s. 393·406. Viri med tekstom se navedejo v oklepaju - s priimkom avtorja, izpisanim z malimi črkami, in letnico objave vira, npr. (Kotar 1980). V znanstvenih in Pomembnejših strokovnih prispevkih morajo imeti naslovi, podnaslovi in ves tekst preglednic, grafikonov in skic pod slovenskim izpisom tudi angleški (izjemoma nemški) prevod, ki naj bo izpisan z drobnejšimi črkami. Ob pripravi prispevkov lahko avtorji zaprosijo za prevode omenjenih tekstov uredništvo GozdV. Grafikoni in skice naj bodo brezhibno izrisani s tušem - na belem ali paus papirju. Grafikoni in skice naj bodo enake velikosti ali nekaj večje (slednje je bolje), kot naj bi bili objavljeni v GozdV. V primeru računalniško izdelanih grafikonov in skic naj bodo izrisi obvezno opravljeni na laserskem tiskalniku. Za lotografije, ki bodo objavljene v črno beli tehniki, je treba priložiti črno belo fotografijo, dovolj kontrastno barvno lotogralijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Za objavo barvne fotogralije potrebujemo kontrastno barvno lologralijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Prispevek mora biti opremljen z imenom in priirr,kom avtorja, njegovim pok!icem (izobrazbo) in strokovnim nazivom ter lačnim naslovom delovne organizacije oziroma njegovega bivališča (če ni zaposlen). Prispevki so (skromno) honorirani, zato je potrebno ob svojem prvem prispevku, namenjenem objavi v GozdV, v spremnem dopisu navesti tudi žiro račun. Prispevkov iz tujine {tujih avtorjev) zaradi stroškov prevoda ne honoriramo. Uredništvo Gozdarskega vestnika arsk~ n~k 30ZDARSKI VESTNIK, Vol. 51 , No. 10, Ljubljana 1993 LJubljana Slowenija UDK 630*1/9 I ISSN 0017-2723 LETO 1993 • LETNIK 51 • ŠTEVILKA 10 Ljubljana, november 1993 VSEBINA - CONTENTS 425 Uvodnik 426 Marko Accetto Mraziščna smrečja (Asplenio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske The Frost-Pocket Norway Spruce Forests (Asplenio- Piceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) in the Doiines of Kočevsko (SE Slovenia) 446 Edvard Rebula Napake izmere oblovine iglavcev in predlog novega načina izmere The Errors of Conifers Roundwood Measurings and a Suggestion as to a New Measuring Method 460 Jerneja Čoderl Spremljanje barve bukovega lista skozi vegetacijsko obdobje Observing the Colours of a Beech Tree Leaf through the Vegetation Period 466 Teja Koler INDOK služba Gozdarske knjižnice The INDOK Service of the Forestry Library 471 Mirko Šoštarič Bodo še šume li gozdovi domači ? 473 Stališča in odmevi 475 Strokovna srečanja 481 Aktualno 483 Iz tujega tiska 484 Naši zaslužni gozdarji 485 Vsebina Gozdarskega vestnika v letu 1993 Naslovna stran: Janez Konečnik: Zima SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin -predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Du~an Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, · mag. Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič , dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. ac. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna naročnina 1.000,00 SIT za dijake in študente 350,00 SIT Polletna naročnina za delovne organizacije 6.000,00 SIT Posamezna številka 300,00 SIT Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go- zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne- nja, da je stcokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Tisk : Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Zelena luč Zavodu za gozdove Slovenije Sprejem Sklepa o organizaciji in začetku delovanja Zavoda za gozdove Slovenije in Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Zavodu s strani Vlade R Slovenije v zadnjih dneh starega leta sta pomembni stopnic/ pri oblikovanju javne gozdarske službe. Čeprav je že Zakon o gozdovih določil, da bo za vse slovenske gozdove skrbela enotna javna gozdarska služba, organizirana v Zavodu za gozdove Slovenije, je njeno osnavljanje tudi v zadnjih mesecih zahtevalo veliko prepričevanj, usklajevanj in tudi povsem konkretnih priprav- izdelav cele vrste dokumentov. ln kljub temu, da so bile v Zakonu o gozdovih natančno določene tudi naloge javne gozdarske službe, je bilo v razgovorih o njenem osnovanju še vedno slišati celo kakšen vplivnejši glas, ki je vedno znova zahteval pojasnjevanje vloge gozda in gozdarske stroke, torej pojasnjevanje vsega od začetka. Ob takšnih trenut- kih se je v tem času pokazalo, da je bilo v dveletnem obdobju sprejemanja Zakona o gozdovih opravljeno veliko delo pri prosvetljevanju javnosti in njenih zastopnikov (politikov) o po- menu naše stroke in ustrezne gozdarske službe. Zavest o potrebnem strokovnem ravnanju z gozdom je očitno zmagala in je kljub »strelam«, ki so do zadnjega najedale moči in živce vsem gozdarjem, še posebej najbolj odgovornim, zago- tovila osnovanje javne gozdarske službe v tolikšnem obsegu (824 + 41 lovcev}, da bi ob dobri organiziranosti in skrbnem in smotrnem delu morala biti sposobna kakovostno opravljati nalo- ge, ki so ji zaupane z Zakonom o gozdovih. Dela bo veliko. Nekatere naloge javne gozdarske službe doslej gozdarstvo ni izvajalo. Tu je mišljena predvsem aktivnejše poseganje gozdarske stroke zunaj gozda in usmerjanje ravnanja tudi z vsemi prostoživečimi divjimi živalmi. Kljub vsemu pa je treba kar k nalogam prišteti in še posebej izpostaviti oblikovanje novih načinov sodelovanja z lastniki gozdov. Uspešno sodelo- vanje z lastniki gozdov bo pogoj uspešnega (strokovnega) dela z zasebnimi gozdovi, lahko rečemo kar - uspešnega dela Zavoda za gozdove. Zavod bo moral zato temu vprašanju zlasti na začetku svojega delovanja posvetiti posebno pozornost. Urednik GozdV 51, 1993 425 GDK: i87+i88 Asplenio-Piceetum (497.12"06) Mraziščna smrečja (Asplenio-Piceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske The Frost-Pocket Norway Spruce Forests (Asplenio-Piceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) in the Dolines of Kočevsko (SE Slovenia) Marko ACCETTO" Izvleček Accetto, M.: Mraziščna smrečja (Asplenio-Pi- ceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske. Gozdarski vestnik, št. 10/93. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 43. Mraziščna smrečja v koliševkah Kočevske so bila uvršCena v asociacija Asplenio-Piceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna cir- ceetosum alpinae. Ključne besede: Asplenio-Piceetum, Kočev­ ska, JV Slovenija, geografska varianta i. UVOD Pri popisovanju ali kartiranju vegetacije smo že velikokrat razkrili marsikatero flori- stično ali drugo naravno zanimivost. Tako- tudi v letu i 992. Potem, ko sem pri popisovanju vegeta- cije na Kočevskem odkril številna nova najdišča endemične vrste Campanula justi- niana Wit., sem jugozahodno od Goteni- škega Snežnika (i 289m) postal pozoren na veliko kraško kotanje. Ze ob pogledu na specialko sem slutil, da gre pri tej reliefni udornini za mrazišče. Nisem se zmotil. Po nekaterih značilnicah smrečij na dnu udor- nine sem ugotovil, da se nahajam v četrti udarni jami - koliševki - na Kočevskem, ki jo zarašča piceetalna vegetacija. Pravkar odkrito, še ne imenovano koliševko v Gole- * Dr. M. A., dipl. ing. gozd., Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 5, SLO 426 GozdV 51, 1993 Synopsis Accetto M.: The Frost-Pocket Norway Spruce Forests (Asplenio-Piceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) in the Dolin es of Kočevsko (SE Slovenia). Gozdarski vestnik, No. 10/93. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 43. The frost-pocket norway spruce forests in the dolines of Kočevsko (SE Slovenia) were put into the association Asplenio-Piceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna circeetosum a/pinae. Key words: Asplenio-Piceetum, Kočevsko, SE Slovenia, geographical variant. niški gori, sem poimenoval Goteniška koli- ševka. Ob najdbi te koliševke se je, podobno kot pred dvajsetimi leti, samo po sebi ponudilo vprašanje, ali se tod še kje nahajajo po- dobne udarne jame? ln res sem izvedel pri kočevskih gozdarjih še za dve novi kolišev- ki, imenovani Sovja stena in Globoka doli- na. Tudi v teh »jamah(( sem ugotovil, da gre pri vegetaciji za mraziščni smrečji. Pri nadaljnem popisovanju vegetacije v širši okolici Sovje stene sem naletel še na četrto, manjšo koliševko. Ker je ta zelo blizu prejšnje, v istem oddelku, z enakim ledinskim imenom, sem jo poimenoval Mala Sovja stena. Ti štirje otoki piceetalne vegetacije, nav- kljub svoji majhnosti, zaslužijo, da jih na kratko opišem. Hkrati pa nam skupaj z doslej že opisani mi smrečji (slika i) v koli- ševkah Kočevske (M. WRABER i 969, AC- CETTO 1972, HOČEVAR et al. i 980) omo- gočajo, da jih prvič celoviteje vegetacijsko opredelimo. MraziSčna smrečja (Asplenio-Picee\um R. Kuoch. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliSevkah Kočevske Poudariti moram, da je pri florističnem popisovanju tovrstnih smrečij, kjer po šte- vilu in pokrovnosti prevladujejo kriptogame vrste, nujno potrebna pomoč specialistov (briologov, lihenologov idr.). Pri tem mi je nesebično pomagal prof. dr. F. Batič. Za njegovo pomoč se mu na tem mestu naj- lepše zahvaljujem. Žal sem se moral spoprijeti z določanjem mahovnih vrst sam. Pri tako zahtevnem delu, ki mi je vzelo največ časa, se zave- dam tudi mogočih neprijetnosti. Delno sem se temu izognil s preverjanjem mahovnih taksonov v ljubljanskem univerzitetnem herbariju. Nekaj vrst iz družin Lophoziaceae in Cephaloziaceae so žal ostale nedoloče­ ne. Za pregled prispevka se zahvaljujem dr. M. Zupančiču, mag. D. Robiču pa za na- svete pri postopku ordinacije. Dolžan sem zahvalo Podjetju >~Snežnik« iz Kočevske Reke in posebej vodji gozdar- stva tega podjetja g. A. Križu, dipl. inž. gozd., za denarno pomoč pri kritju dela terenskih stroškov, ki so zaradi nemogočih razmer v znanosti skoraj v celoti bremenili moje osebne dohodke. 2. METODA DELA Pri proučevanju sem se oslonil na stan- dardno srednjeevropsko metodo. Splošno oceno rastiščnih dejavnikov sem dobil z analizo stanovitne kombinacije rastlinskih vrst po indikacijskih vrednostih ELLEN- BERG-a et al. (1991). Pri ugotavljanju po- dobnosti in razvrstitvi popisov sem uporabil S6rensenovo metodo. Matrika izračunanih koeficientov (QS) podobnosti oziroma raz- ličnosti (1 OO-OS) je bila osnova za izvedbo Wisconsinske polarne ordinacije. 3. KRATEK OPIS IN EKOLO§KA OZNAKA KOLI§EVK 3.1. Goteniška koliševka leži na dnu obsežne kraške kotanje jugozahodno od Goteniškega Snežnika ali točneje v add. 2, ki pripada gge. Ravne. Gradijo jo temnosivi kredni apnenci z vložki dolomita (SAVIC, DOZET 1985). Sodeč po njeni obliki, razporeditvi razme- tanih skalnih pečin ("balvanov«), ki so v enem delu nagrmadeni eden vrh drugega, v drugem delu pa jih dobimo le posamič, domnevam, da je koliševka nastala z vdo- rom stropa večjega spodmola. Zato je se- stavljena iz dveh reliefno in talno različnih delov. Manj skalnati del obsega tri manjše plitvejše vrtače v osrednjem delu dna kota- nje. Ta del se prek ožjega prehoda nada- ljuje v ugreznjeno ter od strani odprto in sploščeno brezno, sicer bolj podobno kam- niti kadi. Merjeno od najnižje točke v nad- morski višini okoli 1040 m, je globoka ozi- roma visoka 20 do 25m. Delno je zapol- njena z večjimi pečinami, tako da pravi nivo njenega dna lahko le slutimo. Grmada sed- mih pečin gradi nepravilno stopničasto pira- mido sredi brezna, ki je v spodnjem delu naslonjena na njeno severno ostenje in sega do polovice njegove višine. Porašča­ na je s preprogo mahov, zelišč in grmovnic. Zaradi pičlo razvite humusne plasti na skal- nih pečinah se ni mogla razviti drevesna plast. Smreka, poglavitna graditeljica mra- zišč v koliševkah, je na dnu redka in v inicialni razvojni stopnji. številčnejša je v obrobju koliševke. Na dnu koliševke za- vzema smrečje približno slabo polovico površine oziroma tri do štiri are. Mraziščno smrečje v koliševki se v višjih toda hladnih legah navezuje na združbo Abieti-Piceetum s. lat. Pojavljajo se še druga skalnata rastišča jelovo-bukovih go- zdov s posamično primesjo samonikle smreke. 3.2. Koliševka Sovja stena se nahaja severno od Goteniškega vrha (1157m). Po ureditvenem načrtu gge. Draga iz leta 1991 je vključena v odsek c oddelka št. 40. S površino dobrega hektara je največja med doslej opisanimi koliševkami na Kočev­ skem. Širšo okolico koliševke gradijo jurski apnenci s plastmi dolomitov (SAVIC, DO- SET 1985). Troje skoraj pravokotna stoječih astenij jo zapira z južne, vzhodne in zahodne strani. Odprta je le proti severoseverovzho- du. Zato je koliševka zgoraj bolj ali manj GozdV 51, 1993 427 Mraziščna smrečja (Asplenio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske podkvaste oblike. Spodaj je zaradi različno debelih plasti grušča in skalnih blokov ne- koliko podobna nepravilno zamaknjeni in razpotegnjeni osmici. To osmico gradita dve izraziti dolasti vrtači. Dno prve, globlje vrtače, leži v nadmorski višini okoli 1065 m. Dno druge, bolj razpotegnjene in plitvejše vrtače, je okoli 5 m višje od prve. Koliševka je dobila ime zaradi pogostega gnezdenja sov in ujed v mogočnem, okoli 50 do 60 m visokem, predvsem vodoravno razbrazdanem in proti severoseverovzhodu izpostavljenem ostenju (slika 2). Gornja pobočja koliševke so grajena iz drobnejšega neustaljenega grušča. Proti dnu je grušč debelejši, neustaljen, pome- šan s skalnimi bloki. Ta v celoti prekriva dno, na katerem so trohneča debla in nekaj skalnih . blokov. Največji poliedričn i pri- zmoidni blok ima prostornino približno 18m3 in tehta okoli 30 ton (slika 3). Skalovje je skoraj v celoti prekrita s preprogami mahov, lišajev in zelišči. Mraziščno smrečje porašča spodnji del globlje, dolinsko oblikovane vrtače oziroma spodnji del izrazitejših pobočij na vzhodni in zahodni strani. Približno na sredini koli- ševke prehaja smrečje, prek manj izrazi- tega sedla, še v drugo dolasto vrtačo, vendar se takoj na njenem začetku tudi končuje. Smrekov gozd leži v nadmorski višini okoli 1065 do 1072 m in meri okoli 4 do 5 arov. Po površini večje je na Kočev­ skem le smrečje v Prelesnikovi koliševki. Na preostalem delu koliševke prevladuje združba Abieti-Fagetum dinaricum acereto- sum. 3.3. Koliševka Mala Sovja stena je od prejšnje oddaljena okoli 200m, v smeri severozahoda. Nahaja se v severnem delu istega oddelka (št. 40), v njegovem odseku b. Geološko-petrografska podlaga je enaka kot v prej opisani koliševki. Ta koliševka je bolj ali manj podobna nepravilni okrogli do ovalni, zgoraj okoli 80 m široki in 20 do 30m globoki asimetrični kadi. Njeno proti severu in deloma proti vzhodu izpostavljeno skalnate pobočje se strmo nadaljuje in konča v višjemu vrhu oziroma grebenu. Na vzhodni strani jo ostro omejuje manjše ostenje in nad njim strmo 428 Gozd V 51, 1993 skalnate pobočje, ki se na severni in de- loma zahodni strani prevesi v strmo pada- joče skalnato pobočje. Kot pri vseh koliševkah ležijo tudi tu na dnu večji in manjši skalni bloki. Na pobočjih je po debelini sortiran, spodaj debelejši in zgoraj drobnejši, grušč. Skalovje je skoraj v celoti prekrita z mahovi, lišaji in zelišči. Ti prekrivajo tudi na dnu povprek ležeča, napol razpadla debla. V njih koreninijo šte- vilne klice in mlade smreke ter grmovnice. Redek smrekov gozd, ki porašča dno, vznožje in deloma proti vzhodu in severu izpostavljeno, strmo in zelo skalnato po- bočje v nadmorski višini 1090 do 11 OO m, meri nekaj manj kot 3 are. Mraziščno smrečje se v hladnejšem delu kol iševke navezuje na asociacija Abieti-Pi- ceetum s. lat., na zahodni strani koliševke pa na Abieti-Fagetum dinaricum acereto- sum. Sicer je splošno razširjena združba Abieti-Fagetum dinaricum festucetosum. Slika 1 : Smreke v Prelesnikovi koliševki Mraziščna smrečja (Asplenio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske 3.4. Koliševka Globoka dolina se na- haja na zahodni strani Kočevske gore. Leži v spodnjem delu oddelka 145, ki pripada gge. Grčarice . Koliševko gradijo dolomitizi- rani apnenci. V širši okolici prevladujejo kredni apnenci. Zgoraj je koliševka nepravilne okrogle do ovalne oblike. Dolga je okoli 50--60 m, ši- roka približno 50 in globoka 25-30 m. Na zahodni strani, tik pod cesto, jo omejuje približno 1Om visoko ostenje, ki se nada- ljuje s strmim pobočjem in sega do dna. Drugod jo obdajajo strma in ponekod dokaj skalnata pobočja. Zaradi svoje »priročne« lege je žal postala divje smetišče. Mrazišč­ no smrečje porašča dno, in presenetljivo, proti jugu izpostavljen spodnji del pobočja koliševke, torej samo tam, kjer so razmetani skalnati bloki in grušč. Nastanek tega mra- ziščnega smrečja, ki ga komaj še lahko uvrstimo med ta smrečja, si razlagamo Slika 2: Pogled na Sovjo steno predvsem z edafskimi in manj mikrorelief- nimi razmerami. Smrekov gozdiček je najmanjši med vsemi opisanimi in meri le 2 ara. Leži v nadmorski višini okoli 550 do 557 m. Vegetacijo ostalega dela koliševke se- stavlja deloma javorovje, na južni strani združba Abieti-Fagetum dinaricum necke- retosum, sicer pa prevladuje močno za- smrečena asociacija Abieti-Fagetum dinari- cum asaretosum var. Carex alba Puncer 1980. 4. ANALIZA STANOVITNE KOMBINACIJE RASTLINSKIH VRST Analiza splošnih ekoloških dejavnikov s pomočjo indikacijskih vrednosti (ELLEN- BERG 1988) je pokazala (glej tabelo spo- Gozd V 51, 1993 429 Mraziščna smrečja (Asplenio·Piceetum R. Ku o eh. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske daj), da rastejo smrečja v koliševkah na zelo skalnatih, svežih do vlažnih, hladnih, polsenčnih do senčnih rastiščih z lokalno subkontinentalno klimo, na prhlinastih rend- zinah na apnencih, ki prevladujejo, pa tudi na koluvijalnih tleh, katerih pH vrednosti so v zmerno do slabo kislem območju. 5. FITOCENOLOŠKI OPIS KOLIŠEVK Floristična sestava vseh doslej opisanih mraziščnih smrečij na Kočevskem je naj- lepše razvidna iz priložene analitične vege- tacijske tabele. Po skupnem številu 283 rastlinskih taksonov uvrščamo to rastlinsko združbo med bogatejše litocenoze. K temu v veliki meri prispeva številčnost kripto- game flore, ki prevladuje. Več kot polovica je mahovnih in lišajskih vrst (59%), slede cvetnice (34%) in praprotnice (7%). Po številu vrst v popisih je najbogatejša koli- ševka Sovja stena (165). Najmanj vrst je v Rožeški koliševki (99). število vrst je dokaj odvisno od velikosti smrečij v koliševkah. 5.1. Plastovitost Pičla pokrovnost drevesne plasti je splo- šna značilnost mraziščnih smrečij tako na Kočevskem kot tudi drugod. V povprečju je ta med 20% in 30 %, največja v Prelesni- kovi (40'/~50%) in najmanjša v koliševki Globoka dolina (10%). V njej dobimo iz- ključno smreko, saj samo smreka lahko prenaša ekstremno hladnost tal, ki je pogla- vitni dejavnik pri ohranjanju mraziščnih smrečij. Grmovna plast, v kateri prav tako kot v drevesni plasti prevladuje smreka, je obil- nejša. Pokriva med 30 in 50% površine smrečij. Poleg nje se od drevesnih vrst pojavlja posamič Abies alba, Sorbus aucu- paria. Pogoste grmovnice so: Rosa pendu- /ina, Clematis alpina, Salix appendiculata, Loricera nigra, Ribes alpinum, Rubus idaeus in druge. Zeliščna plast je bogatejša in pokriva okoli 60 do 80% površine. Po pokrovnosti prevladujejo praprotnice Gymnocarpium dryopteris, Thelipteris phegopteris, Dryop- teris fi/ix-mas, D. expansa, D. carthusiana in Athyrium fi/ix-temina, ki dajejo asociaciji značilen zunanji videz. Med cvetnicami se najobilneje pojavljajo Urtica dioica, Circaea alpina, Chrysosplenium altemifolium, Oxa- lis acetose/la, Viola bil/ara in druge. Po pokrovnosti in številu vrst prevladujejo mahovi, ki prekrivajo okoli 80% površine. V preprogah se pojavljajo vrste: Rhytidia- de/phus /oreus, R. triquetrus, Neckera cri- spa, Ctenidium mo/luscum in ponekod Sphagnum vrste (slika 4). Slede vrste iz rodu Plagiomnium, med vrstami razreda Hepaticae se najobilneje pojavlja Conocep- halum conicum. Lišajska plast ni kdo ve kako razvita, saj zaradi skromne pokrovnosti drevesne plasti manjkajo številne epilitske vrste. Lišaji se v glavnem pojavljajo med mahovi in na skalovju. Najpogostejše so vrste rodu Pe/- tigera in C/adonia. 5.2. Sociološka zgradba Flora je v popisih razvrščena v osemnajst diagnostično pomembnih sistematskih ras- tlinskih skupin. Za presojo vegetacijskih in ekoloških razmer so, razen spremljevalk, pomembne prav vse. Prvo skupino grade razlikovalne vrste asociacije Asplenio-Piceetum R. Kuoch Frekvenčna porazdelitev 109 rastlinskih vrst stanovitne kombinacije (po ELLENBERGU et al. 1991) indikacijske ocene 2 3 4 5 6 7 8 9 indif. svetloba 1 2 13 29 28 12 11 6 2 5 toplota 2 7 25 22 14 3 1 o o 35 kontinentalnost o 7 20 22 24 29 1 o o 6 vlaga o o 4 14 29 36 12 2 1 11 kem. reakcija 1 7 12 10 16 12 14 16 o 21 430 Gozd V 51, 1993 Mraziščna smrečja (Asp!enio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Ompha!odes verna var. geogr. nova) v ko!iševkah Kočevske 1954, med katere so uvrščene Aspfenium viride, A. trichomanes, A. ruta-muraria, Cy- stopteris fragi/is, Po/ypodium vu/gare in Moehringia muscosa. Vse imajo pionirske lastnosti in uspevajo predvsem na vlažnem apnenem skalovju. V drugi skupini so zbrane razlikovalnice geografske variante združbe Asp/enio-Pi- ceetum var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova. Mednje sodijo vrste Om pha/o- des verna, Steflaria g/ochidisperma in Sco- polia carniofica. Nomenklaturni popis je št. 1. V tretji skupini so razlikovalnice subaso- ciacije Asplenio-Piceetum var. geogr. Om- pha/odes verna circeetosum a/pinae su- bass. nova: Circaea alpina, Pe/tigera /eu- coph/ebia, Conocephafum conicum, Carda- minopsis arenosa, Phyf/ithis scofopendrium in Po/ystichum braunii, ki kažejo predvsem na večjo vlažnost fitocenoze. Zadnji dve imenovani vrsti uvrščajo nekateri tudi med značilnice javorovij. Holotip za subasocia- cijo je popis št. 1. Glede na nadmorsko višino se v okviru te oblike pojavljata dve varianti. Varianto Asplenio-Piceetum var. geogr. Ompha/o- des verna var. Luzula sy/vatica ssp. sy/va- tica var. nova označujejo vrste, ki uspevajo predvsem v visokogorskih območjih. Va- rianto Asplenio-Piceetum var. geogr. Om- pha/odes verna var. Trichoco/ea tomentefla var. nova označujejo vrste Solanum du/caM mara, Lonicera xy!osteum, Trichocolea toM mentafla in Rhamnus fa/ax, ki so pogo- stejše v montanskih in nižjih območjih. Holotip za prvo varianto je popis št. 1, za drugo varianto pa št. 5. Tako členitev nam je potrdila tudi Wis- consinska dvodimenzionalna polarna ordi- nacija, pri čemer dokaj odstopa rastišče v Prelesnikovi koliševki. Vzrok temu niso raz- lične ekološke razmere, temveč večja bo- gatost lišajske flore. Pri imenovani metodi ordinacije smo upoštevali samo prisotnost vrst in ne hkrati tudi njihove pokcovnosti. Naslednje sociološko pomembne sku- pine grade vrste podzvez, zveze, reda in razreda smrekovih gozdov (Rhododendro- Vaccinienion 8r.-81. 1939, Vaccinio-Picee- nion Oberdorfer 1957, Abieti-Piceion 8r.-81. 1939, Vaccinio:Piceion 8r.-81. 1938, Vacci- nio-Piceetalia 8r.-81. 1939, Vaccinio-Picee- tea 8r.-81. 1939 em. Zupančič 1980). Za vse omenjene skupine je značilno, da se njihova navzočnost manjša z nadmorsko višino oziroma so v var. Trichoco/ea tomenM telia manj številne. Med njimi sta posebej zanimivi vrsti Barbifophozia f/oerkei in Streptopus amplexifofius, ki v doslej opisa- nih mraziščnih smrečjih pri nas še nista bili omenjeni. Pogostejši sta v zahodno- in srednjeevropskih smrečjih. Vrsta Strepto- pus amplexifo/ius se redkeje pojavlja tudi v nekaterih balkanskih smrečjih. Po 8r.-81.-ju (1939) sta značilnici zveze Vaccinio-Pi- ceion. Taksoni doslej naštetih prvih devetih sku- pin so z izjemno razlikovalnic geografske variante in nižjih enot (subasociacije in nižinske variante) acidofilno-mezofilne do higrofilne narave. Skupaj z deveto skupino vrst razreda smrekovih gozdov, ki so acidoM filno-heliofilne narave, dajejo združbi fiziog- nomsko in sociološko pičeetalni značaj. Jugovzhodnoevropsko-ilirskih vrst v naj- širšem smislu oziroma ilirikoidnih vrst (TRI- NAJSTIČ 1992), ki jih v splošnem štejemo za razlikovalnice dinarskih mraziščnih smrečij (ZUPANČIČ 1980) ni veliko. Med njimi najdemo predstavnice najvlažnejših rastišč, ki skupaj z že nekaterimi omenje- nimi subasociacijskimi razlikovalnicami po- dobnih lastnosti iz redov Fageta/ia sy/vati- cae Pawl. 1937 in Adenostyfetafia 8r.-81. 1931 kažejo na določen vlažno-hladni zna- čaj našega smrečja. številčnost in pokrovnost vrst reda buko- vih gozdov, ki je v splošnem značilna za skoraj vsa dinarska in balkanska smrečja, je precejšna. Povečini gre za vrste meze- tilne do mezofilno-subhigrofilne in nevtro- filne narave. Vrst zveze in reda visokih steblik (Adeno- sty/ion 8r.-81. 1925 in Adenosty/etafia), ki so mezofilno-higrofilne narave, je v primer- javi z vrstami bukovij manj, pokrovnost pa nasprotno precej večja. To kaže po eni strani na neugodne edafske in mikroklimat- ske razmere in po drugi strani na dokajšnjo vlažnost rastišča. Pri teh dveh skupinah opažamo, da je njihova številčnost manjša GozdV 51, 1993 431 Mraziščna smrečja (Asplenio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v kotiševkah Kočevske v smrečjih , ki ležijo na nižjih nadmorskih višinah. številčnost vrst razredov Asplenietea tric- homanis 8r.-81. in Meier et. 8r.-81. 1934 corr. Oberd. 1947 ter Thlaspietea rotundito- lii 8r.-81. et al. 1947, med katerimi je večina uvrščena med razlikovalnice asociacije, je zrcalo velike skalovitosti teh rastišč, ki je posebej značilna za mraziščna smrečja na Kočevskem. Mahovne in lišajske vrste, ki niso bile uvrščene v doslej obravnavane sintakso- nomske enote, smo razvrstili po ekoloških vrednostih DOLL-a (ln ELLEN8ERG et al. 1991 in WIRTH-a). Te nam sicer dajejo podrobnejši vpogled v ekološke razmere rastišč mraziščnih smrečij, žal pa nam ne omogočajo še boljše vključitve sinuzijal- nega '!. fitocenotski nivo, ki so ga predlagali WILMANNS, 8181NGER (1966) in SCHU- WERK (1986). Prvo skupino (a) iz obsežnega spiska kriptogame flore predočujejo vrste, ki ka- žejo hkrati na poudarjeno hladnost in vlaž- nost rastišča. Kazalke takšnih razmer so vrste Plagiomnium medium, Barbilophozia floerkei, Orthothecium rufescens, Plagio- pus oederi idr. Zadnji dve vrsti skupaj s taksonom Bartramia pomiformis iz skupine c ter taksonoma Ptilium crista-castrensis (slika 5) in Plagiothecium laetum, uvrščajo ne~ateri raziskovalci med borealne vrste (MARTINČIČ 1966: 24-25). V naslednji skupini (b) prevladujejo ka- zalke velike vlažnosti, med katerimi ome- njam Sphagnum vrste, Chylosciphus po- lyanthos in Cratoneuron commutatum. V tretji skupini (c) kriptogamih vrst sta Slika 3: Velika skalnatost- značilnost kočevskih mraziščnih smrečij. Največja pečina v koliševki Sovja stena 432 GozdV 51, 1993 1 ., Mraziščna smrečja (Asplenio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske poleg pogostejših kazalk hladnosti rastišč kot so Mnium marginatum, M. stel/are, Plagiomnium cuspidatum idr., posebej zani- mivi dokaj redki vrst Plagyobryum zierri, ki so jo našli le v Prelesnikovi (HOČEVAR et al. 1985), ter lsopterigium pulchelum v Podsteniški koliševki (leg. Accetto 1971 , det. Martinčič 1971). Obe vrsti nekateri uvrščajo celo v skupino arktično-oreofitskih vrst (MARTINČIČ 1966). V četrto, po ekoloških lastnostih dokaj raznoliko skupino (d) mahov smo uvrstili vse, ki jih v doslej obravnavane enote ne bi mogli vključiti . Povečini gre za taksone bazifilno-neutrofilne in subhigrofilne nara- ve. V skupini lišajev so poleg že omenjene značilnice mraziščnih smrečij Peltigera leu- coph/ebia, ki jo pri nas dobimo le v kolišev- kah ali v subalpinskem pasu (BATIČ et al. 1985), kazalke hladnejših razmer še njene rodovne sorodnice iz zveze Lobarion pul- monariae Ochsn. 1928 in vrsta Cladonia rangiferina. Glede na vlažnost so vse sred- nje zahtevne, izogibajo pa se območij z manjšo količino padavin. 6. RAZPRAVA Kočevska mraziščna smrečja bomo za- radi različnega obravnavanja kriptogame flore lahko le delno primerjali tako z mraziš- čnimi gozdovi našega dinarskega gorstva kot tudi z drugimi srednjeevropskimi in balkanskimi smrečji . Zato uporaba koefi- cientov floristične podobnosti in drugih pri- merjav ne prihaja v poštev. Ostanejo nam le primerjave poglavitnih sintaksonomskih enot s pomočjo sintetične vegetacijske ta- bele, ki jo zaradi obsežnosti izpuščam . Slika 4: Preproga mahu Sphagnum squarosum v Sovji steni GozdV 51, 1993 433 Mrazišl:nasmrel:ja (Asptenio-Piceetum R. Kuoch. 1954var. geogr. Ompha!odes verna var. geogr. nova) vko!iševkah Kočevske Pri vegetacijskem določevanju mraziš- čnih smrečij sta se pri nas izoblikovali dve mnenji. Medtem ko jih je M. Wraber določil kot Piceetum subalpinum Br.-BI. 1939 dina- ricum M. Wraber (1960, 1969 n. nud.), je bil Košir mnenja, da pripadajo dinarski va- rianti združbe Asplenio-Piceetum dinaricum Košir (1975 n. nud.). Ob najdbi in floristič­ nem popisu dveh koliševk v Kočevskem Rogu leta 1972 sem se za Koširjevo dolo- čitev odločil tudi sam. Na osnovi obsežnega popisnega gradiva in primerjav so bila smrečja v dinarskem gorstvu končno uvrščena v asociacija Pi- ceetum subalpinum dinaricum Zupančič 1980 oziroma Lonicero caeruleae-Picee- tum Zupančič. Za fiziognomsko, nel Mraziščna smrečja (Asp!enio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Ompha!odes verna var. geogr. nova) v ko!iševkah Kočevske styles alliariae. The holotype of the variant is the inventory No 1. The Asplenio viridis-Piceetum var. geogr. OmpaJodes verna circeetosum var. Trichocolea tomntella var. nova variant has the foJJowing species: Solanum dl;Jlpamara, Lonicera xylosteum, Trichocolea tomenteJJa and Rhamnus falax. The holotype of the variant is the inventory No 5. The frost - pocket Norway spruce forests in the dolines of the Kočevje region, where such diverse and rare flora can be found, represent extremely important and at the same time highly sensitive biological-ecological objects, which should all be under strict nature protection. VIRI 1. ACCETTO, M., 1972: Gozd smreke in zelenega sršaja (Asp/enio-Piceetum Kuoch 1954 v Podsteniški in Rožeški konševki in njegova ekološka problematika. Gozd. vest., 30, 9-10: 273-283. 2. ACCETTO, M., 1993: Frostbedingte Naturfichten- w8.lder im Gebiet von Kočevsko. Sauteria (v tisku). 3. ACCETTO, M., 1993: Floristične zanimivosti z bolj in manj znane Kočevske. Proteus 56, 3. 4. BARKMAN, J. J. 1958: Phytosociology and Eco- logy of Cryptogamic Epiphytes. 628 pp., Assen. S. BARKMAN, J. J., MORAVEC, S., AAUSCHERT, S., 1986: Gode der Pflanzensoziologischen Nomenkla- tur. 2. Auflage, yegetatio 67: 145-195. 6. BERTOVIC, S., 1975: Ekološko-vegetacijskezna- čajke okoliša Zvižana u sjevernom Velebitu. Glas. za šum. pok. 18: 5-73. 7. BRAUN-BLANQUET, J., SISSING, G., VLIEGER, J., 1939: Klasse der Vaccinio-Piceetea. Prodromus der Pflanzengeserrschaften. _ 8. BRAUN-BLANQUET, J., 1949: Ubersicht der Pflanzengesellschaften Aatiens. Vegetatio 2, 2-3. 9. ELLENBERG, H., 1984: Vegetation Mitteleuropas mit den Alpen. _ 10. ELLENBERG, H., WEBER, H. E., DULL, R., WIRTH, V., WERNER, W. et PAULISSEN, D., 1991: Zeigerwerte von Pflanzen in Mitteleuropa. Scripta Geo- botanica 18: 1-248, Erich Goltze Johranitev in obnovitev bio- loške raznovrstnosti nujno spada k trajnosti gospodarjenja, kar moramo upoštevati tudi v gozdarski politiki in zakonodaji«. Na pod- lagi takšnih in podobnih priredb je dr. Zu- pančič v nadaljevanju izpeljal sklep: )) ... Posamezne države so dolžne izdelati STROKOVNA SREČANJA GDK: 188:971 in dopolnjevati smernice .. ·" Podobnega določila v resoluciji ni mogoče najti. V resoluciji je izražen velik interes za reševanje nekaterih problemov v gozdar- stvu, zato je za Slovenijo seveda zanimiva. Še posebej je zanimiv proces, s katerim Evropa poskuša te probleme rešiti. Zato upam, da bodo v prihodnjih številkah Go- zdarskega vestnika predstavljeni ta in drugi mednarodni dokumenti, ki se nanašajo na gozdarstvo. Ali lahko pripravo le-teh priča­ kujemo od Ministrstva za kmetijstvo in go- zdarstvo? Z objavo bi se tudi izognili (hote ali nehote) prirejenim prevodom teh po- membnih dokumentov. Prav to je tudi glavni motiv, da sem predstavil svoj pogled, more- bitnim pripombam o dlakocepstvu navkljub. 1 vse podčrtal M. Š. mag. Milan Šink o Zborovanje Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije v Ljubljani Letos je že drugič Slovenija organizirala zborovanje mednarodnega Vzhodnoalp- sko-dinarskega društva za proučevanje ve- getacije. Prvič je to bilo 1974. leta in letos od 7. do 11. julija 1993. Obakrat je bil organizator Biološki inštitut Jovana Hadžija SAZU oziroma ZRC SAZU v Ljubljani. Le- tošnjega simpozija se je udeležilo okoli 60 članov iz Avstrije, Italije, Slovenije in Hrva- ške. Tema letošnjega zborovanja je bila "flora in vegetacija Kamniško-Savinjskih Alpcc in je obsegala dva dneva referatov in tri dni terenskih ekskurzij v floristično in vegetacijsko najzanimivejše predele Kam- niško-Savinjskih Alp. Prvi dan so po pozdravnih nagovorih sledila tri uvodna predavanja: Akad. dr. E. MAYER: Rastlinske geografske značilnosti Kamniško-Savinjskih Alp, dr. M. ZUPAN- ČIČ: Gozdna in grmiščna vegetacija Kam- niško-Savinjskih Alp, mag. A. SELIŠKAR: Pregled traviščne vegetacije Kamniško-Sa- vinjskih Alp. Naslednji dan je sledila vrsta zanimivih prispevkov kolegic in kolegov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške v zvezi z vegetacijsko, floristično, taksonomsko, ekološko in fitogeografsko tematiko in pro- blematiko. Tretji dan je bila celodnevna ekskurzija na Kamniško sedlo (1 903 m) in na južna pobočja Kamniško-Savinjskih Alp (Gorenj- sko). Del višinske razlike so nam omogočili prijetneje in lažje premagati terenski avto- mobili, ki nam jih je prijazno dala na razpo- lago Slovenska vojska, kar je na vse udele- žence, zlasti na tuje, naredilo velik vtis. Glavna tema je bila traviščna vegetacija in flora. Informativno smo si ogledali še vege- tacijo in floro ruševja in bukovih gozdov. GozdV 51, 1993 475 Sledila je celodnevna ekskurzija na Dleskovško planoto (1850 m) in severna pobočja Kamniško-Savinjskih Alp. Težišče je bilo spet na traviščni flori in vegetaciji, ogledali pa smo si še vegetacijo in floro ruševja, smrekovih, macesnovih, bukovih in jelovo-bukovih gozdov. Udeležencem tega zborovanja smo pokazali tudi stra- hotne razdiral ne učinke velike poplave pred tremi leti v dolini Podvolovljeka in na obvod- nih predelih celotne Zgornje Savinjsl>železnega« značaja), vojake, to- varne orožja (npr. Suhi). Danes je to dežela sprememb. Vojaški organizaciji prilagojena naselja se naglo spreminjajo, zelo očitna je izgradnja infrastrukture. Gozdarstvo je še vedno pomembna gospodarska panoga. Naravno bi tu našli hrastovo-bukove in jelovo-bukove gozdove, toda kar na 47,6% površine thurinških gozdov raste smreka, na 19,7% pa bor. Slaba tretjina je listnatih GDK: 172.8:971 gozdov, ki pa so močno prizadeti, zlasti zaradi mokrih zimskih depozitov iz onesna- ženega zraka. Ker tvorijo matično podlago pretežno portiri iz srednjega perma, je zaki· sovanje tal izredno velik problem. Organi- zatorji so precejšen del časa namenili ogledu športnih ·objektov in vožnji skozi smrekove gozdove. Pomen seminarja in naše naloge v prihodnje Udeležba na podobnih seminarjih je za nas pomembna, saj omogoča stik in primer- javo z drugimi evropskimi državami. Glede na pripravljenost za udeležbo v podorgani- zacijah ICP-Forests pa bi bilo primerno določiti potrebnost (pogostost) udeležbe na tovrstnih seminarjih ter kadre, ki bi se jih udeleževali. Predlagam, da (p)ostane ekipa vsakoletnih popisovalcev 16 x 16 km mreže stalna in da obišče tak seminar vsako leto eden od popisovalcev. Nevenka Bogataj 9. severnoameriški kongres o mikorizi (NACOM) Guelph (Kanada), 3.-12. avgust 1993 V času od 3. do 12. avgusta 1993 je potekal v kraju Guelph v Kanadi 9. sever· noameriški kongres o mikorizi in predkon· gresni seminar o uporabi sodobnih moleku· !arnih metod pri determinaciji gliv in mikori· ze. Kongresa se je udeležilo 400 udeležen· cev iz vsega sveta, predvsem predstavniki Severne Amerike, Avstralije in Evrope, ude· ležbo na predkongresnih seminarjih pa so omejevale laboratorijske zmogljivosti - PCR tehnik se je udeležilo 24 udeležencev in 5 vodij seminarja. Program kongresa je potekal v prostorih Univerze v Guelphu, v dveh skupinah. Pri prvi je bil poudarek na raziskavah strukture, funkcije, ekologije, molekularne genetike in aplikacije ektomi· korize, pri drugi pa endomikorize. Od leta 1990 dalje se je predvsem povečalo pozna· vanje vrstne specifičnosti mikoriznih gliv glede sposobnosti sprejemanja hranilnih snovi, tolerantnosti na različne stresne de- javnike v okolju in kompetitivnosti glede na druge mikorizne vrste ter glede na prisot· nost drugih mikroorganizmov v tleh. Prof. dr. David Read je npr. poudaril sposobnost mobiliziranja organsko vezanega dušika v tleh pri glivah, gojenih v mešanih kulturah eriko· in ektomikoriznih gliv, ki sicer v mo· nekulturah niso sposobne produkcije protei· naz. Poudarek je bil tudi na raziskavah ekstramatričnega micelija v tleh, ki se raz· vija v krpicah ob različnih virih organskih hranil in postopno naseli odmirajoči rastlin· ski material. V preteklosti tako poudarjena vrsta ektomikorizne glive, ki se je izkazala pri pogozdovanju rudniške jalovine, Pisali· thus tinctorius, pa se v visoko kompetitiv· nem gozdnem ekosistemu, v mozaičnem prepletu mikroorganizmov v tleh, ni spo· sobna kosati z nekaterimi evropskimi GozdV 51, 1993 479 vrstami gliv, npr. s kravjačo (Suil/us bovi- nus). Prav zato se vse večje število razis koM valnih skupin v svetu odloča za raziskave tipov ektomikorize. Pri teh raziskavah se večina raziskovalcev ravna po navodilih za identifikacijo in karakterizacijo tipov ektomi- korize po Agererjevi metodi (Agerer 1991, ln: Methods in Microbiology, 23, 25-74). Hkrati pa že potekajo tudi raziskave tipov ektomikorize z analizami genetskega mate- riala s sodobnimi molekularnimi tehnikami PCR ('Polymerase Chain Reaction' = poli- merazna verižna reakcija). S temi tehnikami je mogoče določen delček DNA, ki je spe- cifičen za posamezno vrsto glive (ali vsaj za posamezni rod), močno pomnožiti, nato pa jo s posebnimi restrikcijskimi encimi razcepiti na dva dela. Metoda RFLP ('Re- striction Fragment Length Polymorphism') temelji na cepljenju amplificirane DNA na dva dela, specifično za vsako vrsto glive. Če tako amplificirano in razcepljena DNA testiraš z gelsko elektroforezo, dobiš za vsako vrsto glive (in torej tudi za vsak tip mikorize) specifično porazdelitev pasov na elektroforegramu. Ker so genski markerji, Foto: Miha Zabret 480 GozdV 51, 1993 potrebni za amplifikacijo DNA, za soraz- merno veliko število mikoriznih vrst gliv že poznani, sama metoda sploh ni tako učena in zapletena, kot se zdi ob prvem branju. Na Gozdarskem inštitutu smo jo v sodelo- vanju s skupino prof. dr. Branke Javornik z Agronomskega oddelka že testirali (z nepri- čakovano zanesljivimi rezultati!). Ker pa je klasični botaniki in mikologi ne razumejo prav dobro, klasični genetiki pa niso preveč navdušeni nad mikroskopiranjem in dolgo- trajnimi morfo-anatomskimi meritvami, je na samem kongresu v okviru Okrogle mize za identifikacijo tipov mikorize prišlo do zanimive debate in napetih trenutkov. Kar vse samo še podpira naše uspehe pri kombiniranju obeh metod! Udeležbo na Kongresu in predkongre- snem Seminarju o PCR metodah sta finan- čno podprla Gozdarski inštitut Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Obema se zahvaljujem za razumevanje in podporo. mag. Hajka Kraigher Iz dejavnosti Gozdarskega inštituta Slovenije Seminar iz taksonomije višjih gliv v okviru TEMPUS projekta št. 4667-92/1 Konec po/elja so sodelavci TEMPUS projekta št. 4667-92/1 sodelovali pri organizaciji enotedenskega seminarja iz taksonomije višjih gliv, ki je potekal na področju Triglavskega narodnega parka, s sedežem v Šport hotelu na Pokljuki. Tečaj sta vodila prof. dr. Reinhard Agerer in dr. Roland Treu z Inštituta za sistematsko botaniko Univerze v Munchnu, organizacijo je prevzela mag. H. Kraigher, slovenske determinatorje za višje gfive pa je zastopal Andrej Pi/ta ver, specialist za gofobice in mfečnice. Seminarja se je udeležilo 14 študentov iz Munchna, Ljubljane in Velenja. V Šport hotelu smo improvizirati mikroskopir- nico s 17 mikroskopi in lupami, razstavni prostor za nabrani material ter knjižnico s potrebno taksonomsko literaturo. Organizirali smo po/dnevne ekskurzije v okolicu Goreljka, na Planino Javornik, na barje Šijec, na Frčkovo planino in v Konavčev žleb (pod vodstvom dipl. inž. Jošta Jakša), na Veliko blejsko barje, na Mesnovec, celodnevno ekskurzijo na Ve/o polje in Vodnikov dom. Determinacije nabranega materiala so potekale v popoldan- skem in večernem času. Najdenih je bilo ca. 300 vrst gliv, od katerih so bife nekatere v Sloveniji najdene prvič. Za prisotne so bile zlasti zanimive vrste, ki so sposobne soustvarjati mu/tip/o mikorizo s smreko ali z macesnom - gre predvsem za posamezne predstavnike rodu Gomphidius in Chroogomphus v povezavi z rodom Suiffus. K sodelo- vanju so prijazno pristali tudi nekateri predavatelji: domačini iz Gozdarske enote Pokljuka -inž. Jeklar in inž. Jošt Jakša sta predstavila rastiščne in talne posebnosti ter gozdarstvo na Pokljuki, biolog Peter Skoberne iz Zavoda za spomeniško varstvo je predstavil nekatere posebnosti Triglavskega narodnega parka in pomen Triglava za slovenstvo, dipl. inž. Martin Šolar pa je zelo nazorno in zanimivo predstavil problematiko varovanja TNP. Izredno uspešni teden je zaključil prof. dr. Tone Wraber s pregfednim predavanjem (prilagojenim za izobraževanje nemških obiskovalcev) o zgodovini Slovencev, fitogeograf- skih značilnostih Slovenije ter o znanih naravos/ovcih (in rastlinah, poimenovan ih po njih), ki so delovali na področju Slovenije ter sodelovali pri razvoju botanike na tem področju. Vodji GO Pokljuka, dipl. inž. Miru Kapusu, vsem predavateljem in zlasti Andreju Pi/ta verju se za pomoč in sodelovanje najlepše zahvaljujemo. Ponovitve seminarja so predvidene za isto območje vsaka tri leta. mag. H. Kraigher Srečanje delovne skupine TEMPUS JEP 4667-92/1 V okviru skupnega evropskega programa TEMPUS JEP št. 4667-9211 z naslovom 'Bioindication of Forest Site Poffution- Development of Methodo/ogy and Training' je bilo na Inštitutu za gozdno in tesno gospodarstvo v Ljubljani v dneh od 12. do 16. julija 1993 organizirano srečanje vodij in sodelavcev delovne skupine. Srečanja so se udeležili dr. David E. Han ke in Rachel Dent z Oddelka za rastlinske znanosti Univerze v Cambridgeu, Velika Britanija, prof. dr. Reinhard Agerer in Giitz Pa/fner z Inštituta za sistematsko GozdV 51, 1993 481 botaniko Ludwig-Maximillianove Univerze v Munchnu, Nemčija, prof. dr. Dieter Gri/1 z Inštituta za rastlinsko fiziologija Kar/-Franceve Univerze v Gradcu, Avstrija, ter skupina pod vodstvom koordinatorja projekta, prof. dr. Franca Batiča z Univerze v Ljubljani. Srečanje je otvoril prof. dr. F. Batič, ki je uvodoma predstavil problematiko raziskav propadanja gozdov, uvajanja metod bioindikacije v raziskovalno delo v gozdarstvu ter sestavo tima sodelavcev v bodoči projektni skupini za tovrstne raziskave. Sledile so predstavitve dela nekaterih sodelavk in sodelavcev skupine iz Slovenije: mag. G. Ribarič-Lasnik je predstavila problematiko analiz pigmenta v in tia/av v smrekovih iglicah, mag. H. Kraigher analize citokininov in tipov ektomikorize pri smreki, S. Sayegh-Petkovšek mikorizni potencial dveh različno onesnaženih gozdnih raziskovalnih ploskev, mag. P. Simončič problematiko mineralne prehrane pri smreki, mag. l. Virant-Klun vodni stres in etilen. Celotna skupina si je ogledala raziskovalne ploskve Inštituta na vplivnem območju TE Šoštanj ter raziskovalne zmogljivosti na Gozdarskem inštitutu, na Katedri za aplikativno botaniko in ekologijo Oddelka za agronomijo BF ter laboratorije raziskovalne skupine ER/Co v Velenju. Naslednje srečanje delovne skupine bo predvidoma marca 1994 v Cambridgeu. mag. H. Kraigher Novosti iz dejavnosti Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Vtada R Slovenije je 23. decembra 1993 sprejela Sklep o organizaciji in začetku delovanja Zavoda za gozdove S/ovemje in s tem omogočila, da Zavod konstituira svoje organe in tudi sicer izvaja vse nadaljnje aktivnosti za svoje organiziranje. Na isti seji je Vlada sprejela Osnutek Programa razvoja gozdov (in gozdarstva). Zaradi usklajenosti z Zakonom o gozdovih je bilo iz predlaganega naslova potrebno umakniti besedo ''gozdarstvo<<, seveda pa vsebina Programa podaja dolgoročne usmeritve ne le gozda ampak tudi vse dejavnosti, ki jo zajema pojem gozdarstva. Po sprejemu s strani Vlade je osnutek Programa razvoja gozdov dan v nadaljnje postopke parlamentarnih in javnih obravnav - preden ga bo končno sprejel Državni zbor R Slovenije. Vtada R Slovenije je io. decembra 1993 sprejeta Pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v Zavodu za gozdove Slovenije. Potrdila je s strani Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo predlagan Pravilnik in s tem določila, da se Zavod za gozdove oblikuje v predlaganem obsegu in s predlagano kadrovsko strukturo (824 zaposlenih na področju gozdarstva in 41 na področju lovstva). mag. ž. Veselič 482 GozdV 51, 1993 IZ TUJEGA TISKA GDK: 181.51 :165.62(048.4) Biotehnološke metode pri žlahtnenju, razmnoževanju in shranjevanju gozdnih sadik Jochen Kleinschmit: Biotehnologisch~. Metoden in Zuchtung, Vermehrung und Konservierung von Forstpflanzen. Osterreichische Forstzeitung 2:5-8, 1993. v k.cm~nlur : Lo.d() E/.EI2.SEK V gozdarstvu se pri odločitvah ne smemo ravnati po kratkotrajnih ali srednjeročnih konjunkturnih danostih. Gozdarstvo je na- mreč disciplina, pri kateri moramo misliti za stoletja naprej. Kratkoročno je npr. po vetro- lom ih v letu 1990 lesni trg za gozdarje neugoden, zato se trenutno zdi, da je ren- tabilna pridelava lesa še komaj mogoča. Vendar pa z osnavljanjem gozdov že danes skrbimo za surovinsko preskrbo prihodnjih generacij. Z naraščanjem svetovnega pre- bivalstva in zmanjšanjem gozdnih površin bo les le pridobival vrednost. Da pridobimo visokokvalitetne seme in drug reprodukcij- ski material za obnavljanje gozdov pa mo- ramo delati več desetletij. ln kako lahko pri teh pogojih upravičimo žlahtnenje in raz- množevanje gozdnega drevja z uporabo biotehnoloških metod? Z biotehnološkimi metodami je mogoče hitro masovno zmnoževanje izjemnih gene- tipov. Pri tem pa se mora ohraniti naravna variabilnost gozdnega drevja. Metode in- dukcije cvetja skupaj z vegetativnim raz- množevanjem, v novejšem času v vitroteh- niki, veliko pomagajo pri pospeševanju žlahtnenja gozdnih sadik in prispevajo k njegovi večji uporabnosti. Vendar te me- tode ne morejo nadomestiti dolgoletnega preverjanja genskih lastnosti sadik, kar je pomembna predpostavka vsakega žlahtne- nja. Uporaba najnovejših tehnik, ki so na voljo pri izvajanju programa žlahtnenja, naj bo skrbno kontrolirana. Zelo pomembno je, da se ohrani velika genska variabilnost pri produkciji populacij, pa tudi pri tistih njihovih značilnostih, ki niso predmet selekcije. Ohranjanje genske pestrosti lahko nare- dimo z biotehnologije učinkovitejše, čeprav ostaja njegovo težišče še vedno v gozdu (in situ). Biotehnologija se uporablja pri žlahtne- nju , razmnoževanju in ohranjanju gozdov: - za klonsko razmnoževanje redkih in kvalitetnih dreves, - za pridelavo biomase v energetskih plantažah, - za hitro razmnoževanje, - za pridelavo sadik za virusno in bole- zensko neokužene predele, - za pomladitev starih dreves, mikrocep- ljenje, - za in-vitro-izbor rezistentnih osebkov, - za ohranjanje genetske variabilnosti, - za haploidne, triploidne in poliploidne sadike, - za ohranjanje genetskih informacij (z globokim zamrznjenjem), - za somatske hibride in cibride, - za ohranjanje peloda, - za hibridizacijo zelo oddaljenih vrst, - za internacionalno izmenjavo shranje- nega materiala, - za premostitve samosterilnosti, - za pospešenje fotosinteze, - za pospešitev cvetenja, - za fiksiranje dušika, - za selekcije mutantov. Glavni nalogi biotehnologije sta: - ohranitev genetske variabilnosti vrst, ki zagotavlja sposobnost prilagajanja v ne- poznani prihodnosti ; - izkoriščanje genetske variabilnosti za izboljšanje gospodarsko pomembnih zna- čilnosti dreves v gospodarskih gozdovih in v nasadih na kmetijskih površinah. Biotehnologija je povezava biologije in tehnologije pri vplivanju, spreminjanju in vzgoji sadik. V novejšem času se uporablja izraz biotehnologija v zvezi s tkivnimi kultu- rami. Gozd V 51. 1993 483 Metoda razmnoževanja s potaknjenci je razvita za večino drevesnih vrst zmer- nega pasu. To razmnoževanje je relativno preprosto, z njim je mogoče enostavno razmnožiti večje število genotipov, zato je manjša verjetnost zožanja genskega skla- da. Če je delo sistematično in plansko, je mogoče izbor, preverjanje in pridelavo sa- dik med seboj povezati. Induciranje cvetenja v kontroliranem okolju in uporaba rastnih hormonov. Klasični načini temeljijo na spodbujanju stresa: s podrezovanjem korenin, obročka­ njem, strangulacijo in s podobnim. Pomanj- kanje kisika, vode in povečana temperatura navadno pospešujejo cvetenje. Pri nekate .. rih iglavcih lahko dosežemo povečano cve- tenje_ z uporabo giberelinske kisline. Pridelovanje haploidnih sadik iz pe- lodnih kultur. Pri haploidnih sadikah so genske informacije laže dostopne. Ha- NAŠl ZASLUŽNI GOZDARJI GDK: 902.1 Franc Miklitz Franc MIKLITZ se je rodi116. aprila 1821 v Čabovi na Moravskem. Po končani gim- naziji je bil pet let praktikant na posestvih kneza Lichtensteina. Leta 1844 se je vpisal na Visoko šolo za kmetijstvo in gozdarstvo v Mariabrunnu in se po končanem študiju zaposlil kot upravitelj veleposestniških go- zdov na Koroškem in štajerskem. Leta 1855 je začel v Tolminu gospodariti v držav- nih gozdovih. V obdobju 1862--<>7 je kot nadgozdar deloval v Gorici, nato v Mata- vunu in Idriji ter se leta 1876 ustalil v Radovljici. Od leta 1887 do upokojitve (1891) je bil nadupravitelj državnih gozdov. Poleg rednega dela je proučeval gozdne insekte in uredil bogato zbirko. V takratnih 484 Gozd V 51, 1993 ploidno tkivo lahko uporabljamo za somat- sko hibridizacijo s fuzija protoplastov. Somatska embriogeneza omogoča hi- tro in relativno gospodarno množično raz- množevanje. ln-vitra-tehnike omogočajo številne možnosti, ki so povezane s programom žlahtnenja, kot je hitra množična pridelava zanimivih genotipov, zgodnja in-vitra-selek- cija na rezistenco, pomlajevanje starejših dreves (različnih želenih genotipov) za po- trebe klasičnega vegetativnega razmnože- vanja, vzgoje haploidnih sadik za potrebe genetike in žlahtnenja, indukcija in selekcija mutantov, ohranjanje genetske variabilno- sti, somatska embriogeneza in pridelava umetnega semena, in -vitra-somatska hibri- dizacija s kulturo protoplastov in prenos genov s tehnologijo rekombinacije DNA. Lado Eleršek avstrijsko-nemških strokovnih časopisih je objavljal terminološke razprave. Po njem so poimenovani trije insekti. Umrl je v Radovljici, 16. septembra 1893. Bibliografija: - »Množični pojav lubadar- jev na Gorenjskem v letu 1875«. lzvestja Kranjsko-primorskega gozdarskega dru- štva. - )) T omicus cembrae - škodljivec macesna(<. Ibid. LIT.: A. Šivic, Franc Miklitz, Gozdarski vestnik 1959, str. 320. Cvetka Koler Obvestilo avtorjem prispevkov, namenjenih objavi v Gozdarskem vestniku PRAVILA OBJAVE Revija Gozdan::ki vestnik {v nadaljevanju GozdV) objavlja samo izvirne prispevke. Avtorji morajo dobiti dovoljenje GozdV), če želijo v GozdV objavljen prispevek objaviti še v kaki drugi reviji. Znanstveni prispevki se vsi recenzirajo, strokovni prispevki se recenzirajo po presoji uredništva. Avtorji lahko zahtevajo »postavljen .. prispevek v korekturo. Tekstov prispevkov ne vračamo, vračamo pa diapozitive, fotografije, grafikone in skice. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Znanstveni prispevki ne smejo bjli daljši od 15 tipkanih strani s po največ 35 vrstami na stran (vodilni prispevki dp 20 strani). Grafikoni, skice in fotografije niso vključeni v navedeni obseg. Strokovni in drugi prispevki. naj ne bodo daljši od 10 tipkanih strani. znanstveni in pomembnejši prispevki morajo biti opremljeni z izvlečkom (največ 8 vrstic) in s čimbolj zgoščeno,napisanim povzetkom. " Tekst znanstvenih prispevkov naj bo na GozdV dostavljen v 2 izvodih. Prispevki naj bodo zaradi lektoriranja tipkani z velikim razmikam med vrsticami {največ 35 vrstic na stran). Tekst pr~pevkov je lahko na GozdV poslan tudi na računalniških disketah. Disket ne vračamo po pošti, mogoč je njihov osebni prevzem. Tekst naj bo napisan v urejevalnikih besedil lipa WS 2000 ali WS 2-i. ci''možnosti prenosa teksta prispevkov prek ))modema" vas bomo obvestili v GozdV. Viri {literatura) na koncu prispevka morajo biti razvrščeni po abecednem redu priimkov avtorjev. Neavtorizirani viri se navedejo zadnji. Viri naj bodo citirani, kot kažeta primera: a) Knjiga: 9. Mlinšek, D., 1968. Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. - Pos~vno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Ljubljana, 117 s. b) Članek: 3. Rebula, E., 1990. Delovni učinki pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov. GozdV, 48, 3, s. 393-406. Viri med tekstom se navedejo v ok!epaju - s priimkom avtorja, izpisanim z malimi črkami, in letnico objave vira, npr. (Kolar 1980). V znanstvenih in pomembnejših strokovnih prispevkih morajo imeti naslovi, podnas\ovi in ves tekst preglednic, grafikonov in skic pod slovenskim izpisom tudi angleški (izjemoma nemški) prevod, ki naj bo izpisan z drobnejšimi črkami. Ob pripravi prispevkov lahko avtorji zaprosijo za prevode omenjenih tekstov uredništvo GozdV. Grafikoni in skice naj bodo brezhibno izrisani s tušem - na belem ali paus papirju. Grafikoni in skice naj bodo enake velikosti ali nekaj večje (slednje je bolje), kol naj bi bili objavljeni v GozdV. V primeru računalniško izdelanih grafikonov in skic naj boOO izrisi obvezno opravljeni na laserskem tiskalniku. Za fotografije, ki bodo objavljene v črno beli tehniki, je treba priložili črno belo fotografijo, dovolj kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Prispevek mora biti opremljen z imenom in priirr1kom avtorja, njegovim poklicem {izobrazbo) in strokovnim nazivom ter točnim naslovom delovne organizacije oziroma njegovega bivališča (če ni zaposlen). Prispevki so (skromno) honorirani, zalo je potrebno ob svojem prvem prispevku, namenjenem objavi v GozdV, v spremnem dopisu navesti tudi žiro račun. Prispevkov iz tujine {tujih avtorjev) zaradi stroškov prevoda ne honoriramo. Uredništvo Gozdarskega vestnika