Za zadovoljevanje večine skupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. žebot
sLovensKA
FOR A.FR6E SLOVENI A
Novejši družbeni in politični razvoj v Jugo-. slavij! se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja po sebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje.
Ciril A. Žebot
LETNIK XXIV. — VOLUME XXIV. MAJ 1973_Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada. 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada.
ŠTEVILKA S — NUMBER 5
Slovenska prisotnost v svetu:
ZA OHRANITEV SLOVENSKE DEDIŠČINE
Pod tem naslovom so vvasliing-tonski Slovcnci priredili 28. aprila v ameriški prestolnici kulturni večer za širšo ameriško javnost pa tudi za sorojake druge ali tretje generacije, ki sicer ne obvladajo več slovenskega jezika, a se zavedaj svojega slovenskega porekla. Vabilu odbora za Ohranitev slovenske dediščine "SLOVENIAN HERITAGE COMMITTEE" — se je odzvalo lepo število v Washingtonu in okolici živečih Slovencev, in tudi mnogo njihovih ameriških prijateljev, ki želijo razširiti svoje poznavanje kulture in posebnosti drugih narodov, iz katerih je sestavljen ameriški mozaik. Spored večera (v angleškem jeziku) je bil prirejen za spoznavanje slovenske zgodovine in kulture s poudarkom na dosežkih ameriških Slovencev v Združenih državah. Ta tema pomeni nekako nadaljevanje prvega takega večera, ki je bil lani, in na katerem je dr. Edi Gobec, prolesor sociologije na Ohijski državni univerzi v Kcntu prikazal celo vrsto pomembnih uspehov, ki so jih dosegli Slovenci v Ameriki v javnem, verskem in ki:l'.urwcm. pvdyQčju, kot tudi pa drugih področjih. Na letošnjem •"ičeru jc kot glavni govornik nastopil bivši ameriški zvezni senator Frank J. Lausche, ki je opisal svojo življenjsko pot javnega delavca — od mestnega sodnika, do župana milijonskega mesta Cleveland, petkratnega governerja zvezne države Ohio, do zveznega senatorja v Was-hingtonu. (Njegov govor objavljamo skoraj v celoti na drugem mestu v tej številki.) — Kot drugi govornik pa je nastopil dr. Viktor Antolin, profesor filozofije na Pensvlvania State Univer-sitv ter Tansout Collcge, Dr. Antolin je obravnaval vprašanje človekove osebnosti, njegove pripadnosti družbi in narodu ter njegov odnos do kulture in naroda. Govornik je mojstrsko /,.|0 (c|1(,lc jn pomembne mil |i 1 :>terim so navzoči sledili z velikim zanimanjem. Spored večera so še prepletale recitacije Prešernovih in Zormanovih pesmi v obeh jezikih. Lepo se jc uveljavil tudi 14-članski vvas-hingtonski zbor pod vodstvom Vladimirja Preglja, s pesmimi: Rož, Podjuna, Žila, Luna sije in z Venčkom narodnih. Ves večer je spretno povezoval mornariški kapitan v pokoju James A. Laurich. S temi večeri se Slovenci dostojno uvrščajo med prizadevanja mnogih narodov, ki sedtavljajo ameriški narodni mozaik — za spoznavanje in ohranitev svoje narodne dediščine.
Senator Frank J. Lausche:
it
VEDNO SEM BIL IN SEM PONOSEM, DA SEM SLOVENEC"
• Mesečna revija TRAVE L, ki izhaja v Nc\v Yorku že 71 let, pri-naiia v letošnji marčni številki obširen članek z naslovom "Yu-goslavia's Alpine Paradise", ki ga je napisala Elaine Gimperman Slater. Članek opisuje v glavnem Ljubljano, Gorensjsko in Slo'-vensko Primorje, podaje pa tudi nekoliko zgodovinskega ozadja. Sv. Katarina zavzema celotno stran, druge fotografije, nekatere v barvi, so manjše in predstav ljajo: lipicanci pijejo, žičnica na Vogel s pogledom na Bohinj poleti, cvetlični trg v Ljubljani, Logarsko dolino, s. Janez-Bohi-njsko jezero, kočo na Vršiču, grad Otočec, Piran in za nameček še Dubrovnik.
(Objavljamo skoraj v celoti govor, ki ga jc imel bivši ameriški zvezni senator Frank Lausche na Slovenskem večeru v Washingtonu. Poročilo o tem pomembnem dogodku v ameriški prestolnici objavljamo v prvem stolpcu.
Lovšetov vzor: mati.
Scdem-in-scdemdesetletni senator Lausche jc na začetku svo-jily spominov na svojo družino izredno lepo prikazal podobo in vrline svoje matere. "Vse, kar so dosegli Lovšetovi otroci — je dejal na začetku — je zasluga naše slovenske matere. In vse, kar sem v življenju jaz dosegel — in vse, kar imam — značaj, moj pogled na življenje in svoje poreklo — je v glavnem zasluga moje matere." "Ne morem najti besed, s katermi bi lahko zgovorno opisal njene vrline" Nato je govornik predstavil družino, iz katere je izšel. Povedal je, da mu je oče umri že leta 1908, in tako je njegova mati ostal vdova s sedmimi otroki, najstarejši je imel 16 let, najmlajši pa 6 tednov. Mati je umrla 27 let kasneje, leta 1934. "Vse življenje je vzgajal otroke tako, da bo lahko nanje kasneje posnosna. In to je tudi v polni meri dosegla". Senator Lovše je nato povedal, da je bila v njihovi hiši v osrčju slovenske naselbine v fari svetega Vida -velika soba, kirr so «sp radi zdirali rojaki na razne družinske ali druge slovenosti, in kjer so imeli tudi pevci zbora TRIGLAV svoje redne vaje. "Ni minila vaja, da niso zapeli "Triglav moj dom" ali "Morje Adrijansko".
Značaj Slovenca
Slovenca je Lovše karakteri-ziral takole: "Slovenski jezik ima za moškega tri besede: mož, gospod in možak. In ta zadnja beseda — možak, pomeni človeka, ki je zvest svoji družini, svojemu narodu, svoji cerkvi, svojim otrokom, ki izpolnjuje svoje dolžnosti, plačuje svoje dolgove ter je neomajen v svojem značaju v vsakem oziru. In jaz sem trdno prepričan, da te besede jasno in primerno označujejo Slovenca."
Lovšetova osebnost
O svoji osebnosti je senator Lovše izjavil dobesedno: "Za svoj značaj — naj bo dober ali slab — dolgujem hvaležnost — ki nc more nikoli biti izražen— svoji materi, zelo značajni Slovenki. — Za svoj pogum dolgujem hvaležnost svojemu očetu, ki je dostrikrat tvegal. Tako sem tudi jaz dostikrat tvegal, ko sem kandidiral za župana, governerja in senatorja. — Za moje poltične uspehe ima največ zaslug pokoj n ni Ludvik Pire ki je bil 30 let lastnik in uradnik Ameriške domovine, slovenskega dnevnik v Clevelandu. Ameriška domovina je imela svoj urad v naši hiši in Ludvik Pire je s svojim listom združeval Slovence skupaj, tako da bi bili na voliščih močni. Kadar so spregovorili, so jih v mestni hiši poslušali. Zdi se mi, da sem po Pirčcvi zaslugi postal najprej mestni sodnik, in nato župan Clevelanda. In preden sem kandidiral za governerja, jc Pire umrl."
Ivan Zorman — velika in plemenita osebnost
"Za svojo mehko dušo, ki jo morda imam, za ljubezen do svojega sobrata, ki jo morda imam, za ljubezen do slovenske pesmi in poezije, gre moja hvaležnost Ivanu Zormanu, pesniku, filologu, glasbeniku, intelektualcu. Z njim sem prebil brezštevilne noči. Pozno v noč ali celo vso noč mi je bral svoje pesmi. Bil jc zares velik mož, bil
Dr. Rudolf Čuješ — drugi prejemnik slovenske nagrade za Isto 1973.
je pravi možak. Cc ne bi bilo njega, verjetno ne bi šel študirat , pravo. Verjetno bi sc posvetil poklicnemu športu — baseballu.; Saj sem dve leti tudi bil poklicni športnik, igralec bascballa. Toda začutil sem, da to ni zame. In vrnil sem se k študiju prava. — Ivan Zorman •— kakšen značajen mož je bil to! Pravi voditelj in najbolj nesebičen človek, kar sem jih poznal. Umrl je brez vsega. Vse svoje življenje je posvetil gojitvi kulture med Slovenci, rojenimi v Ameriki terv njihove duše skušal vsaditi razumevanje bogastva njihovega slovenskega značaja."
Lovšetov oče in razmere prvih naseljencev
"Mojemu očetu, ki je umrl leta 1907, sem hvaležen, da sem postal pravnik — in kasneje sodnik mestnega in višjega sodišča. Morda se boste začudili — jc dejal — kako, da sem dobil nasvet za študij prava od očeta, ki jc imel točilnico na St. Clairju.
Tedaj jc v Ameriko prihajalo mnogo Slovenccv, ki so hoteli postati ameriški državrjani, in moj oče jim je pri tem pomagal. Včasih so imeli opravka na sodni ji ali pa so vlagali tožbe za odkškodnino zaradi poškodb pri delu v tovarnah. Moj oče je gori teh slučajih .pomagal kot, tolmač, kadar so Slovcnci hodili na sodnijo. Dostikrat me je vzel seboj in tako sem dostikrat priosostvoval sodnim razpravam. In pri tem sem dobil nagib za študij prava. —" Senator Lovše se je nato spomnil svojega duhovnega voditelja, do ma-čega župnika pri sv. Vidu." Msgrju Hribarju — že pokojnemu župniku pri sv. Viduu — dolgujem hvaležnost za duhovno bogastvo, kolikor ga že imam, ko sem kot fant hodil v farno šolo in njegovo cerkev."
Lovše o slovenskem narodu
"Ce se zavedamo, da jc na vsem svetu le dva milijona Slovencev, pa bo kljub temu prestal razdejanja in napade sovražnikov — imajo še zdaj identiteto, ki je nenavadna, vredna časti in občudovanja." Pravite, da sem jaz odličen mož. Drugi mislijo j tako o škofu Baragi. Škof Baraga jc prevedel liturgične knjige v indijanski jezik. Baraga ima zdaj državni gozd imenovan jo njem, po Baragi sc imenuje tudi okraj v Michiganu. Zdaj grade tam spomenik temu možu, ki je toliko prispeval k življenju v Michiganu. Imamo šc mnogo drugih, ki bi jih lahko našteli.
"Slovenec — do konca življenja"
"Toda rad bi zaključil z naslednjo mislijo: Kadarkoli sem v obupu in me obdajajo tegobe in imam občutek, da ne bo nikoli več svetila luč, — ce imam srečo, da sc lahko udeležim slovenskega koncerta in prisluhnem slovenskemu petju — tema izgine, tegobe sc razblinijo — z. menoj je svetoloba in duša postane pogosto čisla s solzami, ki mi slopija v oči, ko prisluhnem pesmim, ki sem jih nekoč poslušal v materinem naročju."
Svoj goVor je senator Frank Lausche zaključil z besedami:
"Ponosem sem, kot sem vedno bil ponosen, da govorim slovenski jezik — ko sem bil župan, governer in senator. Brez omahovanja sem vedno povedal, da sem Slovenec in to nameravam ostati do konca svojega življenja!"
Profesor sociologije na Anti-goniški (N.Sc.) Univerzi Sv. Frančiška Ksavei ija g Dr. Rudolf Čuješ ja na banketu Hranilnice in posojilnice J.E. Kreka dobil Slovensko nagrado S.N.Z. za leto 1973. Letos poteka 55. leto od razsula Avstro—Ogrske monarhije in proglasitve Slovenske neodvisnosti 29. oktobra 1918. leta v Ljubljani. Pla- j
1 Jlo rpu jc izročil g. V. Mauko, 1 j se mu je zahvalil za govor l.i ga je imel g. prof. na banketu. Posvetilo podčrtava prejemnikovo delo, ko pravi: "Slovenska nagrada g. Dr. R. Čuješu —zadrugarju, baragoslovcu in kulturnemu delavcu"! Častita-mo!
(?.s. V oktobru bo podeljena ic ena nagrada tretji osebi).
ŽUPNIK JURIJ TRUNK - UMRL
11. marca je umrl v San Fran-ciscu župnik, pisatelj in stolct-nik Juri Trunk. T run k, najstarejši slovenski duhovnik, ne samo v Ameriki, ampak na svetu sploh, je bil markantna osebnost v življenju ameriških Slovencev Rodil se jc 1. septembra leta 1870 v Bačah ob Baškcm jezeru na Koroškem. V sole je hodil v Loče, Beljak in Celovec. Po končanem bogoslovju v Celovcu je kot kaplan in župnik služboval na raznih župnijah po Koroškem, kjer jc tudi vnelo deloval v posojilnicah in zadrugah. Po pryi svetovni vojni se jc odločno zavzemal za slovensko Koroško. Bil je tudi član juoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Ko je Koroška po plebiscitu pripadla Avstriji, se je župnik Trunk za stalno preselil-v Zutčii/.cX?. vciujču iu iii | bilo njegovo prvo potovanje v to deželo. Ameriko je prvič videl spomladi 1909 in kmalu nato še j dvakrat. Na teh potovanjih se mu jc nabralo toliko vitsov, da jih je hotel popisali v knjigi. Da bi zbral čimveč podatkov o slovenskih naselbinah, je septembra 1911 odšel četrtič v Ameriko. In sad teh potovanj je njegova knjiga "Amerika in Amerikanci", ki še danes velja za eno najboljših slovenskih del o ljudeh in živlej-nju v Združenih državah. Po naselitvi je bil najprej tri leta na fari Fulda blizu Bervvicka v Severni Dakoti, nakar se jc preselil na slovensko faro Sv. Jožeja v Ledvillu, v Koloradu in tam ostal do svoje zlate maše pred 28 leti, ko jc stopil v pokoj in se preselil na slovensko faro v San Francisco, pod gostoljubno streho svojega dolgoletnega prijatelja župnika Vitala Voduška. Trun-kovo delo na kulturnem področju je zelo bogato in raznovrstno, skoraj nepregledno. V slovenskih časopisih in revijah v Ameriki je nad 50 let objavljal članke, podlistke, razprave, črtice, potopise in komentarje k domačim in svetovnim dogodkom. Poleg knjige Amerika in Amerikanci je napisal še knjigo potopisov "Po Jut-rovem" ter v angleščino prevedel in v samozaložbi izdal delo slovenskega filozofa Franceta Wcb-ra "Knjiga o Bogu". In kar jc za človeka skoraj neverjetno — župnik Trunk je bil v starosti slo treh let še duševno svež in zelo delaven. Še do svoje smrti je v tedniku Amcrikanski Slovenec objavljal svojo tedensko rubriko Pisano polje, v kateri je po svoje razlagal svetovne dogodke. Ko je Trunk leta 1972 praznoval stoletnico življenja in 75-letnico du-hovništva — torej železno mašo
—	je prejel številne čestitke, vključno od papeža Pavla in mnogih škofov. S članki pa so se ga spomnili tedaj in na vsak njegov rojstni dan kasneje — mnogi listi v Združenih državah, ki so poudarjali velike zasluge, ki si jih je Trunk pridobil za starejše rodove slovenskih naseljencev v Ameriki ni njihove potomce — na verskem in kulturnem področju. — Pred tremi leti
—	je o svojem stoletnem življenju zapisal tudi naslednje:
"Ko gledam nazaj na svojih sto let življenja, so mi najbolj živo v spominu tista leta.v seminišču, ko so vsi pričakovali da bom umrl. Po vsem trudu in študiju, mi jc bilo kar hudo, da bi moral umreti. Pa je Bog zasukal drugače. Po dveh letih sem zapel novo mašo. Potem mi jc Bog dodal še 75 let. Živo se spominjam nešteto dogodkov v teh dolgih letih. Najbolj grenak mi je pa spomin na koroški plebiscit, ki smo ga izgubili. Še sedaj ne morem verjeti, da je tedaj šlo vse po pravici. . .
Visoko starost bi pripisal najbolj temu, da sem se vedno držal nekega reda — serva ordinem, et ordo servatvit te. Včasih se mi zdi, da bodo nebesa samo nadaljevanje tega življenja. Srce mi je potno hvaležnosti do Boga, ki mi je oti iaKo uoDer iuhku nit.
Ted Kramolc: Žitno polje
#


Ted Kramolc: Vodopad
• Na razstavi g.B. Krumolca
15. aprila je v slovenski cerkveni dvorani na Manning ulici razstavljal svoja najnovejša dela — predvsem v olju, naš rojak in umetnik g. B. Kramolc. Razstava je bila okusno pripravljena in jc vzbujala med Slovenci mnogo zanimanja in dokazala, da sc tudi za tako ustvarjanje Slovenci v Torontu dokaj živo zanimajo. Odkupili so od umetnika nekaj del ter mu tako dokazali,da sc zanimajo in pripoznajo njegovo delo. Tako se nam g. Božo vsako leto predstavi v svodi rasti in napredku! Čestitamo!
Pevke popevk 29. aprila 1973. —(Foto: Sesar)
Koncert slovenskih popevk v Nevv Torontu
Pod geslom Novi zvoki Slovenije jc pevska skupina deklet Kristal v Nevv Torontu priredila v nedeljo 29. aprila popoldne koncert v župnijski dvorani v Nevv Torontu. Skupina Kristal združuje deset pevk, vodi jo gdč. Marija Babič. Koncertu se je pridružila tudi iolk-lorna skupina Biser, ki jo vodi ga. Nežka Škulj. Folkloristi so zasedli drugi del programa, med tem ko so pevke in inštru-mcntalisti izvajali prvi in tretji del. Izvajali so 12 pesmi.
To je bil prijeten in svojevrsten koncert, po želji in okusu mladih. Popevke so skoraj vse peli v slovenščini. Ženske glasove je v dveh pesmih poživel moški glas, glas znanega baritona g. Danila Vovka. Kombinacija moškega in ženskih glasov je bila posrečena vsebinsko in zvočno, zato je tako ugajala občinstvu.
Posebno priznanje gre gdčni. Babičevi, ker je koncert zamislila, ga organizirala in izvedla. Komentirala je vsebino popevk in jih v slovenščini in angleščini razlagala gibčno in duhovito.
Veseli smo tovrstnih prireditev in čestitamo! Napor je bil kronan z uspehom. Koncerta se je udeležilo izredno lepo število ljudi, mladih in starih. S prireditvijo so bili zelo zadovoljni.
Folklorna skupina "Biser"—april 29. 1973. — (Foto Sesar)
Pevke "Kristal" in solist g. Danilo Vovk.— (Foto Sesar)
Slika iz lanskega občnega zbora naše hranilnice. Predsednik. g. Viktor Trček čestita poslovodji in blagajniku g. Janezu Senici za odlično opravljeno delo v preteklem letu. — V levem kotu sedita gg. W. Pajk in Dr. F. Habjan, odbornika—
slovenska
fOK A HI ki SLOVENIA
Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy
Advertising 1 column x 1" $2.80
Published monthly by Slovenian National Fedei/ation of Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4.
vlember of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
usiua naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-«ov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 llingov, za Avscralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi ..Slovenske poti". £a podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva aaziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in
izdajatelja.
HIy*°Jiomm
Toronto
SLAVNOSTI GOVOR DR. R. ČUJEŠA, PROFESORJA SOCIOLOGIJE NA UNIVERZI SV. FRANČIŠKA XAVERIJA V ANTI GONISHU, N. SC. NA BANKETU 20 LETNICE
nen into nevv dinars did not jih je nudila svojim članom in
Mr. Chairman, honoured guests, dragi zadrugarji!
I have been greatly honoured by your invitation lo be vvith you at this celebration of the 20th anniversary of the founcl-ing of the John E. Krek's Slovenian Čred i t Union in Toronto. Ouite a fevv years have passed by since my family left Toronto
correspond their respective1 purchasing povvers and vveak-1 ened the economic base of Slovenes in the nevv Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes. The vvorld depression in 1930's added nevv problems and dif- j ficulties. Despite many setbacks Slovenian cooperatives stili re-
•	Obisk Slomškovega postu-
latorja iz Rima. Slomškovo ka-nonizacijsko zadevo v Rimu pri kongregacijah ima že dolga leta v oskrbi msgr. Frančišek šegula. Več let je tudi kancler papežke univerze v Rimu Propaganda fide. V tednu pred cvetno nedeljo je msgr. Šegula obiskoval postojanke naših rojakov v Kanadi. Najprej je obiskal Montreal in tamkašnjo slovensko cerkev, nato obe slo-veski župniji v Torontu in na cvetno nedeljo župnjio sv. Gregorja v Hamiltonu. Na razpolago je imel le pičel teden. Govoril je pri mašah in predaval na sestankih po dvoranah; obiskal je tudi precej družin.
Izjavil je, da Slomškova zadeva napreduje sicer počasi, a zadovoljivo. Upravičeno pričakujemo, da se bo srečno zaključila pri oltarju. Poudaril je, da se moramo k Slomšku boljl zatekati. Prositi moramo Boga, naj kandidata potrdi z izrednimi znamenji, čudeži. Naše prošnje in molitve morajo sloneti na trdni veri in zaupanju. Vedeti moramo, da Slomškova kanonizacija sloni zgolj na Slovencih, na slovenskih vernikih; nas pa ni ravno preveč. Naše zanimanje in zaupanje mora biti torej vsesplošno, trdno in vztrajno.
•	Slovenska šola Marije Pomagaj. Prve tri nedelje v maju so učitelji vpisovali pri-glašence za šolsko leto 1973— 74. V soboto 12. maja je šola zaključila sedanjo poslovno dobo in razdelila učencem spričevala. Šolo je obiskovalo 142 gojencev, poučevalo 8 učiteljev in 4 pripravnice ter 2 kateheta.
•	Caravan of Metropolitan Toronto bo letos od. 23. junija do 1. julija. Sodelovali bomo tudi Slovenci; slovenski paviljon bo v naši dvorani. Priporočamo potne liste; sedaj je še cena $2.50. Nudijo jih poverjeniki.	<
•	1. junija letos se bo srečal z Abrahamom ravnatelj slovenske šole v Nevv Torontski župniji g. France Cerar, Za to priliko mu želimo vse najboljše in mu kličemo: gospod France, Bog Vas živi in na mnoga leta, za dobrobit slovenske mladine in v krogu vesele družine!
• 29. aprila je ob 4.30 uri popoldne priredila pevska skupina "Kristal" v cerkveni dvorani v Nevv Torontu svoj prvi koncert. Sodelovala je tudi plesna skupina "Biser".
"Kristal" pevsko skupino sestavlja 10 deklet in en fant-solist. Izvajali so predvsem moderne popevke. Dodali pa so še nekaj duhovnih. Vse to ob spremljavi orkestra. Z odličnim aplavzom je odrezal fant-solist s spesmijo "Mama Helena". Tudi nastopajoča dekleta-solistke so se dobro predstavice.
Med prvim in drugim delom je nastolpila plesna skup ina "Biser" ki je ves program dobro poživila. Ko zasledujemo njihove nastope, z veseljem ugostavlja-mo od nastopa do nastoja dobri napredek.
Sodelovalcem in mladini, ki je pripravila ta nastop in vsem udeležencem nudila užitek in razvedrilo, so ti slednji z obilno
udeležbo in polno dvorano poplačali nastop in trud. Mladina ki se tako uspešno udejstvuje, res zasluži vso moralno podpo. In prav je, da podpremo vedno njihovo delo in udejstvovanje. Dobro slovensko stvar moramo vedno podpreti.
ST. CATHARINES
•	24. marca je po večmesečnom trplenju preminula ga. Katarina Žebot v 50 letu starosti.
Bila je konvertitka in mnogo časa žrtvovala za njeno farno cerkev Saint Denis v Ct. Catharines. Pri vseh cerkvenih prireditvah je nesebično pomagala in skrbela za oltarno perilo. Zapušča moža Jožeta in hčerko Marijo. Gospa Katarina je bila nadvse skrbna žena in mati. Po-kojnica je ležal v pogrebnem zavodu v Vimlandu, kjer so se en večer poslovili od nje prejšnji njeni soverniki-menoniti, en večer pa so opravili molitve fa-rani cerkve Saint Denis. V cerkvi so častno stražo držale članice Kat,- Ženske lige, katere članica je pokoljna tudi Spila. Pogreba se je udeležil tudi ,.g. Ceglar iz Hamiltona.
Pogrebna maša je bila v sredo 28. marca v Saint Denis cerkvi. Kljub delavnemu dnevu je bilo nekaj Slovencev, ki so se udeležili cerkvenim obredov. Pri maši je pel g. Ložar Premrlov Requiem v 'C'-duru in na koncu v slovo zapel še dve kitici "Vig-red se povrne", katero je zelo lepo spremljal organist g. Lco Dugas.
Naj ji bo lahka zemlja, žalujočim ostalim naše globoko in iskreno sožalje.
WASHINGTON
•	28. aprila je bil v cerkveni dvorani St. Thomas Apostle Church, Woodley Rd. N.W. druga letna prireditev z naslovom "Knovv your Slovenian Herita-ge", ki sta ga podprli Slovenian Women's Union — branch 103 in pa Bishop Baraga Society KSKJ. Program je predstavil upokojeni ameriški mornariški kapetan g. James A. Laurich. Washintonski Slovenski koralni klub pod vodstvom g. Vladimirja Preglja je zapel: Rož, Podjuna,. Žila (Pavle Kernjak) in Luna sije (J. Fleišman). Nato je govoril o svojih ameriških političnih spominih g. senator Frank J. Laus-che (govor prinašamo na prvi strani.) Po kratkem odmoru je recitiral v slovenščini g. Konrad Mejač in isto v angleščini gdc. Frorence Gregorich prešernovo Ždravico, g. Milan Kravanja pa je recitiral g. I. Zoivnana: Mladi ameriški Sloveniji.
Sledilo je zanimivo predavanje g. dr. Viktorja Antolina: Man's Grovvth in his Ethnic culturc. Za zaključek pa je po izbiri g. A. Gruma koranil klub dodal izbiro slovenskih narodnih pesmi.
for Antigonish vvhich at least in J mained a povverful backbone 1930's and 1940's vvas the Canadian Mecca for ali vvho vvere serious vvith endeavours to i|.i-prove sometimes hopeless situ-ations by adult education through economic cooperation. Nevertheless, a part of my heart is stili vvith you and vvill re-main as long as I live. The reason is not only because I too vvas involved in the gestation process of this credit union, but it vvas also the time vvhen our family vvas finally reunited —and to make it even more personal, by coincidence the or-ganizational meeting vvas held on my birthday. Bilingualism in Canada is usually understood to be English and French. For this occasion we shall interpret it to be English and Slovenian. Part of my remarks vvill there-fore be in English and part in Slovenian.
The idea of contemporary credit cooperatives received concrete organizational forms in Germany. Due to different social environments as well as different personalities of both
litzsch and Friedrich VVilhelm
of the Slovenian economy. In1 čali mnogokrat 1935, e.g. almost 2|3 of ali personal savings in Slovenia vvere in credit unions.
With he Communist takeover in 1945 ali activities of free and democratic cooperatives in Slovenia vvere brought to an ab-rupt end.
In the organizational develop-ment of credit unions North America contributed the con-cept of 'comnion bond' as the organizational principle. It vvas primarily intended to justify separate units in factories and offices, but it vvas very helpful to organize credit unions for different ethnic groups, espe-cially after Canada openecl its doors to many political refu-gees. Corning from a country vvith highly developed cooperatives some of the Slovenian immigrants first joined exist-ing credit unions in parishes and factories. It did not take them very long to see the pos-sibility to start a credit union for their fellovv countrymen vvho for one reason or another stayed awav not only from credit unions, but in many cases
Raiffeisen tvvo types of credit; also from banks. Noticing that!
unions developed and existed independently until the merger of their national unions effec-tice January 1, 1972. In Slove-were founded in 1872. They nia, first credit cooperatives vvere promoted by brothers Vošnjaks vvho follovved the Schulze-Delitzsch model suited primarily for craftsmen and small businessmen. Slovenia at that time vvas stili predom-inantly an agrarian society and credit unions became almost a national institution only after in 1894 the first Raiffeisen type credit union vvas founded. Vigo-rously promoted by a seminary professor, adult educator, cooperator, labour organizer, journalist, author and politician Dr. Janez E. Krek and his dis-ciples in a relatively -short period there vvas hardly a rural parish vvithout its credit union. Under leadership of Dr. Krek ali branehes of cooperatives shovved sueh a vigorous grovvth that at the time of his untimely death in 1917 Slovenes came close to his dream — to estab-lish o society in vvhich economic activities vvill be predomi-nantely cooperative ones. World War I affected adversely cooperatives; peace treaties divided the Slovenian ethnic territory among four states; in Slovenia the conversion of Austrian kro-
many credit unions vvere named after prominent credit union leaders the suggestion vvas made and enthusiastically accepted that our credit union be named after Dr. Krek. This not only to honour a man vvhose name became almost synonimous vvith cooperation in Slovenia, but also as a chal-lenge and program for us: not 'to fall into the error of think-ing and doing only dry busi-ness, forgetting the most important featurg of the question, I mean the social aiid educatirig aspect of Credit Unions' as expressed in a letter of Desjar-dins to Ham on May 1, 1915. As yearly reports indicate John E. Krek's Slovenian Credit Union vvas iristant and con-tinuous success. It could have provided its members vvith even greater services if the Je-gislation vvould be more flex-ible to accomodate also groups of people vvith different saving
and spending habits than the average Canadian.
Krekova hranilnica in posojilnica se je razvila v dvajsetih letih iz skromnih začetkov v krepko gospodarsko ustanovo Slovencev v Torontu. Njena rast se ne kaže samo v stalno rastočih številkah od enega poslovnega leta do drugega, marveč predvsem v ugodnostih, ki
njihovim družinam. Poleg zaupanja članov, ki so jo uporabljali v svojih gospodarskih dejavnostih v korist svojega osebnega in družinskega gospodarstva in so s tem omogočali prednosti cenenih posojil tudi drugim, so omogočale in pospeševale njeno rast zlasti premnoge ure, ki so jih posve-pozabljeni izvoljeni odborniki ter člani kreditnega in nadzornega odbora. Težko bi bilo tudi pravično oceniti vsakodnevne prispevke zadrujanih uslužbencev, ki so vlagali v svoje delo neprimerno več kot bi smeli od njih pričakovati v merilu plač, ki so jih prejemali. Kdorkoli bo kedaj pisal zgodovino Krekove hranilnice in posojilnice v Torontu, bo moral ugotoviti, da nam Krekovo ime v naslovu ni služilo samo za okras, ampak nam je bilo vodilo pri ostvarjanju zadružnih idealov v novi domovini v istem duhu, kakor jih je Krek utelesil v slovenskem zadružništvu doma.
Ko je komunizem zatrl svobodno slovensko zadružništvo v Sloveniji, je prešla naloga za ohranitev ter nadaljnji razvoj slovenskega zadružnega izročila na slovenske zadruge na slo-| venskem ozemlju, ki pripada | politično drugim državar, ter na zadruge, ki smo jih ustanovili med izseljenci. Komunisti doma priznavajo danes svojo napako. Za stoletnic ustanovitve prvih dveh slovenskih hranilnic in posojilnic so zopet ustanovili zadružno zvezo. Na žalost sam obstoj gospodarskih ustanov, ki se imenujejo zadruge, v komunismu ne pomeni veliko, ker ne uživajo bistvenega pogoja za svoje delovanje: demokratično vodstvo In gospodarsko samostojnost. Dokler bodo zadruge na Slovenskem pod kontrolo komunistične stranke, se bodo bistveno razlikovale od slovenske zadružne tradicije. Tako bo morala naša Krekova hranilnica in posojilnica obenm z drugimi sloven-! skimi zadrugami v svobodnem svetu še v bodoče služiti ne sa-1 mo potrebam svojih članov, ampak tudi zavestno gojiti slovensko zadružno izročilo vsaj do dobe, ko bo Krekov duh znova oživil slovensko zadružništvo v domovini. I Ko smo danes upravičeno I lahko ponosni na dosedanje uspehe Krekove hranilnice in posojilnice, bodi naša udeležba na tej proslavi obenem tudi naša zaveza, da bo Krekov duh vodil njeno delovanje tudi v bo-
EVR0PEJSKI NARAVNI IZDELKI
51 Devondale Ave., — Willowdale, Ont.
Tel. šiv: 221-6166 (Blizu Bathurst & Finch)
vam prinaša iz Evrope naravna in važna HRANILNA DOPOLNILA )n ZDRAVILA:
CVETLIČNI PRAH in MATIČNO MLEČKO (Royal jelly). NARAVNE IZDELKE za mnoge bolezni kot so revmatizem, išias, rhinitis, sinusitis, "Hay fever", ledvične, jeterne in žolčne ter želodčne bolezni itd.—Rastlinski čaj — Tonika— Extrakt: ginseng, omela, glok (beli trn) in druge. Sedisporal iz Goppingena za pomirjenje živcev in za dober spanec iz baldriana, kava-kava, vit. B in mnoge druge.
GOVORIMO SLOVENSKI: pišite nam za cenik in prospekte,
iiiraiiiiaiiiMiiiM
Družina LEVSTIK	
iz Opčin pri Trstu Ul. Hermada, 13/1	.lastnik: HOTELOV
"BLED" in "DANIELA"	
Via S.C. in Gerusalemme 40	
ROMA -	RIM
Priporočamo večno	se vam, če obiščete mesto rim.
Za notarske in odvetniške posle se vam priporoča
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
The Simpson Towers, 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4004
• Western Co-op College v Saskatoonu bo spremenil svoje ime v Co-operative College of Canada, da bo s tem izrazil, da je namenjen izobraževanju zadružništva v celi Kanadi in ne samo na zapadu. V načrtu je tudi program, ki bo podpiral objavljanje knjig in študij o zadru/nittvu
• INTER-COOP je osrednja
organizacija, ki združuje 30 potrošnih zadružnih central v 20 državah. V Zapadni Evropi ima 5.600 krajevnih zadrug, ki so imele v L 1971 11 miljard dolarjev prometa. INTER-COOP ima tudi 105 zadružnih tovarn.
• Demokratski poslanec
VVright Patman (iz Texasa), ki je tudi predsednik poslanskega odbora za banke in valuto, je predložil za novo zasedanje dva zakonska perdloga, ki zadevata kreditne zveze. Prvi je predlog a ustanovitev posebne banke za kreditne zveze, the National Credit Union Bank, ki bo zagotovila kreditnim zvezam enake možnosti za likvidnost kot jih imajo druge finančne ustanove, drugi predlog pa vsebuje spremembe k sedaj veljavnemu zakonu the Feneral Credit Union Act.
• The CUNA International
Foundation je poslala prvo darilo v znesku $1.000 kot prvo pomoč kreditnim zvezam, ki so
doče, pa tudi resna obljuba, da bo vsak izmed nas storil
vse, kar je v naši moči, da bo1 utrPele veliko škodo ob usod doživelo slovensko zadružništvo ob svojem času ponoven polet in razmah iz duha našega veli-
KLIC PO POLITIČNI SAMOUPRAVI
Po poročilu graškega lista Klei-1 litiki so se sprevrgli v konserva-
Chicago
• Slomškov postulator Msgr. dr. Frančišek šegula iz Rima se je na potovanju po USA in Kanadi ustavil tudi pri nas pri Sv. j Štefanu. Ravno pravi čas smo zvedeli, da obhaja letos tudi srebrno mašo. Posvečen je bil 28. marca 1948 v Rimu. Pri pozni maši, katero je pel g. msgr. je zadonela s kora "Srebrnomašnik
ne Zeitung am Sonntag (dopisnik Carl Gustaf Strohm iz Beograda, 24.12.1972) je objavil list Študent intervju s prof. ekonomskih ved Brankom Horvatom (Študenta je oblast po objavi zaplenila). Horvatova izjava je bila na kratko: Do 1. 1960 je igrala komunistična partija pozitivno vlogo, ker je vodila državo iz primitivnega stanja. Pozneje pa je prišlo do velikega nasprotja med politično nadstavbo in gospodarstvom. Po-
bod' pozdravljen". Imel je lep cerkveni govor o delu za Slomškovo beatifikacijo. Po. maši pa je bila v cerkveni dvorani skromna, a prišrčna proslava. Msgr. jc pokazal lepe slike iz življenja služabniko božjega Antona Martina Slomška, po-
ti vce in kažejo vse znake nemoči, da bi bili kos težavam. Gospodarstvo se je organiziralo po načelu samouprave, stranka ja še vedno vztraja na "demokratičnem centralizmu", ki je "stvarno le humaniziran in evropski stalinizem". Po Horvato-vem menju je dosegla Jugoslavija gospodarsko stopnjo razvoja, kakor ga je imela Francija pred 2. svetovno vojno, politično pa je vladana še vedno kot bi odgovarjalo položaju 1. 1950, ko je bila država še pretežno agrarna družba z majhnim številom tovarn in velikim številom nepismenih. Jugoslovanska politika je ostala na balkanski, da celo na turški ravni, ko se mora gospodarstvo prilagoditi evropski ravni. Horvat pripisuje konservativ-
kega zadružnega evangelista — dr. J janeža Kreka. Toronto, 5. maja 1973
Rudolf Čuješ
nem potresu v Managui, pre-stolici Nicarague. Okrog dve tretjini vseh kreditnih zvez v Nicaragui je delovalo na potresnem ozmelju. Bo poročilih iz Nicarague so bili popolnoma razdejani poslovni prostori Zveze kreditnih zvez Nicarague.
Nagrajevalna umetnost samoobrambe.
Najboljše obrambno orodje za zaščito proti delovnim nezgodam imate— vaše oči, vaša ušesa in vaši možgani.
Bodite čuječi, delajte obrambno in ostali boste na delu.
Samoobramba je tajnost varnosti. Pred vami je polnost življenja; delajte obrambno in uživajte življenje.
Resnična pot k varnosti
je
samoobramba.
jasnjeval razna vprašanja. Bili j nost tudi starosti političnih vo-
so na programu kratki govori, deklamacija Tončka Buha in petje Slomškovih pesmi. Prireditev je s sodelovanjem raznih organizacij izvedla delavna predsednica Slomškovega kluba Mrs. Gizela Hozian. Monsigno-rju Šeguli želimo mnogo uspeha in Bog daj, da bi še pred zlato mašo dočakal njegov in nas vsheh cilj: Poveličanje Slomška na oltar.
diteljev. Kot bodoči razvoj vidi dve možnosti — ali se bo politika prilagodila samoupravnemu načelu, ali pa bo avtokratični držav ni aparat zopet podredil gospodarstvo svoji absolutni kontroli.
• SLOVENIK Slovenski bogoslovni zavod v Rimu bodo junija; pri-
blagoslovili 20. pravljajo velike Ravnatelj zavoda vabi na slavje.
slovesnosti, nas vljudno
YourWorkmen's Compensation Board and The Safety Associations/ Ontario
Ob 20 letnici Slovenske hianilnice in posojilnice
J. E. Kreka v Torontu
Sodobno kreditno zadružništvo se je razvilo iz dveh vzporednih zametkov v Nemčiji. Pri dokončnem oblikovanju v razli-
čnih državah pa je seveda sodelovalo še mnogo znanih in neznanih oblikovalcev.
SPREMEMBE V GOSPODARSTVU
Prehod gospodarstva iz pretežno neposredne zamenjave blaga in proizvodnje po naročilu v gospodarstvo s pretežno proizvodnjo za trg in zamenjavo za denar je kmalu rodil tudi potrebo po kreditu. Oboje je zlasti močno prizadelo kmete in obrtnike. Obrtniki so delali vedno manj po naročilu za znane stranke in vedno več za neznane kupce na različnih sem-njih, kjer so morali tekmovati povrhu še z industrijsko proizvodnjo. V takem gospodarstvu so potrebovali velike količine denarja tako za nakup surovin, nakup boljšega orodja in po možnosti strojev kot tudi za plače pomočnikom in vajencem. Bilo jih je pa le malo, ki so imeli dovolj lastnega denarja — večina je bila navezana na posojila, če so jih sploh dobili. V podobnem položaju so bili tudi kmetje. Da bi mogli povečati storilnost, so potrebovali boljše orodje, semena, umetna gnojila in podobno. Tudi pri njih je potekla precejšnja doba od časa, ko so potrebovali denar pa do časa, ko so prodali svoje pridelke. In le malo jih je bilo, ki so imeli dovolj lastnega denarja
za na trg usmerjeno kmetovan-
rojstvu katoličan, vendar je se ni omejevalo na poedine na-popolnoma prevzel ideje gospo- selbine. darskega liberalizma. Zato je poudarjal samopomoč ob iz
ključitvi vsake podpore bodisi zasebne bodisi državne. V tem: pogledu je bil tako dosleden,'
je. Dr. Josip Mal opisuje v Zgo- da ni dovolil svojim organizaci-
dovini slovenskega naroda položaj slovenskega kmeta takole: V boju za obstanek je moral hiteti za napredkom tujih dežel, izboljšati je moral svoje orodje, nabaviti si stroje in svoj hlevski gnoj dopolniti še z umetnimi gnojili, ki so jih tovarne za drag denar prodajale, izdelovale pa iz raznih industrijskih odpadkov.
Rastli so stroški za posle, davki so bili vedno višji, pridružile so še povodnji in živinske bolezni, lubadar je delal škodo v gozdovih, strupena rosa in trtna uš je uničila stare vinograde, izkupiček od pridelkov in prireje je bil majhen, bratom in sestram je bilo treba izplačevati dote, odplačevati pa tudi stare dolgove — kaj čuda torej, če je kmet zašel v stiske in padel v roke oderuštva.
dr. Josip Mal, Zgodovina slovenskega naroda. Najnovejša doba. Zv. 15. Celje: Družba sv. Mohorja, 1938. str. 1059.
HERMAN SCHULZE-DELITZSCH (1808-1883) IN OBRTNIKI
V revolucionarnem letu 1848 jc bil izvoljen za pruskega poslanca Hermann Schulze iz mesteca Delitzsch. V zbornici je bil izvoljen najprej za zapisnikarja posebne zbornične komisije za trgovino, obrt in delo. Kmalu nato pa so ustanovili v njenem okvirju še posebno komisijo za obrtništvo. Schulze je postal njen predsednik. Komisija je delovala od 3. avgusta do 6. novembra in v tem času je dobila nad 1600 prošenj od rokodelcev in obrtnikov, ki so iskali pomoči v svojih gospodarskih težavah. Ko je bila skupščina kon-čnorazpušč ena, se je Schulze posvetil delu za ogrožene obrtnike svojega okolja. L. 1849. je ustanovil bolniško, ki je bila v bistvu vzajemna zavarovalnica (tudi za primer smrti), ki pa je dajala večje ugodnosti tistim, katerih edini zaslužek je bila mezda. Istega leta je ustanovil tudi dve nabovljalni zadrugi za nakup surovin: eno za mizarje, drugo za čevljarje. Zadrugi sta nakupovali surovine na veliko in s tem znižale cene za obrtnike. Denar za nakup so bile deloma vplačane delnice, deloma pa posojila, za katera so jamčili vsi člani vzajemno z vsem svojim premo-
ženjem. Poleti 1850 je ustanovil tudi posojilnico za obrtnike. Temeljila je še delno na načelu dobrodelnosti, razen tega tudi ni poznala neomejenega jamstva članov. Niti nabavljalna zadruga za mizarje niti posojilnica nista dobro uspevali. Med tem je ustanovil v bližnjem kraju Eilcnburg dr. Bernardi s krojačem Burmannom posojilnico, ki pa se je izredno močno razvijala. Schulze je pripisal razliko njihovemu doslednemu vztrajanju na načelu samopomoči ob izključitvi dobrodelnosti ter uvedbi neomejenega jamstva vseh članov. Takoj je uvedel oboje načel v svoje organizacije, ki so odslej dobro uspevale. Njegove zadruge — tako na-bavljalne kot tudi kreditne so služile predvsem obrtnikom in malim trgovcem ter so obsegale sorazmerno obsežno področje. Schulze jim je posvetil vse svoje življenje. Ko je bil ob obnovitvi parlamentarnega življenja v Prusiji zopet izvoljen za poslanca, je izdelal predlog zadružnega zakona, ki je bil sprejet leta 1867 in je še sedaj temelj nemškega zadružnega prava, njegova določila pa so prevzele tudi mnoge zakonodaje po drugih državah.
FRIERICH WILHELM RAIFFEISEN (1818-1888) IN KMETJE
Raiffeisen je bil od države nastavljen župan v kraju Wey-erbuseh nedaleč od Bonna. I Kmete njegove občine niso morile samo težave, ki so bile zve-1 zane s spremembo gospodarskega sestava, marveč je več zaporednih slabih žetev pomenilo zlasti za šibkejše pravo stradanje. Kot župan je začel najprej /. J raznimi dobrodelnimi akcijami, pri katerih je poleg državne j podpore računal tudi s prispevki premožnejših občanov (ustanovil je n. pr. drušstvo za kruh — Brotverein —, ki je
zgradilo lastno pekarno: v njej so dobili revnejši kruh za polovično ceno). Ko je bil prestavljen za župana v bližnji Flam-mersdorf, je spremenil tamkajšnjo društvo za nabavo živine v kreditno ustanovo, ki pa je še vedno delovala na načelu dobrodelnosti. Šele v Heddersdorfu, ki je danes predmestje Neuvvie-da, je opustil 1. 1864 po mnogih razočaranjih načelo dobrodelnosti ter sprejel od Schulzeja načelo samopomoči ter zagotovil s tem svojim organizacijam življenjsko sposobnost.	?
jam, da bi porabljale posebno zadružno banko, ki jo je ustanovila pruska vlada v podporo zadružništva, marveč se je dogovoril z zasebno banko, da jc vodila poseben račun za njegove zadruge. Delnice so bile drage, so se visoko obrestove-le in vsaka delnica je dajala pravico do glasu. Sprva so imele njegove zadruge neomejeno zavezo, toda kmalu jo je zamenjal z zazevo. Odborniki so bi li za svoje delo plačani. 10% | presežka je šlo v rezerve, ostalo se je razdelilo med člane v sorazmerju s prometom. Ob-restovanje delnic jc imelo scve-i da prednost pred rabatom. Pod-
Raiffeisen je bil zelo globoko veren protestant, ki je videl v zadružništvu praktično nao-bračbo krščanstva. Po . razočaranju z načelom dobrodelnosti je sicer uvedel načelo samopomoči, ni pa načelno odklanjal pomoči od drugod, zlasti ne od ! države, dokler taka pomoč ni omejevala svobodne zadrug. I Sprva je dovolil članstvo celo brez nakupa delnic, ki so bile nizke, toda po zadružnem zakonu 1. 1867 je moral sprejeti j nakup vsaj ene delnice kot pogoj za članstvo. Delovanje zadruge je moralo biti omejeno na krajevno skupino, kjer so se člani medsebojno poznali. To je bilo potrebno, ker je bilo združeno članstvo z neomejeno zavezo. Delnice se niso obrestovale in edino plačano mesto je bila služba blagajnika. Ves presežek je bil porabljen za rezerve ali za druge namene, ki so
ročje zadrug je bilo obsežno in j koristili celi skupnosti.
C. g. Janez E. Krek, doktor teologije, oče slovenskega zadružništva, ki je umrl 8. okt. 1917. in bil pokopan 13. okt. 1917 v Ljubljani. Slovenski umetnik L. Dolinar mu je 1920. dokončal monumentalni nagrobni spomenik z mislijo: "Velikani jokajo", ki naj bi predstavljala bolečino naroda nad silno izgubo velikega voditelja.
PRVE ZADRUGE V SLOVENIJI
Uspehi obrtnega in podeželskega zadružništva v Nemčiji so vszbudili posnemovalce tudi v drugih deželah. Kot je bilo pričakovati, se je razvoj najprej raztegnil na Avstrijo. Vendar je njen narodnostno mešani značaj pri vedel do presenetljivega razvoja, da so se oprijeli zadsruzništva v večii meri v Avtriji živeči Slovani kot pa Nemci sami. Razloga za to posebnost sta lahko vsaj dva.
Med Slovani je bila še živa zavest prvobitnega zadružništva (zadruge med južnimi Slovani in "mir" med Rusi) in so bili ljudje v večji meri kulturno pripravljeni ža modernizirano obliko zadružništva. Slovaki se morejo celo ponašati, da so imeli prvo kreditno zadrugo Spolek Gazdovski že 1. 1845, torej še pred Nemci. Ustanovil jo je nadueitelj Samuel Jurkovič v Sobotitju, toda zaradi neugodnih političnih razmer se je rašla 1. 1851 in je na nadaljnji razvoj zadružništva na Čekeni in Slovaškem očitno vplival bolj nemški zgled, zla-1
češkimi posojilnicami, ko je služil kot vojaški zdravnik na Češkem.
Zadruge Schulze-Delitzscheve-ga sestava, ki sta jih ustavalja-la brata Vošnjaka, so se organizirale v Zvezo slovenskih posojilnic, ki je bila ustanovljena 1. 1883 v Celju.
Dr. Janez E. Krek ni preveč cenil ne Schulze-Delitzscha ne njegovih posojilnic. V svojem Socijalizmu (Ljubljana, 1901) je zapisal v opombi k Schulzejc-vemu imenu:
Ta mož je zastopal skrajno liberalno stlaišče. Po njego vih mislih se ne sme država vtikati v gospodarske stvari. Tu naj si vsakdo sam pomaga. V pomoč nižjim siojen. je priporočal hranilnice ii. posojilnice, ki so pa po njegovi os ovi odločno napi.u liškega značaja in se popolnoma razlikujejo od takozva-nih Raiffeisenovih (po R., županu krščanskega mišljenja v Neuvviedu, ki jih je prvi uvedel), konsumna društva in proizvajavne zadruge, češ da se s tem potom reši vse delavsko in rokodelsko vprašanje.
Socijalizem, str. 403, opomba 2.
Krekovo stališče je bilo v veliki meri pogojeno po globokem ideološkem razkolu slovenskega javnega življenja, ki je segalo tudi na gospodarsko in politično in ga je treba danes! soditi v takratnem zgodovins-' kem položaju. Vendar je res, da so obstojale med obema tipoma 1 kreditnih zadrug razlike, ki so sledile deloma iz različne us- -merjenosti obeh ustanoviteljev, deloma pa tudi iz družbenih razlik, ki so takrat še obstojale med podeželjem ter med trgi in malimi mesti. To je tudi razlog, da sta obstojali obe veji kot samostojni organizaciji vse do ne davnega. Ker se je med tem prebivalstvo vedno bolj mešalo in so razlike med pode- J željem in mestom postajale vedno bolj nejasne, sta oba tipa izgubljala članstvo, za katero
G. Senica Janez, poslovodja in blagajnik (Foto. Sesar)
1972 je postala stvarnost Zvezna zveza nemških ljudskih bank in rajfajznovk (Bundesverband der Deutschen Volksbankem und Raiffeisenbanken).	j
Slovenski katoliški shodi (prvi je bil od 29. do 31. avgusta 1892) so se izjavili za zadružništvo po Raiffeisenovih smernicah, ki so bolj odgovarjale takrat še pretežno kmečki slovensKi uru/.oi. j Ko se je Krek po končanem 1 doktoratu iz bogoslovnih ved vrnil 1. 1892 v Slovenijo, je posvetil znaten del svojega življenja prav zaaruznistvu ter uar no-| vega zagona delu, ki so ga malo prej začeli že drugi, zlasti dr. šušteršič. L. 1894 je bil slavnostni govornik ob ustanovitvi Hranilnice in posojilnice v Trhovem pri Ilirski Bistrici in za Novo leto 1895 je zapisal v uvodniku v Slovencu, da predstavljajo rajfajznovke najboljši začetek i za organizacijo kmetov. Leta j 1903. pa je zapisal, da je vzgoja brez zadružništva na Slovens-sta bile prvotno ustanovljena, j kem brez vsake vrednosti. Us-Tako se je n.pr. znižalo v Nem-
Prvo zadrugo na Slovenskem je ustanovil Jan Nepomuk Ho-rak, ki se jc priselil v Ljubljano iz Moravske. L. 1856 je ustanovil "Društvo v denarno pomoč obrtnikom in rokodelcem v Ljubljani", ki je sledilo Schul-zejevim načeloma. Zadruga je sicer dobro uspevala, toda ni sprožila nikakega zadružnega gibanja. Češka je vplivala tudi na dr. Jožeta Vošnjaka, ki si je postavil za cilj, da organizira gospodarsko zlasti slovensko malomeščanstvo in mu na ta način okrepi hrbtenico za gospodarsko neodvisnost od nemškega kapitala. L. 1868 se je udeležil vseslovanske proslave v Pragi, kjer so položili temeljni kamen Narodnemu gledališču. Po proslavi je ostal še nekaj časa na Češkem. Tam se je seznanil s poslovanjem hranilnice in posojilnice v Roudni-cah. V njej je videl ustanovo, ki bi utegnila koristiti tudi! Slovencem. Po vrnitvi v domovino je opisal svoje potovanje kot tudi posojilnico v člankih v Slovenskem Narodu, za ko-
čiji število samostojnih obrtnikov, trgovcev in majhnih podjetnikov v članstvu posojilnic Schulze—Delitzschevega tipa od i 43.496 v 1. 1953 na 25.4?o v letu | 1970 ter število kmetov v raj-| fajznovkah v istem času od 51. i &% na 23.096. V obeh organizacijah pa je stalno naraščalo število delavcev in uradnikov. Zaradi vedno bolj enakega članstva, pa tudi zaradi pritiska tekme drugih finančnih zavodov, sta se po večletnih študijah in pogajanjih obe organizaciji končno spojile v eno. 1. januarja
pehi niso izostali. Medtem ko soj- in zajame kar najvcč ijudi ustanovili na slovenskem ozemlju v dobi od 1872 do 1893 samo 69 zadFug, je zraslo v dobi od 1892 do 1905 481 novih zadrug. Čeprav je doživljalo slovensko zadružništvo poleg velikih uspehov tudi mnoge težave (Mus-solini je uničil slovenske zadruge v Italiji, Hitler pa na Koroškem, v okrnjeni Sloveniji jih je prizadela krivična zamenjava kron za dinarje, ki ni odgovarjala dejanski kupni moči, pozneje pa splošna gospodarska kriza), ga jc končno zatrla komunistična diktatura.
KREDITNO ZADRUŽNIŠTVO V NOVEM SVETU
j nek "Posojilnice za pomoč
RAZLIKE MED SCHULZE-DELITZSCHE-VIMI IN RAIFFEISENOVIMI ORGANIZACIJAMI
Kot je bilo že omenjeno, sta	lila oblike svojih organizacij,
oba ustanovitelja kreditnega!	Oba ustanovitelja sta se razli-
zadružništva v Nemčiji potre-	kovala po svojih osebnostih,
bovala nekaj časa, da sta usta-)	Schulze-Delitzsch je bil po
sti Schulze-Delitzscheve zadru- ledar Mohorjeve družbe za 1. ge kot pa njihova pozabljena 1872 pa je napisal obširen čla-lastna zadruga.
Drugi razlog je verjetno bil, da Nemci v Avstriji niso toliko potrebovali pomoči zadružništva, ker so vsi uživali prednosti, ki jim je kot "Kulturtra-gerjem" nudila država. Vsak Nemec je imel boljše stališče v celi Avstriji že zato, ker je bil Nemec. Slovani pa so videli prav v zadružništvo možnost, da se gospodarsko okrepe in na ta način izboljšajo tudi svoj kulturni in politični položaj.
Na prve poizkuse organiziranja zadružništva med Slovenci je vplival razvoj zadružništva na Moravskem in Češkem.

kmečkemu ljudstvu" ter mu dodal pravila, ki jih je sestavil za nameravano posojilnico v Šmarju pri Jelšah. Namestni-štvo v Gradcu je odbilo pravila za posojilnici v Mariboru (1. 1869) ter Šmarju pri Jelšah (1. 1871), dovolilo pa je končno ustanovitev "Okrajne posoljilnice v Ljutomeru" 1. 1872.
Istega leta je bila ustanovljena tudi Hranilnica in posojilnica v Št. Jakobu v Rožu. Tudi ta ustanovitev je bila pod češkim vplivom. Njen ustanovitelj je bil namreč dr. Valentin Janežič, ki se je spoznal s
Zamisel kreditnega ništva je presadil v Ameriko parlamentarni poročevalec Alphonse Desjardins, doma iz Levisa, predmestja Ouebeca. Podobno kot Schulze je spoznal obseg oderuštva ne samo iz svojega osebnega izkustva, ampak tudi iz poročil, s katerimi se je seznanil pri svojem poročanju o delu parlamenta. Ko ga je knjižničar Desbar-res v Levisu v razgovoru o ode-ruštvu opozoril na Raiffeisena, je začel sistematično študirati evropske kreditne ustanove (Shulze—Delitzsch in Raiffeisen v Nemčiji, Luzatti in Wollem-
zadruž- ditno Zadrugo v ZDA v župniji Severno St. Marv v Manchestru, Nevv Hampshire, kjer je živelo mnogo Francozov, priseljencev iz Ouebeca.
V ZDA so izbrali za organizacijsko načelo kreditnih zadrug "skupno vez" — commori bon. Člani morajo imeti nekaj skupnega, kar jih veže poleg potrebe po skupnem vlaganju prihrankov in podeljevanju posojil. To načelo skupne vezi obsega najrazličnejše stvari: bivanje v istem kraju, zaposlitev v isti tovarni ali pisarni, bogoslužje v isti verski skupini, članstvo v istem društvu, pripadnost
gibanje" sprejelo kreditne zveze v svoj program "vzgoje odraslih preko ekonomske kooperacije". Kot je preje Desjardins pomagal pri zadružni zakonodaji v Mas-sachussettsu, tako jc sedaj Ber-gengren sodeloval pri sestavi predloga za prvi angleški zakon za kreditne zveze v Kanadi. Ta je bil pozneje vzorec za zakone tudi v ostalih provincah.
ETNIČNE KREDITNE ZADRUGE V KANADI
Mnogi priseljenci i/. Evrope, zlasti priseljenci slovanskega pokolenja, ki so poznali prednosti kreditnega zadružništva iz lastne skušnje, so kmalu ugotovili, da jim daje načelo "skupne vezi" možnost, da;s>i ustvarijo podobne ustanove tudi v Kanadi. Ker je bilo organizirano gibanje zadružnih zvez zainteresirano, da razširi sovje članstvo
so
bili voljni sodelovati pri takih organizacijah, čeprav v origina-torji tega načela najbrž niso imeli v mislih etničnih skupin. Ustanavljanje etničnih kreditnih zadrug v Kanadi in zlasti v On-tariju, kjer se je naselila večina priseljencev, je zlasti zacvetelo po drugi svetovni vojni, ko je bilo med priseljenci tudi znatno število izobražencev. Ti so j se sorazmerno hitro znašli in odkrili možnosti za ustanovitev etničnih kreditnih zadrug, ki so se naslonile nekatere na etnična društva (n.pr. Polish Alliance), na narodne župnije (n.pr. Hranilnica in posojilnica slovenskih župnij v Torontu) ali pa na etnične skupine na določenem področju n.pr. Krekova hranilnica in posojilnica za Slovcnce v Torontu).
(nadaljevanje na naslednji strani.)
borg v Italiji), ter je ustanovil isti etnični skupini, itd.
prvo Caise populaire, ki je začela — kot mnoge pozneje — delovati v njegovi hiši v Levisu 1.
Pričakovati bi bilo, da se bodo razširili kreditne zveze tudi med angleško govorečimi Kana-
1901. Desjardins je omejil pošlo-1 dčani, ko so se uvel javile med janje zadruge na višino prihrankov članov ter je naslonil njeno delovanje na župnijo ne samo, ker je bil osebno globoko veren, marveč tudi, ker je bila takrat v Ouebecu župnija mnogo pomembnejša družbena stvarnost kot občina. Osem let pozneje je pomagal ustanoviti prvo kre-1
Francozi, toda kulturna oddvo-jenost: je bila tolika, da se to ni zgodilo. Angleško govoreči del Kanade se je opri jel ideie za-1 družnih kreditnih zvez z velikim navdušenjem šele, ko je po obisku organizatorja kreditnih zvez v ZDA, Roya Bergengrena v Antigonishu t.zv. "antigoniško
Slika iz leta 1958.: (Iz knjige "His Story": Dr. R. Cuješ. Poslovodja g. J. Senica in (takratni) tajnik g. Dr. R. Cule« o-, ledujeta plaketo naše hranilnice, ki jo je ista v letu tVan. dobila od Lige kreditnih zvez v Torontu za najboljše etnično poročanje o aktivnosti kreditne zveze.
OB 20 L
i i t
(nadaljevanje s prejšnje strani)
Li..
SVOJSKA VLOGA ETNIČNIH KREDITNIH ZADRUG V KANADI
Poleg redne vloge, ki jo igrajo vse kreditne zadruge, da so namreč priročna ustanova za vlaganje prihrankov in za cenena posojila, so igrale in delno še igrajo etnične kreditne zadruge še dodatne naloge tako za priseljence kot tudi za Kanado kot tako.
Oh prihodu v Kanado je bilo le malo priseljencev veščih bodisi angleščine bodisi francoščine. Poleg vsaj delnega znanja jezika za poslovanje z bankami se je bito treoa spoznati tudi na razne obrazce, ki jih je bilo treba izpolniti že za navadne vloge. Osebna posojila pri bankah so bila takrat še redkost in prisel jenci tudi niso imeli prilike, da bi utrdili svoj kredit. Mnogi priseljenci iz Evrope so imeli poleg tega še slabe izkušnje z bančnimi vlogi, ki so v dobi gospodarskih kriz večkrat delno propadle. Tako so mnogi hranili gotovino doma in znatne vsote gotovine so bike tako od-tegnjene gospodarskemu prometu. To se je očitno pokazalo ob ustanovitvi etničnih kreditnih zadrug. Brž ko so se toliko ustalile, da so si ustvarile zaupanje med sonarodnjaki, so začeli prinašati člani znatne vsote, ki jih niso mogli prihraniti v tako kratkem času, ko je obstojala zadruga. Kreditne zadruge so na ta način posredovale kanadskemu gospodarstvu znatne količine denarja bodisi z odobravanjem posojil, ki so jih drugi člani porabili za nakup dobrin bodisi z nakladanjem presežkov v zadružnih centralah ali pa bankah.
Poslovanje etničnih zadrug je bilo seveda v domačem jeziku. Mnogi, ki so bili še premalo vešči angleščine ali francoščine,
so mogli opraviti tako del svojih finančnih transakcij v mate-j rinščini, posebno še, ker so za- j druge redno tudi zamenjavale j čeke. Poleg tega so se etnične zadruge kmalu prelevile tudi v posvetovalnice zlasti za člane, ki so prosili za posojila.
V mnogih primerih je bilo uradno poslovanje tudi še dodatna prilika za družabne stike s sonarodnjaki, ki so bili pogosto raztreseni po raznih predelih mest.
Pomoč pri raznih gospodarskih opravkih kot tudi prilika za družabne stike so v veliki meri lajšali postopno prilagoditev priseljencev novemu okolju. Proces vživljanja v kanadsko družbo je potekal tako bolj postopno in brez večjih vati duhovno ravnotežje pri-kriz, kar je pomagalo ohranje-seljencev in je prihranjevaio kanadski družbi mnogo odgovornosti in stroškov, ki bi ji nastali, ker bi gotovo večje število priseljencev potrebovalo pomoči socialnega skrbstva in zdravstva.
Številne kreditne zadruge etničnih skupin v Kanadi nudijo mnogim osebam, ki čutijo potrebo, da se javno udejstujejo, priložnost za tako udejstvovan-je tudi v deželi, kjer bi jim bilo to drugače onemogočeno. Mnogi med njimi, zlasti taki, ki so se preselili v Kanado v zrelih letih, se niso samo težje prilagodili novim razmeram •— in jim je bilo zato delovanje v etničnih ohraniti svoj družbeni položaj, ki je bil mnogo višji kot pa tisti, ki jim ga je priznala Kanada. Tudi njim je bilo tako mnogo lažje ohraniti duševno ravnovesje kot pa bi jim bilo, če teh ustanov ne bi bilo.
May 1973
The Ontario Credit Union League recognizes and commemorates twenty years of dedicated service of John E. Krek's Slovenian (Toronto) Credit Union Limited to its members and further recognizes and commemorates the špirit and enterprize of its officers, employees and members for their work in making cooperative credti a living reality in their community.
The credit union movement pays its highest tribute. The Ontario Credit Union League daje priznanje in proslavlja dvajset let požrtvovalne službe Krekove hranilnice in posojilnice v Torontu svojim članom. Nadalje daje priznanje in proslavlja duha in podjetnost njenih izvoljenih predstavnikov, uslužbencev in članov pri njihovem delu, da so ostvarili zadružni kredit v svojem občestvu. Gibanje kreditnih zvez izraža svoje najvišje priznanje.
Na banketu hranilnice in posojilnice J.E. Kreka v Torontu
(Foto: Sesar)
Predsednik slovenske hranilnice g. Viktor Trček sprejema spominsko plaketoja 20. letnico od g. Chester Smith, direktorja Ontarijslce kreditne zveze. Pred predsednikom njegova žena, na desni voditelj sporeda g. P. Cekuta in delno zakrita z mikrofonom njegova žena.	(Foto: Sesar)
NA BANKETU . . .
SLOVENSKA HRANLNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA V TORONTU
Ker je bila zadružna tradicija med Slovenci zelo močna, ni bilo nič čudnega, da so nekateri slovenski priseljenci kmalu ugotovili — mnogokrat na oglasnih deskah ali oznanilih po župnijah, kjer so imeli organizirane župnijske kreditne zveze — da obstojajo podobne ustanove tudi v Kanadi ter so se včlanili v njih. Čeprav jih ni bilo veliko, ki so se pridružili kanadskim kreditnim zadrugam (nekateri po župnijah, drugi po tovarnah), je bilo dovolj stika, da so ugotovili, da ni posebnih težva, da bi ustanovili posebno zadrugo tudi za Slovence.
Na povabilo zaintresiranih je prišel zastopnik torontskih kreditnih zvez, zdaj že pokojni George Scott, ki je obrazložil potrebne formalnosti za organizacijo zadruge in prijavo oblastem kot tudi včlanjenje v on-tarijsko zvezo ter pustil potrebne tiskovine. Nekoliko pojasnil je bilo treba dati nadzorniku kreditnih zvez pri ontarijski
glasno sklenili, naj bo slovenska hranilnica in posojilnica poimenovana po slovenskem zadružnem delavcu dr. Janezu E. Kreku, ki v Kanadi seveda ni bil poznan, in ker je bilo na ustanovni listini več enakih rodbinskih imen, ker sta jo podpisala mož in žena, je nad-zorik sumil, da gre za kako majhno skupino, ki hoče izrabiti zadružno firmo za svoje sebične namene. Po osebnem pojasnilu položaja seveda ni bilo več nobene težave. Ustanovna listina je bila odobrena maja 1953 in ustanovni občni zbor je 14. junija izvolil prvo vodstvo prve slovenske kreditne zadruge v Kanadi.
Tako se je pričelo plodno poslovanje slovenske zadruge, ki ni pomembno samo po zadovoljivih finančnih rezultatih, marveč še bolj pomoči, ki so je bile deležne posebno slovenske družine v njihovem prizadevanju, da si zagotove in izboljšajo gmotno podlago za za-
vladi Ker so ustanovitelji so- dovoljivo družinsko življenje
NADALJEVANJE SLOVENSKEGA ZADRUŽNEGA IZROČILA
Ko se komunisti LR Sloveniji uničili slovensko zadružništvo, živi slovenska zadružna tradicija samo v slovenskih zadrugah v obmejnih opkraji-nah na Koroškem in Goriškem ter Primorskem (pa še tam v večih primerih podrejena slovenstvu in zadružništvu tuji ideologiji) ter poedine zadruge j med slovenskim izseljenci po svetu.
Za stoletnico ustanovitve j prvih kreditnih zadrug na Slo-1 venskem so sicer komunisti obnovili Zadružno zvezo in javno priznali, da so naredili veliko napako, ko so zadušili pristno zadružništvo, toda vprašanje je, v koliki meri je zadružništvo v komunističnem se-
stavu sploh možno. Nobene težave ni nadeti raznim gospodarskim tvorbam zadružne naslove. Ce pa naj bo zadružništvo res to, kar si pod zadružništvom predstavljamo, namreč samopomoč članov z demokratičnim vodstvom svojih gospodarskih ustanov, potem mora uživati več pravic kot jih nudi "demokratični centralizem". Zaenkrat pripada svobodnim zadružnim slovenskim ustanovam v zamejstvu poleg drugega tudi še ta naloga, da ohranijo slovensko zadružno izročilo vse do časa, ko bo Krekova zadružna vizija zopet oživila svobodno slovensko zadružništvo v domovini.
Rudolf čuješ
Za 5. maja zvečer so bili člani in njih družine s prijatelji povabljeni na slavnostni banket v proslavo 20. letnice Slovenske Hranilnice in posojilnice J.E. Kreka v torontu. Cerkvena dvorana pri Mariji Pomagaj na Manning ulici je bila polna že pred začetkom slovesnosti. G. Peter Cekuta (m.c.) je vodil večer z vedrino in veščo roko. Po slavnostni in okusni in pristno slovenski večerji je predstavil povabljene častne goste, od katerih so se mnogi oglasili k besedi. Prvi je spregovoril in pozdravil navzoče ter prinesel pozdrave "se-sterske cerkvene" kreditne zveze g. Dr. Peter Markeš. Dr. S. Haidasz, federalni državni minister za mnogokulturnost je bil nepričakovano zadržan. Pač pa je navzoče pozdravil pro-vincialni solicitor general in naš prijatelj zadnjih 20. let minister g. J. Yaremko, Q.C., in ga. Margaret Campbell, Q.C. in M.P.P. v imenu liberalne opozicije. Zadržanega župana g. D. Crombia je zastopal prijatelj Slovencev alderman okrožja I. g. W. Boychuk, ki je za svoj ukrajinski del govora žel silen aplavz. Minister za trgovino in razvoj g. A. Gross-man je poslal pozdravno pismo. K besedi se je še posebej oglasil direktor Lige kreditnih zvez g. Cheser Smith, ki je prihitel na banket. G. predsedniku V. Trčku je za hranilnico in njene člane za 20. obletnico izročil lepo plaketo s posvetilom. Udeležence je še pozdravil g. N. de Valk, član legalnega oddelka Ontarijske lige kreditnih zvez. Z njim je bila tudi njegova soproga. Pozdrave je poslal tudi g. Paul FiaIkowsky, višji preglednik kreditnih zvez z ontarijskega vladnega oddelka za potrošniške in trgovske zveze; spregovoril tudi g. Glen Beny predsednik — York Chapter — Kreditnih zvez. Večerje se je udeležil še č.g. A. Ambrožič, slovenski bogoslovni profesor v Torontu, g.g. župnika in g,g, kaplani obeh slovenskih župnij, zastopnik bratske hrvaške kreditne zveze g. in ga. F. Herzog ter g. Božo Košir, blagajnik cerkvene in sesterske kreditne zveze in drugi.
Spominski govor, ki ga prinašamo posebej, je imel prvi predsednik hranilnice dr. R. Cuješ profesorr socialogije na St. Francis Xavier univerzi v
Antigonishu, N.Sc. Za njegove misli pa se mu je v imenu članov zahvalil g. V. Mauko, eden podpisnikov ustanovne listine. Ob koncu pa mu je že izročil kot—"zadrugarju, bara-goslovcu in kulturnemu delavcu" slovensko nagrado SNZ za 1973. leto.
Posebnost je bil kulturni program, na katerem so z umetniškim občutkom nastopili kot solistka gdč. N. Cekuta, ki je zapela arijo iz "My Fair Lady" in še eno iz Smetanove opere "Poljub". Nastopila sta v duetu ga. Milena Čekuta in g. Lojze Oražem ter zapela; "Bratci veseli vsi", in "Pastirica" ga. M. čekuta je zapela solo: "Mati zakljiče", g L. Oražem po: "Zve del sem nekaj novega". Za dodatek sta zapela venček narodnih: "Iz stolpa se mirno glasi" in "Pridi Gorenc. . ." Spremljal je g. Blago Čekuta. Vsi so bili z aplavzom bogato nagrajeni.
Za zakl juček je z lepim izvajanjem narodnih plesov zaključila plesna skupina "Biser" pod vodstvom ga. N. Skulj. Veseli smo jih bili saj so ponosno nastopili—slovenska mladež — v fantovskih in dekliških narodnih nošah. Z odra so prihiteli v dvorano, še enkrat zaplesali, nato pa pohiteli do mize častnih gostov in iste povabili na plešišče češ: "....polka je ukazana, tla so namazana....", in bilo je kot nekoč doma pod lipo, "ko se je zavrtelo staro in mlado!" Pozno zvečer so se gosti in povabljenci veseli in razigrani razhajali, zadovolne-ga srca, saj so na lep in prijeten način počastili 20. jubilej Hranilnice in posojilnice J. E. Kreka v Torontu.
Če si zadnje tri tedne obiskal pisarno hranilnice in pa zadnja dva dneva pred proslavo obiskal slovensko cerveno dvorano si našel odbornike, ki so prevzeli organiziranje proslave pridno na delu. Pomaszale so jim njihove soproge, kjer koli je bila potreba ženske roke. Šivanje, likanje in kuhanje je bilo na prvem mestu. Predsednik Viktor Trček je bil povsod; pomagali pa so mu zvesti sodelavci gg. Ivan Zakrajšek, Vili Čekuta, Mihevc Jože, S. šuligoj in po povratku iz Evrope dr. iTrance Habjan in drugi. Naš blagajnik g. Janez Senica pa se je praktično razdajal na vse strani. Vsi zaslužijo posebno zahvalo, za delo,—odlično opravljeno. Pokazali so kaj nam hranilica praktično pomeni v delu "drug za drugega".
Poročevalec.

Kratek spomin na prvi občni zbor . . .
NEKAJ PODATKOV NAŠE HRANILNICE IN POSOJILNICE
Po šestmesečnih pripravah in razgovorih na mnogih tedenskih sestankih SNZ, ki jih je ista prirejala redno pred 20. leti, je končno padla odločitev, da je pametno in potrebno — v očigled bodočnosti, ki je stala zameglena pred nami, da ustanovimo slovensko kreditno zvezo, ki naj služi občemu slovenskemu občestvu v Torontu in širši okolici. To še predvsem zato, ker so mnogi naši rojaki že pristopile v druge, že obstoječe kreditne zveze. Član na novo ustanovljene kreditne zveze lahko postane vsak pripadnik Slovenske skupnosti. SNZ organizira začetek "Hranilnice", občni zbor pa svobodno izbere, po odobrenih pravilih odbor, ki vodi neodvisno uradovanje kreditne zveze, za dobrobit, v pomoč in v izobrazbo zadružništva članov. Podpisnik tega "kratkega spomina na prvi občni zbor" je končno dobil nalogo priskrbeti potrebne papirje. Urad pro-vincialne vlade je bil takoj na levo v glavni veži ontarijskega parlamenta. Ko smo končno zbrali 20 podpisov na ustanovno listino, smo se odločili, naj dobi ta nova kreditna zveza ime po očetu slovenskega zadružništva J.E. Kreku. Tako je bila "rojena" Hranilnica in po-sojilniva J.E. Kreka v Torontu —John E. Krek Slovenian (Toronto) Credit Union Limited". Dan za občni zbor je bil dolo-1 cen, ko smo dobili maja mese- j ca "Charter". Občni zbor je bil j 14 junija 1953. na 61. McFarland j Ave. v Torontu,—domu našega j prvega predsednika Dr. R. Ču-1 ješa. Navzoči so bili vsi ustanovni člani in še nekaj novih. Pravila so bila prečitana, obrazložena in sprejeta. Odborniki so bili izvoljeni—in naša hranilnica in posojilnica je stekla! Mnogi niso verjeli, da bo sveča, ki so ji jo prižgale sojenice ob rojstvu zagorela v močan plamen iz prvega nebogljenega in trepetajočega plamenčka. Ontarijski vladni preglednik, ki se je udeležil občnega zbora je izrazil sam skeptično misel — "če pogledam naslove ustanovnih članov, so skoraj vsi iz štirih ali petih hiš. Zdi
(Year) (Acct. No:)	(Shares.)
Leto Zaporedna štev.	Hranilne vloge
vpisanih članov	koncem leta
1953	139	$ ,24,399.50
1954	227	51,574.10
1955	294	78,871.88
1956	347	102,563.77
1957	440	166,608.89
1958	556	199,525.52
1959	680	295,168.62
1960	791	. 395,051.93
1961	950	518,027.95
1962	1072	662,713.82
1963	1244	889,896.73 ■ 1964	1402	1,026,463.42
1965	1583	1,026,294.23
1966	1769	1,115,216.07
1967	1922	1,246,733.88 ! 1968	2106	1,273,612.28
1969	2289	1,238,486.54
1970	2445 1,481,525.01
1971	2591 1,958,572.05
1972	2721 2,658,462.80 Do Aprila 1973	2777	3,114,044.41
(Loans:) Stanje posojil koncem leta $ 11,348.50 44,002.54 58,267.03 84,813.72 93,469.24 147,051.93 259,565.65
348.097.53 411,039.57
555.603.54 823,472.12 928,704.20 934,707.53
1,004,831.24 946,592.59 1,039,533.03 1,159,866.10 1,034,550.72 1,415,845.51 1,946,771.21 2,165,051.68
IMENA USTANOVNIH ČLANOV
. Kreka v Torontu v vrstnem redu, listini, ki je bila odobrena 22. maja
Rudolllf Čuješ, Ludmila M.M. Dolar-
Mantuani, Augustin Kuk, Marija Kuk, Frank Pajk, Frances Zupančič, Rela Bercieri, L. Koželj, Mirko F. Berce, John Vižintin, Vladimir Mauko
Hranilnice in posojilnice J.E kot so navedeni v ustanovni 1953:
Marjola Šešerko, Ivan Cerar, Zvone Hrastnik, Božena Pestotnik, Bodgan Pestotnik, Franka Pajk, Janez Kastelic Joe Pogačar D. Koželj, Zdenka Jaklič, Ludvik Jamnik,
Volitve prvih odbornikov so bile 14. junija 1953. s sedežem na 61. McFarland Ave. v Torontu.
Slika na desni:
Poslovoda in blagajnik g. Janez Senica pri delu v pisarni slovenske hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka (Ltd.) v Torontu, katero uspešno vodi zc 20. let
se mi, kot da ustanavljate družinsko kreditno zvezo...."
Kako prav je imel! Ustanovili smo kreditno zvezo SLOVENSKE DRUŽINE, ki je z leti zagorela z močnim in— upajmo—dolgoživečim plamenom. Slovenska torontska družina je lahko resnično ponosna na njo in njene delavce in njih
delo ter uspehe.	%
V. Mauko
Jf l&JMP*.
Mltr^ rf
■■■
NOVA VLOGA MITJE RIBIČIČA
SPREMEMBE V SOCIALISTIČNI ZVEVI SLOVENIJE
" ... je prav v sedanjem političnem trenutku treba Socialistično zvezo močnejše aktivirati...... če Socialistična zve?a ne ho faktor usklajevanja ... na vseh ravneh, (nam) ne ho uspelo samoupravno konstituirati celovite naše socialistične družbe, na novih delegatskih osnovah od krajevne skupnosti, od njenih osnovnih ccljc do federacije", (Mitja Ribičič, DELO 1. februarja 1973) Na seji republiške konferen- n i j i - Ribičiču predsedstvo slo-
ce Socialistične zveze Slovenije dne i. marca so ustoličili Mitjo Ribičiča za novega predsednika te "hrbtenice političnega sistema in opornika samoupravljanja na vseh ravneh" kot je bodoči pomen Socialistične zveze pod njegovim vodstvom napovedal njen novi predsednik.
Mitja Ribičič je poleg Edvarda Kardelja in Sergeja Kraig^ herja vodilni politični aktivist partijske stare garde v Slove-
vepske Socialistične zveze ni bilo potrebno kot nova legitimacija za podaljšani aktizivem, tudi njegovega imenovanja ni moč razlagati kot democijo na stranski tir. Poleg svoje udeležbe pri vodstvu slovenske partije je Ribičič istočasno slovenski član predsedstva Jugo-partije in predsedstva SFRJ. Zakaj so ga torej postavili še za predsednika doslej malo pomembne Socialistične zveze?
CIRIL ŽEBOT
bi zagotovile zedinjeno Slovenijo. Dosledno zvest svojemu narodnemu izdajstvu v interesu svojih imperialističnih gospodarjev, od katerih sta pO njegovem mnenju, odvisna varstvo in gospodarski razvoj malega naroda, vidi Žebot perspektivo za jutrišnjo Slovenijo v samoupravijalski (!) slovenski skupnosti, v političnem dualizmu — komunistični stranki (!) in Socia-tistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije brez komunistov (kot politični organizaciji verskih množic), v razbitju Jugoslavije in naslonitvi Slovenije na najbolj na-;
zadnjaško imperialistično krilo v svetu. (Podčrtal C.Z.)
(Mitja 1967
Ribičič, str. 1259).
TEORIJA IN PRAKSA, št. 8—9, avgust
Čeprav je bila predlagana zamisel neodvisne Socialistične j zveze logična v smislu samou- J pravnega načela, je za partijo | očividno bila anatema. Ali so se bali, da bi v položaju ustavne in dejanske enakopravnosti obeh organizacij Socialistična1 zveza partijo zasenčila? Pomen "predloga" za osamosvojitev Socialistične zveze je bil dramatizirati neresnost preteklih deklaracij o neki samostojni politični vlogi Socialistične zve-j ze, ko je le-ta dejansko služila
DVE MOŽNOSTI
Možna so razna ugibanja-Eno bi bilo v tem, da bi Ribičiču z vidnejšo bazo v Sloveniji okrepili vpliv v njegovih beograjskih funkcijah. Drugo, j ki ni v nasprotju s prvim, pa se nanaša na večjo vlogo, ki naj bi jo po napovedani novi ustavi igrala Socialistična zveza, ko naj bi vse vodstvene strukture v družbenih ustano- \ vah in državnih organih preu-: redili na "delegatskem" načelu iz "osnovnih celic". V svojem nastopnem govoru, kot kandidat za predsednika Socialistične zveze, je Ribičič poudaril ta drugi vidik: ".... Vsa naša ustavna reforma .... ter , uvajanje delegatskega odnosa... zahtevajo ponovno reafirrnacijo lika aktivista Socialistične zveze .... na terenu .... ki bo moral povezovati različne interese. Če
ne bomo dovolj aktivni, lahko pride do najrazličnejših težav pri uvajanju delegatskega sistema". (DELO, 1. februarja str. 4), Bolj preprosto povedano, vodstva Socialistične zveze bodo odgovorna za ustrezno izbiro "delegatov" na vseh stopnjah.
V tej zvezi se Ribičiču odpirata v glavnem dve alternativi. Prva bi bila ta, da bi igral vlogo Cerberusa, ki bi preprečeval, > da ne bi iz "osnovnih celic" po- j šiljali v družbena in državna; vodstva partiji nezaželene "delegate". Tako so v glavnem "kadrovali" doslej, le da bo poslej treba filtrirati večje število ljudi. Druga alternativa je bolj zanimiva, bolj zahtevna, bolj obetajoča, pa zato manj verjetna. Pa najprej o prvi.
JUGOSLAVIJA: OMAHUJOČA AVANTGARDA SOCIALISTIČNEGA BLOKA
VLOGA CERBERUSA
Po izidu in prepovedi mojef Mitja Ribičič takole povzel nje-prve SLOVENIJE (1967) je 1 no vsebino in pomen:
Te dni je izšla v Celovcu knjiga enega vodilnih bclo-gardističnih organizatorjev in ameriškega agenta dr. Cirila Žebota, posvečena na smrt obsojenemu Ehr-lichu. V tej knjigi trdi Žebot, da je partija improvizirala OF; ker je hotela izkoristiti svetovno vojno in sovražno okupacijo za povojno stalinizacijo Slovenije, ter da je partijska politika 'zadnje etape' kriva, da ni prišlo do zedinjenja Slovenije. Po Žebotu bi se morala OF spomladi 1945 povzpeti na raven slovenskih zgodovinskih interesov, premagati stalinistične vplive in predlagati, po njegovem, teoretično sprejemljivo in organizacijsko izvedljivo povezavo vseh takrat obstoječih slovenskih oboroženih si), tj. partizanske vojske in belogardistov, pred zasedbo ameriške V. in angleške VII. armade, ki
Pod gornjim naslovom je THE NEVV YORK TIMKS dne 1. maja objavil naslednji komentar profesorja Cirila Žebota:
"Nakopičene gospodarske napake so zameglile bistvo nedavnih sprememb v Jugoslaviji.
"Čistke vodilnih osebnosti v republikah in ponovno uveljavljanje neposredne partijske oblasti so delo Titove "stare garde", kj je bila vzgojena v sovjetskem boljševiškem duhu in slogu. Ko pa sta se leta 1948-49 Stalin in Tito razšla, je bila leta 1950 proglašena nova doktrina jugoslovanskega socializma, ki naj bi ga razlikovala od stalinizma pri tem pa ostala marksistično opravičena. To je bila opevana ideologija "delavskega samoupravljanja", ki jo je Marx sublimiral v zgključno utopijo "čistega komunizma".
"Ideologi stare garde so se zavedali, da v grobih "socialističnih" razmerah Jugoslavije delavsko oz. družbene "samoupravljanje" v Marksovi utopični zasnovi ni moglo zaživeti. In tako je za spreminjajočimi se kulisami "samoupravljanja" ostal na delu dobro poznani aparat partijske oblasti. Obsežna dokumentacija v zvezi z odstranitvijo Aleksandra Rankoviča leta 1966 ni pustlia nobenega dvoma, da "samoupravljanje" ni bilo jedro jugoslovanskega sistema. Nedavne čistke v republikah so nova pričevanja te vrste.
"Resnične spremembe so se začele odvijati po odstranitvi Rankoviča. Mlajši partijci, ki niso bili obremenje ni boljševiško preteklostjo partijskih veteranov, so postopoma nasledili v položaje moči in vpliva v republikah, v razliki od staropar-tijskega taktičnega pojmovanja "samoupravljanja" so ti mlajši oblastniki začeli razlagati proglašeno načelo družbenega samoupravljanja kot ob-
veznost do stopnjevane decentralizacije v skladu s praktičnimi potrebami in močnostmi razvijajočih se razmer v Jugoslaviji.
Ko se je ta liberalnejši razvoj začel utrjevati, so naznačene razlike med "samoupravnimi" formalisti (Stara garda) in reformnimi realisti (mlajša večina) naraščale in se zaostrovale. Kmalu po sprejetju razrediščevalnih ustavnih dopolnil v poznem poletju 1971 so ta nasprotja postala akutna. Po začetni čistki na Hrvaškem so v letih 1972—73 odstralini tudi liberalne partijske prvake v Srbiji, Sloveniji in drugih republikah.
"V teh reakcionarnih spremembah je samo ena "uganka". Zakaj se je Tito vdal ekstremistični zahtevi za popolno odstranitev reformistov in za ponovno vpostavitev avtoritarnega vladanja stare garde prav v času, ko so decentralizacijske reforme začele roditi sad? Stara garda je morala prepričati osemdesetletnega voditelja da bi — z "liberalci" na vrhu — njegov nenadni odhod pomenil konec partijske oblasti.
"Ta črno-bela dialektika nedavnih čistk v Jugoslaviji pa ni upoštevala ključnega dejstva. Ponovno vpostav-Ijeni staropartijski režim je v tako brezupnem navzkrižju z bitjem in žit jem dežele, da brez Titove "žive legende" ne bi mogel odbržati svojega centralističnega prijema. Kaj pa potem?
"Treba je upati, da še ni prepozno, da Tito pripravi bolj obetajoči zaključek svoje vloge začetnika mirnega prehoda iz stalinistične tiranije k družbi, ki se bo sama vladala in upravljala. —
("Pisec, profesor gospodarske vede na univerzi Georgetown, je avtor knjige SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI")
le kot manipulativni pomožni aparat partije na robeh političnega dogajanja, Tej vlogi primerno njen prejšnji predsednik (Janez Vipotnik) ni bil važna politična osebost. Zato Mitja Ribičič gotovo zdaj ne bi tratil svojega iztekajočega časa in partijskega ugleda s Socialistično zvezo, ko bi šlo le za rutinsko izmenjavo njenega vod-! stva.
Po Tito-Dolančevem "pismu" in sledečih čistkah republiških vodstev v Srbiji in Sloveniji je staro-partijsko vodstvo znova afirmiralo neposredno vlogo partije v državni politiki in družbenem odločanju; niso pa spremenili statuta partije, po katerem je leta 1952 preimeno- i vana Zveza komunistov postala j "le" vodilna ideološka in politična sila razvoja. Ko bi sedaj i tudi formalno restavrirali ad-l ministrativno-politično vlogo] partije, bi s tem manifestirali
povratek v rankovičevsko dobo. Tega vsaj zaenkrat ne morejo ali nočejo storit: vsaj formalno naj partijski funkcionarji ostanejo za kulisami neposrednega vladanja in upravljanja. Dejanska oblast partijskega vodstva naj bi se "na terenu" uveljavljala transmi-sijsko prek okrepljenega aparata Socialistične zveze, v višjih družbenih in državnih organih pa preko le-tega skrbno odbranih "delegatov" iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Da bi se obnovljena diktatura partijskega vodstva mogla ohraniti v formalnih okvirih napovedanega "samouprav-no-delegatskega" sistema, zato je sedaj potrebno posebno zanesljivo in preizkušeno partijsko vodstvo Socialistične zveze. To naj bi bila nova vloga Ribičiča kot partijskega Cerberusa pri izbiranju "delegatov".
KORAK BLIŽE SAMOUPRAVLJANJU

LOVENSKEGA
TrSMA.
(Smer v slovensko državo, 1X46, 15. 2. 1973)
SLOVENIJA DANES - IN JUTRI!
— JF—
Pristaš ideje suverene slovenske države, ki že več kot dvajset let živi ob robu Slovenije nam je za novo leto poslal obširno pismo o razmerah v domovini. Zaradi izredne aktualnosti ga v celoti objavljamo.
"Vam in vsem drugim pri gibanju za neodvisno slovensko državo voščim v novem letu 1973 srečo in predvsem zravje ter izpolnitev najbolj vročih želja.
Reči moram, da je slovenstvo v Argentini danes najlepša in ganljiva poteza na podobi slovenstva. Takega idealizma in take ljubezni do našega nesrečnega naroda ne srečamo nikjer drugod.
To, kar -.morete v kulturnem in narodnostnem pogledu Slovenci v Argentini, je pravi čudež. Želeti pa bi bilo, vsaj iz naše perspektive da bi prišlo kljub idejnim razlikam do večje politične povezanosti med vami, vsaj z Jurčecovo skupino.
Doma v Sloveniji pa vse preveč suvereno vlada politična ignoran-ca. Petdeset let političnih diktatur je pustilo svoje posledice in v slovenski narodni psihi so nastale močne spremembe največ na slabše.
Gotovo bo Slovence v zdomst-vu zanimalo, kakgen je položaj v Sloveniji na prelomu med starim letom 1972 in novim 1973.
NESPOSOBNI IN NEZNAČAJNI VODITELJI
Po Ljubljani kroži vsepolno "vicev" na račun novih veljakov, ki jih je prinesel na .vrh Titov državni udar. Ti vici značilno izražajo ljudsko razpoloženje. Naj navedem samo enega:
Pred sejo CK-ja ZKS je prišel eden izmed tistih, ki imajo zdaj glavno besedo in ki je dobil nalogo, da izreče posebno krepke besede v prid sedanjega kurza in pokadi Titu, k svojemu tajniku in mu dejal: "Tovariš, napišsjte mi govor za sejo CK-ja, an pe sme trajati več kot eno uro!" "Prav, tovarič predsednik!" -r- je rekel tajnik in se spravil na delo, Malo pred sejo je izroči} go-
vor svojemu šefu in ta ga je vtaknil v žep. Na seji ga je prebral, toda govor je trajal štiri ure. Poslučavci so zdehali, mrmrali in se jezili. Po seji je prišel veljak ves besen k tajniku. "Tovariš, naročil sem vam, da mi napišite govor, ki ne bo trajal več kot eno uro! Trajal pa je štiri ure! Zakaj se niste držalj mojega navodila?" "Saj sem se ga držal'!" je odvrnil tapnik. "Napisal sem vam govor za eno uro a seveda v štirih izvodih, kot vedno!"
Ta anekdota precej dobro ponazarja, kaj misli javno mnenje o novih slovenskih "voditeljih",
kot so Popit, Marine in drugi. V bistvu jih prezira, v njih vidi kvislinge in hlapce povprečneže in stremuhe, ki so izkoristili priložnost, da se dvignejo na mesta, do katerih se ne bi z lastnimi Sposobnostmi nikoli prikopali. Hkrati je l judem žal za Stanetom Kavčičem, ki je bil iskreno zavzet za blaginjo Slovenije, imel pogum, da se je včasih uprl Bel-gradu, kot se je zgodilo to ob znani "cestni aferi" 1. 1969, in se je posluževal za jugoslovanske razmere res demokratičnih metod. Obnašal se je tudi lojalno do Hrvatov. Ni jih obsodil in ni potegnil s Titovo tolpo, ki je decembra 1971 planila po njih. Zdaj je Kavčič brez funkcije. Govorilo se je, da bo šel za direktorja v podjetje "Metalka", a zdaj je utihnilo tudi to. Morda se komu zdi, da je tudi to še previsoko mesto zanj in da bi lahko bil tudi tam nevaren. Do besede so prišli v Sloveniji spet isti ljudje kot po vojni: Leskovšek, Maček, Marinko, Lidija Šentjurc, Vipotnik in podobni, Poleg Popita, Marin-ca, Kučana in drugih takih. Popit je tipični "aktivist", "tere-nec", kot so jim rekli med vojno, surov, uporaben za tiste na vrhu kot njihovo slepo orodje, častihlepen, brez ene same lastne ideje, pokoren sluga Belgrada, čvekač, neizobražen in v bistvu tudi strahopeten. Nad slovenskim narodom mora ležati neko davno in grozno prekletstvo, da dobijo vedno spet oblast nad "'im "voditelji" te vrste. Moralni lik Franca Popita-Jokla je zelo
dobro opisal znani partizanski komandant Stane Semič-Daki v svojih spominih, ki jih je izdal letos v treh knjigah v samozaložbi (ker mu jih nobena založba ni upala tiskati). V prvi knjigi spominov, ki nosijo pomenljivi naslov "Najboljši so padli", opisuje Daki, na strani 144. kako so Italijani pozimi 1941 obkolili v neki kmečki hiši v Bezuljku njegovo patrolo.
Ko je Daki hotel iti na pomoč patroli, ki se je iz goreče hiše z mitraljeskim ognjem uprela Italijanoma, mu je to preprečil Franc Popit-Jokel, takratni sekretar za vrhniško okrožje. Pustil ja napadeno patrolo na cedilu in za poledal umik proti taborišču.
Znano jc, da je v vseh vojskah med glavnimi moralnimi dolžnostmi ta, da je treba rešiti ranjence in obkoljene tovariše neglede na žrtve. Če se torej Franc Popit-Jokel ni držal tega moralnega pravila, je bila temu kriva njegova strahopetnost. Iz tega se lahko vidi, kakšen strahopeten in nemoralen tip je človek, ki je danes kot predsednik CK ZKS glavni kvizlinški predstavnik beograjskega režima in Titove klike v Sloveniji. Še bolj je zanimivo, da ga nihče ni upal vprašati, kako je bilo pravzaprav takrat v Bežuljku. Dvomim, da bi mogel tak človek kje drugje po vsem tem še igrati tako vlogo. Tudi Hitler in Stalin sta bila verjetno bolj izbirčna pri izbiranju svojih kvizlingov. To dokazu-je. na kaki nizki stopnji je politična in moralna zavest v današnji Sloveniji.
Sloveniji in Jugoslaviji največ skrbi. Izkazalo se jc, da je politična zavest — ali če hočemo izobrazba — ogromne večine Slovencev že na tako nizki stopnji, da se niti ne zavedajo, kaj se je s Titovim udarom pravzaprav spremenilo. Velika večina meni, da so se pač kampanjsko menjale parole, kakor že tolikokrat, in ne vedo, da je Tito v resnici izvedel udar v partiji in državi ter obrnil smer razvoja. Iz dozdevne liberalizacije in decentralizacije (dozdevne zato, ker je bilo od vsega začetka jasno, da totalitaren režim nikoli ne menja svoje narave in se ne "preobrazi" v demokracijo, kot so si to naivno predstavljali tudi nekateri naši ljudje zunaj, in da lahko gre taka "demokratizacija" samo tako daleč, dokler se zdi to nenevarno režimu in politični policiji) je preusmeril državo spet v strogi centralizem in jo približal čistemu stalinističnemu vzorcu; celo tako zelo, da se lahko reče, da je Jugoslavija v političnem pogledu danes najbol stalinistična država v Evropi, celo bolj kot sama Sovjetska zveza (izjema je morda Albanija). V Jugoslaviji vlada namreč večji politični in policijski teror kakor v Sovjetski zvezi ali na Češkoslovaškem. V Rusiji in v njenih podložnih deželah kot n. pr. v Litvi prihaja do
Druga, manj verjetna mož-nest, ki bi jo partijski prvak Mitja Ribičič mogel uveljaviti, v svojstvu predsednika Socialistične zveze pa bi bila v tem, da bi pod njegovim vodstvom najprej preuredili organizacijsko strukturo Socialistične zveze na delegatskem načelu od krajevnih enot navzgor. Po tej verziji bi osnovno (lokalno) članstvo v Socialistični zvezi bilo enako odprto vsem "neoporečnim" ljudem ne glede na to ali so člani partije ali ne. Lokalne enote bi tajno volile delegate v višje organe Socialistične zveze vse do republiškega vodstva. Taka samoupravno zgrajena Socialistična zveza bi nato služila kot predlagatelj kandidatov za izvolitev (v zadevnih "osnovnih celicah") delegatov v višja združenja in skupščine v smislu pričakovane nove ustave. Člani Zveze komu-, nistov bi v taki odprti Socialistični zvezi in med od nje predlaganimi "delegati" imeli toliko vlogo, kolikor bi se znali uveljaviti s svojim delom in vplivom, ne pa zgolj zato, ker je njih izbiro Socialistični zvezi transmisijsko naročilo partijsko vodstvo.
To je druga, mnogo bolj
galnega tiska, do demonstracij i na Rdečem trgu v Moskvi, do pogumnih pisateljskih protestov itd. Toda v Jugoslaviji je to nemogoče, ali bolje, nihče si ne upa izvesti nobene take individualne akcije. Tako intelektualci kot mladina so oportunistični ali vsaj skrajno previdni. Po drugi strani pa lahko 80-letni starec, katerega blebetanje po televiziji je mučno poslušati, tako da ljudje zapirajo televizorje ravno zaradi te vsesplošne ustraho-valnosti ali strahopetnosti terorizira narode v Jugoslaviji, kakor se mu zdi, in čveka neumnosti, ne da bi mu upal kdo ugovarjati. Vše skupaj postaja farsa, nekak bloden privid, kolektivna blaznost. Z nobenega, najmanj pa razumskega stališča ni mogoče smatrali za normalno situacijo, v kateri lahko 80 letni starec ki bi ga nikjer ne vzeli v službo niti za pomožnega hotelskega vratarja, proglaša sebe za pametnejšega od vse univerzitetne in akademske eljte v državi, ter jo neprestano napada in graja.Najbolj čudno in do konca blazno pa je, da dozdevno nihče ne pride na misel, da je v tem nekaj anor-malnega. Vsi, bodisi verjamejo, ali pa se delajo, da verjamejo, da je Tito pri vseh svojih umskih močeh in da je poleg tega vseveden, najmodrejši in najdaljno-vidnejšj človek, kar jih premore Jugoslavija.
NI POLITIČNE ZAVESTI IN POGUMA
To pa je ravno tisto kar vzbu- ja pri tem zadnjem dogajanju v
protestnih akcij, do pojavov ile-
TITO — RDEČI CESAR
Pravijo, da je verjetno v Slo-	nekdaj norčevali iz Nemcev in
veniji precej župnikov, ki moli-	Italijanov zaradi Hitlerjevega in
jo, da bi ga Bog še dolgo ohranil	Mussolinijevega kulta, toda tako
Jugoslaviji. Tako daleč lahko pri-	gnusne oblike, kot jo ima danes
vede fašistično-komunjstični kult	Titov kult v Sloveniji in v vsej
osebnosti in tako zelo lahko po-neumi narode. Slovenci smo se
Jugoslaviji, ni Hitlerjev kult v Nemčiji in Mussolinijev kult v
zahtevna možnost za pomembnejšo Socialistično zvezo pod novim Ribičičevim vodstvom. V tem smislu bi seveda tudi on sam prej ali slej moral svoj položaj kot predsednik Socialistične zveze pri njenih izvoljenih delegatih in vodstvih "zaslužiti" s svojim delom in vplivom.
Moj prvotni "predlog" za neodvisno Socialistično zvezo brez članov pratije je povzročil razkrinkanje zgolj transmi-sijske vloge tedanje in dosedanje Socialistine zveze. Gornja formulacjia sedanje možnosti za bolj samoupravno delovanje Socialistične zveze pa je izpeljana iz uradnih napovedi o predstoječem razdobju "neposrednega in _sglošnega samoupravljanja vseh delovnih ljudi" na "delegatskem načelu" ter iz Ribičičeve osebne deklaracije o Socialistični zvezi kot "oporniku samoupravljanja na vseh ravneh". Malo pa je verjetno, da bi sedan ji - režim staropar-tijske diktature dovolil še tako skromen političen korak v smeri k resničnemu samoupravljanju — tudi, če bi Mitja Ribičič osebno želel zaključiti svojo nezavidljivo politično preteklost na tak konstruktiven način.
Italiji — pa niti Stalinov kult v Rusiji — ni kol j aosegeJ. Ljudje tam so imeli opravičilo da se je bilo teh diktatorjev treba v resnici bati, poleg tega pa so neglede na izkrivljenost in puhlost svojih idej vendarle predstavljali neko osebno potenco kot ideologi, medtem ko je Tito čisti šarlatan, predstavnik politične mafije balkanskega tipa, ki se je povezala s totalitarno komunistično i-delogijo. A vedno je iskal v vsem le svojo osebno veljavo in korist. Nikoli ni delal, vedno je bil delomržnež in je živel na račun drugih. Najprej so ga vzdrževali člani juoslovanske partije-da je lahko potoval sem in tja po Evropi in se izdajal za inženirja itd., potem pa je bil plačanec Kominterne ki mu je tudi kot svojemu predstavniku pripomogla, da je izvedel udar v partiji in se polastil oblasti v njej. Med vojno je skrbno pazil na svojo varnost; nikoli ni bil v nobeni vojni akciji, razen če ga je kaj ošvrknilo na begu, kjer je bil vedno med prvimi. Znano je da jo je po nemškem desantu na Drvar pobrisal kar na Vis, pod zaščito zavezniškega letalstva in mornarice. Tudi zdaj kaže znake naravnost bolestne strahopetnosti. Nad Brioni stalno krožijo reakcijska letala, da ga varujejo pred imaginarno nevarnostjo tako da vzbuja to pritožbe tujih turistov in ko je bil sedaj v sredini decembra v Ljubljani, so se dogajale zaradi njegove bojazljivosti naravnost neverjetne stvari. Poljcija je že nekaj dni prej prekontrolirala vse hiše ob Titovi (bivši Tyrševi oziroma Dunajski cesti), po ka.teri bi se
i.
'ilovenska bižava" tq1qntq — cana&a
MAJ 19/3
iz slovenskega tiska . . .
slovenija danes -in jutri?
(nadaljevanje s prejšnje strani)
■i. m-
Majhna porast Slovencev v Sloveniji
bit moral peljati. Vsi ljudje so morali nekaj ur prej zapustiti urade in stanovanja ter izročitti ključe pisarn hišnikom, da se ja ne bi skril tja kak ostrostrelec in počil Tita skozi okno. Ta človek je bolestno navezan na-oblast in na uživanje, ki je zvezano s tem. V bistvu mu je verjetno toliko do komunizma, kot je bilo Mihajloviču, toda v komunizmu je videl vozilo, s katerim jc lahko prišel na oblast in zdaj, ko jo ima, uživa kot monarh starega veka. V zvezi z nje-
Jugoslaviji okrog 60 vil in gradov in samo vzdrževanje teh stane nekaj milijard ali morda desetin milijard na leto (seveda jz državnega proračuna), o njegovi "plači" pa se tudi nikoli ne govori. Pri tem pa neprestano napada "visoke" plače direktorjev tovarn in drugih podjetij, ki znašajo kakih 400 — 500.000 dinarjev, kar je čjsto navadna delavska plača v Italiji ali v Avstriji. Zato ni čudno, da gre rajši vsak sposoben človek delat v tu-
govim obiskom v Ljubljani so sj j jino, kot da bi se potegoval za pripovedovali, da ima po vsej "direktorsko" mesto doma.
vladati hoče tudi po smrti
Morda se vam bo zdelo čudno, Uma", vidi samo v UDBin vojski. da toliko pišem o Titovi oseb\. Zato sc moli, kdor meni, da je njih sprememb v Jugoslaviji in j danes zmagala v partiji neka
druga, liberalni jn demokratični, za reforme vneti struji nasprotna struja. Tudi če se to včasih zazdi, ker se pač pojavljajo na vrhu figure, ki so bile znane kot predstavniki nekdanjega rankovičev-skega udbovskega režima, to v resnici ne pomeni zmage neke druge pol\tične struje, ampak enostavno znak . da se je Tito naslonil izključno na UDBo in zlasti na vojsko. Poleg tega imajo danes glavno besedo generali, zlasti minister za vojsko general
v Sloveniji. Ta človek se še ni sprijaznil z mislijo, da je že zelo star in da se bliža koncu svojega življenja kljub temu; da skuša ostati "mlad" z raznimi pomlajevalnimi kurami. Toda morda bi bilo bolje reči, da se na tihem tega zaveda, a da si tega noče priznati in še vedno upa, da bo napravila smrt pri njem izjemo alj da mu bo vsaj še dolgo časa prizanesla. Oblast hoče uživati še kar najdalje in do konca svojih dni. Prevzel pa ga je strah, da sc bo vendarle lepe- j Ljubičič, ciničen, nesramen tip.
Po podatkih ljudskega štetja 1. 1971 je prebivalstvo Slovenije naraslo v desetletju 1961—1971
Slovenci
Hrvati
Srbi
Muslimani Črnogorci Albanci
Številčno so nazadovali
Madžari
Italijani
Število Slovencev v ostalih republikah Se je povsod znižalo, kar verjento ni toliko posledica nižjega žtevila rojstev ali vračanja v Slovenijo, marveč pre-
Bosna in Hercegovina
Črna gora
Hrvatska
Macedonija
Srbija
Celotno število Slovencev v Jugoslaviji sc je torej v zadnjih desetih letih povečalo le za 88.821 oseb ali 5.6%, kar je znatno manj kot porast drugih narodnosti v Jugoslaviji. Naraščajoče števila pridanikov drugih narodnosti jc znižalo šte-
za 135.614 oseb ali za 8.5%. Porast pedinih narodnosti kaže naslendja tabela:
101.781	6.7%
11.221	35.7%
6.912	50.8%
2.776	597.0%
594	42.9%
999	354.3%
713	6.8%
71	2.396
luijanja v druge narodnosti.
število Slovencev se je znižalo v poedinih republikah za naslednje število oseb.
1.886 161 6.604 309 4.000
republiki Slo-leta 1948 na
vilo Slovencev v veniji od 95.696 94.0% v letu 1971. Za nadaljuno usodo slovenske kulture postaja vedno bolj važno vprašanje, do kolike mere Se bodo priseljenci vključili v slovensko kulturo.
ga dne vse končalo, in zato hoče mrzlično užili prej še čimveč oblasti — hoče si jo zagotoviti celo po smrti. Eden izmed namenov njegovega udara v part\ji in drtavi je bil prav v tem da bi čimbolj zasigural nespremenljivost rciime po svoji smrti.....V
partiji ni videl nobenega jamstva za to, ker partiji sploh ne zaupa in je ne upošteva, razen v kolikor služi njegovim osemnim namenom. Jamstvo za ohranitev re-iima", vidi samo v UDBi in vojski
poln niskolnetih načrtov, ki močno spominja na oficirje nekadnjih srbskih "črnih" -in "belih rok" (vojaški kliki, ki sta se borili za oblast, dozdevno V prid Karadžordževičev ali Obrenovi-cev, v resnici pa za lastne interese). Znan je kot skrajni centra-list, nasprotnik vsake demokratizacije in nacionalne avtonomije nesrbskih narodov, nasprotnik Izraelcev in podpornik Arabcev ter zagovornik sodelovanja s Sovjetsko zvezo.
• Potrošili kredit v Kanadi
je znašal koncem septembra 1972 14 milijard dolarjev, kar pomeni 15.8% porast v primeri z letom poprej. Osebna posojila'
zboruje vsaka tri leta. Prejšnji kongres je bil v Hamburgu, naslednji bo 7. 1976 v Parizu. Za predsednika jc bil ponovno izvoljen dr. Mauritz Bonovv, v bankah so znašala koncem' - delegat švedske zadružne cent-
po titu — vojaška diktatura?
Zato je objektivno gledano, Tito starec, ki ga umske moči zapuščajo in ki verjetno sploh nima več prave predstave o svetu in o tem, kaj se dogaja v državi.
ideologija ki bi jo lahko označili za stalinizem titovskega kova, ampak tudi skupni interes.
Ljubičič podpira Tita, in izkorišča niesovo neomejeno oblast
V sedan jost se mu mešajo pred-j in avtoriteto, da se v njegovem
novembra $6,989,000,000, kar. pomeni porast za 22.1% v pri-1 meri s prejšnjim letom. Gospo-! darstveniki se sprašujejo, kako visoko sme iti to življenje na kredit, predno se bo celotno gospodarstvo zrušilo in povzročilo silno gospodarsko stisko.1 • V začetku oktobra je zbo-, rovala v Varšavi mednarodna zadružna zveza ICA (International Cooperative Alliance), v kateri so včlanjene zadruge iz 45 držav. Ta osrednja organizacija
rale KF.
• Ekumenska skupina Taize
v Franciji privablja vedno več mladine. Ob letnih mladinskih dneh sc je spočela misel, da bi i sklicali svetovni mladinski kon-1 gres mladine za 1. 1974. Mladina1 mnogih veroizpovedi is vseh kontinentov sc resno pripravlja na ta edinstveni dogodek, ki jc namenjen mladini med 17 in 25 leti.
stave o preteklosti, /lasti tistega "lepega" časa po vojni, ko je delal kar je hotel. To njegovo starčevsko. senilno oblastiže-ljriost pa izkorišča Ljubičič s svojo generalsko tolpo in se na'gk> polašča oblasti, zlasti vseh ključih položajev (CK-jev, vlad, glavhjih industrij, sindikatov, položajev v vojski, policiji itd ) da bi lahko mirno prevzel oblast, ko bi Tito Umrl alrbil prisiljen JMfali kake bolezni odstopiti. Ker se Tito blazno boji, da bi moral odstopiti še v času svojega življenja, ker bi sc tedaj verjetno zgrnil nanj val obtožb, obdolži-tev in sramote, je hvaležen Lju-bičiču da mu jamči z vojaško silo uživanje oblasti do konca, in tako ju druži ne le neka skupna
imenu polašča ključnih postojank. Ce ostane tako, lahko pričakujemo "po Titu" v Jugoslaviji neke vrste vojaško diktaturo morda kamuflirano s tipi, kot so Vrhoveč, Milka Planine ali Ba-karič ne Hrvat sem, Marine, Kučan in Tribušon ter seveda Popit v Sloveniji (tudi kak Sergej
ma široke opore v javnosti, ki je 1 neobveščena, politično nezavedna celo ignorantska. Preko ozko-skupinskih interesov tak odpor ne seže, vsekakor pa nima nobenih možnosti na uspeh nasproti do podrobnosti izdelani klikovsko policijski organizaciji, ki drži v sedlu Tita in njegovo ožjo skupino. Ta policiska organizacija je preprečila, da bi se bila dogodila v vsem povojnem času kaka bist-
Kraigher bo lahko , mirno ostal ' vena sprememba v jugoslovan-na svojem mestu) itd., a odločala; skem partijskem vodstvu. Tako bo generalska klika v Belgradu, j je Jugoslavija celo v komunistični
ki se krije dejansko z vodstvom UDBe in z nekdanjo Ranko-vičevsko kliko ki vidi v tem šan-so za svojo rehabilitacijo in povratek na oblast, vsaj delno, kolikor ji je bodo pustili generali. V skranjem primeru ta "legalna" vlada lahko pokliče na pomoč sovjetske čete,	?
zamujene priložnosti
Po mojem mnenju bi rekel, da je bil zamujen odločilni trenutek da sc to prepreči, ob hrvaški krizi decembra 1911. Takrat bi se morali vodilni hrvaški komunisti krepko upreti Titu, preiti v protinapad in obtoiiti njega državnega in partijskega udara, razkošja itd. Tega iz bojazlivosti niso storili in pahnili tako v katastrofo lasten narod in ostale narode Jugoslavije. Morda je bila priložnost tudi še nedavno, ko je Tito odstavil Latinko Perovič in nekatere druge srbske komunistične voditelje ter jc šel z njimi "v kot" tudi Koča Popovic in nato šc Tepavac. Toda tudi tokrat je šla priložnost mimo neizkoriščena. To je zelo težko razumeti. Razlagamo si zadevo na ta način, da je bodisi dolgoletni kult Titove osebnosti tako prežel vse z nekim iracionalnim obzirom in strahom pred njim, da niso sposobni reagirati na tisto, kar napravi (česar morda nekoč niti sami ne bodo mogli razumeti) ali da se ločijo srbski komunisti, ko sc znajdejo pred izbiro: demokratizacija in osa-
mosvojitev drugih jugoslovanskih narodov v lastnih državah znotraj ali zunaj Jugoslavije, ali pa zavarovanje sbskih "državnih" interesov v centralistično vladani Jugoslaviji, čeprav brez demokracije, odločijo vendarle rajši za to drugo alternativo.
V resnici je bila prva priložnost ie ob slovenski "cestni krizi" /. 19ft). Tedaj je Kavčič premalo odločno reagiral, zlasti ker so ga pustili hrvatski komunistični voditelji na cedilu in ga niso podprli. Tedaj je Tito tudi začel groziti in spreminjati svojo politiko, česar pa mnogi niso vzeli resno. Sledila je kriza na Hrvaškem, ob kateri so vsi drugi astali pasivni In končno je prišel na vrsto srbski CK itd., ob splošni pasivnosti. Ta pasivnost je tista, ki je skoro ni mogoče razumeti. Kaj blokira Dolj "liberalni" del Zveze komunistov Jugoslavije, da nikoli ne najde dovolj poguma in odločnosti, da bi napravil enkrat konec titovski tragi-komediji, ki traja že veliko predolgo?
skupini držav v E\>ropi edina (po leg Albanije), kjer ni prišlo v. j vsem povojnem času do nobene l bistvene spremembe. Enako kot v Albaniji se je v Jugoslaviji po krivdi popolne politične ignoran-cc ogromne večine prebivalstva, inteligence in celo vodilne partijske plasti posrečilo enemu sa-nemu brezobzirnemu človeku, ki ga ne odlikujejo nikake izredne lastnosti ali celo kvalitete, da ja združil v svojih rokah vso politično in izvršilno oblast v državi in tudi oblast nad policijo in vojsko. Tito je šef partije, šef izvršilne oblasti, vrhovni poveljnik vojske in seveda šef policije. Načelo delitve politične in izvršilne oblasti je bilo v vsem povojnem jugoslovanskem političnem življenju popolnoma prezrto. In to se danes maščuje partiji sami. Tako osebna dikta-
tura brez primere (niti fašistični diktatorji niso lega tako dosledno izvedli), kper so morali ljudje diktatorja skoraj po božje, častiti in verjeti v njegovo nezmotljivost, se je odrazila tudi v psihi ljudi. Današnji ljudje v Jugoslaviji so po svojem značaju nemožki. brez osebnega poguma, navajeni prilizovan)a in hinavšči-ne. V njih je zlomljen ponos. Neka psiholška vzmet v njihovi naravi jc pokvarjena. Nimajo zaupanja vase in v svoje možnosti. To se kaže na vseh področjih. Takorckoč nihče ne doseže nikjer vrhunske forme, niti v znanosti, niti v politiki in niti v športu. Značilno je, da npr jugoslovanski, zlasti tudi slovenski športniki ne mednarodnih tekmovanjih redno razočarajo, kadar imajo vse možnosti, da bi sc uvrstili na prva mesta, npr. v smučarskih skokih ali v hokeju. Tudi če so v prvem delu tekmovanja odlični, jim nenadno zmanjka zaupanja vase in popustijo, medtem ko sc drugi v svojem vedrem razpoloženju stopnjujejo ih lahko preseneti jo v ugodnem smislu. J ugoslo-vanski športniki redno presenetijo v negativnem smislu. Jugoslovanski naroli so danes psihološko s kopi j eni narodi. Ce se vzdržim bolj drastičnega izraza, naj rečem, da so narodi brez hrbtenice.
iz pavlihe,
lista ne pametne Slovence
Kdor ne dela, naj ne govori. Tretje osebe se vtihotapljajo v zakon samo zato, da bi postale prve.
Ni izbiral sredstev, da bi prišel do sredstev.
V najboljši formi so tisti, katerim je prekakovanje sodelavcev najljubša rekreacija.
Edini sestanki, od katerih res lahko pričakujemo konkretne rezultate so—ljubezenski.
Nekoč so z ljubezenskimi pesmimi preganjali žalcfst, zdaj pa poslušalce!
Načelno smo vsi delavci enaki, različni so samo prejemki in j pogoji.
Da bi ljudje postali opice, jim ni treba plezati na drevesa. Državne meje se odpirajo, žive meje vil in vikendov pa zapirajo.
Vse je imel v malem prstu, v glavi pa nič.
Nekateri vodilni so kot ribiči: najraje molčijo, čc pa spregovorijo, pretiravajo. Čeprav je termometer krepko pod ničlo, je nekaterim zelo vroče.
Vse nas za voglom čaka sreča —Ic kje jc ta vogel? Vedno kakšna zramrznitev — saj človek več ne ve, ali smo država ali hladnilnik!? Male napake brišemo z radirko — velike pa s sklepi delavskega sveta. .
Zal je danes' še vedno veliko bogatih, da revnim plačujejo revno. ,
Pes je človeku najboljši prijatelj, ker laja brez besed. Iz marsikatere tovarne se takrat najbolj kadi, kadar imajo sestanek.
Zakaj šc ni nihče naredil ure, ki bi kazala skrajni čas? Ne vemo, ali je bolj nevarno
Ga. Douglas Jennings, častna članica SNZ in EPAO, ena >-"ned zac.-m(C ■ omauian Scene", ki pripravlja material za tisk v etničih listih,- Kanade, je ena izmed nreiemnikov kanaskega odlikovanja "Order of Canada". Ka visokemu in zares zasluženemu odlikovanju tudi naše častitke. "S.D.".
NE,1 - TAKO PA NE
surevena slovenska država — edina rešitev
dražvljani z zlomueno hrbtenico
Predvsem dejstvo, da gre v bi- sploh ne obstoja ■ razen kot po-stvu samo za individualni odpor1 možna organizacija titovske vla-proti titovski gliki. Partija je dajoee klike. Vsak tak individual-namreč le nekak privid, v resnici ni odpor, ki se lahko pokaže, ni-
Kar zadeva slovenski narod, pride lahko danes taka moškost, ki je potrebna, samo iz emigracije. Prav zadnji čas je bilo slišati pri raznih ljublanskih kavarniških omizjih izraze, češ imeli so trdili da je edina rešitev za Slovence samo zunaj Jugoslavije, samo v neodvisnosti. Pametnejšim ljudem se začenja jasniti, da bo Jugoslavija ves čas, dokler bo obstojala, samo diktatura, bodisi komunistična bodisi vojaška ali kraljevska, nikoli pa ne bo — ker ne more biti — demokratična. Zato ne vsako govorjenje o "demokratični Jugoslaviji" čisto navadna neodgovorno in ne smiselno čvekanje ljudi brez osnovne politične izobrazbe in razumnosti. Tem bolj
je škoda, da je zadnja leta misel na neodvisno slovensko državo tako stagnirala, popuščajoč pred zmotno predstavo o "demokratizaciji" v Jugoslaviji in o možnosti nekake boljše tederacijc ali konferederacije. Stvarnost je pokazal, da so bile to le sanje. Zato bo treba zdaj začeti tem odločnejšo akcijo, da med Slovenci zunaj in doma dokončno zmaga ideja neodvisne Slovenije in prežene vse druge neracionalne in škodljive predstave ki nas lahko samo zapeljejo kot narod v trajno podložništvo totalitarnim tiranijam in ogrozijo tudi naš narodni obstoj, kar je bolj realna stvarnost, kot si večina ljudi predstavljal
piti s praznim želodcem ali s prazno glavo?
Nepismeni so pogosto bolj informirani — saj ne berejo časopisov!
Nesreča nikoli ne počiva, počivajo samo srečni! Beseda ni konj, lahko pa te pošene v dir!
Blagor brezdomcem, jim vsaj ni treba pometati pred lastnim pragom.
Ali je bolje vedeti, do kod smo prišli, ali kje smo obstali? Najbolje shajaš, če takrat, ko se ti ponuja idealna priložnost, nisi idealist!
Pokazalo se je, da povzročajo največ težav mednečloveški odnosi in ne inedčlosešksi odnosi. Ali bodo osli, na katerih nekateri jahajo V boljšo bodočnost, tudi deležni te boljše bodočnosti?
Tolikokrat sem se že zlagal, vi mi pa še vedno ne verjamete, j Ne praskajte se po moji glavi. Cene so narasle, govedina pa še vedno ista.
Neodgovorni vidimo preveč, odgovorni pa premalo. Z našim gospodarstvom je nekaj narobe: že dva tedna nisem v časopisu prebral o nobeni ve-, liki poneverbi ali goljufiji. Največji govorniki živijo zelo dolgo, ker smrt pri njih sploh ne pride do besede. Kar sc Janezek nauči, od njega tujina dobi.
Čakati ni težko, kadar čakanje ni zastonj.
Tudi tisti s popolno osemletko niso vedno popolni. Marsikdo je človek in pol, če ga merimo po plači. Tudi tiste, ki so pijani uspeha, čaka kakšno jutro maček. Kakšna šola je to, če pametnejši postavljajo vprašanja? Težava nekaterih jc v tem, da se sicer vozijo z avtomobili, le mislijo še vedno peš. Ce dva nič ne mislita, šc ni rečeno, da sta somišljenika. Nekateri še vedno misljio, da je treba ljudi v boljšo bodočnost—vleči za nos! Vsi bi radi :vižgali, nihče pa se ne vpraša, kdo bo plesal. Tudi ateisti imajo večkrat pobožne želje.
V
V božični številki Slov. Države je g. Lojze Ilija napisal članek, odnosno razmišljanje pod naslovom Ilirija oživljena. Prihaja do zaključka, da bi bilo "edino izvedljivo, izpremeniti ozemlje sedanje Jugoslavije v Srbijo (z Macedonijo) in Ilirijo z velikimi pokrajinskimi avto-
♦ e
nim parlamentom, z lastno vlado, ki bo zastopala slovenske interese do tujih "držav. Lastna vojska. To pa ne pomeni, da odklanjamo kakšno koli sodelovanje s sosednjimi državami. Hrvati naj imajo svojo državo. Kako bodo rešili vprašanje mazmejitve med Srbi in Hrvati,
nomijami, kar vse je stvar pod-. je problem. Gotovo bodo mora-robne izvedbe". Nadalje piše, li eni in drugi opustili misel na da je "Ilirija rešitev tistih bo- j Bosno in Hercegovino, ki naj lečih vprašanj, ki se nam val- ostane samoupravna enota brez jajo pod nogami, kot da bi bila kakšne nad vlade Beograda ali
nerešljiva. Z Llirijo so rešljiva".; Po njegovi zamisli, naj bi bila Ilirija "skupni dom Hrvatov in Slovencev"....
G. Ilija je gotovo poštenjak in veliki idealist. Toda zdi se mi res čudno, zakaj naj bi Slovenci spet šli nekam "pod". Nobeden pameten Slovenec nima prav nič proti Hrvatom. Sosedje smo in med njimi in Slovenci ni večjih nerešljivih problemov.' Dejstvo pa ostane, če bi bila res ilirija naš kupen dom, bodo Hrvati večinski narod. Iz zgodovine in prav iz nedavnih časov vemo, kako večinski narodi postopajo z manjšinami. Gotovo bi imeli veliko kultur-1 no in gospodarsko avtonomijo. Toda enega bi nam manjkalo: Ne bi bili suvereni narod in ne bi sami odločali o svojih zadevah. Ne Ljubljana, ampak Zagreb bi vodil zunanjo politiko. Slovence bi morda vprašali kaj hočejo, toda centrala bi bila v Zagrebu.
Od vsega obstoja "Slovenske Države" smo zagovarjali in še zagovarjamo suveremteto slo- j venskega naroda. Ta je pa možna le v laštam državi /. lasi-1
Zagreba. Kaj pa Macedonci? Tudi ti hočejo izven območja Beograda. Priznajmo drug drugemu enakopravnost in upoštevajmo željo po suverenosti drugih sosednjih narodov: Hrvatov, Macedoncev, Slovencev itd. Ko bodo tako enkrat obvladane težave, ki se kopičijo med posameznimi narodnostmi in bo prevladale trezno presojanje brez vsakega egoizma ali despo-tizma, bodo dani pogoji za uresničitev -želja Slovencev, Hrvatov, Srbov, Macedoncev. Prebivalci Bosne in Hercegovine naj v svobodnem glasovanju odločijo kako želijo.
Popolnoma enakopravne države z vsemi atributi državnosti pa naj potem po svojih zastopnikih sedejo za zeleno mizo in se trezno ter stvarno pogovore o skupnih medsebojnih odnosih n. pr. skupna obramba državnih meja itd. Na ta način bo odpadel tudi strah pred požrešnost-jo Slovencem nenaklonjenih sosedov. Zdi se mi, da bi bila to praktična rešitev brez vsake sentimentalnosti z ilirizmom.
Mirko Geratič
PROSIMO,
PORAVNAJTE NAROČNINO
IN
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD S.D.
OGLAŠUJTE V NAŠEM LISTU!
na ljudi, ki varčujejo, in na one druge, ki zapravljajo in postanejo bogati.
Živali si nadene j o varovalne barve, ljudje pa varovalne ideje. Zapustil je govorniški oder, ker je slišal za davek na šund. Nekateri jemljejo pravico govora kot dolžnost. Kako so se le uspeli obdržati Propadel je, ker si je upal kriti- naši miljarderji, ko je življen-
zirati kritika.
No vendar, tudi dinar je končno toliko vreden, da se ga splača ponarejati.
Ce me občutek ne vara, pripadam vsem drugim razen sebi. Našo družbo lahko razdelimo
je tako drago?
Težko je postati heroj, še teže je roditi se o pravem času. Ali je nenavadno, če se siromašen človek čudi, kako je mogoče, da je človek naše največje bogastvo?
Nekaj ne bo v redu: gripe nismo dobili najprej v Sloveniji. Ko ne bo več socialnih problemov, bodo ostale le še socialne razlike.
Nekateri živijo samo še od navad, ker mislijo, da so tako bolj nenavadni.
Škoda, da imamo tako malo krojačev, ki bi jih še več zašili.
Obljuba dela obljubo. Podarjenemu stolčku ne glej na višino.
Olikoval se je po tem, da nobene obljube ni vzel nazaj. Kjer se pretepata dva. tretji izgubo ima.