Katolišk cerkven list«
Tečaj XII.	V Ljubljani 12. vel. travna 1859.	List 10.
Vsemogočni! Bog pravice! Ilaj nam moč in prav pogum. Sij nam mil. ko svit danice. Ker nas plaši vojske šum. Ze bandera so razpete. Tromba poje. meč blešči. Oh! navdihni naše čete. Njih voditelj bodi Ti!
JfMofite r o vojski.
Avstrijanske mirne trate \ aruj Bog. pravice zid; Blagor, sreča se smehljate Kjer kraljuje rajski ščit. Mira oljka je vsahnila, In sovražnik stavi past; Razpni Ti mogočne krila Avstrii ohrani čast!
Upno car se v Te ozera. Fuj! molitev. Kralj nebes! Njega uči jo Tvoja vera. On za pravo vnet je res. Nemški hrast, slovanska lipa Mu šume poklon goreč: Varuj Ti nam Franc Josipa In družino vsih nesreč.
Ki razterl si dom sedmeri, Si resnici terdna var. Zle hinavce prah poderi. Strel in groma (iospodar! Nad nje dvigni mec pravice. Zmedi groza njih oči, Jn premagaj berž tamnice. lle nam kmalo mir cveti.
France Zakrajšek.
]%ekfia§tja pasi jonska procesija.
V Veliki petek 22. tnal. trav. V nekim listu vlan-ske ..Danice" s o častiti gospod Luka D o I i n a r vprašali, čc jc komu kaj znano, kako in kje seje na Krajnskim obhajala pasijonska procesija ali razkazovanje terpljcnja Gospodoviga v Veliki petek. Naj tukaj povem, kolikor sim od tega našel.
Kako se je obhajala ta procesija v Ljubljani, nekaj pove Val v a zor s temi besedami: V I. 1017 jc šla procesija pervikrat iz kapucinske cerkve po vsim mestu. Ta obhod imajo od tedaj vsako leto Veliki petek, in se opravlja za njo po bratovšini Božjiga Zveličarja iz Tropenavove zaloge. Gledat ta obhod se shajajo ljudje po več milj dalječ od mesta; iu vsi ptujci hvalijo, de skorej nikjer niso vidili tako lepe, pobožne, in dolge proccsije. Ta obhod je po noči. pri neštetih lučih in svetilih, iu pri njem se skazuje vse terpljenje Kristusovo in mnoge zgodbe iz stare in nove zaveze. Vse to pa skazujejo z nošnjo ali z vožnjo, ali peš gredoči ali na konjih jeztioči. Dri tem obhodu se kaže ra-zun pobožnih gledavcov tudi mnogo bičarjev (gajžljavcov), ki se sami bičajo, tudi mnogo tacih, ki križe nosijo, mnogo pušavnikov. itd. (Valvazor XI. b. str. 695).
O tej procesii je dr. II. C os t a govoril v 15. zboru zgodoviuskiga društva v Ljubljani, ter razlagal, de se je obhajala vsako leto do časov cesarja Jožefa II. Izhajala je iz kapucinske cerkve, ki je stala na kraji sedanjiga zvezd-niga drevoreda, iu je šla po gosposki ulici, čez novi terg po čevljarski ulici, čez čevljarski most in stari terg proti cerkvi sv. Jakopa, in potem nazaj čez veliki terg, špitalske in kapucinske ulice zopet v kapucinsko cerkev. Osebo Kristusovo so iz začetka namestovali blagorodni možje, potem pa tudi drugi ljudje. Duhovšina se ni vdeleževala pri teh procesijah; ko so pa časaina mnoge nerodnosti se vrinile v te obhode, je bila duhovna oblast celo nasprotna. Škof K aro I grof Herberstein je tedaj 1. 1781 in 1782 namesti une procesije dal podobo mertviga Zveličarja na
mertvaškim nosilo nesti iz škofijske cerkve po mestu okrog; ko je pa cesar Jožef II. I. 1783 prepovedal vse posebne procesije, je nehal tudi ta obhod. De se je pasijonska procesija odpravila, ni bilo čuda; zakaj reč. ki se je iz začetka obhajala z vso pobožnostjo. je v zadnje postala posvetna kralkočasuost. Kanjki profesor dr. Juri Doli nar. ki je tisto procesijo še vidil. je pripovedoval, tle se je med njo marsikaj iicrotlniga iu pohujšljiviga godilo. (Glej Mil-theil. des hist. Vereins fiir Krain 1857 str. loo in lol).
Tudi v Kranj i se jc obhajala pasijonska igra saj nektere krati. Dr. II. Costa je v 13. mesečnim zboru zgodoviuskiga društva to igro nekoliko razložil po nekim rokopisu, iz kteriga se kaže. dc je bila fi. mal. trav. 1730 na občnim tergu v Kranji skazovana. iu sicer v nemškim jeziku. Ves pasijonski igrokaz je razdeljen v 15 nastopov.
Beseda v tej igri jc sploh nemška, namešani so tudi latinski glasovi vmes; govor jc djan v pesniške vcrstice, ki imajo pa štorklasto soglasje na koncu. Jezik v tem igro-kazu sc razodeva, kakor tle bi bil doma v nemškim Ko-rotanu; ondi so bile nekdanji čas take pasijonske igre v navadi, še so se v naj novejšim času ponovitev Dolgi vasi in v Lešniku I. 1852.
Igro je začenjal angel z žalostnim petjem, in vsak nastop je zopet angel končaval s pesmijo, v kteri je izgovarjal svoje premislike in občutke zavolj žalostne dogodbe. — V rokopisu je pristavljeno. de so pri tem skazovanji terpljcnja Gospodoviga vsi gledavci obilno sol/, pretakali. (Mittheil. des hist. Verems fiir Krain 1857 str. ttO).
Knaka pasijonska igra jc bila prejšnje čase v Tcr-žiču navadna vsak Veliki petek, pa v slovenskim jeziku. Zgodba je bila razdeljena v več nastopov, kakor pri pasijonski igri v Kranji; tudi sc jc po enakim potu skazoval« mnogo oseb. kakor ondi. Ko sim bil otrok, je še živel tisti mož, ki je Kristusa namc«toval; Bogek so mu rekli po navadi. Na zgornjim koncu terga se je terpljenje Gospodovo začelo skazovati z molitvo v vertu; sodba jc biia na tergu, kjer je več hiš imelo spredaj mostovže ali balkone (pomtdja), na kterih so se vsetlali sodniki; križanje pa je bilo na drugim koncu terga ua nekim griču. Hazun terpljcnja Gospodoviga so se kazale tudi druge zgodbe, ki so s terpljcnjem v nekaki zvezi; na pr. Adam in Eva v paradižu, poterpežljivi Job, zadnja večerja. Za ta del so sc nosile posebno napravljene podobe na odrih. kjer jc mladost zgodbo skazovala. Ostanek pogovora meti Jobam in njegovo ženo mi jc šc znan iz maternih ust; iz tega sc utegne posneti zgled, kaka beseda se je rabila. Jobova žena je med drugim govorila:
„Job, Job, Job! ti priprosti mož! Na gnoji konec vzel boš."
Job ji je odgovarjal:
„Jobnja, ti priprosta žena! Govoriš kakor neumnih ena."
Reči se inora. de takošna igra je v zadnje začela
biti preveč šaliva, celo pac ena. svetih reči nevredna. »Sodniki .»o bili. na primero, nemarno oblečeni, na pol obuti, na pol bosi: otroci, ki so igrali zadnjo večerjo, so bili v poslednje jedi in pijače preveč siti. Posebno nerodno pa so se obnašali preoblečeni hudobni duhovi; razne burke so uganiali, in gledavcam marsikaj nespodobno ponagajali. Po takim se ne more drugač reči, kakor de je bilo prav in potrebno, odpravili takošne igrokaze, iu de tudi sedanji časi niso pripravni, enako skazovanje tcrpljenja Gospodo-viga ponavljali.
II koneu naj še to povem, de so se zraven te igre tudi birarji (gajžljavci) v idili, ki so se sami bičali; in to jc bilo do poslednjih časov v navadi. Kot otrok sim še poznal moza. ki je bil od kdaj navajen se bičati v Veliki petek: ko je bila pa>ijonska igra odpravljena, se je vselej -e doma na večer bičal. Nekdanje čase so .tedaj lako iskali, /iv občutek tcrpljenja Kristusov iga v sebi obuditi. Takošniga bičanja ni ravno treba, ali niočuej>iga zatajevanja in globokejigu premišljevanja se moramo prijeti, de se bodo naše terde in kamnitue serca omecilc k pravi žalosti nad lerpljenjem Gospodovim in nad našimi grehi. Premišljevanje kri/eviga pota Gospodov iga je za ta del posebno pripo-ročevati; ondi se pobožnost lahko obudujc brez nevarnosti. de hi s c sveta reč v napačno oberuila. Tudi o-biskovanje Itozjiga groba iu bran je tcrpl jenja Gospodov iga po lo sedah sveliga evangelija zamore prave žalostne občutke
v v>i ohilnosii ohudovati.
Pomniti je se. de se ie skazovanje tcrpljenja Gospodov iga in družili skrivnost njegoviga življenja iz začetka po mnogih kra Ii. posebno na Nemcih, godilo z vso po-♦o /.nosijo. Ta!.-» se bere v spominkih Akvilejskc cerkve pri Bernard ' dc llubeis. de so korarji in drugi du-hov niki Cevdatske cerkve I. I2!>8 o binkostnih dneh napravili igiokaz od skrivnosti Kristusov iga življenja v pričo patriarha Rajmuiida. Skazovali so pa terpljenjc, vstajenje iu viiebohod Jezusa Kristusa, prihod sv. Duha. in drugi prihod Gospodov k sodbi; v .»a la igra se je godila v dvoru patriaiskiga poslopja, iu pa z vso spodobnostjo in častjo. Knako igro od (trpljenja Gospodov iga jc duhov sina Cevdatske cerkve skazovala v I. 1304 v pričo patriarha Otobona. t De Kubeis Monuminta ccclesiae Aijuil. Appcndi.v str. 29 in |. V začetku je tedaj taka pasijonska igra utegnila podobo pobožnosti ohraniti; pozneje jo jc človeška spacenost oberuila v nespodobnost.	Ilicingcr.
• črn edina pran* lalazba r r črnini*
(konec.)
Pa in. misli, de ti daje vera le tolažljive besede; daje ii tudi g nad o. ki te krepča za terpljenje; kaže ti naj popolnimi zgled poterpežljivosti, ki te uči, kako ti je ter-peti. 1'imu so ti nauki gole človeške pameti, iu kaj ti pomaga ia-na (posvetna} modrost; ali ti more kaj pomagati ol» uii terpljenja? K večimu ti navdihne lepih misel, izrekov iu pregovorov , de kratko rečem, daje ti dobrih besedi; ali ti pa more dati moči. de bi lepe nauke spoluoval ? Saj ves. de se dobro ložej govori, ko stori! — Ali. v veri najdeš Nekoga, ki ni samo učil. temuč je svoj nauk sam spoluoval — sam terpcl. terpel nar strašuejši muke, in s lini tcrpljeiijcm ti je zaslužil milost ali g nad o. de moreš tudi ti poterpežljivo in zaslužljivo terpeti. Ozri sc tedaj, kdor terpiš. ua križan i ga Jezusa, ki vsim rcvniiu kliče: ..Poglejte, ali je kaka bolečina, kakoršna je moja!** Ako terpiš po nedolžnim; vedi! tudi on ni imel nobeniga pre-gre-ka na sebi. t e terpiš na telesu, glej. tudi na njem ni bilo nič zdrav iga od nog do glave. Ce terpiš na duši. tudi njegova duša je bila žalostna do smerti. Ce te preganjajo sovražniki, kdo jih je imel vec iu bolj ljutih? Ce so te prijatli zapustili: tudi od njega so zbežali vsi učenci. Ce ti je obupali iu nimaš tolažbe; tudi on je bil zapušeu na kri/.i. Ce terpiš prav veliko in dolgo; tudi on je pre-
stal neizrečeno veliko od svojiga rojstva do zadnjiga izdih-Ijeja! Resnično! ni ga terpljenja, ne žalosti, de bi ne imel že prednika nad Njim, ki ti je zgled, tolažnik in mogočen pomočnik. Ker glej, vse to je preterpel on radovoljin, ne primoran, prestal zate. de ti je pridobil gnado, brez ktere hi ne mogel terpeti.
Kdo pač bi se li ne čudil, o moč, o tolažba sv. vere! Kako ogledalo jc človek, ki kristjansko terpi, ki terpi v moči sv. vere. vreden jc, dc se zgledujejo nad njim an-gelji in ljudje! Ali si že vidil kdaj, dragi bravec! koga na smertni postelji, kije bil prav verin kristjan? Pojdi in poglej! prepričal se boš kinalo, koliko premore sveta vera, kako omahljiva pa je nevera.
Kadar je treba umreti, — takrat ko je posvetna nečimernost očitna tudi tistim, ktere je celo življenje slepila s svojo goljufijo; takrat, ko se bliža duša višimu življenju, ki je bila popred na posvetnost navezana, zdaj pa opro-stena zemeljskih vezi, — takrat se razodene vera z vsim svojim blagoslovam. s svojo Božjo tolažbo. S kako poter-pežljivostjo na pol nuje umerjočiga v naj grenkejših bolečinah, posebno potem, ko se je pokrepčal z angeljskim kruham za potovanje v večnost. ko mu je pomazililo slabe ude sveto olje. Kako voljno se vda v Božjo voljo, iu na obrazu se mu bere blagi mir! — Pridi in poglej! —
Tako moč ima vera — katoliška vera; zato jih je veliko, kteri, čeravno ves čas v neveri preživijo, poveličujejo v smerti tolažila sv. Cerkve, ali vsaj hrepene po njih; kakor n. pr. Voltaire (reci Voltčr).
To je bil pravi neverski teršak, pa ko ga jc mati vprašala, kako naj hi se ravnala v verskih zadevah, ji je odgovoril: Varniše jc katoliško umreti, lagljej pa neversko živeti.
Zapomni si še te-le skušnje, po neštevilnih zgledih potcrjeue:
a)	Nikol nobenimu še ni bilo žal, de je zvest ostal pravi veri, veliko jih je pa britko objokovalo, ker so sc v lahkomišljeni. prijetni mladosti položili neveri v naročje.
b)	V nevero in krivovero zabrede človek, kadar mu je življenje sladko, v sreči, zdravji in blagostanji, tedaj takrat, ko misli, de lic potrebuje nobene tolažbe; — pa ne, kadar je bolan, na smertni postelji, kjer najde tolažbo in pomoč Ic v pravi veri.
c)	V cvet ji lega življenja se marsikdo pravi veri iznezvesti, ker se ložej živi v neveri. Nazadn je pa se jih veliko skesanih povračuje nazaj k sveti veri. ker smert v pravi veri je tolažljiva in dobra.
Kdor ima ušesa, de sliši, naj posluša!
Zgled. — Ferdinand baron Geramb, iz neke ogerske žlahtne rodovine, je bil rojen I. 1773. L. 1800 je bil cesarski dvornik na Dunaji. V vojskah 180.3 in 180t> je bil poveljnik vojaški četi zoper Francoze; pozneje se je bojeval zoper nje na Španskim. Od tam sc jc podal ua Angleško, za tem pa na Nemško. Tu so ga začeli Fran-cozje sovražiti, ker je ljubil nemško, mu sorodno viadar-stvo: tisti ča*. ko so Francozi saiuopašno gospodarili tudi po Nemčii. so ga zgrabili iu ga peljali v Vinccnnes. kjer so ga imeli zapertiga. dokler ni zmaga zedinjenih na Francoskim tudi njemu odperla prostosti. V ječi je začel premišljevati svoj notranji stan, iu prišel je na duhovno pot, po kteri se tako hvale vredno obnaša. Oprostcn se je svetu odpovedal iu stopil v red, kteriga udje se imenujejo trapisti. On sam tako le piše o priložnosti od te reči: Postal sini trapist; moje dolgo vjetje na stolpu vinceiiskim. moja železna mreža, sta me podučila boljše ko vse bukve, de vsi prijatli odstopijo in zbeže, ko nas stiska sila in sc spravijo nesreče čez nas; — spoznal sim, de imamo le eniga pri-jatla. ki nas nikoli ne zapusti, namreč Jezusa Kristusa, Odrešenika našiga, in de zgine kakor dim vsa sreča, vse radosti, vsake svetne časti, z eno besedo, vse, kar je inin-Ijiviga. Stopil sim med irapisle. iu lad na glas povem pred
vsim svetam, de sim trapist, de bi očilno se pokoril za svoje grehe, storjene ob času viharniga življenja. Svet naj nikar kaj druziga ne misli od mene. kakor de sim grešnik, ki vsaki dan v pokorjenji zdihuje k Bogu za odpušenje svojih grehov. Naj me imajo za posvetniga človeka, ki je pristopil, spoznavši prazno nečimernost in svoje grehe, k trapistam, de bi tu delal, molil, jokal, in na slami in pepelu umeri."
Tako piše sam od sebe Geramb, spisavec popotovanja v Jeruzalem in na goro sinajsko. V strašljivih dvombah, ko podre De v čednosti ne oslabiš. Se v nič in prah na hip ti vse. Namenibe blage ne zgrešiš. Ko svetne uk modrosti jasne De serčno moreš se boj*vati, O motni duši nič ne hasne: In v dobrini močin zniir ostati:
Kaj te k resnici pripelja, Gotovost kaj samo ima?
Vera.
Kaj v boji tem podpera te. De slavna zmaga tvoja jc?
Vera.
V nesrečah težkih ko ječiš — Za smert bolan ko bled ležiš. Ko blizo /e ti je ločenje. Veselje večno, al — terpljenje: Kaj z močnim upam te navda, K Ljubezni večni kaj pelja?
Vera.
Ant. U—ek.
Naznanita iz Tontiinga in Mtotiin-hine (Miaeineine). ")
Apostoljski namestnik v Tonkingu. v. č. gosp. Peter Andrej Retord. popisuje v pismu do svojiga velikiga namestnika (generalvikarja), kaj so undotni kristjanje že prestali poprejšnje leta, koliko jih je že darovalo življenje za sv. vero. koliko druzih nadlog. lakote, povodinj. kuge itd. so že mogli pretcrpeti. Naznanuje tudi list od mučenca Lo-renca Ononga, kteriga smert je ..Danica" že omenila. Hočemo pa nekoliko več posneti iz njegovih muk. kar tako lepo priča njegovo serenost in keršansko stanovitnost. On piše: Ko sim bil pripeljan pred mandarina (ministra), me sili, de naj križ poteptam, in akoravuo sim se na vso moč branil. le še zmirej v me sili. de naj ga pohodim. Potem mi veleva mandarin: ..Moraš povedati, koliko cerkev in du-hovskih hiš je še tukaj, v kterih vaseh so ravno, in koliko domačih in koliko evropejskih duhovnov je še tukaj; ako ini tega ne poveš, boš bičan dotlej, de boš pod bičem umeri." Na vse te vprašanja le molčim, in serčno vse pre-terpim. bičanje in tudi njegovo kletvino zoper mene.
Tudi pred veliciga mandarina me peljejo, in ta ravno to veleva, k čemur me je poprejšnji silil, namreč križ poteptati. Jest mu pa odgovorim: ..Mandarin! raji umerjeni, kakor pa de bi to storil! Le kmalo me v smert odloči!'4 „Ne. ne. te nočem vsmertiti," pravi mandarin. „lc pohodi križ. in te bom zvolil duhovna v našim tempeljnu. kjer boš srečno, veselo in zadovoljno živel." — r„Nisim nikoli spoštoval bogov in malikov, ki so le hudobe, in le zaslužijo na^e zaničevanje in sovraštvo.4*" — „Ti si Jezusov duhoven? povej mi nektere vaših molitev!" — Povem mu deset Božjih zapoved. — rTe molitve mi dopadejo; pa vi svojih mertvih staršev ne molite; to je velik greh, in nar večji naša kazen jc premajhna, ker si prelomil zapoved otročje ljubezni do svojih staršev." — „„Res je, de svojih mertvih staršev ne molim, kakor vi, veliki mandarin, ki njim v čast vpervič na vsakih pet dni. potem vsak mesec, in na zadnje že vsako leto samo pojedino pripravite; jest pa jih v svojim sercu ljubim noč in dan."" — „V čem pa je ta tvoja ljubezen in to tvoje češenje?** — „V tem, de zjutrej in zvečer zanje molim, de bi jim Bog, nebeški Oče, odpustil njih grehe; — spominjam se njih modrih ukov, in
*) Ur. Sehlor, „der Schats des (ilaubens.w *•) Glej: Annalen der Verbreitong dee Ulaabens. Januar 1859. nt. 147.
po njih živini, de bi potem njim enkrat pridružen bil v nebesih." — Mandarin molči, in me reče v ječo odpeljati.
Moji stražniki v ječi me zmirej uadlegajo za denar, ako jim ga ne dam. de me bodo še hujši trinožili; ker sim pa reven, že ne vem. kaj bi jim odgovarjal na njih vedno nadlegovanje. V Marijo. Mater Božjo, imam zaupanje, ter jo vedno prosim, naj mi sprosi stanovitnost do smerti v moji veri, de bi ne zatajil Jezusa, njeniga Sina in našiga Odrešenika. ki je zavoljo nas svojo kri prelil, de bi sc zveličali. Zatorej sim tudi jest ves pripravljen, svoj« kri preliti za vero. ki jo je On učil. Priporočim se pa vsim vašim misijonarjem in nunam v molitev: nikar ne mislite na to. kako bi me odkupili, le molite, de stanoviten ostanem do zadnjiga trenutka svojiga življenja.
Dalje popisuje gospod namestuik ukaze. ki so bili dani, de bi se kristjanje preganjali in kako bi se to nar ložej napravilo. -- 7. rožnika 1857. piše gospod namestnik, zopet zapoved pride, hujši od poprejšnjih, v kteri kralj zapoveduje. kristjane nagibati k malikovanju. veleva, de v enim letu morajo vsi hiti malikovavci, in tisti, ki bi se ostali kristjanje, dc bodo na obrazu zaznarnnjaiii: tisti pa. ki bodo malikovavstvo sprejeli, de naj žive v miru na svojim domu. Se enkrat naj poskusijo jih pregovoriti, iu ce -c kristjanje ostanejo, potem naj se vzamejo možje v vojašino žene pa naj bodo inandariiiske služabnice.
Terd iu grozili je bil ta ukaz. piše gospod namestnik dalje, ni pa bilo ravno tako hudo. kakor smo se bali. kci kmalo potem je prišla povodinj. in mandarini so pozabili to zapoved ter je še oznanili niso. Ker je bila povodinj velika. iu ker jc dolgo časa. skorej dva mesca terpela. se je še druga nadloga pervi pridružila, namreč lakota: povodinj nam je bila namreč ves živež odnesla.
Lakota jc toliko velika, de se zmirej sliši, koliko jih je tukaj pa tam lakote pomerlo. v eni vasi se šteje sto iu petdeset mertvih. v drugi šestdeset do sto. iu vedno se najdejo od lakote obnemogli. Vsako noč vidimo vasi goreti, ki jih lačni zažigajo, dc si ložej živež dobijo od hogalejih. Neverniki svoje otroke žive zakopujejo. dc jim jih ni treba rediti. V tem ko to pišem, pravi gospod vikari. se -c malo rajža ne more na posodo dobiti, akoravno se obeta, de »c bo čveterno pov črnilo o prihodnji žetvi. Žalostno je viditi. kaj vse ti nesrečni ljudje jedo. de bi sc prezivili: perje, travo, korenine, vsaktere červe požirajo. Tudi palmov les si pripravljajo v jed. ki ga v moko zdrobijo, in si potem kruh iz njega delajo. Pa zavoljo zmirej večji lakote se ze kaj težko to drevje dobi. Ko kdo tako drevo dolu. ga poseka. deblo razkolje. ga še med druge razdeli, iu potem ga domu spravijo. Doma deblo razsekajo na majhne polcuca in v terske: jih do dobriga posuše. zdrobijo v moko. iu i/, nje si kruh peko. ki sim ga tudi jest že jedel, in mi je precej dišal, piše gosp. namestnik. Išejo pa tih dreves po daljnih pustinah, med pečinami in kamenjem. ki je tako hodeče kakor žeblji: v mokrih in merzlih votlinah morajo prenočevati. oblečeni z nekoliko capami, in zraven so sc v nevarnosti, de bi jih tigri ne stergali. Te zveri so zadnje dve leti raztergale več kot šestdeset naših kristjanov, in več sto malikovavcov.
Ko pa od revšine druzih govorim, piše dalje. na<« revšino zamolčim. ker si jo lahko vsak sam misli. Od spreobernjeneov ne dobimo nič- daril, temuč od vsili strani bi le še od nas radi pripomočkov, dc bi si življenje oleli. Veliko denarja sim mogel razdati našim duhovnam, nunam in večimu delu keršanskih sosesk. Akoravno pa to človeka težko stane, bi sc le še pozabilo, ko bi le kaj mogli storiti v spreobernjenje malikovavcov, kar sc pa ne da — nekaj ne zavoljo revšine kristjanov, nekaj pa zavoljo vedniga preganjanja. Le temnih iu skrivnih krajev moramo iskati, de se v njih skrivamo. Tukaj domačinski naši duhovni še hodijo kristjane obiskovat in jiin svete zakramente delit. Mi (evropejci) smo pa v veduim strahu, de bi nas ne dobili
mandarini. Neutegama smo unkrat zaslišali, de so nas vidili zalezovavci, od mandarinov poslani; de bi ne bila zavoljo nas vsa vas nesrečna, smo hiteli k bregu in se po čolnih poskrili. Kmalo potem smo se mogli poskriti v podzemeljske votline, ki so grobam enake, in je človek v njih še živ pokopan. Knkrat smo mogli osem ur v taki votlini ostati, in le skozi majhno luknieo smo hlipa dobivali, de smo zamogli dihati. Iludo jc telesno terpljenje. pa še hujši je dušno; človeku, ki iz take votline pride, se ne poljubi ne delati, ne kaj druziga početi.
Ker so pa mandarini le toliko preiskovali, ni bilo mogoče jim ubežati. Zato so mogli nckteri svoje življenje dati. iu so si zaslužili krono marternikov. Od njih prihodnji« dalje.
O/l /urtor kaj.
(Konec.)
Zra\en tega pa prosimo, dc bi Hog hotel keršanstvo rešiti tega ljudstva, ker je zanj res prava šiba in nadloga: iii to je treba ravno sedanji čas iz dna serca prositi; zakaj kakov lareiu de so judje scdaujiiiiu keršanstvu že oklenili, ie komaj verjeti. \aj toraj pristavim, kar piše v tej zadevi imenitni katoliški časnik: ^Zgodovinsko- politični listi"* v »ostavku: Poslednje judovske homatije iu keršanska der-žava. 11 „Kavno ! '2 let je. kar je francoz Toussenel judovsko deuarsko moc štel med perve trinoštva. kterih mora prihodnja Ijudstevna spomlad človeštvo rešiti. Znano je tudi. de jc zadnja francoska prekucija (I. IS48) posebno v Kl-zasu /r ua to namerjala. de bi se sprevernila v splošno judovsko preganjanje. V pojasnjen je tc nepričakovane prikazni se je ta rat glas po časnikih gnal. odkar so jude na Francoskim čt> o osvobodili ali razvezali. de je veči del vsiga zemcljn.ga posestva v Flzasu trikrat šel skozi judovske roke. pa šc ene njive niso sami obdelali. Toussenel je tcrdil. de se sploh po Francoskim omamna presila judov-skiga detja po vsih obertuijskih in kupčijskih razmerah, v nar imeuitnisih zadevah političniga iu družinskiga (social-niga) življenja razodevlje. Z ostroumnim iu skor štcvilar-skiin dokazovanjem sledi za dobro skritimi, vsakdaujimu očesu le dozdevanimi toki in podzemeljskimi prekopi, iz kterih kolabara judovska prcmogočuija prestole gojimov (kristjanov) iu njih svet v Izraelov prid obrača in suče. Zapadno — dezelsko človeštvo se je od tistihmal za 10 let postaralo: kar je Francozu Tousseuelu takrat še utrudne preiskave in zasledovanja prizadjalo. jc zdaj pred vsilili očitno. Nar bolj ua Francoskim. itd." Nato popisuje, kako de napoleoiistvo streže judovstvu. in pravi dalje: ..Kdor je kakoršnekoli politiške prikaze, ki so se poslednje mesce sprozevali. bolj natanko premišljeval, jc vidil kakor v sanjah — vse mogočueje se gibati, kise bodo daus ali jutri zversteni borili v veliki določivni bitki. De pa ra\uo judovstvo tolikanj očitno iu mnogostrausko vihteno silo med temi prikazi zaseda, se je moglo vsaj čudno zdeti; iu ne vemo ne jasniši dokaza, de sc jc poslednja nit pre-tergala. ki ic naše očitne zadeve še zmiraj s keršanskim srednjim vekam vezala, kakor ravno tisto nesramno pre-derznost. s ktero so scverno-amerikanski judje o pervi priložnosti ze zoper edino ime keršanskih narodov, de ne rečemo. zoper ime keršanskih deržav planili.— llcs čudno! ravno tista prigodba. ki jo je ves ljubi svet ko nar veči slavo naše napredajoče omike zglasoval. — de je toraj ravno ona amerikanskim judam prilika bila. de so očitno ugovarjali zoper staronavadno besednijo. poleg ktere se je sploh ta omika ko stoletna pridobitev keršanskih narodov celo v zapadni republiki še zmiraj zaznamovala! Treba bi *e bilo sicer komaj le nekoliko ozreti na žalostno stanje ju-
) Skus*j Min po moči umevno prestaviti — po domače povedati. I 'e se toraj sem ter tje bolj terdo bere. je tega kriva reč suma na sebi. naš jezik, in — moje ulio: seasama boljši.
Pist.
dovsko po Rusovskim in Poljskim, kakor ga vsi popotni in drugi sporočevavci z nekako meržnjo popisujejo, in spoznali bi, de ptujsko judovsko ljudstvo keršanskim narodam, pri kterih gostuje, v omiki nikjer ne napreduje, ampak povsod le od njih pridelkov živi in se redi. Nikjer se pri slabotnih in spridenih keršanskih rodovih ne razodevlje kaj do-brodevniga vplivanja primešaniga judovskiga življa (elementa), temuč nasproti še judje bolj glojejo po tacih terhlcnih truplih ko zjeden strup z vedno veči razdjavno močjo. Res je sicer, de se povsod, kjerkoli ljudsko življenje boleha, nenavadno rodovitijo. tode le tvarinsko (materialno) na stroške dušuiga in telesniga pogina keršanskih ljudstev, med kterimi prebivajo. Tako rastejo vsigdar med slovanskimi narodi ko žganjarji in sladkarijski krošnjarji in teržijo z nar hujšimi strastmi svojih keršanskih sužnikov. — Ko je bil toraj morski telegraf med Irskim in med Ameriko speljan, iu so bili pervi dopisi med angleško kraljico in predsedni-kam združenih deržav po njem zmenjevani, je poslednji — Buchanan po imenu. razodevaje svoje veselje nad tem neverjetnim približanjem med tako daljnimi prostori zemlje rabil besedo: rvsi narodi keršanstva.u Berž mu to judovski rabin. dr. Kališ, očita, in lluchananii se je prilično zdelo, z lastnim pisanjem splošno judovsko nevihto potolažiti iu se izgovarjati, dc je vedno še besedoval za versko in popolnama vestno svobodo, in tle s tisto besedo ni namerjal judam količkaj kratiti. Ob kratkim, glavar scverno-amcri-kauskih deržav se bo pač aual. v zadevah človeške omike še kterikrat kaj od „keršanstvau opomniti.
Ob tisti priložnosti se je sploh še Ic pervikrat spre-viililo, de jc judovska tvariuarija prekosila tudi glasovito navihanost scverniga Amerikanca. in de judovstvo noter do glavarstva republike nič manj ne premore, kakor že po ne-kterih deželah stariga sveta. Kmalo potem so govorili, dc bode novi sporočnik se v. am. deržav v Madridu pač kak jud le iu Kothšildov mešetar, — na .Španskim, kjer je judant več ko 300 let že prepovedano bivati. Berž ko ne hočejo nesrečno kraljestvo judovski berklavnosti odpreti, in ker jim je to pred nekaj leti s Fraucoskiga in Nemškiga sem spodletelo, hočejo to storiti s pomočjo anterikanske diplomacije. „Jud" je na Španskim nar gerji zmerjanje, in velja toliko, kakor izdajavec naroda in narodovstva. zakaj bi se neki ta sredovečna keršanstevna prevzetnija španskiga ljudstva ne ponižala, saj se je od leta sem celo deržavni zbor mogočuiga anglikanstva judam odpreti mogel. iu slovo dati ponosu, de je vseskozi keršansko truplo?
Za Francoskim ni nobene zmed včlicih deržav. v kteri bi judovstvo mogočniši bilo. kakor na Avstrija lis kim — pri nas! Vender pa v našim cesarstvu vsiinu novotarjenju vkljub nismo šc do tje je zagazili. de bi z 8(10.000 dušami ptujiga naroda, ki obstoji sam zase v nar tesneji ve rs k o-narodni zvezi. po enaki meri kakor s keršaiiskimi verstvi sploh iu vseskozi ravnali. Zlasti na Avstrijanskiin veljajo še tiste deržav Ijanske zapreke zoper jude glede njih zemljiške pridobivne in posadne vpravičenosti; to se pravi, naj se posestvo zemljiških dober za zdaj še varuje nesreče, dc bi postalo judovsko kupčijsko blago. Taka ograja pa je za jude toliko nepriležniši, odkar je deržav a za svoj dolg pri narodni banki deržavniga posestva za 150 milijonov vrednosti odstopila, zakaj z njegovim pokupljenjem hi se bile začele prezale barantije. To razmero si moramo dobro zapomniti. de bomo čudni šunder dobro razumeli, ki skor po vsih avstrijanskih časnikih venomer perska in hoče: ^neizločno enakopravnost vsili verstev- po cesarstvu, ali pa rosvobodenje vesti" (unbedingte Gleichstcllung aller ('o nfessioneii. ..Bcfreiung der CJevvissen" — vvissensfreiheitu). Nasproti tacim gcslarijam začudeni po-prašujeino: Kaj Avstrija teh dobrot sedanjiga časa resnično še ne premore? Kaj toraj naj pomeni — v skrivnostno per-tivnih žlobodrijah in modrijah ves avstrijauski blagor glede notranje in vnanje politike zmiraj le na to „(ie\vissensfrei-
fceit" in ,,Gleichstellung aller Confessionen" natvezati, saj so vender protestantje na Avstrijanskim sami svoji, ko nikjer tako ne, in katoličaui so dobili konkordat! — Odgovor: Nič druziga to ne pomeni, kakor popolnama razveza-nje in razberzdanje judovskiga „konfesijona,a zlasti njih vsestransko pravico za kupovanje in prodajanje zemljiških posestev. V tem se prav in popolnama pojasnuje ravnanje in pisanje večiga dela avstrijanskih časnikov in dopisov v ptuje novine, zraven pa še v tej tehtni resnici, de je peri-jodiško časništvo avstrijanskiga cesarstva skor vse — naravnost in postrani — v judovski oblasti. Ta „četerta moč v deržavi," kakor pravijo, je na Avstrijanskim postala judovska moč, in jud nad njo vradniško čuje. Judje posebno zdaj svet podučujejo, kaj de je od konkordata ljudem misliti, oni jim ga tolmačijo, oni popisujejo to stalno deržav-Ijansko pogodbo ko zapopadck vsiga zastaraniga praznovcr-stva, ko gotov pogin Avstrije. Nikoli ni bila njih goreči skcrbnosti posebna želja zaznati za pospeh iu napredek Avstrije: po čemur pa vsaki dan iz globočine pers kriče kakor po edinim iu pravim avstrijanskim zdravilu, je zatajevanje konkordata, odpravljenje skopušnih postav, in vpeljanje o-bertnijske prostosti. Potem še le bi bila rvestu judovskiga ..verstva'' popolnama rešena.
Marsikdo se je že mende čudil temu posebnimu divjanju zoper konkordat, ki pa ravno juda le s čerkico ne omeni. To je res, ali konkordat vender še eno keršansko plat na deržavi razodevlje, ktera utegne sicer judam vso pravico skazovati, ki bo pa ž njimi zmiraj ko z narodam. ki je sam zase, ravnala iu nikoli ue tako, kakor s kterim keršanskih verstev. To je, in ko bi bilo keršanstvo te der-žave še tako le videzno. to je, kar današnjim judam ni všeč; iu ob edinim tem keršauskim znamnji se tolikanj spotikujejo ti novotarni judje. de čisto pozabijo, de si morejo te v obsenčji keršanske deržave velikanske bogastva pridobiti, množiti iu vživati. ki jih pa nasprotno zgolj ua-torsko-pravičenska in priležnijska deržava varvati v tacih ali tacih okolišinah ne bo imela inorde ne volje, ne moči. Na Boruskiiu je še nekje ločina starovernih judov. kteri so mislili, de jim je treba očitno in slovesno ugovarjati zoper popolnama osvobodenje in enakopravnost judov (z druzimi prebivavci namreč), zakaj kako lahko bi nespametna ošab-nost njih ponovotarjenih bratov strašili konec storila iu dokazala, de seje muogoslavljena judovska premetenost edino le v tistih ..očaških" tamotnikih ohranila. — Nekeršanska priležnijska ') deržava svoje denarske hlapčone in pijavke še nar bolj čeblja in pusti, de se žejna goba vsa napije; ob času pa jo bo stisnila in scejfrala iu natorska pravica socialnih prekucij bo perve svoje žertve davila judovske denarske kraljiče. —
Ako vse ne moti, je že celo nemški liberalizem -)
') Čudna beseda! Popotnica lista ji nisim podpisal, zatoraj jo prepustim, kakor marsiktero drugo, mili sodbi bravcov. Nemec je skoval: Zweckmiissigkeitsstaat. — deržava blezo. ki vse in edino le listo hoče, stori in pripusti, kar se ji po njenih mislili ravno ta in ta čas prileze; ki je sama sebi pravica, sama sebi malik; se ne meni ne za Boja ne za hudiča.	Pis.
•*) Po pomenu neznansko široka beseda, de je skor ni obseči; po domače bi rekel: liberalizem je satnopašnn mnenje — v prostotnili razmerah . razujzdano stezanje lastnih pravic glede slušnosti čez postavljene meje, posebno pa podložnih zoper vsaktero oblast stran zapovedovanja: sploh upornost zoper podločniški red. ki ga je Bog med svet zasadil. Za-toraj je liberalizem innogostransk. ve rs k in cerkvensk. der-žavljansk, družinsk. poleg tega. kakor se meje krajšajo ali cerkveni oblasti, deržavi in deželski vladi in družinskimu predništvu. Verski je večidel nasledek znimarnosti prave vere in prerojeno dete njegovo je rado — potegovanje za enakopravnost judovstva z druzimi keršeniki itd. Pi.s.
Naj pristavimo k sklepu: Kakor so posamezni zaterjeni grešniki milovanja vredni, eo še veliko bolj cele ljudstva v takim stanu. V tem pomenu naj 6lebern ta spis sprejme, in kdor ima dobriga duha. naj bi tudi tega nesrečniga ljudstva v
od svoje razberzdane vertoglavnosti se spreobernil. Trezen pogled je sprevidil pajčevino abstraktne teorije, ostud in nejevolja, poleg okolišiu tudi skerb za trebuh so stopili na njeno mesto. Celo v Allgemeiuarici se zdaj večkrat, zlasti iz severne Nemčije in posebno iz Hamburga, dopisi bero od prevzetuiga počenjanja judovskih n ovčarje v, kakoršui dopisi bi bili pred devetimi leti še lopsani ko čezgorski fanatizem. Taki odkritoserčni dopisi, pa liberalnih časnikov so toliko imenitniši, kdor pozna skrivno literarno maševa-nje, ki ga judovstvo nad iiasprotuikam snuje; kdor ve za njegove pripomočke in poti iu njegove ne zaničevane strašila. Saj so celo unidan žugali vredniku znaniga kratko-časniga ,,illustriraniga" lista (lliegende Blatter*. ker jc sem ter tje judovske spakarije iu sinešnice vanj postavljal, ako se še enkrat kaj taciga prederzne. mu jih pel iu dvajset in toliko „officiellu na gerbo našteti. Toliko manj pa judovstvo samo po modrini svetu ravna, de bi namreč tudi ono bolj mirovalo in naiihauia ostajalo, saj je vender nar širji meje zadnjič preskočilo v Mostaratovi homatii.
Kakor je že znano, so judje o tej priliki skor po vsih zapadnih deželah ko mogoštvo zoper mogoštvo sc obnašali. Niso samo naravnost do papeža samiga. ko glavarja rimske deržave, prošiuj pošiljali, ampak so tudi v severni Ameriki, na Angleškim, na Francoskim, na Boruskim. na llolanškim. na Sarditiskiui itd. diplomacijo zase nagovarjali. V Parizu so denar zbirali za ..častno sablo" vredniku plamenitiga iu nezbožniga Siece-a. ki sc jc poganjal za njih reč z vsim ognjem dodelaniga uejeverca, dokler ni cesarska prepoved temu pričkanju konca storila. Zoper Vcuillota, vrednika časnika Cnivers-a, njih nar hujsiga nasprotnika, so der-zavniga pravdnika sklieovali. in ko |im je bilo od te strani odrečeno. so Vcuillotu natvczli tožbo zavolj skrumbe in ob-rckc. Nazadnje so po francoskih časnikih pertili. de bodo splošno kreditno ali posojilno odreko osnovali zoper vlado papeževo; de se že meti vsimi judovskimi denarskimi per-vaki po Francoskim in po Nemškim zveza roti zoper papeža , ki bi se mogel neki kmali podati (vsaj tako >o mislili). kadar njegova vlada nobeniga venarja večna posodo ne dobi; iu to bi se tudi neki lahko zgodilo, pravijo, ko bi le hotli bankui velikaši llothšild. Pereire. Mir»s. Milbaud, Delamare. Fould. Šolar. Baruch. Javal itd. itd. Zgolj zaupni možje iu nar imenitniši pwdporc cesarski ga denarstev-niga zistema. veči tlel tudi posestniki vladnih iu vradnih časnikov na Francoskim. —
Opomnili smo ne enkrat. de mora Mortaravska pravda reševana biti poleg deržave. v kteri so cerkvene postave tudi deržavne, iu morajo tudi biti. To iu le to samo stori deržavo keršansko ali katoliško v pravim pomenu. Sihmal jc še saiuo ena deržava taka. namreč rimska. Vse druge zapadne deržave so sihdobske ali moderne, ki se le po veči ali manjši meri keršanskih spominov ali sprevzelili kou-kordatov ločijo ild.
Z eno besedo: zgolj zoper obstanek rimske. zoper obstanek tedaj edine še keršanske deržave — je judovska zloba v poslednjim repenčenji pihala. V »d i v na njih misel je bila ravno tista, kakor v naskakovanji zoper avslrijanski konkordat, namreč: odsihmal naj nobene keršanske deržave več ne bo, še po videzu ne, zato mora uarpred deželsko vladarstvo papeževo za vselej poginiti.
V Mortaravskiiu prepiru jc bila ta misel in zelja nar bolj določno izgovorjena, iu pogled na politiške stranke, ki se sučejo okoli ..italijauskiga vprašanja" (kakor sedanje homatije imenujejo) natanko razkaže pravotne tovaršije judovskiga hruma zavoljo Avstrije iu Kima. — Ncfandum scelus Israel audet. Gorje ubogim judam. kadar vihra čez-nje pride! In kje bodo pribežališa iskali? Kakor zgodovina uči. pri
molitvah ne pozabil. Morebiti pa vender jame nastajali ča>. ko se bodo jeli tudi judje nagibati k luči re»nicc. ker enkrat se bo le zgodilo, in kdo ve. kako deleč ali kako blu je konec sveta?	W.
ravno ii>ti cerkvi, v ktere pogin se zdaj zaprisegajo in znašajo mošnjo in karjavo. Tode če več bodo nanesli, huji jim bo gcrtnada gorela!" — Tako imenovani časnik. Rogač.
Mioposlovno in /ezikoslovnovprašanje.
katoliški nauk od gnade Božje se šteje med poglavitne resnice svete vere. Med resnicami. ktere mora vsak človek verovati, ko se pameti zave, če hoče zveličan bili. je šesta tista: ..de je gnada Božja k zveličan ju p o t r c b ii a. i n de c o v e k b r e z g n a d e Bo ž j c n i c z a-sluzenja vred ni ga za večno življenje ne more storili." Vender ravno ta resnica se v naših dozdanjih katekizmih razlaga le celo po malim. Je pa njen nauk zlo •»krivnoslen, in vemo. de se jih je že od časov sv. Avguština mnogo v njem motilo; pa ravno za tega voljo je obil-niše podučenje za to stran bolj potrebno, kolikor pa je nauk skrivnosten, ga vender tudi priprosti kristjan zamore toliko umcti. kolikor mu je potrebno za pravo pobožno življenje.
t e pa nauk od gnade Božje hočemo prav razlagati, moramo dobro razločiti, de je gnada Božja dvojna. Hna se po našim sploh imenuje posvečujoča, latinec pravi gratia s a neti lica ns ali tudi habitualis; ko bi beseda ne bila nenavadna, bi sc po naše reklo stanska g n a d a. I.eta gnada namreč dušui slan ali sta nj e č I o-\ekovo spremciijuic. boljša. Bogu prijetno dela. ker človeka opravičuje, ga dela otroka Božjiga in dediča nebeškiga kralicst\a. kako pa se utegne po slovensko tista gnada imenovati, ktero latinec imenuje gratia aetualis. ktera tlovtku pomaga k prav i mu keršauskimu življenju i n d i a n j u. ktera mu razsvetljuje um. uči in nagiba voljo po \olji llozji ravnati, po kteri se njegove dobre dela začenjajo. spoluujejo iu dokončujejo?
I legiiil bi kdo reči: čimii posebniga imena, de imajo ljudje le pravi zaumek ali zapopadek od tiste gnade? To hi bilo vse prav. pa pravi zaumek je dostikrat tesno zvezan > pravim imeiiam; in dostikrat sim skusil, ko se ime pogreša, de pomaiijkiije tudi jraviga spoznanja. Torej sini nauk o tisti gnadi. kina je človeku k dobriiuu djanju potrebna. tudi pristavljal k navadiiimu katekizmu, in sim jo nm-iio\al djansko gnado. .Nektere sim slišal, de so tisto gnado imenovali delavno gnado; pa ta beseda se mi ni /.dela primerjena, ker ta gnada Božja ne dela sama. ampak s < loveko\ o prosto \oljo vred. Beseda delavna gnada. bi na diugi strani kmalo utegnila to pomeniti, kar latinec prav i gratia efficav. Kakošuc misli so drugi?
Naj se lo vprašanje nikomur ne zdi nepotrebno. Kolikor ze sc predelujejo slovenski katekizmi, pred ali potlej »e bo treba o berili t i na katekizem, kteri svete nauke po bolj popolni poti. in z bolj lahno, in razumno, in zraven tudi v bolj kratko besedo razlaga, kdor mora otroke učiti, kteri znajo Ic malo. ali kteri ne znajo celo nič brali. ve. kakošeu trud iu terpez je. jih napeljali do nekoliciga znanja pri dozdanji besedi in podobi nas'ga katekizma, kaj pripraven je tisti katekizem, ki ga je izdalo reze tisk o ali r e g c n s b u r s k o s k o l i j s t v o; vpeljan je po nasvetu naših precastilljivih školov v nemškim jeziku v per-vim razredu realnih iu gimnazijaluih šol; za rabo v ljudskih šolah je ravno tisti katekizem prav primerno okrajšan. Ta Katekizem je prestavljen v češki jezik po slavnim Janezu Jirsiku. budjejoviškim škofu; prctolmačeu je že tudi v ogerski jezik — ue vem že. po kterim častitljivim škofu ? in po društvu sv. Štefana je sploh namenjen za ljudske sole. Zakaj bi se ta katekizem tudi n c prestavil v slovenski jezik? Cpajmo. de se bo ta želja skorej začela spolnovati.	II i c i n g e r.
Šolar ek i v Ameriki
*poznavavci sv. vere.
V Boston-u ua Amerikanskitn morajo katoliški otroci
v take šole hoditi, ktere so tudi za protestante ali za vsako vero. ker so katoličani premlačni, de bi svoje lastne šole napravili. Pred nekimi tedni je v neki taki šoli učenik ka-toliškiga fantiča neusmiljeno pretepal, ker ui hotel 10 Božjih zapoved po protestanškim ali luteranskim svetim pismu moliti. Njih sveto pismo je namreč skaženo in popačeno. Tega šolarček zato ni hotel, ker sta mu bila njegov katoliški oče in pa katoliški duhoven prepovedala. Ti prepovedi se ni čuditi, ker luterani so Božje zapovedi tako skazili, de pervo v dve dele in v nji če še nje svetih podob zaveržejo, ko je v sv. pismu le samo rečeno, dc jih moliti ne smemo. Zadnji dve zapovedi pa zopet v eno zdergnejo. 1'niga revčka fanta je tedaj podučenik Cooke (reci: kuk) zavoljo tega neusmiljeno pretepal, in fantek je bil mučenček ali marlernik svoje vere. To pa ni bilo zadosti, temuč so vse katoliške otroke iz šole vergli, ki jih je bilo 243. Tudi le-li namreč !:iso hotli s protestanškimi otroci peti luteranskih pesem in psalmov in njih očenaša moliti. Ta reč je po vsim mestu velik šum napravila, katoliški škof Fitzpatrick so šolstvu pisali in obnašanje otrok iz katoliškiga ozira popolnama opravičili. In res, kakošne proste šole za vse verstva so to. ako hočejo vse otroke pod iuteransko kopito djati? Ne ve se še. kako se bo ta reč izšla. Oče terpinčeniga fanta je učenika tožil: boje se pa, de ne bo kaj opravil, ker toženeov besednik silo napada katoličane, češ, de so deržavi nevarni, neztiašljivi (intolerant)! Veselo pa je. de tudi velik del protestauških prebivavcov v tem mestu ima previdnost in s katoličani vleče. Otroci druge proste ali občinske šole, njih 500. sc očetu uniga fanta poslali veselo vošilo. de ima tako stanovitniga sina; za njegoviga sina pa ../.lat malteški križ." z napisani: ..Zvest svojimu očetu in svojimu Bogu." Rekli so otroci očetu, de si bodo vsi prizadevali, posnemati prelepi zgled njegoviga tako serč-niga sina. Ime tega inaliga katoliškiga junaka je Toma/. Whali (reci: llual).
IPfjleri po Slovenskim in dopisi.
Iz Ljubljane, kakor iz druzih okrajin cesarstva, jc šlo tudi iz Ljubljane poslanstvo na Dunaj pred svitliga ccsarja. Njih veličanstvu odkritoserčno vdanost, vernost in ljubezen naše dežele naznanit. V ponedeljik so imeli pred cesarja priti. Odborniki so: (ir. Ilohenuurt. prečastitljivi veliki namestnik in stoljni prošt gospod Anion kos. in za mesto gosp. (*uttman.
Iz Ljubljane. V pričujočih in nastajočih občnih in posebnih deželnih potrebah se je jel domorodni duh veselo razodevati. Vse hrepeni pomagati domačini siuovam, ki jih na vojski kaka britkost zadene. V ta namen je slavno ljubljansko gimnazijalno učeništvo naznanilo, de hoče z višjim dovoljenjem v mestnim redutu očitne govore, pouke ali pojasnila imeti, kterih čisti zneski so odinciijeui za krajnee, ki bodo v pričujoči vojski ranjeni in obnemogli. Vhodniua za vse govore (kakih 5 al ti) je 1 gold. n. d. Tvarina tih poukov jc iz zgodovine iu slovstva z oziram na sedanje okolišine. - „l.aib. Ztg.u pa zbira pomočke za tuiih 124 iz IT. regim. llohenlohe, ki so bili nedavno pri Veroni zraven 23 mertvih ranjeni, ker sla sc bila po nesreči na železnici dva vozovlaka terčila.
S Trate. 2i». mal. trav. Z. ..Danica" letašnja je bila v nekim dopisu z Gorenskiga omenila, de si hočejo šolarji bandero Detinstva Jezusoviga napraviti. Tudi pri nas jc bila že davno poprej beseda zavolj tega. in ta misel se je tudi v djanji spoluila. Solarčki so bili silno veseli te nove naprave in obljubili so, de hočejo stroške poravnati po svoji moči. Tablo, ki je na eni strani Jezus z malimi otročiči. na eni pa sv. Alojzi, šolski patroti, je zmalal verli samouk Štefan JSubic iz Poljan, vse drugo je prav prav lično napravil Janez Cof, delavec cerkvene oprave. V veči veselje in podbudo šolarjev smo imeli veliko saboto pred vstajenjem slovesno žegnovanje šolskiga bandera v pričo
šolske mladosti in veliko druzih farmanov, pri kteri slovesnosti so bili nazoči tudi bližnji v. č. g. fajmošter in šolni vodja iz Poljan. V ponedeljik, sv. Marka dan, je že vihrala pri procesii v serčuo veselje šolarjem.
Kakor že dve leti, hočemo tudi letaš šmarnice na Trati zopet z veseljem pričeti v čast Božjo in Marije, pre-čiste Device, z vsakdanjo sv. mašo in litanijami pred šmarnim altarjem. V saboto zvečer pa pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesam pete litanije lavretanske z eno verstico veselica roženkranca. morebiti tudi kratko premišljevanje, in v nedeljo ob 5. zvečer, ker so farinani od deleč doma. de zamorejo do svita domu priti. Ker so pretečeno leto far-niani veselo obiskovali in povzdigovali to slovesnost, se zanašamo. de bo ravno tako letaš v čast neomadcževaue Marije Devicc. Z Bogam!
Iz kamiicKorict'. — Tukaj je navada, de se cerkveno opravilo pri porokah večkrat prav lepo in giuljivo obhaja, — in prav. saj takrat je naj iiiieiiitncjši trenutek za poročencc in za vso rodovino. Taka slovesnost je bila tukaj 16. sveč. t. I. — Poročena je bila gospodičiua Amalija Kapus iz Kamnegoricc z gosp. Anton Pospihal-am iz Ljubljane. Gosp. fajmošter J. I*, so ženinu in nevesti prav lepo govorili na serce. in so med drugim tudi omenili, de ta kovacijski kraj že slovi čez 300 let, de je bila nevestina hiša že takrat znana med pcrviuii tremi todnimi hišami. — dc so ti posestniki že pred 200 leti zaznamovani kot posebni dobrotniki pri zidanji te cerkve, de od te hiše piše tudi Valzavar, kako je bil tu prijazno sprejet. — de je bila ta rodovina toliko čislana, dc jc bila pred 150 leti po vzdignjena v žlahtni stan. — Zraven pa so gosp. lajni, tudi lepo opomnili, de se žlahtni stan še le takrat prav po-žlahtni, če se ž njim združijo tudi dušne prednosti: ponižnost. p o bo ž u ust in nedolžnost, in dc se taki kinci naj lepši podajo in koristijo vsaki nevesti in družini itd. Tudi so vošili novima poročcncama. dc bi vedno vc->elo iu zadovoljno živela v svojim novim stanu, kakor neka dva, ki sta bila že 50 let skupaj, in ktera so tudi oni v drugo tukaj blagoslovili.
Iz Pfjjavt' na Stajarskim se piše v ..II las-. izver-stin katolišk list v llcriiu, od moravskiga iiiučcnca Sarkan-dra. Po pismu iz Rima bodo sv. Oče proti koncu tekočiga leta Sarkandra za blaženiga razglasili v stoljni cerkvi sv. Petra, bodo njemu v čast pervikrat cerkveno molitev molili in sv. mašo Bogu darovali, iu de bo pri ti lepi iu sveti slovesnosti gorelo nad dvajset tavžent luč. S tem sc bo začelo očitno češenje zveličaniga Sarkandra v katoliški Cerkvi. Imenitno je, de tega svetnika tudi na Stajarskim močno časte iu imajo več njegovih podob, ker Sarkandcr sc je v Nemškim grade u učil bogoslovstva ter sc pripravljal ua duhovstvo. Leta 1601 je bil stopil v to semenišč. in imenovan je bil posebna čast v Ferdinaiidišu ali Ferdinandovih velikih šol ( praecipuum Ferdinandaci dccus j. V glaskih zapisnikih se nahaja z iinenam .lohaim Fleisch-mann. ki ravno to pomeni, kar Sarkandcr, ker greška beseda	pomeni meso (Fleisch}, <«rr», m ftnn^ pa mož (Mami). Takrat so mnogi svoje imena v grešino in lalin-šino premenovali. Od Sarkaudra jc dokazano, de je bil po očetu in materi Polak. (Bi bilo torej tudi mikavno zvediti, če se ni po poljsko drugači imenoval? Vr.J — Mali križčik z Jezusovo podobo, ki ga je imel Sarkandcr takrat ua persih, ko so ga krivovcrci terpinčili ali martrali, je zdaj v rokah grofnjc Marije Dietrichstcinove v Pcgavi. Izhaja pa od kardinala Dietrichstcina. ki je bil ob Sarkan-droviin mučciistvu škof v Olomovcu in jc ta dragi spominik zapustil svoji rodovini z napisani: „Rcliquiae Sarkandrinae."
Na Dunaji, 8. majnika. y — Med pergodki. ki zadevajo cerkveno življenje, jc pač veseliga spomina vredin tudi ta, ki spada v zdanji mesec in v zdanjc viharno življenje. to je, vesele opravila k presveti Devici Marii. Obhajajo se po več cerkvah veliciga mesta z daritvijo sv.
maše. s petjem iu pridigami, ki segajo v Marijno življentc Pri OO. jezuitarjih razlaga ob 6. popoldne v. č. O. Patis. sloveč pridigar, z nenavadno zgovornostjo imenitno pesem: ..Magnificat" vse po besedi, in vnema s pripravnimi dokazi in zgledi poslušavce k nasledovanju Marije Device. Ker so dandanašnje nastopili res hudi časi, in sc nc ve. kako bo vse to jenjalo, de zopet mir dobimo, je bilo tudi koj v začetku oznanjeno, v kteri namen naj kristjani -e posebej to pobožnost obhajajo iu darujejo. Ljudi dohaja dosti, iu viditi je. de je to lepo opravilo vsim. ki ga poznajo, ics pri scrcu. Marijni altarji so kej lepo in umetno napravljeni in razsvitljcni. — Belo nedeljo je bil s prižuic bran pastirski list dunajskiga kardinala iu nadškofa, v kterim govori od sedanje vojske, nje vzrokov iu namenov, potem de naj vsak pridigar ljudstvu po svojim se sedanji stan razlozi iu verne k molitvi opominja, in dc naj duhovni pri sv. maši privzemajo sc molitev rob vojski.a — Opomnil pa bi tu rad. de sc kristjaiiam malo spodobi, od sovražnikov govoriti, kakor hi ne bili več ljudje, jih strastno z vsimi mogočimi pritikljeji nadevati, iu. tako rekoč, du-mi jezo vnemati iu gojiti. Po mojih mislili ne more ne ea-ni-kar ne govornik, ki tako razujzdano piše iu govori. kakor hi se bile klepetulje sperle. dohriga stanovito pospešiti. — nazadnje pa Cerkev terpi. re -o še drugo posamezno kav-san je začne. ^) Veliko vec pa mi je dopadlo. kakor je nek pridigar tukaj rekel, namreč de je treba za zmotene brate moliti, moliti k Gospodu vojskiuih trum. tle bi jih t In pomiril in zopet prijatle storil. Mimo razlaganje in opomba ua keršansko dolžnost imate saj navadno vcci mor. kakor tisto nespametno bliskanje in draženje. Tode to. kakor v-ak dobro ve — v.-e ad adilicatioucm. ue pa ad destructioiicm — Sliši se pogostama. tle sem ter tje zelo jude napadajo, ne vem za gotovo, zakaj? Res pa je. tle pravijo uckteri Nemci, tle jih preganjajo kristjani in pri njih kar nit- ne poznajo tega kar v-akimu človeku gre. Sodite pa sami! — Tudi je nesramno in potuhnjeno, kar se zmirej pišejo iu med svet trobijo, de se je vojska vnela le zavolj konkordata itd. Na vse zadnje bomo v njih veči in hujši sovražnike imeli, kakor na vojski, ker na^ št» v naj svelejsih rečeh v miru ne puste. — Iz vsih mest iu krajev dohajajo atlrese zveste vdanosti do namiga svit liga cesarja: veseli me. Vam »udi kranjsko poslanstvo naznanili. \ stanovile so se ze tudi društva, bolne vojake podpirali, kar je res hvale vredno in prav.« keršansko delo. in za ktero hi sc tudi na Slovenskim dosti dobrih sere našlo, vsaj jc toliko bližnjih ali daljnih rojakov na vojsko slo. Tudi je ze pervo kardelo prosio-voljcov odrinilo in drugo bode kmali. Sicer pa bogateji in drugi. vsaki |io svoji zniozuosti. pokladajo prostovo||ue darove na darilnik ljube domovine, in tako ..unitis virih«*" v nevarnosti pomagajo. \'se drugo po navadi, razuu vprašanja: ..kaj bo?- Z Bogam!
Iz Jahltlllkc se sercno zahvaluje dobra du-a. M Bonaveiitura. za nektere goldinarje, ki so ji bili zopet nabrani po ..Zg. Danici" iu poslani. Pravi, tle jc bila prav pri koncu iu bi v saboto ne bila mogla izplačati cerkvenih delavcov, ako bi ji ta pomoč ne bila prišla.
Razgieti po iterutanskitn *reht.
,.Kat. Iist~ napoveduje pastirski list kardinala vik-šiga škofa zagrebskiga. v kterim nj. svitlost bistro razlaga vzrok, začetek iu pravičnost sedanje avstrijanske vojske. Avstrija je namreč vse blage pomočke zastonj poskušala, de bi se ognila vojske: torej je mogla zavoljo svojiga poštenja. posestva, neprclomljivih zavez, varnosti ohčinskiga reda na noge stopiti zoper nasprotnika, ki jc že pred 10 leti zavolj svoje nezvestobe na bojišu občutil avstrijansko
') Ta jo pač resnična Kristjan naj povsod in vselej po kersan-sko misli, govori, želi in dela. Naj se ne vc.«eli slra-nija v.ij-k-niga klanja in streljanja; temuč naj za ljubi mir zdihuje k Bogu	Vr
inot, pa tudi neprimerno dobroto in velikoserčnost našiga svitliga cesarja, pred kterim je premagan in v prah ponižan bil. in so mu na samo besedo odpustili in z njim mir storili. Vender od tistiga časa ta nasprotnik ni nikoli pre-jenjal, očitno in natihatna z vsimi pouiočki sovraštva, po-tuhe in kovarstva avstrijanske vlade žaliti, in potem se zaroti zoper njo z vsimu svetu znanimi prekucuhi. Torej ob tein hudim času kardinal opominjajo svoje častito duhovstvo k zvestobi, vdanosti, zaupnosti in radodarnosti do visoke \ladc. in de naj k ravno temu tudi vernike spodbudujejo, kteri narod je že tako zavoljo svoje zvestobe slavno znan. Poleni napovedujejo tudi primerne molitve za pomoč Božjo.
V Virzburgu je mesca sušca umeri kupec Kaiser iz Saksonskiga. V misel ga vzamemo zavolj neke posebne okolišine. Ta mož je lansko leto s parnikam ..Austria" popotval v Ameriko. V strašni nesreči s to barko je štiri ure med življenjem in smertjo na nekim brunu po morji plaval, dokler ni bil otet. Takrat je bil neki obljubo storil. de bo v katoliško Cerkev prestopil, ako ga Bog reši, in malo pred smertjo je res obljubo spolnil. Naj se tedaj iz tacih doffodb vesoljni svet prepriča, kako imajo prote-stantje in vsi krivoverci globoko v sercu zapisano, dc njih vera ni prava, ampak le katoliška jc zveličavna. Kdaj pa je. na pr.. katoličanu v takim sirahu prišlo v misel. de bi k drugi veri prestopil? Ali bodo ubogi zmotenci začeli že enkrat misliti, ali nobenkrat ne?
Milanski viksi škof gr. Romilli so umerli 7. t. m.
S K a hire je profesor dr. Tischendorf v Lipsii naznanil saksoiiskimu ministru Falkciistcinu. de je našel v samostanu Mojzesove gore silo siaro greško sv. pismo, ktero je bilo neki v 4. stoletji pisano, kakor on misli, prav kakor kodeks vatikanski. Ta rokopis obsega znamenit del stare, iu vso novo zavezo. Na koncu skrivniga razodenia je celi list sv. Barnaba. Zraven tega je našel rokopis, ki obsega pervi del Tpastirja llermoviga.~ očeta apostoljskiga. kteriga izvirni spis so prav do tihmal zgubljen šteli, ki jc pa tukaj v svoji izvirnosti. (Czas.J
Vse frančiškanske samostane v Ameriki jc Riin ze-dir« v eno varstvo ali kustodijo, kakor je tudi v Palestini in Kgiptu. Varh vsih posameznih samostanov je v. č. (I. Oton .lair v Cincinatu.
Na Kitajskim se katoliškim misijonarjem še zmiraj hudo godi. desiravno je njih cesar v pogodbi s Francozi iu \nglezi obljubil, de bo ondi keršanska vera ndsihmal mir imela Aposteljski namestnik Danicourt piše iz Kin-Tu-a. dc veliko semenišč, ki mu puntarji niso zaliga storili, so ga kitajski cesarski 2. rožnika lau-kiga leta do čistiga raz-djali. Njega in pa še eniga misijonarja pa so za lase in obleko zgrabili in ji v neki malikovavsk tempelj vlekli. Neki nevernik ji je z dobrimi besedami rešil, ko so že meči nad njima švigali. Zdaj ji vlečejo med kričanjem iu vpitjem k velikimu vojvodu, .'t ure deleč. Na potu so poropali apo-stelfkimu namestniku suknjo iu škofovski perstan. Vojak mu verze verigo krog vratu iu jiina roke na herbtu skupaj zadergne. kilo z dolgimi lasmi, kakor jo tamkej nosijo, pa so lima v konopec zavo/ljali iu k mizi privezali Bolečine so bile silno hude! rKetina na roki." pravi dalje. „je bila tako zategnjena. de so mi bile roke kmalo mer/le in neobčutne. Po veliko prošnjah me je vojak odvezal. mogel sim mu pa /ato svoje nogovice dati. in drugi mi je čevlje vzel." — Ccz 3 ure pred mandarina pripeljana, sta mogla kleče pred njim zaslišanje opraviti. Po mnozih zvijačnih vprašanjih se je mandarin prepričal, de ni puntar. je bil v iditi zadovoljen, in ga ukaze izkleniii in se mu %'sesfi. Zdaj prosi mandarina, de bi eniga izpustil, de bi mogel iti gledat, kako jez rejenci iz semeniša. Rekel mu jc pa. de to še ni dodelano. Tode Bog jc drugači obernil. Ponoči od vsih strani zaženo vpitje: Puntarji. puntarji! Vse gre križem in beži. ljudstvo in vo-
jaki, — in tako sta bila tudi misijonarja rešena, ki so ji zato priderževali, de bi bili dobili bogato odkupnino. Tode že 14. rožn. sta se mogla zopet skrivati po hribih in votlinah. Potem spet mir. Božja roka je hudo zadela Kino. Se zmiraj je vojska med cesarskimi in med puntarji. Zlasti po južnih krajih je zmiraj vojska, ropanje, mor in požiganje. Lansko leto so kristjanam 4 cerkve požgali, 3 do dna razdjali, njih 9 poropali itd.
V Cochinchini je še zmiraj žalostno. Misijonarji se morajo vedno po naj pustejših kotih skrivati, in so ločeni. de eden za drujiga ne vedo. Neverniki so že veliko cerkev in misijonskih hiš poderli, in ako kristjanje po sv ojih vaseh le nar manjši čutilo razodenejo za ptujee, to je, za Francoze, ki so prišli jim pomagat, jih neverski briči strašno terpiučijo. Po cestah križev namečejo, de bi jih kristjanje tapiali. Torej si celo iz svojih hiš ne upajo kristjanje in so v vedni britkosti, de jih bodo jetnike odpeljali, kakor se je že 1(19 spoznavavcam dogodilo. Francoska vojašina, ki je bila tje poslana, kristjane rešit, je sicer že premagala vterjeno mesto Saigun v Kamboji in se pripravlja na glavno mesto Hue; zdaj pa je mende nazaj poklicana, in boje se, de zavolj te nesrečue vojske v Evropi bo vse djanje Francozov v Cochinchini brez sadii. in de bodo ubogi kristjani še veči stiski izdani.
M*omiatiae taisti.
ko gledam rože pisane, ko slušam ptičev pesmice, Serce na prosto mi želi. Med cvetje, petje hrepeni. Si hoče plesti venčike. \ esele peti pesmice. Oh cvetje, pelje sladki dar.
ko gledam dole in gore. Planinske hrame in kope. Tje gori serce mi želi. In čiste sape hrepeni. Vedril tam gori bi duha. Spominjal bolj se Stvarnika. Samota duši moč daje.
Mi vli\as v dušo rajski žar! — Odpravlja ji nadloge vse — ko gledam zlato žarijo. Večerni svit. večernico. Močnejše tolče mi serce. In v glavi misli sc ve rs te. Odločen skoraj od sveta Zdihujem polen upanja: Oh tam je pravi, srečni dom. kjer (ruden, zdelan več ne bom. Praprotnik
Uuhoeske zadere.
V	ljubljanski škofii. Gosp. Ant. .le rzi novic, ekspozit v llarijah pride za ekspozita v Poštenje: g. Juri S tenko, ekspozit pri st. Mihclu v Nadanjeselu. za namestnika na izpraznjeno lokalijo sv. Goro nad Zagorjem: g. Jož. Grad. duh. poin. na Kerki. za ekspozita v llarije; g. Jem. Vožnar s Kostanjevice v Metliko: g. Jož. Meg-I i c iz Knežaka v Čatež; g. Mih. S k u b i c s Prema v Kncžak.
V	la vati t i lis k i škofii. Prečastiti gospod Mihael Piki. stolni korar so izvoljeni vodja škofijskiga semeniša; — preč. gosp. dr. Janez \Vošnak. stolni korar pa začasni viši ogleda ljudskih šol. — Čast. gosp. Anton \\ reč k o, vojaški kaplan pri pešn. regimentu Kinski. jc prestopil v enaki službi k mornarstvu; na njegovo mesto pa jc stopil gosp. Korl llipšl, kurat v Smiklavžu poleg l.aškiga. — Gosp. Matija S t a g o j je postavljen za namestnika v Smiklavzu. in gosp. Korl Te rja še k za kaplana v Tehcrje.
Jliti darori.
Za a f r i k a n s k i misijon:
Mica Korent 1 gold. Matija Goršek 1 gold. Dobrotniki v Gorici po v. č. gosp. Jož. Furlanitu 16 gold. 25 kr. Z Rake 26 gold.
M*ogorori z gg. rfopisorarei.
G. J. F.: Hvala! Podobice bomo Vam poslali. — G. A. N. v St.: Danico bote še dobili, čeravno morebiti ne vsih listov. — Ako bi kdo želel prodati letašnjo ..Danico" od perve četerti leta. naj jo pošlje v Blazuikovo tiskarnlco.
Odgovorili vrednik: Loka Jeran — Založnik: Jožef Blaznifc