NK
GLASILO KOLEKTIVA L!
KUMELJ BOGO
Šolska knjižnica'Novo mesto
št.20
LETO vil
P R 0 I Z V O D N J A
T D P 100 '/.
STRAŽA •104,7 70
T V P -H 8, 3 %
TSP 6 S, 8%
Ž. SoTESkA ■\oiy/0
MOVOLES
404,7%
PRODAJA
T D P
TV P
TS P
444,9 %
Ž. STRAŽA •137, 7 %
409, 5 %
Z. SoTESkA 40<bVo
83,S%
NO V O L E S 10 5, S %
TDP je kljub nedovršenim investicijam le prišel na "zeleno vejo" s proizvodnjo, odprema pa je celo presežena.Problem decimirnice je še vedno prisoten, namreč ne daje zadostnih kapacitet, oz.da bo nabavna služba dobavila zadostne količine elementov, kar bo vplivalo na doseganje in preseganje plana.
V, TVP je še vedno precejšno preseganje proizvodnje in razumljivo tudi odpreme, na račun pokrivanja izpadov, kateri se predvidevajo z rekonstrukcijo. Vse to preseganje pa je razumljivo tudi c stališča velike konjukture na tržišču vezanih plošč. Vsekakor pa je kolektiv TVP vreden pohvale, ker ta uspeh dosegajo s precejšnjim trudom v dobršnem delu podaljšanega delovnega Časa.
TSP - tu je še vedno precej težav, katere vidimo, da se ne dajo tako hitro odpraviti. Ha j jih naštejem s ara o nekaj: veliko število novih delavcev predvsem mladih, neurejeni
prostori za normalno proizvodnjo, nova tehnologija proizvodnje , katere se ne osvoji tako'hitro kcs£smo predvideli, organizacija proizvodnje je zelo zahtevna, kateri še niso (Madaljevanje na 2.strani j
Izvršitev operativnega plana proizvodnje in odpreme za mesec september 1969
(Nadaljevanje s 1.strani)
pomoč
kos (pomanjkanje kadra), je še vrsta problemov, s katerimi ae bomo morali vsi dobro spoprijeti« Da delno opravičim ta izpad proizvodnje v septembru, povem, da so imeli precejšne probleme v lakirnici z laki, da so kooperanti dobavili izredno slabe izdelke , katere so morali popravljati in da so spremenili velikosti serij (zmanjšali po sili), da so lahko vsaj delno skompletirali garniture in s tem popravili finančni rezultat.
Obe žagi sta proizvodnjo dosegli. lahko bi bilo bolje,če bi bilo na razpolago dovolj surovino. Žaga Straža je precej presegla odpremo kar je nenormalno - vzrok je v strukturi surovine. Po planu bi morali razžagati več bukove hlodovino, ker pa te ni bilo so je proizvedel jelov žagan les, kateri gre večinoma takoj v prodajo.
Skupna izvršitev našega plana je dobra, zaradi česar tudi predvidevamo,da bo finančni uspeh dober. Naša skupna
naloga pa naj bo v bodoče, da postavimo TSP na trdna tla.
Ing.Žnidaršič
ŽREB JE
ODLOČIL
orni ni jo so sestavljali:
; ija JAITC,I.!ajda KAVŠEK in-Andrej MARTINČIČ.
a grade prejmejo:I.-15,-din-tov.Piletič Vera; II.-lo,-din Jarc Anica in III.-Zale= tol Sonja.-Nagrade bo izpla= Cula Marjanca Burger.
V TDP smo napravili preizkus pripravljenosti naših gasilcev. Poklicali smo tov, Franca Koncilija, ki je strojnik pri novi gasilski črpalki.
Sam je uspel spraviti črpalko v solo kratkem času v pogon, toda iz razgovora z njim smo zvedeli stvari, ki našim gasilcem niso ravno v čast,naše skupno premoženje pa tudi ni najbolje zavarovano za primer požara.
"Koliko naših gasilcev zna poleg vaš še pognati motorko?"
"Ja, mogoče Martinčnič Peter, toda le po prospektu. Zraven inotorke pa niso prišla nikar-šna navodila za uporabo. Mogoče jih imajo kje na upravi, tukaj jih ni. Jaz sem njeno delovanje "pogruntal" nekako po občutku."
"Kolikokrat pa imate vaje?"
"To je pa težko roči. Dejstvo
Pr«vomo
•klopno
dvigalo
je , da so premalokrat. Kljub temu, da Imamo nekaj zelo vestnih fantov kot sc: Jv.kan Viktor, Šiška Ivan, Avb;. . r-anc in Pavlin Martin, se vidi, da desetina ni vpeljana. Pri zadnji probi se je zgodilo, da je eden izmed novincev, ki je bil pri sesalni cevi držal košaro nad vodo, o: ali smo pa preiskovali, kje j c napaka, da voda ne teče.
" Kaj bi bilo po vašem mišljenju treba narediti, da bi se stanje izboljšalo?"
"Predvsem bi bilo treba organizirati redne vaje. Prijavilo se je sicer nekaj mlajših, toda naše število bi se moralo še povečati. Priučiti bi morali tudi več gasilcev za strojnike. Naša največja želja pa je, da bi nam zgradili že dolgo obljubljeni gasilski dom. "
»Ali pri vas morda gori?«
Lojze Pirnar in Jože .goretič sta ni pripovedovala o letošnjem letovanju
Lojae Pirnar je bil v Poreču in pripoveduje:
"Stanoval cen zelo udobno v lepem hotelu Alpe-Adria. v sobi sem imel tudi 3vojo kopalnico. Sploh moram reči,da je bilo zelo dobro poskrbljeno za vne , posebno pa moram povuariti to, da je bila snaga na višku".
Čemu n te se odločili letos ga letovanje v Poreču?
"Za ta kraj nem se odločil zato, ker me je zanimalo,kako je tu, kjer še nisem bil,kajti v drugih naših letoviščih sen bil že prejšna leta. Pa tudi bliže doma je."
kako 1». je bilo s prehrano in kakšne nripombe inate?
"Glede hrane pa moram reči, da jo bilo zelo dobro, celo izvrstna! Saj oo jo pohvalile tudi naše žene (bilo nas je namreč več iz našega podjetja), ki so včasih kapricaste. Pohvaliti moram tudi odnos hote loko.ga osebja do nas. Bili so zelo uslužni in prijazni.
Tudi za zabavo je bilo poskrbljeno, saj je godba itfgrala vsak večer in smo se sem ter tja tudi zavrteli.
K vsemu temu moram vendarle nekaj pripomniti, oziroma moram grajati in predlagati. Jedilnica je premajhna za tolikšno število gostov. Če nisem prišel vsaj 2o-3o minut prej v jedilnico, sera bil"ob-80jen" na čakanje, ki je znalo trajati tudi eno "debelo" uro.
Nikjer nisem videl nikakršnega sporeda za organizacijo izletov in za podobne prireditve. Manjkalo je tudi domačih časopisov. Uprava naj bi jih naročila več zato, da jih ne bi zmanjkalo"."
Takole mi je pravil Lojze Pirnar.
Pa se je oglasil k tenu še Tp-ne Sotler, ki je letos letoval tudi tam, a on je bil le deset dni .prej.
Dejal je tole:
"Hrana je bila zelo slaba in pičla. Posebno pa ni bila primerna za otroke. Večerje so bile premočne in preveč začinjene, a zajtrki preskromni. Nisem kdove kakšen jedec in izbirč-než, vendar s hrano nisem bil zadovoljen. Glede ostalega nimam pripomb. Dodati moram le še to, da je bil dobro urejen
avtopark, ki je bil tudi dovolj prostoren."
Ko, vidite, samo lo dni razlike, pa takšna sprememba.
Jože Zpretič pa je letoval r.a Habu.
"Tudi jaz sem bil tokrat prvič tu", mi je pravil, "seveda moram reči, da sem se izvrstno počutil v vsakem oziru, kajti hrana je bila izvrstno* snaga izredna, imeli a-mo svojo kopališče, uprava je imela svoj čoln, s katerim smo se prevažali in delali izlete na razne druge, sosedne otoke. Z nami je plula tudi godba in reči moram, da je bilo resnično zabavno ven čas, Takoga dopustovanja se ne naveliča človek zlepa."
Vsi trije pa so mi"soglasno" zaupali še eno, edino napako in sicer je ta, da so "morali" imeti s seboj svoje ženke. Prosili so me naj pri odgovornih (menda pri tovarišici Berti) ukrenem vse potrebi o, da bo v bodoče "dovoljeno" letovati zaposlenim v "Hovo-lesu" le brez spremstva svojih "najboljših polovic". "Bom!", sem dejal in se poslovil od njih z željo, da bi dosegel to, kar so me prosili.
TOVARIŠICA JELICA ŠTOK
mi je povedala tole o svojem letovanju na Rabu v hotelu Alpe-Adria:
"Za letovanje na Rabu sva se odločila z možem zato, ker je na tem otoku vreme še najbolj stanovitno. ITo, in če gremo enkrat na leto "počivat",si želimo prebiti ta čas ob lepem vremenu in v lepem kraju".
-Kakšna pa je bila hrana in kakšno je bilo stanovanje?
"Oboje je bilo izvrstno in nimam zaradi tega nikakšnih pripomb. Hrana je bila naravnost odlična in je sploh ne morem primerjati 0 hrano v ostalih t.j. drugih tovrstnih letoviščih."
(Nadaljevanje na 4.strani)
RAZPRAVE PO DELOVNIH ENOTAH V ZVEZI Z ORGANIZACIJO SAMOUPRAVLJANJA V PODJETJU "NO-VOIES"
7. C.
V našom glasilu smo že priobčili določbe ustavnih amandmajev, ki jih bo potrebno u~ poštevati pri izpolnitvi statuta in drugih splošnih aktov« Za pripravo predlogov je bila s strani delavskega sveta imenovana komisija za spremembe in dopolnitve statuta, ki je že pripravila i-deje in osnutke predlogo-^ na katerih naj bi slonela organizacija našega samoupravnega sistema in.ki naj bi omogočile večjo povezanost in sodelovanje vseh članov delovnega kolektiva v uresničevanju samoupravnih pravic in dolžnosti«
Kot najvišji organ samoupravljanja v podjetju, je določen delavski svet. Izvršilne funkcije pa bi bile poverjene poslovnemu odboru, člane poslovnega odbora bi predlagal v izvolitev delavskemu svetu direktor, ki bi bil tudi član ozir. predsednik poslovnega odbora. Število članov poslovnega odbora naj bi bilo od 9 - 19.
Organizacije združenega dela, dosedanje delovne enote, naj
Z A H V A L A
Ob nepričakovani izgubi moje= ga ljubljenega očeta se zahva 1jujem članon sindikalne pod= rv. eri c e upravo in TVP za PO= darjono vence. Zahvaljujem se tudi vsem ostalim r,a izrečeno sožalje.	raida TISOVSU •
bi imele svete, katerih pristojnosti bi bile določene s statutom.
Razen navedenih posrednih organov delavskega samoupravljanja, bi imel delavski svet komisije, ki naj bi imele jasno opredeljene funkcije.
0 novi samoupravljala!:! shemi so bili že razgovori o p-redlaganih ide jala tako na svetu delovne enote TDP,svetu delovne enote TVP, kakor tudi na centralnem sindikalnem odboru. Člani teh organov so si bili enotni v tem, da je treba predlog komisije za statut posredovati vsem članom delovne skupnosti, tako da bo sleherni član našega kolektiva informiran o osnutkih in^da naj bo dana možnost vsakemu sodelovati v razpravi ter predlagati nove ideje.
Ker je naš namen v tem sestavku le podati grobo shemo bodoče organizacije delavskega samoupravljanja v našem podjetju, tokrat ne bomo pisali o pristojnosti posameznih organov, ne o volilnem postopku, niti o pristojnosti sindikalno organizacije, ki naj bi tudi našla mesto v novem statutu* Razumljivo je, da vam bomo materijo o teh vprašanjih posredovali še v naslednjih številkah našega glasila.
U GID A H 3 E PRED DEC IffllFilM ICO v TDP
Bo centa, ne bo cesta, bo
cesta ... če bo še vreme.
(Nadaljevanje s 3.strani)
- Ali imate -morda kakšno želje in predloge kljub temu,čeprav ste bili zadovoljni c hrano in stanovanjem?
"Da, seveda moram opozoriti na nekaj hib z željo,da se ne bi ponovile več.
Zaradi glasba moram reči, da je bila zame "kriminalna";kaj-ti nisem ljubiteljica "beat" muzikeVčasih bi lahko zaigrali tudi kakšno "starokopitno in poskočno polko ali valček in sploh blagozvočne skladbe.
Zato, ker je bilo v jedilnici strašno vroče, menim, da bi lahko osebje serviralo hrano tudi na lepo urejeni terasi.
To pač ne bi povzročalo nikomur nikakšnih težav, a gostje pa bi se res počutili še bolj udobno.
Zaradi vode (mislim sladko -izvirno) pa naj uprava poskrbi čim prej za to, da je bo dovolj v straniščnih rezerva-rjih, v kopalnicah in da bo vedno pritekla iz tušev na p? s-ži. To je zelo hudo, če ni vode, kajti z morsko vodo se ne da umivati in mi 3mo navajeni splahovati se po kopanju in umivati se s studenčnico. i!o, če bo še vse to urojeno, kar sem. navedla, pa bo na gubu res najlepše in najbolj prijetno letovanje."
Žftlim, da bi se uresničile njene zeljo , ki so verjetno tudi zelje mnogih drugih latov is čnikov. Obenem pa prosimo, da se oglasijo še drugi, ki so dopustovali kje drugje. Pošljite nam tudi slike krajev, v katerih ste bili na dopustu in tudi druge posnetke, ki ste jih napravili.
da so zraven tudi popivali pri stno"šmarnicol' Dober tek in na zdravjeJ
Kožuščke bodo - tako smo slišali - prodali po zelo visokih cenah zato, da bodo imeli denar za nadaljnje investicije - za izdelavo novih pasti.
Zlobni jeziki govorijo po naših obratih, da imajo le toliko kožuščkov, da bi lahko preoblekli z njimi le nekaj gumbov.
** M 0 S t
VARNOST pri prihodu na dalo in pri odhodu z dela
Kolesarji
Večkrat zapazimo v časopisu naslove i "Avto podrl kolesar ja, kolesar podrl pešca, kolesarja trčila.." itd.
Včasih pride do hujših poško db, lahko je smrt, lahko so zlomi. Poškodbe pa spremlja materialna škoda.
Družina lahko izguDi očeta ali mater ter kakega drugega člana v družini.
Ker se pa to lahko prepreči vam naštejem nekaj stvari,ki jih mora vedeti vsak kolesar.
1.	Vozimo po DESNI STRANI.
2.	Pri prehitevanju ali zavo jih nakažemo smer, pri pre-hlrevanju nakažemo z levo roko. Pri zavojih pa smer kamor želimo zaviti. Nakažemo smer saj 15 m pred prenitevanjem ali pa zavijanjem.
3» Vožnja vštric ni dovoljena (To se dogaja v Straži!)
4.	Vožnja brez držanja krmila ni dovoljena.
5.	Kaditi na kolesu ni zdravo
6.	Ne vozi težlsh bremen , no obtežuj krmila.
7.	Ponoči mora biti kolo prilagojeno za nočno vožnjo. (Spredaj bela luč, zadaj odbojna rdeča, na pedalih rumeno oteklo),.
8.	Kolesa brez zavor ne uporabljaj !
9.	Imej signalno napravo (zvo-t, ne o).
10.	Za kolo se primerno obleci.
REZERVIRANO ZA POLHARJE
Prav 36daj ko je polharske, sezona v polnem teku, bi bilo zanimivo napisati par besed o tem zanimivem športu. Letos jo polhov.si cer malo, ker je malo "futra" kot pravijo polharji. Vendar so jih najbolj vneti nalovili kar precej. Tudi v Novolesu je nekaj zagriženih polharjev. Našli pa so se pred problemom, kam prodati kože, ker letos ni nobenega povpraševanja po njih.
Če bi si katera izmed naših zaposlenk zaželela mor da ovratnik ali plašč iz polhovih kožic, naj izkoristi ugodno priložnost in si jih nabavi pri naših polharjih.
OPOMBA UREDNIŠTVA
Po strogo zaupnih poročilih je zvedelo naše uredništvo, da so nalovili celih 37 polhov z ropi vred.
Kožuščke so jim slekli, a meso pa opekli in pojedli,seve-
Dvoje novosti
pohiStvo bodočnosti
Samopomoč
—i mi im ■Hlinili ii 11 ■■■■■■■■■■■
Vem, da nas vse zanima, koliko smo- že zbrali denarja v naši blagajni. Doslej (vključno oktober) smo zbrali 2.505.00 din (ali 25o.5oo S din).
Kar čedna vsota I No, upamo, da nas bo vsak me<-sec več in da bomo do konca leta zbrali vsaj pol milijona starih dinarjev.
Le pogumno pristopajte in pomagajte SEBI in BLIŽNJEMU.To je prav gotovo socialno in povrh vsega še socialistično. Tovarišica Milka, s katero se voziva vsak dan z avtobusom mi je rekla, da nihče ne v<5, kdaj bo potreboval pomoč v takšni ali drugačni obliki.
Pa ima prav! Vsaj iraamo vsak dan dovolj primerov, da išče pomoč ta ali oni. Kdo naj mu
jo da? Mi!
Doslej še ni nihče zaprosil za posojilo. Tisti člani ki so pričeli vlagati julija letos že lahko zaprosijo za 'posojilo, če ga potrebujejo.
Iz seznama članov je razvidno, da ni med nami VODILNIH SODELAVCEV. Horda bi bilo tudi"" drugih več, če bi le-oni dali vzgled.
Brez besed
Razna icenijska podjetja v Združenih državah so prepričana, da bo prevladala kemična industrija prej kot v lo letih približno 60 % celotnega tržišča, ki se ukvarja s pohištvom iz lesa.
Pohištvo bo izdelano iz umetnih snovi, ki bodo prav takšne kakršen je les in bodo tudi izgledale kot les.
Rasen tega pa bodo te snovi tudi bolj odporne kot les in kar pa je še bolj pomembno za prodajo na drobno, da bo takšno pohištvo tudi cenejše.
Za danes izdelujejo iz raznih snovi razne dele pohištva. V glavnem gre tu za noge, naslonjala pri stolih, okvirje za ogledala, kakor tudi za ohišja radijskih in TV aparatov.
Danes sta se pogovarjala dva o na čem in je
Tomaž dejal: "Veš, to se bo pa zgodilo takrat, ko bo mošt poslal v Soteski vino!"
Pa mu odvrne Tine:
"I, to pa ne bo potem nikoli! Vsaj pri nekaterih Soteščanih ni še bilo nikdar iz mošta vina!"
"čemu", ga vpraša Tomaž.
"Pač zato, ker ga tisti "nekateri" še prej popijejo!".
LES IZ KORUZNIH STORŽEV
Neki znanstvenik je iznašel postopek, po katerem bodo izdelovali neke vrste lesa iz praznih koruznih storžev.Ta les bo imel prav takšno sestavo tkiva (vlaken) in bo tudi tako trden kot pravi les. Prav tako bo imela ta snov tudi to lastnost, da bo težko gorljiva in da bo zelo odporna proti vremenskim vplivom.
Material bo tudi dekorativen in ga bo mogoče obdelavati na razne načine, mogoče ga bo žagati, drobiti in barvati kot pravi les.
Posebno zanimiva za gradbeništvo je njegova lastnost, da je dober izolator zraka in toplote.
Hčerka,sedaj uživaj kolikor moreš!Kasneje bo on tako samo smrčal,jedel ali pa godrnjal..
»HUMOR §
Jrejuje uredniški odbor: Janko Goleš,dipl.iur., (Darjan Lukane,dipl.ing, Gabrijel Makuc - tehnik,
Jože Pirc - ekon. tehnik, Stane Šuln - šef. rač, sketorja, Berta Zelnik - vodja IC, Andrej Žnidaršič, ing. Odgovorni urednik: Bogomil Lilija, ing, - tehnični urednik: Gabrijel Makuc - tehnik, tehnična risarka in ilustratorka: Andreja Trampuš - teh.risarka. Tiska DU "TOIDO BREJC" v Kranju - Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. - Naklada 12oo izvodov - izdaja "NOVOLES" LESNI KOMBINAT V STRAŽI PRI NOVEM MESTU